Oddelek za slovenistiko  prireja žalno sejo za pokojnim zaslužnim prof. dr. Francem Zadravcem. Žalna seja bo v sredo, 21. septembra 2016 ob 12.30 v Modri sobi Filozofske fakultete UL (5. nadstropje).

V ponedeljek 12. septembra bo govorilna ura izjemoma ob osmih namesto ob dvanajstih. V petek 16. septembra govorilne ure ne bo, v ponedeljek 19. septembra pa spet ob običajnem času.

Še ena izpitna priložnost bo v pon. 12. sept.  v kabinetu 218.

Teste si lahko ogledate v petek 2. septembra med 8.10 in 8.45 v kabinetu 218.

Urnik desetminutnih predstavitev (6 minut prezentacija, 4 minute vprašanja in odgovori) 2. septembra je na Wikiverzi.

Prijazno vas vabim k sodelovanju v pilotni EEG raziskavi literarnega branja, ki jo vodim in bo potekala v sodelovanju z UKC Ljubljana in Oddelkom za psihologijo naše fakultete. Za pilotno raziskavo potrebujemo za začetek 12 prostovoljk, ki se bodo eksperimenta zagovotovo udeležile (skupina mora biti čim bolj homogena, tj. v tem primeru spolsko, tudi zaradi fiziologije možganov). Prej bo organizirano informativno srečanje (konec avgusta, v začetku septembra), na katerem boste seznanjeni z vsem, s čimer mora biti seznanjen preiskovanec, pričetek pa bo prav tako v začetku septembra. V tem trenutku potrebujem le vašo privolitev oz. pripravljenost. Pišite na urska.perenic na gmail.com, za zadevo pa napišite Raziskava. Vsem prijazen in lep pozdrav, Urška Perenič

Korektorji na Wikiviru 2016, do 19. avgusta zaključite z letošnjim tipkanjem in se vpišite v evidenco, da čim prej poskrbimo za pregled in plačilo. — hladnikm

Zdaj ko imamo nekaj časa mir pred izpiti, lahko pozovem korektorje pri
projektu Wikivir k poletnemu popravljanju. (Mimogrede: skenirane so bile tudi manjkajoče številke Slovenskih večernic.) Korekture sproti vpisujte v evidenco. Takoj ko počrpamo letošnji proračun, poprosimo Domna za preverbo korektur in Petro za izplačilo. Predvidoma septembra. -- miran

Od: Alenka Šivic-Dular <alenka.sivic@guest.arnes.si>
Datum: 14. julij 2016 23:34
Zadeva: Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v  angleškem jeziku

Dragi Miran, […] pošiljam ti besedilo svojega zapisa Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v angleškem jeziku. Delo, Sobotna priloga 2 . julija 2016, str. 10–11, izpod peresa prof. dr. Tamare Lah Turnšek, direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo, za katerega postaja jasno, da ga ta trenutek najbrž ne bodo objavili v Delu. Poslala sem ga v torek dopoldne za rubriko Prejeli smo, a so mi v sredo “lumpasto” odgovorili, da ga bodo sploh objavili v PP (in ga moram skrajšati za dve tretjini (tj. 66 %), na kar iz higienskih razlogov nisem mogla pristati, prav tako nisem dovolila uredniškega krajšanja. […] Prosim te za “postavljanje” […] in da dodaš to uvodno naprosilo, da bo še bolj razvidno, za kaj gre.

Lep pozdrav,
Alenka

Turnšek_Lah_Delo2016

Namesto v ponedeljek 11. julija bom imel govorilno uro v torek opoldne, naprej v poletju pa po predhodnem dogovoru po e-pošti.  — miran hladnik

Prispevki diskutantov so nanizani od svežih k starejšim. — mh

===

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 19. julij 2016 20:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena — drugič

Dragi kolegice in kolegi, pripenjam različico z upoštevanimi pripombami Janeza Dularja.  Za morebitne izboljšave imamo še nekaj dni časa.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

(1) Učni jezik je slovenski.

(2) Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
– študijske programe tujih jezikov na vseh treh stopnjah;
– skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi visokošolskimi ustanovami;
– študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini;
– dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine;
–  študijske programe ali dele študijskih programov, če se vzporedno izvajajo tudi v slovenskem jeziku, vendar se izvajanje v tujih jezikih ne financira iz javnih sredstev.

(3) Študenti, državljani Republike Slovenije, se lahko na prvi in drugi stopnji na visokošolskem zavodu izobražujejo skladno s prvo in peto alinejo drugega odstavka. Skladno s četrto alinejo drugega odstavka se lahko izobražujejo, če na prvi stopnji obseg vsebin v tujem jeziku ne presega deset odstotkov vseh kreditnih točk študijskega programa in na drugi do dvajset odstotkov kreditnih točk študijskega programa.

