Pozdravljeni,

Zavod RS za šolstvo pripravlja Katalog programov zunanjih izvajalcev obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti za šolsko leto 2017/18 za srednje šole. Potencialne izvajalce vabijo, da do 20. marca pošljejo svoje programe. Priložnost za društva, študente pedagoških smeri, NVO in druge.

Obvezne vsebine: državljanska kultura, knjižnična informacijska znanja, kulturno umetniške vsebine, športni dnevi, zdravstvena vzgoja; vzgoja za družino, mir in nenasilje.

Obvezne vsebine za posamezen tip strokovne gimnazije: podjetništvo, dejavnosti s projektnim delom, poslovno komuniciranje, ekologija, računalnik v glasbi, tečaj branja partitur, ljudski plesi, tečaj fotografiranja; teme za dramsko-gledališko smer umetniške gimnazije: improvizacija v modernem gledališču, podoba in funkcije delnih gledaliških sistemov (scenografije, kostumografije, glasbe, elektronske glasbe, režije in antirežije, celostne opreme, reklame, kritični metajezik.., ) ples, uporabna anatomija, akrobatika, butoh, joga, pantomima, lutke, elektronika v gledališču, vizažerstvo.

Obvezna ponudba šole: logika, medpredmetne vsebine z ekskurzijo ali taborom, metodologija raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prva pomoč, športni tabori in šole v naravi, učenje učenja, verstva in etika, (v programu klasična gimnazija je obvezna tudi arheologija).

Dijakova prosta izbira: vse ostale vsebine (npr. karierna orientacija (novo!), tečaji jezikov, informacijskih in drugih spretnosti, še posebej s področja ustvarjalnosti, naravoslovja in tehnike, šport, ples, druge vzgojne vsebine, prometna vzgoja, delovna praksa, finančna pismenost, tehnike za osebnostno rast, itd.)

Neža Hlebanja

Od 31. maja do 4. junija bo mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema v Izolo pripeljal svež izbor neodvisnega avtorskega filma, filmskih pogovorov in prepoznavnih gostov z vsega sveta. Že trinajstič se bodo filmske vezi pletle tudi skozi vedrino in zanos mlade festivalske ekipe. Mednarodna ekipa prostovoljcev Kino Otoka z več kot 70 člani je garancija za aktivno mreženje, ki na široko odpira možnosti za nova sodelovanja v Sloveniji in tujini, generacije mladih zanesenjakov pa praktične izkušnje z Otoka uspešno prenašajo v profesionalne kariere.

K sodelovanju vabimo vse, ki imate radi film in se želite neformalno praktično usposobiti na področju organizacije filmskih in kulturnih dogodkov, da z nami zgradite nepozabno festivalsko izkušnjo.

Nudimo vam izkušnje v mednarodnem okolju, možnost opravljanja obvezne študijske prakse, druženje z uveljavljenimi mednarodnimi filmskimi ustvarjalci in ne nazadnje nova prijateljstva. Pomagali vam bomo, da boste lahko v naslednjih letih začeli samoiniciativno izvajati sorodne projekte in programe na področju kulture, izobraževanja in mladinskega dela, seveda pa želimo sodelovanje graditi tudi v prihodnjih izdajah festivala.

Otok se je v trinajstih letih spontano razvil v prostor neformalnega praktičnega usposabljanja mladih, kar je naš odgovor na aktualno družbeno-ekonomsko situacijo. Posebno pozornost namenjamo vključevanju mladih v obliki praktičnega izobraževanja pod vodstvom mentorjev na številnih delovnih področjih organizacije festivala in sorodnih kulturno-izobraževalnih programih zavoda Otok. Poleg festivala skozi vse leto organiziramo filmske projekcije ter delavnice za otroke in mlade, ter tudi dogodke s slovenskimi in mednarodnimi partnerji pod prepoznavnim skupnim imenom ”Na Otoku”. Sodelujemo s številnimi organizacijami, kot so univerze, mladinski centri, študentski klubi in kulturna društva. Spodbujamo tudi mednarodno sodelovanje vrstnikov iz Slovenije in tujine. V zadnjih letih smo prek Evropske prostovoljske službe gostili mlade iz treh sosednjih držav (video si lahko ogledate tukaj).

