Urnik predstavitev magistrskih in diplomskih del iz literature 11. septembra je na Wikiverzi.

S podpisom na seznamu prijavljeni rezervirate svojih 15 minut. Zaradi odjav se termin lahko tudi spremeni. — mhladnik

Rezultati petkovih testov so v VIS-u, kdor bi si želel ogledati svoj test, naj pride v ponedeljek 29. junija ob 12.00 v kabinet 218.  Nekaterih ocen ni bilo mogoče zaključiti, ker manjka kompenzacijsko tipkanje ali seminarska naloga. — miran hladnik

Zagovor diplomske naloge Urha Ferleža na oddelku za slovenistiko in romanistiko z naslovom Francija in slovenska književnost (mentorja Miran Hladnik in Katarina Marinčič) bo v petek 29. maja 2020 opoldne za Filozofsko fakulteto, zbor pred FF.

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V pon., 11. maj 2020 ob 09:09
Subject: Pes v slovenski književnosti

Ali bi se med tistimi, ki si ta čas izbirate temo magistrskega dela s
področja slovenske književnosti, našla junakinja, našel junak, ki bi
po literaturovedni šegi obdelal(a) vse bistveno o psu v delih
slovenskih umetniških piscev od 19. stoletja do danes? Povzetek te
naloge, ki bi ga seveda naredil(a) magistrand(ka) in se podenj tudi
podpisal(a), bi namreč rad uporabil za eno uvodnih poglavij
nastajajočega slovarja pasjih imen, ki bo izšel verjetno leta 2022.
Marko Snoj

Izpiti bodo junija pri mojih predmetih na poznane datume in na starih fizičnih lokacijah. Če bi bila vrata FF tedaj slučajno zaprta, bo na njih listek usmerjal v bližnji bife ali pod Toporišičevo obeležje v parku za fakulteto. Za morebitne izjeme se pogovorimo po e-pošti. lp, miran hladnik

Pozdravljeni, v torek 14. aprila bo imel kolega in asistent Andraž Jež z Oddelka za slovenistiko preizkusno predavanje pred izvolitvijo v naziv docenta za slovensko književnost. Naslov predavanja je Stanko Vraz in Jovan Vesel Koseski: Komplementarna antikanonizacija. Dobimo pa se seveda virtualno, in sicer ob 12.00 tule [tisti, ki aplikacije še ne poznate, si jo medtem lahko naložite, postopek je zelo enostaven].

Fakultetni napotki učiteljem, kako naj poskrbimo za nadomestke predavanj, gredo v smer spletnih učilnic, postavljanja predavanj na Youtube, snemanja prosojnic ipd. Domnevam, da podjetnejši učitelji s posneto robo opremljajo svoje študente prek VIS-a, na oddelčni strani je namreč že cel teden mrtvilo. Naj ga prekinem z opominom, da se je oddaljene šole mogoče za silo iti tudi na Wikiverzi. Koncept svojega današnjega predavanja pri predmetu Slovenska proza 1900–1950 sem postavil na urnik predmeta  pod naslov Predavanje 16. 3. 2020. Svoje predmete lahko postavimo na začetno stran Wikiverze pod poglavje Seminarji na slovenistiki FF UL. Tja je mogoče dodati tudi videoklipe, zvočne klipe in prosojnice.

Če bi imel danes predavanje, bi tako kot sicer začel s koledarskimi dogodki, povezanimi s književnostjo, nadaljeval s tematizacijo epidemij (v glavnem kuge) v zgodovinskem romanu, kar pa bi ostalo časa, bi porabil za trenutno temo planinske literature, ki jo premlevamo že nekaj ur zapored: gre namreč za nevralgični prostor vzpostavljanja in emancipacije slovenščine v opoziciji  z dominantno nemščino.

Ko človek v časopisju na  dLib spremlja javno življenje v drugi polovici 19. stoletja, je vedno znova presenečen nad dejstvom, da je tudi slovensko zavedni del javnosti o dogajanju privzeto poročal  v nemščini. Te dni dopolnjujem poglavje Nesreče in kriminal za wikiknjigo Dobrave. Glede na samoumevnost nemščine v tedanjih poročilih je današnjo standardno uporabo slovenščine v javnosti mogoče razumeti kot nepričakovano in nenavadno.  — miran hladnik

V torek 3. marca bo ob 11.00 v Modri sobi javna predstavitev dispozicije  doktorske disertacije Blaža Kavška z naslovom Samopredstavitvene strategije avtorjev v korespondencah 19. stoletja. Mentorica je Urška Perenič, člani komisije za oceno pa Miran Hladnik, Zvonko Kovač in Peter Scherber. Vabljeni.

Kako ste pisali zadnji test, si lahko ogledate na moji govorilni uri v petek ob 12.00 v kabinetu 218. — miran hladnik

POZOR! Test bo v dvojki ob 7.10 in ne ob 8.00, kot stoji na VIS-u. lp, miran hladnik

Prijavljeni na ta izpit se vpišite na razpored na Wikiverzi. — miran hladnik

Med dragocenimi rokopisi in tiski ali “literarna zgodovina v praksi”

Danes smo s študenti v okviru izbirnih predmetov Literatura in mediji ter Literatura in kulturne ustanove s pomočjo vodje rokopisnega oddelka NUK vstopili v svet rokopisov in tiskov.

Med drugim smo si ogledali dragoceni Slavinski misal, ki je bil v Slovenijo vrnjen lani, dele zapuščin Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Josipa Murna, Frana Levstika, Simona Gregorčiča in Simona Jenka, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha, Mile Kačič, Svetlane Makarovič, Janeza Nepomuka Primica, Valentina Vodnika in barona Zoisa.

Času primerno smo imeli priliko videti tudi dragocen primerek Dalmatinovega prevoda Biblije, ki ima na platnicah natisnjeno ime Bohoričeve žene Doroteje.

Urška Perenič

… se začnejo v tem semestru takole:

… se začnejo za vse vpisane sloveniste (dvopredmetne in enopredmetne) v petek 4. oktobra ob 7.10 v predavalnici št. 2 v pritličju fakultete. Ob 8.40 gredo dvopredmetni po svojih opravkih, enopredmetni pa ob 8.50 v istem prostoru nadaljujejo s seminarjem. Predavanja in seminarje imam Miran Hladnik, vaje pri tem predmetu pa vodi asistent Andraž Jež ob četrtkih. Uvodno uro, pri kateri bo oblikoval skupine, bo imel 3. oktobra. Spletna stran predmeta se nahaja na Wikiverzi. — miran.hladnik@ff.uni-lj.si

… nimam govorilnih ur, pridite z začetkom študijskega leta. — miran hladnik

… nimam govorilne ure. — miran hladnik

Prijavljeni na izpit, vpišite se prosim pod termine na urniku na Wikiverzi za ponedeljek 9. septembra. Ko bodo ponedeljkovi termini polni, nadaljujte s torkom 10. septembra.  Bodite pozorni na  spremembe zaradi morebitnih poznejših odjav. Začetni štirje termini so rezervirani za komisijske izpite. — miran.hladnik