(4) Na tretji stopnji univerza avtonomno določa jezikovno politiko, pri čemer se upošteva naslednje:
– slovenski visokošolski učitelji slovenskim študentom, razen pri doktorskem študiju tujih jezikov, ne predavajo v tujem jeziku;
– tuji študenti se učijo slovenskega jezika;
– študentom je zagotovljena pravica, da vse obveznosti pri slovenskih visokošolskih učiteljih lahko opravijo v slovenskem jeziku.
(5) Študijske programe v tujem jeziku lahko izvajajo samo visokošolski učitelji s certifikatom o znanju tega jezika na ravni C2.
(6) Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenskega jezika.
(7) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da za vsako napredovanje visokošolskih učiteljev v višji habilitacijski naziv predpišejo vsaj dva znanstvena in vsaj dva strokovna članka v slovenskem jeziku.
(8) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenskega jezika določi minister, pristojen za visoko šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, najkasneje v treh letih od sprejema tega zakona.

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 18. julij 2016 14:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena

Dragi kolegice in kolegi,

kolega Zoran Božič, Marko Jesenšek in jaz smo v zadnjem tednu sestavili predlog jezikovnega člena v noveli ZViŠ, ki ga s to pošto predajamo v obravnavo vsem, ki smo se o tem vprašanju že izpostavili – po besedah Marka J.: Odboru za slovenski učni jezik in internacionalizacijo v visokem šolstvu, torej civilni iniciativi, ki se poveže, ko ga oblast lomi malo preveč. Preglejte, prosim, pripeto besedilo in mi posredujte pripombe, vprašanja. V naslednjih nekaj dneh bova dežurna kolega Božič in jaz, nato bomo besedilo skušali uskladiti s Socialnimi demokrati, torej eno koalicijskih strank. Če se bo to posrečilo, bo predlog dobil status amandmaja z dobrimi možnostmi za sprejem na septembrskem zasedanju Državnega zbora.

Temeljna načela tega predloga so:

1.      Slovenski učitelj za slovenski davkoplačevalski denar v Sloveniji Slovencem ne predava v tujem jeziku.

2.      Če se slovenski državljan želi izobraževati v tujem jeziku, to lahko uresniči tudi v Sloveniji, vendar ne na račun davkoplačevalcev.

3.      Internacionalizacija je omogočena s tem, da se gostujočim profesorjem dopusti predavati v tujem jeziku, vendar je obseg iz takih aranžmajev izhajajočih obveznosti za slovenskega študenta zelo omejen.

4.      Profesorji, ki predavajo v tujem jeziku, morajo ta jezik preverjeno dobro znati.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

===

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 13:22
Zadeva: RE: Porocilo

Pozdravljeni,

naj izpostavim dve prvini, ki se navezujeta po mojem na temeljno navedbo kolege Božiča – »ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja«. Za trajnejši razvoj, ne samo ohranitev slovenskega znanstvenega jezika in s tem njegovo živost v predavalnicah slovenske univerze je nujno udejanjanje obeh prvin, ki ju vsebuje navedeni citat. Torej potrebno je

(1)    vsaj deloma redefinirati sistem vrednotenja znanstvene bibliografije (točkovanje), napisane v slovenščini/izvorno v slovenščini, kar pomeni nujno upoštevanje recenzij, če je potrebno tudi tujih,  katerih avtorji izkazujejo ustrezno znanstveno referenco. Objektivno priznana kakovost bibliografije bo vplivala na količino, predvsem pa na  status študijskih programov oz. področij znotraj univerze, posredno tudi na izbiro študija zlasti ambicioznejših kandidatov. O tem je nekaj napisanega v SR 3/2015,

(2)    doseči državno financiranje tečajev slovenščine za tuje študente; tako celotnost ali delnost financiranja kot trajanje tečaja bi moral pogojevati čas  študija na slovenski univerzi in/ali ustrezni certifikati. V tem smislu velja upoštevati vzorce in izkušnje tudi tranzicijskih držav s prav tako manjšim številom govorcev.

Ja, dela je veliko, volje pa – bomo videli.

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 10:27
Zadeva: RE: Porocilo

Dragi vsi!

Deanu hvala za odgovor na Lisčevo poslansko vprašanje (treba ga je prebrati: ponavljanje floskul, neresnic in kontradiktornih stališč ter vztrajanje pri tem, da pomenijo predavanja v angleščini višjo kakovost naših univerz). Sicer pa smo ob razgovoru s poslanskimi skupinami (poglejte si tudi pripeto Večerovo poročilo z Matičinega posveta: prisotna sta dva poslanca Desusa) slišali še za eno zanimivo argumentacijo: ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja; zato je treba tudi predavati v angleščini. Mislim, da je prava internacionalizacija predvsem v tem, da se naučimo tujih jezikov, da uporabljamo tujo strokovno literaturo in da čimveč objavljamo v tujini. In to je vse.

LP Zoran

======

From: Dean Komel [mailto:dean.komel@guest.arnes.si]
Sent: Saturday, July 16, 2016 11:39 PM
Subject: Re: Porocilo

Spoštovani Marko,

hvala za to poročilo in seveda prizadevanje, da se  doseže razumevanje pri poslanskih skupinah, žal pa se tu vpletejo še realna politična razmerja in konkretne razmere kupčkanja in kupovanja. Mislim, da je potrebno nujno naprej z amandmajem in vetom v DS ter da ministrici ni mogoče zaupati, da bo ugodila  zahtevam za spremembo člena. To lahko sklepam iz dosedanjega načina komunikacije, da se zaobide argumente in zadeva sama. Za primer napotujem k temu odgovoru poslancu  Liscu

http://www.sds.si/sites/default/files/documents/Lisec,%20sloven%C5%A1%C4%8Dina%20na%20univerzah,%2031.%205..pdf

