Arhivi Kategorije: Obvestila

Obvestilo red. prof. dr. Bože Krakar Vogel

Magistrske študente pedagoške slovenistike (1. in 2. letnik), ki bodo imeli pri meni predavanja, seminar ali pedagoško prakso iz didaktike književnosti, obveščam, da bo uvodni sestanek za vse v torek, 11. 10. ob 18h v predavalnici 4. Nasvidenje takrat.

Red. prof. dr. Boža Krakar Vogel

ZAČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA 16/17

Spoštovane študentke, spoštovani študenti!

S predavanji, seminarji in vajami bomo na prvi in drugi stopnji študija začeli po urniku 3. oktobra 2016. Izjema je prvi letnik prve stopnje, za katerega je tega dne organiziran sprejem (ob 12.30 v pred. 2 na FF). V primeru drugačnega začetka vas bodo učitelji in asistenti posebej obvestili. Želim vam veliko raziskovalnih izzivov in uspešen študij.

izr. prof. dr. Alenka Žbogar, namestnica predstojnice

Skupna uvodna ura za Jezikoslovni magistrski seminar

Obvestilo študentom 2. letnika 2. stopnje slovenistike o skupni predstavitvi Jezikoslovnega magistrskega seminarja

Vse študente 2. letnika 2. stopnje vseh smeri vabimo na skupno predstavitev Jezikoslovnega magistrskega seminarja, ki bo v torek, 4. oktobra 2016, ob 14.40 v predavalnici št. 4. Letos bomo seminar izvajale red. prof. dr. Erika Kržišnik, Simona Kranjc in Irena Orel.

Izbirni predmet Dramsko besedilo

Študente druge stopnje obveščam, da bo v študijskem letu 2016/17 spet na programu predmet Dramsko besedilo, in sicer v poletnem semestru (četrtek, 11.20). Magistrski seminar pa bo potekal v zimskem semestru, ob ponedeljkih ob 16.20 v predavalnici 209, pričeli bomo v ponedeljek, 10. 10. Izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol

PEDAGOŠKA PRAKSA PRI DIDAKTIKI SLOVENSKEGA JEZIKA

Študente, ki so se prijavili na izpitni rok iz pedagoške prakse pri didaktiki slovenskega jezika v torek, 6. septembra, in ki mi še niso oddali dnevnika prakse, prosim, da mi dnevnik prakse prinesejo jutri med 9.30 in 10.00 ali mi ga pustijo v predalčku v pisarni Oddelka za slovenistiko. Dnevnike bom pregledala do konca tedna in vam vpisala oceno. Ponje lahko pridete v ponedeljek na govorilne ure. Če vam takrat ne bo uspelo priti, vas bodo od ponedeljka naprej čakali v predalčku v pisarni oddelka.

Doc. dr. Jerca Vogel

Napoved in vabilo k pilotnemu eksperimentu

Prijazno vas vabim k sodelovanju v pilotni EEG raziskavi literarnega branja, ki jo vodim in bo potekala v sodelovanju z UKC Ljubljana in Oddelkom za psihologijo naše fakultete. Za pilotno raziskavo potrebujemo za začetek 12 prostovoljk, ki se bodo eksperimenta zagovotovo udeležile (skupina mora biti čim bolj homogena, tj. v tem primeru spolsko, tudi zaradi fiziologije možganov). Prej bo organizirano informativno srečanje (konec avgusta, v začetku septembra), na katerem boste seznanjeni z vsem, s čimer mora biti seznanjen preiskovanec, pričetek pa bo prav tako v začetku septembra. V tem trenutku potrebujem le vašo privolitev oz. pripravljenost. Pišite na urska.perenic na gmail.com, za zadevo pa napišite Raziskava. Vsem prijazen in lep pozdrav, Urška Perenič

Izobraževalni seminar za muzejskega vodnika

Vodnice in vodniki!

Slovenski planinski muzej Mojstrana vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli delo v muzeju, predvsem vodenje obiskovalcev.
Zato prirejamo izobraževalni seminar, kjer vam bomo predstavili potrebna teoretična in praktična znanja. Od udeležencev seminarja pričakujemo zanimanje za planinsko zgodovino, varovanje kulturne dediščine, aktualne dogodke s področja planinstva in alpinizma ter veselje do dela z ljudmi različnih starostnih skupin. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika.

Večdnevni seminar, ki bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela bo potekal 23., 24. in 30. 9. 2016.

Kotizacija: 50 eur / udeleženca, ki jo lahko poravnate s plačilom na TRR: SI56 0124 1603 0375 939, NAMEN PLAČILA: IZPIT ZA MUZEJSKEGA VODNIKA
(vključuje izobraževanje s potrdilom o opravljenem izpitu in izkaznico, možnost izposoje študijskega gradiva ter prigrizke)

Informacije in prijave zbiramo do 9. 9. 2016 po elektronski pošti na naslov: neli.stular@planinskimuzej.si. Podrobnejši razpis si lahko ogledate na spletni strani www.planinskimuzej.si ali pokličete 08 380 67 30.