Prijavljeni na izpit, vpišite prosim svoja imena pod termine na urniku na Wikiverzi za ponedeljek 26. avgusta in torek 27. avgusta in bodite pozorni na  spremembe zaradi morebitnih poznejših odjav. — miran.hladnik

Uspeh pri petkovih testih iz Uvoda v študij slovenske književnosti si poglejte na VIS-u, svoj test pa si lahko pridete ogledat v kabinet 218 v ponedeljek 17. 6. ob 12.00 ali naslednji ponedeljek ob 11.00. Ocene ni bilo mogoče zaključiti tistim, ki jim še kaj od obveznosti manjka, npr. tipkarska naloga ali kompenzacijsko tipkanje. Ponovno vpisani lahko uveljavljajo svoje lanske dosežke, vendar morajo nanje sami pokazati, ker jih učitelj na VIS-u ne vidi.  — miran hladnik

Nadaljevanje ponedeljkovih izpitov bo v torek popoldne in ne dopoldne, kot je bilo prvotno načrtovano.

Prijavljeni, vpišite prosim svoje ime pod želeni termin na Wikiverzi. lp, miran hladnik

Namesto v ponedeljek 10.  6. bom imel govorilno uro v sredo 12. 6. ob 11.00, ves čas pa sem dosegljiv po pošti. — mhladnik

Govorilnih  v ponedeljek 3. 6. ne bo, oglasite se v petek 7. 6.  — miran hladnik

Dragi slušatelji, danes je bilo v načrtu dokončanje feljtonskega romana, pred tem pa bi se spomnili tistih, ki so na današnji dan umrli ali se rodili. Na Charlesa Nodierja, ki je bil v Ljubljani v času francoske okupacije in je 1818 napisal roman o razbojniku Jean Zbogar, smo nekoč že naleteli, pa tudi na Valentina Staniča, ki je v Gorici leta 1822 izdal prvo slovensko knjigo Pesme za kmete ino mlade ljudi, zraven pa se prvi povzpel za nemško goro Watzmann in bil med prvopristopniki na Grossglockner.

Danes 1945 so Američani osvobodili koncentracijsko taborišče Dachau in med 30.000 zaporniki tudi 1746 Slovencev, med njimi 20 literatov (F. Albreht, R. Golouh, A. Kraigher, L. Krakar, B. Pahor … gl. seznam ). Ker se bliža prvi maj, naj opozorim na svojo objavo iz leta 1979 o proletarskem leposlovju v prvih majnikih, časopisih, ki so izhajali na ta dan od 1893 naprej.

Ker pa me je napadel zoprn prehlad, me danes ne bo v Ljubljano. Se opravičujem in lepo pozdravljam, miran hladnik

Prihodnji teden bodo sredine govorilne ure namesto v sredo zaradi neodložljive obveznosti potekale v ponedeljek ob 12.15. Hvala za razumevanje.

Študente, ki poslušajo predmet Dramsko besedilo ali Izbirni seminar iz sodobne slovenske dramatike obveščam, da se bomo v ponedeljek, 1. 4., od 16. do 19. ure in v sredo, 3. 4., od 17. do 19. ure v Slovenskem gledališkem inštitutu udeležili dneva nominirancev za Grumovo nagrado, na katerem bo v bralnih uprizoritvah ter pogovorih z avtorji predstavljenih pet dramskih besedil. Udeležba na vsaj eni od petih predstavitev je obvezna, saj je del študijskega programa, z njo pa nadomeščamo tudi odpadlo predavanje.

Red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol

• Za nominirance klikni tole povezavo.
• Za spored glej 49. teden slovenske drame.

V letnem semestru bodo zaradi nekaterih sprememb na službenem urniku govorilne ure pri Urški Perenič potekale namesto ob ponedeljkih ob sredah, in sicer od 12. do 13.00, začenši s tem tednom. Termin govorilnih ur ob petkih pa ostaja nespremenjen. Študentje se še naprej na govorilne ure lahko najavljajo predhodno in po e-pošti tudi zunaj obeh terminov. Hvala za razumevanje.

V petek 22. 2. bom imel govorilno uro v # 218 ob 9.40 namesto ob 11.00. Dobrodošli.

Kdor bi želel preveriti svoj test od prejšnjega petka, lahko to stori v ponedeljek 25. 2. ob 12.00 v kabinetu # 218. Nekaterim za zaključek ocene manjka kompenzacijsko tipkanje (KT), ki naj odtehta prepogosto odsotnost; število tipkarskih nalog najdete na Wikiverzi ob svojem imenu. — miran hladnik

Teste, ki ste jih pisali v petek, si lahko ogledate v ponedeljek 11. 2. ob 10.00 v kabinetu 218. V indeks sem vpisal delno oceno. Če boste imeli opravljene tudi druge obveznosti pri tem predmetu (referat pri vajah, korekture in morebitno kompenzacijsko tipkanje), se prijavite na naslednji izpitni rok, tj. 15. 2., da vam oceno zaključim.  Na ta rok se boste prijavili tudi tisti, ki se vam do prejšnjega petka ni uspelo pripraviti na test, in tisti, ki bi pozitivno oceno testa želeli popraviti (morebitne slabše ocene testa ne bomo upoštevali). lp, miran hladnik

Ker zakon o skrivanju imen in priimkov učitelju prepoveduje objavo razporeda študentov na izpit na oddelčni spletni strani, se na seznam, ki sem ga postavil na Wikiverzo, vpišite sami. Seveda samo tisti, ki ste se na izpit prijavili prek VIS-a. — miran hladnik

Pri projektu Leposlovna klasika na Wikiviru, ki ga financira Ministrstvo za kulturo,  sodeluje trenutno  dvajset študentov. Za prednostno korekturo so pripravljeni naslednji slovenski romani:

• Ivan Fajdiga: Nebesa: Roman (1905)
• Fran Zbašnik: Z viharja v zavetje: Roman preproste deklice (1900)
• Josip Vošnjak: Pobratimi: Roman (1889)
• Albin Prepeluh: Mina: Roman. SN 1910
• Tone Brdar: Velika ljubezen: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37

To pa seveda še ni vse. Vabljeni k sodelovanju. — miran hladnik

To sredo bodi zaradi druge službene obveznosti izjemoma ob 15.00 (in ne ob 13.00) . Hvala za razumevanje. Urška Perenič

Pri projektu Wikivir, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo, smo s korekturami, predvidenimi za letos, zaključili in tipkanje plačali. Odpiramo načrt za 2019. Veterani in novi sodelavci s študentskimi
napotnicami vabljeni k sodelovanju in k vpisu na seznam sodelavcev. Na seznam neurejenih del sproti z dLiba dodajamo sveže digitalizirane romane. Trenutno so prosti npr. Tone Brdar: Velika ljubezen: Roman iz preteklih dni, Domovina 1936/37; Albin Prepeluh: Mina: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32); Fran Govekar, Svitanje, SN 1920 št. 44 sl.; Luka Svetec: Vladimir i Kosara, Slovenska bčela 1851 dLib št. 1, str. 4, str. 19, 35, 51, 69; Engelbert Gangl, Sad greha, Drama, 1901. -- miran hladnik

V petek 9. 11. bom imel govorilno uro na Popotovanju iz Litije do Čateža. Lahko tudi na vlaku.