Na Zagovoru slovenščine je bilo podano stališče, da mora vlada vzpostaviti  državni program  vzpodbujanja rabe slovenščine na vseh izraznih in sporazumevalnih ravneh ter poskrbeti za striktno spoštovanje zakonodaje v zvezi s tem in sicer tudi v primeru, da njeno ministrstvo privoli v to, da se ustrezno popravi člen v predlogu zakona. Hkrati pa da v skladu s svojimi pristojnostmi  poskrbi, da bo učni jezik na visokošolskih zavodih  – kot je v predlogu tudi določeno –  dejansko in ne zgolj zapisano slovenski.
Prepošiljam še nekatere  odzive v medijih na Zagovor slovenščine:

http://www.publishwall.si/aktualno/post/216036/zagovor-slovenscine

http://www.delo.si/sobotna/moja-spomenica-o-jeziku.html, Niko Grafenauer

ww.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zagovor-slovenscine-na-slovenskih-univerzah

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/15/gresimo-v-smislu-internacionalizma-in-damo-slovenstvo-na-drugo-mesto/

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/14/prejeli-smo-deklaracija-za-slovenscino/

http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2016/07/Zagovor-slovenscine.pdf

http://www.vecer.com/kulturna-pohaba-in-degradacija-6241092 (v priponki)

http://radio.ognjisce.si/sl/179/slovenija/21226/

http://www.tromba.si/deklaracija-za-slovenscino/

http://www.kvarkadabra.net/2016/07/kdo-v-resnici-ogroza-slovenscino/

Pozdrav Dean

======

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik@um.si>
Datum: 04. julij 2016 06:48
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani! Jaz pa nisem za umik, še posebno ne zdaj, ko sem prebrala zapis Tamare Lah Turnšek v zadnji Sobotni
prilogi Dela. Vemo, čigava glasnica je.

Gre za paradigmatičen primer mešanja hrušk in jabolk, pa tudi za podlo podtikanje: tisti, ki se ne strinjamo s poniževanjem slovenščine, smo ksenofobi in ne znamo tujih jezikov. Skratka: smo arhaični Slovenci, ki spadamo v Potočko zijalko… medtem ko vsa Ljubljana že tako lepo čeblja po angleško… Na to je treba odgovoriti!

Če bo sedanja uni-oblast s svojo novelo ZVŠ zmagala, naj se ve, kdo je odgovoren za posledice in za jezikovni kaos, ki bo nastal. Če pa bomo popustili, bodo rekli, da je bil »predlog usklajen s slovenistično stroko«. Bomo torej sokrivi.

Premislite.
Lepo vas pozdravljam! Silvija Borovnik

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 03. julij 2016 21:56
Zadeva: RE:

Spoštovani vsi,

na take neumnosti je treba žal vedno znova in znova reagirati. Mislim, da se je odgovora Lah Turnškovi lotila Silvija. Tudi jaz sem se hotel, a se bojim, da ne bom utegnil. Ob branju sestavka v sobotnem Deli se mi zdi zanimivo, da nekdo, ki misli, da je puritanec isto kot purist (nota bene: tudi očitno perfektno znanje angleščine ji pri tem ne pomaga, čeprav tam Puritan pomeni prvo, purist pa drugo), se zgraža nad slikovitim pesniškim jezikom našega kantavtorja. Se bodo taki zgražali tudi nad nezbornim Mau čez izero? Le kaj bi porekli biologi, če bi kdo od nas stresal take neumnosti o naravoslovju?

Marko Snoj

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 22:28
Zadeva: RE:

Dragi vsi, to s Lah Turnškovo in Smolarjem je res narobe svet: spoštovana biologinja bi okrnila slovenščino kot jezik znanosti, obenem pa bi ji odvzela še druge razsežnosti polnega jezika (pokrajinske in interesna govorice). Ostala bi prazna lupina …

LP Zoran

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 19:23
Zadeva: Re: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovana kolegica prof. dr. Ada Vidovič Muha,

hvala za vaš dopis. Upoštevajoč tudi druge procese in procedure, ki sem jim bil priča v tem desetletnem obdobju – gre za obdobje naše vključitve v ES – bi vašemu stališču, da vendar ne moremo spremeniti toka, gotovo pritrdil. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da zvijačni nihilizem oblasti te države seže do točke, da se bodo oblastniki za odločitve, ki so jih na podlagi predpisov vnaprej določili, sklicevali na našo svobodno voljo in prosto privoljenje. Tako kot je to (za)povedano v zaključku Platonove Države (mit o Eru): ne bo demon (oblast) izbral tebe, samo (lastno) si ga boš izbral. Zato velja vztrajati, da se ne prepustimo slučajnosti, ki je drugi in premočrtno vzeto prvi obraz nujnosti. Smo pa pahnjeni v situacijo, da se na podlagi zakonodajne nedorečenosti lahko odrečemo ali celo moramo odreči slovenščini.