Natalija Štular, kustosinja pedagoginja,
vodja seminarja

Wikivir 2016


Zdaj ko imamo nekaj časa mir pred izpiti, lahko pozovem korektorje pri
projektu Wikivir k poletnemu popravljanju. (Mimogrede: skenirane so bile tudi manjkajoče številke Slovenskih večernic.) Korekture sproti vpisujte v evidenco. Takoj ko počrpamo letošnji proračun, poprosimo Domna za preverbo korektur in Petro za izplačilo. Predvidoma septembra. -- miran

Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v angleškem jeziku

Od: Alenka Šivic-Dular <alenka.sivic@guest.arnes.si>
Datum: 14. julij 2016 23:34
Zadeva: Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v  angleškem jeziku

Dragi Miran, […] pošiljam ti besedilo svojega zapisa Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v angleškem jeziku. Delo, Sobotna priloga 2 . julija 2016, str. 10–11, izpod peresa prof. dr. Tamare Lah Turnšek, direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo, za katerega postaja jasno, da ga ta trenutek najbrž ne bodo objavili v Delu. Poslala sem ga v torek dopoldne za rubriko Prejeli smo, a so mi v sredo “lumpasto” odgovorili, da ga bodo sploh objavili v PP (in ga moram skrajšati za dve tretjini (tj. 66 %), na kar iz higienskih razlogov nisem mogla pristati, prav tako nisem dovolila uredniškega krajšanja. […] Prosim te za “postavljanje” […] in da dodaš to uvodno naprosilo, da bo še bolj razvidno, za kaj gre.

Lep pozdrav,
Alenka

Turnšek_Lah_Delo2016

USTNI IZPITI pri izr. prof. dr. Hotimirju Tivadarju – rok 8. 7. 2016

Slovenistika

Pravorečna in pravopisna norma slovenskega knjižnega jezika

USTNO: 15. 7. 2016, 9.00 v kabinetu 536 c

Fonetika in fonologija slovenskega knjižnega jezika

Pisni del izpita so naredili naslednji študentje, ki lahko pristopijo k ustnemu delu izpita po naslednjem vrstnem redu:

Šink, Barbara

USTNO: 15. 7. 2016, 10.30 v kabinetu 536 c

______________________________________________________________

Slavistika

Osnove slovenskega jezika pri študiju zahodnoslovanskih jezikov

Filipič, Maja

Blažič, Taja

Virant, Anamari

Mandelj, Urška

USTNO: 15. 7. 2016, 10.30 v kabinetu 536 c

Ogled pisnih izpitov bo v petek, 15. 7. 2016, ob 13.00 v kabinetu 536 c.

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta

izr. prof. dr. Hotimir Tivadar
izredni profesor / Associate Professor

Oddelek za slovenistiko / Department of Slovene Studies

Filozofska fakulteta / Faculty of Arts

Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenia
T.: 01/241 1312
Hotimir.Tivadar@ff.uni-lj.si, www.ff.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani

Razpis za študentsko delo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v Referatih za prvo, drugo in tretjo bolonjsko stopnjo, Službi za ekonomsko pravne in tržne programe in Znanstveno raziskovalnem inštitutu FF

Ljubljana, 12. 07. 2016
Številka dokumenta: 101-1/2016-84

Filozofska fakulteta razpisuje prosta mesta za študentsko delo v referatih, Službi za ekonomsko pravne in tržne zadeve in ZIFF-u.

V poletnih mesecih je na Filozofski fakulteti zaradi vpisa in drugih sprotnih del veliko dela, zato je potrebna pomoč študentov. Ta delovna mesta so namenjena študentom, ki so že vpisani ali pa se z naslednjim študijskim letom vpišejo na Filozofsko fakulteto, se pravi, da imajo status dijaka ali študenta. Vsi kandidati morajo biti polnoletni.

Poleg zgoraj omenjenega je zaradi prilagajanja urniku dela nujen pogoj, da ima kandidat ob začetku dela opravljene vse pogoje za vpis v višji letnik oz. za dijake, da so sprejeti na Filozofsko fakulteto. Prednost imajo študenti z višjim povprečjem.

Študentsko delo vsebuje naslednje naloge:
Referati (za prvo stopnjo v obdobju 25. 7. 2016 – 7. 8. 2016 in 1. 9. 2016 – 28. 10. 2016; za 2. in 3. stopnjo 16. 8. 2016 – 30. 9. 2016, po potrebi do 14. 10. 2016)
 administrativna pomoč pri vpisu,
 arhiviranje dokumentov,
 obveščanje sprejetih kandidatov,
 administrativna pomoč pri študentskih prošnjah,
 administrativna pomoč pri zaključevanju študija na starih programih,
 urejanje arhiva,
 pomoč pri pripravi zagovorov (doktorski),
 Služba za ekonomsko pravne in tržne zadeve (v obdobju 5. 9. 2016 – 21. 10. 2016),
 izdaja položnic,
 kuvertiranje in odpošiljanje položnic,
 vnos prijavnic v bazo podatkov in potrditev prejema,
 druga administrativna dela.