Pri obeh predmetih je predviden tudi obisk medijskih ustanov oz. terensko delo. V letošnjem študijskem letu 2018/19 sem se v dogovoru z vami, študentkami in študenti, na izbranih medijskih ustanovah dogovorila za obiske ob ponedeljkih in torkih (prijazno prosim, da zraven upoštevate, da se moramo kot obiskovalci tudi mi do neke mere prilagoditi gostiteljem). Točka 3., s katero sem vas v grobem seznanila na zadnjem srečanju, bo naknadno dopolnjena. Kot je tudi razvidno iz urnika, nobeno predavanje oz. seminar ne odpade, ampak ga nadomešča obisk ustanove.

Upam, da bodo ti trije obiski oz. delo na terenu za vse vas zanimivo in navdihujoče!

1. Pon., 26. 11. obisk na RTV (namesto 9. 11.)

• 9.00: sprejem pri kulturni urednici, scenaristki in režiserki Maji Didović Bahar,
• 9.45: spremljanje snemanja oddaje Umetni raj v studio,
• 11.00: sprejem pri kulturnem novinarju Boštjanu Jurečiču, obisk kulturne redakcije.

2. Pon., 3. 12.:, obisk na MK (namesto 16. 11.)

• 13.00: sprejem pri vodji uredništva učbenikov Alenki Kepic Mohar s predstavitvijo.

3. [Tretji obisk bo potekal v 3 oz. 4 skupinah, v katere se bomo razdelili naknadno; predvidena sta dva obiska, za dve skupini v torek 27. 11., za preostali dve v torek 4. 12. Vsak posamezni obisk vključuje sprejem pri odgovorni urednici na radiu s predstavitvijo, aktivno sodelovanje študentov pri delavnicah pri pripravi kulturnih novic, spremljanje produkcije. Za posamezno srečanje si rezervirajte predvidoma 4 ure.]

K posameznim obiskom je treba pripraviti kratka poročila, ki jih lahko oddate do izteka semestra. Za morebitna vprašanja sem na voljo po e-pošti in v času gov. ur. Prav lep pozdrav vsem!

Današnjo govorilno uro in govorilno uro v ponedeljek 12. 10. zaradi odsotnosti prestavljam na sredo in petek v naslednjem tednu. Dosegljiv pa bom po e-pošti. — miran hladnik

Spoštovani brucke in bruci,

pri vajah iz Uvoda v študij slovenske književnosti se prvič dobimo v četrtek, 4. 10. 2018, v predavalnici 2 na Tobačni ulici 5. Na prvi uri se bomo ob 11.20 razdelili v dve skupini. Naslednjič bo prva skupina začela z vajami ob isti uri, druga pa ob 13.00.

Lep pozdrav,
Andraž Jež

Med 17. in 24. 9. ne bom imel govorilnih ur. — Miran Hladnik

Kako ste pisali, lahko pridete pogledat v petek 22. 6. ob desetih, kabinet 218. — mhladnik

V petek 15. junija bom imel zaradi udeležbe na konferenci namesto ob enajstih govorilno uro ob devetih. Komur ta ura ne ustreza, naj pride pa v ponedeljek. lp, miran hladnik

… bo namesto opoldne izjemoma ob 9.30.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zanimivem jezikovnem predavanju prihodnji četrtek, 19. aprila.

Mag. Tea Bemkoč,
direktorica Knjižnice Brežice, Trg Jožeta Toporišiča 1, 8250 Brežice

… še ne bo v razred niti na govorilno uro. — Lp, Gripa s podaljšanim delovanjem

… da jutri 11. 3. 2018 ne bo predavanja iz Slovenske proze 1900–1950. Za tolažbo preberite sveži članek Emancipacija žanrske literature, ki je deloma na temo predavanja, in zavzemite do njega stališče. Z opravičili, do naslednjega tedna lp, miran hladnik

Z opravičilom, prehlajeni miran hladnik

Lepo vabljeni na ogled gledališke predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski v Slovensko mladinsko gledališče, ki bo v četrtek, 22. 3. 2018, ob 19.00. Predstavo je režiral Vito Taufer, ki je Cankarjevo farso na inovativen način »spremenil« v črno komedijo in univerzalno, brezčasno pravljico ter hkrati nesramen in neotesan buffo. Predstavo priporočamo vsem študentom slovenistike (prve in druge stopnje), nanjo pa lahko povabijo tudi svoje prijatelje in znance, prisrčno vabljeni tudi naši profesorji. Po ogledu bo potekal pogovor z ustvarjalci predstave, pogovor bo vodil direktor Tibor Mihelič Syed, o njej pa se bomo pogovorili na predavanjih oziroma seminarjih. Karto lahko (študentska cena 9,5 evra je za nas znižana na 8,5 evrov) kupite v blagajni Mladinskega gledališča, ki je odprta vsak dan od 12.00 do 17.30 na Trgu francoske revolucije 5 (blizu Križank). Ker je zanimanje za to predstavo veliko, hkrati pa je gledališče za nas posebej “rezerviralo” prodajo, prosimo, da kupite karte od 22. 2. do 14. 3. 2018 – geslo: študenti FF in Oddelka za slovenistiko (tudi Primerjalne književnosti) oz. karte za nas so že rezervirane.

Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol

Vabljeni na vodeni ogled likovne razstave Zgoščevanje v Mestno galerijo Ljubljana (Mestni trg 5) v torek, 6. 3. 2018, ob 17.00. Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. V sklopu razstave se bodo predstavili: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa. Ideja in prezentacija razstave Zgoščevanje izhajata iz koncepta o razmerjih med materijo, ki konstituira skulpture v njihovih notranjostih, in prostorsko zgostitvijo artefaktov v vizualno povednost. Obisk razstave, ki je brezplačen, priporočamo vsem študentom slovenistike (prve in druge stopnje), prisrčno vabljeni tudi naši profesorji. Po razstavi bosta vodila umetnik Zoran Srdić Janežič in kustos te razstave, dr. Sarival Sosič.

Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič

Zaradi literarnega večera jutri ne bo govorilnih ur, pač pa bodo ta četrtek, tj. 1. 3. 2018, od 13.00 do 13. 30.