Pozdrav Dean

======

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 16:17
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani,

konkreten Snojev predlog je v danih okoliščinah pač treba podpreti; mislim pa, da je vprašanje slovenščine na univerzi bolj ali manj zapečateno. Od leta 2006, ko se je začelo na veliko razpravljati o jeziku in s tem o identitetnem vprašanju slovenske univerze se ni spremenilo popolnoma nič – kljub sprejetemu nacionalnemu programu jezikovne politike z razmeroma ustreznim segmentom, ki se nanaša na  slovenski znanstveni jezik. Ja, pravzaprav stvari se spreminjajo na slabše. Ker se nisem mogla udeležiti seje v DS, sem namreč poslušala posnetke nastopov – tudi ministrice za znanost.

Država pač ne popušča, niti milimeter. Klub temu predlagam, da bi (1) dorekla (država namreč) že enkrat najmanjše število tujih študentov, ki upravičuje uporabo tujega jezika, pač proporcionalno glede na število študirajočih na delu posameznega programa, (2) predvidela izbiro kateregakoli tujega jezika, če se tako dogovorijo študentje z učiteljem.

Lepo pozdravljeni, Ada Vidovič Muha

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 13:56
Zadeva: Re:

Pozdravljeni. Sam menim, da je izjava, ki jo je pripravil Marko in je objavljena, če se ne motim, doslej le v Večeru, že vsebuje tudi “odgovor” na ta zapis Prof. Turnškove, ki pa “zagovornikom” novele, vsekakor ne “odgovarja”. Tako področno razširjena znanost kot biologija pa bi morala vsekakor razmisliti tudi o okolju, v katerega je vsaj 70% vpeta po raziskovalni, aplikativni in izobraževalni plati, da lovcev ribičev, gozdarjev, vinarjev, poljedelcev itn. sploh ne omenjam, pa vsakovrstnih “jezikačev” seveda tudi.

Preberi več O slovenščini v izobraževanju in znanosti →

Posodobljeno

Ponedeljek 4. julija 2016

8.00 Misson Nina
Adamlje Tea
Bremec Mateja
Cevzar Anja
9.00 Gerbec Tina
Hočevar Mia
Hrženjak Melina
Jakša Maja
10.00 Sitar Jera
Jančič Nika
Kovač Maja
Lavrenčič Andreja
11.00 Petrevčič Marcela
Smolič Ksenija
Strožer Maša
Mestek, Živa

Torek 5. julija 2016

8.00 Šterk Tjaša
Tomšič Tadeja
Trampuž Sara
Urbančič Maruška
9.00 Zavrtanik Miha
Žunič Nika
Křížová Natálie
Mohorčič Tjaša
10.00 Pahor Polona
Pišot Anja
Polanc Manuela
Poravne Karin
11.00 Potočnik Domen
Ramdedović Melisa
Strgar Katja
Vrana Urša
12.00 Zorko Monika
Kropivnik Luka

Spoštovani rektorji in člani RKRS,

skrb za slovenski jezik je mnogo več, kot površno piše v predlogu Izjave Rektorske konference Republike Slovenije glede slovenskega jezika na univerzah. Ne gre le za vprašanje slovenskega jezika kot učnega jezika in sporazumevanja v slovenskih univerzitetnih predavalnicah, ne samo za vprašanje »slovenskega znanstvenega besednjaka«, ampak je to, kar odpira sprememba 8. člena zdaj veljavnega Zakona o visokem šolstvu, tesno povezano s slovenstvom, ki ga je Trubar preroško določil z našim »stati inu obstati«. Gre za ontološko vprašanje (naše) stvarnosti in slovenstva »tukaj in sedaj«, ki odloča o slovenski prihodnosti. Predlagana Izjava izraža globoko in usodno nerazumevanje (slovenskega) jezikovnega vprašanja, njegovih vzrokov in načel – jezika ne obravnava v celoti, pozablja na njegovo bistvo in se o njem izreka enostransko. Jezik je naša misel, je ontološko vprašanje. Preberi več Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva →

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu  je nastalo delo Das Mädchen, das alles weiss – Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten.  Gre za izbor prevodov slovenske kratke proze v nemščino, prevajalke so študentke slovenščine na  Slavisches seminar na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu  Kristina Matkovic, Constanze Becker in Marilena Berlan.  Naslovna zgodba je nemški prevod kratke pripovedi  Zofke Kveder z naslovom Dekle, ki vse zna. Zgodbo je Kvedrova napisala v hrvaščini (rokopis hranijo v NUK-u), v slovenščino jo je prevedla Vladka Tucovič. Doganje sega v čas, ko je bila ‘naša’ pisateljica žena vodilnega hrvaškega politika Juraja Demetrovića (poslanec ustanovne skupščine kraljevine SHS 1920-1921, vodilne državne funkcije) in tako prva dama Hrvaške. V  izboru je še povest Meine Freundin, prevod dela Z. Kvedrove Moja prijateljica, in Das Glück in der dunklen Strasse – Sreča v temni ulici avtorja Jožeta Kranjca. Izbor prevodov slovenske kratke proze je nastal v sklopu projekta Prevajanje slovenskih literarnih besedil v nemščino, ki poteka na lektoratu slovenščine v Tübingenu ob podpori Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Delo je izšlo pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani 2016, izdajatelj je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani.

