Prispevki diskutantov so nanizani od svežih k starejšim. — mh
===
Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 19. julij 2016 20:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena — drugič
Dragi kolegice in kolegi, pripenjam različico z upoštevanimi pripombami Janeza Dularja. Za morebitne izboljšave imamo še nekaj dni časa.
Lep pozdrav,
Marko Snoj
(1) Učni jezik je slovenski.
(2) Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
– študijske programe tujih jezikov na vseh treh stopnjah;
– skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi visokošolskimi ustanovami;
– študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini;
– dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine;
– študijske programe ali dele študijskih programov, če se vzporedno izvajajo tudi v slovenskem jeziku, vendar se izvajanje v tujih jezikih ne financira iz javnih sredstev.
(3) Študenti, državljani Republike Slovenije, se lahko na prvi in drugi stopnji na visokošolskem zavodu izobražujejo skladno s prvo in peto alinejo drugega odstavka. Skladno s četrto alinejo drugega odstavka se lahko izobražujejo, če na prvi stopnji obseg vsebin v tujem jeziku ne presega deset odstotkov vseh kreditnih točk študijskega programa in na drugi do dvajset odstotkov kreditnih točk študijskega programa.
(4) Na tretji stopnji univerza avtonomno določa jezikovno politiko, pri čemer se upošteva naslednje:
– slovenski visokošolski učitelji slovenskim študentom, razen pri doktorskem študiju tujih jezikov, ne predavajo v tujem jeziku;
– tuji študenti se učijo slovenskega jezika;
– študentom je zagotovljena pravica, da vse obveznosti pri slovenskih visokošolskih učiteljih lahko opravijo v slovenskem jeziku.
(5) Študijske programe v tujem jeziku lahko izvajajo samo visokošolski učitelji s certifikatom o znanju tega jezika na ravni C2.
(6) Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenskega jezika.
(7) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da za vsako napredovanje visokošolskih učiteljev v višji habilitacijski naziv predpišejo vsaj dva znanstvena in vsaj dva strokovna članka v slovenskem jeziku.
(8) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenskega jezika določi minister, pristojen za visoko šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, najkasneje v treh letih od sprejema tega zakona.
======
Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 18. julij 2016 14:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena
Dragi kolegice in kolegi,
kolega Zoran Božič, Marko Jesenšek in jaz smo v zadnjem tednu sestavili predlog jezikovnega člena v noveli ZViŠ, ki ga s to pošto predajamo v obravnavo vsem, ki smo se o tem vprašanju že izpostavili – po besedah Marka J.: Odboru za slovenski učni jezik in internacionalizacijo v visokem šolstvu, torej civilni iniciativi, ki se poveže, ko ga oblast lomi malo preveč. Preglejte, prosim, pripeto besedilo in mi posredujte pripombe, vprašanja. V naslednjih nekaj dneh bova dežurna kolega Božič in jaz, nato bomo besedilo skušali uskladiti s Socialnimi demokrati, torej eno koalicijskih strank. Če se bo to posrečilo, bo predlog dobil status amandmaja z dobrimi možnostmi za sprejem na septembrskem zasedanju Državnega zbora.
Temeljna načela tega predloga so:
1. Slovenski učitelj za slovenski davkoplačevalski denar v Sloveniji Slovencem ne predava v tujem jeziku.
2. Če se slovenski državljan želi izobraževati v tujem jeziku, to lahko uresniči tudi v Sloveniji, vendar ne na račun davkoplačevalcev.
3. Internacionalizacija je omogočena s tem, da se gostujočim profesorjem dopusti predavati v tujem jeziku, vendar je obseg iz takih aranžmajev izhajajočih obveznosti za slovenskega študenta zelo omejen.
4. Profesorji, ki predavajo v tujem jeziku, morajo ta jezik preverjeno dobro znati.
Lep pozdrav,
Marko Snoj
===
Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 13:22
Zadeva: RE: Porocilo
Pozdravljeni,
naj izpostavim dve prvini, ki se navezujeta po mojem na temeljno navedbo kolege Božiča – »ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja«. Za trajnejši razvoj, ne samo ohranitev slovenskega znanstvenega jezika in s tem njegovo živost v predavalnicah slovenske univerze je nujno udejanjanje obeh prvin, ki ju vsebuje navedeni citat. Torej potrebno je
(1) vsaj deloma redefinirati sistem vrednotenja znanstvene bibliografije (točkovanje), napisane v slovenščini/izvorno v slovenščini, kar pomeni nujno upoštevanje recenzij, če je potrebno tudi tujih, katerih avtorji izkazujejo ustrezno znanstveno referenco. Objektivno priznana kakovost bibliografije bo vplivala na količino, predvsem pa na status študijskih programov oz. področij znotraj univerze, posredno tudi na izbiro študija zlasti ambicioznejših kandidatov. O tem je nekaj napisanega v SR 3/2015,
(2) doseči državno financiranje tečajev slovenščine za tuje študente; tako celotnost ali delnost financiranja kot trajanje tečaja bi moral pogojevati čas študija na slovenski univerzi in/ali ustrezni certifikati. V tem smislu velja upoštevati vzorce in izkušnje tudi tranzicijskih držav s prav tako manjšim številom govorcev.
Ja, dela je veliko, volje pa – bomo videli.
======
Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 10:27
Zadeva: RE: Porocilo
Dragi vsi!
Deanu hvala za odgovor na Lisčevo poslansko vprašanje (treba ga je prebrati: ponavljanje floskul, neresnic in kontradiktornih stališč ter vztrajanje pri tem, da pomenijo predavanja v angleščini višjo kakovost naših univerz). Sicer pa smo ob razgovoru s poslanskimi skupinami (poglejte si tudi pripeto Večerovo poročilo z Matičinega posveta: prisotna sta dva poslanca Desusa) slišali še za eno zanimivo argumentacijo: ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja; zato je treba tudi predavati v angleščini. Mislim, da je prava internacionalizacija predvsem v tem, da se naučimo tujih jezikov, da uporabljamo tujo strokovno literaturo in da čimveč objavljamo v tujini. In to je vse.
LP Zoran
======
From: Dean Komel [mailto:dean.komel@guest.arnes.si]
Sent: Saturday, July 16, 2016 11:39 PM
Subject: Re: Porocilo
Spoštovani Marko,
hvala za to poročilo in seveda prizadevanje, da se doseže razumevanje pri poslanskih skupinah, žal pa se tu vpletejo še realna politična razmerja in konkretne razmere kupčkanja in kupovanja. Mislim, da je potrebno nujno naprej z amandmajem in vetom v DS ter da ministrici ni mogoče zaupati, da bo ugodila zahtevam za spremembo člena. To lahko sklepam iz dosedanjega načina komunikacije, da se zaobide argumente in zadeva sama. Za primer napotujem k temu odgovoru poslancu Liscu
Na Zagovoru slovenščine je bilo podano stališče, da mora vlada vzpostaviti državni program vzpodbujanja rabe slovenščine na vseh izraznih in sporazumevalnih ravneh ter poskrbeti za striktno spoštovanje zakonodaje v zvezi s tem in sicer tudi v primeru, da njeno ministrstvo privoli v to, da se ustrezno popravi člen v predlogu zakona. Hkrati pa da v skladu s svojimi pristojnostmi poskrbi, da bo učni jezik na visokošolskih zavodih – kot je v predlogu tudi določeno – dejansko in ne zgolj zapisano slovenski.
Prepošiljam še nekatere odzive v medijih na Zagovor slovenščine:
http://www.publishwall.si/aktualno/post/216036/zagovor-slovenscine
http://www.delo.si/sobotna/moja-spomenica-o-jeziku.html, Niko Grafenauer
ww.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zagovor-slovenscine-na-slovenskih-univerzah
http://www.casnik.si/index.php/2016/07/14/prejeli-smo-deklaracija-za-slovenscino/
http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2016/07/Zagovor-slovenscine.pdf
http://www.vecer.com/kulturna-pohaba-in-degradacija-6241092 (v priponki)
http://radio.ognjisce.si/sl/179/slovenija/21226/
http://www.tromba.si/deklaracija-za-slovenscino/
http://www.kvarkadabra.net/2016/07/kdo-v-resnici-ogroza-slovenscino/
Pozdrav Dean
======
Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik@um.si>
Datum: 04. julij 2016 06:48
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri
Spoštovani! Jaz pa nisem za umik, še posebno ne zdaj, ko sem prebrala zapis Tamare Lah Turnšek v zadnji Sobotni
prilogi Dela. Vemo, čigava glasnica je.
Gre za paradigmatičen primer mešanja hrušk in jabolk, pa tudi za podlo podtikanje: tisti, ki se ne strinjamo s poniževanjem slovenščine, smo ksenofobi in ne znamo tujih jezikov. Skratka: smo arhaični Slovenci, ki spadamo v Potočko zijalko… medtem ko vsa Ljubljana že tako lepo čeblja po angleško… Na to je treba odgovoriti!
Če bo sedanja uni-oblast s svojo novelo ZVŠ zmagala, naj se ve, kdo je odgovoren za posledice in za jezikovni kaos, ki bo nastal. Če pa bomo popustili, bodo rekli, da je bil »predlog usklajen s slovenistično stroko«. Bomo torej sokrivi.
Premislite.
Lepo vas pozdravljam! Silvija Borovnik
======
Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 03. julij 2016 21:56
Zadeva: RE:
Spoštovani vsi,
na take neumnosti je treba žal vedno znova in znova reagirati. Mislim, da se je odgovora Lah Turnškovi lotila Silvija. Tudi jaz sem se hotel, a se bojim, da ne bom utegnil. Ob branju sestavka v sobotnem Deli se mi zdi zanimivo, da nekdo, ki misli, da je puritanec isto kot purist (nota bene: tudi očitno perfektno znanje angleščine ji pri tem ne pomaga, čeprav tam Puritan pomeni prvo, purist pa drugo), se zgraža nad slikovitim pesniškim jezikom našega kantavtorja. Se bodo taki zgražali tudi nad nezbornim Mau čez izero? Le kaj bi porekli biologi, če bi kdo od nas stresal take neumnosti o naravoslovju?
Marko Snoj
======
Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 22:28
Zadeva: RE:
Dragi vsi, to s Lah Turnškovo in Smolarjem je res narobe svet: spoštovana biologinja bi okrnila slovenščino kot jezik znanosti, obenem pa bi ji odvzela še druge razsežnosti polnega jezika (pokrajinske in interesna govorice). Ostala bi prazna lupina …
LP Zoran
======
Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 19:23
Zadeva: Re: Zadeva: včeraj in jutri
Spoštovana kolegica prof. dr. Ada Vidovič Muha,
hvala za vaš dopis. Upoštevajoč tudi druge procese in procedure, ki sem jim bil priča v tem desetletnem obdobju – gre za obdobje naše vključitve v ES – bi vašemu stališču, da vendar ne moremo spremeniti toka, gotovo pritrdil. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da zvijačni nihilizem oblasti te države seže do točke, da se bodo oblastniki za odločitve, ki so jih na podlagi predpisov vnaprej določili, sklicevali na našo svobodno voljo in prosto privoljenje. Tako kot je to (za)povedano v zaključku Platonove Države (mit o Eru): ne bo demon (oblast) izbral tebe, samo (lastno) si ga boš izbral. Zato velja vztrajati, da se ne prepustimo slučajnosti, ki je drugi in premočrtno vzeto prvi obraz nujnosti. Smo pa pahnjeni v situacijo, da se na podlagi zakonodajne nedorečenosti lahko odrečemo ali celo moramo odreči slovenščini.
Pozdrav Dean
======
Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 16:17
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri
Spoštovani,
konkreten Snojev predlog je v danih okoliščinah pač treba podpreti; mislim pa, da je vprašanje slovenščine na univerzi bolj ali manj zapečateno. Od leta 2006, ko se je začelo na veliko razpravljati o jeziku in s tem o identitetnem vprašanju slovenske univerze se ni spremenilo popolnoma nič – kljub sprejetemu nacionalnemu programu jezikovne politike z razmeroma ustreznim segmentom, ki se nanaša na slovenski znanstveni jezik. Ja, pravzaprav stvari se spreminjajo na slabše. Ker se nisem mogla udeležiti seje v DS, sem namreč poslušala posnetke nastopov – tudi ministrice za znanost.
Država pač ne popušča, niti milimeter. Klub temu predlagam, da bi (1) dorekla (država namreč) že enkrat najmanjše število tujih študentov, ki upravičuje uporabo tujega jezika, pač proporcionalno glede na število študirajočih na delu posameznega programa, (2) predvidela izbiro kateregakoli tujega jezika, če se tako dogovorijo študentje z učiteljem.
Lepo pozdravljeni, Ada Vidovič Muha
======
Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 13:56
Zadeva: Re:
Pozdravljeni. Sam menim, da je izjava, ki jo je pripravil Marko in je objavljena, če se ne motim, doslej le v Večeru, že vsebuje tudi “odgovor” na ta zapis Prof. Turnškove, ki pa “zagovornikom” novele, vsekakor ne “odgovarja”. Tako področno razširjena znanost kot biologija pa bi morala vsekakor razmisliti tudi o okolju, v katerega je vsaj 70% vpeta po raziskovalni, aplikativni in izobraževalni plati, da lovcev ribičev, gozdarjev, vinarjev, poljedelcev itn. sploh ne omenjam, pa vsakovrstnih “jezikačev” seveda tudi.