ZIFF (v obdobju 22. 8. 2016 – 16. 9. 2016)
 urejanje dokumentacije,
 druga administrativna dela.

Prijava mora vsebovati kratko motivacijsko pismo in potrdilo o opravljenih izpitih.

Prijave pošljite v elektronski obliki na ff.studentskisvet@ff.uni-lj.si do 18. 7. 2016.

*V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak,
dekanja Filozofske fakultete

Predstavitev nebolonjskih diplomskih nalog

V sredo, 6. 7. 2016, ob 11h bo v pred. 426 predstavitev treh nebolonjskih diplomskih nalog:
Eva Jelenc, Analiza frazeoloških prenovitev v poeziji Milana Jesiha,
Neja Pevec, Frazeologija v poljudnoznanstvenih revijah Gea, Joker, Moj mikro in Proteus,
Polona Verovšek, Frazemi s sestavinami srce/cœur, duša/âme, glava/tête, noga/jambe (pied) in roka/main (bras) v slovenskem in francoskem jeziku.
Vabljeni.

O slovenščini v izobraževanju in znanosti

Prispevki diskutantov so nanizani od svežih k starejšim. — mh

===

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 19. julij 2016 20:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena — drugič

Dragi kolegice in kolegi, pripenjam različico z upoštevanimi pripombami Janeza Dularja.  Za morebitne izboljšave imamo še nekaj dni časa.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

(1) Učni jezik je slovenski.

(2) Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
– študijske programe tujih jezikov na vseh treh stopnjah;
– skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi visokošolskimi ustanovami;
– študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini;
– dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine;
–  študijske programe ali dele študijskih programov, če se vzporedno izvajajo tudi v slovenskem jeziku, vendar se izvajanje v tujih jezikih ne financira iz javnih sredstev.

(3) Študenti, državljani Republike Slovenije, se lahko na prvi in drugi stopnji na visokošolskem zavodu izobražujejo skladno s prvo in peto alinejo drugega odstavka. Skladno s četrto alinejo drugega odstavka se lahko izobražujejo, če na prvi stopnji obseg vsebin v tujem jeziku ne presega deset odstotkov vseh kreditnih točk študijskega programa in na drugi do dvajset odstotkov kreditnih točk študijskega programa.

(4) Na tretji stopnji univerza avtonomno določa jezikovno politiko, pri čemer se upošteva naslednje:
– slovenski visokošolski učitelji slovenskim študentom, razen pri doktorskem študiju tujih jezikov, ne predavajo v tujem jeziku;
– tuji študenti se učijo slovenskega jezika;
– študentom je zagotovljena pravica, da vse obveznosti pri slovenskih visokošolskih učiteljih lahko opravijo v slovenskem jeziku.
(5) Študijske programe v tujem jeziku lahko izvajajo samo visokošolski učitelji s certifikatom o znanju tega jezika na ravni C2.
(6) Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenskega jezika.
(7) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da za vsako napredovanje visokošolskih učiteljev v višji habilitacijski naziv predpišejo vsaj dva znanstvena in vsaj dva strokovna članka v slovenskem jeziku.
(8) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenskega jezika določi minister, pristojen za visoko šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, najkasneje v treh letih od sprejema tega zakona.

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 18. julij 2016 14:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena

Dragi kolegice in kolegi,

kolega Zoran Božič, Marko Jesenšek in jaz smo v zadnjem tednu sestavili predlog jezikovnega člena v noveli ZViŠ, ki ga s to pošto predajamo v obravnavo vsem, ki smo se o tem vprašanju že izpostavili – po besedah Marka J.: Odboru za slovenski učni jezik in internacionalizacijo v visokem šolstvu, torej civilni iniciativi, ki se poveže, ko ga oblast lomi malo preveč. Preglejte, prosim, pripeto besedilo in mi posredujte pripombe, vprašanja. V naslednjih nekaj dneh bova dežurna kolega Božič in jaz, nato bomo besedilo skušali uskladiti s Socialnimi demokrati, torej eno koalicijskih strank. Če se bo to posrečilo, bo predlog dobil status amandmaja z dobrimi možnostmi za sprejem na septembrskem zasedanju Državnega zbora.

Temeljna načela tega predloga so:

1.      Slovenski učitelj za slovenski davkoplačevalski denar v Sloveniji Slovencem ne predava v tujem jeziku.

2.      Če se slovenski državljan želi izobraževati v tujem jeziku, to lahko uresniči tudi v Sloveniji, vendar ne na račun davkoplačevalcev.

3.      Internacionalizacija je omogočena s tem, da se gostujočim profesorjem dopusti predavati v tujem jeziku, vendar je obseg iz takih aranžmajev izhajajočih obveznosti za slovenskega študenta zelo omejen.