Predstavitev omenjenega dela v Tübingenu smo v združili z obiskom svečane prireditve s koncertom ob praznovanju 25-letnice samostojnosti Slovenije v Stuttgartu v soboto, 18. junija. S študenti slovenščine iz Tübingena smo se udeležili dogodka z naslovom ‘Skupaj praznujmo 25’/’Zusammen feiern wir 25’, ki ga je organziralo Slovensko veleposlaništvo v Berlinu v sodelovanju z Uradom RS za Slovence po svetu. Prisotni so bili Slovenci, živeči v tem delu Nemčije, predstavniki slovenskih društev in koordinacije slovenskih društev, študenti slovenščine iz Tübingena in njihovi prijatelji, namestnica generalnega konzula RS Slovenije v Münchnu Mateja Stojanovič ter Nemci, prijatelji Slovenije, nemški gospodarstveniki in politiki iz pokrajine Baden Württemberg, ki sodelujejo s Slovenijo. Osrednja slavnostna govornica je bila veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko. Njen govor je bil dostojanstven in vseslovensko povezujoč,  navezoval se je na vsebino dolgoletnega dobrega slovensko-nemškega sodelovanja, posebej je izpostavila ‘botrstvo’  tedanjega nemškega zunanjega ministra Genscherja pri osamosvajanju in priznanju Slovenije. Poudarila je prizadevanja pomembnih Slovencev, ki so svojimi deli utemeljili slovenski jezik, ustvarili visoko literaturo, umetnost in kulturo in tako odločilno oblikovali nacionalno identiteto. Delo, ki so ga začeli Primož Trubar, France Prešeren in drugi slovenski literati, so Slovenci v nezavidljivih okoliščinah nadaljevali  vse do samostojne Slovenije, katere začetek je zaznamovala tragična desetdnevna vojna. V okvir dosežkov je umestila tudi prispevke posameznih Slovencev in k nam priseljenih tujih izobražencev k znanosti in izumiteljstvu (npr. Franc Ressel – ladijski vijak, Lovrenc Košir – predlagatelj poštne znamke, Jurij Vega – logaritmi, Herman Potočnik – Problem vožnje po  vesolju – Raketni motor), filozofiji (Slavoj Žižek),  umetnosti (literati, Ivana Kobilca, impresionisti, Plečnik), ki so prepoznavni v svetu in nam omogočajo kvalitetnejše sobivanje. Njen govor je požel spontan aplavz vseh prisotnih. V nadaljevanju je nastopil harmonikaš Marko Hatlak, ki je skupaj s skupino slovenskih glasbenikov (Blaž Jurjevič – klavir, Lenart Krečič – saksofon, Tomaž Gajšt – trobenta, Tadej Kampl – bas kitara, Žiga Kožar – bobni) igral tango, jazz, funky, sambo in nekaj avtorskih del. Po koncertu so študenti slovenščine z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu predstavili  izbor prevodov Das Mädchen, das alles weiss, ki ga je veleposlanici  RS v Nemčiji ge. Kos Marko podarila ena od treh prevajalk Constanze Becker. Veleposlanica se je dela resnično razveselila. Po prireditvi je bil sprejem z zakusko, kjer smo v sproščenem ozračju lahko tudi nazdravili naši mladi državi, ki ji v Nemčiji želijo vse dobro in uspešno pot v prihodnost.

Lepo praznujte, Irma Kern

Izpiti iz Starejše slovenske književnosti bodo v ponedeljek 20. junija od 13.00 dalje. — Aleksander Bjelčevič

V petek 27. maja bom v kabinetu 218 na govorilni uri 9.30–10.30 namesto od 11.00 do 12.00. V ponedeljek in druge dni pa spet normalno po urniku. — miran hladnik

V okviru obveznega seminarja Sodobni slovenski roman bomo v bližnji prihodnosti izpeljali kar dva dogodka. Prvi je “literarni večer” ta četrtek, tj. 26. 5. 2016, drugi je literarni sprehod naslednji četrtek, tj. 2. 6. 2016, obakrat ob 11.20, torej za obe skupini (prva in druga) seminaristov skupaj. Na literarnem večeru bodo svoja dela predstavili študentje Amadea Kovič, Vanja Osterc in Tanja Stjepanović, medtem ko si bomo na literarnem sprehodu ogledali nekaj pomembnih literarnih prostorov. Zbirno mesto za literarni sprehod je pred fakulteto ob 11.20, vabljeni pa so tudi študentje, za katere sprehod ni obvezen, in vsi ostali.  — Alojzija Zupan Sosič

Dear friends and colleagues,

The University of Nottingham has proposed severe reductions in staffing of Modern Languages, including 3 FTE from the Department of Russian and Slavonic Studies, 4 FTE from German and 2 from Spanish, Portuguese and Latin American Studies. Last year French and Francophone Studies lost 5 staff who have not been replaced. Such cuts will result in compulsory redundancies and further undermine efforts to halt the crisis in foreign language learning in the UK. What is happening at Nottingham could be reproduced elsewhere, with an emphasis on short-term strategy to make pay savings rather than the social responsibility of publicly-funded institutions to serve long-term academic and national interests.