Ogled testov, ki ste jih pisali v petek 16. 2., bo v sredo 21. 2. v kabinetu 218 ob 13.00. Marsikdo je spregledal tipkarsko nalogo, ki jo je dobil v nadomestilo za manjkanje pri predavanjih in vajah. Za zaključek ocene naj jo napravi takoj. Kjer še piše “delna ocena”, je to v glavnem zaradi negativnega testa. Morebitne nejasnosti razrešimo v sredo ob ogledu testov. Pri enopredmetnih dolžnikih počakava na manjkajoče obveznosti še en dan. Za ogled delne ocene na VIS-u mora menda tajnica v torek rok potrditi s klikom. — mhladnik

… bo v petek 9. februarja 2018 ob 10.00 v kabinetu 218. Kdor ima zapisano delno oceno, mu kaka od obveznosti še manjka: uvodno tipkanje za Wikivir, tipkanje za kompenzacijo več kot štirikratne odsotnosti ipd. Naloge za te so na začetni strani predmeta na Wikiverzi. Za vpis končne ocene se morate ponovno prijaviti na izpit, tudi če imate že pozitivno oceno testa in vam ga ne bo treba še enkrat pisati. — mhladnik

Ministrstvo za Kulturo bo tudi v letih 2018 in 2019 financiralo korigiranje slovenske leposlovne klasike na Wikiviru. Študente veterane in novince vabim k vpisu med sodelavce na pogovorni strani projekta.
Besedila, ki imajo prednost, kopičimo na začetni strani projekta. S podpisom si rezerviraj samo po eno besedilo hkrati, zlepa jih ne
bo zmanjkalo. Izplačila na stalno študentsko napotnico prek Zveze društev Slavistično društvo Slovenije bodo jeseni, tarifa je 4 evre neto na uro. Navodila so na pogovorni strani projekta, novinci brez prakse za vajo popravite posamezni podlistek (brez nadaljevanj) v Slovenskem narodu 1909 in mi pišite, ko boste gotovi. Popravljene tekste vpisujete v evidenco opravljenih korektur. -- miran hladnik

Danes 20. decembra bom med 13.30 in 15.00 v predavalnici 023 kazal, kako si urediti vsakdanje pedagoško in raziskovalno okolje na  Wikiverzi, Wikiviru, Wikipediji, Wikiknjigah, v Zbirki in na Geopediji. Vabljeni! -- miran hladnik

Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite enodnevnega seminarja Glagolski vid v slovenščini in ruščini: kontrastivni in (zgodovinsko)primerjalni vidik v organizaciji Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za slavistiko in Oddelkom za ruski jezik Filološke fakultete Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova, ki bo potekal v torek, 5. decembra 2017, v Modri sobi na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2).

09.00–09.20: Ольга Сергеевна Плотникова, Актуальные проблемы сопоставительного изучения глагольного вида в словенском и русском языках;
09.30–09.50: Елена Васильевна Петрухина, Особенности русской аспектуальной системы в сравнении с чешской и словенской;
10.00–10.20: Aleksandra Derganc, Odnos med glagoli premikanja iti-hoditi in идти-ходить v slovenščini in ruščini;
10.30–10.50: Mladen Uhlik, Sopostavitev slovenskega naj in ruskega пусть;
11.30–11.50: Matej Šekli, Glagolski vid in vrste glagolskega dejanja v praslovanščini;
Анастасия Ильинична Плотникова, Особенности видового функционирования и видовой деривации в древнерусском языке;
12.30–12.50: Andreja Žele, Slovenski vid s skladenjskopomenskega vidika;
13.00–13.30: Domen Krvina, Glagolski vid pri izražanju zaporednosti dejanj v slovenščini;
15.00–15.20: Magda Lojk, Glagolski vid pri pouku slovenščine kot tujega jezika;
15.30–15.50: Tatjana Komarova, Категория вида в практике преподавания русского как иностранного;
16.00–16.20: Marina Spanring Poredoš, Pogoste napake pri tvorjenju dovršnega prihodnjika in rabi nedovršnika v ruščini.

Klikni na sliko za celoten album.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču, Oddelek za slavistiko na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih
književnih prevajalcev v spomin tržiškega rojaka dr. Toneta Pretnarja
(9. 8. 1945–16. 11. 1992) pripravljamo mednarodno  strokovno srečanje
Občutenje srca skupinskega avtorja in okroglo mizo 25 let spominov.
Kraj: Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Balos 4, Tržič, sobota, 25.
november 2017, 9.30–17.00.

Srečanje bo posvečeno sodelovalnosti pri raziskovanju, prevajanju,
uredništvu, objavljanju, poučevanju jezika in literature ter
organiziranju jezikoslovnega in literarnovednega življenja. Naslov je
sposojen iz opomb k Pretnarjevim rimam (Stkal sem ga iz štirih norih
rim, 1993, 66), tja pa je prišel iz pesmi tržiškega rojaka Feliksa
Damascena Deva Občutenje tega serca nad pesmejo od Lenore, objavljene
v 3. zvezku Pisanic leta 1781. Tone Pretnar je bil izrazito
sodelovalen tip človeka, sodelovalnost (kooperacija, kolaboracija,
skupinsko ali timsko delo, »španovija«, kot se je rad izrazil Tone
Pretnar) pa je eden od ključnih pojmov sodobnega koncepta
medkulturnosti. Na srečanju bomo razmišljali in govorili o svojih
izkušnjah te vrste in jih povezali s spomini na Pretnarjevo
povezovalno vlogo v stroki.

Besedo bodo imeli njegovi nekdanji sodelavci z vseh treh področij
njegovega dela, verzologije, prevajanja in literarne zgodovine,
nekdanji študentje, prejemniki Pretnarjeve nagrade in prijatelji.
Strokovno srečanje z mednarodno udeležbo, na katerem bomo predstavili
tudi tematsko številko revije Jezik in slovstvo (2–3/2017), posvečeno
Tonetu Pretnarju,  bo potekalo v obliki referatov in okrogle mize
preko celega sobotnega dneva. Odprto bo za vso zainteresirano
strokovno javnost in lokalno skupnost.

9.30    Uvodni nagovori: direktorica Knjižnice dr. Toneta Pretnarja
Marinka Kenk-Tomazin, župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, izr.
prof. dr. Đurđa Strsoglavec, predsednica Društva slovenskih književnih
prevajalcev, predstojnica Oddelka za slavistiko FF UL izr. prof. dr.
Namita Subiotto.
9.45    Doc. dr. Aleksander Bjelčevič: Pretnar kot ustanovitelj
slovenske verzologije
10.05  Izr. prof. dr.  Niko Jež: Licentia poetica v pesniških prevodih
Toneta Pretnarja
10.25  Dr. Andrej Šurla: Prevajalčevo soustvarjanje podobe
tujejezičnega literarnega kanona: podoba poljskega pesništva v
prevajalskih izborih Toneta Pretnarja
10.45  Joanna Pomorska: I wespół w zespół, by żądz moc móc wzmóc. O
mojih prevajalskih in lektorskih izkušnjah
11.05–11.30  odmor
11.30  Zdravko Kecman: Poetična avra Toneta Pretnarja
11.50  Red. prof. dr. Zvonko Kovač: Univerzitetni profesorji kot pesniki
12.30–14.00 čas za kosilo
14.00  Red. prof. dr. Bożena Pikala-Tokarz: Prevod kot izraz empatije
v življenjski izkušnji Toneta Pretnarja
14.20   Dr. Mladen Pavičić: O Pretnarjevem prevodu Miłoszevega soneta
Który skrzywdziłeś
14.40   Red. prof. dr. Emil Tokarz: Toneta Pretnarja poljske poti
15.00   Dddr. Evgen Bavčar (dopisno): Pretnarjeva kozmopolitskost

Okrogla miza 25 let spominov
15.30  Izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec – moderatorka: Predstavitev
tematske številke revije Jezik in slovstvo (2–3/2017), posvečene
Tonetu Pretnarju
16.00   25 let spominov: red. prof. dr. Miran Hladnik, red. prof. dr.
Silvija Borovnik, red. prof. dr.  Marko Juvan, izr. prof. dr. Irena
Novak Popov, Ivo Stropnik.