4.      Profesorji, ki predavajo v tujem jeziku, morajo ta jezik preverjeno dobro znati.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

===

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 13:22
Zadeva: RE: Porocilo

Pozdravljeni,

naj izpostavim dve prvini, ki se navezujeta po mojem na temeljno navedbo kolege Božiča – »ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja«. Za trajnejši razvoj, ne samo ohranitev slovenskega znanstvenega jezika in s tem njegovo živost v predavalnicah slovenske univerze je nujno udejanjanje obeh prvin, ki ju vsebuje navedeni citat. Torej potrebno je

(1)    vsaj deloma redefinirati sistem vrednotenja znanstvene bibliografije (točkovanje), napisane v slovenščini/izvorno v slovenščini, kar pomeni nujno upoštevanje recenzij, če je potrebno tudi tujih,  katerih avtorji izkazujejo ustrezno znanstveno referenco. Objektivno priznana kakovost bibliografije bo vplivala na količino, predvsem pa na  status študijskih programov oz. področij znotraj univerze, posredno tudi na izbiro študija zlasti ambicioznejših kandidatov. O tem je nekaj napisanega v SR 3/2015,

(2)    doseči državno financiranje tečajev slovenščine za tuje študente; tako celotnost ali delnost financiranja kot trajanje tečaja bi moral pogojevati čas  študija na slovenski univerzi in/ali ustrezni certifikati. V tem smislu velja upoštevati vzorce in izkušnje tudi tranzicijskih držav s prav tako manjšim številom govorcev.

Ja, dela je veliko, volje pa – bomo videli.

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 10:27
Zadeva: RE: Porocilo

Dragi vsi!

Deanu hvala za odgovor na Lisčevo poslansko vprašanje (treba ga je prebrati: ponavljanje floskul, neresnic in kontradiktornih stališč ter vztrajanje pri tem, da pomenijo predavanja v angleščini višjo kakovost naših univerz). Sicer pa smo ob razgovoru s poslanskimi skupinami (poglejte si tudi pripeto Večerovo poročilo z Matičinega posveta: prisotna sta dva poslanca Desusa) slišali še za eno zanimivo argumentacijo: ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja; zato je treba tudi predavati v angleščini. Mislim, da je prava internacionalizacija predvsem v tem, da se naučimo tujih jezikov, da uporabljamo tujo strokovno literaturo in da čimveč objavljamo v tujini. In to je vse.

LP Zoran

======

From: Dean Komel [mailto:dean.komel@guest.arnes.si]
Sent: Saturday, July 16, 2016 11:39 PM
Subject: Re: Porocilo

Spoštovani Marko,

hvala za to poročilo in seveda prizadevanje, da se  doseže razumevanje pri poslanskih skupinah, žal pa se tu vpletejo še realna politična razmerja in konkretne razmere kupčkanja in kupovanja. Mislim, da je potrebno nujno naprej z amandmajem in vetom v DS ter da ministrici ni mogoče zaupati, da bo ugodila  zahtevam za spremembo člena. To lahko sklepam iz dosedanjega načina komunikacije, da se zaobide argumente in zadeva sama. Za primer napotujem k temu odgovoru poslancu  Liscu

http://www.sds.si/sites/default/files/documents/Lisec,%20sloven%C5%A1%C4%8Dina%20na%20univerzah,%2031.%205..pdf

Na Zagovoru slovenščine je bilo podano stališče, da mora vlada vzpostaviti  državni program  vzpodbujanja rabe slovenščine na vseh izraznih in sporazumevalnih ravneh ter poskrbeti za striktno spoštovanje zakonodaje v zvezi s tem in sicer tudi v primeru, da njeno ministrstvo privoli v to, da se ustrezno popravi člen v predlogu zakona. Hkrati pa da v skladu s svojimi pristojnostmi  poskrbi, da bo učni jezik na visokošolskih zavodih  – kot je v predlogu tudi določeno –  dejansko in ne zgolj zapisano slovenski.
Prepošiljam še nekatere  odzive v medijih na Zagovor slovenščine:

http://www.publishwall.si/aktualno/post/216036/zagovor-slovenscine

http://www.delo.si/sobotna/moja-spomenica-o-jeziku.html, Niko Grafenauer

ww.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zagovor-slovenscine-na-slovenskih-univerzah

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/15/gresimo-v-smislu-internacionalizma-in-damo-slovenstvo-na-drugo-mesto/

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/14/prejeli-smo-deklaracija-za-slovenscino/

http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2016/07/Zagovor-slovenscine.pdf

http://www.vecer.com/kulturna-pohaba-in-degradacija-6241092 (v priponki)

http://radio.ognjisce.si/sl/179/slovenija/21226/

http://www.tromba.si/deklaracija-za-slovenscino/

http://www.kvarkadabra.net/2016/07/kdo-v-resnici-ogroza-slovenscino/

Pozdrav Dean

======

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik@um.si>
Datum: 04. julij 2016 06:48
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani! Jaz pa nisem za umik, še posebno ne zdaj, ko sem prebrala zapis Tamare Lah Turnšek v zadnji Sobotni
prilogi Dela. Vemo, čigava glasnica je.

