Intronacionala

V deželi samih srečnih domov
brez obročkov in kondomov
vsi plod domačih smo semen,
ne najdeš tujih tu imen.

A ker nas je samo milijon,
je treba pazit, kdo gre s kom
in, da ne pride do incesta,
previdno izbira se nevesta.

Čeprav je res, da slej ko prej,
če bomo ves čas znotraj mej
ženili se, se bo zgodilo,
da seme se nam bo izrodilo.

Vendar zavedna etno grupa
zaradi tega ne obupa
in njena rasa se ne meša,
pa naj bo platfus, golša, pleša,
naj bo bratranec hkrati stric,
naj ima pet parov bradavic
in naj, če hoče ljubi bog,
se kdaj rodi še kak trinog,
ki ima šest rok in tri oči,
da le po tujcih ne smrdi.

Tako da ob zgodovinskem koncu,
ko drugi vsi v topilnem loncu
že kdaj bodo ob svojo bit,
naš narod končno bo razvit
in zrel, da se v njem rodi,
ta, ki čakamo ga vsi,
plod naših tisočletnih travm -
nihče drug kakor sam Triglav.

Naše ljudstvo je izbrano,
da njegov poslednji rod
zapičil bo zastavo
v vesolja zadnji kot.

Andrej Rozman Roza