Kekčeve poti, planinski izleti na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani

	11. 7. 2021 Kekec na Kleku.
	5. 7. 2020 Kekec na Begunjščici.
	11. 7. 2019 Kekec v Bavšici.
	11. 7. 2018 Kekec na Strmi peči.
	9.–10. 7. 2017 Kekec na Kriških podih.
	9.–10. 7. 2016 Ta visoka rosojanska pot.
	5.–7. 6. 2015 Paklenica.
	11.–12. 7. 2014 Tolminski Kuk.
	13.–14. 7. 2013 Nad Sappado.
	15.–16. 6. 2012 Karnijci.
	2.–5. 7. 2011 Bosna: Pokoško jezero, Zec, Šćit, Smiljeva kosa, Pogorelica, Bitovnja, Lopata, Vranci (Aleš, Mojca, Marta, Mira+n, Natalija, Kristina, Herman, Đurđa, Zoran). Glavnina se prvi dan povzpne na najviši vrh Vranice (ujedno najviši vrh u Bosni) Nadkrstac (2112 m) na pl. na Prokoškem jezeru (1636 m), Hladnika prideta šele zjutraj, ker zvečer zaradi megle ne najdeta poti in prespita v avtu ob džamiji, 100 metrov stran od koče, kjer spijo drugi. Naslednji dan pogorje Zec (2000 m): uspon na vrh Ločika (2107 m), silazak na prevoj Vrata (1900 m), dalje preko Derala do Sikirskog vrela (1610 m), uspon ispod vrha Šćita (1840 m), uspon na Smiljevu kosu (1871 m), najviši vrh Zeca, prelaz grebena Zeca, silazak ispod vrha Zečija glava (1768 m), preko Marinog dola do pl. doma na Pogorelici (1222 m) -- 10 ur hoje (z veliko počitki). Oskrbnik zelo v redu, hrana tudi. Drugi dan tudi po mokrem in megli in šavju na Bitovnjo -- 6 ur -- do koče na Lopati: prelazak preko čaira Pogorelice do prevoja Ljeskovik, uspon preko Bukove ravni do vrha Čador (1700 m), prelaz grebena Bitovnje i dolazak na vrh Martinov grob (1662 m), spuštanje preko Prelova, Haništa i Trebca do pl. doma na Lopati (1324 m). Večerja tako tako, podelitev priznanj, domača mladina žura do jutra in ne da spati, zajtrk zelo dober. Tretji dan: spust do Kreševa 2 uri (silazak do prevoja Pomol (1210 m)), uspon preko spomen-ploče na mjestu avionske nesreće do Lisina (1437 m), najvišeg vrha planine Inač, silazak preko Vodica, Bijelog groba i Dubovica do Kreševa. Taksi do Fojnice, znanec Rade potegne Hladnika z džipom do jezera, kjer je avto. Spet cel dan vožnje nazaj domov čez Vlašić (Skender-Vakuf oz. Kneževo).
	19. 6. 2010 Samarske Stijene v Gorskem Kotarju (Aleš, Mojca Stritar, Herman Graber in Kristina Pritekelj, verjetno dobre tri ure hoje in poplezavanja, vzpona ni več kot 300–400 m). V Mrkopalju se zaradi slabe vremenske napovedi odločimo, da ne gremo prenočit v kočo Janjčarico, ampak da napravimo vse v enem dnevu. Matić poljana z menhirji 26 zmrznjenim partizanom. Sprva dežuje, skoraj ostanemo z avtom v blatu, potem se posuši in skoraj zjasni. Čez precej podrt teren do lepe in bogato markirane poti na Stepenico, Piramido, Kanjon, Ratkovo sklonište. Aleš pomaga z vrvjo, v kanjonu je plezanje trojka. Neverjetni skalni labirinti. Zvečer pred nalivom zelo okusen štrudelj in gobova juha v hotelu Risnjak v Delnicah. Cel dan ne srečamo nikogar.
in	20. 6. 2009 Rezervni cilj v neurju: Lubnik, jama Marijino brezno (Kristina, Herman, Urška, Aleš, Miran, Jasna + mož)
	2008 bivak pod Skuto (Herman, Kristina, Aleš, Jože Kurinčič, Marta?)