Gre za paradigmatičen primer mešanja hrušk in jabolk, pa tudi za podlo podtikanje: tisti, ki se ne strinjamo s poniževanjem slovenščine, smo ksenofobi in ne znamo tujih jezikov. Skratka: smo arhaični Slovenci, ki spadamo v Potočko zijalko… medtem ko vsa Ljubljana že tako lepo čeblja po angleško… Na to je treba odgovoriti!

Če bo sedanja uni-oblast s svojo novelo ZVŠ zmagala, naj se ve, kdo je odgovoren za posledice in za jezikovni kaos, ki bo nastal. Če pa bomo popustili, bodo rekli, da je bil »predlog usklajen s slovenistično stroko«. Bomo torej sokrivi.

Premislite.
Lepo vas pozdravljam! Silvija Borovnik

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 03. julij 2016 21:56
Zadeva: RE:

Spoštovani vsi,

na take neumnosti je treba žal vedno znova in znova reagirati. Mislim, da se je odgovora Lah Turnškovi lotila Silvija. Tudi jaz sem se hotel, a se bojim, da ne bom utegnil. Ob branju sestavka v sobotnem Deli se mi zdi zanimivo, da nekdo, ki misli, da je puritanec isto kot purist (nota bene: tudi očitno perfektno znanje angleščine ji pri tem ne pomaga, čeprav tam Puritan pomeni prvo, purist pa drugo), se zgraža nad slikovitim pesniškim jezikom našega kantavtorja. Se bodo taki zgražali tudi nad nezbornim Mau čez izero? Le kaj bi porekli biologi, če bi kdo od nas stresal take neumnosti o naravoslovju?

Marko Snoj

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 22:28
Zadeva: RE:

Dragi vsi, to s Lah Turnškovo in Smolarjem je res narobe svet: spoštovana biologinja bi okrnila slovenščino kot jezik znanosti, obenem pa bi ji odvzela še druge razsežnosti polnega jezika (pokrajinske in interesna govorice). Ostala bi prazna lupina …

LP Zoran

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 19:23
Zadeva: Re: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovana kolegica prof. dr. Ada Vidovič Muha,

hvala za vaš dopis. Upoštevajoč tudi druge procese in procedure, ki sem jim bil priča v tem desetletnem obdobju – gre za obdobje naše vključitve v ES – bi vašemu stališču, da vendar ne moremo spremeniti toka, gotovo pritrdil. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da zvijačni nihilizem oblasti te države seže do točke, da se bodo oblastniki za odločitve, ki so jih na podlagi predpisov vnaprej določili, sklicevali na našo svobodno voljo in prosto privoljenje. Tako kot je to (za)povedano v zaključku Platonove Države (mit o Eru): ne bo demon (oblast) izbral tebe, samo (lastno) si ga boš izbral. Zato velja vztrajati, da se ne prepustimo slučajnosti, ki je drugi in premočrtno vzeto prvi obraz nujnosti. Smo pa pahnjeni v situacijo, da se na podlagi zakonodajne nedorečenosti lahko odrečemo ali celo moramo odreči slovenščini.

Pozdrav Dean

======

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 16:17
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani,

konkreten Snojev predlog je v danih okoliščinah pač treba podpreti; mislim pa, da je vprašanje slovenščine na univerzi bolj ali manj zapečateno. Od leta 2006, ko se je začelo na veliko razpravljati o jeziku in s tem o identitetnem vprašanju slovenske univerze se ni spremenilo popolnoma nič – kljub sprejetemu nacionalnemu programu jezikovne politike z razmeroma ustreznim segmentom, ki se nanaša na  slovenski znanstveni jezik. Ja, pravzaprav stvari se spreminjajo na slabše. Ker se nisem mogla udeležiti seje v DS, sem namreč poslušala posnetke nastopov – tudi ministrice za znanost.

Država pač ne popušča, niti milimeter. Klub temu predlagam, da bi (1) dorekla (država namreč) že enkrat najmanjše število tujih študentov, ki upravičuje uporabo tujega jezika, pač proporcionalno glede na število študirajočih na delu posameznega programa, (2) predvidela izbiro kateregakoli tujega jezika, če se tako dogovorijo študentje z učiteljem.

Lepo pozdravljeni, Ada Vidovič Muha

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 13:56
Zadeva: Re:

Pozdravljeni. Sam menim, da je izjava, ki jo je pripravil Marko in je objavljena, če se ne motim, doslej le v Večeru, že vsebuje tudi “odgovor” na ta zapis Prof. Turnškove, ki pa “zagovornikom” novele, vsekakor ne “odgovarja”. Tako področno razširjena znanost kot biologija pa bi morala vsekakor razmisliti tudi o okolju, v katerega je vsaj 70% vpeta po raziskovalni, aplikativni in izobraževalni plati, da lovcev ribičev, gozdarjev, vinarjev, poljedelcev itn. sploh ne omenjam, pa vsakovrstnih “jezikačev” seveda tudi.

