Mesečni arhiv: junij 2016

Izlet po Kekčevih poteh

Planinski izlet (Kekčeve poti) v soboto in nedeljo 9. in 10. julija

 Rezija in hribi okrog Kanina

Zbor v soboto ob 8.30 pred Filozofsko fakulteto. Kratek ogled Rezije potem pa iz vasi Stolbica (480 m) do zavetišča Igor Crasso (1650 m), 1200 m vzpona, 4 ure. Verjetno bo zelo vroče, zato vzemimo 4 l vode (voda je morda tudi v votlini 100 m pod zavetiščem). V zavetišču prespimo, v nedeljo pa 400 m vzpona do bivaka Marussich po čudoviti mulatjeri po južni strani, zelo razgledna in uživaška. (Ta zdolgočaseni lahko skočijo še na Žrd, 2324 m.) Od bivaka Marussich gre mulatjera naprej čez sedlo Bila peč na italijanski strani Kanina na severno stran gore na smučišče in potem dol na Nevejski preval (lahko z gondolo, če dela). Okoli 7 ur.

Oprema: pohodniški čevlji, spalna vreča (v koči je le 11 ležišč), vode za dva dni (ok. 4 litre, na poti vode ni), hrana, anorak, kapa, palice. Pot je tehnično lahka in ni izpostavljena. Ob koncu drugega dne bo piknik, prišparajte si kakšno klobaso.

Mojca Stritar, Aleš Bjelčevič

Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva

Spoštovani rektorji in člani RKRS,

skrb za slovenski jezik je mnogo več, kot površno piše v predlogu Izjave Rektorske konference Republike Slovenije glede slovenskega jezika na univerzah. Ne gre le za vprašanje slovenskega jezika kot učnega jezika in sporazumevanja v slovenskih univerzitetnih predavalnicah, ne samo za vprašanje »slovenskega znanstvenega besednjaka«, ampak je to, kar odpira sprememba 8. člena zdaj veljavnega Zakona o visokem šolstvu, tesno povezano s slovenstvom, ki ga je Trubar preroško določil z našim »stati inu obstati«. Gre za ontološko vprašanje (naše) stvarnosti in slovenstva »tukaj in sedaj«, ki odloča o slovenski prihodnosti. Predlagana Izjava izraža globoko in usodno nerazumevanje (slovenskega) jezikovnega vprašanja, njegovih vzrokov in načel – jezika ne obravnava v celoti, pozablja na njegovo bistvo in se o njem izreka enostransko. Jezik je naša misel, je ontološko vprašanje. Preberi več Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva

Iz Tübingena – Dekle, ki vse zna, in 25 let RS

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu  je nastalo delo Das Mädchen, das alles weiss – Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten.  Gre za izbor prevodov slovenske kratke proze v nemščino, prevajalke so študentke slovenščine na  Slavisches seminar na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu  Kristina Matkovic, Constanze Becker in Marilena Berlan.  Naslovna zgodba je nemški prevod kratke pripovedi  Zofke Kveder z naslovom Dekle, ki vse zna. Zgodbo je Kvedrova napisala v hrvaščini (rokopis hranijo v NUK-u), v slovenščino jo je prevedla Vladka Tucovič. Doganje sega v čas, ko je bila ‘naša’ pisateljica žena vodilnega hrvaškega politika Juraja Demetrovića (poslanec ustanovne skupščine kraljevine SHS 1920-1921, vodilne državne funkcije) in tako prva dama Hrvaške. V  izboru je še povest Meine Freundin, prevod dela Z. Kvedrove Moja prijateljica, in Das Glück in der dunklen Strasse – Sreča v temni ulici avtorja Jožeta Kranjca. Izbor prevodov slovenske kratke proze je nastal v sklopu projekta Prevajanje slovenskih literarnih besedil v nemščino, ki poteka na lektoratu slovenščine v Tübingenu ob podpori Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Delo je izšlo pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani 2016, izdajatelj je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani.