	29. in 30. 6. 2007 Karnijci: Karnijci: Rauchkofel (2460 m) od Untere Valentinalm (1230 m) prvi dan, drugi dan s Plöckenpassa na Celon (Creta di Colletta, 2230 m). Lepo vreme, sedem avtov (20 ljudi), eni spimo na planini na skupnih, drugi kar pri avtomobilih, gostilničar da zjutraj slovenski koroški program na radio, dober zajtrk, polno svizcev. Fantje gredo po ferati in jih čakamo na vrhu eno uro. Rovi iz prve vojne, Tima nazaj matrajo kolena. Piknik zvečer in drugi dan v kamnolomu - prima!
	1. 7. 2006 Špik Hude Police s Pecola nad Nevejskim sedlom (18 ljudi). Od Pecola mimo koče Brazza na Špik Hude police (Cima di Terrarossa, 2420 m, 900 m vzpona), po mulatjeri. Nazaj gre 5 ljudi po Levi (mestoma izpostavljeno, vendar dobro zavarovano), ženski se samovarujeta. (Stanko, Aleš, Vladka, Mira, Nuša, Žiga, Branka, Mojca Stritar, Kristina, Marjanca Vižintin, Andraž in svojci) Gl. še videoklip (na 3:42:00).
	30. 6.–3. 7. 2005 Bosna: Vran, Čvrsnica pade v vodo zaradi dežja. Z vrhom ni nič zaradi slabega vremena, povzpnemo pa se na Veliki Vran (2074 m). Trije avtomobili z 12 ljudmi, v Jablanici nas čakata še Djurdja in Zoran ter trije vodniki Mirsad, Senad in Suad. Veliko jemo in se razgledujemo, spimo pa v motelu Hajdučke vrleti in v vikendu. Idealno za smučanje. Opis na Summit Post.
	3. julija 2004 Lopič (Monte Plauris). Iz Aleševega vabila in poročila: Najprej smo hoteli na Skuto in čez Tursko goro in Kotliče na Kamniško sedlo; pa ne bo šlo: rampa na Skuto je zasnežena, pot čez Sleme pod Skuto podrta, v Žlebičih pa preveč strmega in nevarnega snega. Zdaj gremo na Lopič (Monte Plauris). Hrib stoji v Italiji, na začetku Rezije na desni; impozanten hrib, čeprav le 1958 m visok. Peljemo se torej čez mejo do kraja Carnina ob reki Tilment. Od tam je do vrha 4-5 ur, dol pa ok. 3 ure. Na hribu še nisem bil, pot pa je opisana v dveh Sidhartinih vodnikih: "111 izletov" in "Zahodne Julijske". Pot je opisana kot zelo lahka, le grapa pod vrhom kot "zahtevna" (oznako "zahtevna" imajo npr. Špik, Storžič s severa, Peca), torej manj, kot smo vajeni. Upajmo, da ne bo snega. Kljub temu priporočam ustrezne čevlje - superg ne!! - in pohodne palice (za vsak slučaj lahko cepin). Vendar naj ruzak ne bo pretežek (do 6 kg). Vode na poti ni. S seboj imejte osebne ali pasoše. Zbor v soboto, 3. julija, ob 6.20 zjutraj pred FF. Kdo, razen mene, bo z avtom? // V soboto smo bili na ne-vem-že-katerih Kekčevih poteh (ali ima kdo evidenco?): šli smo študentke Petra, Sonja, Andreja in Simona, knjižničarka Kristina s svojim Hermanom in jaz. Na meji so nam dokumente temeljito pregledali, na poti smo naredili 3 prometne prekrške in srečno prišli na vrh (razen Simone, ki se je spodaj učila albanski vokalizem!). Videli smo Kanin, Montaževo in Viševo skupino, Karnijske Alpe, zadaj Dolomite, na jugu pa Tržaški zaliv. Malo nas je osmodilo sonce. Hladnika tokrat ni bilo, ker je pil na sošolčevo 50-letnico. Naslednji vikend pa gremo z udeleženci 23. poletne šole slovenskega jezika za 2 dni iz Vrat na Kriške pode (morda tudi na Stenar ali Razor) in od tam v Trento.
in	21. in 22. 6. 2003 Tokrat je bil cilj naš tretji najvišji vrh Mangart. Kekčevci (Aleš B. kot vodja, Jaka O. kot njegova desna roka in uradni snemalec, Herman kot Kristinin varuh in skupinin govornik, Jože U. kot predstavnik drugih oddelkov in celokupne fakultete, Miran H. kot kronist) ter Mojčevke (Tanja Obreza in Monika Komel, ki sta zastopali vse, ki prej še nikoli niso bili v hribih, Katja, ki je imela poln nahrbtnik dobrot, od asistentov Alenka Ž., iz knjižnice Kristina P. in od kronista Mira H.) so napadli goro kar od Belopeških jezer, jo zavzeli od desne v enem nonšalantnem zamahu (z vmesno plezalno predstavo izbranih članov ekspedicije v ferati Via Italia), na vrhu občudovali glorijo ali obstret, prespali kot absolutni višek na podstrehi koče na Mangartskem sedlu in se naslednji dan po hudo razdrti poti čez Plazje vrnili v civilizacijo. Nezadovoljneža ni bilo med ohranjevalci plemenite kekčevske tradicije: po 2000 m vzpona in prav toliko spusta so njihovi obrazi sicer kazali rahle sledi utrujenosti, čeznje pa so se malali izrazi zadovoljstva in ponosa vsled premaganih težkoč.
in	29. in 30. 6. 2002 Viš. Iz Slovlita: Kekčevih poti se je udeležilo deset hribolaznih zanesenjakov. Pod Aleševim vodstvom so prvi dan hodili 9 ur in drugi dan pet ur. Bilo je naporno, toda zveličavno. Začeli smo na Nevejskem sedlu (1190 m), mimo planine Cregnedul (Krajni dol/Krni dol) na sedlo z grdim imenom Scalini, potem na Škrbino Prednje Špranje, Koštrunove špice (2500 m), Škrbino Zadnje Špranje in na Viš (2666 m). Prespali smo na koči Corsi (1854 m), kjer so bili z nami tako prijazni, da smo jih brez upiranja ubogali, ko so nas razigrane ob pol enajstih pozvali k miru in tišini. Drugega dne smo se po daljši jutranji toaleti ženskega dela ekspedicije povzpeli na sedlo Forca del Vallone in potem po zelo zahtevni poti Sentiera dell Centenario (Pot stoletnice) -- s čelnimi svetilkami skozi kaverne in čez prepadne škrbine ob pomoči Aleševe vrvne tehnike -- pod Visoko Belo špico, od koder smo se spustili na bivak Gorica in v dolino Bele vode nad Rabeljskim jezerom. Prve slike si lahko ogledate na http://wff1.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri29.html, druge, ki dokumentirajo našo plezalsko dramo, še pridejo. Vandotov Kekec po teh krajih sicer ni hodil, je pa zato za literarno ozadje ekskurzije poskrbelo Kugyjevo planinsko berilo. (študentje Barbara Derenca, Nataša, Karmen, Alenka Žabkar in Žiga Rangus ter prosvetni delavci Anka, Kristina, Miran in Mira)
	decembra 2001 Metine poti na Ratitovec (Aleš, Janka, Anka, Alenka, Mira, Reno, Ema, Miran). Na Prtovču se pojavijo Drago Bajt pa Marta Kocjan z možem, Aleš in Ema z eno študentko in še kdo pridejo pozneje. Gor ledeno, dol po južni strani.
in	30. junij 2001 Ker je v visokih hribih še dosti snega, ponovimo klasično turo. Jasna v Kranjski Gori, po podrti zgornji poti nad Malo Pišnico. Aleš nabija kline in zavaruje nevarne prehode čez grabne, Olena se nehote skoplje v vodi, markirano pot dosežemo na grebenu, kjer se ta spusti v Tamar; tisočletnega macesna spet nismo videli. Sleme (tu pod Mojstrovko še veliko snega), Vršič, štopanje do avtomobilov in nazaj po druge ljudi. Lep dan, za Davida malo preveč naporno, za Reindle z dojenčkom pa ne. (Olena Dzjuba, Jaka Ortar?, Aleš, Miran, Mojca, Anka, Alenka, Alojzija, Mateja + Andrej, Reindlovi trije, Mojca Stritar, David Vertačnik ... skupaj 18). Glej še Galerija 202.