Slavnostna akademija, Kulturni center Tržič, ob 18. uri. Tone Pretnar
bo z nami skozi  svoje zadnje oktave iz monografije V sotočju Bistrice
in Mošenika (Tržič v 100 oktavah in 100 slikah), ki jih bo
interpretirala Alenka Bole Vrabec, ter v nadaljevanju z gostjo večera,
šansonjerko Vito Mavrič, ki bo svoj koncert izvedla ob spremljavi Jaka
Puciharja, klavir, Vida Ušeničnika, tolkala, in Ilja Pušnika,
kontrabas.

Slavnostna govornika bosta njegova ekscelenca veleposlanik Republike
Poljske Paweł Czerwiński in župan občine Tržič mag. Borut Sajovic.
Priznanje župana Občine Tržič prejme Ivo Stropnik (za ustanovitev
mednarodne Pretnarjeve nagrade ter dolgoletno požrtvovalno delo
iskanja in izbiranja nagrajencev in s tem širjenje spomina na dr.
Toneta Pretnarja in ugleda občine Tržič na mednarodni ravni). Program
bo povezoval Bojan Veselinovič.

Zahvaljujemo se, pomagali so nam:  Alenka Bole Vrabec, Miran Hladnik
(FF UL, Oddelek za slovenistiko), Boris Kuburič (JSKD OI Tržič),
Zvonka Pretnar, Đurđa Strsoglavec (FF UL, Oddelek za slavistiko;
Društvo slovenskih književnih prevajalcev), Bojan Veselinovič, Dina
Pintarič s. p., Bios d. o. o., Občina Tržič.

Prisrčno vabljeni, da ste to soboto z nami v Tržiču, kjer je spomin na
rojaka dr. Toneta Pretnarja še vedno močno živ. Veseli bomo, če
potrdite svojo udeležbo (telefon 04 592 38 83, siktrz na trz.sik.si).
Dobrodošli!

Letošnje slavistično popotovanje iz Litije do Čateža bo v petek 10.
novembra, en dan pred vseslovenskim. Na železniški postaji v Ljubljani
dovolj zgodaj kupite povratne vozovnice Ljubljana-Litija in Velika
Loka-Ljubljana (8,52 eur). Odhod vlaka iz Ljubljane je ob 6.50, iz
Velike Loke 18.40, prihod v Ljubljano 19.47. Kdor se želi pridružiti v
Šmartnem ali Litiji: v Litiji se bomo 15 minut zadržali pri
partizanskem spomeniku ob mostu čez Savo, v Šmartnem pa bomo v eni od
gostiln med 8.10 in 8.50. Na Čatežu bomo okoli 15.30, v gostilni
Tončkov dom smo na račun oddelka naročili mesno in brezmesno jed na žlico in pecivo. Neto hoje je 8 ur. Oprema: pohodniški čevlji oz. trpežne superge,
malica, pijača, rezervna majica in nogavice, obliži za žulje, ob
napovedi slabega vremena vetrovka ali/in dežnik. Letos se nam
pridružijo študentje slovenščine iz Italije, ki bodo veseli, če se boste z njimi pogovarjali. -- miran hladnik

Slika: Prof. Anton Slodnjak in asistent Jože Pogačnik ženeta slavistično čredo proti Čatežu leta 1958 (ob 100. obletnici Levstikove objave).

Danes 25. 10. 2017 bo ob 17.10 v # 209 c v okviru predmeta Literatura in mediji gost Jaka Železnikar s predavanjem o digitalni poeziji. Vabljeni, kogar zanima. -- mhladnik

Drage študentke in študentje slovenistike ter drugih smeri! Z začetkom novega študijskega leta vas ponovno vabimo k soustvarjanju nove številke Besedoholika. Če vas zanimajo

• RAZPRAVE (jezikoslovne in literarne),
• INTERVJU,
• AKTUALNI DOGODKI (konference, natečaji, nagrade, literarni večeri, simpoziji ipd.),
• KRITIKE (gledališke, literarne in filmske),
• PROZA,
• POEZIJA,
• DRAMATIKA,
• PREVOD

ali kar koli drugega s področja slovenistike, nam prosim čim prej pišite na naslov besedoholik@gmail.com oz. na našo Facebook stran Besedoholik: revija študentk in študentov slovenistike. Urednice in uredniki posameznih rubrik se že veselimo vaših prispevkov in idej, pri pisanju pa vam bomo z veseljem tudi pomagali in svetovali.

Lepo vabljeni!
Uredništvo Besedoholika

K predmetu Literatura in mediji vpisanim ali zanj zainteresiranim študentom sporočam, da je tajnica našla prostor za izvedbo. To bo letos v zimskem semestru  predavalnica 209 c, in to ob sredah 17.10 do 20.10. S predmetom začnemo naslednjo sredo (11. oktobra) ob 17.10. Naslednje leto izvedbo spet prevzame nosilka predmeta Urška Perenič. — miran hladnik

… današnje govorilne prestavljam na ponedeljek 25. septembra.  — miran hladnik

… bo možen v ponedeljek 11. 9. ob 12.00 ali v torek 12. 9. ob 11.00 v kabinetu 218.  — mhladnik

Danes me zaradi posvetovanja Bralnega društva ne bo na govorilni uri. Se vidimo pa v ponedeljek po izpitih. — mhladnik

Sicer na spletu lepo piše, pa naj vendar ponovim, da se je treba za vpis končne ocene pri Uvodu še enkrat prijaviti na razpisani rok. Seveda morate prej opraviti vse obveznosti pri predmetu. — miran hladnik

Oceno je bilo mogoče zaključiti 63 % prijavljenih dvopredmetnih študentov in samo enemu med enopredmetnimi. Drugi ste pisali test negativno ali/in vam manjka še to in ono od obveznosti: uvodno tipkanje, zamudniško tipkanje, tipkanje za Talijo, seminarska naloga pri enopredmetnih. Teste si lahko ogledate v kabinetu # 218 v ponedeljek 19. junija ob 12.15 ali v sredo ob 13.00. Takrat se lahko tisti brez kljukice pri drugih obveznostih pozanimate, zakaj je še ni tam. Pripombe lahko najdete tudi na svojih osebnih pogovornih straneh na Wikiverzi.– miran hladnik

Od: Patrizia Farinelli <patrizia.farinelli@guest.arnes.si>
Datum: 16. junij 2017 10:28
Zadeva: Podaljšan rok za prijavo na Poletno Šolo v Bovcu do 23.06

Rok za prijavo na Poletno jezikovno šolo v Bovcu (16.–30. 8) je podaljšan do 23. 6. Novica je bila objavljena ta teden na spletni strani FF. PŠ ponudi jezikovne tečaje v DT, HR,  SLO, IT, FURL. Prijava in program sta dosegljiva na spletni strani Mednarodne Pisarne pod rubriki Aktualni razpisi: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/mednarodna_dejavnost/izobrazevalni_projekti/razpisi . Prosim, da spodbudite tudi vaše študente in študentke, da se prijavijo.

Hvala in lep pozdrav,
Patrizia Farinelli

Danes sem na oddelčni ekskurziji v Kranju, zato me ne bo na govorilni uri. Bom pa v ponedeljek, vendar mogoče malo po dvanajsti uri. Za naslednje petke in ponedeljke prosim, če se na govorilno uro najavite po e-pošti, da ne bom čakal po nepotrebnem. — miran hladnik

https://orange.biolab.si/courses/text-analysis/# -- Delavnica 8. 6. 2017 bo potekala v angleščini, razen če bodo udeleženci izključno slovensko govoreči. -- Ajda Pretnar, Laboratory for Bioinformatics, Faculty for Computer and Information Science, UL

V petek 14. aprila vas vabim v predavalnico 116 na wikidelavnico, kjer bom med 10.00 in 11.00 pokazal, kako lahko seminarje vodimo na Wikiverzi, s študenti pišemo gesla na Wikipedijo in sestavljamo učbenike na Wikiknjigah.

Pogled v zgodovino novosti na Wikiviru pokaže, da tam pri projektu v zadnjem času dela samo Mija Bon, ki je nazadnje postavila besedilo Ivana Matičiča Životarci in dela zdaj na Gasparijevih (to je brat slikarja Maksima!) Splavarjih. Študentje, prijavljeni pri projektu, pohitite z vpisovanjem v Evidenco, da do poletja zaključimo z delom in ga izplačamo. — miran hladnik

Ker je ta petek, 24. 2.,  ob enajstih oddelčna seja, govorilne ure ne bo. Pridite prosim v ponedeljek. Ali tudi kdaj pozneje. — mhladnik

Tudi v ponedeljek 13. 2. bom imel govorilno uro izjemoma prej kot običajno, med 11.00 in 12.00. — miran hladnik

Teste iz Uvoda v študij slovenske književnosti si lahko ogledate v kabinetu 218 v petek 10. februarja ob 9.00 pri Urški Perenič ali v ponedeljek  13. februarja med 11. in 12. uro pri meni; govorilna ura bo namreč izjemoma eno prej kot običajno. — miran hladnik

Prijavljenim na včerajšnji rok (3. 2. 2017) sem začasno zapisal delno oceno, ker ne vem, kdo vse mora kombinirati to oceno s še enim literarnim magistrskim seminarjem v poletnem semestru. Sporočite mi prosim čim prej, komu lahko oceno zaključim. Ocene se v grobem ravnajo po količini opravljenega dela. — miran hladnik

V sredo, 25. 1. 2017 smo v okviru slovenskega kulturnega praznika  na slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Tübingenu pobliže predstavili liriko slovenske moderne. Obiskala nas je izr. prof. Urška Perenič z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je imela je predavanje  Die slowenische Dichtung der Moderne im europäischen Kontext: Lyrische Gattungsformen/Poezija slovenske moderne v evropskem kontekstu: lirske zvrsti.

Pereničeva je temo obravnavala celostno: predstavila je, kako je obdobje moderne prvič po Prešernu uvedlo slovensko književnost v krog razvitih evropskih literatur, kako je bil prestop iz ujetosti v regionalizem utemeljen na zavestnem hotenju  generacije slovenskih modernistov po evropeizaciji slovenske literature. Razložila je, kako je poezija slovenske moderne zajemala iz splošno evropske naturalistično-modernistične ustvarjalnosti in iz slovenskega oz. slovanskega ter zahodnoevropskega romantičnega izročila. Tako se v liriki mladega Cankarja, Murna, Ketteja in Župančiča različno prepletajo dekadenca, impresionizem, simbolizem, nova romantika. Posamezne poetike je osvetlila z vidika raznolikosti lirskih pesniških oblik (kratka pesem, gazela, sonet (moderniziran), romanca, himna idr.) v primerjalnem kontekstu. Obravnava je skušala odkriti, v katerih aspektih je lirika slovenske moderne grajena po vzoru pesniških oblik, s katerimi so se avtorji srečevali v evropski literaturi, in katere so novosti, ki ji dajejo pečat izvirnosti. Analizirala je, kako obravnavane pesniške teme prehajajo iz intimne v družbeno sfero in kako se novosti na formalnem področju s to tendenco prepletajo. Pri obravnavi pesmi vsakega od pesnikov je pokazala tudi povezanost z individualnimi občutki za muzikalnost in ritmičnost.

Predavanje je bilo logično nadaljevanje  v decembru začetega projekta Svetovni dnevi slovenske kulture. Prireditve so se udeležili študentje slavistike in drugih študijskih smeri, profesorji in zainteresirana publika. Po živahni diskusiji smo poklepetali ob potici in pecivu. Za naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik in Oddelku za slovenščino na FF v Ljubljani ter vodstvu slavističnega oddelka na Univerzi v Tübingenu, še zlasti direktorici prof. dr. Schammi Schahadat in prof. dr. Tilmanu Bergerju. Prireditev je bila medijsko oglaševana na Univerzi v Tübingenu, na spletnih portalih za Slovence po svetu, na Twitterju ter Facebooku Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik kot tudi preko slovenskega konzulata v Münchnu in slovenskega veleposlaništva v Berlinu.

Prijeten prihajajoči Prešernov dan vam želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena,
Irma Kern

Preveč kašljam, zato danes predavanja iz slovenske proze ob 10.30 ne bo. Pa tudi govorilne ure opoldne ne. Z opravičili, miran hladnik

Dopis Agenciji za varnost v prometu o neprimernosti tavtološkega napisa na avtocesti Ne vozi, ko piješ alkohol in njegovim nadomestilom s preprostim Ne vozi, ko piješ, smo sestavili v prvem letniku. Po daljšem času smo prejeli negativen odgovor in zdaj protestiramo proti mrcvarjenju slovenščine prek Slovita (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005807.html).  Pridružite se protestu s posredovanjem naslednjega pisma na naslove odgovornih na AVP  (igor.velov@avp-rs.si , vesna.marinko@avp-rs.si , urska.naglic@avp-rs.si , mitjan.bizjak@avp-rs.si , mateja.markl@avp-rs.si , marko.polic@ff.uni-lj.si). Poziv lahko razširite še prek drugih kanalov.

===

Zahteva za spremembo slogana na avtocesti

Člani diskusijske skupine Slovlit, ki jo sestavljajo jezikoslovci, slovenisti, anglisti in strokovnjaki drugih humanističnih profilov, ugovarjamo napisu Ne vozi, ko piješ alkohol, ki utripa izmenično z angleškim napisom Don’t drink and drive nad avtocesto. Od AVP pričakujemo, da slovenski napis vrne v obliko

Ne vozi, ko piješ,

ki pomeni natanko to, kar angleški napis Don’t drink and drive, da moramo biti namreč med vožnjo trezni. Dodajanje besede alkohol v napis je slogovna napaka tavtologija in črkobralsko nasilje nad jezikom.

Vabilo k prijavi tem referatov in panelnih predavanj

Vabimo vas, da pošljete povzetek referata ali predlog za panelno predavanje s področja slovanskega jezikoslovja. Tema in teoretični pristop prispevkov sta prosta.

Pogoj za udeležbo na konferenci SLS-12 je aktualno članstvo v Združenju za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistics Society, SLS). Udeleženci se bodo v SLS lahko včlanili (oz. podaljšali članstvo) tudi ob spletni prijavi na konferenco od maja 2017 naprej.

Navodila za pripravo povzetka referata

Povzetek referata (v obsegu do največ 3000 znakov) naj bo v angleščini ali ruščini. V primeru, da bo prijavljena tema referata sprejeta, je referat možno ob daljšem povzetku v angleščini ali ruščini predstaviti tudi v drugih slovanskih jezikih.

Povzetek referata pošljite na elektronski naslov sls12.ljubljana.2017@zrc-sazu.si. Povzetek naj bo anonimen, tj. naj ne vsebuje avtorjevega imena, imena institucije ali katerega koli drugega identifikacijskega podatka. Naenkrat naj se pošlje povzetek prispevka le enega avtorja ali skupni povzetek več avtorjev. Naslov referata, ime avtorja/avtorjev, ime institucije, podatek o statusu študenta (če je avtor doktorski študent) in kontaktni naslov naj bodo v elektronskem dopisu.

Doktorski študentje, katerih teme referatov bodo sprejeti, se bodo lahko potegovali za štipendijo, s katero bodo lahko pokrili potne stroške. Zainteresirani študenti naj to sporočijo organizatorjem.

Predlog za panelno predavanje naj vsebuje naslov panela in imena udeležencev. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu sls12.ljubljana.2017@zrc-sazu.si do 1. marca 2017.

Rok za oddajo povzetka referata: 15. marec 2017.

Obvestilo o sprejetju prijavljene teme referata oz. predloga za panelno predavanje: 15. april 2017.

Organizatorji konference: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša  Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Oddelek za slavistiko, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Celotno vabilo v slovenščini, angleščini in ruščini.

Sodelavce pri projektu Wikivir 2016 in tiste študente, ki bi pri projektu korigiranja slovenske leposlovne klasike na Wikiviru želeli sodelovati v letu 2017, vabim v sredo 14. decembra opoldne v kabinet 218, kjer bosta za pokušino namazan kruh in jabolčnik. — miran hladnik

Alešu hvala za tole obvestilo. — miran

===

ПРОГРАММА МЕЖДУНАРОДНОЙ КОНФЕРЕНЦИИ «СЛОВЕНСКИЙ ЯЗЫК, ЛИТЕРАТУРА И КУЛЬТУРА В СЛАВЯНСКОМ И ЕВРОПЕЙСКОМ КОНТЕКСТЕ», 28-29 НОЯБРЯ 2016

28 ноября

10. 00 — 10.30 – Регистрация участников конференции (библиотека 1-го гуманитарного корпуса МГУ им.М.В.Ломоносова, 1 этаж, левый торец корпуса)

10.30 — 11.30 – Торжественное открытие конференции.
Выступления декана филологического факультета МГУ, проф. Марины Леонтьевны Ремневой, заведующей кафедрой славянской Филологии проф. Наталии Евгеньевны Ананьевой, гостей конференции (библиотека 1-го гуманитарного корпуса МГУ)

11.30 — 12.00 – Открытие «Словенской книжной выставки»
(библиотека 1-го гуманитарного корпуса МГУ)

12. 30 – 14.30 Пленарное заседание (ауд. 1060, 10 этаж 1-го гуманитарного корпуса)
Председатели: Наталья Евгеньевна Ананьева, Вера Смоле

Регламент: выступление на пленарном заседании – 20 мин., на секционном -15 мин.

1. Мойца Нидорфер – Шишкович (Любляна) Словенистика в зарубежных университетах в свете актуальных вызовов.

2. Ольга Сергеевна Плотникова, Надежда Николаевна Старикова (Москва) Этапы развития словенистики в России.

3. Марко Есеншек (Марибор) Ошибочная языковая политика словенских университетов.

4. Мойца Смолей (Любляна) Теоретические взгляды на язык и функционирование словенского литературного/стандартного языка в реальности.

5. Любовь Викторовна Куркина (Москва) Словенская лексика в «Этимологическом словаре славянских языков . Праславянский лексический фонд», вып.1 (М.,1974).

6. Вера Смоле (Любляна) Второй том «Словенского лингвистического атласа» и
диалектные тексты о деревенском доме.

14.30 -15.30 Обеденный перерыв.
15.30 – 18.30 Секционные заседания

Секция 1. СЛОВЕНСКИЙ ЯЗЫК НА СОВРЕМЕННОМ ЭТАПЕ.
ЛИНГВОДИДАКТИКА. ЯЗЫКОВАЯ ПОЛИТИКА ( ауд. 1059, 10 этаж)

Председатели: Андрея Желе, Мария Львовна Кулешова

1. Андрея Желе (Любляна) Словенские предлоги между лексемой и высказыванием.

2. Мария Львовна Кулешова (Москва) Общеоценочные прилагательные с положительной коннотацией в словенском языке: семантика и сочетаемость.

3. Мария Михайловна Громова (Москва) Сентенциальные клитики в северо-восточных диалектах словенского языка.

4. Вида Есеншек (Марибор) Идеологическая маркированность лексики в словарях.

5. Матея Лутар (Любляна) Учебники Центра по преподаванию словенского языка как второго / иностранного и «Общеевропейские компетенции владения иностранным языком (SEJO)”.

6. Борис Керн (Любляна) Словообразовательные и семантические особенности
новейшей словенской лексики.

7. Михаэла Кнез (Любляна) Развитие письменных навыков у изучающих словенский язык как второй с помощью интернетного ресурса WRILAB2 .

8. Магда Лойк (Любляна) Союз pа в противительной функции.

