Obetalo se je sončno četrtkovo dopoldne, ko smo se slovenisti in komparativisti v pričakovanju zbrali pred stavbo Filozofske fakultete, da bi se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič sprehodili po Ljubljani in jo uzrli z novimi očmi, zavedajoč se njene bogate literarne zgodovine.

Naš prvi postanek so bile Križanke, kjer smo si ogledali vzidano ploščo z reliefom Srečka Kosovela, nato pa smo se zlagoma napotili proti Križevniški ulici, kjer sta nekoč prebivala tako prej omenjeni pesnik kot tudi Luiza Pesjakova. Pot nas je nato vodila do glavne rečne žile v Ljublani, kjer smo naredili postanek zaradi hiše številka 10, v kateri je nekoč prebival Ivan Tavčar. Nato smo se ustavili tudi na Rožni ulici 5, kjer je nekoč prebival France Prešeren. Na tem mestu smo skupaj odrecitrali Vrbo.

Naša naslednja postojanka je bil Stari trg 21, nekdanje prebivališče Lojzeta Kovačiča, ustavili pa smo se tudi ob Schweigerjevi hiši, ki jo še danes krasi bronasto obličje Lili Novy. Naša naslednja postojanka je bil Mestni trg, kjer smo posvetili nekaj minut temnejšemu poglavju zgodovine našega naroda; med tlakovce vdelana talna plošča mimoidočim priča o požiganju knjig, ki se je dogajalo v obdobju protireformacije. Le nekaj metrov naprej smo se ustavili pred Trubarjevo hišo, najstarejšo stavbo v Ljubljani ter znanim centrom kulture in umetnosti, ter namenili nekaj besed Trubarju, Stritarju in Bohoriču, ki so nekoč vsi stanovali na Stritarjevi ulici.

Seveda literarni sprehod ne bi bil popoln, če se ne bi ustavili tudi na Prešernovem trgu in postali pod pesnikom in njegovo muzo, ki ju je Zajec tako veličastno za vedno ujel v kovino. Sprehod smo končali na Kongresnem trgu 5, s Cankarjem in njegovo črtico O človeku, ki je izgubil prepričanje.

Amadea Kovič

Patrizia Raveggi: Fotoreportaža (klikni na tale naslov za več)