SLOVLIT: CELOTEN ARHIV IZ OBDOBJA 2000--2013 From Tomaz.Erjavec na ijs.si Tue Feb 1 16:59:00 2000 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Tue, 1 Feb 2000 16:59:00 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Prvo sporocilo Message-ID: <200002011559.QAA26672@obelix.ijs.si> Miran, kot vidis je seznam sedaj vspostavljen. Po najboljsih moceh, in kolikor se to pac da, sem tudi prevedel krovno stran seznama http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Ko bos imel cas si malo poglej, in mi nato prosim sporoci kako naprej. lp, Tomaz From Marko.Juvan na guest.arnes.si Thu Feb 3 02:22:51 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 02 Feb 2000 17:22:51 -0800 Subject: [SlovLit] Prijava Message-ID: <3898D86B.411B@guest.arnes.si> From Koro?.Jan na guest.neticom.si Wed Feb 2 23:08:20 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Wed, 2 Feb 2000 23:08:20 +0100 Subject: [SlovLit] =poštni_naslov Message-ID: <01bf6dca$03adb3c0$86744dc1@zoltanj.neticom.si> Naročeno, storjeno. moj e-naslov: Zoltan.Jan na guest.neticom.si Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000202/f899674a/attachment.html From stermole na chass.utoronto.ca Tue Feb 8 00:06:33 2000 From: stermole na chass.utoronto.ca (David F. Stermole) Date: Mon, 07 Feb 2000 23:06:33 +0000 Subject: [SlovLit] 1900 trilingual book on the Web Message-ID: <389F4FF9.CB703130@chass.utoronto.ca> Dragi kolegi, This message is being posted to announce the publishing of the fifth edition of Giuseppe Premru's Dialoghi-Gespraeche-Pogovori on the Net. This book was published almost exactly 100 years ago in Gorica. So far I have typed in about sixty pages. It can be found at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ This is my second attempt at making an old multilingual book available on the Web. The first was the 1744 edition of the Megiser dictionary Dictionarium quatuor linguarum. The whole of the dictionary portion of Megiser's book is accessible at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/searchmeg6.html My work on these books is a result of the marriage of my two main areas of expertise -- linguistics and computers. You may be wondering why I have chosen to put Premru and Megiser on the Web instead of other publications. Both books were given to me while I was doing my doctoral research in Koroška. Having worked in that bilingual context, I was intrigued by the prospects and technical difficulties of making the information in multilingual books available on the computer. Both books contain material which crosses over the Latin-1/Latin-2 boundary. I look forward any comments you might have, but especially about the value of my endeavors and the ease of use provided by my manner of presentation on the Web. Since I never expect to make any money from this kind of work, I need some encouragement to continue along this line -- I realize that the audience for this sort of material is quite small. Typing in the material (it cannot be scanned for a number of reasons) is arduous and time-consuming, and my time may be better spent on other projects. Finally, I would ask a favor: since I do not have access to the libraries in Slovenia, if anyone has information about Giuseppe Premru's life or can obtain a picture of him, I would greatly appreciate it you could pass them along to me. A little background about me: I am linguist with expertise in computers. While I have a Ph.D. in linguistics, I have been programming since I took a course in high school in 1964. Having taught linguistics, anthropology, and English at various universities, I currently teach computer programming in a high school in Toronto, Canada. I continue my association with academia by participating in the Society for Slovene Studies. If you are interested in my other activities, you can view my curriculum vitae at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/CVL2.html It contains links to numerous other web sites I have created. lp David -- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ David F. Stermole voice: (416) 297-1927 25 Hoseyhill Crescent e-mail: stermole na chass.utoronto.ca Scarborough, Ontario Canada M1S 2X3 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000208/f7306654/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 17 14:58:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Feb 2000 14:58:32 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <01bf794f$13b0e2c0$3303f9c2@hladnik> Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000217/d99bd95f/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Feb 18 00:36:49 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Fri, 18 Feb 2000 00:36:49 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <001f01bf799f$ffb3d600$8107f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Nisem še prebral Dela, na splošno pa o znanstvenosti filologije tole: Koga misliš z "mi"? Ta "mi" je večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. Ko slavist rešuje še nerešene problem stroke, naj jih rešuje po splošno sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so še vedno precej jasna, kljub temu, da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let razširilo poenostavljeno relativiziranje pojmov "znanstvena resnica", "dokaz" ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovništvom, mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na to temo bivša Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto "Sokal hoax" ali "S. affair" in dobili boste goro linkov na to temo - originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideoloških predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih: svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično (resničnov ožjem smislu, tj. latinski "verum" (znanost)). Resnica seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira naše spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž bolj retorično vprašanje, čeprav verjetno obstajajo neskončno optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka pravila, ki nam omogočajo, da je naše spoznavno delovanje ekonomično (šparamo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno (omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo. Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto, trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v takih primerih se po mojem pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in šamanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih raziskav. Tretjič - slavist učitelj: ta je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju znanstvenika. Ni dvoma, da sta popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. Študentje hočejo zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli še več o tistih svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova. Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela. Skušnjava razgledanega učitelja je, da skuša ugoditi publiki in jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir znanosti. Tu seveda nastopi njegova moralna odgovornost. (Ne vem, ali naj bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno skušnjavo.) Moj sklep torej je, da je "preseganje" znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo. Naše šole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do bioenergetikov. Kao što narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno štalo. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit@ijs.si Datum: 17. februar 2000 15:07 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/3a0346b1/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 18 09:31:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Feb 2000 09:31:52 +0100 Subject: [SlovLit] Re: "Merjenje znanosti" Message-ID: <01bf79ea$9b5c7860$2503f9c2@hladnik> Spoštovani! Diskusija kako "Meriti znanost" poteka že kar nekaj časa. Najprej bi rad omenil, da naslov ni morda najbolj posrečen in spominja na Kardeljevo tezo "da se da vsako delo izmeriti". 1.) Dejansko gre za t.i. "bibliometrične podatke", ki se v svetu uporabljajo za najrazličnejše namene: - določanje vrstnega reda prosilcev za projekte, - izbor kandidatov za dolečene funklcije - kot vstopni kriterij za napredovanja (habilitacije) - kot kriterij za podeljevanje štipendijskih mest, - kot prioritetni kriterij za dodelitev raziskovalne opreme, - za oceno položajev, ki jih zasedajo posamezne skupine, laboratoriji, inštitucije ali celo države na posameznih raziskovalnih področjih - in podobno. Vsi omenjeni nameni so očitno naravnani določitvi relativnih položajev med več (na nek način) "tekmujočimi" za določene ugodnosti. Vendar se za vsak namen uporabljajo nekoliko drugače. Če iščemo vrstni red kandidatov za opremo ali programe, so pomembni recimo dosežki zadnjih nekaj let, pri habilitacijah pa so pomebni vsi dosežki. Cobiss daje samo numerične podatke - kako pa jih bo neka komisija uporabila, je povsem njena stvar. Na MZT so se v skladu z zakonom (ki je bil v DELU citiran) pri dolčanju kriterijev za nosilca naloge, odločili samo za določitev minimalnega kriterija 5 točk. Če pa neka komisija na katerikoli fakulteti določi lastne kriterije, jih lahko iz Cobissovih podatkov vedno izračuna. Zastonj pa je misliti, da bo nek računalniški sistem brez muke in težav za komisje naredil idelane odločitve v vseh primerih. 2. Z bibliometričnimi kazalci (ki jih je seveda veliko, a o tem pozneje) se ne meri kvaliteta znanosti ali objav, ampak njihova odmevnost v znanstvneih krogih. Kvaliteta se mora (in tudi se) lahko meri le s tako imenovanim "peer review" torej z oceno strokvnjakov. Tako ocenjevanje je še danes najbolj razširjeno v svetu, vendar pa se je zaradi zelo pogostih kritk tega načina (vse kritike seveda niso neupravičene - prosim ne zgražajte se zaradi dvojne nikalnice) uveljavila bibliometrija kot indikator (kazalec) odmevnosti, ki naj bi bil "koreliran" s kvaliteto. Poudarek je na besedi korelacija, ki (statistično gledano) lahko zavzame vsako vrednost med -1 preko ničle do +1. Enica pomeni popolno (funkcijsko) odvisnost, ničla pa povsem nepovezanost (nekoreliranost) dveh spremenljivk. S primerjavo ali izračunom korelacije med "peer review" ocenami in bibilometričnimi kazalci se skuša "stabilizirati" ali, če hočete "umeriti" (kalibrirati) oba načina. Bibliometrični kazalci segajo od najrazličnejših relativnih in absolutnih citacij, preko podatkov o "pomembnosti" revij ("impakt faktorji"), do "dolžine publikacij na avtorja" (ta, zadnji kriterij res malo spominja na Kardelja!). Ponovno poudarjam, da se bibliometrični kriteriji redno uporabljajo a) kot razmejitveni kriteriji, b) kot relativno - primerjalni kriteriji in sevda c) v kombinacijah z drugimi kriteriji). Ko smo lani (1999) jeseni primerjali (beri izračunali korelacijske koeficiente) med vrstnim redom, ki so jih dali recenzenti programom in vrstnim redom, ki je bil določen s sistemom Cobiss smo dobili zelo mešane rezultate (pri vseh vedah, ne samo pri humanistiki ali pri družboslovju). Razlagi sta dve:ali Cobissovi podatki niso relevantni ali pa recenzenti niso zelo pravični. Menim, da je vsakega nekaj. Cilj pa je jasen: oba sistema (Cobiss in recenzenti) se morata počasi približevati drug drugemu). V razpravah, ki so bile objavljene v tujini, se ocenjuje (zainteresirani lahko dobe bolj nantančne podatke), da je v bibliometriji signifikanten podatek, ko korelacijski koeficient preseže absolutno vrednost 0,5. (Za primerjavo: pri analitskih meritvah zdravil godrnjajo, če so so korelacisjki faktorji pod 0,98!). Najprimerneje bi bilo, ko bi vsaka veda in področje pripravili lastne kriterije (osnovane na bibilometričnih podatkih) in po njih res primerjalo kandidate. Žal se pri izbirah teh kriterijev odražajo "korelacije" z interesi, ki so vse prej kot pa "znanstvena kvaliteta". Lep pozdrav vsem! Jure Zupan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/8098556d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 20 22:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 20 Feb 2000 22:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] O znanosti in metodah Message-ID: <01bf7be8$a05c5ce0$LocalHost@hladnik> 1. Tehnični napotek 2. Spletka 3. Znanost : "znanost" 4. Metode in programi književnega pouka ====================== 1. Tehnični napotek Ko odgovarjate na sporočila z ukazom odgovori/reply, se v vašem odgovoru pojavi tudi pismo, na katerega ste želeli odgovoriti. Izbrišite iz tega vse, kar ni neobhodno potrebno za razumevanje odgovora; v nasprotnem postanejo sporočila predolga in nepregledna. 2. Spletka Iskanje po slovenskem zgodovinskem romanu se je preselilo na naslov http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/zgrom.html. Zbirko počasi čistim -- pripombe zaželene. 3. Znanost : "znanost" Odgovarjam Alešu Bjelčeviču, ki je diskutiral na temo znanosti in "znanosti". Sam se seveda ne prištevam med tiste literarne zgodovinarje, ki svoje poslanstvo izpolnjujejo z odkritjem iracionalnega jedra besedila, vidim pa, da literna veda ni edina stroka, kjer je tak pogled vsakdanja možna praksa: v predzadnji in zadnji številki revije fnm (Filozofija na maturi) je mogoče prebirati podobno soočanje med racionalno nastrojenimi učitelji filozofije in kolegom, ki je deklarira "zavezanost neizrekljivemu" in zagovarja iskreno patetičen, prizadet, pričevanjski, skorajda religiozni odnos do svojega predmeta. Menda se ne motim preveč, če tej drži med literarnimi zgodovinarji pripišem tudi poudarjeno zahtevo po poučevanju in utrjevanju literarnega kanona. V religioznem sistemu bi bila zahtevi po kanonu primerljiva zahteva po ortodoksnosti. Fiksacija pouka književnosti na književne korifeje pričakuje od dijaka občudovalni odnos in tako hromi njegovo lastno interpretativno dejavnost. Učitelj se znajde v vlogi poznavalca nedosežnih literarnih vrednot in uspe za sabo potegniti le pičle nadarjene in podobno ekskluzivistično naravnane posameznike, razred pa se bo medtem zabaval po svoje. To pa je za današnji čas nesprejemljiv položaj, ki nas ne straši samo v primeru, če si vzamemo za vzor obnašanje svetopisemskega pastirja, ki je bil zaradi ene ovce pripravljen zapustiti celo čredo. 4. Metode in programi književnega pouka Na posvetovanju o metodah in programih književnega pouka, ki je bilo v petek v prostorih FF v organizaciji Društva za primerjalno književnost, so imeli glavno besedo šolniki, osrednja tema pa je bila, po mojem občutku, do katere mere naj se literarne teme v šoli prilagodijo interesom mladine, koliko pa od dijakov terjati obvladovanja zahtevnejših vsebin. Zdi se, da bo resnica in s tem uspešnost pouka nekje vmes. Naj izkoristim tole priložnost še za kritično refleksijo dveh diskusijskih nastavkov. Zelo mimogrede je bilo ujeti tezo, da bi bilo treba povečati delež evropskih vsebin zaradi našega vključevanja v Evropsko skupnost. Seveda take zahteve Evropa ne more izreči, ne da bi pri tem pozabila na temeljna določila svoje eksistence, ki je prav v kulturnem pluralizmu. Zato je treba s takim argumentom za zmanjšanje deleža slovenskih avtorjev v korist tujih kar hitro v koš, spominjajoč se pri tem neslavno propadlih "skupnih jeder" v ranjki Jugoslaviji. K streznjenju naj prispeva tudi pogled v učne programe v gimnazijah držav Evropske skupnosti, da ameriške nerazgledanosti po tujih literaturah ne omenjamo. Kolegi so prepričljivo zavrnili tudi pomisel, da bi dijakom zbudili zanimanje za književnost, če bi jim namesto tradicionalnih slovenskih "ruralnih" tem ponudili "urbane" teme. Ni čisto jasno, ali bi to pomenilo namesto Jurčičevega Sosedovega sinu dati za domače berilo njegovo Hčer mestnega sodnika, ali bi to pomenilo zamenjati vse slovenske avtorje s tujimi, ker je s stališča kakšne francoske svetovljanske literature pač vsa slovenska literatura ruralna, ali pa morda vsebine bolj kmečkega 19. stoletja nadomestiti z vsebinami bolj meščanskega 20. stol. Kakor koli že: dijaki bodo imeli več od tistih besedil, ki jih bodo razumeli -- glede razumljivosti pa niso abstraktni mojstri 20. stoletja nič na boljšem kot jezikovno in problemsko odmaknjeni mojstri 19. stoletja. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000220/32604436/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 21 18:52:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Feb 2000 18:52:00 +0100 Subject: [SlovLit] MS vs. SI -:) Message-ID: <01bf7c94$5ac7a2a0$4703f9c2@hladnik> From: Primoz Peterlin To: Miran Hladnik Date: 21. februar 2000 11:20 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice feb_1 On Thu, 17 Feb 2000, Miran Hladnik wrote: > Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine > izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Slovenščine ali Microsofta? :) Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin email: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Inštitut za biofiziko MF, Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Fax: +386-61-1315127 WWW: http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000221/77d87ca5/attachment.html From Zoltan.Jan na guest.neticom.si Fri Feb 25 09:18:16 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Fri, 25 Feb 2000 09:18:16 +0100 Subject: [SlovLit] =o_programih_in_metodah_književnega_pouka Message-ID: <01bf7f68$de072600$86744dc1@zoltanj.neticom.si> O programih in metodah književnega pouka Na posvetu o programih in metodah književnega pouka, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za primerjalno književnost 18. 2. 2000 (prim. sporočilo Mirana Hladnika 20. t. m.) je ob številnih zanimivih pogledih morda premalo jasno izstopalo spoznanje, da je literarnozgodovinsko vedenje domala povsem izgnano iz naših srednjih šol (vprašljivo pa je tudi, če študentom obeh smeri posredujemo pregledno temeljno znanje). Maturant ima možnost, da za vse literarnovedno znanje (ki je že tako krepko skrčeno v primerjavi z nekdanjimi programi) dobi največ 10 odstotkov ocene pri slovenščini, maturo pa opravlja iz petih predmetov. Ob tako smešno manjhnem vplivu na uspeh pri maturi je čas bolje izkoristiti za učenje drugih vsebin. Morda ne bo odveč upoštevati, da obiskuje gimnazijske programe manj kot 30 odstotkov srednješolske populacije (ki seveda še vedno ne vključuje vseh otrok). Komu in čemu razpravljamo o globokih spoznanjih, kako napraviti pouk literature boljši, če smo dovolili, da je izginil (ali bo pravkar poniknil) celo iz gimnazijskih programov? Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000225/606718c2/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 10:39:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 10:39:50 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <003f01bf829a$acac2300$5f03f9c2@hladnik> Česar nismo storili učitelji, to je uspelo študentom: Na naslovu http://vstudent.fmf.uni-lj.si/ je poskrbljeno za zagon virtualne univerze. Učitelji smo dobili zgoščenke s programom, ki omogoča enostavno objavo študijskega gradiva, izpitnih vprašanj, učbenikov, člankov, obvestil o predavanjih ipd. Jaz sem poskusil in sem navdušen. V spletu objavljena predavanja, skripta in razprave bodo študentom nudila najhitrejšo pot do informacije, tako da bodo lahko ure predavanj v živo postopoma postale prostor, kjer bo učitelj le pojasnjeval posamezna bolj zapletena poglavja, in prostor sproščenega strokovnega druženja ter izmenjave mnenj. ==================== Slovenistično brucovanje bo danes, v torek, 29. februarja, ob 21.00 v Starem Gleju na Poljanski cesti. Četrti letniki vabijo s pesmijo, iz katere navajamo le eno kitico: bruci cveto veselo le ob času let'ne mlade, leto pošlje izpite, strelo, lepo perje jim odpade. ==================== Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000229/dfc46e1d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 20:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 20:40:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002701bf82ec$d5757280$2703f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: Tuesday, February 29, 2000 7:06 PM Subject: RE: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Zanimivo vprašanje, vendar se mi zdi, da je postavljeno napačno oziroma nepopolno. Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Lep pozdrav Jure Zupan From zevnikov na email.si Wed Mar 1 04:09:23 2000 From: zevnikov na email.si (Primoz Zevnik) Date: Wed, 1 Mar 2000 04:09:23 +0100 Subject: [SlovLit] Brucovanje! Message-ID: Brucovanje je bilo enkratno. Zvezda vecera pa je bil gotovo dr. Marko Stabej s svojo skupino. Rokenrol, zabava, forma in neverjetna energija. Lepe brucke, plesoca telesa, dobro vzdusje. To je mozno samo na slavisticnih zabavah. Se posebne zahvale pa seveda Melanholikom in Marku. Igrali so nepretrgoma od 23 h do treh zjutraj. Vecno naj ostanejo v nasih spominih. Slavistom "vodnikom" pa samo v poduk. Naslednjic naj kot obvezen inventar vseh slavisticnih srecanj nastopajo Melanholiki s svojim neverjetnim obcutkom za dobro glasbo! Primoz From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 1 08:29:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 1 Mar 2000 08:29:57 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <001d01bf8350$10752c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blazic To: Miran Hladnik Sent: 29. februar 2000 22:41 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > Mali avtorji se vedno lotevajo velikih tem, veliki jih narede. > Jani > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik > Za: SLOVLIT > Datum: 29 February 2000 20:38 > Zadeva: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o > >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > rezultate > >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 2 08:52:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Mar 2000 08:52:39 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002801bf841c$49688300$6403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Wednesday, March 01, 2000 3:21 PM Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > -----Original Message----- > From: Hladnik Miran > To: slovlit > Date: 1. marec 2000 8:47 > Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > > >> >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >> >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje > >o > >> >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > >> rezultate > >> >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške > lige. > > > > > Nekaj improviziranih misli: > Danes je že kar "znanstveno korektna" predpostavka, da izbor predmeta > obravnave ne pogojuje njene znanstvene veljave. Vseeno naj bi bilo, ali se > lotiš Prešerna ali Žemlje, v obeh primerih se lahko dokažeš kot dober/beden > strokovnjak. Važna je postavitev hipoteze, eksplicitnost izhodišč, > koherentnost metode, preverljivost rezultatov itn. Ta logika pa po mojem > drži le delno. Poglejmo malo k eksaktnim znanostim, dandanes vzornicam > marsikaterega humanista! Ukvarjanje s tem, kaj pomeni dotično besedilo J. > Žemlje, bi lahko primerjali - oprostite pretiravanju - z reševanjem računa > 2+2=X, analizo Prešernove semantike pa z zapleteno problematiko, ki se začne > na ravni "višje matematike". Gotovo zahteva Prešeren, če ga hočemo > znanstveno kvalitetno razložiti, večji vložek kot Žemlja. Zato izbira > Prešerna za predmet raziskave prej vodi v nevarnost slabših znanstvenih > dosežkov, kot pa da bi a priori tlakovala pot na literarnovedni Panteon. > Poleg tega kanonizirani avtorji vežejo nase ogromen balast sekundarne > literature, do katere se je treba opredeliti in onstran nje najti kakšen še > zanimiv problem. Pisanje o kanoniziranih avtorjih je prav zaradi njihovega > splošnega prestiža tudi bolj na očeh kritične znanstvene javnosti: če ga > lomiš ob Prešernu, se bo hitreje razvedelo (blamaža bo večja), kot če > streljaš mimo Žemlje, ki ga danes skoraj nihče ne povoha. > > Marko Juvan > > > >_______________________________________________ > >SlovLit mailing list > >SlovLit na ijs.si > >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 17:36:42 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 Mar 2000 17:36:42 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_1 Message-ID: <006101bf852e$ab7dc740$1903f9c2@hladnik> 1. Spletni naslovi 2. Kritika Slodnjakovega zbornika 3. Odcepitev slovenistike =========== 1. Spletni naslovi Http://ota.ahds.ac.uk/documents/creating/ -- spletna knjiga o ustvarjanju elektronskih besedil. Http://literarysearch.com -- tudi spletne strani o slovenski književnosti so vključene v sezname teh literarnih dveri. Http://www.knjizara.com ali http://www.knjizara.co.yu sta naslova, kjer lahko naročite jugoslovanske publikacije. Po listkovnem katalogu avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju lahko brskamo s strani http://euler.onb.ac.at/. Kataloge drugih knjižnic po svetu bomo prelistali z naslova http://portico.bl.uk/gabriel/en/countries/. Na naslovu http://www.eknjiga.si/izdelki naročite računalniški program SloBes za učenje slovenske slovnice, pri katerem so sodelovale naše kolegice. ============ 2. Kritika Slodnjakovega zbornika V celovškem Zvonu je izšla ocena Franceta Pibernika, ki ni zadovoljen s Slodnjakovim zbornikom, ki ga je izdal Oddelek za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani, ker se oddelek ob tej priložnosti ni opravičil svojemu pokojnemu učitelju in ker referenti menda niso ustrezno umestili Slodnjakove literarnozgodovinske metode. Kot eden od avtorjev in kot sourednik zbornika se z očitki ne morem strinjati. Zakaj bi se oddelek opravičeval Slodnjaku, ko pa je bil v času pogroma večinoma na njegovi strani? Z veseljem pa lahko poročam, da so ocene knjige Vladimirja Osolnika Istorija književnosti o Petru II Petroviću Njegošu ugodne, prim. Vijesti, 25. 9. 1999. ============ 3. Odcepitev slovenistike Na zadnjem senatu FF 1. marca je dekan zagovarjal tezo, naj Filozofska fakulteta kljub predimenzioniranosti (skupaj z MF nas je za pol UL!) ostane skupaj, dokler nimamo rešenih prostorskih problemov in ker bi cepitev prinesla težave študijskim kombinacijam. Na vprašanje, ali ti argumenti veljajo tudi za cepitev oddelkov na manjše enote, je dekan odgovoril, da ne. Ponovil pa je, da si novih prostorov ali novih sistemizacij od cepitve našega oddelka na slovenistiko in slavistiko ne smemo obetati. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000303/f5e8762d/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Mar 7 07:54:55 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?B?QWxlxaEgQmplbMSNZXZpxI0=?=) Date: Tue, 7 Mar 2000 07:54:55 +0100 Subject: [SlovLit] spletne novice februar_2 Message-ID: <004601bf8802$3b981d00$0501f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Ali je ukvarjanje s Prešernom znanstveno relevantnejše od ukvarjanja s tretjo ligo? Najprej si moram prevesti Miranovo besedo relevanten: najbr? je mišljeno "prispeva novo, netrivialno znanje o predmetu". Govorimo torej o razpravah, ki hočejo biti raziskovalne, inovativne, tistih, ki so namenjene ožjemu krogu strokovnjakov. Ne govorimo o uvodnih, preglednih razpravah za širšo ali laično publiko. Če gre namreč za razprave za laično publiko, so verjetno bolj privlačne velike teme, v literarnem primeru velika imena. (Jaz kot literat raje preberem razpavo o črnih luknjah, prapoku itd. kot pa razpravo o tem, kako se gibljejo molekule helija pri -40 stopinjah.) O inovativnih razpravah govori Jure Zupan. Če ga prav razumem: razprava je potencialno relevantna, ko smo postavili hipotezo in jo potrdili (oz. pokazali, da je ni mogoče ovreči; to ponavadi vzame več časa). Šele verificirane hipoteze gredo na tehtnico. Ta ugotovitev je važna, ker gre nekaterim humanističnim razpravam predvsem za postavljanje, ne pa za potrditev hipotez (potrjevanje hipotez je za črnce, ne za modre glave). Poleg tega je humanistični stil včasih tako nejasen, da hipoteze pogosto sploh ne moreš uzreti - posledica tega, da razprava ni sad dolgotrajnega dela, ampak se zgolj beleži trenutni tok razpravljalčeve misli. Ampak tudi slabe razprave o velikih imenih niso predmet naše diskusije. Predmet naše razprave so samo dobre razprave o velikih vs. malih literatih. Katere so bolj relevantne? Gre po mojem za to, da imamo v humanistiki opraviti z velikim številom ti. znanstvenih paradigem. Paradigma sestoji iz teorije (= aksiomi, pravila izpeljave ..., rešeni in nerešeni problemi), delujočih raziskovalcev in bolj pasivnih odjemalcev znanja. Posamezni znanstvenik pripada eni paradigmi (v vsem življenju morda večim, v konkretnem trenutku pa le eni). Zanj kot za delujočega raziskovalca so relevantne razprave, ki pripomorejo pri reševanju njegovih problemov. Ostalo spada na področje "zanimivosti". Področja njegovega "zanimanja" pa so lahko različna. In tu velja spet isto: ko ga "zanima" področje A, so važne razprave z A itd. Ta področja ima v danem času verjetno tudi hierarhizirana. Mene kot literarnega zgodovinarja recimo trenutno najbolj zanima zgodovina slovenskega verza, sledijo zgodovina nabožne literature, potem vprašanja estetskosti in literarnosti literature, ljudska epika itd. Zato raziskujem, berem, kupujem in vrednotim v tem zaporedju. Mislim, da tudi pri tistih, ki so pretežno bralci in manj proizvajalci razprav, ni dosti drugače. Tudi oni se navdušujejo za teorijo X bolj kot za teorijo Y. Morda velja podobno tudi za cele generacije: v generaciji 60-ih se jih je več navduševalo za interpretacijo kot za kaj drugega, danes pa za, kaj vem, sociološke raziskave literature. Mislim, da nasplošno - neodvisno od časa in zunaj paradigem - težko govorimo o tem, kaj ima večjo težo. Težko je primerjati vrednost razprav iz različnih paradigem, ker so paradigme do neke mere verjetno nekompatibilne. Težko je reči, ali je na splošno interpretacija Krsta pri Savici važnejša od sociološke razlage fenomena Koseski. (Zanimiva bi bila zgodovinska statistika, koliko je posamezno obdobje produciralo razprav o velikih in malih avtorjih.) Dejstvo, da nekdo (tudi jaz pred leti) raje poseže po razpravi o Kosovelu kot o Francu Oniču, bi verjetno pričalo ne o tem, da je ta razprava zaradi Kosovela apriori pomembnejša, ampak da se dotični bralec navdušuje za paradigmo, ki ji rečemo literarna interpretacija. Ta je imela predzadnjih 20-30 let največ vpliva in se je prenesla tudi v šole. Aleš Bjelčevič ********************************************************* "Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige." Miran Hladnik "Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Jure Zupan" -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/c07546c6/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 09:43:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 Mar 2000 09:43:27 +0100 Subject: [SlovLit] =Denarji_za_študij_in_raziskave Message-ID: <003e01bf8811$36e71a40$6803f9c2@hladnik> Kdor se zanima za štipendije (podiplomske, podoktorske in druge), naj se naroči na informacije SrcInfo. Prijavite se s pismom na listserv na soros.si in v prvo vrstico pisma napišite subscribe srcinfo Tule je glava srcinfovih sporočil: ******************************************************************* SRCINFO 125. stevilka 3. marec 2000 Glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe ******************************************************************* SRCINFO je tedensko glasilo, ki predstavlja nove publikacije in drugo gradivo, dosegljivo v Studentskih informacijskih centrih SRCe, tuje univerze in studijske programe, razpise za stipendije,... Informacije so prvenstveno namenjene studentom in profesorjem ter vsem ostalim, ki so zainteresirani za studij ali kaksno drugo obliko izpopolnjevanja v tujini. Vsakogar od prejemnikov tega glasila, kakor tudi druge, ki bi zeleli postati njegovi redni narocniki, vabimo, da se aktivno vkljucite v oblikovanje tega glasila. Svoja vprasanja, na katere bi zeleli prejeti odgovor v tem glasilu, lahko posljete na naslov: sonja.dular na uni-lj.si Ce se zelite odjaviti, posljite sporocilo na listserv na soros.si in v prvi vrstici napisite: UNSUBSCRIBE srcinfo. Vljudno vas tudi vabimo, da obiscete nase strani na internetu: http://www.ljudmila.org/srce ===================================================================== V tej stevilki predstavljamo: 1. AMERICAN COLLEGE of MANAGEMENT & TECHNOLOGY DUBROVNIK 2. HELSINKI SUMMER SCHOOL 2000 3. 3rd INTERNATIONAL SUMMER UNIVERSITY AT FREIE UNIVERSITAET BERLIN, FUBiS 2000 4. STIPENDIJE RONA BROWNA ZA MAGISTRSKI STUDIJ 5. RAZPIS FULBRIGHTOVIH STIPENDIJ V STUDIJSKEM LETU 2001/2002 6. RAZPIS SOFINANCIRANJA STROSKOV PODIPLOMSKEGA STUDIJA V TUJINI 7. RAZNA OBVESTILA ====== lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/a3f2ba2a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 10 15:56:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Mar 2000 15:56:05 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <001d01bf8aa1$9020ce20$6a03f9c2@hladnik> Izšel je nov zvezek Slave (198/99, št. 1), ki jo je uredil Aleš Bjelčevič. Iz vsebine: štirje Nartnikovi članki (o zvezdah in svetnikih v slovenski ljudski pesmi, o igri števil v Prešernovi Zdravljici ter o času v Pregljevi noveli Runje), pet študentskih referatov, članek Nataše Maslennikove o motivu sv. Jurija, Bjelčevičeva razprava o verzu posvetnih pesmi pred Pisanicami s ponatisi obravnavanih (tudi kosmatih) tekstov in Grdinovi pesemski prevodi. Stalni naročniki jo boste dobili po pošti, drugi pa lahko pridete ponjo v knjižnico oddelka za slovanske jezike in književnosti, kjer jo boste dobili zastonj ali za prostovoljni prispevek. Marku Juvanu čestitke ob izidu knjige Intertekstualnost. Denis Poniž je v Delu (9. marca 2000) poročal o Slodnjakovem zborniku. Http://members.xoom.com/ursaspoems/ursa.htm -- Uršine pesmi? Http://www.lovrenc.si/galerija/pesmi_olga.htm -- Olga Kasjak, Včasih sem breza (pesmi) Http://www.feedmag.com/book/halpern_essay.html -- Dan Halpern, The Ironic Curtain. Esej o specifiki srednjeevropske literature: rasla naj bi iz zavesti, kako lahko je človek zamenljiv z drugim, navajena je ne povedati tega, kar misli, je ironična, ima poseben odnos do forme in je razpeta med vzhod in zahod. Http://www.feedmag.com/document/do291lofi.html -- Robert Coover, Literary Hypertext: The Passing of the Golden Age. Esej o tem, kako je zlata doba hiperteksta že za nami. Zdaj je doba spleta, večpredstavnosti (multimedijev), abecedo je nadomestila ikona. Avtor z obžalovanjem govori o umiranju besedilne kulture. Od literarnih zvrsti je novi način komunikacije najbolj naklonjen liriki -- zgled je kinetična poezija. Vredno berila! Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000310/0667f49b/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 13:43:31 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Mar 2000 13:43:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Message-ID: <000d01bf8ce9$bf066840$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 13. januar 2000 9:30 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Kdo zasluži (vec)? Strinjam se z vprašanjem: Ali ne bi izredni in podiplomski studenti morali - za svoj denar! - dobiti vec? (Miran vprasuje, ob clanku v Delu 9.3.2K, ali dobijo izredni tudi na FF le "improviziran predavanjski servis", morda podobno tudi podiplomci.) Dodajam: Ali ne bi tudi redni studenti morali za nas, davkoplacevalski denar (in za svoj), dobiti vec? Predlagam pa, da se taksna in drugacna vprasanja in mnenja o kakovosti studija na FF posredujejo fakultetni komisiji za spremljanje kakovosti (v njej so doc.dr. -S.Kump, V.Zabukovec, T.Virk, M.Babic in prof.dr. M.Kersevan. Naj vprasajo (vprasajte) o tem tudi studente, ne le izredne in podiplomske, tudi redne, tudi na sl-a-o-v-en-istiki! Pozdrav! B.Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/0ba7da61/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Mar 13 22:27:08 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Mon, 13 Mar 2000 22:27:08 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <005101bf8d32$e3821ea0$2b01f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Mislim, da na slovenistiki ne dobijo improviziranih predavanj. Res pa jih dobijo manj od rednih študentov: 15 ur namesto rednih 60. In res je, da jih dobijo v bloku po tri in štiri ure skupaj - v petek popoldne in soboto dopoldne - zaradi česar je efekt nedvomno manjši. Prvi problem je mogoče rešiti takole: izredni študentje bi načeloma lahko imeli predavanja tudi v soboto popoldne in nenazadnje tudi v nedeljo (tako je na Poljskem) - vpršanje pa je, če bi na predavanja hodili. Z drugim pa je tako: trenutno so bloki predavanj taki, da poslušajo dva zaporedna vikenda le enega profesorja (verjetno usluga učitelju, da ni treba več mesecev zapored predavati še v petek popoldne in v soboto). Te bloke bi lahko popestrili tako, da bi v istem dnevu predavalo več učiteljev. Mogoče je torej pomnožiti ure in jih popestriti tako, da na en dan poslušajo vsaj dva predavatelja. S tem pa verjetno ubijemo še tretjo muho: dogaja se, da me prvi petek posluša kakih osem od 15 vpisanih izrednih študentov, v soboto obvezno dva manj, naslednji petek toliko kot prejšnjo soboto, zadnjo soboto pa samo še štiri. Če bo na isti dan več predavateljev, bo po mojem tudi obisk stalnešji. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 10. marec 2000 16:02 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/865ec40a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 09:43:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Mar 2000 09:43:10 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <003a01bf8d91$99a401e0$1c03f9c2@hladnik> Spletno leposlovje Izredni študij Spletni zbirki ========= Spletno leposlovje Zgodba o Perkmandeljcu Jožeta Ovnika je na naslovu http://www.trbovlje.si/perkmandeljc/Zgodba_o_Perkmandeljcu/zgodba_o_perkmandeljcu.html. Iredni študij V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. Spletni zbirki Poleg zbirke slovenskega zgodovinskega romana (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/), ki jo sestavlja popis 309 besedil, je zdaj na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ na voljo tudi zbirka 235 slovenskih kmečkih povesti; obe je v spletno obliko postavil Primož Jakopin. Popis vsebuje bibliografske podatke in marsikje tudi podatke o zgodbi, motivih, sporočilu, času, prostoru pripovedi itd. Obe zbirki sta še v delu, torej prosim za pripombe. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000314/488fcd33/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 06:47:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 06:47:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <001301bf8e41$f29913c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 14. januar 2000 10:55 Subject: Re: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 (Izredni) studij in kakovost Zacetno vprasanje je bilo, ali dobijo (izredni, tudi podiplomci) za svoj denar dovolj, najbrz kaj vec kot moznost poslusati improvizirana predavanja. Vprasanje sem razsiril na redne, ali dobijo za davkoplacevalski in svoj denar dovolj kakovostno moznost studija (sem sodijo tudi: stud.literatura, vaje, konsultacije, nenazadnje izpiti in diploma in se kaj.). Zdaj pa Miran pise, da moti tiste "prave, zaposlene" izredne st. le visina solnine, onih drugih "samoplacnikov" pa niti to ne, saj upajo na lazji prehod po "obvoznici" na redni studij. Ali tako sploh koga moti dejstvo, da del studentov "poslusa" v 1.letniku precej manj ur predavanj, da imajo manj stika z ucitelji in ostalimi studenti, da ne govorimo o verjetno slabsem predznanju (izmerjeno z maturitetnimi tockami)? Studenti dobijo moznost, fax denar, ucitelji za naporno dodatno delo honorar, kaj je sploh narobe? Tudi na podiplomskem je izgleda podobno. Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me njegovo/njeno mnenje. Tudi storkovno drustvo in bodoci delodajalci bi lahko pokazali kaj interesa za kakovost studija, tudi izrednega, ne le tistega v katerega so vkljuceni zaposleni ucitelji/uciteljice. B.Mihevc V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000315/6a634594/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 14:31:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Izredni_študij Message-ID: <003101bf8e82$c28bd5a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Ekorist ; Miran Hladnik Cc: Sent: 15. januar 2000 14:12 Subject: Re: POLEMIKA S HLADNIKOM > O kakovosti in ceni studija > > Sovlitu gre zasluga, da je povezal razmisljanje uciteljev s treh, razlicnih, > fakultet UL (pomorske, filozofske, ekonomske), in se moje, sem namrec z > rektorata. Kronologija "tekstnih dogodkov" po teh treh faxih: > 1 Na prvi - FPP- meni (po Delu) Ostan da zasluzi prevec, > 2 na drugi -FF- Miran razsiri na vprasanje ali dobijo za svoj denar dovolj > tudi redni in podiplomski, > 4 jaz temu pritrdim in poskusam pritegniti pozornost komisij za kakovost, > 3 njegov kolega pravi da kar dobro predavajo in predlaga da predvata v > petek/soboto po dva, > 6 na tretji - EF- pravi Joze, da se tudi potrudi, (kljub "usivem" honorarju > v primerjavi s FPP, pripravil je z "mednarodno" pomocjo ucbenik za "na > daljavo", dobro ocenjuje "freh" "attitude" "mladih samoplacnikov" in > "motiviranost" starejsih, najbrz zaposlenih, izrednih studentov. Sprasuje > koliko slabsih smo pripravljeni vpisati (po obvoznici mimo vpisne selekcije > rednih, BM) za l.kruhek in s.mir, > 5 Miran spet zozi stvar in pravi, da se tatimi/mamini "samoplacniki" ne > pritozujejo nad solnino/cestnino za obvoznico do rednega studija, > 7 danes v "Delu"15.3.2K dekan prve pravi: > "Predavatelji pri nas ne zasluzijo prevec" in pravi, da za placilo ucitelji > izrednih poleg predavanj oz. primernega podajanja snovi, "porabi kar nekaj > ur za konzultacije, ki jih je dolzan ponuditi studentom, dodatne ure za > seminarje, ocenjevanje seminarskih nalog, projektov in študijskih primerov > /.../ vsaj 7x se mora peljati v C. /.../ imeti mora vsaj 3 izpitne roke > /...in.../ se 2 leti sprejemati studente na izpite /.../" > 8 Se vedno ostaja zacetno vprasanje: ali dobijo izredni za svoj denar > dovolj, in (dodatna vprasanja) > ali dobijo (za svoj in davkoplacevalski denar) dovolj tudi redni in > podiplomski > ("valueformoney" ali kot recemo mi, SLOvneti "kakozelenajemojadolina" > in koga to (namrec kakovost) sploh skrbi, > ter nenazadnje, kaj naj Univerza (vkljucno z senatom in rektoratom) stori > sprico vsega tega in tistega kar se pride?! > > Pa-zdrav-i-Ostan-ite! dr.B.Mihevc > > ----- Original Message ----- > From: Ekorist > To: > Sent: Wednesday, March 15, 2000 8:25 AM > Subject: POLEMIKA S HLADNIKOM > > > Spoštovani sotrudnik! > > Kot bralec "slovlit" (o razlogih zdaj ne bi) in kot nekdo, ki se ravno muči > s 350 izrednimi študenti, moram reči, da je po mojem mnenju začetek zgodbe v > njenem koncu: ali dobimo enako kakovosten ("kakovosten"?) output kot z > rednega študija? Uspelo mi je, da imajo pri Poslovni matematiki vsaj 45 ur > predavanj in vaj (na rednem študiju jih objektivno realiziramo kakih 80-84 > ur) in dovolj spodobno literaturo, ki sem jo pretežno razvil v okviru Phare > projekta za študij na daljavo in jo zdaj nekoliko predelano uporabljam za > vse študente. > > Ostaja dejstvo, da bi z največjim veseljem nagnal približno polovico > omenjene populacije, ki jo sestavljajo "obvozničarji", ki so jim ati in mame > plačali šolnino. Tako freh generacije že dolgo nisem videl. Motivacija za > študij je signifikantno (O.K., wild guess) večja pri nekoliko starejših, ki > so sami izluščili cekine. Kombinacija "ne preveč zarjavel" + "motiviran" > daje rezultate, ki so kljub manjšemu številu ur (očitno na račun bolj > poglobljenega individualnega dela) celo boljši kot pri rednih študentih, > zato mislim, da manjše število ur ni tako problematično, kot se morda zdi na > prvi pogled, ali vsaj da slabo pojasnjuje razlike v (povprečni) izhodni > kakovosti. Resničen problem je v vprašanju, koliko sigem v levo smo > pripravljeni zajeti za ljubi kruhek (z vidika faksa kot celote) in socialni > mir. > > Lep pozdrav, Jože A. Čibej > > P.S.: Honorar za to delo je ušiv, vsaj v primerjavi s cenami, ki jih lahko > dosegam na trgu, če tarif, ki jih navaja Iztok Ostan za dekanice in podobne > oseb(k)e, sploh ne omenjam. > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 09:28:17 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 09:28:17 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <009101bf8f21$94511de0$5b4602c1@ff.unilj.si> 1. ECTS 2. Merjenje znanosti ============================= 1. ECTS. Prodekanka Neva Šlibar je pripravila predlog točkovanja študijskih programov v kreditnem sistemu in ga razposlala vsem, ki imajo na ff e-naslov. Če ga kdo od slovlitjanov želi, mu ga lahko pošljem. Povzemam in komentiram bistveno: a.. Tečaji naj bi bili v strnjenih enosemestrskih terminih, tako da bi lahko učitelj naslednji semester porabil za raziskovalno delo. b.. Temeljni minimalni program, ki zagotavlja diplomo določene smeri, torej matični predmeti, po mojem razumevanju obsegajo do 60 % vseh študentovih obveznosti. Ker sodijo v to količino pri pedagoški usmeritvi tudi pedagoški predmeti (210 ur), celota ur v štirih letih pa ne sme preseči 3000, pomeni to pribl. 1600 ur za matične predmete. Izračun velja za enopredmetni študij. Dvopredmetni študij, kjer je treba ure deliti z 2, je torej nesmiseln, ker najbrž ni stroke, ki bi hotela podeliti diplomo na osnovi pičlih 800 ur matičnih predmetov -- toliko je v najboljšem primeru ur v enem letu. c.. Izbirnosti mora biti vsaj 30 %. d.. Predmetov v letu sme biti od 8 do 10, kar pomeni, da mora imeti predmet povprečno več ur kot zdaj, to je od 75 do 90 ali povprečno tri tedenske ure v letu ali 6 tedenskih ur, če je omejen na en semester. e.. Vsaj 10 % ur naj bi bilo zunaj smeri oz. oddelka. f.. Učitelj naj bi eno tretjino svoje obveznosti namenil izbirnim predmetom. g.. 60-urni predavanjski tečaj skupaj z izpitom da ob prevodu v kreditni sistem okroglo 5 točk, vaje dvakrat manj. 2. Merjenje znanosti. Zanimivo dopolnjuje našo debato o točkovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov bibliometrična analiza Jezika in slovstva, ki jo je skupina avtorjev objavila v zadnji številki JiS-a. Številka bo kmalu tudi na spletu (http://www.ff.uni-lj.si/jis/). Tako bi bilo koristno pregledati še druge strokovne revije s področja in na podlagi primerjave določiti njihovo pomembnost. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000316/6b4db398/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 10:40:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 10:40:41 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Kakovost_študija Message-ID: <000901bf8f2b$b38a1540$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 16. marec 2000 10:08 Po mojem skromnem mnenju je za boljšo kakovost (rednega, izrednega...) študija treba profesorje drugače motivirati, namreč tako, da bo pedagoško delo primerneje ovrednoteno tako pri napredovanju v naziv kakor finančno. Zdaj je eno in drugo bolj švoh, profesorju se marsikaj bolj "splača" kakor delo s študenti, tako da se jih tudi manjše koriferje od S. Žižka izogibajo "kot kuge". Zase lahko rečem, da npr. naše podplomantke stažistke na Oddelku zanesljivo dobijo od mene več kakor jaz od inštitucije, saj zanje ne dobim nič. Pa moji kolegi tudi ne. Tudi plačilo dela z zunanjimi podiplomci poteka po požje, da ne govorimo o študentih zamejcih s posebnim statusom. Če bi si npr. izmislila za našo stroko zelo potreben specialistični študij, bi sredstev zanj pri tej fleskibilnosti najbrž ne dočakala do penziona. To so morda banalne reči, ampak banalnostije več vrst, tudi v big science, zaradi katere poznam nekaj pedagoško kakovostnih učiteljev, ki imajo težave z napredovanjem. In se, če ne prej, vprašajo, če se jim to splača. Boža Krakar From mateja.gomboc na guest.arnes.si Thu Mar 16 12:38:11 2000 From: mateja.gomboc na guest.arnes.si (Mateja Gomboc) Date: Thu, 16 Mar 2000 12:38:11 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Tri_regratove_lučke Message-ID: <001001bf8f3c$1c906ca0$cf04f9c2@o5v1f4> Dragi prijatelji, prav rada prebiram tožbe in hvale od tod in drugod zavzetih in nade budečih slovitjanov. Zato še od mene nekaj misli iz goriškega zaledja: - do- in podiplomskim studentom, bodimo odkriti, so bila vedno ponujena tudi kaksna predavanja, ki niso nujno ponujala znanje in vedenje za izpit ali nadaljnje pedagosko delo. In kaj zato: so pa opozarjala na pluralnost intelekta, ko zmore preseci inertnost in ujetost aksioma! Da se lociti pleve od semena, gnoj od zlata. Lepo je tudi, da iscemo dobro in ne slabega, kajne? - okrog delitve literature in jezika: pred dnevi sem v Rimu (med vecerjo) govorila o tem s prijatelji Italijani, ki poucujejo italijanski jezik ('lettere'). Njihovo obcutje: njihovi nadebudni dijaki nimajo nobenega besednega zaklada. Prav tako tudi niso sposobni nikakrsne korelacije s knjizevnostjo, ki jo jemljejo kot podnajemnico zgodovine, ne jezika. Njihovi dijaki (po njihovem mnenju sodec) berejo manj kot nasi, jezika se ne ucijo od Manzonija, pac pa Berlusconija. Debata je bila dobra, vecerja slastna. - kako pa je goriskemu profesorju? Tudi malo zalostno. Jutri moramo biti za solskim katedrom, pa bi sla raje na srecanje ob pocastitvi 90-letnice pesnice Ljubke Sorli, ki se bo zacela ob 10. uri na gradu Kromberk. Velicastno bo. Pridite vsaj vi, ce ze mi ne moremo. Lepo bodite, Mateja Gomboc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 22 08:15:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 22 Mar 2000 08:15:34 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_5 Message-ID: <000701bf93ce$6c4572e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletna poezija Avtorske pravice Predlog kreditnega točkovanja ================== Spletna poezija Http://www.geocities.com/matija_kocevar/zgodbe.html - Matija Kočevar, zgodbe. Http://www.geocities.com/matija_kocevar/pesmi.html - Matija Kočevar, pesmi. Http://www.batcave.net/poezija/barbara.htm - Barbara Kozak, poezija. Http://www.s-pgm.mb.edus.si/users/2g/josipa_pavlinic/VERZ.HTM - Josipa Pavlinič, Narkomanka. Avtorske pravice Kdor se je sprehodil po slovenskem leposlovju v spletni obliki (http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2), ve, da je od Alojza Gradnika lahko dobil samo seznam naslovov pesemskih knjig (http://www.ijs.si/lit/grad_toc.html-l2). Prijatelj z računalnikom je sina Alojza Gradnika opozoril na pozabljeno spletno povezavo na zbirko Večni studenci, ki sem jo pred časom začel elektronsko redigirati, vas pa prosil za pripombe k redakciji; povezavo je našel najbrž v moji osebni bibliografiji. Ker dedič avtorskih pravic spletni objavi nasprotuje, sem v izogib nepotrebnim pravnim zapletom povezavo in dokument ročno zbrisal; strokovne pripombe k elektronskemu Gradniku bom zbral pač na drugačen način. Kreditne točke Odzivam se na povpraševanje in s spodbudo prodekanke Neve Šlibar pošiljam v branje njen Predlog kreditnega točkovanja na FF, glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/krediti.doc. Konstruktivne pripombe seveda zaželene. lp miran From klemenl na hotmail.com Wed Mar 22 13:04:59 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Wed, 22 Mar 2000 13:04:59 CET Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000322120459.53857.qmail@hotmail.com> >Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me >njegovo/njeno mnenje. Zame kot podiplomske študenta vprašanje predavanj ni aktualno. Izkušnje z dodiplomskega študija mi govorijo, da so predavanja večinoma enosmeren in reduciran vir informacij, ki jih je moč v obilnejši in izčrpnejši v istem času dobiti v knjižnici, beroč zahtevano študijsko literaturo (priznam, zelo pragmatičen vidik). Le redko predavanja poživljajo profesorji z novimi dognanji oz svežimi pogledi na staro gradivo. Za takšna predavanja smo krivi tudi pregovorno anemični študenti, ki nam je vsaj v začetnih letnikih profesorjeva avtoriteta in strah pred osmešenjem pretrd oreh. Konzultacijski način se mi zategadelj zdi primernejši, ekonomičnejšim, in nenazadnje, bližje pojmu samostojnega pristopa k študiju). Toda, da ne bi zašel (problem predavanj je sam zase dovolj obsežen), problematičnejša se mi zdi višina enoletne šolnine za magistrski študij (približno 4oo.ooo Sit), ob vpisu na katerega je že tako treba zadostiti številnim zahtevam. Za primerjavo: celoletna vsota Zoisove stipendije za študenta z odličnim povprečjem znaša 330.000 Sit. Nesorazmerje je dovolj zgovorno samo zase. > > ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Mon Jan 24 10:04:17 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Mon, 24 Jan 2000 10:04:17 +0100 Subject: [SlovLit] studij, izredni, podiplomski Message-ID: <000a01bf664a$01455fc0$506802c1@tu.unilj.si> Pozdravljeni? Slovlit slovlit na ijs.si ni edino glasilo, ki se trenutno ukvarja s studijem, izrednim in podiplomskim ter s solninami se posebej. Poleg posameznih uciteljev in "slovlitovcev" se oglasajo novinarji, tudi dekani in rektor Univ.v L.. "Ljubljanski" Dnevnik ima 20.3.2K takele (pod)naslove: IZREDNI STUDIJ KOT ZLATA JAMA - PA NE ZNANJA. Kdo sluzi s solninami za i.st., kaksna je kakobost i.st.?Na fakultetah in visokih solah zaracunavajo solnine po nerazvidnih merilih. Solnine za i.st.: od 80K do 468K tolarjev za letnik. Honorar za neopravljene izpite. Rektorja Mencingerja navaja novinarka (Ranka Ivelja, pod podnaslovoma: Izredni studij ustreza vsem. Ostanov honorar le povprecen.) takole: "Zdajsnje vodstvo univ. si mocno prizadeva, da bi i.st. omejili na razumno mero, cez noc pa to ne gre. Dejstvo je namrec, da izredni studij ustreza tako drzavi kot clanicam univ., prvi zato, da ni treba financirati solanja za toliko tisoc mladih, clanicam zato ker lahko kaj zasluzijo /.../ "po 10.cl.zakona o vis.s"/....npr./ "za gradnjo objektov /.../ skratka svoje dodatne dejavnosti avtonomno zaracunajo in denar avtonomno porabljajo"./.../ "Dohodki clanic so njihova stvar, univerzo mora zanimati le kakovost studija."/.../ "Tudi sam ne morem pet ali sest ur koncentrirano poslusati predavanja, kako je potemtakem to mogoce pricakovati od studentov? "Menim, da nasploh prevec predavamo, mnoge druge obliekprenasanja znanja so ucinkovitejse, toda k temu nas sili sistem financiranja.Preprican sem, da iz.st. ovira napredek clanice, ker ljudje, ki se kot kaksni kaplani vozijo od ene do druge podruznice, ne morejo delati raziskovalno, kar je pogoj za kakovostno univerzo." Dnevnik v cetrtek 23.3.2K pa pise pod naslovom: ZACETI IN NE ODNEHATI (dc), da se je napotil mag Iztok Ostan, vis.predavatelj Fakultete za pomorstvo in promet UL (z njegovo izjavo o placilu za iz.st. se je zacelo pisanje o tem v Slovlitu) po svojih stevilnih neuspelih protestih pes v Ljubljano "bolj z mislijo na studente kot na oblastnike". Tam namerava, v ponedeljek med 14 in 15 uro, "v parlamentu izrociti podpise 1090 obcanov pod civilno pobudo za zakonitost visokosolskega pedagoskega procesa", da se "pri uresnicevanju visokosolskega studija zagotovi redni nadzor nad upostevanjem zakonov". "Nekaj studentov me je ze prosilo, da bi sli z menoj." Ostan je preprican (po Dnevniku):" da se nasim studentom slabo pise, saj so diplome na zbirokratiziranem slovenskem trgu zelo cenjene, znanje pa ne in zato tezko dobijo zaposlitev. Ker je vse znanje zbrano na univerzi, mora ta nujno opraviti svoje poslanstvo, sicer nas caka narodna katastrofa." Torej se nas rektor skoraj strinja s protestnikom in nekaterimi Slovlitovci. Seveda, saj ga veze Poslanstvo ljubljanske univerze (sprejel ga je Senat UL 7.5.1996, glej izgubljeni Vestnik UL, letnik 1996), v katerem pise, da "Univerza /.../ svoje /.../ delovanje /.../ utemeljuje na nacelih - profesionalne odlicnosti oziroma zagotavljanja cim visje kakovosti" /.../. In kaj menim jaz? Ponudba studija za "netradicionalne", zlasti starejse studente, tudi podiplomce, sodi vedno bolj v sodobni model univerze. Seveda je treba zagotoviti kakovost za vlozen denar, nas in njihov. Predavanja tudi za redne studente ze zdavnaj niso edina pomembna stvar. Ce ze ne posnemamo dobrih tujih univerz, pa dajmo vsaj naso Ekonomsko fakulteto, ki izvaja izredni studij "na daljavo" z dobrimi ucbeniki, komunikacijskimi povezavami (npr.e-posta), strokovnimi tutorji v enotah izven Ljubljane in enako zahtevnimi kriterij kot na rednem studiju. Ponovno pozivam se kakega (bivsega?) izrednega studenta (slavista?) da se oglasi. Tudi predlagam, da se s temi sttvarmi soocijo clani komisij za spremljanje kaokakovosti na FF in druge. Se par odzivov pocakam, potem bi pa po predlogu Mirana H. povzel razpravo v Slovlitu v kratkem clanku v Vestniku UL. Ostan'te zdrav'! dr. B. Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000324/79c4b860/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 27 19:53:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Mar 2000 19:53:27 +0200 Subject: [SlovLit] =Zoltan_Jan_pošilja_... Message-ID: <000901bf9815$5c2188e0$2d03f9c2@hladnik> From: Zoltan Jan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, March 23, 2000 11:37 PM Subject: prošnja za pomoč Živijo Miran, ne vem zakaj mi ne uspe poslati spodnje vabilo. Prosim te, da bi ga slovitljanom posredoval Ti. ================== Izkoristite priložnost, da poveste svoje mnenje o financiranju znanosti. Lepe pozdrave Zoltan JAN DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE V A B I L O N A P O S V E T akademik, profesor dr. Veljko Rus in profesor dr. Franc Vodopivec pripravljata posvet z naslovom ZASNOVA PREDLOGA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI Posvet bo v sredo, 29. marca ob 10. uri v mali dvorani državnega sveta, v prostorih Parlamenta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. Na posvetu bomo razpravljali o treh sklopih vprašanj, ki naj bi bila temelj zakonodajne ureditve na področju javnega financiranja ReR . 1.. Je javno raziskovanje v Sloveniji danes javna služba? Če je, kakšne so dolžnosti in finance raziskovalcev in kaj lahko javnost od njih zahteva? 2.. Dejavnosti in interesi raziskovalcev so zelo široke. Razlaga relevantnosti dela, kriteriji kakovosti, ciljna naravnanost, mesto v državi in družbi so zelo raznoliki. Je mogoče vso različnost in raznolikost racionalno povezati v eni agenciji za znanstveno raziskovanje? Bo sistem učinkovit, bo imel ustvarjalno vlogo v mejitvi in rasti vseh elementov države in polno odgovoren za nadzor javnega denarja? 3.. Kakšno naj bo razmerje regulacije in samo regulacije na področju znanstvene dejavnosti? Vabimo Vas, da se udeležite posveta in z vprašanji sodelujete v razpravi. Prosimo, da svojo prisotnost potrdite na tel. št. 061 1262 133. -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000327/2ff4fe54/attachment.html From klemenl na hotmail.com Tue Mar 28 14:15:48 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Tue, 28 Mar 2000 14:15:48 CEST Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000328121548.95813.qmail@hotmail.com> >Glede Vaših pripomb menim naslednje: slabe izkušnje na predavanjih ne >izključujejo možnosti, ki jih nudijo kontaktne oblike posredovanja znanja v >skupini, saj je treba kvaliteto spremeniti, torej zvišati in to je naš >cilj. >Kako lahko sodite o kvaliteta nečesa, česar doslej še ni (namreč >organizirane oblike podiplomskega študija na nekaterih programih)? O ničemer nisem sodil, še najmanj o kvaliteti nečesa, česar še ni in in o čemer nimam nobene izkušnje. Moje mnenje, in ne (ob)sodba, se je nanašalo na štiriletne dodiplomske izkušnje s predavanji (kar je jasno poudarjeno) in prav te izkušnje to mnenje, čeprav študentsko, upam, tudi legitimirajo. Želel sem opozoriti, da z mojega, "konzumentskega vidika" problem predavanj ni toliko v št. ur, tedenskem terminu, izenačenosti z rednim študijem ipd., temveč kvaliteti in obliki predavanj. Naj konkretiziram. S prijatelji, večinoma računalniškimi strokovnjaki, študenti računalništva, smo v okviru kontaktne e-grupe Omega pred kratkim polemizirali o upravičenosti oz. neupravičenosti stavke učiteljev. Med (mnogimi) razlogi, ki naj stavke oz., bolje rečeno, povišanja plač ne utemeljevali, je bilo navedeno tudi počasno spreminjanje temeljnih dognanj v nekaterih vedah (omenjena je bila tudi slovenščina) v primerjavi z računalništvom. Tako naj bi npr. učitelji slovenščine za lahkoto ostajali strokovnjaki v svoji vedi tudi še z znanjem, ki so si ga pridobili na fakulteti oz. zgolj z občasnim spremljanjem strokovne literature. Vsa moja prepričevanja, da tudi na področju literarne in jezikovne vede kvantiteta (pa tudi kvaliteta) zgolj enoletne produkcije presega zmožnost normalnega spremljanja brez močnega selektivnega aparata, so bila zaman. Razloga za njihovo omaloževalen odnos do produkcije (hitrega spreminjanja) na ostalih strokovnih področjih seveda ni potrebno iskati daleč: vtis o "nespremenljivosti" in zacementiranosti znanja pri slovenščini (če za žrtveno jagnje vzamemo njo) je moč dobiti kot učenec, dijak ali študent, saj posredovalcev znanja (učitelja, profesorja) slovenščine za razliko od profesorja računalništva k spremljanju sprememb (ki jih je - tudi zaradi računalništva - ogromno), inovacijskim rešitvam, svežim pogledom, ne sili nič, razen spreminjanja učnih programov (grobo posploševanje naj se mi prosim zaradi časovne stiske oprosti). Vse kaj drugega kot neizprosno tržišče računalništva, v katerem bi strokovnjak, ki bi se opiral le na znanje, dobljeno na fakulteti, kmalu ogrozil svojo eksistenco. Razlika je torej majhna, a bistvena: razlike v hitrosti spreminjanja ved (zame) ne obstaja, obstaja le varovalni mehanizem pri nekaterih vedah (pri računalništvu mdr. tržišče), ki nespremljanje sprememb hitro in ostro kaznuje. Pomanjkanje tega varovalnega mehanizma, ki bi moral biti vgrajen sistemsko, pa govori, da bi do podobnih negativnih izkušenj prišlo tudi pri podiplomskem predavanj. Kako je namreč mogoče, da sem se tekom štiriletnega študiranja srečeval s predavanji, baziranimi na strokovni literaturi, s katere letnico izida bi se lahko bahala le arhivska vina, porumeneli listi, ki so profesorju služili, pa bi privilegirano mesto lahko našli kot predmet starejše slovenske književnosti? Kako se (je)lahko posamezne izpite naredilo tudi z deset in več let starimi zapiski? Da se vnaprej izognemo nesporazumu: vsi profesorji seveda niso bili takšni, razmere so se v zadnjih letih mojega študija dramatično izboljševale. Nenazadnje - prav zaradi strokovnih in osebnostnih kvalitet, pedagoške usposobljenosti nekaterih profesorjev, ki so me okužili z veseljem do študija sl. književnosti, sem se vpisal v nadaljni študij (izjemno lepe spomine imam tudi na nekatere srednješolske profesorje slovenščine). Vseeno pa se mi zdi, da so tovrstne pozitivne izkušnje bolj posledica zanesenjaštva (še vedno motivacija z največ oktani) kot sistemska rešitev, ki bi za preverjanje strokovne kompetetnosti profesorja poleg števila bibilografskih enot, indeksa objavljanja itd. upoštevala tudi kvaliteto predavanj. In mojem mnenje samo o podiplomskem sistemu predavanj. Kontaktnih oblik poučevanja nisem izključeval, nasprotno, mislim, le, da to nikakor ne bi smela biti v obliki rednih (vsakotedenskih) predavanj, saj bi onemogočala individualiziran, samostojen pristop k študiju ter medfakultetne in mednarodne povezave. "Alternativnih" organiziranih kontaktnih oblik (gostujoča predavanja, predavanja, objavljena na internetu in razpravljanje na njem s profesorjem ter ostalimi kolegi, konzlutacije itd.) pa bi se zelo razveselil. Lep pozdrav, Klemen ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Marko na alpha.zrc-sazu.si Fri Mar 31 14:59:50 2000 From: Marko na alpha.zrc-sazu.si (MS1) Date: Fri, 31 Mar 2000 12:59:50 +0000 Subject: [SlovLit] (Fwd) The 2000 egg school Message-ID: <008783857101f30ZRCS@zrc-sazu.si> Morda bo koga zanimalo tole, za kar me je kolega Starke prosil, naj posredujem zainteresiranim: Dear Marko Snoj, we kindly ask you to help us disseminate the information about our 7th free Eastern Generative Grammar school. The relevant information is in the annoucement below, and the most complete and up-to-date information about the school will always be found at: http://coolschool.auf.net/ Thank you for your help! Michal Starke starke na uni2a.unige.ch 7th Central European Summer School in Generative Grammar Blagoevgrad - Bulgaria 31 July - 11 August 2000 http://coolschool.auf.net/ This is the summer school previously held in Olomouc-Debrecen-Plovdiv. As always it is entirely free, with very inexpensive lodging, it has very high level teachers discussing the results of the latest research, offers two weeks of intensive intellectual work, and is hosted in a small and charming city. This year we have a particularly enticing roster of teachers: David Pesetsky (MIT), Orin Percus (Milano), Michal Starke (Geneva), Irina Sekerina (Rutgers), Stephen Neale (Rutgers), Peter Ludlow (Suny), Winfried Lechner (Tubingen), Jeffrey King (UCDavis), Katarina Hartman (UFrankfurt), Gienek Cyran (Lublin), Michael Brody (UCL/Budapest), Daniel Buring (UCSantaCruz), Cedric Boeckx (UConn), Klaus Abels (UConn) The school will be separated into two distinct tracks: * an intro-track, with 11 topical introductions (covering syntax, semantics, phonology, philosophy of language, psycholinguistics, see class listing at the end), * an advanced-track with 12 seminars + daily intensive discussion-sessions (see class listing at the end)). Up-to-date info, forms for applications, news, etc. will always be at: http://coolschool.auf.net/ (If you need more info, you can contact: starke na uni2a.unige.ch) Here are some keypoints: -> Blagoevgrad is a small and charming university-town in Bulgaria, easily reachable, just 1h south of Sofia. -> There is a sizeable amount of grants available to cover travel and hotel charges of people from Central/Eastern Europe. -> Hotel costs is low: 3,60$/night. -> the registration deadline is: 15 May 2000, with the registration form at: http://coolschool.auf.net/apply.html -> the school has a tradition of great fun on top of intensive intellectual life. And we intend to maintain that this year ;-) Acknowledgements: The egg school is organised by the Blue Twin Society + GLEE, and it is most greatful to the American University of Blagoevgrad (AUBG) and other sponsors for their financial support. Classes in the Intro Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Introduction to Minimalism, its precursors and alternatives Michal Starke (Geneva) The Basics of Generative Syntax Winfried Lechner (Tubingen) Introduction to Binding Theory Katarina Hartman (UFrankfurt) Introduction to the Syntax of Coordination Cedric Boeckx (UConn) Introduction to Case (and the EPP) Klaus Abels (UConn) Introduction to Locality Daniel Buring (UCSantaCruz) The Basics of Formal Semantics Peter Ludlow (Suny) + Stephen Neale (Rutgers) + Jeff King (UCDavis) Introduction to Philosophy of Language and Linguistics Orin Percus (Milano) Introduction to Logical Form: the motivation for variables Gienek Cyran (Lublin) Introduction to the Structure and Content of Syllables Irina Sekerina (Rutgers) Introduction to Psycholinguistics Classes in the Advanced Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Case, Tense and the Typology of Clauses Michal Starke (Geneva) Morphology, the Lexicon and Other Embarassing Appendices Winfried Lechner (Tubingen) Syntactic Phrase Structure Paradoxes Katarina Hartman (UFrankfurt) + Daniel Buring (UCSantaCruz) Reconstruction Michael Brody (UCL/Budapest) Developments in Elegant Syntax Cedric Boeckx (UConn) Movement and theta-positions Jeffrey King (UCDavis) The Syntax and Semantics of Day Designators Peter Ludlow (Suny) Directional Entailingness and NPIs Stephen Neale (Rutgers) Quantifiers and Necessity Orin Percus (Milano) Locality conditions on variable binding Gienek Cyran (Lublin) Syllable Markedness and Typology Irina Sekerina (Rutgers) Experimental Methods Marko Snoj Institut za slovenski jezik ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 61 12 56 068 Faks: +386 61 12 55 253 E-Mail: Marko na zrc-sazu.si From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:19:12 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] kakovost studija, predavanja Message-ID: <001701bf6e1f$5cc1a7a0$506802c1@tu.unilj.si> K nasi diskusiji o kakovosti /izrednega, rednega, podiplomskega studija/ se primer, kako studirajo ekonomijo v ZDA (Babson College) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/5b1f27e5/attachment.html From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:42:36 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:42:36 +0100 Subject: [SlovLit] studij, predavanja Message-ID: <002601bf6e22$9f8ca000$506802c1@tu.unilj.si> K diskusiji o kakovosti studija /izrednega,rednega,podiplomskega/ dodajam nekaj vtisov o studiju ekonomije na Babson Collegeu v ZDA Tanje K.Jukic, nase studentke na izmenjavi (iz: Gea novice, januar 2000): "Opremljenost predavalnic in tekmovalnost studentov se neda primerjati z nasimi prerdavalnicami in znanimi studenti. Predvalnice so /prostornejse/, mnogo bolj opremljene (LCD projektorji, dotopo do interneta ter interni telefon). Vsak slusatelj ima m oznost prikljucitve na elektricno omrezje, tako, da si lahko studentje pri svojem delu pomagajo z "note-book". Tekmovalnost in odlocnaost ameriskih studentov sem obcudovala. kritike (pozitivne in negativne) so jim dajale energijo oz. motivacijo zato, da so se trudili biti se boljsi. Ob tem sem se velikokrat spomnila na besede prof.Zizka:"Live hard, play hard." Moja zelja po spoznavanju studentov, njihovih zelja in preferenc ter tistega, kar jih motivira, je bila se vecja, ko sem dobila delo pri prof.L.Godtfrendsenovi kot "research assistant". /.../Moram povedati, da je to prav neverjeten obcutek, stati pred studenti in jim razkrivati vse smeri, ki so jim na voljo, biti njihov "coach". Vsak ki stopi pred studente in se ne vprasa, kaj lahko da studentom in kaksne so lahko posledice tega, je milo receno norec." Res lep primer pristopa k studiju, ki mu pravijo "student centered"! Ameriski (in tudi tuji) studenti seveda nekaj placajo in se skupaj s profesorji in asistenti trudijo za bolj kakovosten studij. (Kot vidite uporabljamo tuje besede za take stvari, ki so pri nas se bolj redke, a zazeljene. A tako smo presadili v slovens'no tudi "krompir", "avto" in se kaj.) Ostan-te-zdrav! dr. Bogomir Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/daa39422/attachment.html From mojca.cepic na ijs.si Tue Apr 4 09:42:08 2000 From: mojca.cepic na ijs.si (Mojca Cepic) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:42:08 +0200 Subject: [SlovLit] Uporaba s ali z Message-ID: <000701bf9e09$48045140$c90602c1@ganymede.ijs.si> Najprej se opravičujem, ker vdiram v vašo debatno skupino z vprašanjem, ki ne sodi na področje literature. Po poklicu sem fizik (fizičarka). Fiziki v slovenskih besedilih pogosto uporabljamo besedno zvezo z S označimo .... ali morda s S označimo..... V gornji zvezi se S prebere kot ES. Kaj torej stoji pred S? Ali moram napisati s in ga izgovarjati kot z (z ES), ali lahko napišem ... z S označimo ...? Lep pozdrav Mojca Čepič +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Dr. Mojca Čepič Jožef Stefan Institute Jamova 39 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 17 73 471 fax.: +386 61 17 73 716 e-mail: mojca.cepic na ijs.si or Doc. dr. Mojca Čepič Faculty of Education Kardeljeva pl. 16 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 18 92 200 fax.: +386 61 18 92 233 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/785e2965/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 4 09:59:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS 17 (195 KB) Message-ID: <004601bf9e0b$be7daf40$4503f9c2@hladnik> Strežnik, s katerega pošilja sporočila predsednik SDS Zoltan Jan, je bil po čudnem slučaju uvrščen med smetilce elektronskega okolja in je zato ekološko ozaveščeni slovlitjanski strežnik ogorčeno zavrnil njegovo neposredno pošiljko zadnje Kronike. Dokler pri Janovih ne počedijo, naj gre torej Kronika v svet z mojega naslova. Lp miran -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Kronika17PWa (1).rtf Vrsta: application/msword Velikost: 199010 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/80fb3b35/attachment.dot From matija.majcenovic na siol.net Tue Apr 4 13:24:58 2000 From: matija.majcenovic na siol.net (Helena_Majcenovič?=) Date: Tue, 4 Apr 2000 13:24:58 +0200 Subject: [SlovLit] Predlog z/s Message-ID: <003601bf9e28$69aa1d60$7304fad5@majcen81.siol.net> Spostovana gospa Mojca Cepic, v primerih, kot je omenjeni, se ravnamo po Slovenskem pravopisu 1 -- Pravila (§ 685), ki predvideva pisavo: z Zoisom, s Hugojem in s SKD ter izgovor [s cojzom], [z igojem] in [z eskadejem]. (Izgovor je zapisan v oglatem oklepaju.) V vašem primeru gre za razliko: s S [s sjem] -- izgovor s polglasnikom in s S [z esom]. Torej pišemo drugače kot izgovarjamo. Lepo pozdravljeni Helena Majcenovič Helena.Majcenovic na Guest.arnes.si -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/ff7eba9f/attachment.html From Marko.Juvan na guest.arnes.si Wed Apr 5 12:12:58 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 5 Apr 2000 12:12:58 +0200 Subject: [SlovLit] Obdobja 19 Message-ID: <001d01bf9ee7$8498bea0$580b02c1@marko.zrc-sazu.si> Drage kolegice/kolegi, ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html Lep pozdrav! Marko Juvan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000405/a234f4de/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 15:07:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Apr 2000 15:07:01 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_1 Message-ID: <007f01bf9eff$d6abdde0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletni naslovi Navodila za pošiljanje sporočil Količina ur pri predmetih ========== Spletni naslovi Http://metalab.unc.edu/bosak/ -- Shakespeare v XML-obliki . Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mudfaq-p1.html -- vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) -- kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja --; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit.edu/jhmurray/www/HOH.html -- Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http://curricula.mit.edu/eliza/ -- oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/lit/slovlit.html-l2. =========== Navodila za pošiljanje sporočil Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiranjem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. =========== Količina ur pri predmetih Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanja in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. --- Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. --- Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 17 18:23:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Apr 2000 18:23:39 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_2 Message-ID: <000701bfa889$4b31bd00$0c03f9c2@hladnik> Dobro, o naših ustaljenih zahtevah po večjem številu predavanjskih ur za lastni predmet noče govoriti nihče, torej zamenjajmo temo. Taras Kermauner je te dni praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše! Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras.html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http://www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm -- ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html -- zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 28 11:53:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Apr 2000 11:53:23 +0200 Subject: [SlovLit] Zadnje aprilske spletne novice Message-ID: <000701bfb0f7$b02fda40$2403f9c2@hladnik> 1. Spletki 2. Slovenščina v globalni vasi 3. Veneti naši predniki ===================== 1. Spletki. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 -- Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- Vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu Znanstveniki in kulturni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. ------------------ 2. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.] . Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. --------------------- 3. Veneti naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Transcription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen vklesanega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA MAGOUREI GIAoYA Transkripcija 1: LOJIČKA MA GOJREI GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA NA GOREJ; GEE, AH? OJ, JA! Prevod: "There is a Lojička on the hill: 'Gee, ah? Oh, yeah!'" Razlaga: JE -- "is, there is" LOJIČKA -- "little suetty girl" -- from LOJ -- "suet" -- IČKA, diminutive (MA) NA -- "on" -- MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ -- "mountain, hill" -- metathesis of today's form -- fem. sg. -- locative with an archaic GOREJ case ending for today's GORI (GIA) GJA -- "gee, ah?" -- in the sense of :Gee, I don't know" OJA -- "oh, yes" -- later response ------------------------- Marc Greenberg spomladanskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [Vpije ona:] "Ja, o, ja!" ==================== Še naprej lepe počitnice želim vsem slovlitjanom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 5 15:56:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 5 May 2000 15:56:13 +0200 Subject: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <002b01bfb69b$466e8ee0$7003f9c2@hladnik> 1. Podiplomski študij na FF 2. Jezikovni kotiček 3. O knjigi in literaturi na splošno 1. Podiplomski študij na FF Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. Metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. 2. Jezikovni kotiček Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem "v 50.-ih letih", ampak vedno "v "50. letih", ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. "vsakega 5.-ega, 10.-ega in 15.-ega v mesecu", ali "s 5-imi tolarji v žepu", ali "z 2-ma človekoma" ("z 2-ema človekoma"), kar ne gre. Poučite me prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. 3. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 9 09:40:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 May 2000 09:40:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <000f01bfb989$e29d9720$4e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, May 08, 2000 11:27 PM Subject: Re: [SlovLit] Majske spletne novice > Sobotne priloge in Johna Brockmana nisem bral. Citirani stavek "Znanost je > polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne" mi ni všeč iz dveh razlogov: > ker znanost ni vedno polna idej, literatura pa ne vedno prazna idej. Po > mojem je večina znanstvenega dela reševanje drobnih problemov z več ali manj > predvidljivim izidom (pomislimona vse seminarske in diplomske naloge in na > vsemogoče članke v vseh mogočih revijah). Teoretskih/idejnih inovacij je > relativno malo (razen če stvar jemljemo vrednostno in rezerviramo naziv > "znanost" smo za nobelovske dosežke). > > Na Miranovo pripombo, da smo bili mnenja, da je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj, znanosti pa v dajanju odgovorov: ločevanje znanosti > in humanistike je ozko ameriška navada in nam Evropejcem tuja. Literarna > zgodovina je znanost in kemija je znanost in fizika je znanost, vendar z > različno stopnjo teoretske razvitosti (v naštetem vrstnem redu). Ta > razvitost (izraz ni vrednosten) je odvisna od narave predmeta: fiziko je > možno stlačiti v zakone, ki zmorejo pojasniti vsako vedenje fizikalnega > sistema, v kemiji imajo poleg teoretskih zakonov še kup empiričnih pravil, > ki jih ni mogoče pojasniti z znanimi zakoni, literati pa operiramo večinoma > z empiričnimi in redko zakonitimi pravili. Ali je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj? Po mojem toliko kot v znanosti. Oboji imajo opravka s > praktičnimi problemi in s filozofiranjem; slednjega je pri obojih malo. Po > mojih izkušnjah se recimo slovenisti enako malo zanimajo za "filozofijo > literarne vede" kot fiziki za filozofijo fizike. > > Brockmanov očitek, da humanisti nimajo pojma o naravoslovju, tehnologiji in > ekonomiji (mislim, da je to troje za Američane znanost), ne drži. Mislim, da > je celo obratno: naravoslovci se manj ukvarjajo z literarno zgodovino, > filozofijo, lingvistiko ipd. (sem ne štejem laičnega prebiranja leposlovja). > Če nič drugega, so samo filozofi o fiziki, kemiji, biologiji, umetni > inteligenci povedali več lot vsi naravoslovci skupaj o ti. humanistiki. > > Kot Evropejcu mi je tuja tudi ideja o nekem kobajagi neprijateljstvu med > humanistiko in narovoslovjem - za kaj sploh gre? Kako in kje se to kaže pri > nas? (Seveda sem že poslušal ameriške predavatelje literature, ob katerih > smo se zabavali tako Nemci kot Rusi, Slovenci itd., ampak to je specifično > ameriški problem.) > > Kaj pomeni, da se humanistika sklicuje na preteklost in nima vizij? Če > recimo prav razumem svoje delo, se literarni zgodovinar po definiciji > ukvarja s preteklostjo, ne pa da se nanjo sklicuje. In kaj pomeni > vizionarstvo - recimo v biologiji in matematiki? Napovedati rešitev nekega > problema najbrž ne, ker je to po definiciji nemogoče - kaj pa potem? > > Tudi če Miran ne bi povedal, da je tale Brockman ameriški humanist, bi glede > na njegove izjave to takoj uganil. > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 13:34:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 16 May 2000 13:34:23 +0200 Subject: [SlovLit] Druga novica v maju Message-ID: <001201bfbf2a$b0d5da80$5b4602c1@ff.unilj.si> Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 15:13:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 17 May 2000 15:13:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci in Slovani Message-ID: <002901bfc001$c0b5bf60$5b4602c1@ff.unilj.si> > > >Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, > > >napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem > > >zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran > ================== > ----- Original Message ----- > From: Vladimir Osolnik > To: Hladnik Miran > Sent: 16. maj 2000 16:55 > Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > > > > Dragi Miran, > > z zanimanjem sem bral Tvoj prispevek, tudi bogate opombe, in izpis iz > > Katoliške angleške enciklopedije, ki popisuje Slovane in nas Slovence. Ali > > ne bi mogel Ti, ki si duša virtualnih diskusijskih obravnav, sprožiti tudi > > novo razpravo v širšem krogu o imenu Slovani, Slovenci, njih zgodovina, > > jezik, pisava in književnost? > > > > Namreč, ponatisnjeni Lenardov prispevek je nastal leta 1912, od takrat pa > so > > se razmere in spoznanja zgodovinarjev, jezikoslovcev in slavistov močno > > razmahnila. Tudi ni nujno, da bi zadevno pisanje spreminjali, vendar pa ga > > moramo sami Slovenci spoznati, analizirati in kritično ovrednotiti. Zdelo > se > > mi je namreč zelo površno in celo tendenciozno, čeprav korespondira z > > nekaterimi uveljavljenimi predsodki. > > Pozdrav Vladimir Osolnik > > -----Izvorno sporočilo----- > > Od: Hladnik Miran > > Za: slovlit > > Datum: 16. maj 2000 13:30 > > Zadeva: [SlovLit] Druga novica v maju > > ================= ----- Original Message ----- From: Hladnik Miran To: Vladimir Osolnik Sent: 17. maj 2000 6:27 Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > dragi mirko, lenarda sem dal noter zato, ker je edini tak v spletu dostopen > vir. seveda je zelo moteče avtorjevo odvzemanje samostojnega statusa > slovenščini in še marsikaj (na stara leta je postal radikalen jugoslovan), > vendar po drugi strani pomeni primerno protiutež venetologom, ki postavljajo > slovence v srednji evropi tja daleč nazaj pred naše štetje. ali lahko tvojo > pripombo dam na slovlit? lp miran ============= Dragi Miran, želel sem dati novo pobudo v delovni krog slavistov in slovenistov. Veseli me, da si jo tako hitro prebral. Seveda jo lahko posreduješ naprej - vsak odziv bo koristen. Lep pozdrav. Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 20 18:13:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 20 May 2000 18:13:15 +0200 Subject: [SlovLit] Druge majske spletne novice Message-ID: <000701bfc276$7a2a8680$1503f9c2@hladnik> 1. Spletke 2. Zgodovina 1. Spletke Http://members.aol.com/jesenovec -- genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freebordello.com/smesko/ -- zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ -- nemščina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm -- Gregor Rozman, Soneti in balade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ -- ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. 2. Zgodovina Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 21:38:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 23 May 2000 21:38:19 +0200 Subject: [SlovLit] Spletnice Message-ID: <005201bfc4ee$739a0f00$5303f9c2@hladnik> Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg . Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in vsakomur! Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 24 21:11:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 May 2000 21:11:52 +0200 Subject: [SlovLit] =Kronika_Slavističnega_društva_Slovenije_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <002b01bfc5b3$eebaca60$3903f9c2@hladnik> Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 25. 5. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 18 ?Vedno hujša je zadrega, / sonce že do dna nam sega, / jojmene, / kaj bo iz tega! / Kum, kum, / le pogum, / slišal sem od juga šum!? Proč s spomladansko utrujenostjo, pogumno zrimo v svetle zarje počitnic, ki so vse bližje. Vse aktualnejši postaja tudi zakon o slovenskem jeziku, ki ga morda uspemo uvrstiti v parlamentarni postopek še v tem sklicu državnega zbora. Morda ne bo odveč vabilo, da čim prej poravnate letno članarino, brez katere ne moremo uresničiti delovnega programa Slavističnega društva Slovenije. Ko je treba plačati poštnino, se ne moreš sklicevati na pomen naše dejavnosti, na to, da tudi mi delamo brezplačno ? Za nameček pa še voščila ob spominu na dan mladosti: Če že me morete ostati večno mladi, ostanite vsaj mladostni! 3. 4. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: ? V Kamniku in Šmartnem v Tuhinju je članica SD, prof. Marjeta Humar, pripravila bogat dvodnevni simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679?1759). Srečanje, na katerem so sodelovali tudi člani našega društva, je potekalo 16. in 17. marca, pa žal zanj nismo pravočasno izvedeli. ? Članica SD, dr. Marija Stanonik, je že pred tremi leti v intervjuju (Družina 2. 3. 1997, št. 9, str. 16) izrazila isto misel o mučeništvu Lojzeta Bratuža, kot so jo primorski slavisti zbrani na simpoziju o Ljubki Šorli (prim. Kroniko 17. 3. 2000). ? Dr. Janez Dular sporoča: Tako vsebina kakor tudi slog vsega tistega, kar dr. Peter Weiss v 17. številki Kronike (31. 3. 2000) pripisuje k mojemu odgovoru na njegovo ?poročilo? o dogajanju v Komisiji za pripravo slovarskega dela Slovenskega pravopisa, samo potrjujeta ustreznost in tudi zadostnost mojega omenjenega odgovora, zato ostajam pri njem. Če pa se Vam zdi zaradi poudarjene uredniške objektivnosti in korektnosti potrebno (za preprečitev morebitnih očitkov, da mi niste dali priložnosti za drugi odgovor), lahko ponatisnete zadnji odstavek mojega prvega odgovora, objavljenega v 16. številki Kronike. Iz njega je razvidno, da sem se drugemu odgovoru oziroma nadaljnjemu pranju polpsihiatričnega perila sam odpovedal. Hvala za razumevanje. ? Zoltan Jan: Mislim, da ponatis vendarle ni potreben, saj je javno objavljen. ? Ko so nekateri brali o proslavljanju srebrne poroke na Kanarskih otokih, so pripomnili: ?Še dobro, da ni ravnal kot tisti, ki je tja peljal ženo za srebrno poroko in jo prišel iskat za zlato.? VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 17, ki smo jo skušali poslati Poloni Virant in Matildi Kirali. Kdor ju pozna, naj ju opozori ali nam sporoči njuna naslova. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 17. številke Kronike: 187.127,50 SIT, poštnina: 64.719,50 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Draja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik, Marjetka Zorzut. ** * Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 10. novembra 1999 do 1. februarja 2000 diplomirali: Petra Blagšič, Ivan Kos, Karmen Kovač, Manica Mihelič. * * * Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 3. 4. 2000 Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 29. marca Melita Zemljak uspešno obranila magistrsko nalogo Govor Zabukovja nad Sevnico. Vsak tak dosežek je pohvale vreden, za našo kolegico pa to velja še bolj, ker je ob vsem svojem delu še vestno vodila po novi zakonodaji vse bolj zapletene blagajniške posle Slavističnega društva Maribor. Iskreno čestitamo! 4. 4. 2000 Najzanimivejši del nove številke revije Škrat, ki jo na Opčinah izdaja sklad Mitje Čuka, je drugi del intervjuja Položaj slovenščine danes, ki ga je s predsednikom Slavističnega društva Slovenije pripravila Vida Valenčič. (V številki 3/4 je gospod Koritnik, protestiral, ker je "znani gospod, politik in strokovnjak za slovenski jezik" uporabil izraz našega štetja namesto po Kristusu). Vera Tuta Ban nadaljuje z objavljanjem didaktičnega gradiva Igrice za boljši jezik in tokrat ponuja možnost, kako predstaviti zvočno in pisno podobo besede. V reviji je pričela izhajati zgodovina slovenske književnosti v stripu (piše Jelka Cvelbar, riše Milan Lavrenčič). Dodatna pojasnila in naročila: Sklad Mitje Čuka, Narodna ul. 126, Opčine, Italija, tel. 039 040 21 22 89, faks 039 040 21 59 308, http://www.geocities.com/skladmc. 5. 4. 2000 Predsednik Slavističnega društva Slovenije je v nočni oddaji Radia Glas Ljubljane skušal predstaviti delo in pooblastila Državnega sveta Republike Slovenije, vendar je poslušalce bolj zanimala vzgojna problematika pobitih mačk. 5. 4. 2000 Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je izdal knjigo doc. dr. Simone Kranjc Razvoj govora predšolskih otrok. Delo so predstavili na tiskovni konferenci. Prim. Delo 5. 4. 2000, št. 80, str. 9. ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo poslati še kopije virmana ter sporočiti imen in naslovov kolegic ali kolegov, za katere je članarina plačana. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 5. 4. 2000 Dr. Marko Juvan sporoča: Ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij. html. 6. 4. 2000 Nekatere kolegice in kolegi, ki nam te dni pridno vračajo korekture svojih prispevkov za zbornik Slavističnega društva Slovenije (v njem bodo objavljeni prispevki z lanskega kongresa/zborovanja v Celju), ne vedo, da imamo v Sloveniji najboljšo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo priporočeno. Drugi ne vedo, da imamo najdražjo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo premalo frankirana, tako da moramo za vsak manjkajoči tolar plačati 37 tolarjev. Skupni imenovalec v obeh primerih: dostava se zavleče za nekaj dni in treba je tekati na drugi konec (sicer ne prevelikega) mesta ter osebno dvigovati pisma. STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Ista prošnja velja za naročanje zbornika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, kjer bodo objavljeni tudi seznami tekmovalcev in mentorjev, kar velja kot dokazilo za napredovanje. Obe publikaciji sodita v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa sta tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 6. 4. 2000 Minister za šolstvo in šport je objavil spremembe pravilnika o sofinanciranju asistentov stažistov (UL RS 31/2000). 6. 4. 2000 Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo bo 13. t. m. ob 10. uri kolokvij o umetniškem govoru. Pripravila ga je mag. Katarina Podbevšek, sodelovali pa bodo Barbara Pušić, Marko Stabej, Mojca Kreft, Kristjan Muck, Gordana Varošanec-Škarić, Aleš Valič, Aleš Jan, Igor Koršič, Ivo Škarić, Tatjana Stanič, Jože Faganel, Tone Kuntner, Majda Grbac, Katja Podbevšek, Emica Antončič, Primož Vitez, Rudenka Nabergoj. 7. 4. 2000 Katoliška knjigarna v Gorici je pripravila predstavitev knjige Obzorja slovenske književnosti. Zbirko literarnovednih študij častnega člana SD, akad. prof. dr. Franceta Bernika, je predstavil Janez Povše. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Novi glas 6. 4. 2000, št. 13, str. 6; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 6. 9. 4. 2000 Medtem ko sta bila prejšnji teden objavljena poročilo in fotografija s predstavitve Modrovega stvarnega in imenskega kazala k Škrabčevim zbranim spisom v Novi Gorici (Družina 2. 4. 2000, št. 14, str. 11), je v današnji Družini (št. 15, str. 9) Jože Zadravec objavil celostranski pogovor s častnim članom SD, prof. Jankom Modrom. Fotografija v ?slovenskem katoliškem tedniku? je zbudila toliko pozornosti, kot da bi udeležence pokazali po televiziji. 10. 4. 2000 Revija Literatura je v svoji knjižni zbirki Pristopi izdala peto knjigo dr. Marka Juvana Vezi besedila, dr. Tomo Virk in dr. Matevž Kos, nova docenta na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, pa sta ugledala izid svojih dveh knjig. Tomo Virk je napisal Strah pred naivnostjo, Matevž Kos pa zbirko 121 člankov Kritike in refleksija. Četrta knjiga je delo Vanese Matajc Osvetljave. 10. 4. 2000 Slovensko društvo za primerjalno književnost je pripravilo predavanji iz cikla avtorskih poetik. Ivo Svetina bo v torek, 11. t. m., govoril o svoji poetiki od Šeherezade do Ojdipa, Andrej Medved pa je svoje predavanje, ki ga bo imel 20. t. m., naslovil Avtopoetika kot zagovor Poezije. Obe srečanji bosta v mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. 11. 4. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 3, str. 8?9) je prof. dr. Miran Hladnik predstavil diskusijsko skupino Slovlit. Lepo, da ni pozabil omeniti tudi Kronike in njene spletne različice. Naš kolega, sicer pa tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic, je prispeval članek o vladni plačni politiki (str. 18?19). S TUJEGA ZELNIKA * * * Bolje je imeti v torbi kot pa živeti od upanja. Prazen želodec ne prebavlja upanja. Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Kdor živi od upanja, umre od lakote. * * * Kdor ne upa, se ničesar ne boji. Kdor ničesar ne upa, ni nikoli razočaran. Kdor ne upa na dobro, se ne boji slabega. Kdor lovi upanje, ulovi meglo. Treba je upati na dobro, slabo pride samo. Deževno jutro se lahko spremeni v sončen dan. * * * Pregovori in rekla o upanju. 11. 4. 2000 Novomeška območna skupnost Društva katoliških pedagogov je gostila častno članico SD, prof. Berto Golob, ki je predavala o poslanstvu vernega učitelja. Povedala je, naj učitelj vzgaja sproti, pri vzgoji naj bo vztrajen, dosleden, odnos do otroka naj bo pristen, krivica, storjena otroku, se ne odpušča in je smrtni greh. Za manj razgledane, pa radovedne bi bila verjetno zanimiva objava molitve Tomaža Akvinskega, ki ji je pomagala na poklicni poti. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 19. 12. 4. 2000 Pošta Slovenije nam je vljudno odgovorila, da je komisija proučila naš predlog za izdajo priložnostnih znamk (prim. Kroniko 13. 2. 2000), vendar bodo v letu 2001 v seriji Znameniti Slovenci izdali znamke z motivi Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Ivana Tavčarja (ne pa Valvasorja in Trubarja). 13. 4. 2000 Historični seminar je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pripravil predavanje dr. Darka Dolinarja Ljubljanska univerza in problem Franceta Kidriča (1919?1920). 13. 4. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 87, str. 15) je častni član SD, dr. Aleksander Skaza, dopolnil članek Branka Sobana o ruskem filologu J. Etkindu, ki je izšel v prejšnji številki KL. 13. 4. 2000 Opozorimo naj na oddajo III. programa Radia Slovenija Trojna spirala, v kateri so predstavili projekt, ki je potekal od 1995 do 1998. Pod vodstvom Goranke Kreačič in Marte Merkun so učenci na OŠ Preserje (pod Krimom) zbirali domača hišna imena v krajevnih skupnostih Podpeč-Preserje in Rakitna. Ista ekipa dela zdaj na še širšem projektu, tj. na spoznavanju ostankov poznoantičnih utrdb (claustra), ki se začenjajo na Reki in prek Notranjske in alpskih pobočij segajo celo do avstrijske Koroške. Naloga bo povezala tudi otroke iz Kanalske doline in Koroške. Česa vse se Slovenci ne spomnimo! Raziskovalna naloga je želela na preprost, poljuden način pojasniti pomen hišnih imen, in če je bilo mogoče tudi nastanek oziroma izvor. Ob tem so upoštevali tudi mnenja strokovnjakov za jezikoslovje. Natančna znanstvena analiza posameznih besed, razlaga besedotvorja, ugotavljanje različnih osnov in vplivov ? vse to je stvar jezikoslovcev in sodi na posebno znanstveno področje. Pripravili so tudi razstavno gradivo, ki so ga predstavili na razstavah v šolskem Epicentru pri DZS v Ljubljani, na Dnevih slovenskega izobraževanja, v domu krajanov v Vnanjih Goricah in Polhovem Gradcu ter na razstavi Podeželje se predstavi. Raziskovalna naloga je po odzivu krajanov, ki so prispevali pojasnila in dopolnila, doživela že drugo, popravljeno izdajo. Danes obsega tudi vrsto fotografij zanimivih starih domačij v celoti ali le njihovih posebnosti (vhodna vrata, poslikave na pročeljih hiš ...). LJUDSKO IZROČILO * * * Marja Boršnik je doživela eno svojih najhujših travm, ko je morala oceniti neko disertacijo o rodu in mladosti Ivana Tavčarja. V obsežni tezi, ki je nastajala celo večnost, je kandidat nesporno dokazal, da je bil pisatelj spočet, ko zakonskega očeta dalj časa ni bilo doma, in pisatelj sploh ni mogel biti njegov sin. Vseeno pa je kandidat v svojem navdušenju raziskal korenine in značajske poteze neresničnega očetovega rodu daleč v pretekla stoletja, čeprav ta rod s pisateljevimi podedovanimi lastnostmi nima nič skupnega. Disertacija je bila vseeno uspešno ubranjena. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 13. 4. 2000 Naša tajnica Jana Zemljarič Miklavčič ponovno teka po Centru za strokovno spopolnjevanje in dopolnjuje naše vloge, da bi jesenski kongres in drugi seminarji Slavističnega društva Slovenije prišli v katalog in kolegom prinesli točke za napredovanje. Tokrat hočejo imeti kar naš celoten statut, da bodo preverili, če smo si med naloge društva zapisali tudi izpopolnjevanje članov. 14. 4. 2000 Tridnevni primorski slovenistični dnevi so bili tudi letos bogati in zanimivi. Obravnavali so primorsko kratko pripovedno prozo: Zoran Božič je spregovoril o simboliki vode pri Kosmaču, Preglju in Prešernu, Vera Tuta Ban je prikazala Pregljevo delo, Janez Dolenc je poročal o urejanju Pregljevega zbranega dela, Zoltan Jan je osvetlil Bogomira Magajno, Adrijan Pahor je razčlenil raznovrstnost Rebulove novelistike, Silvo Fatur pa analiziral Kosmačev Pomladni dan. Sodobne primorske pisatelje so obravnavale Marija Cenda (Borisa Pangerca), Jasna Čebron (Marjana Tomšiča) in Alferija Bržan (Edelmana Jurinčiča). Na okrogli mizi so obravnavali metodična vprašanja pouka slovenskega jezika: Marija Mercina je podala zanimivo analizo napak v pisnih izdelkih gimnazijcev, Ksenija Černigoj je poročala o raziskovalni nalogi slenga osnovnošolcev, Silvija Mislej je spregovorila o vplivu prvega jezika na slovenski knjižni jezik osnovnošolcev, Majda Kaučič-Baša je tudi tokrat predstavila sociolingvistična vprašanja v obmejnem prostoru. Na potepu po bošteranski Istri so se imeli lepo, saj so spoznavali tisti del cvetoče Istre, kjer uspeva najboljši refošk. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Primorski dnevnik 13. 4. 2000, št. 85, str. 10; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 13; Primorske novice 18. 4. 2000, št. 31, str. 15. 15. 4. 2000 Revija 2000 (št. 127?128) je objavila prispevke s simpozija ob 150-letnici našega prvega političnega programa Zedinjena Slovenija. Sodelovali so tudi člani našega društva: Ciril Zlobec je v imenu SAZU pozdravil udeležence, Matjaž Kmecl je prikazal slovenski duhovni okvir marčne revolucije, Boris Paternu je določil Prešernovo mesto v dozorevanju narodne zavesti, Taras Kermauner je označil odmev narodne prebuje v slovenski dramatiki. 16. 4. 2000 Po dolgih letih je ponovno izšla Revija o knjigi, ki so jo včasih brezplačno prejemali vsi ljubitelji slovenske knjige. V današnjih časih je treba za revijo nekaj malega plačati, prinaša pa množico koristnih informacij o knjižnih novostih; pogrešamo le naslove založb, saj marsikdo naroči knjigo neposredno pri izdajatelju, ki pa jih je dandanes nepregledno število, pa še naslove dokaj pogosto spreminjajo. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 16. 4. 2000 Ko sta nam tudi zadnji avtorici končno poslali svoje korekture, smo lahko zaključili urejanje desetega Zbornika Slavističnega društva Slovenije, ki bo vseboval gradivo s celjskega kongresa. 17. 4. 2000 V tretji številki Jezika in slovstva lahko preberete obvestila in razpise Slavističnega društva Slovenije, predvsem pa vrsto zanimivih strokovno-znanstvenih prispevkov. Metka Kordigel piše o svojih izkušnjah poučevanja literarne teorije v drugem triletju OŠ; Pavao Tekavčić poroča, kako Željka Čorak v memoarsko-lirski knjigi Črepinje opisuje Slovenijo; Alenka Kepic Mohar primerja tri kafkovske romaneskne svetove (Jančarjevega Galjota, Lainščkovega Starega pila in Proces Vlada Žabota); Gregor Kocijan se spominja jubileja bibliografa Jožeta Munde; objavljeni pa sta tudi dve poljski oceni slovensko-poljskega slovarja 17. 4. 2000 Komisija za slovenščino na tujih univerzah, ki deluje pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripravlja dvodnevno strokovno srečanje lektorjev slovenščine kot tujega jezika. Načrtujejo tudi okroglo mizo o položaju slovenščine na tujih univerzah. 18. 4. 2000 Podpisali smo pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport za sofinanciranje tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Letos so nam namenili 140.000 SIT manj kot lani, tako da razpolaga Slavistično društvo Slovenije za tekmovanje 9252 tekmovalcev s 610.000 SIT, ki jih bo razdelilo pokrajinskim Slavističnim društvom. 19. 4. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Maribor je za svoje tekmovalce v znanju materinščine pripravilo svečano podelitev Cankarjevih priznanj. Na njej je bilo podeljenih 182 srebrnih in 37 zlatih priznanj. Izjemno uspeli kulturni program z naslovom Ta svet je pesmi vreden je pripravila skupina študentov s slavističnega oddelka Pedagoške fakultete pod mentorstvom mag. Draga Unuka. Pomisel: ker so s slovesnostjo tako pohiteli, bi lahko prišlo do katastrofe, ker podpisane listine priznanj skora da ne bi bile pravočasno v Mariboru. 19. 4. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je dobil pooblastilo za pripravo vsega, kar je potrebno, da bi Državni svet RS lahko sprožil zakonodajni postopek za sprejem zakona o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika. Odgovor ministra za kulturo, ki ga je svet prejel 11. t. m., kaže, da se sedanjemu ministru (pa tudi ministrskemu kandidatu) ureditev tega vprašanja ne zdi potrebna. VABILO * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo čimprej. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. * * * 20. 4. 2000 Z današnje naslovnice Dela se poredno smehlja doc. dr. Marko Stabej, ki so mu v Književnih listih (str. 15) objavili obsežen intervju Zavzemanje za jezik še ni jezikovna politika. Na isti strani častna članica SD, prof. dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Pasji Tango Aleša Čara. 21. 4. 2000 Na fotografiji ob podpisu kolektivne pogodbe za področje vzgoje in izobraževanja, ki obeta vsaj malo višje plače v šolstvu, je v današnjem Delu (št. 94, str. 3) ovekovečen tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic. 22. 4.2000 Ministrstvo za šolstvo in šport RS je objavilo rezultate vpisa za akademsko leto 2000/2001. Razveseljivo je, da se je na obeh univerzah prijavilo več kandidatov za študij slovenščine, kot je zanje razpisanih mest. Dvopredmetni študij slovenščine v Ljubljani ima po dolgih letih spet omejitev vpisa. VISOKOŠOLSKI ZAVOD REDNI IZREDNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RAZPIS PRIJAVE RAZPIS PRIJAVE FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 40 65 10 1 Primerjalna književnost 20 29 3 0 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 80 127 20 5 Hrvaški, srbski in makedonski jezik 60 18 5 3 Ruski jezik 40 48 5 2 Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 4 5 1 Primerjalno jezikoslovje 50 4 ? ? Splošno jezikoslovje 50 5 ? ? Primerjalna književnost 40 71 3 2 PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo 60 64 15 6 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo in ... 90 64 15 4 22. 4. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 92, str. 23?24) član SD, prof. Mihael Bregant, v članku z nadnaslovom Naš bilingvizem in druge možnosti objavlja zanimiva opažanja, kako ravnajo dvojezični otroci v različnih okoliščinah sporazumevanja. 23. 4. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik v velikonočni številki Družine (št. 16?17, str. 19) Janez Gradišnik opozarja, da pri prevzemanju tujih jezikovnih prvin v slovenščino deluje tudi estetski kriterij, to je splošno priznani občutek, kaj je lepo in kaj grdo zveni. Temu dejavniku pripisuje zasluge, da domala nihče več ne uporablja besede ajzenponar, šraufcigar itd. Tudi tokrat se pokaže, kako potreben bi bil zakon o rabi slovenskega jezika. 25. 4.2000 V Delovi prilogi Šolstvo (št. 96, str. 10) je v intervjuju Otroke učim pripovedovati pravljice predstavljeno plodno delo naše kolegice prof. Vike Slabe. 27. 4. 2000 Te dni so naročniki Slavistične revije prejeli zaključno, četrto številko lanskega, 47. letnika. Iz bogate vsebine: Tomo Korošec piše o prvem slovenskem oglaševalnem besedilu, Marko Juvan o medbesedilnosti, Ina Ferbežar o merljivosti jezika, Aleksander Bjelčević o cezuri v slovenskem in srbohrvaškem verzu, Metka Furlan o rezijanski besedi za ovna, István Lukács obravnava simboliko imen pri Krleži in Cankarju, Fedora Ferluga Petronio predstavlja poetiko Momčila Nastasijevića. Številko zaključujejo štiri recenzije, ki jih je napisalo osem kolegic in kolegov. 28. 4. 2000 Vlada RS je poleg drugih imenovala tudi akad. prof dr. Janka Kosa za člana sveta za kulturo. Prim. Delo 28. 4. 2000, št. 98, str. 6. 30. 4. 2000 Častni član SD, akad. prof. dr. Jože Toporišič, ne bi ?nič žaloval, če bi se potujčevalci naše države preselili v domovanja tujih jezikov, ki so jim tako pri srcu?. V intervjuju, ki ga je prof. Jože Zadravec objavil v Družini (št. 18, str. 9), izvemo marsikaj zanimivega o delu našega profesorja, vendar ničesar o spoštovanju pravopisnih pravil v cerkvenih krogih. 3. 5. 2000 Velikonočni, državni, delavski in partizanski prazniki so med soncem in dežjem minili brez večjih pretresov (nič beljenja, nobenega popotovanja, le nekaj razveseljujočih obiskov, predvsem pisanje obljubljenih člankov in izpolnjevanje dolgov). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Ko so neko gospo vprašali, če je res, da se ločuje, je odgovorila: ?Sploh ne: ko se je sesul naš računalnik, sem ugotovila, da je moj mož prav prijazen in zanimiv sogovornik.? * * * (Ob pomanjkanju slovenističnih anekdot se ravnamo po stari ugotovitvi, da v sili hudič še muhe žre (namesto duš), in objavljamo malce aktualizirani dovtip.) * * * Vsako slovenistično anekdoto bomo nagradili s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovita. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 3. 5. 2000 Znanstvenoraziskovalni center SAZU zbira predloge za svoje častne člane, kandidate za zlati znak ZRC itd. Razpis je objavljen v Delu 3. 5. 2000, št. 100, str. 15. 4. 5. 2000 Andragoški center RS je v današnjem Delu (št. 101, str. 2) objavil razpis za podelitev andragoških priznanj. Do 3. junija pričakujejo tudi vaše predloge. 4. 5. 2000 Petomajsko priznanje, ki ga podeljuje občina Ajdovščina v spomin na razglasitev prve slovenske vlade, je prejela naša kolegica Irena Šinkovec. Prim. Primorske novice 28. 4. 2000, št. 34, str. 6. 4. 5. 2000 Pred kratkim je izšel bogat in obsežen zbornik 24 referatov z lanskega mednarodnega simpozija Prešernovi dnevi v Kranju (prim. Kroniko 2. 2. 1999). Zbornik je izdala Mestna občina Kranj, uredil pa uredniški odbor, v katerem so delovali Boris Paternu, Nace Šumi, Franc Drolc (tudi jezikovni pregled) in Mira Starc. 5. 5. 2000 Članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, iz Celovca nas je povabila v Gostiče Lausegger v Podnu na Koroškem, kjer je župan boroveljske občine odprl razstavo Od zrnja do kruha iz črne kuhinje. Člane SD naj spomnimo na njen videofilm Kruh iz črne kuhinje. Dodatna pojasnila pri avtorici dr. Herti Maurer-Lausegger, tel. 00 43 (0)664 / 1315102. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Na tisoč neumnih pride en pameten in trije, ki se za take imajo. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. SD Novo mesto je imelo zaključno slovesnost v Metliki, SD Nova Gorica pa je podelilo srebrna in zlata Cankarjeva priznanja na prijazni prireditvi 12. maja v novi stavbi Goriške knjižnice Franceta Bevka. V Celju so nagrajence počastili 15. 5. 2000 v Veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik Slavističnega društva Slovenije obžaluje, da se ni mogel odzvati vsem vabilom. Posebno med tednom je težko vedno znova ?špricati šolo?. Podatki o letošnjem tekmovanju so dostopni na spletni strani Zavoda za šolstvo, objavljeni pa tudi v Šolskih razgledih 13. 5. 2000, št. 9, str. 7. Kot vedno bo celotno poročilo izšlo v posebnem zborniku. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Ljubljana je tudi letos pripravilo svečanost na Vrhniki. Častni gost slovesnosti, akad. prof. dr. Boris Paternu, je povedal, da zavida vsem mentorjem letošnjega tekmovanja, ker so imeli privilegij, da spoznajo, kako današnja genera-cija bere Prešerna. Vrhniški župan, Vinko Tomšič, je izrazil željo, da bi Slavistično društvo in občina podpisala poseben sporazum o sodelovanju pri vsakoletnem tekmovanju v znanju materinščine. Na Vrhniki bi bilo možno pripravljati tudi vsakoletne seminarje mentorjev za to tekmovanja. Upamo, da bodo ljubljanski kolegi izkoristili naklonjenost. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Hčerka gostilničarke Marije Sadnikar, Ivana Wohlmuth - Sadnikar, pripoveduje, kako je njena mati Franceta Prešerna nekoč vprašala, zakaj tako rad in pogosto hodi na Šmarno goro. Odgovoril ji je: ?Šmarna gora je moja teta.? ?Kako to,? se je začudila. ?Ker ima mojega strica.? Pesnikov stric, župnik Jakob Prešeren, ki je bil vrsto let na Šmarni gori, pod stricem pa je teta. Janez Mušič: Sila spomina, Ljubljana 1986, str. 185. Spomin smo si osvežili na letošnji vrhniški podelitvi Cankarjevih priznanj. 6. 5. 2000 Za simpozij ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, ki je bil organiziran v Domu prosvete v Tinjah na Koroškem, je pripravil predavanje Prešeren v evropskem pesniškem izročilu častni član SD, prof. dr. Matjaž Kmecl, ki pa ga na sami prireditvi ni bilo. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 11. 11. 5. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je pred začetkom zakonodajnega postopka želel preveriti, koliko strokovna javnost podpira zakon o rabi slovenskega jezika, in povabil predstavnike najvišjih ustanov, ki se poklicno ukvarjajo s slovenščino. Ker ni želel ponovitve blokade lanske seje Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec (prim. Kroniko 4. 9. 1999, 27. 10. 1999 itd.), na javno sejo ni osebno povabil tistih dveh članov tega telesa, ki zakonu nasprotujeta, pa se mu je namen ponesrečil, ker so častno članico SD o seji vestno obvestili njeni informatorji. In tako smo imeli še eno reprizo že povedanega, ne da bi kdo zardel, ker že več kot štiri leta ovira vse, pri čemer ni sodeloval, sam pa ne dela drugega kot brani lastne institucionalne pozicije, da jih drugi ne bi prevzeli. Za zdaj je vendarle dogovorjeno, da se blokada obide in da dr. Janez Dular pregleda ter po lastni presoji upošteva dosedanje pripombe k zakonskemu osnutku in do 25. maja pripravi novo različico. Prim. Delo 12. 5. 2000, št. 108, str. 7. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI "Leta 1990 ni hotelo vodstvo novega parlamenta dati strehe niti Jezikovnemu razsodišču (to je dotlej delovalo pod okriljem SZDL). [...] Zakonski osnutek [o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku RS], kakršen se je oblikoval do januarja 1997, se že tri leta valja in trohni v predalu omenjene skupine [Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec]. Tja ga je ?odložil? sedanji minister za kulturo [Jože Školč] in ga prepustil ?delovnemu ritmu? skupine. Ta si je osnutek prvič ogledala pred več kakor dvema letoma, in ker člani niso bili enotnega mnenja, so sklenili, da bodo do naslednje seje pripravili svoja pisna mnenja. Ta, naslednja seja se je zgodila čez eno leto in pol, tj. novembra 1999. Na njej se je izkazalo, da večina članov odločno podpira predlog za izdajo zakona ter da imajo obravnavani osnutek za ustrezno podlago, ki bi jo bilo mogoče v nadaljevanju zakonodajnega postopka seveda še dopolniti in izboljšati. Vzporedno s tem pa je v ozadju očitno tekel neki drug postopek: minister za kulturo se je ? najbrž zaradi pritiska javnosti (pisma bralcev, izjava Slavističnega društva Slovenije ipd.) ? pozanimal, kako napreduje presoja omenjenega zakonskega osnutka v delovni skupini, in že februarja 1999 (devet mesecev pred omenjeno novembrsko sejo, ki je osnutku večinsko izrekla načelno podporo) na televiziji razglašal, da je osnutek po presoji delovne skupine popolnoma neuporaben oziroma nezrel za nadaljnjo obravnavo. Kdo mu je (v imenu delovne skupine?) sporočil tako mnenje, in to celo v času, ko skupina zaradi bolezni predsednice sploh ni delovala? No, če bi bil osnutek res ?popolnoma neuporaben?, bi pravni in jezikoslovni strokovnjaki to že zdavnaj lahko ugotovili ter v tem času izdelali boljšega ? če bi bila politična volja za dosego dobre in potrebne reči močnejša od pehanja za osebnim ali političnim prestižem ?Zgodovina slovenske slovenistike bo nekoč morala odgovoriti na vprašanje, ali je šlo za nezmožnost, ali za malomarnost, ali za kulturnopolitično sabotažo." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 12. 5. 2000 V Padovi se je zbrala skupina častnih članov Slavističnega društva Slovenije. Častna članica prof. Lojzka Bratuž je predstavila v italijanščino prevedeno monografijo častnega člana, akad. prof. dr. Borisa Paternuja, o Francetu Prešernu, ki jo je izdala goriška Mohorjeva družba, vsaj ena častna članica pa je bila med publiko. Prim. Primorski dnevnik 12. 5. 2000, št. 109, str. 12; Novi glas 11. 5. 2000, št. 17, str. 6; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 12. 5. 2000 Društvo slovenskih pisateljev je Ignaciji J. Fridl slovesno podelilo nagrado Josipa Stritarja, ki je namenjena mladim kritikom. Prim. Delo 13. 5. 2000, št. 109, str. 7. 13. 5. 2000 Na povabilo profesorja za slovensko književnost in jezik na videnski univerzi, prof. Nikolaja Mikhajlova, je častni član SD, prof. Pavle Merk?, predaval o narečjih Beneške Slovenije in posebno pozornost namenil terskemu. Po načelu domačijske bližine je predavanje zaključil s starim terskim receptom za pripravo polente s čebulo. (Naš tržaški prijatelj kot Ramovšev učenec zagovarja pisavo Viden namesto Videm, zato je zapis videnska univerza zavesten.) Prim. Primorski dnevnik 13. 5. 2000, št. 110, str. 3; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 13. 5. 2000 Kdor goji iluzije, da bi postal ravnatelj brez strankarske podpore, si lahko v današnjih Šolskih razgledih ogleda pogoje za vpis v šolo ravnateljev in številne ravnateljske razpise. V naslednjih številkah bodo objavljeni razpisi prostih delovnih mest, ki prav pridejo tistim, ki ne želijo spremembe dela, pač pa le novo okolje. 14. 5. 2000 Koprsko družinsko podjetje za založništvo in knjigarnarstvo Libris je izdalo letošnjo drugo knjigo prof. Silva Faturja Prešeren ? Kam? Kot je njen pisec razložil v letošnji prvi številki revije Slovenščina v šoli, je lanske najboljše maturante povprašal, katere Prešernove pesmi se po njihovem mnenju zdijo najbolj primerne za srednješolsko rabo. Tako je nastal izbor petnajstih pesmi po izboru 23 maturantov. 14. 5. 2000 V letošnji drugi številki revije Slavjanovedenie, ki jo izdaja Ruska akademija znanosti, N. B. Metkovska poroča o mednarodnem simpoziju o Svetem pismu, ki je bil v Ljubljani 1996, oziroma o zborniku Interpretacija Svetega pisma. 17. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Pedagoške fakultete v Mariboru je dobil novo doktorico znanosti. Naziv si je pridobila dr. Dragica Haramija z uspešnim zagovorom disertacije z naslovom Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Iskrene čestitke! 17. 5. 2000 Arhiv republike Slovenije je v sodelovanju z ruskimi ustanovami pripravil razstavo Žiga Herberstein, odkritelj Rusije. V Narodni galeriji si jo je mogoče ogledati do 18. junija. 17. 5. 2000 V današnjem Magu (št. 20, str. 4 in 43) naš kolega prof. Jože Horvat komentira sestanek predstavnikov strokovne javnosti v državnem svetu in dogajanja okrog zakonskega osnutka o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Zanimive podrobnosti o nastopih častne članice SD, prof. dr. Brede Pogorelec, ki je med drugim vsem navzočim očitala zabitost in dodala, da bomo že dobili zakon o slovenščini, vendar takšnega, kakršnega bo sama napravila. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Mislim, da nas ne ogroža angleščina,ogrožamo se mi sami, saj ne storimo ničesar, da bi svojemu jeziku zagotovili položaj, ki mu gre." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 19. 5. 2000 Zaključno dvodnevno poučno popotovanje po Bogomilinih in Črtomirovih poteh, ki so ga za dvajset najuspešnejših (ne zlatih, pač pa kar diamantnih) tekmovalcev za Cankarjevo priznanje pripravili svetovalci za slovenski jezik Zavoda RS za šolstvo. Prvi dan so si skozi oči naših dedov ogledali Bled in Blejski otok, Ajdovski gradec in Bohinj jim je v dežju razkazal domačin in častni član SD, dr. Joža Mahnič, med branjem odlomkov iz Krsta pri Savici so se ?sprehodili? do slapa Savice, drugi dan pa so obiskali Kranj in Prešernovo rojstno hišo, ki je bila odkupljena in preurejena v kulturni spomenik s prostovoljnimi prispevki slovenske mladine. Na slovesni večerji so jih pozdravili prof. Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Zoltan Jan, predsednik SD, in prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja, ki je vodil slovesnost in se med nagovorom ni mogel spomniti priimka svojega ?šefa? (očitno ga med nočnimi morami njegova podoba ne preganja tako zelo kot skrbi zaradi tekmovanja). Večer je popestrila dramska igralka Jerica Mrzel, ki je pela Prešernove poezije. (Pripravljena je priti tudi na šole; tel. 041 72 82 27.) Tekmovalka Karmen Bukvič iz Osnovne šole Videm pri Ptuju je vsem prisotnim poklonila prijazno predstavitveno mapo njihovega kraja in naravoslovne učne poti, na katero vabijo vse bralce Kronike, ki bodo pripravili kako poučno popotovanje po Dravskem polju in Halozah, krajinskem parku Šturmovci itd. Dodatna pojasnila in pomoč dobite na OŠ Videm (tel. 062 764 12 31; http://www2.arnes.si/~ovidempriptujmb/). Diamantnik Črto Kreft s ptujske gimnazije je moral že v soboto zjutraj tekmovati v znanju kemije, zato ga je predsednik peljal v Ljubljano. Ker ima sopotnik zlata priznanja na vseh mogočih področjih, ga je predsednik med potjo zasliševal, kako je med zlatniki drugih tekmovanj. Pravi, da se je imel na Cankarjevem poučnem popotovanju najbolje, le tabor mladih matematikov v Plemljevi hiši na Bledu se mu je zdel zanimivejši, ker so imeli ves teden izpolnjen s praktičnimi in konkretnimi vsebinami. Morda ne bi bilo slabo, če bi pripravili tudi slovenistični tabor? 19. 5. 2000 Izšel je tudi zbornik o letošnjem vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Kot vedno prinaša vse naloge objektivnega tipa, rezultate tekmovanja (kar velja kot dokazilo pri postopkih za napredovanje učiteljev), izbor najboljših esejev, pravilnik o tekmovanju, dodan pa je tudi zgodovinski pregled razvoja tekmovanja, ki ga je skrbno pripravil prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja. NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 19. 5. 2000 Tajnica SD, Jana Zemljarič Miklvčič, je zbrala vse kilograme papirja in odposlala celotno dokumentacijo, ki je potrebna, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. 19. 5. 2000 V letošnji drugi številki Zvona (str. 81?82) organizatorji literarnovednega simpozija o Antonu Slodnjaku s slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani odgovorjajo prof. Francetu Piberniku, ki jim je v polemični ?glosi? Kdo se bo opravičil (Zvon 2000, št. 1, str. 78?80) očital, da dolg do odstavljenega profesorja ni poravnan (prim. Kroniko 9. 3. 2000). Jasno je povedano, da je pri profesorjevi upokojitvi imel največjo vlogo Dušan Pirjevec, kar ni všeč mnogim, ki prikazujejo njegov pomen le v nasprotovanju komunistični oblasti. 19. 5. 2000 V televizijski oddaji Polnočni klub (TV SLO 1) so se o zakonskem osnutku o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika z voditeljico Alenko Zor Simoniti pogovarjali dr. Janez Dular, dr. Boris A. Novak, dr. Marko Stabej in dr. Zoltan Jan. Zanimiv enourni pogovor je pokazal, da zakon o slovenščini ni nobena prisila in da ne ogroža nobenega stolčka ali obstoječe ustanove, ampak ponuja možnost za širše in učinkovitejše delovanje za jezikovno kulturo. Ponovitev oddaje v ponedeljek, 22. maja. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Posebne zakone o varstvu domačega jezika poznajo tudi nekatere druge države, npr. Francija, skandinavske države, Poljska. Če pregledamo tujo zakonodajo, se nam razkrije zakonitost, da rabo jezika zakonsko predpisujejo skoraj povsod, kjer ni (zadosti) samoumevna. [...] ko je na nekaterih območjih ZDA močno narasel delež špansko govorečega prebivalstva, se je tam začelo govoriti o ogroženosti angleščine in o potrebnosti njenega zakonskega predpisovanja. Raba angleščine je zakonsko močno zavarovana v Kanadi (Quebec!) in sploh po državah, kjer ni samoumevna, vštevši britanske kolonije." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 20. 5. 2000 O izkušnjah z nivojskim poukom pri slovenščini na Osnovni šoli Polzela poroča v današnjem Delu (št. 115, str. 3) Andreja Žibret, ki se ni pozabila spotakniti ob teze kandidata za ministra za šolstvo. 21. 5. 2000 Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren, ki je uspešno postavilo spomenik pesniku, čigar ime nosi, pripravlja postavitev spomenika našemu rojaku Žigi Herbersteinu v Moskvi in izid dvojezične knjige Žiga Herberstein ? vojščak, diplomat, državnik in mirotvorec. Doprsni kip bo stal v atriju moskovske Vsezvezne knjižnice tuje literature. Zbirajo prostovoljne prispevke, da bi lahko uresničili projekt, ki je ocenjen na več kot 20.000 dolarjev. Vse prisrčno pozdravljata Just Rugel in Milan Smolej (V.P.O. Box 17, 103104 Moscow, RF, tel. 7 095 202 2724, faks 7 095 200 1237, e-naslov drpreseren na bigfoot.com). SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "[...] kazni niso predvidene za kršilce jezikovne norme (tj. za tiste, ki bi naredili kako slovnično ali pravopisno napako, uporabili kako nepotrebno prevzeto besedo ipd.), temveč za tiste, ki bi pri javnem sporazumevanju uporabljali namesto slovenščine tuji jezik. [...] Kaznovano bi bilo npr. podjetje (in njegov direktor), ki bi nas sredi Ljubljane posiljeval s plakati European Fashion Designing by Mura [...]" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 22. 5. 2000 Izšla je letošnja druga številka Slovenščine v šoli, v kateri Lidija Venko piše o povezovanju jezikovne likovne vzgoje s pomočjo stripa, prispevka o obravnavi neumetnostnega besedila v OŠ sta napisali Olga Koplan in Irena Ornik, o novih načinih preverjanja znanja nas seznanjajo Marta Gaber, Vida Cajner in Vlasta Črešnik, v rubriki prenova pouka slovenščine sodelujejo Nada Majcen, Milena Kerndl, Nevenka Janež in Bojana Verdinek, prispevke k srednješolski metodiki so pripravile Marjana Ivančič, Sonja Žilavec, Vesna Celarc in Andreja Gumezej. Boža Krakar Vogel se je povrnila k vprašanju, kako poučevati književnost, Andreja Žele pa je ocenila lanskoletni zvezek Klasja Slovenska slovstvena folklora. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Pred nekaj dnevi [konec marca] se je v državnem zboru iztekla prva obravnava Zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah, vlada je že sprejela sugestijo diplomatov, češ da je treba zaradi zahtev bruseljskih pogajalcev črtati tisto zakonsko določilo, ki v gospodarskih družbah zahteva sporazumevanje v slovenščini (ne samo slovenskih temeljnih aktov, temveč tudi npr. prošnjo za dopust ali navodilo za varstvo pri delu pa tudi spekter govornega sporazumevanja). Ne zadošča jim črtanje omejitve tujega državljanstva, ne zadošča jim, da bodo tu lahko dobro zaslužili in odnašali dobiček, kamor bodo hoteli, oni se baje čutijo diskriminirane, ker bi se morali s slovenskim sodelavcem sporazumevati po slovensko." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 23. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je organiziral strokovno poučno popotovanje v Porabje in Radgonski kot. Ekskurzije, ki so jo vodili prof. dr. Ludvik Olas (geografski del), prof. dr. Zinka Zorko, doc. dr. Mihaela Koletnik (jezikovni del) in asist. mag. Jožica Čeh (literanozgodovinski del), se je udeležilo 50 študentov in predavateljev. Ustavili so se v Monoštru na uredništvu časopisa Porabje in v Gornjem Seniku na tamkajšnji osnovni šoli. Pot jih je nato vodila mimo Jennersdorfa v Radgonski kot in v Potrni (Laafeld) so se udeležili predstavitve videofilmov, ki prikazujejo ljudsko izročilo dvojezične Koroške v Avstriji in jih je posnela dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Ko so imeli pred letom ali dvema stavko v Elanu, se je direktor z delavci, zbranimi na tovarniškem dvorišču, pogajal (in jim posredno grozil z ?drugimi ukrepi?) v hrvaščini. (V katerem drugem podjetju bi se lahko v nemščini.) In ko je Svetovni slovenski kongres pisno pozval kranjskega državnega tožilca, naj ukrepa zoper kršilca ustavne kategorije, je ta ovadbo zavrnil, češ da naša zakonodaja za take primere ne predvideva nobene sankcije. (Neverjetno: res je ne predvideva!)" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 24. 5. 2000 Ker smo/bomo šolniki dva delovna dneva ?pomladanskih očitnic? nadomestili, se sprašujemo, kaj počnejo naši sindikati, ki dovoljujejo šolskim birokratom, da večajo število dni pouka in tako prispevajo k razvrednotenju našega dela (več dni dela za enako plačilo pomeni slabše plačano delo). Spomnimo naj, da ima v zdravstvu, sodstvu itd. vsak drugi delavec dopust po štirideset delovnih dni (brez sobot). Nam pa kradejo tako imenovane počitnice, čeprav je bilo do letos, kljub prerazporeditvi, komajda toliko prostih dni kot v socialistični Jugoslaviji, da o novih in novih ? neplačanih ? nalogah ne govorimo in niti ne omenjamo, da so ostali delavci prešli z 42-urnega delavnika na 40-urnega. 24. 5. 2000 Pospešeno tečejo priprave in zbiranje prijav za Celoletno šolo slovenskega jezika 2000/2001. Dodatna pojasnila: Jana Zemljarič Miklavčič, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Aškerčeva 2, p. p. 580, 1001 Ljubljana; e-pošta: center-slo na ff.uni-lj.si. 24. 5. 2000 Šola retorike vabi k vpisu v poletno šolo retorike, ki bo kot 80-urni program potekala v Piranu. Maja in junija bo imel vrsto predavanj o veščini javnega govorjenja in nastopanja dipl. režiser Zdravko Zupančič. Dodatna pojasnila: Šola retorike, Tržaška 2, 1000 Ljubljana; tel. 061 126 57 85, faks 061 125 77 88, e-pošta sola_retorike na siol.net. 24. 5. 2000 Oddelek za strokovno spopolnjevanje Zavoda RS za šolstvo nas je obvestil, da bodo naši seminarji (slovenski slavistični kongres v Portorožu in seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje) uvrščeni v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja in tako vključeni v sistem strokovnega izpopolnjevanja (ter udeležencem prinesli točke za napredovanje v nazive in plačilne razrede). 25. 5. 2000 Revija Primorska srečanja je v 229. številki objavila referate s simpozija o Ljubki Šorli, ki ga je pripravil meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev (glej Kroniko17. 3. 2000 ). S TUJEGA ZELNIKA * * * Prejšnji predsednik SD Celje, prof. Anton Šepetavc, ki poleg vsega ostalega vodi tudi skupino za preprečevanje in pomoč odvisnikom na 1. gimnaziji v Celju, je sodeloval tudi pri knjižici Karla Gržana V svetu omame (Ljubljana: Družina 1999, zbirka Razpotja življenja). Med drugim pove: * * * Treba je živeti z mladostjo svojega časa in ne s časom svoje mladosti. * * * Spomni nas tudi na Nietzschejevega Zaratrusto, kjer najdemo tudi to mesto: "Ali se vas učenci bojijo?" "Ne, saj se tudi jaz ne njih!" 25. 5. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika: Taras Kermauner je te dni (13. aprila) praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše (čeprav je izstopil iz Slavističnega društva Slovenije). Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras. html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http:// www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm ? ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html ? zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. Http://metalab.unc.edu/bosak/ ? Shakespeare v XML-obliki. Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mud faq-p1.html ? vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) ? kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit. edu/jhmurra y/www/HOH.html ? Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http: file://curricula.mit.edu/eliza/ ? oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni.lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/ lit/slovlit.html-l2. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 ? Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ ? vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu znanstveniki in kul-turni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna (24.--30. april) so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.]. Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant (gl. Kroniko 22. 4. 2000) pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. Veneti, naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Trans-cription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen klesa-nega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA / MAGOUREI / GIAoYA / Transkripcija 1: LOJIČKA / MA GOJREI / GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA/ NA GOREJ; / GEE, AH? OJ, JA! / Prevod: ?There is a Lojička on the hill: ?Gee, ah? Oh, yeah!?? Razlaga: JE ? ?is, there is? LOJIČKA ? ?little suetty girl? ? from LOJ ? ?suet? ? IČKA, diminutive (MA) NA ? ?on? ? MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ ? ?mountain, hill? ? metathesis of today?s form ? fem. sg. ? locative with an archaic GOREJ case ending for today?s GORI (GIA) GJA ? ?gee, ah?? ? in the sense of ?Gee, I don?t know? OJA ? ?oh, yes? ? later response. Marc Greenberg spomla-danskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [vpije ona:] ?Ja, o, ? Jezikovni kotiček. Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem ?v 50.-ih letih?, ampak vedno ?v 50. letih?, ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. ?vsakega 5.-ega, 10.- ga in 15.-ega v mesecu?, ali ?s 5-imi tolarji v žepu?, ali ?z 2-ma človekoma? (?z 2-ema človekoma?), kar ne gre. Poučite me, prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. Količina ur pri predmetih. Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanj a in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. ? Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. ? Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. Podiplomski študij na FF. Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. Spletke. Http://members.aol.com/jesenovec ? genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freeb ordello.com/smesko/ ? zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ ? nemš-čina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm ? Gregor Rozman, Soneti in ba-lade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ ? ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Zgodovina. Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Navodila za pošiljanje sporočil. Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiran-jem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. SlovLit mailing list SlovLit na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit lp miran PRIJAVNICA/PRISTOPNA IZJAVA ZA KOLEGE, KI BI ŽELELI BITI/POSTATI ČLANI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE, PA ŠE NISO SPOROČILI SVOJEGA NASLOVA ALI PA SO SE PRESELILI. KER JIH NIMAMO V NOVI EVIDENCI, JIH NE MOREMO OBVEŠČATI IN JIM POŠILJATI ČLANSKEGA GRADIVA. IME IN PRIIMEK: . TOČEN ZASEBNI NASLOV (S POŠTNO ŠTEVILKO): . . IZOBRAZBA: . DELOVNO MESTO: . ČLANARINO ZA LETO 2000 (3000 SIT) PORAVNATE S POLOŽNICO. PRIJAVNICO Z ŽELJO, DA SE ŽELITE VČLANITI V SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, POŠLJITE NA NASLOV: DR. ZOLTAN JAN, CANKARJEVA 84, 5000 NOVA GORICA. Številka: 001-08/92-1/46 Ljubljana, 19. 5. 2000 V skladu s sklepom 34. seje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za družbene dejavnosti z dne 17. 4. 2000 in delovnega sestanka z dne 11. 5. 2000 Vas vabim na javno predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika, ki bo v ponedeljek, dne 5. 6. 2000, ob 12. uri v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Delovno gradivo zakonskega predloga o rabi slovenščine kot uradnega jezika bo predstavil dr. Janez Dular. V želji, da bi omogočili kakovostno obravnavo, Vas prosimo, da s svojimi mnenji in predlogi sodelujete v razpravi in s tem sooblikujete predlog zakona. Delovno gradivo bo kasneje objavljeno v reviji Jezik in slovstvo, že zdaj pa je na voljo pri službi Državnega sveta. Na Vašo željo Vam ga bo posredovala: Sonja Uršič (tel. 061 176 13 69). Vljudno vabljeni! Državni svetnik dr. Zoltan Jan Slavistično društvo Slovenije P O Š T N I N A P L A Č A N A PO POGODBI ŠT. 1/1-H/29-15-1/00 PRI POŠTI 5001 NOVA GORICA TISKOVINA Pošilja: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Člani Slavističnega društva prejemajo glasilo Kronik brezplačno. Izdelek sodi se ne prodaja. Naklada tokratne številke Kronike Slavističnega društva Slovenije je 2200 izvodov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 07:23:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 29 May 2000 07:23:35 +0200 Subject: [SlovLit] =Od_Bože_Krakar-Vogel Message-ID: <001301bfc92e$0bb8c400$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 28. maj 2000 20:31 Subject: slovlit Za Kroniko slavist. društva imam nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april- maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center 2000). 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 4 21:49:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Jun 2000 21:49:13 +0200 Subject: [SlovLit] Junijske spletke Message-ID: <005c01bfce5e$628208c0$7103f9c2@hladnik> Spletke. Http://www.geocities.com/roxdegabba/crtice.html -- črtice avtorja, ki si je nadel psevdonim Rox de Gabba. Http://alja.hypermart.net/TEST1.htm -- Alja Furlan sprejema naročila za pesmi, voščila, vabila, izvirna posvetila, besedila, reklamna sporočila. Http://bos.zrc-sazu.si/beseda.html -- novo mesto in novo ime za slovensko besedilno zbirko Cortes, ki jo ureja Primož Jakopin; zanimalo bi nas, zakaj se je zbirki strežnik filozofske fakultete zameril. Http://members.xoom.com/ThePI/autofol.htm -- Roman Savković obvešča o novem naslovu svoje "avtofolske poezije". Poleg članka Marka Juvana je bil v zadnji številki spletne revije Comparative Literature and Culture zame zanimiv še prispevek Johana F. Hoorna How is Genre Created na naslovu http://www.arts.ualberta.ca/clcwebjournal/clcweb00-2/hoornl-00.html. Drugo. Niku Ježu iskrene čestitke ob podelitvi Sovretove prevajalske nagrade! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 28 11:53:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 28 Jun 2000 11:53:59 +0200 Subject: [SlovLit] =Po_Kekčevih_sledeh Message-ID: <004501bfe0e6$ca2cd960$5b4602c1@ff.unilj.si> V soboto in nedeljo (1. in 2. julija) bo tradicionalno planinsko(-literarno) popotovanje po Kekčevih poteh. Aleš Bjelčevič nas bo tokrat peljal na Pogačnikov dom na Kriških podih. Zbor v soboto ob 10.00 pred FF, posaditev v prisotne avtomobile (pripeljite jih čim več!), vožnja do Aljaževega doma v Vratih. Vzpon skozi Sovatno bo vzel dve do tri ure, tam bomo spali na skupnih ležiščih po ceni 1500 sit na peršono, za tiste s planinsko izkaznico po polovični ceni. Naslednji dan gredo zahtevni na Razor (okoli 2600 m), manj zahtevni pa na Križ (okoli 2400 m). Sledi vrnitev v dolino in domov. Prijave se zbirajo na plakatu, ki je obešen v drugem nadstropju FF na Aškerčevi 2, lahko pa tudi na moj ali Alešev e-naslov: miran.hladnik@guest.arnes.si; aleksander.bjelcevic na ff.uni-lj.si. Ker je to visokogorska tura, se primerno oblecite in opremite in založite s pijačo in jedačo. Vremenska napoved je dobra. s planinskim pozdravom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 07:27:51 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 29 Jun 2000 07:27:51 +0200 Subject: [SlovLit] Bubamara Message-ID: <000901bfe18a$ebd1e0c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Avtor Klemen Lah sporoča: Lutkovna skupina Bubamara vas v nedeljo, 2. julija, ob 11-ih (pred gostilno Maček|LJ) in 19:30 (Ribji trg|LJ) vabi na otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstava bo odigrana v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. Traja približno petindvajset minut in je namenjena otrokom od petega do stotega leta. Natančnejše informacije o predstavi so na volji v sponki [priponko sem pobrisal, ker jih nekateri brkljalniki ne znajo prebrati, mh]. Veselimo se vašega aplavza. On Sunday the 2nd of July the puppet teather Bubamara invites you to a puppet show for children titled Elizabeth Squeak. This performance will be a part of the street theater festival Ana Desetnica. The show starts at 11 o'clock by the pub Maček and at 19:30 on Ribji trg. It lasts approximately twenty five minutes and is suitable for children aged five to one hundred. We are looking forward for your applause. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 5 10:58:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Jul 2000 10:58:59 +0200 Subject: [SlovLit] Julijske spletnoliterarne spodube Message-ID: <000701bfe65f$428d47a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Kako naj avtor sporoči bralcu, da je pametnejši in všečnejši od pripovedovalca? Planinskoliterarna ali literarnoplaninska ekskurzija Po Kekčevih poteh je uspela. Zbralo se je 26 trmastih in vzdržljivih študentov in nekaj personala z ljubljanske in mariborske slavistike (slednjo je pripeljal Miran Štuhec). V megli smo se povzpeli na Križ in posončili na Rušju pri bivaku IV. Spokojno planinsko vzdušje je tistim, ki so bili slučajno kje v bližini, občasno motilo glasno Hladnikovo razmišljanje ob knjigi, ki mu ni dala v miru prespati prejšnje noči. Ob novem romanu Matjaža Podlogarja Nuna in funkcionar se je nebogljeno spraševal, ali je za pravično oceno dela res treba poznati podrobnosti iz avtorjeve biografije. Če ima zgodba namreč avtobiografsko podlago, potem mu ne bi bila nič posebnega, če pa si je avtor zavestno postavil v vlogo naivnega pripovedovalca, potem bi se mu zdelo besedilo zelo posrečeno. Ali je za oceno nujno poznati avtorjevo intenco? Pri romanu Zvenenje v glavi vemo, da gre za zavestno izbiro naivnega pripovednega načina, ker ga je pač napisal profesionalec Drago Jančar, pri Matjažu Podlogarju pa tega podatka ni in se ne znamo odločiti. Pomagajte, prosim, zdvomljenemu bralcu! Knjigo bom kmalu vrnil v oddelčno knjižnico, k branju pa naj spodbudi oznaka, da je to roman s privlačno kontrolorškrobarsko kombinacijo erotike in politike. Promocija slovenske kulture na tujem Pred tedni je lončarka in pesnica Ifigenija Simonović v Delu izrekla dokaj ostrih besed na račun nacionalnih kulturnih predstavništev v tujih državah. Celo pri Nemcih in Francozih, kadar ti tržijo svojo kulturo v tujini, je kljub izvrstni organizaciji in visokem renomeju nastopajočih odziv publike skromen in ne upravičuje državnih investicij. Slovenci smo še posebej občutljivi na to, kaj mislijo o nas drugi, in nas zanima vse, kar izrekajo o nas. Včasih se zdi, da je naša identiteta v veliki meri odvisna prav od tega. Vprašanje pa je, koliko sploh druge naša (literarna in kulturna) specifika zanima: od slovenskih besedil, prevedenih v tuje jezike, je bilo do zdaj namreč najuspešnejše tisto, ki o nas samih sploh ne govori, tj. Bartolov zgodovinski roman o muslimanski sekti izmailcev Alamut. Ali ni torej skrb za lastno podobo v tujih očeh vsaj na literarnem področju (s prizadevanjem biti preveden in predstavljen tujcem) pretirana in neekonomična? Spletki Http://www.stoa.org/hippo/ -- Komentirana elektronska izdaja Izpovedi sv. Avguština. Http://culturemachine.tees.ac.uk/frm_f1.htm -- Culture Machine -- omrežni časopis z zelo zanimivimi članki o literaturi, njenem razmerju do filozofije, hipertekstu itd. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 6 15:17:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 6 Jul 2000 15:17:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Štiri_slike_s_Kekčevih_poti_in_še_kaj Message-ID: <005e01bfe74c$9280ab60$5b4602c1@ff.unilj.si> Jakove posnetke s Kekčevih poti glej na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. -------------- Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! -------------- Novice z zadnjega senata FF: Študentje, ki so vpisali podiplomski študij leta 1993/94, naj zaključijo z magistrskim delom do konca 2000. Starejšim kandidatom študij preneha in se morajo vpisati ponovno, če ga hočejo dokončati. Na dodiplomski stopnji traja študij po programu, ki je veljal ob vpisu, lahko največ osem let; po tem času mora študent študij dokončati po novih, tedaj veljavnih študijskih programih. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 8 08:05:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jul 2000 08:05:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_ki_nam_jo_pošilja_Zoltan_Jan;_z_opravičili_ker_smo_jo_oskubili_in_ni_tako_lepo_oblikovana_kot_na_papirju Message-ID: <001a01bfe8a2$7f446d00$2803f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 5. 7. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 19 Vsem pozvanja v ušesih poletna popevka: ?To so časi, ki prihajajo in izginjajo v snu ... Vsako leto spet so tu!? Živele počitnice! Učitelji bomo sicer imeli malo krajše počitnice, kot bo dopust sodnikov, zdravnikov ?, toda ne pustimo, da bi nam zavist zmotila ?vonj poletja, ki omamlja?. In ne pozabite, kar svetuje Ježek: ?Vandrat sam najbolj lepo je, počivat pa je lepše v dvoje!? 3. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: Vodja predmetne skupine za slovenščino, prof. Milena Ivšek, nas je opozorila: Veseli nas, da Kronika obvešča svoje bralce o poteku tekmovanja za Cankarjevo priznanje, saj je to zahtevna skupna naloga Slavističnega društva Slovenije in Zavoda RS za šolstvo. Naloge za tekmovanje pripravljajo Zavodovi svetovalci za slovenski jezik, prav tako imamo aktivno vlogo pri izvedbi in vrednotenju tekmovalnih nalog, že vsa leta pa zbornik ureja prof. Vlada Eržen, ki je uredila tudi letošnjega. [Naj dodamo, da pripravljajo tudi imenitna poučna popotovanja in spremno dogajanje za najboljše med najboljšimi tekmovalci, pa še kaj bi bilo treba našteti. Z. Jan] Ker to ni bilo razvidno iz obvestila, Vas vljudno prosim, da to dodatno osvetlite v naslednjih obvestilih. Opozorila bi še na to, da to ni zbornik o vseslovenskem tekmovanju, ampak zbornik o celotnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, saj so v njem tudi podatki o šolskem tekmovanju. Prijazen pozdrav Vam in vsem kolegom. Prejeli smo popravek ljudskega izročila. Dr. Branko Berčič pojasnjuje, da prof. dr. Marja Boršnik ni doživljala posebnih duševnih pretresov ob ocenjevanju disertacije o mladosti pisatelja Ivana Tavčarja, ki je nastajala v letih 1962?1964, in ne posebno dolgo, kot je bilo zapisano. Vprašanje o biološkem in zakonskem očetu pisatelja se ne omenja v oceni teze in se je postavilo šele na koncu zagovora. Pisateljev oče Janez Tavčar je s krajšimi presledki med devetletim služenjem cesarju večkrat prihajal domov na dopust, se kot dopustnik poročil in bil doma tudi proti koncu leta 1850. Nihče med sorodniki in rojaki ni nikoli dvomil o njegovem očetovstvu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 18, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Vlasta Bolka-Cegnar, Metka Horvat, Renata Hrovatič, Barbara Iskra, Nataša Jakop, Andreja Javornik, Simona Kepic, Marija Kolenc, Tone Perčič, Tina Potrata, Simona Robnik, Simona Slavec, Neva Šlibar in Irena Zuljan. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 18. številke Kronike: 218.579,20 SIT, poštnina: 71.419,00 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Darja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik in Marjetka Zorzut. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 25. 5. 2000 V današnjih Književnih listih Dela (št. 119, str. 16) je objavljen izčrpen članek dr. Matjaža Kmecla Prešeren skupaj s Puškinom v Moskvi. Poroča o vseh dogodkih, ki so se zvrstili ob tridnevnem mednarodnem simpoziju: razstava v moskovski državni knjižnici, kjer je 2500 zaposlenih in poldrugi milijon obiskovalcev letno, razstava in sprejem na slovenskem veleposlaništvu, zaključna slovesnost v dvorani z dvesto naslanjači v Časnikarskem domu, kjer je ljubljanska županja recitirala Zdravljico, prispevek ljubljanskega Društva Slovenija?Rusija, kako dobro znajo mnogi Rusi slovensko itd., nič pa o moskovskem Društvu za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren in starih peripetijah (prim. Kroniko 18. 2. 2000). Na simpoziju, kjer se je med drugim pokazala potreba po novem prevodu Prešernovih Poezij, se je zvrstilo približno 35 referatov, od tega 10 slovenskih. ?Slovenski udeleženci so vsi imeli malo bolj svetle oči kot navadno.? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ob izbiri pesmi, ki bi prišle v poštev za vaš izbor, sem tudi sam občutil razdvojenost, vam gotovo še bolj poznano kot meni [?]. Iskreno povedano, menim, da njegove pesmi večinoma ne vsebujejo tem, ki bi bile današnjemu mlademu človeku posebej blizu. Njegov odnos do ljubezni je prestaromoden, predplatonski.? * * * ?Priznati moram, da Prešeren ni moj najljubši pesnik (sem štejem Kosovela, Koviča in Menarta), zato bo moj izbor zelo ,stanadarden? [?]. Naj povem še, da je izbor res težak in zato pesmi niso urejene od najljubše do malo manj ljube ...? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77, 79. 25. 5. 2000 Pri tržaški založbi Mladika je izšla v italijanščini napisana študija Martina Breclja o filozofski misli Dušana Pirjevca, častnega člana SD. 350 strani obsegajoče delo temelji na disertaciji, ki jo je avtor zagovarjal na tržaški filozofski fakulteti. Na predstavitvah v različnih krajih je sodelovala tudi častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, zanimivo recenzijo je objavila tudi lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič. Prim. Primorski dnevnik 25. 5. 2000, št. 120, str. 8; Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 5; Primorski dnevnik 13. 6. 2000, št. 135, str. 16. 25. 5. 2000 Pred nekaj dnevi je članica SD, mag. Emica Antončič, pri mariborski založbi Obzorja (zbirka Znamenja) izdala svojo knjigo Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 26. 5. 2000 V okviru Dnevov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je zbudilo posebno pozornost delo članice SD, dr. Nade Šabec, Half pa pu, ki je predstavljeno tudi v 6. zborniku Slavističnega društva Slovenije, obravnava pa govorico slovenskih izseljencev v Ameriki. Avtorica pripravlja novo knjigo o slovenščini med kanadskimi Slovenci, namerava pa raziskati tudi govorico izseljencev v Avstraliji. Prim. Primorski dnevnik 26. 5. 2000, št. 121, str. 14. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Vsak dan počitka je dan nesmrtnosti. * * * Po šestih dneh je še Bog počival. 26. 5. 2000 Marko Juvan sporoča: ?Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg (http://www.arts.ualberta.ca/clcweb journal/). Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in komur!? 26. 5. 2000 V Kopru se je prvič sestal ožji pripravljalni odbor za pripravo letošnjega jesenskega slovenskega slavističnega kongresa, ki najverjetneje ne bo portoroški, kot je bilo napovedano, ampak koprski, ker so nas iz avditorija in gledališča Tartini izrinili zlati oglaševalci, ki so se spomnili imeti svoj zlati boben prav na tradicionalen datum naših zborovanj (prvi četrtek, petek in sobota v oktobru). Načrtov in zamisli je polno,energije tudi, le tremo je treba premagati, pa bo. 27. 5. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 121, str. 4?5) je izšel obsežen pogovor z doc. dr. Vero Smole o slovenskih narečjih, njihovem današnjem položaju in raziskovanju tega pomembnega področja. VABILO K SODELOVANJU * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo do 30. aprila t. l. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e- naslov: info.navŽsiol.net. * * * 27. 5. 2000 V odprtem pismu maturitetni komisiji prof. Breda Kramar predlaga, da bi imeli isti sklop po več let, tako kot pri angleščini in nekaterih drugih predmetih. Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 8. 27. 5. 2000 O seminarju Pouk slovenščine v 2. triletju natančno poroča Zlatka Perne, učiteljica Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani (ki še ni članica našega društva). Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 11. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Če je v tvojem življenju vse temno, preveri, če niso vsa tvoja okna zaprta. 27. 5. 2000 V Bistici na Zilji je v okviru Zablatnikovega dne potekal simpozij o Urbanu Jarniku. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 27. 5. 2000 Kot poroča nečlan SD, prof. Jože Peternel, praznuje letos desetletnico svojega delovanja Kopitarjevo kulturno-izobraževalno društvo, ki bog ve zakaj ignorira Slavistično društvo Slovenije. Prim. Šolski razg ledi 27. 5. 200, št. 10, str. 15. 27. 5. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, sporoča: Na sestanku razširjene predmetne skupine za SJK pri Zavodu RS za šolstvo sem posredoval možne (teme mladinska književnost, znanstvena fantastika), ki bi prišle v poštev za Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2001. Niso me podprli, ampak je bil sprejet predlog, da se v Obvestila šolam zapiše širši naslov sklopa ? da bo tekmovanje v šolskem letu 2000/2001 posvečeno evropskemu letu jezikov. Seveda se mora s tem strinjati tudi Slavistično društvo Slovenije oziroma povedati svoje mnenje. Moje mnenje: Bojim se, da bi poudarili predvsem jezikovno plat kakršne koli tematike in da sklop ne bi bil tako zanimiv. Ali lahko še kaj predlagamo? Sugestije so večkrat dragocene. Mogoče zamejci? Lojze Kovačič? Trubar? Misliti moramo tudi na seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje, ki se je ?prijel?. Kaj jim bomo lahko ponudili? Jaz nisem jezikoslovec. Prvi komentar pisca Kronike: Najprej sem bil presenečen, potem pa sem videl, da pravzaprav ni napačno. V slovenski književnosti je dovolj del s to tematiko in bi lahko vezali posamezne pisatelje na posamezne stopnje, dodali pa morebiti tudi bolj jezikoslovna razmišljanja. V poštev bi prišli od Bevka (Čedermac, čeprav ga osnovnošolci ne marajo), Kosmač ima tudi nekaj motivov (Medvejke), Messner, Prežih, Pahor (esejistika), Župančič, Cankar ... do Trubarjevega odnosa do jezika pri 4. stopnji (imelo bi lahko tudi malo raziskovalnega značaja). Marsikaj smo zvedeli na jesenskem simpoziju o materinščini v Portorožu, v knjigi Silva Faturja Zapisi o materinščini in njenih mojstrih itd. Mislim, da bi šlo. Kot vedno je odločujoča dobra volja. LEJ, STVARNICA VSE TI PONUDI, IZ ROK JI PREJEMAT NE MUDI! * * * Vse, ki želijo, da o njihovih prireditvah, pobudah, publikacijah ipd. obvestimo tudi člane Slavističnega društva Slovenije na naši domači spletni strani http://www.neticom.si/kronika, prosimo, da obvestila in vabila, zapisana v elektronski obliki, pošljejo dovolj zgodaj. Objava dan ali dva pred predavanjem ni učinkovita in pomeni le nepotreben strošek. * * * 28. 5. 2000 V reviji Primorska srečanja (št. 230, str. 459?464) objavlja kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini, izbor družinskih pisem Kosovelovih, ki jih je obdelal ob pripravah za obnovitev tomajske hiše Kosovelovih v spominski objekt. V isti številki so izšli tudi nekateri referati s simpozija ob 90. obletnici rojstva Ljubke Šorli. Prim. Kroniko 17. 3. 2000. 29. 5. 2000 Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije ima dr. Boža Krakar Vogel nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april?maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center, 2000.) 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem [da ne bo pomote: to je dr. Boža Krakar Vogel s svojim soustvarjalcem svetega zakona] konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. 30. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je v sodelovanju z mariborsko univerzo in Slavističnim društvom Maribor pripravil Miklošičev dan. Simpozijski del je oblikovalo enajst referentov (dr. Stanislav Hafner, dr. Katja Sturm- Schnabl, dr. Martina Orožen, dr. Zinka Zorko, dr. Marko Jesenšek, dr. Vlado Nartnik, dr. Mihaela Koletnik, dr. Irena Stramljič Breznik, mag. Jožica Čeh, mag. Vlado Unuk in mag. Majda Potrata), popoldne pa je bil posvečen svečanemu odkritju doprsnega kipa Frana Miklošiča na Univerzi v Mariboru ob navzočnosti rektorja dunajske univerze. Ta je namreč tudi omogočil izdelavo odlitka Miklošičevega kipa, ki je v atriju dunajske univerze med najznamenitejšimi profesorji. 30. 5. 2000 Ta dan je bil za mariborsko slavistiko ne samo izjemno delaven, ampak tudi uspešen. Kadrovsko se je okrepil še za eno doktorico znanosti. Disertacijo Metaforiko v Cankarjevi kratki pripovedni prozi je tega dne v Ljubljani uspešno obranila Jožica Čeh, medtem ko je njen simpozijski prispevek v Mariboru brala kolegica z oddelka. 30. 5. 2000 Po dveh letih garanja številnih sotrudnikov so danes svečano otvorili 10,5 km dolgo Kosmačevo učno pot, ki vodi od pisateljeve rojstne hiše v Slapu ob Idrijci do Mosta na Soči, ki jo je pripravila osnovna šola Most na Soči. Projekt, ki ga je Zavod RS za šolstvo ocenil za najboljšega med 64 sorodnimi predlogi, je vodila Nevenka Janež s sodelavci Marjano Barbič, Matejo Pogačar, Vidom Miklavčičem, Zorko Pavlin in drugimi. Pisateljeva hčerka Nanča Kosmač je oblikovala brošuro. Avtorji projekta si želijo, da bi pohod po Kosmačevi poti postal tradicionalen. Prim. Delo 30. 5. 2000, št. 123, str. 7; Primorske novice 6. 6. 2000, št. 45, str. 13. 31. 5. 2000 Zbornik o Janezu Svetokriškem, ki prinaša prispevke z lanskoletnega simpozija v Vipavskem Križu, sta nam prijazno poslala na ogled urednika prof. Jože Faganel in dr. Jože Pogačnik. Na 527 straneh objavlja 25 avtorjev temeljite analize o Janezu Svetokriškem in njegovo bibliografijo ter obravnava tudi širša vprašanja, povezana z njegovim delom in časom. 1. 6. 2000 Koprska knjigarna in založba Libris je danes izdala knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam?. Gre za izbor in komentar najpriljubljenejših Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Mogoče bi morali Prešerna mlademu bralcu prikazati bolj svobodno, mu dovoliti, da sam začuti, interpretira pesem, da v njej najde lepoto. Potem pa bi mu dali možnost, da svojo razlago primerja z uradno slavistično.? * * * ?V izbor sem uvrstila nekaj pesmi, ki so tako motivno kot slogovno enostavnejše ter hkrati izražajo tudi nek vesel, igriv ton [?]. Prepričana pa sem tudi, da večina gimnazijcev gleda na Prešerna precej drugače že pred maturo [?] in v zrelejših letih ugotovi, da lahko končno razume, kaj so mu pred leti hoteli dopovedati profesorji in literarni teoretiki.? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77. 1. 6. 2000 Čeprav je videti, da člani SD niso bogve kako navdušeni kjigokupovalci, jih opozarjamo, da sta tik pred izidom zanimivi deli: Bogu Jakopiču bo založba Salve v Ljubljani izdala knjigo Marija Pomagaj v slovenski književnosti, Dragica Haramija pa bo v samozaložbi izdala delo Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 V svoji rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar duhovito piše o napakah pri rabi rodilnika nedoločnega zaimka nič. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 Namesto 8. smo prejeli šele 4. letošnjo številko Jezika in slovstva, v kateri Irena Novak-Popov predstavi slovensko poezijo devetdesetih let; Katja Mihurko-Poniž piše o pripovednicah, sodobnicah Zofke Kveder; Dragica Haramija obravnava tipologijo slovenske mladinske realistične avanturistične proze; ob visokem jubileju profesorice in leksikografke Marije Janežič označi njeno ustvarjanje Ivana Černelič; polemiko s Tatjano Srebot Rejec o zvočniškem sklopu nadaljuje Peter Jurgec; Mojca Stritar analizira besedilne zgradbe in poante šal (nekateri primeri so prav kruti, toda takšni, kakršne si pripoveduje in se jim smeje naša mladež); Andreja Žéle pa ocenjuje delo Marije Stanonik Slovenska slovstvena folklora, ki je izšlo v zbirki Klasje. Polovica tokratnih sodelavcev revije, ki je last Slavističnega društva Slovenije, ne čuti potrebe, da bi bili njegovi člani, čeprav ga potrebujejo za objavljanje svojih spoznanj. OPOZORILO IN OPRAVIČILO Pri pošiljanju položnic za plačilo naročnine na Jezik in slovstvo ter Slavistično revijo je ponekod prišlo do napak. Nekateri člani so prejeli položnice/račun za polno naročnino brez članskega popusta. Ti naj izpolnijo novo položnico in nakažejo nižji znesek (objavljen je v kolofonu obeh revij). Najbolj vestni, ki so že nakazali previsoko naročnino, naj nam sporočijo, da jim preplačilo upoštevamo pri članarini. (Kdor je naročen na eno revijo, prihrani pol članarine; kdor je naročen na obe reviji, ima s članskim popustom praktično paravnano članarino, če pa je naročen še na Slovenščino v šoli, ima večji popust, kot je letna članarina). V tolažbo se spomnimo: Na napakah se učimo. Nekoč, v svetli bodočnosti, bo vse brezhibno ? 2. 6. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Med drugim dogovorjeno: Letošnji nagradi Slavističnega društva Slovenije za življenjske uspehe pri poučevanju slovenskega jezika na slovenskih osnovnih in srednjih šolah prejmeta prof. Vinko Omerzel in prof. Marija Končina. Nagrado za posebno uspešen podiplomski študij prejme dr. Mihaela Koletnik. Nagrado za posebno uspešen študij slovenščine na tujih univerzah prejme dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk, ki je dosegla slovenistični doktorat na Šlezijski univerzi v Sosnovcu. Pooblasti se izvršilni odbor, da ugotovi, ali predlagani kandidatki za posebno uspešen študij na Univerzi v Ljubljani izpolnjujeta razpisne pogoje. Drugih predlogov, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje, SD ni prejelo. Občnemu zboru se predlaga, da za častne člane Slavističnega društva Slovenije razglasi: akad. dr. Janka Kosa, dr. Zinko Zorko, prof. Silva Faturja in prof. Janeza Gradišnika. Pomoči za tiskanje znanstvene monografije v knjižni zbirki Slavistična knjižnica se dodelita mag. Alenki Gložančev in dr. Zoltanu Janu. Recenzent dela Alenke Gložančev je prof. dr. Tomo Korošec, delo Zoltana Jana Poznavanje slovenske literature v Italiji pa so pozitivno ocenili Ciril Zlobec, Arnaldo Bressan in Joža Mahnič. (Zoltan Jan je kandidiral, ker je do izteka javnega razpisa prispela le ena prijava.) Če avtorja zagotovita dodatna sredstva, se preostanek podpore lahko izplača kot avtorski honorar. Če s sponzorskimi sredstvi in pomočjo SD del ni mogoče izdati, se pogodbi ne skleneta. Avtorja prejmeta vsak po 50 avtorskih izvodov, ki jih ne smeta prodajati. Za podpis pogodbe se pooblašča tajnica društva, predsednik naj skuša pridobiti soizdajatelja in/ali so založnika. Jesenski slovenski slavistični kongres, ki bo združen z občim zborom Slavističnega društva Slovenije, bo po tradiciji potekal prvi oktobrski četrtek, petek in soboto, to je od 5. do 7. oktobra 2000 v Kopru in ne v Portorožu, kot je bilo prvotno najavljeno, ko se še ni vedelo, da nas bo iz portoroškega avditorija in piranskega Gledališča Tartini izrinil Zlati boben, ki ima več zlata kot naše društvo. Predsednik SD je pooblaščen, da pripravi program kongresa in določi, kateri referati bodo predstavljeni. Organizacijo kongresa je prevzelo SD Koper, ki ga vodi prof. Jasna Čebron. Organizatorji naj zagotovijo, da se bodo kongresa udeležili le tisti prijavljeni kolegi, ki bodo poravnali kotizacijo. Ker poteka letos Prešernovo leto, naj se v program vključi tudi predavanje prof. Borisa Paternuja o Prešernu, čeprav tema ni razpisana. Upravni odbor SD predlaga občnemu zboru, da za člane izvršilnega odbora izvoli dr. Marka Jesenška za predsednika, Jano Zemljarič Miklavčič, dipl. sl., za tajnico in Leonora Nardoni Grah za blagajničarko. Vodje sekcij naj načeloma ostanejo isti, izvršilni odbor lahko predlaga nove člane, pripravi tudi predlog članov nadzornega odbora, častnega razsodišča in delovnega predsedstva. Uredništvo revije Jezik in slovstvo mora predsednik SD pozvati, da do 5. septembra pripravi poročilo o delu, v katerem naj tudi predstavi, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje. Če predlog ne bo ustrezen in ne bo jamčil, da se bodo težave odpravile, bo izvršilni odbor Slavističnega društva Slovenije predlagal občemu zboru zamenjavo uredništva. Opravljena je bila vrsta formalnih in neformalnih pogovorov, da bi se odpravile težave (neredno izhajanje in veliki zaostanki, upadanje naklade in števila naročnikov, premajhna skrbnost pri kandidiranju na javne razpise, skrajna neurejenost pri upravljanju s sredstvi, ki se kaže v izplačevanju honorarjev in pobiranju naročnine ter vrsti kršitev objektivnih predpisov, za katere so zagrožene milijonske kazni itd.). Izvršilni odbor je zadolžen, da uresniči sklep in morebiti pripravi predlog novega uredništva za izvolitev na občem zboru. Scenarij občnega zbora pripravi dosedanji predsednik, ki tudi predlaga organe zbora. Stari in novi predsednik si predata dolžnosti konec tekočega leta, tako da dosedanji predsednik do takrat opravlja svoje dolžnosti in uvaja novega predsednika. Predlog prof. Vike Slabe, da bi kolegico A. K. predlagali za državno nagrado na področju šolstva, ni bil podprt. Slavistično društvo Slovenije bo predlagalo dr. Božo Krakar Vogel, utemeljitev pa naj oblikuje doc. dr. Irena Novak-Popov. Slavistično društvo Slovenije bo tudi formalno podprlo predlog, da se prof. dr. Helgi Glušič podeli državna nagrada na področju šolstva. UO je potrdil pogodbo za opravljanje računovodskih poslov in delitev stroškov. Potrdijo se izdatki za izdajo društvenega zbornika (Slovenski slavistični kongres v Celju) in avtorjem izplačajo honorarji, kot bo določil predsednik. V prihodnje bo najverjetneje moralo prevzeti celotno izdajo zbornika Slavistično društvo Slovenije brez sodelovanja založbe. Tajnica društva, Jana Zemljarič Miklavčič, uspešno vodi zapletene postopke, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. UO je sprejel na znanje posamezne pobude in informacijo o delovanju Slavističnega društva Slovenije, ki jo je podal predsednik in o njej sproti poročal v Kroniki. Njegova prizadevanje je UO podprl, potrdil in pohvalil. 2. 6. 2000 Letošnjo Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo književnih prevajalcev Slovenije, je prejel mag. Niko Jež za svoje dvajsetletno prevajanje iz poljščine. Našemu članu iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 1. 6. 2000, št. 125, str. 10; Delo 2. 6. 2000, št. 126, str. 1 + 6 itd. 3. 6. 2000 Državni svet Republike Slovenije je v parlamentu pripravil javno predstavitev mnenj o osnutku zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika. Posvet je vodil drž. svetnik, dr. Zoltan Jan, zakonski osnutek pa je polni dvorani udeležencev predstavil avtor dr. Janez Dular. Razen dveh razpravljalcev (dr. Breda Pogorelec in prof. Ludvik Kaluža) so vsi podprli zakonski osnutek in prispevali tudi določene predloge, ki jih bo avtor upošteval pri pripravi dokončnega besedila. Predstavljena mnenja bodo objavljena v posebni publikaciji. Prim. Delo 6. 6. 2000, št. 129, str. 9; Primorski dnevnik 6. 6. 2000, št. 129, str. 3; Primorske novice 23. 6. 2000, št. 50, str. 28 (7. val); Mag 21. 6. 2000, št. 25, str. 56?57; Mladina 3. 7. 2000, št. 27, str. 22?23; Prava praksa 29. 6. 2000, št. 18-19, str. 6-7 ? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Eden od aktualnih nesmislov je, da naša država financira izdajanje nizkonakladnih strokovnih revij v angleščini: izhajajo v Sloveniji, vanjo pišejo Slovenci in tudi njihovi bralci so praviloma strokovnjaki iz Slovenije. Da pišejo Slovenci Slovencem v angleškem jeziku, pa je ,zasluga? nadvse čudnega točkovnega sistema pri vrednotenju strokovnih razprav, ki dodatno nagrajuje objave v tujih jezikih. Pogosto gre pri tem za čisti blef, saj tak članek v angleščini prebere le nekaj deset avtorjevih najbližjih kolegov, naročnikov v veniji.? [Dodajamo: ali se s tem ne postavljamo v čase, ko nismo imeli slovenske univerze in so naši strokovnjaki študirali in ustvarjali strokovno literaturo v tujih jezikih?] Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 3. 6. 2000 Zaseda Komisija za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sejo je vodila jo predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha. 4. 6. 2000 Založba Rokus je izdala priročnik za učitelje izbirnega predmeta gledališki klub Igra videza: teoretična izhodišča branja dramskih besedil, ki ga je pripravila dr. Vida Medved-Udovič. 5. 6. 2000 V najnovejši številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 10?11) je dr. Tomaž Sajovic predstavil desetletno delovanje Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, kateremu predseduje. Spremembe kolektivne pogodbe (z novimi dodatki h plačam) so objavljeni v Uradnem listu RS št. 39, s tr. 4694?4696. 5. 6. 2000 V isti številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 23) beremo, da je 28. marca rektor slovesno promoviral Gizelo Polanc Podpečan, ki je postala doktorica literarnih znanosti s tezo Slovenska sodobna dramatika in problem ontološke diference (mentorica dr. Helga Glušič). Zakasnele, a prisrčne čestitke! 5. 6. 2000 Zbornik Prešernovi dnevi v Kranju, o katerem smo že poročali v Kroniki 4. 5. 2000, ocenjuje v Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 33) urednik tega lista, dr. Gregor Kocijan. 7. 6. 2000 Z izvolitvijo nove vlade smo dobili novega ministra za šolstvo in šport, prof. dr. Lovra Šturma, nekdanjega ustavnega sodnika in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Slavistično društvo v nekdanjem klubu poslancev praznovalo obletnico Marje Boršnik, se je slavljenka razburjala, da ji nočejo natisniti drugega dela monografije o Tavčarju. Nato jo s svojim gromkim glasom vpraša Anton Slodnjak: Marja, a si ti to že napisala? Boršnikova: Še ne. Slodnjak: Ko jo boš imela končano, ti bomo do natisa pomagali. Sicer pa vedi: ?Jajca so dobra, jajca, toda kaj ko je bil petelin liberalec?! Po kom je prof. Slodnjak povzel to rečenico, pa skušajte sami ugotoviti, pravi prof. Cene Omerzel, ki nam je prijazno priskočil na pomoč ob suši anekdot. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 7. 6. 2000 Ob petinšestdeseti obletnici ustanovitve Slavističnega društva Slovenije je predsednik republike Slovenije, Milan Kučan v protokolarni vili Podrožnik sprejel častne člane SD in člane upravnega odbora. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili tudi v. d. ministra za kulturo Jože Školč državni sekretar za visoko šolstvo, dr. Zoran Medveš, in predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. V zanimivem govoru je predsednik države označil pomen društva za reševanje aktualnih vprašanj ohranjanja slovenske identitete, slovenskega jezika in razvoj slovenističnih strok. Predsednik SD mu je izročil simbolični darili. Knjiga Silva Faturja France Prešeren ? Kam? odraža vse bogastvo prizadevanj, ki jih SD namenja šoli in učnemu predmetu slovenski jezik s književnostjo. Poklonjeni Zbornik SD pa prinaša razprave s slovenskega slavističnega kongresa v Murski Soboti in tako ponazarja strokovno-znanstvena vrvenja, ki jih spodbuja društvo. S poklonjeno antologijo upodobitev Gorice v slovenski književnosti je njena avtorica, častna članica, prof. Lojzka Bratuž, nevsiljivo opozorila, da deluje Slavistično društvo Slovenije na celotnem slovenskem nacionalnem ozemlju. Priložnost smo izkoristili, da smo častnim članom, ki jih še niso prejeli, izročili listine o razglasitvi (na ročno izdelanem papirju jih je v stilizaciji stiškega rokopisa izpisal akad. slikar Lucijan Bratuž). Podatke je dolgo in skrbno zbiral dr. France Novak, ki je imel pri tem veliko težav, kakšna nejasnost pa je še ostala. Tako smo ugotovili, da dr. Vilko Novak ni le častni, pač pa tudi edini živeči ustanovni član društva, nejasno pa je ostalo, zakaj med častnimi člani ni akademik Ciril Zlobec, ki mu je menda bila izročena posebna listina ob znani aferi o ?jedrih?. Če je ostalo še kaj spornega, prosimo, da nas obvestite, prizadetim pa se iskreno opravičujemo. Zaradi protokola so častni člani stali v vrti po abecednem redu svojih priimkov ? in ne boste verjeli: tudi častna članica, dr. Breda Pogorelec, je vzdržala v vrsti na svojem mestu. Akad. dr. Francetu Berniku se je ob prejemu listine v imenu vseh zahvalil za izkazano pozornost. Častna članica, prof. Berta Golob, je prejela kar dve listini, eno z malo spackanim predsednikovim podpisom in narobe odtisnjenim suhim žigom, drugo pa z dostojnim podpisom, a brez odtisa žiga. Njene neusahljive dobre volje nismo skalili, ker kot učiteljica zna brati tudi takšne čačke. Nekateri so se srečali po dolgih letih in si imeli mnogo povedati, tako da smo se po kozarčku razšli dobre volje. Čeprav so tajnici SD ravno tega dne razbili steklo ?glanc? novega avta in ukradli radio in čeprav še pol ure pred začetkom sprejema še vedno ni bilo v vili knjig, ki naj bi jih podarili, je bila še najbolj zadovoljna, saj je tako zaključila tokratno naporno sodelovanje in usklajevanje s protokolom. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 7. 6. 2000 V Historičnem seminarju, nizu predavanj, ki jih organizira Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, sta dr. Han Steenwijk in mag. Roberto Dapit pod naslovom Širjenje pisne rezijanščine govorila o prizadevanju za oblikovanje rezijanskega knjižnega (standardnega) jezika in za ohranitev rezijanskega narečja sploh. BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Nekoč, med neko ostro debato je Marja Boršnik srepo pogledala svojega zelenega asistentka in izrekla sentenco: ?Boris, a veš, v tebi je komaj desetina Kidriča!? Menda tedanjemu asistentku Borisu Paternuju, ki je v kavarni hotela Slon vse dneve šele pisal svojo disertacijo, ni zamerila, čeprav jo je skoraj kap, ko ji je zabrusil: ?Upam, da ga bo v meni kmalu še manj.? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 8. 6. 2000 V znamenje sprave nam je častna članica SD, prof. Berta Golob, poslala kaseto, na kateri je posnet njen literarni večer o Francetu Prešernu, ki ga je 4. aprila letos predvajal Radio Slovenija 1. Spretno je podala podobo njegovih življenjskih dogodkov, nato pa z izborom poezij poustvarila notranji doživljajski svet, ki je prepoznaven v manj pogosto ponatisnjenih pesnikovih umetninah. Njen duhovit slog ohranja znana mnenja, motive, metafore, pa vendar prepričljivo podaja njeno osebno branje. 8. 6. 2000 Svoje poglede na prevajanje in na lastno delo je podal letošnji prejemnik Sovretove nagrade, mag. Niko Jež. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 8. 6. 2000 V Koprski knjigarni Libris so predstavili knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam. Gre za izbor in komentar najbolj priljubljenih Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Primorske novice 9. 6. 2000, št. 46, str. 23. 8. 6. 2000 Tudi Evropska unija bo razglasila leto 2001 za evropsko leto jezikov, so sklenili ministri za šolstvo držav članic EU. Prim. Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 19. 9. 6. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Osnovni šoli Villanuova (San Giorgio di Nogaro) pripravila posebno učno uro o narodnih manjšinah v Furlaniji-Julijski krajini. Prim. Primorski dnevnik 9. 6. 2000, št. 132, str. 4. 9. 6. 2000 Povzetek malo bolj dinamičnega predsednikovega desetdnevja: 26. 5. sestanek pripravljalnega odbora za slovenski slavistični kongres v Kopru; 29. 5. redno predavanje v Trstu; 30. 5. pozdrav simpozija o Franu Miklošiču v Mariboru; 2. 6. seja upravnega odbora SD v Ljubljani; otvoritev Kosmačeve učne poti v Slapu ob Idrijci; 5. 6. javna predstavitev mnenj o zakonskem osnutku o rabi slovenščine kot uradnega jezika v Ljubljani; sprejem pri predsedniku republike ob 65-letnici SD; 8. 6. izpiti v Trstu; 9. 6. obisk delegacije županijskega sveta Republike Hrvaške v Ljubljani. Do začetka poletja bo še nekaj podobno razgibanih tednov. [Mme Jan, ki Kroniko prebere, še preden izide, komentira, da sem nekaj podobnega že pisal lani, vendar nisem kriv, če se življenje vrti v krogih na kolesih.] 10. 6. 2000 Te dni je izšla druga številka Revije o knjigi, ki prinaša kratka poročila večine slovenskih založb o knjižnih novostih, nekaj bolj poglobljenih člankov in intervjujev ter sprotno mesečno bibliografijo. Kdor želi, lahko prejme brezplačni ogledni izvod. Dodatna pojasnila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 10. 6. 2000 Po e-pošti je prispela tale vest: Od 19. do 28. maja 2000 je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze s svojim dialektološko-etnološkim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju sodelova v okviru avstrijskega znanstvenega tedna ScienceWeek na Austria 2000. Filmske predstavite so bile na Koroškem (Celovec, Borovlje, Železna Kapla, Treffen pri Beljaku, Irschen), na Štajerskem (Laafeld/Potrna pri Radgoni), Tirolskem (Innsbruck) in v Spodnji Avstriji (Horn). Hkrati je šlo za tekmovanje projektov, v katerem je sodelovalo 424 prireditev. Predstaviti je bilo treba znanost na preprost in zabaven način kar se da širokemu krogu ljudi. Konec junija 2000 bodo najboljši projekti na Dunaju prejeli priznanja. Akcijo podpira avstrijsko Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 2) je Jana Zemljarič Miklavčič predstavila Celoletno in poletno šolo slovenskega jezika, metode dela, programe, udeležence in spremne prireditve. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 11) založba DZS napoveduje izid: ? berila in učbenika za prvi letnik gimnazij Branja, ki poleg obveznih besedil po učnem načrtu so dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar; ? Prešernovih pesmi in pisem v izboru akad. dr. Borisa Paternuja (zbirka Klasje). 10. 6. 2000 Anonimnemu duhovitežu, ki se je v skušal ponorčevati o potrebnosti zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, kljub vsemu ne privoščimo, da bi ? tako kot nekatere prodajalke ? prejel odločbo o prerazporeditvi na slabše delovno mesto, ki bi bila skupno s pravnim podukom vred napisana v tujem jeziku. Bralci so proti takšnemu odnosu protestirali. Prim. Delo 10. 6. 2000, št. 132, str. 3; 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Že zdaj se dogaja v podjetjih, ki so v tuji lasti, da vodstva kršijo pravice zaposlenih, ki so se doslej zdele povsem samoumevne (npr. raba slovenščine pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja). Doslej je bilo normalno, da je delavec po slovensko prosil za letni delovni dopust, v nekaterih podjetjih pa to nenadoma ni več samoumevno.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 11. 6. 2000 Ob domnevnem Trubarjevem rojstnem dnevu (9. 6.(?) 1508) so na Raščici pripravili osrednjo slovesnost ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige. Slavnostni govornik, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Evald Flisar, je poudaril sodobne pojave, ki zahtevajo, da se skrb za slovenski jezik okrepi tudi v današnjem času. Med drugim je postavil tudi vprašanje: ali nas do izida zadnje slovenske knjige loči manj let, kot jih je minilo od izida prve? Menil je, da je slovenščina vse manj podobna slovenskemu jeziku in vse bolj angleščini, tako da se Angleži vse bolj počutijo doma pri nas in mi pri njih. Prim. Primorski dnevnik 10. 6. 2000, št. 133, str. 3; Delo 12. 6. 2000, št. 134, str. 1. 13. 6. 2000 Šolsko leto zaključujejo mnoge šole tudi z izidom svojih publikacij. Marsikatera kolegica jo pošlje na ogled tudi našemu društvu. Že pred nekaj tedni smo z Osnovne šole Ivana Cankarja (Vrhnika) prejeli njihovo glasilo Enajsta šola, ki je v celoti posvečeno Prešernu. V njem nam med drugim spregovori Rozamunda, pa Ostrovrhar, Urška, beremo pesmi o Vrbi in prevod njihovega učenca v srbski oziroma hrvaški jezik, učenci so pisali v bohoričici in skušali ujeti slovenski jezik 19. stoletja. Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne (Divača) je izdala dve knjigi, ki sta ju napisali njihovi učenki. Ines Fakin je napisala prvi Majin dnevnik Srček na dlani, Sanja Smiljanić pa kratek roman Ko začutiš, da živiš. Ilustriranima knjigama so dodane predstavitve drugih literarnih nastopov obeh učenk, recenziji članice SD, mag. Milene Blažič, in posvetili ravnateljice šole. Seveda je v ozadju skrbna mentorica Jožica Planinc. Prim. Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 10. 14. 6. 2000 Osnutek zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika doživlja podporo tudi v Delovih pismih bralcev. Prim. Delo 13. 6. 2000, št. 135, str. 6; Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 7; Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Vrh vzdiguje oljka v Tribanu svoj v oblake, v hladu hrama, zbor sedi slavistov, ker Alferija spet gostuje člane pripravljalnega odbora jesenskega slavističnega kongresa. Dogovori o programu, oblikovanje spiskov žrtev, ki bodo naprošene za pomoč pri organizaciji in fehtanju sredstev, krasna domača malvazija in čudoviti divji šparglji, ki jih je sredi svojih ljubih istrskih kamnov nabrala in pripravila prof. Alferija Bržan. Na dvorišču domačije v Trbanu imajo poleg zbirke kamnov tudi kamnito mizo, toda zavzeli so jo domorodni študenti, tako da so pokvarili travestijo (ta stari so po sili razmer sejali v taverni in se odrekli čudovitemu razgledu po Vanganelski dolini). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. Slovenski pregovor 15. 6. 2000 Devetdesetletnico dr. Vilka Novaka, med drugim je tudi edini še živeči ustanovni član Slavističnega društva Slovenije, so nasledniki njegovega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani počastili z bogatim zbornikom Kolesar s Filozofske. Tak naslov zbornika, četrti zvezek Župančičeve knjižnice, so izbrali zato, ker se je jubilant vedno vozil s kolesom. Bibliografija jubilanta obsega 52 strani. 15. 6. 2000 Mednarodna raziskava Pismenost in udeležba odraslih v izobraževanju kaže, da smo Slovenci na dnu med 20 državami, ki so sodelovale pri projektu. Pismenost je razdeljena na pet ravni. Prva in druga raven pomenita, da odrasli nimajo dovolj spretnosti pri razumevanju in uporabi podatkov v različnih dokumentih in obrazcih. In teh je pri nas od 65 do 70 odstotkov. Težave imajo, ko na voznem redu iščejo, kdaj v soboto zvečer pripelje zadnji avtobus iz določnega kraja, težko presodijo, katera izmed štirih filmskih kritik je bila najugodnejša, itd. Raziskavo je Andragoški center Slovenije zaključil jeseni 1998, zdaj pa so na razpolago tudi mednarodno primerljive vzporednice. Sodelovanje slovenistov ni znano. Prim. Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 3; 1. 7. 2000, št. 151, str. 31; Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 3. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Za ta področja [kjer se mora uporabljati slovenščina kot uradni jezik] res že veljajo posamezni členi v že veljavnih 40 do 50 zakonih, ki se bolj ali manj dotikajo tudi rabe jezika. To je za nadzor zelo nepregledno, poleg tega pa nekateri zakoni, za katere bi tudi pričakovali, da bodo govorili o jeziku (denimo zakon o društvih, zavodih itd.), o njem ne povedo nič. Tudi že zapisano o jeziku je v mnogih primerih pomanjkljivo, saj ni določeno, kdo je odgovoren za izvrševanje teh določil in kaj je treba storiti v primerih kršitev.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Intertransport, gospodarsko interesno združenje prevoznikov, je Slavističnemu društvu Slovenije poslalo v vednost svoje pismo ministru za kulturo, ki ga opozarjajo, da je treba sprejeti zakon o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 17. 6. 2000 V današnji Sobotni prilogi Dela (št. 139, str. 20?21) je izšel intervju Slavka Pezdirja z dr. Janezom Dularjem, ki je spregovoril o poskusih, da se prepreči sprejemanje zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 18. 6. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik (Družina, št. 25, str. 11) prof. Janez Gradišnik povzema postaje na križevem potu zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Povzemamo in delno dopolnjujemo: 1979 Slovenščina v javnosti (to zborovanje v Portorožu je s sodelavci pripravila dr. Breda Pogorelec); 1980 prične delovati Jezikovno razsodišče; 1991 preneha z delom Jezikovno razsodišče (izbruh demokracije); javna skrb za jezikovno kulturo se po osamosvojitvi zreducira na jezikovne kotičke; 1993 je sprejet zakon o gospodarskih družbah, vendar sodišča ne upoštevajo določila o slovenskih poimenovanjih ?firm?; na zborovanju slavistov 1993 je sprejeta izjava, da slovenščina naenkrat ni ogrožena in je vse lepo in prav; 1995 dr. Janez Orešnik izda pri SAZU študijo Uradi za jezik v Skandinaviji, Francija ima svoj zakon, Poljska ga pripravlja, [Makedonija ga ima,] sprejemajo ga nekatere države v ZDA; 1996 je dr. Janez Dular kot minister za kulturo napisal zakonski osnutek o rabi slovenščine kot uradnega jezika; 1997 je osnutek predstavljen na okrogli mizi zborovanja SD v Kranju; nato za tri leta obleži v predalih Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec; 1998 je na zborovanju slavistov v Murski Soboti sprejeta izjava o slovenščini kot učnem jeziku, maja 2000, ko minister za kulturo v odgovoru na vprašanje državnega svetnika Zoltana Jan da vedeti, da zakona ne misli dati v parlamentarni postopek, Državni svet prične pripravljalne postopke za zakonodajno pobudo. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ne ta delovna skupina [za jezikovno načrtovanje pri enem izmed odborov državnega zbora], ne SAZU, ne obe univerzi pa ne odvezujejo države od dejavnega opravljanja nalog na področju jezika. In te naloge in pristojnosti mora za državo izvajati njena izvršilna oblast. Gre predvsem za upravne zadeve, ki jih ne morejo opravljati akademija, fakultete ipd.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 18. 6. 2000 Članica SD, prof. Majda Strašek-Januš, je strnila nekaj vtisov s popravljanja letošnjih maturitetnih esejev. Pohvalila je [kdo bi si mislil, da lahko kdo javno hvali maturitetno komisijo] maturitetni sklop (Tavčarjev ?Amandus?, Pregljeva ?Matkova Tina? in Kocbekova Črna orhideja) in potožila zaradi nerodnosti, ki se pokažejo, ko morajo maturanti pisati o verskih stvareh. Pišejo o spopadih med katoličani in kristjani, nekomu se zapiše svečenica Marija, ne ločijo Cerkve od cerkve, vere od celibata itd. [Na uho: dilema Bog ? bog ima primernejšo vzporednico v dvojici Alah ? Kristus, pri čemer tudi neverni nikoli ne nihajo, kako zapisati začetnico.] Prim. Družina 18. 6. 2000, št. 25, str. 23. 19. 6. 2000 Nova slovenska vlada je pred kratkim potrdila imenovanje novih državnih sekretarjev ministrstva za šolstvo in šport, ki so: Aleks Leo Vest, Metka Zevnik in Angelca Likovič. Novi minister, dr. Lovro Šturm, je s svojo okrožnico o načinu proslavljanja zaključka šolskega leta razburil marsikateri kolektiv, nekaterim ravnateljem pa so dvignila adrenalin vabila krajevnih odborov Socialdemokratske stranke na sestanke. Škoda, da novi štab ne opazi, da počitnice učiteljev krajše kot dopusti sodnikov. [Čeprav se samo v mlinu dvakrat pove, ponavljamo, ker ni nevarnosti, da bi nas kdo slišal.] 20. 6. 2000 Slavistično društvo Nova Gorica je pripravilo koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica (tu domuje tudi organizacijski odbor Škrabčevih dnevov). S tem se zaokroža počastitev 90. obletnice rojstva pesnice, ki je dosegla vrh s simpozijem o njenem delu (prim. Kroniko 17. 3. 2000). Prispevki s simpozija so izšli v 229. in 230. številki revije Primorska srečanja. 20. 6. 2000 Rektor ljubljanske univerze je slovesno promoviral Suzano Pertot, ki je doktorirala s tezo Psihološki vidiki med slovenskim in italijanskim jezikovnim sistemom pri dvojezičnih dijakih slovenskih šol v Italiji. Prim. Delo 21. 6. 2000, št. 142, str. 18. Tržačanki iskrene čestitke! 21. 6. 2000 Za vse, ki so okuženi z bralnim virusom, so člani bralnega krožka Beremo z Manco Košir pripravili pravljični literarni večer z Bino Štampe-Žmavc. Ker je donator nagrad Tobačna tovarna, se je dogodil v Tobačnem muzeju v Ljubljani, pripravila pa ga je mentorica krožka Mojca Potočnik. 23. 6. 2000 Na dvorišču Kraške hiše v Repnu sta ob kresnem večeru nastopila Bogdana Herman in Marko Kravos. Ponovila sta večer ljudskih in Kravosovih pesmi Ljubezen je v zraku, ki sta ga aprila imela v Slovenskem etnografskem muzeju. Prim. Primorski dnevnik 23. 6. 2000, št. 144, str. 10; Primorski dnevnik 25. 6. 2000, št. 146, str. 5. 24. 6. 2000 Učitelji, ki jih zanimajo vaje za sprostitev pri pouku in ustvarjanje prijetnega ozračja v razredu, lahko obiščejo nemške spletne strani www.kbibk2.ac.at/ergonomie/turnen/ueb01.htm. Več v rubriki Še tole pritisnem v Šolskih razgledih 24. 6. 200, št. 12, str. 7. 26. 6. 2000 V okviru tiskovne konference na Tehnični univerzi na Dunaju je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s Celovca prejela odličje za sodelovanje v okviru ScienceWeek na Austria 2000. To priznanje je prejelo 19 avstrijskih projektov. Kot rezultat tega sodelovanja je navezava prvih stikov z japonsko filmsko producentko, ki je našo kolegico obiskala v začetku junija v Celovcu. Prevzela bo njihovo metodo avdiovizualnega dokumentiranja narečij. 26. 6. 2000 Drugi dan strokovnega srečanja za lektorje slovenščine na tujih univerzah, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, je potekala tako živahna okrogla miza o aktualnih vprašanjih slovenistike na tujih univerzah, da bi lahko nastal vtis o slovenščini kot vesoljnem jeziku, ki bo tekmoval z latinščino. Na kosilu so udeleženci predsednici Komisije za slovenščino na tujih univerzah, prof. dr. Adi Vidovič Muhi podarili šopek cvetja in povedali veliko stvari o tem, kako jim je pomagala v različnih težavah. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali: dr. Primož Vitez, dr. Simona Kranjc, Mladen Pavičić, Mojca Smolej, Hotimir Tivadar, mag. Mojca Schlamberger Brezar, Mihaela Knez, dr. Marko Stabej in mag. Vojko Gorjanc. 27. 6. 2000 Prejeli smo Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja 2000/2001. Programa Slavističnega društva Slovenije sta objavljena na str. 89. Tudi letos prinašata točke za napredovanje Kongres/zborovanje v Kopru (objavljena je še stara informacija, da se bomo srečali v Portorožu!) in Seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Marja Boršnik na višku svoje kariere ?obogatela?, si je kupila košček planinskega sveta nad Jezerskim, si tam po Finžgarjevem zgledu postavila barako in vanjo pridno vabile vse, kar je bilo živega v slavistiki. Kmalu je postala ena hiška premalo in postavila je še drugo, pa menda še tretjo. Najbolj zvesto so jo obiskovali polhi, ki so se nato tudi dokončno naselili in se počutili tako prijetno, da jim še na misel ni prišlo, da bi razumeli namige o zlorabljanju gostoljubja. Ko je lastnica že povsem obupala in ji nobeno znanje nobenega znanca ni več pomagalo (Finžgarjeva izkušnja s sirotko in utopljeno polhico se je izkazala za zelo naivno), je Marja Boršnik odkrila Mljet. Obogatena z literarnozgodovinskim znanjem in lastnimi izkušnjami si je tudi tam kupila košček sveta, ki ga Tito tedaj še ni odkril in razglasil za narodni park. Potem je polhom podrla streho nad glavo in barako v poštnih paketih poslala na Mljet in jo tam sestavila. In spet so se vrstile horde slavistov, le da ni nihče verjel, da so vsi pri njej brezplačno in da ne morejo od lastnice terjati, da odpre obrtno ?djelatnost?. Tam se je neke jeseni med plavanjem izteklo njeno bogato življenje. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 28. 6. 2000 V rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar pri vikanju priporoča iti do konca ? napol vikanje na način ?Gospa, a ste vi čisto slepa?!? je, kot piše, zgled nižjega pogovornega jezika. Prim. Delo 28. 6. 2000, št. 149, str. 17 (Književni listi). ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo sporočiti imen in naslovov kolegov, za katere je nakazilo. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 30. 6. 2000 Kar ni uspelo našemu kolegu prof. Borisu Jukiću s kresnikom (s svojim romanom je ostal med finalisti), se je posrečilo prof. Mateji Gomboc. Spet je bila uspešna, tokrat na anonimnem literarnem natečaju Radia Slovenija. Med 344 besedili je njena novela Aleksandrija, sanjsko mesto prejela tretjo nagrado. (Širijo se govorice, da ima največ najboljših navdihov, ko je treba kuhati in pomivati posodo.) Čestitke obema! 1. 7. 2000 Tudi prva letošnja številka revije Primerjalna književnost, ki jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost, posnema najnovejšo modo in z denarjem slovenskih davkoplačevalcev za Slovence objavlja prispevek v angleščini ter nas tako tlači v položaj, ko nismo imeli slovenskih znanstvenih ustanov in smo študirali in pisali v tujih jezikih. Utemeljitelj slovenske komparativistike, prof. Anton Ocvirk, kljub svojemu svetovljanstvu in študiju v tujini, tega ne bi odobraval. V zaostalem jeziku dekel in hlapcev, to je v slovenščini, pišejo Vladimir Biti, Nadežda Starikova, Janez Vrečko, Miha Pintarič, recenziji pa sta prispevala Jelka Kernev Štrajn in Tomo Virk. LJUDSKO IZROČILO * * * V časih druge generacije univerzitetnih profesorjev so bila tradicionalna poučna popotovanja seveda peš pohodi (ob pomanjkljivi hrani, za katero tako ali tako ni bilo nikoli časa, če je bil poleg Anton Slodnjak). Ob zaključku nekega akademskega leta so se odpravili na Vrsno, v Gregorčičev svet. Vasja Ocvirk je nosil v nahrbtniku čevlje Antonu Ocvirku, ki je imel na vrhu tako otečene noge, da jih ni mogel obuti in jih je moral nadebudni pisatelj (in eden izmed številnih Bevkovih nezakonskih otrok) nesti še nazaj. Med vzponom proti vasici v oblakih je Marja Boršnik vodila poglobljeno debato o tedanji polemiki med Vidmarjem in Ziherlom o realizmu in fantastiki v umetnosti. Ko je bilo vsega le preveč, jo nekdo sopihajoč prekine: ?Veš kaj, Marja, jaz pa bi bil zdaj le raje v oblakih kot pa na tej realni zemlji!? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 2. 7. 2000 Za planinsko manj navdušene in manj mazohistične je lutkovna skupina Bubamara pred gostilno Maček v Ljubljani pripravila otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstavo, ki je namenjena otrokom od petega do stotega leta so odigrali v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. 2. 7. 2000 Na letošnjem srečanju izseljencev je na gradu Bogenšperk častni član SD, akademik prof. dr. Boris Paternu, govoril o Prešernu in njegovem pomenu za narodov obstoj. Naslednji dan je o Prešernu predaval tudi na otvoritvi 36. seminarja slovenkega jezika, literature in kulture, vendar ga tu ni poslušalo 1100, pač pa le 180 duš. Prim. Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 1; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 3. 3. 7. 2000 Slovesnosti ob otvoritvi 36. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter 19. poletne šole slovenskega jezika, ki jo letos obiskuje 190 udeležencev iz 29 držav. Žal se seminar ne širi, čeprav so potrebe vedno večje, ker se ga želi udeležiti vedno več tujcev, ki študirajo slovenistiko na tujih univerzah. Predavanja, ki so letos ubrana na temo Čas v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, bodo ravnokar izšla v zborniku. Letošnja predsednica SSJLK je dr. Irena Orel, strokovna tajnica pa prof. Tatjana Balažic, sodeluje pa množica lektorjev (vodi jih prof. Simona Kranjc) in predavateljev, ki se bodo znojili zaradi delovne vneme in zaradi tradicionalne vročine (prof. Janez Zor, ki se je doslej udeležil v različnih svojstvih vseh SSJLK, ne pomni, da bi ga kdaj zeblo). Seminaristi bodo odšli na poučno popotovanje po Gorenjski, šolarji na Dolenjsko, oboje pa vabijo tudi na vrsto popoldanskih in večernih prireditev. Otvoritve SSJLK sta se poleg rektorja, prodekanice in drugih gostov udeležila kar dva sveže izvoljena ministra, začetka Poletne šole med drugimi tudi Štefka Kučan. Prim. Delo 1. 7. 2000, št. 151, str. 8 in 11; Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 2; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 4, itd. 3. 7. 2000 V Delovih Pismih bralcev (št. 152, str. 5) je Miha Lukšič (ni član SD) opozoril na nepovezanost znotraj predmetnih skupin pri maturi. ?Na pragu smešnega se mi zdi, da izmed sedemdesetih besedil, predpisanih za ustni del izpita, nisem zasledil niti enega izmed šestih predpisanih za pisni del.? STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Publikacija sodi v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa je tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! 4. 7. 2000 Iz Krakowa je slovenskemu slavističnemu občestvu poslal razglednico s pozdravi Niko Jež, ki je tam daleč na severu 29. t. m. uspešno zagovarjal svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke! (Neuradni) komentar gospe mag. Jež: ?Zdaj imam v hiši že tretjega varuško/varuha z doktoratom.? 4. 7. 2000 Današnje Delo (št. 154. str. 10) prinaša obsežen članek o letošnji 19. poletni šoli slovenskega jezika. Poleg nekaterih udeležencev so objavljene tudi fotogenični portreti predsednika tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, doc. dr. marka Stabeja ter strokovne tajnice Šole, Jane Zemljarič Miklavčič. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Dober počitek je pol dela. * * * Lok, ki je neprestano napet, se zlomi. Vsem kolegicam in kolegom želimo kar največ razkošja počitnic! Resna strokovna raziskava v Kölnu je pokazala, da so počitnice za mnoge Nemce težka preizkušnja. Vsak tretji zahtevek za ločitev vložijo po ponesrečenih počitnicah. Razlog: potem ko vse leto tekajo naokrog in se pehajo za ljubi kruhek, ne prenesejo šoka, da se naenkrat znajdejo v brezdelju sami z zakoncem, s katerim ne vedo, kaj početi, in s katerim se ne znajo pogovarjati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 12:52:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 10 Jul 2000 12:52:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovlitu_od_poletne_vročine_pojema_sapa Message-ID: <005701bfea5d$019a22c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Samohvala Vprašanje ====================== Spletke Dodatne slike s Kekčevih poti si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. Http://www.rolan.si/profel/poezija/ -- Tanja Želj s fakultete za šport objavlja pesmi iz svoje pesniške knjige z naslovom Življenje cveta. Http://www.homestead.com/gluvic/kazimir.html -- Goran Gluvić dodaja na splet nova leposlovna besedila, med njimi tudi monoigro Asfaltiranje Blejskega jezera. ========= Samohvala Veselite se z mano, ker je organizacija Links2Go (http://www.links2go.com/topic/Slovenia) spletno stran s slovenščino za popotnike (http://www.ijs.si/lit/slovene.html) uvrstila med 50 ključnih virov za Slovenijo. ========= Vprašanje za vsakega od 160 in več slovlitjanov: Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Lep pozdrav miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 12 08:56:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 12 Jul 2000 08:56:30 +0200 Subject: [SlovLit] = O_angleščini_kot_jeziku_poučevanja_na_slovenski_univerzi Message-ID: <001301bfebce$504a4c20$5b4602c1@ff.unilj.si> Profesor na ekonomski fakulteti Andrej Jože Čibej je za Slovlit popisal dileme v zvezi z angleščino kot jezikom poučevanja na slovenski univerzi. Do zdaj je šel najin pogovor takole: > Veselim se z Vami [v zvezi z uspehom moje spletne strani Slovene for Travelers, op. m. h.]. > Stran sem tudi sam (u)porabil pri predavanju o Sloveniji > (za mlade Hrvate, Črnogorce in Makedonce) v okviru "Summer School" na > Ekonomski fakulteti. (Tako je, govorili smo angleško, ko je zmanjkalo > angleščine, sem dodal kako "kratko domačo". Iz onih časov.) > > Zanimiva izkušnja, skoraj tako kot izkušnja kolegov z matematike, ki so pred > 25 leti razbesneli Beograjčane z govorom v angleščini, ko jim ni bilo dano > govoriti slovensko ... > Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: Ekorist Poslano: 11. julij 2000 7:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa > Hvala! Najbrž bi slovlitjane vaša izkušnja z angleščino kot jezikom > poučevanja na slovenski univerzi natančneje zanimala. Bi popisali? prav lp > miran ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 11. julij 2000 22:16 Subject: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa Hja, lahko ... čeprav delo ni lahko. Vsekakor imajo te zgodbe več plasti in jih omejevanje na eno od njih hitro pokvari. Takorekoč sfiži. Moja usoda je nihanje med načelnostjo ("Ameriko Amerikancem ... nam pa slovenščino v Sloveniji!") in pragmatičnostjo razumevanja za odnos do dejstva, da novoveška (-i) "lingua franca" obstaja ("Govori, bre, engleski ... ") in da mu noben purizem na splošni fronti ne more več škodovati. Najbolj škodljivo je po mojem - skromnem in vsaj v formalnem pogledu povsem laičnem - mnenju neekonomično razsipanje "sil in sredstev" (če je dovoljeno takole ponašenje jezika nekdanje armade). Ekonomska fakulteta je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini (ICPE = "International Centre for Public Enterprises", kratica je bila kasneje zelo spretno predelana v "International Centre for Promotion of Enterprises") - vulgo "Zumba centrom" - izobraževala tuje študente, kakopak v angleščini. Sam sem začel sodelovati leta 1980 na namibijskem programu, iz katerega se je potem preko nekih "šnelziderkursov" razvil MBA program. V njem so med študenti dolga leta prevladovali Indijci, Pakistanci in angleško govoreči Afričani, zato o jeziku, v katerem teče pouk, ni bilo dileme. V zadnjih nekaj letih se težišče pomika v tranzicijske države, pomemben delež imajo slovanski narodi, vedno pa so vmes tudi študenti iz Albanije ali Romunije, kar v kali zatre misel na komunikacije v kateremkoli drugem jeziku razen angleščine. Podoben položaj je tudi pri rednem MBA študiju na fakulteti, kjer pa so vzrok predvsem številni predavatelji iz Zahodne Evrope ali ZDA. Še tretji program je, pri katerem je bila uporaba angleščine neizogibna, namreč program za študente z Indiana University, ki so prihajali k nam na izmenjavo. Ostalo sodi v očitno vsem tako ljubo "internacionalizacijo". Tu pa imam nekoliko trše stališče: prepričan sem, da imamo Slovenci pravico do neokrnjenega izobraževanja v svojem jeziku, če tako želimo, vsaj na dodiplomskem študiju, če si na podiplomskih tečaj dostikrat moramo pomagati s tujimi predavatelji. Mednarodne programe, izmenjavo študentov in mobilnost predavateljev vsekakor podpiram, vendar načelno kot vzporedne procese, nikakor pa kot nadomestilo za slovenski program. To še posebej velja, dokler porabim kot mentor pri diplomah več časa za osnovno opismenjevanje študentov kot za samo vsebino. Problem bo postal (še) res/e/n(ejši), če se bodo na programih v tujem jeziku koncentrirali boljši predavatelji. O razlogih, ki bi lahko do tega dokaj hitro pripeljali, pa v tej srenji najbrž ni treba na dolgo razpravljati ... Lep pozdrav, Jože From kramberger na uni-mb.si Wed Jul 12 22:33:26 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 12 Jul 2000 22:33:26 +0200 Subject: [SlovLit] odgovor na vprasanje Message-ID: Miran, zdravo: sprasujes: > Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit > je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Ker je to takoooo udobno in ker si nas razvadil v casu, ko si pisal izcrpna porocila o dogajanju na slavistiki in deloma na FF -- predstavljaj si bralca, ki sicer z*di pred zaslonom v Kamniku, a bere z notranjim ocesom (saj imas rad taksne duhovnozgodovinske oz. hermenevticne prispodobe ali ne? v predavanju o metodi se jim nisi odrekel na povsem prepricljiv nacin) Stajerca, ki je prezet z mariborsko perspektivo obcutenja in presojanja. Naj dodam malce samohvale: Staronemsko berilo, skupna izdaja PeF in FF, je slednjic v tisku -- in izboru ocenasev v razlicnih nemskih srednjeveskih dialektih je na koncu dodana se najstarejsa ohranjena slovenska verzija iz Rateskega rokopisa. V duhu usihanja v tvojem naslovu sporocam, da do zadnje dekade v avgustu teh novic niti bral ne bom. Vsem lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 08:37:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 08:37:26 +0200 Subject: [SlovLit] Dva naslova Message-ID: <005101bfed5d$fb9bdae0$6d03f9c2@hladnik> Http://www.verygoodnetart.org/slo/index.html -- na tem je kazalo spletnih umetnin Jaka Železnikarja. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- na tem pa so prosojnice k Hladnikovemu predavanju o Času v slovenskem zgodovinskem romanu. Od tule naprej pa je prostor, na katerem lahko naredite nekaj reklame še za svoje reči. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 16:39:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 16:39:54 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo v literarno delavnico Message-ID: <002a01bfeda1$ecf59be0$4103f9c2@hladnik> Franc Kattnig (urednik celovške MD) in pisatelj Vinko Ošlak prosita, da razširim naslednje vabilo: vabita nas k udeležbi v literarni delavnici v soboto, 16. septembra 2000, v galeriji Falk v Libučah pri Pliberku. Ocenjevala in nagrajevala se bo poleg tekstov tudi starinskost s seboj prinesenega pisalnega stroja, predvidenih pa je tudi precej vesele družabnosti. Prispevki bodo takoj objavljeni v zborniku. Prijave na Katoliško mladino, Literarno delavnico Libuče, Viktringer Ring 26, AT-9020 Celovec. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:00:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:00:04 +0200 Subject: [SlovLit] Slovlit ob koncu julija Message-ID: <001401bff93b$ef832800$4503f9c2@hladnik> Strokovne spletke Leposlovne spletke Spet jezikovne težave ========================= Strokovne spletke Predrag Stanojević, urednik jezikoslovnih in literarnih okrožnic na naslovu nov@knjiga (knjizara na eunet.yu) jedrnato poroča o novih knjigah Aleksandra Belića, Radosava Boškovića (Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika), Svenke Savić in drugih (za več glej http://www.knjizara.com/ponude/lingvistika.html). Med romanesknimi novostmi so poročila o Adrijani Krajnović, Danilu Mariću, Finžgarjevem Pod svobodnim soncem in več drugih (cel seznam glej na http://www.knjizara.com/ponude/romani.html). Na srbske jezikoslovne in literarnovedne novice nov na knjiga se naročite s pismom na naslov smix na eunet.yu. Http://www.geocities.com/locutio/razpisi7-00.htm -- literarni razpisi revije Locutio. Http://www.angelfire.com/oh4/slovenian/ -- Slovenske ameriške strani s povezavami na internetne radijske postaje v slovenščini. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- Genealoško društvo v ZDA. Http://www.zdruzenje-sim.si/ -- Slovenska izseljenska matica končno na spletu. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- Prosojnice k mojemu predavanju na letošnjem SSJLK o času v slovenskem zgodovinskem romanu. ============== Leposlovne spletke Http://jadore.homestead.com/poezija.html -- Izgubljena poezija, avtor neznan. Http://www.telesnicuvaj.com -- Miha Mazzini zapeljivo ponuja vzorčne strani svojega novega romana Telesni čuvaj. Http://www.t2studio.si/strip/ -- Brane Mejač, Antropogeneza Rock&Roll Banda, strip. ==================== Spet jezikovne težave V Delu je zadnjič nekdo dražil slaviste s prevodom novodobne kratice WAP, ki jo poznajo stremljivejši uporabniki popularnih žepnih igračk z imenom mobi (hendi, GSM, džiesem, celularni telefon, mobilni telefon). Gre za wireless application protocol, kar je pisec namenoma nerodno prevedel v brezvodni mehčinski dogovor in s tem namignil, da je prevod nepotreben. Ker ne gre za reč, ki bi bila zanimva le ozkemu krogu strokovnjakov, ampak zna postati tako kot internet, televizija in radio kmalu del vsakdanjika stotisočev, je treba o primernem slovenskem izrazu premisliti: wap?, vap/vep?, bup (brezžični uporabn(ostn)i protokol)? Na pomoč! V počitniškem pomanjkanju pametnejših žurnalističnih idej se je nekomu drugemu zazdelo primerno poživiti lenobno poletno sceno z obujanjem ljudskih protijezikoslovnih in protitoporišičevskih nagonov. Na dan je privlekel že nekaj let počivajočo polemiko o izrazu zgoščenka. Kako sem se tedaj v polemiko vključil in se junaško boril za našo stvar, dokler niso nasprotniki obmolknili, si lahko ogledate v treh člankih, začenši na http://www.ijs.si/lit/zgoscen1.html. Lep počitniški pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:14:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:14:05 +0200 Subject: [SlovLit] Alenka Zbogar pise iz Bloomingtona Message-ID: <004801bff93d$594cf440$4503f9c2@hladnik> Spostovane kolegice in kolegi, oglasam se vam iz Bloomingtona (Indiana, ZDA), kamor sem pripotovala 6. junija. Tukajsni oddelek za slovanske in vzhodnoevropske studije (Department for Slavic and East European Studies) vsako leto - letos praznujejo 50. obletnico - organizira dvomesecne delavnice tujih jezikov, med katerimi se je po 3-letnem zatisju ponovno pojavila tudi delavnica slovenscine. Delavnico obiskujeta dva redna in en izredni student, slednji ni prisoten na vseh ucnih urah, pac pa le na urah konverzacije. Poleg jutranjih lektoratov so v vecernih urah organizirana predavanja, koncerti, gledaliske, obcasno tudi filmske predstave, predvajajo predvsem sodobne ruske filme. Za izvedbo enega izmed vecernih predavanj - 18. julija - sem bila zadolzena tudi sama. Priblizno uro in pol trajajoce predstavitve slovenske kulture in zgodovine se je udelezilo presenetljivo veliko poslusalcev, kar okoli 25 (na ostalih predavanjih se je stevilo sukalo pod deset). Na zacetku predavanja Slovene culture and history sem predvajala odlomek z video kasete z naslovom Zdravljica, za katero sta scenarij napisala Boris Paternu in Matjaž Kmecl, ki prikazuje spust jugoslovanske in dvig slovenske zastave pred slovenskim parlamentom. Razlagi korakov, ki so vodili do slovenske osamosvojitve, je sledil kratek pregled prelomnejsih dogodkov v slovenski zgodovini, pri cemer sem se - v skladu z naravnanostjo programa poletnih delavnic - osredotocila predvsem na zgodovino jezika in knjizevnosti. S pomocjo racunalniske animacije sem ob sliki knezjega kamna poudarila pomen Karantanije v 7. stoletju, nato pokristjanjevanje karantanskih knezov v 8. stoletju, ob tem omenila Presernov Krst pri Savici in zbirko Presernova pot v svet, za katero je angleski prevod prispeval tukajsni predavatelj in predstojnik oddelka Henry Cooper. Zahvaljujoc izredni bloomingtonski knjiznici sem poslusalcem lahko pokazala nekatere izdaje faksimil in prevodov v tuje jezike, npr. izdajo Brizinskih spomenikov, Pisanic, Kranjske Cbelice in Presernovih Poezij. Iz obdobja od 12. do 14. stoletja sem navedla omembe prvih slovenskih mest (Ljubljane, Ptuja, Maribora in Kranja). Mesta sem pokazala na zemljevidu Slovenskih narecij, s pomocjo racunalniske animacije pokazala njihove posnetke ter navedla danasnje stevilo prebivalcev in njihovo velikost. Na simboliko slovenskega grba sem opozorila ob omembi Celjskih grofov (1333-1456), k njej pa sem se ponovno vrnila ob razlagi dogodkov iz 18. stoletja, saj je bil Triglav prvic osvojen 26. avgusta 1778. V obdobju humanizma in protestantske reformacije sem izpostavila pomen Primoza Trubarja, Jurija Dalmatina (ob tem pokazala naslovnico Biblije iz l. 1584) in Adama Bohorica. Ob posnetku Cerkniskega jezera sem opozorila na Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske in njegovo clanstvo v britanski Kraljevi akademiji znanosti. V 18. stoletju sem se poleg Pisanic in Lublanskih novic dotaknila Vodnikovih Pesem za pokusino, Linhartove Zupanove Micke in Maticka, Pohlinove Kranjske gramatike ter Zoisovega prispevka, ob posnetku NUK-a pa povedala, da je bila prva javna knjiznica v Ljubljani odprta leta 1701. Poudarila sem, da sta 19. stoletje zaznamovala konservativni (Jernej Kopitar, Anton Martin Slomsek, Jovan Vesel Koseski, Janez Bleiweis) in liberalni (France Preseren, Andrej Smole, Matija Cop) krog intelektualcev. Nakazala sem vprasanje ilirizma, program Zedinjene Slovenije, Kopitarjevo prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika ter njegovo ostro kritiko "mestnega kranjskega jezika". Ob izrocku s 7. kitico Zdravljice v slovenscini in anglescini (Janko Lavrin, A Selection of Poems by France Preseren, Basil Blackwell, Oxford 1954) pa posebej izpostavila Presernov pomen. Dogajanje v 20. stoletju sem osredinila okoli konca 1. svetovne vojne, oblikovanja Kraljevine SHS v decembru 1918 (ter preimenovanja v Jugoslavijo leta 1929), ustanovitve univerze leta 1919, pri cemer sem posebej izpostavila dejstvo, da je odtlej celotni izobrazevalni sistem potekal v slovenskem jeziku. Karta Slovenskih narecij mi je sluzila pri razlagi narecne razclenjenosti slovenskega jezika na 46 dialektov, povezanih v 7 glavnih narecij. Posamezno narecje sem pospremila s slikovnim gradivom, tako gorenjsko narecje s posnetkom Bleda, Bohinja in kozolca (toplarja), dolenjsko s posnetkom Novega mesta, stajersko s posnetkom Ptujskega gradu in predvajanjem narodne pesmi Pojdem na Stajersko, panonsko narecje s posnetkom cimprane hise in mlina na Muri, korosko z opozorilom na knezji kamen, rovtarsko s dvema posnetkoma idrijske cipke ter primorsko s posnetkom Pirana in Postojnske jame. Opozorila sem na stevilne okoliscine, ki so vplivale na narecno razclenjenost Slovenije, tako npr. geografske, ekonomske, socialne, politicne, kulturne in civilizacijske razloge. Poleg znamenite slovenske dvojine in zvrstnosti slovenskega jezika sem opozorila tudi na Breznikovo slovnico (1934) ter Slovenski pravopis (Breznik-Ramovs, 1935) ter oblikovanje knjizne norme. Predstavitev sem zakljucila z letosnjo Presernovo nagrajenko Svetlano Makarovic. Ob predvajanju Kresne noci z zgoscenke Tisti cas, sem izpostavila pesnicino izredno ustvarjalno in umetnisko moc, ki se med drugim kaze tudi v transformaciji ljudskih motivov, npr. desetnice, jurjevanja, kresovanja, koledovanja in zalik zene. Navedene motive sem na kratko tudi razlozila. Predavanje se je izteklo s priblizno enourno diskusijo, v katero se je vkljucila vecina poslusalcev, pogovor pa se je vil od vprasanja 10-dnevne slovenske vojne, Krskega, slovenske sodobne literature, osebnih izkusenj posameznikov, ki so bili v Sloveniji po sluzbeni dolznosti, do slovenskih manjsin v Italiji in Avstriji ter italijanske in madzarske manjsine v Sloveniji. Razsli smo se v upanju, da se ob podobni priloznosti ponovno srecamo. V pricakovanju skorajsnje vrnitve v Slovenijo vas lepo pozdravljam! Alenka Zbogar ________________________________________________________________________ Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 2 10:46:44 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Aug 2000 10:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <000c01bffc5e$5838b520$6b03f9c2@hladnik> Je z ljudstvom, tem slovenskim, nekaj narobe? Jamramo, torej smo Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit ==================== Zaupati ljudstvu ali ne Junak Rebulovega romana Jutri čez Jordan ob prozorni pripovedovalčevi asistenci vsaj na začetku zgodbe vedno znova izraža neazupanje v ljudstvo. Gre za Izraelce v 13. stol. pred našim štetjem, ker pa smo zgodovinske romane navajeni brati tako, da jih priličimo lastni nacionalni usodi in tudi tako, da pripovedovalca poenačimo z avtorjem, lahko domnevam, da je Alojz Rebula v romanu mimogrede izrazil nezaupanje v slovensko ljudstvo. Z Izraelci in z njihovimi voditelji je bilo narobe to, da niso imeli dovolj vere, zaradi česar so bili kaznovani z dolgoletnim čakanjem na obljubljeno deželo Kanaan na bregu reke Jordan. S Slovenci bi bilo po opisani enačbi narobe to, da vztrajno volimo napačne predstavnike na oblast in bomo zato kasneje, kot bi bilo treba, postali del evropske, tj. krščanske omike. Situacija seveda nikakor ni nepopravljiva. Z odločnim posegom, s trdo roko, s prosvetljenim absolutističnim ravnanjem se da ljudstvo v doglednem času spraviti k pameti. --- V kmečki povesti sem se pustil podučiti, da je za konzervativne pisatelje značilna simpatija do ljudstva, za liberalne pa distanca in nezaupanje. V zadnjih desetletjih se je razmerje očitno obrnilo: zdaj konzervativci ljudstvu ne zaupajo preveč in zahtevajo zanj trde zakone, liberalce pa navdaja neskončna vera, da je ljudstvo pametnejše, kot je videti, in da se bo nazadnje vse obrnilo v pravo smer -- politika laissez faire. Vprašanje "primernosti ljudstva" se vsak dan sproti kaže v političnih diskusijah, v naši stroki pa je prišlo zlasti do izraza ob načrtu zakona o slovenščini. Vprašanje je veliko bolj nazorske kot pa strokovne narave. Zanima koga, kako se do njega opredeljujem? V načelu sem liberalen (torej zaupam ljudstvu :-), zato bi se rad zakonu odpovedal. Kar je uzakonjeno, Slovenci ne ljubimo več, začenši z literarnimi klasiki v obveznem šolskem berilu. Vitalnost jezika in naroda se mora izkazati sama, brez zakonske prisile, ker sicer ni verodostojna; prisilno vztrajanje pri samostojnem jeziku bi bilo neplodno. V praksi pa sem bolj konzervativen. Konec tedna sva na Velem Polju s sinom zavzeto praskala s skale nemški del smerokaza na planino, kjer so ob slovenskem mleku in siru ponujali tudi Milch in Käse -- veliko raje bi videl, ko bi ta posel namesto nesimpatično gorečnih državljanov najinega kova profesionalno, to je z oglobljenjem po zakonu, opravilo državno uradništvo. Saj menda ne želimo, da bi ob razmahu turizma tako kot na hrvaški obali tudi na slovenskih gostilnah pisalo samo še Gasthaus. Kaj se je zgodilo z romantičnim mitom o ljudstvu, ki ima na koncu vedno prav in je humus nacije? Bi želel še kdo ob literarnih ali jezikovnih temah diskutirati o razmerju med ljudstvom in njegovimi predstavniki (oblastniki, intelektualci)? =================== Jamranje kot humanistov prepoznavni modus Z zamudo prebiram Samoevalvacijsko poročilo FF. Dokument je bil oblikovan na hitro bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih inštitucij kot iz lastne potrebe, zato pa toliko bolj prostodušno razkriva specifične poteze, domnevam, slovenske humanistike. Ob številnih koristnih statističnih podatkih padejo v analitičnem delu v oči stavki pritoževalne narave (začenjajo se z nimamo ali manjka nam), ki naj nagovorijo državo k obilnejšemu financiranju: ko nam boste zagotovili ustrezne pogoje za delo, lahko šele računate z visoko kvaliteto naših rezultatov. V dejavnostih, ki niso proračunsko financirane, je taka strategija neobičajna, ker država prispeva svoj delež praviloma tedaj, ko je dejavnost že pokazala zmožnost samostojnega preživetja. Čeprav se tudi naša država na jamranje praviloma ne odziva, ostajajo kritika, nerganje, pritoževanje, zanikovanje, polemiziranje ipd. prepoznavne oblike intelektualske (humanistične, razumniške) drže. Zakaj? Ker se običajno zavzemamo za stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj in ne naprej? Kar preverimo: smo zaupljivi do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": genskega spreminjanja človeka, računalniškega krmiljenja sveta (npr. tudi strojnega prevajanja), nadomeščanja knjige z novimi mediji? ==================== Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit Kdo že v nedavnem intervjuju v Delu pravi, da bomo kot Slovenci obstajali toliko časa, dokler bomo uspeli ohraniti (obraniti) lastno kulturo? To bi lahko storili samo tako, da se odpovemo potrošniškim blagodatim Zahoda in pademo na raven polkolonialne države s poceni delovno silo in postanemo smetišče Evrope. V nasprotnem primeru se bo slovenstvo zreduciralo na folklorne dejavnosti, na ocvirke, žgance, potico, polko. Evropeizacija mu pomeni torej nasprotje slovenski nacionalni biti. S tem se nikakor ne strinjam, saj že od vsega začetka v 19. stol. Slovenci svojo nacionalno identiteto gradimo na temelju evropejstva, ne pa v opoziciji z njim. Se želi kdo pridružiti mojemu optimističnemu pogledu? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 3 10:44:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Aug 2000 10:44:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Dva_odziva_na_=22zaupanje_ljudstvu=22_evropejskost_Slovencev_in_borbo_za_kleno_slovenščino Message-ID: <003501bffd27$00a92460$5203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Wednesday, August 02, 2000 5:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > > >Zaupati ljudstvu ali ne > > > Glede prvega dela samo kratek preblisk nekega sl. politika (ime, s katerim > bi šarmiral go. Verodostojnost, je žal poniknilo v kraševskih tleh mojih > možganov). Rekel je, da bi se ljudstvo v referendumu v davkih, gotovo > izreklo proti njim. Toliko o zaupanju ljudstvu (tu sem seveda, v nasprotju z > mojo običajno polit. držo, po tvoji teoriji izpadel kot desni pol naše > politične sfere). Žal ne vem, pri katerem polit. dogajanju si zaključil, da > prek zakonodajne ohlapnosti/rigidnosti politiki kažejo zaupanje oz. > nezaupanje do ljudstva: še v poslednjem mesecu npr. levi blok ni mogel > prikriti globokega zaupanja do ljudstva ob sprejemanju zakona o zdravljenju > neplodnosti, precej bolj rezerviran pa je bil, ko se je postavljalo > vprašanje pristojnosti ljudske volje pri odločanju o volilnem sistemu (desni > blok obratno). Vse to, po mojem priča, da je tudi zaupanje oz. nezaupanje le > del vsakokratne polit. igre, ne pa relativno trajna lastnost določenega > polit. bloka > Za praskanje nem. napisov pa čestitam. Ob morebitnih poškodbah pri nadaljnih > podobnih akcijah prispevam za pedikerja. > > Glede naše evropejskosti: že dolgo smo Evropejci, vprašanje je samo, kdaj si > bodo Evropejci priznali, da so tudi oni "Slovenci" oz. - če sem še malo bolj > mladostniško radikalen - Balkanci (če hočejo biti vsaj približno blizu pojma > Evropejci, kot nam ga vsak dan servirajo javna občila). > Klemnovski pozdrav. > > ________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com ================= ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Wednesday, August 02, 2000 12:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem Zanimivo razmišljanje o gospodu Rebuli, katerega "nezaupanje" zadnje čase nekoliko spremljam tudi v spletni Družini. Tisto "praskanje" mi pa ne gre čisto vštric z liberalnostjo, jaz bi raje vzel "penzl" in bi po Ljubljani malo "dopisoval". Sicer pa imam po mnenju današnjega MAG-a IQ na ravni sobne temperature in se zato omenjenemu dejstvu ne kaže čuditi. Lep pozdrav, J. A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:37:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:37:54 +0200 Subject: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c0003a$061f6d80$5b4602c1@ff.unilj.si> >From sebastijan.macek na flashmail.com Mon Aug 7 01:20:43 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Na zacetku bi pozdravil vaso pobudo za prevod te kratice. Preden pa podam svoj prevod je potrebno pojasniti za kaj sploh gre. Najbolj preprosto receno je WAP (wireless application protocol) protokol (standardiziran nabor pravil in ukazov, ki dolocajo obliko komunikacije med racunalniki in raznimi drugimi napravami), ki napravam kot so mobilni telefoni in dlancniki nove generacije omogoca brskanje po spletu na posebej za to prilagojenih straneh. Sedaj pa k stvari: pri svoji razlicici slovenskega izraza sem se naslonil na izraz, ki ga uporabljajo v racunalniski reviji PC & mediji, kjer sem ze veckrat zasledil prevode raznih izrazov s podrocja racunalnistva in novih tehnologij. Tako sem naletel tudi na prevod kratice WAP, ki se glasi "mobilni spletni protokol". Ne morem sicer reci, da se s tem prevodom strinjam, ker je nekoliko zavajujoc; protokol sam namrec ni mobilen, mobilne so naprave, ki ta protokol uporabljajo za dostop do spleta. Zato predlagam dva izraza: "spletni protokol za mobilne naprave" ali "spletni protokol za prenosne naprave". Zavedam se, = da ta izraz se zdalec ni tako prijazen usesu kot WAP, moc pa bi ga bilo = uporabljati kot pojasnilo h kratici. Upam da sem s tem ponudil vsaj priblizno dobro izhodisce za nadaljnje razprave o tem izrazu in nestrpno cakam na vase odgovore. Sebastijan Macek From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:45:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:45:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re: O Evropi Message-ID: <003701c0003b$0c49af80$5b4602c1@ff.unilj.si> O Slovencih in Evropi Opomba urednika ================= O Slovencih in Evropi >From anton.gosar na guest.arnes.si Sun Aug 6 20:51:20 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Dragi kolega iz II. in se nekaterih nadstropij! ("Dragi Miran" nocem napisati, odkar je "Dragi Lojze" postal stil nagovora med politiki - bi rekel "kolegi"). Preko neke tretje osebe (ki Te je priporocila v branje) sem prisel do Tvojih novic. Zares so me Tvoja razmisljanja razveselila, zabavala in vzbudila tek, da bi na kaksne teme tudi sam napisal kaj podobnega. Ne bom se odzval na kocljive teme o ljudstvu, konzervativizmu in liberalizmu ("konzervativizem" ponavadi pripisujemo necemu kar dolgo traja!), ampak bi Ti dal povsem prav glede ozkosti slovenskega intelektualca. Ponavadi se novosti bojimo ali pa jo dajemo v nic. Primera sta Evropa (ki nas bo "pozrla") in elektronsko prevajanje. Slovenci smo pac iz neke podalpske doline (zaprti sistem) in vsakega, ki pride cez prelaz k nam ze sumnicimo, da nam hoce slabo ali pa, da nas hoce z robo pretentati. Pravkar sem napisal osnutek za predavanje na Poletni univerzi v Bovcu (Moritsch & Co.) in Ti ga posiljam kot dopolnilo Tvojih vedenj (in morda v zastonjsko lektoriranje). Lep pozdrav Anton =========== Opomba urednika Kolegom se opravičujem, ker prihajajo njihova sporočila na Slovlit pod mojim e-naslovom. Ker imajo nekateri naročniki Slovlita težave s pošto v html-obliki, moram namreč njihova pisma v tem formatu pred objavo očediti neberljivih znamenj. Dragi slovlitjani, preden odpošljete, izberite prosim opcijo golo besedilo ali plain text. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 09:50:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 14 Aug 2000 09:50:23 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c005c4$4d393ea0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Hladnik Miran Sent: 13. avgust 2000 14:20 Subject: Re: [SlovLit] wap > Dragi Miran, > > (ne glede na okoliscine z uporabo "Dragi ..." v politiki) - pri prevodu > WAP bi bilo morda bolje vztrajati pri teh besedah: moj predlog je, da > prevod, ki ga uporabljajo pri reviji PC in mediji skrajsamo v > "mobi spletni protokol". Ker je izraz mobi ze povsem udomacen, ne bo > dvoumnosti - slovnicno boljsi "spletni protokol za mobi" je pa malo daljsi. > > Lep pozdrav > Primoz > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 20:21:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Aug 2000 20:21:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Sredi_vročega_avgusta Message-ID: <000701c0061c$88b52e00$7c03f9c2@hladnik> Spletke Umetnine imajo dušo Krpan čisto navaden tihotapec ============ Spletke Http://nuk.uni-lj.si/uporaba/viri/streznik/index.html -- nukov strežnik za cederome (za literarno vedo in jezikoslovje je zanimiva zlasti bibliografija MLA); geslo za dostop ffjevcev je pri Matjažu Rebolju na zgodovini, drugi se obrnite na naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. Http://www2.arnes.si/~mvrabe2/pesmi.html; http://www2.arnes.si/~mvrabe2/tebi.html -- poezija Marka in Uroša Vrablja. Ne vem, ali je ob strogem zavračanju neonacističnih idej, ki ga po poročilih Damijana Slabeta prakticirajo v Nemčiji, prav opozarjati na slovenske verze z nacistično vsebino, kakor so npr. tile na http://sus.iwarp.com/7.html -- avtor se je podpisal s psevdonimom Schimmler; svetujte mi, ali naj povezavo nanjo uvrstim med druge slovenske amaterske spletne verzifikacije na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html ali naj bom špeckahla in zahtevam, da jo snamejo s kazala na materi kurji? Kako sem se imel julija in avgusta, preverite na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri13.html. ============ Umetnine imajo dušo Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi (http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. ============= Krpan čisto navaden tihotapec Nikolaj Pečenko (sicer urednik revije PC in mediji) je v Delovih Pismih bralcev prepričljivo ohladil tisto interpretacijsko podjetnost, ki bi hotela v Krpanovem tihotapskem artiklu angleški soli videti kaj več kot kuhinjsko sol, recimo sestavino za smodnik ali bognedaj odvajalo. Pa ne bi za vsak slučaj kdo od slovlitcev ali slovlitk, ki so blizu gradivu za SSKJ in drugim kataloškim virom na ZRC SAZU (recimo Helenca :-), na listkih preveril, če je bila kdaj na Slovenskem angleška sol še kaj drugega kot "sol iz Anglije"? lap (lep avgustovski pozdrav) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 15 11:15:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 15 Aug 2000 11:15:38 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ad: Schimmler Message-ID: <001101c00699$62f59b00$6103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Monday, August 14, 2000 9:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Sredi vročega avgusta Zanimiv podatek: ************************************************************** Magnifico je peder in Uzi tut, Uzi je židovski bruc, Uzi nima jajc da bi fuku, Uzi ma penis da bi snufu. Uzi mi na kurac gre, ko hormoni ga jebejo, Uzi je peder, peder, Uzi ni kakor feder. Uzi je nor kakor bivol, Uzi ma ušesa namesto rog, Uzitu dol visi, ženske ga jebejo kakor (tudi) mi! *Uzi je moj sošolec iz SESŠ Kranj 2.Rb, letnik 1999/2000, generacija 1983. 3.4.2000 schimmler **************************************************************************** ****** Do tega trenutka sem še verjel, da avtorja meče pubertetna prenapetost. Glede osnovne dileme nimam jasnega mnenja, izločitev ne koristi, ker se ga ne da sesuti z neta nasploh (idealno bi bilo, če bi se mu vsakič prilepil "banner" tipa "Pazi, kje hodiš - govno!"), prej kak dober komentar. Bi pa res rad videl, kako bi se dečko pod psevdonimom lotil tožbe zaradi zlorabe avtorskih pravic. LP, Jože A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 19 18:05:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 19 Aug 2000 18:05:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5DNa_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <001701c009f7$47d09d00$2f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Cc: Sonja KUMP Sent: Thursday, August 17, 2000 2:34 PM Subject: Re: [SlovLit]Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > Spostovani kolega Miran, > > ko sem se drugega avgusta potil po Trdinovih stopinjah, > si se ti lotil tezskih tem, tudi domnevnega jamranja humanistov na FF. > Pogledal sem v dostopno samoevalvacijsko porocilo FF, > pravzaprav v moj izvlecek z idejami, kaj naj bi na FF predvsem izboljsali > in ugotovil, da imajo vsake oci svojega malarja. > Tokrat se izjemoma ne strinjam s tabo, ker: > > 1. Porocilo ni nastalo "bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih > inštitucij kot iz lastne potrebe" kot pravis, ampak ker ga je zahtevalo > vodstvo univerze ljubljanske, in ker je nekaj kolegic in kolegic zrtvovalo > svoj cas, ker zelijo kaj premakniti na FF. > > 2. Vsaj v zakljucnih ugotovitvah in predlogih porocila ni cutiti jamranja > in klicanja drzave na pomoc; se vec, kar nekaj stvari je korajzno nastetih, > ki jih bodo morali ucitelji in studenti FF postoriti sami, tudi na ravni > odelkov. In daj bog, da jim pri tem drzava (in univerza) ne bi pri tem > prevec nagajala! > (Ce ze osiras "humaniste"-kar vse po vrsti- in namigujes na posebno > subkulturo njihovo, kaj ne izgleda kot da so "tehnicni inteligenti" boljsi, > manj nacionalno samoagresivni, samozavestnejsi, odvisni od lastne mosnje? > Nisi bral, a ti pravim, da je v samoevalvacijskih porocilih nekaterih > tehniskih fakultet vec jamranja, in ga je na FF celo manj kot na univerzi > gledano pocez. Gre torej za potezo akademske kulture, ne za "humanisticni > genom"?). > 3. Kje si videl, da se pisci tozadevnih porocil (npr. na FF) "zavzemamo za > stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev > preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj". Kar preverimo: smo zaupljivi > do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": > - delo studentov v manjsih skupinah, > - racunalnisko krmiljenje izpitne evidence, > - novi prostori za studij prevajalstva, > - nadomescanje knjige z novimi mediji > - ... > O tem kako je z zaupanjem (v) narod(a) tesko kaj recem, > a tudi z nezaupanjem v kolege in kolegice na FF ne bomo prisli dalec. > > Morda pa nekateri raje sedijo ob reki ali pred vrati... > > Lep dopustniski pozdrav! Bogomir Mihevc > > Priloge: > Izvlecek iz porocila FF o kakovosti > Teme mnenja in predlogi v porocilih clanic UL o kakovosti /B.M., avg.2000/ [Prilog zaradi težav, ki jih povzročajo nekaterim strežnikom, žal nisem vključil. Z opravičili miran hladnik] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 21 16:18:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 21 Aug 2000 16:18:27 +0200 Subject: [SlovLit] Tule se ponuja en citat in ena misel. Ampak mrzlo pivo bi bilo v tem casu boljsa izbira. Message-ID: <000701c00b7a$ee3d8a20$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki O jamranju, nadaljevanje ============= Spletki Http://hajlendr.tripod.com/ Slovenski in angleški verzi avtorja, ki si je nadel psevdonim Hajlendr. Http://www.myfreehost.com/samomori/ Ali je to leposlovje ali ne, naj presodi bralec sam. ============== O jamranju Drugega avgusta sem jamranje označil kot prepoznavno potezo slovenskega intelektualstva. Po kritiki Bogomirja Mihevca priznavam, da je bila trditev izrečena po občutku in brez empirične primerjalne analize. Zato dopuščam možnost, da nezadovoljnost ni kakšna humanistična posebnost, ampak velja za Slovence v celoti, tako kot je to znal leta 1836 v prvi slovenski povesti Sreča v nesreči (http://www.ijs.si/lit/cigler.html-l2) utemeljiti že Janez Cigler, slove:
Prijazno skupaj pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta danes v cerkvi slišala. Medtem vpraša France svojo ženo in prijazno reče: "Ljuba, dobra moja Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli vesela, kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in pa večkrat te slišim zdihovati. Kaj ti je vendar? Le povej mi, vse rad storim, karkoli želiš da boš le vesela." Neža mu na to milo odgovori: "Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli vesela, toda ne zavoljo pomanjkanja ali zavoljo dela, skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega in pridnega moža, kakor si ti! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče zadele in hude nadloge čez naju prišle; in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve." France odgovori: "Nikar se tega ne boj, če naju tudi kaj hudega zadene, bova vse prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo je Bog za naju do zdaj skrbel; tudi za naprej naju ne bo zapustil." Potem poklekneta in večerno molitev opravita in gresta k pokoju. Prav res je, da na tem svetu ni prave resnične sreče; to je dobro spoznala Neža Svetinka [pred zakonom se je pomenljivo pisala Trpinc, op. m. h.], zato ni bila nikoli vesela.