9. Ольга Александровна Лысенко (Санкт-Петербург) Словенский язык в языковой политике Республики Сербии.

Секция 2. СЛОВЕНСКАЯ ЛИТЕРАТУРА: ИЗУЧЕНИЕ, ПРЕПОДАВАНИЕ (ауд. 844, 8 этаж)

Председатели: Надежда Николаевна Старикова, Криштоф Яцек Козак

1. Божа Кракар – Вогель (Любляна) Литература как учебная дисциплина в школах Словении.

2. Александр Белчевич (Любляна) История словенского стиха.

3. Надежда Николаевна Старикова (Москва) Человек с бомбами: загадка Антона Подбевшека.

4. Анна Геннадиевна Бодрова (Санкт-Петербург) Рецепция творчества Альмы Карлин в Словении.

5. Сергей Николаевич Мещеряков (Москва) Сербский исторический роман 1970-х годов в южнославянском контексте.

6. Криштоф Яцек Козак (Копер) Современная словенская литература с ностальгией о прошлом и пессимизмом о будущем.

7. Анастасия Сергеевна Моругина (Москва) Автобиографические мотивы в романе Д. Янчара «Насмешливое вожделение».

8.Жанна Владимировна Перковская (Москва) «Борьба за жизнь» – словенский
язык в триестинской историко-культурной среде (на материале произведений
Мирослава Кошуты и Марко Кравоса).

9. Александра Николаевна Красовец (Москва) Цветка Липуш и Майя Хадерлап: множественная языковая и культурная идентичность словенских поэтесс австрийской Каринтии.

10. Евгения Викторовна Шатько (Москва) Интертекстуальность как основа пьесы И.Светины «Могила для пекарни».

29 ноября
Секционные заседания 10.00 – 14.00

Секция 3. РУССКО-СЛОВЕНСКИЕ НАУЧНЫЕ И ИСТОРИКО-КУЛЬТУРНЫЕ СВЯЗИ (ауд. 972 «Пушкинская гостиная», 9 этаж)

Председатели: Марианна Леонидовна Бершадская, Дамьян Хубер

1. Искра Васильевна Чуркина (Москва) Изучение русского языка словенцами в 1860 – 1970 годах.

2. Марианна Леонидовна Бершадская (Санкт-Петербург) Россия периода Первой мировой войны в дневниках и воспоминаниях словенских «военнопленных».

3. Любовь Алексеевна Кирилина (Москва) Взгляды словенских политиков на Россию в начале 20 века.

4. Татьяна Ивановна Чепелевская (Москва) Роль переводческой и популяризаторской деятельности Янеза Трдины для развития словенско-русских связей на материале его рукописной книги «Русские».

5.Алла Геннадьевна Шешкен (Москва) «Русская матица» в Любляне.

6. Дамьян Хубер (Любляна) Семинар словенского языка, литературы и культуры и Международный научный симпозиум «ОБДОБЬЯ» с точки зрения участия в них россиян.

7. Юлия Анатольевна Созина (Москва) Перевод как «тягловая сила просвещения». Опыт российско-словенского взаимодействия.

Секция 4. СОПОСТАВИТЕЛЬНОЕ И ТИПОЛОГИЧЕСКОЕ ИЗУЧЕНИЕ СЛОВЕНСКОГО ЯЗЫКА. ВОПРОСЫ ИСТОРИИ И ЭТИМОЛОГИИ (ауд.852, 8 этаж)

Председатели: Эрика Кржишник, Елена Коницкая

1. Гарун-Рашид Абдул-Каримович Гусейнов (Махачкала) Словен. vila “колдунья”древнерус. ВИЛА (мифич. существо в образе девы и др.) и словен. ober (древнерус.ОВЬРИНЪ/ОБЪРИНЪ) “авар” и др.: аспекты этимологизации в общеславянском контексте.

2. Эрика Кржишник (Любляна) Словенские и русские сравнительные фразеологизмы с зоонимическим компонентом.

4. Елена Коницкая (Вильнюс) Маркеры пространственных отношений в русском и
словенском языках: наречия.

5. Желько Маркович (Нови -Сад) Глагол videti в сербском и словенском языках.

6. Владимир Нартник (Любляна) К вопросу о местоимениях kdo и kaj в словенском языке.

7. Анастасия Ильинична Плотникова (Москва) Окончание –У/ -U в род. падеже ед. числа у существительных мужского рода в русском и словенском языках.

8. Ольга Сергеевна Плотникова (Москва) Словенский глагольный вид. Типология и генезис.

9. Матей Шекли (Любляна) Частицы и союзы в языке Фрейзингенских
отрывков.

Секционные заседания 14.30 – 16.30

Секция 5. СЛОВЕНСКИЙ ЯЗЫК И ЯЗЫКОВЫЕ КОНТАКТЫ (ауд.972 «Пушкинская гостиная», 9 этаж)

Председатели: Ирена Орел, Глеб Петрович Пилипенко

1. Андрея Леган –Равникар (Любляна) Влияние контактного языка – немецкого на изменения в cемантике и стилистике древнейшей словенской лексики (16 век).

2. Ирена Орел (Любляна) Русизмы в словенской лексикографии второй половины
19 века.

3. Тьяша Якоп (Любляна) Заимствованная лексика в словенских диалектах (по
материалам для «Словенского лингвистического атласа»).

4. Ирина Макарова – Томинец (Копер) Словенский язык с русским акцентом:
языковой портрет русскоязычного жителя Словении.

5. Глеб Петрович Пилипенко (Москва). Языковые стратегии словенцев в Триесте

Секция 6. ИСТОРИЯ. КУЛЬТУРА. ФОЛЬКЛОР ( ауд.852, 8 этаж)

Председатели: Мария Станоник, Андрей Иванович Изотов

1. Мария Станоник (Любляна) Кирилл и Мефодий в словенском литературном фольклоре.

2. Андрей Иванович Изотов (Москва) Кирилло-Мефодиевские традиции в Чехии.

3. Барбара Иванчич-Кутин (Любляна) Мотивы в сказаниях о кривопетах.

4. Надежда Сергеевна Пилько (Москва) Культурная жизнь Любляны в 1941-1943 гг.

5. Катя Пиузи (Киев) POLH “соня” в словенском фольклоре в контексте славянского фольклора о животном мире.

17. 00 ЗАКЛЮЧИТЕЛЬНОЕ ЗАСЕДАНИЕ.
ПОДВЕДЕНИЕ ИТОГОВ КОНФЕРЕНЦИИ (ауд. 972 «Пушкинская
гостиная», 9 этаж)

ФУРШЕТ

V petek 25. nov. ne bom imel govorilne ure. V sili me poiščite na simpoziju v petem nadstropu. — mhladnik

V sredo 26. 10. seminar odpade zaradi moje udeležbe na simpoziju ob 10-letnici slovenistike v Budimpešti. Naslednje srečanje bo 2. nov. 2016. — miran hladnik