Preberi več O slovenščini v izobraževanju in znanosti

Izpiti iz Slovenske proze 1900–1950

Posodobljeno

Ponedeljek 4. julija 2016

8.00 Misson Nina
Adamlje Tea
Bremec Mateja
Cevzar Anja
9.00 Gerbec Tina
Hočevar Mia
Hrženjak Melina
Jakša Maja
10.00 Sitar Jera
Jančič Nika
Kovač Maja
Lavrenčič Andreja
11.00 Petrevčič Marcela
Smolič Ksenija
Strožer Maša
Mestek, Živa

Torek 5. julija 2016

8.00 Šterk Tjaša
Tomšič Tadeja
Trampuž Sara
Urbančič Maruška
9.00 Zavrtanik Miha
Žunič Nika
Křížová Natálie
Mohorčič Tjaša
10.00 Pahor Polona
Pišot Anja
Polanc Manuela
Poravne Karin
11.00 Potočnik Domen
Ramdedović Melisa
Strgar Katja
Vrana Urša
12.00 Zorko Monika
Kropivnik Luka

Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva

Spoštovani rektorji in člani RKRS,

skrb za slovenski jezik je mnogo več, kot površno piše v predlogu Izjave Rektorske konference Republike Slovenije glede slovenskega jezika na univerzah. Ne gre le za vprašanje slovenskega jezika kot učnega jezika in sporazumevanja v slovenskih univerzitetnih predavalnicah, ne samo za vprašanje »slovenskega znanstvenega besednjaka«, ampak je to, kar odpira sprememba 8. člena zdaj veljavnega Zakona o visokem šolstvu, tesno povezano s slovenstvom, ki ga je Trubar preroško določil z našim »stati inu obstati«. Gre za ontološko vprašanje (naše) stvarnosti in slovenstva »tukaj in sedaj«, ki odloča o slovenski prihodnosti. Predlagana Izjava izraža globoko in usodno nerazumevanje (slovenskega) jezikovnega vprašanja, njegovih vzrokov in načel – jezika ne obravnava v celoti, pozablja na njegovo bistvo in se o njem izreka enostransko. Jezik je naša misel, je ontološko vprašanje. Preberi več Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva

Iz Tübingena – Dekle, ki vse zna, in 25 let RS

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu  je nastalo delo Das Mädchen, das alles weiss – Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten.  Gre za izbor prevodov slovenske kratke proze v nemščino, prevajalke so študentke slovenščine na  Slavisches seminar na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu  Kristina Matkovic, Constanze Becker in Marilena Berlan.  Naslovna zgodba je nemški prevod kratke pripovedi  Zofke Kveder z naslovom Dekle, ki vse zna. Zgodbo je Kvedrova napisala v hrvaščini (rokopis hranijo v NUK-u), v slovenščino jo je prevedla Vladka Tucovič. Doganje sega v čas, ko je bila ‘naša’ pisateljica žena vodilnega hrvaškega politika Juraja Demetrovića (poslanec ustanovne skupščine kraljevine SHS 1920-1921, vodilne državne funkcije) in tako prva dama Hrvaške. V  izboru je še povest Meine Freundin, prevod dela Z. Kvedrove Moja prijateljica, in Das Glück in der dunklen Strasse – Sreča v temni ulici avtorja Jožeta Kranjca. Izbor prevodov slovenske kratke proze je nastal v sklopu projekta Prevajanje slovenskih literarnih besedil v nemščino, ki poteka na lektoratu slovenščine v Tübingenu ob podpori Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Delo je izšlo pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani 2016, izdajatelj je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani.

