»jêzik -íka m (é í) 1. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izraz. 2. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh 3. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: povedati kaj v marksističnem jeziku
Kot govorci jezika smo njegovi uporabniki, a tudi sodelujemo pri njegovem kreiranju. Vanj smo sposobni vnašati nove koncepte in kontekste, v katerih se določeni pojmi lahko uporabljajo, hkrati pa je jezik zelo močno orodje, ki se ga lahko uporablja za ohranjanje in reproduciranje družbene moči.
Kako torej jezik vpliva na formiranje družbenih normativov in urejanja družbenih teles? Kako opredeljuje naše dojemanje spola in njegovo hierarhično ureditev? Če z jezikom poimenujemo pojmovni svet okoli sebe, kaj se zgodi, ko za določeno stvar v jeziku ni nobene besede, kako to vpliva na konstruiranje posameznikove identitete? Kakšno moč jezik v družbi sploh ima in zakaj je nujno potrebno reformiranje SSKJ-ja?
Na ta in mnoga druga vprašanja, ki zadevajo uporabo jezika zlasti v povezavi s spolom, odnosi med spoli in reproduciranjem heteronormativnosti, bodo v sredo, 17. 5., ob 18.00 odgovarjali:
– red. prof. dr. Vojko Gorjanc, jezikoslovec, dejaven predvsem na področju sociolingvistike in kritične analize diskurza, ter profesor na Oddelku za prevajalstvo,
– red. prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja kulture, dejavna predvsem na področju študij spola, ženskih študij in feministične teorije, in profesorica na Oddelku za sociologijo
– red. prof. dr. Marko Stabej, jezikoslovec, dejaven na področju sociolingvistike, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in profesor na Oddelku za slovenistiko«
https://www.facebook.com/events/124179994812722/
Lep pozdrav,
Maiken Kores, programski odbor Inštituta 8. marec