in	1. in 2. 7. 2000 Iz Vrat krenemo ob pol treh in se vlečemo do Pogačnikovega doma pet ur. Na sedlu je že vse v megli, ki se drugo jutro ne razkadi. Koča ravno odprta, postelje vlažne, vendar spanje dobro (1850 sit s planinsko). Namesto na Razor gremo raje na Križ in čez Rušje mimo bivaka IV dol. Tu spet sonce. V Aljaževem domu tri nesposobne in živčne kelnarice. Čez Uskovnico domov. (Miran Štuhec, Jaka Ortar, Aleš, Miran, Janka Šuštar, Katarina Rozman Perič, Meta Klinar, Jože Marinko, skupaj 26). Glej še Galerija 202.
	2000 Mariborčani organizirajo istega leta dvodnevni revanš izlet po Pohorju
	okt. 1999 Metine stezice na Blegoš, kosilo v Zgornji Žetini (Anka Polajnar, Peter Svetina, Aleš, Miran, Katja Škrabec, Katja xx, Urška Jarnovič, Simona Klemenčič, Mateja Pezdirc, Alenka Žbogar, Meta Klinar ...)
	3. 7. 1999. Bavški Grintovec. Iz Juretovega dnevnika: Zaradi tekme v Avstriji smo šele ob polnoči prispeli do izhodišča (900 m) za na Bavški Grintavec (2347 m). Ker smo bili zaspani, smo se odločili, da bomo prespali kar pri avtomobilu in tako šele naslednje jutro krenili na pot. Neki TNP paznik nam je na začetku malo utrujal, a smo ga "našopali", da gremo po vsej verjetnosti še nocoj na pot. Naslednje jutro smo že ob pol šestih odšli proti vrhu. Na pl. Zapotok (1350 m) smo ravno zbudili očijeve študente, ki so prespali v pastirski hišici. Skupaj smo se odpravili naprej. Zaradi velike množice in neizurjenih študentov smo porabil skoraj še enkrat več časa, kot bi ga sicer. Večina nas je šla po težji poti, saj so se nekateri hudo precenjevali. Na srečo se je vse srečno končalo, le eno Nino je zadela skala v glavo, a ni bilo preveč hudo. Vseeno pa je bil to kar lep izlet. (okrog 30 ljudi, med njimi Margaret Davis, Meta Klinar, Nina Šoba ...)
	4. 7. 1998 Slap Savica, Koča pri Triglavskih jezerih, Veliko Špičje (2398 m), Malo Špičje (2312 m), Zadnja Lopa (2115 m), Zasavska koča na Prehodavcih (prespali), zjutraj gre Aleš v dolino, drugi pa Mala Zelnarica (2310 m), Velika Zelnarica (2320 m), Kopica (2207 m), Mala Tičarica (2071 m); na Štapcah srečamo Anko Polajnar z Vidom (Aleš, Katja Dragar, Jure, Miran + 5, foto pri Triglavskih jezerih). Glej še Galerija 202.
	jesen 1998 Lovska koča z Uskovnice (Nina Šoba, Anka Polajnar, Meta Klinar, Klemen Lah, Mira, Jure, Miran). Glej še Galerija 202.
	1997 Slivna iz Vač (Juvani, Greenbergi, Hladniki); niso ravno Kekčeve poti, pa kaj.
	1996 Dleskovška planota, Korošica, Ojstrica, Baba, Planjava, Kamniško sedlo. Na skupnih ležiščih je bilo najprej treba s cunami in lambarjem posušiti zalito zimsko sobo (Zdzich Darasz, Aleš, Nina Šoba, Mateja Strbad, Patricija Raveggi, Miran + 3)
	julija 1995 Košutica z Ljubelja (Špela Kink, Birgit Griessenauer, Miran, Tomaž)
in	1995 Pl. Zapotok, z avti zvečer k Juvanovim v Bavšico, kjer imamo hrupen piknik, naslednji dan v megli na planino Bala in Plešivec (množično, okrog 30 ljudi)
	junija 1994 Mala Pišnica, Sleme, Vršič (Aleš, Janez Perpar, Mateja Strbad, Nataša Kavaš, Mojca, Jure, Miran, Peter Scherber -- 1. letnik E)
	junija 1994 s Češke koče, kjer prespimo, na Grintovec čez Mlinarsko sedlo (Tomaž, Zdzisław Darast, Birgit Griessenauer, Laszslo Kristo, Miran (seminarski izlet)
	1994 jeseni čez bivak pod Skuto na Kamniško sedlo prespat, drug dan čez Planjavo in Ojstrico v dolino (Aleš + 3)
	2. julija 1992 Križ, Stenar (Zdzich Darasz, Miran) gor preko bivaka IV, z vrha dol nevihta s strelami, Zdzich zdrsne po snegu in se grdo rani po rokah.