Predstavitev omenjenega dela v Tübingenu smo v združili z obiskom svečane prireditve s koncertom ob praznovanju 25-letnice samostojnosti Slovenije v Stuttgartu v soboto, 18. junija. S študenti slovenščine iz Tübingena smo se udeležili dogodka z naslovom ‘Skupaj praznujmo 25’/’Zusammen feiern wir 25’, ki ga je organziralo Slovensko veleposlaništvo v Berlinu v sodelovanju z Uradom RS za Slovence po svetu. Prisotni so bili Slovenci, živeči v tem delu Nemčije, predstavniki slovenskih društev in koordinacije slovenskih društev, študenti slovenščine iz Tübingena in njihovi prijatelji, namestnica generalnega konzula RS Slovenije v Münchnu Mateja Stojanovič ter Nemci, prijatelji Slovenije, nemški gospodarstveniki in politiki iz pokrajine Baden Württemberg, ki sodelujejo s Slovenijo. Osrednja slavnostna govornica je bila veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko. Njen govor je bil dostojanstven in vseslovensko povezujoč,  navezoval se je na vsebino dolgoletnega dobrega slovensko-nemškega sodelovanja, posebej je izpostavila ‘botrstvo’  tedanjega nemškega zunanjega ministra Genscherja pri osamosvajanju in priznanju Slovenije. Poudarila je prizadevanja pomembnih Slovencev, ki so svojimi deli utemeljili slovenski jezik, ustvarili visoko literaturo, umetnost in kulturo in tako odločilno oblikovali nacionalno identiteto. Delo, ki so ga začeli Primož Trubar, France Prešeren in drugi slovenski literati, so Slovenci v nezavidljivih okoliščinah nadaljevali  vse do samostojne Slovenije, katere začetek je zaznamovala tragična desetdnevna vojna. V okvir dosežkov je umestila tudi prispevke posameznih Slovencev in k nam priseljenih tujih izobražencev k znanosti in izumiteljstvu (npr. Franc Ressel – ladijski vijak, Lovrenc Košir – predlagatelj poštne znamke, Jurij Vega – logaritmi, Herman Potočnik – Problem vožnje po  vesolju – Raketni motor), filozofiji (Slavoj Žižek),  umetnosti (literati, Ivana Kobilca, impresionisti, Plečnik), ki so prepoznavni v svetu in nam omogočajo kvalitetnejše sobivanje. Njen govor je požel spontan aplavz vseh prisotnih. V nadaljevanju je nastopil harmonikaš Marko Hatlak, ki je skupaj s skupino slovenskih glasbenikov (Blaž Jurjevič – klavir, Lenart Krečič – saksofon, Tomaž Gajšt – trobenta, Tadej Kampl – bas kitara, Žiga Kožar – bobni) igral tango, jazz, funky, sambo in nekaj avtorskih del. Po koncertu so študenti slovenščine z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu predstavili  izbor prevodov Das Mädchen, das alles weiss, ki ga je veleposlanici  RS v Nemčiji ge. Kos Marko podarila ena od treh prevajalk Constanze Becker. Veleposlanica se je dela resnično razveselila. Po prireditvi je bil sprejem z zakusko, kjer smo v sproščenem ozračju lahko tudi nazdravili naši mladi državi, ki ji v Nemčiji želijo vse dobro in uspešno pot v prihodnost.

Lepo praznujte, Irma Kern

25-let R Slovenije, študenti iz Tübingena na prireditvi v Stuttgartu, junij 2016 C. Becker, I. Kern, veleposl. RS v Nemčiji M. Kos Marko z Das Mädchen das alles weiss_ Constanze Becker, Reinhard Nachtsheim, Patrick Kompolšek IMG_3091 IMG_3096 Iz Tübingena - Das Mädchen, das alles weiss, v Stuttgartu, junij 2016 Iz Tübingena v Stuttgart, junij 2016 M. Kos Marko, C. Becker, P. Kompolsek, I. Kern Na sprejemu po prireditvi, I. Kern, M. Hatlak, M. Kos Marko, M. Brdnik Nina, Renate, Patrick, Marijan iz Tübingena_ 25-let RS, Stuttgart 2016 veleposl. RS v Nemčiji Marta Kos Marko, za njo študenti slovenščine iz Tübingena, Stuttgart,  junij 2016 veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko in Das Mädchen, das alless weiss_ C. Becker, I. Kern Veleposlanica RS v Nemčiji Marta Kos Marko, govor ob 25 let RS, Stuttgart, junij 2016 Zusammen feiern wir 25, koncert Marko Hatlak, Stuttgart , junij 2016

POLETNI URNIK KNJIŽNICE ODDELKA ZA SLOVENISTIKO IN ODDELKA ZA SLAVISTIKO

Poletni delovni čas:

4.-15. julij: pon., tor., čet., pet. od 7. do 15. ure, sre. od 7. do 17. ure

18.-29. julij: pon., tor., čet., pet. od 8. do 14. ure, sre. od 8. do 17. ure

1.-12. avgust: zaprto zaradi kolektivnega dopusta

15. avgust: zaprto zaradi praznika

16. avgust-30. september: pon., tor., čet., pet. od 8. do 14. ure, sre. od 8. do 17. ure

Priporočamo vam, da si pravočasno izposodite in podaljšate študijsko gradivo. Gradivo, ki ga boste rezervirali preko Cobissa med 29. julijem in 15. avgustom, bomo pripravili 16. avgusta. Na ta dan bomo tudi razdolžili gradivo, ki ga boste v času kolektivnega dopusta vrnili v knjižni nabiralnik (pritličje, pred sobo 11).

V Ljubljani, 22. junija 2015

Delavnice študentov iz Toronta

Še enkrat (vabilo z natančnim programom) je bilo objavljeno prejšnji teden) vas vabimo, da pridete poslušati, kaj imajo o posebnostih v slovenski fonologiji povedati kanadski študentje. Predstavili se bodo na delavnicah v pred. 209 v sredo, 22. 6. 2016, od 10.30h dalje. Naša študentka Kaja Jošt bo predstavila fonološko raziskavo (o naglaševanju zloženk) za svoje magistrsko delo.

Vabilo na zagovor doktorske disertacije Maje Bitenc

Mlada raziskovalka Maja Bitenc bo zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah v torek, 21. 6. 2016, ob 11.30 v predavalnici 34. Vljudno vabljeni vsi, tudi študentke in študenti (za premor med izpiti in po zanimive informacije, kakršnih v obveznem študijskem gradivu ni veliko …).

