(5. 12. 1982)
Po maturi 2001 je dvopredmetno študirala nemščino in slovenščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in za diplomski študij prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. V času dodiplomskega študija je bila DAAD-jeva štipendistka v Stuttgartu. Podiplomski študij je vpisala leta 2005 na Oddelku za slovenistiko FF UL in leta 2008 doktorirala s tezo Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije. 2009 in 2011 se je za krajši čas izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu (Nemčija).
2005/06 je bila asistentka za slovenščino na Zvezni in zvezni realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Na Oddelku za slovenistiko Univerze v Ljubljani se je zaposlila po opravljenem doktorskem študiju. Najprej je bila izvoljena v naziv asistentke, 2010 v naziv docentke za slovensko književnost. Od 2007 do 2013 je kot zunanja sodelavka – najprej v nazivu asistentke za slovensko književnost in nato docentke za slovensko književnost z literarno teorijo – vzporedno predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V zimskem semestru študijskega leta 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenščino na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju.
Od 2006 sodeluje na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani. Predavala je na več akademskih institucijah in srečanjih v tujini (Dunaj, Zagreb, Praga, Los Angeles) in doma.
Kot raziskovalka je sodelovala v raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (2011–2014), v okviru katerega je uredila tudi posebno številko Slavistične revije z naslovom Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space, in pri drugih projektih (Encyclopedia of romantic nationalism in Europe [SPIN], Slovenska pisateljska pot, Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–2017).
Je specialistka na področju empirične literarne znanosti (ELZ), kjer obravnava teoretična in metodološka vprašanja in se loteva konkretnih empiričnih raziskav. Njena raziskovalna in predavateljska področja so tudi slovenska književnost 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti pripovedništvo pa tudi nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, društvene oblike literarnega življenja in literarne ustanove, kamor spadajo čitalnice, ki jih je obilno raziskovala z vidika njihove literarne dejavnosti. V zadnjem času se je usmerila na področje prostorske literarne vede, ki se v interdisciplinarni povezavi z geografijo osredotoča na medsebojne vplive med družbenogeografskim prostorom in razvojem slovenske literarne kulture (literarnih institucij, medijev, praks). Avtorica se v svojih prispevkih osredotoča na analizo literarnozgodovinsko relevantnih prostorskih podatkov iz biografij pomembnejših akterjev slovenske književnosti ter literarnih ustanov. V okvir prostorskih literarnovednih študij in raziskovanja komemorativnih kultov spadajo njene raziskave književnikov v poimenovanjih ulic, ki se jih loteva iz historično-semiotične perspektive. Njena zadnja in tandemska znanstvena objava pa je nastala v interdisciplinarni povezavi med empirično literarno vedo in biomedicino in spada na področje kognitivne znanosti.
Domači in mednarodni strokovni javnosti se je predstavila v recenziranih znanstvenih revijah, zbornikih in monografijah. Omenimo knjigo Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996), ki je 2010 izšla pri Slovenski matici, znanstveno monografijo Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri, ki je na začetku 2011 in z letnico 2010 izšla pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, in univerzitetni učbenik Empirija v literarni vedi z letnico 2014 (ZIFF). O literarnovednih temah je govorila v sklopu več radijskih in televizijskih dogodkov. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade kresnik za najboljši slovenski roman.
Je članica Slavističnega društva Slovenije, članica ameriškega združenja slovenistov Society for Slovene Studies in tehnična urednica osrednjega slovenskega jezikoslovnega in literarnovednega časopisa z mednarodnim statusom Slavistična revija.
Bibliografija:
SICRIS
Monografije:
Empirično-sistemsko raziskovanje literature : konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri, (Zbirka Slavistična knjižnica, 16). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 240 str.
Empirija v literarni vedi. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 121 str.
Učbenik ene vodilnih slovenskih poznavalk empirične literarne znanosti na pregleden način prikaže sodobne empirizacijske trende v preučevanju literature. Četudi je prvenstveno namenjen študentom slovenistike, se utegne izkazati kot nadvse dobrodošel tudi za študente in raziskovalce drugih književnosti ter komparativistike, ki bodo želeli uporabiti katero izmed intersubjektivno preverljivih raziskovalnih metod. Med odlikami učbenika velja izpostaviti avtoričin izviren model vsebinske analize, inovativno uporabo literarnih zemljevidov ter zlasti pregledno predstavitev vrste empiričnih metod – toliko bolj zato, ker so prikazane tudi možnosti njihove uporabe v raziskovalni praksi.
Iz recenzije dr. Marijana Dovića.
elektronska pošta: urska.perenic@ff.uni-lj.si
telefon
+ 386 1 241 1304
kabinet
218