Med naglavne grehe humanistov štejem tudi strastno nagnjenje do pripovedovanja lepih zgodb. Da bi bila zgodba lepa, je treba včasih kakšno dejstvo izpustiti, kakšnega drugega pa poudariti. Ena od zgodb, ki jih sam rad pripovedujem, je ta o prepirljivih humanistih, ki s svojim nerganjem dajo do izraza narodovemu značaju. Če bi Janez Cigler pred poldrugim stoletjem o Slovencih zastavil drugače, bi najbrž tudi jaz v Samoevalvacijskem poročilu FF opazil kaj drugega kot to, v kar sem se zapičil. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 12:16:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 12:16:25 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000f01c00db4$a49e8360$6b03f9c2@hladnik> Spletke ... in vsakdo se ohladiti hoče =========== Spletke Http://www.geocities.com/locutio/LOCUTIO8/lo8mihaelahojnik.htm -- Mihaela Hojnik, slovenska pesnica na Švedskem, objavlja pesmi pod skupnim naslovom Mačke. Http://www.kazalo.net -- nov slovenski iskalnik. Zadnjič sem na tem mestu zastavil vprašanje, ali naj objavim povezavo na stran s slovenskimi nacističnimi verzi ali ne. Medtem je avtor Schimmler, ki mu je Peter Weiss že odkril tudi pravo ime, svojo stran umaknil, zato bodo vaši nadaljnji premisleki glede odgovora na moje vprašanje le še načelne narave. =========== ... in vsakdo se ohladiti hoče Pri Pogačnikih doma se je za tisto kad ali bazen, v katerem brbotajo mehurčki (ker je reč fina in nobel, se na Slovenskem zanjo uporablja izvirno ime jaccuzzi ali swirlpool -- besed v starejših angleških slovarjih ni, zato nisem prepričan, ali sem ju prav zapisal), prijel izraz brbotalnik. Če bi ga hoteli uveljaviti, bi morali spodbudno pismo nasloviti na vse slovenske uprave hotelov in bazenov in na trgovine, kjer jih prodajajo. To najbrž ni naloga slov-litovcev. Čigava potem? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 18:09:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 18:09:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_SlovLit_..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000701c00de5$b2264be0$0b03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 1:10 PM Subject: Re: [SlovLit] ... in vsakdo se ohladiti hoče > Ker sem za seriozno diskusijo temporalno hendikepiran, pa še recentne > atmosferske okoliščine nevtralizirajo moje mentalne kapacitete, a bi vendar > rad dal signal, da še eksistiram in celo recipiram/procesiram slovlitske > informacije - zato interferiram v puristični diskurz z nekolikanj > retardiranim humorističnim prispevkom, ki pa je skoraj prost ptujih leksemov > in vrhu tega - vsaj potencialno - še stimulira ekspanzijo uzusa novega > prevedka za džakuzi: > > > Gorenjski brbotalnik: pojej pločevinko fižola, počakaj nekaj ur, sedi v kad, > natoči vodo do pasu in čakaj - spoščujoča masaža zagotovljena! > > :) Marko From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:37:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:37:50 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: brbotalnik Message-ID: <008701c00eb2$d10e0b60$7303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: SLOVLIT Sent: Friday, August 25, 2000 6:33 PM Subject: Fw: brbotalnik ----- Original Message ----- From: Marc L. Greenberg To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 6:54 PM Subject: brbotalnik Dragi pajdas, samo toliko, da te opozorim na pravilno obliko za ustreznici brbotalnika v anglescini in njuno domnevno etimologijo: jacuzzi (samo eden c) in whirlpool (bath). Domnevam, da je jacuzzi nekaksna skorumpirana angleska inacica prvotnega francoskega izraza j'accuse oz. j'accuse-y. V primitivnih kadih so namrec, kakor je Marko Juvan razlagal, povzrocali mehurje s pomocjo crevesnega plina. Na zacetku je bil "krivec" obtozen zaradi prdenja v skupni kadi, dokler niso ugotovili zdravilne/pomirjajoce posledice mehurjev. Nato je nastal evfemizem 'whirlpool bath'. Za zgodovino brbotalnika zato predlagam obtozevalnik in vrtinska kad. Marko Zelenogorec [priložene slike brbotalnika z golo žensko vsebino iz znanih razlogov slovlitu žal nisem mogel podtakniti -- m. h.] ===================== ----- Original Message ----- From: Mateja Gomboc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 9:48 PM Subject: Brbotalnik? V opremljanju lastnega stanovanja se prav nič slavistično tudi sama preganjam med mnogo neslovensko notranjo opremo. Zato z navdušenjem sprejmem brbotajoč predlog. Samo mičken dvom: zakaj moški spol? Namreč: brbota v banji ali kadi. Morda bi se pa moški in ženske raje vdajali mehurčkom v brbotalnici? Da pa ni morda ta tvorjenka že rezervirana za kaj drugega, morda sopomenka za politične spletke? Lepo v jutri, Mateja From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:38:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:38:52 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Message-ID: <009001c00eb2$f458c600$7303f9c2@hladnik> Čeprav morda ni bilo mišljeno za v slovlitovski eter, dajem gor, ker je dobro povedano. m. h. ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 7:53 PM Subject: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Dragi Miran, figo so ga vrgli dol: v Materi Kurji poi*s*ce*s Schimmler in si pri njem: poslal sem ti dve strani, na katerih se "mojster" razkriva tudi kot avtor predloga za novo slovensko zastavo, in sicer zadnjega in predpredpredzadnjega primer, kjer je naravnost podpisan kot Simon Dolenec. Torej je stvar *se aktualna. Danes je na Polikliniki en tip dr*zal predavanje upokojencem, ki so negibno *cakali na pregled: "Kdo pa, mislite, pla*cuje za va*se penzije? (Vmes nisem sli*sal.) V*casih so zaposlovali ju*znjake, zdaj imamo pa kriminal!" Stopil sem tja in upokojencem rekel: "Res, *ce se samo spomnite, od kod je Metod Trobec." Se je pa tisti tudi zbrihtal: "No, od kje je?" In sem *sel. (Zik!) Mislim, da ne bi bilo slabo, *ce bi Simona malce ukinili. Ko se komu zgodi kaj hudega, ne bo odgovarjal, saj je pod*zigal le z besedno umetnostjo. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 19:18:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 19:18:19 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, st. 20 (58 KB obsega) Message-ID: <00d101c00eb9$4384f720$7303f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Izdaja Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 20. 8. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 20 Kostanji postajajo vse bolj zlati, sončni žarki se daljšajo. Kmalu bodo zažuboreli šolski razredi, zaiskrile se bodo predavalnice. Srečali bomo nove obraze, videli, koliko so zrasli naši fantje, kako so dozorela dekleta ? Vsem kolegicam in kolegom želimo lep začetek in uspešno nadaljevanje porajajočega se šolskega leta! 5. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 19: --- Častnega člana SD in predsednika Slovenske matice, dr. Joža Mahniča, pri naših anekdotah marsikaj moti in ocenjuje, da je boljša ?suša? kot človeško neprimeren in žaljiv humor, ki naj bi se pojavljal npr. v anekdotah o častni članici SD, dr. Marji Boršnik (Kronika št. 19, str. 67, 66, 71). ?Ljudsko izročilo? (sic!) dopolnjuje s podatkom, da si častna članica SD ni postavila hiške na Jezerskem, pač pa na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju), ki jo je občina Kranj odstopila Slavističnemu društvu in so si na njej poleg Boršnikove postavili strehice nad glavo tudi profesorja Jurančič in Smolej ter dr. Taras Kermauner. Meni tudi, da starejših profesorjev ni mogoče označevati za znanstvene ničle, čeprav so jih nekateri mlajši strokovnjaki presegli. Opozarja, da je Kidrič vendarle ustvaril dokumentarno podlago za preučevanje Prešerna; Marja Boršnik pa je morda ostala pri prvi knjigi monografije o Tavčarju zaradi vprašljive teze o istem modelu za njegove ljubezenske novele in zaradi preširoko zastavljene obdelave pisatelja, ni pa mogoče prezreti njenih monografij o Aškercu in Celestinu. Pomisel pisca Kronike: Anekdote so to, kar sporoča naslov rubrike v vseh svojih pomenskih razsežnostih ? ljudsko izročilo ? in veseli smo vsakega dopolnila, ki ga dosledno tudi objavimo. Prav zato, ker vsak resen slovenist občuduje in ceni delo starejših generacij univerzitetnih učiteljev, si je mogoče privoščiti tudi kakšno anekdoto o njih (pripetljajem povprečnežev se je težko nasmehniti, ker nimamo o njih ustaljene podobe). Zato smo zadovoljni, ker se naš kritik strinja, da je pozitivno, ker skuša Kronika poleg koristnega obveščanja člane tudi razvedriti. Ker je to komaj drugo kritično opozorilo, smo zadovoljni tudi zato, ker se večina Slovencev kljub vsemu zna posmejati na svoj račun in na rovaš bližnjih. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Tisk 19. številke Kronike: 165.784,32 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 19, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Boža Brence, Majda Erlač, Barbara Jarh, Andreja Javornik, Irena Justin, Anica Plazar in Jana Zadobovšek. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 6. 7. 2000 Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! 6. 7. 2000 O okrogli mizi Slovenščina na tujih univerzah poroča Igor Bratuž (prim. Kroniko 26. 6. 2000). V polkrepkem tisku je uredništvo Književnih listov objavilo izvleček iz pisma prof. Srečka Renka, ki opozarja na svoje zasluge za razvoj in ohranitev slovenščine na rimski univerzi La Sapienza. Žal bi bilo treba dopolniti tudi marsikatero slabo razumljeno navedbo v poročilu o okrogli mizi. Prim. Delo 6. 7. 2000, št. 155, str. 14 (Književni listi). NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. aprila do 20. junija 2000 diplomirali: Polonca Bergant, Andreja Breznik, Nada Đukić, Simoneta Gazvoda, Martina Golob, Nataša Hribar, Lidija Janeš, Simona Jerčič, Tatjana Kamenšek, Maja Kosmač, Petra Kotnik, Katarina Kozole, Jasna Levačič, Alenka Lotrič, Bojan Maričič, Urška Mehle, Neda Milos, Tanja Nadu, Špela Omahen, Bernarda Pavlovec, Janja Peterlin, Eva Pezdiček, Breda Pivk, Simona Planinc, Katja Pobega, Karmen Podlesnik, Nuška Podobnik, Darja Pogačnik, Teodora Pogačnik, Tjaša Poljšak, Andreja Ponikvar, Darja Rakušček, Maja Skubic, Magda Stražišar, Nina Šoba, Mojca Šorli Ahačič, Simona Šoštar, Petra Tomažin, Alenka Tratnik, Mateja Traven, Tatjana Vučajnk in Vesna Žnidar Kadunc. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 6. 7. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je na tiskovni konferenci povedal: ?V devetdesetih letih je bilo na šolskem področju opravljeno zelo veliko dela, sem in tja je prišlo tudi do spodrsljajev in pomanjkljivosti, ki jih moramo zdaj odpraviti. Naša naloga je zagotoviti nemoteno delovanje sistema, trudili se bomo za učinkovito in prijazno šolo, nove reforme pa ne gre pričakovati.? Skupaj z državnimi sekretarji je predstavil položaj, usmeritve in najpomembnejše naloge šolskega področja. Popravek pravilnika za napredovanje učiteljev v nazive oziroma poenostavitev postopka bo ena od prednostnih nalog, je povedal minister. Predstavniki šolskih sindikatov so ga namreč opozorili, da so roki za podeljevanje nazivov odločno predolgi, saj trajajo tudi do devet mesecev. Do konca tega meseca naj bi na ministrstvu ustanovili tako imenovan strateški svet, ki bo imel več podsvetov. Eden izmed strateških (pod)svetov bo skrbel za preventivno dejavnost na področju drog ? tobaka, alkohola in psihogenih drog ? in v ta namen pripravil dokument o nacionalnem preventivnem programu proti zlorabi drog. Komisija za pregled dela pri prenovi šolstva, ki sta jo vodila dr. Janez Bečaj in dr. Tatjana Vrčkovnik, je v svoje poročilu vladi zapisala, da se šolski zakoni ne izvajajo dosledno. To velja tudi za spremljanje poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole, ki ne poteka tako, kot zahteva 20. člen zakona o organizaciji in financiranju šolstva. Poleg tega komisija ugotavlja, da kurikularni svet ni pripravil izhodišč za kurikularno prenovo programov, učbenikov in drugega za otroke s posebnimi potrebami, da še vedno ni prenovljena tretjina programov poklicnega izobraževanja v šolski organizaciji, prav tako niso prenovljeni nekateri programi v izobraževanju odraslih. Na področju visokega šolstva bo glavna naloga ustanovitev tretje slovenske univerze na Primorskem. Prednostna naloga bo zadevala tudi izboljšanje pismenosti odraslih, o konkretnih ukrepih za to včeraj še ni bilo govora. Na vprašanje, ali bo kakšna novost zadevala verouk v javni šoli, je minister odgovoril, da v zvezi s tem ne gre pričakovati sprememb. Sicer pa, je dejal, pri tem ni odločilno njegovo mnenje, ampak mnenje stroke. Glede bojazni šolskih sindikatov, da utegne imenovanje osnovnošolskih ravnateljev znova postati pristojnost lokalnih skupnosti, je dr. Lovro Šturm odgovoril, da tega zakonskega predloga ni vložila vlada, temveč poslanec SDS. 7. 7. 2000 Predsednica letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, dr. Irena Orel, je predstavila razvoj in letošnje razsežnosti mednarodnega uveljavljanja slovenistike. Prim. Delo 7. 7. 2000, št. 156, str. 8. 8. 7. 2000 Iz Celovca je prispela tale vest: Na zaključni tiskovni konferenci 1. avstrijskega festivala znanosti ScienceWeek na Austria 2000 (19.?28. 5. 2000), ki je bila 27. junija t. l. na Tehniški univerzi na Dunaju, je bila med prejemniki priznanj tudi članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, s celovške slavistike. Sodelovala je s svojim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju. Priznanje je prejelo 10 znanstvenih in 9 šolskih projektov. Na tekmovanju se je predstavilo skupno 424 prireditev, ki so potekale po vseh avstrijskih zveznih deželah. Projekti dr. Herte Maurer- Lausegger so naleteli na dober odmev v najširši javnosti. Od 21. do 31. oktobra 2001 bo s serijo strokovnih predavanj in filmskih predstavitev gostovala na Japonskem (Tokio, Osaka). 8. 7. 2000 Bolgarska revija za kontrastivno jezikoslovje, ki jo izdaja sofijska univerzitetna založba Sv. Klimenta Ohridskega, v svoji lanski številki 3?4 prinaša razpravo Desislave Tabakove o glagolu vrveti v hrvaškem oziroma srbskem etimološkem slovarju Petra Skoka, v kateri je upoštevana tudi slovenščina. Kot vse strokovne publikacije, ki jih prejema Slavistično društvo Slovenije, tudi to revijo poklanjamo oddelčni slavistični knjižnici na Filozofski fakulteti v Ljubljani. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Sredi noči, ko se še ne prične sobotna rana ura, zlata ura, so na seminarju: dva doktorja, en profesor in en asistent. Koliko peršon je to?? Zelenjad, ki še ni imela dostopa na Paternujeve sobotne jutranje seminarje za višje letnike, seveda ni vedela, da je nedavno doktoriranemu Matjažu Kmeclu zaradi tipkarskih napak pri prepisu bibliografije spodletel prvi poskus habilitacije za docenta, je kot iz stopa izstrelila, da so to štirje mučitelji. Nakar se Zeleno carstvo zavzame: ?Kakšna predrznost, zelenjad ne verjame v moč troedinega profesorja! To sta ja dve peršoni, profesor in asistent, oba z doktoratom, le da ga eden še ni unovčil!? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kakšna je razlika med Zorom in o?? Zelenjad ni vedela ali si ni upala izustiti, da zora zjutraj pride, Zor odide. 8. 7. 2000 Ker imamo polne kufre vsega, gremo na morje! 9. 7. 2000 V letošnji peti številki Jezika in slovstva je kot uvodnik objavljen nagovor predsednika RS, Milana Kučana, s katerim je pozdravil udeležence sprejema v čast 65-letnice SD (prim. Kroniko 7. 6. 2000). O povezanosti narodne in jezikovne zavesti piše Vesna Gomezel Mikolič; komunikološko izrazje analizira Monika Kalin Golob, Mateja Pezdirc Bartol obravnava vlogo bralca v literarnih smereh 20. stoletja, Zoltan Jan je predstavil razvoj slovenskih slavističnih revij (SR, JiS in Slovenščina v šoli), Anka Sollner Perdih pa je prispevala članek ob jubileju bibliotekarja Marka Kranjca, častnega člana SD, ki mu vsi želimo še mnogo ustvarjalnega poleta. 10. 7. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je, tik preden je pobegnil na počitnice, sestavil osnutek razpisa za prihajajoče šolsko leto. V evropskem letu jezikov bo to skupni imenovalec letošnjega tekmovanja. Več na seminarju mentorjev tekmovanja v Novi Gorici (novembra) in na spomladanskem posvetu na Vrhniki. Prosimo, da se na seminar prijavljate šele po kongresu v Kopru, da ne bo zmešnjav v kupih prijavnic! 11. 7. 2000 Prejeli smo zadnje tri lanske in prvo letošnjo številko bolgarske revije, ki ima z rednim izhajanjem podobne težave kot naš Jezik in slovstvo. Vrsta zanimivih člankov o metodiki literarnega izobraževanja. Revija je na razpolago v oddelčni knjižnici ljubljanske slavistike. 13. 7. 2000 Na dan, ko so pred 80 leti fašisti požgali Narodni dom v Trstu, je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji (da bi bil veljaven, ga mora potrditi še senat). Po spominski slovesnosti je v Trstu častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, v obnovljeni stavbi, v kateri sedaj deluje visoka šola za prevajalce in tolmače tržaške univerze, predstavila zbornik Narodni dom ? Balkan ob 80-letnici požiga. Prim. Primorski dnevnik 13. 7. 2000, št. 161, str. 2; Primorski dnevnik 14. 7. 2000, št. 162, str. 5; Novi glas 20. 7. 2000, št. 27, str. 9. Založba Rokus PRIPRAVLJA SIMPOZIJ SKRIVNI DNEVNIKI BRANJA ali KAKO POVEČATI PRILJUBLJENOST BRANJA V OSNOVNI ŠOLI Založba Rokus se trudi povečati priljubljenost branja med učenci in dijaki v osnovni in srednji šoli. V ta namen pripravljajo jeseni poseben simpozij. Pripraviti želijo srečanje, ki bo namenjeno učiteljem in bo zasnovano strokovno, tako teoretično kot praktično. Na njem bodo nastopili najuglednejši strokovnjaki s področja književnosti, slovenskega jezika, bibliotekarstva in vseh, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevate k širjenju bralnih navad osnovnošolske populacije. Simpozij bo potekal 10. in 11. novembra v Portorožu. Za kotizacijo 4990 SIT (+ DDV) prejme vsak udeleženec 7 knjig iz tele izbire: ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 1?4 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade, ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 5?8 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade. Prijave bodo zbirali po prvem septembru, ko bodo poslali na šole tudi program simpozija in prijavnice. Za vse informacije in prijave so na voljo na naslovu: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99,faks 01 540 02 77, e-pošta: seminarji na rokus.com. Oseba za stike: Lilijana Miklavčič. Prepričani so, da bo simpozij pripomogel k širjenju bralne kulture med mlajšimi bralci in da bo prerasel v odmevno srečanje. 14. 7. 2000 Uspeli smo skup spraviti in nakazati simbolične avtorske honorarje večini sodelavcev novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo z lanskega slovenskega slavističnega kongresa v Celju. 15. 7. 2000 Za 133 udeležencev (ter za vse kolege lektorje in predavatelje) se je zaključil 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tudi letošnja predsednica, dr. Irena Orel, je začutila, da bi moral SSJLK napraviti nov korak v razvoju, in na to potrebo javno opozorila. V zborniku Skripta 4, ki ga je kot priročnik za učitelje slovenščine na tujih univerzah izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Ada Vidovič Muha navaja, da slovenščino na 41 tujih univerzah študira blizu tisoč študentov, v celoletno šolo slovenščine se vsako leto vpiše okrog 70 slušateljev, poletno šolo pa obiskuje zadnja leta več kot 300 udeležencev. Prim. Delo 12. 7. 2000, št. 165, str. 8. 15. 7. 2000 Konec kratkega, a intenzivnega lenarjenja v Starem gradu na Hvaru. Ker je Mme Jan nežno skrbela za srebrnega soproga, se ni pripetilo nič pretresljivega (npr. opekline v senci, prehlad ob 34 oC ...), pa tudi vrli Dalmatinci so prijazno prihranili ohladitev (v tem času je na Hvaru drugič deževalo med letošnjo sezono). Žal so tako kot tiste kapljice skupaj s samoupravnim socializmom poniknili tudi nekdanji popusti za deževne in snežne dni. Tako smo se vrnili z nekaj fosili (tiste največje smo pustili za kolege, ki nam bodo sledili) in enim zanimivim kamnom. 15. 7. 2000 Na Oglati mizi revije Sodobnost (št. 6), ki je bila posvečena Slovencem in njihovemu skupnemu prostoru, je častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, razkril, kako se je kot kulturni minister s svojo stoenko vozil preko jugoslovanskih meja in kakšne posledice ima zaton ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru in policentričnem kulturnem razvoju. Na dan je potegnil Vrazovo pismo Prešernu, v katerem se ta naš uskok na svoj način zaveda, da je za obstoj naroda pomemben vsak Slovenec, ker je naš narod tako majhen: Nikoli [ne bo toliko slovenskih kupcev], da bi bilo mogoče kriti stroške za tisk. Še najmanj pa, da bi slovenski pisatelj mogel pošteno živeti od prihodkov svojih del. Dokler literati takšnega jezika ne morejo gojiti, niti takega upanja, tako dolgo ne more biti take književnosti. Kultura vsakega jezika, ki bi želela kaj pomeniti v svetu, se mora opirati na vsaj pet- do šestmilijonsko ljudsko množico. Madžari imajo tri do štiri milijone prebivalcev in vendar glede na svoje veliko bogastvo in največje žrtve bogatinov, to se pravi mecenov, ne morejo doseči nikakršnega pomena. V razdelku recenzij ocenjujejo zbirko Cirila Zlobca Samo ta dan imam Jože Pogačnik in Miran Košuta, Jukićev roman Pardon, madame pa Lucija Stepančič. Član SD, Marko Kravos, sodeluje v anketi o predobletnici zadnje slovenske knjige (prim. Kroniko 11. 6. 2000) ter v prispevku Drevo in krošnja opozarja: V vsakem človeku je namreč še druga dimenzija, ne samo idilično drevo z jabolki. Postojnske jame namreč. Kot veste, so nastali ti davni čudeži v milijonih let. In so strašne posode teme in praznine. Trdo kamenino, ki je sublimirani sprimek školjk iz davnih morij, raztaplja voda. Voda kot tok časa, kot zgodovina. In kamen kot tla, v katera so vraščeni ljudje. Zdaj se, ko jih kot turisti gledamo s pomočjo umetne luči in vodnika, tem votlinam čudimo. Kakšna fantastična ekshibicija strasti in fobij v podzemlju naše duhovne hiše! ? Naročila: Revija Sodobnost, Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana. 19. 7. 2000 Letošnja šesta številka Jezika in slovstva prinaša vsega pet prispevkov. Tomaž Sajovic objavlja razpravo Umetnostno besedilo in jezikoslovje, ki jo je v glavnih obrisih predstavil na letošnjem celjskem slavističnem kongresu, Darinka Soban analizira prevode Prešernovih pesmi v švedščino, Mateja Pezdirc Bartol zaključuje svoj prispevek o vlogi bralca v literarnih smereh 20. stoletja, recenziji sta prispevali Darija Jakše in Katerina Veljanovska. Do zaključka letnika 1999/2000 bosta izšli še dve številki. 20. 7. 2000 Delo poroča, da so se v Novem mestu prejšnji teden končale 12. jezikovne počitnice 45 osnovnošolcev s Koroške. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 12. 20. 7. 2000 Enajst najvidnejših literarnih kritikov (domala vsi so člani SD) je v današnjih Književnih listih izpovedalo svoj kritiški kredo. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 14 (Književni listi). 21. 7. 2000 Iz Dravograda prihaja razveseljiva vest, da je junija t. l. uspešno prestala habilitacijo na mariborski univerzi in postala izredna univerzitetna profesorica dr. Silvija Borovnik. Iskrene čestitke za nazaj in najboljše želje za naprej! 22. 7. 2000 V dvojni, poletni številki revije Primorska srečanja (št. 231/232, str. 587?597) častni član SD, Milko Matičetov, nadaljuje ofenzivo za sveto pravico, da bi nam v poletni sredozemski vročini peli škržadi in ne kranjski škržati, saj je znan le en primer, da jim je nekoč, v Vodnikovih časih, enkrat zapel en, na Vrhniki izgubljeni tovrstni muhec. Poleg tega Bojan Bratina ocenjuje najnovejšo zbirko častnega člana SD, Cirila Zlobca, Samo ta dan imam; drugi član SD, Mihael Bregant, analizira zbirko tržaško-sežanskega pesnika Ivana Tavčarja; Zdenka Lovec predstavlja našo simpatizerko Jolko Milič; Borut Koloini dopolnjuje svoje prejšnje objave iz korespondence Kosovelovih; Zoltan Jan je prispeval obsežen prispevek o trojni spirali literarnega ustvarjanja Bogomira Magajne; častni član SD, Janez Dolenc, piše o dvestoti knjigi Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, devetem zvezku Aškerčevega Zbranega dela. Kogar zanimajo še drugi, za slaviste zanimivi prispevki (npr. o Goriških grofih, o gostoljubju v antični Grčiji itd.), lahko naroči revijo pri Kulturnem društvu Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. * * * Razlagalno pripovedko o nastanku Cankarjeve založbe, Cankarjevih nogavicah in njegovi materi si preberite v reviji. Goran Arh: Ena leva, ena desna, Primorska srečanja 2000, št. 231/232, str. 601?603 23. 7. 2000 Iz deževno obarvane zlate Prage prihaja vest, da se je zaključilo večletno garanje dr. Jasne Honzak Jahič, ki je na ljubljanski Filozofski fakulteti 26. maja t. l. uspešno zagovarjala svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke in srečno roko pri izbiri delovnega mesta (za univerzitetno učiteljico jo hočeta imeti kar dve univerzi)! To je enajsti uspešno zaključeni podiplomski študij in deseti doktorat letnika, ki je bil matrikuliran v akademskem letu 1967/68 in mu je bil mentor tedanji asistent Jože Koruza. Vsi ?podiplomci? so ta del študija opravili po ovinkih ob delu, le dva so povabili na ljubljansko filozofsko fakulteto, pa še to ne na slovenistiko. 24. 7. 2000 Medtem ko nekateri užitkarijo na morju, je tajnica SD zbrala podatke o kolegih, ki so pred zaključkom akademskega leta uspešno zaključili podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani: 26. maja je Jasna Honzak Jahič doktorirala s tezo Slovensko strokovno izrazje 19. stoletja s poudarkom na čeških vplivih; 1. junija je Jožica Narat doktorirala s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja; 18. junija je Elizabeta Bernjak doktorirala s tezo Jezikovnosistematski razlogi primanjkljaja v slovensko- madžarskem stiku; 20. junija je Andreja Žele doktorirala s tezo Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku; 6. julija je Alenka Jenstrle-Doležal doktorirala s tezo Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Vsem iskrene čestitke in vso srečo pri nadaljevanju poklicne poti! 24. 7. 2000 Na Osnovni šoli Domžale se pričenja deveta poletna šola slovenskega jezika za 61 otrok iz 15 držav. 28. 7. 2000 Tudi kolegica in kolegi na poletni šoli slovenskega jezika, ki jo je pripravil in izvedel Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so si oddahnili. Lepega poletnega večera so izdali Pošopis in zaključili garanje na sklepni slovesnosti pred Dijaškim domom Poljane v Ljubljani. 27. 7. 2000 V obsežnem članku Besedilo kot ?mozaik atov? Jelka Kernev Štrajn razmišlja o najnovejših knjigah dr. Marka Juvana Intertekstualnost in Vezi besedila. V današnjih Književnih listih najdemo tudi oceno Jukićeve knjige Pardon, madame (Igor Bratož) ter napoved izida Kmeclovega in Šömnovega scenarija za televizijski film o Prešernu, ki ga bomo gledali jeseni. Prim. Delo 27. 7. 2000, št. 173, str. 13, 14 (Književni listi). 29. 7. 2000 V Pismih bralcev se je spet oglasil Ivan Tomažič in poučil dr. Vero Smole, ujetnico ?zmotne predstave o nastanku slovanskih jezikov šele okoli 1. stoletja po Kr.?, da je skrajni čas, ?da se otresemo zlagane označbe pritepencev pod pritiskom Avarov? in seveda sprejmemo njegovo trditev o Venetih, davnih prednikih Slovencev. Prim. Delo 29. 7. 2000, št. 175, str. 30 (Sobotna priloga). Kasneje ga je zgodovinar Željko Kumar malo okrcal. 24. 7. 2000 Rezultati prvega roka izbirnega postopka za vpis v prvi letnik v letu 2000/2001 29 .7. 2000 V Večeru Jasna Snežič poroča, da je letos 770 kandidatov vložilo zahtevo za vpogled v izpitne pole pri enem ali več maturitetnih predmetih. Mladi so najbolj nezaupljivi do objektivnosti ocenjevanja pri materinščini, matematiki in angleščini. Lani je vpogled zahtevalo 90 maturantov pri slovenskem jeziku, 57 pri matematiki in 35 pri angleškem jeziku. Skupaj se je lani pritožilo 138 kandidatov, v letu 1995 le 28 k andidatov. Letos je pričakovati skupaj okoli tisoč pritožb. Vsa sredstva javnega obveščanja trdovratno molčijo, da so ocenjevalci ob začetku počitnic dobili obračune za krvavo prislužene honorarje in skopo obvestilo, da jih bodo prejeli enkrat jeseni, zato naj si ne delajo iluzij, da ga bodo zapravili na počitnicah. 30. 7. 2000 Konec potepanja po Danski, kjer so vse spomenike zgradili v 10. stoletju, pa so potem do danes nekajkrat pogoreli. Vseeno smo videli Kronborg, ki ga Shakespeare ni. 1. 8. 2000 S slovesnostjo v križnem hodniku frančiškanskega samostana se je v Kopru včeraj pričela 7. poletna šola slovenščine Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki se je letos udeležuje 36 slušateljev iz 12 držav. Prim. Delo 1. 8. 2000, št. 177, str. 6; Primorski dnevnik 2. 8. 2000, št. 178, str. 10; Primorske novice 4. 8. 2000, št. 62, str. 9. 3. 8. 2000 Fotokopiranje ne škodi le knjigi, pač pa je tudi kaznivo dejanje in kršenje avtorskih pravic, ki jih sankcionira zakon. Tudi šole bi/bodo morale plačevati posebne dajatve za kopiranje iz delovnih zvezkov in drugega gradiva. Prim. Delo 3. 8. 2000, št. 179, str. 3. 4. 8. 2000 Pravilo, da so upokojenci najbolj zaposleni ljudje, potrjuje član SD, dr. Milan Dolgan, ki nas obvešča, da je za Enciklopedijo Slovenije zaključil geselski članek o učbenikih slovenskega jezika, ocenil novi srednješolski učbenik Na pragu besedila in napisal razpravi Prešernov sonet Marskteri romar ter Dva tipa Prešernovih sonetov. Drugo zakonitost, da upokojenci nikoli nimajo časa, pa dr. Milan Dolgan potrjuje kot izjema, saj pravi, da je pripravljen gostovati na šolah, aktivih ali v pokrajinskih društvih in predstaviti svoje poglede ter svetovati iz svoje bogate prakse. Naslov: dr. Milan Dolgan, Melikova 84, 1000 Ljubljana, tel. (061) 127 33 17. ČLANARINA Članice in člane, ki sami s položnico poravnajo članarino, prosimo, da od bančnega ali poštnega blagajnika zahtevajo vpis svojega imena v blagajniško evidenco, sicer ne vemo, kdo je poravnal članarino, ker nam sporočijo le šifro nakazila, poizvedovanje pa stane več, kot znaša članarina. NEKATERE POŠTE NISO OPREMLJENE ZA VNOS IMENA PLAČNIKA, KAR ZAHTEVA OKENCE ?SKLIC NA ŠTEVILKO? V SPODNJEM DELU POLOŽNICE, V KATERO SMO ZAPISALI ŠIFRO 88. NA BANKAH NI TEŽAV, JE PA DOBRO ZAHTEVATI VNOS VAŠEGA IMENA, SICER PRIHAJA DO NAPAK PRI EVIDENCI VPLAČIL. Za leto 2000 znaša članarina že četrto leto 3000 SIT, socialno ogrožene pa lahko oprostimo plačila, vendar naj nas s svojim položajem seznanijo. Društvena pravila v 16. členu predvidevajo prenehanje članstva za tiste, ki ne plačujejo članarine. Tudi sicer se ne moremo strinjati s tistimi kolegi, ki pričakujejo, da jim bodo drugi kolegi krili stroške, ki jih njihovo članstvo vendarle povzroča. Kdor meni, da je društvo premalo dejavno in učinkovito, naj se pridruži peščici delavnih in prispeva k boljšemu izpolnjevanju naših nalog in doseganju skupnih ciljev. (Kakšno usodo so zaradi osamljenosti dvakrat doživeli delujoči v Akademiji operosorum, vemo!) Članarina spada po našem mnenju med olajšave za dohodnino, zato na položnico napišite, da gre za prostovoljni prispevek nepridobitnemu društvu. Seveda zaenkrat ni nobene ovire, da članarine ne bi poravnale šole oziroma ustanove, kjer so kolegice in kolegi zaposleni, vendar naj ne pozabijo poslati še kopije virmana in sporočiti imen članov, za katere je članarina plačana. Če članarino poravnate sami, lahko poveste, koliko ste prihranili šoli pri kotizaciji za seminar, ki se ga želite udeležiti, in gotovo boste imeli prednost. Če vam članarino plača šola, jih lahko prepričate, naj ne mečejo stran denarja, ko vam ne bi dovolili udeležbe na seminarjih našega društva z znižano kotizacijo. Kopijo položnice shranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, popuste pri nakupu knjig, kotizacijah ... Podatki o višini članarine in računu so na koncu glasila v okvirčku: Prijavnica za nove člane. Hvala vsem, ki so članarino že poravnali! 5. 8. 2000 V današnjem Večeru poročajo o reviji Literatura (št. 109?110, julij ? avgust 2000): Srž uvodnika Andreja Koritnika je natančno povzeta v naslovu: Odločilni trenutek slovenistike. Avtor meni, da kriza slovenistike nedvomno obstaja in da bi se morali tako veda kot družba bolj zanimati za njen položaj. Intervjuvanec Mateja Bogataja je Vinko Möderndorfer. Končata: ?... verjamem, da človek za srečo ne rabi veliko, miren kot, kapljo alkohola in pa dobro knjigo, in ne nazadnje, verjamem, da je Komunistični manifest knjiga prihodnosti. To je edina knjiga, ki ji je uspelo spremeniti svet (vsaj začasno), in vsi, ki ustvarjamo, si najbrž želimo isto: da bi naše sanje spremenenile svet.? V Refleksiji objavlja Janez Vrečko članek Inspiracija, dionizično in apolinično. Razmišlja o dveh grških načinih razumevanja inspiracije, o imaginativnem in intelektualnem navdihu. Andrej Koritnik ocenjuje knjigo Intertekstualnost Marka Juvana. 7. 8. 2000 Ob prazniku občine Sežana bodo v Tomaju 25. in 26. avgusta otvoritvene slovesnosti ob prenovljeni domačiji Kosovelovih in ureditvi spominske zbirke. V petek bosta dr. Marija Pirjevec in dr. Janez Vrečko predstavila dvojezično antologijo Srečka Kosovela Ves svet je kakor ..., ki jo je prevedla in uredila Jolka Milič. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2. Iz Večera (18. 8. 2000) povzemamo nekaj o postavitvi spominske zbirke: Spominska zbirka, posvečena celi družini Kosovel in njihovim prijateljem, je predstavljena in postavljena kot vozlišče in zbirališče. Zaradi razporeditve prostorov je zbirka v spodnjih sobah hiše, in sicer bo prvi sprejemni prostor namenjen družinskim prijateljem in znancem, s katerimi so Kosovelovi vzdrževali stike, drugi prostor, bivša kuhinja, pa bo namenjen družini. V zbirki bodo razstavljeni družinski predmeti, dokumenti in fotografije, ki pričajo o življenju Kosovelovih. Med drugim bodo predstavljena objavljena dela Srečka in Stana Kosovela; knjižna zbirka bo razstavljena v spodnjih prostorih in na stopnišču, saj je zaradi obsežnosti ne morejo zbrati v enem prostoru. Ohranjena je v celoti, saj le takšna lahko priča o široki izobrazbi, razgledanosti in kulturnem dometu njenega ustvarjalca oziroma lastnika v času nastajanja. Velikost zbirke (ta obsega nad 2800 bibliografskih enot) ne nazadnje priča tudi o tem, kako veliko denarja je bila družina Kosovel pripravljena dati za knjige. Te bodo zložene v omare oziroma na posebej prirejenih knjižnih policah, ki so bile pred kratkim izdelane v ta namen in se zapirajo s steklenimi vrati, da ščitijo knjige pred prahom in nepooblaščenim brskanjem. Dragocenejše knjige so zbrane v prvem spodnjem prostoru. V obnovljeni domačiji Kosovelovih so na ogled tudi slike, ki so predvsem dela moža Karmele Kosovel Alfonza Graberja (med njimi pa sta tudi dve deli Vena Pilona). Slike so prej visele po stenah vseh prostorov hiše ? tako bo tudi zdaj, saj jih je preveč, da bi jih lahko obesili le v pritličju. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kaj se zgodi, če se spečata družbena in subjektivna identiteta?? Zelenjad, ki še ni preštudirala poglavja o liriki v delu Slovenska književnost 1945?1965, s katerim se je strokovni javnosti drugič kolektivno predstavila ekipa literarnih zgodovinarjev na ljubljanski slavistiki, seveda ni vedela za partizanske pesmi Borisa Paternuja in za pravilen odgovor: ?Tedaj literarni zgodovinar napiše prvo intimistično liriko v obdobju .? Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kateri je najpomembnejši terminus technicus na serb okroatistiki?? Ker se nebogljena zelenjad še ni pripravljala na delni diplomski izpit iz jugoslovanskih književnosti, ni vedela, da je to beseda jeli, pogosto mašilo prof. Štamparja. 7. 8. 2000 Član SD, dr. Lado Kralj, v Delovi rubriki XX. stoletje nadaljuje z objavljanjem gledaliških portretov. Prim. Delo 7. 8. 2000, št. 182, str. 5. 9. 8. 2000 Današnji Dnevnik prinaša daljši članek o elektronskih izdajah slovarjev: Za elektronske izdaje slovarjev na CD-ROM-ih skrbi pri nas le založba DZS, edina izjema je Evropski slovar (slovensko- angleško-nemško-francosko-italijansko-španski), ki ga je že leta 1994 izdala Mladinska knjiga. DZS jih je doslej izdala šest, Slovar slovenskega knjižnega jezika in pet slovarjev za tuje jezike: Veliki angleško-slovenski slovar, Slovensko-angleški slovar, Veliki nemško-slovenski slovar, Veliki slovensko- nemški slovar in Veliki italijansko-slovenski slovar. Huda pomanjkljivost je, da na CD-ROM-ih niso odpravljene napake knjižnih izdaj . 10 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 13) častna članica SD, dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Mihe Mazzinija Telesni čuvaj, ki ga je izdala Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina. 10. 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 14) častni član SD, prof. Janko Moder, opisuje svoje doživetje na ljubljanski Pleteršnikovi ulici, kjer je nekoč stanoval Franc S. Finžgar, ki mu je kot izžrebancu revije Mladika izročil nagrado, po katero je prišel iz Dola pri Ljubljani peš in premočen kot cucek. 11. 8. 2000 Tudi z lekcijami iz slovenščine lahko zaslužite, pravi v današnjem Večeru Američan Brinton Timothy Newland, ki je dve leti kot mormonski misijonar preživel v Sloveniji in se je ponovno vrnil k nam. ?Slovenščina je kar težek jezik. Največje probleme imam z izgovorjavo črke r. Tudi ž ni preprost. Všeč pa mi je, da en glas ponavadi predstavlja le ena črka, tako da večkrat besede pišete, kot jih ovorite,? pravi 21-letni mladenič iz ameriške države Utah. In v tekoči slovenščini dodaja: ?Ko sem se vrnil iz Slovenije v ZDA, sem v centru za misijonarje poučeval slovenščino. Zaslužil sem devet dolarjev na uro (pribl. 2000 tolarjev, op. p.).? Slovensko govori tudi doma, se pošali, predvsem v pogovoru z bivšimi misijonarji, ko dekleta ne smejo slišati njihovih skrivnosti. 11. 8. 2000 Na novinarski konferenci je dr. Darja Piciga med drugim povedala, da se bo strateški svet za vzgojo in izobraževanje, posvetovalni organ ministra za šolstvo in šport, katerega predsednica je, v naslednjih mesecih ukvarjal predvsem s sistemskimi rešitvami in prenovo predšolske vzgoje, osnovne in srednje, z učenci s posebnimi potrebami, funkcionalno pismenostjo mladine in odraslih ter z nekaterimi drugimi področji, med njimi z razvojem visokega šolstva. ?Že od leta 1992 naprej so številni strokovnjaki, starši in učitelji kritizirali novosti v osnovni šoli ? zunanjo diferenciacijo v 8. in 9. razredu, obvezno zaključno preverjanje znanja ob koncu osnovne šole, ko lahko učenec, ki je vseh devet razredov izdelal pozitivno, pa mu pri ,mali maturi? pač spodleti, ostane brez priznane osnove šole. Ne gre torej za vprašanje devetletka ? da ali ne, ampak za dileme, ali ima model devetletne osnovne šole, ki se poskusno izvaja, dovolj podpore med strokovnjaki, starši in učitelji, da ga bo mogoče uspešno uvesti v vse šole.? Ponovila je stališče, da sedemnajstčlanska nacionalna komisija za spremljanje uvajanja devetletke v letu in pol kljub velikim porabljenim sredstvom ministrstvu ni oddala niti enega stavka poročila, torej svoje naloge ne izvaja v skladu z zakoni. Tako ni na voljo kakovostnih podatkov o poteku prenove. Dr. Piciga pa je opozorila na neusklajenost pri zakonskih in podzakonskih aktih o pristojnostih, pa tudi na terminološke nejasnosti o tem, kako ocenjevati prenovo. V naslednjem šolskem letu naj bi bilo mogoče predlagati nujne popravke programov strokovnemu svetu in po potrebi tudi nujne popravke šolske zakonodaje državn emu zboru. Prim. Delo 12. 8. 2000, št. 187, str. 2; Dnevnik 12. 8. 2000 itd. 12. 8. 2000 Potepanje od Planine Razor mimo pašnev planink do Globokega, kjer smo pokukali s tolminske na bohinjsko stran. En fosil se je izkazal za konglomerat, ostali so bili po mnenju Mme Jan (tokrat v vlogi šerpe) nepripravni za pot v dolino in se je uprla, da bi jih pretovorila v nahrbtniku, ki ga je nosila. Po 9 letih je ponovno izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja SLOVENSKE SLOVNICE dr. Jožeta Toporišiča. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Prepričani smo, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki naj-različnejših strok. Dr. Jože Toporišič: ?Svoji slovnici bi zaželel, da bi jo rod za nami v novem stoletju in tisočletju nadgrajeval in nadgradil tako, kakor se je naš rod trudil biti vreden nadaljevalec slovenskega jezikoslovnega dela pred seboj, naj je šlo za slovar, slovnico ali pravopis.? Veklikost: 17 x 24 cm, obseg: 924 strani, cena z DDV 11.500 SIT, za člane Slavističnega društva Slovenije 10.000 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Dodatna pojasnila in naročila: Založba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (ložba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (tel. 02 228 31 21 in 02 228 31 22, faks 02 223 213, elektronska pošta prodaja na zalozba-obzorja.si.) 12. 8. 2000 V Večeru poročajo, da je pri Založbi Obzorja je v začetku julija izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja znanstvene slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča, častnega člana SD. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Pri založbi so prepričani, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki najrazličnejših strok. 12. 8. 2000 Na stotine italijanskih univerz in tisoči univerzitetnih sodelavcev z grozo pričakuje, kaj bo prinesel sklep ministrstva za visoko šolstvo, ki je odločil, da se z letom 2001/2002 spet enkrat reformirajo univerze. V imenu Evrope bodo uvedli model anglosaškega študija (diplomo prve stopnje po triletnem študiju in specialistično po nadaljnjih dveh letih). Veljal bo kreditni študij, ki bo poleg izpitov upošteval tudi vaje, laboratorijsko delo, delovno prakso itd. Študent bo za vsak letnik potreboval 60 točk. Na koncu prvega triletja in drugega dvoletja bo možen vpis za dodatno izpopolnjevanje (master), za nekatere poklice je predvidena tudi podiplomska specializacija in znanstveni doktorat (podiplomski študij je v Italiji šele v povojih). Prim. Primorski dnevnik 12. 8. 2000, št. 187, str. 5; www.univ.trieste.it/dida ttica/riforma. 13. 8. 2000 Moskovsko Društvo dr. France Prešeren nam je poslalo dvojezično knjigo (v ruščini in slovenščini) Pavla Tulajeva Veneti, predniki Slovanov. Zanimiv dodatek o dejavnosti društva. * * * Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kako se, ne po topoumni, pač pa po Topijevi metodi pride iz povedi 'Andrej opazuje martinčka in čebelice' do gaganja?? Zelenjad, ki še ni imela eksistencialne izkušnje ene izmed kolegic na izpitu SKJ I, seveda ni vedela, da se najprej vprašaš po prvem stavku: ?Si ga videl?? potem pa ti profesor pomaga: ?No, kolegica, ste ga? No, ste ga, ste ga, ga?? Nakar dobiš peruti in odletiš iz kabineta, sfrči pa ti še nekaj kolegov, ki so na vrsti neposredno za tabo, dokler čakajoči s skupnimi močmi ne zbezajo pravilnega odgovora v srednješolskih učbenikih SKJ I, SKJ II, SKJ III ali zapiskih višjih letnikov, čeprav naj bi bila za izpit SKJ I neuradno in z namigi predpisana le SKJ I in II (Slovenska slovnica še ni izšla, na obzorju se je šele kazal SKJ IV). * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Ali se v slavističnih vojnah še vedno uporablja težko orožje?? Ker zelenjad ni vedela za izjavo v seminarju, da tedaj nihče ni delal diplomske naloge iz jezika le zato, ker so profesoričini kolegi delali nelojalno konkurenco in ker ni imela pojma o polemiki med Paternujem in Pogačnikom ob izidu prvega zvezka literarne zgodovine slednjega, se ni domislila pravilnega odgovora: ?Ne, ker Breda ne sodeluje v nelojalni konkurenci literarnih zgodovinarjev.? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in ni hotelo posnemati Topija, zato je postavilo zelenjadi rešilno vprašanje: ?Ali je Breda farbenblind?? Zeleno ni nikoli zrelo, zato zelenjad ni vedela za odgovor: ?Je, ker vidi povsod rdečo nit.? * * * Tako so Zeleno carstvo skozi prerez historiata s primerjavo zapopadkov Liepsa, Cassirerja in Ingardna konstatirali implicite vsebovano relevantno sekundarno semantično polje, da novo generacijo brucov lahko brez škode vključijo med nadaljevalce svetle tradicije slavistike, in so nazdravili SKJ-u, JiS-usu, SR-anju in vsem generacijam starih bajt. * * * Bruci so v nadaljevanju nazdravljanja prehiteli stare bajte in jim prevzeli vsa prenočišča v bližnji okolici črnuškega kampa in tamkajšnje gostilne, kjer je bilo brucovanje, kar je bilo v tistih časih, ko noben študent ni imel avta, usodno. Tako so, potem ko je zmanjkalo vina in denarja ter so jih dokončno postavili pred vrata, po Murnovem zgledu peš pospremili vozače do kolodvorske restavracije (slin niso cedili, ker so se že kazali znaki mačka in izsušenosti), nato pa so se v lepem pomladnem jutru odmajali v študentsko naselje. 15. 8. 2000 Malomeščanski vzpon na Male Golake (ki so višji od Velikih Golakov in sploh niso goli), za konec pa še mimo mogočnega javorja (iz njegove rogovile 6 metrov od tal raste skoraj 2 metra visoka smreka) do Paradane, ledenice, iz katere so vozili led s Trnovskega gozda do Trsta in od tod celo do Egipta, kjer je bil še vedno uporaben. 15. 8. 2000 O prevajanju Prešerna v italijanščino in o pesnikovi poti v italijanski svet sta spregovorila častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec, in prevajalec Giorgio Depangher. Intervju za Primorski dnevnik je pripravila predsednica Skupine ?85 Patrizia Vascotto. Prim. Primorski dnevnik 15. 8. 2000, št. 189, str. 9. 16. 8. 2000 V 49. številki revije Otrok in knjiga med drugim objavlja Marjana Kobe razpravo o sodobni pravljici, častna članica SD Alenka Glazer obravnava perspektivo v zgodnjih Župančičevih otroških pesmih, Tatjana Hodalin piše o listu Zvonček (1900?1939), objavljajo pa tudi prispevke s četrtega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI O javni predstavitvi mnenj o zakonski ureditvi slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije so med drugimi poročali: Delo 6. 6. 2000 in 17. 6. 2000; Dnevnik 6. 6. 2000, Večer 6. 6. 2000, Primorske novice 23. 6. 2000; Mag 21. 6. 2000; Parlamentarec junija 2000. Zbornik s prispevki z javne predstavitve mnenj in odmevi v javnosti bo izšel konec avgusta in bo na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta RS (Šubičeva 4, 1000 Ljubljana). Iz analize Marjete Verbič o poročanju tiskanih medijev o delu Državnega sveta RS za junij 2000. 17. 8. 2000 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) med drugim pričakuje, da bo minister za šolstvo in šport popravil pravilnik o napredovanju v plačilne razrede in omogočil napredovanje v peti plačilni razred tudi tistim z višjo izobrazbo. Poenostavljen naj bi bil tudi postopek za napredovanje v strokovne nazive. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 17. 8. 2000 Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm povedal, da na j bi ministrstvo privarčevalo okrog 353 milijonov tolarjev. Poudaril je, da bodo plače pedagoških delavcev zagotovljene v celoti. Znano je, da gre za plače učiteljev vsako leto okoli 87 odstotkov proračuna, ki je lani znašal približno 166 milijard tolarjev. Na vprašanje, kje bodo varčevali, je minister odgovoril, da bodo iskali rezerve in sproti poročali o prihrankih. Eden od takšnih prihrankov je tudi ukinitev avtorskih honorarjev članom nacionalne evalvacijske komisije (NK), ki jo vodi dr. Janez Justin. Denar pa naj bi privarčevali tudi iz raznih postavk, za katere so predstavniki javnih zavodov na posebnem sestanku povedali, da jih ne bodo uresničili. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 18. 8. 2000 Potrditev tistega, kar vsi vemo: še vedno smo slabo plačani ? ali pa čedalje slabše. Povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji je bila junija 187.817 tolarjev ali za 0,1 odstotka manj kot mesec prej oziroma za 9,5 odstotka več kot pred letom dni. Realno so se bruto plače junija glede na maj znižale za 0,7 odstotka, glede na lanski junij pa za 0,2 odstotka. V letošnjih prvih šestih mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 115.798 tolarjev neto plače, kar je za 9,2 odstotka več od povprečne plače v istem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je v tem primerjalnem obdobju zvišala za 9,2 odstotka, in sicer na 183.343 tolarjev. 18. 8. 2000 Ljubitelji leposlovja so se zvečer hladili na Kettejevem molu San Carlo v Trstu in uživali v poslušanju del Igorja Škamperleta, Borisa Pangerca, Dušana Jelinčiča, Marka Kravosa, Marka Sosiča, Miroslava Košute. Posedli so vseh sto sedežev, robnike pomola (danes je preimenovan v Audace), priveznike, stopničke, ki vodijo v morje. Večer Slovenski književniki na tržaškem sidrišču je eden izmed serije literarnih večerov, ki jih je ob podpori tržaške obline pripravila ljudska knjižnica Quarantotti Gambini, pomagala pa ji je tudi Narodna in študijska knjižnica ter Skupina '85. Predsednica skupine, Patrizia Vascotto je vodila večer, na katerem so sodelovali tudi glasbeniki: oktet Odmevi, pianist Carlo Moser ... Prim. Primorski dnevnik 19. 8. 2000, št. 192, str. 1, 5. 19. 8. 2000 V 233. številki Primorskih srečanj sta objavljena referata Silva Faturja (Kratkozgodbena zgradba Kosmačevega romana Pomladni dan) in Zorana Božiča (Sreča se je ustavila v Podselu), ki sta bila predstavljena na spomladanskih Primorskih slovenističnih dnevih, Maša Šipič piše o italijanski kulturni politiki v Ljubljanski pokrajini, Gizela Polanc- Podpečan razmišlja o strahu, grozi in tesnobi v poeziji Srečka Kosovela, Borut Koloini nadaljuje z objavljanjem korespondence Kosovelovih. Knjigo Silva Faturja Zapiski o materinščini in njenih mojstrih ocenjuje kolegica Lidija Božac iz postojnske knjižnice, ki ni članica SD. Naročila: Kulturno društvo Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. 19. 8. 2000 V razpravo o zamenjavi Robbovega vodnjaka s kopijo se je vključil tudi dr. Peter Weiss in spomnil, kako je izvirnik sredi ljubljanskega Mestnega trga branila pred nepridipravi ga. Tatjana Jakac, vdova Božidarja Jakca. Pijandure, ki so se ponoči vesili po kamnitih podobah, je oblivala z vodo in obmetava z jajci. Čeprav za sveto stvar ni izbirala hujših predmetov kot jajca, bi bilo treba izvirnik zaščititi tako pred brezvestneži kot pred brambovci. Prim. Delo 19. 8. 2000, št. 192, str. 29 (Sobotna priloga). 19. 8. 2000 Letošnji najbolj vroči dan je zaznamoval vzpon Blegoš. Toliko muh na kupu je mogoče videti le še v Egiptu. Tulmun z Jero je nekam poniknil. Nobenega kamna za dolino. 20. 8. 2000 Žal nismo prejeli veliko počitniških pozdravov. Tisti, ki so kot dr. Peter Weiss preživeli počitnice ob računalniku, nimajo veliko pisati, kdor je računalniško pismen, je ? tako kot dr. Miran Hladnik ? svoje dogodivščine na ogled postavil na spletu, druge kolegice in drugi kolegi pa so se tako sprostili, da so povsem ?odštekali? poklicne razsežnosti svoje eksistence. Najbolj presunljiva je bila iz Nove Gorice poslana razglednica Trente: prijateljica predsednice SD Nova Gorica si je že prvi dan, še v dolini, grdo zlomila nogo in potepa po hribih je bilo konec, še preden se je začel. Sodobna slovenska narečna poezija Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES V KOPRU 5.?7. oktober 2000 ČETRTEK, 5. 10. 2000 KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER 9.00?10.00 Prihod udeležencev, prijavljanje, prevzemanje gradiv IN VSTOPNIC. 10.00 OBČNI ZBOR SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Otvoritev in izvolitev organov zbora. Poročila o delu in poslovanju. Razrešitev dosedanjih in volitve novih organov društva. Razno. KRATEK ODMOR 12.00 ZAČETEK SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER Slovesni začetek: kulturni program, pozdravi gostov, razglasitev častnih članov in podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije. 12.30 Akad. prof. dr. Boris Paternu: Moji pogledi na Prešerna 13.00?15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL: CIRIL KOSMAČ IN RAZVOJ POVOJNE SLOVENSKE PROZE KOPRSKO GLEDALIŠČE Silvo Fatur, prof.: Kosmačeva romaneskna pripoved kot reka Jasna Čebron, prof.: Kosmačevi božji otroci in ?bužci? v novelah Marjana Tomšiča Mag. Jožica Čeh: Metafora in simbol v Kosmačevi kratki prozi Dr. Silvija Borovnik: Kosmačevi ženski liki Mag. Alenka Jensterle-Doležal: Lik norca v slovenski prozi: Tilka in Tantadruj Marija Mercina, prof.: Razlitje reke: Medbesedilno branje Pomladnega dne Dr. Niko Jež: Avtorska strategija v Kosmačevem romanu Pomladni dan Zoran Božič, prof.: Vprašanje zmage in poraza v Kosmačevi Baladi DOPOLNILNI PROGRAM ? ČETRTEK PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KNJIGARNI LIBRIS, POGOVOR O FATURJEVEM PREŠERNU SREČANJA S POEZIJO ALFERIJE BRŽAN V STAVBI SKUPNOSTI ITALIJANOV 20.00 DRUŽABNI VEČER V HOTELU JADRAN; OBLJUBLJAJO, DA BO ISTRSKO OBARVAN PETEK, 6. 10. 2000 10.00 STROKOVNI DEL: SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Akad. prof. dr. Jože Pogačnik: Narečna književnost: pojem in razsežnosti Akad. prof. dr. Franc Zadravec: Roman in narečje Dr. Jožica Škofic: Od krajevnega govora h knjižnemu jeziku Mag. Maja Đukanović: Narečna književnost v prevodih Dr. Marija Stanonik: Sodobna slovenska narečna poezija Prof. dr. Zinka Zorko: Sodobna prekmurska narečna književnost: Jezikovne značilnosti Mag. Julija Balint - Čeh: Literarne značilnosti sodobne prekmurske narečne književnosti 10.00 OKROGLA MIZA TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORNA Vodi Vlado Pirc, prof. 10.00 OKROGLA MIZA DVESTO ZVEZKOV ZBRANIH DEL SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi Jože Faganel, prof. 13.00-15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA(vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Prof. dr. Marija Pirjevec Paternu: Vprašanje narečne poezije ob primeru Benečije in Rezije Michele Obit: Novejše narečno ustvarjanje v Beneški Sloveniji Prof. dr. Lojzka Bratuž: Poezija Ludvika Zorzuta Karmen Kenda-Jež, prof.: Narečnost v besedilih Iztoka Mlakarja Doc. dr. Rada Cossutta: Istrsko narečje v Čisti vodi Alferije Bržan Milan Rakovac: Istrsko narečno ustvarjanje Prof. dr. Zvonko Kovač: Sodobno proučevanje hrvaškega kajkavskega narečnega slovstva 15.30 PREDSTAVITEV STROKOVNIH PUBLIKACIJ (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORANA Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana 2000 (dr. Zoltan Jan) Prešernovi dnevi v Kranju, Kranj 2000 (akad. dr. Boris Paternu) Zbornik Annales, Koper 1999 (Vesna Gomezel Mikolič) Silvija Borovnik: Študije in drobiž, Ravne na Koroškem 1999 (dr. Silvija Borovnik) Jože Toporišič: Slovenska slovnica, četrta, prenovljena in razširjena izdaja (akad. dr. Jože Toporišič) Silvo Fatur: Zapisi o materinščini in njenih mojstrih, Nova Gorica 2000 (Silvo Fatur) Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje (mag. Alenka Gložančev) Emil Tokarz: Pułapki leksykalne, Słownik aproksymatów polsko-słoweńskich, Katovice 2000 (dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk) Simona Kranjc: Razvoj govora predšolskih otrok, Ljubljana 2000 (dr. Simona Kranjc) V tem delu program še ni dokončen, ker najave še prihajajo. 15.30 OKROGLA MIZA SLOVENSKI ŠOLSKI SLOVAR (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi dr. Peter Weiss; uvodničarji DOPOLNILNI PROGRAM PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KOSMAČEVI HIŠI V PIRANU (ZBIRALIŠČE PRED HOTELOM STARI PALACE) 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSPU: Tone Partljič: Gospa poslančeva, izvedba KD Domovina 20.00 LITERARNO BRANJE V GALERIJI LOŽA SOBOTA, 7. 10. 1999 STROKOVNA POPOTOVANJA 8.00 K vodam, kamnom in besedam slovenske Istre pod Kraškim robom. Vodita: Alferija Bržan, prof., Sonja Tončetič, prof. Sodelujeta Marijan Tomšič in Zvona Ciglič. Odhod izpred avtobusne postaje ob 9. uri. Ogled Ospa, Črnega Kala, Podpeči, Hrastovska dolina, Hrastovlje, Zanigrad, kubeljski Grad, mimo Gradišča po Movraški vali do Smokvice in Movraža. Vmes kosilo. Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Kosovelov Kras. Vodijo: Mirna Udovič Šuman, prof., Jelka Hodalin, prof. in Pavle Škrinjar, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Ogled kraške jame Vilenica, Sežane (Kosovelova soba, botanični vrt, Černigojev grob), Tomaja (Kosovelova hiša, pesnikov grob), Coljave (kosilo na turistični kmetiji), Štanjela (arhitekturne znamenitosti, Spacalova galerija), povratek mimo Ponikev in Avberja (če bo čas, krajša postanka). Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Trst z okolico. Vodita: Vera Tutta Ban, prof., in Olga Lupinc, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Kosilo. Vrnitev v Koper ob 17. uri. Program bo objavljen naknadno. * * * Strokovno posvetovanje so s svojim razumevanjem, strokovnim in prostovoljnim delom omogočili predavatelji, poleg tega pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Podprli so nas tudi Mestna občina Koper in obalne občine ter drugi sponzorji, ki so znali prisluhniti našim prizadevanjem. Organizatorji izvedbe zborovanja so člani Slavističnega društva Koper, ki so se tudi tokrat izkazali z znano gostoljubnostjo.Vsem se zahvaljujemo. ORGANIZACIJSKI NAPOTKI Prijavite se pisno (obrazec 1,201 ali dopis s potrebnimi podatki udeleženca in plačnika kotizacije). Kotizacija (za člane SDS 15.000 SIT, za nečlane 18.000 SIT) se plača po prejemu računa na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije 50100-678-45265. Kdor uveljavlja članski popust, prijavnici priloži tudi kopijo položnice o plačani članarini. Kotizacija se ne vrača, ker je zaradi Zakona o davku na dodano vrednost to praktično nemogoče. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Prijav in spremne dokumentacije ne pošiljajte po faksu ali e- pošti in ne s priporočeno pošiljko, ker nastajajo pri dostavi nepotrebni ovinki. Prijavnice naj bodo izpolnjene čitljivo. Rok za prijavo: 10. september 2000. Če je prijav preveč, se odklanjajo po zaporedju prijav, prednost pa imajo člani Slavističnega društva Slovenije. Prenočišče je možno rezervirati: Hotel Koper, Pristaniška 3, 6000 Koper; tel. 066 210 05 00, faks 066 210 05 94; e-pošta: h.koper na terme-catez.si. Enoposteljna soba 9.200 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.900 SIT; Hotel Pristan, Ferrarska 30, 6000 Koper; tel. 05 614 40 00; faks 05 614 40 40; e-pošta: hotel na luka-kp.si; internet: www.pristan.si. Enoposteljna soba 10.000 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.000 SIT; Hotel Vodišek, Kolodvorska cesta, 6000 Koper; tel. 05 639 24 68; faks: 066 39 36 68; GSM: 041 63 48 77; enoposteljna soba 8.480 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 6.676 SIT; troposteljna za eno osebo 5.930 SIT. Ob prijavi se sklicujte na skupinsko rezervacijo hotelskih sob za udeležence kongresa slavistov v Kopru. Obljubljajo popust za tiste, ki se prijavijo do 20. 9. 2000. Hotel Adria Convent, Jadranska 25, 6280 Ankaran, (približno 10 km od Kopra, lastni prevoz); tel. 05 652 84 43, faks 05 652 83 20; enoposteljna soba 4.500 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 3.900 SIT; bungalovi 11.000 SIT. * * * V četrtek popoldne in v petek bo delo potekalo po skupinah vzporedno v dveh oziroma treh dvoranah. Začetek kongresa v koprskem Hotelu Koper, preostalo delo pa bo potekalo v koprskem gledališču in deloma tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja in v Hotelu Koper. * * * Napredovanje. Zborovanje nam je uspelo uvrstiti v Katalog stalnega strokovnega izobraževanja in bo tudi ovrednoteno s 3,5 točke v skladu s splošnimi pravili. Pogoji in način prijave so objavljeni v letošnjem Katalogu oziroma so priloženi v mapi z gradivom. Kdor želi pridobiti za napredovanje točke, ki so navedene v Katalogu, mora izpolniti predpisane pogoje in natančno upoštevati navodila (nismo si jih izmislili v društvu). Poskrbi naj, da potrdi udeležbo (podpisi na seznamu udeležencev) in odda seminarsko nalogo (navodila so na posebnem listu). V recepciji zborovanja oddajte izpolnjene evalvacijske vprašalnike. Upoštevajte, da vse to opravljamo v prostem času. Veliko nam boste pomagali, če boste upoštevali navodila in ne boste ustvarjali nepotrebnih ovinkov in bližnjic, ki zaradi naše množičnosti hitro narastejo v neobvladljivo pestrost. V recepciji se čim prej prijavite in dvignite gradivo in priponko. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Če se boste udeležili družabnega večera, ekskurzije in/ali si ogledali gledališko predstavo, se tudi čim prej prijavite, da bo čim manj zapletov z organizacijo. V ceno za udeležbo na družabnem večeru je poleg programa vključena večerja, v ceno ekskurzije vstopnine, krajevno vodstvo, avtobusni prevoz pa tudi kosilo. Če bo zanimanje za določeno ekskurzijo nesorazmerno, bomo sprejemali prijave le do zasedbe predvidenih mest. Na posebnih listih oddajte tudi svoje kritične pripombe in predloge za poživitev društvenega delovanja, predvsem pa predloge za seminarje, zborovanje itd. Kaka pohvala poleg kritik tudi ne bo odveč. Prispevki z letošnjega zborovanja bodo objavljeni v Zborniku Slavističnega društva Slovenije 11. Na razpolago je 400 strani obsegajoč zbornik s celjskega kongresa, ki prinaša pregled današnjega stanja v slovenističnem jezikoslovju. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. * * * Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar najlepše. Zoltan Jan From tomlozar na email.msn.com Sat Aug 26 02:49:44 2000 From: tomlozar na email.msn.com (tom) Date: Fri, 25 Aug 2000 20:49:44 -0400 Subject: [SlovLit] just the facts Message-ID: <001101c00ef7$88140be0$ceeec28e@tomlozar> I haven't been following all that closely, but Jacuzzi is, of course, a brand name, a trademark. As is Whirlpool, by now, but not for whirlpools.Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Aug 27 21:56:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 27 Aug 2000 21:56:33 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo Message-ID: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Peter Jurgec To: Sent: Friday, August 25, 2000 9:26 PM Subject: Pocitniski pozdrav in vabilo > [ ...] opozoriti na svojo novo (iskreno > povedano tudi prvo po vrsti --> nameravam pa jo > redno vzdrzevati) internetno stran na naslovu: > http://www.geocities.com/pjurgec/ > Stran, kjer med drugim objavljam tudi zapiske > (upam, da to s stalisca avtorskega prava ni > sporno; ce je, mi, prosim, sporoci), je morda > zanimiva tudi za sirso slovenisticno (internetno > zainteresirano) javnost (mene osebno najbolj > zanimajo odzivi na projekte, kar bi znalo biti > nadvse koristno!). [...] Prosim tudi za > kakrsno koli pripombo v zvezi s stranjo. > Sicer pa zelim uspesen popocitniski zacetek. [...] Peter Jurgec > > P. S. > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno > citiras internetni naslov na koncu opombe (enako > tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > samostojno)? Na koncu SR je sicer pika (a to se > mi ne zdi dobro). Jaz sem v recenziji, ki jo (kar > predolgo) pripravljam, to resil z navajanjem v > narekovajih, kar je spet sporno, a vseeno bolje, > kot s piko na koncu. Hvala za odgovor ze vnaprej. [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej optimistično obdržal.] > > ===== > Pri pisanju pricujocega besedila je zaradi tehnicnih razlogov upostevano nacelo Stresice pa postavite sami. > Obstaja teznja po jezikovni pravilnosti (prim. Slovenski pravopis 1, 1997), vendar pa je udejanjanje odvisno od > trenutnega razpolozenja Petra Jurgca. Kakor koli ze, napake vseh vrst so mozne. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 08:34:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 28 Aug 2000 08:34:41 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pika na koncu citiranih spletnih naslovov Message-ID: <004201c010ba$0d97fd80$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 27. avgust 2000 22:52 Subject: MOJE MNENJE SICER NI POMEMBNO, ... ... a naj se ve: tudi sam podpiram piko na koncu spletnih naslovov in sem optimist. Takšno prakso uvajam tudi kot urednik v PIRS-u. Presledek med naslovom in piko bi bil seveda greh, namen pa dober. LP, Jože A. Čibej From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Mon Aug 28 10:41:16 2000 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Mon, 28 Aug 2000 10:41:16 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo In-Reply-To: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> Message-ID: On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega > naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da > se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > optimistično obdržal.] Še inženirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splošnem obliko način_dostopa://[uporabnik na ]računalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] Uporabnik pri nekaterih načinih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je treba podati samo, če se razlikujejo od privzetih za navedeni način dostopa. Splošnost ne bo trpela prehude škode, če se omejimo na naslove vrste http://računalnik/ http://računalnik/imenik/ http://računalnik/imenik/datoteka V prvem in drugem primeru pika na koncu ni škodljiva. Zakaj? V teh primerih smo navedli samo imenik, zato nam strežnik avtomatično postreže z datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), če ta obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga pošlje. Pika je v večini pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in pomeni "trenutni imenik". Če torej postavimo za naslovom piko, še enkrat zahtevamo datoteko index.html, čisto zares in za prmejš iz tega imenika. Kar je odveč, ni pa narobe. Če uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja vzorček ./, dokler se bodisi ne naveliča, bodisi ne preseže največje dolžine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) Za zadnji primer, http://računalnik/imenik/datoteka, žal povedano ne velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. Lep pozdrav, Primož Peterlin -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Mon Aug 28 13:00:25 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:00:25 +0200 Subject: [SlovLit] pisanje URLs Message-ID: Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: application/pgp-signature Velikost: 294 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000828/22c4690f/attachment.bin From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Aug 28 13:25:31 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:25:31 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo References: Message-ID: <39AA4C2B.2D6B553D@mail.ljudmila.org> lep pozdrav vsem, ne vem sier kako sem se znašel na tej listi, vidim pa, da zna bit zanimivo eto še jaz o piki na koncu url-ja: sem popolnoma proti - url ni stavek, pika pa lahko pomeni drug URL naslov + kaj je potem z veliko zacetnico (ali vejico)? upam da ne bo ideje o veliki zacetnici URLja sem priti ze takoj zdaj. O vejici ne bom zgubljal besed :) lp, Jaka Http://www.verygoodnetart.org/. ali pa: Http://www.stran,kijefajn.si. ?! Primoz Peterlin wrote: > > On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > > > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > > spletnih navedkov res nerodna re?, ker zavaja bralca, da je del spletnega > > naslova, ?eprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostej?o rabo spletnih > > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno nau?il, da > > se spletni naslovi ne kon?ajo s piko in pravilno interpretiral piko v > > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > > optimisti?no obdr?al.] > > ?e in?enirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splo?nem obliko > > na?in_dostopa://[uporabnik na ]ra?unalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] > > Uporabnik pri nekaterih na?inih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je > treba podati samo, ?e se razlikujejo od privzetih za navedeni na?in > dostopa. Splo?nost ne bo trpela prehude ?kode, ?e se omejimo na naslove > vrste > > http://ra?unalnik/ > http://ra?unalnik/imenik/ > http://ra?unalnik/imenik/datoteka > > V prvem in drugem primeru pika na koncu ni ?kodljiva. Zakaj? V teh > primerih smo navedli samo imenik, zato nam stre?nik avtomati?no postre?e z > datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), ?e ta > obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga po?lje. Pika je v ve?ini > pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in > pomeni "trenutni imenik". > > ?e torej postavimo za naslovom piko, ?e enkrat zahtevamo datoteko > index.html, ?isto zares in za prmej? iz tega imenika. Kar je odve?, ni pa > narobe. ?e uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: > http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot > naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja > vzor?ek ./, dokler se bodisi ne naveli?a, bodisi ne prese?e najve?je > dol?ine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) > > Za zadnji primer, http://ra?unalnik/imenik/datoteka, ?al povedano ne > velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in > pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. > > Lep pozdrav, > Primo? Peterlin > > -- > Primo? Peterlin, In?titut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani > Lipi?eva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si > Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > SlovLit na ijs.si > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 20:55:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Aug 2000 20:55:48 +0200 Subject: [SlovLit] Pika in spletni naslovi Message-ID: <00aa01c01121$952e3400$6c03f9c2@hladnik> Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Aug 31 10:27:22 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Thu, 31 Aug 2000 10:27:22 +0200 Subject: [SlovLit] Sakralna in profana umetnost. Message-ID: <001201c01325$67503000$3508f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran je pred tedni zapisal: >Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka >pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev >izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z >brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in >pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja >tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v >uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi >(http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu >razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. V predavanju Kako je ime metodi je Miran kot lit. zgodovinar pod vprašaj postavil sakralno pojmovanje umetnosti. To se mi zdi problematično iz treh razlogov: 1) Zgodovinarjevo osebno pojmovnje literature je pomembno pri odločitvi, s katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Potem pa nič več. Ko je področje izbral, njegovo pojmovnje ne vpliva na rezultate njegovih raziskav. Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature vendar enake raziskovalne rezultate. Zgodovinarja (kot vsakega raziskovalca) zavezujejo konkretna pravila raziskovanja (tudi splošna, seveda), ki jih razvije vsako razisk. področje posebej (pravila verzologije, naratologije, biografike, obče zgodovine, imanentne interpretacije, imagologije itd.). Kdor ta pravila krši, naredi napako. Ne obstajajo pa pravila, ki določajo izbiro raziskovalnega področja. Če izberem imanentno interpretacijo namesto biografike, ne zagrešim napake. Seveda pa je res, da se ljudje bolj obešajo na ta izbor kot pa na kršenje pravil znotraj raziskovalnega področja. Miran se v članku Kako je ime metodi brani prav pred očitki, da dela(mo) napačno literarno zgodovino. Potem pa po mojem zagreši isti očitek - izpostavi svoje pojmovanje literature kot tako, ki v splošnem omogoča bolj znanstvene rezultate. Ne "boljše" ampak "bolj znanstvene" (to bolj izrecno poudarja v treh drugih člankih). To je po mojem narobe - izbor razisk. področja je vrednostne narave in tu ni jasnih pravil. Truditi se moramo za boljše rezultate znotraj razisk. področja, katero področje pa je bolj znanstveno, pa je kočljivo vprašanje (skoraj se mi zdi, da je nesmiselno). 2) Miranov pojem "skralnega dojemanja umetnosti" mi ni jasen - iz članka lahko razberem, da ga razume kot "prostor ritualno vzvišenega", v katerem je besedilo "nedorečeno, večpomensko, skrivnostno". V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski) pa sveta besedila po mojem nimajo teh atributov (upam, da pravilno razumem krščanstvo!): res so nekako vzvišena (pravilno: sveta), niso pa nedorečena; božja beseda ni nedorečena, čeprav Bog človeku še nenehno govori. Niso večpomenska (to je blasfemija - Bog bi v tem primeru človeka varal), ker je njihov pomen jasen: pripeljati človeka na pot odrešenja. Ne vem, kaj pomeni "skrivnostna": Nova zaveza res razkriva božji načrt, ki je bil do prihoda Odrešenika ne popolnoma (prepo)znan; drugače pa ničesar ne skriva. Tudi krščanski rituali po drugem vatikankem koncilu za vernike niso več nejasni, nedorečeni itd. Krščanske resnice so jasno formulirane, niso pa enostavne za razumeti, tudi zato, ker razumeti navsezadnje pomeni pravilno delovati (Marx je 11. tezo o Feuerbachu, da so filozofi svet samo različno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo, moral prevzeti prav iz krščanstva in potem kontra krščanstvu). 3) Tudi nesakralni pojem literature ("sistem, ki oblikuje fiktivne svetove, da bi preko teh modelov laže obvladovali realni svet") se mi zdi nekoliko preohlapen (čeprav je sicer odlično formuliran, sam nisem nikoli tako jasno mislil), ker po mojem obsega tudi sakralnega; če pa ne obsega sakralnega, pa je preozek. Če namreč "realni svet" pomeni samo materialnost, vsakdanjost, praktičnost itd., potem smo izključili vse leposlovje, ki ima tudi verski namen (pri nas je tega sicer manj kot recimo pri Poljakih in Hrvatih; največ tega je med obema vojnama). Sklep: Miran govori o dveh konceptih umetnosti oz. dveh dojemanjih umetnosti (profano insakralno) - verjetno s tem misli funkcijo/vlogo umetnosti. Vloga pa pomeni "vloga za ljudi". Ker obstajajo ljudje (tako umetniki kot publika), za katere ima umetnost sakralno vlogo, potem je ena od vlog umetnosti tudi sakralna (celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih človeških rečeh.). Ali se bo literarni zgodovinar ukvarjal s sakralno vlogo umetnosti, pa je odvisno od raziskovalnega področja, ki si ga je izbral. Miran nadalje sprašuje, če prav razumem, ali lahko literarni (umetnostni) zgodovinar javno propagira tezo, da je umetnost ena od poti k "Resnici" ipd? Mislim da ja, da jo je celo dolžan, kadar se te umetniške funkcije zaveda in zna o njej kaj povedati. In da zna to umetniško funkcijo predstaviti kot eno od mnogih funkcij umetnosti. (Problem pa nastane, če zagovornik sakralnega ignorira popularno umetnost ali jo obravnava kot nelegitimno, kot zlorabo ipd. In obratno - zadnja desetletja smo celo bolj pogosto priča ciničnemu odnosu do visoke umetnosti. (To je mogoče posledica zelo radikalno demokratičnega pogleda na družbo - priznavanje visoke umetnosti bi pomenilo pristajanje na družbeni elitizem, kar se mogoče zdi nekaterim politično nekorektno.) Noben ekskluzivizem pa nam ne da realne podobe o funkcioniranju umetnosti.) Več na to temo lahko preberemo v tematski številki revije Literatura 1995. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 4 17:30:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 4 Sep 2000 17:30:15 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._o_bistvenih_človeških_rečeh Message-ID: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Tradicionalisti in tehnokrati Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost O radikalnosti ================= Tradicionalisti in tehnokrati V Književnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva počitniška prispevka literarne narave. Ifigenija Simonović odkriva prednosti pisanja z roko pred tistim na računalnik in razvija idejo o literarnem natečaju, na katerem bo pisanje na računalnik prepovedano. Zorko Simčič pa razlaga, zakaj se ne bo naročil na internetni priključek. Zato, ker mu internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Prešernu tlelo v očeh, ko je govoril verze "Tukaj počiva Prešeren, nejeveren in vendar veren," v katerih Prešeren nedvoumno priznava svojo vernost. In še zato, ker mu internet gotovo ne bi ponudil jasnega potrdila za domnevo, da je bilo Župančiču žal, ker je v drugi svetovni vojni deloval na partizanski strani. --- Ko je o teh rečeh Simčič povprašal mladega literarnega zgodovinarja, ga je njegov odgovor globoko razočaral, kar ga je pripeljalo do izjave, da v prihodnje od mladih literarnih znanstvenikov ne smemo kaj preveč pričakovati. --- Nas slovlitjane lahko tolaži Simčičev podatek, da dotični mladi literarni zgodovinar o računalnikih ni vedel dosti, torej že ne more biti eden iz naše slovlitovske družbe. Ker na straneh KL 1. septembra ob naštetih dveh ni bilo nobenega članka, ki bi bil računalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje prepričanje, o katerem je v Slovlitu že tekla beseda, da literarna scena sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v nedavnem intervjuju Slavoj Žižek označil z izrazi tradicionalizem in tehnokracija. =========== Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost 1. Najprej replike na Aleševe komentarje, ki jih je zapisal ob mojem razmišljanju o Robbi in Komelju. Saj se spomnite, šlo je za Komeljevo izjavo, da imajo umetnine dušo. Aleš je zadel, trdeč, da sem v članku Kako je ime metodi? postavil pod vprašaj sakralno pojmovanje umetnosti. Tega sicer nisem hotel storiti izrecno, je pa med vrsticami gotovo pribodlo na plan. >Zgodovinarjevo osebno pojmovanje literature je pomembno pri odločitvi, s >katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Najbrž bi bilo ustrezneje reči: "pri odločitvi, katero metodo bo uporabljal". >Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature, vendar enake >raziskovalne rezultate. Sami rezultati (npr. statistična dejstva) v naši stroki običajno ne zadoščajo in njihovi razgrnitvi sledi obvezno poglavje Interpretacija. Tu pa spet pridejo do izraza razlike v pojmovanju umetnosti, tj. umetnostni nazor, zato zgodovinarjev literarni nazor nikakor ni brez vpliva na njegovo razpravljanje. >V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski To, kar sem imel pri citatu Komeljeve izjave v mislih, je okvir nove duhovnosti, ki se je ne da zvesti zgolj na krščansko tradicijo. Na neskladnost "novodobnih" izrazov skrivnostno, nedoumljivo, nejasnost, nedorečenost s sodobnim krščanstvom Aleš celo sam opozarja. --- O krščanskem dojemanju sveta imam jaz precej zastarele predstave, oblikovale pa so jih pripovedne knjige 19. stoletja; tam je čisto običajno tudi poučevanje o skrivnostnosti in nedoumljivosti božjih odločitev, kot npr. v povesti s pomenljivim naslovom Čudne poti božje vsigamogočnosti ali skrivne sodbe srednjih časov, 1863. 2. Zdaj pa še k jedrnemu problemu. >Celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v >smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih >človeških rečeh. Če je pomen izjave, da ima umetnina dušo, res tak, potem se z Alešem lahko samo strinjam. Sumim pa, da gre Komeljevo razumevanje preko tega pomena in razume dušo umetniškega dela na podoben način, kot npr. Marko Pogačnik razume dušo pokrajine: obnaša se tako kot človek, lahko zboli, se da zdraviti ..., skratka v smislu duhovnostnih gibanj. Ne poznam literarnozgodovinskih orodij, ki bi bila združljiva s takim naziranjem. Bolje rečeno: tako naziranje najbrž ne potrebuje za oporo nobene znanstvene metode. ============== O radikalnosti Ker je pismo že do semle dovolj dolgo, o radikalnosti v literaturi, kritiki in literarni vedi prihodnjič. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 15:17:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 5 Sep 2000 15:17:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Skrajno_radikalno_prelomno_nevzdržno_dokončno_... Message-ID: <000701c0173b$a60aaa40$5b4602c1@ff.unilj.si> Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Kras in Bohinj v ameriškem romanu Spletke ============ Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Spet eno vprašanje nazorske narave. Pobuda za tole pomisel je opazno pogosta raba izraza skrajen (radikalen) v tistem delu literarnovednega opusa Borisa Paternuja, ki se ukvarja s slovenskimi literarnimi vrhovi. Pridružiti mu je treba še sorodne izraze zadnji, ključen, temeljni, usoden, odločen, prelomen, nevzdržen, dokončen, izrazit, krizen, docela ipd., ki se pojavljajo v njegovi soseščini in prispevajo k sugestivnosti podob. Iz zasebnega življenja vemo, da skrajnostne drže običajno niso produktivne, pa tudi v javnem življenju, v politiki, se radikalizem obnese le v vojnih in podobnih situacijah, sicer pa je pravilo obnašanja zlata sredina, kompromisnost, iskanje najmanjšega skupnega imenovalca. Vse to omogoča kolikor toliko znosno preživetje, medtem ko radikalizem tira v ekskluzivizem in izolacijo. Manjšinski, stremljivi del besedne umetnosti pogosto tematizira povprečnemu življenju nasprotne, alternativne modele obnašanja, oni del umetnosti, ki mu rečemo lahka književnost, pa želi ostati del instrumentarija, s pomočjo katerega si človek prizadeva za urejeno in trajno eksistenco. Tako tudi vsi sodobnejši mediji. Literarna veda, ki je izšla iz občudovanja velikih del, prevzema od njih tudi sistem vrednot, med katerimi je artikulacija skrajnih položajev na visokem mestu. Naj si drznem banalno vprašanje, na katerega pa sam ne vem prepričljivega odgovora: kako gre to skupaj s človekovim prizadevanjem za kvalitetno in trajno eksistenco? In še nastavek za enega od možnih odgovorov, ki se je porodil v današnji debati z Alešem: ali kvalitetno eksistenco še vedno povezujemo s trpljenjem, ki ga povzročajo radikalne drže? Je za tako naziranje odgovorno krščanstvo? Ima kakšno perspektivo v naši civilizaciji, ki večino energij porabi za to, da bi napravila življenje še bolj udobno? ============ Kras in Bohinj v ameriškem romanu Dobil sem pismo študentke Tanje Pajevic (tpajevic na indiana.edu) z univerze v Indiani, ZDA, ki bo nekaj svojega študijskega časa preživela v Sloveniji; tu se namreč dogaja zadnja tretjina romana, ki ga piše kot diplomsko delo na tamkajšnjem oddelku za angleščino. Vpisala se bo v jezikovni tečaj, zraven pa bi želela še intenzivnejših jezikovnih, literarnih in kulturnih informacij; v zameno bi se pogovarjala o sodobni ameriški fikciji in o kreativnem pisanju, ki je pomemben del njenega študijskega programa, in pmagala navezati stike s svojima profesorjema Alyce Miller in Tonyjem Ardizzonejem. Natančnejše informacije pri meni ali kar neposredno pri kolegici Pajevic. ============= Spletke Http://www.rrz.uni-hamburg.de/narratologie/ -- naratološko spletišče Jana Christopha Meistra z Univerze v Hambrugu. Http://www-ceci.mit.edu/projects/Eliza/ -- naratološki projekt Eliza, menda sem nekoč že opozarjal nanj. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- kje vse smo bili poleti. Ali ni to žalostno, kako hitro se je letos končalo poletje? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 22:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Sep 2000 22:40:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Boža_Krakar-Vogel:_Na_kratko_o_dolgi_poti_prek_treh_četrtin_Zemlje Message-ID: <001b01c01779$87dd8fe0$4503f9c2@hladnik> Uf, tole je pa daleč, je upravičeno prva misel človeka, ki se po približno 30 urah letenja z vmesnimi postanki v Los Angelesu in Sydneyu znajde nad valovito zeleno novozelandsko pokrajino. Cilj popotnikov, bolje rečeno popotnic, ki so se letošnjega ne preveč mrzlega zimskega julija zbirale v sodobnem velemestnem Aucklandu sredi nje, sicer ni bil turistični ogled, ampak svetovni kongres organizacije IRA (International Reading Organization - njena podružnica pri nas je Bralno društvo Slovenije, včlani se lahko vsakdo, ki se ukvarja s pospeševanjem branja in funkcionalne pismenosti). Kljub temu pa je bila na delu ne le želja po novih strokovnih spoznanjih, pač pa tudi turistična zvedavost, ki se je pasla ob slikovitih vulkanskih jezerih, gejzirih žveplene vode, ob običajih prvotnih maorskih prebivalcev in ob modrozelenem pacifiškem morskem razkošju, ki najbrž pogosto pritegne tudi misli in poglede šolarjev v števlnih aucklandskih šolah ?s pogledom na morje?. Obkongresne vtise so seveda dopolnjevali tisti s same prireditve. IRA ima svetovne kongrese na dve leti. Na letošnjem se je zbralo okrog 1300 udeležencev iz približno 35 dežel. Največ je bilo, razumljivo, domačinov, sledili pa so jim udeleženci iz ZDA -- ti so po navadi najštevilčnejši na vseh tovrstnih shodih. Iz daljnje Evrope nas je bilo precej manj, pa vseeno smo prišli iz dokajšnjega števila držav, od Velike Britanije, Finske, Nemčije do Slovenije (mimogrede: za našo državo so številni udeleženci že slišali, čeprav so jo tu in tam še postavljali v bivšo Sovjetsko zvezo ali pa so imeli kako drugače nedoločne predstave o njeni legi -- obe Slovenki sva bili pri odstiranju teh meglic prizadevni slovenski ambasadorki). Živahne kongresne dejavnosti so potekale na več prizoriščih hkrati. Cele dneve so bila sekcijska predavanja, referati, delavnice in predstavitve, tako da je bila včasih izbira kar težavna. Teme so bile vse povezane z učenjem in poučevanjem različnih vrst branja, znotraj tega pa dokaj pisane po vsebini, kakovosti in številu poslušalcev. Poleg tem in dilem o učnih načrtih in eksternem preverjanju, ki ima tudi na tem koncu sveta zagovornike in nasprotnike, so mene zlasti zanimali prispevki o branju literature. Bilo jih je precej, večina o motivaciji za branje otroške oz. mladinske literature. Predavatelji z različnih koncev sveta so poudarjali, da se branje knjig začne doma, v družini. Tema družinskega branja ima na teh kongresih že nekaj let pomembno mesto. Ob družinskem so številni poudarjali tudi šolsko glasno branje in spodbujali učitelje, naj otrokom veliko berejo, zlasti npr. težje začetke zgodb, zgodbe s tujimi imeni in z zapleteno skladnjo. Branje literature v šoli veliko povezujejo tudi z ustvarjalnim pisanjem in z medijskim komuniciranjem. Tako so finske udeleženke predstavile organizacijo videokonference o literaturi, ki poteka med posameznimi razredi različnih šol, spodbujanje dopisovanja med učenci o prebranih knjigah po elektronski pošti pa je že razširjena praksa. Videti je bilo mogoče tudi različne didaktične predstavitve avtorjev in del na spletnih straneh, srečati nekaj novozelandskih mladinskih pisateljev, si ogledati bogato razstavo knjig za otroke in še kaj. O srednješolskem literarnem pouku ni bilo dosti prispevkov. O branju na literature na tej stopnji pravzaprav (razen mojega) nobenega. Moja sekcijska kolegica iz Montane (ZDA) je predstavila svojo izkušnjo, kako je mogoče po zelo enostavnem metodičnem modelu spodbujati dijake k pisanju izvirnih kratkih zgodb, nek drug profesor pa svoje izkušnje s poukom ustvarjalnega pisanja poezije. Sama sem nastopila z referatom o priljubljenosti, poznavanju in razumevanju Prešerna med slovenskimi osnovno-, srednje- in visokošolci in s tem v zvezi postavila načelno vprašanje o smiselnosti uvrščanja literarne klasike v srednješolski kurikulum (o tem več kdaj kasneje). Poslušalci z različnih koncev sveta so mi ob koncu dejali, da se tudi pri njih srečujejo z vprašanji, kako predstavljati klasično literaturo mladim in da so dobili idejo, kako je mogoče empirično preverjati bralčevo odzivanje na to zvrst besedne umetnosti. Meni pa se je zdelo dobro, da sem imela priložnost tovrstni mednarodni javnosti predstaviti Prešerna v Prešernovem letu. (Zanimiv prispevek o vlogi knjižnic pri spodbujajnju bralne pismenosti med našimi Romi je predstavila druga Slovenka, dr. Silva Novljan.) Med zanimivimi prispevki naj za konec omenim le še predavanje profesorice Marjorie Hannock iz Kansasa, učenke znamenite Louise Rosenblatt, sokreatorice teorije bralčevega odziva.. Prof. Hannockova je govorila o najbolj aktualnih smereh raziskovanja v okviru teorije bralčevega odziva in literarne didaktike v ZDA. To so naslednje: - bralčev odziv na multikulturno literaturo (nekoliko poenostavljeno bi ta izraz pojasnili kot literaturo nebelih etničnih skupin), - vloga učitelja pri spodbujanju učenčevega branja, - učenčev odziv na neumetniško (stvarno) literaturo, otrok in knjiga, - ustvarjalno odzivanje na literaturo (slikanje, uglasbljanje, ustvarjalno pisanje), - spodbujanje učencev z bralnimi težavami, - razmerje med bralčevim odzivom in izborom literature, - učitelj kot raziskovalec bralčevega odziva, - učenje literature kot del učenja tujega jezika, - tehnologija in bralčev odziv (pogovori o prebranih knjigah po elektronski pošti). Profesorica je za vsa ta tematska področja navedla obsežno literaturo. Seznam je na voljo pri meni. Obisk takih kongresov je spodbuden iz več razlogov. Človek se na njih ne le nauči marsičesa novega, ampak tudi primerja in potrdi svoje izkušnje. Tokratno poglavitno spoznanje je bilo, da o večini obravnavanih vprašanj razmišljamo tudi pri nas, da smo v teoriji in praksi marsikdaj celo korak naprej, saj smo marsikaj od tega, kar ponekod predstavljajo kot napredne alternative nacionalnim kurikulom pri nas uveljavili na nacionalni ravni (upoštevanje raznovrstnih kognicij pri bralčevem stiku z literaturo, individualizacija, ustvarjalno branje in pisanje, preverjanje na zahtevnejših taksonomskih ravninah). Po drugi strani pa moramo, podobno kot so poudarjali kongresni referenti za svoja okolja, tudi mi še marsikaj raziskovalno razviti in praktično uresničiti (npr.spodbujanje bralčevega odziva s sodobnimi tehnološkimi možnostmi). Zato popotnik (popotnica) odhaja iz novozelandske zime v kislo slovensko julijsko poletje s filozofsko zrelativiziranim pogledom na začetni vtis o daljavi: tudi tam daleč ljudje podobnih poklicev razmišljajo o podobnih temah na podoben način. Daleč je pravzaprav blizu -- bliže kakor razvpiti Hollywood, ki sva ga s kolegico Novljanovo obiskali na povratku in razočarano strmeli v klavrni glamour predpremiernega dogajanja pred enim od Spielbergovih filmov. Boža Krakar Vogel From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Sep 5 22:34:32 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 05 Sep 2000 22:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] ... o bistvenih človeških=20rečeh References: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <39B558D8.5DE05030@mila.ljudmila.org> Hladnik Miran wrote: > V Knji?evnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva > po?itni?ka prispevka literarne narave. Ifigenija Simonovi? odkriva prednosti > pisanja z roko pred tistim na ra?unalnik in razvija idejo o literarnem > nate?aju, na katerem bo pisanje na ra?unalnik prepovedano. zanimivo, predlagam še nate?aj, kjer je poezijo potem tudi prepovedano natisnit (v knjigi, reviji...) ali pa naj prepovejo vsaj uporabo rac. programov za prelom > Zorko Sim?i? pa > razlaga, zakaj se ne bo naro?il na internetni priklju?ek. Zato, ker mu > internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Pre?ernu tlelo v o?eh, ko je internet ni nadomestek mozganov, in ce le teh nimaš, ti tudi ostali viri informacij ne pomagajo knjiga(tisk)=dobro, iskreno, globoko, doziveto, resnicno racunalnik=slabo, hladno, neclovesko zanikam > Ker na straneh KL 1. septembra ob na?tetih dveh ni bilo nobenega ?lanka, ki > bi bil ra?unalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje > prepri?anje, o katerem je v Slovlitu ?e tekla beseda, da literarna scena > sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v > nedavnem intervjuju Slavoj ?i?ek ozna?il z izrazi tradicionalizem in > tehnokracija. obstaja sicer nekaj kot spletna litaratura ali nekaj takega, je pa res, da ji v Slo bolj slabo kaze, tudi kar se KL tice... klik, jaka + upam, da ni zamere na moj neakademski + nepravopisni nacin pisanja, e-pisanja :) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 07:27:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 07:27:25 +0200 Subject: [SlovLit] Septembrske literarne spletke Message-ID: <003101c01d43$5347c280$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.n2h2.com/KOVACS/S0086.html -- seznam literarnih diskusijskih skupin po svetu. Http://tabla.streznik.com/tabla.htm -- slovenski šolski portal, bolj za šoloobvezne in srednješolce, pa vendar. Http://www.naklancu.si/ -- podjetje za trgovanje z nepremičninami; kako je z avtorskimi pravicami za uporabo naslova znanega literarnega dela :)? Http://www.geocities.com/ostuda/OSTUDA.html -- ostudni verzi in zgodbe. Http://members.spree.com/education/kajdogaja/dumaca.htm -- nekaj za dialektologe, morda tudi za psihologe in politologe. =========== Od 14. do 26. sept. gre Slovlit na oddih; v tem času bo z zamudo dosegljiv le na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si. Lep pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 08:36:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 08:36:28 +0200 Subject: [SlovLit] Plonkanje Message-ID: <004501c01d4c$f2ba75c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. september 2000 7:22 Subject: Re: [SlovLit] Septembrske literarne spletke > Pogledal sem Http://tabla.streznik.com/tabla.htm slovesnki solski portal. > Tam se lahko dobi eseje in podobne stvari za solo. Vas zanimajo tudi nasveti > in pripomocki za preganjanje spletnega plonkanja, tudi na univerzi? > Priporocam spletno revijo, namenjeno kriticni obravnavi solskih vprasanj, > kjer je prispevek o tem: > http://www.webtools.city.edu.hk/news/newslett/plagiarism.htm > Pozdrav! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 20:22:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Sep 2000 20:22:55 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <000301c01db5$54640120$7803f9c2@hladnik> Domet slovenske izvirne književnosti Spletke ============== Domet slovenske izvirne književnosti Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne slovenske -- priložnost za razmislek. =========== Spletke Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s hvaležnostjo. ========== Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: View --> Encoding --> Central European (ISO). Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran From kramberger na uni-mb.si Sun Sep 17 23:49:22 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 17 Sep 2000 23:49:22 +0200 Subject: [SlovLit] Re: spletke o dr. Joycu Message-ID: Dober vec*er vsem, prebral sem Hladnikovo predavanje o Presernu -- ni tako dramaticno kot Prijateljevo na predvecer odkritja Presernovega spomenika v Ljubljani, a je vendarle kratkocasno. Pa tudi pomembno za slavisticno stroko, saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. Verjetno bi bilo mozno identificirati s*e kaksne plasti, odtenke ali plati, a to prepuscam drugim. Predavanje je treba prebrati v obeh jezikih, ker se besedili ponekod ne ujemata -- in nekateri zasuki, podtoni, ki ji vsebuje slovenska verzija, zal celo manjkajo v prevodu (ce zanemarimo tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Moji spletni dodatki pa so naslednji: 1. Poznam zelo preproste ljudi (oznaka z vidika kaksnih socioloskih in javnomnenjskih raziskovalcev), ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med slavisti). Ne verjamem, da vse natise Preserna pokupijo ucenci, dijaki in studenti oziroma bibliofili in zbiratelji izdaj Preserna (ko sem proti koncu svojega studija selil knjiznico taksne osebe, je bilo to dozivetje, na podlagi katerega sem leta 1984 pripravil v UKM razstavo o izdajah Presernovih pesmi). Ker s*e nisem nasel donatorja ali sponzorja, ki bi mi kupil zadnjo izdajo Preserna v zalozbi Nove revije, ne morem nicesar zapisati o njeni uredniski zasnovi in izvedbi, a ce to zanemarim, lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren s*e neresena zadeva -- ceprav si je vrhunskih izdaj najpomembnejsih nasih klasikov, ki jih bo pripravljala nasa najvisja znanstvena ustanova, zelel Ivan Prijatelj ze leta 1917 (v clanku, objavljenem v prilogi LZ) oziroma 1919 (v nastopnem predavanju na ljubljanski univerzi). 2. Leta 1800, ko se je Preseren rodil, se Napoleon s*e ni umikal pred avstrijskimi (in drugimi) silami. Res pa je, da je Preseren odrascal in studiral v casu, ko so bile konzervativne sile znova trdno na polozaju. To je bil cas, ko so v nemskem kulturnem prostoru zaceli nihati mnogi intelektualci -- in zgodovinarji oziroma historicni sociologi so si neenotni samo glede tega, katera plat tega nihanja je bila usodnejsa za poznejso zgodovino Nemcije. V tem kontekstu se mi zdi, da bi moral biti prikaz razmerja med Presernom in Vrazom, ki je dober in zelo blizu tistemu, kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav, dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. To bi tudi dobro dodatno obarvalo razlago Krsta pri Savici. 3. V kratki verziji zivljenjepisa, ki je pravzaprav uvod v razclenitev oseb in postaj v Presernovem zivljenju, bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. Ce danes obiscemo Presernovo rojstno hiso, nam pokazejo sef v steni, povedo, da je del opreme posledica relativnega blagostanja, in pripomnijo, ko se povzpnemo po ozkih stopnicah, da smo v hiso pravzaprav vstopili pri zadnjih vratih. Nekdaj je namrec cesta vodila severno, med hiso in Karavankami. Proti Ljubljani oziroma v goljfivi svet si odsel tako, da si moral mimo cerkvice sv. Marka. Torej obstaja med prometno ureditvijo, ocetovo dejavnostjo in spominskim vtisom, ki ga je zapustila cerkvica, tesna in hkrati razumljiva povezava. 4. Ko razmisljam, kateri kraj je v meni zapustil lepse (dragocenejse, pomembnejse) spomine, se ne morem prav odlociti med Ljubljano in Zagrebom. Zgodba pa je naslednja: v 80-tih sem se iz Maribora vozil v Ljubljano na seminarje in simpozije, kjer sem se sreceval s prijatelji in znanci, med njimi pa je bil obcasno tudi kaksen tujec. Tudi prenoceval sem pri prijateljih ali pa se z zadnjim vlakom ze vrnil na Stajersko. V Zagrebu sem zmeraj vsaj eno noc prespal v hotelu International in na simpozijih sem spoznaval same nove osebe, predvsem pa stevilne tujce: med drugim sem govoril s Habermasom, Negtom in vdovo Ernsta Blocha. In vzdusje je bilo velemestno, duhovna spodbuda neprimerno vecja. Ko bom v kratkem po zaslugi Telekoma nadomestil knjizico s telefonskimi stevilkami, staro najmanj 15 let, z novo, si stevilke tega hotela ne bom prepisal, a pogled nanjo je v meni prebudil sentimentalnost. Vendar, disertacijo sem zagovarjal v Ljubljani. Zagovoru pa je predsedoval akademik, ki je zivel in predaval dolga leta v Zagrebu in Osijeku, kar je na dan zagovora vzbudilo veliko zacudenje pri zdaj ze upokojeni slavistki-jezikoslovki, ko ga je zagledala na hodniku Filozofske fakultete. 5. Naj koncam s predlogom in zeljo. Obnovil sem si v mislih, katere Presernove pesmi so omenjene v predavanju: satiricni epigrami in soneti, sonetni venec -- Dekelcam, Pevec in Krst, Zdravljica; pa se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. A o tem, kaksen je Hladnikov odnos do Preserna, bomo brali v neki njegovi prihodnji studiji ali monografiji, takrat bomo izvedeli, ali sem prav ugibal. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:12:18 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:12:18 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Iz de*zele javorovega lista Message-ID: <01JUK6U4DYM4001PW3@Uni-Lj.si> Trije slovlitjani, Tom Priestly, Henry Cooper in jaz, smo vceraj in predvcerajsnjim sodelovali pri kanadskih pocastitvah Presernove dvestoletnice. Na univerzi v Edmontonu se je simpozij odvijal okviru obseznega festivala srednjeevropskih narodov, ki ga je organiziral predstojnik edmontonskega instituta za avstrijske in srednjeevropske studije Franz Szabo. Za uvod sem povzel zacetne in zakljucne dele predavanja, ki sem ga pred 14 dnevi ponudil tudi v slovlitjansko presojo (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/presren.html), nadaljevala sta kolega Priestly in Cooper z referatoma o prevodnih tezavah s Krstom in Sonetnim vencem, vmes pa smo recitirali Preserna v slovenski in angleski izvedbi. V diskusiji je nastopila Bozena Tokarz, ki je bila z mozem Emilom slucajno prav v teh tednih tu na obisku; njene besede je v anglescino sproti spretno prelival Jacek Kristof Kozak, ki na albertinski univerzi dokoncuje podiplomski studij -- kakih 20 poslusalcev je zbrano sledilo izvajanjem. --- Vceraj, v soboto, pa je kanadsko-slovensko drustvo pripravilo simpaticno proslavo v svojem domu na severnem robu mesta. Nastopil je pevski zbor, zabavali smo se ob igranih prizorih iz Presernovega zivljenja in celo sami nekaj sodelovali pri tem, na koncu pa so nam pripravili okusno domaco vecerjo s slovenskim vinom. Da se je po vecerji pri mizah tudi prepevalo, se razume samo po sebi. ---- Na obeh dogodkih, na univerzi in v slovenskem domu, je spregovoril slovenski veleposlanik v Kanadi Bozo Cerar. Zal pa mu ni bilo mogoce priloznosti izkoristiti za to, da bi Tomu Priestlyju slovesno izrocil drzavno odlikovanje, s katerim ga je za promocijo slovenske literature in kulture v tujini odlikoval predsednik republike -- posiljka se je nekje na poti med Torontom in Edmontonom zacasno izgubila (da, tudi na zahodu se dogajajo take reci). Teden pred edmontonskimi dogodki sem v stiri ure leta oddaljenem Torontu o Presernu pripovedoval zbranim Slovencem v kleti ene od dveh slovenskih cerkva v mestu. Poslusalo je kakih 40 ljudi in nekateri so tudi zivo sodelovali v diskusiji. Potem so naju z zeno peljali na ogled slovenske sole, druge slovenske cerkve in slovenskega doma za upokojence. Pod streho naju je v Torontu prijazno vzel slovlitjan David Stermole. Tele vrstice za Slovlit pisem iz racunalniske sobe finega hotela Crowne Plaza Chateau Lacombe v Edmontonu, kamor nas je velikodusno nastanil Franz Szabo. Jutri gremo domov; ko razvijejo se slike s prijetne kanadske turneje, vam jih postavim na ogled. O dejanju in nehanju Slovencev po svetu pa bi bilo potrebno napisati samostojen prispevek. Lp miran From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:46:59 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:46:59 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Odmevi Message-ID: <01JUK822RFGY001PW3@Uni-Lj.si> Ena obnovljena spletka, preden pozabim, http://mila.ljudmila.org/srce/ so sveze strani studentskega informacijskega centra. ---------------- V zadnjem sporocilu sem pozabil cestitati Tomu Priestyju za drzavno odlikovanje: Tom, z vso iskrenostjo! ---------------- Vesel sem Krambergerjevega komentarja mojega presernovskega predavanja. Igor, hvala za branje in modre razmisleke. Tule nekaj mojih replik: >a je vendarle kratkocasno. Predavanje je moralo biti kratkocasno, ker je bilo namenjeno popularni rabi. >saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. No ja, med zgodovinskimi romani in kmeckimi povestmi sem ze prej naletel tudi na kaksnega Cankarja pa Preziha pa Bartola ... >tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Popravljeno. >Poznam zelo preproste ljudi [...] ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- >in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med >slavisti). Drzi, tudi tukaj v Kanadi je eden takih prepricljivo zrecitiral Uvod, ce pa bi imeli cas, bi lahko predstavil cel Krst. >lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren se neresena zadeva Se strinjam. >kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav Poglavje o Vrazu je tukajsnje stajerske Slovence zivo zanimalo! Presernov odklonilni odnos do Vrazovih pobud za sprejetje nekaterih stajerskih idiomov v slovenski literarni jezik morda res ni bil najbolj moder. >dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. O tem so v Avstriji lani in letos izdali dve knjigi. Presernovo nemsko poezijo sem v koncni verziji predavanja izpustil, imas pa prav, da bi utegnilo biti za Slovence po svetu, ki slovenscine ne uporabljajo vec, prav to poglavje sila zanimivo. Bom poskusal dopolniti. >bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. To je bilo povedano. >se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. Poeticnega dela Preserna sem se nalasc dotaknil bolj ob robu. Kljub temu hvala za predlog in spodbudo. Lp se vedno iz Kanade (kjer na tipkovnici ni stresic) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 19:45:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Sep 2000 19:45:40 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Message-ID: <017d01c027ed$0e003180$6f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Sunday, September 17, 2000 9:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Spoštovani, začele so rasti strupene gobe spletnih predstavitev polpismenih kandidatov za poslance. Dva vzorčka "na prvo žogo": http://milanrobic.up.to/ (posebej "Predstavitev", "Ko je leta 1997 dobil posebno vizijo ter edinstveni načrt je fenomenalno idejo kako postati predsednik države in strategijo Nobelove nagrade vključil v seminarsko nalogo ter opravil pionirsko, inovativno tiskovno konferenco, katere know how so prenašali vsi relevantni mediji. ") http://www2.arnes.si/~sopmjarc/program.htm "Zato velika evforija in sitnarjenje okrog evropskih inštitucij po sprejemanju, Sloveniji samo znižuje ceno. V EZ bomo sprejeti takrat, ko bo to ocenila Evropa za primerno. Dokler EZ ne bo rešila svojih nekaterih notranjih nasprotij se to ne bo zgodilo. Zato, ponos in glavo pokonci. ... Kot mestni svetnik sem neposredno soočen, z urejanjem teh problemom, na nivoju mestnega sveta kot zakonodajnega organa mesta. " Spremljajmo, protestirajmo, zahtevajmo izpit iz slovenščine za poslance ... tisti, ki ste za to strokovno usposobljeni (nekaj "Slovlitjanov" nas je tudi iz drugih cehov), ponudite lektorsko pomoč ... LP, Jože A. Čibej From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Sep 30 09:48:51 2000 From: mira.gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 30 Sep 2000 09:48:51 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko = izobraževalno=20omrežje Message-ID: <39D59AE3.93E2CB75@guest.arnes.si> Spoštovane kolegice in kolegi! Če imate karkoli zanimivega za slovensko izobraževanje, še posebno pa za naše področje, vas prosim, da dodate na spletno stran Slovenskega izobraževalnega omrežja: http://sio.edus.si/. Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Oct 1 19:35:13 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sun, 1 Oct 2000 19:35:13 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <004801c02bcd$f59d7140$1f08f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Med študentkami prvega letnika slovenščine (fantov je nekako 5 od 150) sem dvakrat naredil podobno anketo. Ne berejo poezije in ne berejo slovenske literature. Večinoma berejo tuje romane in popularne psihološke priročnike. -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 13. september 2000 21:15 Zadeva: [SlovLit] Paberkujemo >Domet slovenske izvirne književnosti >Spletke > >============== > >Domet slovenske izvirne književnosti > >Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi >polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja >dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so >tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna >psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom >Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne >slovenske -- priložnost za razmislek. > >=========== > >Spletke > >Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. > >Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v >angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s >hvaležnostjo. > >========== > >Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: >View --> Encoding --> Central European (ISO). >Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu >miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran > > > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >SlovLit na ijs.si >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 13:35:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 2 Oct 2000 13:35:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <00be01c02c64$f5c5b320$5b4602c1@ff.unilj.si> > From: nada na s-gimb.lj.edus.si > Subject: kar tako mimogrede Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka absolventka. Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 06:20:03 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 06:20:03 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <000f01c02cf1$341f9780$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 02. oktober 2000 18:58 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Nesrečna kolegica je bila vendarle dovolj samokritična, da je ne le spoznala > svojo omejenost, pač pa tudi spremenila logičen sklep v dejanje in odšla. > Sicer pa takšnih cvetk, kakršna je ta o rabi gotice pri Slovencih, ima na > zalogi vsak, ki spremlja delo kolegov, vendar tudi njegovi kolegi vedo > povedati kaj zanimivega o njegovih izjavah. Mirno lahko zagotovim, da pri > drugih predmetih, pa tudi v drugih državah ni nič drugače. Lahko pa tudi > zatrdim, da zdravniki, sodniki in še nekateri strokovnjaki tega nikoli ne > obešajo na veliki zvon, zlobno se takšnim spodrsljajim posmehujejo le med > seboj, nikoli pa ne izven klana. Imajo zato nekoliko drugačen položaj v naši > družbi kot mi? Sta zato to praktično edina poklica, ki ju lahko opravlja le > strokovnjak z diplomo medicine oziroma prava in pravosodnim izpitom? > Slovenščino, pa tudi tuje jezike, matematiko, fiziko lahko uči kdorkoli, > inijekcijo lahko v določen del telesa zapiči le ustrezno usposobljen > strokovnjak in nihče drug, pa čeprav je tega sposoben tudi vsak narkoman. > Tožb zdravnikov je ničkoliko, toda malokatera se konča z njihovo obsodbo, > ker je sodni izvedenec vedno zdravnik. > Priporočam, da bi se pri odnosih do dela kolegov, kaj naučili pri njih, > čeprav se oddaljujem od oživljene teme. > > K obravnavani temi pa vprašanje: s katerim sodobnejšim pripovednim delom > (pustimo visoki Parnas poezije ob strani!) sodobne slovenske književnosti > naj razvijem zanimanje za branje pri 60% slovenskih srednješolcev na > poklicnih šolah, kjer marsikdo tako slabo bere, da ima težave z razumevanjem > besedila. In prosim, prizanesite mi z nasveti, da naj jim ponudim kakšne > Leteče mačke, ker imajo v tem delu prikazane vrednote ze zelo živo razvite. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 2. oktober 2000 13:43 > Zadeva: [SlovLit] Kar tako mimogrede > > > >> From: nada na s-gimb.lj.edus.si > >> Subject: kar tako mimogrede > > > >Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas > >do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj > >vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, > >pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka > >absolventka. > > > >Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 08:25:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 08:25:33 +0200 Subject: [SlovLit] Oktobrsko spletanje Message-ID: <008701c02d02$bc977180$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Http://www.verygoodnetart.org/2000/sem/ -- Jaka Železnikar, Am I net artist? Http://portal.carantania.com -- Novi slovenski portal za vstop v splet. Http://wwwc.oead.ac.at/CEEPUSPublic/ -- Ceepus ponuja možnosti študijskega bivanja v državah Srednje in Južne Evrope. Če se hočeš naročiti na komparativistično diskusijo, napiši pošto brez nasova z naslednjo vsebino: subscribe clcweb svoj-elektronski-naslov in jo pošlji na majordomo na purdue.edu. Http://petrusa25.bizland.com/ -- pesmi Petre Divjak, ki sicer piše bolj sama zase . Http://www.slowenien.at/fefo/LEKTORIRANJE.htm -- cenik za lektoriranje, tipkanje ipd. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- sem usmerite znance iz Amerike, ki želijo raziskati svoje korenine. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 13:49:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 13:49:16 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <001c01c02d2f$f740b620$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Alenka Hladnik To: Sent: 03. oktober 2000 13:29 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Kaj pa če kolegica sploh ni bila nesrečna, ampak je srečno pravočasno usla, pa ne, kot implicitno sledi iz povedanega, zaradi pomanjkljivega znanja, marveč zato, ker ga v razpuščenosti pouka se pokazati ni mogla. Saj vemo, da slovenščina in podobni nekoristni predmeti ne vzbujajo kaj prida strahospoštovanja. In če večini učencev/dijakov vednost ni ne cilj ne vrlina, potem jo je res najbolje podurhati iz prosvete. Pametna absolventka, torej, nikar ne udrihajte po njej. Pa še nekaj. Lepo vas prosim, informacijo o gotici in Slovencih lahko vendar dobite na internetu, saj ni, da bi s takšnimi nepomembnimi podatki obremenjevali glave naših ljubkih šolarjev, ki tako neznansko trpijo v naši neprijazni šoli. Alenka Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 16:23:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 4 Oct 2000 16:23:04 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <002801c02e0e$9c00eca0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: ksenija fanrich To: Sent: 04. oktober 2000 16:02 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Pozdravljeni, če sem slučajno tista "prof. absolventka" jaz (na imenovani > soli sem ucila le septembra t. l.,in sicer na gimnaziji), potem odgovarjam > na pisanje mame slavistke: > o gotici se je pri uri res govorilo v okviru zastavljene teme Nastanek > pisave in črkopisa. Tudi o njunem razvoju na Slovenskem. In povedali smo, da > je že Trubar v drugem tiskanju uporabljal lat. In tudi to, da je na voljo > veliko podatkov o pisavah in crkopisih, ki so jasno in pregledno zapisani. > In navedli smo ucbenik Na pragu besedila 1 kot literaturo, ki je ne samo > obvezna, ampak tudi primerna za utrditev v soli povedanega, in ki nazorno > razloži snov, tudi tistim, ki jim pri uri kaj ni bilo povsem jasno. In > dodali še zbirko Mejniki, kjer je v eni izmed drobnih knjižic zapisano > skoraj vse na zgornjo temo. > Zgražanje je dopustno, kadar je upravičeno. Tokrat ni. > > > Lep pozdrav, > Ksenija Fanrich, univ. dipl. sloven. > > > _________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com. > > Share information about yourself, create your own public profile at > http://profiles.msn.com. > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 7 11:06:18 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 7 Oct 2000 11:06:18 +0200 Subject: [SlovLit] Iz oktobrskega spletnega cvetnika Message-ID: <007001c0303e$1c03f1a0$2703f9c2@hladnik> Http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ -- David (Stermole), saj ne boš hud, da vabim na ogled tvojega slovarskega iskalnika. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html -- obnovljene strani Society for Slovene Studies. Http://www.studentski-servis.com/izobrazevanje.html -- štipendije za dodiplomski in podiplomski študij. Http://www.britishcouncil.si/english/ielts.htm in http://www.ielts.org -- International English Language Testing System -- preizkus znanja anleščine, za tiste, ki bi radi šli študirat ven. Http://www.supertomi.bizland.com/ -- priročnik o tem, kako se delajo spletni dokumenti. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 16:35:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 16:35:00 +0200 Subject: [SlovLit] Znanstvene paradigme -- Kuhn vs. Laudanov Message-ID: <001b01c03390$7227ebe0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki Thomas S. Kuhn ========== Spletki Http://www.antika.si/ -- antikvariat knjig. Http://cupavi.iscool.net/ -- poezija glasbenika, ki se podpisuje Čupavi. ========== Thomas S. Kuhn Tole informacijo sem poslal Alešu (aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si): >Title: Kuhn, Thomas S.: The Road since Structure >Publisher: University of Chicago Press > >The fullest record we have of the new direction Kuhn was taking during >the last two decades of his life. The first part consists of essays in >which Kuhn refines the basic concepts set forth in Structure--paradigm >shifts, incommensurability, and the nature of scientific progress. In >part II, Kuhn replies to many of the criticisms of his earlier work. >The third part is the transcript of a remarkable autobiographical >interview conducted in Athens in 1995. > >For more information, see the book synopsis at > ============= Tole je pa Alešev odgovor, ki bo morebiti zanimal še koga: Nekaj od tega je bilo prevedeno v slovenščino in srbohrvaščino, intervju pa je nekaj novega, ampak ne bom bral, tenks. Nad Kuhnom sem se navduševal kot študent. Zadnjih deset let sem v principu anti-kuhnovski (v smislu, da verjamem, da je do resnice mogoče priti, vendar počasi in z mnogo napakami), nekaj tradicionalnega filozofskega nezaupanja do znanosti pa vcepijo v vsakega študenta. Zdaj je "in" Lary Laudanov model sprememb in razvoja v znanostih:gre za srednjo pot med Popprovim in Kuhnovim modelom. U čemu je rječ? Med znanstveniki obstaja tako strinjanje kot nestrinjanje glede tega, katere teorije, metode, tehnike bodo uporabljali. Po Poppru je strinjanje posledica sprejemanja istih splošnih metod, nestrinjanje pa posledica napak ipd. Kuhn pa razlaga nestrinjanje kot posledico delovanja v različnih paradigmah. Toda zgodi se, da se tudi ljudje iz različnih paradigem razumejo, do česar v bistvu ne bi smelo priti (če so paradigme res različne). Po Poppru je nerazumevanje v bistvu neracionalno, po Kuhnu pa racionalno. Laudan predlaga sintezo obojega. Po Laudanu imamo v znanostih opravka s tremi tipi izjav: a) o tem, kakšen je svet (ne gre le za materialna dejstva, ampak tudi neopazljiva - ha, (ne)opazljivke, ki si jih že enkrat komentiral)., b) metodološka pravila, c) kognitivne vrednosti, tj. cilji znanstvenega dela, ki jim mora delo ustrezati, da mu v določenem času in okolju rečemo "prava/dobra znanost". Nekaj takega, no. Ampak tega nisem povedal na pamet, to sem od nekod prepisal. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 17:38:07 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 17:38:07 +0200 Subject: [SlovLit] Nova jezikoslovna knjiga Message-ID: <004001c03399$43177ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Danes novosti noče biti konec. Najprej ena poetična reč zastonj (http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/ -- Marina Bahovec, painter and writer), potem pa še ena, ki sicer ni ravno literarna in tudi ni zastonj, pa je zato neprimerno bolj vredna: Zgodovinska fonologija slovenskega jezika. Marc, čestitke za knjigo! lp miran =================== ORDER FORM Marc L. Greenberg. A Historical Phonology of the Slovene Language (Historical Phonology of the Slavic Languages, vol. XIII). Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000. ISBN 3-8253-1097-3 Soft-cover, 199 pp.; DM 58 Order from: Universitätsverlag C. Winter Hans-Bunte-Str. 18, 69123 Heidelberg Germany Tel.: 06221/77 02 - 60 E-mail: a.fischer na winter-verlag-hd.de Credit card number: _________________ Expiration date: _____________________ Address: __________________________ __________________________ __________________________ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:53 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <000e01c034ee$179e8760$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. oktober 2000 8:57 Subject: Re: [SlovLit] Spletje v jeseni > Spostovani slovlit spletajoci kolega! > > Poglej na domaco stran domace univerze. Na zacetku je nekaj novega, namrec > poslanstvo UL in poglavje "Kakovost univerze-nasa skupna skrb", (se v delu). > Nacrtujemo tudi konferencno stran o kakovosti, kjer bo tekla razprava, > upam, kot na slovlitu. > Kot izkusenega spletalca te prosim za pripombe in priporocila. In za > sodelovanje v spletkarjenju seveda. > Pozdrav! > B.Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:58 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Spet_v_šoli Message-ID: <000f01c034ee$18cca720$5b4602c1@ff.unilj.si> Spet v šoli FF in podiplomski študij So vse znanstvene revije enakovredne? Izbirni predmeti v kreditnem sistemu Je obiskovanje predavanja obvezno? Kombinirane diplomske naloge Bohumil Hrabal Spletke =============== Spet v šoli Iz letnega poročila o podiplomskem študiju na FF Na magistrski študij se letno vpiše okrog 150 študentov, magisterij pa jih zagovarja pol manj. Podobno je tudi razmerje pri doktoratih (78 vpisanih : 44 dokončanih). Slavisti pri magisterijih nismo ravno uspešni, saj se je vpisalo 37 študentov, zaključilo pa študij le 9, tj. ena četrtina. Tudi v tem letu bo država sofinancirala okrog 150 podipomskih študentov. ------------------------ So vse revije enakovredne? Neposredni prehod z magistrskega na doktorski študij je bil odobren 15 kandidatom na FF. Ovira pri odobritvah je bil dvom, da je kandidat objavljal v znanstvenih publikacijah, ki imajo za stroko osrednji pomen in mednarodno relevanco. Kot je znano, na FF nismo oblikovali jasne hierarhije med revijami, ker je prevladalo zavzemanje za to, da bi kvalitetne znanstvene prispevke brez škode za točkovanje objavljali na najrazličnejših mestih. Ministrstvo nasprotno po tujih zgledih želi dvigniti kvaliteto objav tako, da odmeri večje število točk samo objavam v eni od revij s področja. Sem bi zato avtorji pogosteje pošiljali prispevke, kar bi spodbujalo strožjo selekcijo in prispevalo h kvaliteti. Za literarno vedo in jezikoslovje rangiranje revij pravzaprav nima usodnih posledic, ker smo navajeni stroki razdrobiti na nacionalne filologije: germanistika, slavistika, slovenistika, primerjalna književnost itd., vsaka od teh disciplin ima po eno in edino revijo in se konkurenčnega boja med njimi ni bati. Sicer pa je v slovenski znanstveni in kulturni sferi vsaj na načelni ravni z razumevanjem sprejeto sklicevanje na permanentno ogroženost slovenskega jezika in literature in se zdi nekako samoumevno, da za objave na teh dveh področjih zahtevamo poseben položaj, torej ukinitev selekcijskih kriterijev. Kaj bo potem zagotavljalo slavističnim objavam odličnost, če se izognemo tekmovalnosti? Ob neposrednem prehodu z magistrskega na doktorski študij bi rad opozoril na problem, ki ga začuda ni nihče izpostavil, namreč da je na to možnost potrebno misliti že pri koncipiranju magistrske naloge, ki mora biti gradivsko in metodološko tako prožno opredeljena, da jo je mogoče prekvalificirati v zahtevnejšo in obsežnejšo disertacijo. ----------------------- Izbirni predmeti v kreditnem sistemu (primer primerjalne književnosti) Za zgled pri preoblikovanju slovenističnega študijskega programa naj bo prenovljeni študijski program Oddelka za primerjalno književnost. Število študentskih ur so povečali samo za 60 in v seštevku niso presegli zapovedanih 750 letnih ur, ob tem pa so spretno uresničili princip kreditne izbirnosti, ki študentu omogoča v vsakem letniku izbirati med dvema ali celo več predmeti; taka izbirnost je bila na slovenistiki do zdaj le v diplomskih seminarjih v zadnjem letniku ali dveh študija. Ker gre za izbirne ure med predmeti znotraj stroke, pomeni to optimalne zaposlitvene možnosti za učitelje na domačem oddelku. Oddelek je ubral pravo pot, ker ne izgublja časa s spraševanjem načrtovalcev kreditnega sistema, kakšno naj bo razmerje med predmetnimi stebri, koliko izbirnosti bodo plačali in podobno, ampak je podjetno ponudil svoj predlog. Zastopstvo slovenščine je v primerjalskem programu nespremenjeno: dvopredmetniki je nimajo, enopredmetniki pa v prvem letniku 2 uri jezika, književnosti pa 2 uri v prvem in 2 uri v drugem letniku. Predmete zunaj stroke, torej tudi slovenistične ure, so ovrednotili z manj kreditnimi točkami kot matične predmete (60 matičnih ur je vredno 6 točk, 60 nematičnih ur pa 5 točk). --------------------- So predavanja obvezna? V statutu UL piše, da je obisk vaj in seminarjev za vpisane študente obvezen. Ob preštevilnih kombinacija študijskih smeri se vaje pogosto križajo in temu določilu enostavno ni mogoče ugoditi. Po drugi strani pa so predavanja javna in je njihov obisk prostovoljen. Učitelji, ki imamo navado na predavanjih dajati v podpisovanje prisotnostni seznam, počnemo to torej zato, da dokumentiramo svoje izvajanje pedagoškega procesa. --------------------- Kombinirane diplomske naloge V mojem diplomskem seminarju je v zadnjem času postala popularna izbira kombinirane diplomske naloge, s katero kandidat naenkrat ustreže obema študijskima smerema dvopredmetnega študija. Zagovor je po dogovoru obeh mentorjev v enem od seminarjev, kjer je naloga nastajala; interdisiciplinarna izkušnja je prijetna in dragocena. Le to še ni jasno, kako tako nalogo pravilno vpisati v diplomsko dokumentacijo. ============ Bohumil Hrabal Češko veleposlaništvo in NUK vabita na otvoritev razstave o življenju in delu pisatelja Bohumila Hrabala; otvoritev bo v torek, 17. oktobra, ob 13.00 v NUK. ============== Spletke Http://www.eliterature.org/ -- o besedilih v elektronski obliki. Http://tabla.streznik.com/ -- slovenski šolski portal. Http://www.imenik.net -- eden od slovenskih iskalnikov. Http://www.emka.si -- spletna prodaja knjigarne Mladinska knjiga. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Mežka_do_avatarjev Message-ID: <001e01c0381f$e3b670e0$0103f9c2@hladnik> Spletke Vabili ============= Spletke Http://www.zvab.de -- nemški antikvariat, Alešev podatek. Http://www.aleksandermezek.com/besedila.htm -- Aleksander Mežek, Besedila popevk. Http://miha77.tripod.com/zbirka/ -- Iz samopredstavitve: "Pesniška zbirka mladega avtorja, o katerem do sedaj ni bilo veliko slišati, ker želijo komunisti in klerikalci obdržati Slovenijo v popolnem barbarstvu; zbirka bo kmalu izšla v samozaložbi; preberite si sami, če je potrebna cenzura." --- Poleg Integralov je naslov enega od razdelkov Logaritmi --zanimal bo vse, ki se ukvarjajo s števično vrednostjo verzov. Http://www2.arnes.si/~ljsekolg3/ff/ -- študentska filozofska revija Iluzija. Http://www2.arnes.si/~zgarde/default.htm -- punk na Slovenskem; besedila in glasba ansamblov Pankrti in Niet v mp3-formatu. Http://bos.zrc-sazu.si/ -- besedilna zbirka Primoža Jakopina. Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ ali http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/ -- iskalnik po diskusijski skupini Humanist. Http://www.onchat.com ali http://www.cybertown.com -- sta dva izmed naslovov klepetalnic (prepisal sem ju iz domače revije Internet), kjer klepetalci nastopajo pod krinko avatarja (navidezne podobe) v fiktivnem prostoru, ki je tako realistično oblikovan, da deluje podobno prepričljivo kot literarni prostor. In res: klepetalci si lahko za svoje sprehode izberejo tudi literarni svet (npr. tistega iz romana Snow Crash Neala Stephensona, 1993) -- računalniške igrice in klepetalnice hodijo v zelje knjižnim literarnim zgodbam prav na polju fiktivnega. Iztok Stržinar poroča, da privlačna tehnologija klepetalnic že zanima tudi spletne prodajalce. ========== Vabili Artur Štern vabi v Caso del Papa, kjer bo 19.10.ob 19 uri prijeten literarni dogodek Igra za življenje; pesmi Neže Maurer bosta pripovedovali Alenka Bole -Vrabec in Eva Škofič-Maurer. Vabilo je prišlo tudi iz novoodprte Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 za Bežigradom. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._21_=2892_KB=29_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <001f01c0381f$e550e700$0103f9c2@hladnik> Http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 21; Pošilja dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Ptice selivke so odletele v tople kraje, študentje odfrčali v visoke šole, mir, ah, lega na zemljo. Kalijo ga šolske naloge, kampanje šolskih oblasti, papirnate vojne, kongresi in zborovanja, nove knjige in študije ... Preživeli smo volitve, državnozborske in slavistične, tako da imamo poleg novih poslancev tudi novega predsednika Slavističnega društva Slovenije, ki pa bo prevzel vsa pooblastila in dolžnosti 1. januarja 2001 in tako postal 22. predsednik v zgodovini našega društva ter prvi v novem tisočletju. Novemu predsedniku, dr. Marku Jesenšku, tajnici Jani Zemljarič Miklavčič, blagajničarki Leonori Grah Nardoni in vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno ter ustvarjalno delo! 25. 9. 2000 Odmevi na Kroniko št. 20: Častna članica SD, dr. Alenka Glazer, dopolnjuje pojasnilo častnega člana SD, dr. Joža Mahniča, o hišici dr. Marje Boršnik na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju). Zemljišče si je dr. Marja Boršnik kupila od nekega kmeta še pred drugo svetovno vojno za dediščino po sorodniku duhovniku, s honorarjem za monografijo o Aškercu pa si je nato postavila hišico. Ker je vedno rada pomagala in ker si je želela primerne družbe, je po vojni brezplačno odstopila del svojega prostora dr. Dušanu Kermaunerju, da si je na njem postavil montažno hišico. Ko je bila prvotna kmetija nacionalizirana, je dosegla, da je del tega zemljišča občina Kranj dala na razpolago Slavističnemu društvu za 99 let, in nato sta si tam postavila svoji hišici še profesorja Janko Jurančič in Viktor Smolej. Dopolnitev je zanimiva, ker kaže značajske poteze častne članice in dolgoletne predsednice SD, dr. Marje Boršnik. Vedno je skušala okrog sebe oblikovati kolektiv in je združevala moči slavistov, neprestano je spodbujala skupinsko delo, kakor se vidi iz Prežihovega zbornika, ki je nastal v njenem seminarju. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 20, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Martina Belšak, Andrejka Flis, Simoneta Gazvoda, Metka Kordigel, Jure Korstnik, Andreja Lavrič, Marija Novak, Sanja Pirc in Tina Potrata. Iščemo tudi kolege: Fani Medved iz Škofljice, Lilijano Kokalj iz Murske Sobote in Matijo (?) Majcenovič iz Kamnika, ki so nakazali članarino, vendar niso sporočili naslova, tako da jih nimamo na seznamu članov in jim ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. 5. 7. 2000 Tisk 20. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 20. junija do 30. septembra 2000 diplomirali: Bernarda Boh, Romana Debeljak, Nataša Domadenik, Barbara Draksler, Martina Grmek, Suzana Guček, Katarina Hafner Blatnik, Petra Kodre, Špela Kok, Tina Rupnik, Miriam Svete, Karmen Šemrl, Andrej Šurla, Irena Vičič Brišnik. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 20. 8. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 21. 8. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nedomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. Tudi tu novičarstvo nadomešča kritiško misel, internet žurnalizem pa pomanjkanje razmisleka s poplavo neselektivnih informacij. S tem se izgublja sposobnost širšega, bolj globalnega in s tem daljnoročnejšega -- da ne rečem civilizacijskega -- vpogleda, vrednotenja ni več, okus večine pa spet odloča o preživetju neke izraznosti. Pa smo spet pri logiki trga. Prihodnjič se bom posvetil daljnoročnim posledicam takšnega odnosa do ustvarjalnosti. 23. 8. 2000 Iz današnjega Večera povzemamo: Danes se bo končal četrti mednarodni Vebrov simpozij, ki se je pričel v soboto, 19. avgusta. Dr. Matjaž Potrč, predsednik Slovenskega filozofskega društva, je opazil kritičnost tujih udeležencev kongresa do Vebrove filozofije: "Kar se tiče ostrosti misli, Veber ni tako pomemben kot njegov učitelj Meinong. Moram pa reči, da je izjemno jasen mislec. [...] Sedaj mogoče ni več tako popularna, je pa gotovo še zmeraj najboljša filozofija, ki je bila napisana v slovenskem jeziku. [...] Izhajal je iz psiholoških doživljajev in mislil, da ima vsak od nas tako etične, estetične, in -- ne glede na to, ali je veren ali ne -- tudi religiozne doživljaje. Za vsako izmed teh bistvenih psiholoških podlag je napisal eno knjigo." LJUDSKO IZROČILO * * * "Bil sem zopet profesor ljubljanske univerze. V družabnem življenju se ni veliko spremenilo, saj sem preprosto ostal sredi istih ljudi kakor poprej. Na fakulteti ni bilo novih, ker so bila vsa mesta zasedena s starimi znanci. Filozof France Veber je -- kakor prejšnje čase -- enkrat na leto izdajal debelo filozofsko delo, njegova žena pa ga je prav tako obdarovala z enim novim otrokom. In kakor prejšnja leta sta bila velika prijatelja z Nahtigalom, na to pa je bila Nahtigalova žena zelo ljubosumna." Vojeslav Mole: Iz knjige spominov, Ljubljana, Slovenska matica, 1970, str. 484 * * * 23. 8. 2000 Ker je član SD, Silvo Torkar, v Enciklopediji Slovenije opazil napake pri navajanju podatkov o prvem znanem pismu v slovenščini, je brezplačno poinštruiral svoje znanstvene kolege. (Matija Perdon je prosil za pomoč arhidiakona Napokoja 1615. leta, ker je bil obtožen in obsojen zaradi konkubizma.) Prim. Delo 23. 8. 2000, št. 195, str. 12 (Znanost). 24. 8. 