Govorilne ure pri izr. prof. dr. Mateji Pezdirc Bartol

V četrtek, 16. 6., odpadejo govorilne ure. V izpitnem obdobju bodo govorilne ure potekale v torek, 21. 6., ob 11.30, v četrtek, 30. 6., ob 11.15 in v sredo, 6. 7., ob 10. uri. Vse študente, ki nameravate v septembru diplomirati pod mojim mentorstvom, prosim, da se še pred poletnimi počitnicami obvezno oglasite na govorilnih urah, da se dogovorimo o nadaljnjem delu. Izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol

Študijski obisk iz Toronta (Kanada) – vabilo

Od 21. do 30. junija 2016 bomo na Oddelku za slovenistiko gostili dr. Petra Jurgca, profesorja na Filozofski in naravoslovni fakulteti Univerze v Torontu (University of Toronto, Faculty od Arts & Science), in tri njegove študentke. Izmenjava poteka v okviru projekta Fonologija slovenščine (The Phonology of Slovenian) in Sklada Nemčija/Evropa (Germany/Europe Fund) na Univerzi v Torontu. Raziskovalna skupina se ukvarja s fonološkimi značilnostmi slovenščine (npr. premični naglas, palatalizacija, soglasniška harmonija, končna nezvenčenost, fonološko pogojena alomorfija), kar vključuje posamezna narečja. Na oddelku se bodo mudili 22. in 24. junija, obakrat v pred. 209:
22. junij — Ljubljansko-torontska delavnica (predstavitev kanadskih študentk, profesorja in poglavja iz magistrskega dela Kaje Jošt, študentke na Oddelku za slovenistiko):
10.30–11.05 Zhiyao (Vivian) Che o palatalizaciji,
11.05–11.40 Fernanda Lara – Peralta o glasovnih vzorcih Šmartnega v Brdih,
11.40–12.15 Mia Sara Misic o nosni harmoniji v Mostecu,
14.00–14.35 Peter Jurgec o premičnem naglasu,
14.35–15.35 Kaja Jošt o sekundarnem naglasu.
24. junij: 18.00–19.30 predavanje Jožice Škofic o slovenskih narečjih.
Vabimo vas, da se udeležite vseh srečanj, posebej še delavnice. V petek, 24. junija, se jim ob 11h lahko pridružite tudi na sprehodu po Ljubljani (natančnejše podatke boste lahko dobili na delavnici v torek, 22. 6.). Srečanja bodo v glavnem potekala v angleščini, potrudili pa se bomo, da bodo kanadske študentke slovenščino dobile v ušesa (in Slovenijo, zlasti Ljubljano, seveda tudi v oči).

Obvestilo red. prof. dr. Bože Krakar Vogel

Dragi kolegici, prosim, dajta na vis spodnje obvestilo. Hvala in LP

***

Študenti, ki ste se prijavili za izpit pri meni v torek, 7.6. ob 18h v s. 404 (prim. KN, 1. l E, didaktika KN, 2. l.mag., D), upoštevajte prosim spremembo lokacije. Namesto v predav. 404 bo izpit v predav. 4 v pritličju.

 

Lep pozdrav. Prof. dr. Boža Krakar Vogel

Ped. praksa 1 – sklepni evalvacijski sestanek

Študente prvega letnika dvopredmetne drugostopenjske magistrske slovenistike obveščam, da bo sklepni evalvacijski sestanek v zvezi s Pedagoško prakso 1 v četrtek, 2. 6., ob 12h v pred. Tob. 2 na Tobačni. Ne pozabite, da morate na sestanku oddati izpolnjene dnevnike, ustrezno opremljene z vsemi prilogami, ocenami in podpisi učiteljev mentorjev (lahko v rokopisni obliki). Alenka Žbogar

Za vsestranski razvoj slovenskega jezika: Izjava Slavističnega društva Slovenije

Povezava na peticijo Slavističnega društva Slovenije

Vsi, ki nam je mar za boljši in hitrejši razvoj slovenščine na vseh področjih, protestiramo proti očitnemu zapostavljanju lastnega jezika v visokem šolstvu. Ugotavljamo, da v smer slabšanja položaja slovenščine kot učnega jezika vodijo tudi predlogi noveliranja zakona o visokem šolstvu. Dvoumnosti glede opredelitve jezikovnega izvajanja nekaterih študijskih programov in predlagane razširjene možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku brez natančnih pogojev in zagotovil za izvajanje vsebinsko in formalno primerljivih študijskih programov v slovenščini pomenijo krnjenje strokovnih vsebin v slovenščini in s tem onemogočanje njihove dostopnosti v slovenščini sploh.

Ob sprejemanju Predloga o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu opozarjamo, da členi, ki obravnavajo učni jezik, zanemarjajo nujnost kontinuiranega razvijanja večfunkcijskosti slovenščine, ki pa je osnovni pogoj za njen nemoten celovit nadaljnji razvoj.

Red. prof. dr. Andreja Žele,
predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije