|
Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani |
2003
Ključne besede: vojna proza, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, ljubezen v vojni prozi, religija v vojni prozi, Fran S. Finžgar, Vladimir Levstik, Ivan Matičič, Davorin Ravljen, Prežihov Voranc, Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Vladimir Kavčič, Marjan Rožanc, Frank Bükvič
Gradiva na temo prve vojne je pri nas v primerjavi z drugo svetovno vojno zelo malo, poleg tega pa ga je težko najti. Ta besedila večinoma nimajo žanrske oznake »vojna proza«, v knjižnicah pa se zaradi svoje dolžine nahajajo na oddelku kratke proze. Nasprotno je gradiva na temo druge vojne ogromno, vendar prav tako ni primerno žanrsko označeno, pač pa večinoma vrstno (kratka proza). Pri zbiranju gradiva sta mi bili v pomoč diplomska naloga Slovenska vojna proza Simone Zupančič, ki se posveča slovenski vojni prozi na temo prve svetovne vojne, ter Slovenska vojna proza 1941–1980 Franceta Bernika in Marjana Dolgana, ki obširno popisuje slovensko prozo na temo druge vojne.
Moj končni izbor obsega po pet del iz vsake vojne: iz prve vojne zbirko povesti Prerokovana Frana Saleškega Finžgarja, povest Gadje gnezdo Vladimirja Levstika, povest Moč zemlje Ivana Matičiča, povest Črna vojna Davorina Ravljena in roman Doberdob Prežihovega Voranca ter iz druge vojne zbirko novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka, novelo Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača, roman Ne vračaj se sam Vladimirja Kavčiča, roman Ljubezen Marjana Rožanca in novelo Papirničar Aleš Franka Bükviča. Pri končnem izboru sem se naslonila predvsem na reprezentativnost, umetniškost (nisem se npr. odločila za besedila, nastala v štiridesetih letih, ki so še preveč reportažna, propagandna in ne estetska) ter na raznolikost besedil (različen čas nastanka in raznovrstna tematika).
Moja naloga se osredotoča na vsebinsko primerjavo, kako sta dve veliki vojni predstavljeni v slovenski prozi. Besedila najprej primerjam literarnoteoretsko: kateri zvrsti, vrsti in žanru pripadajo ter kakšen je njihov slog in jezik. Zanima me tudi, kakšen je pripovedovalec glede na avtorja oz. kako avtorjeva vojna izkušnja vpliva na ideološko naravnanost besedila. Glavni del naloge je posvečen vsebinski analizi besedil. Izpostavljam motive, ki se mi zdijo za vojno literaturo najbolj značilni: opis in doživljanje vojne, opredelitev sovražnika (kdo je), svobode (kaj je) in negativnega junaka (kateri je) ter vlogo ljubezni in religije. Razlike pričakujem že pri literarnoteoretski analizi, predvsem zato, ker so izbrana besedila nastala v različnih literarnih obdobjih. Pričakujem tudi, da bo povsod razviden avtorjev vrednostni sistem, ki bo odvisen od tega, kako je avtor sodeloval v vojni. Ker vojna literatura načeloma ne more brez družbene angažiranosti, bo gotovo jasna tudi ideja o nacionalni svobodi.
Pri raziskovanju izhajam predvsem iz besedil samih, zato naloga temelji na vsebinski primerjavi. Ker je število izbranih in zgoraj navedenih besedil precej majhno (sploh glede na množičnost del o drugi vojni), rezultatov vendarle ne bo mogoče povsem posplošiti.