Miran Hladnik

Sem letnik 1954. Rojen sem bil na Jesenicah, kamor so tiste čase vozili porodnice, ker v Kranju še ni bilo porodnišnice. Z družino (slika), ki jo sestavljajo žena Mira (profesorica slovenščine in angleščine), hči Mojca in sin Jurij, smo živeli v Kranju (slika 53 KB), zdaj pa na Dobravi pri Kropi. Gimnazijo sem obiskoval v Kranju in se po maturi vpisal na slovenščino (A) in primerjalno književnost z literarno teorijo (B) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomo (1978) sem se lotil v slovenski literarni zgodovini neznanega, vendar plodnega pisca viteških romanov Miroslava Malovrha, za magisterij (1981) slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja in za doktorat (1988) žanra slovenske kmečke povesti. Kruh mi je po letu službe narodu v vojašnici v Črnomlju ves čas rezala Filozofska fakulteta v Ljubljani, najprej kot stažistu raziskovalcu (1979), potem kot asistentu pri profesorjih Francu Zadravcu in Matjažu Kmeclu (1982), docentu (1989), izrednemu (1994) in rednemu profesorju na slovenistiki (1999).

Kar precej časa sem študijsko preživel v tujini: v šolskem letu 1984/85 sem bil Fulbrightov lektor za slovenščino na kansaški univerzi v Lawrencu, ZDA, in sem se od tod enkrat tedensko vozil učit tudi v eno uro oddaljeni Kansas City in v tri ure oddaljeni Pittsburg, kjer živijo potomci slovenskih izseljencev – v Pittsburgu sem imel en semester celo 30 učencev v razredu. Trikrat (1980, 1981, 1986) sem med počitnicami po en mesec ali manj s Knafljevo štipendijo užival bogastvo dunajskih knjižnic, enkrat (1993) mi je to omogočil sklad Avstrijskega inštituta za vzhodno in južno Evropo. Šolsko leto 1989/90 sem preživel kot Humboldtov štipendist v Göttingenu v Nemčiji pri Petru Scherberju, šolsko leto 1994/95 pa kot Fulbrightov štipendist spet v Kansasu pri Marcu Greenbergu. V Nemčiji me je zanimala analiza pripovedne proze s pomočjo računalnika, v Ameriki pa metodološka vprašanja statistične analize pripovedne proze.
AvH

Kot stažist raziskovalec sem bil med 1979 in 1981 vključen v raziskovalno nalogo Marksistična misel in slovenska literatura, potem pa sem prijavil samostojno raziskovalno nalogo o slovenski pripovedni prozi, vendar sem se ji leta 1992 zaradi nesporazumov na domačem inštitutu odpovedal in do leta 1998 raziskoval brez ustreznega inštitucionalnega okvira. Ukvarjam se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, v zadnjem desetletju zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom. Zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo me kvalificira za wikiholika.

Študijsko gradivo

Diplomske teme za prvo stopnjo slovenistike
Seznam diplomskih tem
Seznam podiplomskih tem
Seznam vprašanj pri Novejši slovenski književnosti 2
Seznam vprašanj pri Slovenski prozi 1900–1950 (2010/11)
Gradivo za slovenski zgodovinski roman
Gradivo za slovensko kmečko povest
Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja
Slovenska leposlovna besedila
Diskusija o slovenski literaturi

Moje pedagoško delo je sestavljeno iz uvodnih kurzov za številni prvi letnik (Uvod v študij slovenske književnosti; kot začetnik sem imel še špecialne teme za enopredmetno in nepedagoško skupino v prvem letniku pod naslovi Trivialna literatura, Teorija recepcije, Tekstologija, Metodologija literarne vede), v drugem letniku predavanja iz Novejše slovenske književnosti II (pripovedna proza), v četrtem letniku pa razpisujem diplomski seminar, večinoma na pripovednoprozne teme.

Glavne knjige

1983

Trivialna literatura. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 21). 127 str.

1990 Slovenska kmečka povest. Ljubljana: Prešernova družba. 205 str.

1991 Povest. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 36). 93 str.

1994 (soavtor s Toussaintom Hočevarjem) Slovene for Travelers / Slovenščina za popotnike. Kranj. 148 str. (2. izdaja.)

2002 Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti (6., spremenjena izdaja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 311 str.

2002 Slovenščina: Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997 (4. izdaja). 129 str. (cela knjiga).

1993 Fuk je Kranjcem v kratek čas: Antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim dodatkom. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Mihelač. 203 str. Opombe 143–193. Sourednik z Marjanom Dolganom. 67 KB.

1998 Novice Oddelka za slovanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ali Kronika ljubljanske slavistike 1996–1998, ko je bil predstojnik Miran Hladnik. Ljubljana: Odddelek za slovanske jezike in književnosti. 206 str.

2009 Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 356 str.

2014 Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Wikiknjige: Odprte knjige za odprt svet.

Med nastope v tujini sodijo referati ali posamična predavanja na univerzah v Krakovu (1983, 1998) in Varšavi (1983), Regensburgu (1983, 1990), Katovicah, Kansas Cityju in Pittsburgu, Kansas (1984), New Orleansu in State Parku, Pennsylvania (1985), v Göttingenu (1989, 1990), v Münchnu (1990), Szombathelyju (1991, 2002), Sonthofnu, Nemčija, in Miamiju (1991), na Dunaju v poletnem in zimskem semestru 1992/93, v Bratislavi (1993), v Bernu (1994), v Bowling Greenu, Ohio, Lawrencu, Kansas (1995), v Gradcu (1996, 1999), v Brnu (1997), v Novigradu (1999), v Zagrebu (2000), Torontu in Edmontonu (2000), Budimpešti (2002), Bukarešti (2002), Kielu (2004), Wittenbergu (2005). Med leti 1981 in 1994 sem bil tehnični urednik Slavistične revije, naprej pa član njenega uredništva, nekaj let tudi v uredništvu revije Otrok in knjiga in "lista debatnega krožka slavistov Filozofske fakultete" Slava (1987-). Med 1995 in 2001 sem bil urednik fakultetnih učbenikov, med 1996 in 1998 pa sem bil predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V kurikulumu se običajno navajajo članstva v strokovnih združenjih: pri meni so to Society for Slovene Studies, Klub Humboldtovih štipendistov Slovenije in Slavistično društvo Slovenije; leta 2004 sem prevzel tudi predsedništvo slednjega. Med leti 1987 in 1989 mi je bilo v veselji biti recenzent pri literarnih nagradah Prešernove družbe, 1992–1994 predsednik Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture in leta 2002 21. slovenističnega simpozija z naslovom Slovenski roman. Od 1997 do 1999 sem bil nacionalni koordinator za literaturo v svetu za humanistiko pri Ministrstvu za znanost.

Prvi računalnik sem kupil leta 1986, to je bil atari ST 520, in imam večino svojega pisanja v raznovrstnih formatih: v Jakopinovem Stevu in Evi, v ascii, Latexu in Wordu. Skoraj vse moje knjige in razprave, naštete v moji elektronski knjižnici, so na spletu javno dostopne; po bibliografiji se lahko sprehodite tudi v slovenskem vzajemnem katalogu. Stare literarne, literarnovedne in slavistične strani, ki sem jih urejal za splet, so se začele na naslovih http://lit.ijs.si/leposl.html., http://lit.ijs.si/literat.html in http://lit.ijs.si/oddel.html, diskusijska skupina slovlit na teme slovenske književnost, ki jo moderiram, je na naslovu http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/, danes pa se je težišče objav premaknilo na Wikimedijina spletišča.

Miran Hladnik
Filozofska fakulteta – Slovenistika
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana
tel. +386-1-241-1304
faks +386-1-1259-337
==================
Sr. Dobrava 3e
SI-4245 Kropa
tel. +386-4-533-6169
miran.hladnik@guest.arnes.si

Http://lit.ijs.si/hladnik.html
Jun. 1995, obnovljeno 27. februarja 2015.

To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco