Med 6. 2. in 10. 2. 2017 zaradi rednega dopusta ne bom imela govorilnih ur, prav tako ne bom dosegljiva po e-pošti. Govorilne ure bom imela spet 13. 2. 2017 ob 10. 15.
Mojca Smolej
Med 6. 2. in 10. 2. 2017 zaradi rednega dopusta ne bom imela govorilnih ur, prav tako ne bom dosegljiva po e-pošti. Govorilne ure bom imela spet 13. 2. 2017 ob 10. 15.
Mojca Smolej
V sredo, 25. 1. 2017 smo v okviru slovenskega kulturnega praznika na slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Tübingenu pobliže predstavili liriko slovenske moderne. Obiskala nas je izr. prof. Urška Perenič z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je imela je predavanje Die slowenische Dichtung der Moderne im europäischen Kontext: Lyrische Gattungsformen/Poezija slovenske moderne v evropskem kontekstu: lirske zvrsti.
Pereničeva je temo obravnavala celostno: predstavila je, kako je obdobje moderne prvič po Prešernu uvedlo slovensko književnost v krog razvitih evropskih literatur, kako je bil prestop iz ujetosti v regionalizem utemeljen na zavestnem hotenju generacije slovenskih modernistov po evropeizaciji slovenske literature. Razložila je, kako je poezija slovenske moderne zajemala iz splošno evropske naturalistično-modernistične ustvarjalnosti in iz slovenskega oz. slovanskega ter zahodnoevropskega romantičnega izročila. Tako se v liriki mladega Cankarja, Murna, Ketteja in Župančiča različno prepletajo dekadenca, impresionizem, simbolizem, nova romantika. Posamezne poetike je osvetlila z vidika raznolikosti lirskih pesniških oblik (kratka pesem, gazela, sonet (moderniziran), romanca, himna idr.) v primerjalnem kontekstu. Obravnava je skušala odkriti, v katerih aspektih je lirika slovenske moderne grajena po vzoru pesniških oblik, s katerimi so se avtorji srečevali v evropski literaturi, in katere so novosti, ki ji dajejo pečat izvirnosti. Analizirala je, kako obravnavane pesniške teme prehajajo iz intimne v družbeno sfero in kako se novosti na formalnem področju s to tendenco prepletajo. Pri obravnavi pesmi vsakega od pesnikov je pokazala tudi povezanost z individualnimi občutki za muzikalnost in ritmičnost.
Predavanje je bilo logično nadaljevanje v decembru začetega projekta Svetovni dnevi slovenske kulture. Prireditve so se udeležili študentje slavistike in drugih študijskih smeri, profesorji in zainteresirana publika. Po živahni diskusiji smo poklepetali ob potici in pecivu. Za naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik in Oddelku za slovenščino na FF v Ljubljani ter vodstvu slavističnega oddelka na Univerzi v Tübingenu, še zlasti direktorici prof. dr. Schammi Schahadat in prof. dr. Tilmanu Bergerju. Prireditev je bila medijsko oglaševana na Univerzi v Tübingenu, na spletnih portalih za Slovence po svetu, na Twitterju ter Facebooku Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik kot tudi preko slovenskega konzulata v Münchnu in slovenskega veleposlaništva v Berlinu.
Prijeten prihajajoči Prešernov dan vam želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena,
Irma Kern