Predstavitev omenjenega dela v Tübingenu smo v združili z obiskom svečane prireditve s koncertom ob praznovanju 25-letnice samostojnosti Slovenije v Stuttgartu v soboto, 18. junija. S študenti slovenščine iz Tübingena smo se udeležili dogodka z naslovom ‘Skupaj praznujmo 25’/’Zusammen feiern wir 25’, ki ga je organziralo Slovensko veleposlaništvo v Berlinu v sodelovanju z Uradom RS za Slovence po svetu. Prisotni so bili Slovenci, živeči v tem delu Nemčije, predstavniki slovenskih društev in koordinacije slovenskih društev, študenti slovenščine iz Tübingena in njihovi prijatelji, namestnica generalnega konzula RS Slovenije v Münchnu Mateja Stojanovič ter Nemci, prijatelji Slovenije, nemški gospodarstveniki in politiki iz pokrajine Baden Württemberg, ki sodelujejo s Slovenijo. Osrednja slavnostna govornica je bila veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko. Njen govor je bil dostojanstven in vseslovensko povezujoč,  navezoval se je na vsebino dolgoletnega dobrega slovensko-nemškega sodelovanja, posebej je izpostavila ‘botrstvo’  tedanjega nemškega zunanjega ministra Genscherja pri osamosvajanju in priznanju Slovenije. Poudarila je prizadevanja pomembnih Slovencev, ki so svojimi deli utemeljili slovenski jezik, ustvarili visoko literaturo, umetnost in kulturo in tako odločilno oblikovali nacionalno identiteto. Delo, ki so ga začeli Primož Trubar, France Prešeren in drugi slovenski literati, so Slovenci v nezavidljivih okoliščinah nadaljevali  vse do samostojne Slovenije, katere začetek je zaznamovala tragična desetdnevna vojna. V okvir dosežkov je umestila tudi prispevke posameznih Slovencev in k nam priseljenih tujih izobražencev k znanosti in izumiteljstvu (npr. Franc Ressel – ladijski vijak, Lovrenc Košir – predlagatelj poštne znamke, Jurij Vega – logaritmi, Herman Potočnik – Problem vožnje po  vesolju – Raketni motor), filozofiji (Slavoj Žižek),  umetnosti (literati, Ivana Kobilca, impresionisti, Plečnik), ki so prepoznavni v svetu in nam omogočajo kvalitetnejše sobivanje. Njen govor je požel spontan aplavz vseh prisotnih. V nadaljevanju je nastopil harmonikaš Marko Hatlak, ki je skupaj s skupino slovenskih glasbenikov (Blaž Jurjevič – klavir, Lenart Krečič – saksofon, Tomaž Gajšt – trobenta, Tadej Kampl – bas kitara, Žiga Kožar – bobni) igral tango, jazz, funky, sambo in nekaj avtorskih del. Po koncertu so študenti slovenščine z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu predstavili  izbor prevodov Das Mädchen, das alles weiss, ki ga je veleposlanici  RS v Nemčiji ge. Kos Marko podarila ena od treh prevajalk Constanze Becker. Veleposlanica se je dela resnično razveselila. Po prireditvi je bil sprejem z zakusko, kjer smo v sproščenem ozračju lahko tudi nazdravili naši mladi državi, ki ji v Nemčiji želijo vse dobro in uspešno pot v prihodnost.

Lepo praznujte, Irma Kern

25-let R Slovenije, študenti iz Tübingena na prireditvi v Stuttgartu, junij 2016 C. Becker, I. Kern, veleposl. RS v Nemčiji M. Kos Marko z Das Mädchen das alles weiss_ Constanze Becker, Reinhard Nachtsheim, Patrick Kompolšek IMG_3091 IMG_3096 Iz Tübingena - Das Mädchen, das alles weiss, v Stuttgartu, junij 2016 Iz Tübingena v Stuttgart, junij 2016 M. Kos Marko, C. Becker, P. Kompolsek, I. Kern Na sprejemu po prireditvi, I. Kern, M. Hatlak, M. Kos Marko, M. Brdnik Nina, Renate, Patrick, Marijan iz Tübingena_ 25-let RS, Stuttgart 2016 veleposl. RS v Nemčiji Marta Kos Marko, za njo študenti slovenščine iz Tübingena, Stuttgart,  junij 2016 veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko in Das Mädchen, das alless weiss_ C. Becker, I. Kern Veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko, govor ob 25 let RS, Stuttgart, junij 2016 Zusammen feiern wir 25, koncert Marko Hatlak, Stuttgart , junij 2016