Members of staff in the Department of Russian and Slavonic Studies at the University of Nottingham have received many letters of support from colleagues around the UK. We are very grateful for these encouraging words. Many of you have asked us how you can help. Please add your voice to the campaign to protect Nottingham’s School of Cultures, Languages and Area Studies as a national beacon for teaching and research in modern languages, and in Russian and Slavonic Studies. Protest letters – from subject associations, Departments and other groups, as well as from individuals – should be sent before 22 April 2016 to the Pro-Vice Chancellor for the Faculty of Arts, Prof. Jeremy Gregory (jeremy.gregory@nottingham.ac.uk , Room C20 Trent Building, University Park, Nottingham, NG7 2RD), and to the Vice-Chancellor of the University, Sir David Greenaway (david.greenaway@nottingham.ac.uk , Vice-Chancellor’s Office, Trent Building,  University Park, Nottingham, NG7 2RD).

With your permission, letters received will be posted on a website: http://nottinghammodernlanguagessolidarity.weebly.com/

You may also wish to sign a petition: https://www.change.org/p/jeremy-gregory-nottingham-ac-uk-defend-modern-languages-at-university-of-nottingham-fd05831b-e323-4700-af36-5bd44d58186b?recruiter=117396925&utm_source=share_petition&utm_medium=copylink

Points that you may wish to raise include:

Financial background: the non-transparent levels of contribution to central University finances, which seem to prioritise building projects over the retention and treatment of teaching staff, who have worked tirelessly for the University for many years.

SSR – the staff-student ratios used as a basis for justifying cuts: the University’s proposed cuts in Russian and Slavonic Studies will result in a staff-student ratio of 1:16, at the bottom of the Faculty’s proposed range of 1:16 to 1: 20, with no allowance made for the special needs of language teaching, recognized historically in HEFCE bandings.

Quality in research and teaching: modern languages at Nottingham was ranked in the top five nationally in the last REF in terms of research power, the University’s preferred metric, compared to the University’s overall result of eighth. The Department of Russian and Slavonic Studies at Nottingham has a long tradition of outstanding teaching in its core languages (Russian, Serbian/Croatian and Slovene) and is this year celebrating the centenary of its founding. Its robust standards and broad curriculum have been regularly praised by external examiners. Our research-led teaching gives students in the Department a comprehensive understanding of Russia and southeastern Europe.

Employability: most recent graduate destination data (2013/14) indicates that 96% of our language graduates are in employment or pursuing further study, with over 80% in graduate employment or graduate level further study. Attention has been drawn to the skills deficiency in British industry concerning the lack of suitably qualified language graduates among the workforce.

National needs: relating to the specific demands for retaining high-quality provision in Russian and Slavonic Studies in the UK. HEFCE has stated the need to maintain courses relating to recent EU accession countries, especially those in Eastern Europe and the Baltic region. The Foreign Office drew attention last year to the skills deficit in Russian language as the crisis over Ukraine grew: ‘UK struggles with language of Russian diplomacy’ (16 March 2015) http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-31856880. GCHQ is advertising now for candidates with Russian language under the listing for ‘Russian Language Opportunities’:

https://recruitmentservices.applicationtrack.com/vx/lang-en-GB/mobile-0/appcentre-a18/candidate/jobboard/vacancy/1. The opening sentence of GCHQ’s advert serves as a reminder of the importance of the work we all do in modern language studies, and not just in a utilitarian fashion: ‘Thoughts can be lost in translation. It takes knowledge of the culture, history, politics and ideology to fully understand the original idea. And if you can do that, you can enable us to make the right choices to help safeguard national security.’ The core languages taught in Russian and Slavonic Studies at Nottingham respond to these demands. It is our contention that Universities, as publicly-funded institutions, should be aware of the need to prove their sustained contribution to the society which funds them.

We hope that by challenging the assumptions behind the University’s proposals and making a positive argument for the value of language learning and retention of staff entirely committed to their students we shall be able to strengthen Modern Languages at Nottingham rather than see a reduction in the UK’s language learning capacity in the Higher Education sector. We firmly believe in the need for further consultation to find a way forward and avoid unnecessary redundancies. We have been heartened by the support received so far from friends and colleagues outside Nottingham, and from our own undergraduate and postgraduate students who are making their own voices heard at what they see as an attack on the subject which they have chosen to study.

Kind regards in the name of all the staff in the Department of Russian and Slavonic Studies

Dr David A. Norris
Head of Department of Russian and Slavonic Studies
University of Nottingham
University Park
Nottingham NG7 2RD
United Kingdom
(david.norris@nottingham.ac.uk)

1. Dvopredmetni študentje 1. letnika bodo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti v prihodnjem tednu po praznikih imeli vaje v torek 3. 5., in sicer od 8. do 9.35 na Tobačni 2. Ena ura je namenjena nadomeščanju ure, ki bo odpadla v petek 29. 4. (ki pa je sicer predavanj prost dan!), druga ura pa bo nadomestila uro, ki bi morala biti na sporedu v petek 6. 5. Razlog za to je predvsem logistične narave, saj je na programu več predstavitev, ki jih je smiselno povezati v dve skupni uri.

2. Govorilna ura se z dne 6. 5. prenese na 3. 5., in sicer od 10. do 11. ure. Študentje se lahko oglasijo tudi po e-pošti. Hvala za razumevanje.

Povezava na fotografije s podelitve diplom 12. aprila 2016.

Spoštovani, jutri, v torek, 1. 3. 2016, ob 18.00 bo imel doc. dr. Luka Repanšek z Oddelka za primerjlano in splošno jezikoslovje FF UL v Narodnem muzeju Slovenije, izpostava na Metelkovi (Muzejski otok), v sklopu predavanj ob razstavi Kelti s smaragdnih gora predavanje z naslovom Alpska venetščina.

Ogled testov pri Uvodu v študij slovenske književnosti bo v petek med 10.00 in 12.00 v kabinetu 218. Med dvopredmetnimi je bilo tokrat pozitivnih polovica, med enopredmetnimi pa 12 %. Oznaka ni pristopil v elektronskem indeksu pomeni, da prijavljenega študenta na test nenapovedano ni bilo, posledica pa je v skladu z izpitnim redom FF, da se na naslednji rok ne more prijaviti.  Dvopredmetnim bomo zaključili oceno po vajah ob koncu poletnega semestra, enako tudi enopredmetnim, ki trenutno še nimate pod streho vseh obveznosti. Pripombe na seminarske naloge in na svoje nadomestno tipkanje (nekateri se ga niti lotili še niste!) dobite na Wikiverzi. Obvestite me, ko boste končali, vendar šele takrat, kot boste zares prepričani, da ste upoštevali vse pripombe in popisali dosegljive kritike obravnavanih romanov.  — mhladnik

Old_Slavic_Cultural_Centres_2016 — vabilo na konferenco o starih slovanskih kulturnih centrih v Nowy Sącz, 27.–29. junija 2016.

Namesto v ponedeljek 25. 1. bom imel govorilne ure v sredo 27. 1. ob 11.00. — miran hladnik

Od: Tina Renko <tina.renko11@gmail.com>
Datum: 17. oktober 2015 17:18
Zadeva: prošnja za pomoč pri izvedbi anketiranja

Pozdravljeni,  sem prof. razrednega pouka in študentka starega mag. programa Poučevanje  na razredni stopnji. Pripravljam mag. delo z naslovom Primerjalna analiza  branja in poznavanja avtorjev in del iz prenovljenega učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011) pod mentorstvom dr. Milene Mileve Blažić.  V raziskavo nameravam vključiti najmanj 100 študentov predšolske vzgoje, 100 študentov razrednega pouka in 100 študentov slovenistike.

Kaj želim z raziskavo ugotoviti? Zanima me, koliko študenti PV, RP in SLO (kot bodoči vzgojitelji oz. učitelji) berejo, kaj berejo, kdo jih je v predšolskem in šolskem obdobju motiviral za branje, ali berejo knjige/e-knjige in koliko poznajo avtorje in dela iz UN. Oni so namreč tisti, ki naj bi čez nekaj let motivirali otroke za branje …

Zakaj se pravzaprav obračam na vas? Povezavo do spletnega vprašalnika sem že objavila na forumu SlovLit. Od najmanj 100 študentov slovenistike (kolikor jih potrebujem), jih je do sedaj izpolnilo vprašalnik le 19. Zato me zanima, če bi bili tako prijazni oz. če imate to možnost, da povezavo do vprašalnika posredujete svojim študentom, da ga rešijo.

Povezava: https://www.1ka.si/a/67197 […] Lep pozdrav,
Tina Renko

Študentje, ki ste si izbrali moj magistrski seminar, niste pa si še izbrali teme, storite to prosim do konca tedna, da oblikujemo seminarski urnik.  lp, miran hladnik

Od: vsmole1 <vera.smole@guest.arnes.si>
Datum: 25. september 2015 22:28
Zadeva: 7. srečanje v Celovcu – poskus obuditve

Vabimo vas na Symposium: Slawistik im Alpen-Adria-Raum – Simpozij: Slavistika v prostoru Alpe-Jadran 28. in 29. oktobra 2015 na celovški univerzi. Prvi dan (sreda, v nemščini) bo posvečen slavistiki na Univerzi v Celovcu, ki letos praznuje 40 let, drugi dan (četrtek, pretežno v slovenščini), ki ga prirejata Inštitut za slavistiko in Oddelek za slovenistiko FF UL, pa slovenski dialektologiji. Simpozijsko spletno stran najdete na naslovu http://conference.aau.at/e/slawistik2015 , kjer se nahajajo program, povzetki v slovenskem in nemškem jeziku ter ostale informacije.

Herto Maurer-Lausegger in Vera Smole

Vaje iz Uvoda v literarno teorijo bodo potekale skupaj za eno- in dvodisciplinarne študente, in sicer ob petkih od 13.50 do 15.30 na Tobačni 1. V kratkem se bo popravek pojavil tudi v urniku. Lepo vas pozdravljam, Urška Perenič

Z govorilnimi urami pričnem v pon. 14. sept. 2015.

Izbirni seminarji v študijskem letu 2015–2016. Nanje se vpisujejo študenti v 2. letniku prve stopnje (izbirajo med seminarjem, publicistiko in strokovnim pisanjem).

Na Oddelku za primerjalno književnost bo v študijskem letu 2015–2016 na voljo šest izbirnih seminarjev (predavatelji: red. prof. dr. Janez Vrečko, red. prof. dr. Tomo Virk, red. prof. dr. Vid Snoj, red. prof. dr. Tone Smolej, izr. prof. dr. Vanesa Matajc, doc. dr. Gašper Troha).