V času festivala vam bodo v prijetnem delovnem vzdušju naši mentorji stali ob strani na številnih področjih:

• pri organizaciji in produkciji kulturno-izobraževalnih programov,
• razvoju promocije in odnosov z javnostmi,
• skrbi za mednarodne festivalske goste,
• vodenju festivalskih prizorišč in logistike festivala,
• vodenju festivalskega kampa,
• foto in video dokumentiranju festivala,
• pomoči v kuhinji in še marsičem.

Na naslednjih področjih pa bomo vaše pomoči veseli že dober mesec pred festivalom:

• distribuciji promocijskih materialov (lepljenje plakatov, raznos letakov,…),
• pisanju kratkih besedil,
• zlaganju in kuvertiranju promocijskih materialov,
• promociji festivala.

Od 30. maja do 5. junija je obvezna vsakodnevna prisotnost v Izoli. V ta namen vam med festivalom nudimo:

• prenočišče v festivalskem kampu,
• prehrano,
• festivalsko akreditacijo, s katero vam je v prostem času zagotovljen brezplačen vstop na vsa festivalska prizorišča.
• Vsi, ki si želite sodelovati z nami, se lahko do 30. 3. 2017 prijavite koordinatorki prostovoljcev Nataliji Gajić, e-mail naslov: natalija.gajic@isolacinema.org. Prosimo, da skupaj s prijavo posredujete:

• motivacijsko pismo,
• kratek življenjepis,
• pripis, ali imate željo po sodelovanju in časovne zmožnosti le med festivalom ali le v mesecu pred festivalom ali oboje.Po zaključku dela lahko prejmete tudi potrdilo o sodelovanju. Veselimo se odgovornih kandidatov, ki boste z veseljem z nami soustvarjali srečo letošnjemu 13. festivalu – in morda postali del vsakoletne organizacijske ekipe ali bodoči ustvarjalci novih filmskih povezovanj.Se vidimo na Otoku!

Dr. sc. Damir Horga, prof. emeritus

Odsjek za fonetiku

Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

GOVORNA FLUENTNOST

U objašnjavanju fenomena govorne fluentnosti polazi se od tumačenja mehanizama govorne proizvodnje te se prikazuju tri temeljna pristupa kojima se ona opisuje: modularni, aktivacijski te model pretraživanja i preslikavanja. Fluentan govor zahtijeva da govornik u govornoj proizvodnji vlada serijalnim nizanjem govornih elemenata, odgovori zahtjevima velikog broja stupnjeva slobode i kontekstualnih utjecaja na govorne jedinice. Na tim temeljima iznose se široka i uska definicija govorne fluentnosti i opisuju vremenske, jezično-obavijesne i neverbalne varijable kojima se ona može mjeriti. U drugom se dijelu izlaganja opisuju načini prekida fluentnosti, tj. pojavljavanje disfluentnih govornih odsječaka i razlozi koji do njih dovode kao što su konceptualno, lingvističko i artikulacijsko opterećenje izričaja, razgovorna koordinacija, bliskost sugovornika i njihova dob i spol, te stupanj vladanja stranim jezikom ako se radi o govoru na nematerinskom jeziku. Ukazuje se na informacijski doprinos disfluentnosti koja se ne mora promatrati samo kao faktor koji ometa komunikacijski proces.

Damir Horga je profesor emeritus na Odsjeku za fonetiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, gdje poučava i proučava govor od 1979. godine. Surađivao je s drugim fakultetima Sveučilišta u Zagreebu (Medicinski fakultet, Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet), vodio seminare o metodama poučavanja govora u zemlji i inozemstvu (Belgija, Italija, Mađarska) te se znanstveno usavršavao u Moskvi, Lenjingradu i Los Angelesu. Bio je dugogodišnji voditelj i glavni istraživač na znanstvenom projektu Proizvodnja i percepcija govora, a surađivao je na nekoliko domaćih i međunarodnih znanstvenih projekata. Objavio je više od 90 znanstvenih radova, nekoliko udžbenika te knjigu Obrada fonetskih obavijesti (1996) i Artikulacijska fonetika (2016, suautor Marko Liker)  Bio je glavni urednik časopisa Govor i Strani jezici te predsjednik Hrvatskog filološkog društva, a član je domaćih i međunarodnih stručnih asocijacija. U širokom spektru istraživačkih tema kojima je posvećen izdvajaju se modeli govorne proizvodnje, govorna fluetnost, govorne pogreške, neurofonetika te izgovor.