POLETNI URNIK KNJIŽNICE ODDELKA ZA SLOVENISTIKO IN ODDELKA ZA SLAVISTIKO

Poletni delovni čas:

4.-15. julij: pon., tor., čet., pet. od 7. do 15. ure, sre. od 7. do 17. ure

18.-29. julij: pon., tor., čet., pet. od 8. do 14. ure, sre. od 8. do 17. ure

1.-12. avgust: zaprto zaradi kolektivnega dopusta

15. avgust: zaprto zaradi praznika

16. avgust-30. september: pon., tor., čet., pet. od 8. do 14. ure, sre. od 8. do 17. ure

Priporočamo vam, da si pravočasno izposodite in podaljšate študijsko gradivo. Gradivo, ki ga boste rezervirali preko Cobissa med 29. julijem in 15. avgustom, bomo pripravili 16. avgusta. Na ta dan bomo tudi razdolžili gradivo, ki ga boste v času kolektivnega dopusta vrnili v knjižni nabiralnik (pritličje, pred sobo 11).

V Ljubljani, 22. junija 2015

Delavnice študentov iz Toronta

Še enkrat (vabilo z natančnim programom) je bilo objavljeno prejšnji teden) vas vabimo, da pridete poslušati, kaj imajo o posebnostih v slovenski fonologiji povedati kanadski študentje. Predstavili se bodo na delavnicah v pred. 209 v sredo, 22. 6. 2016, od 10.30h dalje. Naša študentka Kaja Jošt bo predstavila fonološko raziskavo (o naglaševanju zloženk) za svoje magistrsko delo.

Literarni sprehod po Ljubljani 2. junija 2016

Obetalo se je sončno četrtkovo dopoldne, ko smo se slovenisti in komparativisti v pričakovanju zbrali pred stavbo Filozofske fakultete, da bi se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič sprehodili po Ljubljani in jo uzrli z novimi očmi, zavedajoč se njene bogate literarne zgodovine.

Naš prvi postanek so bile Križanke, kjer smo si ogledali vzidano ploščo z reliefom Srečka Kosovela, nato pa smo se zlagoma napotili proti Križevniški ulici, kjer sta nekoč prebivala tako prej omenjeni pesnik kot tudi Luiza Pesjakova. Pot nas je nato vodila do glavne rečne žile v Ljublani, kjer smo naredili postanek zaradi hiše številka 10, v kateri je nekoč prebival Ivan Tavčar. Nato smo se ustavili tudi na Rožni ulici 5, kjer je nekoč prebival France Prešeren. Na tem mestu smo skupaj odrecitrali Vrbo.

Naša naslednja postojanka je bil Stari trg 21, nekdanje prebivališče Lojzeta Kovačiča, ustavili pa smo se tudi ob Schweigerjevi hiši, ki jo še danes krasi bronasto obličje Lili Novy. Naša naslednja postojanka je bil Mestni trg, kjer smo posvetili nekaj minut temnejšemu poglavju zgodovine našega naroda; med tlakovce vdelana talna plošča mimoidočim priča o požiganju knjig, ki se je dogajalo v obdobju protireformacije. Le nekaj metrov naprej smo se ustavili pred Trubarjevo hišo, najstarejšo stavbo v Ljubljani ter znanim centrom kulture in umetnosti, ter namenili nekaj besed Trubarju, Stritarju in Bohoriču, ki so nekoč vsi stanovali na Stritarjevi ulici.