Število seminaristov v posameznem seminarju je omejeno na 5 mest za sloveniste. Ko je število prostih mest za posamezen seminar zapolnjeno, se lista prijav zapre.

Ocena Izbirnega seminarja je sestavljena iz:

• (pravočasno oddanega) pisnega izdelka;
• prezentacije na dogovorjeni datum;
• sodelovanja pri seminarskih diskusijah.

Ustna predstavitev seminarske naloge je obvezna, saj je del ocene.

Izbirni seminarji v študijskem letu 2015/16:
izr. prof. dr. Matajc: Sodobni svetovni roman
red. prof. dr. Smolej: Klasicizem in razsvetljenstvo
red. prof. dr. Snoj: Likovna umetnost in literatura
doc. dr. Troha: Analiza dramatike in gledališka kritika
red. prof. dr. Virk: Romaneskni kanon
red. prof. dr. Vrečko: Med antiko in avantgardo

V priponkah so objavljeni okvirni izbori tem oziroma kratki opisi posameznih izbirnih seminarjev v študijskem letu 2015–16. Gre le za delovne verzije okvirnih izborov, v katerih niso zajete vse teme, ki bodo na voljo pri posameznem seminarju.
Na uvodnih urah v oktobru bodo profesorji okvirno predstavili študijsko področje in teme, ki so predvidene za obravnavo, razložili način seminarskega dela, razdelili teme, določili rok za izdelavo seminarske naloge ipd.

izbirni seminar 2015-16_prof. Vrečko
izbirni seminar 2015-16_prof. Virk
izbirni seminar 2015-16_prof. Snoj
izbirni seminar 2015-16_prof. Smolej
izbirni seminar 2015-16_prof. Matajc
izbirni seminar 2015-16_doc. Troha

Za govorilne ure poleti mi prosim pišite. Na razpolago bom tudi tiste dni, ko so izpiti iz Slovenske proze in Uvoda v študij slovenske književnosti. — lp, miran hladnik

Zaradi bolezni danes odpadejo predavanja iz Teorije literarnega diskurza. Zadnje predavanje bo tako namesto danes naslednjo sredo, 3. 6. 2015, po urniku ob 15:30.

Hvala za razumevanje.

Spoštovani študenti,

danes zaradi službenega sestanka odpadejo GU pri prof. Marku Stabeju. Za nujne zadeve bo jutri, v četrtek, 28. 5., na voljo v kabinetu.

Hvala za razumevanje,

tajništvo

Spoštovani.

Seznanjamo vas, da si potek volitev dekana FF UL lahko ogledate na spletni strani Filozofske fakultete pod rubriko O fakulteti.

http://www.ff.uni-lj.si/1/O-fakulteti/VolitveDekan2015.aspx

Sporočamo, da jutri, 20. 5. 2015, odpadejo govorilne ure pri prof. Marku Stabeju zaradi službene odsotnosti. Za pomembnejša vprašanja se nanj obrnite po e-pošti.

Hvala za razumevanje.

Spoštovani,

vljudno vabljeni na sejem Liber.ac in katerega od dogodkov, ki se bodo v spremljevalnem programu sejma še zvrstili danes.

Program za današnji dan je na voljo na povezavi: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Knjigarna/Liberac2015/program_torek1.pdf .

Obsejemski dogodki pa na povezavi: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Knjigarna/obsejemski%20dogodki.pdf .

Vabljeni.

V času sejma Liber.ac bomo na stojnici Znanstvene založbe FF nekatere knjige
prodajali po znatno znižani ceni:

Miran Hladnik, Slovenski zgodovinski roman: 10 eur (25,06 eur)
Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: 15 eur (29,90 eur)
Ada Vidovič Muha, Moč in nemoč knjižnega jezika: 15 eur (29,90 eur)
Jana Šnytova (ur.), Nesrečno srečni; antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja: 10 eur (34,90 eur)

Knjigarna FF

Spoštovani,

jutri, v torek, 19. maja 2015, se v
Foersterjevem vrtu za Filozofsko
fakulteto v Ljubljani odpira sejem
akademske knjige Liber.ac. Potekal bo
do četrtka, 21. maja.

Vabimo vas tako k obisku naše stojnice
kot k obisku spremljevalnega programa,
ki bo potekal pod motom Zvok knjige,
zven življenja. V sklopu
spremljevalnih prireditev se bomo z
dogodkom predstavili tudi mi, Zavod RS
za šolstvo. V pogovoru z naslovom
Black Box ali kako do znanja brez
ocen(jevanja) bomo spregovorili o
formativnem spremljanju in njegovih
prednostih pred številčnim
ocenjevanjem. Pogovor se bo odvijal na
odru Foersterjevega vrta v sredo, 20.
maja, s pričetkom ob 16. uri.
Sodelovali bodo Saša Kregar, Zorica
Potisk in Igor Lipovšek, ki bo pogovor
moderiral.

Obiščite nas na sejmu!

Založba Zavoda RS za šolstvo

p. s. Knjige bomo v nakup ponudili z
znatnim popustom.

V času od 18. 5. do 21. 5. odpadejo predavanja in govorilne ure pri izr. prof. dr. Mateji Pezdirc Bartol.