	5. julija 1992 Kačji stolp v Velikem Draškem vrhu (Aleš Bjelčevič, Peter Svetina, Miran), nazaj čez Uskovnico.
	1992 Pl. Spodnji Tosc z Uskovnice, kjer prespimo (Peter Svetina, Aleš, Saša Kozarov, Aleksandra Belšak, Simona Klemenčič, Nataša Pirih, Simon Kardum, Veli)
	1990 Mojstrovka (Mimi, Zdzich, Mira+n)
	julija 1988 ali 1990 nad Kofcami glava (Tone Pretnar, Aleš Bjelčevič, Tim Pogačar, Zdzich Dadrasz, Jure, Miran)
	julija 1988 Rjavina iz Kota (Zdzich Darasz, Mimi Dernikovič, Mira+n, Stanko Klinar)
	februar 1988 Kočna od Matizovca in čez bivak, kjer pred turo prespimo (Marijan Pušavec, Aleš Bjelčevič, Stanko Klinar, Miran)
	jeseni 1986?? Iz Vrat čez Križ na Pogačnikov dom na Kriških podih v zimsko sobo prespat, naslednji dan čez Gamsovec na Luknjo in nazaj v Vrata (Ina, Ranka, Aleš, Miran)
in	oktobra 1986 Peca: Tone Pretnar, Srečko Mlačnik, Silvija Borovnik, Marko Juvan, Mimica Dernikovič, Boža Krakar, Peter Kolšek, Erika Kržišnik
	1986 pozimi Velika Planina z žičnico, prespimo v koči (Alešev letnik: Vita + Brane, Alenka + Bojan, Patricija, Aleš, Mira+n, Mojca+Jure, Ina, Boštjan)
in	septembra 1986 z Aleševim letnikom z Voj na pl. pri Jezeru, kjer prespimo v zimski sobi (rolanje Patricije), Tičarica, Trigl. jezera, Komarča.
	1984 Kofce (Erika + Mica, Tonček, Niko, Jure, Mojca, Mira, Marja Bešter, Martina Križaj, Slava Pevec +)
	1983 ali 1984 pl. Jasenje nad Martuljkom (Mimi, Albinca, Miran, Peter Metlikovič, Tonček, Špela Kink + 2)
	9. 1. 1983 na Kofce in proti Velikemu vrhu (Mimi Dernikovič, Tonček Pretnar, Mira+n, Mojca, Slavko).
	25. septembra 1982 Pri kipu Kekca v Kranjski Gori: Irena Novak Popov, Dragica Bešlin, Tomaž Sajovic, Kekec, Tone Pretnar, Barpka Suša, potem do lovske koče v Mali Pišnici, Grlo, Tamar
	11. septembra 1982 trasiranje Kekčevih poti: Mala Pišnica, Sleme čez Grlo, Vratca, nazaj po nemarkirani lovski poti izpod Mojstrovke (Tonček Pretnar, Rajko Korošec, Miran)
	Spomladi 1977 predkekčevska s slovenisti, vpisanimi na FF 1973 (Rosana Čop, Lučka Abram, Mira+n, Alenka Klasinc, Nada, Majdka Suša, Marjetka Suhadolnik): Ker nas na poti na Golico zajamejo graničarji in nas obrnemo nazaj, si izberemo rezervni cilj Španov vrh. Pomagamo si s sedežnico, ki teče brez nadzora, vendar se malo pod vrhom ustavi in Mira skoči dol ter teče na postajo po pomoč. Prespimo na Valvasorju, naslednji dan čez planine v Završnico.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 International licenco