Seveda literarni sprehod ne bi bil popoln, če se ne bi ustavili tudi na Prešernovem trgu in postali pod pesnikom in njegovo muzo, ki ju je Zajec tako veličastno za vedno ujel v kovino. Sprehod smo končali na Kongresnem trgu 5, s Cankarjem in njegovo črtico O človeku, ki je izgubil prepričanje.

Amadea Kovič

Patrizia Raveggi: Fotoreportaža (klikni na tale naslov za več)

lll 111 lll 106 lll 103 lll 100 lll 093 lll 088 lll 084 lll 079 lll 061 lll 056 lll 052

Vabilo na zagovor doktorske disertacije Maje Bitenc

Mlada raziskovalka Maja Bitenc bo zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah v torek, 21. 6. 2016, ob 11.30 v predavalnici 34. Vljudno vabljeni vsi, tudi študentke in študenti (za premor med izpiti in po zanimive informacije, kakršnih v obveznem študijskem gradivu ni veliko …).

Govorilne ure pri izr. prof. dr. Mateji Pezdirc Bartol

V četrtek, 16. 6., odpadejo govorilne ure. V izpitnem obdobju bodo govorilne ure potekale v torek, 21. 6., ob 11.30, v četrtek, 30. 6., ob 11.15 in v sredo, 6. 7., ob 10. uri. Vse študente, ki nameravate v septembru diplomirati pod mojim mentorstvom, prosim, da se še pred poletnimi počitnicami obvezno oglasite na govorilnih urah, da se dogovorimo o nadaljnjem delu. Izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol

Študijski obisk iz Toronta (Kanada) – vabilo

Od 21. do 30. junija 2016 bomo na Oddelku za slovenistiko gostili dr. Petra Jurgca, profesorja na Filozofski in naravoslovni fakulteti Univerze v Torontu (University of Toronto, Faculty od Arts & Science), in tri njegove študentke. Izmenjava poteka v okviru projekta Fonologija slovenščine (The Phonology of Slovenian) in Sklada Nemčija/Evropa (Germany/Europe Fund) na Univerzi v Torontu. Raziskovalna skupina se ukvarja s fonološkimi značilnostmi slovenščine (npr. premični naglas, palatalizacija, soglasniška harmonija, končna nezvenčenost, fonološko pogojena alomorfija), kar vključuje posamezna narečja. Na oddelku se bodo mudili 22. in 24. junija, obakrat v pred. 209:
22. junij — Ljubljansko-torontska delavnica (predstavitev kanadskih študentk, profesorja in poglavja iz magistrskega dela Kaje Jošt, študentke na Oddelku za slovenistiko):
10.30–11.05 Zhiyao (Vivian) Che o palatalizaciji,
11.05–11.40 Fernanda Lara – Peralta o glasovnih vzorcih Šmartnega v Brdih,
11.40–12.15 Mia Sara Misic o nosni harmoniji v Mostecu,
14.00–14.35 Peter Jurgec o premičnem naglasu,
14.35–15.35 Kaja Jošt o sekundarnem naglasu.
24. junij: 18.00–19.30 predavanje Jožice Škofic o slovenskih narečjih.
Vabimo vas, da se udeležite vseh srečanj, posebej še delavnice. V petek, 24. junija, se jim ob 11h lahko pridružite tudi na sprehodu po Ljubljani (natančnejše podatke boste lahko dobili na delavnici v torek, 22. 6.). Srečanja bodo v glavnem potekala v angleščini, potrudili pa se bomo, da bodo kanadske študentke slovenščino dobile v ušesa (in Slovenijo, zlasti Ljubljano, seveda tudi v oči).

Obvestilo red. prof. dr. Bože Krakar Vogel

Dragi kolegici, prosim, dajta na vis spodnje obvestilo. Hvala in LP

***

Študenti, ki ste se prijavili za izpit pri meni v torek, 7.6. ob 18h v s. 404 (prim. KN, 1. l E, didaktika KN, 2. l.mag., D), upoštevajte prosim spremembo lokacije. Namesto v predav. 404 bo izpit v predav. 4 v pritličju.

 

Lep pozdrav. Prof. dr. Boža Krakar Vogel