2000 Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je včeraj srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenkner. Tema pogovora je bilo sodelovanje med državama tako na ravni ministrstev kot na ravni neposrednega sodelovanja med vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, še posebej visokošolskimi. Ob tem je veleposlanica poudarila tudi pomen izmenjave študentov in visokošolskih profesorjev, minister dr. Šturm pa je izrazil željo, da bo Nemčija v prihodnosti omogočila ustanovitev lektorata za slovenski jezik na eni od nemških univerz. Iz poročila Jasne Snežič v Večeru. 24. 8. 2000 V kavarni Muzeja novejše zgodovine v Celju so predstavili knjigo dr. Marije Stanonik Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami. Knjiga je zbirka pesmi, ki so jih napisali slovenski prisilni mobiliziranci v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA K enotni podobi slovenskega slavističnega kongresa v Kopru so prispevali tudi prijazni dijaki, ki so, oblečeni v prikupne majice oranžne barve, hitro dobili vzdevek naranče. Razporejeni so bili po vsem mestu in udeležencem (ti so bili prepoznavni zaradi vrečk knjigarne Libris, v katerih je bilo gradivo in zavojček kave) dajali pojasnila in jih usmerjali na različna prizorišča. Domačini so "naranče" večkrat spraševali, za katero stranko delajo propagando. "Slavistično," so jim odgovarjale pomaranče. In mnogi Koprčani so jim ponujali denarno podporo. 25. 8. 2000 Zgodovinarji ruske književnosti razlikujejo nekaj značilnih obdobij. Zlato obdobje jim pomeni čas Tolstoja, Dostojevskega, Turgenjeva in Čehova, srebrni vek pa pisatelji, kot so Andrejev, Kuprin, Merežkovski in Bunin. Iz Stalinovega časa (torej tako imenovanega jeklenega obdobja) omenjajo dela Vladimirja Majakovskega, Mihaila Bulgakova, Danila Harmsa in Aleksandra Vavedenskega. Čas perestrojke Mihaila Gorbačova, vključno z Jelcinovim časom, pa zanje velja za železni vek ruske književnosti. Prav to obdobje je "fokusiral" prevajalec Novica Antić za knjigo Železni vek, antologijo sodobne ruske drame, ki je izšla v zbirki Ogledalo pri beograjski založbi Zepter Book World. Antićeva antologija vsebuje petnajst dram železnega veka ruske dramaturgije. Sodobni ruski dramatiki na najboljši možni način zrcalijo travme prehoda družbe iz socialistične v kapitalistično ureditev. Žrtve tega zgodovinskega procesa so -- kakor po navadi -- mali ljudje ali pa pozabljeni velikani. Milan Madjarev v Dnevniku 25. 8. 2000. 25. 8. 2000 V Uradnem listu (št. 77, str. 9486) je objavljena Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Za učitelje slovenščine ni sprememb. 25. 8. 2000 Na predstavitvi dvojezičnega izbora Kosovelove poezije v zelo domiselni opremi Cvete Stepančič in Milojke Žalik Huzjan v Tomaju sta poleg enkratne prevajalke Jolke Milič sodelovala tudi dr. Janez Vrečko in dr. Marija Pirjevec-Paternu. Žlahtna beseda pod orehi pred cerkvico Britof, živahen pogovor in žlahtna kapljica na dvorišču pred domačijo Kosovelovih. Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj: poudarek je na vitalistični poeziji, polni svetlih barv, kar spodbija teze o pesniku smrti temačnih barv; dodala je italijanske odmeve, ki spodbijajo trditev Arnalda Bressana, da pesnik na italijanski strani ni prestopil bregov Soče; popravila je kak napačen prepis Antona Ocvirka itd. Kot je povedala Jolka Milič, Kosovelova dvojezična antologijska zbirka stane 2000 tolarjev, torej je za eno pesem v izvirniku in prevodu treba odšteti pol manj kot za poštnino standardnega pisma (ta znaša 20 SIT, ena pesem pa le 10 SIT), ena pesem, predgovor Janeza Vrečka, izbor fotografij, nekaj likovnih prilog in citati odmevov pa so za povrh. Naročila in pojasnila: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). Pojasnila za obiske domačije pri oskrbnici Dragici Sosič, tel. 05 76 41 854. Prim. Primorski dnevnik 26. 8. 2000, št. 198, str. 1--2; Novi glas 7. 9. 2000, št. 32, str. 6, itd. 26. 8. 2000 V Tomaju otvoritev prenovljene domačije Kosovelovih in spominske zbirke. Slavnostni govornik je bil častni član SD, akad. Ciril Zlobec, ki je ob prazniku občine Sežana postal tudi častni občan občine, kjer je njegova rojstna hiša. Iskrene čestitke. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2, in 27. 8. 2000, št. 199, str. 1--2; PrimN 29. 8. 2000, št. 69, str. 9; Kraški obzornik avg. 2000, št. 3 (praznične strani), itd. 26. 8. 2000 Tisti, ki še niso pozabili na počitnice, naj preberejo nasvete "Ace" v Večeru: 1. Ta naloga je, dragi moji, najtežja. Najprej moraš pospraviti vse počitniške fotografije, saj obstaja nevarnost, da si jih boš neprestano ogledoval/-a in jokal/-a. 2. Organiziraj si dan, ki ga imenuj Zadnja večerja s spomini na počitnice. Najprej si pripravi slano kopel: v kopalno kad nasuj morsko sol in čofotaj. Naslednji korak sicer ni sončenje, je pa poležavanje. Za to priložnost si lahko natakneš tudi kopalke. Zadnja in najpomembnejša pa je večerja -- naj bo obilna, saj bo ta dan zadnji, ko boš užival dopust. 3. Spomni se vseh grdih, nesramnih, ponižujočih, razočaranih trenutkov, ki si jih doživel na morju. Prav gotovo bodo pregnali tvojo otožnost. Če pa letos nisi doživel nič slabega, se vrni leto nazaj -- se bo že kaj našlo. 4. Na koledarčku si označi počitnice, proste dneve, sobote in nedelje -- imel/-a se boš česa veseliti, pa tudi videti bo, kot da šolskih dni sploh ni veliko. 5. In še zadnji nasvet: Ne vem, zakaj bi se sploh trudili pozabiti na počitnice, ker to tako ni mogoče! 27. 8. 2000 V visokem poletju slavi svoj življenjski jubilej, osemdesetletnico, soustanoviteljica in predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru, dolgoletna predsednica mariborskega Slavističnega društva in kulturna delavka, profesorica Mira Medved. Čestitka se pridružujemo vsi člani SD in vsi, ki jim je pomagala na njihovi poklicni poti. Več o ustvarjalnem delu častne članice SD v članku dr. Zinke Zorko, ki je izšel v Večeru 24. 8. 2000. 28. 8. 2000 V današnjem Večeru poroča Martina Budal: Po statističnih podatkih smo Slovenci vedno bolj izobraženi, študij pa je zmeraj daljši. Ob popisu iz prebivalstva leta 1961 je imelo v Sloveniji višješolsko in univerzitetno izobrazbo 1,8 odstotka Slovencev, deset let kasneje 3,3 odstotka, leta 1981 5,9 odstotka, po popisu leta 1991 pa že 8,8 odstotka. Po podatkih Statističnega letopisa Republike Slovenije 1999 se je v šolskem letu 1974/75 vpisalo skoraj 27.000 študentov, desetletje kasneje pa le slabih tisoč več. Velik porast vpisov je zaznamoval devetdeseta leta, saj se je v šolskem letu 1997/98 na fakultete vpisalo kar 67.000 študentov. V letih 1974/75 je diplomiralo 4110 študentov, v osemdesetih letih pa nekaj manj kot 5900. Povečan vpis na fakultete v devetdesetih letih se je pokazal šele po letu 1995, ko je število diplomantov poskočilo na več kot 8000. Na žalost podatka o tem, koliko študentov, vpisanih v prvi letnik, v enem šolskem letu študij dejansko konča, za zdaj še ni, ker urad za statistiko še ni končal analize. Povečuje se tudi vpis na podiplomski študij. Med letoma 1945 in 1994 je v Sloveniji pridobilo naziv doktor znanosti 2960 ljudi, v letih 1995--98 pa 935. Podobno velja za magistrski in specialistični študij. V letih 1962--94 je ta naziv doseglo 6608 ljudi, v letih 1995--98 pa kar 2579. Po besedah Brede Ložar univerzitetni študij traja povprečno pet do šest let, višjo šolo pa študenti končajo v povprečju v štirih ali petih letih. Študenti na podiplomskih programih končajo magistrski in specialistični študij večinoma v treh do štirih letih, doktorat znanosti pa več kot polovica opravi v enem šolskem letu. 28. 8. 2000 Delovo rubriko XX. stoletje -- slovenska književnost je prevzel član SD, akad. prof. dr. Janko Kos, in najprej na ogled postavil Ivana Tavčarja. 28. 8. 2000 V Delovi prilogi Šolstvo lahko preberemo o trajnem natečaju za mlade novinarje Mlada peresa. 28. 8. 2000 Z založbo Rokus smo podpisali pogodbo o sodelovanju pri izdajanju knjižne zbirke Slavistična knjižnica, ki jo skušamo obuditi. Letos bodo izšli dve deli v treh zvezkih, ki sta prispeli na razpis Slavističnega društva Slovenije za pomoč pri izdaji znanstvene monografije (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Obljubljajo, da bo knjiga mag. Alenki Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje izšla do slovenskega knjižnega sejma. Avtorica jo bo predstavila na koprskem slavističnem kongresu. 29. 8. 2000 Član SD Slavko Pezdir v današnjem Delu (št. 200, str. 14) poroča, da so sinoči v celjskem Narodnem domu četrtič razglasili dobitnika Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je letos prvič sklenila nagrado (600 tisoč tolarjev in plaketo mestne občine Celje) enakovredno razdeliti dvema pesnikoma: Marjanu Strojanu za zbirko Parniki v dežju in Cirilu Zlobcu za zbirko Samo ta dan imam. Kot je žirija zapisala, je prebrala več kot 80 pesniških zbirk (izdanih od lanskega do letošnjega junija). V priložnostni izjavi je častni član SD Ciril Zlobec med drugim povedal: "Ko sem se po ,psihološkem šoku' ob svoji sedemdesetletnici strastno, v dobesednem smislu iz neke notranje nuje, zagrizel v spominsko ekspertizo vsega svojega življenja in je v treh letih in pol nastal že kar zajeten avtobiografski roman, Spomin kot zgodba, mi je bilo, kot da sem si med pisanjem fizično in psihično izpraskal dušo do živega, do krvi. V takšnem razpoloženju so se mi ob pisanju romana zapisovale tudi pesmi, ki jih zdaj bralec lahko prebere v zbirki Samo ta dan imam (tudi ta naslov je metaforičen!). Približno polovica jih je iz tistega časa. Potem sem nadaljeval po tej poti, samo da sem se ves prevesil iz proze v poezijo. Zato je razumljivo, da so v zbirko dovolj enakopravno zajeti vsi moji že znani tematski krogi, ki pa celote, upam, ne sekajo na posamezne cikle, nasprotno: sam jo imam za eno svojih izpovedno najbolj zgoščenih zbirk." Obe deli sta izšli pri Prešernovi družbi. Tako je Ciril Zlobec po petdesetih letih prejel svojo drugo Veroniko (njegova zvesta življenjska spremljevalka se tudi imenuje Veronika). 29. 8. 2000 Na jesenskem roku državne mature 1491 kandidatov piše naloge iz slovenskega jezika. (Čeprav ima največjo težo šolski esej iz književnosti, se je iz uradnega naziva našega predmeta književnost preprosto izgubila.) Kolegom zunanjim ocenjevalcem mnogo moči! 30. 8. 2000 Dočakali smo izid 10. zbornika Slavističnega društva Slovenije, Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ki na 344 straneh prinaša referate z lanskega celjskega slavističnega kongresa. Dr. Majda Kaučič Baša nas je ob tem opozorila na svoje zapleteno delovno razmerje in na napako, ki se je prikradla pod njeno ime. Redno je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, honorarno pa se trudi na Filozofski fakulteti v Trstu. Žal smo upoštevali le slednje. Upajmo, da bo zbornik kljub temu v hipu razprodan in da bo založba Zavoda RS za šolstvo prihodnje leto še voljna, da ga sprejme v svoj program. 31. 8. 2000 Na pragu tisočletnice prve omembe Gorice je izšla knjiga Goriško podnebje -- Clima Goritiense Antona Muznika. V njej je dr. Marjan Dolgan objavil tudi študijo o Pregljevih upodobitvah tega imenitnega zdravnika, izvirnik pa je umestil v čas in prostor dr. Branko Marušič. 31. 8. 2000 Na Ministrstvu za šolstvo in šport so vsi kilogrami papirjev, s katerimi je dr. Irena Novak Popov utemeljila slavistične predloge za letošnjo nagrado RS za področje šolstva. Upamo, da bo setev klas pognala. Prim. Kronika 29. 5. 2000, št. 19. 1. 9. 2000 Ustanovljeno je društvo Učiteljska zbornica, ki naj bi prerasla v pravo zbornico. Prim. Delo 1. 9. 2000, št. 203, str. 2, in 6. 9. 2000, št. 207, str. 6. 1. 9. 2000 V Kopru se je sestala armada kolegic, ki pripravljajo slovenski slavistični kongres, ki ga bodo gostili v začetku oktobra. Danes večina dam sicer ne nosi kril, a verjamemo, da bodo dobila krila, na katerih bo vsa organizacija poletela do vrtoglavih višin. 1. 9. 2000 Založba Rokus je v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani (ob imenitni višnjevi torti in penini) predstavila učbeniški komplet Na pragu besedila (učbenik delovni zvezek, priročnik za učitelje, rešitve vaj in videokaseta). Avtorice, dr. Marja Bešter, dr. Martina Križaj Ortar, prof. Marija Končina, prof. Mojca Poznanovič in prof. Mojca Bavdek so opravile obsežno in zahtevno delo, ki sodi v zvrst najbolj nehvaležnih, saj jih pregleda in večkrat preštudira na stotine kolegov in na tisoče učencev. Založbi Rokus smo predlagali, da s pokrajinskimi slavističnimi društvi pripravi pogovore med avtoricami in kolegi, saj si marsikdo ne zaupa ob novem načinu dela, kot je pojasnila SIBILA v Družini 10. 9. 2000, št. 37, str. 10. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 2. 9. 2000 Novo številko Šolskih razgledov je uredil novi odgovorni urednik prof. Tine Logar, član SD, in dokaj prenovil podobo tega štirinajstdnevnika za "prosvetne delavce" (pred tem je časopis imel naslov Prosvetni delavec, njegov predhodnik pa je bil Učiteljski tovariš). Dosedanji osrednji ustvarjalec, član SD, mag. Stanko Šimenc, se postopoma poslavlja od uspešno opravljenega dela, čeprav bo njegova sled še dolgo vidna. Med novimi rubrikami opozarjamo na Odmeve stroke: književni pouk, ki jo piše članica SD, dr. Boža Krakar Vogel. Med knjižnimi novostmi naših strok Šolski razgledi navajajo monografijo članice SD, mag. Emice Antončič Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti, ki je izšla v zbirki Znamenja pri založbi Obzorja. Prim. Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 30 (Književni listi). 2. 9. 2000 O letošnji najnovejši številki revije Dialogi (št. 5/6) piše v današnjem Večeru Nataša Jenuš: Z akademskim slikarjem Markom Jakšetom se je pogovarjala Aleksandra Kostič, in ker sta prijatelja, se v njunem pogovoru vsekakor čuti, da se poznata malce bolj. "Marko redno pošilja v Maribor in tudi še kam drugam razglednice, vizualno-tekstovne poštne umetnine z nabritimi in poetičnimi komentarji. Poleg slikarstva je namreč njegova ljubezen tudi jezik ..." O vrednotenju in literarni vedi ob prelomu tisočletja pa v Dialogih razpravlja tudi Marijan Dovič. O delavstvu in prazniku objavlja prispevek Peter Simonič, Franc Križnar pa piše o glasbi v Prešernovem času in prostoru in Prešernovi poeziji v luči glasbe. Pod zaznamkom Branje tokratna številka Dialogov ponuja Šalo Milana Vincetiča, odlomek iz romana Trik z vrvjo (Roman o stepski melanhoniji) Ferija Lainščka, Poskuse o empirizmu Jurija Hudolina, Ribje speve Ivana Dobnika, Zapik, in čakaš Andreja Lutmana ter monokomedijo Vesne Furlančič Valentinčič E ja! Dnevniški zapisi, ki so prav tako vedno zanimivo branje v Dialogih, so v tej številki izpod peresa Brede Varl -- bralec jih pod naslovom Pa naj mi še kdo črhne kakšno o sivini najde na zadnjih straneh revije. 2. 9. 2000 V polemiko o vlogi novoustanovljenega strateškega sveta za vzgojo in izobraževanja ter stare komisije za vrednotenje prenove šolstva se je vključila tudi članica SD, dr. Olga Kunst Gnamuš, ki je odprla vrsto nerešenih vprašanj, ki so nastala s potezo novega ministra za šolstvo. Prim. Delo 2. 9. 2000, št. 203, str. 30 (Sobotna priloga) + nadaljevanja. 3. 9. 2000 V stresnem položaju pred pričetkom pouka, ko vsi učitelji zbiramo zamisli za delo v razredu, listamo novo berilo in učbenik za prvi letnik gimnazij in drugih štiriletnih srednjih šol Branja, kjer so poleg obveznih besedil po učnem načrtu dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Dodatna pojasnila in naročila: Izobraževalno založništvo DZS, Šmartinska c. 152 -- BTC, Hala VII, 158 Ljubljana; tel. 061 140 22 92, faks 061 185 17 30. 4. 9. 2000 Po poročanju današnjega Večera današnja šola ni več vsem poslušna in podrejena resornemu ministrstvu, ravnatelji pa očitno ne več vdani uslužbenci države. Ravnatelji šol, ki so lani vpeljale devetletko, so menda na sestanku v Kranju 1. septembra uprizorili upor ministru, državni sekretarki in predsednici ministrovega svetovalnega telesa. Ob koncu prvega leta devetletke so slišali oceno, da je prvi razred zgodba o uspehu. In v petek, ko naj bi bil na posvetu Zavod RS za šolstvo, ki je njihovo delo spremljal, le-tega predstavil, se zgodi, da se državna sekretarka odloči drugače; Zavodove ugotovitve naj bi ravnatelji slišali na enem prihodnjih posvetov, v petek pa prisluhnili dr. Darji Piciga. Strateški svet, ki mu predseduje, naj bi bil namreč prišel do šokantnih ugotovitev pri uvajanju in spremljanju devetletke: za sedmi razred naj bi se namreč od 57 šol, ki bodo devetletni program vpeljevale v tem šolskem letu, odločilo le 8 šol, prihodnje leto pa od 73 prijavljenih le še 6. Zato se zdi strateškemu svetu smiselno razmisliti o vsaj enoletnem predahu pri uvajanju, tako da v prihodnjem šolskem letu devetletke v 7. razredu sploh ne bi bilo. In odločitev o morebitnem predahu bi morala biti sprejeta v naslednjih desetih dneh. Še pred volitvami torej. 4. 9. 2000 V Trstu se je pričel seminar za slovenske šolnike, h kateremu so tudi letos veliko prispevali slovenisti. Program je oblikovala članica SD, prof. Andreja Duhovnik Antoni, svetovalka Zavoda RS za šolstvo, uvodno predavanje je imel dr. Marko Stabej, pa tudi prof. Milena Ivšek, prof. Darinka Rosc Leskovec, prof. Berta Kogoj, prof. Marija Sivec, prof. Milan Čotar in drugi. Pomen in dogajanje na seminarju je v obsežnem intervjuju (s čudovitim portretom) predstavila prof. Andreja Duhovnik. Prim. Primorski dnevnik 2. 9. 2000, št. 204, str. 7; 15. 9. 2000, št. 215, itd. 5. 9. 2000 Državni svet RS je izdal zbornik prispevkov junijske javne predstavitve mnenj o zakonski ureditvi rabe slovenščine kot uradnega jezika. Prim. Kronika 3. 6. 2000, št. 19. 5. 9. 2000 V Večeru poroča Petra Zemljič, da bo letošnjo nagrado Vilenica prejel Slavko Mihalić. Letošnja Vilenica bo tako kot po navadi trajala štiri dni, od 6. do 9. septembra, in se je bo udeležilo okoli 100 gostov iz 27 držav. Po besedah Iztoka Osojnika, direktorja Vilenice, bo celotno mednarodno srečanje pisatelje stalo okoli 37 milijonov tolarjev, od tega jih je 11 zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo pa sponzorji. 5. 9. 2000 V novem šolskem letu prihaja v roke slovenskih učencev in dijakov novo dopolnilno didaktično sredstvo v obliki dveh izdaj koledarskega kompleta, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol: dvainpetdeset strani obsegajoč stenski koledar Moji šolski tedni (obešen doma) in učenčev dnevniški zvezek-rokovnik Moji dnevi (ki ga bodo uporabniki občasno nosili s seboj v šolo in spet domov). Avtor projekta Viktor Konjar takole povzema pomen obeh koledarskih izdaj: opravljali bosta precej več kot zgolj dekorativno koledarsko-rokovniško funkcijo, spodbujali naj bi učence k rednemu programiranju obveznosti in k hkratnemu vsakodnevnemu zapisovanju vsega, kar doživljajo; jih kar se da neposredno opozarjali na značilnosti, lepote in posebnosti slovenske domovine (ta je na koledarju celovito predstavljena); promovirali v njihovih očeh -- za zgled in spodbudo -- najbolj dejavne, prodorne in uspešne vrstnike ter njihove dosežke; prispevali k občutju in zavesti smiselnosti vsega, kar je povezano z rastjo posameznikove individualnosti; tesneje in z večjo mero vzajemnosti povezovali dom in šolo. Prim. članek Petre Vidali v Večeru 5. 9. 2000. 5. 9. 2000 Na univerzi Chiba na Japonskem je bila 5. septembra 2000 premiera videofilma Bread from the black kitchen dr. Herte Maurer- Lausegger s celovške slavistike. Videodokumentacija je opremljena z angleškimi podnaslovi. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Na družabnem večeru je bilo najbolj zapleteno razporediti k skupni mizi referente in goste predsednika SD (ki je ostal brez stola in so ga naknadno vštulili k mizi), ker eni niso hoteli sedeti pri drugih, tretji so se izogibali četrtih. Ob okusnih dobrotah istrske kuhinje (kuharskega mojstra je inštruirala članica organizacijskega odbora, prof. Alferija Bržan) se je potem vse srečno izteklo v zgodnje jutranje ure, saj so najbolj vztrajni razneženo obujali slavistične pripetljaje do treh, ko je zmanjkalo pijače in cigaret ter so bile pogrnjene mize za zajtrk. 4. 9. 2000 Uredništvo revije Jezik in slovstvo je v skladu s sklepom upravnega odbora SD poslalo poročilo o delu, v katerem je predstavilo, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Žal vsebuje vrsto netočnosti, vendar ne mislimo polemizirati, ker je pomembnejše, da bo revija ponovno dobila vzgon in mesto, ki ga je imela. Predsednik je uredniku predlagal, da poročilo predstavi na občnem zboru SD v Kopru. Brali ga bomo torej tudi v Zborniku SD št. 11, ki bo prinašal gradivo s koprskega kongresa. 6. 9. 2000 Dočakali smo tudi prvo letošnjo številko Slavistične revije, ki se je pridružila številnim publikacijam, ki se kot jesenske jate ptic selivk zbirajo na naših mizah. Ker svoje spletne strani po 7. maju 1996 še niso obnovili (e-naslov http://www.ijs.si/lit/sr.html [pa so jo!, op. m. h.]), naj peš prepišemo del kazala -- Monika Kalin Golob: Razvoj slicevalnih avtomatizmov v prvem slovenskem dnevniku; Zvonko Kovač: Secesija v hrvaški kajkavski poeziji; Tatjana Srebot Rejec: Še o fonemu /v/ in njegovih alofonih; Mihaela Jeriček: Modeli interpretacije pri Tarasu Kermaunerju (upajmo, da je vsaj ona prebrala večino Kermaunerjevega opusa, namreč 95 knjig in 1260 objav v periodiki, saj menda svojih del tudi sam ne bere in tudi korekture prepušča drugim; mimogrede: Mladinska revija ni izhajala leta 1964 -- se je pač zatipkala letnica 1946); Vladimir B. Katajev: A. I. Solženicin o A. P. Čehovu. V rubriki Ocene, zapiski, poročila, gradivo objavljajo Aleksander Skaza, Marijan Dović, Matjaž Zaplotnik in Peter Svetina. Ob šestdesetletnici dr. Ade Vidovič Muha je Anka Sollner Perdih izdala njeno osebno bibliografijo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi -- malo pozno, pa toliko bolj iskreno. Naročila in dodatna pojasnila: Slavistično društvo Slovenije, Uredništvo Slavistične revije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Člani Slavističnega društva imajo pri celoletni naročnini 30- odstotni popust. 6. 9. 2000 Letošnja četrta številka revije Slovenščina v šoli vsebuje vrsto zanimivih prispevkov, za likovno prilogo pa so izbrali kolaže bralnega kluba Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani, ki ga vodi Mojca Honzak. Iz vsebine: Boža Krakar Vogel piše o obeh učbeniških kompletih Branja (gl. Kronika 1. 9. 2000), o pouku branja razpravljajo Tatjana Jenko, Marjanca Starc in Vida Cajner, objavljeni so prispevki Lidije Golc in Leonide Močivnik o govornih nastopih; predstavljeni so nekateri projekti (Lilijana Vovk, Andreja Čuk, Mojca Osvald, Sonja Štembergar, Bernarda Đekovski, Simona Napast), Ivana Potočnik piše o možnem delu pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo, Miha Mohor razčlenjuje pomen šolskih tiskov, Vera Šeško pa razmišlja o samovrednotenju učiteljevega dela. Ker ustanovitelj in dosedanji urednik revije, prof. Silvo Fatur, še ni obupal v svojih prizadevanjih, da bi spokojno užival svojo pokojnino, je postala nova urednica prof. Sonja Starc. Škoda, da spletkarji za našo predmetno skupino že dolgo ne posodabljajo tudi strani te revije. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 7. 9. 2000 Danes so člani Slavističnega društva Slovenije prejeli osebno ponudbo za nakup četrte, prenovljene in razširjene izdaje Slovenske slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča. Prihranek pri tem naročilu znaša pol letne članarine. 8. 9. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je včeraj napovedal, da bo po končani javni razpravi spremenil postopek za prehod iz osnovne v srednjo šolo in ukinil točkovanje. Isti razlog je botroval tudi odprtju javne razprave o sedanjem modelu mature, saj naj bi se mladi učili preveč na pamet. Po ministrovih pojasnilih naj bi v razpravi, ki bo potekala do konca meseca, prisluhnili predlogom področnih javnih zavodov, strokovnega sveta, učiteljev in staršev. Burne polemike. Iz poročila Maje Čepin v Dnevniku 9. 9. 2000. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Čast razpravljavcev je reševal častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, ki se je po uradni statistiki najpogosteje oglaševal in je tudi z dolžino predstavitve svoje Slovenske slovnice (oziroma polemiko s "srednješolkami", to je avtoricami srednješolskega učbenika učbenika Na pragu besedila) prekosil pregovorno najbolj ekstenzivno častno članico SD, dr. Bredo Pogorelec. 8. 9. 2000 V Slomškovem domu v Celovcu je bila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike, sponzor Franz-Josef Kurpicz, poslovodja podjetja Economic- Team GmbH iz Windhagna v Nemčiji, ter celovška Mohorjeva založba predstavili spletne strani http://kwfilm.uni-klu.ac.at, videofilm Bread from the black kitchen (slovensko verzijo z angleškimi podnaslovi) ter besedilno prilogo z enakim naslovom. Podjetje Economic-Team GmbH je na 96 trojezičnih spletnih straneh omogočilo predstavitev filmskih projektov dr. Herte Maurer-Lausegger in njenega raziskovalnega dela. V program je vključena tudi njena etnografska razstava v Podnu z naslovom Od zrna do kruha iz črne kuhinje. Videofilme o mlinih, žagah in ovčereji ter starem kmečkem orodju, saneh in peki kruha je odslej mogoče naročiti tudi po internetu. Avtorja z veseljem pričakujeta odmeve in vse prav lepo pozdravljata. 9. 9. 2000 Konec prvega tedna "ta pravega pouka" lahko v Večerovi rubriki Najstniška scena preberemo pet Mininih drznih nasvetov z naslovom Kako se lahko veselimo šole [prepisujemo, ker morda učinkuje tudi za tiste tik pred drugo puberteto]: 1. Spomnimo se sošolcev in učiteljev, ki smo jih pogrešali in se jih tako razveselili, ko smo jih zagledali. 2. Veselimo se, da smo leto dni starejši [po mojih izkušnjah je to uporabno za tiste, ki niso mladi le po srcu, pač pa tudi po letih; sicer pa velja "Vse je mogoče", kot bi rekel prof. Ocvirk]. 3. Če smo prvo leto na šoli, se veselimo novih spoznanj, novih prijateljstev. 4. Veselimo se okusnih sendvičev iz kantine, "špricanja", simpatije iz višjega letnika, najljubšega predmeta (recimo kemije!) ... 5. Toliko je stvari, ki se jih lahko veselimo, in če se jih, je tudi šola takoj bolj zanimiva. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) "Tudi tistim, ki so bili v šoli neuspešni, lahko pozneje v življenju uspe." Dr. Janez Bečaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Dnevnik 4. 9. 2000 9. 9. 2000 V današnjem Večeru Vanja Alič poroča o poletni številki Nove revije (julij--avgust): Uvajata jo eseja filozofa, teologa in slikarja dr. Marka Ivana Rupnika, letošnjega Prešernovega nagrajenca, in dr. Franceta Bučarja. Blok poezije napolnjujejo Tomaž Šalamun, Jože Snoj, Ciril Bergles in Danica Križanič Müller, prozo objavljata Nedeljka Pirjevec in -- z odlomkom iz romana Trik z vrvjo, ki pravkar izhaja v Večerovem podlistku -- Feri Lainšček. Osrednji intervjuvanec je Dean Komel. Posebna tematska bloka sta si zaslužila Jannis Ritsos in Susan Sontag. Spis Oblikovanje političnega prostora in političnih elit na Slovenskem je napisal Matevž Tomšič. V tokratnem bloku Forum so objavljeni prispevki Deana Komela, Clausa Leggewieja, Dietra Kramerja in Joerna Ruesna -- veže jih kultura v razmerah globalizacije. Rubriko Iz korespondence zapolnjuje Vladimir Majakovski. 9. 9. 2000 Išče se lektor ali lektorica, ki bi pogumno zastavil svojo poklicno pot v Vilni (Litva), pa pazi naj, da ne bo ostal vse življenje lektor kot pisec Kronike. Razpis je izšel v današnjem Delu, str. 9. 11. 9. 2000 Iz založbe Obzorja nam urednica in članica SD, prof. Alenka Valh Lopert, sporoča, da uspešno potekajo priprave za izdajo učbenika književnosti Svet književnosti II, saj se je akademiku dr. Janku Kosu pridružil tudi dr. Tomo Virk. Knjiga bo izšla spomladi, predstavljena bo na dveh seminarjih (gl. www.zalozba-obzorja.si -- Izobraževaje) ali Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, pripravljena bo torej za šolsko leto 2001/2002. Slovenska slovnica dr. Jožeta Toporišiča bo ob začetku akademskega leta predstavljena na Slovenskem slavističnem kongresu v Kopru v petek, 6. 10. 2000; v okviru Slavističnega društva Maribor na Pedagoški fakulteti konec oktobra; na Slovenskem knjižnem sejmu 29. 11. -- 3. 12. (Ljubljana, Cankarjev dom, dan še ni določen). Z motivom naslovnice tega dela so izdali tudi posebno razglednico (in jih zajetno količino poklonili tudi našemu društvu, da bomo nanje pisali kratka sporočila vesoljni slavistiki). Žal nam je, da država ni imela posluha pri prošnji za sofinanciranje projekta ... SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Rudi Šeligo: [...] že sedaj več zakonov govori o jeziku, ni pa sankcij. Po drugi strani tukaj nekaj ni v redu: prej nismo imeli svoje države, a nismo potrebovali zakona o slovenščini, zdaj ko imamo nacionalno državo, pa ga potrebujemo. Tanja Lesničar-Pučko: Očitno se stanje zaradi globalizacije tako spreminja, da se je porodila tudi potreba po takšnem zakonu; navsezadnje se z zaščito jezika ukvarjajo celo Angleži. Rudi Šeligo: Prav, tudi to je argument, toda zdaj gre verjetno za tehtanje, kako to zaščito doseči. Ena možnost je, da bi pri vladi ustanovili urad za slovenski jezik, ki bi na ravni vlade preverjal izvajanje obstoječih zakonov in ukrepal s sankcijami. Če bi do tega prišlo, morda ne bi potrebovali dodatnega zakona. Ta urad si predstavljam kot zelo operativno telo, ne tako kot skupino, ki dela v državnem zboru in katere rezultati so bolj pičli. Nedavno sem govoril s predstavniki ZRC in povedali so mi, da imajo zelo veliko dela na področju jezikovnega svetovanja [...]. * * * Intervju Tanje Lesničar--Pučko z ministrom za kulturo Rudijem Šeligom, Dnevnik 2. 9. 2000, str. 21 (Zelena pika). 11. 9. 2000 Na tiskovni konferenci je državni svetnik dr. Zoltan Jan predstavil Zbornik prispevkov iz javne predstavitve mnenj o zakonskem predlogu za ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije. Zbornik je na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, ki ga je izdala. Poleg diskusijskih prispevkov in besedila zakonskega osnutka so zbrani tudi odmevi iz dnevnega tiska, ki kažejo, da slovenska javnost takšen zakon pričakuje in ga podpira. Naslednjega dne množica naklonjenih poročil v dnevnem tisku, radiu in celo v Dnevniku TV Slovenije 1. * * * Ko je neki nadobudnež pričel tečnariti, ker so v neki celjski točilnici imeli na ceniku Sprajt, Smajl, Džek Denijels in Balantajn, v drugem pa pljeskavico z čebulo in kavo z smetano, spet drugje pa šveps, ga je natakarica zavrnila: "Pa kaj me zezate, saj ste v gostilni, ne v knjižnici!" Tako sta se odločila, da bosta raje brala oglase in izbirala med prodajo tepihov na obroke in poceni gips ploščami. * * * NeDelo, 10. 9. 2000, št. 10, str. 2. 12. 9. 2000 Založba Rokus predstavlja plodove lanskoletnega dela -- 23 novih učbenikov, med katerimi je tudi Slovenščina za vsakdan in za vsak dan (8. razred). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 13. 9. 2000 Pri odpiranju škofjeloškega pisma nam je padel na nogo eden izmed štirih kamnov, ki nam jih pošilja na novo včlanjeni kolega. Še dobro, da je tokratna kamenina delček mozaika in ne kakšen masivnejši korpus (pred dvema letoma, ko je bila članica SD le njegova soproga T. K., nam je poslal kamnito strelo -- gl. Kronika 19. 11. 1998, št. 9). Sicer pa je pismo vsebovalo lepo oblikovan zbornik otroških pisem in odgovorov znanih pisateljev, ki so nastala v okviru projektnega dela (prim. Miha Mohor: O šolskih tiskih: Izročilo za prihodnost, Slovenščina v šoli 2000, št. 4, str. 52). Učenci so si izbrali svojega najljubšega pisatelja in ga v pismu prosili, da naj jim zaupa kaj značilnega o svojem delu, življenju ... Odgovorili so tudi številni člani SD, ki so se uveljavili tudi kot pisatelji ali pesniki. Ko je prejel bogve katero pismo s te šole, je častni član SD Ciril Zlobec enega izmed mladih nadobudnežev vprašal, če so na njihovi šoli dobili virus Zlobec, drugega pa, če se njihova tovarišica posebej zanima za njegovo poezijo. 11. 9. 2000 V obsežnem Mladininem intervjuju je Predrag Matvejević, profesor na rimski univerzi La Sapienza, podal svoje videnje ohranjanja slovenščine po upokojitvi prof. Srečka Renka, ki pa ima svoje poglede na takratno dogajanje (prim. Delo 16. 8. 1996, št. 188, str. 12 (Književni listi); Kronika 9. 2. 2000, št. 17). Kakor koli, pomembno je, da se je slovenčina ohranila, da imamo tam profesorja slovenista in da je bila javno pohvaljena lektorica prof. Rada Lečič, ki je poskrbela za recitacije Prešernovih poezij v "prelepi slovenščini". Prim. Mladina 11. 9. 2000, št. 37, str. 34. 13. 9. 2000 V Magu (št. 37, str. 3) ne ločijo med častnim članom SD, pokojnim dr. Dušanom Pirjevcem, in tržaškim zgodovinarjem dr. Jožetom Pirjevcem, saj slednjemu pripisujejo partizanske zasluge (gl. Kronika št. 6), čeprav so njegovemu očetu nacionalizirali premoženje v Sežani, tako da se je moral izseliti v Trst. V isti številki (str. 9) navajajo tudi besede častne članice SD, prof. Berte Golob, ki je kot članica sveta RTV Slovenija menila, da bi morala biti naša televizija glede na majhnost naše države tudi okno v svet, ne pa le lastno ogledalo, pri tem pa se čudijo, kako da to ogledalo še ni počilo. 14. 9. 2000 Med bleščečim proslavljanjem jubileja mariborske univerze, katere prorektorica je članica SD, dr. Zinka Zorko, je prejel častni doktorat tudi predsednik SAZU in častni član SD, dr. France Bernik. 14. 9. 2000 V raziskovalnih inštitutih, ki so včlanjeni v SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), je potekala enourna prekinitev dela, ki je hotela opozoriti na kritične razmere v tej dejavnosti, ki je včasih veljala za dejavnost posebnega družbenega pomena. Minister dr. Lojze Marinček je na seji Vlade RS zahteval razširitev dnevnega reda, vendar zaenkrat ni znano, kaj je iztržil, čeprav je predčasno odvihral z otvoritve mednarodne konference Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. Naslednje dni so v dnevnem časopisju izšli številni zapisi. 14. 9. 2000 V Ljubljani se je pričela mednarodna konferenca Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki jo je pripravilo bratsko Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. V treh dneh se je zvrstilo 53 referentov, med katerimi so bili tudi člani našega društva. Buren odziv je doživela tema zakon o slovenščini, na katero se je vezal referat dr. Janeza Dularja. Zbornik predavanj je že izšel. Dodatna pojasnila in naročila: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. Prim. poročilo lanskoletne nagrajenke SD, Matejke Grgič v Primorskem dnevniku 15. 9. 2000, št. 215, str. 5. 14. 9. 2000 Ob začetku pouka na italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom je Majda Artač Sturman med drugim zapisala: "[...] v današnji dobi šola ni nekakšen srečen otok, kot morda mislijo nekateri naivneži, ki vzgojiteljem zavidajo ,krajši delovni urnik, dolge počitnice'. Šolska stvarnost je kompleksna in raznolika, prej dinamična kot statična, v nenehnem spreminjanju. Marsikdo se verjetno ne zaveda dejanskih razmer, v katerih morajo šolniki opravljati svojo službo [...]. Ali ste kdaj pomislili, da v šolnikov delovni urnik poleg običajnega popoldanskega dela (priprava, popravljanje nalog itd.) sodi tudi ,nevidno' in nepriznano strokovno izpopolnjevanje [...]?" Prim. Novi glas 14. 9. 2000, št. 33, str. 2, 6. 14. 9. 2000 Kaj vse "nudijo" v naših gostilnah in drugih ustanovah je povedala Julijana Bavčar v svoji občasni rubriki Imam jo na koncu jezika (Delo 14. 9. 2000, št. 214, str. 17), ki izhaja v Književnih listih. Član SD, prof. Janez Gradišnik, je sicer ne pozna, vseeno pa ga je spodbudila, da je v svoji rubriki Za boljši jezik (Družina 10. 9. 2000, št. 37, str. 11) razmišljal o polovičnem vikanju in nasprotoval dr. Viktorju Majdiču, ki je zagovarjal takšno rabo v določenih položajih. 15. 9. 2000 S Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pripotovala fotografija dveh predsednikov, na kateri se predsednik SD rokuje s predsednikom države, ko je ta sprejel udeležence letošnjega simpozija obdobja. Pomisel slovenističnega objekta: ni, da bi postal narcisoiden, dobro de pa nečimrnosti; komentar Mme Jan: "A je dandanes pametno hraniti takšne fotografije?" 15. 9. 2000 V obsežnem "ilustriranem" intervjuju je član SD, dr. Miran Hladnik, spregovoril o množici vprašanj, o današnji literarni zgodovini in literaturi, dogajanju na sodobnih univerzah, vlogi računalnikov in svoji spletni strani (http://www.ijs.si/lit/), procesih sporazumevanja itd. (V kabinetu ima poleg slike Slodnjaka, tudi Tita in Kardelja. Tita so mu skušali odtujiti med beljenjem FF, pa ga je hotel -- in dobil -- nazaj, ker ga spominja na leta mladosti, ker "se ne ozira na politični sistem".) Prim. Primorske novice 15. 9. 2000, št. 74, str. 9 (Sedmi val). 16. 9. 2000 O osebnih izkušnjah in videnjih odnosa Slovencev do tujcev se je razpisal član SD, prof. Mihael Bregant, ki ima za soprogo Poljakinjo, njun šestleten sinek pa je dvojezičen (gl. tudi Kronika 22. 4. 2000, št. 18). Tokrat je med drugim opisal lekcijo albanskega branjevca, ki je gospo podučil, da se reče "dve kile pomaranč". Prim. Delo 16. 9. 2000, št. 216, str. 22--23 (Sobotna priloga). 16. 9. 2000 Vsako toliko še vedno naletimo na kakšno ustvarjalno kolegico, ki še ni članica Slavističnega društva Slovenije. V današnjih Šolskih razgledih (št. 14, str. 12) beremo, da je Mira Kramarič pri tržiški založbi Diferent izdala knjigi Vaje za pridobivanje besedišča -- zbirka vaj za učence in Zanimivo, poučno in zabavno do novih besed -- zbirka vaj za učence, slavistka Jana Krajnc pa je pri Mariborski literarni družbi doživela pesniški prvenec Zemlja. 17. 9. 2000 Ko je tajnica SD s pomočjo kolegic uspela urediti sezname prijavljenih na slovenski slavistični kongres v Kopru, smo z grozo ugotovili, da imamo prijavljenih bistveno več udeležencev, kot je razpoložljivih sedežev v dvorani. Tako smo morali pričeti zavračati prijavnice. Članom Slavističnega društva Slovenije, ki so že poravnali članarino, smo do sedaj lahko spregledali zamujeni rok, sedaj pa to ne bo več mogoče. 18. 9. 2000 V prijateljskem vzdušju je potekala seja nadzornega odbora Slavističnega društva Slovenije, ki je preverjal delo izvršilnega odbora v iztekajočem se mandatu. Žal je bila ena tretjina članov pri zobozdravniku. 18. 9. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora RS (št. 80, str. 43 -- 51) je izšel Predlog zakona o prosvetni zbornici Slovenije, ki poleg drugega grozi, da bomo poleg članarine Slavističnega društva Slovenije plačevali še članarino za bolj ali manj obvezno članstvo v prosvetni zbornici. 19. 9. 2000 S slovesno sejo akademskega zbora so po treh letih garanja v Kopru ustanovili Fakulteto za humanistične študije, ki pomeni korak k ustanovitvi Univerze na Primorskem. Fakulteta je za zdaj še brez študentov, saj so zaradi dolgotrajnih postopkov vrednotenja programov, ki jih opravlja Svet za visoko šolstvo pri Vladi RS, zamudili februarski rok za razpis študija. V Kopru upajo, da bo fakulteta resnično zaživela v študijskem letu 2001/02. Študenti bodo lahko izbirali med tremi dodiplomskimi študiji in enim podiplomskim. Po predvidevanjih naj bi se prvo leto v dodiplomski študij vpisalo 135 študentov, največ 30 pa še v magistrskega. Za poučevanje so pridobili soglasja 80 visokošolskih učiteljev. Prvi dve ali tri leta bodo predavanja potekala v prostorih pošte, pozneje pa bodo za delovanje fakultete uredili del prostorov v Foresteriji. Prim. Primorske novice 22. 9. 2000, št. 76. 19. 9. 2000 Z dvodnevno zamudo je izšla javna čestitka Lada Kralja Evaldu Korenu za njegovo sedemdesetletnico. Ko se spominjamo daljnih študentskih let, se pojavlja vonj po ravno pravšnjem prepečencu in odličnem tatarcu, ki smo ga uživali kot njegovi gosti (v začetku sedemdesetih še ni bil odkrit znameniti tiramisu). Z željo, da bi se v jubilantovi strokovni knjižnici našlo še kaj prostora, se pridružujemo čestitkam. Prim. Delo 19. 9. 2000, št. 219, str. 9. 19. 9. 2000 V današnjem Dnevniku poročajo, da se je v Veliki Britaniji v obdobju 1998--1999 ponovno zmanjšalo število učencev, ki so jih trajno izključili iz šol. Tako so v šolskem letu 1997/98 iz britanskih šol izključili 12.300 šolarjev, v šolskem letu 1998/99 pa le še 10.500 učencev, kar je trinajstodstotni padec. Število izključitev se je začelo naglo povečevati v začetku devetdesetih let. Tako so v šolskem letu 1990/91 izključili vsega 3000 šolarjev, v obdobju 1996/97 pa, ko je ta tendenca dosegla vrhunec, že 12.700 učencev. 20. 9. 2000 Kar 2319 kandidatk in kandidatov (lani 2168) se je prijavilo na letošnji jesenski rok mature, udeležilo se je je 1882 (lani 1767) dijakov. Izpite so opravljali iz 34 predmetov. Uspešnih je bilo 998 kandidatov (lani 894) oziroma 53,03 odstotka (lani 50,59). Letošnjo maturo je v spomladanskem in jesen-skem roku uspešno opravilo 8831 kandidatk in kandidatov od 9967 oziroma 88,60 odstotka, kar je malo boljše kot lani, ko je bilo uspešnih 8501 kandidatk in kandidatov od 9652 oziroma 88,06 odstotka. 20. 9. 2000 Komisije za družbene dejavnosti državnega sveta RS je soglasno podprla osnutek Zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 20. 9. 2000 V obsežnem članku o učbeniškem kompletu Branja 1 je v imenu avtorjev (Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan- Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan, Marjan Štrancar) spregovorila Boža Krakar-Vogel, ki jo je presenetilo, da je bila prva naklada (8000 izvodov) v trenutku razprodana, čeprav so v uporabi tudi drugi učbeniki. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 30 (Književni listi). 20. 9. 2000 Videti je, da noben predsednik SD Jesenice ne zdrži prav dolgo na svojem položaju. Dosedanja predsednica Jelka Kusterle nas je obvestila, da je njeno dolžnost prevzela kolegica Meta Rešček z osnovne šole v Žirovnici. Veliko zagnanosti! 20. 9. 2000 Aktualna ekipa ministrstva za šolstvo in šport je očitno pozabila na goljufije, ki so se pri vpisu v ljubljanske srednje šole pojavile v času ministrovanja dr. Petra Venclja, drugače ne bi s takšno lahkoto obljubljale novosti že pri naslednjem vpisu. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 3; 25. 9. 2000, št. 223, str. 9 (Šolstvo), in polemiko Genialna mladina slovenska ali česa nismo povedali ob letošnjih zapletih pri vpisu v ljubljanske gimnazije (Prosvetni delavec 10. 9. 1990, št. 12, str. 3, 5). Izjave treh nekdanjih šolskih ministrov v predvolilnih soočanjih na zanimiv način dopolnjujejo sliko, saj se dr. Peter Vencelj le medlo spominja nekakšnih testov, čeprav so zunanje preverjanje uvedli med njegovim ministrovanjem med demosovo vlado. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 4. 21. 9. 2000 V Kopru se je ponovno sestal organizacijski odbor za pripravo slovenskega slavističnega kongresa. Ugotavljamo, da bodo prostori pretesni za vse, ki bi želeli sodelovati, pa tudi program se je spet preveč razlezel. Še marsikaj je treba postoriti, vendar zagnane kolegice preveva optimizem in prepričane so, da bo župan plačal vse, kar je obljubil. Če bo prvi oktobrski vikend tako lepo vreme kot danes, bomo imeli čudovito strokovno srečanje. Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije po mobiju izvedela, da ne bo ujela sejanja, je zavila v Trst in ogrozila družinski proračun. 22. 9. 2000 Ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar poskrbelo, da je za dva avtobusa Slovencev prisostvovalo odkritju dveh spominskih plošč. Ena je v cerkvi Svetega duha v Rothenburgu nad Taubero, kjer je Trubar tedaj bival, druga na poslopju nekdanje Merhartove tiskarne v Tübingenu. Prim. Delo 21. 9. 2000, št. 220, str. 11; Primorski dnevnik 26. 9. 2000, št. 222, str. 14; Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 29 (Književni listi). 22. 9. 2000 Kdor si bo sredi avgusta 2002 lahko privoščil izlet v Bangkok, lahko pri dr. Meti Grosman ali Slovenskem bralnem društvu dobi razpis kongresnih tem Mednarodne zveze za moderne jezike in književnosti (FILLM) in združi prijetno s koristnim. Osrednja tema: Re- imagining Language and literature for 21st Century. 23. 9. 2000 V zbirki Šolska ure z ... je izšla knjižica Mete Grosman in Veronike Rot Gabrovec, ki predstavlja številne možnosti, kako dijakom približati Fitzgeraldov roman Veliki Gatsby. Številni metodični nasveti so lahko izhodišče tudi za razmišljanje slovenista. 23. 9. 2000 V knjižnici Nova vas na Cesti proletarskih brigad 61/a v Mariboru je na ogled razstava srednješolskih časopisov, glasil in biltenov. Razstavo so pripravili učenci mariborskih srednjih šol v sodelovanju z informacijskim centrom za mlade Infočuk. Prim. Večer 23. 9. 2000. 24. 9. 2000 Častni član SD, dr. Anton Vratuša, je na Mašunu odkril spominsko ploščo borcem NOB 16. rabske brigade, ki so jo pretežno sestavljali interniranci italijanskega taborišča na Rabu. Prim. Delo 25. 9. 2000, št. 223, str. 2. 25. 9. 2000 Naporen delovni sestanek z oblikovalcem založbe Rokusa, s katerim sva s kolegico mag. Alenko Gložančev skušala sooblikovati prvi zvezek Slavistične knjižnice. Pred avtorico je še množica dogovorov, korektur ... 26. 9. 2000 V današnjem Večeru je Blaž Vrhnjak objavil članek Slovenščina -- jezik, ki umira? Povzemamo: Sprehodil sem se po mariborski tržnici in se nekajkrat prav nasmejal. Napisi, kot so puter fižola, ohroft, malancani in paprika za pečt, so krasili stojnice in kazali na (ne?)pismenost prodajalcev. Ali morda jajčevcev (ali melancan po tuje), če bi jih zahteval, sploh ne bi dobil? [...] Redkokdo izmed javnih osebnosti se potrudi in ohranja visoko raven jezikovne kulture. Govori politikov so včasih prava jezikovna polomija. Voditelji raznih oddaj, ki vsemu vesoljnemu svetu prav ponosno kažejo, da znajo govoriti v tem ali onem narečju, so na žalost pogostejši od tistih, ki se zavedajo, da ni vsa Slovenija Ljubljana. Ali Maribor. Me prav zanima, kako bi se odzvali na konkurenco koga, ki bi govoril tako (po krivici) zaničevano in zasmehovano prleško narečje. Verjetno bi ga kamenjali in raztrgali kot podivjani psi. Vredno premisleka. [...] Pred mariborsko Umetnostno galerijo, trdnjavo kulture, sem našel kaj čuden napis: "Pozor pogrezljiv konfin." Najprej mi je v oči padla odsotnost ločila za besedo pozor, takoj zatem sem se začel ukvarjati z besedo konfin, ki je latinskega izvora in pomeni mejo, mejnik ali celo obcestni kamen. Malo sem se razgledal, ker se mi je v mislih izrisala podoba valja, ki se dviga iz tal, pa sem našel samo verigo med dvema stebričkoma. Če se dviga in spušča ta, potem je to le veriga in ne konfin. Morda pa sem kaj spregledal? [...] Čez cesto pri Umetnostni galeriji je trgovina s pripomočki za spolne igrice. (Sama lega dosti pove o odnosu Slovencev do kulture, kajne?) Radovednost me je gnala, da jezikovno raziščem tudi to čudo. Trgovina je imela angleško ime -- kot mnogo drugih; to spet govori o odnosu ljudi do materinega jezika. Presunilo me je, ko sem videl napis, kot je "asian girls". Azijska dekleta po tuje torej zbudijo večjo slo po nakupu revij in kaset z žgečkljivo vsebino? Kdo bi vedel. Za stopnjo bolj razočaran in zmeden sem odšel naprej v upanju, da se ne srečam več z jezikovnimi napakami takšne in drugačne narave, pa so me dotolkli. V Slovenski ulici me je pred neko prodajalno pozdravil velik rožnat plakat, ki je oznanjal: "Zaradi opustitve znamk A in B po nabavnih cenah". Poigraval sem se z mislijo, kaj dobim tam po nabavnih cenah. Znamki oblačil A in B ne bi bili moja prva izbira. Vseeno pa nisem izgubil upanja, da bo nekoč bolje in da bomo nekoč znali ceniti to, kar imamo. Nekoč. Morda? 27. 9. 2000 Državni svet RS je sprejel sklep, da vloži v zakonodajni postopek Zakon o slovenščini kot uradnem jeziku, ki ga je pripravil dr. Janez Dular. Z državnim svetnikom dr. Zoltanom Janom sta bila v dolgotrajni razpravi dovolj prepričljiva, da je Državni svet sprejel sklep skorajda enoglasno, saj sta se le dva državna svetnika vzdržala, nihče pa ni glasoval proti. V naslednjih dneh vrsta odmevov v dnevnem tisku in tudi med volilno kampanjo. 27. 9. 2000 Na Posvetu o slovenskem jeziku v turizmu so menili, da bi morali izdelati model dodatnega izobraževanja za turistične delavce in ga vpeljati v turistične visoke šole. Osnovni namen okrogle mize je bil po besedah Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS), ugotoviti, kako uveljavljamo slovenski jezik v turizmu, zlasti pri promociji, izbiri turističnih gesel, imen turističnih agencij in gostinskih lokalov, pri kakovosti jezikovnih sporočil in jasnosti sporočil turistične ponudbe. Osnovna misel je bila, da je treba razmišljati o takem jezikovnem izobraževanju turističnih delavcev, da se bodo lahko naučili, kako pisno in govorno sporočati vsebine, da bi učinkoviteje dosegli turiste. Vesna Gomezel Mikolič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper je predstavila ugotovitve analize 105 turističnih letakov. O vsebini letakov je bil kritičen tudi predstavnik slovenske turistične organizacije v Milanu Boris Bajželj. Liljana Vavpotič iz Kompasa Turizem se je spraševala, katere besede lahko in katerih ne smejo uporabljati v jeziku med poslovanjem. Marko Stabej je povedal, da število tujih imen za gostinske lokale in turistične agencije upada. Po njegovem mnenju je to predimenzioniran problem; s tem je odgovoril na številne ocene, da so tuja imena še vedno največji problem. Za višjo jezikovno raven turističnih delavcev bi jim bilo treba omogočiti dodatno učenje slovenskega jezika. Predlagal je, da bi turistične agencije za kakovostno komunikativno zanje jezika turističnih delavcev uvedle sistem certifikatov. Razmišljati je mogoče tudi o terminološki komisiji pri turistični zvezi, a za to bo treba vložiti nekaj denarja. Vojko Gorjanc je povedal, da država tega ne bo financirala, ampak bo moralo take in podobne oblike jezikovnih terminoloških komisij podpreti gospodarstvo. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Nadaljuje se ofenziva škržadov, ki nočejo biti po kranjski maniri škržati in jo vodi častni član SD, akad. dr. Milko Matičetov. Razdelek, ki je bil objavljen v reviji Primorska srečanja v čast njegove 80-letnice (prim. Kroniko 26. 2. 2000, št. 17; 6. 1. 2000, št. 16, in 5. 11. 1999, št. 15 ) je dopolnil in preoblikoval v separatni odtis, ki je sedaj na razpolago krajnščni celi v zaščito nedolžnih živalic, ki si želijo po primorsko cvrčati. 27. 9. 2000 V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se jutri začne na Bledu dvodnevna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta. Njen naslov je Poti znanosti k edinosti Slovencev. Okoli sto znanstvenikov bo razpravljalo v štirih tematskih sklopih: pregled slovenskega potenciala v svetu, vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini, prioritete razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije, organizacija znanstvenoraziskovalnega dela za tretje tisočletje (povezava univerz, znanstvenih institucij in industrije). Udeležbo na srečanju so že potrdili znanstveniki iz uglednih ustanov po svetu, kot so dr. Joseph Straus z Inštituta Max Planck v Nemčiji, dr. Dušan Petrač iz Nase, dr. Boris Pleskovič in dr. Milan Vodopivec iz Svetovne banke v Washingtonu, dr. Lojze Arko iz Nacionalnega laboratorija Los Almos, dr. Anton Mavretič z Advanced Energy Industries v Bostonu in drugi. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Mladinska knjiga je predstavila nove knjige iz zbirke Kondor, med katerimi je tudi roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža s spremno študijo dr. Silvije Borovnik Politologija slovenske vasi, nasilje verske skupnosti in arheologija slovenske besede. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Dinamika in zdrav duh strokovnih izmenjav je na kongresu bil tako močan, da v vsej družini edino predsednica SD Koper in njena hčerka -- naranča nista zboleli. Trema je omilila tudi viruse častne članice SD, Alenke Glazer, ki se je s šestim telefonskim pogovorom v torek ob 23. najprej odrekla udeležbi, nato pa se je v petek pripeljala z vlakom in temeljito prek časa referirala. Zdravilni učinki koprskega kongresa pa imajo omejen rok trajanja, saj je ena izmed organizatork že v petek zvečer dobila povsem ta pravi žolčni napad. 29. 9. 2000 V današnjem Večeru Nataša Gider poroča, da poteka v Moravskih toplicah dvodnevni seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške. Danes dopoldne bodo potekale hospitacije in razgovori z učitelji na Dvojezični osnovni šoli I ter na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, od 14. ure dalje pa bo v Moravskih toplicah potekal strokovno-teoretični del. Začel se bo s predavanjem Marije Pisnjak o sistemu dvojezičnega izobraževanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja ter o položaju madžarskega jezika v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ivanka Bratkovič bo govorila o vlogi slovenskega jezika v sistemu dvojezičnega izobraževanja, Živana Safran pa o jezikovnem projektu na osnovni šoli Kapela. O javni rabi narodnostnih materinščin na narodnostno mešanih območjih Prekmurja in Porabja bo spregovorila Valerija Perger, po razpravi pa bo sledil literarno-zgodovinski ekskurz Francija Justa po Prekmurju, s poudarkom na temeljnih značilnostih in avtorjih prekmurske književnosti. V soboto se bodo udeleženci seminarja odpravili na ekskurzijo po Prekmurju in delu Prlekije. 29. 9. 2000 Bratsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki ga SD redno obvešča o svojih podvigih -- oni pa nas ne --, organizira v Zrečah od danes do 1. oktobra 26. delovno srečanje na temi Prevajanje pravljic za otroke in odrasle in Prešeren v prevodih. Prvi dan srečanja bodo predstavili tudi nov, 25. prevajalski zbornik z razpravami o Goetheju ob lanski 250. obletnici njegovega rojstva. Sobota bo namenjena predvsem Prešernu; z referati na temo V tujem jeziku napisal sem knjigo ... bodo Prešerna in njegovo ustvarjanje med drugimi približali tudi Boris Paternu, Marija Pirjevec Paternu, Vladimir Pogačnik, Janko Moder in Peter Svetina. Članici SD dr. Martina Ožbolt in dr. Dragica Haramija sta obravnavali slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo. V nedeljo se bodo zbrani podali tudi na strokovno ekskurzijo. Prim. Delo 4. 10. 2000 in 11. 10. 2000 (Književni listi). IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Koprski kongres ne bo zgodovinski, ker častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, ni padla v nobeno vodo (tovrstne nezgode ohranja ljudsko izročilo izza Portoroža, Bleda in udarniške gradnje 1. bloka v študentskem naselju). 30. 9. 2000 V samozaložbi je kolegica Blanka Erhatič, ki ni članica SD, izdala priročnik za srednješolce Književnost v srednji šoli. Prim. Šolski razgledi 30. 9. 200, št. 15, str. 12. 30. 9. 2000 V obsežnem pogovoru z Matijo Grahom je dr. Janko Kos, edini akademik, ki si redno ogleda vse filmske predstave, podal svoje poglede na aktualne pojave. Prim. Delo 30. 9. 2000, št. 228, str. 4--6 (Sobotna priloga), in nekaj odmevov v naslednjih Sobotnih prilogah. 30. 9. 2000 Znani so rezultati razpisa za sofinanciranje podiplomskega študija. Sodelovali so visokošolski zavodi, ki so izpolnjevali standardne pogoje: javnoveljavni študijski program, povezovanje in sodelovanje z drugimi fakultetami in raziskovalnimi organizacijami, mednarodno sodelovanje in seveda šolnina, ki tudi letos ne sme višja kot 400 tisoč tolarjev za letnik magistrskega študija in 200 tisoč tolarjev za letnik doktorskega. Letos bo na 10 fakultetah prvič sofinanciranih 109 študentov 3. letnika, ki so se v 1. letnik podiplomskega študija vpisali v študijskem letu 1998/99 ter v skladu z določbami statuta oziroma programa ne bodo magistrirali, temveč nadaljujejo študij za pridobitev doktorata znanosti. Tako bodo predvidoma letos sofinancirali študij 1933 študentom prvega, 1046 študentom drugega in 109 študentom 3. letnika. Skupaj jih je torej 3088, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani (1743). Osnovno sofinanciranje, ki ga zagotavlja MŠŠ, je za vse študente enako, za 1. in 2. letnik po 160 tisoč tolarjev, za 3. letnik pa 80 tisoč tolarjev. Tudi MZT bo za dodatno sofinanciranje namenilo prav toliko. Natančni podatki so objavljeni na spletni strani MŠŠ (www.mss.edus.si). 1. 10. 2000 V Uradnem listu Evropske skupnosti je 16. 9. 2000 izšel razpis za sofinanciranje projektov, ki so namenjeni promociji in zaščiti manjšinskih jezikov in kultur. Prim. Primorski dnevnik 1. 10. 2000, št. 227, str. 20. 2. 10. 2000 Očitno so nekatere kolegice in kolegi spregledali, da se članarino lahko poravna pri pokrajinskem društvu ali neposredno pri (Zvezi društev) Slavističnem društvu Slovenije. Ni treba dvakrat plačevati članarine. Zamudnike prosimo, da članarino čim prej poravnajo, da ne bo bodo vestni kolegi krili stroškov, ki jih članstvo vsakega izmed nas povzroča (znamke, papir, toner, računski servis, kopiranje, tisk Kronike itd. je pač treba plačati, ker nečlani SD ne delajo brezplačno). 3. 10. 2000 Založba DZS je predstavila novi srednješolski učbenik in berilo Branja I, ki so ga pripravili Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan-Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Menda so 8000 izvodov že razprodali. 4. 10. 2000 Danes praznuje osemdesetletnico častni član SD, akad. Dušan Moravec, ki je samo z gledališkega področja napisal kakih dvajset knjig, pravkar pa je v tisku monografija o igralcu Hinku Nušiču. Več v javni čestitki Vasje Predana, ki se ji iskreno pridružujemo! Prim. Delo 6. 10. 2000, št. 233, str. 8. 4. 10. 2000 Članu SD, prof. Janezu Gradišniku se zdi potrebno dodatno osvetliti sodbo Jurija Hudolina o odnosu Josipa Vidmarja do Antona Podbevška. Prim. Delo 27. 9. 2000, 4. 10. 2000, 11. 10. 2000 (Književni listi). 4. 10. 2000 Članice organizacijskega odbora v Kopru -- brez dijaških pomočnikov jih je za soliden razred in bodo poimensko navedene v zborniku -- mrzlično hitijo z zadnjimi pripravami na slovenski slavistični kongres. Med pisanjem napisov, zlaganjem gradiva, pripravljanju obrazcev, dogovori, usklajevanji itd. diši kava. Vsakemu udeležencu je Droga Portorož poklonila 10 dag kave, predsednica SD Koper, prof. Jasna Čebron, pa je razočarana, ker so ji obljubili tisto, ki ima okus po lešnikih, pa je zaloga pošla. Čudno, da si poleg lešnikov, vseh mogočih županovih daril itd. niso izgovorili tudi kakšnega Mojceja ("Bod' moja, bod' moja, / t' bom lešnikov dal; / boš tiste potolkla, / bom drugih nabral"). Predsednik SD Slovenije jim konstruktivno sekundira, pa brez kakšnega posebnega haska, poleg tega pa je zamudil bistvo: kako je kolegica Alferija Bržan inštuirala hotelskega kuharskega mojstra, kje se dobijo prave sestavine in kako se okusno pripravijo tradicionalne istrske jedi, ki jih bodo ponudili na družabnem večeru. Današnja novinarska konferenca ni izzvala ravno množične udeležbe, tako da smo si ne glede na našo pregovorno množičnost lahko privoščili razkošje individualizirane obravnave edinega prisotnega novinarja -- dopisnika Dela --, ki pa so mu prispevek objavili na krajevni strani, tako da je dostopen le domačim slavistom, ki že tako vejo več o kongresu kot mi. Kljub temu je kongres imel številne odmeve v javnih glasilih. 5. 10. -- 7. 10. 2000 Slovenski slavistični kongres v Kopru je imel za uverturo občni zbor Slavističnega društva Slovenije s tradicionalno brezbrižnostjo večine članic in članov (udeležil se ga je približno vsak štirideseti član, vsi drugi so bili kaznovani in niso bili deležni penine in kruhkov, s katerimi je udeležence počastil koprski župan). Poročila in zapisnik bomo brali v 11. zborniku Slavističnega društva Slovenije, zato naj zadostuje: --- Volitve novih organov Slavističnemu društvu Slovenije. Ker društvena pravila izrecno prepovedujejo, da bi kdorkoli vodil društvo več kot dva mandata, je bil enoglasno izvoljen novi, 22. predsednik Slavističnega društva Slovenije, dr. Marko Jesenšek, ki bo prevzel pooblastila 1. 1. 2001. Enoglasno sta bili izvoljeni tudi tajnica Jana Zemljarič Miklavčič in blagajničarka Leonora Grah Nardoni. Da bo novo vodstvo lažje prevzelo vajeti, je dosedanji predsednik postal podpredsednik. Po društvenih pravilih sestavljajo upravni odbor Slavističnega društva Slovenije predsedniki pokrajinskih SD, predstavniki za slovenistiko pomembnih ustanov, vodje sekcij, uredniki obeh revij, ki jih izdaja SD, in urednik Slovenščine v šoli. --- Člani novega upravnega odbora so: predsedniki SD Celje: prof. Juana Robida; SD Jesenice: Meta Rešček; SD Koper: prof. Jasna Čebron; SD Koroške: prof. Erika Rejec; SD Kranj: prof. Ana Jesenovec; SD Ljubljana: prof. Mojca Marn (po položaju je istočasno pod-predsednica SDS); SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik (po položaju je istočasno podpredsednica SDS); SD Nova Gorica: prof. Marija Mercina; SD Novo mesto: prof. Milvana Bizjan; SD Pomurje in Prlekija: prof. Miran Korošec; SD Posavje: prof. Jelka Slukan; SD Trst-Gorica-Videm: dr. Majda Kaučič Baša; SD Koroške: dr. Miha Vrbinc; predstav-niki ustanov: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta: doc. dr. Irena Novak Popov; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU: dr. Andreja Žele; Inštitut za slovensko literaturo in literarno teorijo ZRC SAZU svojega predstavnika ni predlagal; Pedagoška fakulteta v Mariboru: dr. Bernard Rajh; Pedagoška fakulteta v Ljubljani: dr. Viktor Majdič; Zavod RS za šolstvo: prof. Mojca Poznanovič; vodje sekcij in področij: Slovenski slavistični komite: prof. dr. Alenka Šivic-Dular; tekmovanja za Cankarjevo priznanje: prof. Vlado Pirc; sekcija SD za lektorje: dr. Viktor Majdič; sekcija SD za leksiko: dr. France Novak; sekcija SD slovenščina v javnosti: prof. dr. Breda Pogorelec; sekcija SD za ohranjanje slovenistične dediščine: prof. Božena Orožen; sekcija SD za metodiko pouka slovenščine: dr. Vida Medved Vidovič; gibanje znanost mladini: dr. Tomaž Sajvic; uredniki revij: glavni in odgovorni urednik JiS: dr. Tomaž Sajovic in dosedanje uredništvo revije, odgovorni urednik SR: dr. Tomo Korošec, dr. Ada Vidovič-Muha, glavna urednica SR za jezikoslovje, dr. Aleksander Skaza, glavni urednik SR za literarne vede, mag. Vojko Gorjanc, tehnični urednik; revijo Slovenščina v šoli predstavlja prof. Sonja Starc. Novi nadzorni odbor: prof. Božena Orožen, predsednica, prof. Vinko Omerzel, član, prof. Marija Končina, članica. Častno razsodišče, ki se še ni sestalo, ker ni imelo nobenega dela, ostane v dosedanji sestavi: predsednik aka-demik prof. dr. Franc Zadravec, častni član SDS, dr. France Novak, Janez Dolenc, častni član SDS. Vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno in ustvarjalno delo! --- Z aklamacijo so bili razglašeni novi častni člani Slavističnega društva Slovenije: prof. Janez Gradišnik, akad. prof. dr. Janko Kos, prof. Silvo Fatur in prof. dr. Zinka Zorko. Utemeljitve bodo objavljene v Zborniku SD. --- Po sklepu upravnega odbora so letošnje nagrade Slavističnega društva Slovenije prejeli: prof. Vinko Omerzel za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, prof. Marija Končina za izjemne uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, dr. Mihaela Koletnik za posebno uspešen doktorski študij, prof. Magda Stražišar za posebno uspešen dodiplomski študij in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk za posebno uspešen študij slovenščine na univerzah v tujini. --- Listine je na ročno izdelanem papirju v stilizaciji Stiškega rokopisa izpisal akademski slikar Lucijan Bratuž. --- Programskim usmeritvam občni zbor ni namenil pretirano veliko časa, več si ga je vzel za hvalo dosedanjega predsednika, ki ga je poleg drugih pohvalila tudi častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, kar pa je drugi dan ni oviralo pri glasnem vpitju nanj zaradi zakona o slovenščini. Ljubeznivi organizatorji so obdarili vse tri člane dosedanjega izvršilnega odbora (predsednika, tajnico in blagajničarko) s sončnicami, ki so jim sijale še dolgo po končanem kongresu, predsedniku, ki mora vedno poskrbeti zase, pa so podarili še odlitek prijazne koze, simbol Kopra. PRAVLJICA ZA DANAŠNJE DNI Na neki obali so se nekoč zbrali na občnem zboru nekega društva trije od stopetdesetih članov: VSAKDO, NEKDO in NEKOČ. Kljub skromni udeležbi članstva so imeli nekaj dobrih zamisli, ki bi jih bilo dobro uresničiti. Sprejeli so potrebne sklepe, ko pa je bilo treba prijeti zadelo je VSAKDO mislil, da jih bo že NEKDO uresničil, toda ta je vse preložil na kolego NEKOČ. In tako to društvo še vedno čaka, da bo dobre zamisli NEKOČ uresničene, če med tem ni propadlo. Program slovenskega slavističnega kongresa je bil tako obsežen, da se nam spet obeta preobsežen zbornik SD. Če ne upoštevamo uvodničarjev in razpravljalcev, je sodelovalo 48 referentov, med katerimi je bilo 8 častnih članov, 23 doktorjev znanosti, 5 magistrov, 3 akademiki, prišli so s petih univerz in dveh znanstvenih inštitutov. Na kongresu smo obdelali dve temi: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze ter Sodobna slovenska narečna poezija. Predstavili smo najnovejše strokovne in znanstvena publikacije naših strok, na treh okroglih mizah smo obravnavali Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, Dvesto zvezkov zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev in Slovenski šolski slovar. Strokovna popotovanja so imela zgovorne naslove K vodam, kamnom in besedam slovenskih istrskih vasic pod Kraškim robom, Kosovelov Kras in Trst z okolico. Niti burja in dež nista mogla skaziti dobrega razpoloženja popotnikov, ki so jih domačini povsod gostoljubno sprejeli. Vse kongresno dogajanje je spremljal bogat, skrbno pripravljen in izveden spremni program gostitelja -- SD Koper, tako da je vsakdo lahko našel kaj za svojo osebno in strokovno rast. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Prof. Helena Majcenovič, zaposlena na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovša, se je udeležila okrogle mize na temo šolski slovar, na kateri je bila izražena želja po javni objavi naslova internetne strani, na kateri se nahajajo slovarske in besedilne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jih ureja dr. Primož Jakopin. Brez odlašanja je izpolnila željo in sporoča, da je zbirka (zanimiva in uporabna je zlasti Nova beseda z 48 milijoni besed) dostopna na strani http://bos.zrc-sazu.si/. 8. 10. 2000 Podpredsednik Društva Dr. France Prešeren -- Moskva, Milan V. Smolej, sporočam, da bo slavnostno odkritje doprsnega spomenika Žigi Herbersteinu v Moskvi 31. oktobra letos. Postavitev kipa in izdajo knjige je organiziralo naše Društvo, finančno pa omogočilo 50 sponzorjev. Dogodek bo edinstvena promocija Slovenije v Rusiji. Spomenik stoji v atriju Vsezvezne knjižnice tuje literature v Moskvi. Po odkritju bo kratek priložnostni kulturni program, kjer bo ruski javnosti med drugim uradno predstavljena tudi naša dvojezična knjiga o Žigi Herbersteinu. 9. 10. 2000 Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je kot predsednik odbora za podelitev nagrad RS na področju šolstva podelil ta najvišja državna priznanja, vendar noben slavistični predlog ni prodrl. 10. 10. 2000 Častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, je prejela papeško odlikovanje "Pro ecclesia et potifice" za velik prispevek na kulturnem področju v vlogi profesorice in raziskovalke ter dolgoletno delovanje v korist goriške katoliške skupnosti. Pridružujemo se iskrenim čestitkam! Prim. Primorski dnevnik 10. 10. 2000, št. 234, str. 20; Novi glas 12. 10. 2000, št. 37, str. 6, itd. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Ob predstavitvi nacionalnega programa za kulturo je minister za kulturo Rudi Šeligo napovedal, da bo vlada v najkrajšem času sama ustanovila Urad za slovenski jezik. * * * Ker so pobuda in vsi akti nastali povsem brez sodelovanja slovenistov, postaja očitno, da nikomur ni potrebna in kakšno vlogo ima v razvoju slovenistike tako imenovana stroka, ki jo pooseblja dr. Breda Pogorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 8. 10. 10. 2000 Na drugem programu Radia Slovenija je ob 21. uri prof. Jasna Čebron eno uro pripovedovala o koprskem kongresu. Med oddajo Uganite gosta je veliko pojasnjevala o Kosmaču, o narečju, gosta pa ni uganil nihče. 11. 10. 2000 Radio Ognjišče je ob 16. uri pripravil polurni pogovor o Cirilu Kosmaču z prof. Jasno Čebron z osrednjim vprašanjem: tema smrti v Kosmačevih novelah. 11. 10. 2000 O uspehih in zapletih slovenistike na zagrebški univerzi piše član SD, dr. Zvonko Kovač. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 30 (Književni listi). 12. 10. 2000 Križi in težave s tekmovanjem v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje ilustrira naslednji drobec in iz obsežne predsednikove korespondence: "Spoštovani gospod Jan! Nisem prepričana, ali je vaš naslov pravi za tole moje pisanje, morda pa le. Zanima me predvsem dvoje. Kako se je lahko pri letošnjem razpisu za tekmovanje za CP zgodilo, da je gradivo za dijake na 2. stopnji tako obširno in za naše dijake gotovo neobvladljivo? Že nekaj let poučujem na poklicni šoli in v tem času se na našo šolo vpisujejo dijaki z zadostnim uspehom iz OŠ, z dobrim kvečjemu po dva na oddelek. To pomeni, da pravzaprav nimamo dijakov, ki bi bili posebej nadarjeni ali uspešni, kaj šele vztrajni. Motivacija za kakršno koli tekmovanje je v teh programih zelo težka, še težja pa postane, ko jim je treba predstaviti, kaj bodo morali za sodelovanje na tekmovanju predelati, prebrati, še zlasti letos. Že v prejšnjih letih dijaki na 2. stopnji tekmovanja niso dosegali bleščečih rezultatov, menim celo, da nista bila podeljena niti tista 2 % zlatih in niti 10 % srebrnih priznanj. Potrebovala bi resen nasvet, kako naj letos pripravim dijake za sodelovanje na tekmovanju. Moje drugo vprašanje pa zadeva seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. Lansko leto sem se ga udeležila, vendar od njega nisem dobila ničesar koristnega za svoje dijake (predstavitev tematskega sklopa veste, kakšna je bila, delavnica pa je odpadla). Zanima me, ali bo letos program za 2. stopnjo izpeljan tako kot za vse ostale in tako, kot je zapisano v katalogu. Že vnaprej hvala in lep pozdrav V. V." Spoštovana kolegica, deloma Vam lahko odgovorim s pojasnilom, da imamo velikanske težave pri pridobivanju sodelavcev, zato prihaja do zapletov, na katere opozarjate. Vedno se dogodi, da kdo ne drži besede (pa celo podpisane pogodbe) in odpove sodelovanje zadnji hip, potem pa "uskok" napravi veliko uslugo, da sploh prevzame vodenje, predavanja in sestavljanje nalog, zato ga ni mogoče kritizirati ... Oba pa veva, kako nehvaležno je izven drugih rednih delovnih obveznosti početi nekaj, kar bo najnatančneje pregledalo poleg 9000 tekmovalcev še 800 nasršenih kolegic. Če bi bili Vi ali še kakšen kolega pripravljeni stvari vzeti v svoje roke, bom samo vesel. Izprsite se na seminarju v Novi Gorici ali na posvetu mentorjev na Vrhniki. Spomnim naj Vas in ostale kolege, da smo uvedli tekmovanje za 2. stopnjo, v katero se vključujejo učenci poklicnih šol na mojo pobudo, ker tudi sam (kot edini dr.) učim na takšni šoli. Kolegice in kolegi z Zavoda RS za šolstvo (večinoma imajo skromne izkušnje s poučevanjem na poklicnih šolah), ki so pripravljali letošnji program, so podpisani na razpisu. Skušali pa bomo uvesti podoben premičen prag za dosego priznanja, kot ga imamo na 1. stopnji, in bomo tako ublažili morebitno prezahtevnost preizkusa znanja, čeprav se samo z zniževanjem kriterijev ničesar ne doseže. Uvedli bomo nekaj novosti tudi pri ocenjevanju tekmovalcev negimnazijskih programov na 3. in 4. stopnji, ki so jih predlagali kolegi na okrogli mizi koprskega kongresa, in upam, da bomo tako napravili nov korak k izboljšanju tekmovanja, hitreje pa bomo napredovali, če se nam bo pridružilo več sodelavcev in ne le predlagateljev. Predloge pač mora nekdo oživiti, kako težko je to, pa vemo iz svetih knjig. Vas in najine kolege vabim k aktivnejšemu uresničevanju naših zamisli za izboljšanje našega tekmovanja v znanju materinščine! Zoltan Jan SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Dne, 12. 10. 2000 je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Po našem vedenju je celotna zasnova ustanove, njena pooblastila, organizacija dela itd. nastal povsem brez sodelovanja strokovne javnosti. Prim. Delo 13. 10. 2000, št. 239, str. 2. 12. 10. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika [m. h. tegale prispevka v Slovlit začuda ne najdem]: Peter Weiss: V zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko potožim, da so za veliko večino slovenistov celo besedila, zapisana v bohoričici, "zaklenjena", saj je ne znajo brati. Škoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali v začetnih (v bohoričici pisanih, pa tudi poznejših) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hiše s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo še opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, poleg tega pa naj bi bilo še povito z blagom ali slamo. --- O tem, da smo tudi v stroki lahko omejeni, pa bi se dalo povprašati, recimo takole: na katerem materialu so zapisani Brižinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...? Zanimivo bi bilo videti rezultate. -------------------- Vabilo k sodelovanju na seminarju Slavističnega društva Slovenije seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje Nova Gorica, 16.--17. novembra 2000 In Nova Gorica, 23.--24. novembra 2000 Izpopolnjevalni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje je uvrščen v Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja in je ovrednoten z dvema in pol točkama. Predvideni sta le izvedbi v Novi Gorici. Prva bo za mentorje tekmovanja na vseh stopnjah, druga izvedba je namenjena le kolegicam in kolegom z osnovnih šol. V Dijaškem domu v Novi Gorici (Streliška pot 7) se bomo zbrali po 9.15 in pričeli z delom ob 10. uri. Rok za prijavo je podaljšan do zapolnitve prostih mest, ker zaradi kongresa Slavističnega društva nismo uspeli pravočasno izdati Kronike in opozoriti članov društva. Prednost imajo člani Slavističnega društva, ki lahko uveljavijo tudi popust pri kotizaciji. Kotizacija: za člane Slavističnega društva Slovenije 15.000 SIT, za druge (in za kolege, ki niso poravnali članarine) 18.000 SIT. Prijavi na obrazcu 1.201 priložite kopijo položnice o plačani članarini, da ne bo nesporazumov glede višine kotizacije, ki jo bodo šole poravnale po seminarju, ko bodo prejele račune. Letošnji predavatelji: 1. stopnja: Vlado Pirc (pomočnica pri vajah, vsaj pri 2. izvedbi -- Lidija Koceli); 2. stopnja Marija Sivec ali Darinka Leskovec-Rosc; 3. stopnja Valentina Kobal ali Sonja Starc; 4. stopnja Miriam Podsedenšek. Razpis letošnjega tekmovanja so šole prejele že septembra. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Tue Oct 17 20:12:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Tue, 17 Oct 2000 20:12:03 +0200 Subject: [Fwd: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ...] Message-ID: <39EC9673.CB581AD4@guest.arnes.si> -------------- naslednji del -------------- Vdelano sporočilo je bilo prečiščeno... Od: Vladimir Batagelj Zadeva: Re: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ... Datum: Tue, 17 Oct 2000 04:34:03 +0200 Velikost: 4177 Url: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20001017/d3111aa5/attachment.mht From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 06:45:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 18 Oct 2000 06:45:16 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na dvoje predavanj Message-ID: <004501c038be$b8752300$5b4602c1@ff.unilj.si> Primož Jakopin bo nastopil s preizkusnim predavanjem ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij. Naslov predavanja je Gradnja in uporaba besedilnih zbirk (četrtek, 19. 10., ob 10.00 v sejni sobi FF v 5. nadstropju). Ivan Pospišil in Miloš Zelenko s Češke bosta istega dne ob 16.20 v predavalnici 116 (prvo nadstropje FF) govorila o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 14:11:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 19 Oct 2000 14:11:21 +0200 Subject: [SlovLit] = O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <000901c039c5$b1a38c80$5b4602c1@ff.unilj.si> Vabila Spletki Pristni človeški stiki ============= Vabila 26. in 27. oktobra bo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti srečanje makedonskih in slovenskih slavistov. Za program konference pišite na oddelčno tajništvo (leonora.nardoni-grah na ff.uni-lj.si). Ob 120-letnici rojstva bo UMB 27. in 28. oktobra (v soboto in nedeljo) v Rogaški Slatini priredila mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju Francetu Kidriču. Nastopili bodo F. Bernik, J. Lipnik (glavni organizator), M. Hladnik, A. Ožinger, F. Bister, E. M. Hüttl-Hubert, J. Vodušek-Starič, K. Sturm-Schnabl, D. Dolinar, G. Kocijan, M. Potrata, A. Jembrih in S. Pulko. Vabljeni. 26. okt. ob 18.00 bo na primerjalni književnosti predavala Anne Ubersfeld: Methodes d'analyse des textes de theatre; dan kasneje pa ob 10.30 v Slovenskem gledališkem muzeju o tendencah v frc. gledališču. ============== Spletki Http://www.cultivate-int.org/ -- omrežna revija Cultivate Interactive z zanimivimi članki s področja humanistike. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- nekaj jpg-jev slavistov v Kanadi. =========== Pristni človeški stiki Diskutant Dan Price v forumu Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 20 08:37:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Oct 2000 08:37:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <003a01c03a60$2f839d80$6303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: Thursday, October 19, 2000 4:15 PM Subject: Re: [SlovLit] O pristnih človeških stikih Spoštovani! V splošnem dopuščam možnost, da je mogoče gojiti "resnične medčloveške stike" tudi po elektronski poti. Zagotovo pa za zdaj elektronska pot onemogoča "najplemenitejše medčloveške odnose" (v smislu P. Zidarja in napisa, ki ga je neki Kemperle /če me spomin ne vara/ prispeval na šolsko klop). Zato naj nam elektronsko sporazumevanje ne vzame preveč časa ... Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: slovlit Poslano: 19. oktober 2000 13:11 Zadeva: [SlovLit] O pristnih človeških stikih > Pristni človeški stiki > > Diskutant Dan Price v forumu Humanist > (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi > Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za > "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo > nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, > če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov > komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi > običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo > socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 22 11:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 22 Oct 2000 11:00:36 +0200 Subject: [SlovLit] Dodatek o gotici Message-ID: <004f01c03c06$8ceebb60$4903f9c2@hladnik> Iz medomrežnih labirintov, kamor se je potočil in se za 14 dni založil, je kapnil v Slovlit še naslednji odmev Petra Weissa na slovlitovsko diskusijo o gotici v srednji šoli: Spo*stovani gospod doktor Jan, ker ste iz stroke, vam v zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko poto*zim, da so za veliko ve*cino celo slovenistov besedila, zapisana v bohori*cici, zaklenjena, saj je ne znajo brati. *Skoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali pa v za*cetnih (v bohori*cici pisanih, pa tudi poznej*sih) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hi*se s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo *se opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, ob tem pa *se povito z blagom ali slamo. O tem, da smo tudi slavisti lahko omejeni, pa bi se dalo povpra*sati, recimo takole: na kateri material so zapisani Bri*zinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...; zanimivo bi bilo videti rezultate. (Na filozofski fakulteti v Ljubljani se je neko*c ve*cina brucev odlo*cila za kamen. Spomeniki in kamen, to menda gre skupaj. Podvpra*sanje bi lahko bilo: ali apnenec ali marmor?) Na dialektolo*skem predavanju kolegice Smoletove je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Na arheolo*skem predavanju kolega Ciglene*ckega je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Jutri bo *cisto zares na ZRC-ju predavanje o dinozavrih, na katerem bo glede slovenetskih korenin zelo glasen ... To tako, za vmes, da si malo popraviva slab ob*cutek ob tem sivem vremenu. Kljub njemu naj vam bo prijetno in prijazno. Peter From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 23 08:23:22 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 23 Oct 2000 08:23:22 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <002f01c03cb9$dcb15780$5b4602c1@ff.unilj.si> Prvo: naš predstojnik Vladimir Osolnik (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si) opozarja na razpis delovnega mesta rednega profesorja na celovški slavistiki (nasledstvo prof. dr. R. Neuhäuserja); kandidati morajo biti strokovnjaki za rusko, bosansko/hrvaško/srbsko in slovensko literaturo. Prijave sprejemajo do 31. oktobra, besedilo razpisa je v oddelčni pisarni. Drugo: Katarina Puc (Katarina.Puc na drustvo-informatika.si) pošilja vabilo k sodelovanju v jezikovni sekciji pri slovenskem Društvu za informatiko. Jezikoslovci zaželeni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 27 10:44:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 27 Oct 2000 10:44:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Makedonska_i_slovenečka_literatura Message-ID: <001d01c03ff2$1d702c20$7903f9c2@hladnik> Z Makedonci Spleteničenje =========== Z Makedonci Dogodki se prehitevajo, zato šele zdaj poročam o slovensko-makedonski konferenci z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah, ki se je začela včeraj, 26. oktobra, na slavistiki Filozofske fakultete. Od literatov so nastopili Dragi Stefanija, Nada Petkovska, Vladimir Osolnik, Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Saksida, Jadranka Vladova in Naume Radičeski, danes pa pridejo na vrsto še Aleš Bjelčevič, Peter Svetina, Marija Stanonik, Nina Anastasova-Škrinjarić, Alojzija Zupan-Sosič, Stojka Bojkovska, Boža Krakar-Vogel, Aleksandar Prokopiev in Irena Novak-Popov. Kako prav je, da nas kdaj kdo obišče in nas tako spravi skupaj v predavalnico -- sicer bi le bolj od daleč vedeli, kaj počnejo naši kolegi iz sosednjih kabinetov in kako to počnejo. Osebno me je razveselila izjava Marka Juvana, da ga pri literaturi najbolj zanimajo zveze med besedili. Če pogledam na svoje delo, lahko rečem nekaj podobnega. Le da mene bolj zanimajo tiste vezi, ki jih ustvarja sporočilo, oseba avtorja, časopis ali zbirka, v kateri so objavljena, snovne in motivne sorodnosti, Markota pa najbrž bolj tiste, ki se tičejo forme. Čeprav se lotevava različnih besedil, bi lahko, kaj Marko?, dali tej usmeritvi skupno ime, ustanovili svojo "šolo"? :-) Igor Saksida je v nastopu blestel s tipologijo mladinske literature in najbolj podrobno obdelal tisti del pojava, ki ga določa avtorska perspektiva. Igor, bi prenos težišča k bralcu kaj olajšal prizadevanje za splošno sprejemljivo definicijo? Jadranki Vladovi: Naše težave z definicijami (kaj je mladinska literatura, kaj je povest, kaj je trivialna literatura) izvirajo iz hotenja, zajeti bistvo pojava, kakor je izraženo v besedilu. Sam se zavzemam za definicije, ki izhajajo iz statistično raziskanih funkcij pojava, torej iz ugotovitev, iz kakšnih pobud in s kakšnim učinkom bralec konzumira naštete vrste besedil. Kjer take raziskave niso mogoče, naj obvelja dogovor, kaj pojmi natančno pomenijo (v stilu "postavimo, da ?"). Čisti strokovni pojmi so namreč samo pogoj in orodje za raziskave, ne pa njihov cilj. --- Bistrica Mirkulovska žal ni mogla priti v Ljubljano, Igor Grdina pa se je nastopu odpovedal, ker so ga v program uvrstili za kolega z nižjim akademskim nazivom. ============ Spleteničenje V Nuku vabijo k uporabi zgoščenke Bookfind Premier; zbirka služi za iskanje knjig v angleškem jeziku na tržišču. V diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) poteka debata o samoarhiviranju razprav, ki tako postanejo globalno dostopne strokovni javnosti (prim. tudi http://www.dlib.org/dlib/october00/10inbrief.html#HARNAD). Eno tako mesto, kjer lahko naložimo svoje članke, je menda http://www.cogsci.soton.ac.uk/~harnad/amlet.html. Http://www.nusaderenda.com/slo/besedila/neklicime.html -- M. Vlašič, Nuša Derenda, Ne kliči me, Boginja in Čez dvajset let (tri popevkarska besedila). Http://citeseer.nj.nec.com/cs?q=hypertext&submit=Search+Citations&cs=1 -- iskalnik humanističnih publikacij v spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 09:21:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Oct 2000 09:21:16 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Makedonsko-slovenska konferenca, od Vladimirja Osolnika Message-ID: <008601c04181$384b00c0$6003f9c2@hladnik> Miran, še enkrat hvala za ažurno poročanje o makedonsko-slovenski mednarodni znanstveni konferenci z mnogimi kakovostnimi prispevki tako gostov kot naših cenjenih kolegov. Dodal bi še besedo o kolegialnem oz. prijateljskem vzdušju, ki je dopolnjevalo delovno in konstruktivno dogajanje v predavalnicah. Kar zadeva udeležbo našega kolega I. Grdine, ki je bil napovedan v natisnjenem programu, ter nato ustno takoj za Tvojim referatom, mi še niso znani razlogi, ki so ga bili zadržali, da ni mogel priti. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vsem, cenjenim gostom iz Makedonije in vsem Vam, spoštovanim kolegom, članom našega Oddelka, ki ste se tega srečanja udeležili, prispevali k njegovi znanstveni tehtnosti, posebej vsem predavateljem in pripravljalni ekipi, zlasti Ireni Novak Popov, nato naši knjižnici, tajnicama, in študentkam, in vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Prisrčen pozdrav in hvala. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 31 22:27:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 31 Oct 2000 22:27:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <004301c04381$6a5b89c0$5c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v Rogaški Slatini) Analiza se dotika, zavedam se, hudo občutljivih reči, zato prosim za trezne pripombe. Http://www.toast2peace.com/ -- Gianni Rijavec in njegova priredba Prešernove Zdravljice. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 4 19:00:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 4 Nov 2000 19:00:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_se_bliža Message-ID: <000b01c04689$2e911da0$6803f9c2@hladnik> Hatetepejke Litija-Čatež ========= Hatetepejke Http://www-jime.open.ac.uk/00/ingraham/ingraham-t.html -- Esej Bruca Ingrahama o hipertekstu. Http://www.parc.xerox.com/spl/members/trigg/thesis/ -- Randall Triggs o hipertekstu. Naslove spletnih iskalnikov prepisujem iz zadnjega Mazzinijevega članka v Delu: http://www.oingo.com, http://search.twirlix.com, http://ragingsearch.altavista.com, http://www.alltheweb.com, http://www.google.com, http://www.ixquick.com, http://www.backflip.com/login.html. ========== Litija--Čatež Aleš Bjelčevič oznanja, da bo slavistično popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 16. novembra. Iz Ljubljane imamo vlak ob 6.50, v Litiji bomo ob 7.22; kjer počakamo mariborske udeležence (ti gredo iz Mb ob 5.50, v Litijo pa pridejo ob 7.32). Ljubljančani se bomo na železniški postaji v Ljubljani dobili ob 6.35. Nazaj potujemo po drugi, dolenjski progi. Ponavadi se vračamo s tistim ob 18.39 iz Velike Loke pod Čatežem. Komur ni do popivanja v Čatežu, lahko ujame vlak ob 16.32. V Ljubljani bomo ob 19.40 oz. 17.42. V Veliki Loki ne prodajajo vozovnic, zato je treba povratno vozovnico kupiti doma. Za skupine nad 6 je popust. Do Čateža je cca. 6 ur lagodne hoje z veliko postanki. Od Čateža do vlaka je slabo uro in pol. Poleg običajne pohodniške opreme (čevlji, marela in flaša za vino) prav pride svetilka za sestop s Čateža v Loko. =========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 06:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 06:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_literarne_večere Message-ID: <001c01c047b1$996524e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Lep pozdrav, v jeseni 2000 začenjamo z literarnimi večeri v knjigarni-kavarni Geonavtik (Kongresni trg 1, Ljubljana, bivša knjigarna Kazina, poleg mastne hamburgernice Rio na Dunajski c.). Prvi literarni večer bo ta torek, 7. 11. 2000, ob 21.00. Predstavila bova slovenskega pesnika in prevajalca mlade generacije, Primoža Reparja, predsednika društva Apokalipsa in glavnega urednika revije Apokalipsa. Poleg tega, da bo Repar bral svoje pesmi, ga bomo zapletli tudi v pogovor o njegovi poeziji, o poeziji nasplošno, o konceptu haikuja in še o čem splošno zanimivem za poslušalce. Poglejte si našo stran z imenom GEOLIT.SI, kjer boste zvedeli še kaj več o dogajanju, lahko postanete člani skupnosti, počvekate z drugimi člani in še kaj: http://communities.msn.com/GEOLITSI Če pa sami tudi pišete, ali pa poznate koga, ki piše in bi želel nastopiti kot predstavljajoči se pesnik/ca, pisatelj/ica, dramatik/inja ali celo pravljičar/ka na najinih literarnih večerih v kavarni Geonavtik, nama pišite na e-naslov: geolit na hotmail.com [...] Pravljičarka in pesnik: MAJA ŽORGA & GAL GJURIN From glavna.koza na email.si Mon Nov 6 09:23:45 2000 From: glavna.koza na email.si (glavna.koza na email.si) Date: Mon, 06 Nov 2000 09:23:45 +0100 Subject: [SlovLit] Zapiski! Message-ID: <973499024.3a066a9104a53@www.email.si> Končno stran, ki bo vrnila nasmeh na obraze študentkam in študentom slovenščine in/ali primerjalne književnosti (upamo pa, da ne bo onesrečila profesorjev :-)). Na Kozjih stezicah FFaksa lahko dobite preizkušene zapiske za večino predmetov, lahko pa pomagate še izboljšati skupno zbirko. Zakaj bi tratili denar za fotokopiranje, raje pojdite na http://kozjestezice.bizland.com! ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 09:56:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 09:56:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaj_za_iskanje_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <00b601c047cf$6eae6860$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: ULTRANET mailing lista Sent: 06. november 2000 8:24 Subject: Tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih > Pozdravljeni ! > > V petek, 10. novembra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje > po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za > cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal > bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev > informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. > > Ker je še nekaj prostih mest, vas prosim, da obvestite vaše kolege in > študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se > lahko prijavijo. Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in > telefon do zasedbe prostih mest. > > Lep pozdrav, > Gorazd Vodeb > -- > Gorazd Vodeb > National & University Library > Reference Dept. tel +386 1 20 01 198 > Turjaska 1, POB 259 fax +386 1 42 55 007 > SI-1000 Ljubljana > Slovenia e-mail gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 06:19:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 06:19:48 +0100 Subject: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <000901c04d31$58060660$5b4602c1@ff.unilj.si> >From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sun Nov 12 23:40:48 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič ======= Spoštovani! Sem učiteljica slovenščine v osnovni šoli. Imam nečaka na Dunaju. Zelo je navezan na Slovenijo -- Prekmurje, od koder je doma njegova mama. Kot otrok je preživljal počitnice pri meni v Prlekiji. Sistematičnega učenja slovenščine ni bil deležen, ujel je pa nekaj prleščine in prekmurščine. Sedaj, kot odrasel človek, bi se rad naučil "prave" slovenščine.Učil bi se sam-delno s pomočjo mame. Katere pripomočke bi mu lahko ponudila za začetno učenje slovenščine -predvsem pogovor in branje? Upam, da mi boste Vi kaj svetovali; zanima me, ali obstajajo kakšni priročniki, kasete, zgoščenke, računalniški programi in kje bi to dobila. PS Stran o učenju slovenščine za OŠ na internetu zelo rada obiščem in sem dobila tudi že mnogo idej za svoje delo. Čestitam vsem, ki se trudite pri tem! Prisrčen pozdrav iz sončne, a vetrovne Prlekije! Tončka Lovrenčec ======= Jaz poznam samo gradiva na http://www.matkurja.com/slo/country/visiting/language-learning.html in še nekaj dodatnega na http://www.ijs.si/lit/learn.html. Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 09:03:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 09:03:37 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <001801c04d48$3c4f7c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 13. november 2000 8:44 Subject: Re: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Spoštovana kolegica, na Filozofski fakulteti deluje Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Včasih pozabljamo na delo kolegov ... Lepe pozdrave Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 13. november 2000 06:17 > Zadeva: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo > > > >From Mira.Gregl na guest.arnes.si > >Sun Nov 12 23:40:48 2000 > >Return-Path: > >Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. > > > >Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz > >Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje > >slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 10:27:08 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 10:27:08 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <003201c04d53$e6ea1a20$5b4602c1@ff.unilj.si> >From meta.lokar na ff.uni-lj.si Mon Nov 13 10:05:02 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si To: slovlit na ijs.si Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Date: Mon, 13 Nov 2000 10:00:03 +0100 Spoštovani, na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Z lepimi pozdravi Meta Lokar ____________________________________ Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Tel.: (0)1 241 13 24 Faks: (0)1 425 70 55 http://www.ff.uni-lj.si/center-slo From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 14:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 14:00:36 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002901c04d71$b9958140$5b4602c1@ff.unilj.si> Meta Lokar (meta.lokar na ff.uni-lj.si) informaciji iz prejšnjega sporočila dodaja še naslednji seznam. Od: Lokar Meta Poslano: 13. november 2000 13:46 Za: slovlit na ijs.si U Č B E N I K I I N P R I R O Č N I K I Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Metka Čuk: Za začetek. Učimo se slovenščino. Ljubljana, 1999; četrta, popravljena in dopolnjena izdaja. Cena: 2.000,00 SIT Andreja Markovič: Učimo se slovenščino II. Ljubljana, 2000; ponatis prve izdaje. Cena: 2.000,00 SIT Mojca Schlamberger Brezar: Učimo se slovenščino III. Ljubljana, 1996; ponatis. Cena: 2.000,00 SIT Trije učbeniki predstavljajo zaokroženo celoto za delo v začetniških in nadaljevalnih skupinah. Zasnovani so na podlagi Standardov znanj slovenščine kot drugega jezika. Primerni so predvsem za pouk z učiteljem/mentorjem. Nataša Pirih: Slovenščina na koncu jezika. Ljubljana, 1999; ponatis prve izdaje. cena: 3.000,00 SIT Učbenik je zasnovan kot delovni zvezek in ne vsebuje slovničnih preglednic. Namenjen je nadaljevalcem na krajših tečajih. Učbenik je namenjen samo učenju z učiteljem/mentorjem. Metka Čuk, Marjanca Mihelič, Gita Vuga: Odkrivajmo slovenščino. Ljubljana 1995; ponatis. cena: 2.500,00 SIT Učbenik je primeren predvsem za tujce, ki slovenskega jezika še ne znajo. Razdeljen je na 10 lekcij, od katerih vsaka zajema svoj tematski sklop (npr. prosti čas, nakupovanje, predstavljanje idr.), poleg tega pa še teoretično razlago slovnice in praktične vaje. Hermina Jug Kranjec: Slovenščina za tujce. Ljubljana 1999; 10. natis. cena: 3.600,00 SIT Učbenik je namenjen pouku slovenščine kot tujega jezika na začetni in prvi nadaljevalni stopnji, primeren pa je tudi za samostojno učenje brez učitelja. Obsega 12 lekcij. Vsaka se začne z besedilom, praviloma v obliki dvogovora, ki obravnava tipične situacije iz vsakdanjega življenja. Hkrati pa zajema slovnično razlago povedne, stavčne in frazne zgradbe besedila ter veliko vaj. Ljubica Črnivec: Slikovno gradivo za slovensko besedo v živo. Ljubljana, 1995; ponatis. cena: 1.200,00 SIT Učbenik je namenjen predvsem pouku v začetniških skupinah. Tematsko je sistematiziran na podlagi dolgoletnih izkušenj dela z začetniki. Slikovno gradivo je uporabno kot osnovno gradivo in kot dopolnilo drugega učnega gradiva. Učbenik je primeren izključno za pouk z učiteljem/mentorjem. Andreja Markovič et. al.: Slovenska beseda v živo. Ljubljana, 1998. cena: 3.800,00 SIT Slovenska beseda v živo je učbenik, namenjen začetni ali nadaljevalnim stopnjam učenja slovenščine kot tujega jezika. Nastal je kot rezultat večletnega timskega dela lektorjev Celoletne šole slovenskega jezika. Učbenik je zasnovan na komunikacijskem pristopu, posamezne lekcije pa spremljajo posebej za to narejene fotografije in stripi. Marja Bešter in Ljubica Črnivec (ur.): Povej naprej. Ljubljana. 1996. cena: 1.500,00 SIT Povej naprej je priročnik metodičnih dejavnosti za pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika. Razdeljen je v tri sklope, glede na stopnjo uporabnikov, s svojimi vajami pa spodbuja komunikativni način učenja. Pri nastajanju učbenika so s svojimi prispevki sodelovali lektorji, ki poučujejo slovenščino kot tuji ali drugi jezik v Sloveniji ali v tujini. Marja Bešter (ur.): Skripta 1. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1997. cena: 1.000,00 SIT Priročnik je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika. Štirje prispevki posegajo v področje didaktike, in sicer Leopoldina Plut Pregelj poudarja pomen poslušanja kot temeljne in najbolj pogoste sporazumevalne dejavnosti, Katja Podbevšek predstavlja sestavine govorne kulture učitelja, Sonja Pečjak prikazuje različne načine preverjanja ravni razumevanja prebranega besedila, v prispevku Bože Krakar Vogel pa so mnogi predlogi, kako drugače obravnavati umetnostno besedilo. Marja Bešter (ur.): Skripta 2. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1998. cena: 1.000,00 SIT V drugi številki priročnika so prispevki Irene Novak Popov o književnosti, Erike Kržišnik o frazeologiji, Marje Bešter o preverjanju razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila, Darije Skubic o dialogu, seveda vse pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika, ter Ine Ferbežar o testiranju jezikovnih zmožnosti. Marja Bešter (ur.): Skripta 3. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1999. cena: 2.000,00 SIT Tretji zbornik Skripta vsebuje devet člankov, namenjenih izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika, predvsem na didaktičnem področju. V tretji številki so prispevki Ade Vidovič Muha: Imenska zveza v slovenščini, Vesne Mildner: Odpravljanje izgovornih napak v maternem in tujem jeziku, Mojce Jesenovec: Pravorečje in pravopis v učbenikih slovenščine za tujce, Mateje Pezdirc: Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot drugega jezika, Chikako Shigemori Bučar: Kako sem se učila slovenščino, Ljubice Černivec: Organizacija dela v razredu in Vesne Požgaj Hadži ter Mirjane Benjak: Nekonvencionalne oblike pouka. Ada Vidovič Muha (ur.): Skripta 4. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 2000. cena: 2.000,00 SIT Četrti zbornik Skripta vsebuje šest prispevkov z okrogle mize o Učbenikih in učnih pripomočkih za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki jo je decembra 1999 pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Erika Kržišnik piše o posredovanju slovničnega znanja v učbenikih slovenščine kot drugega/tujega jezika, Jana Zemljarič Miklavčič o Centrovih učbenikih za slovenščino kot drugi/tuji jezik in njihovi aplikaciji na obstoječo (in predvidljivo) mrežo naslovnikov, Marko Stabej o Centrovi informacijski banki učnih gradiv za slovenščino kot drugi/tuji jezik (CIBUGS), Jasmina Šuler Galos o posebnostih poučevanja slovenščine na univerzah v tujini, Nataša Pirih Svetina o poteh nastajanja učbeniškega gradiva za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, Jasna Honzak Jahić pa o lektorjevem videnju nastajanja učbeniške zasnove. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 14:47:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 14:47:01 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002b01c04e41$635aa6e0$0203f9c2@hladnik> >From Mojca.Vucajnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 16:28:58 2000 Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: ucbenik Date: Sun, 29 Oct 2000 09:18:34 +0100 Spostovana Toncka Lovrencec! Vem, da obstaja ucbenik za ucenje slovenscine, ki ga je izdala Mohorjeva druzba. Mislim, da bi bil bil ustrezen, ker je vsa razlaga slovenscine v nemskem jeziku. Zal popolnega naslova ne vem, mislim pa da je Sprachkurs Slowenisch; obstaja tudi kaseta; gradivo je precej zanimivo, sploh ce gre za nemsko govorecega. Mojca Vucajnk ========= Mojca, hvala za informacijo. Iz Cobissa dodajam še nekaj naslovov, ki utegnejo priti prav. Naslov Mohorjeve iz Celovca, kjer se knjige da naročiti, je http://www.mohorjeva.at/index.html. Lp miran WIESLER, Alois Überlebenskenntnisse in Slowenisch [Zvočni posnetek] : Slowenisch Sprachkurs / Alois Wiesler. - Klagenfurt : Norea, cop. 2000. - 2 CD (90 min, 30 sek) ; 12 cm ISBN 3-85312-017-2 811.163.6(072) COBISS-ID 441812 KRIŠTOF, Emil "Zdravo!" : Koroška vadi pogovor = "Seit wann?" : Kärnten übt sprechen : ein UNIKUM-Sprachkurs in vier Lektionen / [Autoren, avtorji Emil Krištof, Gerhard Pilgram, Helga Rabenstein ; Mitarbeit, sodelovanje Marija Smolić]. - Klagenfurt : Universitätskulturzentrum UNIKUM, [1998]. - [16] str. ; 15 cm Avtorji navedeni v kolofonu 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Pilgram, Gerhard [avtor] 4. Rabenstein, Helga [avtor] 811.163.6'374.82=112.2 COBISS-ID 227796 VRBINC, Miha Pozdravljeni! [Zvočni posnetek] : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 1 zvočna kaseta (ca. 25 min.) Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Na kaseti so besedila lekcij I do IV iz knjige "Pozdravljeni" --> hrbtna str. ovoja. - Audio adaptacija in režija, Audio Adaptierung und Regie Jože Vozny. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael 811.163.6-07(075.3)(086.74) 086.74:811.163.6-07 COBISS-ID 93396 VRBINC, Miha Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc ; [Illustration Walter Grudina]. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 269 str. : ilustr. ; 30 cm Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Podnasl. naveden na ov. - - Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch. - 1 zvočna kaseta ISBN 3-85013-507-1 811.163.6(075.4) 811.163.6(075.4)(086.742) COBISS-ID 39892 (378 +198 ats) SLOWENISCH / [Bearbeiter Anton Schellander und Marija Smolić]. - 6. Aufl. - München : Polyglott-Verlag, 1996. - 48 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Polyglott-Sprachführer ; 131) Kazalo ISBN 3-493-61131-5 1. Schellander, Anton [urednik] 2. Smolić, Marija [urednik] 811.163.6(035) COBISS-ID 219860 WIESLER, Alois Slowenisch [Dva medija], Wort für Wort / Alois Wiesler. - 2. Aufl. - Bielefeld : P. Rump, 1995 144 str. : ilustr. ; 15 cm 1 zvočna kaseta (Kauderwelsch ; Bd 69) ISBN 3-89416-259-7 (broš.) 808.63-07 COBISS-ID 40863233 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 15:54:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 15:54:35 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <002a01c04e4a$cef234a0$3b03f9c2@hladnik> Na strani http://www.gov.si/mk/slo/kajsedogaja/novice/nacion~1.htm lahko preberemo predlog slovenskega kulturnega programa, ki ga je nastal v času ministra Rudija Šeliga. Javna razprava o njem bo v Cankarjevem domu, Štihova dvorana, 27. novembra 2000 ob 17. uri. Svojo morebitno udeležbo sporočite na naslov organizatorja, revije Maska maska na mail.ljudmila.org. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 15 21:39:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Nov 2000 21:39:32 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <003301c04f44$29491640$7603f9c2@hladnik> >From: Vladimir Osolnik >To: Miran Hladnik >Sent: 14. november 2000 20:44 >Subject: Re: [SlovLit] NKP >> Dragi Miran, >> hvala za obvestilo o NKP. >> Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na >> srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor >> še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se >> želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright >> foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s >> Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi >> smotrno. >> V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se >> rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. >> Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so >> vsi drugi zasužnjeni. >> Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), >> kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. >> O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega >> sistema organizacije. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 08:29:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Sat, 18 Nov 2000 08:29:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=5BSlovlit=5D:_NKP_in_slovenščina_na_daljavo Message-ID: <002e01c05131$6f528420$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: Miran Hladnik Sent: 14. november 2000 20:44 Subject: Re: [SlovLit] NKP Dragi Miran, hvala za obvestilo o NKP. Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi smotrno. V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so vsi drugi zasužnjeni. Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega sistema organizacije. V. Osolnik ========= ----- Original Message ----- From: MGH To: Miran Hladnik Sent: 17. november 2000 19:27 Subject: Učenje na daljavo Spoštova gospa Mira! Prejela sem veliko uporabnih naslovov. Prisrčna hvala Vam in vsem Vašim sodelavkam in sodelavcem. Res sem vesela, da ste mi vsi tako izčrpno in hitro pomagali! Lep pozdrav Tončka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 21 13:01:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Nov 2000 13:01:12 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, ki jo posilja Zoltan Jan Message-ID: <009c01c053b2$c3182f00$1603f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 14. 11. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 22 Za mrzle deževne dne bi bila možna teza, da vesoljna slovenska slavistika nima kaj drugega početi kot brati nove strokovne publikacije, zato smo pohiteli s pošiljanjem še toplega izbora novih pogruntavščin, da ne bi kdo bogu po nemarnem kradel časa, kot se je reklo včasih, ko še ni bilo seminarskih nalog in referatov, seminarjev, napredovanj vseh mogočih oblik ... 2. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 21: Ko se nam je častna članica SD, prof. Mira Medved, zahvalila za čestitke ob njenem življenjskem jubileju, nam je prijazno poslala notni zapis uglasbitve besedila slavistične himne, o kateri je v 11. številki Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, dodala pa je tudi kopijo brucovske diplome. Besedilo himne smo objavili v 12. številki Kronike (upajmo, da se bodo letošnji bruci poleg novih besedil naučili na pamet tudi to). Podatke o brucovski diplomi objavljamo v Mali šoli ustvarjalnega pisanja, izvirnike pa ohranjamo v društvenem arhivu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 21, ki smo jo skušali poslati temle kolegicam: Mateja Bensa, Magda Pevc in Miriam Svete. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 10. 10. 2000 Tisk 21. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 73.702 SIT. 11. 10. 2000 Na strokovnem srečanju je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podelila svoja najvišja priznanja za razvoj knjižničarstva, Čopove diplome. Prejela jo je tudi naša članica, vodja Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prof. Alenka Logar Pleško. Iskrene čestitke! 13. 10. 2000 Katedra za odrski govor in umetniško besedo na AGRFT je izdala zbornik predavanj z aprilskega kolokvija o umetniškem govoru. Sedemnajst udeležencev (igralci, dramaturgi, režiserji, teoretiki, fonetiki, pedagogi, gledališki lektorji) je razkrilo težave ter predlagalo možnosti znanstvenih raziskav te vrste govora. Zbornik zaključuje anketa o odnosu igralcev do lektorjev. Publikacija je brezplačno na razpolago v knjižnici AGRFT (Nazorjeva 3, Ljubljana), sporoča naša članica, mag. Katja Podbevšek. 14. 10. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 14. 10. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nadomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. 14. 10. 2000 Od oktobra so na spletnem naslovu: www.solski-razgledi.com dosegljivi tudi Šolski razgledi. 15. 10. 2000 Založba Zavoda RS za šolstvo je izdala novo delo mag. Milene Blažič Modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ker avtorico, članico SD, poznamo kot strokovnjakinjo za pouk ustvarjalnega pisanja in branja, ki vodi tudi številne seminarje in delavnice za učitelje, se obeta zanimivo delo. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 01 30 05 113, faks 01 30 05 199, e-pošta: maja.hribar na guest.arnes.si. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so do 30. septembra 2000 diplomirale: Mateja Bensa, Katja Bogovič, Sabine Bračko, Zdenka Brumen, Andreja Ferko, Nives Grčar, Tanja Horvat, Judita Klamar, Zlata Kastelic, Ana Klemenčič, Nataša Knez, Natalija Kopčič, Darja Krajnc, Darja Ledinek, Danica Lorber, Andreja Malek, Irena Matko, Boža Ojsteršek, Tadej Ornik, Nadja Popović, Darinka Rojko, Andreja Rozman, Barbara Škorc, Tanja Tomšič, Bernardka Zalokar in Marija Zmagaj. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja na dekanatih do zamud, tako da se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 16. 10. 2000 Vljudno diskretno je prispela novica, da je po izteku mandata dr. Irene Novak Popov prevzel vodstvo Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vladimir Osolnik. Mnogo uspehov! 17. 10. 2000 Slovanska knjižnica se je z Gosposke zatekla v Einspielerjevo ulico 1 za Bežigradom. Čeprav Slavističnega društva Slovenije, ki ima vidno mesto v njenem življenju, ni nihče obvestil o otvoritvi novih prostorov, upamo, da se tudi sedanje generacije počutijo v njenem objemu tako lepo, kot smo se mi, ko smo trepetali pred ravnateljem dr. Francetom Dobrovoljcem, pa smo vseeno vedno imeli toplo čitalnico in vse, kar smo potrebovali, na enem mestu. V Ljubljani, glasilu Mestne občine Ljubljana (oktober 2000, št. 4., str. 30), je izšel zanimiv članek o ureditvi novih prostorov. 17. 10. 2000 Članici Slavističnega društva Slovenije in novoizvoljeni poslanki, mag. Majdi Potrata, želimo kar največ uspehov pri izpolnjevanju njenih novih dolžnosti, ki jim bo gotovo enako dobro kos kot vsem dosedanjim. Sicer pa v odgovoru na čestitko pravi, da z odhodom v poslanske klopi ne zapušča vrst bojevnikov za "slovenšč?no celo" in da bo skupaj s kolegi/cami, ki jih je v parlamentu iz šolske sfere največ doslej, storila bistveno več kot v prejšnji vlogi. S šolo, ki se ji je posvečala tri polna desetletja, ne misli pretrgati niti strokovnih niti osebnih stikov. 17. 10. 2000 Rektor Univerze v Ljubljani je slovesno promoviral tudi dve naši kolegici. Jožica Čeh je doktorirala s tezo Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi, Jožica Narat pa s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja. Obema iskrene čestitke! 17. 10. 2000 Ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij je dr. Primož Jakopin imel preizkusno predavanje z naslovom Gradnja in uporaba besedilnih zbirk. Glede na obseg inštrukcij, ki jih je slavistični srenji delil že doslej, ne dvomimo, da je svoje pedagoške sposobnosti odlično na ogled postavil. Ko mu iskreno čestitamo, izkoriščamo priložnost in ga javno vabimo v naše društvo. 18. 10. 2000 Ker smo izdajatelju Revije o knjigi poslali nekaj naslovov kolegov, ki bi jih utegnila zanimati obujena revija (vsi so prej pristali, da dobijo neobvezujoč ogledni izvod), smo sodelovali v žrebanju in bili izžrebani. Za nagrado smo danes prejeli knjigo prof. Andrijana Laha (ne Adrijana!) Vse strani sveta, v kateri obravnava slovensko potopisje od Knobleharja do današnjih dni. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 19. 10. 2000 Založbi Rokus smo oddali rokopis četrtega zvezka obnovljene Slavistične knjižnice, v kateri bodo letos izšla tri dela (Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, Zoltan Jan: Poznavanje slovenske literature v Italiji in Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih). Kolegica Alenka Gložančev je te dni pregledala tudi ozalide svoje knjige. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA * * * Častna članica SD, prof. Mira Medved je našla besedilo slavistične himne, o kateri je v 11. št. Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, pozneje pa nam ga je poslal avtor, sedaj že pokojni častni član SD, prof. Jože Dular, in smo ga objavili v 11. številki. Tokrat objavljamo besedilo brucovske diplome, ki so jo prejeli bruci leta 1938. Risbo, v kateri bi lahko prepoznali odsev legende o Ateni, ki je Zevsu skočila iz glave (prva stran diplome prikazuje, kako iz brucovskega odela skoči zrel študent), je napravil Maks Jeza, ki je padel v partizanih na Gorenjskem. Komisijo so sestavljali Boris Misja, zeleni car, Jože Dular, prvi prisklednik, in Ivan Rob, drugi prisklednik, ki so ga kot partizana ustrelili Italijani. * * * My, Seleni zar sa urejdno ?posnamo, de to ?merdejzno bruzu?ko unó Miro Womer u na?ho krokar?ko dru?hno gori usamemo ino de od ?ih mall ta negraushni bruzu?h neima vezh ?uje selene farbe naprej perns?hati ino ?e more s vinam ino ojgjam ker?titi. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 20. 10 2000 Lansko akademsko leto se je dokončno zaključilo, saj je izšla tudi zadnja lanska številka Jezika in slovstva, v kateri so poleg utemeljitve predlogov za razglasitev častnih članov in za podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije objavljeni tudi tile članki: Horst Dippong piše o tehniki oziralne zveze in oziralnih zaimkih, Bojana Stojanović- Pantović obravnava proučevanje srbskega ekspresionizma, Aleksander Bjelčevič protestantski silabizem, Mojca Hočevar analizira angleška zemljepisna imena v slovenskem prevodu vodnika po Londonu, metodične izkušnje pri pripravah literarnih večerov na srednjih šolah podaja Melita Furlan, Mateja Pezdirc Bartol pa poroča o raziskavi bralnih navad Slovencev. Še posebej smo veseli prijaznega članka Toneta Smoleja ob jubileju Evalda Korena. Po glasovih iz zakulisja se zdi, da je naslednja številka že v tiskarni. Člani Slavističnega društva imajo pri naročnini 30-odstotni popust. Naročila prejema uredništvo revije, ki ima sedež na Aškerčevi 2 v Ljubljani. 23. 10. 2000 Ob vstopu tolminskega projekta za ureditev rojstne hiše Cirila Kosmača v program evropske skupnosti Genius Loci je predstavil pomen pisateljeve dediščine častni član SD, prof. Janez Dolenc. 25. 10. 2000 Na ljubljanski slavistiki sta Ivan Pospišil in Miloš Zelenko iz Češke predavala o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. 25. 10. 2000 Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je od spontanih začetkov doživljalo vzpone in padce, vendar se zadnja leta ponovno razvija in širi, s tem pa so povezane nujne vsebinske in organizacijske izboljšave. Z letošnjo temo Odločitev za jezik želimo ob evropskem letu jezikov poudariti pomen jezika v današnjem medkulturno in komunikacijsko vse bolj prepletenem svetu ter njegovo pomembno vlogo na vseh področjih posameznikovega in narodovega življenja. Naslov tekmovanja omogoča razmišljanje: -- o pomenu jezikovne samobitnosti pa tudi jezikovne raznovrstnosti, -- o potrebi spoznavanja različnih socialnih in funkcijskih zvrsti materinščine za posameznikov in narodov razvoj, -- o nujnosti kulturnega sobivanja materinščine v družbi s sosedskimi in svetovnimi jeziki. Novosti v zadnjih letih. Od šolskega leta 1997/98 se vključujejo v tekmovanje tudi dijaki srednjih poklicnih šol. Poskrbeli smo za dodatno seminarsko izobraževanje. Seminar za mentorje Cankarjevega tekmovanja v Novi Gorici, ki ga organizira Slavistično društvo Slovenije; tematska predavanja nadgrajuje z delom v delavnicah. V šolskem letu 1999/2000 smo prvič izvedli seminar za ocenjevalce spisov v višjih razredih osnovne šole in poskušali dodelati merila vrednotenja in ocenjevanja za prvo stopnjo. Revija Slovenščina v šoli pred tekmovanjem objavlja strokovne prispevke, ki dodatno pojasnjujejo vsakoletno razpisano tematiko. Vsakoletni posvet mentorjev na Vrhniki razkriva mnenje slovenistov o tekmovanju; organizatorji upoštevamo uresničljive pripombe. V lanskem šolskem letu smo uvedli menjavo esejev za 2., 3. in 4. stopnjo med posameznimi slavističnimi društvi in tako skušali zagotoviti večjo objektivnost. To poskušamo doseči tudi z dvakratnim ocenjevanjem esejev in oblikovanjem ocenjevalnih obrazcev ter natančnejšimi navodili za vrednotenje pisnih izdelkov. Poskrbeli smo tudi za sorazmerno hitro in natančno obveščanje o tekmo-vanju, na spletni strani Zavoda RS za šolstvo pa razen razpisa, pravilnika in rezultatov objavljamo tudi dodatno študijsko gradivo za posamezne stopnje. Sorazmerno hitro je pripravljen Zbornik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da je aktualen. V njem so predstavljene tudi naloge vseh stopenj in prinaša izbrane odlomke iz ustvarjalnosti tekmovalcev, vendar ne zbuja pričakovanega zanimanja, čeprav je primerno študijsko gradivo za učitelje in učence. Za najboljše tekmovalce ("diamantnike") in njihove mentorje Zavod RS za šolstvo organizira dvodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Na okrogli mizi na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru 6. oktobra 2000 sem kot koordinator tekmo-vanja opozoril na težave, ki se pojavljajo pri organizaciji in izvedbi. Številni razpravljalci so navajali svoje izkušnje in predlagali konkretne predloge, da bi tekmovanje postalo še kakovostnejše. Določeni problemi so težko rešljivi. Zavedamo se finančne neustreznosti v zvezi z (ne)nagrajevanjem mentorjev, vendar smo vezani na skromna sredstva. Sestavljalci nalog bodo poskrbeli za dostopnost razpisane literature in natančne točkovnike. Predlagano je bilo, naj se skrajša čas med šolskim in vseslovenskim tekmovanjem, vendar je to zaradi številnih tekmovanj iz znanja težko upoštevati, saj bi morali spreminjati ustaljeno koledarsko razporeditev. Tekmovanje se ne more širiti, saj je na meji obvladljivosti. Morebitne spremembe so zaenkrat mogoče znotraj ustaljenega sistema. Na predlog številnih mentoric, ki učijo v nematuritetnih programih oz. štiriletnih strokovnih šolah in so opozorile na različne razmere, ki vplivajo na uspeh tekmovalcev (manjše število ur slovenščine v teh programih štiriletnih srednjih šol), bodo organizatorji razmislili o čimprejšnji razdelitvi tretje in četrte stopnje na gimnazijske in negimnazijske programe; merilo naj bi bilo število ur slovenščine v štirih letih. S tem se povezuje sprememba Pravilnika, saj bo potrebno za vse stopnje uvesti premični prag, rezultati pa bodo morali biti objavljeni istočasno. Pravilnik lahko spremenita organizatorja (upravni odbor Slavističnega društva Slovenije in organi Zavoda RS za šolstvo). Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije bo na redni decembrski seji obravnaval predlagane spremembe. Udeleženci okrogle mize so potrdili upravičenost in smiselnost našega tekmovanja in z dobronamernimi predlogi konstruktivno prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju, poroča koordinator tekmovanja in vodja okrogle mize Vlado Pirc. 25. 10. 2000 V reviji Glas bralnega društva Slovenije se člani lahko poučijo, kako potekajo priprave na posvet o različnih strategijah branja, ki bo 4. in 5. aprila prihodnje leto. Sedež Bralnega društva je v NUK-u. 26. 10. 2000 V sklopu priredivev ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana je častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, v Goriškem muzeju predavala o rokopisnem gradivu v slovenščini od 16. do 19. stoletja. Prim. Marjan Drobež: Pričevanja o slovenskem jeziku v Gorici, Novi glas 2. 11. 2000, št. 40, str. 6. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik 1. člen Ustanovi se Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik (v nadaljevanju: urad) in organizira kot vladna služba z delovnim področjem, določenim s tem sklepom z namenom, da povezuje nosilce političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje ter pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore, ki se nanašajo na jezikovna vprašanja. 2. člen Urad opravlja predvsem naslednje naloge: - sodeluje z znanstvenimi, izobraževalnimi ter drugimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji; - sodeluje s pristojnimi ministrstvi pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika; - spremlja uresničevanje zakonskih določb, ki se nanašajo na slovenski jezik in o tem vsaj dvakrat letno poroča vladi; - opozarja pristojne organe na neuresničevanje zakonskih določil, ki se nanašajo na slovenski jezik in predlaga ukrepe za izboljšanje stanja; - skrbi za vključevanje jezikovne politike v nacionalne programe; - spremlja uresničevanje nacionalnih programov v delih, kjer se nanašajo na slovenski jezik; - (so)financira programe in projekte, ki so namenjeni uveljavljanju, promociji in razvoju slovenskega jezika, - daje fizičnim in pravnim osebam pojasnila o slovenski knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih, o možnostih jezikovnega izpopolnjevanja odraslih ter o jezikovnih pravicah državljanov Republike Slovenije in tujcev na območju Slovenije; - obravnava pripombe in pritožbe pravnih oseb in državljanov v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika; - izdaja lepake, zgibanke in drugo propagandno gradivo o slovenščini; - obvešča javnost o usmeritvah in odprtih vprašanjih jezikovne politike; - sodeluje s sebi podobnimi organizacijami iz drugih držav; - opravlja druge strokovne naloge, za katere ga pooblasti vlada. 3. člen Urad vodi direktor. Direktorja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Direktor je za delo urada odgovoren Vladi Republike Slovenije oziroma njenemu generalnemu sekretarju. 4. člen Urad ima svet, ki je njegovo posvetovalno telo. Svet je sestavljen iz članov, ki jih imenuje direktor urada izmed predlogov, ki jih dobi od fakultet s področja dela urada, vsake od univerz in raziskovalnih inštitutov za slovenski jezik. 5. člen Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu izda na predlog direktorja urada generalni sekretar Vlade Republike Slovenije v tridesetih dneh po uveljavitvi tega sklepa. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. * * * (Uradni list RS, št. 97-4110/2000. Objavljeno 20. 10. 2000, velja od 21. 10. 2000. Objavljamo izvirno in torej nelektorirano besedilo, zato nismo dodali manjkajoče vejice in izboljšali še česa) 25. 10. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije (št. 92, str. 3--16) je v nakladi nekaj tisoč izvodov izšel Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet na predlog dr. Zoltana Jana, ki je pooblaščen, da predstavlja predlagatelja. 25. 10. 2000 Na inštitutu za slavistiko dunajske univerze so odkrili bronasti relief Franceta Prešerna, nekdanjega dunajskega študenta prava. Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je govoril o Prešernovih sedmih letih študija na Dunaju med letoma 1821 in 1828, svoje nemške prevode Prešernovih pesmi je bral Klaus Detlef Olof, Ervin Koestler pa je prikazal slovensko književno dogajanje po pesnikovi smrti. Vili Vuk v Večeru (25. 10. 2000) med drugim komentira: Namesto da bi bilo domače kulturno občinstvo že po malem utrujeno od Prešerna [?], je zdaj Prešernovo leto v fazi mrzlice: mrzlično denacionalizirajo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in hišo njegove smrti v Kranju, spomeniške službe iščejo rešitve, da bi zavarovale stavbno izvirnost na obeh objektih, Prešernov gaj išče izvajalce za prenovo, Prešernov muzej čaka zidarje... Ni dvoma, da se je velika pričakovanost ob Prešernovem letu dodobra sesula. "Ruševina" je še bolj boleča, če ne pozabimo še na dvoje let, ki bi ju letošnji koledar lahko vpisal v svoj čas: 2000 je tudi Slomškovo leto in je prav tako Trubarjevo leto zaradi Katekizma in Abecedarija, Slovencem danih leta 1550. 26. 10. 2000 Na Oddelku za primerjalno književnost v Ljubljani je Slovensko društvo za primerjalno književnost gostilo Anne Ubersfeld, ki je predavala o metodah analize gledaliških besedil. Dan kasneje pa je v Slovenskem gledališkem muzeju spregovorila o tendencah v francoskem gledališču. Upamo, da so ne glede na usodo zakona o slovenščini poskrbeli za kako slovensko besedo. Zagnano pripravljajo tudi novembrski predavanji. Dr. Boris A. Novak bo govoril o simbolizmu v liriki, dr. Andrej Blatnik pa bo govoril o kratki zgodbi. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Kolegica Alenka Šalej iz Velenja bo najverjetneje pripravila tečaj alternativnega učenja uradnega jezika RS za 30 odstotkov prebivalstva, ki jim slovenščina ni materni jezik in se tako prizadevno trudijo s tem jezikom, da na vrata svoje "radionice" napišejo PRIDEM NENADOMA! 26. 10. 2000 V okviru 35. Borštnikovega srečanja se je včeraj popoldan na Malem odru SNG Maribor pričel simpozij Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Simpozij je bil zamišljen kot poseben dogodek, ki naj obeleži jubilej, 35-letnico Borštnikovega srečanja, hkrati pa sovpada z milenaričnimi in findesieclovskimi "obračuni" na vseh področjih. Prispevki udeležencev simpozija so že izšli v posebnem zborniku. Kermaunerjevemu prispevku sledijo: Primož Jesenko (Vzgibi komičnosti v predstavah Vita Tauferja -- fragmenti iz študije o Tauferjevi režiserski poetiki), Saša Helbel (Življenjska in umetniška pot Dušana Jovanoviča), Mojca Kreft (Zakaj razmišljam o slovenski dramatiki in o gledališču ali nedokončana zgodba o Antigoni), Nenad Prokič (Slovenski konkvistadorji, seznam slovenskih udeležb na BITEF-u), Vinko Möderndorfer (Gledališče in slovenska dramatika v II. polovici 20. stoletja), Denis Poniž (Popisovanje slovenske dramatike in njene usode v letu gospodovem 2000), Heinz Klunker (Tuj pogled na slovensko gledališče), Draga Ahačič (Neposrednost igre in pomenska polnost govornega izraza kot idejnoestetska zamisel Gledališča ad hoc) in Dušan Moravec (Novi repertoarni tokovi v prvem desetletju Mestnega gledališča ljubljanskega). Simpozij, ki ga moderira Ivo Svetina, je ubral drugačen vrstni red. Uvodni je bil prispevek Heinza Klunkerja, sledili so Tomaž Toporišič, Denis Poniž in Mojca Kreft. Prvi simpozijski dan -- udeležil se ga je tudi minister za kulturo Rudi Šeligo -- se je zavlekel v večer, večina dela pa je ostala za današnji drugi del pogovora. Iz članka Petre Vidali (Večer, 26. 10. 2000). 27. 10. 2000 Ob 120. obletnici rojstva Univerze v Mariboru poteka danes in jutri v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju in nekdanjem predsedniku SD, Francetu Kidriču, ki ga je organiziral predstojnik mariborske slavistike, dr. Jože Lipnik. Nastopili so France Bernik, Jože Lipnik, Miran Hladnik, Anton Ožinger, Feliks Bister, Eva Marija Hüttl-Hubert, Jera Vodušek-Starič, Katja Sturm-Schnabl, Darko Dolinar, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Alojz Jembrih in Simona Pulko. Med udeleženci simpozija je bila tudi vnukinja Franceta Kidriča in hči Borisa Kidriča Marjetka. Rojstna hiša na Knežcu nedaleč od Rogaške Slatine, kjer je ustvarjal svoja znanstvena dela, je bila pred leti preurejena v muzej (tudi o Borisu Kidriču in NOB na Kozjanskem) in je zdaj že precej let zaprta. Številni članki v dnevnem časopisju. LJUDSKO IZROČILO * * * Skorajda vsi pomembni možje v zgodovini slovenskega naroda so bili tudi strastni gobarji. In tak je bil tudi prof. dr. France Bezlaj. Ko je bil že akademik, je vsako gobarsko sezono okupiral počitniško vilo SAZU na Bledu in vneto gobaril. Ko so akademiki občudovali njegove trofeje, je na vprašanje, kje je našel tako čudovite gobe, odgovarjal: "Ah, tam daleč za Jelovico. Ko pridete do planinske koče, hodite še kakšne tri četrt ure po malo slabo uhojeni stezi in najdete čudovite borovnice." "Že, že, toda jurčki?" "Ja, oprostite, potem pa je treba še naprej in za tretjim ovinkom na jasi levo rastejo dišeče maline." Po tretjem ali četrtem dodatnem pojasnilu, med katero je vpletel tudi kakšno etimologijo, so se nadležni radovedneži navadno le spomnili, da gobar nikoli ne izda svojega gobišča, če hoče tam še kdaj nabrati gobe. Profesorjeva soproga je vsako vrsto gob pripravila po posebnem receptu in vedno poudarjala, da ima vsaka goba svojo jed. * * * 28. 10. 2000 Na Premu so se dostojno oddolžili spominu na rojaka, pesnika, prevajalca, esejista in kritika Bogomila Faturja, ki je bil rojen 28. oktobra 1914, umrl pa v Ljubljani pred desetimi leti. Na rojstni hiši na Premu je pesnikova hči Lea Fatur odkrila spominsko ploščo. Slavnostni govornik, pesnik in akademik Ciril Zlobec je na literarnem večeru v daljšem in imenitnem nagovoru spregovoril o Faturjevem pesniškem in drugem literarnem delu. Prevedel je več kot sto del iz francoskega, nemškega, italijanskega, srbohrvaškega in češkega jezika. Ko mu je bilo komaj 19 let, ga je Josip Vidmar leta 1933 uvrstil v antologijo Slovenska sodobna lirika, vendar je na svojo prvo pesniško zbirko moral čakati vse do leta 1947, potem pa je po več kot 25 letih izdal v kratkem času kar tri zbirke in veliko pesmi v Sodobnosti, ki jo je tedaj urejal Ciril Zlobec. Faturjeva družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano, ko je bilo Bogomilu šele devet let, vendar so mu rodni Brkini vtisnili svojevrsten pečat. Knjižnica Makse Samsa iz Ilirske Bistrice je leta 1986 izdala bibliografijo Faturjevega pesniškega, prevajalskega in esejističnega opusa. Prim. Primorske novice 30. 10. 2000, št. 87, str. 48. 2. 11. 2000 Zgrinjajo se seminarske naloge kolegic in kolegov, ki so se udeležili slovenskega slavističnega kongresa v Kopru. Še vedno se najde kdo, ki ni prebral navodil za izdelavo naloge in ne priloži podatkov, ki so potrebni, da se izda potrdilo za napredovanje v strokovne nazive, večina pa čuti potrebo, da pohvali osrednji slavistični dogodek letošnjega leta. Dve kolegici sta poslali tudi dva šaljiva utrinka, mnogi izdelki bi zaslužili objavo ? 2. 11. 2000 Letos večina referentov na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru spoštuje rok za oddajo rokopisov, tako da bo Zbornik lahko kmalu izšel. Kolegica Maja Đukanović iz Beograda se opravičuje za zamudo, ki jo je zakrivila elektrika in z njo povezana elektronika: "Vem, da zveni neverjetno, toda zamujam zaradi elektrike. Nimamo je tudi po 10 ur na dan, potem pa zmanjka časa za vse opravke, ker gre nekako vse na elektriko." 2. 11. 2000 Ob okrogli mizi se je sestal izvršilni odbor SD z novim in starim predsednikom med damama in vneto pretresal, kako si predati dediščino in nadaljevati delo. Vsak čas se bodo poleg že objavljenih pričeli pojavljati še novi razpisi za dejavnost v letu 2001, tako da je treba že zdaj oblikovati program za prihodnji slavistični kongres, izbrati kraj, vsebino, predavatelje itd. Kroniko je treba nadaljevati, pa naj stane, kar hoče. Stari predsednik je obljubil, da bo še nekaj časa skušal iste stvari povedati z drugimi besedami, vendar prav dosti več kot napovedati izid knjige na 160 načinov tudi on ne zna. Bilo je sicer malce negotovosti pred vso grmado prihajajočih obveznosti, toda tudi množica novih zamisli, tako da so vsi pozabili na družinske obveznosti tistega popoldneva (otroci niso mogli k telovadbi, Mme Jan je vlažna prezebala v avtu, neka mamica in očka sta zaman čakala sinčka, neka skripta so ležala neodprta ...). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES ALI DUHOVNA SORODNOST STAREGA IN NOVEGA PREDSEDNIKA SD * * * Na neko vabilo, da se oba predsednika udeležita sestanka, ki naj bi se zaokrožil s kulinariko, je stari predsednik SD potrdil udeležbo lakonično in lapidarno: "Doslej nisem zamudil še nobene hrane." Novi predsednik je bil bolj izčrpen v svoji potrditvi: "Na Miklošičevo prinašam velik, prazen in žejen trebuh -- še nikoli me ni razočaral, do sedaj je našel vse gostilne." * * * Čas, ki ga pred obedom navadno zapolnimo z neobvezujočim kramljanjem, sta predsednika namenila izmenjavi gobarskih izkušenj. Oba uživata ob uživanju jurčkov (pa tudi drugih gob se ne branita). Novi predsednik SD jih uspešno nabira in najde vse, kar raste od Maribora do Goriškega. Stari pa še nobenega gobana ni našel sam, tudi tedaj ne, ko so drugi hodili mimo njega z zvrhanimi košarami. * * * 3. 11. 2000 Dnevno časopisje povzema predlog zakona o slovenščini kot uradnem jeziku RS, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet RS na predlog drž. svetnika, dr. Zoltana Jana. Prim. Z zakonom predpisana slovenščina: Predlog svetnika Zoltana Jana, Primorski dnevnik 2. 11. 2000, št. 254, str. 5; Slovenščina "uzakonjena", Primorske novice 3. 11. 2000, št. 88, str. 2; več člankov in komentarjev je objavljenih tudi v Škratu, št. 7--8. 4. 11. 2000 Naše ladje v tujini. Ker Komisija za slovenščino na tujih univerzah konec letošnjega poletja ni organizirala poslovilnega kosila, preden so lastovice/lektorji odleteli v mrzle kraje, smo toliko bolj veseli, da se je prof. Andrej Šurla oglasil iz Sosnovca, pomembnega torišča slovenistike v Poljski, ki ima občasno več študentov slovenščine kot oba slavistična oddelka v Sloveniji skupaj. Sporoča, da jih bo 12. novembra obiskal Tomaž Šalamun. Z letošnjo nagrajenko SD, dr. Agnieszko Będkowsko-Kopczyk, ki je tudi predsednica Društva poljsko- slovenskega prijateljstva, pripravljata tradicionalni večer, na katerem se zbere in zabava večina katoviških študentov slavistike, ki jih je treba naučiti peti slovenske ljudske pesmi. Pri učenju slovenščine je kot uspešno metodično sredstvo uporaben tudi nogomet ter slovenski upi in obupi na prvenstvu. Mladega kolega bomo pogrešali pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje in pri oštevanju uredništev športnih časopisov zaradi jezikovnih malomarnosti, vendar želimo njemu in še ostalim petdesetim lektorjem slovenščine na univerzah v tujini uspešno akademsko leto. 4. 11. 2000 Uvodnik v novo številko revije Literatura (št. 111/112, september--oktober 2000) sta prispevala Aleš Debeljak in Andrew Wachtel, predstojnik katedre za slovanske jezike in književnost na Northwestern University v Chicagu. Naslovila sta ga Kako pisatelj ostane pomemben po koncu komunizma, gre pa za "provizorično skico" projekta, ki ga avtorja skupaj pripravljata. Andrew Wachtel je tudi intervjuvanec revije, spraševala ga je Tanja Lesničar Pučko. Poezijo objavljata Marjan Strojan (Fantazijska pokrajina) in Lucija Stupica (Pesmi). Proza: Evald Flisar: Tri zgodbe s poti, Andrej Blatnik: Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, Nina Kokelj: odlomek iz romana Sviloprejka in Hodnik. Ameriški filozof Richard Rorty je predstavljen z dvema esejema, Pragmatizem brez metode ter Naključnost sebstva. V Refleksiji Barbara Pogačnik razmišlja o Odtisih Nika Grafenauerja, Nataša Velikonja pa o Djuni Barnes. Druge celine predstavlja pravkar pri Alephu knjižno izšli Jacek Podsiadlo, zadnja izmena je Američan Andre Dubus. V Kritiki so pod drobnogledom Peter Semolič s Krogi na vodi, Uroš Zupan s Pesem ostaja ista: življenje v glasbi, Brina Svit s Smrtjo slovenske primadone, Uta Ranke Heinemann z Ne in amen: napotilo za verski dvom ter Thomas Pynchon z Mavrico težnosti. Prim. Večer 4. 11. 2000. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE * * * Umetnost je državi nevarna. Država je umetnosti nevarna. * * * Zemlja izraža svojo lepoto v rožah, človek v umetnosti. * * * Misli Srečka Kosovela v izboru Jolke Milič Naročila in pojasnila o dvojezičnem izboru Kosovelove poezije Ves svet je kakor - Tutto il mondo e come: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). 8. 11. 2000 Zdi se, da bo letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru dosegel enega temeljnih ciljev in spodbudil večje strokovno zanimanje za avtorsko narečno leposlovje. V današnjih Delovih Književnih listih (št. 259, str. 28) so predstavili svoje poglede letošnji referenti Jože Pogačnik, Marija Stanonik, Marija Pirjevec Paternu, Miha Obit, pa tudi Marko Terseglav in Marjan Tomšič. 8. 11. 2000 Slovenski PEN klub je ob 15. obletnici smrti Mire Mihelič pripravil simpozij, NUK pa razstavo o njenem delu Ure mojih dni. Med svojim predsedovanjem je uredila, da je 37 slovenskih pisateljev dobilo stanovanja. 9. 11. 2000 Zaključila se je epopeja tajnice SD, ki je po pol leta različnih opravkov in kilogramih papirjev dosegla, da je Slavističnemu društvu Slovenije priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. S tem smo tudi uradno upravičeni do javnih sredstev (če si jih bomo znali izboriti in izmoledovati). 10. 11. 2000 Tone Pavček je nekoč izjavil: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo." In tako je Založba Rokus v portoroških hotelih Morje pripravila dvodnevni simpozij (Skrivni) dnevnik ustvarjalnega branja ali kako povečati priljubljenost branja v osnovni šoli, katerega sporočilo je dr. Igor Saksida zaokrožil z besedami: "Noben otrok naj ne bi bral za kazen." Seminar je pokazal možnosti za uporabo učbeniških kompletov Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja ter Skrivne bralne zaklade za vse razrede osnovne šole. Založba je poskrbela tudi, da so vse obravnavane knjige na razpolago pri njihovi prodajni službi, in se dogo-vorila tudi za ponatise. Ker se je prijavilo več kot 300 kolegic in nekaj kolegov za povrh, kaže, da ga bodo še ponovili. V katalogu Založbe Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, najdemo skorajda pol Slavističnega društva Slovenije. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 259, str. 29 (Književni listi); Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2 itd. 10. 11. 2000 Na radiu Ars je članica SD Alenka Kraigher Gregorc gostila častnega člana SD, akad. dr. Jožeta Toporišiča. 10. 11. 2000 Grmada dela z zaključevanjem priprav na seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki bo v prihodnjih tednih dvakrat izveden v Novi Gorici, udeležilo pa se ga bo nad 150 kolegov in kolegic. 10. 11. 2000 NUK je pripravila krajši brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo, sporoča Gorazd Vodeb. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) Med ustvarjanjem svoje naloge o mestu narečja pri pouku slovenščine je kolegica Lilijana Fijavž iz Križevcev svojo pedagoško prakso razširila tudi na lastni naraščaj in skušala petletnemu prleškemu sineku razširiti življenjske razsežnosti s polglasnikom. Ko mu je nekega večera namenjala premalo pozornosti, se je pohvalil: "Mama, jaz pa vem, kako se pravilno po slovensko reče pé:s!" "No, kako?" "P?s." Ker je bila mami navdušena nad čistim polglasnikom, nadobudnež nadaljuje: "Mama, jaz vem tudi, kako se reče samici od psa." "Res?" "Ja, reče se küsa," in seveda v narečnem izrazu za psico uporabi pristni prleški dolgi u s preglasom. 11. 11. 2000 Skorajda 15.000 zadovoljnih obrazov se je videlo na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža. Med triurnim pohodom so imeli vmesne postojanke, kjer so pokušali domače dobrote in seveda pravkar dozoreli cviček. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2. 12. 11. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 8, str. 14--17) piše dr. Jože Ciperle o petem rektorju Univerze v Ljubljani, dr. Francetu Kidriču. Ko se je s prava prepisal na slavistiko, je v Jagićevem seminarju že takoj prvi teden dobil referat o Rybnikove izdaje ruskih bylin. Leta 1948 se je razočaran umaknil z Univerze, ki je po njegovem mnenju "postala boljša srednja šola". 12. 11. 2000 Brambovci za francoščino so razglasili največje jezikovne prestopnike. Prvo mesto pri uvajanju frangleščine je osvojil obrambni minister, ker je od svojih vojakov zahteval, da izboljšajo angleščino, ker jo bodo potrebovali pri sodelovanju z Natom. Na drugo stopničko so postavili predsednika upravnega odbora letalske družbe, ki je zahteval, da se piloti s svojimi rojaki v kontrolnih stolpih pogovarjajo v angleščini. Na tretji sramotilni steber so pribili kmetijskega ministra, ker je spletna stran ministrstva za kmetijstvo v angleščini. Za slovenske razmere je vse to že utečeno in samoumevno, le sramotilnih stebrov nimamo, ker menda sploh ni nič narobe z javno rabo slovenščine. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 15. 13. 11. 2000 Prva dama vesoljne slavistike, dr. Alenka Šivic Dular, je sklicala šesto sejo Organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega komiteja za pripravo 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani. Obravnavali so poročilo o zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja (Zagreb, 16.--18. oktober 2000), trenutno stanje organizacijskih priprav, poročilo o finančnih vprašanjih, se dogovorili o nalogah v letih 2000 in 2001. 13. 11. 2000 Do 11. decembra 2000 bo v Celovcu predbožična razstava treh dežel -- Koroške, Slovenije in Italije. Iz vsake naj bi sodelovalo vsaj pet razstavljavcev. Težišče razstave so predmeti ljudske umetnosti, ki so povezani z božično in zimsko tematiko, sodelovali pa bodo med drugim npr. tudi akademski kipar Kojedic iz Kranja in vrhunski koroški slikar Bernad Svetnik. Pri organizaciji prireditve je pomagala dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike. 14. 11. 2000 Založba Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, je izdala delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo v zadnjem triletju devetletke Naš časopis, Pripravili so ga Miha Mohor, ki je strnil svoje bogate izkušnje pri ustvarjanju šolskih časopisov, Manca Košir, ki ni članica SD, in Marija Stanonik, ki je ustvarila drugi del zvezka, v katerem je prikupno podala osnovno znanje in praktične napotke pri zbiranju slovenskega izročila. Ker se zbiranje ljudskega izročila vedno bolj širi, je zapolnila vedno bolj zevajočo vrzel. Pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Thu Nov 23 19:29:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Thu, 23 Nov 2000 19:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] eKnjiga d.o.o. Message-ID: <3A1D61EF.9B92C15B@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Pošiljam naslov eKnjige d.o.o., kjer je kar nekaj reči z našega področja: SloBes - računalniški izobraževalni program za slovenski jezik, EPIS - priročnik pravil slovenskega pravopisa v knjižni in elektronski obliki, dopisovalnica, klepetalnica in drugo. Morda to že poznate, meni je novost. http://www.kazalo.net/ Lep pozdrav, Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:11:49 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:11:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletičnin_svet Message-ID: <002501c055dd$70731ee0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Litija--Čatež Nova knjiga ================ Spletke Http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/slo/idxslo.html -- mariborska slavistika se predstavi. Http://www.velenika-stropnik.si/ -- Ivo Stropnik in njegova Velenika: poezija, založništvo, lektoriranje in še marsikaj drugega. Http://www.rtvslo.si/tomazevsvet/ -- oddaja TV Slovenije Tomažev svet, slovenščina za najmlajše. Http://www.solski-razgledi.com -- Šolski razgledi. Http://wos.isitrial.com/ -- servis Web of Science omogoča dostop do baz podatkov z indeksi citiranosti v Science Citation Index Expanded, Social Sciences Citation Index in Arts & Humanities. Iz Aleševe pošte: "A ti poznaš iskalec po knjigarnah in antikvariatih www.bookfinder.com? Dobra stvar, zajema antikvariate angleško, nizozemsko in nemško govorečih dežel. Odkril sem ga včeraj, pa me je že koštal 600 šilingov." ============ Litija--Čatež 16. novembra 2000. Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka lahko nagnal šele sprevodnik v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. ============ Nova knjiga Anka Sollner-Perdih sporoča, da je Elena Tomova prinesla iz Sofije 1027 strani obsežni Starob"lgarski rečnik 1 (A--N), ki je tam izšel lansko leto, in ga izročila oddelčni knjižnici. Darovala ga je doc. dr. Julija Bautova, direktorica Inštituta za bolgarski jezik pri Bolgarski akademiji znanosti. lp miran From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:43:00 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:43:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Še?= enkrat Message-ID: <3A1E0DF4.733FE0BD@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Še enkrat pošiljam pravi naslov eKnjige, kjer najdete že omenjene vsebine. http://www.eknjiga.si/ Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 12:15:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 12:15:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_spletičine Message-ID: <005f01c0592c$78c54080$2b03f9c2@hladnik> Http://www2.arnes.si/%7Eksmmazz/gradisnik/zgodba.html -- Branko Gradišnik, Neobjavljena zgodba (iz Mistifikcij). Http://www.preseren.net -- "uradna" Prešernova stran založbe Pasadena. Http://www.lii.org -- Librarian index to the Internet. Http://www2.arnes.si/~jignja/pesmi/ver2/ -- ene nove pesmi. Http://www.poljub.com/knjiznica/verzi/index.shtml -- verzi o ljubezni ini poljubljanju. Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- ljubezenske poezije v obilici. Http://www.megusar.bizland.com/ -- zgodbica Zgodbica o potovanju in uživanciji "loških pirovcev. Http://sicris.izum.si -- nove spletne strani znanstvenih projektov in bibliografij pri MZT. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 20:16:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 20:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <000f01c0596f$bb2b6880$7503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: miran stuhec To: Miran Hladnik Sent: Monday, November 27, 2000 4:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > Spoštovani kolega > > Žal mi je, da nisem mogel poslušati tvojega predavanja. Očitno pa se mi je > ponudila priložnost, da o temi povem nekaj besed. > Prepričan sem, da so za literarno ZGODOVINO potrebni tudi podatki, ki kažejo > na različne okoliščine, v katerih je določen literarni opus nastajal. Nočem > jim sicer pripisovati prevelikega pomena, a dejstvo je, da s posebnega > vidika opozarjajo na stanje stvari. (Tudi sam se jim pri svojem delu ne > morem izogniti.) Zato se prav nič ne čudim tvoji ugotovitvi o citiranosti > Franceta Kidriča. To po moje ne kaže na nikakršne retro procese v slovenski > literarni vedi, ampak opozarja, da imajo njegove po večini zanesljive > ugotovitve vrednost tudi danes. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, > na kakšen način in v koliki meri jih bo vključil v svoje raziskovanje. To > velja seveda tudi za "novodobni pozitivizem". Ali ne govorimo o pluralizmu v > literarni vedi? > Mislim torej, da ni dobro zavzemati apriorna stališča in da nam tudi > pretekli vidiki in metode pa tudi terinologija lahko pri našem delu > koristijo. Konec koncev, ali nista na primer tudi pojma fabula in siže že iz > "pradavnine" pa ju lahko še vedno s pridom uporabljamo. In takih primerov je > seveda še cela vrsta. Pomembno je, da je vsak posamezen raziskovalni koncept > pregleden, notranje usklajen in trden ter da odpira nove možnosti in vodi do > novih spoznanj. > Bodi dovolj. Slišim, da ste bili na Popotovanju veseli kljub dežju, da se > tudi tekoče omame niste branili in da ste živi in menda tdi zdravi prišli do > konca. No, to me pa veseli. > Lep pozdrav. > Miran > ----- Izvorno sporočilo ----- > Od: "Miran Hladnik" > Za: "SLOVLIT" > Poslano: 31. oktober 2000 22:27 > Zadeva: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > > > Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden > > pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v > > Rogaški Slatini) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 29 13:28:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 29 Nov 2000 13:28:29 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenska besedila en gros Message-ID: <004101c059ff$e18b28e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.laramusic.com/slo/besedila.htm -- Lara Baruca, besedila glasbenih komadov. Http://www.ijs.si/lit/sedem.html-l2 -- Jožef Žemlja (Prešernov rojak), Sedem sinov, "povest u pesmi" (1843). Http://www.ijs.si/lit/janez2.html-l2 -- Ferdo Kočevar (iz Žalca), Mlinarjev Janez ali Uplemenitenje Teharjanov (1892, ponatis knjige, ki je najprej izšla leta 1859). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 08:37:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 08:37:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Vse_za_Prešerna Message-ID: <001a01c05aa0$69c59ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rkc.si/slomsek/ -- Anton Martin Slomšek: Basni in zgodbe, pesmi, pridiga, pregovori. Gregor Strniša, To je živa čarovnija. Pod tem naslovom bosta 7. decembra 2000 ob 18. uri na OŠ Prežihoveg Voranca na Prežihovi ulici 8 v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar pripravila večer Strniševe poezije, posvečen 70-letnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku bo pogovor o pesniku. Danes ob 9.00 se na SAZU začenja dvodnevni Prešernov simpozij. Zanj smo izvedeli iz javnih občil in v roki nimamo programa. Pač pa si lahko ogledamo program mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-prijavljeni.html in http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-zacasniprogram.html. Vabi na njegov slovesni začetek v ponedeljek, 4. dec., ob 9.00 v Okrogli dvorani stolpnice na Trgu republike 3. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 18:21:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 18:21:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_romantični_pesnitvi_še_enkrat Message-ID: <002201c05af2$2e9b77a0$1903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, November 30, 2000 3:03 PM Subject: Simpozij na spletu Miran, ali niso fajn obnovljene spletne strani našga simpozjona!! Imamo celo [kompleten program, obvestilo medijem in] vse povzetke: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html. M. From Jelena.Konickaja na flf.vu.lt Sat Dec 2 14:45:52 2000 From: Jelena.Konickaja na flf.vu.lt (Jelena Konickaja) Date: Sat, 2 Dec 2000 15:45:52 +0200 (EET) Subject: [SlovLit] slo.leposlovje In-Reply-To: <200010211205.OAA09097@voruta.vu.lt> Message-ID: Dragi kolegi! Imam eno vprasanje: ali je mogoce najti spletne sezname knjig iz slovenskega leposlovja, literarne vede in slo. jezikoslovja, ki so zdaj v knjigarnah Ljubljane (recimo)? Ker me zanima: sem v Litvi, rada bi kaj nasla, ko sem poskusila, naletela sem samo na sezname angleskih knjig. Lepo pozdravljam, Jelena Konickaja, univerza v Vilni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 2 18:29:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Dec 2000 18:29:10 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: asciidarij Message-ID: <002901c05c85$63ea9e60$1303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Jaka Zeleznikar To: Simon Krek Sent: Saturday, December 02, 2000 1:41 PM Subject: asciidarij > > > novo delo spletne umetnosti > ASCIIDARIJ > Slovenska, radikalno nadgrajena različica Typescape-a, > > bo na ogled na razstavi (in trenutno zgolj na razstavi) > > Pevec, > ne bogat > al sloveč. > > Narodni Muzej Slovenije, Ljubljana 3.12.2000 - 8.2.2001. > > Razstava je v osnovi posvečena dr. Francetu Prešernu, > otvoritev bo to nedeljo, 3.12 (presenetljivo, kaj ne?) > ob 19h. > Slavnostni govornik bo Milan Kučan. > > Pisno vabilo za vstop ni potrebno, > > vabljeni! > > klik, > jaka > http://www.verygoodnetart.org > http://www.verygoodnetart.org > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 07:23:24 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 07:23:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešeren_brez_meja Message-ID: <002c01c05dba$b6a76da0$5b4602c1@ff.unilj.si> Iz pariškega pisma Mateje Pezdirc Bartol sem izrezal (kar brez dovoljenja, Mateja, oprosti) naslednjo prešernovsko notico: > Tudi v Parizu nismo pozabili na Presernovo obletnico, vceraj namrec je > bila v organizaciji slovenskega in bosansko-hercegovskega veleposlanistva na > madzarskem institutu predstavitev novega prevoda Presernovih Poezij v > francoscino. Prevod je delo Kolje Mićevića, bosenskega prevajalca,ki je v > francoscino prevedel tudi Dantejevo Bozansko komedijo. Ob tej priloznosti je > spregovoril o svojem videnju pesnika in njegovih evropskih razseznostih (te > sta v uvodnih govorih poudarila tudi oba veleposlanika). Zbralo se nas je > kaksnih sto castilcev Presernove besede, v njegovem duhu je potekala tudi > krajsa pogostitev ob slovenski kapljici. Tri zanimivosti: prevajalec je > Preserna po kakovosti uvrstil med Baudelaira in Mallarmeja; v prevodu > magistralnega soneta je ohranjen akrostih, ki pa se, ker Francozi ne poznajo > sklonov, glasi PRIMICOVA JULJA; avtor spremne besede je nas predstojnik, > prof. Vladimir Osolnik. > > LP iz francoske prestolnice > Mateja ======== Http://www.pesminagajivke.f2s.com/ -- zbirka pesmi o češplah, tičkih in drugih tuzemskih rečeh. Http://www.emka.si/emka/More_Articles_By_sale.asp?Action_ID=36 -- Ponujajo zastonj Prešernove Poezije! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:24:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:24:34 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <001101c05e27$d5b02440$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:33:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] Klemen Pisk, Visoko in nagubano prapocelo Message-ID: <003b01c05e29$135ff620$5b4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Received: from mail.siol.net (odin.siol.net [193.189.160.10]) for ; Mon, 4 Dec 2000 19:22:28 +0100 (MET) Moja druga pesniska zbirka Visoko in nagubano prapocelo, ki je pred enim tednom izsla pri novomeski zalozbi Goga, je dobila svojo predstavitveno stran - pet pesmi iz zbirke, spremna studija Primoza Zevnika in se kaj na naslovu: http://www.angelfire.com/pa/pisk/vavo.html Klemen Pisk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 7 17:56:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Dec 2000 17:56:28 +0100 Subject: [SlovLit] Nekaj berila za konec tedna Message-ID: <000701c0606e$a6c56fc0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.press.umich.edu/jep/06-02/bjork.html -- empirična študija o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti. Http://ilex.cc.kcl.ac.uk/wlm/essays/achallc2000/hyperbib.html -- raziskave hiperteksta. Http://kark.uib.no/engelsk/index.htm -- sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu. Http://www.eon.si/utopija/besedila.asp -- besedila ansambla Utopija. Http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=12391 Tule je knjiga Nikole Miloševića o antični poetiki, v okolici pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič. lpmh From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 8 14:49:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Dec 2000 14:49:01 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <002701c0611d$9f44b580$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: 08. december 2000 10:03 Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Spoštovani kolegi Informacija o besednih zakladih. Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na precej vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije OECD o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal zaprepaščujoče slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: a) njihov besedni zaklad majhen in b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo povezovati v smiselne enote. Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, stran 13) se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali v povprečju nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih besed ob dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah pričelo zaostajati za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni pretirano domnevati, da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad povprečnega slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad pišočega profesionalnega novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, lahko dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega novinarja). Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni beseda obvlada. Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav verjetno pretirana. Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali definicije ali razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je podatek povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v vseh petih volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, Webstrov slovar ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 gesel. Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za faktor 10 previsok. Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 besed med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh Prešernovih samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). Groba ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je precej pod 10,000; skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo današnji maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih jezikoslovcev, še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive študije, tudi z doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če bi se problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki so za take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem pri računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega gesla za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do tri možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave zanimale, sem pripravljen pomagati. Lep pozdrav vsem Jure Zupan ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 10:01:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 10:01:29 +0100 Subject: [SlovLit] = V_tednu_okrevanja_od_praznovanj_obletnice_rojstva_našega_največjega_... Message-ID: <002401c0641a$240e0600$2703f9c2@hladnik> Dvakrat hatetepe Re: Besedni zaklad naših dijakov ======= Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- National learning: Scholars and cultural nationalism in the nineteenth century, mednarodni in interdisciplinarni projekt, ki ga je ob nedavnem simpoziju predstavil njegov vodja Joep Leerssen. Http://www.drobtinice.com -- Miha Mazzini, Drobtinice, "kultni roman" osemdesetih. =========== Besedni zaklad naših dijakov Date: Fri, 08 Dec 2000 15:23:53 +0100 From: Jaka Zeleznikar Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov [?] sicer pa, če nekdo govori o 80.000 besedah to še ne pomeni veliko kaj pomeni beseda? ali je hiša in hiše ena beseda ali sta dve? in tako naprej in nazaj po slovnici + kvaliteto izrečenega/napisanega verjetno težko merimo (zgolj) po številu različnih uporabljenih besed, kaj ne? klik, jaka ========= lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 17:40:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 17:40:14 +0100 Subject: [SlovLit] Novi CLCWeb - tudi o slovenski primerjalni knjizevnosti Message-ID: <001101c0645a$366cad20$7103f9c2@hladnik> From: "Marko Juvan" To: "slovlit" Pravkar je na spletnih straneh univerze Purdue (ZDA) izšla 4. letošnja številka spletne revije CLCWB: Comparative literature and Culture - A WWWeb Journal http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb00-4/contents00-4.html. V tematskem bloku, posvečenem Zgodovinam in koncepcijam primerjalne književnosti, sodelujejo nekateri zelo ugledni pisci (npr. Dev, Kushner, Tatlow idr.), pa tudi naša Jola Škulj in Krištof Jacek Kozak. Kozak. Širšo literarnovedno javnost seznanja z zgodovino in dosežki slovenske primerjalne književnosti. V isti številki recenzira še Juvanovo monografijo Intertekstualnost. M. Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 13 07:20:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Dec 2000 07:20:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_osvaja_spet Message-ID: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenščina osvaja splet Slovenščina osvaja svet ========= Slovenščina osvaja splet Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi v slovenščini! Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači iskalnik. ========= Slovenščina osvaja svet From: Olena Dzyuba To: Miran Hladnik Sent: Monday, December 11, 2000 4:37 PM Iz pisma: "Zaporozski pedagoski univerzitet je doneo odluku o pocetku nastave slovenackog jezika i literature (to je prvi put u Ukrajini, a mi ovde u Kijevu cemo se potruditi da isto tako pokrenemo kod nas slovenistiku); imaju vec nekoga ko ce im predavati jezik, a za knjizevnost spremaju jednu devojku koja ce ove godine pisati diplomski, a kasnije i kandidatski rad, o O. Zupancicu i knjizevnosti moderne u poredenju sa ukrajinskim modernom." ========= lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Dec 13 14:56:34 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 13 Dec 2000 14:56:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina?= osvaja spet References: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A378012.1C8CAC77@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > > Slovenščina osvaja splet > Slovenščina osvaja svet > > ========= > > Slovenščina osvaja splet > > Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi > v slovenščini! > > Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači > iskalnik. najdi.si ni domač, je uvožen in poslovenjen opendirectory project, kar se tega tiče, je Kura bolj "naša" klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 08:15:09 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 08:15:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._23_pošilja_Zoltan_Jan_=2885_KB=29 Message-ID: <001d01c06a54$98a32640$5b4602c1@ff.unilj.si> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 22. 12. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 23 Ker sta tajnica in blagajničarka Slavističnega društva Slovenije preveč pridni, so ostali dobri možici, ki nas obiskujejo v teh prazničnih dneh (Miklavž, Božiček, dedek Mraz), brez darov za člane SD. Kongresniki in udeleženci novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje so že prejeli potrdila s točkami, pozabljivcem pa je hudiček prinesel opomine za plačilo članarine. Ostanejo pa drugačna pričakovanja. Mnogo nepozabnih doživetij in prazničnih radosti, ki jih boste pomagali ustvariti! 14. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 22: -- Članica SD, prof. dr. Meta Grosman, je zadnjo številko Kronike prebrala tako natančno, da je opazila drobno napakico (in nanjo opozorila): sedež Bralnega društva Slovenije že dolgo ni več v NUK-u (Turjaška 1), ampak na Zavodu RS za šolstvo (Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana), kjer domuje predsednica njegovega upravnega odbora (in članica SD), prof. Milena Ivšek. Verjamemo, da se bodo naše kolegice in kolegi pogosto obračali na društvo in z njim sodelovali, saj jim lahko veliko pomaga pri privzgajanju bralne kulture. -- Naša redna bralka Jolka Milič se boji, da bi prišlo do nesporazuma in da bi morda kdo lahko razumel, da se samo trideset let ukvarja s prevajanjem Kosovela. Več kot trideset let je namreč minilo od objave prvih prevodov. Pomisel: glede na njeno energijo in na njeno letošnjo bero samostojnih knjižnih objav se zdi strah odveč, če neobremenjeno preberemo: "Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj [...]." (Prim. Kroniko 25. 8. 2000, št. 21, str. 101.) 14. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 22, ki smo jo skušali poslati Irmi Vrečko in Jožici Dolinar. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 14. 10. 2000 Tisk 22. številke Kronike: 160.114,30 SIT, poštnina: 73.702 SIT. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost za poštne storitve hoče Pošta Slovenije od nas dodatnih 144.991,10 SIT. ---------------------------------- NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. septembra do 23. novembra 2000 diplomirali: Suzana Adžič, Ana Kolenc, Rebeka Koncilija, Irena Kristan, Tatjana Kuhar, Marjeta Luživec, Jasmina Pečovnik, Tomaž Peternel, Kristina Pritekelj, Miha Rubin, Andreja Štefe, Varja Tavčar, Jonatan Vinkler, Klara Zidanšek in Helena Žabkar. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja do zamud, zato se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. ----------------------- 14. 11. 2000 V letošnji deseti številki revije Sodobnost (str. 1481) je Jolka Milič začinila svoje poročilo o mestu slovenske književnosti v novi izdaji Garzantijeve Literarne enciklopedije (Milan 1999) in obelodanila svoj novi kviz: "I piu significativi za poezijo (poudarjam: najpomembnejša za poezijo) pa je ta peterica: Kovič, Menart, Zlobec, Pavček in ... uganite, kdo še -- literarni kviz! -- Kdor ugane, dobi štiri MAXI sladolede in enega JEŽKA (velike sladolede za pesnike iz slovite pesniške štirice, ježka za zadnjega "signifikativnega pesnika". 14. 11. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah koprskega slovenskega slavističnega kongresa. Prejeli smo petdeset nalog, med katerimi so nekatere zrele za objavo in dodatno osvetljujejo obravnavano tematiko, veliko je izvirnih didaktičnih pristopov in bogatih šolskih izkušenj, še posebej so zanimive ocene novih učbenikov, ki bi avtorjem prišle prav pri oblikovanju popravljenih in dopolnjenih ponatisov. Žal smo morali tri naloge zavrniti, ker so bile preveč na hitro "skup spravljene" in so vsebovale tudi pravopisne napake; nekaj je podtaknjenih del, ki so bila očitno že unovčena, šest kolegic kljub pisnim navodilom, ki so jih prejele v kongresnem gradivu, ni poslalo vseh za izdajo potrdila potrebnih podatkov; dve sta dvakrat poslali enaki nalogi (očitno se jima zdi en izvod premalo za pridobitev točk); nekaj spodrsljajev sem zagrešil tudi sam, a se hvala bogu ni nobena prizadeta preveč hudovala. Nekateri mislijo, da želimo pisemske ovojnice z izpisanim naslovom prejemnika potrdila zato, da imamo manj stroškov, ne vedo pa, da enega naslova ni težko napisati, če pa prepisuješ na ducate naslovov, napraviš kar nekaj napak in porabiš veliko časa. Tiste, ki so poslale premajhne ali prevelike pisemske ovojnice (najprimernejše so velikosti A5), bodo prejele pač pomečkana potrdila. Kljub vsemu je bilo letos razmeroma malo nesporazumov, povsem popoln pa niti elektronski stroj ni. Ko bo tajnica SD zbrala pogum (potrdila na predpisanih obrazcih je zelo zoprno izpisovati), bomo razposlali okrog dvesto točk, ki se upoštevajo pri napredovanju v strokovne nazive, vsi udeleženci kongresa pa so lahko dobili potrdila za napredovanje v plačilne razrede. Še nekaj poročil in kakšen kilogram obrazcev in za kongresom bomo pospravili, če se kdo iz ustanov za nadzor ne bo domislil še česa. Seveda je do dotacij še dolga pot, in če ne bi imeli lastnih sredstev, ne bi bilo mogoče poravnati vseh zajetnih računov. 14. 11. 2000 V včerajšnji Mladini (št. 46, str. 64) prof. Mihael Bregant ocenjuje knjigo Bohinjske pravljice, ki jo je pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov izdala prof. Marija Cvetek, dolgoletna knjižničarka na ljubljanski slavistiki. Kot se za založnika spodobi, je zbirko bohinjskih anekdot, šal in drugih zgodb bogato ilustriralo osem slikarjev. Prepričani smo, da bo tako kot njena prva knjiga Naš voča so včas zapodval (1993) zbudila veliko pozornost. Čeprav je treba ta besedila slišati v živo, kot smo jih na zborovanju v Bohinjski Bistrici, upamo, da kolegica pošlje kakšno smešnico za pokušino tudi v Kroniko. 14. 11. 2000 Po številnih in nenavadnih zapletih sta Janez Stergar, predsednik glavnega odbora SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), in dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo, v petek, 3. 11. 2000, podpisala Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Spremembe, ki nimajo posebej določenih datumov uveljavitve, bodo začele veljati takoj po objavi v Uradnem listu RS. Z njimi se raziskovalci in drugi zaposleni v tej dejavnosti izenačujejo s povišanji plač, ki so jih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju podpisali aprila letos. SVIZ je po zadnjih povišanjih plač v zdravstvu že pripravil nove zahteve in jih bo v prihodnjih dneh poslal vladi. 14. 11. 2000 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je v Zagrebu 13. in 14. novembra priredila deveto znanstveno zborovanje o hrvaških narečjih. Na njem so sodelovali tudi trije sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani: Danila Zuljan-Kumar je nastopila s prispevkom Pomensko-skladenjski premiki v beneškoslovenskih govorih, dr. Peter Weiss in Karmen Kenda-Jež pa s prispevkom Skladenjski podatki v (slovenskem) narečnem slovarju. 15. 11. 2000 Delovi Književni listi (št. 265, str. 31) nadaljujejo objavljanje izvlečkov iz referatov o slovenski narečni književnosti, ki so bili predstavljeni na koprskem slovenskem slavističnem kongresu. Pozornost so pritegnili Júlia Bálint Čeh, Maja Đukanović, Karmen Kenda-Jež in Martina Piko Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (ni članica Slavističnega društva Slovenije). 15. 11. 2000 V obsežnem intervjuju je častni član SD, akad. dr. France Bernik, spregovoril o aktualnih dilemah SAZU in v odgovor na očitke Svetovnega slovenskega kongresa (oktobrski posvet o slovenski znanosti na Bledu), da Slovencev iz tujine med člani SAZU skorajda ni, pojasnil, da jih pač ni nihče predlagal za člane. Prim. Delo 15. 11. 2000, št. 265, str. 26 (Znanost). 16. 11. 2000 Tradicionalni, ekskuzivni pohod Od Litije do Čateža. Čeprav dr. Alešu Bjelčeviću ni član Slavističnega društva Slovenije, povzemamo njegovo poročilo iz Hladnikovega SlovLita: Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka nagnal sprevodnik šele v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik ljubljanske slavistike Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. 16. 11. 2000 Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center- slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). 16. 11. 2000 V Novem glasu (št. 42, str. 3, 6) je izšel celostranski pogovor s prof. Andrejo Duhovnik - Antoni, svetovalko za italijanske državne šole s slovenskim učnim jezikom. 16. 11. 2000 V 18. številki revije Svobodna misel (naslednica TV15, glasila Zveze združenj borcev NOV) je Milenko Strašek opisal zanimive raziskave in razlage napisa na Jurijevi kapelici na Svetih gorah, ki sta jih opravila tudi člana SD, dr. Jurij Rojs in dr. Vlado Nartnik. Naslov uredništva: TV15 -- Svobodna misel, Dvoržakova 12, p. p. 1707, 1000 Ljubljana. 16. 11. 2000 Še preden se je častna članica SD, prof. Božena Orožen, oddahnila po predavanju Prešeren in štajerski Slovenci, ki ga je 6. t. m. pripravila v okviru celjske univerze za tretje življenjsko obdobje, je napisala spremno besedilo za literarno-glasbeni večer Prešeren in njegovi pesniški slovanski sodobniki, ki sta ga izvedli Osrednja knjižnica in Glasbena šola v Celju. In ker je ravno bila pri pisalnem stroju, je natipkala še seznam "slovenističnih" obletnic v letu 2001, ki bo gotovo spodbudil katero izmed pokrajinskih SD, da poživi svoje delovanje. 17. 11. 2000 V petek, 3. novembra 2000, je Koroška dežela v Beljaku podeljevala avstrijsko koroškim gospodarskim podjetnikom nagrade in priznanja ARTECO 2000. Za sponzorstvo v kulturi ga je prejelo tudi dvojezično Gostišče -- penzijon Lausegger iz Podna. Podprlo je etnografske razstave Kmečko orodje za zimo (1999) in Od zrna do kruha iz črne kuhinje (2000). Razstavi sta bili uresničeni v sklopu filmskega projekta z naslovom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju, ki ga vodi slavistka celovške univerze in članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger (http://www.kwfilm.at). 17. 11. 2000 V Murski Soboti se je pričelo dvodnevno, že peto nacionalno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2000. Revija Otrok in knjiga je popoldne pripravila simpozij na temo Etika v mladinski književnosti, ob 20. uri pa so slavnostno podelili nagrado večernica 2000, katere pokrovitelj je ČZP Večer. Letos jo je prejela pisateljica Polonca Kovač za knjigo Kaja in njena družina. Pokrajinska in študijska knjižnica je pripravila tudi priložnostno razstavo vseh 65 mladinskih literarnih del, ki so se letos potegovala za nagrado večernica. 18. novembra je po srečanju izšel tudi zbornik, v katerega so pisatelji in drugi udeleženci prispevali še svoje besedilo na dogovorjeno temo, ki jo določijo na samem srečanju. 17. 11. 2000 SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti) je še pred volitvami zavrnil predlagane spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ker ministrstvo ni upoštevalo nobene naše zahteve po zmanjšanju zahtevnosti napredovanja. Na sestanku 20. 10. 2000 je dr. Lovro Šturm sprejel argumente za olajšanje napredovanja v naziv svetovalec. Za pridobitev tega naziva bo namesto sedanjih 5 let treba imeti naziv mentor le 4 leta, število točk iz strokovnega izobraževanja za pridobitev naziva svetovalec se bo znižalo s 7 na 5. Postopek napredovanja v naziv svetovalec bo po uveljavitvi sprememb poenostavljen in enak kot postopek za napredovanje v naziv mentor. Spremembe so objavljene v UL RS 6. 11. 2000, št. 101, stran 10743. Minister je na sestanku glavnemu tajniku SVIZ zagotovil, da bo po vzorcu šolskega pravilnika popravil tudi pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih. 17. 11. 2000 V Novi Gorici se je srečno zaključil dvodnevni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je že četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije. Tokrat na sončnem Goriškem ni snežilo, je pa obilno deževalo in zemeljski plaz se je k sreči utrgal v sosednjem Šempetru (ne tako velik kot pod Mangartom). Resnici na ljubo je treba povedati, da smo na kolegice malce vplivali, vendar so na evalvacijske vprašalnike, kjer je možna ocena od 1 do 6, kolegice in kolegi zapisali, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,43), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,07) in predavatelji (najbolje sta bila ocenjena prof. Valentina Kante s povprečno oceno 5,69 in prof. Vlado Pirc s povprečno oceno 5,32, nihče izpod 5,09). -------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) V Pastirčku (št. 3, str. 76), ki ga izdaja za slovenske osnovnošolske otroke Mohorjeva družba v Gorici (nekateri udeleženci novogoriškega seminarja so jo obiskali med dopolnilnim programom in dobili v dar več knjig), najdemo tudi tale vzorček "napak in spak", ki jih ustvarjajo mali nadobudneži v italijanskih osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom: "Ko je jesen pride autunno1. Folje2 na drevesih ratajo3 rumene in ruse3. Pole3 padejo dol iz ramotov4. Giornate2 se vsak dan škurtirajo5. Lastovke in rondini1 žvolirajo5 proč preden se kongelirajo5. Kmetje vendemirajo3 grozdje in ga fino štrukirajo5, da bo ratalo3 vino. Na koncu roštirajo5 še kaštanje3 in brindirajo5 z rebulico." ------------------ 1. Italijanska beseda z enakim pomenom kot ga ima uporabljena slovenska. 2. Italijanska beseda: folje -- listje. 3. Narečno. 4. It. beseda sklanjana po slovensko (ramo -- veja). 5. It. popačenke, oblikoslovno in fonetično prilagojene slovenščini (škurtirajo -- iz it. scuro = temno, mračno, mrak, iz tega je po slovenskem vzorcu napravljen glagol; žvolirajo -- it. volare = leteti, dodana predpona v narečni fonetiki, torej zleteti; kongelirajo -- it. congelare = zmrzniti; štrukirajo -- it. strozzare = daviti, mečkati, odirati; roštirajo -- it. rostire = peči, cvreti; brindirajo -- it. brindare = napiti, nazdraviti. ---------------------- 18. 11. 2000 V nedavnem pogovoru z rektorjem ljubljanske univerze prof. dr. Jožetom Mencin-gerjem je Jasna Kontler - Salamon načela eno najbolj bolečih točk našega visokošolskega sistema -- sistemsko in siceršnjo neurejenost izrednega študija. Na ljubljanski univerzi študira izredno vsak četrti študent, na mariborski vsak tretji, predavajo pa večinoma utrujeni predavatelji, ki so že opravili redna predavanja, v prepolnih predavalnicah, ki večinoma niso niti ustrezno opremljene. Pred tem problemom si zatiskamo oči vsi: fakultete, ker na ta način pridobivajo znatna finančna sredstva, predavatelji, ker si tako večajo osebne dohodke, študenti, ki so si na ta način zagotovili visokošolski študij, in država, ker tako lahko prikazuje statistično prijaznejše rezultate, hkrati pa ima manj stroškov. Pri tem najbolj bode v oči vztrajno padanje kakovosti znanja (izrednih) študentov, kar pa je najlaže pripisati njim samim. Problematiko tega dobičkonosnega podjetja z napako na svoj način osvetljuje zaplet z mag. Iztokom Ostanom s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Prim. Šolski razgledi 18. 11. 2000, št. 18, str. 2. 18. 11. 2000 O letnem delovnem zasedanju Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvistične-ga atlasa, ki je potekalo od 6. do 10. novembra v Strunjanu, nam je prijazno poslala poročilo dr. Vera Smole. Med 25 uglednimi tujimi jezikoslovci, ki so se ga udeležili, so bili predstavniki nacionalnih komisij za vse slovanske jezike razen bolgarskega (ti so leta 1982 izstopili zaradi političnih razlogov). V Sloveniji je bilo to zasedanje prvič leta 1977 v Portorožu v organizaciji SAZU, letošnje pa je organiziral Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko nacionalno komisijo OLA (kratica OLA izhaja iz ruskega naslova atlasa Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas) trenutno sestavljata dr. Vera Smole (letošnja predsednica organizacijskega odbora) in Karmen Kenda-Jež, več kot tri desetletja pa jo je vodil akad. prof. dr. Tine Logar, ki se je srečanja udeležil kot častni gost. Zasedanja so se udeležili tudi člani dialektološke sekcije: dr. Vladimir Nartnik, dr. Jožica Škofic, dr. Peter Weiss in Tjaša Jakop; udeležence pa sta prišla pozdravit dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in dr. Varja Cvetko Orešnik, predstojnica inštituta. V okviru zasedanja so v četrtek priredili še srečanje slovenskih dialektologov s slovanskimi; udeležili so se ga dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik, dr. Bernard Rajh in mag. Melita Zemljak iz Maribora, dr. Rada Cossutta iz Trsta ter mag. Francka Benedik (pred upokojitvijo članica delovne skupine OLA). Slovenske elektronske besedilne zbirke je udeležencem predstavil dr. Primož Jakopin, ki je nato udeležence tudi slikal (pri delu in na ekskurziji) -- izbor teh slik najdete na spletnem naslovu: http://fflj.ff.uni-lj.si/~jakopin/slike. Letošnje zasedanje je bilo uspešno z več vidikov: udeležili so se ga predstavniki vseh sodelujočih nacionalnih komisij (razen ukrajinskega, s katerim pa so intenzivno komunicirali po elektronski pošti in bo celo organizator naslednjega zasedanja); tik pred zasedanjem sta izšla kar dva že dolgo pričakovana leksična zvezka; sprejeta je bila odločitev, da se bo zaradi nesodelovanja bolgarske nacionalne komisije kar največ gradiva za bolgarska narečja izpisalo iz obstoječe literature; ustanovljena je bila računalniška podkomisija, ki naj bi organizirala poenotenje programov za fonetični zapis gradiva in uvedla računalniško kartografiranje od samega začetka (ne šele v tiskarni) ter postavila internetno stran OLA; določene so bile teme in redaktorji naslednjih zvezkov OLA; prišlo je vsaj do zbližanja, če še ne do pravega sodelovanja med hrvaško in srbsko nacionalno komisijo, ki sta tik pred vojno dobili v redakcijo vsaka svoj del istega fonetičnega zvezka, zato je njuno sodelovanje nujno; počasi se ustvarjajo ponovni zametki nekdaj zelo uspešne južnoslovanske komisije, pri tem pa najlažje posredujeta makedonska in slovenska nacionalna komisija. Poleg teh načelnih vprašanj je bilo rešenih še mnogo drobnih strokovnih in tehničnih problemov, vseh se niti ne da našteti. V obliki zvezkov so doslej izšli štirje iz glasoslovno- oblikoslovne serije, ki prikazujejo današnje reflekse (odraze, kontinuante) praslovanskih samoglasnikov jat, nosnikov en in on ter zveze polglasnikov z r in l med dvema soglasnikoma, ter trije zvezki atlasa iz leksično-besedotvorne serije -- v prvem so poimenovanja za divje živali, v drugem za domače živali, v tretjem pa za rastlinstvo v slovanskih narečjih. 20. 11. 2000 Na Plitviških jezerih je častni član SD, akad. Ciril Zlobec, dopolnil svojo zbirko dvajsetih nagrad. Na mednarodnem festivalu S poezijo v novo tisočletje, ki je potekal v različnih hrvaških mestih od 16. do 19. t. m., so našemu dopisnemu članu HAZU podelili zlato odličje. Prim. Delo 20. 11. 2000, št. 269, str. 24. 20. 11. 2000 Državni svet RS je podprl nekaj let staro pobudo, da se ob desetletnici naše države, tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450. obletnici izida prve slovenske knjige in 200. obletnici Prešernovega rojstva ter prehodu v novo tisočletje postavi pomnik slovenstvu Rastoča knjiga. Takoj so se pojavili glasovi, da bi bilo bolje kot kakšen kip dokončati NUK, CTK ali izdati zbrana dela slovenskih protestantskih piscev. Morda pa bo novoustanovljeno društvo uspelo uresničiti vse to in še kaj za povrh. Poročilo o petkovi predstavitvi zamisli v televizijski oddaji TVS 1 je objavila Bogi Pretnar v Delu 12. 12. 2000, št. 288, str. 25. 22. 11. 2000 V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili stripovsko delavnico, ki bi prav prišla tudi šolnikom pri obravnavi metodične enote o stripih v poklicnih šolah. 22. 11. 2000 V ljubljanskem slavističnem društvu so gostili dramskega igralca Jurija Součka, ki jim je predstavil svojo zanimivo priredbo in izvedbo Cankarjevega Kurenta. Vsem, ki se vabilu niso odzvali, je gotovo žal, ko poslušajo komentarje o zanimivem večeru. 22. 11. 2000 Sedaj, ko so pridelki v kašči in vino v kleti, je Slovensko etnografsko društvo podelilo svoje najvišje priznanje, letošnjo Murkovo nagrado, naši članici dr. Mariji Stanonik, ki vsako leto aktivno sodeluje tudi na kongresih SD, ima pa skorajda že tolikšno bibliografijo kot dobri stari Murko (nekateri pravijo, da je to v svetu najbolj znani slavist, bolj kot Miklošič in Toporišič). V Delovi prilogi Ona (5. 12. 2000, št. 46, str. 17--19) je izšel obsežen članek o njenem delu. Iskreno se veselimo priznanja, ki ga je prejela za svoje vsestransko delo. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 24; Primorski dnevnik 22. 11. 2000, št. 271, str. 10 itd. 22. 11. 2000 Nekatere izjave nekaterih najvplivnejših slovenskih pravnikov o "zakonski zaščiti slovenskega jezika". Podali so jih na okrogli mizi, ki jo je danes organiziral IUS- INFO v sejni dvorani ljubljanske Borze. Tone Jerovšek je postregel s podatkom, da vsak dan "izumreta" dve slovenski besedi. Zato je po njegovem mnenju treba storiti vse za zaščito našega jezika. Tudi Barbara Brezigar je za zaščito, bodisi v krovnem zakonu bodisi v področnih. Prepustiti zadevo kulturni zavesti ljudi se ji zdi premalo. France Bučar nasprotno meni, da lahko z zakonom rešimo le manjši del problema. Pomisel: Zdi se, da nihče ni prebral zakonskega predloga, ki je v parlamentarnem postopku. 22. 11. 2000 Na polemični članek dr. Petra Glaviča zoper pravopisno normo pisanja merskih enot in veličin se je poleg strokovnjaka za nuklearno medicino, dr. Janeza Šuštaršiča, odzvala tudi članica SD, prof. Marta Kocjan - Barle. Pokazala je, da pri obtožbah stališč Tehniške komisije Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša gre bolj kot za nenavadne spomenike znanstvenikom za jezikovne zakonitosti. Ker poznamo oba protagonista, se nam dozdeva, da bomo o teh pravopisnih oreščkih še kaj brali. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 266, str. 31; 22. 11. 2000, št. 271, str. 31 (Priloga Znanost). --------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) * * * Mednarodna raziskava, ki je zajela 38 držav z vsega sveta, je pokazala, da so učenci slovenskih osnovnih šol po številu ur pouka in trajanju domačega dela med vsemi najmanj obremenjeni. (To si velja zapomniti za tedaj, ko bomo spet poslušali o storilnostni naravnanosti naše osemletke.) * * * Odnos naših učencev do znanja: 91 odstotkov jih meni, da je pomembno biti dober matematik (mednarodno povprečje: 96 odstotkov); 92 odstotkov jih meni, da je pomembno imeti dobro znanje materinščine (mednarodno povprečje 96 odstotkov; smo na 6. mestu od spodaj navzgor); 97 odstotkov jih meni, da je pomembna zabava (mednarodno povprečje 92 odstotkov; 13. mesto od zgoraj navzdol). * * * Andreja Žibret: Raziskava o znanju matematike in naravoslovja: Po obremenjenosti šolarjev smo med zadnjimi, Delo, 8. 12. 2000, št. 285, str. 3; podobno Breda Senčar v Šolski razgledi 16. 12. 2000, št. 20, str. 3. Polemični odziv v Pismih bralcev, Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5 (interpretacijo rezultatov naj podajo učitelji, ne pa filozofi, čeprav so na plačilnem seznamu pedagoškega inštituta). ------------------------ 22. 11. 2000 Tiskarski stroji premlevajo knjigo dr. Irene Novak - Popov o Kajetanu Koviču, ki izide v zbirki Interpretacije pri Novi reviji. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 30 (Književni listi). 22. 11. 2000 V zbirki Gledališke monografije Slovenskega gledališkega muzeja je izšla knjiga častnega člana SD, akad. prof. Dušana Moravca, o dramskem igralcu Hinku Nučiču. Pred tem sta poleg številnih knjižnih objav o slovenskem gledališču izšli njegovi monografiji o Ignaciju Borštniku (1985) in Antonu Jerovšku (1993). Prim. Delo 23. 11. 2000, št. 272, str. 5. 22. 11. 2000 Pozabljenemu povzetku svojega referata, ki ga je pripravila za 11. zbornik Slavističnega društva Slovenije (koprski kongres), je dr. Silvija Borovnik dodala še vest: 29. oktobra je na 22. srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, v Slovenj Gradcu predavala o tujejezičnosti v nacionalni literaturi. Na simpoziju o Miri Mihelič pa je podala referat Tri ženske v prozi Mire Mihelič. (Tudi drugi referenti niso bili poimensko navedeni, prim. Kroniko 8. 11. 2000, št. 22.) 23. 11. 2000 Hrvaški generalni konzul v Trstu je počastil jubilej Marka Marulića in ob tej priložnosti izročil mednarodno nagrado Davidas članici SD, dr. Fedori Ferlugi Petronio, za njeno knjigo Fonti greco latine nel teatro di Junije Palmotić (Reka 1999). Čez nekaj dni, 27. t. m., je v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev predstavila svojo novo knjigo Il mondo cosmico di Nikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa). Redni profesorici na videmski univerzi iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 23. 11. 2000, št. 272, str. 11; 25. 11. 2000, št. 274, str. 10; 29. 11. 2000, št. 277, str. 7. 23. 11. 2000 Slavistično društvo Maribor je gostilo dr. Petra Weissa, ki je spregovoril o aktualnih pravopisnih vprašanjih, strnjenih v naslov Ni miru za pravila Slovenskega pravopisa. Po enournem predavanju so vprašanja kar deževala. Zaradi časovne stiske na vsa ni bilo mogoče odgovoriti, zato bo nanje odgovarjal kar po elektronski pošti (Peter.Weiss na guest.arnes.si). Predavanju je sledil občni zbor, na katerem je bilo ugotovljeno, da društvo dobro in uspešno deluje, in tako je bilo dosedanje vodstvo ponovno potrjeno. 23. 11. 2000 Založba Modrijan nas obvešča, da so izdali monografijo dr. Jožeta Kastelica o Prešernovih srečanjih z antiko Umreti ni mogla stara Sibila. Avtor -- arheolog, klasični filolog, antični zgodovinar, umetnostni in literarni kritik, pesnik, esejist, urednik, prevajalec in učitelj -- predstavlja Prešernova srečevanja z grško in rimsko antiko ter ugotavlja odseve teh spoznanj v njegovem delu: "S Prešernom je v romantiki vstala v slovenski poeziji nova, drugačna antika in z njo drugačna in svetovni literaturi enakovredna poezija -- kakor [...] vstane ves od novih svetlob ožarjeni Feniks." Knjiga, ki jo je avtor obogatil s pretanjenim izborom slikovnega gradiva, je razdeljena v pet poglavij, v katerih so najprej podrobno predstavljena Prešernova srečevanja z antiko v šolah, ki jih je obiskoval, nato pa pregledno opisani pesnikovi stiki z antiko v posameznih skupinah njegovih pesmi. Na koncu so dodana pojasnila, krajšave, literatura, viri ilustracij, seznam slik in indeks (imensko kazalo ter kazalo citatov pesniških in literarnih del). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel. 01 426 24 90. 24. 11. 2000 Prvo številko revije Slovenščina v šoli v letošnjem šolskem letu je uredila nova odgovorna urednica, prof. Sonja Starc, ki se je pred kratkim preselila z Državnega izpitnega centra na Zavod RS za šolstvo in zamenjala ustanovitelja in dosedanjega urednika, častnega člana SD, prof. Silva Faturja. S to številko vpeljujejo novo rubriko, in sicer anketo, s katero želijo izvedeti naša mnenja in mnenja učencev o različnih metodičnih prijemih pri pouku slovenščine. Predvsem učencem je namenjen razpis za najboljšo fotografijo z izvirnim naslovom ali podnaslovom, komentarjem, toda ta naj bo slovenski pregovor, reklo ali rečenica, verz, citat iz leposlovja, lahko tudi (ne)spodbudne besede učitelja slovenščine ... V tokratni številki Metka Kordigel piše o literarnoestetsko spodbudnem okolju in o dvotirnem modelu književne vzgoje v devetletki. Lilijana Rijavec in Anita Štrancar sta prikazali svojo izkušnjo z obravnavo pesmi Vrata Daneta Zajca. Tanja Jelenko prikaže svoj način obravnave frazeologije ob prevodu viteškega romana Tristan in Izolda. Alenka Šet poda obravnavo Trubarjeve pesmi, ki je vključena v učbenik Janka Kosa Svet književnosti 1. Breda Tekavec prikaže rezultate ankete o besedilih za domače branje in predloge za oblike ocenjevanja znanja iz književnosti na zaključnem izpitu v triletnih poklicnih šolah. Katja Lasbaher razmišlja o govornih nastopih in referatih pri urah SJK v 4-letnih strokovnih in tehniških šolah. Članek Jelke Lamut in Vide Vidovič predstavlja naloge za zaključni izpit iz slovenščine v srednji poklicni šoli -- dualni sistem. Neva Brce in Miranda Novak obravnavata projekt uvajanja otrok v 1. razred devetletne OŠ, ki ga je v šolskem letu 1999/2000 izvajala OŠ Srečka Kosovela v Sežani. Ker se iz leta v leto srečuje s podobnimi težavami pri popravah, je Valerija Lebar k temu pristopila tako, da otroci aktivno sodelujejo pri popravljanju in nastajanju seznama t. i. nagajivk. Alenka Žbogar ocenjuje delovni zvezek in priročnik za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol Stezice do besedne umetnosti 3 (Založba Rokus) avtorice Vladimire Korošec. Miha Mohor analizira vzorce razvijanja literarnega in novinarskega mentorstva šolskim glasilom. Vlado Pirc utemeljuje naslov letošnjega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Odločitev za jezik. Majda Potrata, predsednica RPK za SJK in novoizvoljena poslanka v Državnem zboru, pojasnjuje zahteve, ki jih maturitetna komisija postavlja ob letošnjem šolskem eseju in temah za ustni izpit iz književnosti in jezika na maturi 2001. Tudi nova urednica vabi učitelje k sodelovanju. Pričakujejo prispevke o izkušnjah, sporočila o pobudah za obravnavo tem, o katerih obstaja želja, da se izve kaj več, pričakujejo tudi kritična opozorila o reviji, strokovne odzive na objavljene prispevke ... Naročila na revijo Slovenščina v šoli: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 01 300 51 13, faks 01 300 51 13. Celoletna naročnina: 5400 SIT, za pravne osebe 9200 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 23. 11. 2000 Vlada RS je na današnji seji imenovala za predstojnika Urada RS za slovenski jezik dr. Janeza Dularja. Iskreno mu čestitamo in držimo pesti, da njegov odstop, ki ga je dolžan ponuditi novi vladi, zaradi politične kombinatorike ne bo sprejet. 24. 11. 2000 Zaključena je tudi druga izvedba dvodnevnega seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Novi Gorici. Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je tako blestel, da ga je vse občudovalo, delavnice, ki sta jih vodila s prof. Lidijo Koceli, pa so potekale sproščeno in ustvarjalno. Ko sem se vrnil domov, mi je poštar že prinesel prvo seminarsko nalogo, ki je nastala po prvi izvedbi. Večerni deževni sprehodi po Gorici so našli odmev tudi v tedniku Novi glas 30. 11. 2000, št. 44, str. 6. Na evalvacijskih vprašalnikih, kjer je možna ocena od 1 do 6, so kolegice in kolegi menili, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,89), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,44) in predavatelji (prof. Vlado Pirc je dobil povprečno oceno 5,87, delavnice 5,89). 24. 11. 2000 Posvetovanje ob 450. obletnici izida Trubarjevega Catechisma in Abecedaria sta organizirala Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Na simpoziju bodo na Trubarja in protestantizem vsak s svojega strokovnega kota pogledali Geza Filo, Vekoslav Grmič, Stanko Jambrek, Marko Kerševan, Franc Kuzmič , Mihael Kuzmič, Jože Pirjevec, Janez Rotar, Božidar Debenjak, France Novak in Majda Merše. 24. 11. 2000 V Uradnem listu RS, št. 105-4385/2000, je objavljen Pravilnik o programu posebnega strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev in o načinu ugotavljanja znanja slovenskega jezika, ki v 32. členu določa, kako se ugotavlja znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za opravljanje geodetskih storitev. 24. 11. 2000 V Delovih pismih bralcev (št. 273, str. 9) Boštjan Metličar, absolvent slavistike v Mariboru, prijazno opozarja, da ima četrta izdaja Slovenske slovnice dr. Jožeta Toporišiča tudi tiskarske napake, ki študente motijo ali celo zapeljujejo pri guljenju svežega znanja. 24. 11. 2000 Na tiskovni konferenci Zavoda RS za šolstvo je nova direktorica, prof. Metka Zevnik, predstavila organizacijske novosti v ustanovi in tridelno raziskavo Vpliv mature na pouk. Dr. Barica Marentič je preverjala trajnost znanja, ki naj bi ga pridobili študentje, ki so pred dvema letoma maturirali. Le vsak peti je vedel kar koli povedati o razsvetljenstvu na Slovenskem (pač ni bilo v maturitetnem sklopu)! Prim. Šolski razgledi 2. 12. 2000, št. 19, str. 3. 26. 11. 2000 Predsednica SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik, poroča, da je njihovo društvo skupno z Založbo Obzorja, ki letos praznuje pol stoletja obstoja, povabilo častnega člana SD, akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, da je v do zadnjega kotička polnem Amfiteatru Pedagoške fakultete predstavil novo izdajo Slovenske slovnice. Predstavitev je zbudila tudi veliko medijsko pozornost. Moderatorki prireditve sta bili dr. Irena Stramljič Breznik kot predsednica društva in prof. Alenka Valh Lopert kot urednica. Med pogovorom z Melito Forstnerič Hajnšek (objava v Večeru 28. 10. 2000, str. 36-37) je akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča povedal vrsto zanimivih podatkov o svoji poklicni poti in strokovni rasti. 26. 11. 2000 Kolegica Nada Fajdiga, nam je poslala programsko knjižico zaključnih prireditev v prizadevanjih tamkajšnjih osnovnih šol, da se ob 200. obletnici Prešernovega rojstva poveča zanimanje pohodnikov za Šmarno goro. Svoj izvod lahko naročite na Osnovni šoli Vodice, Ob šoli 2, 1217 Vodice, tel. 01 832 41 95, faks 01 832 42 66. 26. 11. 2000 Osemdesetletnico dr. Stanka Janežiča so v Mariboru počastili z razstavo v preddverju teološke knjižnice, ki jo je pripravila Fanika Krajnc Vrečko, na literarnem večeru 6. t. m. pa sta ga predstavila dr. Denis Poniž in prof. Janko Čar. Prim. Družina 26. 11. 2000, št. 48, str. 11. 27. 11. 2000 Danes je najsrečnejši človek naša kolegica, mag. Alenka Gložančev, ker ima v rokah še svežo, po tiskarski barvi dehtečo knjigo Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, ki je te dni izšla pri Založbi Rokus kot 3. zvezek zbirke Slavistična knjižnica. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 28. 11. 2000 Slovenščina je eden tako imenovanih deficitarnih jezikov v Evropski uniji, za katere primanjkuje prevajalcev, ugotavlja Danuša Škapin v 23. številki Evrobiltena (str. 23) in opisuje, kako pridne so kolegice na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg še nekaterih ustanov so organizirale vrsto tečajev za prevajalce Evropske unije. 28. 11. 2000 Vedno znova pozabim, kakšno hudičevo delo je izpisovanje opominov in položnic. Cela hiša je zaštrenana, pa še ne bo konca te more. Upajmo, da bodo položnice dosegle svoj namen in da jih bomo lahko plačali in poravnali stroške za poštnino, papir, toner, pisemske ovojnice ... 29. 11. 2000 Slavica Kresnik (tel. 03 543 32 05, faks 03 541 91 64, e-naslov: slavica.kresnik na ce-sejem.si) obvešča, da se zavzeto pripravljajo na spomladanski sejem Vse za otroke v Celju. Želijo, da bi sejem, ki bo potekal od 10. do 13. aprila 2001, prerasel v festival vzgoje in izobraževanja, zato vabijo vse, ki bi se želeli predstaviti, da se oglasijo organizatorici. 29. 11. 2000 Predsednica Slavističnega društva Kranj, prof. Ana Jesenovec, poroča, da so danes gostili Matjaža Pikala in njegov spremljevalni ansambel, ki ga poleg njega sestavljajo še nekateri člani znane ljubljansko-škofjeloške rodbine Hawlina. Tako so tekmovalci II. stopnje imeli priložnost, da so se "v živo" srečali s "predpisanim" pisateljem za Cankarjevo tekmovanje, drugi pa so lahko spoznali enega izmed ustvarjalcev nastajajoče sodobne slovenske literature. A, glej ga zlomka, obiskovalcev tega večera je bilo točno 15 (!!); nekateri(e) učitelji(ce) iz osnovnih šol so izjavili(e), da Pikalo zanje ni zanimiv, ker ga ni v učnem načrtu. Matjaž Pikalo je ob glasbeni spremljavi predstavil svojo poezijo, nato pa je kot pravi igralec interpretiral del svojega romana Modri e. Sledil je intervju s pisateljem Pikalom, ki ga je vodil dijak Gimnazije Kranj Miha Zor. Tako so tisti dijaki, ki se pripravljajo na Cankarjevo tekmovanje, doživeli zanimivo predstavitev te literarne umetnine in tudi vsi drugi smo nepopisno uživali in se zabavali. Prireditev smo izpeljali v prostorih Gimnazije Kranj in pohvaliti je treba ravnatelja Francija Rozmana, ker je našemu društvu res naklonjen. Pripravljamo januarsko srečanje s člani Alpinističnega kluba Kranj, ki so zelo dobro poznali Nejca Zaplotnika in so pripravljeni pripovedovati o njem in prikazati diapozitive s kratke, a bogate Zaplotnikove alpinistične poti. Upamo, da bo takrat več obiskovalcev! 29. 11. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 277, str. 29) je izšlo prijazno poročilo Igorja Bratoža o Slavistični knjižnici, v kateri je Založba Rokus ravnokar izdala delo Alenke Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. 29. 11. 2000 Lektorsko društvo Slovenije je v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo predavanje dr. Toma Korošca Ki stavki kot restriktivni in nerestriktivni stavčni prilastki. 29. 11. 2000 Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce tržaške univerze so pod vodstvom častne članice SD, dr. Marije Pirjevec Paternu, pripravili srečanje o vprašanjih Rezije. Sodelovali so tudi Roberto Dapit, Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum, in Silvana Paletti, pesnica, ki ima ključno vlogo pri širjenju rezijanskega govora in kulture. Prim. Primorski dnevnik 2. 12. 2000, št. 278, str. 8. 29. 11. 2000 Članica SD, dr. Martina Ožbot, nam je poslala posebni odtis svojega prispevka Slovenska literatura v italijanskih prevodih, ki je izšel v angleškem zborniku Translation into Non-Mother Tongues in Professional Practice and Training (Prevajanje v nematerne jezike v profesionalni praksi in prizadevanjih). Sourednica zbornika je tudi članica SD, dr. Meta Grosman, izdala pa ga je založba Stauffenburg v Tübingenu. 29. 11. 2000 Opozorimo naj le na dve izmed številnih prireditev, ki so potekale v okviru 16. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Dopoldne je dr. Jože Toporišič predstavil četrto izdajo svoje Slovenske slovnice, ki so jo izdala mariborska Založba Obzorja (zvečer je pogovoru namenila pozornost tudi televizija, prim. tudi Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7; Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 12, itd.). Popoldne je bila tudi okrogla miza Naš Prešeren -- nekoč in danes, ki jo je vodila urednica pri Izobraževalnem založništvu DZS, prof. Majda Degan-Kapus, udeležili pa so se je dr. Boris Paternu, dr. Janko Kos, dr. Gregor Kocijan, dr. Boža Krakar - Vogel, Nada Barbarič in Tine Logar. ----------------------- MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Med bežnim srečanjem na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu nam je častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, povedal, da so na nekem brucovanju Zeleno carstvo postavili tudi naslednje vprašanje: "Zakaj Topijeva slovnica tako smrdi?" Zelenjad seveda ni imela pojma o pravilnem odgovoru: "Zato, ker je nastala poleg stranišča." (Profesor je imel vrsto let svoj kabinet oziroma fonetični laboratorij tik ob toaletnih prostorih v pritličju filofaksa in si je šele čez desetletja izboril svoj prostor v višjih nadstropjih, a da bi prišel v drugo, slavistiki posvečeno nadstropje, je bil sen onkraj sanj. Kdor je hotel vstopiti v Toporišičev posvečeni kabinet poleg intimnih prostorov, ni smel nič packati, stopiti je moral na posebne krpe in drsati po vzorno zglancanem parketu, ki ga v tistih časih še niso lakirali.) ------------------------- 30. 11. 2000 O študiju slovenščine na moskovski univerzi je napisal zanimiv članek Branko Soban. Ker lahko sprejmejo nove študente šele tedaj, ko stari končajo študij, imajo sedaj vpisano sedmo generacijo, ki jo bo letos vodila nova lektorica (ni članica SD), diplomiralo pa je že okrog 60 slušateljev. Prim. Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7. 30. 11. 2000 Z novo vlado smo dobili tudi novo ministrico za šolstvo in šport, dr. Lucijo Čok, ki ji obljubljajo, da bo v kratkem dobila še vse radosti in težave ministrstva za znanost, a brez tehnologije, ki se seli v gospodarstvo (kjer je več denarja). Nova ministrica je sredozemskega izvora: v Kopru je vrsto let delala na Zavodu za šolstvo, vodila Pedagoško fakulteto, se borila za primorsko univerzo in vodila Znanstveno- raziskovalni center. Njegovo publicistično dejavnost je predstavila kolegica Vesna Gomezel Mikolič na koprskem kongresu, na katerem nas je pozdravila tudi sedanja ministrica. Tako iskreno, kot je ona nam zaželela veliko uspehov pri našem delu na kongresu, ji tudi mi želimo veliko sreče pri reševanju naših težav. 30. 11. 2000 Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta organizirala dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren -- kultura -- Evropa, na katerem je z referati, razmišljanji in diskusijami sodelovalo več kot dvajset znanstvenikov iz Slovenije in tujine. Dr. France Bernik, je med drugim dejal, da so želeli definirati in redefinirati Prešernov odnos do srednjeveške, renesančne ali romantične književnosti. In niso zanemarili niti standardnih tem prešernoslovja, kot so Prešernova erotika, prevajanje njegovih del ali notranja in zunanja oblika pesmi, svet in nekakšen ekvivalent njegovi čustveni ambivalenci: up in strah. Kot se za družbo nesmrtnih spodobi, so bili vabljeni le izbranci, tako da vabila ni prejel niti Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tudi vsi akademiki ne, zato vest povzemamo po članku Uroša Smaska, dopisnika Večera. 1. 12. 2000 Državni svet Republike Slovenije, ki v zakonodajni veji oblasti edini predstavlja interese zaposlenih na različnih družbenih področjih, je izdal knjigo Svetniške pisarne, v kateri so opisane pristojnosti. Naš predstavnik interesov na področju vzgoje in izobraževanja, dr. Zoltan Jan, je podal svoje poglede na poslanstvo državnega sveta. Knjiga je brezplačno na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana (domače strani: http://www.sigov.si/dsvet/). 2. 12. 2000 Hitimo, da ne bi zamudili roka, in zaključujemo urejanje prvega dela dokumentacije o novogoriških seminarjih. Za vsakega je treba zbrati 0,38 kg papirjev. Potem sledi še pregledovanje nalog, zoprno pisanje potrdil na posebnih obrazcih in drugi del dokumentacije, za kar nam bodo nekoč nakazali dotacijo v višini 176.368,03 SIT, nekoč, ko bodo imeli denar. Bodo pa članice in člani SD lažje napredovali v nazive. 3. 12. 2000 Ko smo utrujeni in nas nadrejeni izkoriščajo za pisanje slavnostnih nagovorov, nam utegne priti prav kakšen navdih (ali zajetna knjiga, da jim jo vržemo v glavo). Založba Oziris (Savska 10, 4248 Lesce, tel. 04 531 88 48, faks 530 20 40) ponuja drugo izdajo knjige Govori za vse priložnosti, ki vsebuje kratek pregled govorništva, praktične napotke in 130 govorov na 496 papirnatih straneh ter na CD, da ne bo treba prepisovati predloge. 3. 12. 2000 Med dnevom odprtih vrat so v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili odlomke iz knjig založnika in člana SD, prof. Janeza Mušiča, o Prešernovem zasebnem življenju. 3. 12. 2000 Prešerniana na razstavi Pévec ne bogat al sloveč v Narodnem muzeju Slovenije (razstava je na ogled od 3. decembra do 8. februarja 2001). Prešerniana ima v Narodnem muzeju Slovenije dolgo zgodovino. Hranijo časopise, kot sta Illyrisches Blatt, Novice, ki so že za pesnikovega življenja prinašali posamezne pesmi, tu je almanah Krajnska čbelica ter prva natisa Krsta in Poezij. V zbirke nekdanjega Deželnega muzeja sta po pesnikovi smrti prišla tudi rokopis Krsta pri Savici (1836) in pesniške zbirke Poezije (1847), ki sta tudi po objavi ostala v cenzurnem uradu. Jurij Paušak, zadnji knjižni revizor v Ljubljani, ju je vzel iz arhiva te ustanove, ko je bila leta 1848 ukinjena. Po Paušakovi smrti je dragocena rokopisa hranil Franc Ksaver Metelko, iz njegove zapuščine pa sta med letoma 1860 in 1862 prišla v muzejske zbirke. Tomo Zupan (1839--1937), daljni pes-nikov sorodnik, je vse življenje zbiral gradivo o njegovem rodu, življenju in delu. Tudi iz njegove zbirke je nekaj Prešernovih osebnih predmetov in pohištva. Za dediča dela rokopisnega gradiva, ki ga je zbral, je v oporoki določil Narodni muzej. Tako so v ta fond prišli predvsem dokumenti iz pesnikove mladosti -- latinska šolska naloga (1818/19), šolska spričevala, pismo staršem z Dunaja (1824), njegovi odvetniški akti ter rokopisi nekaterih pesmi, npr. Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori, Romarska. Literarni zgodovinar in bibliotekar Avgust Žigon je ustanovi v svoji oporoki zapustil tudi dvoje Prešernovih pisem iz svoje privatne zbirke, eno je bilo naslovljeno na tiskarja Jožefa Blaznika (1847). --- Leta 1913 je prišla v današnji Narodni muzej Slovenije tudi Prešernova doktorska diploma, ki jo je hranil pesnikov sorodnik Janez Prešeren, notar v Radovljici. Po njegovi smrti jo je prevzel okrajni tajnik g. Schorl in jo nameraval zapustiti tedanjemu Deželnemu muzeju Rudolfinumu. Pozneje jo je odkupil Deželni odbor Vojvodine Kranjske in jo zaupal v varstvo muzeju. To je le nekaj poglavitnih poti, po katerih so prišli v Narodni muzej Prešernovi rokopisi in dokumenti o njegovem življenju, ki jih imamo le redkokdaj priložnost videti. 3. 12. 2000 Prešernova ofenziva je dosegla vrhunec in mnogi kolegi, ki so se uspešno trudili pri vseh številnih podvigih, naj nam ne zamerijo, ker ne moremo našteti vseh prireditev, ki so se zvrstile te dni od Trsta, kjer je potekala dvojezična predstava Pevcu -- Al poeta (pri pripravah je sodeloval tudi Miran Košuta), prek Vrbe (slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl), Kranja (Bogomila Kravos), Pariza (Mateja Pezdirc Bartol), Tokia (Jelislava Dobovšek Sethna), Sankt Peterburga (Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr. France Prešeren), Neaplja (Aleksandra Žabjek), Rima (Miran Košuta) in Vatikana (veleposlanik Karlo Bonuti) pa do Narodnega muzeja Slovenije in Cankarjevega doma v Ljubljani. Prim. pregledni članek častne članice SD, prof. Lojzke Bratuž, v Novem glasu 7. 12. 2000, št. 45, str. 1. Pomisel: preveč še s kruhom ni dobro. Pa vendar, ali ne bi bilo dobro, da bi kdo, pa čeprav študent bibliotekarstva in slavistike, ob tem in podobnih jubilejih napravil temeljito bibliografijo vsega, kar je bilo objavljeno ob takšni priložnosti. Kdo zna danes našteti, kaj je izšlo okrog Trubarjevega jubileja leta 1986, pa tudi lani o Prešernu? 3. 12. 2000 Na prvo adventno nedeljo je častni član SD, prof. Janez Gradišnik, objavil članek o pričakovanju slovarskega dela Slovenskega pravopisa, ki naj bi bil sedaj pa res prav zares tiskan še pred koncem leta. Prim. Družina 3. 12. 2000, št. 48, str. 11. 4. 12. 2000 Na spletnih straneh http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html si lahko ogledamo celoten program, obvestilo medijem in vse povzetke mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil dr. Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani in je potekal do 6. t. m. Letošnja 19. izvedba Obdobij kaže očitna znamenja oživljanja in boljšega zdravja. Očitno so se kolegi pričeli zavedati velikih možnosti in širokih obzorij, ki jih takšna dediščina nudi. Med skoraj šestdesetimi referenti je bilo mnogo že znanih sodelavcev, pojavilo se je tudi precej novih, a uveljavljenih znanstvenikov (slovenistov, slavistov, literarnih komparativistov, anglistov, hungaristov in hispanistov), ki so več kot očitno prispevali k večji prepoznavnosti Prešerna ne le v slovenski, temveč tudi znotraj tujih nacionalnih literarnih ved. V okviru spremljevalnega programa je predsednik države Milan Kučan odlikoval ameriškega raziskovalca Prešerna Toma Priestlyja. Zbornik povzetkov referatov je že natisnjen in je na razpolago pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana). Prim. Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 1; 6. 12. 2000, št. 283, str. 1; 8. 12. 2000, št. 285, str. 7; 11. 12. 2000, št. 287, str. 5, itd. ----------------------- LJUDSKO IZROČILO Predsednik SAZU, akad. Josip Vidmar je zelo cenil častnega člana SD, akad. Franceta Bezlaja, nekoč pa je nastal neprijeten zaplet in prof. Bezlaj je ukazal Francetu Novaku, ki je bil takrat na začetku svoje poklicne poti: "Tu se usedite in napišite mu pismo," nakar narekuje bodočemu predsedniku SD: "Dragi Jozo." Kolega Novak se upre: "Ne, tega pa jaz ne morem napisati tovarišu predsedniku, jaz že ne." Bezlaj pa: "Napišite, kar vam pravim." In tako dalje, pol ure, eden ja, drugi ne. Zmagala je seveda avtoriteta starejše veličine in pismo je bilo napisano, vendar je France Novak, načelen mož, dodal spremno pismo, da cenjenemu predsedniku pošilja, kar in kakor so mu narekovali. Naslednje jutro sta se na stopnišču srečala Novak in Vidmar, ki je tedaj rosnemu mladeniču namesto običajnega pozdrava pomahal: "Živijo," se zarotniško posmehnil in oddal plašč tajnici, ki ga je spoštljivo čakala na vratih. ------------------------ 5. 12. 2000 Izšla je prva slovenska (brezplačna) e-knjiga: www.drobtinice.com, ki jo je pred leti napisal Miha Mazzini in je sedaj razprodana, svoj čas pa je bila uspšnica (menda je natisnjenih 54.000 izvodov). Skupaj s knjigo Microsoft Slovenija ponuja tudi programsko opremo za branje. Prim. Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 13 itd. 7. 12. 2000 V Delu (št. 284, str. 3) prof. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ki še ni poravnal letošnje članarine) odgovarja na pismo bralcev z dne 29. novembra in utemeljuje, zakaj je pravilna pisava Mangart in ne Mangrt. 7. 12. 2000 Pod naslovom Gregor Strniša, to je živa čarovnija sta na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar izvedla večer Strniševe poezije, posvečen 70. obletnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku je bil pogovor o pesniku. 7. 12. 2000 Med slovesnostmi ob dnevu Univerze v Ljubljani so slovesno razglasili tudi 40 novih rednih profesorjev, med katerimi je blestela tudi prva dama slavistike, predsednica slovenskega in mednarodnega slavističnega komiteja, prof. dr. Alenka Šivic-Dular. Iskrene čestitke! 8. 12. 2000 V Uradnem listu RS št. 133 sta danes objavljeni Odredba o izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce in Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v tem izobraževalnem. Program Slovenščina za tujce so z muko pripravili in še težje spravili v uradni list na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani ( glavni avtorici sta prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina) in so ga že predstavili na različnih seminarjih. 8. 12. 2000 Slovenska televizija je pokazala prvega od petih delov o Prešernu. Scenarista Branko Šömen in častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, ki je s tem podvigom spet zablestel kot medijska zvezda, sta Prešerna in njegov čas očitno zgostila v pet jedrnih biografskih položajev, ki jih -- po kronološkem redu -- označujejo bistvene osebe iz pesnikove bližine. Prvo mesto pripada seveda Andreju Smoletu -- tudi zato, ker je bilo skupaj z njegovim ljubljanskim vetrnjaštvom še mogoče uloviti zadnje ostanke Prešernove mladeniške dobe: gostilno Pekel, nočna pohodništva, erotično sceno. Prim. članek Petra Kolška v Delu 9. 12. 2000, št. 286, str. 6. 8. 12. 2000 V St. Peterburgu, v prostorih knjižnice ruske Akademije znanosti so odprli veliko razstavo Slovenska knjiga 1678--1930 in predstavili prvi katalog slovenskih knjig iz fonda te knjižnice. Nosilci projekta so razen knjižnice Ruske akademije znanosti še novoustanovljeno Društvo za krepitev in razširitev stikov s Slovenijo "Ljubljana" iz St. Peterburga, sanktpeterburška Vzhodnoevropska mednarod-na univerza in Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren" iz Moskve, ki je dalo pobudo za projekt in ga tudi finančno podprlo. Med pripravami za razstavo in katalog so našli tudi doslej neznani in neevidentirani izvod Krsta z dedikacijo Ismailu Ivanoviču Sreznjevskemu (1812--1880), sodobniku in prijatelju našega J. Kopitarja. Leta 1841 se je na svojem študijskem potovanju po slovanskih deželah dlje časa mudil tudi v Ljubljani, velja pa za utemeljitelja ruske slavistike, je prvi doktor slavističnih znanosti in prvi predstojnik leta 1847 ustanovljene ruske slavistične katedre v St. Peterburgu. Med njegove velike zasluge lahko štejemo med drugim tudi prvo študijo o slovenskih dialektih, ki jo je pozneje uspešno nadaljeval njegov učenec Jan Baudouin de Courtenay, katerega Slovar rezijanskega jezika bo izšel pri SAZU. Hkrati s katalogom so na slovesnosti predstavili tudi dvojezično knjigo Žiga Herberstein, kar je že tretja predstavitev te uspešnice -- po Moskvi in Samari (pred božičem bodo nanjo opozorili še v Smolensku). 8. 12. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Udeleženci niso imeli pripomb k delu izvršilnega odbora med obema sejama in porabi sredstev. Še posebej so pohvalili kolegice, članice SD Koper, ki so organizacijsko pripravile letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru: vsi smo bili zadovoljni in cenimo čas, napore in ustvarjalnost, ki so jih vložile v to obsežno in zahtevno delo (poimenski seznam bo objavljen v Zborniku). Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da bodo po dolgih letih še v tem koledarskem letu izšle tri od osmih številk Jezika in slovstva, ki se bo tako izognil zaostankom. Poleg tega smo se dogovorili: -- Spremeni se 19. člen pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da se uvede premični prag za vse stopnje. S tem se bomo izognili nesorazmernemu številu priznanj (lani nihče na drugi stopnji ni prejel zlatega priznanja). Naloge tekmovalcev, učencev na srednjih šolah, ki imajo v programih manj ur pouka slovenščine kot na gimnazijskih, bodo nekoliko manj strogo ocenjene. Treba bo uvesti tudi evidenco izdanih potrdil in pred tekmovanjem pridobiti izjave staršev, da dovolijo objavo rezultatov. Koordinator tekmovanja, prof. Vlado Pirc, bo poskrbel, da bo nova različica pravilnika čim prej objavljena na spletni strani Zavoda RS za šolstvo. -- Šole, katerih učenci bodo sodelovali na tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, plačajo prijavnino v višini 2200 SIT za tekmovalca pokrajinskemu društvu, ki z zbrano vsoto pripravi tekmovanje in zaključne prireditve. Treba je izdati račune in obračunati davek na dodano vrednost. -- Vrhniški posvet mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje pripravi novi predsednik SD, dr. Marko Jesenšek, ki bo s podpredsednico SD, prof. Mojco Marn, čim prej obiskal vrhniškega župana in se skušal dogovoriti, da bi novogoriški seminar prenesli v Cankarjev rojstni kraj. -- Kraja za slovenski slavistični kongres 2001 še ni mogoče dokončno določiti, zato je UO pooblastil predsednika dr. Marka Jesenška, da se dogovori s pokrajinskim društvom Jesenice ali Nova Gorica za izvedbo tega najpomembnejšega strokovnega srečanja. Prenovili bomo tudi program srečanja, tako da bi skrčili število predavateljev, ki bi imeli več časa za nastop. Zbornik s tega srečanja naj bi izšel že med kongresom. Ohrani se tradicionalni termin kongresa, to je od prvega četrtka do sobote v oktobru. Letošnja osrednja tema: slovensko slovaropisje. Osvetlili bi različne vidike te stroke in obdelali tudi vprašanja šolskega slovarja slovenskega jezika. Ob plenarnih zasedanjih bi potekale še vzporedne dejavnosti -- okrogle mize, predstavitve strokovnih publikacij, dopolnilni program ... -- Prihodnje šolsko leto bi dr. Zoltan Jan skušal pripraviti seminar Učiteljev kompas po šolskih predpisih, pravilnikih in zakonih. Naše delo je vedno bolj omejeno s formalnimi predpisi, njihove člene pa je vedno težje prevesti v jezik vsakdanjega šolskega življenja. Seminar bomo izvedli, če bo uvrščen v katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in če bo dovolj prijavljenih. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi razpis za pomoč pri objavi dveh znanstvenih monografij v Slavistični knjižici. Višina podpore za objavo dveh do treh zvezkov je 1.500.000 SIT. Pravila ostanejo enaka letošnjim, za pregled prispelih predlogov pa se pooblastijo predsednik SD, dr. Marko Jesenšk, dr. Ireno Stramljič Breznik, dosedanji urednik zbirke dr. Zoltan Jan in dr. Miran Hladnik. Če slednji ne bi sprejel naloge, bo izvršilni odbor poiskal drugega kompetentnega literarnega zgodovinarja. O predlogih bo dokončno odločal UO SD na junijski seji. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi tudi razpis za nagrade Slavističnega društva Slovenije. Propozicije ostanejo iste kot letos, skupni znesek za vseh pet vrst nagrad (za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine v srednjih in osnovnih šolah, za posebno uspešen dodiplomski ter magistrski in doktorski študij slovenističnih in sorodnih ved ter za študij slovenščine na tujih univerzah) znaša 2.500.000 SIT. Če bi bilo društvo v finančnih težavah, se znesek prilagodi njegovim zmožnostim. -- Društveno glasilo Kroniko bo še naprej pisal in urejal dr. Zoltan Jan, vendar UO vabi vse člane, da ga seznanjajo z dogodki, ki so pomembni za našo obveščenost. Le tako bo list prav društvena kronika, ki nas obvešča o dejavnosti društva in njenih članov. Predsednika SD, dr. Marka Jesenška, UO pooblašča, da se dogovori s sodelavci o pogojih in nagradi za opravljanje tega dokaj obsežnega in kar zahtevnega dela. Bolj živa naj postane tudi spletna stran, na kateri bodo objavljena sprotna obvestila, če bodo prihajala pravočasno. -- Slavistično društvo Slovenije bo prihodnje leto izdalo v knjižni obliki ponatis prvih štirih letnikov Kronike in pooblašča predsednika SD, dr. Marka Jesenška, da poskrbi za izvedbo te naloge in sklene potrebne pogodbe. Ponatis naj ohrani sedanje izvirno besedilo, izpuščene naj bodo le zaključne strani, popravijo naj se zgolj tipkarski spodrsljaji. Pričakujemo, da bodo kolegi naročili dovolj izvodov, da bomo pokrili stroške, saj ima besedilo poleg zabavne plati tudi določeno informativno vrednost. -- Za tisk Zbornika koprskega slovenskega slavističnega kongresa bomo preverili, ali je mogoče publikacijo izdati samostojno. Zaključuje se jezikovni pregled in prevod povzetkov, sodelavci bodo kmalu prejeli prve odtise v korekturo. Sodelavcem se izplača honorarje, kot so bili uveljavljeni do sedaj. Tudi oblikovna podoba Zbornika ostane enaka. Če bodo kolegi tako kot letos poskrbeli, da ustanove, kjer so zaposleni, kupijo vsaj po en izvod, bi lahko pokrili stroške, če pa bi po en izvod kupili še zase, bi kakšen sold celo ostal za društveno dejavnost. -- Članarina za leto 2001 znaša 3400 SIT, čeprav je nižja kot pri sorodnih društvih (članarina pri Društvu psihologov znaša npr. 7000 SIT), najverjetneje bo treba plačati tudi davek na dodano vrednost. Člani lahko poravnajo članarin preko pokrajinskega društva, ki mu v tem primeru ostane polovica denarja za lastne potrebe, ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije (plača se samo enkrat!). V obeh primerih imajo enake članske ugodnosti, vendar mora pokrajinsko društvo sporočiti zasebne naslove članov, ki so pri njih poravnali članarino, da jim bomo lahko pošiljali člansko gradivo in jih obveščali. Potrdilo položnice je treba hraniti, ker z njim uveljavljamo članske ugodnosti. Tistemu, ki mu ni vseeno, kakšna je njegova osebna strokovna rast, se članarina praktično povrne z znižano naročnino na slavistične strokovne revije, za nakup strokovne literature in z znižano kotizacijo za en ali drug strokovni seminar, vsi pa poleg tega prejemajo brezplačno društveno glasilo Kronika, v katerem sproti obveščamo o dogajanju v stroki ter na društvenem in stanovskem polju. Člane, ki so v materialni stiski, lahko predsednik na njihov predlog oprosti plačila članarine. Kopijo položnice skrbno hranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, znižano kotizacijo za udeležbo na seminarjih SD, ugodnejši nakup določenih strokovnih knjig, člani imajo tudi možnosti za hitrejše napredovanje v nazive in plačilne razrede, po našem mnenju pa velja tudi kot olajšava pri napovedi dohodnine. Nekatera pokrajinska društva poskrbijo še za dodatne ugodnosti članov: popuste v krajevnih knjigarnah, vključitev v sezname vabljenih na različne prireditve, popuste pri abonmajih itd. Kolegice in kolege, ki ne poravnajo članarine, se črta iz članstva. -- Na ustanove, kjer je zaposlenih več slavistov, bomo še enkrat poslali vabilo in opozorilo, da se kolegi naših strok lahko včlanijo v Slavistično društvo Slovenije. -- Sejo je vodil zastareli predsednik, novi pa je trdno (ne trdo) prevzemal vajeti v svoje roke. Ob zaključku seje so dosedanjega predsednika presenetili z ogromnim šopkom in razkošno aranžiranim dari-lom -- najnovejšim popolnim reprintom Trubarjevega Katekizma (z zanimivima spremnima študijama Matjaža Kmecla in Martina Žnideršiča). Najbolj vestni so nato sejo podaljšali in jo zaključili pri Mraku, tako da so se šele pozno v noč podali na pot proti domu (predsednik v odhajanju je mimogrede plačal še kazen zaradi prehitre vožnje). Hvala vsem, ki ste čutili potrebo, da ste mi ob izteku mandata še posebej rekli prijazno besedo o skupno poopravljenem delu. Tudi meni je bilo lepo v naši druščini. 12. 12. 2000 Društvo slovenskih književnih prevajalcev je organiziralo predavanje o pregibanju tujih lastnih imen v slovenskih besedilih, ki ga je pripravila članice SD, prof. Marta Kocjan Barle. 12. 12. 2000 Tisti, ki jim je hudiček prinesel opomine zaradi neplačane članarine, dokaj prizadevno poravnavajo svoje dolgove. Kjer ima hudič prste ves, je tudi kaj narobe in tako je bila nekaterim (približno petnajstim) storjena krivica, ki pa so jo potrpežljivo sporočili krivcu. Nekaterim je članarino poravnala šola, pa niso sporočili, za koga, nekaj kolegic nas ni obvestilo, da imamo napačno zapisan njihov priimek ali da so dvakrat vpisane (le kaj so počele z dvojnikom Kronike?), in bi lahko navedli še kakšen primer, ki dokazuje, kako pestro je življenje. Kaj hujšega pa se ni pripetilo, nič ni grmelo, treskalo in se podiralo. Ko bomo s seznama črtali tiste, ki ne poravnajo članarine, bo bolje. "Bolje sam kot v slabi družbi." 12. 12. 2000 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je Prešernovo leto sklenila z razstavo, na kateri prvič predstavlja vsa znana oziroma ohranjena Prešernova pisma, razen onih, ki so trenutno na ogled na razstavi v Narodnem muzeju. Ob tej priložnosti je založba Rokus izdala bibliofilski faksimile (v 300 izvodih) dveh Prešernovih pisem s spremnim esejem dr. Jožeta Kastelica, o čemer med drugim poroča Marijan Zlobec. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 9. ----------------------- SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Izbor pisem bralcev, ki protestirajo zaradi različnih jezikovnih malomarnosti in napak: Jakob Jadiga protestira, ker oglaševalska agencija Metropolis piše rastavišče (Delo 4. 12. 2000, št. 281, str. 4). * * * O polomijah v knjigi Carso -- due lingue, un altipiano (Kras -- dva jezika, ena planota) piše Igor Tuta (Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 5). * * * Ob Unicefovi proslavi v Cankarjevem domu, na kateri so bili nastopi v slovenščini redke izjeme, se Milan Detela sprašuje, kaj bo s slovenščino, nekaj dni kasneje pa mu odgovarja Blaž Habjan (Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 7; 12. 12. 2000, št. 288, str. 7). * * * 291 ljubiteljev slovenščine protestira zaradi javnega napisa v italijanščini, ki se je pojavil na novogoriški trgovini, protest, ki so ga poslali tudi odgovornim upravnim organom, sta sestavili prof. Sonja Caharija in prof. Marija Jelen, članica SD. (Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5; 13. 12. 2000, št. 289, str. 7; Primorske novice 15. 12. 2000, št. 100, str. 31). Lastnik trgovine se je javno opravičil someščanom, saj gre za ljudi, med katerimi so mnogi doživeli prepoved javne rabe slovenščine pod fašizmom, nekaj korakov stran, onstran meje pa se še danes borijo za vsak javni napis v slovenščini (Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 4; itd.). ------------------------ 13. 12. 2000 "Ker zaključujete zadnjo letošnjo številko Kronike, Vam pošiljam še najbolj svežo novico: izšla je šesta številka Jezikoslovnih zapiskov, glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki jih bomo predstavili šele po praznikih. V njih je osemnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev, ki tokrat niso samo z inštituta. Prispevki so razvrščeni v tri razdelke: Iz zgodovine Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (en prispevek), Razprave in članki (devet prispevkov), Gradivo, ocene, poročila (osem prispevkov). V 4. razdelku, namenjenem za pisma, pobude in kritike, ki se nanašajo na vsebino in obliko glasila ter na delo uredniškega odbora, tokrat ni nobenega prispevka. Lep pozdrav, Janez Keber, urednik." Iz vsebine: Milena Hajnšek Holz se je spomnila jubilantke Marije Janežič, Ljudmila Bokal piše o leksikografski obravnavi prvega slovenskega pravopisa, Peter Weiss analizira označevanje v slovenskih narečnih slovarjih, Irena Stramljič Breznik razčlenjuje besedno družino 'besede', Andreja Žele piše o tipologiji poved(kov)ne rabe v SSKJ, Nataša Jakop obravnava vezanost poudarnih členkov na določeno besedno vrsto oziroma stavčni člen, Janez Keber se je poglobil v sedanje stanje raziskovanja slovenske frazeologije in predstavlja zasnovo frazeološkega slovarja, Jakob Müller je prispeval članek Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha, Jožica Škofic fonološki opis kraja Lom pod Storžičem, Mihaela Koletnik, letošnja nagrajenka SD, pa fonološki opis govora v Radencih. Ocene, poročila in gradivo so prispevali Aleksandra Bizjak, Alenka Gložančev, Janez Keber, Majda Merše, Vlado Nartnik, France Novak, Silvo Torkar in Nastja Vojnovič. 13. 12. 2000 Planinski spisi Henrika Tume (Založba Tuma, Ljubljana 2000, 414 str.) odpirajo vpogled tudi v njegove imenoslovne zapiske (Julijske Alpe), ki jih je predstavil dr. Dušan Čop, najdemo pa tudi seznam manj rabljenih ali izgubljenih gorniških izrazov. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8; Primorski dnevnik 13. 12. 2000, št. 286, str. 14, itd. 13. 12. 2000 Včeraj so se iztekli Slovenski večeri, ki jih je od 5. do 12. t. m. pripravljal inštitut za slovenski jezik na dunajski univerzi (na katerem trenutno študira slovenščino 40 študentov). V prepolni predavalnici je član SD, prof. Jože Šifrer, podal občuten, domačen, skrbno negovan kulturni potopis po "visoki" Gorenjski. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8. 13. 12. 2000 Dobršen del druge številke drugega letnika revije Keria, ki jo izdaja Društvo za antične in humanistične študije, je posvečen septembrskemu posvetovanju o prevajanju antičnih in humanističnih besedil. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 27 (Književni listi). 14. 12. 2000 Na inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu je dr. Peter Weiss (z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani) imel predavanje z naslovom Novo v novem Slovenskem pravopisu. -- Kot poroča dr. Ludvik Karničar iz Gradca, je bila zvečer na istem inštitutu božičnica, na kateri so se zbrali mnogi Slovenci, predvsem koroški. Peli so (po slovensko), uživali na licu mesta profesionalno blagoslovljeno vino in prigrizovali, na koncu pa poslušali pretresljive spomine akad. Stanislava Hafnerja, ki je imel dan prej 84. rojstni dan. Za višek je dr. Bernard Rajh iz Maribora, ki uči na tem inštitutu, potegnil še harmoniko. Prepozno je seveda žal vsem, ki nismo bili zraven. 14. 12. 2000 Na največji italijanski univerzi La Sapienza v Rimu je 13. in 14. decembra potekal dvodnevni simpozij Dalla lira di France Prešeren: armonie letterarie e culturali tra Slovenia, Italia ed Europa (Iz Prešernove lire: literarne harmonije med Slovenijo, Italijo in Evropo), ki ga je organiziral Miran Košuta. Na simpoziju, ki ga je podprla tudi slovenska ambasada, so poleg Borisa Paternuja in Marije Pirjevec Paternu sodelovali tudi Mario Capaldo, Boris A. Novak, Ivan Verč, Atilij Rakar, Jana Jerkov, Predrag Matvejević in Miran Košuta. Med drugim so pokazali Prešernovo evropeizacijo slovenske poezije, njegove vezi s petrarkizmom in romanskimi pesniškimi oblikami, njegovo usodo v Italiji, prikazali pa so tudi eno epizodo iz nove slovenske televizijske nadaljevanke o pesnikovem življenju. Tik pred tem simpozijem (5. decembra) je tudi slovenski konzul pri svetem sedežu v Rimu, Karel Bonutti, v okviru praznovanj 200. obletnice Prešernovega rojstva pripravil zanimiv kulturni večer v ugledni rimski palači Palazzo Massimo di Pirro, ki so se ga udeležili številni ugledni gostje in diplomatski zbor. V tem času je v Neaplju tudi Aleksandra Žabjek pomagala pripraviti simpozij o romanticističnih idejah na Poljskem, Slovenskem in Madžarskem oziroma pri Mickiewiczu, Prešernu in Vörösmartyju. Prim. Lojzka Bratuž: Dvestoletnica rojstva Franceta Prešerna, Novi glas 7. 12. 2000, št. 45, str. 1; Delo 14. 12. 2000, št. 290, str. 20; Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 7. 15. 12. 2000 Nekaj vrstic iz uvodnika dr. Tomaža Sajovica, glavnega urednika revije Jezik in slovstvo. O prvi dvojni številki letošnjega 46. letnika med drugim pravi: Že iz kazala je mogoče razbrati osnovno vsebinsko usmeritev revije in nekatere posebne poudarke, ki jih bo v letošnjem letniku skušalo z avtorji ter bralkami in bralci uresničiti uredništvo revije. Katja Mihurko Poniž v članku Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki opozarja na prepričljivost slikanja materinstva v Samorastnikih. Z objavo članka Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku književnosti v gimnazijah na Hrvaškem skuša uredništvo omogočiti seznanitev s stanjem in perspektivami pouka književnosti v sosednji državi, hkrati pa tudi spodbuditi k razmišljanju o pouku književnosti pri nas. Podiplomski študent jezikoslovja Robert Cazinkić s člankom Oziralni prilastkovi odvisniki vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih Horsta Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika revije. Uredništvo revije si bo tudi letos prizadevalo, da bi objavilo čim več ocen o objavljenih strokovnih in znanstvenih delih s slovenističnega in slavističnega področja, tudi tistih del, ki so jih naši raziskovalci objavili v tujini. Tako v tej številki objavljamo recenzijo Radomirja V. Ivanovića o doktorski disertaciji Vladimirja Osolnika z naslovom Zgodovina književnosti o Petru II. Petroviću Njegošu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Omeniti je treba tudi poročilo predsednika Slavističnega društva Slovenije Zoltana Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil na občnem zboru v Kopru oktobra letos. Dosedanji predsednik društva pa je pustil za seboj še eno pomembno sled. Jeseni letos je namreč Državni svet Republike Slovenije predvsem po njegovi zaslugi poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular. Uredništvo se je odločilo, da Predlog zakona objavi v celoti in tako omogoči bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o njem -- širšo in poglobljenejšo, kot je bila do sedaj. Tehtnejši odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni. 16. 12. 2000 Kolegica prof. Vesna Gomezel Mikolič poroča, da sta Znanstveno raziskovalno središče RS Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko izdali dve različni, pa vendar tudi z vidika slovenistike zanimivi deli: Acta Histriae VIII -- zbornik prispevkov z mednarodne konference o Peteru Pavlu Vergeriju, in monografsko študijo Toponimi Koprskega primorja dr. Julija Titla. Ob prvi publikaciji je bil izpostavljen predvsem do sedaj večkrat zanemarjen vpliv sicer kontroverznega koprskega škofa Petra Pavla Vergerija ml. na delovanje Primoža Trubarja (o tem predvsem prispevki Franceta M. Dolinarja, Francke Premk, Jožeta Pogačnika, Alojza Jembriha, Mihaela Glavana in Salvatorja Žitka), ob drugi, ki pomeni logično nadaljevanje in poglobitev Titlovega prejšnjega dela Geografska imena v severozahodni Istri (1998), pa se je vnela zanimiva razprava o razmerju med narečjem in knjižnim jezikom v krajevnih in ledinskih imenih ter o možnostih sodelovanja prebivalcev nekega področja s strokovnjaki v okviru pristojnih teles za standardizacijo zemljepisnih imen. Prim. Primorske novice 8. 12. 2000, str. 18 itd. 18. 12. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Prejeli smo osemdeset nalog, med katerimi so nekatere zanimive in bodo morda inspirirale koordinatorje, da podobne zamisli uporabijo pri oblikovanju preizkusov znanja. Žal tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Nekaj kolegic ni poslalo osebnih podatkov, ki jih je treba napisati na potrdilo, nekatere šole po krivdi SD niso pravočasno prejele računov ... Najbolj neprijetno je bilo zavračati naloge, ki so bile povsem enake. Naloge so namreč individualno in ne skupinsko delo. Sedaj je treba napraviti vse evidence, dodatna poročila in izpisati potrdila (slednje delo tajnice je najbolj zoprno, ker se vsako drugo iznakazi med tiskanjem na obrazce). 19. 12. 2000 Mariborska Založba Obzorja pripravlja priročnik za medkulturno sporazumevanje Across Cultures Slovene- British-American Intercultural Communication. Napisala sta ga Slovenka dr. Nada Šabec, anglistka in strokovnjakinja za sociolingvistiko, in mag. David Limon, Anglež, a hkrati tudi dober poznavalec slovenščine in Slovenije. Po mnenju članice SD, dr. Mete Grosman, avtorja omogočata spoznavanje sociokulturnih razlik in različnih sporazumevalnih težav in nesporazumov, ki se lahko pojavijo pri medkulturnem sporazumevanju med rojenimi govorci slovenščine in angleščine. Pojasnila in naročila: Založba Obzorja, d. d., Maribor, Služba prodaje knjig, Gosposka 3, tel. 02 228 31 16, 228 31 21, faks 02 223 213; e-naslova: www.zalozba-obzorja.si, prodaja na zalozba-obzorja.si. 19. 12. 2000 Prihajajo prve voščilnice. Hvala vsem, ki ste si v tem predprazničnem vrvenju vzeli trenutek in se spomnili stanovskih kolegov. 20. 12. 2000 Slavistično društvo Ljubljana je v svojo sredo povabilo prof. Vido Gomivnik Thumo, da je spregovorila o učnem jeziku pri pripravi na strokovni izpit. 21. 12. 2000 Iz urednikovega uvodnika v tretjo številko revije Jezik in slovstvo: Številko začenja razprava Mihaele Koletnik o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem središčnem naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj kot desetina prebivalcev kmetov, večina pa jih je zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba opozoriti na avtoričino raziskovanje skladenjskih značilnosti govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil različnih govorov. Sledi krajši literarnozgodovinski članek Zorana Božiča, ki na privlačen, svež, esejistični način razmišlja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi Tini, Kosmačevi Sreči in Prešernovem Krstu pri Savici. Rubriko Razprave in članki zaključuje prispevek Zoltana Jana o percepciji goriško-tolminske pesnice Ljubke Šorli v italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost članka je piščevo opozarjanje na intim-no doživljanje pesničine lirike pri tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srečali med sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici. Rubriko Metodične izkušnje tokrat predstavlja zanimiv prispevek Tine Rupar o literarnih klasikih v srednješolskih berilih pri nas in v Evropi, ki kritično opozarja tudi na pomanjkljivosti obravnave klasične literature pri nas. Posebej je treba opozoriti na raziskavo Irene Marinč z naslovom Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostal-niških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila opravljena na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, ki jo obiskujejo v glavnem otroci iz okoliških vasi, torej iz okolja z nizko povprečno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi zelo pomembno področje, ki bi ga bilo treba projektno raziskati. Številko končuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedični način seznanja bralke in bralce z učbeniki slovenskega jezika danes in nekoč. Uvodnik zaključujem, kot se ob prihajajočih praznikih spodobi: v svojem in uredniškem imenu bi rad vsem zvestim bralkam in bralcem zaželel srečo, zadovoljstvo in veliko ustvarjalnosti v novem letu -- Tomaž Sajovic, glavni urednik revije Jezik in slovstvo. 21. 12. 2000 Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, a tudi letos ni izostalo tradicionalno kosilo za učitelje slovenščine na tujih univerzah, ki ga z rahlim zamikom prireja predsednica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ada Vidovič Muha. Dilema: so naši lektorji na tujih univerzah ptice selivke ali oznanjevalci izvoljenega jezika? 22. 12. 2000 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je pripravil imeniten seminar in delavnice za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (prim. zapis v Kroniki 8. 12. 2000). Članici SD, prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina, predstavljata nov izobraževalni program Slovenščina za tujce in nove izpite za certifikat znanja slovenskega jezika. Točno opoldan (vrh dneva) je v Vili Podrožnik nova ministrica za šolstvo in šport (z znanostjo kot pritiklino) pripravila tradicionalni sprejem za naše lektorje na tujih univerzah in za lektorje tujih jezikov pri nas. Za zaključek je v programu predvideno testiranje znanja slovenščine v Casa del Papa na Klagenfurtstrasse in Laibach, kjer tako kot v Ziljski dolini na Koroškem menda strežejo v pristni srbščini. 22. 12. 2000 Z novim letom prevzema dolžnosti predsednice komisije za slovenščino na tujih univerzah doc. dr. Simona Kranjc, ki ji želimo enako zavzeto, uspešno in učinkovito delo, kot ga je opravila dosedanja predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha, od katere smo se poslovili s spominskim darilom, pa tudi z mislijo, kaj vse je postorila za vsakega izmed nas in za našo stroko v svetovnem merilu. Verjamemo, da bo enako uspešna tudi kot direktorica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 22. 12. 2000 V tej številki je zmanjkalo prostora za Mme Jan, ker je izjavila, da ona že ne bo brala tako dolgih klobas in da jih bo treba skrajšati. --------------------------- In tako se počasi izteka neki mandat, pravzaprav neko življenjsko obdobje, ne posebno dolgo, vendar posejano z množico dogodkov, srečanj, kakšno zamerico in neuspelim poskusom, a dinamično, lepo. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli s svojim sodelovanjem. Zoltan Jan ------------------------------- STANOVSKA ZAVZETOST Kolegice in kolege vabimo, da naročijo knjižni ponatis Kronike, glasila Slavističnega društva Slovenije, letnik I--IV, ki ga bo naše društvo izdalo prihodnje leto. Dobrodošlo bo tudi, če poskrbite, da bodo knjižnice ustanov, kjer so zaposleni, naročile kakšen izvod naše publikacije. Predlogi za ponatis Kronike so prišli iz vrst nekaterih članov, ki so se v društvo vključili naknadno in nimajo celotne zbirke našega lista, marsikdo ga tudi ni hranil, a se je pozneje zavedel, da vsebuje množico sprotnih informacij o dogajanju v slovenističnih in sorodnih slavističnih strokah na Slovenskem. Potrebujejo jo kot referenco in pri citiranju, pa tudi kot spomin na dogodke, v katere so bili vpleteni. Ne nazadnje Kronika ohranja zapisano ljudsko izročilo o pomembnih slavistih, ki so povezani z našo poklicno potjo. Razen prodaje žal ne najdemo drugih virov za kritje stroškov, ki pa ne bi smeli preseči 3500 SIT za izvod, čeprav se obeta debela, več kot 300 strani obsegajoča knjiga. Od vaših naročil je torej odvisno, če bomo zmogli stroške za tisk, kajti obljubljamo, da ne bomo nič spreminjali. Izpuščene bodo le zadnje strani posameznih številk, ponavljajoča se obvestila in nekaj pisnih spodrsljajev. Nekoliko bo treba poenotiti le zunanje oblikovanje besedila, dodati kakšno vejico in odpraviti kakšno tipkarsko napako, jamčimo pa, da bo vsebina ostala nespremenjena z vsemi spodrsljaji vred (domala vsi so sproti omenjeni v rubriki Odmevi na ... številko). Pojasnila in naročila: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 302 25 56, faks 05 300 27 33, Zoltan.Jan na guest.neticom.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 11:06:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 11:06:21 +0100 Subject: [SlovLit] Vladimir Osolnik o obisku pri srbskih slavistih Message-ID: <000701c06a6c$83e1cf00$5b4602c1@ff.unilj.si> -----Izvorno sporočilo----- Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 19. december 2000 19:26 Za: Hladnik Miran Zadeva: poročilo o predavanju v novem sadu in v beogradu Dragi Miran, po dveletnem oklevanju in izgovarjanju sem končno le zbral pogum in sprejel večkrat izrečeno povabilo kolegov z univerz v Novem Sadu in v Beogradu, ter se 10.12. odpravil predavat njihovim študentom o južnoslovanskem literarnem dogajanju in o slovenskem literarnozgodovinskem pogledu nanj: v ponedeljek, 11.12., sem v Novem Sadu na katedri za slavistiko pri Filozofski fakulteti začel kar pri Konstantinu -Cirilu in Metodu, njuni jezikovni in literarno-prevodni dejavnosti na današnjem slovenskem ozemlju, ter končal pri Moderni. Največ časa sem porabil za obdobje romantike, kjer sem imel pripravljenega tudi veliko novega gradiva: delno sem ga predstavil na slovensko-makedonskem srečanju /Prešeren-Prličev/ in na naših Obdobjih, posvečenih Prešernu in junaški pesnitvi /Prešeren-Njegoš-Prličev/ v preteklih dneh. Dne 12. decembra sem imel v Beogradu javno predavanje o pesniku Njegošu in "odprtih vprašanjih njegošologije" /Formulacija gostitelja, direktorja Kolarčeve univerze, dr. Dobroslava Smiljanića/, kjer se je prav tako zbralo veliko poslušalcev. Moj nastop so spremljali pozorno in naklonjeno, številni univerzitetni kolegi pa so izražali zadovoljstvo, da se je po večletnem presledku "obnovilo sodelovnje s slovensko univerzo in s slovenskimi kolegi". Vsi po vrsti so izražali pripravljenost, da bi v bodoče sodelovali v poljubni obliki delovnih medsebojnih stikov. Obiskal sem tudi Filološko fakulteto, Oddelek za srbski jezik in književnost, ter Mednarodni slavistični center, ki ga vodi dr. Zlata Bojović. S predstojnico Oddelka dr. Nado Milošević Djordjević sva obiskala dekana Filološke fakultete, g. dr. Radeta Božovića;s številnimi slavisti sva se udeležila mednarodnega simpozija o pesniku Vojislavu Iliću in sodelovala v različnih diskusijah o predavanjih ak. Zorana Konstantinovića, Save Damjanova, Marte Frajnd, Bojane Stojanović Pantović, ak. Milana Medakovića, Miodraga Matickega, Slobodanke Peković idr. Posebej omenjam prijazna obiska pri predsedniku Matice srpske v Novem Sadu, g. Božidarju Kovačeku, in pri upravniku Vukove zadužbine, Desanki Latković. Oba sta izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi sorodnimi ustanovami, Matica pa je pripravila celo dar - več novejših izdaj za Seminarsko knjižnico našega Oddelka. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 12:29:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 12:29:39 +0100 Subject: [SlovLit] Med prazniki preberimo Message-ID: <000d01c06a78$24098f80$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.dsu.edu/~johnsone/webprof.html -- Eric Johnson, The World Wide Web, Computers, and Teaching Literature. Miha Mazzini in Branko Gradišnik vabita k branju svojih elektronskih knjig v dveh novih formatih, glej http://www.drobtinice.com. Http://enchanter.infinity.wox.org/ -- slovenska in angleška poezija (s posebnim poudarkom na odah) in kratke zgodbe (ena o srečanju Ojdipa in Martina Krpana) anonimnega 18-letnega avtorja iz Radovljice, ki piše pod psevdonimom Enchanter. Http://www.smarnagora.com/france -- ministrstvo za kulturo je financiralo strani o Šmarni gori, ki so povezane s Prešernom; tu najdete tudi kupon za brezplačni čaj na vrhu. Http://kroselj.siol.net/ -- poezija Brede Krošelj, RGL. Http://www.mo-rs.si/mors/slo_win/tipicnadnevnik.htm -- dnevnik vojaka Roka. Vso srečo v novem letu, dragi slovlitjani, miran From zoltan.jan na guest.neticom.si Mon Dec 25 01:28:21 2000 From: zoltan.jan na guest.neticom.si ( Zoltan Jan) Date: Sun, 24 Dec 2000 16:28:21 PST Subject: [SlovLit] Tiny Tree - from Zoltan Jan Message-ID: <20001225002823.0B2E948023@Tink.ijs.si> Hello! Zoltan Jan has just sent you a greeting card from Bluemountain.com. You can pick up your personal message here: http://www5.bluemountain.com/cards/boxe223568r1/82sbdyavky6bu5.html Your card will be available for the next 90 days This service is 100% FREE! :) Have a good day and have fun! ________________________________________________________________________ Accessing your card indicates agreement with Blue Mountain's Website Rules: http://www.bluemountain.com/home/WebsiteRules.html Send FREE Blue Mountain cards to friends and family (and attach gifts too!) http://www.bluemountain.com From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Dec 25 01:40:19 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 25 Dec 2000 01:40:19 +0100 Subject: [SlovLit] _jaka Message-ID: <3A469773.21F3FBA8@mila.ljudmila.org> ::In včasih kliknejo besedo vmes:: Dane Zajc (Si videl, Za prevali trohni božje oko) . :.:: Najlepše želje ob prehodu v novo tisočletje! . :.:: Namesto raznih e-čestitk.com vas vabim, da si ogledate . :.:: Pesmi (novo!") http://www.verygoodnetart.org/2000/pesmi/koraki/korak1.html . :.:: zadnji osebni umetniški izziv tega tisočletja in hrabri korak v novo tisočletje novih drznih pesniških revolucij . :.:: Sicer pa, kot se spodobi, še pregled takorekoč že minulega leta: . :.:: Statistics from 10 July 2000, 10:30 Compiled on 25 December 2000, 00:02 Total number of pageviews: 1280. Top day so far: 20 July 2000 with 78 pageviews Europe 46.41 % None (.net, .org) 9.92 % North-America 5.39 % Asia 1.25 % South America 0.78 % Australia 0.31 % Central America 0.31 % Africa 0.08 % Unknown 35.55 % . :.:: Pageviews per domain 1. Slovenia 444 34.69 % 2. Network 82 6.41 % 3. Non-Profit Organization 45 3.52 % 4. US Commercial 45 3.52 % 5. Germany 21 1.64 % 6. US Educational 18 1.41 % 7. Austria 17 1.33 % 8. France 15 1.17 % 9. United Kingdom 14 1.09 % 10. Netherlands 12 0.94 % 11. Croatia (Hrvatska) 12 0.94 % 12. Saudi Arabia 11 0.86 % 13. Finland 10 0.78 % 14. Spain 9 0.7 % 15. Russian Federation 8 0.63 % 16. Brazil 7 0.55 % 17. Canada 6 0.47 % 18. Italy 5 0.39 % 19. Mexico 4 0.31 % 20. Belgium 4 0.31 % 21. Israel 4 0.31 % 22. Australia 4 0.31 % 23. Yugoslavia 3 0.23 % 24. Switzerland 3 0.23 % 25. Czech Republic 3 0.23 % 26. Hungary 2 0.16 % 27. Ukraine 2 0.16 % 28. Greece 2 0.16 % 29. Denmark 1 0.08 % 30. Hong Kong 1 0.08 % 31. South Africa 1 0.08 % 32. Belarus 1 0.08 % 33. Poland 1 0.08 % 34. Latvia 1 0.08 % 35. Portugal 1 0.08 % 36. Estonia 1 0.08 % 37. Chile 1 0.08 % 38. Colombia 1 0.08 % 39. Argentina 1 0.08 % 40. Sweden 1 0.08 % 41. Macedonia 1 0.08 % Unknown 455 35.55 % (brez obiskov mojih strani na raznih festivalih/razstavah) . :.:: 1 nagrada (hrvaška) 8 mednarodnih festivalov 3 razstave (tudi v Narodnem muzeju, na razstavi posvečeni Prešernu, http://www.narmuz-lj.si/slo/RAZ/razstave%20NMS/preseren.htm ) . :.:: več na: http://www.verygoodnetart.org . :.:: bivša naslova: http://www.kiss.uni-lj.si/~k4ff0047/ http://193.2.52.206/~jaka/ trenutni naslov: http://www.verygoodnetart.org/ Ljudmila, hvala. . :.:: Letošnji projekti: - Pesmi (december) - Eliza-beta (konec novembra) - Asciidarij (konec novembra - obisk možen zgolj na razstavi v Narodnem muzeju) - Manta (z Aleksandro Globokar, Oktober) - Typescape Quick (avgust) - Pesmi za Aleksandro Globokar (april) - Typescape! (januar) . :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org . :.:: klik, Jaka Zeleznikar . :.:: . :.::. :.::.:.::. :.::.:.::.:.::.:.::. :.::. :.::. :.::.:.::. :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 28 15:47:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Dec 2000 15:47:40 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8tivo_za_silvestrske_dni Message-ID: <007801c070dd$2153d780$4e03f9c2@hladnik> V zadnji številki CLCWeb (http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/) so tudi naslednje objave: Comparative Literature and Cultural Identity (Jola Škulj), Comparative Literature in Slovenia (Krištof Jacek Kozak) in Kozakova ocena Juvanove nove knjige Intertekstualnost. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/jantarina.htm -- Marko Simčič, roman Jantarina iz mitičnega obdobja slovanske preteklosti. Na naslovu http://www.omnibus.se/beseda/ je Franko Luin s Švedske postavil 16 besedil slovenskih klasikov v format pdf; o dogodku je poročala STA. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kanala.html -- Ena jezna čez Kanal A. Http://www.myfreehost.com/pticka/ -- Anita Lorbek, še nekaj ljubezenskih pesmi. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 07:52:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 07:52:14 +0100 Subject: [SlovLit] S pesmijo v novo leto Message-ID: <002301c07ad1$dd9d4900$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletk obilo Razpoznavnost ----------------- Spletk obilo Http://valentin-cundric.s5.net/ -- Valentin Cundrič, začetna stran pesnika. Http://www.jpdesign.net/sonja/ -- Sonja Koranter, začetna stran pesnice. Http://www2.arnes.si/~celuzal4/ -- Ludi Budi literarne stvaritve. Http://www.ijs.si/lit/bohinceka.html-l2 -- Poštena Bohinčeka v Benetkah, daljša anonimna povest iz leta 1858. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/avtorjem.htm -- Povabilo k pisanju učbenika. Http://www.narmuz-lj.si/pres-tmp/slo/razstava/index.html-l2 -- Prešernova Zdravljica v številnih tujih jezikih in font na razpolago, v katerem je bila postavljena Zdravljica (z razstave v Narodnem muzeju. Http://udoli.tripod.com/personal/id4.html -- Dolijeva lasta poezija, in spe (v pričakovanju). Http://www.ijs.si/lit/oddel.html-l2 -- osvežene povezave na strani Oddelka za slovanske jezike in književnosti. In namesto vekopomnih literarnozgodovinskih razprav še nekaj zimskih posnetkov na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html. ----------------- Razpoznavnost Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 19:52:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 19:52:44 +0100 Subject: [SlovLit] Grammar Check Message-ID: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> From: "Tom Lozar" To: Subject: Grammar Check Date: Wed, 10 Jan 2001 09:40:13 -0500 Me, in English again, oprostite. I am getting conflicting information from MSN Slovenija, MSN Canada, and Alki in Seattle about whether there is or is not a "Grammar Check" component for the Slovenian version of Office, 97 or 2000. Alki tells me that Word 97 has a Slovenian spelling checker, but my problems in Slovenian need a lot more than that. Alki says that neither 97 nor 2000 has a grammar checker. MSN Slovenija says that there IS a grammar checker for 2000. MSN Canada also says there is. When I go back to Alki, they tell me that all my info from MSN is wrong. Vem, da vi profesorji tega ne potrebujete, mi samouki pa se kako. Could someone give me a definitive answer? Is there or is there not a grammar checker somewhere for Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Hvala, oprostite, da Vam pisem v barbarscini. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:33:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju Message-ID: <001301c07bba$0a4fa860$5b4602c1@ff.unilj.si> Cenjeni slovlitovci, tule objavljam dve pismi s spodbudo, da se debata nadaljuje v našem forumu. lpm ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Bogomir Mihevc Sent: Tuesday, January 09, 2001 11:41 AM Subject: D-študij > Dragi kolega, ali obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, > smiselnosti, nujnosti D-študija? Do zdaj smo se sklicevali na potrebe šolske > prakse, vendar zaposleni po šolah danes večinoma učijo samo enega od > predmetov, ki so jih študirali. Ali se morda motim? Kolikor vem, FF > pričakuje od UL odgovor na vprašanja o problematiki tega študija. Po moji > pameti ga v kreditnem sistemu ne bi moglo več biti, če bi se ta študij hotel > še naprej ponašati z eno svojih temeljnih pridobitev, to je z izbirnostjo, > saj D-študij z izbiro drugega predmeta z eno potezo izbirnost pohrusta. Smem > odgovor objaviti v Slovlit? Lep pozdrav miran ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 11. januar 2001 8:59 Subject: Re: D-študij Spostovani kolega Miran, sprasujes o usodi dvopredmetnega študija na Filozoski f. Univ.v Lj., o posledicah uvajanja izbirnega/kreditvega sistema zanj in o potrebah sol po diplomantih takega studija. Posiljam nekaj mnenj in predlogov. Posebne analize teh vprasanj ne poznam. (Pred leti je to nacela raziskava "Analiza študijskih smeri" nekdanjega Centra za razvoj univerze. Kaj se o tem in podobnem v okviru Univ. pise danes, se prebere na www.uni-lj.si , na zacetku, poglavje o kakovosti). S tabo upam, da bomo skupaj z drugimi slovlitovci prispevali k razjasnjevanju, da bodo odgovorni na Univ/FF nasli boljse resitve. 1 Dvopredmetni studij /vcasih je bil A+B, nekdaj cel+C/ je bil uveden zaradi potreb zaposlovanja diplomantov v srednjih in osnovnih solah. V zadnjih letih se uveljavlja t.i. samostojni "enopredmetnih" studij, tudi zato, ker so se stroke razvile in je vedno vec uciteljev "izvajalcev" na FF/oddelku. Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v srednji soli. Morda ima kako analizo o tem ustrezni oddelek ministrstva za solstvo itd. Ucitelje je statisticno analizirala Tatjana Plevnik MSS, na Pedagoskem institutu pa dr. Sh/Semetova. 2 Ideja izbirnosti predpostavlja, da student sodeluje pri dolocanju svojega programa studija. Ze zdaj na FF lahko izbere kombinacijo dveh "predmetov"/oddelkov, po novem pa bo lahko del programa (nekaj predmetov) lahko izbral tudi na drugih oddelkih, fakultetah UL in tudi v tujini. Menim, da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese zaposlovalcev in izvajalcev. 3 Ze dalj casa predlagam, da bi na FF student namesto drugega predmeta izbral svoj nabor predmetov. Resiti bo treba le vprasanje, kaksen naziv dobi diplomant. Ucitelji FF/oddelka bodo najbrz proti temu,da dobi isti naziv kot na enopredmetnem. 4 Diplomantu takega "izbirno-enopredmetega" studija bi lahko omogocili, da bi se zaposlil, cez cas pa se vrnil na Univ. oz. FF in koncal se studij "drugega predmeta", ki bi ga rabil v svoji soli, po njenih potrebah. (Podobno se dobi "pedagosko-andragosko izobrazbo" po diplomi.) Takrat bi mu lahko upostevali nekatere prej sicer "odvecne" izbirne predmete. Tak "zaporedni model", bi lahko obogatili ze dodatnim pedagoskim predmetom, pri katerem bi student-ka (ucitelj-ica) razmislil o svoji solski praksi. 5 Ni nujno, da izbira drugega predmeta "izbornost pohrusta". Studentu bi naj po mojem dopustili, da izbere kot doslej dva "predmeta" (npr. dva jezika na FF) in ustrezen, pac manjsi del ur za izbirne predmete. Seveda bi morali skrciti obseg "obveznih" predmetov, ki pripeljejo do "dvopredmetnega" naziva. Saj bo tudi pri samostojnem/"enopredmetnem" studiju treba zmanjsati obseg "obveznih" predmetov. 6 Sploh pa bi morali obseg programov /stevilo predmetov, ur, izpitov/ na Univ.FF odd. zmanjsati, in omogociti koncati studij v realnih 5 letih (4+abs.). Zdaj se vlece 6-7 let celo pri boljsih, da ne omenjamo, kako malo jih pride iz prvega letnika v drugi in do diplome! "Evropa" (deklaracija ministrov iz Bologne, 1999) priporoca, naj bo dodiplomski studij najmanj 3 leta (lahko je tudi 4), sledi bolj mnozicen podiplomaki studij ("master" oz. specializacija ali magisterij in doktorat). 7 Pri uvajanju izbirnosti/ECTS ne sodelujem neposredno, a slisim, da je npr. na .FF tezko preracunati ure vseh predmetov in vseh obveznosti (tudi npr. praksa, diplomske naloge, dipomski izpiti) tako, da bo primerljivo s tujino. Pri nekaterih "dvopredmetnih" povezavah imajo studenti najbrz preveliko obremenitev. 8 Razlogi za tako obsezne programe Univ.FF.odd. so predvsem: nacin drzavnega financiranja, ki je spodbujal vecanje obsega ur, predmetov ipd. tako, da so si univ.ucitelji FF.odd. lahko zagotovili predpisano obremenitev. Ce se nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. 9 Vem, da se "preigravanje scenarijev" pri uvajanju ECTS/izbirnosti na Univ.FF dogaja ze nekaj casa. Nisem preprican, da obstaja genialni obrazec, ki bi v celoti uposteval vse potrebe sol, studentov in univ. uciteljev. Pri odlocanju bi pomagalo: -ce bi narocili analize potreb sol/zaposlovalcev po poklicih, ki jih daje FF, -ce bi anketirali studente kaj pravzaprav zelijo, tudi diplomante kako je z eno/dvopredmetnostjo v praksi, -ce bi vprasali podobno univ.ucitelje, kaj zelijo, kaj ne, cesa se bojijo in kaj predlagajo, - ce bi samoevalvirali/ocenili vsak studijski program, tudi z izvedenci iz tujine in upostevanjem domacih in tujih izkusenj. Na podlagi teh analiz bi se potem odgovorni /organi FF, Univ., pa tudi financerja-drzave/ laze odlocili. Ni denarja, casa za take analize? Kaj pa ure in ure, in leta, ki jih potrosijo univ.ucitelji za razprave o tem, koliko to stane, na cigav racun? Lahko bi namenili za to delcek tistega, kar gre za reforme, projekte in evalvacije v osnovnem in srednjem solstvu, za drzavne uradnike... Morda se dobi denar od Euro-programov tudi za take stvari? 10 Miran, vem, vprasal si me, ce "obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, smiselnosti, nujnosti D-študija". Ne vem zanje, imam pa se dosti dobrih idej o tem, kaksne bi morali imeti! Morda lahko drugi bolje povedo, kaksni so razlogi, da smo prisli na Univ.FF. v tak polozaj in kaj naj bi kdo storil da pridemo na bolje. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:53:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:53:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Prepoznavnost_razpoznavnost_enkratnost_specifičnost_... Message-ID: <003901c07bbc$ce670520$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: J. A. Cibej To: Miran Hladnik Sent: 10. januar 2001 21:28 Subject: RE: [SlovLit] S pesmijo v novo leto > Na prvo žogo. Svoje študente včasih tolažim z znamenitim rekom: "Če že ne > morete biti svetli zgledi, ste še vedno lahko vsaj svarilni primeri." V obeh > primerih imate zagotovljeno "razpoznavnost". Vsi ostali se izgubljamo nekje > vmes. Velja po večini kriterijev tudi za Slovenijo. Problem > "nerazpoznavnosti" je mogoče po balkansko stlačiti tudi v škatlo z napisom > "Nit' miriše, nit' smrdi." > > LP, Jože =============== >> Razpoznavnost >> >> Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. >> razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: >> Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo >> razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za >> svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, >> definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... >> >> lp miran From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Thu Jan 11 12:14:54 2001 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Thu, 11 Jan 2001 12:14:54 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Grammar Check In-Reply-To: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: On Wed, 10 Jan 2001, Miran Hladnik wrote: > From: "Tom Lozar" > ... Is there or is there not a grammar checker somewhere for > Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Kolikor vem, je še vedno največji dosežek v tej smeri BesAna, . Amebis se zadnjih 8 ali kaj takega let z razvojem izdelka ni ukvarjal, na voljo je le različica za MS-DOS (še pomnite, tovariši?). Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Thu Jan 11 21:05:13 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 11 Jan 2001 22:05:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju (Miran Hladnik) Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober vecer vsem, prebral sem zapis s komentarji, prebliski in domislicami Bogomirja Mihevca. Zal jih ne morem spodbijati, lahko se samo strinjam. >Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem >predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v >srednji soli. Ja, ce je sola vecja ali v Ljubljani; drugje pa je zazeleno, da lahko predava dva predmeta. Nastejemo lahko argumente v prid enemu in drugemu. >Menim, >da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese >zaposlovalcev in izvajalcev. Na Pedagoski fakulteti v Mariboru imamo precej enopredmetnih slavistk kot posledico tega, da enkrat ali dvakrat izpolnjujejo vpisne pogoje za en oddelek, ne pa za drugega -- potem se temu tveganju izognejo z vpisom na enopredmetni studij, ki jih ne zanima prevec. Pri nas so enopredmetni studenti v povprecju slabsi, manj zagnani od dvopredmetnih. V studijskem letu 2000/2001 imamo vpisanih nekaj cez 4.900 rednih in izrednih dodiplomskih studentov. Ko sem pregledoval vpisne kombinacije, me je kar zabolela glava -- imamo tudi kar izrazito skupino, ki ima vpisane povsem odtrgane povezave (tudi: matematika -- slovenscina, biologija -- sociologija), pa ne vemo, ali bi bili na to ponosni ali ne (bo to mogoce, ce se od PeF odcepi FF v MB? ;-) ). >Ce se >nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez >zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa >najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. Natanko tako, tu se zacne in konca vsakrsna razprava na to temo. Stvar gre s*e dlje: ker predavam na treh oddelkih, veljam za malce prismojenega -- prvi bom izgubil ure na obeh gostujocih oddelkih, ce jih bodo potrebovali za svoje, ne glede na vsebino ali mojo lastno zadrego pri zagotavljanju polne urne obveze. Zapreti se velja v lasten oddelek, da imas ponoci miren spanec. Moralo pa bi biti tako: predmet "Socioloska analiza" bi morala ponujati najmanj dva izvajalca, eden bolj empiricne metode, drugi bolj Webra in Simmla, denimo. Torej presezna ponudba pri predmetu, ki je obvezen z vidika nabiranja znanja in kreditnih tock. Ampak to zveni ze kar malce utopicno. Naj koncam z zgodbo, ki je seveda cista zgodovina. Moja stara mama je studirala na FF v LJ v drugi polovici 20-tih let, torej pred 80 leti. Seznam poslusanih predmetov obsega vec kot 100 enot v 9 semestrih. A med dokumenti smo nasli: 18 kolokvijskih spriceval, 1 seminarsko spricevalo in 1 diplomsko spricevalo, da je koncala A, B in C studij. Poslusala je marsikaj, a iz vsega ocitno ni opravljala preizkusa znanja. Tretji letnik je prezivela v Parizu s stipendijo, ki so ji jo zagotovili profesorji na FF. Ohranjen je francoski indeks z vpisanimi predavanji. Ta predavanja so lepo vkljucena v seznam s 100 enotami, ki so ga natipkali na FF. Dekan FF pa je na stran z uradnimi zabelezkami v indeksu zgolj zapisal: FF v LJ studentki M. Sch. priznava 3. letnik. No, njeni profesorji so bili I. Prijatelj, Fr. Kidric, K. Os*tir, Fr. Veber itd. Dekan pa Izidor Cankar. Morda je treba pojasnilo za enostavnost resitve iskati v tej vrstici. Lep pozdrav, Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis je tezko berljiv, a je res moj. iQA/AwUBOl4SJTmB2MCalO5JEQIB2ACfa+DMlWDuq6tZ2GvzPJbJvBN3bdQAoIX1 1IjClVhP4klMEysofXPxit7+ =Vb3a -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 12 07:37:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 12 Jan 2001 07:37:33 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenia, we read you Message-ID: <004b01c07c62$2b2ecae0$5b4602c1@ff.unilj.si> Pesem še ne bo zamrla Slovenia goes forward ============= Pesem še ne bo zamrla Http://nba.telebasket.com/SLV/mostranews.asp?id=56223 -- Esad Babačič tokrat ne dela verzov, ampak komentira košarko. Http://www.aaunique.com/vici/ -- skoraj 1000 šal v slovenščini. Http://www.zrc-sazu.si/oko/ -- UDK je od mrtvih vstal v zrc-jevem spletnem katalogu -- o njem smo brali v sredini znanstveni prilogi Dela. Za nas še neuporabno, ker slovenske književnosti ne pozna pa tudi šumevcev ne obvlada. Http://partija.nainternetu.com/ -- besedilo udarnega rock ansambla Partija. Http://home.amis.net/zeus/17.htm -- besedila rock skupine Zeus. Trubarjev antikvariat vabi k obisku; "veliko strokovne literature s področja literarne teorije, lingvistike, raznih gramatični del v ruskem jeziku [...] prvo nadstropje Trubarjevega antikvariata, pon.-pet. od 11.00 do 16.00." Http://www.klub-kms.si/sskj.html -- Slovar štajerskega knjižnega jezika, delo mariborskih študentov. ============ Slovenia goes forward Spet en podatek, ki utegne podaljšati mit o literarni naciji z imenom Slovenci. Iz uredništva omrežne revije Big City Lit (http://nycBigCityLit.com -- revija se je pred časom odcepila od New York City Poetry) me obveščajo, da so začudeni nad neverjetnim številom zadetkov (tj. bralcev) iz Slovenije. Sprašujejo se, ali je morda v slovenskih šolah angleška omrežna literatura v tej reviji nadomestila branje do sedaj obveznega Marka Twaina? Poročilo o izjemnih bralskih interesih Slovencev je objavljeno pod naslovom Slovenia, We Read You. Zdaj se urednica Maureen Holm zanima za urednika slovenskega dela revije, ki bi bil dvojezičen in bi o avtorjih in številu objav samostojno odločal -- obvestite interesente, jaz žal ne morem prevzeti tega prestižnega in odgovornega mesta. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Jan 12 12:03:19 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Fri, 12 Jan 2001 12:03:19 +0100 Subject: [SlovLit] Za dvopredmetni studij Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD4B4@ffs1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Nekaj misli k razpravi o dvopredmetnem študiju na FF in ob zelo izčrpni predstavitvi g. Mihevca: 1.) Dvopredmetni študij na FF se mi zdi predvsem prednost in ne obremenitev. Pospešuje interdisciplinarnost in omogoča študentu dovolj podrobno in poglobljeno spoznati vsaj dve izmed številnih strok na FF. Izključno enopredmetni študij bo proizvajal diplomante, ki bodo sicer vedeli vse o svojem področju, a zelo malo o čemer koli drugem. Morda se bodo taki diplomanti prej kot diplomanti dvopredmetnega študija nagibali k precenjevanju lastne stroke in podcenjevanju drugih. 2.) Resda večina diplomantov poučuje samo en predmet, a upal bi si trditi, da tudi tistih, ki počujejo oba predmeta, ki so ju študirali, ni ravno zanemarljivo malo. Resda je dovolj dela na večjih šolah v Ljubljani, a čisto drugače je na manjših šolah zunaj Ljubljane. Sedanja rešitev je med drugim koristna za pouk "manjših" predmetov, predvsem klasičnih jezikov, ruščine, nemara ponekod tudi španščine ali celo francoščine. Če na FF ukinemo dvopredmetni študij, bodo našli diplomanti teh smeri učiteljsko mesto samo v Ljubljani in morda Mariboru, saj bo drugod zanje premalo ur. Tako - recimo - na gimnaziji v Trbovljah ali Slovenj Gradcu nikoli ne bo učitelja za ruščino, ker bi bilo treba imeti za celo urno obveznost najmanj dve paralelki skozi vsa štiri leta. Pri tem prav nič ne pomaga, da je ruščina maturitetni predmet. Dodatna dobra stran dvopredmetnega diplomanta bo prišla do izraza v (ne tako daljni) prihodnosti, ko bo dijakov manj in ko se gimnazije ne bodo tako otepale kandidatov za vpis, kot se jih danes. Takrat se bo, ko se bo zmanjšalo število dijakov in razredov, gotovo moralo zmanjšati tudi število učiteljev. Najbrž se bodo laže obdržali tisti, ki bodo usposobljeni za poučevanje več predmetov in bodo lahko v stiski prevzeli tudi uro ali dve česa drugega. 3.) Rešitev, ki jo g. Mihevc navaja pod točko 3, je gotovo mikavna, a je žal neizvedljiva iz več razlogov: - Na FF bi bilo možnih kombinacij na tisoče, gotovo ne bi bile vse enakovredne in bi jih bilo treba ovrednotiti vsako posebej. Resda je na FF zastopanih veliko strok, a te so organizirane v oddelke, ki imajo vsak svoje posebnosti in vsak zase usposobljene učitelje. - Težko si je predstavljati, da bi lahko študent namesto druge smeri nabiral predmete kar vsevprek po FF (malo starejše kitajske književnosti, malo zgodovine slovenske etnologije, malo psihologije dela, malo angleškega jezika, malo zgodovine novejše svetovne glasbe ipd.). Ti predmeti so namreč vsak zase del premišljenih in notranje strukturiranih programov in se izvajajo za študente določenega oddelka, zato zahtevajo določen interes in določeno predznanje. Brez tega bi študent od predavanja odnesel bistveno manj kot s predznanjem. Pri predmetu, recimo (dajem primer s svojega oddelka, a tudi na drugih ni nič drugače), ki se izvaja za študente 3. letnika smeri Latinski jezik in književnost, se predpostavlja, da študentje, ki ga obiskujejo, znajo latinsko in da so že prebrali nekaj del iz rimske književnosti (in o njej) po predpisanem programu. Za študente, ki bi se tega predavanja udeležili z drugega oddelka, bi bila raven predavanja previsoka in bi jo bilo treba znižati, če naj bi predmet namenili vsem. - Če bi sprejeli tako rešitev, bi morali najbrž imenovati komisijo, ki bi pripravila možne kombinacije, jih ovrednotila in ji določila nazive. Brez dvoma bi se vse skupaj izteklo tako, da bi skupina že tako preobremenjenih učiteljev FF poleg vsega dobila še to nalogo, ne da bi bili člani za to silno zahtevno delo posebej plačani ali da bi bili spričo tega oproščeni katere koli izmed svojih siceršnjih obveznosti. 4.) Kar zadeva dokončanje študija "drugega predmeta" potem, ko bi se diplomant že zaposlil, dvomim, da bi bilo tako nadaljevanje študija ob službi (morda tudi z dvema otrokoma in sitnim možem) enakovredno rednemu študiju, zlasti ker si je težko predstavljati, da bi se potem kar 'upoštevala' predavanja in seminarji, od katerih je minilo že osmem let ali še več. 5.) Podaljševanje študija na šest let in več je zares težava, a morda študijski programi niso edini razlog zanjo. Študij se npr. podaljšuje tudi na našem oddelku, čeprav se študijski program ni bistveno spremenil. Vsekakor je študijski priogram hiša iz kart, ki jo je lahko podreti, a teže postaviti, zato bi morali biti ob krčenju trdno prepričani, da bomo z njim res kaj dosegli. S spoštovanjem, Matjaž Babič From simona_klemencic na hotmail.com Tue Jan 16 11:01:28 2001 From: simona_klemencic na hotmail.com (Simona Klemencic) Date: Tue, 16 Jan 2001 10:01:28 -0000 Subject: [SlovLit] Dvopredmetnost v humanisticnem studiju Message-ID: HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010116/2f2b9e51/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 17 08:01:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Jan 2001 08:01:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_spletni_viri_in_drugo Message-ID: <006e01c08053$4619a2e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenija osvaja splet O razpoznavnosti in dvopredmetnosti skupaj ========== Slovenija osvaja splet Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/ -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/learningL2.html -- osvežen seznam pripomočkov za učenje slovenščine. Http://www.sigov.si/slovar.html -- saj že poznate, pa vendar: slovenska stran s slovarji. Http://www.thezaurus.com -- Institute for Slovenian Studies of Victoria, avstralski slovenistični vir, ki napoveduje tudi arhiv oz. spletno antologijo slovenskega leposlovja pod naslom Literator; avtorjem je v spodbudo pri postavljanju teh strani slavna venetska preteklost Slovencev. Http://www.google.com -- iskalnik s trenutno največjim indeksom spletnih strani. Če hočete postaviti spletno oglasno desko (stenčas), jo dobite zastonj na naslovu http://www.monokibo.com/deskarija/. Prepisujem iz revije Internet. Če hočete najti, kolikokrat je v spletu citirana vaša stran, vtipkajte njen naslov v iskalnik http://www.altavista.com. Ko sem tako storil s stranjo slovenskega leposlovja (link:www.ijs.si/lit/leposl.html), se je pokazalo, da jo navaja 78 spletnih lokacij; Slovene for Travelers (www.ijs.si/lit/slovene.html) je navedena 64-krat, začetna stran slovenske književnosti (www.ijs.si/lit/literat.html) 33-krat in stran Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF v Ljubljani 18-krat. Iz Hladnikove nepapirnate beline: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html. ========= O razpoznavnosti in dvopredmetnosti na enem mestu Osnutek statutarnega paragrafa o poslanstvu Filozofske fakultete, ki smo ga nedavno dobili v presojo, v drugem odstavku omenja pomembnost naših disciplin za nacionalno samobitnost in razpoznavnost Slovenije v svetu. V četrtem odstavku pa je med pomembnimi elementi FF (ki skrbijo za razpoznavnost naše inštitucije) naveden dvopredmetni študij; ustrezal naj bi zahtevam v sodobni akademski znanosti in študiju: interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti in izbirnosti. Moja pomisel ob postulatu razpoznavnost, ki mu morata slediti tako posameznik kot inštitucije in cela nacionalna skupnost. Kako naj bo nekdo osebnostno razpoznaven, če mora obenem skrbeti za razpoznavnost skupnosti, ki ji pripada, torej podrediti svoje posebnosti skupnim ciljem? Problem je podoben tistemu, ki se je zastavil ob geslu akademske avtonomnosti, namreč ali je avtonomna univerza v razmerju do države ali pa je s tem mišljena tudi avtonomnost fakultet v razmerju do univerze (in kateder v razmerju do oddelkov). Z drugimi besedami: kje so meje in pasti všečnih nam gesel razpoznavnost, samobitnost, avtonomnost? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 21 11:20:12 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Jan 2001 11:20:12 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Bi si dali implantirati, recimo, slovar? ========= Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč pred svojim časom", če hoče imeti na Šentflorjanskem status pravega umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, ampak za naslednje generacije? ========== Bi si dali implantirati, recimo, slovar? V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? ========== lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Jan 21 18:07:10 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 21 Jan 2001 18:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A6B173E.83D3AFC9@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > ========= > > Pravi umetnik je vzvi?en nad dru?bo > > Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega > ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki > prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovi?eva ... Ali mora biti > ustvarjalec res v konfliktu z dru?bo ali "nerazumljen od dru?be" ali "dale? > pred svojim ?asom", ?e ho?e imeti na ?entflorjanskem status pravega > umetnika? Zivemu umetniku bolj koristi, ?e zleze v rit ustreznim osebkom (kritiki, kustosi, mediji...). > Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, > re?iserka video filmov, ki bo dobila leto?njo Pre?ernovo nagrado za kulturne > dose?ke. ?e se ?e spomnite, je pred kak?nim letom ali dvema poskrbela za > medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem > intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne > zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji dr?avo stal okrog 20 > milijonov sit. Prav dosti kulturno ozave??enih domorodcev njenega dela ni > videlo ali pa nisem spra?eval pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 > slovlitjanov si je ?e kdaj ogledal film bodo?e nagrajenke?) jaz sem, ve? njih, pa še kako predstavo/performance povrh > Moje vpra?anje > se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkopla?evalci", "dr?avljani" ali > "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Pre?ernovih nagrajencev ali v > njem celo u?iva? ne, naj gleda kdor ga zanima [kako kdo in zakaj pa kdo kje in kako vzbuja zanimanje pa je druga stvar] > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj ?as, > ampak za naslednje generacije? umetniki delajo v svojem casu za svoj cas. zares jih razume malo ljudi [isto kot v znanosti], mase pa dolocene zamisli sprejmejo šele zelo posredno, to se meni ne zdi nic cudnega, da taksna pot vzame veliko casa. > ========== > > Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > > V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futuristi?nega ?lanka Jarona > Lanier [...] tranili > sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? Humanisti?no vprašanje v tem primeru verjetno ne bi bilo: - vgraditi slovar ali ne? ampak: - naj si vgradim komercialni slovar (ala Microsoft) ali raje takega 'open source'? hm... - naj si dodam spisek anarhisti?nih besed/konceptov tega jezika? Ali ne? - psovke? - modul za pravopis? ali: - ali me zares zanima 'upgrade' angleš?ine, ki ima sedaj tudi dvojino? - ali naj si vgradim modul slovenscine brez dvojine (zazeljeno zaradi vecje kompaktibilnosti z Evropsko skupnostjo?) in pa recimo: - naj si vgradim modul dialekta kriminalnih zdruzb, saj vem, da ni legalen, a me zanima? - naj uporabim ilegalno kopijo legalnega modula jezika ali naj si kupim licenco? itd klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 11:41:06 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 11:41:06 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <002301c0845f$d37825c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: 22. januar 2001 10:42 Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Najbrz je edini pravi dokaz, da neka umetniška stvaritev ni pred svojim > casom, drzavna nagrada, podeljena neposredno ob/po nastanku dela. > Bi pa za nekatere umetniške stvaritve, ki so tako pred časom, da bo potrebno > izumiti najmanj časovni stroj, če jih bomo želeli kdaj ujeti ob njihovem > sprintu v prihodnost, po spominu navedel komentar Vojca Pušnika, poklicnega > šoferja, lika iz romana Porkasvet Zorana HOčevarja, ki mu je spontano ušel > ob pogledu na slike svojega zeta, slikarja Rudla: "Jebešmumater, včasih > človeka prime, da bi se tudi sam usral in kaj naredil za slovensko > kulturo!". > lp, Klemen > > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, > >ampak za naslednje generacije? > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 12:04:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 12:04:07 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] dvopredmetost in drugo Message-ID: <003401c08463$0aab4880$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 22. januar 2001 10:03 Subject: Re: [SlovLit] dvopredmetost in drugo > O dvopredmetnosti in z njo povezanih predmetih razprave > > Razpravo je sprožila bojazen, da lahko večja izbirnost predmetov (na FF) > "pohrusta" dvopredmetnost. Vecina razpravljalcev je za ohranitev > dvopredmetnosti, tako zaradi potreb zaposlitve v (zlasi manjsih) solah, kot > zaradi obstoja strok na fakulteti. > Zdi se, da je glavna nevarnost mimo, a "somov vojska pod vodo ne mine".... > FF je "uradno", v svojem poslanstvu, zagotovila obstoj dvopredmetnosti. Tudi > (novi) statut Univ. v Lj. (v 184.čl., objavljen (!) je na www.uni-lj.si) > določa možnost dvopredmetnega študija na eni ali več članicah Univ.v Lj. > > Ostala pa so vprasanja, ki so se sprozila v razpravi: > 1 motivacija/interes studentov, vpisna izbira, uspesnost studija/prehodnost, > 2 študijsko svetovanje, > 3 avtonomija (predmetov, strok, fakultet, univerze) in večdisciplinarnost. > 4 nadaljevanje študija in razbremenitev dodiplomskega št. > > 1 Za študij in za stroke ni dobro, ce studenti izbirajo program, npr. "drugi > predmet" kar tako, da se nekam vpisejo. Brez prave volje ni uspeha, s takimi > študenti je težko uspešno delati, najbrz vecina takih le pohlevno prenaša > predavanja in se "pifla" za izpite. Po diplomi pa v šolah svojo nejevoljo > prenašajo naprej na mladi rod, mu po "visokošolsko" predavajo in zahtevajo > od njega reprodukcijo slabo recklirane ucne snovi. Izbirnost bo morda > prisilila fakultetne ucitelje, da se bodo bolj potrudili za predstavitev > stroke, za predavanja, ki zbudijo zanimanje, za individualno delo s > študenti. V tujini k temu sili tudi konkurenčnost, pri nas pa so nekatere > stroke v monopolnem položaju. > Sploh pa bi morali "numerus clausus" obdržati le na res najbolj obleganih > št.programih in tako preprečiti vpisno "taktiziranje" študentov. Odpreti bi > morali možnosti za redni in izredni študij, pa tudi za izbiranje predmetov. > Učitelji smeri/predmetov, ki dobivajo pretežno "B-jevske" študente, bi se > morali zamisliti in ne zanašati le na "vezano ponudbo" v okviru > dvopredmetnosti. > > 2 Novincem in študentom bi morali pomagati pri izbiri s študijskim > svetovanjem, kot ga poznajo na mnogih tujih univerzah. Čeprav pravila izbire > lahko preprečijo poljubne kombinacije, pa naj bi se študent o izboru > predmetov (dodatnih, poleg osnovnih) imel možnost z nekom pogovoriti. Prav > tako naj bi imel podporo pri menjavah smeri, pri študijskih težavah, pa tudi > pri "usmerjanju" v zaposlitev. Tudi danes "merodajno" trgovanje > predpostavlja določene omejitve in obveščenega potrošnika ter svetovalno > vlogo prodajalca . > > 3 Ustavno in zakonsko je zagotovljena le avtonomija Univerze, ki naj bi > delovala po načelu "avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in > cerkva" (poslanstvo UL je na www.uni-lj.si). Znotraj Univ. pa naj bi veljala > enakovrednost strok in akademska svoboda. > Stroke/discipline/programi/predmeti se povezujejo, da lahko ponudijo dobre > možnosti študija. Dvopredmetnost je primer tradicionalne > "multidisciplinarnosti", nekateri novi "interdisciplinarni" programi > odražajo nastajanje novih sintez med starimi strokami, izbirnost, ki je npr. > v ameriškem modelu bolj izražena, pa nakazujejo možnosti individualizacije > študija. > Toga in omejena dvopredmetnost in tudi enopredmetnost je oblika zapiranje > strok/predmetov, poskus, da preživimo vsak v svojem čolničku, pod zaščito > (državne, fakultetne) administracije. Zapiranje morda omogoča preživetje, ne > pa razvoja, kakovosti. Namesto "mehaničnega" kombiniranja "predmetov" > znotraj fakultete, Univerze bo treba ponuditi nove, "večdisciplinarne" > programe študija, ki bodo bolje ustregli potrebam zaposlitve. Študentom bi > lahko namesto posameznih predmetov ali celotnega števila predmetov "drugega > predmeta" ponudili študijske "module" (manjše skupine predmetov), ki bi jih > pripeljali do - tudi za zaposlitev - smiselnih kombinacij. (Primer so npr. > "pedagoški predmeti". FF bi lahko ponudila študentom drugih fakultet učenje > tujega jezika, književnosti in kulture nekega naroda, npr. "kitajski > modul"). Podobno se povezujejo stroke tudi pri raziskovanju in razvojnem > delu. > > 4 Izpopolnjevanje po zaposlitvi, tudi diplomi je danes običajna stvar, ne le > za papirje in napredovanje. Kar nekaj študentov gre v šole že pred diplomo, > nato pa končajo študij, kljub temu, da delajo, imajo možove/žene, otroke. > Mislim, da bi bilo manjše zlo, če bi študent, namesto da študira manj > zanimiv "drugi predmet", izbral ob svetovalni pomoči, k predmetom "prvega > predmeta" še izbirne predmete, ki bi ga veselili. Če bi se odločal > "strateško" bi kasneje dopolnil študij še z drugim strokovnim naslovom, tudi > po potrebah zapolsitve/šole. > Ne vem, kako se je na FF izteklo preštevanje ur in prevajanje v ECTS točke, > a prepričan sem, da bi morali obseg programov in tudi obveznosti krčiti. > (Npr. ponavljanje opravljenih izpitov na diplomskem izpitu, obseg 2 > diplomskih nalog.) "Evropa" terja krajšanje dodiplomskega študija, vedno > več diplomantov naj bi se vpisovalo na podiplomski študij (spec., mag., > dr.). Zaradi zahtevnejšega dela bo morda treba povečati izobrazbene zahteve > za učitelje (npr. spec., mag, ali celo dr., nekateri gimnazijski učitelji > so ga imeli že pred desetletji.) Ob širitvi podiplomskega študija bo tudi > več kruha za univ. učitelje, a ne samo za tiste na domačih fakultetah... > > O teh predmetih razprave ne bo kmalu konec. > > Bogomir Mihevc From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 23 11:49:39 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Tue, 23 Jan 2001 11:49:39 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za človeško. "Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z gondolo, ali pa greš gori peš. Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s človeškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, etično reflektirati in brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krščanski nauk to dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. Poučen je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni čimbolj gol. Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=človeku) namen. Res pa je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 21. januar 2001 11:24 Zadeva: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >========= > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > >Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega >ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki >prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti >ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč >pred svojim časom", če hoče imeti na ?entflorjanskem status pravega >umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, >režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne >dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za >medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem >intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne >zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 >milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni >videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 >slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje >se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali >"narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v >njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, >ampak za naslednje generacije? > >========== > >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona >Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel >na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša >tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem >odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje >robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v >prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih >možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi >humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", >karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? >Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: >bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja >kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo >dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? >Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili >sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? > >========== > >lp miran > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Jan 24 00:02:14 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 24 Jan 2001 00:02:14 +0100 Subject: eR [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A6E0D76.E60237E8@mila.ljudmila.org> Aleš Bjel?evi? wrote: > > O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za > ?loveško. "Oni" bodo ?loveško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal > ?loveški, pa ?eprav glup. clovesko = ne tehnolosko = romanticno ? > Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z > gondolo, ali pa greš gori peš. cilj = pot ? > Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s > ?loveškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, eti?no reflektirati in > brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj > poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krš?anski nauk to > dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. > Pou?en je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogo?a, da prideš ?ez steno > kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni ?imbolj gol. > Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. > Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v > pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=?loveku) namen. Res pa > je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. humanistika != (ni enako) tehnika - kaj, ko bi humanisti enkrat za spremembo sodelovali z tako drugacnimi naravoslovci (ki so se, mimogrede, izmislili e-pošto, ki koristi tudi druzboslovni izmenjavi mnenj), mislim, da bi se lahko drug od drugega marsikaj naucili + implementacija slovarja ali televizor v dnevni sobi - kje je razlika? > Aleš Bjel?evi? upam, da ni zamere, klik, jaka http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 11:10:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 11:10:02 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <001501c086b6$ff473340$1d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Thursday, January 25, 2001 10:54 AM Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Kot tehnolosko okosteneli humanist moram izraziti nekaj zdravokmečkih in > bogabojecih pomislekov glede implantacije slovarjev ipd. Slovar, ki bo > vsajen, bo, ce prav razumem, umetno ustvarjen program. S programi pa imam, > zalibog, grenke izkusnje ze od prvega filperja naprej, zato naslednja > vprasanja. > Kaj se bo zgodilo v primeru "hrosca": bo "slovar vsadek" mozganom sporocil, > naj se ponovno zazenejo? Bomo v primeru popolnega sesutja morali imeti > rezervne diskete? > KAj storiti v primeru virusa? Si bo potrebno vsako jutro posebej naloziti > nov antivirusni program? IN ce ga pozabimo naloziti in nas okuzi > racunalniski bse-virus: se bomo slinili naokoli, dokler nam ne nekdo ne > poklice Prve racunalniske pomoci (posebna sluzba v okviru urgence) ali pa > nas bo v mozganih samo razsvetlil napis, npr. MIchelangelo, nato pa - mrk. > Ce bomo dobili vsak isti slovar, v katerem bodo imele besede vedno isto > razlago, kje bodo vse tiste zlahtne asociacije, svojski pomeni, ki jih > pridobivamo v vsakdanjem ucenju, v posebnem okolju? IN umetniki: ali bodo se > imeli "magdalence", priklic besede le zaradi vonja, npr.? > > Ce pa stvar resnicno zazivi, ima za sirno slovenstvo predlog. Predlagam, da > vsem prebivalcem Zemlje ("pa i sire) ponudimo zastonjsko verzijo slovenskega > slovarja (oz. celotnega program za govorjenje slovenskega jezika). V program > pretihotapimo virus, ki se bo, po doloceni inkubacijski dobi, reaktiviral in > uporabniku poslal informacijo, da je slovenscina njegova materni jezik. > Ergo: trajna resitev za slovensko vprasanje.Vse nadaljnje razprave o > ogrozenosti slovenskega jezika bodo le se nostalgicno obujanje na pravek, ki > je potekal pred implantacijo slovarjev. > > Lep pozdrav, Veselin Samorad From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 12:38:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 12:38:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Kadar_se_ravno_ne_smučamo Message-ID: <001b01c086c3$53876220$1d03f9c2@hladnik> Spleteničenje Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? O znanstvenih spletnih objavah Re: o implantacijah ============= Spleteničenje Današnji moto je iz pesmi skupine Platin: Napišiva ljudem nocoj še en grafit jaz bom tvoj svet, ti moj poet. (Diana Lečnik in Simon Gomilšek, http://www.platin-life.com/) Http://communities.msn.com/GEOLITSI&naventryid=100 -- Geolit.si, klub ljubiteljev besednih umetnosti. Http://netfinity.saop.si//poezija/ -- stran s poezijo pri Geolitu. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- haiku v reviji Apokalipsa. Obenem je prispelo tole: Vabimo vas, da se udeležite tedna revije in društva Apokalipsa v knjigarni Konzorcij od ponedeljka 22. 1. Do petka 26. 1. Program poteka vsak dan od 18h naprej. Navoljo tudi knjige in revije po znižanih cenah. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm -- Janko Moder, sonet Pisunu kmečkih povesti. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- spletni časopis znanstvene fantastike. Http://koma.lisjak.com/ -- besedila rock skupine Koma. Http://www.geocities.com/akordus/slo.html -- prostor, kamor lahko odložite besedilo svojega glasbenega komada. Http://www.homestead.com/GrosekUrban/EMINEM.html -- nekoč bodo na tej strani skupine Eminem tudi besedila. Http://nimfomanke.00server.com/besedila.htm -- besedila rock skupine Nimfomanke. Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/ -- omrežni The Journal of Digital Information prinaša tematsko številko o hipertekstu; zastonj na ogled. ============ Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? V sporočilu 14.0611 v diskusijski skupini Humanists (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) piše Tim Reuter o strašnem redukcionizmu univerz na severnoameriškem zahodu; univerze podeljujejo diplome na osnovi študijskih programov, ki zahtevajo le obvladovanje strokovnih spretnosti, primernih za določene službe (employability-related skills). Drugi diskutant Osher Doctorow potoži, da so ga praviloma slabo ocenjevali ravno tisti študentje, ki so do univerze pričakovali praktičnih znanj, ne pa široke univerzitetne razgledanosti, ki jim jo je ponujal sam. Lažje se je namreč naučiti receptov kot mišljenja. =========== O znanstvenih spletnih objavah ? ? govari prof. Paul Brians v intervjuju na strani http://chronicle.com/free/2001/01/2001012301t.htm. Prednost spletnega objavljanja vidi v dejstvu, da dobi na spletne objave veliko odzivov, medtem ko objave v strokovni reviji praviloma ne odmevajo in dvomi, da jih sploh kdo prebere. Razlika je tudi v načinu branja: revijalnih objav se lotevajo znanstveni kolegi z namenom najti napako, torej iz tekmovalnih pobud, objave na internetu pa gredo ljudje brat praviloma le tedaj, če jih res zanimajo; zato je internet za Briansa veliko bolj spodbudno okolje za objavljanje kot znanstvene revije. ========== Re: o implantacijah >Aleš: >Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v >steni čimbolj gol. Aleš je sicer že dobil kritični odgovor, pa naj vendar dodam še svojega. Lojze Ihan je nekje učil, da je v znanstvenem svetu dokazovanje s primerjavami nedopustno; ker v temle primeru ne gre za znanost, si po Aleševi alpinistični prispodobi smem tudi sam privoščiti eno. Dosledno vztrajanje pri etiki izbire te ozke, zavite inu strme poti namesto široke in uglajene ceste bi v tvojem primeru, Aleš, pomenila, da bi moral tudi verze računati peš brez pomoči kalkulatorja. Pa tega ne počneš, tako kot se tudi do stene alpinist pripelje z avtom, kolikor visoko se le da. Vloga tehnologije (tudi bodočih implantiranih slovarjev) je po mojem v lajšanju tistih življenjskih opravkov, ki jih dojemamo kot mučno raboto; tako nam prihrani čas za reševanje bolj kompleksnih problemov. >Aleš: >"Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Kaj je človeško in kaj ne, bodo v prihodnje, tako kot so so zdaj, določali višje razviti, to je tisti z različnimi tehnološkimi implantati. Definicije so pač v domeni zmagovalcev. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Thu Jan 25 16:52:58 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Thu, 25 Jan 2001 16:52:58 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar v glavo! Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772126849@ffs1.ff.uni-lj.si> Kakšna podatkovna baza bi mi v možganih gotovo prav prišla, a bi me bilo vsakie strah. Nekje sem bral, da eloveški možgani od vseh podatkov, ki jim jih posredujejo eutila, zavestno obdelajo samo 30 milijonink (še grozljiveje je videti s številko: 0,00003). Vse ostalo se obdeluje in usklajuje zunaj zavesti. Nalaganje dodatnih podatkovnih zbirk samo po sebi najbrž ne bi bilo neizvedljivo, a vprašanje je, kaj bi možgani poeeli z njimi in ali bi jih zmogli obdelati. Po domaee povedano: kdor si da nadgraditi raeunalnik, zahteva ob veejem pomnilniku tudi zmogljivejši procesor. Ko bi si dal v glavo zbasati slovar, bi mi morali hkrati vgraditi tudi hitrejše možgane (in ne kar pustiti tega vraga starega, ki ga imam zdaj!). Težko je verjeti, da bi nevrologom in kibernetikom od tega manjkalo samo še dvajset let. Lep pozdrav, Matjaž Babie From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 30 08:24:46 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 30 Jan 2001 08:24:46 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo Message-ID: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Če gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega računalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva etičnega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoščil, komu boš že v genih določil, da bo genij in komu, da bo pometač? Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda etični problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babič. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohično navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna srčna zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenščine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehničnih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. Verjetno smo vsi trije načeli širši, naslednji problem: kdaj zgoraj naštete civilizacijske pridobitve človečnost povečujejo, kdaj pa zmanjšujejo?. Verjetno nerešljivo vprašanje, saj ne vemo, kakšen bi bil svet, ko bi šel po drugi poti - in četudi bi vedeli, morda nebi posedovali nevtralnega stališča za primerjavo. Problem lahko formuliram tudi takole (ker smo ravno omenili Ihana - ta pa je lani izdal knjigo Deset zapovedi): Človečnost je morda najbolje opredeljena v živih religijah. Ker poznam samo krščansko, bom ostal pri njej in pri njenih zapovedih. Ali civilizacijske pridobitve (v znanosti, pravu, tehniki, medicini itd.) povečujejo našo ljubezen do soljudi in do Boga, ali manj ubijamo, manj krademo, si manj želimo, kar ima sosed, manj prešuštvujemo itd.? Ali je s tehnično civilizacijo ukinjena potreba po odrešitvi, ki jo izražajo krščanstvo, budizem, hinduizem, islam itd? Naj formuliram še drugače: ali bo naša, zahodna civilizacija splošna in večna (dokler se ne bo sonce ohladilo)? Če bo, bo odgovor pozitiven, sicer negativen. Jaz sem pesimist in si zaradi pretekle balkanske vojne, trenutnega divjega kapitalizma, ekološke krize (neuspela svetovna ekološka konferenca), prihajajoče krize liberalnega zahodnega kapitalizma, naraščajočega ateizma, smrti socializma itd. odgovarjam z ne. Na kratko k Jakatovim replikam: Romantik: da. Cilj=pot: ne, toda ne pelje vsaka pot k cilju. Sodelovanje z naravoslovjem: da, toda nisem govoril o njem ampak o tehniki - razlika je bistvena. Simpatiziram z znanostjo, katere namen je znanje in ne uporabnost. Pravzaprav nisem problematiziral odnosa tehnika-humanistika, kjer bi bil jaz na eni od strani, ampak znanost-humanost - kjer pa sem hkrati na obeh, kot je dobro opozoril Miran. (Pri meni osebno je tako navdušenje za naravoslovje že mimo in replika je odraz spoznanja, da smo skoraj vsi strokovnjaki zaplankani v smislu, da "samo opravljamo svoj posel", kot pravijo v amer. filmih, in se za posledice ne brigamo.) PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre čas na ta račun) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? Hajd Aleš Bjelčevič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010130/94c76d63/attachment.html From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Tue Jan 30 12:15:11 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 30 Jan 2001 12:15:11 +0100 Subject: [SlovLit] Se o dvopredmetnosti Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD870@ffs1.ff.uni-lj.si> Da razprave o dvopredmetnem študiju še dolgo ne bo konec, kaže med drugim tudi pricujoci prispevek o odgovoru, v katerem dr. Mihevc podaja zanimive predloge za rešitev bistvenih vprašanj. 1.) Motivacija: tisti, ki učimo na oddelkih, na katere se veliko študentov vpisuje, ker ne morejo tja, kamor bi radi, imamo to vprašanje ves čas pred očmi. Vemo, da je tako stanje samo začasno. Takih študentov takrat, ko se bo bistveno zmanjšal vpis tudi na naši fakulteti, ne bo več, zato se zavedamo, da nima nobenega smisla graditi prihodnost oddelka na vpisu po sili. Po drugi strani bi lahko izkazali (straho)spoštovanje tistim študentom, ki se skozi študij prepiflajo. Kdor se vpiše na staro grščino, ker se ne more drugam, in študij konča, čeprav ga stara grščina ne zanima in čeprav mu ne bo čisto nič pomagala pri iskanju službe (upanje na dobro službo kot - dodatna ali nadomestna - motivacija tukaj torej odpade), je pokazal izjemno vztrajnost in odločnost, ki si zaslužita pohvalo. Kolikor vem, so prav učitelji na manjših oddelkih zelo trudijo za popularizacijo stroke, zanimiva. predavanja in individualno delo s študenti. 2.) Študijsko svetovanje bi bila zelo dobra rešitev, če bo le dovolj usposobljenih ljudi (gl. tudi točko 3). 3.) Ukinitev dvopredmetnosti in enopredmetnosti v današnjem smislu bi bila načeloma sicer možna, a bi zahtevala globinsko prestrukturiranje, takorekoč (programsko in kadrovsko) rekonfiguracijo fakultete, vendar za to v danih razmerah ni ne prostorskih ne kadrovskih ne finančnih možnosti in, kot je videti, še kar nekaj let ne bo nič bolje. Kar zadeva zaposlitev in kombinacijo predmetov, smo postali na FF precej nezaupljivi. Kaj je danes v Sloveniji, državi na pragu evropske skupnosti, bolj potrebno in kdo ima več možnosti za zaposlitev kot prevajalci? In vendar država meni, da ji ni treba denarno podpirati študija na Oddelku za prevajalstvo FF, češ da se za to "ni nihče pismeno obvezal". Veseli bi bili, ko bi nam kdo v Sloveniji lahko karseda natančno povedal npr: - kakšne bodo kadrovske potrebe šolstva v naslednjih desetih letih (programov ne moremo predelovati, če se bo čez tri ali štiri leta morda že vse drugače); - kakšno bo zaposlovanje v državni upravi v naslednjih desetih letih, zlasti glede na pričakovani vstop v EU; - kakšni naj bi bili diplomanti in kaj naj bi znali, da bodo lahko dobili službo v slovenskih večjih in srednjih podjetjih v naslednjih desetih letih, t. j. kakšni so strateški načrti za razvoj gospodarstva v Sloveniji po vstopu v EU. Nam lahko kdo v Sloveniji to pove? Če ne, bomo sestavljali module samo po tem, kar sami trenutno vemo ali po tem, kar se nam zdi, da bi lahko bilo v naslednjih letih. Vse te podatke bi nujno potrebovali tudi tisti, ki bi bili na FF zadolženi za študijsko svetovanje in usmerjanje pri vpisu. 4.) Res se precej študentov FF zaposli že pred diplomo. To je pač posledica trenutne kadrovske stiske v šolah in trenutne konkurence med njimi. Resda nekateri (ne vsi) izmed njih diplomirajo, a s slabšim uspehom, kot bi ga dosegli, ko bi se ukvarjali samo s študijem. Da mora študent na dvopredmetni smeri izdelati dve diplomski nalogi, res ni prav. Uradno se tukaj najbrž ne da narediti nič, ker morat biti smeri enakovredni v vseh ozirih. Še najsprejemljivejša rešitev je usmerjanje v skupno diplomsko nalogo, ki velja za obe smeri. Vedno se sicer ne da, a v večini primerov se kaj najde, če sta pripravljeni obe strani. Lep pozdrav, Matjaž Babič From Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at Tue Jan 30 13:55:20 2001 From: Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at (Fabjan Hafner) Date: Tue, 30 Jan 2001 13:55:20 +0100 Subject: [SlovLit] =Prosim, črtajte me s seznama naročnikov Message-ID: Spo*tovani kolegi, srce mi krvavi, toda druge obveznosti mi ne pu*?ajo ve? dovolj ?asa, da bi utegnil prebirati Va*e zanimive razprave. Vso sre?o vsem! Mag. Fabjan Hafner _________________________________________ Robert Musil-Institut für Literaturforschung der Universität Klagenfurt/ Kärntner Literaturarchiv Bahnhofstraße 50/I A - 9020 Klagenfurt Tel.: 0463 - 2700 - 2913 Fax: 0463 - 2700 - 2999 fabjan.hafner na uni-klu.ac.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 10:17:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 10:17:44 +0100 Subject: [SlovLit] Osma skodelica kave Message-ID: <004b01c08d04$7669ba80$3903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/tarasu.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/odtarasa.html -- eno dolgo pismo Tarasa Kermaunerja Miranu Hladniku in slednjega odgovor, skupaj s slovarčkom kratic, ki jih v svojih 60 knjigah o slovenski dramatiki uporablja T. K. Komentarji nadvse zaželeni. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/prim_nov.html -- še en intervju za Primorske novice iz miznice Slovlitinega moderatorja; v naslednjih dnevih se prezrcali s ff.uni-lj.si na ijs.si. Http://www.geocities.com/majaenaa/teksti_si.html -- Maja Koren, Osma skodelica kave [hej, je nekdo bral Cankarja, ali pa znabiti Petra Stoparja alias Jurija Zalokarja roman Kave, kavice, kofetki? op. m. h.]. Http://www.geocities.com/kaseljc/ -- Lukna online: čudne zgodbe, še teže berljive. Pošteni literarni delavci na privilegiranih položajih v teh dneh uživajo na snegu; o tem pričajo posnetki na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri18.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 15:31:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 15:31:01 +0100 Subject: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <007201c08d25$295c6000$3903f9c2@hladnik> Jezikoslovci help Umetnik : družba ============= Jezikoslovci help Preprosti ljudje si pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis. Jezikoslovec naj bi znal povedati, kako se reče prav in kaj je s kakšnim stavkom narobe. Nekaj goriva takim pričakovanjem daje tudi stroka sama, kadar izjavlja, da je določena forma v skladu z jezikovno strukturo, kakšna druga pa ne. Tista, ki ustreza duhu ali naravi jezika, je pravilna, tisto, ki ni skladna z imanentno logiko jezikovnega razvoja, pa je treba preganjati. Moje težave nastopijo z vprašanjem, kako ločevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravičenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napačnimi", zunanjimi vplivi, ki "pačijo" jezik. Ali ni to, kar imamo danes za pristno, domače, slovensko in pravo, za normalno ali vsaj normirano, nastalo kot posledica tujih vplivov, npr. kralj iz Karel ipd.? --- Pri maskulinizaciji (pomoštvenju?) ženskih samostalnikov (prim. copati namesto copate) menda ne gre za zle tuje vplive -- ali je potem čisto vseeno, če se zgražamo nad že prevladujočo moško obliko, ker bomo že jutri rekli tudi cigareti namesto cigarete, v ednini pa copat in cigaret? Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. ========== Umetnik : družba O razmerju med umetnikom in družbo, ki je bilo ena od prejšnjih tem v Slovlitu, govori izrecno Cankar v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. Leta 1951 je v reviji Novi svet besedilo vzel pod kritično lupo Taras Kermauner. Ker teksta nisem poznal, mi ga je priporočil v branje in ubogal sem ga. Povzemam K. izjavo, da je bil Cankar ustvarjalec, ki je še potreboval publiko in njeno priznanje in je bil nad obojim hudo razočaran. Zato se je v Pohujšanju skozi umetnika Petra oprijel fantastične iluzije, da lahko živi brez priznanja domovine in občinstva oz. da ju lahko celo terorizira, češ, v grešni uri in v lahkomiselnosti ste dopustili rojstvo umetnosti (kulture), zdaj pa jo kar vzdržujte. Peter se v koncu Pohujšanja takemu izsiljevanju naroda odpove in pobegne, ker ga razmerje ustvarjalno ne navdihuje. Moje vprašanje se glasi: ali je ta odpoved usmerjevalna in zavezujoča še danes? Nam med vrsticami sporoča, da je inštitucija državnih kulturnih subvencij in nagrad smiselna samo do trenutka, ko kulturna komunikacija vključuje vse tri elemente sistema: avtorja, delo in sprejemnika, vprašljiva pa postane, kadar avtor postane edini konzument svojega dela (oziroma kadar je publika samo iz kolegov ustvarjalcev). Nemci rečejo delom v takem zaprtem sistemu Literatenliteratur, Cankar pa je s Petrom v Pohujšanju potožil takole: Nekoč sem bil umetnik in življenje je bilo moj model in moja snov, sodnik in publikum. Zdaj sem umetnik in publikum obenem. Blagor meni! Pijača sem, ki se opaja sama, in sonce sem, ki sije samo sebi, in ogenj sem, ki sebi sam gori. Nikomur na veselje, ne na žalost! lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Fri Feb 2 19:23:28 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Fri, 02 Feb 2001 19:23:28 +0100 Subject: [SlovLit] spletna umetnost Message-ID: <3A7AFB20.AD098D88@mila.ljudmila.org> spodaj je povezava na dober clanek o spletni umetnosti: http://www.ciac.ca/magazine/en/dossier.html lp.jaka From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Feb 3 08:21:01 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sat, 3 Feb 2001 08:21:01 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <000a01c08db1$fca3e0a0$0909f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Pred kakim tednom je izšla knjiga Jureta Zupana s Prešernovimi konkordancami ("Kaj je Prešeren rekel o --- : konkordance samostalnikov v Prešernovih poezijah"). Čestitam in obenem izkoriščam za repliko k njegovemu decemberskemu prispevku o besednih zakladih (tekst je spodaj pod mojim). Če ga prav razumem, je nizek besedni zaklad nekaj slabega. Po mojem pa ni važno, koliko govoriš, ampak kaj poveš. (Zupan omenja še dva druga članka, ki govorita o stavkih in večjih besedilih, ne le o besedah. Pomembne reči se res dogajajo šele na tem nivoju. Žal teh sestavkov nisem bral, zato bom govoril le o besedah.) Pri merjenju besednih zakladov in pri interpretaciji teh rezultatov se mi zdijo pomembne tele reči: 1. Razlikovati je treba med besedami, ki jih poznaš oz. razumeš (branje tujih besedil, pasivno) in med besedami ki jih uporabljaš (ustvarjanje svojih besedil, aktivno). Razmerje je menda 11:1. 2. Število različnih besed (leksemov) je odvisno od velikosti besedila. Z večanjem besedila je prirastek novih leksemov manjši (na grafu nimamo ravne črte, ampak krivuljo, ki pada). Obstaja razlika med žanri: strokovno besedilo ima relativno manj leksemov kot leposlovno. 3. Kvaliteta besedila ni odvisna od števila uporabljenih leksemov, naše znanje pa ne od števila besed, ki jih razumemo. 4. Nikoli ne moremo meriti vsega besednega zaklada. Pri aktivnem lahko merimo le trenutnega, ki je spremenljiv. Pred desetimi leti sem kot športni novinar uporabljal vsaj sto leksemov, ki jih zadnja leta ne rabim več. In nasprotno. V enem mescu pa uporabim manj leksemov kot v desetih letih. ad 2) Razpolagam z omejenimi meritvami (slovaškimi, Suhadolnikovimi in mojimi), pa vendar: V besedilu s 7000 besedami (Zupanova kvota) bo od 1000 do 2000 leksemov (naši novinarji s 1900 so se torej dobro odrezali); količnik med besedami B in leksemi L je torej med 7 in 3.5; nižji količniki so bolj pogosti. Ta količnik pove, kolikokrat se ena beseda ponovi (v povprečju, seveda). Besedilo z ok. 40 000 besedami pa ima približno 4000 do 6000 leksemov. Količnik približno med 6 in 11. V večjih besedilih je količnik večji, kar pomeni, da se v večjem besedilu ista beseda ponovi večkrat. Primerjajo se torej le enako veliki teksti in le teksti iste vrste (ne moremo primerjati recimo strokovnega z leposlovnim). V poeziji, kjer imamo opravka s kratkimi teksti, bomo imeli na splošno manjši količnik (manj ponovitev), kot v dolgih romanih: v Prešernovih Poezijah je količnik 6, v enako velikem Cankarjevem Potepuhu Marku pa 13. Pri strokovnih besedilih je več ponavljanj leksemov, pri umetnostnih manj. Enako velik korpus z enako dolgimi teksti je dal količnika 7.5 in 5.6 (slovaški rezultati). (Še nekaj k opazki o novinarjih: Zupan pravi, da je pri njih prirastek leksemov po 3000 uporabljenih besedah začel padati. Jaz sem meril Stritarjeev eseje in tega upada pri njem res ni bilo. Imam pa premalo rezultatov da bi vedel, kje se krivulja začne spuščati.) ad 3) Znotraj besedila se posamezne besede ponovijo različnokrat. Vezniki, predlogi in druge nepolnopomenske besede se ponovijo 100-krat, 200-krat, nekatere pa nastopajo pa le po enkrat. Teh, ki se ponovijo malokrat, je več (krivulja ima kratko glavo in zelo dolg rep). Ravno ti so tisti, ki prispevajo h bogastvu zaklada. V praksi pa so zaradi majhne frekvence verjetno manj relevantni (nerelevantni so seveda tudi tisti z zelo visoko frekvenco). To je prvi argument zoper to, da bi besedni zaklad pričal o kvaliteti besedila. Za drugi argument še nekaj podatkov: Sveto pismo nove zaveze je, zgodovinsko gledano, najpomembnejše besedilo na Zahodu v zadnjih 2000 letih. V grškem originalu je med 137 000 besedami 5400 leksemov; v enkrat večjem korpusu francoskih besedil pa 8000 leksemov. Prešeren ima v Poezijah 2200 leksemov (v celotnem delu po mojem ne več kot 4000, raje manj, vendar podatkov nimam), Tavčar v manj pomembnem romanu Janez Sonce 4100 leksemov. Čeprav so besedila različno velika in jih ne smem primerjati, je vendarle jasno, da kvaliteta povedanega ni odvisna od števila besed. Prešeren je z dva tisoč besedami zaznamoval Slovence, Nova zaveza pa s 5400 vso našo civilizacijo. Oba imata, zgleda, manj besed od ameriškega maturanta (strinjam se z Zupanom, da je številka 8000 verjetno previsoka, napačna številka). Do enakega sklepa je prišel Zupan. (Seveda so tudi izjeme; po glavi se mi mota podatek, da ima Puškinov korpus, ki obsega nekaj sto tisoč besed, 21.000 leksemov.) Pri merjenju besednega zaklada novinarjev, znanstvenikov ipd. bi mene zanimal predvsem podatek, kako je zaklad povezan s strokovno učinkovitostjo in etičnostjo. Vsakdanja izkušnja s časopisi in revijami mi kaže, da so spisi, v katerih se bohotijo vse mogoče besede, pogosto bolj plehki od člankov, ki so bolj skromni. Po drugi strani je nabor leksemov v člankih nekega strokovnjaka zelo odvisen od tipa strokovnega besedila. V preglednem strokovnem članku bo verjetno več leksemov, v originalni razpravi pa manj. Verjetno bi se izkazalo, da imajo recimo Einsteinove ali Bohrove ali Bellove razprave manj leksemov od učbenika Fizika 1-4! Zato mislim, da skromen besedni zaklad ni stvar, ki naj bi zanimala šolske oblasti. Besedni zaklad ni merilo znanja in modrosti. >----- Original Message ----- >From: JURE >To: 'Miran Hladnik' >Sent: 08. december 2000 10:03 >Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov > > >Spoštovani kolegi > >Informacija o besednih zakladih. > >Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, >vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na >precej >vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije >OECD >o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal >zaprepaščujoče >slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna >pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah >Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: > >a) njihov besedni zaklad majhen in >b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo >povezovati v smiselne enote. > >Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, >stran 13) >se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali >v povprečju >nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih >besed ob >dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah >pričelo zaostajati >za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni >pretirano domnevati, >da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad >povprečnega >slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. > >Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad >pišočega profesionalnega >novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, >lahko >dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega >novinarja). >Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju >sem prišel do >podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni >beseda obvlada. >Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav >verjetno pretirana. >Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali >definicije ali >razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je >podatek >povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v >vseh petih >volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, >Webstrov slovar >ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 >gesel. >Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za >faktor >10 previsok. > >Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 >besed >med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih > >samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh >Prešernovih >samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). >Groba >ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je >precej pod 10,000; >skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< >informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo >današnji >maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. > >Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih >jezikoslovcev, >še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive >študije, tudi z >doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če >bi se >problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki >so za >take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem >pri >računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega >gesla >za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do >tri >možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave >zanimale, >sem pripravljen pomagati. > >Lep pozdrav vsem > >Jure Zupan > >----- Original Message ----- >From: Branko Gradišnik >To: Miran Hladnik >Sent: 04. december 2000 16:22 >Subject: besedni zaklad slov. maturantov > >> Miran, >> pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant >> obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi >> bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj >> približen podatek? (In kolišen torej je...?) >> Hvala >> >> Lep pozdrav, B.G. >> Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 4 19:07:31 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 04 Feb 2001 19:07:31 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo References: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A7D9A63.3FDB6AB9@mila.ljudmila.org> > Aleš Bjelčevič wrote: > > ?e gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega ra?unalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. > Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva eti?nega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoš?il, komu boš že v genih dolo?il, da bo genij in komu, da bo pometa?? mislim, da problem ni v tehnologiji, pa? pa v njeni uporabi, problem dosopnosti v povezavi z novo razporeditvijo denarja/moci pa tako ali tako ze obstaja - okrog 95 % svetovne populacije je premanentno of-line, zametki kapitala ki lahko, ce ne bo nadziran, v prihodnosti dejansko odlo?a o dostopnosti bio-tehnologij, ki bodo osnova kapitala, dejansko ze obstaja - ali si bomo kdaj v glavo dejansko vgrajevali kakšne bio-slovarje ali ne, bomo videli, problem uporabe korporacijske verzije sveta/programske opreme/avtorskih pravic... ali pa katere druge (recimo www.gnu.org) pa so za marsikoga ze danes vsakdanja moralna vprasanja > Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda eti?ni problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babi?. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. jaz bi rekel znanstveno-eticni problem, znanost bo sla prek etike, kot vedno, a po drugi strani je bilo tudi okroglost in ploscatos zemlje mozno videti kot eticni problem, zakaj pa ne? > Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohi?no navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna sr?na zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenš?ine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehni?nih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. jaz tudi > PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre ?as na ta ra?un) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? izmenjava mnenj z ljudmi istih interesov, ki jih brez mreze ne bi bilo? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 5 07:04:54 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Feb 2001 07:04:54 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <002901c08f39$90f8b4a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran Hladnik Sent: 04. februar 2001 4:05 Subject: Re: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) > Miran, Miran, > > napisal si: "Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med > pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska > raba, ki naj po dogovoru postane norma." > > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa rešiti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss From kramberger na uni-mb.si Mon Feb 5 12:59:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 5 Feb 2001 12:59:41 +0100 Subject: [SlovLit] pravopis Message-ID: Dober dan vsem, pravkar sem prebral naslednje (no, ne vem, ali je prav 'prav kar' ali 'pravkar'): > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa re'iti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss Ali res? Leta 1980 je izsel osnutek pravil za novi pravois, deset let kasneje so izsla nova veljavna pravila, ki so potem dozivljala nedokumentirane -- vsaj neobjavljene-- drobne in tudi neumne spremembe ob vsakem ponatisu, dodatnih enajst let pozneje pa bomo ze dobili slovarski del pravopisa -- 40 let po zadnji novi / predelani izdaji slovarskega dela (1962). Ker je SSKj v enem zvezku tako ze postal pravopisni prirocnik za vsakogar, ki je normalen, obicajen, povprecen uporabnik slovenscine, upam, da se bo ta pravopisni slovar osredotocil na pisanje osebnih in zemljepisnih imen, na pisanje izvedenih oblik besed pri stopnjevanjih, sklanjanjih in spreganjih in da bo na primernem, najdljivem mestu pokazal, kako pisemo znak za stopinje, procente -- levosticno ali levonesticno; in tako naprej -- skratka, da bo prakticen vsaj pol tako kot The Chicago Manual of Style. Kajti: zelja, da bi bilo dosezenih 50 % preglednosti tega prirocnika, je po izkusnjah s pravili za pravopis in zlasti njegovim registrom skoraj utopicna zelja. Lep pozdrav onim na Olimpu slovenskega jezikoslovja in vsem drugim, ki to berejo, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Mon Feb 5 20:14:38 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Mon, 5 Feb 2001 20:14:38 +0100 Subject: [SlovLit] Pravopis in racunalnik Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC177212684D@ffs1.ff.uni-lj.si> V dokaz, da so se o sprejemanju oblik in besed v knjižni jezik prepirali že Rimljani, bi si dovolil citirati rimskega ueitelja govorništva Kvintilijana (Govorniška vzgoja, I, 6, 43-45): "Smešno bi bilo, ee bi imeli jezik, ki so ga ljudje govorili, raje kakor jezik, ki ga ljudje govorijo zdaj. In kaj je konec koncev stari jezik drugega kakor stara govorna raba? Toda tudi tukaj ne gre brez razsodnosti: najprej je treba sploh ugotoviti, kaj je tisto, eemur pravimo govorna raba. Ee ima podlago zgolj v tem, kar poene veeina, bo to slaba šola ne samo za govor, ampak tudi - to je še pomembneje - za življenje. /.../ Zato: kakor puljenje dlak, stopnieaste prieeske in pijaneevanje po kopališeih, najsi se je še tako razpaslo po Rimu, nikdar ne bo sprejemljivo obnašanje, ker je vse to graje vredno (eeprav imamo sicer navado umivati se, striei se in hoditi na veeerje), tako tudi v govorjenju tistega, kar se je napaeno ustalilo v množici, ne bomo sprejeli za jezikovno pravilo. /.../ Zato bom imenoval 'govorna raba' tisto, o eemer soglašajo izobraženci, podobno kot je v življenju soglasje poštenih." K pravopisu: kako lepo bi bilo, ko bi kdo pripravil izvleeek najpomembnejših pravopisnih pravil (na kakšnih šestih ali sedmih straneh), da bi jih lahko tiskali v rokovnikih podobno, kot se tiskajo datumi državnih praznikov, izbruhov vulkanov ipd. ali navodila za prvo pomoe! Taki napotki bi bili sicer nepopolni in ne bi zajemali vseh možnih napak, a morda bi jih (za razliko od bolj ali manj poklicnih pisateljev, lektorjev in ueiteljev) uporabljali tudi tisti, ki jim sicer ni eisto vseeno, kako pišejo, a se jim zdi cela knjiga malo prevee za iskanje pravopisnih pravil. In za konec še okrog raeunalnikov. Lani poleti je bila v Frankfurter allgemeine Zeitung objavljena naslednja pesem: Paint the Paint the sun the type of perfection the type of depressed moods the type of teacup tapping the type of soft pillows type of water of force of light soft parade of trees contempt for a burn, a sod of life Kar dobra, ne? Baje jo je zložil neki raeunalniški program po vnaprej pripravljenem algoritmu. Lep pozdrav, Matjaž Babie From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 07:12:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 07:12:05 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: za slovlitovce Message-ID: <000a01c0925f$3a155980$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Erika Kržišnik To: Miran Hladnik Sent: 08. februar 2001 19:13 Subject: za slovlitovce Dragi Miran (ki me ne pustiš vsaj vcasih malo polenariti) in drugi slovlitovci (pisem z malo zacetnico, ker ste pripadniki vrste, ne naroda, celo ne plemena!), sej ne de bi zdej prov zlo teoretizirala, ampak to, de si ludje "pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis" (citiram tebe, Miran!), je pa že hudo. Ke bi vsaj reku, de si predstavlajo slovnico, kar tud si. Pa kaj bi zdej rad, de rečem? De je jezikoslovje cel svet al kaj? Al pa, de je še manj kot pravopis? Men se zdi, de bi ti, mislem Miran Hladnik, rad hladno vojno (de ne rečem kakšno drugo) z jezikoslovci/-kami. Dej se mal umir, al kuker bi rekel naš otroc, skulirej. Sploh pa maš diplomo smeri slovenski jezik in književnost in si ne moreš pervošet, de ne ločeš med normo in kodifikacijo, de se provzaprov delaš, kuker de neč ne veš o vzrokih, razlogih in posledica purizma in (sevede tud) antipurizma, včasih in dones. - Mimgrede, jest naprimer si neb pervošla na slovlit vprašat, koko, hudiča, nej človk loč med avtorjem in lirskim subjektom v eni lirski pesmi, če pesnika zlo dober pozna, mislem, res zlo dober. Al pa kej druzga, lahko tud bolj banalenga, npr. kakšna je definicija književne vrste in zvrsti, če iste stvari različen imenujejo iste vrste strokovnaki v različnih knigah? Al pa, kako se v literaturi kvantiteta spreminja v kvaliteto - če en interpet šteje stavke pa besede pa zloge al pa ženske pa moške karkoli že. De ne rečem kej o tem, kako se aktualizira Preseren, če se slovenski igralci (jasen, de dober plačani) za ta glavno proslavo slabo naučijo njegovih besedil - jest pa sedim (trapa!) doma, poslušam in išem rdečo nit novodobenga sporočila; se čudem, de sem tolk trapasta, de ga ne najdem. Pol pa, ke enkrat eden (tud dober plačan iz dnarja davkoplačevalcev, kerih del sem tud jest) reče (v Uvodu h Krstu ...) "le majhen (... ne vem kaj) je tje do goščave, to noč nam jo DOČAKAT je mogoče" (namest: DOSEČI), se mi pa le zazdi pretrapast, de bi človk čaku goščavo, de pride k njemu, če se hoče tepst, al pa če hoče zbežat - in verjamem, de stvar ni v aktualizirani interpretaciji, ampak v tem, de ludje preprost Prešerna ne znajo na pamet. Boh ve, če mam prov, al pa spet narobe mislem, koker so mi že velikrat povedal. --- Dala sem si duška - in zdaj k stvari. Torej, ne le, da je treba ločevati med normo (mislim seveda jezikovno normo, kajti v jezikoslovju se sicer lahko govori tudi o normi širše, v pragmatiki ali tudi sociolingvistiki npr. o normi v jezikovnem vedenju /s širokim drugim e-jem/) in kodifikacijo (tj. zapisano, ali če hočete, predpisano normo knjižnega jezika). Kodificirano normo potrebujemo, da se sploh razumemo na določeni ravni in razmeroma konstantno - gre za t. i. stabilno (ali ustaljeno - mimogrede, sem proti izrazu: stanovitno) prožnost, pri čemer je v zvezi z normo in kodifikacijo poudarek na "ustaljeno". Bom povedala zelo banalen in zelo zelo čist slovnični zgled: Pred dobrim tednom sedimo v neki kuhinji in premišljujemo, kaj bomo čez vikend jedli (bilo je, preden smo šli v trgovino). V eni od mnogih kuharic (knjig) preberemo naslov "Bržola z lečo". O, super, bomo jedli bržolo. Pa vpraša eden: "Kaj pa je leča?" Ženske, kar nas je bilo okrog (se pravi, bili sva dve), brž pokonci planemo in prinesemo primerke leče (ena /ženska namreč/ "in natura", druga pa na sliki). Človek (mislim: moški) gleda oboje in ne razume: "Saj tukaj v receptu sploh ni leče!" - Kako je to mogoče? Kar nekaj časa in iskanja je trajalo, da smo ugotovili, da je prevajalec in lektor preprosto naredil slovnično (hkrati normirano in kodificirano) napako. Ni namreč šlo za lečo (ene vrste fižolček, stročnico), ampak za jed (prilogo ali nekaj podobnega) "lečo" (srednjega spola, torej sklanjano: lečo -a -u ...), predvidevam, da madžarsko, ker se v originalu piše "lecso". Pravi naslov bi bil "Bržola z lečom". Evo, nismo se razumeli. (Tudi bržole potem nismo jedli.) A tisto, kar sem hotela še povedati, je, da je med normo in kodifikacijo še ena stvar - ki se ji reče jezikovna kultura. - Če dobro premislim, še nisem povedala, da je norm v slovenskem (in sploh vsakem)jeziku več, samo ena med njimi je norma knjižnega jezika, le-ta (edina) je tudi kodificirana. Norme (kateregakoli) narečja niti ni treba kodificirati, saj te sogovorec, pripadnik (tega istega) narečja debelo pogleda (ali pa - če je bolj zadržan - si samo svoje misli), če rečeš kaj, kar ne gre v njegovo narečnojezikovno normo. Pomislimo vsi skupaj na kruto otroško izločanje kakega prišleka iz drugega jezikovnega področja, ni treba drugega jezika, dovolj je iz bližnjega zaselka - kako prav je prišel drugačen naglas, glas ali intonacija. Kršenje knjižnojezikovne norme ni niti približno tako kruto kaznovano, a ne? Skratka, norma je - o tem ne more biti dvoma. Druga stvar je, kako jo čutimo in kaj v njenem imenu počenjamo. Hudo pa je, če začnejo/začnemo jezikoslovci (če pustim ob strani vse druge) pozabljati, da se norma spreminja (normalno in razumljivo je, da se spreminja hitreje kot kodifikacija). V izpostavljenih časih/položajih (nisem prepričana, da se take vrste čas ne bliža z nadzvočno hitrostjo ali pa je sploh že tukaj) se od jezikoslovca naravnost pričakuje, da bo stopil na barikade v bran kodifikaciji - in če tega ne stori, ga razglasijo za ignoranta, brezbrižneža, nestrokovnjaka itd. Če to stori, ga pa zmerjajo s puristom. Pred kratkim (sredi januarja) sem bila na uvodni konferenci ob evropskem letu jezikov. Zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da je bilo prisotnih največ ljudi, ki se ukvarjajo s tujimi jeziki v Sloveniji, in zelo malo tistih, ki se ukvarjajo z državnim jezikom v Sloveniji, se pravi - s slovenščino. Par ljudi mi je celo zagotovilo, da so veseli, da sem povedala nekaj o slovenističnem prizadevanju v Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Sami so bili začudeni, da na konferenci, posvečeni jezikom, niso pričakovali govora o svojem lastnem jeziku. - Fantje, jaz mislim, da je z nami nekaj hudo narobe. Se opravičujem za dolg nastop. Saj ne bom več. Lep pozdrav vsem Erika (Kržišnik) From kozmaahacic na netscape.net Thu Feb 8 17:15:52 2001 From: kozmaahacic na netscape.net (ko ah) Date: Thu, 08 Feb 2001 11:15:52 -0500 Subject: [SlovLit] O pravilnem, nepravilnem ter rabi Message-ID: <6F900C5A.482D883C.4EAA641F@netscape.net> O PRAVILNEM, NEPRAVILNEM TER RABI Z vprasanjem Mirana Hladnika, kako locevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravicenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napacnimi", zunanjimi vplivi, ki "pacijo" jezik, so se na veliko ukvarjali tudi v antiki. Le da si niso bili vsi edini, da je tista oblika, ki je v skladu s 'strukturo' jezika, tudi primernejsa, kot tista, ki ni. Ce bi bil Miran Hladnik anticni slovnicar, bi bil gotovo anomalist. Sprasuje, ce je prehud relativist, ko pravi, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami v jeziku nepotrebno in da je merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. Ce lahko verjamemo rimskemu slovnicarju Marku Terenciju Varonu, sta se v grskem jezikoslovju izoblikovali dve stranki: 1. Analogisti so izhajali predvsem iz pravilnih oblik, ki jih lahko dobimo z opazovanjem oblikoslovja, oblikoslovje pa lahko opazujemo samo v okviru posameznih kategorij. Opazanja analogistov so tako ustvarila predpogoj za odkritje paradigem in pisanje slovnic v danasnjem pomenu besede. Hkrati pa so si analogisti prizadevali iskati pravilne oblike v jeziku in so vcasih tudi prevec na silo odstranjevali iz jezika nepravilne oblike, ki pa so bile v rabi. 2. Anomalisti so obenem obravnavali danasnji dve vrsti pregibanja: oblikoslovje in besedotvorje. Anomalisti so opozarjali na mesta, kjer je v jeziku prihajalo do odstopanj, na razlicen razvoj podobnih besed in celo na razlicne pomene iste besede v razlicnem okolju. Anomalisticni pogled na jezik je bil manj strogo slovnicarski in bolj filozofski. Mark Terencij Varon si je v svojem delu O latinskem jeziku (iz 1. stol. pr. Kr.) prizadeval najti nekaksen kompromis med obema strankama (nekateri zlobno trdijo, da si je opozicijo kar sam izmislil, a se verjetno motijo). Tako je postavil nekaj tez, ki nam morda lahko dajo tudi odgovor na vprasanje o dvoboju med dobrim in zlim v jeziku. 1. Jezik je zasnovan na analogijah, torej na razmerjih, ki stojijo v pravilnih razmerjih z drugimi razmerji, seveda v okviru posameznih besednih vrst. - PO DOMACE: Jezik je struktura, kjer predvidevamo pravilne vzorce. 2. Da bi lahko analogije v jeziku dejansko zazivele, pa jih moramo rabiti. - PO DOMACE: "Dobro" v jeziku nam nic ne pomaga, ce ga ne rabimo. Ce cez nekaj let nihce ne bo rekel vec cigareta, ampak vsi cigaret, in nihce copata, ampak vsi copat, mu ne bodo nic pomagale pravilne oblike cigareta in copata, ker jih ne bomo rabili. - Raba (usus, consuetudo) je torej za Varona visji princip kot analogija (pravilnost v jeziku). 3. Mark Terencij Varon bi tako gotovo pritrdil Miranu Hladniku v tezi, da je "merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma". Vendar pa zgolj na nacelni ravni! Brez jezikovne politike tudi v antiki ni slo - in verjetno je tako kar prav. Varon tako razlikuje dve vrsti "napacnih" oblik v jeziku. Prva vrsta napacnih oblik so oblike, ki so bile napak sprejete v rabo, torej oblike, ki jih rabimo, vendar so napacne - niso v pravilnem razmerju z drugimi oblikami. Druga vrsta napacnih oblik so oblike, ki se niso bile sprejete v rabo in so napacne. Varon meni (9, 16), da moramo napacne oblike v jeziku popraviti, vendar mora biti proces postopen. Locevati moramo oblike, ki so zasidrane v jeziku (prva vrsta napacnih oblik), od oblik, ki jih lahko zlahka izlocimo iz jezika (druga vrsta napacnih oblik). Pri tistih, ki so ze zasidrane v jeziku, se moramo rabi izogibati. Ce bomo namesto napacne oblike uporabljali drugo, ki bo pravilna, bomo napacno postopoma prenehali rabiti in prevladala bo pravilna. Velik vpliv na prodor novih besed v jezik pa imajo po Varonovem mnenju (9, 17) prav dobri pesniki (boni poetae), se posebej dramatiki (scaenici), ki morajo doseci, da nova, pravilna oblika preide v splosno rabo (consuetudo). Raba (consuetudo) se namrec vseskozi spreminja. Nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali pravilno, danes rabimo napacno in nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali napacno, danes rabimo pravilno. Kako bi torej Varon pokomentiral zagato "copat, cigaret"? 1. Obliki copata, cigareta sta pravilni v analogiji s podobnimi samostalniki, ki se jih prav tako lahko nepravilno maskulinizira. 2. Ce bi bili besedi "copat, cigaret" ze zasidrani v jeziku, bi se s tem sprijaznili - bi pa seveda vsakic, ko bi imeli priloznost, raje rabili pravilno obliko "copata, cigareta". 3. Ce pa bi bili besedi "copat, cigaret" v taki poziciji, kot sta naprimer dandanes, bi Varon naredil vse, da jih ne bi rabili. Saj jih - zaradi pravilnejsih ustreznic - zlahka izlocimo iz jezika. Lep pozdrav Kozma Ahacic __________________________________________________________________ Get your own FREE, personal Netscape Webmail account today at http://webmail.netscape.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 23:02:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 23:02:25 +0100 Subject: [SlovLit] "A nej pobijem jih vse, a nej k'r sebe ustrelim," Message-ID: <000701c092e4$02ea9260$0203f9c2@hladnik> Http://www.kulturkultbum.homestead.com/naslovindex.html -- stran za pesnike. Http://www.radyoyo.si/5min/artists/02-gottschee-2.html -- repovska besedila iz Kočevja. Http://www.sebastijan-pregelj.sweet-sorrow.com/text/oss.html -- Sebastjan Pregelj se predstavlja z dvema novelama. Zanima koga, kako primerjam Jožefa Žemljo in Prešerna in podajam novo interpretacijo Krpana? Naj bere http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html in mi sporoči pripombe; prispevek sem pripravil za Juvanov simpozijski zbornik o romantični pesnitvi. lpm From kramberger na uni-mb.si Wed Feb 14 13:55:58 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 14 Feb 2001 14:55:58 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan, Erika -- pozdrav vsem drugim: posrecilo se mi je prebrati prvi del tvojega sporocila; ko sem prebral celoto, sta se mi utrnila dva komentarja. 1. zapis pogovornega / narecnega jezika Erika se je zelo potrudila, a tezav pri branju nisem imel samo zato, ker spadam jezikovno drugam, temvec tudi zato, ker na svojem zaslonu ne vidim niti slovenskih treh znakov: c*, s* in z*, manjkali pa so seveda tudi vsi tisti, ki jih sicer jezikoslovci uporabljajo za zapis pogovornega in zlasti narecnega jezika -- tega pac ni mogoce narediti v e-pismu iz povsem tehnicnih ozirov. Torej se je morala Erika omejiti na knjizne pisne znake, predvidene zadnjih 150 in nekaj let v teh krajih za zapisovanje slovenscine. Morda lahko ze s te tocke ugotovimo, zakaj potrebujemo tako opisni kot pravopisni slovar (in s*e kaksnega -- no, pa na to temo raje ne bom zapisal nicesar). 2. norme in pravopis Res smo v teh krajih mahnjeni na podrobnosti in razlikovanja -- in za izobcitev verjetno res zadosca, da si iz sosednje vasi (Bog ne daj, da si z Juznega Timorja). A zdi se mi, da opozorilo na taksne in druge pragmaticne vidike, na razlicne prepoznavnosti norme in razlicne nacine njenega "uveljavljanja" dopusca predvsem en sklep -- prav v tem kontekstu je toliko bolj v oci bijoce dejstvo, da slovarskega dela pravopisa nimamo aktualiziranega ze 40 let. Za pisni knjizni jezik in njegovo normo je pac znacilno prav to, da je na razpolago prirocnik, kamor lahko pogleda vsak pisoci, kadar je v zadregi. In s*e vec -- ce ta norma ni vzpostavljena v polni in dovolj odlocni meri, to vpliva tudi na nekatere druge norme in jezikovne rabe, ker je pac tezje vzpostaviti plasti, razlike in kriterije. Iz casov, ko sem obiskoval srednjo solo, se spominjam, da sem se za trsico ucil tistih 100 izjem pri sklanjatvah (to je bilo pred Toporisicevo reparadigmatizacijo sklanjatev sredi 70-tih let), zase pa sem v tistih istih stirih knjigah "Slovenski *knjizni* jezik" z zanimanjem prebiral poglavja o zgodovini in razvoju slovenscine. Novejsega tovrstnega izdelka za slovenscino zal ne poznam. Zato pac berem s toliko vecjim veseljem Deutsche Sprachgeschichte -- 3 obsezne knjige, ki jih je napisal jezikoslovec bolj pragmaticne orientacije Peter von Polenz. 3. sklep Zelo bom vesel, ce mi bodo slovenisticni jezikoslovci ponudili v rabo slovarski del pravopisa; z zanimanjem pa bom prebral tudi izcrpno zgodovino slovenskega jezika -- po moznosti ne samo knjiznega v ozjem pomenu. Hvala in lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Thu Feb 15 17:06:45 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 15 Feb 2001 18:06:45 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan vsem, po manjsem ovinku posiljam v vednost vsem prijavljenim dve Erikini sporocili. Nimam kaj dosti za dodati. Zal sem prelen, da bi pobrskal po Internetu in se kje drugje, da bi izvedel, na katerem oddelku je Erika zaposlena -- kajti, ce je jezikoslovka-slovenistka, jo bom takoj okrcal zaradi ene zadeve: pricakuje od mene, ki nisem jezikoslovec, ah, s*e slavist nisem, da se bom za krajsi cas preselil v Slovansko knjiznico ali oddelcno slavisticno knjiznico in poiskal celo resto publikacij in si ustvaril celovitejso, temeljitejso podobo o zgodovini slovenskega jezika. Lepo bi bilo, ce bi Erika ali kdorkoli drug s primernim znanjem strnil vse te razprave v enovito povedano zgodbo-zgodovino, jih morda na nacin, kakrsnega uporabljajo v Forschungsberichte, predstavil in ovrednotil. Ko smo ze pri zeljah: pravopisnemu slovarju naj sledi slovar sinonimnih besed in fraz z antonimi, pa slovar slovenskih protestantskih piscev, ki nastaja s*e malce pocasneje, kot sta nekoc SBL ali SSKJ, pa historicni slovar Presernovega jezika, ki je bil doslej dvakrat napovedan, a nikoli uresnicen, pa --- papa vsem skupaj. Igor --- begin forwarded text Date: Thu, 15 Feb 2001 10:10:19 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljeni, ker ne vem, ali sem odgovorila samo vam ali na slovlit - nimam pojma, kako deluje, zadnjic je moj mejl v obtok poslal Miran -, vas prosim, da da tokrat nadomestite Mirana. Ce pa gre avtomaticno v slovlit, se opravicujem za nadlegovanje. Pozdrav Erika (Krzisnik) Date: Thu, 15 Feb 2001 10:05:24 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: RE: [SlovLit] norme in pravopis To: Igor Kramberger MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljen Igor - in seveda vsi drugi, pravzaprav je Igor o normi in njeni realnosti povedal vse. To da nimamo "sredstev" za zapis pogovornega jezika, ni nic posebno slovenskega. Nimamo ga namrec iz vec razlogov, gotovo je prvi med njimi dejstvo, da ga skoraj ne zapisujemo (preprosto ni v navadi, da bi tako pisali, ?e manj je bilo v navadi v preteklosti). Dejstvo, da nareËij v njihovi fonetiËni podobi ne moremo zapisovati na mejlu, ni nic hudega (tudi anglescine najbrz foneticno, pa mislim zares foneticno, ne moremo zapisati) - foneticni zapis je znanstvena obdelava, ne pa bolj ali manj zavezujoce dopisovanje. Sploh je - po moje - za zapis pogovornega jezika edino smiselno porabiti "knjizne pisne znake" (ce se le da), saj jih pravzaprav enako beremo (skupaj s premenami in variantami itd.), kakor ce beremo pac zapis zbornega knjiznega jezika - pomanjkljivost mojega mimogrednega zapisa v prejsnjem mejlu so zlasti nekatere nedoslednosti, sem jih takoj ugotovila. Je pa smiselno prebrati razmisljanje V. Gjurina v uvodu (morda predgovoru ali kakor ze hocete) v Gradisnikovo knjigo Nekdo drug - dobra in zanimiva stvar. Da je imel Igor tezave pri branju mojega neknjiznega zapisa, ni nic cudnega, saj (kot pravi) je iz drugega govornega podrocja - to je pac samo se en dokaz vec o potrebnosti skupne (povezovalne in predstavitvene) knjizne norme. Tudi o "izobcenju" koga zaradi drugacnega govorjenja je treba reci kako besedo - prepricana sem, da nikakor (nikakor!) ni kaka posebna slovenska lastnost. Poleg tega stvar (v normalnih razmerah) seveda ni tako ekstremna, samo opazna in vcasih "obcutna". In seveda potrjuje zavest o normi v jeziku (na katerikoli ravnini, v katerikoli zvrsti itd.). Slovarski del slovenskega pravopisa tudi jaz nestrpno cakam, ceprav ... no, ja. O zgodovini slov. jezika je pred par leti (2 ali 3 - cas tako bezi, da nisem vec relevantna) izsla knjiga zbranih clankov prof. Oroznove, izsla so tudi in se vedno izhajajo Obdobja, v seriji knjig je veliko iz zgodovine, tudi jezika. Svetujem! Pa verjetno se kaj (vedno je kaj tudi v zbornikih SSJLK, novejsa zgodovina jezika je v zborniku Jezik in cas). Aha, se nekaj - v casu od zadnjega mejla sem premisljevala o Miranovem nacelu: ce dovolj ljudi napako dovolj dolgo ponavlja, postane pravilo. To nacelo v taki preprostosti seveda ne vzdrzi niti kvantitativnega pomisleka, namrec: koliko je dovolj ljudi? in koliko je dovolj casa? Je pa tudi res nekaj drugega: namrec to, da "napaka", ce ni v skladu s sistemom danega jezika, ne more prevladati, ne zaradi kodificirane norme, temvec zaradi norme same. Ce pa je "napaka" (ali odstop od trenutno prevladujoce ali kodificirane) "v skladu z", ce torej ima oporo v sistemu, se bo prej ali slej uveljavila (kdo doloci kdaj, je vprasanje, na katerega ne vem odgovora) vsaj kot variantna moznost. Po mojem je najstarejsi primer, povezan s tovrstnim problemom, Ërka l : ker smo Slovenci zapis ocitno dobili prezgodaj (zacetek 16. st.), prehod trdega l-a v u, w ... (oz. neke vrste dvoglasni?ki u) se ni bil koncan. Ker je od tedaj dalje nazaj na govor vplivala kodifikacija, prehod se do danes ni koncan in ni poenoten. Morda stvar ni tako preprosta in je vmes se kaka glasoslovnorazvojna zadeva (ne bi zdaj o tem!), a gotovo je problem v tem primeru tudi kodifikacijskonormativne narave. Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem "knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) - kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev - plevel) in pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega ...'). Primerov je gotovo se veliko npr. tudi dvomiti v kaj namesto dvomiti o cem, ce pomislimo na verjeti/verovati v kaj). Kakorkoli ze, stvari niso tako crno-belo preproste. Kako sem se spet razpisala - kriv pa je Igor, ker me je izzval. Lep pozdrav zato Igorju in vsem ostalim. Erika --- end forwarded text From vsonkine na wanadoo.nl Sun Feb 18 18:54:11 2001 From: vsonkine na wanadoo.nl (Victor Sonkin) Date: Sun, 18 Feb 2001 18:54:11 +0100 Subject: [SlovLit] Vprasanja Message-ID: <002d01c099d3$ce938f20$c80011d5@hkyxztrz> Spostovani kolegi Se opravicujem za "lurking" in skorajsno odsutstvo prispevkov, toda zdaj res potrebujem vaso pomoc; namrec lektoriram svoj clanek o slovenski medvojni knizevnosti, ki sem ga pisal pred dvema letoma, ce ne vec; zdaj pa sem v drugi sredini, brez slovarjev, brez svojih belezek itn. Trebajo mi neki splosni podatki, in namrec: Datumi rojstva in smrti Bratka Krefta in Slavka Majcena; Datumi objave (za neka dela zdaj imam samo ruski prevod, oprostite za napake): - "Slucaj v mestu Gogi" "Umirajoci bog Triglav" "Kaplan Martin Cedermac" I.Brncic, "Balada" "Med stiri zidi" (??) I.Potrc, "Sin" A.Ingolic, "Lukarji" Hvala vnaprej! Kakor moje vprasanje verjetno ni od splosnega interesa, lepo vas prosim pisati na moj naslov - vsonkine na wanadoo.nl Viktor From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 08:10:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Feb 2001 08:10:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Dežurni_krivci Message-ID: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> Re: O jezikovni zakonodaji Za splet ============= O jezikovni zakonodaji >Ali /.../ je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi >oblikami nepotrebno in /.../ je merodajna večinska raba Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na kompetentno manjšino, to je na tiste, ki o jeziku nekaj vejo ali imajo vsaj razvit t. i. jezikovni čut. Zakaj, recimo, slovenskega pravopisa ne sprejema parlament oz. zakaj nikomur ne pride na misel, da bi o jezikovnih dilemah razpisal referendum? Samo zato, ker so jezikovna vprašanja manj pomembna od strankarskih, ekonomskih, lokalnointeresnih? Položaj ni nič drugačen v literaturi in umetnosti. Drago Jančar pravi, da je tem sistemom demokracija tuja in da se bolje počutijo v razmerah fevdalizma in absolutizma. Po branju članka z naslovom Vrenje v jezikovnem morju (Delo 10. 2. 2001), ki so ga prevedli iz Süddeutsche Zeitung, lahko sklepamo, da bo vsaj pri jezikih v ekspanziji skrb za njihovo pravilnost in čistost izginila in bo jezikovna izobrazba postala nepotrebna, saj bodo kompetentne manjšine (jezikoslovci, literati, kulturniki), ki skozi zahtevo po obvladovanju zapletenega sistema jezikovnih pravil vzdržujejo svoj ekskluzivni položaj, izgubile oblast nad jezikom. ========== Za splet Http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fs0691/ -- besedila idrijske pank skupine The Blu Blu. Http://www.volaric.com/haiku/haikuz1.htm -- haikuji Zlate Volarič. Http://www.tinkara.com -- besedila pesmi, ki jih prepeva Tinkara Kovač. Http://www.geocities.com/krivci/vse.html -- besedila rokovske skupine Dežurni krivci. Http://www.geocities.com/pregovor/Slovenska/glavna.htm -- še poezija. Http://www.geocities.com/pregovor/ -- zbirka pregovorov. Mirko S. Marković: Oblici i pojave u književnosti za decu, 2000 (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=15516) je samo ena od knjig, ki jih ponujajo na naslovu http://www.knjizara.com. Http://www.hcu.ox.ac.uk/about.htm -- HCU (The Humanities Computing Unit) v Oxfordu se predstavlja. Http://info.ox.ac.uk/ctitext/subject/literature.html -- literarni viri, tudi o kritičnih izdajah, spet v Oxfordu. Http://www.yourdictionary.com/ -- zbirka spletnih slovarjev. Http://freeskills.efront.com/listcourses/cobrand/freeskills -- spletni tečaji računalniških spretnosti. Http://www.kerbango.com/ -- radijski program preko modema. Http://www.zdnet.com/downloads/ -- nič literarnega, pa morda vendar koristno: različna računalniška orodja na spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:09:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:09:05 +0100 Subject: [SlovLit] De+urni krivci References: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> <3A906227.524B5197@uni-lj.si> Message-ID: <002a01c09b1c$c7a8ec60$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleksandra Derganc To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 1:00 AM Subject: Re: [SlovLit] De+urni krivci > Dragi Miran, > > vprasanje jezikovne kodifikacije je strokovno vprasanje, ki ga resujejo strokovnjaki (kar seveda ne izkljucuje razlicnih pogledov ali konfliktov med njimi). Ali si lahko predstavljas, > da bi na referendumu ali v parlamentu odlocali o tehnicnih podrobnostih potresno varne gradnje ali o nacinu zdravljenja pljucnice? Lp Sasa > Draga Sasa, vojaski radarji na Menini planini so nedvomno zelo zelo strokoven problem, ki pa ga je demokraticno in po svoje razresila volja nestrokovnega ljudstva v tamkajsnji okolici. V Kansasu so pred kratkim zacasno demokraticno odlocili, da se evolucijskega nauka v soli ne bodo ucili (tako nekako, kajne, Marc?), ceprav gre spet za izrecne strokovne reci. Vidis, ze jutri se z vecino glasov odlocimo tudi, kako nam bodo zdravili pljucnico :-) Le zakaj naj bi bil torej jezik izjema? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:11:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:11:31 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Fw:_=5BSlovLit=5D_Dežurni_krivci Message-ID: <003701c09b1d$1ea41300$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 10:53 AM Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci > Samo asociacija - ne na demokracijo v pravopisu ampak v literaturi (ker si > ti pri analogijah, bom še jaz): tudi v znanosti, filozofiji, veri in morali > ni demokracije, čeprav so to stvari javnega interesa. Ne moreš z > referendumom odločati o rešitvah znanstvenih vprašanj (demokracija v > znanosti sicer obstaja, toda vključena je zgolj posvečena elita - sicer bi > že izglasovali venetsko teorijo), ne moreš v parlamentu sprožiti vprašanja, > kaj je resnica, ali Bog obstaja, ali je kraja dovoljena. To bi pomenilo, da > dopuščamo, v principu, tudi takle rezultat glasovanja (poudarjam: v > principu, verjetnost je seveda neskončno majhna): Boga ni (ker to, recimo, > sledi iz dejstva, da imamo elektriko, avte in poznamo kemijsko formulo za > vodo), da je resnica relativna in da sta kraja in poboj dovoljena? > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 24 16:35:08 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 24 Feb 2001 16:35:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Ena_jezna_pesem_o_učiteljici_slovenščine Message-ID: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Danes samo tri spletke Shopping & kultura Ad: Jezik & demokracija ========== Spletke Http://www.gimnazija-poljane.com/gimpol/splosno/Himna_BesediloNadNami.asp -- himna poljanske gimnazije, ki jo je sestavil Kozma Ahačič. Http://www.myfreehost.com/tajos/poet.htm -- zlobne pesmi o učiteljih. Http://www.sejo.f2s.com/pesem.htm -- pesem neke punce o Damjanu Muhiču. ========== Shopping & kultura Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret se razočaran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje odšli na razprodajo v štacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno smešiti, ali gre le za selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem središču v nakupovalno meko na obrobju. S tem dobiva kultura seveda drugačen status, kot ga je imela v mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na površje njena plebejska rekreativna razsežnost. Komentar? ============ Ad: Jezik & demokracija Opravičujem se vsem, ki ste še prispevali replike na to temo v moj poštni predal, ker jih nisem poslal naprej na slovlit na ijs.si -- domneval sem, da so bile napisane bolj za osebni dialog kot za javno rabo. K odprtju teme me je spodbudila praksa ljudskega (demokratičnega) nezaupanja v t. i. strokovne rešitve, ne glede na to, za katero strokovno področje gre. Ljudje jim ne verjamejo in raje prisegajo enkrat na svojo zdravo pamet drugič na svojo nespamet in predsodke, ker izhajajo iz izkušnje, da so za premnogimi strokovnimi argumenti vedno tudi taki ali drugačni interesi, politika in nazori. Pravopisna vprašanja in literarne ocene seveda niso pri tem nobena izjema, zato bo v teh dveh disciplinah, v jeziku in literaturi, kjer se je vedno gojil pojem izbranosti (elitnosti, tj. kompetence omikane manjšine), še prihajalo do nesporazumov -- če se bo le ljudstvo odločilo vzeti demokracijo zares. lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 25 12:07:53 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 25 Feb 2001 12:07:53 +0100 Subject: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine References: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A98E789.BD2FC993@mila.ljudmila.org> > Shopping & kultura > > Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret > se razo?aran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje > od?li na razprodajo v ?tacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka > konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno sme?iti, ali gre le za > selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem sredi??u v nakupovalno meko > na obrobju. S tem dobiva kultura seveda druga?en status, kot ga je imela v > mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na > povr?je njena plebejska rekreativna razse?nost. Komentar? tipicen slovenec = avto tipicen slovenec = nagravžna hiša tipicen slovenec = interšpar & mercator & leclerc == gurman ?! tipicen slovenec = idiot tipicen slovenec = poceni neizobrazena delovna sila za EU tipicen slovenec = ima rad take reklame ++ so mu domace, se strinja ++ se identificira == uspešna, dobra reklama kapital != kultura kapital = ne mara kultura kapital = mara tipicen slovenec ++ > plebejska rekreativna razse?nost != kultura != [ni].jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 06:44:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Feb 2001 06:44:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Ena_jezna_pesem_o_ueiteljici_slovenšeine Message-ID: <002801c09fb7$2f08a0a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Babič Matjaž To: 'Miran Hladnik ' Sent: 25. februar 2001 16:21 Subject: RE: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine >Shopping & kultura >Na TV je zanimiva reklama za Interspar [...] Najbrž ni, da bi si človek razbijal glavo s tem, kako si razlagati reklamo. V reklamni agenciji so si najbrž samo izmislili nekaj, s čimer so izkoristili razburjenje, ki je nekaj časa vladalo okrog nadaljevanke o Prešernu. O pomenu te reklame bi se lahko spraševali zgolj, če bi predpostavili, da ima reklama pomen (v smislu prenašanja miselne vsebine) in da sporoča kakršna koli reklama kar koli drugega kakor KUPIKUPIKUPIKUPI. In tudi če bi kaj bilo - ali bi bilo umetniku res žal tistih ljudi, ki gredo raje v trgovino, kakor da bi bili na njegovi prireditvi? Lep pozdrav, Matjaž Babič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 27 08:58:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Feb 2001 08:58:07 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> -Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit Datum: 19. februar 2001 8:59 Zadeva: [SlovLit] Dežurni krivci >Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me >je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju >prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak >človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi >javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na >kompetentno manjšino ----- Original Message ----- From: marijan hladnik To: Miran Hladnik Sent: 26. februar 2001 14:54 Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci Iz postavljenega vprašanja je razvidno, da vidiš razliko med sprejemanjem odločitev v politiki in npr. v jezikoslovju. Povsod odloča le kompetentna manjšina, tudi v politiki. Kako postaneš član take skupine, je različno. Lahko je to specialistično znanje, izbrušen talent v umetnosti, demokratične volitve, revolucije itd. Ko si enkrat v taki skupini, odločaš o vsem pomembnem na interesnem področju te skupine. Zakonitosti, ki veljajo npr. v umetnosti, sigurno niso genetsko pogojene. Svoj čas je bil pojem ženske lepote miloška Venera, "nekoliko" kasneje pa Twiggy. Vpolitiki je demokracije bore malo. Kdo bo v kompetentni skupini politikov, odloča skupina ljudi, ki je najštevilnejša, ne pa najbolj razgledana, pametna. Ta najštevilnejši del populacije pa je najlažje demagoško prepričati, kaj je v politiki prav in kdo naj jo vodi. [...] In tako je skoro na vseh področjih, ki so pomembna za življene človeštva. Zakaj naj bi bil jezik izjema? Vedno in povsod bo širši del občinstva izpostavljen večji ali manjši manipulaciji "kompetentnih skupin". [...] Ne zameri, če sem se spustil v debato, četudi nisem v "kompetentni skupini". Marijan ========= Brž komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manjšine", nočemo priznati, da je velik del naše "strokovne" argumetnacije manipulativne narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kakšna manipulacija, če bi jo javno priznali? miran.hladnik na uni-lj.si From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Feb 27 14:31:21 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 27 Feb 2001 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka References: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A9BAC29.2CDB491E@mila.ljudmila.org> > Br? komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k > moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manj?ine", no?emo > priznati, da je velik del na?e "strokovne" argumetnacije manipulativne > narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kak?na manipulacija, ?e bi jo > javno priznali? znanost = manipulacija objektivna resnica = iluzija znanstveni pravopis = politika je mo? interpretacije ve?ja, ?e zakrije svoje vzvode? [j] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 28 09:20:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Feb 2001 09:20:32 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <005901c0a15f$70310640$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blažič To: Miran Hladnik Sent: 27. februar 2001 22:40 Subject: Re: [SlovLit] Re: jezik & politka > Miran! > Vse te težave je Platon "razrešil" v državi z vladarji, ki morajo biti > filozofi (VI. poglavje Politike). > Lahko pa se lotiš zadeve s "tehnokracijo". Kaj pa je 2400 let? Spor > specialnost ali vsesplošna razgledanost, bi bilo pravo vprašanje. > Demokracija pa običajno postavlja vprašanja pragmatično (kar pa pomeni hude > težave z resnico) in občo preverljivostjo (kar pa je tudi zahteva > demokracije). Temu se reče - protislovje. Jezik ni JAZ ampak MI. E!? > Jani > p.s. Se vidi, da imam počitnice, pa se lotevam tudi takihle vozlov. [...] > v četrtek v KUD-a na 8. marec (20.30) [...] bo večer > Leonarda Cohena "na slovenačkom". Srečno! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 1 13:29:09 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 1 Mar 2001 13:29:09 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Spletke O pogrebcih prave umetnosti ============ Spletke Http://geocities.com/music_howitzer/besedila.htm -- besedila glasbene skupine Howitzer. Http://mila.ljudmila.org/litcenter/ -- Svetlana Makarovič, Prekleti kadilci. Http://www.racunalnistvo-mp.si/narodne/ -- slovenske "narodne" pesmi. ============ O pogrebcih prave umetnosti V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: "Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v skrito resnico sveta. Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Mar 1 17:26:10 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 01 Mar 2001 17:26:10 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci References: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Message-ID: <3A9E7822.7DE27176@mail.ljudmila.org> > Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj pore?ete ustvarjalci dana?nji? [jaka.zeleznikar] vsak dan lo?uje visoko in nizko umetnost [jaka.zeleznikar] se ne bo prepiral s Heglom. Hegel je mrtev. [jaka.zeleznikar] trpi vsak dan [jaka.zeleznikar] trpe?e iš?e kritika, da mu pove ali je nizek ali visok umetnost = trpljenje trplenje != nujno umetnost // [!=] ni ------------------------------------- trplenje je ve?je kot umetnost [jaka.zeleznikar] ??: Je umetnost dosezena s trplenjem sploh umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Katero tpljenje vsebuje umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Je kritika brez trplenja prava kritika? [jaka.zeleznikar] ??: Je teorija brez trpenja " teorija? [jaka.zeleznikar] ??: ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:49:22 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Mar 2001 15:49:22 +0100 Subject: [SlovLit] S prašičem v steno, jest rab'm denar / za pivo, dekleta, do jutra bom car. To sta dva verza iz besedil jeseniške rock skupine Sleepwalkers na naslovu http://www.sleepwalkers-band.com/. Http://www.edvart.com/kosovel/ -- 100 pesmi Srečka Kosovela v slovenščini in nemških prevodih J. Strutza. Http://www.kibla.org/zamisel/ -- družboslovna in humanistična knjigarna v Mariboru. Http://wos.izum.si/ -- od zdaj na spletu dostopna naša dva citatna indeksa (AHCI in SSCI), menda samo z inštitucionalnih strojev -- zelo zanimivo! Oglejte si še http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/ za mednarodno sodelovanje z univerzo v Bochumu. Prijetno deskanje vam želim miran. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 3 17:53:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Mar 2001 17:53:55 +0100 Subject: [SlovLit] Spoznavajmo svet in domovino Message-ID: <001c01c0a402$89c8c520$0803f9c2@hladnik> Na delo v London Podiplomci v Bochum Tujci v Slovenijo ========= V London From: Michaela To: "'tomaz.erjavec@ijs.si'" Subject: Slovene tuition Date: Thu, 1 Mar 2001 12:19:06 -0000 Dear Tomaz We are a language agency based near London and we are looking for a professional Slovene language tutor to do a 500 hour course for us. Do you know anyone in or around London who would like to teach for us? Please help if you can. It is extremely difficult to find a tutor for Slovene. Many thanks Michaela =========== Podiplomci v Bochum Zadnjič sem med spletkami navedel samo naslov povabila z Univerze v Bochumu: http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/. Danes informacijo dopolnjujem s podatkom, da je vabilo namenjeno humanističnim in družboslovnim doktorandom, ki bi želeli svoje doktorske teze vključiti v okvirno temo Kultura--(državna) oblast--družba. V naslednjih dveh letih študija bodo 30 kandidatom financirali 4 enomesečna bivanja na svoji univerzi, kjer bodo na kolegijih izmenjavali svoje izkušnje -- v nemščini, angleščini, ruščini ali francoščini. V drugem turnusu v letih 2003--2005 bodo sprejeli do 50 udeležencev, okvirna tema pa bo tedaj Nacionalno določeno mišljenje in kulturni pojavi 19. in 20. stol. ter njihovo mednarodno preseženje. Sklad prispeva po 1250 DM na bivanje, krije prevozne stroške in stroške nakupa strokovne literature. Prijave do 31. marca, prvi kolegij bo od 6. do 31. avgusta 2001. Podiplomske študente zavzeto spodbujam k prijavi! ======= Slovene for Travelers Slovenščine za popotnike (Slovene for Travelers) je zdaj v celoti v delovni verziji dostopna na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- menda prva taka spletna knjiga pri nas. Vabljeni k ogledu in kritični presoji. Od klika na stavek do zvoka mine pri meni doma 6--13 sekund. Poročajte mi prosim o svojih izkušnjah: se vam je kdaj stran sesula ali ste imeli težave s šumevci? Začetna stran bo še deležna estetske obdelave. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 5 14:46:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Mar 2001 14:46:55 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pres*eren v Kidric*evi redakciji Message-ID: <006b01c0a57a$c314fe60$5b4602c1@ff.unilj.si> From: Igor Kramberger > Dragi vsi, > > pred dobrim tednom sem dokoncal studijo z naslovom "Pres*eren v > Kidric*evi redakciji", ki je namenjena zborniku, posvecenem Francetu > Kidricu -- objave v zbornikih habilitacijsko ne pomenijo sicer nic, a > drugam ta studija po svoji vsebini in zgradbi, "zal", ne spada (in > tudi ce bi izsla v Slavisticni reviji, ki ima najvisji znanstveni > rang, bi mi "sociolog vasi in mesta" priznal kvecjemu pol tocke). > > Ko je France Kidric leta 1925 objavil v reviji Ljubljanski zvon > prispevek z naslovom "Iz delavnice za komentar Preserna", se je to > zdelo kot napoved serije prispevkov, ki bo dosegla vrhunec z izidom > druge knjige popolne izdaje Preserna, za katero je Kidric predvidel > izcrpen komentar. > > Kidric je v naslednjih letih sicer izdal vrsto studij o Presernu, a > ne pod obetavnim skupnim naslovom, hkrati pa po vsebini posvecenim > tako razlicnim temam, da se je moralo zastaviti vprasanje, kako bi > izpeljal knjigo s komentarji. No, izdaja je ostala nedokoncana in > komentar ni nikdar izsel. V koliksni meri pa je bil pripravljen > (izpisan), mi ni znano. > > Upam, da se mi bo posrecilo napisati vec prispevkov -- in da se bo v > naslovih spreminjal samo priimek urednika. Izcrpnejsa obdelava > "presernoslovja" je deziderat v slovenistiki vsaj od Kidricevega > intervjuja, objavljenega leta 1927 v reviji Ljubljanski zvon. Povedal > je, da pregleda presernoslovja v izdajo ne bo vkljucil, ker bi > postala preobsezna. > > Studija "Pres*eren v Kidric*evi redakciji" je sicer krajsa od > ampelografske studije -- po stevilu znakov gre samo za dve tretjini > obsega oziroma za 41.000 znakov, a se mi kljub temu zdi predolga za > posiljanje v e-pismu. Kdor bo zelel, bo prejel kopijo studije, ce mi > bo poslal vsaj eno vrstico dolgo prosnjo. > > Lep pozdrav, > - -- > Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 11:17:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 8 Mar 2001 11:17:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Našli_so_me_na_internetu_torej_sem. Message-ID: <005e01c0a7bd$b1e1d9c0$4e03f9c2@hladnik> Http://www.lovrenc.si/galerija/vecernica/ -- Staša Pernat -- Večernica, pesnica iz Lovrenca na Pohorju. Http://www.revija-delta.net/delta.htm -- Delta, revija za ženske študije. Http://www.flegmatiki.com/besedila.html -- besedila glasbene skupine Flegmatiki. Http://www.revijasrp.si -- revija Srp. Http://www.geocities.com/marjetka_jersek/ -- Marjetka Jeršek, vendar tokrat ne z literaturo. Http://www.envy.nu/aag/beseda/izborb.htm -- stran, na kateri se spočenja seznam spletno dostopne poezije; npr. pesmi A. Goloba: http://www.envy.nu/aag/beseda/pesmib.htm. Http://www.alfainomega.com/ -- erotične in pornografske zgodbe. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html -- nove reči na straneh simpozija o romantični pesnitvi. Kako so odkrili, da svetovnega prvenstva v računalništvu, na katerem je zmagal Matjaž Rogelj, ni bilo? Ker ni bilo o njem na internetu nič najti. Ponuja se logičen sklep: če te ni na internetu, ne obstajaš. Marsičesa še nismo postavili na internet -- bi nas moralo zaskrbeti? lpm From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Mar 10 10:37:51 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Sat, 10 Mar 2001 10:37:51 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <00a101c0a946$4d876e60$2a02f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Slovlit berem z zamudo, zato šele zdaj reagiram na Kosovo kolumno (Miranova replika je spodaj): Kosa razumem, kot da odpira temeljni problem funkcije in cilja umetnosti skozi problem ločevanja dobre in slabe umetnosti: Umetniška dela lahko razporedimo v mrežo štirih kvadratov, kjer sta na eni osi lahka in težka, na drugi pa dobra in slaba dela. Kako pri težkih delih vem, ali sem nesposoben jaz kot bralec ali je morda nesposoben ustvarjalec? In kako v lahkih izločim kič? Načelen odgovor je pogosto citiran: dobra umetnost krepi bralčevo duhovno rast. Kaj pa v praksi? Kako vem, kdaj "duhovno rastem"? Ko imam tak občutek? Ko ga nimam, pa ne rastem? Kakšni pa so objektivni znaki duhovne rasti in kaj sploh je duhovna rast? Ali je to sposobnost, ločevati pozitivno od negativnega (moralno od nemoralnega, lepo od nelepega)? Ali obstaja ideološko nevtralni vrednostni sistem, da bi z njegovega stališča lahko meril to sposobnost in to rast? In ali nismo potem, ko smo duhovno dovolj odrasli, zavezani tudi k neki akciji, to pa bo ideološka akcija? Potemtakem umetnost ni nekakšna brezinteresna kontemplacija? Drugi problem: 1. Ali je visoka umetnost, ki jo konzumira elita ("happy few", pravi Kos), že zasnovana samo zato, da bo dostopna le eliti? 2. Ali pa je elitnost le neželeno dejstvo - morda posledica slabe kulturne vzgoje in lenobe potrošnikov? (Kje in kako potem vzgajati?) 1. Če prvo, potem taka stvar ni najboljša umetnost. Umetnost po definiciji namreč prinaša nekaj dobrega. Če to dobro nekomu odtegujem, delam nekaj slabega, nemoralnega. Nemoralno dejanje pa po predpostavki ni umetniško. (Nekaj, kar je po definiciji dobro, ne more biti obenem slabo.) Proizvod, ki vsebuje dóbro, in je obenem narejen tako, da bo dostopen kar najširši množici, je torej boljši od opisanega (ki je proizveden zgolj za elito) - ker je enostaven in ker množi dóbro. Torej moramo iskati pravo umetnost ne med proizvodi, ki so komplicirani, da bi bili očitno elitni, ampak med bolj preprostimi proizvodi, ki so namenjeni vsem. (Stara resnica, da je med dvema podobnima rečema boljša tista, ki je enostavna.) Ločevanje med dobrim in slabim pa je v tem primeru (ko je dobro narejeno za maso) veliko težje kot tedaj, ko je dobro le to, kar je za elito. Ločevanje dobrega od slabega je s te perspektive potrebno in plemenito opravilo (tega nisem rekel ironično). To delo opravlja vsak sam, obenem pa upamo, da znajo nekateri to bolje (ker so kvalificirani) - od njih pričakujemo pouk in nasvet. Tu se že navezujem na Mirana. Katera je tista institucija, ki opravlja to delo? Njeno ime nam je sicer znano - literarna kritika. Tisto, kar nas vse bega, pa je, kako ona funkcionira, kje se kritik uči svojega poklica? (Ne poklica v ameriškem smislu, ampak v smislu poklicanosti k dobremu delu.) Kje naj si pridobi moralne in estetske kompetence, če naj se na univerzi načeloma predava znanost, ki z moralo in estetiko noče imeti nobene zveze? Čemu služi takšno znanje? Uporabnosti? Zakaj samo uporabnosti? Zakaj se marsikomu od nas zdi samoumevno, v oklepaj postavljati moralno komponento znanja in umetnosti? 2. Da ne bo pomote: ne zagovarjam hedonistične umetnosti, ki streže lenobi. Za to, da bo umetnost na nas delovala dobro, se moramo njeni uporabniki truditi: izobraževati, brati, gledati, poslušati (drugo vprašanje iz uvoda). Tu ni nič drugače kot pri športu, morali, znanju itd. S tem postanemo dovzetni za nove umetnostne poti k dobremu. Gre mi za vprašanje ločevanja in za to, kako si pridobimo sposobnosti ločevanja. Ta sposobnost je po mojem ideološko vezana, hkrati pa je ni mogoče zajeti v nek algoritem (ki bi ga lahko vključili v univerzitetni kurikulum), ampak je vsaj v določeni meri stvar intuicije. Torej intuicija, ki služi kakšni od ideologij - pa smo pri pojmu kritiško znanstvene elite, ki gre Miranu (in ne le njemu) tako na živce. Aleš Bjelčevič PS: Juretu Zupanu sem še dolžan odgovor, nisem pozabil. >O pogrebcih prave umetnosti > >V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom >Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano >Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se >umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne >ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva >skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in >Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične >simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo >umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu >izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti >táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena >največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. > >Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo >morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za >umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo >umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po >prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in >šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v >Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: >"Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim >tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje >literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga >literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in >sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko >avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni >pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu >izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? > >Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne >diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga >nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v >višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v >ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, >izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik >torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v >skrito resnico sveta. > >Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? > >lp miran > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 13 07:24:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Mar 2001 07:24:15 +0100 Subject: [SlovLit] Vabili ekspres Message-ID: <004001c0ab86$7904d0e0$5e4602c1@ff.unilj.si> Dve literarni disertaciji Danes, 13. marca, bo ob 11.00 v sejni sobi FF zagovarjal disertacijo Peter Svetina, v ponedeljek, 19. marca, pa jo bo ob 10.30 v istem prostoru zagovarjala Milena Blažić. =========== Trije leposlovni naslovi Http://www.omnibus.se/beseda/ -- spet novi slovenski klasiki s Švedskega v pdf-formatu. Http://www.kenyonreview.com/2001winter.pdf -- prevod Jančarjevega Joyceovega učenca v angleščino. Http://www.myfreehost.com/intro/ -- besedila rock skupine Intro. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 14 12:32:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Mar 2001 12:32:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_mestno_nagrado_Slovanski_knjižnici! Message-ID: <007801c0ac7a$944f81c0$5e4602c1@ff.unilj.si> Slovlitjani, podprite prosim pobudo za podelitev nagrade glavnega mesta Ljubljana Slovanski knjižnici. Koncipiral jo je Zoltan Jan v imenu Slavističnega društva Slovenije, podprete pa jo lahko s samostojno tvorjeno enostavčno povedjo v pismu na naslov Komisija za priznanja Mestnega sveta Mestna občina Ljubljana Adamič Lundrovo nabrežje 2 Kopijo podpornega stavka pošljite Zoltanu Janu (Zoltan.Jan na guest.neticom.si). Tule je koncept utemeljitve: ==================== POBUDO ZA PODELITEV NAGRADE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA V skladu z javnim razpisom priznanj Mestne občine Ljubljana za leto 2001Slavistično društvo Slovenije, predlaga, da se ena izmed nagrad glavnega mesta Ljubljane podeli Slovanski knjižnici, ki letos praznuje stoletnico delovanja in petinpetdesetletnico sedanjega poimenovanja ter je centralna specialna humanistična knjižnica v Ljubljani in Sloveniji. PODATKI, KI JIH ZAHTEVA RAZPIS Kandidat: Slovanska knjižnica. Naslov: Ljubljana, Einspielerjeva ulica 1. Vrsta priznanja: nagrada glavnega mesta Ljubljana. Predlagatelj: Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2 , p. p. 580, 1001 Ljubljana. Predstavnik predlagatelja - oseba za stike: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 30 22 556; faks 05 30 02 733; e-pošta: Zoltan.Jan na guest.neticom.si UTEMELJITEV Slovanska knjižnica je neposredna naslednica nekdanje Mestne knjižnice, ki je nastala 1901. leta na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja in je najprej delovala v okviru mestnega arhiva, tako da so po županovem naročilu iz različnih uradov spravili knjige v posebno sobo na starem magistratu. Vsakokratni mestni arhivar je opravljal tudi naloge knjižničarja. Tako je bil prvi knjižničar Anton Aškerc, nato Oton Župančič, za njima pa so v Slovanski knjižnici zavzeto delovali številni pomembni ustvarjalci, med katerimi velja spomniti vsaj na dolgoletnega ravnatelja dr. Franceta Dobrovoljca, na Franceta Vurnika, na dr. Jožo Mahniča, ki so daleč presegli neposredne dolžnosti knjižničnih delavcev in se zapisali v kulturno zgodovino Ljubljane in celotnega slovenskega naroda. Ustanova se je uspešno razvijala in prevzemala vse pomembnejšo vlogo, ker uslužbenci svojih dolžnosti niso jemali kot nepotrebno dodatno breme, istočasno pa svojega dela niso opravljali le kot knjižničarji. Zavedali so se, da je za uspešno opravljanje tega poklicnega poslanstva potrebna temeljita strokovna podkovanost in široka razgledanost, kar jim je omogočilo, da so se uveljavili tudi kot literarni zgodovinarji, kritiki in publicisti, bibliografi, leksikografi itd. Že 1904 je Anton Aškerc po nasvetu dr. Janka Šlebingerja zaprosil uredništva vseh slovenskih časnikov, da so knjižnici pošiljali po en brezplačen izvod svojih izdaj. Ker je tedaj licejska knjižnica, predhodnica današnjega NUK-a, kot dolžnostne izvode prejemala le tiske s Kranjske, je bila današnja Slovanska knjižnica celo najpomembnejše nahajališče slovenskih časnikov in drugih publikacij, ki so izhajale na Koroškem, Štajerskem, med izseljenci . Gradivo se je bogatilo predvsem z darovi, knjižnica pa je hranila tudi vse več dragocenega gradiva, med katerim naj opozorimo na dragocene unikatne librete italijanskih oper iz 18. in začetka 19. stoletja. Ko se je 1919. leta ustanovila ljubljanska univerza je knjižnica odstopila del svojega gradiva slavističnemu seminarju, ki je bi povsem brez knjig in mu tako omogočila izpolnjevanje nalog. Leta 1935 so knjižnico reorganizirali, iz nje so izločili juridične knjige in jih prenesli v Strokovno knjižnico, ostale pa v Turjaški dvorec (Gosposki 15). Čez dve leti je že nastala zamisel, da bi se Mestna knjižnica preimenovala v Slovansko in se ločila od arhiva, vendar do uresničitve tedaj še ni prišlo. Po nacistični zasedbi Češkoslovaške 1939. leta je ing. S. Minovský, konzul v Ljubljani, knjižnici podaril 2100 enot čeških, slovaških in lužiškosrbskih knjig iz tako imenovane Masarykove knjižnice diplomatskega predstavništva v Ljubljani, ki so imele enotno vezavo. Fond se je bogatil tudi s knjižničnim gradivom raznih šol, ki so bile ukinjene. Dodatno poslanstvo je knjižnica dobila, ko je strmoglavljeno letalo 1944. poškodovalo NUK in je Slovanska knjižnica prevzela skrb za dolžnostne izvode. 1. marca 1946. je ministrstvo za prosveto LRS s posebnim odlokom ustanovo preimenovalo v Slovansko knjižnico, ki naj deluje kot okrožna študijska knjižnica za mesto Ljubljana s posebno nalogo, da zbira predvsem knjige in periodiko v slovanskih jezikih ter posreduje znanje o slovanskih narodih in njihovem življenju. V drugi polovici šestdesetih let, ko je nastal sistem splošnoizobraževalnih knjižnic, Slovanska knjižnica v njem ni našla ustreznega mesta in je preživljala eno najhujših kriz. Razmišljalo se je celo, da bi naloge ustanovitelja prevzelo Slavistično društvo Slovenije, tako da bi jo odtujili ustanovitelju, mestu Ljubljana, in jo spremenili v društveno knjižnico. Finančne, kadrovske in prostorske težave so vseskozi ovirale razmah ustanove in njene dejavnosti, v določenih letih so celo ogrožali sam obstoj. Z letošnjo preselitvijo v nove prostore na Einspielerjevi ulici se je razpletla prostorska kriza, ne pa tudi statusne zagate te pomembne kulturne ustanove, ki se je na tej točki svojega razvoja znašla pred novimi izzivi. Na stari lokaciji so bili uporabniki knjižničnih uslug poleg številnih pomembnih ljubljanskih kulturnih ustvarjalcev predvsem študentje slovenističnih in sorodnih slavističnih strok, ki so se počutili v njenih prostorih tako domače, da so jih izkoriščali tudi za krajše obiske v "luknjah" med enim in drugim predavanjem, da so preverili kakšen podatek, prelistali dnevne časopise ali pa se srečali in pogovorili s kolegi. Ob tem je v Slovanski knjižnici, s pomočjo njenega gradiva in s pomočjo njenih delavcev, ki so marsikdaj presegli dolžnosti knjižničarjev in se približali vlogi mentorjev, nastalo ogromno neprecenljivih del, brez katerih si težko predstavljamo današnjo kulturno, strokovno in znanstveno podobo Ljubljane in širšega slovenskega prostora. Mnogi uveljavljeni in ugledni kulturni in znanstveni ustvarjalci so si oblikovali svoj duhovni profil s pomočjo te ustanove. Temu svojemu poslanstvu, ki ga je mogoče izpolnjevati zaradi bogastva knjižničnega gradiva Slovanske knjižnice in delovnega programa, ki ga uresničujejo zavzeti strokovni delavci, bo gotovo ostala zvesta tudi v naslednjih sto letih. Slovanski knjižnici, ki se je s selitvijo v nove prostore in ob hitrem razvoju bibliotekarstva znašla na pomembni prelomnici svojega razvoja in pred novimi izzivi, bo Nagrada glavnega mesta Ljubljane pomenila zavezo za iskanje novih razsežnosti prihodnjega delovanja, istočasno pa bo pomenila tudi priznanje njene vloge in pomena, ki ga je imela v stoletni rasti, me katero je večkrat nudila odločilno oporo tudi najpomembnejšim slovenskim nacionalnim ustanovam. ZA SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE dr. Zoltan JAN PRILOGE: - Priporočilo Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; - Priporočila uporabnikov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 15 09:13:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Mar 2001 09:13:43 +0100 Subject: [SlovLit] Razno Message-ID: <003e01c0ad27$e85099a0$5e4602c1@ff.unilj.si> Http://www2.arnes.si/~mpogor2/zgodbe.html -- erotične zgodbice Maria Pogorelčnika. Http://www.transparentstore.com/dr/v2/ec_MAIN.Entry10?SP=10024&PN=16&V1=3327 0&xid=21430&DSP=&CUR=840&CACHE_ID=0 -- 101 Languages of the World, cedejka za učenje jezikov: vmes je tudi slovenščina. Če imate danes, v četrtek, 15. marca, ob 11.00 čas, pridite na Inštitut za narodnostna vprašanja na Erjavčevo 26, kjer se bom z Ireno Šumi in njenimi kolegi pogovarjal o "nacionalni substanci"; za prigrizke in pijačo bo, pravijo, poskrbljeno. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Sun Mar 18 23:24:53 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 18 Mar 2001 23:24:53 +0100 Subject: [SlovLit] Asciidarij Message-ID: <3AB535B5.48FE402F@mail.ljudmila.org> . Asciidarij [Ime angleške razli?ice Asciidarija je Typescape.2] . december 2000 . http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html . Zahteve: IE 5.5+ . Priporo?eno: lo?ljivost: 1024X768 ali ve?, PC, WinNT4+ . 2,60 MB, 144 datotek, 10 direktorijev. Dhtml. Perl. http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html From wlad na ares.fils.us.edu.pl Thu Mar 22 09:44:20 2001 From: wlad na ares.fils.us.edu.pl (wlad na ares.fils.us.edu.pl) Date: Thu, 22 Mar 2001 08:44:20 +0000 Subject: [SlovLit] Dva vprashanja Message-ID: <200103220744.IAA12244@ares.fils.us.edu.pl> Dragi slovlitovci, Oprostite mi predvsem mojo slovenshchino in tudi pisavo, ker ne vem, kaj o njej mislite. Zanimajo me dve stvari in rad bi spoznal vashe mnenje o tem: 1. Prihodnost slovenskega jezika. Nekateri Slovenci menijo da je ogrozhena. Takshno mnenje izrazha tudi Tone Pavchek u intervjuju (Revija o knjigi, november 2000, sprashevala Ingrid Mager),citiram: "Slovenshchina bo zhal krnela, nenadoma jo bomo nashli le she v beletriji in sholskih knjigah, medtem ko bodo bolj kompleksne znanosti uporabljale samo tujo literaturo" in she: "...gresh po stari Trubarjevi cesti v Ljubljani in ne najdesh vech enega lokala s slovenskim napisom" Meni se zdi, da gre za vsesploshno in svetovno ekspanzijo angleshchine, povezano z globalizacjo in tudi skoraj vsak dan hitrejshim elektronskim sporazumevanjem. Menim , da poljshchina ni ogrozhena. Zanima me kako Vi vidite Slovenijo, slovenshchino in slovensko kulturo v bodochi Evropi oziroma EU. 2. Kakshna bo sodba slovenskih manjshin v Italiji in Avstriji. Spet bi citiral en stavek iz predgovora knjige Mitje Skubca "Romanske prvine na zahodni slovenski jezikovni meji", Ljubljana 1997: "Etnishka in jezikovna manjshina zmeraj bije boj na pozhiralniku". Lepo pozdravljam Wladek Kryzia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 10:21:21 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Mar 2001 10:21:21 +0100 Subject: [SlovLit] Kri mi zavre Message-ID: <003601c0b2b1$76e74f40$ad03f9c2@hladnik> Izjava tedna Spletke ============== Izjava tedna "Iliada in Odiseja sta moji berili, dve knjigi, ki ju vedno vzamem na letni dopust in vsako leto znova prebiram." (Andreja Rihter, ministrica za kulturo, Revija o knjigi, februar 2001, 5). ============== Spletke Http://magius.avtotehna.si/podgurc.htm -- - Jst sm Podgurc -- Za vašo zabavo! Anton aus tirol s podgurskim besedilom! Http://www.sebastian-xxx.com/ -- Kri mi zavre in druga besedila pevca Sebastiana. Http://zyphir.dzs.si -- angleško-slovenski slovar za prvo silo. Http://www.parlo.com -- spletno učenje raznih jezikov. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 23 14:07:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Mar 2001 14:07:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <001301c0b39a$42c64740$5e4602c1@ff.unilj.si> Posredujem vprašanje: ==================== > kolegica, ki je Anglezinja, isce clanke v anglescini o > besednem redu v slovenscini in dovrsnih in nedovrsnih glagolih prav > tako v slovenscini. > Ali lahko pomagate? > > Hvala in lep pozdrav > > Dusan Grajfoner > D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk > Department of Psychology > University of Edinburgh > 7 George Square > Edinburgh EH8 9JZ > Scotland > UK > Tel. 0131 650 3339 > Fax 0131 650 3461 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 08:32:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Mar 2001 08:32:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_vzhodu_žari Message-ID: <002501c0b5be$7c4feb80$5e4602c1@ff.unilj.si> 1. S katedre za slovansko filologijo filološke fakultete v Sankt Peterburgu je prišlo vabilo na 3. slavistično konferenco, posvečeno spominu prof. P. A. Safronova, ki bo od 11. do 15. septembra 2001. Referati na literarne (po možnosti komparativne), jezikoslovne ali lektorske teme so lahko v slovenščini, kotizacija je za Slovane 20 $, za neslovane pa 100 $. Prijave do 1. aprila 2001. Prijavni formular dobite v oddelčni pisarni. 2. Pobuda za sodelovanje s slavisti je prišla s "Kijevskega inštituta 'Slovanske univerze'". Interesenti naj sporočijo svoje predloge predstojniku ljubljanske fakultetne slavistike Vladimirju Osolniku (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 19:29:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Mar 2001 19:29:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <00ba01c0b6e3$732e00c0$ad03f9c2@hladnik> Na vprašanje o besednem redu v slovenščini je Matjaž Babič Dušanu Grajfonerju svetoval ogled bibliografije Margaret Davis, obsežnejša pa sta bila naslednja dva odgovora. Ker reč morda zanima še koga, ju objavljam skupaj. lpm ============== ----- Original Message ----- From: Tomaz Erjavec To: Cc: ; ; Sent: Friday, March 23, 2001 5:54 PM Subject: [SlovLit] Slovenski besedni red v angleščini > Zdravo, > > osnovne informacije o slovenskem jeziku so na > http://www.ukans.edu/~slavic/slovene.htm > > vsaj nekaj o besednem redu je pisal Sandi Kodric: > http://citeseer.nj.nec.com/124957.html > > in David Bennet: > http://www.soas.ac.uk/Linguistics/db.htm > (mogoce bi bil on dober vir nadaljnih informacij?) > > Se pa vprasanje besednega reda dotika naslonk in Wackernageljevega > polozaja, o tem je bilo pa precej napisanega. Mogoce najbolj enostavno > iti na www.google.com in tam vnesti primerne kljucne besede? > > O glagolskem vidu vem zal se manj referenc > mogoce knjiga Stephena M. Dickeya > Parameters of Slavic Aspect: A Cognitive Approach > http://csli-publications.stanford.edu/site/1575862360.html > > Nasel sem se zanimivo bibliografijo na > http://www.scar.utoronto.ca/~binnick/TENSE/AONPFASP.html > > Upam, da vam bo gornje v pomoc! > Pozdrav, > Tomaž ========= Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si From: "Marc L. Greenberg" To: D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk Date: Tue, 27 Mar 2001 08:51:33 -0600 Subject: Slovenski besedni red v anglescini Spostovani kolega, ne vem, ce so Vam ze odgovorili na vprasanje o clankih o besednem redu in glagolskem vidu v slovenscini, saj dobivam prispevke v formatu "digest", tj. le enkrat na dan. V vsakem primeru lahko predlagam Vasi kolegici nekaj relevantnega ctiva za zacetek. Gotovo obstaja se kaj, ceprav o tem ni veliko napisanega v anglescini. Ce ima se kaj vprasanj, se lahko tudi obrne name neposredno . Bennett, David C. 1986. Towards an Explanation of Word-Order Differences between Slovene and Serbo-Croat. _The Slavonic and East European Review_ 64: 1-24. Bennett, David C. 1987. Word-Order Change in Progress: the Case of Slovene and Serbo-Croat and its Relevance for Germanic. _Journal of Linguistics_ 23: 269-287. Franks, Steven and Tracy Holloway King. _A Handbook of Slavic Clitics_ (= _Oxford Studies in Comparative Syntax_). New York/Oxford: O. U. Press, 2000. [Str. 31--48 o slovenscini.] Herrity, Peter. _Slovene. A Comprehensive Grammar_. London: Routledge, 2000. Oresnik, Janez. _Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica/Slovene Verbal Aspect and Universal Grammar_. Ljubljana: SAZU, 1994. [Povzetek je v anglescini.] Lep pozdrav, Marc L. Greenberg ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 17:14:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 17:14:55 +0200 Subject: [SlovLit] getWork? getWork! Message-ID: <000901c0b799$da836f60$634602c1@ff.unilj.si> Alenka Žbogar, mlada raziskovalka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, je 20. marca nastopila v Cankarjevem domu na sejmu zaposlitvenih priložnosti getWork. Na izobraževalno sejemski prireditvi, namenjeni predvsem študentom in dijakom, se je predstavilo 42 slovenskih podjetij, vzporedno pa je potekalo 45 ur predavanj, ki so ponujala širok spekter obštudijskih dejavnosti. V predavanju Izdelava in predstavitev seminarske naloge je opisala dejavnosti tvorca seminarske naloge, tj. prenosniške (branje, pisanje, govorjenje, poslušanje) in spoznavno-sprejemne (doživljanje, razumevanje z analizo, vrednotenje s sintezo ter dokazovanje in uporaba znanja), ter postopke, ki zvišujejo njihovo učinkovitost. Predstavljena sta bila povzetek in sinopsis, razložene pa značilnosti strokovnega pisanja, s posebnim poudarkom na opombah, citiranju in navajanju seznama literature -- opirala se je na Praktični spisovnik. Predstavitev seminarske naloge je zajemala opis priprav na govorni nastop, konkretiziralo pa predavanje, na katerem so bila uporabljena sodobna tehnična sredstva. Pripomba: predavateljico je presenetilo število poslušalcev -- v predavalnici E3 se jih je nagnetlo okoli 300 -- in ni imela pripravljenih dovolj izročkov, vendar jih je zainteresiranim pripravljena poslati po elektronski pošti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 20:00:52 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 20:00:52 +0200 Subject: [SlovLit] ZZB in leposlovje Message-ID: <003f01c0b7b1$07be99c0$8703f9c2@hladnik> V zadnjem pismu sem pozabil navesti naslov poročevalke Alenke Žbogar, ki ji boste pisali za izroček predavanja s sejma getWork: alenka.zbogar na ff.uni-lj.si. Tule pa je že naslednje njeno poročilo. Z opravičili mh. ========= ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Tuesday, March 27, 2001 7:58 PM Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana je v letošnjem šolskem letu organizirala tekmovanje v ustvarjanju na področju svobodoljubja in uporništva za ljubljanske osnovne in srednje šole. Na razpis, ki je bil objavljen lani aprila, se je sicer prijavilo osem srednjih in sedem osnovnih šol, vendar pa je bil dejanski odziv slab. Na tekmovanju so sodelovale tri srednje in sedem osnovnih šol. Osnovnošolci so sodelovali predvsem z raziskovalnimi nalogami in literarnimi spisi, srednješolci pa z raziskovalnimi nalogami, izjema je bil en literarni spis. Nobenega prispevka ni bilo na temo stripa (prijavljenih devet šol) in fotografije (prijavljenih deset šol). Skupno je na naslov žirije tekmovanja (Tone Štefanec, predsednik žirije in urednik publikacije Svoboda, Janez Kos, ocena zgodovinske verodostojnosti, Alenka Žbogar, vsebinska ocena literarnih in novinarskih prispevkov, raziskovalnih nalog in šolskih glasil, Jerica Vogel, jezikovna ocena omenjenih prispevkov, Ferdo Šerbelj, ocena likovnih izdelkov, stripov in fotografij) prispelo 72 prispevkov. Omeniti velja, da je bilo pravih novinarskih in izrazito literarnih izdelkov malo. Večina ni presegla povprečja, na izredno nizki ravni pa so bili srednješolski izdelki. Kljub temu lahko rečemo, da je bilo tekmovanje glede na število udeležencev uspešno. Podeljene so bile tri nagrade. Nagrado za najboljše uvrščeno šolo prejme Zavod za usposabljanje Janeza Levca: izdelali so šolsko glasilo Črni murni, pri katerem je ustvarjalno sodelovalo kar 54 učencev. Nagrado za mentorstvo prejme Sonja Nagode (OŠ Sostro), nagrado za najboljši izdelek pa Kristina Bitenc (OŠ Sostro) za raziskovalno nalogo Spomini so grenki. Za vse udeležence tekmovanja bo organiziran izlet v Bolnico Franjo in rudnik Idrija, zaključna prireditev s podelitvijo nagrad pa bo pod režijskim vodstvom Branke Bezeljak Glaser potekala v Šentjakobskem gledališču. Najboljši prispevki bodo objavljeni v posebni publikaciji Svoboda. Tekmovanje bo v prihodnjem šolskem letu potekalo pod podobnimi razpisnimi pogoji na vseslovenski ravni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 10:57:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 29 Mar 2001 10:57:59 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj je to katedra? Message-ID: <004501c0b82e$5c899220$634602c1@ff.unilj.si> 1. Kaj je to katedra 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope ============= 1. Kaj je to katedra? Pri predlogu novega statuta Filozofske fakultete se mi zdi najbolj papirnato tisto poglavje, ki našteva katedre. Teh je na naši ustanovi, reci in piši, 111 ali dobrih pet na oddelek oziroma skoraj štiri na študijsko smer. Rednih profesorjev je na FF 55, kar bi po starem razumevanju katedre kot akademske organizacijske oblike z ordinarijem na čelu pomenilo, da vsak redni profesor obvladuje kar dve katedri naenkrat. To seveda ni res, ker redni profesorji pač že dolgo nimajo privilegiranega statusa predstojnikov in so na čelu kateder tudi učitelji nižjega ranga. Da bi ugotovili, kako velika organizacijska enota je katedra na FF, delimo število vseh učiteljev (152) s številom kateder (111): naša statistična katedra je torej sestavljena iz 1,4 učitelja. Ni nam treba k predavanjem na Organizacijo dela, da bi doumeli nesmiselnost take razdrobljenosti. Na slovenščini je šest ali sedem kateder (zaradi stalnih napak v seznamu natančnega števila sploh ni mogoče citirati) in med njimi je taka z več učitelji samo ena. Druge so iz enega ali največ dveh učiteljev. Svojega arhiva zapisnikov nimajo -- znano je namreč, da sam s sabo človek bolj redko organizira delovne sestanke. Sestanke sklicuje v praksi vedno več kateder, "ki spadajo skupaj", čeprav za tako združevanje ni nobene formalne podlage in spodbude. Če bi statut FF želel ustrezati dejanskemu stanju, bi samo registriral obstoječe oblike strokovnega dogovarjanja in slovenisti bi bili odpravljeni z dvema katedrama; podobno bi se verjetno razumno skrčilo tudi število kateder na drugih oddelkih. Do pragmatičnega krčenja kateder ne pride zato, ker statutov inštitucij ne razumemo kot dokumente, ki artikulirajo in utrjujejo preizkuzšena pravila igre, ampak jih beremo kot razvojne programe. Nismo namreč navajeni, da bi organizacija rasla od spodaj navzgor, ampak pričakujemo, da jo bodo spodbujali programski papirji. Od tod večno odstopanje zapisanega od dejanskega. Važnejši nam je program kot realnost. Veliko število kateder vzbuja prijetno iluzijo diferenciranosti in razvitosti stroke, ob čemer pozabljamo, da marsikatera katedra nima niti enega učitelja. Take prazne katedre, katedre "in spe" (med njimi se znajdejo celo stremljivi lektorati) se prepisujejo iz enega statuta v drug statut in dolga leta ohranjajo upanje, da jih bo nekoč mogoče zasesti z učiteljem. Tudi če se pričakovanje nekoč uresniči, se izkaže, da so čakale samo na enega prebivalca. Za naslednjega učiteljskega aspiranta bo treba priskrbeti novo lokacijsko dovoljenje in vpisati novo vrstico v seznam kateder. Razdrobljena organizacijska struktura strok ne spodbuja k sodelovanju in vzajemnemu prilagajanju, ampak podpira individualno in parcialno ter navidez avtonomno obnašanje učiteljev. Ko asistent postane učitelj, se lahko zapre v vrtiček svoje katedre in je tam srečen in samozadosten v svojem malem gospodarstvu, skratka, ni se mu več treba ozirati na druge. Neučinkovitost in nevplivnost humanističnih strok je v veliki meri mogoče pripisati prav dejstvu, da se tu veliko teže kot v drugih strokah ljudje dogovarjajo za skupne projekte. Na neživljenjskost obstoječega seznama kateder sem že večkrat opozarjal, vendar ni prišlo do nobenih sprememb. Tudi za naprej se sprememb ni nadejati, saj nam je pomembnejša iluzija samostojnosti kot pa kooperativnost. Če naj ima statut tudi programsko dimenzijo, bi jo želel videti v takem racionalnem popisu osnovnih organizacijskih oblik, ki sodelovanje in dogovarjanje spodbujajo, ne pa hromijo. mh ========== 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope Humanistične ali družboslovne strokovne konference, ki jih organizirajo humboldtovci, lahko zaprosijo Nemce za izdatno finančno podporo v višini 40.000 DEM. Večina udeležencev mora biti iz Albanije, Bosne, Bolgarije, Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije, Romunije in Madžarske. Natančnejše informacije na naslovu http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/thyssen.htm. Kot nekdanji humboldtovec ponujam svoj servis in prosim za predloge. mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 16:54:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Apr 2001 16:54:04 +0200 Subject: [SlovLit] KULTURNE RAZGLEDNICE IZ PARIZA Message-ID: <007901c0bc6c$ee85a640$ad03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: mateja&andrej bartol To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Monday, April 02, 2001 10:53 PM Subject: Kulturne razglednice iz Pariza Marec je bil mesec, ki je v francoski prestolnici ponujal najrazličnejše dogodke, povezane s slovensko literaturo in kulturo. V začetku meseca je v francoščini izšel novi roman slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat z naslovom Smrt slovenske primadone. Knjigo je prevedla Zdenka Štimac, izšla pa je pri ugledni francoski založbi Gallimard, ki je izdala tudi njen roman Con brio. Predstavitev knjige je potekala v galeriji Le Lys, v kateri je istočasno razstavljal svoje slike Jože Ciuha. V sproščenem pogovoru je avtorica predstavila nekaj zanimivosti o knjigi, publika pa je izražala svoje vtise in postavljala vprašanja, zlasti jih je zanimal zapleten odnos med materjo in hčerjo ter temačna podoba Ljubljane. Knjiga je doživela precej odmevnosti in kritiške pozornosti, o njej je pisal pariški časopis Le Figaro in belgijski Le Soir, avtorica pa je knjigo predstavila tudi na pariškem literarnem salonu. Marca je izšla literarna revija Remanences številka 10-11, ki je bila v celoti posvečena slovenski literaturi, in sicer je zastopana proza, poezija, dramatika in esejistika različnih avtorjev in različnih obdobij. Besedila je izbrala Antonija Bernard, redna profesorica in predstojnica katedre za slovenski jezik na INALCO (Institut national des langues et civilisations orientales), ki je januarja za svoje delo na področju ohranjanja in širjenja slovenskega jezika in kulture v Franciji prejela državno odlikovanje, častni znak svobode Republike Slovenije. Na predstavitvi revije so sodelovali nekateri avtorji izbranih besedil, to so Boris A. Novak, Boris Pahor, Evgen Bavčar, 180 strani obsegajočo revijo pa dopolnjujejo ilustracije Jožeta Ciuhe. Za dva prijetna literarna večera sta poskrbela Dane Zajc in Janez Škof: prvi je recitiral svoje pesmi, drugi je uglasbitve avtorjevih pesmi zaigral na harmoniko in zapel, nekatere pesmi pa je v francoskem prevodu prebral dramski igralec Jean Phillippe Raymond. V letošnjem študijskem letu se slovenščino v Parizu uči več kot petdeset učencev. Od tega je na študij slovenščine na INALCO vpisanih 21 študentov v štirih letnikih. Za njihovo strokovno izpopolnjevanje skrbita red. prof. dr. Antonija Bernard in lektor mag. Andrej Bartol. Poleg njih pa se slovenščino uči še okrog 30 otrok in odraslih slovenskega porekla, ki so glede na starost in stopnjo znanja razvrščeni v šest skupin, od katerih sama poučujem dve. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (Služba za mednarodno sodelovanje) sem v marcu pripravila strokovno izpopolnjevanje za učiteljice slovenskega jezika in kulture v Parizu v obliki hospitacij ter predavanja. Kulturna srečanja pa se nadaljujejo tudi v aprilu. V petek se pripravlja že tretje srečanje v čast Francetu Prešernu (prvo je bilo decembra lani ob obletnici rojstva, ko so izšle Poezije v francoskem prevodu Kolje Mićevića, drugo srečanje pa je bilo februarja ob kulturnem prazniku, to je tudi vsakoletno najbolj množično srečanje Slovencev v Parizu). Dogodek nosi pomenljiv naslov Pesnik med cerkvijo in gostilno, med zgodovino in legendo, zato bo tudi večer, ki ga organizirata slovensko in bosansko veleposlaništvo, v skladu z naslovom potekal sprva v eni od pariških cerkva in se nato nadaljeval v bližnjem bistroju. Vsem slovlitovcem lep pozdrav iz Pariza Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 8 20:51:50 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 8 Apr 2001 20:51:50 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj dogaja? Message-ID: <00f501c0c06c$a8840840$8203f9c2@hladnik> Dogodek, ki je že mimo: Drugo slovensko-hrvaško slavistično srečanje, tokrat v Šmarjeških Toplicah, 5. in 6. aprila. Organizirala ga je odlično, tako kot smo navajeni, Vesna Požgaj-Hadži, posvečeno je bilo Vatroslavu Kaleniću, novim funkcijam naših filologij ter vplivu novih medijev nanje, udeležencev je bilo toliko, da so se morali referenti omejiti na 10 minut in je zmanjkalo časa za užitek topliških kapacitet. Proslavili izid dveh zbornikov: Izbranih študij V. Kalenića in zbornika referatov s prevega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Dogodka, ki še bosta: v torek, 10. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Mateja Pezdirc Bartol zagovarjala magistrsko nalogo Recepcija sodobne slovenske proze glede na tip bralca; v torek, 17. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Alojzija Zupan-Sosič zagovarjala doktorsko delo Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Vabljeni! So tudi še drugi strokovni dogodki, ki ste pri njih udeleženi, in na vas je, dragi slovlitniki, da jih tule oznanite. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 06:53:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 06:53:28 +0200 Subject: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <001a01c0c30c$85b30620$634602c1@ff.unilj.si> Dodiplomski študij 3 leta? Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Hatetepejke ============ Dodiplomski študij 3 leta? Kaj bomo rekli na načrt evropsko primerljivega diplomskega in podiplomskega študija, po katerem bi dodiplomski študij trajal tri leta, podiplomski pa dve leti? Bogomir Mihevc v zadnjem Vestniku UL piše, da nacionalni program razvoja naše univerze o tem sploh ne govori. Upam, da s svojim glasnim mnenjem ne bom blokiral debate, kot se je to zgodilo pri temi katedre: meni se zdi načrt celo sprejemljiv, pod pogojem, da dvoletni podiplomski študij postane standardni podaljšek dodiplomskega. Večina naših diplomantov bi na koncu petletnega študija dobila naziv magistra. =========== Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Pri srbski Knjižari (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=14066) delajo reklamo za prevod romana Charlesa Nodierja (Sarl Nodije) Jovan Zbogar. "Francuzi ovaj roman sada tretiraju kao prvorazredno knjizevno delo, a Nodijea kao prvorazredno knjizevno otkrice. Apetit domaceg citaoca za ovo delo podstaci cemo samo jednim podatkom: Jovan Zbogar, glavni lik po kome je roman i dobio ime, dalmatinski je hajduk." Nas so učili, da je Ivan Žbogar slovenske gore list, zato naj nam Alenka Žbogar pove, od kod prihajajo njeni predniki, in nam razblini dvome. ============ Hatetepejke Http://www2.arnes.si/~ssdpmihe/TEKSTI/babilon.html -- besedila skupine Babilon. Http://www2.arnes.si/~tstajn2/ -- besedila petih pesmi. Obilico slik s slovensko-hrvaškega srečanja v Šmarjeških Toplicah si lahko ogledate na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/smarj/album1.html in naslednjih. Naložijo se počasi -- za hitrejši dostop bi bilo treba vložiti še nekaj dela; vendar naj najprej Vesna Požgaj-Hadži opremi slike s podnapisi. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 10:28:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 10:28:28 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Message-ID: <00e201c0c32a$8ce90ca0$634602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 12. april 2001 7:02 Subject: Re: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? > Dodiplomski študij 3leta?? > > "Evropske smernice" iz Bologne in Salamance priporočajo dve stopnji študija: > tri- do štiriletni dodiplomski študij t.j. 180-240 ECTS kreditnih točk in > podiplomski študij specialističnega značaja (master) ter doktorat. Diplomant > 1.stopnje (po 3 letih "bachelor", po 4 letih "advanced bachelor") naj bi bil > sposoben prijeti za delo, doma ali kje drugje v Evropi, in bi se lahko - ne > nujno vsak in takoj - vpisal na 2.stopnjo (za magisterij/doktorat). > > Z radikalnimi preurejanji študijskih programov imamo nekaj izkušenj iz > šestdesetih let z uvajanjem trostopenjskega študija. Tudi takrat so se > sklicevali na "evropske smernice" in na potrebe "prakse" in širjenje > možnosti za podiplomski študij. > > Za naše razmere predlagam realnejše ("Bodimo realni, ... ... !") > skrajšanje (!) dodiplomskega študija na 4 (štiri!) leta tako da bi študent > lahko izdelal diplomsko in vsaj še par izpitov že v 4.letniku. Strokovni > naslovi lahko ostanejo ("univ.dipl....."="advanced bachelor"). Podiplomski > študij ("magisterij/master") bi "specialistično" prilagodili na 2 leti, > doktorat pa pustili tak kot je, le da ne bi bil nujen predhodni magisterij. > Če bi še z drugimi ukrepi skrajšali dodiplomski študij s sedanjih > "povprečnih" 6-7 let na 5-6 let in če bi dobivali magistre=specialiste po > 2-3 letih, ne pa tako kot sedaj, bi bil to lep dosežek. Da o bolj > organiziranem, množičnem in krajšem doktorskem študiju niti ne govorimo. > > Če "evropske smernice" prav razumem, ni mišljeno, da "dvoletni podiplomski > študij postane standardni podaljšek dodiplomskega" (kot predlaga/upa > M.Hladnik), saj naj bi bil diplomant usposobljen za delo. Tudi ni > pričakovati, da bi država/Evropa omogočila tak podiplomski študij vsem, saj > je eden od razlogov za skrajševanje dodipl. študija prav množičnost in > finance. Verjetnejše je pobiranje šolnine od vseh študentov (na podiplomskem > študiju). > > Na www.uni-lj.si/kakovost lahko spremljate evropsko in domačo razpravo o teh > zadevah ter preberete dokumente, vključno s pogosto napačno in zoženo > interpretirano "bolonjsko deklaracijo". > Danes, v četrtek 12.4. ob 20 uri bo na Radiu študent okrogla miza o > vsklajevanju visokega šolstva z "Evropo", z rektorjem, drzavnim sekretarjem, > studentskimi prestavniki in podpisanim - > > dr. Bogomir Mihevc From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Apr 13 15:32:32 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 13 Apr 2001 15:32:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Teoretični?= oris slovstvene folklore Message-ID: <3AD6FFEF.BB62C9DD@guest.arnes.si> Kolegice, kolegi, v prostorih ZRC SAZU je, kot najbrž že veste, 10. aprila ob 10.30 predstavila svoje kar življenjsko delo - Teoretični oris slovstvene folklore - kolegica dr. Marija Stanonik. Sama je v Uvodni besedi o tem delu zapisala: /.../ Kot teoretično jemljem to delo v smislu sistematike, izčiščevanja terminologije, ureditve snovi, opredelitve predmeta in metod raziskovanja. Prvi slovenski poskus samostojnega sistematičnega dela o slovstveni folklori je posvečen tistim njenim pojavom, ki jo notranje integrirajo in navzven diferencirajo. To pomeni, da gre za vprašanje njene identitete in avtonomije. /.../ To delo gotovo velja prebrati s posebno pozornostjo, da bi nam odprlo oči za sodobne metode raziskovanja slovstvene folklore in njene estetske vrednote. Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 21:31:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Apr 2001 21:31:34 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <002a01c0c450$5b4bdca0$2503f9c2@hladnik> > Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Thursday, April 12, 2001 7:58 PM Subject: RE: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Spoštovani, odgovarjam na vprašanje Mirana Hladnika o mojem družinskem poreklu, ki ga je 12. 4. zastavil v slovlitu. Natančnejših podatkov na žalost nimam, vendar je gotovo, da družina izhaja soškega konca. Po pripovedovanjih starih staršev izhaja Žbogarjev rod iz vasi Banjščice blizu Kanala ob Soči. V Banjščicah naj bi se s tem priimkom ponašala skoraj vsaka hiša. Moj praded Ivan Žbogar je pribežal iz soške fronte v okolico Ljubljane okoli leta 1915, ko je bil star približno 20 let. Naselil se je v Valburgi (Smlednik), se poročil z Angelo Lenardič in se zaposlil kot starojugoslovanski žandar. V Valburgi se je rodil moj ded Janez Žbogar. Družina se je v skladu z službenimi zahtevami žandarja pogosto selila. Dlje časa so živeli v Gorjah na Gorenjskem, nato pa se leta 1925 preselili v Kranj. Zanimivo je, da se je moj ded Janez poročil z Jožico Gorejev, hčerko Vasilija Gorejeva, ki je prav tako pribežal v Slovenijo okoli leta 1915, in sicer iz vasi Sarajevka (blizu Kurska v Rusiji). Rodila sta se jima dva sinova (Iztok in Bojan), prvi, tj. moj oče, se je priženil v Naklo (otroci Alenka, Matjaž in Tomaž), drugi pa v Škofjo Loko (otroka Aljaž in Katarina). Upam, da je opis družinskega porekla pomagal razjasniti izvorno vprašanje, ali se je Jean Žbogar (Jovan, Ivan) naselil v Dalmaciji ali na Primorskem. Kakor koli: zdi se, da imamo Žbogarji nekaj selitvenega nemira že v krvi. Pa lep pozdrav! Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 22:01:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Apr 2001 22:01:01 +0200 Subject: Fw: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? in Jean Zbogar Message-ID: <004b01c0c779$664bfc80$4903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ToniaBER na aol.com To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, April 15, 2001 6:55 PM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Spostovani kolegi Sicer nimam casa, da bi podrobno pisala o evropskih direktivah za diplomski in podiplomski studij. Tudi v Franciji se ubadamo s temi direktivami in ze dolgo "usklajujemo". Cudno se mi zdi le to, da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih! ====== [...] Veseli me, da bo izsel Jean Sbogar tudi v hrvascini. Je ta junak Slovenec ali Dalmatinec? To je res tezko reci in tudi Charles Nodier po mojem ne bi mogel odgovoriti na tako komplicirano vprasanje. Tu in tam sicer omenja Dalmacijo, besede Slovenec pa ne uporablja, znani so mu samo "Vendes", "Carniolais" (Kranjci) in predvsem "Illyriens". Sem ravno v Bretanji, moj Zbogar pa je v Parizu. Ko se vrnem, bom pogledala, ce je kaj tocnega o njegovi narodnosti, vendar dvomim. [...] Lep pozdrav z zahodne obale Evrope Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:31:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:31:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_EVROPSKE_=22DIREKTIVE=22_ZA_ŠTUDIJ Message-ID: <003f01c0c8b3$7b15c7a0$6d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, April 19, 2001 7:07 AM Subject: EVROPSKE "DIREKTIVE" ZA ŠTUDIJ Spoštovane kolegice, kolegi! V razpravi o "evropskem" skrajševanju programov dodiplomskega študija (na 3 leta?) se Antoniji Bernard - s francoske perspektive - zdi čudno, "da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih!" Bralci Slovlita bodo morda lazje (po)iskali odgovor, ko bodo prebrali tri osnovne "evropske" dokumente, ki v zadnjem času najbolj vplivajo na vsklajevanje visokega šolstva, bolj drugod, kot pri nas: Prva dva dobite, ce pobrskate po www.uni-lj.si/kakovost , v slovenskem prevodu, s komentarji: Magna Charta evropskih univerz (Bologna 1988) Evropski visokošolski prostor ("bolonjska deklaracija", Bologna, 1999). Tretjega, "sorbonsko deklaracijo" (v angleškem prevodu Sorbonne Joint Declaration , Pariz, 1998) poiscite na www.esib.org/prague (documents). Poglejte predvsem kaj pise, ce pise, o trajanju dodiplomskega (najmanj 3, 3/4) in podiplomskega (1-2, 2) studija. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:42:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:42:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Ste_napisali_uspešnico=3F Message-ID: <005101c0c8b5$109c7a20$6d03f9c2@hladnik> Http://sexotica.sillyteen.com/ -- erotične zgodbice. Http://www.biblija.net/biblija.cgi -- Slovensko sveto pismo končno na internetu, tudi iskanje po njem, izdelek Slovenske biblične družbe. Http://kranj1.skavt.net/mrudolf/knj/ -- izpiski za študente primerjalne književnosti. Kdor je med vami avtor, bo vedel, da se te človeške pasme naše založbe raje bojijo kot kaj drugega. Zato se zdi toliko bolj čudno pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih predalčkih te dni, ki pod naslovom Have you written a best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) vabi, da jim pošljemo svoje rokopise: "Experts say that everyone can write at least one good book". Če bi Miha Mazzini še bral Slovlit, bi nam lahko hitro pojasnil, kaj tiči za čudnim vabilom ... lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Apr 19 15:35:32 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 19 Apr 2001 15:35:32 +0200 Subject: [SlovLit] ||.povezava Message-ID: <3ADEE9A4.920D2A86@mail.ljudmila.org> http://www.eliterature.org/ naslov je samoopisen, kajne: gre za e-literaturo, v sloveniji takorekoc neznan pojav, no imamo pa tedne in dneve knjig, tudi v redu po svoje, klik, jaka From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Wed Apr 25 01:29:17 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 25 Apr 2001 01:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] _Vabilo Message-ID: <3AE60C4D.E232F98C@mail.ljudmila.org> Vabim te na otvoritev razstave OKO IN NJEGOVA RESNICA - Spektakel in resnicnost v slovenski umetnosti 1984 – 2001, ki bo v cetrtek, 26. aprila ob 20.00 v zgornjih prostorih Moderne galerije. (Vstop je prost) Umetniki na mreži: Vuk ?osi?, Sre?o Dragan, Luka Frelih, Teo Spiller, Igor Štromajer, Jaka Železnikar. Umetniki na razstavi: Jože Barši, Emerik Bernard, Goran Bertok, Mirko Bratuša, Vuk ?osi?, Božidar Dolenc, Eclipse, Bojan Gorenec, Tomaž Gregori?, Marjan Gumilar, Alan Hranitelj, Irwin, Jurij Kalan, Bogoslav Kalaš, Sergej Kapus, Žiga Kariž, Igor Kebel, Keller (Andrej Lupinc), Marko Kova?i?, Metka Krašovec, Darij Kreuh & Davide Grassi, Zmago Lenardi?, Maja Licul, Roman Makše, Ivo Mršnik, Vito Oražem, Dimitry Orlac, Alen Ožbolt, Marko Peljhan, Alenka Pirman, Tadej Poga?ar, Marko Poga?nik, Marjetica Potr?, Lilijana Praprotnik Zupan?i?, Marija Mojca Punger?ar, Franc Purg, Rene Rusjan, Sadar Vuga arhitekti, Jože Slak – ?oka, Zora Stan?i?, Stripcore & Stripburger, Katja Šoltes & Emir Jelki?, Nika Špan, Jane Štravs, Apolonija Šušterši?, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Lujo Vodopivec, Sašo Vrabi?, V.S.S.D.:, Dragan Živadinov & Dunja Zupan?i?, Antonio Živkovi?, Janja Žvegelj. Videoprojekcije v Informacijskem centru: Zemira Alajbegovi? & Neven Korda, Marina Gržini? & Aina Šmid, Marko Kova?i?, Retrovizija (Peter Vezjak), Miha Vipotnik. Kustos: Igor Zabel. Razstava bo odprta do 27. maja 2001. http://www.mg-lj.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 26 09:03:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 26 Apr 2001 09:03:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_Srednjeevropska_šola_generativne_slovnice_v_Niš Message-ID: <002601c0ce1e$f54d52c0$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Nicole Kuplenik To: [slovlit na ijs.si] Sent: 25. april 2001 18:54 Subject: Fw: 01 Egg: Nis Spoštovani! Na vas se obračam s prošnjo, da študetom in ostalim zainteresiranim posredujete obvestilo o srednjeevropski poletni šoli generativne slovnice, ki bo julija v Nišu. Letos so organizatorji poskrbeli za zastonjsko nastanitev, pa tudi Niš ni tako daleč, zato je to za Slovence še toliko bolj zanimivo. Hvala za uslugo in lep pozdrav Nicole Kuplenik ========== The 8th Central European Summer School in Generative Linguistics (CESSGL) Nis 01 23 July - 03 August http://egg.auf.net/ Announcing the 8th free summerschool: as every year: we are organising a summerschool in Generative Grammar in Central/Eastern Europe, which has both excellent researchers as teachers and is entirely free (no enrollement fees). This summer, the accomodation (hostel) is even free for everybody. Additionally, there are grants available to cover the travel costs of Eastern European students. To register, simply fill in the form at: http://egg.auf.net/register.html The deadline for registration is the 15th May. The school will be held in Nis (Yugoslavia), during two weeks (23 July to 3 August), and is separated into two parallel teaching tracks: * one introduction track for people with little background in (generative) linguistics * one medium/advanced track for people who already know the basics and want to get into research topics. The school offers two weeks of intensive intellectual work in syntax, semantics and phonology (this summer has a strong morpho-phonological component), with the following teacher lineup: Finally, an important aspect of this school is that it tries hard to keep a balance between intellectual life and fun, providing not only hard-working classes, but also hard-partying parties. People who register will be automatically subscribed to a discussion list about the school, where all further information will be sent. This allows you to keep up with the latest development in the region (e.g. security issues), with the potential changes in the programme, and to ask any question you might have. To learn more about the school, visit < http://egg.auf.net/ > or contact the organisers: Tobias.Scheer na unice.fr and Michal.Starke na lettres.unige.ch. Hope to see you soon! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 29 20:26:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Apr 2001 20:26:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Kje_je_zdaj_romantika_proč_je_šla_vsa_brez_solza_=28Nagelj_izpod_Kamniških=29 Message-ID: <002201c0d0d9$dace2ec0$5c03f9c2@hladnik> Alternativni naslov tegale sporočila: Vidi se, da si / najboljši, / kot Orfej, / lepši (Ks!ht) Besedila Ste napisali uspešnico? ============ Besedila Http://ksyht.wehid.com/ -- besedila ljubljanske alter rok skupine Ks!ht. Http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- tako, zdaj je Slovenian for Travelers primerna za javni ogled in komentrar. Http://www.sonjakoranter.com/index.php?pokusina -- Sonja Koranter, nekaj pesmi za pokušino. Http://sloscena.akcija.net/nagelj/ -- besedila ansambla Nagelj izpod Kamniških planin, seveda narodnozabavnega. Http://www.ff.uni-lj.si/dnsk/ -- seznam diplomskih nalog iz slovenske književnosti, osvežen in dopolnjen do signature številka 1546. lp miran ========= Ad: Ali ste napisali uspešnico? ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Miran Hladnik Sent: Sunday, April 29, 2001 5:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Ste napisali uspešnico? > Glede čudnega pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih > predalčkih Mirana Hladnika 19. aprila in pod naslovom Have you written a > best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) > vabi, da jim pošljemo svoje rokopise je dobro prebrati članek Roka > Kvaternika v zadnji številki revije Knjiga. Če plačaš določenim založbam > določeno pristojbino, poskrbijo za zapis publikacije v kataloge in za nekaj > izvodov publikacije na papirju. Po potrebi pa knjige dotiskajo, kolikor ti > jih uspe prodati. > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 5 10:58:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 5 May 2001 10:58:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Nedelja_je_lep_dan_in_zunaj_je_toplo_/_mama_kuha_južino_in_ptiči_..._=28Zablujena_generacija=29 Message-ID: <001401c0d541$979e5320$5203f9c2@hladnik> Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- spletni časopis Poljub z romantičnimi zgodbami in verzi. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/barjanskavila.htm -- Marko Simčič, Barjanska vila, mitološka povest v verzih. Gregor Strniša, To je bil Tiger -- menda objavljeno na http://nycBigCityLit.com, vendar ne najdem; pomagajte! Http://www.zablujena.com/besedila/besedila.htm -- besedila skupine Zablujena generacija. Http://www.kamniskaveronika.net/e_knjiga_fs.html -- Veronika z Malega gradu in druge kamniške pravljice. Http://www.drustvo-dns.si/info/zgodba-2001-05.htm -- Študentska zgodbica. lpm From lozhar na videotron.ca Sat May 5 13:17:43 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Sat, 5 May 2001 07:17:43 -0400 Subject: [SlovLit] Tiger Message-ID: <000901c0d555$012c70c0$2abdca18@videotron.ca> Miran, I've been negotiating for some time to have "Tiger" (the original and my translation) appear in said mag, and, I guess, it was supposed to happen this time, but then there must have been a glitch. I can't find it either. A poem that beautiful could have simply been kidnapped somewhere in the ether. Lep pozdrav, Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 7 07:13:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 May 2001 07:13:14 +0200 Subject: [SlovLit] Vsaka pot je le megla ... Message-ID: <005d01c0d6b4$6b67dc80$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.geocities.com/Heartland/Bluffs/1395/pesmi.html -- Regina, pesmi. Http://www.caspis.si/expo/balerina/ -- Miša Gams, pesmi. Http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/vsebina_literatura.ht ml -- Marina Bahovec, slikarka in pesnica. Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/galerija/index.html -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.sodobnost.com/ -- revija Sodobnost. Http://www.revijasrp.si/ -- revija Srp. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- revija Apokalipsa. Povezave so s pesniške strani http://www.envy.nu/penamed/naslov.htm Andreja A. Goloba iz Nove Gorice; se opravičujem, če kakšno ponavljam. Http://www.whet.s5.com/nasikomadi.html -- glasbena skupina Whet; besedila so še slovenska. Za zdaj. =========== V sredo, 9. maja 2001, bo ob 19. uri v Društvu pisateljev okrogla miza na temo Med ljubiteljstvom in zaslužkarstvom. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:27:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:27:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Tokrat_samo_troje_reči Message-ID: <000701c0d7db$ce44d100$9c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- pardon, zadnjič sem navedel napačen naslov za katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF. Http://www.art.ualberta.ca/~ljubljan/bulletin/ -- oglasna deska Society for Slovene Studies; to in sosednje strani ureja David Stermole. Književna smortra, hrvaški časopis za svetovno književnost, vabi k sodelovanju v posebni številki Literature in Transition, ki bo obravnavala spremembe v literarnem življenju v našem prostoru ob koncu tisočletja. Teme so literatura ekzila, vzhod--zahod, trg in kultura itd. Rok za oddajo znanstvenih člankov v obsegu do 30 strani je 31. okt. 2001. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:36:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:36:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_poročilo_o_Prešernovih_dnevih_v_Bosni_Banja_Luka_25._in_26._april_01 Message-ID: <002201c0d7dd$00cc30e0$9c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, May 08, 2001 4:12 PM Dragi Miran, kot verjetno veš, sem po povabilu Univerze v Banja Luki in na prošnjo slovenskega pisateljskega društva konec prejšnjega meseca prebil v Bosni, kjer sem predaval na FF UNI v Banja Luki slušateljem srbistike in slavistike o Prešernevem življenju in delu, ter nato spregovoril na javni slavnostni prireditvi, posvečeni 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, v dvorani kulturnega doma. Govoril sem delno v slovenščini, delno v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini. V Banja Luki namreč živi večje število Slovencev, zbranih v slovenskem združenju, ki se je zavzelo za spoštljiv spomin na velikega slovenskega pesnika: njihovo društvo in pevski zbor ter domači izobraženci, profesorji, pesniki in glasbeniki so pripravili izbran program, pri katerem sem iz Slovenije (žal) sodeloval le jaz in, seveda, zastopniki veleposlaništva RS v Sarajevu. Slavnostni Prešernov večer se je začel z otvoritvijo razstave različnih likovnih del slovenskih slikarjev, svečani literarni večer pa z Zdravljico (zapel jo je slovenski zbor v slovenščini) in recitalom Prešernovih prevedenih pesmi, ki jih je deklamirala njihova znana gledališka igralka; sledile so besede predsednika slovenskega društva, nato pisatelja, filozofa in dekana Filozofske fakultete, sodobno uglasbljena izvedba IV. in V. soneta iz Sonetnega venca v slovenščini (ansambl E. Tahirovića iz Sarajeva jo je posnel na disk v slovenski in srbski jezikovni izvedbi), literarni nastopi oz. recital petih bosenskih pesnikov in ene pesnikinje, ki so vsi posvetili po eno svojo pesem velikemu slovenskemu pesniku, kratka predstavitev nastanka in vsebine knjige prevodov Prešernove poezije v slovensko-srbsko-francoski izdaji izpod peresa pesnika in prevajalca Kolje Mićevića iz Pariza, pozdravne besede odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Bosni ter moje besede o velikem rojaku, njegovem življenju in delu. Dvorana je bila nabito polna; kulturno prireditev, ki je potekala v slovenščini in v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini so spremljali številni novinarji in kamere. Povsod je bilo videti plakate s Prešernovo podobo s podnapisi Prešernovi dani, Banja Luka 25 in 26 april 2001 (v latinici in cirilici); mnogi domači in slovenski sogovorniki so izkazovali svojo naklonjenost Sloveniji in spoštovanje pesniku Prešernu. Veliko zanimanje za Prešernovo pesniško delo se je pokazalo tudi v času mojega enodnevnega obiska na banjaluški univerzi oz. njeni FF: sprejela sta me rektor in dekan, predstojnika slavističnega in srbističnega Oddelka; velika predavalnica je bila nabito polna: v prvih dveh vrstah so sedeli tamkajšnji profesorji in univerzitetni učitelji. Po kratki predstavitvi in nato mojem predavanju je sledil pogovor o znanih Prešernovih pesmih in izbranih stihih ter o prevajalskih dilemah, ki se ob tako bogatem opusu kažejo vedno znova. V živahni izmenjavi mnenj so sodelovali Kolja Mićević, Miodrag Živanović in drugi, razprava pa je potrdila natančno poznavanje življenja in dela slovenskega pesnika. Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 10 18:59:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 May 2001 18:59:32 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski visokosolski prostor - srecanje SDVD in gradiva Message-ID: <003501c0d972$98618180$2a03f9c2@hladnik> Spostovana kolegica, spostovani kolega! Vabim te/vaju/vas na večerno srečanje Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko na temo Premiki v evropskem visokem šolstvu in razvoj naše univerze, z gostom rektorjem J.Mencingerjem, v ponedeljek 21.5.2001 ob 18 uri na (novi) Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, predvalnica S1. Prilagam (prevod) dveh novejsih gradiv s srecanja evropskih univerz v Salamanci. Te in druge dokumente, analize in komentarje s srecanj v Bologni, Salamanci in s sestanka šolskih ministrov v Pragi (18.-19.5.2001) lahko najhitreje dobite na: www.esib.org/prague/documents www.unige.ch/eua http://europa.eu.int/comm/education/higher.html tudi v slovenscini pa na: www.mss.edus.si/eurydice in v "novi članki, analize","v tujini", "evropski visokošolski prostor" ter "POVEZAVE" na www.uni-lj.si/kakovost Vesel bom vasih vprasanj in komentarjev, se zlasti ce jih bom dobil v prihodnjem tednu! Lep pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 09:37:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 09:37:03 +0200 Subject: [SlovLit] = You_murmur_absently:_There_was_a_tiger_here_=28G._Strniša=29 Message-ID: <005401c0dddb$0051a1a0$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://home.kksonline.com/pungartm/ -- Marjan Pungartnik, pesmi, pravljice itd. Http://www2.arnes.si/~mhohkr1/pesmi/ -- besedila rock skupine Sara. Http://nycbigcitylit.com/contents/BridgeLjubljana.html -- Strniševa pesem Tu je bil tiger s prevodom Toma Ložarja. Urednica spletne literarne revije BigCityLit vabi tudi k objavi druge slovenske poezije, lahko tudi z vzporednim prevodom v angleščino. Http://www.ljudmila.org/lenardic/ -- Mart Lenardič, Še večji Gatsby (Celovec, 1994) in druge zgodbe. Http://www.ljudmila.org/lenardic/smetnjak.html -- še druge reči od Lenardiča. Http://www.itri.brighton.ac.uk/~Adam.Kilgarriff/publications.html#199 - Adam Kilgarriff, Which words are particularly characteristic of a text . Članek o kvantitativnih stilističnih analizah. Besedilo je v formatu ps -- kje dobimo čitalnik zanj? Http://www.plausiblefuture.com/text/moral2.html -- John H. Campbell, The Moral Imperative of Our Future Evolution. Članek sicer ne govori ne o literaturi ne o jeziku, o slovenskem še celo ne, pa je z napovedjo nove vrste, ki se bo v naslednjih 10 generacijah razvila iz človeka, za humanistiko še kako relevanten: bo humanistika tedaj le eno izmed poglavij biologije? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 17:51:24 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 17:51:24 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: <00cb01c0de20$115e8220$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rafband.com/glasba.html -- besedila ansambla RafBand. Http://www.neizdano.net/janikovacic/download.html -- Jani Kovačič za naložit. Http://members.langoo.com/igabiba/ -- "Ime mi je Ziga Valetic, med izdelovanjem teh strani dozivljam 28. pomlad. Sem rojen pesnik" (Buh dej! -- ogromno izvirne poezije, pravljic in prevodov). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri20.html -- Marko Juvan in druge podobe. Http://pesmarica.rutka.net/besedila.html -- taborniška pesmarica, 1. Http://pesmarica.rutka.net/pesmarice.html -- taborniška pesmarica, 2. Včeraj sem spraševal po bralniku ps-dokumentov. Na pomoč je priskočil Tomaž Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na straneh pristasev Unixa in LaTeXa, je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". lpm From lozhar na videotron.ca Wed May 16 21:26:30 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Wed, 16 May 2001 15:26:30 -0400 Subject: [SlovLit] Kje je Tiger? Message-ID: <001601c0de3e$1c4079a0$161ac918@videotron.ca> Dragi, razen ce se motim, ali me racunalnik vara, Tigra v prevodu v nycbigcitylit ni. Cetudi je bil crno na belem obljubljen. Pravzaprav, everybody keeps saying it is there, so maybe I am hallucinating when I do not see it. I mean, I know I am racunalnisko nepismen, but I don't see it. If it is there, can somebody point it out to me? If, as I fear is the case, the whole translation is not there, all you get is a taste, a grizljaj, of my translation, with alternating lines. The purpose of all this was to make Strnisa's poem known v anglescini. The purpose was not okrancljati their page with undergraduate cleverness. Mimogrede, the alternating-lines trick only works with the whole poem. My idea is to do it this way: 1) slovenska verzija v celoti, followed by 2) a version with Slovenian and English lines alternating, starting with a Slovenian line, followed by 3) a version with the Slovenian and English lines alternating, starting with an English line, followed by 4) the English version. THAT would be a performance and a performans. All that remains to be said o tako fletni nycbigcitylit page is that they don't even know their bridges. Bogati cevljarji! Se to: ze lepo, da je pesem v originalu tam, ampak tudi mislim, da Strnisa ne bi bil zadovoljen z obliko. Saj poznate njegove kitice. Yours in the struggle, Tom From lozhar na videotron.ca Thu May 17 14:39:48 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Thu, 17 May 2001 08:39:48 -0400 Subject: [SlovLit] vec o tigru Message-ID: <001501c0dece$75ca5f00$161ac918@videotron.ca> Upam, da je anglescina dovoljena v nasem forumu. I'm grateful for Matjaž Babic's interpretation of the original. Slovenscina ni moje podrocje. I did try several variations of the title. English articles are things of such beauty and complexity, however, that all their glory cannot fit into e-mails. Take this scene, for instance. You have a cat, whose name is Benjamin. It is a very definite cat, but you cannot find it in the apartment, and you and a child are playfully looking for Benjamin. At a certain point, you see just a tail go by. You turn to the child and say, "There was a cat here just a moment ago." The cat is very definite, it is Benjamin, but it is being addressed momentarily as an anonymous cat. To call it "the cat" would, indeed, be impolite or unfriendly. Strnisa's poem is a "child's poem" the way Gulliver's Travels is a child's book. In other words, "a" can be "the," depending on the voicing. To put this differently again, when I try "The tiger was here," it doesn't work rhythmically. Besides, one of the words--which one?--would have to be italicized. Kot ze receno nekje, pesem je tako lepa, da ne bom nikoli zadovoljen s prevodom. Pri naslednjem poskusu, bom se enkrat premislil o nasvetu g. Babica. Lep pozdrav, Tom Lozar From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu May 17 15:12:03 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 17 May 2001 15:12:03 +0200 Subject: [SlovLit] _ vdor/break21 Message-ID: <3B03CE23.944629DC@mail.ljudmila.org> Vabljeni! *Petek/Friday 18. 5. 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21 *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma klik, Jaka *Program festivala: *Petek/Friday 18. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 20.00 KUD-FP: Otvoritev razstave stripa/Opening of comics exhibition 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21/OPENING OF FESTIVAL BREAK 21 Otvoritev razstave vizualnih umetnosti/Opening of visual art exhibition Isak Anderssen Upper Rooms (koncert elektronske glasbe/electronic music concert) & Raketa 8 1+1=1 (vizualno-glasbeni performans/visual-music performance) *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma/Opening and representation of Net Art and/or Net Activism 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* *Nedelja/Sunday 20. 5. 15.00 KUD-FP: jam session in okrogla miza o stripu/jam session and discussion on comics 18.00 in/and 20.00 off program, Slovenska Kinoteka: Break off 20.00 Mednarodni grafieni likovni center, Grad Tivoli: Modna revija/Fashion show, glasba/music Romildo Kumar 22.00 Klub K4: Zabava/Party 23.00 Klub K4: Predstava/Performance Sedma uvertira: Brod ?ipak kazali1te 00.00 Klub K4: Koncert/Concert Harlem Underground Romildo Kumar (Ale1 Valentineie - kitara/guitar) *Ponedeljek/Monday 21. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Divadlo erre que erre *Torek/Tuesday 22. 5. 18.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Remoted Ivana Müller *Razstava vizualnih umetnosti odprta/Visual art exhibition open 18. 5. - 1. 6. Razstava stripa odprta/Comics exhibition open 19. 5. - 5. 6. Animateka - selekcija najbolj zanimivih in ostrih animiranih filmov 5. festivala Vdor/Break 21 (Slovenska kinoteka, torek 22. maj ob 18.00) From kramberger na uni-mb.si Sun May 20 18:18:07 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 20 May 2001 18:18:07 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: Dober dan vsem, Miran je zapisal: > V?eraj sem spra'eval po bralniku ps-dokumentov. Na pomo? je prisko?il Toma? > Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na > straneh pristasev Unixa in LaTeXa, > je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za > Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem > Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". To je sicer vse res, a odgovor je najbolj uporaben za tiste, ki s*e zmeraj uporabljajo LaTeX in poznajo vse pripomocke za to delovno okolje (ga toplo priporocam) -- namrec CTAN streznike. Ne verjamem pa, da je PostScript (ps-zapisi) preprosto *predhodnik* Portable Document Format (pdf-zapisi) , je prej njegova tehnoloska podlaga (nastala casovno dosti prej). Marsikdaj moramo s*e zmeraj dokument, ki je kot zapis (file) tehnicno zahteven: ne nujno matematicne formule, vcasih so trsi oreh kombinacije pisav (fonts), opomb in kazalk, najprej shraniti v PostScript formatu, iz katerega ga Acrobat Distiller predela v pdf-format. Danes je na razpolago veliko konverterjev iz razlicnih formatov v pdf-format, nekateri so celo dostopni na javnih streznikih, ki to opravijo za vas. Tako PDF postaja "skupni imenovalec", oblika prenasanja dokumentov in izpodriva nekdanja formata v ta namen PS in DVI, ki so ga znali ceniti uporabniki (La)TeX-a. Upam, da ne sprejemate dokumentov, shranjenih v Wordu, kot skupni format -- razlike v formatih zapisa med posameznimi verzijami Worda to preprosto onemogocajo (to je oblika pritiska, da kupujejo uporabniki nenehno najnovejso verzijo), prav tako ne vemo, ali ima prejemnik zapisa vse pisave, uporabljene v dokumentu (denimo, da ste svoje besedilo v slovenscini in anglescini obogatili ali zabelili z navedki v aramejscini ali arabscini). Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 22 11:20:11 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 May 2001 11:20:11 +0200 Subject: [SlovLit] Troje obvestil Message-ID: <006a01c0e2a0$6acdf0a0$8d03f9c2@hladnik> Iz obvestila Gorazda Vodeba (NUK): Katalog Bookfind Online je dostopen na spletu http://www.bookfind-online.com (Premiere service) z lokacij Univerze v Ljubljani za 3 hkratne uporabnike. Najdete ga tudi preko Mrežnika (http://www.nuk.uni-lj.si > Informacijski viri). V katalogu najdemo podatke za vse knjige v angleškem jeziku, ki so na tržišču (2,75 milijona). Približno 40% zapisov vključuje tudi opis ter kazalo vsebine knjige. Iz obvestila Študentskega informacijskega centra Srce: Slovenski znanstveni institut na Dunaju (SZI) razpisuje financna sredstva za raziskovalne projekte z avstrijskimi in slovenskimi partnerji v skupni visini 180.000 ATS ter tri stipendije za poletne tecaje slovenskega jezika v Sloveniji v visini 24.000 ATS. Rok za prijavo je 28. maj 2001. Drugi podatki o razpisu so dosegljivi na: www.szi-dunaj.at in www.bmbf.gv.at/service/board. V petek je na FF športni dan. Za planinsko razpoložene je cilj Kepa, vodi Iztok Belehar. Natančnejše informacije na oglasni deski na FF in v študentskem bifeju, udeležnina 1000 sit. Na dozdajšnjih planinskih pohodih FF je bilo zelo prijetno, torej ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 07:57:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 07:57:27 +0200 Subject: [SlovLit] Troje Message-ID: <004e01c0e4df$944a2160$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/elta/ -- Elta, encoded literary text analysis. Skupina, ki se predstavlja tule, skrbi za razvoj programske opreme za analizo besedil, pripravljenih po standardih SGML, XML in TEI. V torek, 29. 5. 2001, bo ob 9.40 v predavalnici 209A na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Alojzija Zupan Sosič izvedla preizkusno predavanje, predvideno v postopku izvolitve za docentko, z naslovom Ljubezenska zgodba v Krstu pri Savici. Vabljeni. Zna kdo razložiti, zakaj je še potrebno učiteljevo podpisovanje v indeks ob koncu semestra v rubriko frekvenca, ko pa obiskovanje predavanj po statutu ni obvezno? Saj se študentu, ki frekvence nima, uradno ne more zgoditi nič usodnega? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 11:13:49 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 11:13:49 +0200 Subject: [SlovLit] Re: frekvence idr. Message-ID: <00e401c0e4fb$04631360$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: sabina mihelj To: Miran Hladnik Sent: 25. maj 2001 10:31 Subject: podpisovanje v indeks Heh, podpisovanje v indeks ob koncu semestra je namenjeno izkljucno vzdrzevanju kontrole nad studenti & obcutka varnosti pri profesorjih/icah (strah je vedno hrbtna stran varnosti, ne?). In ni malo profesorjev/ic, ki pred izpitom se vedno poskilijo v indeks, preverijo, ce frekvenca je, in glede na to izberejo strategijo sprasevanja. No, pa tudi take bizarnosti, ki so ze nameji znanstvene fantastike, se najdejo: namrec profesorji (za profesorice ne vem), ki so izumili razlicne nacine podpisovanja v okence "frekvenca" - in lahko nato po razlicici svojega podpisa takoj vedo, kako pogosto je nekdo bil na predavanjih ... Seveda take strategije, ki nimajo utemeljitve v statutu, ampak zgolj v nikoli reflektiranih (in zato samoumevnoi dobrih) navadah, ne vzdrzujejo le strahu med studenti in studentkami, ampak tudi formalne distance med studentsko in profesorsko srenjo. Pri tem ne gre za strah, da bi z izbrisom formalnih distanc studentje/ke izgubili spostljivost in bi se izgubila vsaka vrednostna hierarhija; vecji problem je v tem, da bi bilo po izbirisu formalnih distanc in hierarhij spostovanje utemeljeno na stvareh, ki jih je bistveno tezje vzdrzevati kot podpise v indeksih: na samostojnem misljenju in vedenju, recimo - znanju torej, ki ne potrebuje opore kilometrov referenc in podobnih bizarnosti fevdalne ureditve. No, in tega se vsi, ki mirno spijo v zavetju frekvenc - tako profesorji/ce kot studentje/ce, da ne bo pomote! -, po tihem zavedajo. Studentje in studentke tako raje potrpijo in se tistih zadnjih nekaj tednov potrudijo iti na predavanja, na katerih jih sicer nikoli ni, profesorji in profesorice pa raje mirno podpisujejo in se po malem tu in tam usajajo nad neumnostjo sistema. Kakrsnokoli drugacno ravnanje pa bi bilo prezahtevno in se ze vnaprej kaze kot boj za mlini na veter. :) Sabina ======== Http://www.sweb.cz/CentrEvropy -- to je naslov časopisa Slavica Electronica Pragensia, ki bo dvakrat letno izhajal na zgoščenkah in ga med drugim ureja naš nekdanji gostujoči profesor Miroslav Kvápil; vabljeni k sodelovanju. lpm From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sat May 26 23:30:03 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 26 May 2001 23:30:03 +0200 Subject: [SlovLit] Pripovedovali so jih mati moja Message-ID: <3B10205B.20668890@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Sporočam vam, da sem se v petek, 25. maja 2001, udeležila svečanega dogodka ob izidu knjige PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah. Ob prisotnosti svetovalk Zavoda RS za šolstvo, Darinke Rosc in Marije Sivec, številnih naših kolegic in kolegov s Koroške, predstavnice Bralne značke Slovenije Darje Tancer Kajnih, župana občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, in drugih gostov sta knjigo predstavila ravnatelj OŠ Prevalje in naša kolegica Iva Potočnik. Založnik in izdajatelj zbirke je OŠ Prevalje, kar je vse hvale vredno. Knjiga PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA je knjiga pripovedi, ki so jih obnovili in zapisali učenci prevaljske šole od 1959 do 2001. Kolegica Iva Potočnik je iz vseh številk šolskega glasila Vigred zbrala to slovstveno folklorno gradivo in ga strokovno uredila ter tako zaorala na šolskih tleh še eno brazdo v širšem prizadevanju, da bi tudi slovstvena folklora - umetnost narečij! - dobila med slovensko mladino tisto ceno, ki ji gre. Ta dogodek sta strokovno obogatili dr. Marija Stanonik, ki je poudarila željo in potrebo po samostojni strokovni reviji slovstvene folkloristike, tega zaenkrat še zapostavljenega področja besedne umetnosti v naših šolah, in dr. Zinka Zorko, ki je predstavila govor znanega turističnega kraja, Šentanela. Naše srečanje je oplemenitil kulturni program, šolsko zasnovan in sporočilno bogat. Občuteno peti pesmi Tam kjer teče bistra Zila in Kje so tiste stezice, predstavitev šentanelskega narečja v razmerju do knjižnega jezika sedmošolke Alenke iz prevaljske šole, igriv otroški dialog v šentanelskem narečju in povedke iz domačega okolja so res primerno pospremile na pot omenjeno knjigo. Primerno bi bilo, da bi knjigo PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA imela vsaka slovenska šola. Knjiga je na voljo na OŠ Prevalje. Rojstni kraj gibanja za bralno značko so Prevalje in letos slavi to gibanje častitljivo štiridesetletnico. Gotovo pomeni ta dogodek na Prevaljah še eno lepo darilo bralni znački za rojstni dan. Mira Gregl-Hrstič From joze.stucin na guest.arnes.si Tue May 29 19:11:27 2001 From: joze.stucin na guest.arnes.si Date: Tue, 29 May 2001 19:11:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, Message-ID: ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? Jože Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 13:54:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 May 2001 13:54:23 +0200 Subject: [SlovLit] 13. mednarodni slavistični kongres, ki se bo pod vodstvom Alenke Šivic-Dular (alenka.sivic na guest.arnes.si) dogajal leta 2003 v Ljubljani, ima že svoj spletni prostor na http://www.ff.uni-lj.si/msk/. Ker tam trenutno ni še nič, sem konec tedna za neučakane interesente postavil najnujnejše informacije na improviziranem začasnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. lp miran From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Fri Jun 1 12:33:21 2001 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Fri, 01 Jun 2001 12:33:21 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, References: Message-ID: <002401c0ea86$47dda840$506802c1@tu.unilj.si> Spostovani kolega Jože Štucin, slovlitovci! K razjasnjevanju besede: ČEFUR (v Lj. na prelomu 20. in 21.stol. se izgovarja tudi "ČIFUR") /morda iz/ SEFARD, pripadnik Judov, izgnaih v 15.stol. iz Španije in Portugalske na Nizozemsko, S.Afriko, Turčijo (npr. Sarajevo); imajo svoje narečje "španjolščina", lepe pesmi ob spremljavi kitare (po: Veliki splošni leksikon, DZS, Lj.1998) ČIFUT, žid, goljuf, oderuh (zaničljivo); Č.-i ptič (Župančič) (Po: Slovenski pravopis, SAZU, DZS, Lj. 1950 ("Posvečeno spominu O.Župančiča") /torej/ ČIFUR, ČEFUR, južnjak, priseljenec, prišlek (zaničljivo, Lj. konec 20.st., zastarelo) /ali/ ČIFUR, pripadnik mladinske subkulture, s posebno obleko, obutvijo in frizuro ter načinom obnašanja (zaničljivo, Lj. konec 20. in začetek 21. stol., mladinski govor) Dodatna vira: - Glasba in pesmi sefardskih Židov, Venček Dolenc in soproga, mislim da ansambel Sedmina - neka pesem, avtor besedila in interpret Magnifico. Upam da sem prispeval k dokončni rešitvi (Endlosung) čefurskega vprasanja! Bogomir Mihevc ----- Original Message ----- From: Jože Štucin To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 7:11 PM Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, > ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? > Jože Štucin > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 10:43:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 10:43:42 +0200 Subject: [SlovLit] Slike in plameni Message-ID: <007001c0eb40$21a0e240$3003f9c2@hladnik> Slovenski dnevi na Dunaju Polemika o "spletni umetnosti" ============ V sredo in četrtek so bili na Dunaju slovenski dnevi, ki jih je že drugič organizirala Elizabeta Jenko. Kratek opis programa, v katerem je sodeloval tudi podpisani, in fotografsko dokumentacijo je na naslov http://members.aon.at/~etesarte/ postavila Eva Tesar Terseglav. Vabljeni k ogledu. miran ============= Iz polemike o "spletni umetnosti" ----- Original Message ----- From: "Jaka Zeleznikar" To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 3:02 PM Subject: http://www.netart.ws/ > Lep pozdrav, > > iz imena vaše domene in napisov na vaši strani je razvidno, da > uporabljate nazive > (net art, spletni umetnik), ki sodijo v domeno spletne umetnosti (net > art-a) in nikakor > v komercialne vode. Protestiram proti taki zlorabi. > > Ali pa se besno motim in gre za umetniški projekt? > > > Jaka Zeleznikar -------------- -------- Original Message -------- Subject: Re: http://www.netart.ws/ Date: Tue, 29 May 2001 15:59:02 +0200 From: "Marko Vide" To: "Jaka Zeleznikar" References: <3B139DE1.EF7EE282 na mail.ljudmila.org> Ne, ne gre za umetniski projekt. NetArt, Turk & Co. je izkljucno profitna organizacija, vendar pa se ukvarjamo tudi z (brezplacnim) razvojem in gostovanjem spletnih projektov s katerimi se cutimo povezane. Skupna vrednost vseh teh se kljub relativni mladosti podjetja (2 meseca) ze giblje preko 600.000 SIT. Se pa kot ljudje znotraj podjetja, cutimo bolj kot 'umetnike' in ne toliko kot 'poslovneze'. Ceprav gre tudi pri poslovanju podjetja, vodenju projektov, organizaciji in razvoju spletnih strani za umetnost. Kar pocnemo seveda pocnemo zaradi denarja, vendar ne izkljucno zaradi njega. Z nasim delom se cutimo povezane in v vsak projekt, ki ga ustvarimo vlozimo del sebe. Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. Marko Vide, NetArt -------------- Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Date: Wed, 30 May 2001 19:34:43 +0200 From: Jaka Zeleznikar To: Marko Vide Subject: Re: http://www.netart.ws/ Marko Vide wrote: > Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali > cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo > in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike > in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na > tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. > > Marko Vide, > NetArt glede na to, da ne vem kaj delate, oziroma URL naslovov strani, ki ste jih razvili za druge ni na vaši strani, pač ne morem soditi o umetniškosti pristopa, je pa tako, da netart /net art /NetArt /net.art ... označuje določeno polje znotraj umetnosti (in ne oblikovanja/vzdrževanja spletnih strani) mislim, da bolj neposrecenega imena ne bi mogli izbrati. to je nekako tako, kot bi si na VPK-ju rekli video umetniki ali kot bi si grfični oblikovalec nadal ime slikar - pac butasto Mimogrede izraz spletna umetnost / spletni umetnik je moj 'izum' - seveda si ne morem in ne bom lastil besednih zvez, mislim pa da imam moralno pravico, da vas opozorim na neprimernost vašega poimenovanja - izraza imata pač svoj določen pomenski naboj, v katerega komercialno delo, ne glede na to, kako kreativno je, ne sodi vem, da vas tole ne bo prepricalo v neprimernost imena netart za komercialno rabo, a tudi prav, škoda je na vaši strani + ker so včasih reference pomembnejše od argumentov, predlagam da v kakšen svetovni spletni iskalec vtipkate jaka zeleznikar jaka z. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 13:47:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 13:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] = V_petek_zvečer_nimam_nobenih_skrbi_/_v_petek_zvečer_mi_noben_ne_teži._=28Niet=29 Message-ID: <000701c0eb59$d50ba220$a803f9c2@hladnik> Http://home.amis.net/skidrow/Prehojena%20pot.htm -- Danijel Bedrač, Prehojena pot (pesniška zbirka alpinista). Http://www.geocities.com/video18si/jurij.html -- Jurij Rustja, Šaljive pesmi. Http://www.geocities.com/slovenskipunk/pesmI.html -- vsa besedila od Nietov. Http://www.myfreehost.com/nuska/stran3.htm -- Ni mi žal by Nuša Derenda. lpm From batagelj na tutopia.com Sun Jun 3 18:54:58 2001 From: batagelj na tutopia.com (Miriam in Gregor Batagelj) Date: Sun, 3 Jun 2001 13:54:58 -0300 Subject: [SlovLit] RE: SlovLit digest, Vol 1 #172 - 2 msgs References: <20010602100103.7E75447FDD@Tink.ijs.si> Message-ID: <001701c0ec4d$f031b400$be833dc8@pentium> Dragi vsi udelezenci tega foruma! Ker imam to sreco, da bom mogla potovati v Slovenijo z mozem in otrokoma, se oglasam. Naneslo je, da sem bila vabljena na Seminar slov. jezika, knjizevnosti in kulture. ceprav me izredno zanima, se ga ne bom mogla udeleziti. Moz pa je vabljen na srecanje casnikarjev. Njegovo povabilo vkljucuje tudi letalsko vozovnico in zato je oprijemljivejse. Torej: odpotovali bomo 28. ali 29. avgusta in bomo v Sloveniji do 24. septembra. Preje me se caka govor ob petdesetletnici Balanticeve sole(25. avgusta), moz pa naj bi govoril tudi na Dragi mladih. Po poklicu sem profesorica spanskega jezika in knjizevnosti. Nekaj sem se ukvarjala tudi s prevajanjem v obe smeri. Dr. Capuder me je prosil za prevod romana Iskanje drugega, ki je sedaj tudi v spanscini, Dragu Jancarju sem prevedla esej ob njegovi predstavitvi na Mednarodnem knjiznem sejmu v Buenos Airesu,... Vprasujem vas, bi se mogla udeleziti v tem casu kaksnega zanimivega srecanja? V nacrtu imamo biti najprej nekaj dni v Devinu, kjer ima moz sorodnike, udeleziti se Drage, potem ima moz srecanje v Ljubljani ( mi bi stanovali v Gradu, Cerklje na Gor., kjer so sorodniki mojega oceta) in nato nam ostaneta se dva tedna. Z mozem, Gregorjem, imava dva otroka -13letnega Maksija in 11letno Jasno-. Slovenscina pa je materinscina vseh stirih in nas pogovorni jezik. Srcna hvala za morebitne predloge in nasvete! Lep pozdrav Miriam Jereb Batagelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 5 17:14:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Jun 2001 17:14:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_slovanski_večer_na_Filozofski_fakulteti_ Message-ID: <006e01c0edd2$3edf23a0$6803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, June 05, 2001 1:09 PM Subject: slovanski večer na Filozofski fakulteti Dragi Miran, morda bodo slovlitovci in bralci slavistične kronike veseli kratkega sporočila o prijaznem in vedrem kulturnem dogodku z naslovom Slovanski večer, ki so ga dne 30. maja 01 ob 17.00 pripravili učitelji in študentje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Javnosti in zbranim so se namreč predstavili slušatelji vseh študijskih smeri in naših slovanskih lektoratov oz. številni mladi recitatorji, pevci in plesalci, ki so v nabito polno predavalnico prinesli zven ljudskih pesmi, poljskih, ruskih, čeških, srbskih, makedonskih, bolgarskih, slovenskih, ter sedanjih in tudi nekoliko starejših glasbenih uspešnic iz Hrvaške, predvsem Dubrovnika, iz Bosne, iz Črne gore, skratka iz domala vseh pokrajin brezbrežnega slovanskega sveta. Ker je bil ta dan posvečen slovanskim kulturam in hkrati spominu na slovanska blagovestnika, sveta brata Cirila in Metoda, je bilo o njima, njunem delu, sodelavcih in dosežkih izrečeno nekaj svečanih besed v duhu spoštovanja in hvaležnosti, ki niso preveč obremenile izvirno bogastvo izvrstnega glasbenega programa: ubrani pevski glasovi mladih kolegic in kolegov, učiteljev in predvsem učiteljic, so napolnili predavalnico, avlo in naš srca. Lep pozdrav Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 6 10:58:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Jun 2001 10:58:32 +0200 Subject: [SlovLit] Skuta ali kajmak Message-ID: <004f01c0ee66$dd36b9c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Ejjih, 30. junija in 1. julija (sobota in nedelja) bodo Kekčeve poti. Predloga sta dva: na Skuto ali na Mangart. 1) Na Skuto gremo lahko okoli poldneva, ker je do bivaka pod Skuto, kjer bomo prenočili, le 3-4 ure hoje. Kdor bo hotel, bo šel lahko še isti dan na Tursko goro (1 ura). Naslednji dan na Skuto (1 ura), dol na Kokrško sedlo (ok. 2 uri) in v Kamniško Bistrico (2 uri). 2) Na Mangart bi šli zjutraj ok. 9.00. Na ta način si v Kobaridu lahko ogledamo muzej in morda še kaj. Od Predela do koče na Mangartskem sedlu je nato ta dan ok. 3 ure hoje. Naslednji dan gremo na Mangart (po ta lahki poti, 2 uri) in potem po isti poti nazaj v dolino. V dolini lahko vržemo oko na obe trdnjavi. Glasujte za enega od predlogov, v ponedeljek, 11. junija pa bom v šoli že izobesil ustrezen plakat. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 11:05:20 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 11:05:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Nekaj_berila_za_čez_konec_tedna Message-ID: <003c01c0effa$26daa660$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.pisateljstvo.com/index.php?skodelica_kave -- Ladislav Črnologar, Skodelica kave. Http://www.kakanien.ac.at -- Kakanien revisited: strani projekta za srednje- in vzhodnoevropske študije na dunajski univerzi; ponuja možnosti publiciranja (Kakanija < K&K monarhija). Ali je Krpan tovoril orožje? Ne, tovoril je metaforo; glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/parnas.html. Cankar je na napisal Križ na gori, jaz pa sem šel gor na Križ; glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri21.html. Pretekli vseslavistični kongresi so bolehali na velikem izpadu prijavljenih referentov v sekcijah. Kako preprečiti, da bi se to ponovilo v Ljubljani leta 2003? Moj predlog je, da se od udeležencev dosledno zahteva vnaprejšnje plačilo kotizacije in se tako zavežejo k udeležbi. Na natisnjeni program kongresa bi bili uvrščeni samo tisti referenti, ki so že polno poravnali svoje obveznosti. Izkušene simpozijce prosim za komentar in nasvete. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 21:10:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 21:10:43 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis in vabilo Ena občutljiva reč ======= Razpis in vabilo Univerza v Trstu razpisuje dve raziskovalni štipendiji za diplomante, mlajše od 35 let. O pogojih se poučite pri Katji Cerjak v Službi za mednarodno sodelovanje na UL. Revija Otrok in knjiga vabi na posvetovanje Iskanje mitskega v sodobni mladinski književnosti, ki bo 31. maja 2001. Prijave in druge informacije pri urednici Darki Tancer-Kajnih (darka na mb.sik.si) do 30. julija 2001. ======= Ena občutljiva reč Obiskovanje predavanj, kakor vemo, študentom ni obvezno. Kljub temu študentje na predavanja zahajajo, večinoma zato, ker jih razumejo kot bližnjico za pridobivanje zanja (ker so zapiski s predavanj pač krajši in bolj obvladljivi od razprav in knjig, ki so predavanjem podlaga in so navedene med obveznim berilom), in zato, ker je marsikaj, kar se na izpitu sprašuje, mogoče slišati samo na predavanjih. Učitelj, ki poskrbi za učbenik in po njem sprašuje, predavanja pa uporabi v humboldtovskem smislu za prostor sveže strokovne komunikacije (ki pa ni take narave, da bi jo želel povzeti v izpitna vprašanja ali jo priporočiti za obravnavo v srednji šoli), bo na predavanjih ob tisto večino poslušalstva, ki ji je glavni cilj čim krajša pot do diplome. Ali naj si učitelji prizadeva, da ga bodo hodili poslušat tudi manj stremljivi ali le v obvladovanje poklicno uporabne tematike usmerjeni študentje? Če ja, kako naj to stori? Meni so rekli, da na začetku leta ne bi smel ponuditi seznama izpitnih vprašanj in postaviti na internet literature, ki jo je treba prebrati za uspešno odgovarjanje, potem pa bi bolj redno hodili na predavanja. Študentje transparentnost izpitnih zahtev in široko dostopnost literature cenijo in tudi meni se zdi fino, da mi je preglednost uspelo doseči, zato bom pri tej praksi vztrajal kljub nevarnosti, da jih pride na predavanja samo manjšina. To kar počnem, mi je všeč, in zdi se mi, da mi grejo predavanja včasih kar dobro od rok, zato bi si seveda želel več poslušalcev; množica spodbuja k boljši predstavi. Kadar sva skupaj nastopala, je imel Tone Pretnar v skrbi za poslušalstvo navado reči, da bo on zapel, jaz pa bom zaplesal, če ga drugače ne bova znala pritegniti. Tega nama tedaj na srečo ni bilo treba početi. Pa bomo morali menda začeti, potem ko bo v prihodnje študent s plačano šolnino upravičeno zahteval, da se program odvija po njegovih željah in všeči. Varianta zgornjega problema: Sveža slovenistka prvo leto v službi v šoli izjavi, da bi bilo najbolje, ko bi na vso znanost, s katero so jo trapili zadnjih pet let, na hitro pozabila, ker ji pri pouku čisto nič ne pride prav -- študij na filozofski fakulteti je bil očitno usmerjen bolj v tešenje splošne znanstvene radovednosti kot k obvladovanju konkretnih znanj, potrebnih v poklicu. Tradicionalni humboldtovski cilji univerzitetnih študij se vsaj pri tistih smereh, ki proizvajajo učitelje, nedvomno zelo razlikujejo od današnjih študentskih pričakovanj in poklicnih potreb. Recimo, da hočemo uskladiti univerzitetno tradicjo in večinska študentska pričakovanja, ki jim gre za šolsko uporabna znanja. Če se prilagodimo univerzitetni učitelji, se v najboljšem primeru izenačimo in spojimo s Pedagoško fakulteto. Druga možnost je, da začnemo večino populacije, ki se vpisuje pri nas, preusmerjati na Pedagoško fakulteto. Tretja možnost je, da študente prepričamo, da sprejmejo tradicionalna izhodišča in cilje univerzitetnega humanističnega študija, ki pač ni take narave, da bi imel ves čas v mislih srednješolca in potrebe njegove izobrazbe. Saj počnemo to slednje, kajne? Ali pa se motim? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 13 22:16:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Jun 2001 22:16:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Vplemitenje_Teharčanov Message-ID: <000b01c0f446$0e470f80$3b03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- spet dopolnjeni in počiščeni seznam literarnih diplomskih nalog na slovenistiki. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html -- osveženi seznam povezav na spletne strani slovenskih poetov. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/intervju.html -- kaj sem povedal Francetu Piberniku na temo slovenske literarne zgodovine. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/janez1.html -- Ferdo Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov, po narodni pripovedki iz srede petnajstoga stoletja (Zagreb, 1859). Z Mangartom ne bo konec meseca nič, ker je tam zgoraj še preveč snega, izmisliti si bomo morali kakšen pohlevnejši vrh. Dan prej, 29. junija, je planinski pohod FF na Košutnikov Turn. Odhod iz Ljubljane ob 6h, piknik na planini Pungrat in kopanje v tržiškem bazenu na koncu. Prijave pri študentih v bifeju. V sredo, 20. junija, bo ob 12.00 v predavalnici 209 na FF Aleksandra Belšak zagovarjala magistrsko nalogo Žanrski sistem slovenske proze po 1945; vabljeni. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jun 18 09:06:23 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 18 Jun 2001 09:06:23 +0200 Subject: [SlovLit] razpis Message-ID: <3B2DA86F.C3CD4F20@mail.ljudmila.org> CONFERENCE ANNOUNCEMENT THE SECOND EUROPEAN CONFERENCE OF THE INTERNATIONAL SOCIETY FOR LITERATURE AND SCIENCE: EXPERIMENTING ARTS AND SCIENCES May 8-12, 2002. FIRST CALL FOR PAPERS AND WORKSHOPS The second European conference of the International Society for Literature and Science (SLS) will take place at University of Aarhus, Denmark, May 8-12, 2002. The conference will gather scholars from human, social, medical, technical and natural sciences as well as artists, who are interested in inter- and transdisciplinary approaches and linkages between the study of culture, literature, visual arts and technoscience, and between science and the arts. Culture and technoscience used to be regarded as disparate activities and fields of study that referred to separate spheres of society, and to different epistemologies, methodologies and practices. But in recent years, a growing number of scholars from many disciplines have forged transversal lines and links between the study of culture/literature/visual arts and technoscience, exploring issues such as for example * links between fact and fiction * transversal lines between science and story-telling * links between cultural imaginaries and scientific practices * semiotic-material practices * how metaphors matter and matter performs metaphorically * intersections and incommensurabilities between visual arts, literature, culture and technoscience * translations between physical and virtual spaces * cyborg identities and cyborg bodies * feminist and postcolonial perspectives in technoscience studies The conference will be a forum for exchange of ideas between senior and junior researchers committed to the exploration of such issues and to experiments with transgression of boundaries between the formerly disparate fields of culture/literature/visual arts and technoscience. In particular, the conference will give space to scholars who want to compare notes cross-nationally and cross-Atlantically. Many European scholars seem to be committed to the study of the new interdisciplinary field of culture & technoscience studies without knowing about the International Society for Literature and Science that originally was started by US-colleagues. The first European conference of the society, held in Brussels in April 2000, initiated a much needed cross-Atlantic dialogue. The idea is that the second conference in May 2002 shall take this process important steps further. Proposals for papers and workshops are invited from both senior and junior scholars from all disciplines who are interested in the links and border transgressions between the study of culture, literature, visual arts and technoscience. Abstracts for papers and workshops (2-300 words) should be sent to SLS na imv.au.dk before Oct. 1, 2001. SLS c/o: Randi Markussen, Associate Professor, Ph.D. Dept. of Information and Media Studies University of Aarhus Niels Juels Gade 84 8200 Aarhus N Denmark Phone (switchboard) +45 89 42 11 11 Phone (direct) +45 89 42 19 66 Telefax +45 89 42 19 52 Conference website from September 1: http: //imv.au.dk/SLS-Europe The City of Aarhus can be visited 'virtually' at http://www.aarhus-tourist.dk/index.htm and University of Aarhus at http://www.au.dk/en/ SLS HISTORY Literature and science has existed as a field of study in the US since the 1920s, when the Modern Language Association established a division of that name. Its practitioners were almost solely literary scholars, and its reigning paradigm was the "influence" model that focused on the one-way interaction from science to literature. By the 1980s there was a strong desire to open the field to a greater number of disciplines and approaches. Discussions among a small group of scholars, envisioned a new Society for Literature and Science (SLS) where scholars from a broad range of fields, and particularly the sciences, would feel welcome, and where the discursive arena would belong to no single discipline or group of disciplines. SLS was officially launched in 1985 and held the first of its annual meetings in 1987. The Society's deliberate refusal to delimit "literature and science" encouraged the participation of scholars from many fields whose common commitment was the investigation of the representations of rhetoric or the practice of science. Thus, SLS meetings began to attract those interested in visual and aural as well as textual representations of science. An important stage in the Society's development was the establishment of its journal, Configurations that first appeared in 1993. Although a small number of European colleagues have attended annual meetings in the US, their numerous contributions to Configurations reflect the much larger number who share interests among themselves and with their American colleagues. In order to provide a forum for these European scholars to interact, the first European SLS conference took place in Brussels in April 2000. Its success provided the momentum for the second European conference that will take place in Aarhus, Denmark, in May 2002. Here, the establishment of a European SLS branch will also be discussed. From mlg na ku.edu Tue Jun 19 13:09:44 2001 From: mlg na ku.edu (Marc L. Greenberg) Date: Tue, 19 Jun 2001 06:09:44 -0500 Subject: [SlovLit] =izšla_je_3._št._Slovenskega_jezika/Slovene_Linguistics_Studies Message-ID: <3B2EECA8.15458.8D443@localhost> I am pleased to announce the publication of the third issue of Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. If you are interested, please have a look at the contents (below) or the abstracts on the web- page http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/izvlecki01.htm Full abstracts are published in Slovene and English for each article. Subscriptions can be arranged in North America by contacting me (address below) or in Europe/Asia by contacting Dr. Marko Snoj . A small number of back issues are available. Best regards, Marc L. Greenberg Slovenski jezik-Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Vsebina - Contents 1. Janez Orešnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Naturalness: Some Slovenian (Morpho)syntactic Examples 2. Nike Kocijancic Pokorn, Rastislav Šuštaršic (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Slovensko-angleška protistavna analiza nedolocnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega dolocila 3. Ksenija Leban (Filozofska fakulteta, Ljubljana): A Survey of Internationalisms between Slovene and English 4. Lara Burazer (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Glagolska referenca (nanašanje) kot oblika ustvarjanja kohezije 5. Andreja Žele (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 6. Henry Leeming (London): Early Slovene Pioneers of Comparative Slavonic Philology 7. Han Steenwijk (Sorbisches Institut/Serbski institut Cottbus/Chosebuz): The Contribution of Oroslav Caf to Resian Lexicography Cafov prispevek k rezijanski leksikografiji 8. Jožica Škofic (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): O pticjem lovu in pticarstvu po kroparsko 9. Grant H. Lundberg (Brigham Young University): Typology of Tone Loss in Haloze, Slovenia: An Acoustic and Autosegmental Analysis 10. Aleksandr D. Duli?enko (Tartu ülikool): Slovenica of the 16--19th Centuries in the Collection of the University of Tartu Library (A Bibliographical Presentation) ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298 (write ATTN: Marc L. Greenberg, Slavic Dept.) E-mail: mlg na ku.edu ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 20:01:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Jun 2001 20:01:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Ko_bom_prišla_na_Bled Message-ID: <005d01c0f8e9$f1a402e0$5203f9c2@hladnik> 1. Štipendije 2. Ko bom prišla na Bled 3. Ad: Ena občutljiva reč =========== 1. Štipendije Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/rh.htm -- razpis štipendij v dolžini od 6 do 12 mesecev iz sklada Romana Herzoga (Alexander von Humboldt Stiftung) za kandidate iz srednje in jugovzhodne Evrope; starostna omejitev 35 let (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/rh.htm -- isto v angleščini). Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/europa.htm -- še durge nemške štipendije za interesente iz nekdanje Jugoslavije (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/sonder_stabi_01.htm -- isto v angleščini). ======== 2. Ko bom prišla na Bled Http://www.kazalo.com/ -- besedila pesmi, za zdaj ena od Avsenikov in Ko bom prišla na Bled, bom tvoja punčka spet, F. Milčinskega. Http://kotlicek.myfreehost.com/ -- literarni kotliček. Http://www.pesminagajivke.f2s.com/preseren2.pl -- randomizacija Sonetnega venca by Aci Čuk. Http://inkjetmedia.wwwa.com/templates.htm -- Wordovi vzorci za letake, brošure in podobno. ======= 3. Ad: Ena občutljiva reč Spoštovani prof. Hladnik; za vprašanja, ki so za NSK 2 res kar pregrešno razkrita, smo Vam študentje iskreno hvaležni. Da je literatura dostopna prek interneta je sploh velik fenomen, celo ne samo za našo fakulteto. Praktični spisovnik je edina od naših knjig, na kateri se prah sploh ne utegne nabirati (ko rečem edina, mislim edina, vsej ostali literaturi navkljub). Lahko, da imate slabo vest, ker ne sledite splošnim smernicam predavanj filozofske fakultete, kjer vse bolj ali manj visi v zraku (ali pa je kje v drobnem tisku), omogočate pa nam, da študiramo, kadar želimo in kakor želimo, kar je vredno pohvale in ne graje. Za neobiskanost Vaših predavanj seveda obstaja marsikatera rešitev. Lahko bi poskusili kar s kako preverjeno strategijo; za začetek Vam predlagam, da uvedete kolokvij ali dva, pisni izpit in seminar. Za dostop do ustnega izpita bi študent moral opraviti vse našteto, npr. z minimalno 80% uspešnostjo. Seminar, ki bi bil obvezen, bi Vam dal možnost nastopanja pred veliko publiko, kolokvij pa bi vplival tudi na udeležbo na predavanjih. Za povečanje redne udeležbe predlagam tudi, naj na enem roku nikakor ne opravi izpita več kot 10% prijavljenih. Na kakšnem od rokov spustite ta procent, da pokažete, kako resno mislite. Zelo grdo glejte in loputajte z vrati. Ni dvoma, kateri od sistemov, Vaš ali opisani, omogoča študentu, da razvije kritično mišljenje in pogleda na snov širše. Kljub temu, da jih ni na predavanja, študentje namreč precej časa posvetijo Vašim predmetom (sploh NSK 2 slovi po obsežnosti, skripta namreč ni preveč kvalitetna). Koliko jim bo preštudirana (ne naučena) snov koristila v bodočem poklicu, je drugo vprašanje. Ne poznam srednješolskega profesorja, ki bi učil po zapiskih s faksa; ostanejo le splošni vtisi o profesorjih in njihovih smereh. Kar se mene tiče, je to dovolj. Za bodočega učitelja je pomembneje, da dobi širši pregled nad snovjo, ki jo bo učil; prioritete si kasneje določi vsak sam, s pomočjo učbenikov, leksikonov in predpisanega programa. Sicer pa imamo fin predmet Psihologija za učitelje. Očitno nisem podala nobene konkretne rešitve, upam pa, da bo to prijazno študentsko mnenje pripomoglo k temu, da ne boste preveč posegali v sistem, ki ga imate. Že tako se o preveč predavateljih po hodnikih grdo govori. Lp Špela From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 27 10:39:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Jun 2001 10:39:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Pojdi_z_menoj_v_toplice_/_boma_lepa_boma_fit_/_jes_bom_dobo_močne_roke_/_ti_pa_malo_manjšo_rit_=28Mi2=29 Message-ID: <007801c0fee4$a5678f40$6a4602c1@ff.unilj.si> Spletične Po Kekčevih sledeh ========== Spletične Http://www.robertkreslin.com/800x600/800x600.html -- Robert Kreslin, uradna stran pop glasbenika. Http://www.zupca.net/podstresje/arhiv/arhiv.htm#ods3b -- strani pesnikov in pesnic. Http://www2.arnes.si/~pvrtac/pesem/intro1.html -- Peter Vrtačnik, njegove in vaše pesmi. Http://www.mi2band.com/nosilci/index.html-- besedila skupine Mi2. Http://www.zemljevid.com -- nov slovenski portal. =========== Po Kekčevih sledeh Aleš je poizvedel, da je Mala Pišnica, kjer je speljana izvirna Kekčeva pot, prehodna, zato gremo letos spet tja, menda že tretjič po vrsti, odkar gojimo vandotovsko popotno tradicijo. Plakat in list za podpise visita v drugem nadstropju FF. Štart je ob 7.00 izpred FF, kdor pride naravnost v Kranjsko Goro, pa ga do 9.00 čakamo pred Jasno. Priporočeni so dobra obutev in planinska oblačila, plastenka za vodo, brašno, Vandotova zbrana dela in volja doseči cilj. Ta leži 1000 m više, kar bo za 3 ure hoda, in se imenuje Sleme. S Slemena (tod je stojišče fotografov za tiste klasične kičaste razglednice "najlepše slovenske gore" Jalovca z mlakami, ki so na sliki videti kot jezerca) se bomo spustili na Vršič in jo ob cesti mahnili nazaj v Kranjsko Goro (recimo dve uri hoje). Pot ni zahtevna in na njej ni skal in klinov, le na vstopu v grapo, kjer je zima odnesla dva metra poti, bomo poskrbeli za profesionalno varstvo. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jul 2 00:11:59 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 02 Jul 2001 00:11:59 +0200 Subject: [SlovLit] _nov URL | Jaka Zeleznikar Message-ID: <3B3FA02F.F8291B6F@mail.ljudmila.org> NOV URL verygoodnetart.org - bo nehal delovati: 2001-07-03 11:21:53 Moja NOVA domena je jaka.org, http://www.jaka.org Na http://www.jaka.org so moja dela spletne umetnosti, od leta 1997 do danes. Ce imate na svoji strani povezavo na mojo stran, vas prosim, da popravite URL naslov. Hvala. klik, Jaka Zeleznikar http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 2 17:34:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 2 Jul 2001 17:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Zebe_me_je_rekla_=28L._Jurjevič=29 Message-ID: <005c01c1030c$7dd0a080$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.angelfire.com/art/jurjevic/ -- psevdonimni avtor Luka Jurjevič, pesmi in zgodbe. Http://www.mss.edus.si/solstvo/mednarodno/tj_asistenti.asp -- razpis za tujerodne asistente pri pouku tujih jezikov. Http://albums.photopoint.com/j/AlbumList?u=1533972 -- Jaka Ortar je že razvil slike s sobotne Kekčeve ture na Sleme; za ogled klikni zaporedno številko 16. Sleme 30. junija 2001 (29 photos) Open in album viewer -- zgražanja nad nekaterimi manj spodobnimi motivi ne bomo tolerirali. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 18:27:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Jul 2001 18:27:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Nas_pa_bodo_preživeli_drugi_Slovenci Message-ID: <004e01c103dd$13f58dc0$2703f9c2@hladnik> Troje naslovov Saj ni res pa je =============== Http://www.katice.com/ -- besedila vokalne skupine. Http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum3/pogum3.htm -- Lev Detela, Starosvetni spevi. Http://www.justbooks.de -- nemški knjižni antikvariat. Http://www.slatkine.com -- založba, ki je izdala npr. tudi zbornik Commencements du roman. ================ Utrinki iz poletnega berila ali Saj ni res pa je Slovenstvo je povsod, kjer se ustvarja po naši meri, to je "za naše manjše, vendar ne premajhne razsežnosti, včasih z zamudo, pogosto poenostavljeno". Po slovenski meri so bili Trubar, Linhart, Prešeren, Slomšek, Cankar, Pirjevec, Bleiweis, Krek, presegali pa so jo s svojo radikalnostjo in s tem vodili k zanikanju slovenstva Klement Jug, Anton Mahnič, Edvard Kardelj in Edvard Kocbek. (Janko Kos v Delu, 27. junija 2001) Pomenska razširitev besede "deskanje" za surfanje po internetu je sprejemljiva, pomenska razširitev besede "rahlo" za zveze kot "bila je rahlo prehitra" pa je manj primerna, ker je "rahlo veliko bolj rahla beseda, zato jo kaže uporabljati -- z več rahločutnosti". (Julijana Bavčar v isti števliki Dela). "Vsi zaposleni na univerzi vemo (lahko pa se seveda sprenevedamo, da ni tako), da je prenapihnjenost študijskih programov in tudi uvajanje novih, ki so dejansko le podvajanje starih v novi preobleki z večinoma istimi učitelji, le sredstvo za doseganje polne pedagoške obremenitve na podlagi veljavnih normativov, ki posamezniku zagotavljajo plačo, včasih tudi sad ambicij in uveljavljanaj primata na določenem znanstvenem področju. Žal je podobno tudi s številnimi in zelo obsežnimi podiplomskimi programi." (Tom Turk, Delo, 26. junija 2001). Ali ste vedeli, da imamo na slavistiki (vsaj na papirju) kar 27 podiplomskih študijskih smeri? (op. m. h.) lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 08:01:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 08:01:58 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest Message-ID: <001101c1044e$d83e3440$6a4602c1@ff.unilj.si> From: "Marko Terseglav" To: Subject: en rahel protest Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 Pregledujem program Seminarja slov. jezika, literature in kulture, ki se je vceraj pricel na FF v Ljubljani. Ostajam malce presenecen, ker polje folkloristike, etnologije in kulturne antropologije "pokriva" referat ljubiteljice in custvene gospe Dusice Kunaver. In si postavljam vprasanja: Je bil spregled strokovnih institucij iz tega podrocja in njihovih raziskovalcev nameren in zakaj? Ali pa morda vodstvo Seminarja vse te vede se vedno pojmuje kot ljubiteljske in zato povabi tudi ljubiteljskega predavatelja? Morda pa vodstvo Seminarja pojmuje udelezence kot malce prismuknjene eksote, za katere je dovolj malo custvene jamrarije custvene gospe- in je folklora s tem pod streho? Ali pa je morda se vedno v veljavi superiorno videnje folkloristike in etnologije ter folklore kot nekaj, kar nam ni vec potrebno, odkar smo dobili velikega Preserna in t.i. visoko kulturo? Na vsa ta vprasanja sam odgovarjam z ne, zato pa sprasujem, zakaj potem je tako kot je. Mi kdo od "slovlitovcev" lahko pri tem pomaga? Sam si namrec ne znam odgovoriti, kakor tudi ne na vprasanje, zakaj ima med vsemi nacionalnimi slavisticnimi komiteji le slovenski najbolj macehovski odnos do folklore in folkloristike (en primer glej zgoraj). Ob seminarju me tolazi le to, da je vsaj ena jutranjih neobveznih tem dana folkloristiki in prepuscena strokovnjakinji. Ampak ne gre za uzaljenost, ker s to si nimam(o) kaj pomagati, gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji pa ceprav globoko v srcu nosijo z zlatom obrobljen lipov list, mogoce pa se majoliko ali pa "narodno noso." Marko Terseglav, izredni profesor za folkloristiko na Odelku EIKA FF v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 13:00:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 13:00:03 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest References: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772144CBC@ffs1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <001301c10478$7c670f00$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Orel Irena To: 'Miran Hladnik' Sent: 04. julij 2001 11:26 [...] Glede etnologije pa je zgodba taka: udeleženci so si želeli predstavitev slovenskih ljudskih šeg in običajev in ne konkretno ljudskih pesmi: povabili smo prof. dr. Bogataja, pa nam je v začetku aprila povedal, da ne bo mogel, ko je izvedel za poletni urnik obveznosti, nato se je odločala nekaj časa dr. Helena Ložar Podlogar iz ZRC SAZU, na katero sem se obrnila, a zaradi časovne stiske ni mogla sprejeti, tako da smo se sredi aprila spomnili prof. Dušice Kunaver, ki je bila pripravljena v kratkem času napisati prispevek. Če je dr. Terseglav želel sodelovati, mu ne bi bilo treba nič drugega kot sporočiti; vse, ki so bili sami pripravljeni sodelovati, smo vključili v program. [...] Lep pozdrav Irena > From: "Marko Terseglav" > To: > Subject: en rahel protest > Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 [...] > gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in > strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 5 08:38:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 5 Jul 2001 08:38:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Veje_vrbe_k_tlom_/_grčavo_deblo_vije_/_prijazna_senca_=28Z._Levstek=29 Message-ID: <005401c1051d$19febd40$6a4602c1@ff.unilj.si> 1. SSJLK 2, HTTP 3. Iz Rusije ========= 1. SSJLK Na letošnjem seminarju SJLK, ki poteka teh 14 dni na FF v Ljubljani, so naslednja literarna predavanja: Lojzka Bratuž, Literarna podoba Gorice, mesta ob zahodni slovenski meji (včeraj), Miran Hladnik, Ne, na parnas pa že ne! (danes ob 12.30), Alojzija Zupan Sosič, Drugačne skrivnosti (podeželje in mesto v sodobnem slovenskem romanu, jutri ob 13.20), Janja Žitnik, Slovenski izseljenski pisci in literarno povratništvo in Andrej Blatnik, Kdo mori slovenske žanrske pisce, videoprojekcija (oboje v sredo, 11. julija), Matjaž Birk, Središčnost obrobnega (o odnosu med nemško in slovensko kulturo v časopisu Illyrisches Blatt, četrtek, 12. julija). ========= 2. HTTP Http://poezija.s5.com/zlatka.HTM -- Zlatka Levstek, Poezija. Http://www.revijasrp.si -- literatura v novi številki revije Srp. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- Blodnjak, e-revija za znanstveno fantastiko. ========== 3. Iz Rusije To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: "MARTIN KRPAN", "SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" 13. julija gre v tisk tu v Rusiji ruska izdaja znamenite slovenske povesti Frana Levstika MARTIN KRPAN. Se pred nekaj casa nam je MLADINSKA KNJIGA velikodusno odstopila pravice za ruski natis, prav tako pa je poskrbela za dovoljenje za uporabo cudovitih slik zlahtnega slovenskega slikarja Toneta Kralja, tako da bo 'ruski' Martin Krpan izsel zelo podobno, kot je izsel v zalozbi Mladinska knjiga leta 1991. Naklada bo 2.000, papir premazni, format pa 205x260. Knjiga Martin Krpan bo nasa sedma knjiga v dobrem letu, vse tako ali drugace promovirajo Slovenijo v Rusiji. [...] Izid knjige SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" se je malce zavlekel. V 'naskoku' nam jo ni uspelo zmaketirati. Vendar, knjiga ni hot dog, cez nekaj casa nobeden no bo vedel kdaj je knjiga izsla, kaksna pa je bila pa se dolgo. Kakor pri Krpanu, so stvarni stroski precej presegli predvidene. Skupni stroski nase dejavnosti (pred devi je izsel nas (ilustrirani) Slovensko-ruski almanah, izvedli smo predstavitvi Almanaha v Moskvi in Peterburgu (skupaj preko 200) so veliki, sevedoma se bo scasoma vlozek delno povrnil, vendar to bo trajalo in priliv bo po kapljicah. Tu bi rad omenil farmacevticno podjetje LEK, ki nam gre zelo na roko, med ostalim je odkupilo del naklade Almanaha in Slovenije skozi stoletja (Naklada bo 2.000,, papir premazni, format 205x260). [...] Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 (095) 202-27-24, fax.: 7 (095) 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Jul 7 10:48:09 2001 From: mira.gregl na guest.arnes.si (mira.gregl na guest.arnes.si) Date: Sat, 7 Jul 2001 10:48:09 +0200 Subject: [SlovLit] =Ruščina Message-ID: <3B46E8E9.31756.B57E78@localhost> Pozdravljeni! Mi lahko morda kdo pove, kje bi se lahko dobil učni načrt za fakultativno poučevanje ruščine v osnovni šoli. Na Ministrstvu sem našla le načrte za gimnazije. Zanima me tudi, kateri učbenik bi bil za fakultativni pouk v osnovni šoli najprimernejši. Mira Gregl-Hrstič ---------------------------------------------------------- Mira Gregl-Hrstic OS Hinka Smrekarja Gorazdova 16 1000 Ljubljana tel.:(00386)01 5057882 e-mail:mira.gregl na guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~osljhism1/Index.htm ------------------------------------------------------------------------ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 17 10:04:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jul 2001 10:04:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Šla_bom_skozi_vse_pajčevine_ Message-ID: <001101c10e98$b155e9a0$3103f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri22.html -- posnetki z letošnjih Kekčevih poti po Mali Pišnici in Slemenu. Http://www.estoritve.net/ -- Manda Carli-Goga, Med brezami in večnostjo. Http://www.palegra.si/volk/verzi.htm -- Petra, ljubezenski verzi. Http://med.over.net/molji/ -- Knjižni molj, strani za ljubitelje knjige. Http://www.andrejpogorelec.com/index-si.htm -- ljubezenski, kriminanovohunski in znanstvenofantastični roman Primer Kozmos ter zgodbe Andreja Pogorelca na cedejki. Http://www.geocities.com/turksl/verzi.htm -- verzi Roka Turniškega. Http://www.idealbend.com/idealbesedila.html -- besedila skupine Ideal iz Krškega. Za vzorec samo en verz: Ti si levinja mojega srca. Http://www.o-s-t.net/mp3.htm -- besedila skupine O. S. T. Zgled verza: Me razjeda, sem tako nadomestljiv. Http://avsenik.gajba.net/ -- Avsenikova muzika; besedila samo v zvočni obliki. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:05:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:05:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Študij_slovenščine_na_dunajski_univerzi Message-ID: <003b01c11029$97b96de0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 18. julij 2001 14:12 Za: Slovlit Zapis o pogovoru o študiju slovenščine na dunajski univerzi (Ministrstvo za šolstvo, 12.7.2001, ob 15.00) Po poblastilu dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti sem se kot zastopnik Fakultete udeležil uradnega pogovora o univerzitetnem študiju in statusu slovenskega jezika in književnosti v Republiki Avstriji, predvsem na osrednji avstrijski Univerzi na Dunaju. Sestanek je sklical prof. dr. Stanislav Pejovnik, državni sekretar MŠZŠ, ob obisku vodje sektorja za visoko šolstvo na Zveznem Ministrstvu, prof. dr. Sigurda Hoelingerja, v Ljubljani. (G. Sigurda Hoelligerja v stikih med slavisti z našega Oddelka in Inštitutom za slavistiko pri dunajski univerzi oz. med Filozofsko fakulteto in njeno dunajsko partnerico Geisteswissenschaftliche Fakultat doslej nisem srečal). Sestanka se je (ob predstavnikih MŠZŠ) udeležila tudi članica našega Oddelka, ga. dr. Simona Kranjc, predsednica Komisije za slovenščino na tujih univerzah. V pogovoru o odprtih vprašanjih medsebojnega multilateralnega in bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki da je zgledno, se je gost posebej dotaknil sodelovanja med univerzama v Ljubljani in na Dunaju. Ker na Dunaju nimajo že nekaj deset let samostojnega rednega profesorskega učiteljskega mesta za slovenski jezik in književnost je ponovno uradno ponudil podaljšanje izrednega financiranja gostujočega profesorja slovenske književnosti na dunajski univerzi za dobo enega leta s strani avstrijskega zunanjega ministrstva. Ob tem je napovedal, da bo po preteku tega leta študij slovenske književnosti oz. slovenščine na Dunaju ugasnil: prestavljen da bo v Celovec in Gradec (kot verjetno tudi druge južne slavistike). Tako je gost naglas povedal to, kar so politiki v tej sosednji državi potihoma že dolgo načrtno pripravljali, to je nadaljnje zmanjšanje možnosti za študij slovenščine na dodiplomski ravni in onemogočanje njene kakršnekoli uveljavitve na akademski ravni /doktorati, projekti, izmenjave/, izrivanje slovenščine iz avstrijske prestolnice in s temi ukrepi enostransko revizijo recipročnih slovensko-avstrijskih meddržavnih in meduniverzitetnih dunajsko-ljubljanskih ter medfakultetnih oz. medslavističnih stikov. Proti temu sem v imenu Fakultete in Oddelka ostro protestiral; spomnil sem gosta na zgodovino slavistike na Dunaju, na potek dosedanjih pogovorov o tem vprašanju, ter poudaril, da smo pričakovali, da bo iz začasnega mesta gostujočega profesorja slovenske književnosti Inštitut za slavistiko na Dunaju izpeljal/ustanovil oz. obnovil redno profesorsko mesto za slovenski jezik in književnost, ki bi ustrezalo uveljavljenim recipročnim ukrepom na slovenski strani. Gost se je skliceval na avtonomijo (dunajske) univerze in njene lastne prioritete, v katere njegova država ne more posegati, jaz pa sem poudarjal -- ob določilih meddržavnih sporazumov -- tudi določila avstrijske ustave, ki določajo pravice avstrijskih Slovencev do šolanja v materinščini na vseh ravneh. Tu se je gost zelo razvnel in odločno (glasno) zavrnil kakršnokoli obveznost Univerze na Dunaju do Slovencev po avstrijski ustavi; pojasnjeval je tudi neke druge nepomembne podrobnosti, vendar je bilo vsem prisotnim že jasno, da so stvari na avstrijski strani odločene. Očitno je politično mešetarjenje med slovenskimi in avstrijskimi strankarskimi politiki dobro pripravilo teren, in po avstrijski oceni je napočil trenutek za dokončno ukinitev navideznega profesorskega mesta za slovenščino na Dunaju, ki jo bo gospod Hoellinger po Haiderjevem naročilu tudi izvedel. Nam slavistom na slovenski strani ostane le, da uradno protestiramo, tako na ravni Oddelka za slovanske jezike in književnosti, dekana Filozofske fakultete kot tudi rektorja, in da pripravimo recipročne ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani. V Ljubljani, 17.7.01 Poslano: Dekanu Filozofske fakultete, dr. Ludviku Horvatu Rektorju Univerze v Ljubljani dr. Jožetu Mencingerju Ministrstvu za zunanje zadeve, podsekretarki Tanji Orel Šturm Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, državnemu sekretarju dr. Stanislavu Pejovniku From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:09:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:09:04 +0200 Subject: [SlovLit] 37. SSJLK Message-ID: <005301c1102a$21fa30c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 17. julij 2001 18:58 Za: Slovlit Zadeva: Zapis o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture Dragi Miran, nekaj besed o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki je letos potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom Osredje in obrobje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi od 2. 7. do 14. 7. 01. Vodila ga je izr. prof. dr. Irena Orel, ob sodelovanju članov Oddelka za slovanske jezike in književnsoti, Centra za slovenščino in več kot 25 predavateljev iz cele Slovenije ter 14 lektorjev in številnih drugih sodelavcev. Te največje vsakoletne mednarodne prireditve Oddelka, Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani se je tokrat udeležilo 124 slušateljev iz 31 držav: v dopoldanskih urah so v prostorih Filozofske fakultete poslušali svoje učitelje razvrščeni po skupinah, opoldan pa skupno poslušali predavatelje o slovenskem knjižnem jeziku /Ada Vidović Muha/, o slovenski neodvisnosti /Božo Repe/, o literarni podobi Gorice ob zahodni slovenski meji /Lojzka Bratuž/, o slovenskem parnasu /Miran Hladnik/, o materialni dediščini alpskih Slovanov /Paola Korošec/, o geografski podobi Slovenije /Jurij Kunaver/, o podeželju in mestu v slovenskem romanu /Alojzija Zupan Sosič/, o slovenski Istri /Vesna Gomezel Mikolič/, o slovenskih ljujdskih šegah /Dušica Kunaver/, o slovenskih izseljenskih piscih /Janja Žitnik/, o odnosu med slovensko in nemško kulturo v prvi polovici XIX. stoletja /Matjaž Birk/, o volji kot prvobitni sili /Cvetka Toth/, o sintezi slovenskega govora /Jerneja Gros/, o slovenski likovni umetnosti /Milček Komelj/ in o zgodovini slovenskega jezika /Irena Orel/. Organizirani sta bili odmevni okrogli mizi o slovenščini v Evropi /Marko Stabej/ in o obrobju v jezikoslovju /Vera Smole/ ter posebni tečaji: o parodiji /Marko Juvan/, o rabi slovenskih glagolskih oblik /Tjaša MIklič/, o slovstveni folklori /Marija Stanonik/, o slovenščini med slovanskimi jeziki /Vanda Babič/, o računalniških orodjih za jezikoslovce /Špela Vintar/ in o slovenskih homonimih /Katjuša Zakrajšek/. Seminar so spremljali literarnozgodovinski, umetnostnozgodovinski in kulturnozgodovinski sprehodi po Ljubljani, obiska Narodne in univerzitetne ter Semeniške knjižnice, številne delavnice: petje /Dušica Kunaver/, računalništvo /Vojko Gorjanc/, elektronski slovarji /Marko Stabej/, predstavitev videov o koroških običajih - peka kruha /Herta Lausegger Maurer/, literarnoglasbeni večer Ogenj v ustih /Dane Zajc in Janez Škof/, ogled slovenskega filma, pogovori o študentski problematiki, koncert Mie Žnidarič, celodnevna ekskurzija /Koper, Portorož, Sečoveljske soline, Krkavče/ in večerni sprejem v Cekinovem gradu. Izbrani predavatelji, zavzeti in kompetetni lektorji, razgibane okogle mize, kakovosten in ličen Zbornik predavanj, izbrano okolje in izvrstna organizacija so po besedah slušateljev in udeležencev 37. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Sloveniji vzpostavili izjemne standarde, ki zaslužijo visoko priznanje. Pridružujem se tem besedam priznanja in besedam predsednice 37. Seminarja dr. Irene Orel, izrečenim na zaključni slovesnosti Seminarja slovenskega jezika literature in kulture dne 14.julija, ter se njej in vsem sodelujočim, Fakulteti, Univerzi, Mestu in sofinancerjem iskreno zahvaljujem. Obenem ponavljam, da besede priznanja člane Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter vse sodelujoče v zahtevnem in odgovornem delu pri Seminarju zavezujejo tudi v prihodnje. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:17:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] = =28S=29poročilo_o_maturi Message-ID: <006601c1102b$47586ca0$6a4602c1@ff.unilj.si> From: Boza Krakar To: Slovlit Sent: 18. julij 2001 19:24 Subject: (S)poročilo o maturi Zadnji nastopi zaskrbljenih varuhov lepe slovenske besede me žal niso prepričali o sublimnem poslanstvu zapletenega literarnoestetskega fenomena oz. Literature z veliko začetnico, niti ne o načinih njenega branja, in še manj poučevanja -- pri katerem, kot najbrž vsaj dr. Ihan dobro ve, se poleg občutka za čisti prvobitni užitek vzgaja tudi zmožnost njegovega poimenovanja in argumentiranja (za ekološko kulturo nemara tudi ne zadostuje naivno občudovanje naravnih lepot?) Skoraj prepričali pa so me ti nastopi o nečem drugem: Esej pri slovenščini (pustimo vnemar to, da se esej piše tudi pri drugih predmetih, kdo se meni za te podrobnosti!) se v dobri (da ne rečem boljši) polovici slovenske javnosti ni "prijel". To ima po mojem bolj malo opraviti z njegovimi (varuhom manj znanimi) cilji ali z njegovo zasnovo, ki izvira iz določenega spoznavnega procesa in iz zatečenega stanja v praksi. Pomemben razlog je bržkone bolj ta, da so ob uvedbi eseja o književnosti nagnali ogorčen trušč nekateri vplivni razlagalci literature in eseja na Slovenskem, ki so se jim po svoje pridružili še nekateri drugi oblikovalci mnenja o šolskih zadevah, njihovo početje pa se je srečno ujelo z odpori bolj ali manj obveščenih, predvsem mnogih učiteljev. Takih, ki so se zbali, kako bodo, za to neusposobljeni, zdaj učili literaturo namesto o njej, takih, ki so pri svojem pedagoškem početju imeli subjektivne raziskovalne ali pisateljske ambicije bolj izrazite kakor pedagoške, ali še kaj. Ti odpori so pri mnogih od njih doslej splahneli, slab sloves eseja pri slovenščini pa je ostal stalnica slovenskega družbenega (oz. družabnega) življenja, dežurni simbol pedagoškega mračnjaštva. Tega, priznajmo s kančkom resignacije, pač zlepa ne bo mogoče izbrisati, pa naj bo poslej eseja prijaznost sama in naj v njem žarijo literarno estetski organizmi v vsej svoji zapleteni celovitosti. -- Odveč je zdaj (ponovno) pripovedovati, da je prav uvedba eseja pri slovenščini sprožila branje literature v šoli, ne le poučevanje o njej. Pa da je bilo zaradi nepoučenosti dijakov o načinih pisanja potrebno dati navodila, ki so preprečevala zgolj razčustvovano moraliziranje, stereotipno obnavljanje (ne)prebrane vsebine, ali ponavljanje slabo razumljenih vnaprej izdelanih interpretacij, ki jih tudi nekateri doktorji znanosti, deklarirano drugačnega prepričanja, še pišejo za založniške satelite maturitetnih dogajanj. Pa da ima tudi način ocenjevanja svojo logiko, rešujoč kvadraturo kroga med zbirokratiziranimi zahtevami po nezmotljivem točkovanju ter naravno pravico do ocenjevalčeve subjektivne interpretacije tovrstnega pisanja. Prav res, vse to razkladanje je odveč. Prav ima Jože Toporišič: nenaklonjenega naslovnika pač ni mogoče prepričati. Maturitetni komisiji v prid prijaznosti mature, ki se bo jeseni znašla pred posvečenimi in od tovrstnih mnenj poučenimi predstavniki davkoplačevalcev, zato predlagam gordijsko rešitev: ukinimo maturitetni esej pri slovenščini. Ukinimo zanj potrebno opazovanje literature, ki skruni čisto radost njenega dojemanja. Naj se z vsem tem mukotrpnim spoznavanjem raznovrstnega sprejemanja umetnosti ukvarjajo pri glasbeni in likovni vzgoji, če že ne uvidijo škodljivosti tega početja. Naj se bodoči izobraženci učijo (najbolje kar angleške) terminologije pri biologiji in kemiji, kjer je to vendar samoumevno, interpretirajo pa naj kuharske bukve (priporočam tudi kakšen naravoslovni učbenik, vsekakor pa je treba paziti, da med priporočeno literaturo ne zaide Kuharica Uharica S. Makarovič!). Literatura z velikim L pa naj enkrat za vselej dobi mesto, kjer ji gre - med občutljivimi in posvečenimi sladokusci rerum litterarum, ki bo v njihovo druščino z veseljem vstopalo slovensko dijaštvo. Bralna kultura bo ob tej kakovostni spremembi v šolskem sistemu zatorej zanesljivo skokovito naraščala, srednješolski učitelji bodo spričo motivacije in ustvarjalnosti svojih gojencev lahko dvignili svojo pedagoško kreativnost nad univerzitetno raven! Nič ne de, če se bo to idilično sproščeno uživanje sčasoma preselilo v cvetoča bralna društva, krožke in klube. -- V šoli, bodo slejkoprej rekli v Evropo hiteči davkoplačevalci, se je treba učiti resne reči, take, ki so za maturo! Iz šole izgnanim literarnim navdušencem bo namreč ne glede na to ostalo zadoščenje, da so rešili svoj predmet pred piflanjem in seciranjem, kakršno straši med maturitetnimi predmeti, pri katerih je treba zadevno predmetnost razčlenjevati, se učiti imen in definicij, poznati včasih njen razvoj, se do nje znati kritično opredeljevati. In, pomislite, pri nekaterih predmetih o vsem tem pisati celo esej! Ja, kaj takega! Dr. Boža Krakar Vogel Ljubljana, Rozmanova 7 From eva.tesar na aon.at Fri Jul 20 15:01:37 2001 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar) Date: Fri, 20 Jul 2001 15:01:37 +0200 Subject: [SlovLit] slovenscina_na_Dunaju Message-ID: <001301c1111c$1ca4bf80$8c00000a@qsseyngq> Spostovani! Upam, da je ob porocilu Vladimirja Osolnika vsem slavistom zavrela kri v zilah! Macehovsko ravnanje z dunajsko slovenistiko je ze zelo stara zgodba. Novica, da jo nameravajo povsem ukiniti, pa me je vceraj zelo pretresla. Vprasanje je, ce se upraviceno jezimo na g. Hoellingerja, saj sam o ostavri ocitno ni dovolj informiran. Sklicuje se na avtonomnost dunajske univerze in njene prioritete, kar je sicer lepo in prav, vendar pa sem mnenja, da gre bolj za osebne prioritete nekaterih ljudi na Institutu za slavistiko na Dunaju, kot pa za prioritete Univerze. Gre za bolgarscino in ukrajinscino, ki naj bi zrasli na sveze pokosenem travniku slovenistike. Znani so mi argumenti, zakaj je treba tako majhno smer kot je slovenscina ukiniti. Najpomembnejsi je (pre)majhno stevilo studentov. Nihce pa se ne vprasa, zakaj je temu tako. Ce se kdo zanima za studij slovenscine na Dunaju, mu studijski svetovalec toplo priporoci kaksno bolj perspektivno smer (npr. ruscino). Pescici entuzijastov, ki pri slovenscini vendarle vztrajamo, pa ostane skromen izbor predavanj in tako slabo zalozena knjiznica, da je studij brez dobrih povezav v Sloveniji skorajda neizvedljiv. Prepricana sem, da dan pogovora, ki se ga je udelezil G. Osolnik, ni bil nakljucno izbran v casu, ko so se dopusti v glavnem ze zaceli. Zakaj pri pogovoru ni bil navzoc noben clan Insituta za slavistiko na Dunaju ali pa dr. Silvija Borovnik, ki je s tem semestrom zakljucila gostujoco profesuro za slov. knjizevnost na Dunaju in dobro pozna razmere na institutu? Podpiram mnenje g. Osolnika, da je treba pripraviti ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani, vendar pa se bojim, da to ne bo dovolj. Upam, da se bo ob tej avstrijski klofuti koncno zdramila tudi slovenska politika in intervenirala na najvisji ravni. Eva Tesar Terseglav From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 28 17:35:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Aug 2001 17:35:58 +0200 Subject: [SlovLit] = za_kongres_že_voda_v_grlo_teče Message-ID: <002301c12fd7$4dc7d320$7803f9c2@hladnik> Malo smo si privoščili literarnovednega miru, kajne? Saj je bilo prevroče za resno in odgovorno delo. Ker pa je treba do 1. oktobra, torej v enem samem mesecu, zbrati prijave za tematske bloke za vseslavistični 13. kongres, ki bo čez dobro leto v Ljubljani, prekinjam slovlitovski dopustniški molk z budilniškim pozivom: prijavite omizne teme! Formular za prijavo se nahaja na kongresnih spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/msk/). Predlagatelj mora sam zbrati od 3 do 5 referentov iz treh različnih dežel in potrditi naslov teme pri nacionalnem komiteju. Druga možnost je tradicionalna prijava samostojnega referata za eno od razpisanih sekcij, vendar mora tudi ta prispeti do organizatorja (alenka.sivic na guest.arnes.si) do 1. oktobra. Bomo nastopali vsak s svojim pokažikajznaš ali bi se morda raje odločili za organizacijo sklenjenih omizij? Pozdravljeni v septembru Miran From kramberger na uni-mb.si Thu Aug 30 20:44:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 30 Aug 2001 20:44:41 +0200 Subject: [SlovLit] prebliski Message-ID: Spostovani, c*ez dva dni se bo zac*elo novo s*olsko leto, c*ez dober mesec se bo zac*elo novo s*tudijsko leto in prej kot v treh mesecih bomo lahko uporabljali slovarski del novega pravopisa -- vse skupaj je konstelacija, ko je vredno zapisati utrinjajoc*e se misli. 1. Kupci Doslej sem prejel z*e s*tiri vabila za narocilo novega pravopisa. Tri so bila enaka po vsebini in obliki, le naslov ni bil enak: enkrat je bila uporabljena adrema Slovenskega etnolos*kega drustva, drugic* Slavistic*nega drus*tva Slovenije in tretjic* Univerze v Mariboru. Zanimivo jih je bilo prepoznati po napakah. Najbolj zgovorno pa je c*etrto povabilo. Manjka mu naroc*ilnica zalozbe ZRC, zato pa je priloz*eno pismo Metke Zver, ki ga je podpisala v imenu firme "Mladinska knjiga Trgovina". Bojim se sicer, da si sama ne bo mogla pomagati z novim pravopisom, kvec*jemu bi ji lepote in pravila pisanja v slovens*c*ini lahko razkril dober lektor. A mojo pozornost je pritegnil njen ogovor: "Vsem, ki pise*jo!" Res je, pravopis bodo kupili vsi, ki z*e pis*ejo in objavljajo -- malce bodo vzdihnili ob njegovi ceni in poravnali znesek. Vendar je pravopis priroc*nik, ki ga potrebuje vec* ljudi kot splos*ni razlagalni slovar, torej SSKJ -- in prodati bi ga morali s*e v vecji meri tistim, ki s*ele bodo pisali oziroma komaj zac*enjajo resno pisati -- predvsem gimnazijcem in dijakom / dijakinjam administrativnih, trgovskih in srednjih ekonomskih s*ol, vsem, ki so vpisani/-e v vsemogoce tec*aje za poslovne sekretarje / tajnice ali za naziv MBA in ob tem s*e s*tudentom vseh vrst fakultet, a zlasti medicine, farmacije, strojnis*tva, rac*unalnis*tva (denimo, da je nakup samoumeven za vse, vpisane na druz*boslovne in humanistic*ne s*ole). Priroc*nik, ki ga potrebujejo tako raznoliki ljudje in v toliks*nem s*tevilu, pac* ne sme stati toliko, kot stane knjiga brez slik in z eno-, kvecjemu dvobarvnim tiskom. 2. Skrb V prospektu je zapisano, da gre za moderni normativni priroc*nik in da so njegovi sestavljalci postavili smernice za rabo prevzetih besed in za njihovo naravno prilagoditev slovenskim jezikovnim zakonom na treh ravneh. Ti procesi niso nikdar samo lingvistic*no doloc*ljivi, s*e manj so predvidljivi; najbolj pa se spreminja norma za "naravnost" pri prilagajanju. Ko berem v knjigi Petra von Polenza, Deutsche Sprachgeschichte (Berlin / New York 1994), kako so v nems*c*ino prevzemali besede iz italijans*c*ine, s*pans*c*ine, francos*c*ine in angles*c*ine v casu od renesanse do konca 18. stoletja, (poglavja 5.3 do 5.5), opazim, da so bili jezikoslovci in c*lani jezikovnih drus*tev pomembni, a ne odloc*ilni -- in pogosto pa so zagovarjali prijeme in pravila, ki se niso prijela / uveljavila. Izkazalo se je, da prepoznanih pravil ni mogoce prenesti na vse prevzete besede, ki so jezikovno sicer sorodne. Upam, da ta pravopis ne bo postal Toporis*c*ev pravopis, ker bodo prevec* dosledno in udarno uveljavljeni njegovi pogledi na prevzemanje besed iz drugih jezikov -- SP 1962 je bil po tej plati nevtralno, kolektivno delo, za katerim je stala ustanova, ne posameznik. 3. Z*elje a. Upam, da bo verzija na CD-ROMu delovala na najmanj treh operacijskih sistemih (Linux, Mac in eni od verzij Win) -- in se ne bo ponovila neumnost s SSKJ, ki deluje samo na enem operacijskem sistemu (vse tri verzije so lahko mirno na *istem* CD-ROMu, kar olajs*a prodajo). b. Upam, da bodo na vidnem mestu, na zacetku ali koncu, dokumentirane vse drobne spremembe pravil od izdaje do izdaje od leta 1990 naprej. c. Upam, da bo (stvarno) kazalo kot dopolnilo k pravilom bolj uporabno od verzij v dosedanjih izdajah prvega dela, ko nikdar ni bilo mogoc*e najti iskane zadeve. Denimo, ali se pis*e znak za (temperaturno) stopinjo levostic*no ali ne. V SSKJ najdemo na dveh mestih dve postavitvi: domnevam, da je pravilna tista z zac*etka slovarja, ki je bil prvotno postavljen s*e v c*asih pravega svinc*enega stavka, in ne tista s konca. d. Srcno upam, da bo znova vzpostavljena pravilna oblika pisanja dveh priimkov oziroma priimka in vzdevka: sticno z vezajem, kakor to velja v vseh resnih tipografskih tradicijah. Za konec pa upanje, da se bomo vsi zlahka in z veseljem drzali tega, kar nam bo nemo zapovedal novi slovarski del pravopisa. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From info na see-educoop.net Fri Sep 14 14:58:51 2001 From: info na see-educoop.net (SEE-ECN/SouthEastEuropeanEducationalCooperationNetwork) Date: Fri, 14 Sep 2001 14:58:51 +0200 Subject: [SlovLit] Calendar of Educational Events (SEE-ECN Newsletter) Message-ID: SEE ECN Newsletter The South East European Educational Cooperation Network (SEE ECN) is an international information platform for educational projects in and with South East Europe. --------------------------------- CALENDAR OF EDUCATIONAL EVENTS --------------------------------- For further links and information, please visit the EVENTS Section of http://www.see-educoop.net * 2001 September 01st - October 31st (Kosovska Mitrovica) Hope For The Future - Multiethnic Peace Art Project On The Bridge Of Mitrovice/A * 2001 September 13th - 16th (Strasbourg, France) NGO Training on the Council of Europe's Framework Convention for the Protection of National Minorities * 2001 September 14th - 16th (Budapest, Hungary) New paths in Social and Health provision in Central and Eastern Europe * 2001 September 16th - 18th (Cluj-Napoca, Romania) South-Eastern Europe and EU Enlargement * 2001 September 20th - 22nd (Gjirokastër, Albania) Womens work an inter-Balkan workshop * 2001 September 20th - 23rd (Bled, Slovenia) The 10th conference of the ENIRDEM on Leading schools for learning * 2001 September 20th - 23rd (Timisoara , Romania) second edition of the Regional NGO Fair * 2001 September 20th - 28th (Graz, Austria) Summer University: "Europe South-East: Cultural and religious diversity: Major burden or unique asset?" * 2001 September 21st - 23rd (location to be announced) Interdisciplinary Seminar "Traditions of Liberty in the Balkans" * 2001 September 25th - October 1st (Sijarinjska Banja, Serbia) Multiethnic Youth Parliament * 2001 October 1st - 5th (Dubrovnik, Croatia) ETC-IUC Seminar in Dubrovnik"Implementation of Human Rights in South East Europe" * 2001 October 1st - 7th (Moldova) ISHA-seminar "The Youth Involvment In The European Heritage Protection" * 2001 October 1st - 11th (Dubrovnik, Croatia) Summer School "Human Rights School For Future Decision Makers" * 2001 October 4th - 6th (Ljubljana, Slovenia) Seminar: Xenophobia and Post Socialism * 2001 October 4th - 6th (Maribor, Slovenia) International Conference: "Science for Peace and Development" * 2001 October 05th - 10th (Bulgaria) Balkan Parliament Meeting in Bulgaria * 2001 October 08th - 12th (Tutzing, Germany) "Remembering wars - coming to term with wars" Cultural forms of dealing with the experience of war in southeast-european societies * 2001 October 13th - 14th (Skopje, Macedonia) State Policies Toward The Roma In Macedonia * 2001 October 18th - 20th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) Communications: Keys to Development * 2001 October 25th - 29th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) International Student Conference Against the Landmines * 2001 October 26th - 27th (Konstanz, Germany and Romanshorm, Switzerland) Conference - Promoting Nonviolence and Protecting Human Rights: The Role of Civilian Third Party Initiatives in Conflict Areas * 2001 November 03rd - 06th (the University of Wales Gregynog) A conference on archaeology and heritage in the Balkans and Anatolia * 2001 November 03rd - 08th (Sofia, Bulgaria) International youth seminar "Youth identity in modernity" Application is due to September 20th. * 2001 November 04th - 07th (Belgrade, Federal Republic of Yugoslavia) Twelfth Annual Conference: Transforming Higher Education and Civil Society * 2001 November 15th - 16th (Sofia, Bulgaria) Eleventh International Scientific Conference "Tempt 2001 Transport Of The 21St Century" * 2001 November 20th - November 27th (Novi Sad, FR Yugoslavia) Promotion of Tolerant Inter-Ethnic Relations between Youth of different ethnic origins from Bosnia & Herzegovina, Croatia and FR Yugoslavia based on respect of human and minority rights * 2001 November 21st - December 02nd (Budapest, Hungary) Participation and Citizenship - Training Course on Empowerment of Minority Youth in Europe : Evaluation-Seminar * 2002 January 20th - 27th (Andalo, Trento - Italy) South-Eastern Europe: Internal Dynamics And External Intervention * 2002 February 01st - 03rd (Budapest, Hungary) Conference of Labour History and Anthropology * 2002 February 08th - 09th 4th Annual Kokkalis Graduate Student Workshop on Southeastern and East-Central Europe Deadline for submission is November 2, 2001 * 2002 May 20th - 25th (Dubrovnik, Croatia) Gender And Nation, Tradition And Transition * 2002 May 23rd - 25th (Berlin, Germany) The Presence of the Past Transformation and Dealing with the Past in Eastern and Central Europe * 2002 June 04th - 09th (Forleť, Italy) Special Convention: Nationalism Identities and Regional Cooperation: Compatibilities and Incompatibilities * 2002 June 29th - July 02nd (Tampere, Finland) "Crossroads In Cultural Studies" Fourth International Conference * 2002 June - September HESP Summer Schools Program Program must be submitted to HESP by 28 September 2001 * 2002 July 22nd - July 27th (Aberystwyth, Wales) International Society for the Study of European Ideas (VIII. International Conference) Deadline: December 1 2001 * 2003 August 15nd - 21st (Ljubljana, Slovenia) The 13th International Congress of Slavicists The deadline for submitting proposals for papers is October 1, 2001 -- -------------------------------------------------- South East European Educational Co-operation Network http://www.see-educoop.net A co-operation between the University of Ljubljana CEPS and KulturKontakt Austria under the Umbrella of the Task Force Education and Youth, Stability Pact, Working Table I. Supported by the Austrian Federal Ministry of Education, Science and Culture and the Open Society Institute. Contact: mailto:info na see-educoop.net for Newsletter, Homepage-Updates in News, Projects, Links and Information according the Enhanced Graz Process mailto:ljubljana na see-educoop.net for updating Events, Experts, Members, Donors and Educational Documents for SEE in the multilingual sections "Library" and "Education in..." From jaka na jaka.org Sun Sep 16 12:04:47 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 16 Sep 2001 12:04:47 +0200 Subject: [SlovLit] [_Obvescevalec_] - propaganda Message-ID: <3BA4793F.8D497BFD@jaka.org> Vablje-[n/a] da se >>pridruziš ++ listi [_Obvescevalec_] ^^^^^^^^^^^^^^^^ na jaka.org (spletna umetnost) 1. kaj je to? ^^^^^^^^^^^^^ [_Obvescevalec_] je lista, ki vas max. 2x / mesec obvesti kaj je novega na jaka.org ++ ascii ++ ... ++ klik: http://www.jaka.org/podstrani/lista-slo-info.html 2. kje se ++ prijavim? ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ na: http://www.jaka.org/slo.html v temu namenjeno in jasno razvidno polje vpišeš svoj e-mail naslov ++ klik == dobrodoš-[el/la] 3. iz vsebine zadnjega [_Obvescevalec_]-a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ SSKJ:: drkati -am nedov. (r) zastar. veckrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po celu drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat jaka -a in -e stil. -ta m (a) ekspr. neiznajdljiv, neroden clovek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti ekspr. hoceš me na ta nacin preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje ++ [...]_[go.click::]: http://www.jaka.org/prog/lista/arhiv-slo/2001-08-15---16-52-03----sskj-ascii.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 18:49:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 18:49:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Bože_z_ljubeznijo_iz_Irske Message-ID: <004001c14518$fda0f3c0$2a03f9c2@hladnik> From: Krakar Vogel Boža To: Sent: Monday, September 24, 2001 5:46 PM Konferenca IRA na Irskem Ob vstopanju na irsko ozemlje sem obmejnemu policistu na vprašanje, kam sem namenjena, spontano odgovorila, da se bom udeležila mednarodne konference IRA. Ko sem se zavedela možnosti interpretacije, ki jo lahko spodbudi moja izjava, me je možak sicer s kislim nasmeškom, a džentlmensko, že spustil dalje. Njegovo lakonično ravnanje je skoraj najbolj zagotovo spodbudil moj neteroristični videz zmedene profesorice, saj je težko verjeti, da tak uradnik pozna vsebino in namen omenjene organizacije (International Reading Association), ki je prav nasproten tistemu od njene bolj razvpite kratične enakozvočnice. Po tem srečno prestanem anekdotičnem pripetljaju ni bilo več nobenih ovir za resno in zbrano udeležbo na 12. evropski konferenci o branju, ki jo je tokrat organizirala Irska bralna zveza, in je potekala v univerzitetnem kampusu Dublin City University med 1. in 4. julijem 2001. Izkušnje z nekajkratno udeležbo na podobnih srečanjih potrjujejo moj tokratni vtis, da je taka konferenca ogromen stroj, ki melje in pretaka misli in besede več stotin udeležencev -- če sem si prav zapomnila, jih je bilo tokrat prek 450 (lani na svetovnem kongresu v Aucklandu pa celo več kot 600). Kaka tretjina je vsakokrat domačinov, drugi prihajajo s celega sveta. Tudi letos so bili, celo iz Avstralije in Koreje. Ker je potovanje kam v Evropo cenejše kakor v čezmorske dežele, je na evropskih konferencah po navadi tudi več udeležencev iz Vzhodne Evrope, od Romunije, Madžarske do Litve in Estonije. Iz Slovenije (ki jo iz leta v leto vsaj po imenu pozna čedalje več udeležencev) smo bile štiri, poleg mene še mag. Tilka Jamnik, mag. Tanja Jelenko in dr. Silva Novljan. Kakor po navadi pa je tudi letos najštevilčnejše zastopstvo prišlo iz ZDA, pa naj gre za predavatelje (teh je bilo med pribl. 160 okrog 70) ali za poslušalce (konference se, kot sem izvedela, številni učitelji udeležujejo tako, da sami prispevajo del denarja in tudi svoj dopust). Močno ameriško zastopstvo daje tem srečanjem svojevrsten ameriški pečat, pa naj gre za vsebino, organizacijo ali pa zaznavne posebnosti v vzdušju prireditev. Po vsebinski plati so te konference osredotočene na spodbujanje vseh vrst branja z različnih zornih kotov -- psihološkega, pedagoškega, knjižničarskega, lingvističnega, literarnovednega in specialnodidaktičnega. Tak interdisciplinarni pristop k osrednji problematiki je bil zaznaven tudi tokrat. Prispevki so torej vsi našli svoj prostor v okviru krovne teme Različnost jezikov in dojemanja. Med množico vsebinsko povprečnih (čeprav v izvedbi skrbnih) predstavitev posameznih uspelih metodičnih izkušenj, npr. kako je mogoče spodbuditi branje in pisanje otrok ob prisrčni tematiki mačk, kako učiteljevo preverjanje vzvratno vpliva na poučevanje ipd. je bila tudi vrsta zanimivih, razvojno naravnanih in poučnih prispevkov (npr. eno od plenarnih predavanj Američanke Donne Ogle o izzivih in perspektivah bralne pismenosti v 21. stoletju -- presenetljivo slabo je med šolarji branje grafov in slik, kot kažejo raziskave; ali impresivno sklepno predavanje Unescovega funkcionarja Vincenta Greanyja o katastrofalnem položaju izobraževanja v deželah tretjega sveta). Daleč najmarkantnejše je bilo, ne le za literarne poznavalce (za katere velja vtis, da so se letos v literarno bogati Irski zbrali v dosti večjem številu kot običajno) uvodno plenarno predavanje irskega pisatelja in visokošolskega profesorja literature Declana Kiberda o razvoju in antropološko duhovnih temeljih irske literature. Ne le, da je prepričljivo utemeljeval glavno tezo o nacionalni simboličnosti, ironični perspektivi in zagonetni večpomenskosti irske literature kot obrambni drži pred angleškim "velikim bratom", vse to je počel s tolikšno mero iskrive duhovitosti in spontane sugestivnosti, da je bila ob koncu vsa dvorana na nogah v navdušenem skandiranju. Literarni didaktik v meni pa je zavzdihnil: "Taki bi morali biti ne le osnovno- in srednješolski, ampak tudi in predvsem visokošolski predavatelji, učitelji učiteljev!" - Tudi sicer je bilo po dokaj razdrobljenih sekcijskih predavanjih kar nekaj govora o branju in poučevanju literature, ne le mladinske, ampak tudi "odrasle". Tako je npr. Jadwiga Kolodziejska s Poljske pripovedovala o slabem položaju predragih knjig v sedanji Poljski, o težavah z redno obnovo knjižničnih fondov in o zapostavljanju klasične literature, ki za založnike ni več zanimiva, čeprav je po njenem mnenju ta literatura srž kolektivnega nacionalnega kulturnega spomina. Angelina Ferreira Rodrigues je predstavila portugalski učni načrt in čitanke za pouk književnosti v gimnazijah (snov je podobno kot pri nas razporejena literarnozgodovinsko, večji poudarek je na nacionalnih avtorjih in na starejši književnosti), Irec Michael O Connor pa je predstavil svoje strategije literarnega pouka v collegeu (prvo leto je poudarek na ljudskem slovstvu, drugo je na sporedu predvsem irska umetna književnost, tretje pa prevodi; spodbuja branje, dialog, je bolj koordinator kot predavatelj, kaže svoje navdušenje za literaturo -- in -- učencev se ne dotika, razen če v znak odobravanja koga potreplja po ramenih!). Sama sem govorila o prenovi pouka literature v naših poklicnih šolah, kolegica Jelenkova pa o bralnih interesih mladih ob prehodu v srednjo šolo in o vlogi družine pri spodbujanju bralne motivacije. Tilka Jamnik se je posvetila vlogi knjižnice, ki je poleg šole in Bralne značke pomemben dejavnik pri dolgoročni motivaciji za branje literature, Siva Novljan pa je poročala o tem, kako pri nas v knjižničnih središčih skrbimo za bralno opismenjevanje Romov. Vse predstavitve so naletele na spodbuden odmev, zlasti pri obeh knjižničarskih kolegicah pa se je razvila tudi živahna razprava, najbrž zato, ker je bila sekcija zasnovana bolj kot okrogla miza z več udeleženci s primerljivo vsebino prispevkov. V organizacijskem pogledu se kot največja slabost na vseh konferencah kaže prav prevelika razdrobljenost posameznih sekcijskih predstavitev. Tako v posameznem "bloku" pogosto nastopata le dva, včasih tematsko raznorodna predavatelja, ki ju neredko sliši premalo poslušalcev -- saj istočasno poteka vsaj še nekaj sekcij. Ob večji strnjenosti sekcij z več posluha za podobno problematiko bi imeli predavatelji ne samo več občinstva, ampak tudi več možnosti medsebojne komunikacije (moj referat bi npr. sodil skupaj s prej omenjenimi o pouku književnosti na srednješolski ravni, ne pa v sekcijo o otroški literaturi -- to je bilo mogoče videti iz vnaprej poslanih povzetkov). To poleg količinske preobremenjenosti velikokrat škodi velikim organizacijskim naporom vsakoletnih organizatorjev, ki so tokrat sicer poskrbeli za solidno izvedbo, tudi v spremljevalnem programu (sprejem na dublinskem gradu, večerja v hotelu Malahide) in z osnovnimi turističnimi informacijami. Na začetku sem omenila poseben pečat, ki ga vsakokratnemu razpoloženju daje koncentrirana prisotnost udeležencev iz ZDA. Naj na koncu pojasnim: včasih je vtis, da to povzroča nihanje v kakovosti in inertno organizacijsko razdrobljenost, ki je posledica demokratičnega principa, da morajo dobiti priložnost vsi zainteresirani. Vendar ta prisotnost povzroča tudi obilico naklonjenosti, ki jo prav poslušalci iz ZDA izražajo vsakokratnemu predavatelju, napolni ozračje z energijo in pozitivnim mišljenjem, s katerim Evropejci med seboj kar preveč skoparimo. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 19:20:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 19:20:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Gugelj_in_kako_naj_narod_izkaže_svojo_hvaležnost Message-ID: <005301c1451d$28cbd660$2a03f9c2@hladnik> 1. Podoktorske štipendije za NY 2. Gugl v slovenščini 3. Slovenska literatura na internetu ======== 1. Podoktorske štipendije za NY The Society for the Humanities (Cornell University) expects to appoint six to ten Fellows for the 2002/2003 academic year. Each Fellow will receive $34,000 for the year. Fellows spend most of their time at Cornell in research and writing but are encouraged to offer an informal seminar related to their research. Society Fellows include scholars from other universities and members of the Cornell faculty released from regular duties. The fellowships are held for one year. Fellows are invited to conduct a seminar during one semester. The choice of topic and the mode and level of instruction are at the pleasure of the Fellow, but the seminars are generally informal, related to the Fellow's research, and open to graduate students, suitably qualified undergraduates, and faculty members. Fellows are encouraged to explore topics they would not normally teach and, in general, to experiment freely with both the content and the method of their courses. Eligibility: Fellows should be working on topics related to the year's theme. Their approach to the humanities should be broad enough to appeal to students and scholars in several humanistic disciplines. Applicants must have completed the Ph.D. degree by the time of their application. They must have one or more years of college teaching experience, which may include teaching as a graduate student. Application Procedures: Candidates should inform the Society of their intention to apply by printing and returning the application form immediately. The following application materials must be postmarked on or before October 21, 2001: printable application form curriculum vitae copies of two or three papers or scholarly publications that are no more than twenty pages long each. Do not submit books. Applicants who wish their materials returned should enclose a stamped, self-addressed evelope. one-page abstract in addition to a detailed statement of the research project the applicant would like to pursue during the term of the fellowship (1,000-3,000 words) brief (two-page) proposal for a seminar related to the applicant's research. Seminars meet two hours per week for one semester (fourteen weeks) and enrollment is limited to fifteen graduate and qualified undergraduate students. three letters of recommendation from senior colleagues, to whom candidates should send their research proposal and teaching proposal. A letter of recommendation should include an evaluation of the candidates proposed research and teaching statements. Please ask referees to send their letters directly to the Society. Letters must be postmarked on or before October 21, 2001. 2002/2003 Focal Theme: The Idea of a University. For information about the Society for the Humanities Postdoctoral Fellowship Program, the Mellon Postdoctoral Fellowship program, and the School of Criticism & Theory, or to report problems with or suggestions for this website, please contact Lisa Patti, Program Administrator, at 607-255-9274 or humctr-mailbox na cornell.edu. To contact the Director of the Society for the Humanities, please contact Mary Ahl, Assistant to the Director, at 607-255-4086 or mea4 na cornell.edu. Cornell University Society for the Humanities A.D. White House 27 East Avenue Ithaca, NY 14853-1101 ========= 2. Gugelj v slovenščini Http://www.google.com. Kdor s tem iskalnikom hoče elegantno do slik, naj odtipka raje: http://images.google.com. =========== 3. Http://www.literator.net/ -- Institute for Slovenian Studies of Victoria v Avstraliji napoveduje slovensko literarno spletišče v angleščini že eno leto, nedavna reklama zanj po časopisih in po TV je bila vseobsežna in odmevna, videti pa ni na tem naslovu pravzaprav še nič, ker pobudniki čakajo na državo (našo), da jim načrt požrtvovalnega prizadevanja za narodov blagor vnaprej nagradi -- pač po pravilu, da se bomo šli slovenske kulturne zavednosti le pod pogojem, da nam jo plačajo. Ali jim bodo Veneti njihovi predniki pri tem kaj pomagali ali ne, se še ne ve, vsekakor pa jim najprej velja priporočiti temeljito lektoriranje tega, kar lahko preberemo na zgornjem naslovu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 25 16:19:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Sep 2001 16:19:51 +0200 Subject: [SlovLit] Ad: Slovenska literatura na internetu ali Kdo bo placal Message-ID: <001b01c145cd$32116ea0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 25. september 2001 11:21 Subject: re: kdo bo placal > Spostovani, > > V odgovor na vas komentar glede na Literator.net bi rekla samo, da delamo na celotnem projektu Thezaurus brezplacno ze tri leta. Za projekt Literator.net pa je bistven nadaljni razvoj zamisli ter financna podpora za vzdrzevanje na Internetu in honorarje za urednisko in literarno-kriticno delo. Mislim, da ni neupraviceno pricakovati, da slovenska drzava osvoji projekt, iz katerega si lahko obetamo toliko koristi za poznavanje slovenske kulture v svetu in za nase potomce, financno podpre in s tem omogoci njegov razvoj. > > Po vasih komentarjih je ocividno, da naceloma odklanjate venetsko teorijo, kar je vasa polna pravica. Jaz stojim na drugacnem staliscu. Predstavila sem v nekaj kratkih clankih nekaj poglavitnih elementov iz predstavitve te teorije, pustim pa bralcem, da si ustvarijo svoje mnenje. > > Lep pozdrav, > > Sasha Ceferin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 2 17:59:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Oct 2001 17:59:01 +0200 Subject: [SlovLit] Morebiti pa koga zanima Message-ID: <001101c14b65$b5c5be20$1903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/rsz/ -- na spletnih strane referata za študentske zadeve se zve marsikaj o postopkih na dodiplomskem in podiplomskem študiju na FF. Http://zakonodaja.gov.si/ -- Zakon o visokem šolstvu, številke Uradnih listov z mednarodnimi pogodbami, zakoni, uredbe ipd. o raziskovalni dejavnosti, knjižnicah itd. Tudi Uradni list RS se postopoma odpira prostemu spletnemu pristopu. Srcinfo, glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe v 183. številki objavlja razpis za dodelitev štipendij (dodiplomske, podiplomske) in študijskih pomoči za študijsko leto 2001/2002. Prijava mora biti vložena na prijavnem obrazcu, ki je dostopen na www.studentski-servis.com/izobrazevanje in na Študentskem servisu v Domžalah ter Kamniku. Informacije povezane s prijavo na razpis so na voljo na www.studentski-servis.com/izobrazevanje/ v rubriki pogosto zastavljena vprašanja. Call for papers: IGEL: The International Society for the Empirical Study of Literature and Media will hold its 8th Biennial Conference at the Janus Pannonius University in Pecs, Hungary, 21-24 August 2002. For more information on IGEL, please visit http://www.arts.ualberta.ca/igel/. Deadline for the submission of paper abstracts (to a maximum of 300 words) is 31 December 2001. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Oct 9 07:25:06 2001 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Oct 2001 07:25:06 +0200 Subject: [SlovLit] Ob 80-letnici Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC177217040E@ffs1.ff.uni-lj.si> Prof. Franc Jakopin piše: Sodelavkam in sodelavcem Oddelka za slovanske jezike in književnosti FF prisrcna hvala za cestitke ob moji 80-letnici. Pogosto in z veseljem se spominjam dogajanj na Oddelku, katerega clan sem bil vec kot tri desetletja, v letih 1976--80 tudi njegov predstojnik. Želim Vam veliko uspeha pri znanstvenem in pedagoškem oblikovanju novih slovenisticnih in slavisticnih rodov. Prav lepo Vas pozdravlja F. Jakopin ======= Pridružujemo se cestitkam profesorju ob njegovem jubileju. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 9 21:40:54 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Oct 2001 21:40:54 +0200 Subject: [SlovLit] Doktor piska Message-ID: <003301c150fa$50ef7140$8b03f9c2@hladnik> From: "Klemen Pisk" To: Subject: Date: Tue, 9 Oct 2001 17:06:39 +0200 Vabim vas, da se udelezite literarno-glasbenega kabareta z Zabjak triom in Klemenom Piskom. Prireditev se imenuje Doktor piska pocasni sving in bo na sporedu 13. oktobra (to soboto) ob 20h v Klubu Cankarjevega doma. To bo predvsem predstavitev sansonov z nove zgoscenke Zabjak tria, hkrati pa tudi z literaturo in humorjem obarvan vecer. Lep pozdrav, Klemen Pisk From hrast na dataforce.net Wed Oct 10 16:56:04 2001 From: hrast na dataforce.net (Just Rugel) Date: Wed, 10 Oct 2001 18:56:04 +0400 Subject: [SlovLit] sporocilo in vprasanje iz Moskve Message-ID: <5.1.0.14.2.20011010182119.00a36970@127.0.0.1> Spostovani, Pridruzujemo se cestitkam ob 80-letnici Prof. Franca Jakopina. Mogoce vas bo zanimalo, da se v mestu Kalac Voronezske oblasti nahaja ulica, ki nosi ime brata prof. F.Jakopina - Jakoba Zaka Jakopina (1897-1993). Idealizem je Zaka Jakopina prignal iz Francije, kjer je bil zaposlen v raziskovalnem odelku koncerna Citroen, v Rusijo l. 1932. V Rusiji se je uveljavil kot iznajditelj kmetijskih strojev in je avtor stevilnih patentov. Na jesen svojega dolgega, tezkega in kjub temu zelo ustvarjalnega zivljenja se je spoznal z domacinom, zasluzenim umetnikom Ruke federacije Aleksandrom Kozininom, ki je izredno cenil nasega rojaka. On se je izboril za poimenovanje ulice in mu na grobu postavil doprsni kip, ki ga je tudi sam naredil. Za nas letosnji Almanah, o izidu katerega smo ze porocali, je A.Kozinin napisal krajsi prispevek o J.Jakopinu in ga ponaslovil "Naivni genij". Na naslovni strani omenjenega Almanaha je reprodukcija hipoteticenga srecanja dveh velikih sodobnikov - Puskina in Preserna, avtor slike A.Kozinin. A. Kozinin je pred leti na povabilo Prof. Jakopina obiskal Slovenijo in je pravi slovenski ambasador v Voronezski oblasti. Pred kratkim smo ga obiskali v mestu Kalac, z njegovo pomocjo izvedli predstavitev drustva in podarili lokalni centralni knjiznici pianino. Nase drustvo je ze zacelo z pripravo 2. SLOVENSKO-RUSKEGA ALMANAHA, ki bo predvidoma izsel decembra 2002. Ce je bil 1. Almanah zelo pester, ker je bila njegova naloga ponuditi ruskemu bralcu nekaksno mini-enciklopedijo o RS in nepretrgani drzavnosti slovenskega naroda in tako vsaj delno zapolniti ogromno vrzel, ki je zijala v poznavanju Slovenije v Rusiji bo 2. Almanah predvsem leposloven s poudarkom na slovensko sodobno kratko prozo. Zato smo si ze nabavili dve knjigi in sicer Cas kratke zgodbe - antologija slo. kratke pripovedne proze, SOU, LJ. 1998 (knj. zb. Beletrina); gre za izbor napisane in objavljene kratke pripoved. proze v zadnjih 20 letih. To nalogo je opravil Tomo Virk (priznan strokovnjak s podrocja literature, tudi pisatelj in literarni teoretik) in Slovenska kratka proza, Karantanija, Lj.,1996 (zb. Orfej); gre za zbirko nasih "starih" pisateljev in je tudi lepo urejena. Obsega novele avtorjev: J. Trdine, S. Jenka, J. Mencingerja, J. Jurcica, J. Kersnika, I. Tavcarja in spremno besedo k vsakemu. Ce kombiniramo ti dve zbirki, dobimo kar nekaksno casovno sledje oz. razvoj te zvrsti na Slovenskem. Obracam se vsem s prosnjo da mi posljete svoje predloge kaj bi po vasem veljalo objaviti v prihodnjem almanahu. Predvsem me zanimajo res dobre kratke zgodbe slovenskih avtorjev. Za urejevanje in pripravo Almanaha za tisk je dal soglasje o sodelovanju dr. Aleksandr Romanenko (Aleksander Danilovic Romanenko (27.04.1932), prevajalec, literarni kritik in zgodovinar, najpomembnejsi ruski posrednik slovenske knizevnosti iz obdobja ZSSR. Prevedel je med ostalim dela Finzgarja, Voranca, Kosmaca, Ingolica, Potrca, Cankarja, Zupancica, Zlobca, Kovica, Tauferja. Pripravil je najpomembnejso rusko izdajo slov. poezije (Moskva, 1989), s sodelovanjem T. Pavcka. Prevedel je tudi slovensko ljudsko povest Martin Krpan, ki jo je zalozilo in izdalo drustvo "Dr. France Preseren" in 23.09.2001 svecano predstavilo v Moskvi. G. Romanenko bo za Almanah tudi prispeval vec svojih clankov. Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 095 202-27-24 fax.: 7 095 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija Povezave: http://www.niagara.com/~jezovnik (tukaj najdete precej o delovanju DFP, tudi obilico slik) http://www.prah.net/slovenia (o Sloveniji, Slovencih, slovenski etnogenezi) http://forums.delphi.com/veneti/start (Slovenski mednarodni forum)) http://members.nbci.com/si_dspp (o Plovni poti Donava - Jadran) http://www.glasslovenije.com.au (Slovenci v Avstraliji) http://www.geocities.com/ausslokon (Slovenci v Avstraliji) http://www.gazeta.ru/english/, http://allnews.ru/ , http://www.russianobserver.com/, http://yandex.ru/index_engl.html (tekoce novice o Rusiji v anglescini) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20011010/9762dd4c/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 15 06:38:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Oct 2001 06:38:42 +0200 Subject: [SlovLit] Nove knjige Message-ID: <000801c15533$448144a0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 14. oktober 2001 12:14 Subject: Re: bukle > Založba Rokus sporoča: > > 4. in 5. zvezek Slavistične knjižnice sta knjigi dr. Zoltana Jana Poznavanje > slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 ter Cankar, Kosovel, Zlobec in > Ljubka Šorli pri Italianih. > > Ljubljana, 9. oktobra 2001: Založba Rokus je v sodelovanju s Slavističnim > društvom Slovenije v ponovo oživljeni zbirki Slavistična knjižnica izdala 4. > in 5. zvezek. Knjigi literarnega zgodovinarja dr. Zoltana Jana se ukvarjata > s po-znavanjem slovenske književnosti v Italiji. Prva se osredotoča na > poznavanje slovenske književnosti po letu 1945, druga pa raziskuje recepcijo > štirih sloven-skih avtorjev (Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Cirila Zlobca > in Ljubke Šorli), vsebuje pa tudi izčrpno bibliografijo vseh objav o > slovenski književnosti v Ita-liji po drugi svetovni vojni. > > Knjigi povzemata obsežno raziskavo, s katero je dr. Zoltan Jan želel > ugotovi-ti, katera slovenska leposlovna dela so med polstoletnim obdobjem po > drugi svetovni vojni imela v Italiji določen odmev. Upošteva, kako jih je > tamkajšnja publika razumela in kako je slovenska javnost dojemala njeno > zanimanje, kar zaradi različnosti obeh narodov, njune kulturne in duhovne > podobe odpira po-membne problemske sklope. > > Izčrpen pregled dosedanjih obravnav slovenske književnosti v Italiji je > razdel-jen na tri dele: poleg strokovnih poročil o odmevih slovenske > književnosti v Italiji vključuje tudi publicistične članke in ter > predstavitev tamkaj nastalih slovenističnih študij. Zgodovinski pregled je > izhodišče za vprašanja, na katera skuša odgovoriti analiza obsežnega > literarnozgodovinskega gradiva, ki poleg samostojnih knjižnih objav prevodov > obsega množico delnih prikazov sloven-ske književnosti, ki je > sistematizirano v treh temeljnih kategorijah. V prvo so vključeni prevodi > leposlovja za mlade bralce, ki izgubljajo značilnosti nacio-nalne > književnosti, ko jih na prostem tržišču prodajajo s pričakovanimi > knjigo-trškimi uspehi tudi velike italijanske založbe. V drugi skupini so > predstavljene različne antologije, izdane zaradi prepričanja, da je > slovenska književnost v Ita-liji premalo ali pa sploh ni poznana. Tretja > skupina je večja, kot se običajno misli, in vključuje samostojne knjižne > objave posameznih slovenskih pesnikov in pisateljev, medtem ko dramatiki > domala niso prisotni. Presenečajo v Slove-niji dokaj marginalni ustvarjalci > in odsotnost nekaterih, za katere bi pričakovali zanimanje italijanske > publike. > > Uveljavljanju najprodornejšim ustvarjalcem - Ivanu Cankarju, Srečku > Kosove-lu, Cirilu Zlobcu in Ljubki Šorli - je namenjena še dodatna > pozornost v anali-zah, ki so objavljena v drugi knjigi, kjer najdemo tudi > izčrpen bibliografski pregled italijanskega gradiva o slovenski > književnosti. > > Cene knjig in kompleta: > Zoltan Jan: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 > 4.968,00 tolarjev, > Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih ter > bibliografski dodatek 4.968,00 tolarjev in > Komplet 4. in 5. zvezek Slavistične knjižnice knjig (Zoltan Jan: Poznavanje > sloven-ske književnosti v Italiji po letu 1945 in Zoltan Jan: Cankar, > Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih ter bibliografski dodatek) > 8.560,00 tolarjev. Za člane SD obljubljamo popust in obročno plačevanje. > Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 > Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov rokus na rokus.com. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 16 06:51:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Oct 2001 06:51:31 +0200 Subject: [SlovLit] Slava in Message-ID: <000701c155fe$3b7286a0$9b4602c1@ff.unilj.si> Po daljšem oddihu je izšel debatni list Slava (letnik 12, 1998/99, št. 2, in letnik 13, 1999/2000, št. 1). Uredil in za njen natis je poskrbel Aleš Bjelčevič. Vanjo so pisali jubilant Vlado Nartnik (Pregibanje spregalnoosebnih zaimkov pogovorne slovenščine med nemščino in italijanščino, Tedni in mesci dni starih Slovanov, Prepis k besedilnemu razboru Pregljeve novele Runje), skupina študentov o novi slovenski kriminalki, Vladimir Osolnik o pesništvu Kolje Mičevića, Tomasz Czapik o slovanskih mitih, Peter Svetina je ob 60-letnici Vlada Nartnika napisal akrostišni sonet (Vlado, tudi vsi drugi slavjani ti kličemo še na mnoga leta!), Alenka Gložančev Kratek pregled slovenskega pravopisja od konca devetnajstega do konca dvajsetega stoletja, prevodne verze so objavili Igor Grdina, Robert Grošelj in Anka Polajnar, o poeziji na internetu Alenka Januš. V zameno za prostovoljni prispevek je revija na voljo v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). 12. oktobra so v Gradcu slovesno obhajali 190-letnico tamkajšnje slavistike in slovenistike. Zraven je bila tudi ljubljanska delegacija in kratko poročilo sledi v kratkem. Bo kdo kaj rekel o nedavnem slavističnem kongresu v Novi Gorici? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 17 14:44:09 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Oct 2001 14:44:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Zapis_o_proslavi_190-letnice_graške_slovenstike__ Message-ID: <004601c15709$6ca10a60$9b4602c1@ff.unilj.si> -----Izvorno sporočilo----- Od: Osolnik Vladimir Poslano: 12. oktober 2001 20:34 Za: Nardoni-Grah Leonora Zadeva: zapis o proslavi 190-letnice graške slovenstike V petek, dne 12.10.01, je bila v Gradcu v Avstriji odmevna proslava 190-letnice obstoja prve stolice slovenskega jezika, ki je v duhu tedanjega časa, naklonjenega humanističnim temam in demokratičnim tokovom, vzpostavila študij slovenskega jezika na takratnem graškem liceju: predaval je Janez Nepomuk Primic.Dvojezično vabilo so poslali univerzama v Ljubljani in v Mariboru; ob prisotnosti številnih visokih gostov, predstavnikov štajerske dežele, mesta Gradec (župan Alfred Stingl), univerze Karla Franca (prorektorica Roberta Maierhofer), Filozofske fakultete (dekan Walter Hoflechner), Inštituta za slavistiko v Gradcu (predstojnik Wolfgang Eismann), veleposlanika Slovenije v Avstriji, prorektoric univerz v Ljubljani (Katja Breskvar) in Mariboru (Zinka Zorko) ter predstavnikov in članov slovenističnih oddelkov obeh slovenskih univerz je program v slovenščini in nemščini povezoval dr. doc. Ludvik Karničar, slovenist na graški slavistiki. O stolici, slovenščini in delu J. Primica so s spoštovanjem in naklonjenostjo govorili domači in vabljeni govorniki: najprej predstojnik graške slavistike dr.Eissmann, graška prorektorica, nato obe slovenski prorektorici, dr. Janez Šumrada, župana Gradca in Škofljice /rojstnega Primicovega kraja/, ak.dr. Stanislav Hafner ter predstavnik dežele Štajerske. Program je spremljala slovenska koroška pesem. Po svečanem uvodnem delu je bila na poslopju stare univrze v Gradcu, Burgergasse 2, odkrita lepa, kamnita spominska plošča z dvojezičnim nemškim in slovenskim napisom v spomin na prvo stolico slovenskega jezika in na profesorja Janeza Nepomuka Primica, delo slovenskih umetnikov in dar občine Škofljica. Pomembna proslava, ki je obudila spomin na slovensko slavistiko v Gradcu in v Avstriji, je izzvenela v prijetnem in prijateljskem vzdušju obojestranskega spoštovanja in pripravljenosti za medsebojno sodelovanje na vseh ravneh. Zlasti spodbudne so bile za slovensko stran izbrane besede dr. Eissmana, prorektorice graške univerze in ak. dr. S. Hafnerja: vsi so opozorili za pomemben in nenadomestljiv delež slovenskih profesorjev in študentov na univerzah v Gradcu in na Dunaju ter zagotavljali, da slovensitika, ki danes v Avstriji domuje na treh univerzah /tretja je celovška/, ne bo zamrla. V imenu Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani sem izročil g. predstojniku graške slavistike ob tej izjemni priložnosti knjižni dar, Zbornik FF; njemu, prorektorici univerze v Gradcu, dekanu graške FF, ak. Hafnerju, doc. dr. Karničarju, dr. Pfandlu, dr. Steinengerju in dr. Prunču pa sem v imenu članov našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti izrekel besede priznanja in zahvale. Nekaj besed sem spregovoril tudi s predstavniki dežele in mesta, slovenskim veleposlanikom g. Vajglom, prorektorico ljubljanske univerze dr. Breskvarjevo, in dr. Rajšpom, ravnateljem slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, zlasti glede položaja slovenistike v Avstriji, o možnih ukrepih na avstrijski strani in o dejavnostih našega Oddelka; pogovarjal pa sem se studi s predstavnikom dunajskega inštituta za slavistiko, profesorjem bolgarščine, ki je potrdil pripravljenost učiteljev na Inštitutu, da bi slovenščino v okviru pete skupine študija, ki povezuje študij vseh južnoslovanskih jezikov in ki ga vodita le dva habilitirana univrzitetska učitelja, na Dunaju okrepili: zaviralni element da so le finančna sredstva, ki jih mora Inštitutu za slavistiko odobriti vsako leto rektor dunajske univerze osebno. Veleposlanik Vajgl me je izrecno opozoril, da so na potezi slovenski slovenisti, ki da pred leti niso ponudili kvalitetnih kadrov za mesto predstojnika Inštituta za slavistiko na Dunaju, ne letos uveljavljenih učiteljev za pouk slovenskega jezika in književnosti, ki bi se lahko uveljavili v Avstriji oz. izpolnili normalne avstrijske oz. standardne razpisne pogoje. Slavnosti ob 190-letnici prve stolice za slovenski jezik na graškem liceju sva se z Oddelka za slovanske jezike in književnosti udeležila red. prof. dr. Miran Hladnik, vodja literarne zgodovine, in izr. prof. dr. Vladimir Osolnik, predstojnik Oddelka, ter iz Zrc Sazu izr. prof. dr. Marija Stanonik. v.o. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:14:00 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:14:00 +0200 Subject: [SlovLit] Vpliv Puskina na slovensko literaturo Message-ID: <001a01c15a19$1b7ddc40$3403f9c2@hladnik> Date: Sat, 20 Oct 2001 07:21:54 +0400 To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: vpliv Puskina na slovensko literaturo in konkretno njeno poezijo Organizatorji skorajsnje moskovske znanstvene konference o Puskinu so me prosili, da jim po moznosti posredujem informacijo o vplivu puskina na slovensko literaturo in konkretno njeno poezijo. Mogoce bi le to lahko pridobil s pomocjo vasega foruma. Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 095 202-27-24 fax.: 7 095 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:36:48 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:36:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Dve_štipendiji_in_ena_mala_senzacija Message-ID: <005901c15a1c$980f2cc0$3403f9c2@hladnik> 1. Dve štipendiji 2. Ena mala senzacija ================ 1. Dve štipendiji a) International Fellows in Philanthropy Program 2002-2003 The Johns Hopkins Institute for Policy Studies, Center for Civil Society Studies is pleased to announce a call for applications for the International Fellows in Philanthropy Program for the 2002-2003 academic year. This program based in Baltimore, Maryland, USA, affords an opportunity for advanced study, research, and training for up to eight participants each year who are involved in studying or managing private nonprofit, or philanthropic organizations outside of the United States, or working as NGO liaisons in the public or commercial sectors. Fellowships, which can be an academic year or semester, are available at both the Junior and Senior level. [...] Več inoformacij na www.jhu.edu/~philfellow. b) Štipendije nemške akademske službe za izmenjavo (DAAD) 2002-2003 Nemška akademska služba za izmenjavo (DAAD) nudi po naročilu Zvezne republike Nemčije za leto 2002 oz. za študijsko leto 2002/2003 naslednje štipendije: - letne štipendije (nekvotirano) - kratkotrajne raziskovalne štipendije za mlade znanstvenike (nekvotirano) - semestrske štipendije za študente germanistike (nekvotirano) - kratkotrajne štipendije (do 3 mesecev) za študente germanistike/nemščine kot tujega jezika za izdelavo zaključnih nalog (nekvotirano) - visokošolske štipendije za poletne tečaje (do 12) - študijska bivanja za tuje znanstvenike (nekvotirano) - kratkotrajna bivanja visokošolskih učiteljev (nekvotirano) - študijska potovanja tujih študentskih skupin v Nemčijo (nekvotirano) - posredovanje praktikantov preko IAESTE (nekvotirano) - ERP - posebni program: letne štipendije za študente ekonomskih ved (nekvotirano) Rok prijave: 15. november 2001 (Izjema: Prošnje za visokošolske štipendije za poletne tečaje morajo biti veleposlaništvu predložene šele do 15. januarja 2002.) Prijavnice in ostale informacije na voljo na naslovu: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (Služba za mednarodno sodelovanje, Sektor za mednarodno sodelovanje na področju šolstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, kontaktna oseba: Andrej Kotnik) oz. na Nemškem veleposlaništvu (Prešernova 27, 1000 Ljubljana). =========== 2. Majhna senzacija iz velike Rusije Date: Sat, 20 Oct 2001 07:07:31 +0400 To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: Puskin, nas rojak!? Gospod Sergej Afanasjev, redni clan Vseruskega Heraldicnega Drustva, je v zacetku tega leta objavil clanek v katerem dokazuje da je rod Puskinih delno iz slovenskih krajev. V zadnjem odstavku pise: V spodnji polovici scita, ki je razdeljen na dva dela sta emblemi, ki kazeta na poreklo rodu Puskinih. Roka s sabljo je nekoliko spremenjen grb starodavne hrvaske drzave Raska (v originalu Rami) a nebesno modri orel v zlatem polju je podoben grbu knezevine Kranjske (danes Slovenija). Po ustnem izrocilu je ravno iz teh dezel odpotoval v srednjevesko Rusijo slovan Radssa (Racca) s katerim se je zacel rod Puskinih. Slovenski heraldik Dr. Jozko Savli se je prijazno odzval na naso prosnjo podati komentar navajanja g. Afanasjeva: "Sergej Afanasjev navaja, da se v sestavljenem grbu rodine Puskin nahaja tudi grb dezele Kranjske. To bi kazalo na zacetnika omenjene rodine po imenu Radsa (Raca), ki naj bi po izrocilu prisel s Kranjske oziroma Slovenije, in bil zacetnik Puskinov." Grb Puskinov je, heraldicno gledano, prerazan in v spodnjem delu preklan. Spodaj na (heraldicno) levi strani je grb Kranjske: plavi orel na zlatem polju, ki drzi v desnem kramplju se nek predmet, ki ga izviren kranjski orel nima. Prav tako spodaj na desni je na plavem polju roka, ki drzi sabljo. Ta grb ustreza grbu rodine Alapy, ki je od priblizno 1550 dalje imela v lasti grad Metlika. Njen grb je imel prav tako roka s sabljo, le da na rdecem polju. Najbolj zanimiv je nedvomno klobuk na hermelinu, v gornjem delu grba Puskinov. Predpostavljamo lahko z veliko verjetnostjo, da gre v tem primeru izvirno za grb Slovenske krajine (Dolenjske), ki je bila ze v 14. stol. zdruzena z vojvodino Kranjsko, in je imela svoje sredisce prav v Metliki. V njenem grbu je bil znacilen Slovenski klobuk, kmecki, ljudski, katerega so uporabljali tudi pri ustolicevanju vojvodov Karantanije (Slovenije). Iz tega klobuka je bil izveden tudi poznejsi Vojvodski klobuk, ki je danes shranjem v muzeju Joaneum v Gradcu (Stajerska, Avstrija). Ta je prvic izprican na pecatu vojvode Rudolfa IV. Ustanovnika iz leta 1358. Prav mogoce je, da je bil klobuk Slovenske krajine v Rusiji, kjer njegovega izvora niso poznali, prerisan v knezji klobuk. Na vsak nacin, vse tri sestavine grba rodine Puskin imajo svoje vzporedje v grbih Slovenije, oziroma v grbih prvotne Slovenske krajine in Kranjske. Dr. Jozko Savli, FAS, KdB, FSAI, Gorica, Italija Lep pozdrav, Just Rugel, Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren", Moskva From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:47:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] V Benetke na Academia Europaea workshop, kjer vas cakata zastonj hotel in oskrba Message-ID: <007001c15a1d$d1a9c480$3403f9c2@hladnik> Ce se kdo namerava prijaviti, naj me prosim obvesti. lp miran =========== ----- Original Message ----- From: Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty ) To: Humanist Discussion Group Sent: Sunday, October 21, 2001 9:07 AM Subject: 15.322 Academia Europaea workshop > > Humanist Discussion Group, Vol. 15, No. 322. > Centre for Computing in the Humanities, King's College London > > > > Date: Sun, 21 Oct 2001 08:03:14 +0100 > From: Prof I Butterworth > Subject: Workshop on 'Virtuality: the social impacts of virtual > information' > > Some time ago the Academia Europaea announced a small targeted workshop on > 'Virtuality: the social impacts of virtual information'. I confirm that > the workshop will be taking at place at the Istituto Veneto di Scienze, > Lettere ed Arti, Venice ( see http://www.istitutoveneto.it) 16th,17th and > 18th November 2001. Participation is by invitation only - but there are a > very small number of places still available. > > Contact should be made by e-mail to the Executive Secretary of the > Academia Europaea at: > > acadeuro na compuserve.com > > The workshop will start at 14.30 on Friday 16th November and end at lunch > time on Sunday 18th November. We are able to provide free hotel > accommodation for the two nights of 16-17th and 17-18th and meals at the > workshop, but unfortunately our budget will not stretch to paying for air > or train fares. We have block booked hotel accommodation. > > It is intended that the workshop will operate primarily through > 'brainstorming' round tables of some 10 people, reporting back to plenary > meetings of the full workshop. In this way all participants will be > expected to contribute. Each roundtable will be led by a facilitator and > a rapporteur will record discussion. > > Given below is a draft programme with suggestions for the various issues > that the Workshop might address. It is unlikely that we can discuss all > of them; subjects on which to concentrate will depend on the final list > of participants. > > The announced programme is given below - but we will now obviously also > address the role of communications in abetting or fighting terrorism, > the balance between law enforcement and free speech and related issues. > > Draft Programme > > Friday 16th November > > 2 p.m. Registration > > 2.30 Welcome > > 2.45 Introduction and opening presentation > > 3.15 First Breakout Session: e-Commerce > > A.1 Relation of e-commerce to the 'old economy' > New businesses and new ways of doing business > Lessons from the first dot.coms > Business Models > Hidden and real costs of e-commerce > e-money. Micro-payments. > > A.2 Perceptions: The Public, Business and Financial Institutions > The dangers of 'hype' and of 'complacency' > Security in connection with e-commerce. > Electronic crime. > > A.3 The arrival of new service providers, dangers and opportunities: > Amazon vs. bookstores > Commercial e-universitie > > 5.00 First Plenary and Agreed Recommendations > > Dinner > > Saturday 17th November > > 9.30 a.m. Introduction > > 9.45 Second Breakout Session: Economic Issues > > B.1 Fundamental shifts in economic thinking. > How to account knowledge and other intangible assets. > ICT is changing boundaries between 'public' and 'private' > Open access to formerly closed areas. > Virtual technologies seem to be open to abuse to monopolies > > B. 2 The Quality of virtual material. > Standards and who should maintain them. > The role of government, academia, media > > B.3 The skills gap in ICT in Europe > Professional ICT workers. Import and export of skilled ICT workers. > Lack of ICT skills and understanding in commerce/industry > Absence of ICT skills in the general public > Need for user-friendly ICT > > 1. Break > > 11.30 Second Plenary and Agreed Recommendations > > 13.00 Lunch > > 1. Introduction > > 15.00 Third Breakout Session : Social Impacts > C1. The digital divide between social groups > The digital divide between regions and countries > > C2. The dangers (and merits) of communication technologies disturbing > social norms > Does greater use of the virtual de-humanise social relations? > The use of virtuality to enrich the lives of the lonely, isolated or > disadvantaged. > Use of ICT for community building. > e-Government > > C3. How do we deal with the fact that electronic communications link > societies > with very different beliefs or norms? > Is such linking a good thing or disorientating? > The technology can support illegal or anti-social material but can be > used to suppress such material. > Censorship and Freedom of Speech. > The role of national courts and international agreements in controlling > global communications > > 16.30 Break > > 17.00 Third Plenary and Agreed Recommendations > > Sunday 18th November > > 9.30 Introduction > > 9.45 Fourth Breakout Session: Sociology, Psychology and Philosophy of > Virtuality > > D1. The sociology and psychology of information overflow > Have we too much information? > How many e-mail messages can we process per day? > How many hours surfing? > Hundreds of TV channels: Blessing or curse? Improved choice or worsening > content? > > D2. Philosophical issues > The distinctions between virtuality and reality > Can virtuality act as experimental philosophy > The dangers when children and adults have difficulty of distinguishing > between the virtul and the real. > > D3. Ethical issues > > Privacy. > Use of ICT to track a persons's interests and beliefs. Use of such > information for commercial use. > Availability of medical information about individuals and groups. > Electronic gambling. > Electronic and networked games which simulate, and possibly stimulate, > violent situations. > Pornography. (70% of e-commerce ?) Where are the boundaries? > > 11.15 Break > > 11. 45 Fourth Plenary and Agreed Recommendations > > 1. Final Workshop Synthesis > > 13.00 Workshop ends and lunch > > =============================================== > Professor Ian Butterworth CBE FRS > Vice-President Academia Europaea > > Senior Research Fellow > The Blackett Laboratory > Imperial College > Prince Consort Road > London SW7 2BW > UK > > Tel: +44 (0)20 7594 7525 > Fax: +44 (0)20 7823 8830 > E-Mail: i.butterworth na ic.ac.uk From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 22 09:36:18 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Oct 2001 09:36:18 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Urbanu Jarniku Message-ID: <006301c15acc$3f0c8d60$9b4602c1@ff.unilj.si> Kdaj in kje: petek, 26. 10. 2001 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pritličje, predavalnica #2 Kdo: 9.40 E. Prunč (Jarnik kot pesnik), K. Sturm-Schnabl (Pojmovanje svobode pri Jarniku in Prešernu), A. Bjelčevič (Jarnikov verz) 11.40 T. Domej (Jarnikov odnos do minljivosti), L. Karničar (Jarnik: začetki slovenskega koroškega narečjeslovja), M. Stanonik (Jarnik slovstveni folklorist) 15.00 W. Baum (Kärnten im Zeitalter von U. Jarnik), H. Ložar-Podlogar (Jarnikov kritični pogled na poročila o ziljskih šegah), M. Makarovič (U. Jarnik o ziljski noši) Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 10:10:46 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 10:10:46 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <003e01c15ebe$e27685a0$3103f9c2@hladnik> 1. Slava 2. V Bosni so pridni ========= 1. Vabilo Dragi slovlitjani, ki ste mnogi bili včasih slavjani in ste upajoč, da Slava ne zamre, to še zdaj, sprašujem vas, ali ni prepozno vabilo, če vam zdajle predlagam srečanje v ponedeljek, 29. oktobra, na ljubljanski slavistiki, najbrž v # 209 v 2. nadstropju? Pobuda je Božina, izgovor je Vladotova 60-letnica, povod izid dveh številk Slave po dolgem času, ki jih je uredil Aleš, razlog predolgo odlašanje in zanemarjanje slavjanske tradicije druženja. Bi Vlado na kratko povzel in približal neposvečenim to, kar je nazadnje njegovega v Slavi objavljeno, bi kaj prigriznili in popili, izvode Slave razdelili onim, ki je še nimajo, se z novimi člani rokovali in se spomnili starih dobrih časov. Če do ponedeljka ne dobite preklica, Slavino srečanje bo. Vabljeni. ========= 2. Novo iz Bosne Http://www.aleksasantic.com/ -- Zrano delo Alekse Šantića v zavidljivo privlačni elektronski obliki. Urednik Denis Böhm opozarja tudi na druge lepe literarne povezave, od katerih za danes samo dve: http://alas.matf.bg.ac.yu/~mn95059/rnr/djole/SLOVENSK.CRD -- Djordje Balašević, Slovenska; http://www.kitabhana.net -- KITABHANA, "riznica najljepših djela naše književnosti, gdje uz provjerene književne veličine zatičete i djela autora koji dolaze". lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 21:39:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 21:39:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Nihče_ne_ve_kdaj_pride_njegova_... Message-ID: <002201c15f1f$131d5980$2003f9c2@hladnik> From: "Maja Zorga" To: slovlit na ijs.si Subject: Re: SlovLit digest, Vol 1 #204 - 1 msg Date: Sat, 27 Oct 2001 12:10:31 +0000 Zakaj obvestilom o srečanjih kronično manjkajo ure srečanj? [...] From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Date: Sat, 27 Oct 2001 10:10:46 +0200 Organization: Subject: [SlovLit] Dvoje 1. Vabilo Dragi slovlitjani, ki ste mnogi bili včasih slavjani in ste upajoč, da Slava ne zamre, to še zdaj, sprašujem vas, ali ni prepozno vabilo, če vam zdajle predlagam srečanje v ponedeljek, 29. oktobra, na ljubljanski slavistiki, najbrž v # 209 v 2. nadstropju? Pobuda je Božina, izgovor je Vladotova 60-letnica, povod izid dveh številk Slave po dolgem času, ki jih je uredil Aleš, razlog predolgo odlašanje in zanemarjanje slavjanske tradicije druženja. Bi Vlado na kratko povzel in približal neposvečenim to, kar je nazadnje njegovega v Slavi objavljeno, bi kaj prigriznili in popili, izvode Slave razdelili onim, ki je še nimajo, se z novimi člani rokovali in se spomnili starih dobrih časov. Če do ponedeljka ne dobite preklica, Slavino srečanje bo. Vabljeni. ======= ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Saturday, October 27, 2001 2:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Dvoje > Pridemo, ampak ob kateri uri? > > Aleš ======== Hvala za pravočasno opozorilo: ob 17.00! lpm p. s. Res, le zakaj nisem zapisal ure; ve to mogoče gospod frojd? Ali pa sem to storil zato, da informacijo lahko ponovim? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 22:05:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 22:05:19 +0200 Subject: [SlovLit] Psevdonimi Message-ID: <005901c15f22$b473cfa0$2003f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ZUPANČIČ Robert To: miran.hladnik na Uni-Lj.si Sent: Saturday, October 27, 2001 5:45 PM Subject: Psevdonimi Spoštovani! Pišem vam v zvezi z nevsakdanjim vprašanjem, ki vam ga bi rad zastavil. V okviru razpravne deske študentov FDV teče razprava na temo uporabe psevdonimov oziroma zakaj jih nekateri ljudje tako radi uporabljajo. Znano je, da je psevdonim uporabljal tudi Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Vam je kot strokovnjaku za knijževnost morda znano, zakaj je nosil ta psevdonim oziroma od kje izvira? [...] Robert ZUPANČIČ študent FDV-sociologija (družboslovna informatika) ======= Zanimivo vprašanje. Ukradel ga bom in ga uvrstil na seznam tem za diplomske naloge v svojem seminarju. V NUK-u imajo obsežen katalog šifer in psevdonimov (delo Jožeta Munde), ki bi bil primerno izhodišče za raziskavo. Za Prežihovega Voranca je odgovor enostaven: kot agent kominterne ni smel razkrivati svoje prave identitete. (Voranc je narečno za Lovrenc oz. Lovro, Prežih pa je ime domačije.) Avtorji trivialnih besedil, ki jim je bilo veliko do vpisa v literarno zgodovino, so svoja "manj ugledna besedila" podpisali s psevdonimom, npr. Miroslav Malovrh, Narte Velikonja in Izidor Cankar pa Ivo Šorli itd. Bi kdo v slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) rekel še kaj več iz glave ali stresel iz rokava? Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 29 15:55:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 Oct 2001 15:55:02 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Psevdonimi Message-ID: <003901c16089$b28792e0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: 'Miran Hladnik' Sent: 29. oktober 2001 11:43 Subject: RE: [SlovLit] Psevdonimi Miran, psevdonimi so prav zanimiva reč. Takole na hitro Ti lahko odgovorim, da pisatelji s svojimi neponovljivimi, razpoznavnimi privzetimi imeni komunicirajo z izbranim krogom prijateljev, se izogibajo tistim, ki jih resnično poznajo, zavajajo sebe, policijo in javnost, izzivajo, zakrivajo svojo večkrat najglobjo osebno misel ali čustvo, ki njihovo osebnost determinira, se spuščajo v igro besed, duha in domišljije, sporočajo svoje poglede na življenje, svojo usodo, tok umetnosti in stanje v družbi. Eni so duhoviti, kot npr. Mark Twain, klic, ki označuje najpogostejšo globino Mississipija in se je razlegal med tamkajšnjimi ladjarji iz ust mladega mornarja, merilca globine na kljunu ladje, poznejšega pisatelja; drugi so si iz mladostne lenobe krajšali dolgo, resno ime in bohemsko izbirali prepoznavne, značilne črke za nov nomen, ki je tudi omen, kot srbski modernist Vladislav Petković - Dis; tretji so izražali svoje literarne simpatije in morda tudi politična stremljenja, kot naši slovenski, v slovanski svet in nova obzorja usmerjeni modernisti: Cankar - Saveljev, Župančič - Nikolajev, Kette - Mihajlov, Murn - Aleksandrov ... Res bi kazalo tej temi posvetiti več pozornosti. lp Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 30 19:31:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Oct 2001 19:31:28 +0100 Subject: [SlovLit] Jarnik in ... Message-ID: <009601c16171$181c6f80$6803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Tuesday, October 30, 2001 9:31 AM Subject: poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o Urbanu Jarniku Dragi Miran, morda bo naše kolege in slovlitovce zanimala notica o našem skupnem znanstvenem mednarodnem simpoziju o življenju in delu slovenskega pesnika, jezikoslovca, narodopisca in zgodovinarja Urbana Jarnika, ki ga je na pobudo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in ob pomoči oz. sodelovanju Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju - izpostava v Ljubljani dne 26.10.01 pripravil Oddelek za slovanske jezike in književnsoti na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Življenje in delo zavednega koroškega rojaka, duhovnika in znanstvenika, je - po uvodnih besedah predstavnika Filozofske fakultete in Oddelka za slovanske jezike in književnosti dr. Vladimirja Osolnika, dr. Pavla Apovnika, predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu, dr. Miroslava Polzerja, vodje Ljubljanske izpostave avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo pod prijaznim vodstvom mag. Martine Piko, predstojnice Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, osvetlilo osem znanstvenih prispevkov, razdeljenih v tri vsebinske sklope, literarnega, jezikoslovnega in narodopisnega. V prvem so nastopili dr. Erik Prunč z univerze v Gradcu, dr. Katja Sturm Schnabl z univerze na Dunaju in dr. Aleš Bjelčevič z univerze v Ljubljani ter predstavili svoje referate: Urban Jarnik kot pesnik, Pojmovanje svobode pri Urbanu Jarniku in Francetu Prešernu in Jarnikov verz; v drugem sklopu sta dr. Teodor Domej z univerze v Celovcu in dr. Ludvik Karničar z univerze v Gradcu v izčrpnih referatih Jarnikov odnos do minljivosti in Urban Jarnik - začetnik koroškega slovenskega narečjeslovja predstavila njegovo inovativno raziskovalno jezikoslovno in dialektološko vlogo na Slovenskem. V tretjem sklopu so dr. Marija Stanonik, dr. Helena Ložar-Podlogar in dr. Marija Makarovič z univerze v Ljubljani predstavile prispevke: Urban Jarnik v vlogi slovstvenega folklorista, Jarnikov kritični pogled na poročila o ziljskih šegah in Urban Jarnik o ziljski noši. Žal se simpozija ni mogel udeležiti ddr. Wilhelm Baum z univerze v Celovcu, i je poslal svoj nemško napisan referat Karnten im Zeitalter von Urban Jarnik tudi v slovenskem prevodu: strokovna javnost se bo z njegovo vsebino in drugimi referati lahko seznanila po izidu načrtovanega Jarnikovega zbornika. Referati so spodbudili veliko zanimanje in tudi živahno razpravo; filmski trak, na katerega je dr. Naško Križnar posnel kraje oz. postaje Jarnikovega ustvarjalnega življenja, pa je nazorno prinesel pred nas podobo Jarnikove rojstne pokrajine in dodatno osvetlil njegovo pomembno delo. Vladimir Osolnik ======== Date: Mon, 29 Oct 2001 22:46:51 +0100 From: Jaka Zeleznikar To: slovlit Subject: _call Subject: > call for papers: science as culture > Date: > Wed, 24 Oct 2001 15:21:29 +0100 > From: > "Robin Hamman" > > > > 'Science as Culture' is planning a special issue on the Net. If you have > anything which you'd like to have considered for publishing in this > academic journal, please email it to: . -- , lp, j,aka , http://www.jaka.org/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 1 10:15:22 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 1 Nov 2001 10:15:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Sluzba_za_človeka_in_služba_narodu Message-ID: <00bd01c162b5$bd7ef020$6703f9c2@hladnik> ... za človeka -------- Original Message -------- From: "Ursula Doleschal" Subject: Fw: bitte To: "mojca" a.o.Univ.-Prof. Dr. Ursula Doleschal Inst. f. Slawische Sprachen, WU Wien Rossauer Laende 23, A-1090 Wien Tel.: ++43-1-31336-4115, Fax: 744 http://www.wu-wien.ac.at/wwwu/institute/slawisch/doleschal.htm Gesucht: Slowenisch sprechende(n) StudentIn, der/die eine Diplomarbeit mit dem Thema Der Einsatz von HLT (Human Language Technology) im e-commerce von Slowenien übernehmen möchte. Diese Arbeit soll sich mit dem HLT-Einsatz im e-commerce in Slowenien - mit besonderem Focus auf Vermarktung und Anwendung dieser Technologien - auseinandersetzen. Ausgehend von einem wirtschaftlichen Überblick über Slowenien soll der e-commerce Markt im Besonderen dargestellt werden. In weiterer Folge ist detailliert auf den HLT Einsatz und seine Möglichkeiten einzugehen, wobei die unterschiedlichen Perspektiven von Wissenschaft, Vermarktern (Unternehmen) und Usern aufgezeigt werden sollen. Der Schwerpunkt hat jedenfalls auf der Markt- und nicht auf der Technologiekomponente zu liegen. Eine Musterarbeit für ein anderes Land existiert bereits. Die Arbeit soll in englischer Sprache abgefasst werden. Bis März 2002 sind Teilergebnisse vorzulegen (Country fact sheet), zwischen April und November 2002 muss die Arbeit fertiggestellt werden. Kontakt: Mag. Karin Medved e-mail: Karin.Medved na wu-wien.ac.at Tel.: 31336/4403a.o.Univ.-Prof. Dr. Ursula Doleschal Inst. f. Slawische Sprachen, WU Wien Rossauer Laende 23, A-1090 Wien Tel.: ++43-1-31336-4115, Fax: 744 http://www.wu-wien.ac.at/wwwu/institute/slawisch/doleschal.htm =========== ... narodu Date: Wed, 31 Oct 2001 06:53:16 +0300 To: (Recipient list suppressed) From: Just Rugel Subject: NA DANASNJI DAN PRED NATANCNO ENIM LETOM Na danasnji dan pred enim letom, 31. 10. 2000 je bil v Moskvi svecano odkrit prvi (in doslej edini) spomenik nasemu znamenitemu rojaku Zigi Herbersteinu Na spomeniku je v slovenscini in ruscini vklesan sledeci tekst: ZIGA HERBERSTEIN Vipava 1486--1566 Dunaj Potomec znamenitega rodu iz slovenske Karantanije, vojscak, drzavnik, diplomat in mirotvorec. V Moskovskih zapiskih odkril Rusijo Evropi. Leta 2000. Ob 10. obletnici razglasitve suverenosti REPUBLIKE SLOVENIJE. V dar bratskim ruskim narodom od slovenskega naroda. Avtor doprsnega knjiga je priznani moskovski kipar Grigorij Potocki. Ob tej priliki smo o Zigi Herbersteinu izdali in na isti dan svecano predstavili tudi bogato ilustrirano dvojezicno knjigo avtorjev Andreja Lenarcica, Anne Horoskevic in Jozka Savlija, ki je na voljo v knjigarnah Mladinske knjige in pri nas. Knjiznici tuje literature, pred katero na udarnem mestu stoji spomenik, smo podarili miniaturni kipec nasega moskovskega spomenika Preserna, ki odsihmah krasi Slovensko knjizno omaro v temu kulturnemu hramu ter luksuzno izdajo Krsta pri Savici, ki jo je v ruscini izdala zalozba Humar. Na svecani prireditvi ob predstavitvi knjige je zbor moskovske Glasbene akademije stevilnim gostom predstavil nekaj del Jacoba Gallusa. Pokazali smo tudi umetnisko sliko "Herberstein in njegova zivljenjska pot" in miniaturni bronasti kipec Zige Herbersteina. [...] Lepo Vas pozdravljam, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 3 10:29:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Nov 2001 10:29:47 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <002701c1644a$162d2760$2403f9c2@hladnik> Zakaj se ne bi ob izidu novega slovenskega pravopisa malo ortografsko razmigali tudi slovlitjani? Torej: ----- Original Message ----- From: To: Miran Hladnik Sent: Friday, November 02, 2001 12:37 PM Subject: spet ne znam! > In sicer naslednjega: proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? V > Delu povsod pišejo odstotka, ampak zakaj? Najbrž zaradi cifre za vejico, ki > predstavlja 0,3, po moje zopet odstotke. Kaj pa 12,7 odstotkov/odstotka? > Groza. > Manica > > ------------------- > http://www.email.si > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 3 10:33:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Nov 2001 10:33:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Bo_torej_Nova_Gorica_dvojezična=3F Message-ID: <003701c1644a$a683d660$2403f9c2@hladnik> Date: Fri, 02 Nov 2001 14:18:49 +0100 From: "Mojca M. Hocevar" To: slovlit na ijs.si Subject: Bo torej Nova Gorica dvojezična? Dragi kolegi, drage kolegice, zanima me, če morda kdo pozna go. Majdo Baša Kaučič. Rada bi se z njo povezala v zvezi z izsledki raziskave o čezmejnem sodelovanju, ki jo je za Evropsko unijo izvedla skupina slovenskih in italijanskih raziskovalcev. Na slavističnem kongresu v Novi Gorici žal nisem prisostvovala njeni predstavitvi, nas pa je njeno poročilo tudi v pogovorih na družabnem večeru prav malo pretreslo. Kot je tudi v Delu, 12. oktobra, objavil Milan Vogel, je povedala, kakšno predstavo imajo povprečni "lokalni politiki" tega območja. Ko bo Slovenija vstopila v EU, bo (citiram Vogla) "Gorica italijanska, Nova Gorica dvojezična in prav tako tudi napisi." Da bi ohranjali slovensko identiteto, bodo šole v Novi Gorici sicer slovenske, kakšna "boljša" pa bo italijanska! Lp, Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 09:11:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 09:11:23 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <003201c16508$4c5ea7a0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Mojca M. Hocevar To: Miran Hladnik Sent: Saturday, November 03, 2001 3:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Manica sprašuje: > Kaj je prav in zakaj? > > Proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? > > Odgovor: > Nisem slovenistka, tako da so tudi mene poučili, da je pri številu z decimalko prav "odstotka". Upoštevajo namreč izpust "desetinke, stotinke itd.". > > Stavek brez izpusta se namreč glasi: > Proizvodnja se je povečala za 12,3 (desetinke) odstotka. > > Lp, Mojca > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 09:58:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 09:58:40 +0100 Subject: [SlovLit] Od drugod Message-ID: <001001c1651f$514432a0$1703f9c2@hladnik> 1. Http://www.kakanien.ac.at/home -- interdisciplinarno raziskovanje na področju Srednje in Vzhodne oziroma Centralne Evrope; začetna stran je tudi v slovenščini. 2. Ubogajmo Miho Mazzinija in iščimo po spletu z iskalniki, ki jih priporoča: http://www.google.com -- obvladuje več kot 18 mio strani in jih tudi prevede za vas, http://www.teoma.com -- Ask Jeeves, http://www.wisenut.com, http://www.najdi.si -- tu klikni možnost voyeur, kjer se pokaže, kaj vse iščejo drugi, http://www.mulitmeta.com -- metaiskalnik. 3. Od bratov Sorbov The present battle to protect Sorbian schools for the future of Sorbian children goes on! We must not stand by helplessly but must do what we can to counteract the German Government's decision to close Sorbian schools. We must protest the wrongful path taken by this Government by continuing to support the "Witaj-project"(Sorbian language immersion program http://www.witaj.de) which promotes the teaching of the Sorbian language in kindergartens and schools. Regrettably, the program operates on minimal government support, therefore this appeal is sent out to organizations and private individuals to aid in developing contacts or provide assistance to those Sorbian schools so very much in need. 4. Web of Science Spoštovani, obveščam Vas, da bo dopolnjena verzija baze ISI Web of Science, ki je bila predstavljena v petek, 26. oktobra 2001 v IZUM-u v Mariboru, na voljo uporabnikom (raziskovalcem, študentom) od srede novembra za tri tedne s posredovanjem IZUM-a na elektronskem naslovu: WOS.ISITRIAL.COM/SALES ali WOSPROCEEDINGS.ISIRIAL.COM/SALES User: isiedubt Password: scolaire (z malimi črkami) Potem pa prosijo, da jim sporočite svoje pripombe in komentarje, ki jih lahko pošljete na e-naslov: cobisservis na izum.si. Izkoristite možnost, ki se nam ponuja, in preverite, ali so v tej bazi zajete tudi revije, ki Vas zanimajo. Lep pozdrav Alenka Logar Pleško, vodja OHK [p. s. Od doma ne gre, poskusite s strojev, ki so v univerzitetnem omrežju, lp miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 15:25:45 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 15:25:45 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <000901c1653c$9846bb60$3903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Mihael Bregant To: Miran Hladnik Sent: Sunday, November 04, 2001 12:52 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Spoštovani! > Problem z odstotka/odstotkov je kaj preprost, saj pri "števkah" tako ali > tako pride v poštev vedno samo zadnja (recimo 102 človeka in ne 102 ljudi). > Če je pa cifra necela, se upošteva to, da je 0,3 recimo 30 % plus tega > števila. LP, Miha Bregant From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 5 12:17:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Nov 2001 12:17:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_vedno_v_znamenju_slovnice_in_slovničarjev Message-ID: <001801c165eb$69adc3c0$9b4602c1@ff.unilj.si> 1. RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! 2. Breznik 120 let ============= 1. RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! ----- Original Message ----- From: Psihološka knjižnica To: 'Miran Hladnik' Sent: 05. november 2001 11:17 Subject: RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Ampak potem bi se moralo glasiti tudi 14 odstotka, ker cel stavek se vendar glasi 14,0 (desetinke) odstotka! In tako naprej, npr. Otrok je star 2 leta (dve celi, nič dvanajstin, pardon dvanajstine let). Plačali so mu dvojno tarife (dvojno enote, nič desetine). Ali je v pravopisu kakšno pravilo, da lahko izpeljuješ tako smešne sklepe, ali se je to kar tako razpaslo - mene to že dolgo zelo moti in zabava. Lep pozdrav, Meta Longyka -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Sunday, November 04, 2001 9:11 AM To: SLOVLIT Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! ----- Original Message ----- From: Mojca M. Hocevar To: Miran Hladnik Sent: Saturday, November 03, 2001 3:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Manica sprašuje: > Kaj je prav in zakaj? > > Proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? > > Odgovor: > Nisem slovenistka, tako da so tudi mene poučili, da je pri številu z decimalko prav "odstotka". Upoštevajo namreč izpust "desetinke, stotinke itd.". > > Stavek brez izpusta se namreč glasi: > Proizvodnja se je povečala za 12,3 (desetinke) odstotka. > > Lp, Mojca ====================== 2. Vabilo -----Izvorno sporočilo----- Od: Brane Šimenc [SMTP:Brane.Simenc na guest.arnes.si] Poslano: 04. november 2001 11:57 Za: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Zadeva: Vabilo V Ihanu bomo proslavili 120. obletnico rojstva rojaka in velikega jezikoslovca dr. Antona Breznika. Vabimo vas na proslavo, ki bo 19. novembra ob 19. uri v kulturni dvorani gasilnega doma v Ihanu. Program pripravljamo skupaj s Škofijsko klasično gimnazijo, kjer je bil dolga leta učitelj in od leta 1937 do dolgoletne prekinitve dela 1941 tudi ravnatelj. Brane Šimenc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 08:26:17 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Nov 2001 08:26:17 +0100 Subject: [SlovLit] 13. in 15. novembra (ne pa 13-ega in 15-ega novembra!) pa 13,1 odstotka (ne pa 13,1 odstotkov!) Message-ID: <002101c1675d$7d6b7ba0$9b4602c1@ff.unilj.si> 13. novembra 15. novembra 13,1 odstotka ====== 13. novembra V torek, 13. novembra, bo Marjan Lamovšek zagovarjal magistrsko delo z naslovom Motiv odrešenja v slovenski prozi. Dogodek bo ob 11.00 v sejni sobi v 5. nadstropju FF, Aškerčeva 2, Ljubljana. Vabljeni. ======= 15. novembra Dokaj ljudi se zanima za letošnje vseslavistično popotovanje iz Litije do Čateža. Vršilo se bo nekaj dni za uradnim vseslovenskim, na četrtek, 15. novembra, ob vsakem vremenu. Odhod vlaka z ljubljanske železniške postaje je ob 6.50, vozovnico kupite sami dovolj minut prej, da vlaka ne zamudite. Zahtevajte povratno Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (nazaj po dolenjski železnici!), ker je to ceneje kot enosmerna. Če se vas zbere več in imate pri sebi študentske izkaznice, dobite menda dodatni popust, vendar se morate tudi nazaj grede potem držati skupaj. Že nekaj let se pogovarjamo, da bi na pot z naslednjim vlakom krenila tudi posebna biciklistična sekcija, ki bi se s pešadijo srečala na Čatežu, potem pa odbiciklirala ali nazaj v Litijo ali (bolj verjetno, ker je ta čas prekmalu noč) v Veliko Loko. Priznajmo si, da je tradicionalna popotvanjska trasa kar najprimernejša za kolesarsko turo. Moti naslednje: vlak najbrž nima posebnega vagona za naše bicikle, vsi nimajo biciklov, bicikel pa Levstik za slavistični fundamentalizem ni ravno spodobna kombinacija, v dveh skupinah popotovati ni družabno in utegne roditi dolgotrajne in usodne spore med skupinama. Sodelujte prosim z mnenji in nasveti. Popotovanje je odprto za vse slavistične in slovenistične zagrizence z osnovno fizično kondicijo, ki sme biti v obratnem sorazmerju z duhovno zagnanostjo. Čevlji naj bojo mehki in udobni in nepremočljivi, brašno po individualnih potrebah, nekaj novcev za vroče okrepčilo in za kozarec rujnega (hej, etimologi, ali prihaja beseda rujen od istrskega in kraškega ruja?). Iz Litije krenemo ob 7.21, v gostilni na Čatežu smo nekako ob dveh, do vlaka je od tod še dobro uro hoda, ta pa odpelje s postaje ob 16.32, 17.45, 18.39 in 21.53 . Tisti ob 18.39, ki ga običajno okupiramo, prispe v Ljubljano ob 19.43. Predavanja zaradi izleta ne odpadejo, pač pa bodo predavatelji z razumevanjem sprejeli odsotnost tistih, ki se bodo šli v imenu stroke vicat po Levstikovih hribih. Tudi letos mariborski in koprski študentje in drugi zainteresirani toplo vabljeni zraven. ======= 13,1 odstotka Z otožnostjo ugotavljam, da jezikoslovne teme neprimerno bolj kot literarne razgrejejo sloveniste. Ker pa imamo v Slvlitu jezikoslovne teme le za občasno poživitev običajnega literarnega diskusijskega mrtvila in ker nas je strah pred strastnim razplamtevanjem slovenske ortografske duše, si dovoljujemo debato o sklanjanju necelih števil prekiniti, preden pride do neljubega nam slovenističnega ravsanja. Z opravičili vsem, ki ste se že odzvali ali ste se nameravali še odzvati na to temo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 14:27:48 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Nov 2001 14:27:48 +0100 Subject: [SlovLit] Rusi v Sloveniji Message-ID: <002001c16790$004d44e0$9b4602c1@ff.unilj.si> From: "saska" To: Subject: Rusi v Sloveniji Date: Wed, 7 Nov 2001 14:05:13 +0100 Spostovani! Za pomoc me je prosila ruska lektorica v Tübingenu, ki isce slovenske sodelavce revije Rusija v tujini. Revija ima sodelavce v vecini evropskih drzav in sodelavka zeli, da bi se jim pridruzila tudi Slovenija. Prosim, da tisti, ki bi zeleli pisati o Rusih v Sloveniji (zazeleno v ruscini), pisejo na spodnja elektronska naslova: moskvin.lib na mtu.net.ru (Tatjana Korolkova) in ekoudrjavtseva na yahoo.com (Ekaterina Koudrjavtseva, lektorica v Tübingenu). V imenu lektorice se Vam zahvaljujem za pomoc pri posredovanju, Saska Stumberger, slovenska lektorica v Tübingenu From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 11 12:18:10 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 11 Nov 2001 12:18:10 +0100 Subject: [SlovLit] Brez kazala Message-ID: <006401c16aa2$e7ee87e0$3b03f9c2@hladnik> 8. novembra je Djurdja Strsoglavec uspešno zagovorila doktorsko delo Pripovedne tehnike v sodobni srbski in hrvaški književnosti (na primeru proze Danila Kiša, Milorada Pavića in Pavla Pvličića). Čestitamo! V Nemčiji sodi študij germanistike (ki bi ustrezal študiju slovenistike pri nas) med študije z majhnim deležem zaključnih diplom, vendar s stabilnim delovnim trgom. Tudi druga velika filologija anglistika ima velik izpad: kar 80 % študentov ne zaključi študija, čeprav je povpraševanje po anglistih veliko. Enako slabo se piše zgodovinarjem, le da po teh niti na trgu služb ni povpraševanja, in pedagogom. Kdor želi dobro službo, bo šel študirat elektrotehniko, fiziko, strojništvo itd. (iz oktobrske/novembrske številke revije Deutschland). Spomin na poletje in jesen v slikah in brez odvečnih besed: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri24.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 13 07:17:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Nov 2001 07:17:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Perspektivnost_študija Message-ID: <005401c16c0a$d2883860$9b4602c1@ff.unilj.si> From: Burja Rok To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Brez kazala Date: 12. november 2001 6:50 Pozdravljeni! Pri nas je situacija nekoliko drugačna: medtem ko se na filozofski in podobnih ustanovah tare študentk in študentov, je kemijska fakulteta rahlo zapuščena. Naravoslovne vede niso v modi, možnosti za zaposlitev pa je veliko. Vendar ravno ti naravoslovci in naravoslovke s pomočjo industrije ustvarjajo kapital, pri katerem črpajo družboslovci in družboslovke. Zato bi bilo tudi pri nas potrebno popularizirati naravoslovje, brez dobrega tehnološkega kadra ta ekonomija ne bo preživela. Konec koncev se tudi kot naravoslovec ali naravoslovka lahko ob delu posvetiš študiju filozofskih in družboslovnih ved. Lep pozdrav! Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 13 09:45:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Nov 2001 09:45:55 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Strsoglavec Message-ID: <000501c16c1f$9c1e4520$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: 'Miran Hladnik' Sent: 13. november 2001 9:31 Subject: RE: [SlovLit] Brez kazala Dragi Miran, k Tvoji ažurni informaciji o uspešnem zagovoru doktorata dodajam, da je ga. dr. Strsoglavčeva s tem izpolnila pogodbeno obveznost do ministrstva za šolstvo: iz asistentke stažistke je dne 9.11.01 postala redna asistentka na FF in članica našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti.Čestitam! Na novem/starem delovnem mestu ji želim veliko uspehov. [...] Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 14 07:06:11 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Nov 2001 07:06:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabili_=28samostalnik_v_imenovalniku_dvojine_natančneje:_Dve_vabili=29 Message-ID: <005301c16cd2$777e9180$9b4602c1@ff.unilj.si> V torek, 20. nov. 2001, bo v # 5 na FF med 18.00 in 19.30 predavanje doc. dr. Lubomíra Machale z univerze v Olomucu. Naslov je obetaven: Ženska v sodobni češki prozi. Drugi del predavanja bo v četrtek, 22. nov., 14.40--16.10 v # 209a. Lingvistični krožek vabi na predavanje dr. Simona Dobriška (FE) Samodejno razpoznavanje enot govorjenega slovenskega jezika z računalnikom. Ponedeljek, 19. nov. 2001, 17.30 v #526 na FF. Vabljeni. From jaka na jaka.org Wed Nov 14 11:02:13 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 14 Nov 2001 11:02:13 +0100 Subject: [SlovLit] Poem for Echelon Message-ID: <3BF24125.CD125572@jaka.org> S poezijo proti tajnim obveš?evalnim službam Novo spletno delo Jake Železnikarja, 'Poem for Echelon' opozarja na stalno prisotno možnost, da tajne obveš?evalne službe spremljajo vašo, tudi najbolj osebno elektronsko komunikacijo. Pesem 'Poem for Echelon' se nahaja na naslovu , dostopna je brezpla?no. Deluje tako, da iz vnaprej pripravljene ve?je koli?ine besedil s pomo?jo naklju?ja sestavlja razli?na besedila. Ta oblikuje v obliko pesmi, v vnaprej ozna?ene dele besedila pa vnese naklju?no izbrane klju?ne besede, katerih izbor je izvedla zainteresirana spletna skupnost, najverjetneje pa prav takšne besede lovi Echelon, obveš?evalni sistem ZDA in njej prijateljske tajne agencije, ki prestreza raznovrstne komunikacije. Poleg pozitivnih vidikov takšnega po?etja obveš?evalnih agencij obstaja vrsta resnih pomislekov in dvomov o upravi?enosti tovrstnega poseganja v osebno komunikacijo. Namen 'Poem for Echelon'-a je opozoriti na tovrstna vprašanja in na sam obstoj takšnih sistemov kot je Echelon. V znak protesta lahko vsakdo pošlje eno izmed generiranih razli?ic pesmi komurkoli, lahko tudi sebi - obstaja možnost, da Echelon s tem dobi nepotrebno dodatno delo - tak na?in protesta je nekakšna elektronska razli?ica nenasilne 'zasedbe' uradnega prostora neke vladne službe, s ?imer se ji oteži delo. Besedila sama, ki nastanejo v 'Poem for Echelon' so namenjena stroju, ne ?loveku. Zato pa je ?loveku namenjena vizaulna in konceptualna plat dela - estetika in pomenski del pesmi se nanašata na tradicijo vizualne poezije, konceptualne in ascii umetnosti (tvorba slik s pomo?jo ?rk, znotraj ra?unalniškega medija). Našteti koncepti pa so razširjeni še s koncepti vezanimi za spletni medij. 'Poem for Echelon' je eno redkih del Jake Železnikarja, ki je zgolj v angleškem jeziku, razlog temur je, da je delo namenjeno mednarodni javnosti na internetu. Jaka Železnikar je kot spletni umetnik aktiven od leta 1997, kar ga uvrš?a med pionirje tovrstne umetnosti. Redno sodeluje na mednarodnih festivalih sodobne umetnosti, med institucijami kjer je predstavljal svoje delo so tudi Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija), Narodni muzej Slovenije (Ljubljana, Slovenija) in ZKM (Karlsruhe, Nem?ija). Za svoje spletno delo je lani prejel 'mi2.web.award', nagrado za najboljše mednarodno delo spletne umetnosti, ki mu jo je podelila žirija v sestavi: Vuk Ćosić, Alexei Shulgin, Blaženko Karešin Karo, za delo 'Typescape' (sedaj dopolnjeno v 'Asciidarij/Typescape.2'). Ve? informacij o avtorju in vsa njegova spletna dela so dosegljiva na , naslov 'Poem for Echelon' je . From miran.hladnik na Uni-Lj.si Wed Nov 14 18:35:53 2001 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Nov 2001 18:35:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_PROŠNJA Message-ID: <004701c16d32$d03f8260$0a03f9c2@hladnik> 1. Glasujemo? 2. Kdo je mar? ======== 1. Glasujemo? Oba pišeta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. Prvi jih izda v knjižici v 500 izvodih, drugi na zgoščenki v 130.000 izvodih. Prvi jih razdeli zastonj svojim prijateljem, drugemu jih pokupijo. Prvi se tolaži z mislijo, da književnost ne bo izumrla, dokler bo živ en sam bralec, drugi si z usodo književnosti ne beli glave, ker od nje (brez subvencij) dobro živi. --- Opozicija med njima se je vzpostavila v diplomskem seminarju, kjer letos obravnavamo slovensko književnost na netradicionalnih nosilcih (cedejke, kasete, video, splet ipd.), in z njo vprašanje, ali smemo književnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da v artističnem smislu ni vredna. Glasujemo? miran ============ 2. Kdo je mar? ----- Original Message ----- From: Milan Čepin To: 'miran.hladnik@uni-lj.si' Sent: Wednesday, November 14, 2001 1:20 PM Subject: PROŠNJA PROSIM VAS ZA KAKRŠNO KOLI SUGESTIJO ALI USMERITEV; IŠČEM NAMREČ IME SLOVENSKEGA PESNIKA, KATEREGA JE PESEM RES? RES ZALJUBIL BI SE, PA ME JE LJUBICE SRAM, BI POVEDAL JI PRETEŽKO KAKO DA RAD JO IMAM, RES OŽENIL BI SE, PA ME JE SVATOV SRAM, BI POVEŠAL MED NJIMI GLAVO, DA ZATO SE SKESAM IN RES ZATO NAJ ŽIVIM KAKOR PTIČ POD GORO, DOBRA VOLJA PA ŽENKA DO SMRTI MI BO. VNAPREJ NAJLEPŠA HVALA SAŠA PUNCER- SMEH From jaka na jaka.org Wed Nov 14 19:50:19 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 14 Nov 2001 19:50:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: PROŠNJA References: <004701c16d32$d03f8260$0a03f9c2@hladnik> Message-ID: <3BF2BCEB.3DA6B47E@jaka.org> Miran Hladnik wrote: > 1. Glasujemo? > > Oba pi?eta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. Prvi jih izda v > knji?ici v 500 izvodih, drugi na zgo??enki v 130.000 izvodih. Prvi jih > razdeli zastonj svojim prijateljem, drugemu jih pokupijo. Prvi se tola?i z > mislijo, da knji?evnost ne bo izumrla, dokler bo ?iv en sam bralec, drugi si > z usodo knji?evnosti ne beli glave, ker od nje (brez subvencij) dobro > ?ivi. --- Opozicija med njima se je vzpostavila v diplomskem seminarju, kjer > letos obravnavamo slovensko knji?evnost na netradicionalnih nosilcih > (cedejke, kasete, video, splet ipd.), in z njo vpra?anje, ali smemo > knji?evnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da v > artisti?nem smislu ni vredna. Glasujemo? > > miran Nekaj misli torej na temo medij-vsebina sam ne vidim nobenega razloga, da bi lahko trdil, da je kvaliteta vsebine odvisna od medija; prej bi veljalo, da je kvaliteta vsebine (ne glede na medij) odvisna od zelje avtorja/ev po množi?nosti, kjer je takoreko? dejstvo, da s prilagajanjem vsebine mnozicnosti, kvaliteta le te pada bolj zanimiv se mi zdi odnos med medijem in vsebino v tem, v koliksni meri je prilagojenost vsebine mediju odlocilna za kvaliteto vsebine in ali lahko in kako medsebojno primerjamo kvaliteto vsebin na razli?nih medijih? jaka http://www.jaka.org/ From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 15 11:17:48 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 15 Nov 2001 11:17:48 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pravopis Message-ID: Danes zjutraj sem se vracal iz delikatesne trgovine, da si doma pripravim zajtrk. Ura je bila pol devet in knjigarno MK, kjer desetletja kupujem knjige, odprejo sele ob devetih. Vendar je bila prodajalka prijazna in mi je odprla vrata, da mi je izrocila dva izvoda Slovenskega pravopisa, tokrat pravila in slovar v eni sami ogromni knjigi. Doma sem komaj zacel prelistavati pravila, ko me je poklical prijatelj in sodelavec -- galerist, knjigotrzec in zaloznik Primoz Premzl, ki mu Zalozba ZRC noce prodati izvoda pravopisa s knjigotrskim rabatom -- prosil me je za pravopisni nasvet. Izvrstna priloznost za preizkus nove knjige. V stvarnem kazalu sem poiskal iztocnico 'datum' in dobil dve stevilki: 252 in 299. Prvi odstavek govori o rabi pike, drugi pa o 2. posebnosti pri rabi vejice (tu sem izvedel, da je odslej mogoce pisati dan in datum v nizu brez vejic -- ocitno se bomo tako resili grozote, ko je vedno znova uporabljena samo ena vejica). Jasno je, da odgovora *nisem* nasel. Kar pa me je znova zmotilo, je, da so naslovi in mednaslovi *odstavki*, ki jih stejemo (kriterija, po katerem so eni podnaslovi steti in drugi ne, nisem prepoznal) . Morda je res za racunalniske programe odstavek definiran z obstojem vracalke na koncu vrstice, ampak tega res ne moremo prenesti v oblikovanje knjige (in program bi bil doslednejsi, ce ga niso prelisicili z znakom za 'novo vrstico'). Ker se stetje razlikuje tudi po tej plati od stetij v prejsnjih izdajah pravopisa 90, bi clovek pricakoval vsaj konkordancno tabelo za 1. in najnovejso izdajo pravil (njeno stetje se ujema s 4. izdajo, dodano SSKJ). No, moje vprasanje vsem prejemnikom tega sporocila pa se glasi: Kaj je bolje ali pravilno: V Mariboru, 15. novembra 2001; Maribor, 15. november 2001; Maribor, 15. novembra 2001; cetrtek, 15. novembra 2001; cetrtek, 15. november 2001; na dokumentu je zapisan datum 15. november 2001 / 15. novembra 2001. Na dokumentu za prijavo dohodnine ima datum obliko: 2001-11-15, lahko pisemo torej tudi: 2001-november-15? Vprasanje ima tudi svojo racunalnisko razseznost (ne vem, ce tudi strojepisno, ceprav obstaja poglavje o tipkanju, ne pa tudi poglavje o uporabi urejevalnika besedil oz. navadnega editorja), ker imamo v mnogih programih spremenljivko za datum, ki bi jo morali pouciti o slovenskih sklonskih oblikah. ***** Ko sem obupal nad tem, da je mogoce najti odgovor na zastavljeno vprasanjer, sem si ogledal slovar kot tak. Presenetilo me je, ko sem zagledal naslovno stran. Cesa podobnega s*e nisem videl. Zato pa nisem bil vec presenecen, ko sem ugotovil, da je zlasti drugi uvod posvecen predvsem zdravju, boleznim in smrtim clanov pravopisne komisije. Niti besedice pa nisem nasel o spremembah pravil, ki so se dogajale od natisa do natisa, kaj sele, da bi nasel preglednico sprememb. In zal sta stvarno in razclenjeno kazalo izgubljena nekje sredi knjige, kot da bi si zeleli, da jih uporabniki pravopisa ne uporabljajo prepogosto. V tiskarni bi zagotovo znali ustrezne pole vezati tudi drugje. Samo primer doslednosti, ki je iz izdaje v izdajo prispevala k jasnosti in razumljivosti pravil. 1. izdaja, Ljubljana 1990: 390. clen: Karel Destovnik-Kajuh (sticni pomisljaj, ceprav bi moral biti vezaj) 4., pregledana izdaja (s stvarnim kazalom): 428. clen: Karel Destovnik - Kajuh (nesticni vezaj) 6., ponovno pregledana izdaja 428. clen: Karel Destovnik - Kajuh, torej enako kot v 4. izdaji. Dodana pa je posebnost pri tujih imenih: Rimski-Korsakov (slednjic pravilno s sticnim vezajem), a se to ukine, brz ko zacnemo oba priimka sklanjati. Tudi ce sem dobronameren, se tako nedvoumnih in jasnih pravil preprosto ne znam drzati. In ko geslo postane kar slovarski sestavek, se podnaslov k pravopisu na naslovni strani spremeni pac v roman. Lep pozdrav, From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 07:09:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 07:09:03 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Message-ID: <007c01c16e65$32b8ab00$9b4602c1@ff.unilj.si> > ali smemo književnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da > v artističnem smislu ni vredna. Glasujemo? > > miran ----- Original Message ----- From: Barbara Suša To: Miran Hladnik Sent: 15. november 2001 10:23 Subject: Re: [SlovLit] Fw: PROŠNJA > Kdor razmišlja, da literarno ustvarjanje na netradicionalnih nosilcih nima > estetske vrednosti , se moti. Zakaj izraz netradicionalni, saj je vendar > plošča , vinilna, stvar s tradicijo. Besedila popularne glasbe , pa so > vedno pisali tako priznani tekstopisci kot totalni amaterji. Svetlana > Makarovič, Gregor Strniša, Elza Budau, Zoran Predin, Vlado Kreslin, Pero > Lovšin etc. so artisti, ki (so) znajo (znali) z besedo ojačati sporočilnost > glasbe in obratno. Video, splet, vse to je danes del sodobne kulture. Kaj pa > je beneški bienale kot za oko in telo pa recimo tudi za dušo prirejen > spektakel bizarnih instalacij, ki odslikavajo kaotično , a prijetno > bizarnost današnjega sveta. > Podoba nerazumljenega umetnika, ki vzvišen nad potrošniškim svetom ždi v > ozkem krogu posvečenih somišljenikov in jim deli s subvencijo natisnjene > izvode pesniške zbirke, je preživeta. > Dober umetnik se mora znati tudi dobro prodati. Sloveeenija gre naprej! > ========== ----- Original Message ----- From: Milan Čepin To: 'Miran Hladnik' Sent: 15. november 2001 6:59 Subject: RE: PROŠNJA VSEKAKOR ZAGOVARJAM KAKOVOST. TODA: TAKO KOT VSEPOVSOD JE TODI TU POTREBNO S ČASOM V KORAK . VSE SE SPREMINJA - POGLEJMO SAMO EVOLUCIJSKI PROCES ( KJERKOLI; V NARAVI, ŽIVLJENJU, GOSPODARSTVU... )! VOLONTERIZEM JE KVANTITATIVNO OMEJEN BOLJ KOT IZDELAN TRŽNI PRISTOP ; ČE SMO ŽE USMERJANI K ZAHODU . . . NAJPOMEMBNEJE JE - KAJ HOČEMO DOSEČI ALI OHRANITI ; POTEM SE IZDELA STRATEGIJA - KORAKI DO TJA . OSTALO PA JE SAMO: NE ODNEHATI! S SPOŠTOVANJEM SAŠA From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 07:10:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 07:10:33 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slowenische Lesung Message-ID: <009001c16e65$669cf840$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Katja Sturm-Schnabl Sent: 15. november 2001 13:15 Subject: Slowenische Lesung > Am 20. November um 19 Uhr wird in der ALTEN SCHMIEDE Schönlaterngasse > das Buch > Nekropolis des slowenischen Autors Boris Pahor aus Triest vorgestellt. > Der Autor wird selbst anwesend sein. > > Boris Pahor , geboren 1913 in Triest hat den Faschismus in all seinen > Facetten erlebt, und schließlich das KZ überlebt > Dieses Buch gehört zu den zentralen Texten der literarischen Aufarbeitung > des Holocoust. > > Nachdem es ins Englische und Französische übersetzt worden war > (französisch erfuhr bereits eine Taschenbuchausgabe) > erschien es nunmehr (2001) in deutscher Übersetzung. > Pahor ist nicht nur ein hervorragender Schriftsteller, er ist auch ein > lebhafter und geistreicher Erzähler, der in den Diskussionen immer bereit > ist aus seinen reichen Lebenserfahrungen zu berichten. Sein besonderes > Anliegen sind die europäischen Minderheiten und ihr Recht auf > Individualität. > > Ich habe die Moderation des Abends übernommen, und wünsche, daß möglichst > viel Menschen dieses Buch und diesen wunderbaren Autor und Menschen erleben > . > Mit freundlichen Grüßen > Katja Sturm-Schnabl From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 09:34:50 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 09:34:50 +0100 Subject: [SlovLit] Popotovanje Message-ID: <002701c16e79$904dcac0$9b4602c1@ff.unilj.si> Popotovanja iz Litije do Čateža se je včeraj kljub prelepemu vremenu udeležilo skromno število pohodnikov. 25 slavistično zagrizenih duš si je zato lahko privoščilo nekaj več izgubljanja kot ponavadi in pot se je s šestih ur podaljšala na osem. Danes so udi še malo otrpli in grla hripava, vendar spomin na trpinčenje telesa že bledi v spominu, vse drugo lepodoživeto pa raste v legendo. Do Litije smo se zategnili z novim vlakom, se ustavili najprej pri Plečnikovi "partizanski kapelici" iz leta 1949 ter se potrudili z obnovo Kurentove gematrične interpretacije njenih skrivnih sporočil, si v Šmartnem privoščili čaja in peciva, s prstom pokazali na Grumovo spominsko ploščo, na Libergi pri sv. Mohorju in Fortunatu smo posedli po prisojnem travniku in pomodrovali o Levstiku in njegovem značaju pa ženskah, o Martinu Krpanu in o Popotovanju, o Slodnjaku, o Ocvirku in drugih slavističnih ocvirkih. Se pod Grmado odločili kreniti po novi, po slavistični nogi še neuhojeni poti, se na osamljeni kmetiji oskrbeli z dobrim in krepčilnim vinom, se spustili v strmo globel, da bi prečkali dolg ovinek, se po še bolj strmem brezpotju povzpeli na drugo stran, skoraj dosegli bioenergetsko območje nekdanjega čudodelnika Jurija Humarja na Primskovem, spet zašli in obupavali ob pogledu na moravško dolino tam globoko spodaj, zagazili na blatno traso lokalnega vodovoda proti Čateški Gori in od zadaj, izza Zaplaza končno vdrli v gostilno pri Tončku na Čatežu. Tu so imeli za nas pripravljeno izvrstno joto in potico. Čez Roje je bilo že po temi do železniške postaje v Veliki Loki le še uro hoda. Pred prihodom vlaka nam je Aleš krajšal čas z Levstikovim berilom. Alkoholni konzum je bil minimalen, tudi drugih ekscesov lokalni kronisti niso zabeležili. Študentom, ki so tvegali odsotnost pri četrtkovih predavanjih in se udeležili napornega letošnjega popotovanja, je bil obljubljen popust pri izpitih prisotnih učiteljev. Ker si je modro vodstvo (Bjelčevič, Hladnik, Zupan-Sosič, obe knjižničarski Anki) v svesti občega prida takih neravnonajboljkurikularnih strokovnih dogodkov, kot je vsakoletno popotovanje iz Litije do Čateža, za utrjevanje strokovne in stanovske zavesti, nagovarja kolege, ki jih včeraj ni bilo zraven, da naslednjič pridejo in, za čisto vest, opravijo del svojega pedagoško-izobraževalnega procesa v terenski obliki. Nadaljnje vseslavistične poti gredo na naslednje konce: v soboto, 24. novembra (po novem pravopisu brez vejic okoli datuma!), "po Metinih stezicah" (imenovanih po Presečnikovi Meti iz Cvetja v jeseni) na Ratitovec, sankanje (od doma pod Storžičem ali pod Golico ali nad Ljubeljem -- če bo sneg), o Štanjela čez Kosovelov Tomaj do Sežane (če bo pozimi suho in nesneženo vreme, sicer enkrat spomladi), po Kekčevih poteh (kot vsako leto konec julija oz. prve dni julija). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 12:21:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 12:21:02 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Message-ID: <001601c16e90$c878f200$9b4602c1@ff.unilj.si> > Oba pišeta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: 16. november 2001 11:14 Subject: Re: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Vprašanje je, ali gre za istovrstna besedila: ali so motivi, nameni, recepcija, način obstajanja enaki. Če bi bili enaki, potem je to, da pisec X izdaja plošče, zgolj biografski slučaj: človek je pesnik, obenem pa tudi glasbenik. Če ne bi imel benda, bi tudi pesnil in bo tudi še pesnil, ko bo nehal igrati. Tudi pri publiki gre za biografsko pogojenost: vsa publika, ki posluša glasbo, bere tudi poezijo. To pa seveda ni res; po daljši in zelo zapleteni poti bi to lahko ugotavljali s primerjanjem besedil in njihove recepcije pri avtorjih, ki so obenem pesniki in skladatelji - toda ali sploh je kateri, ki bi oboje počel v enaki meri? To po mojem pomeni, da gre za bistveno različne stvari: ni mogoče vse papirne poezije uglasbiti in niso vsa uglasbljena besedila za na papir. Prvo je sicer težko ugotavljati (bendi praviloma pišejo lastna besedila in ne uglasbljajo tujih), drugo pa lažje: če izvzamemo natis besedila na plošči, se pop in rock itd. besedila redko pojavljajo v knjigi (Predin, Bora Čorba) in prepričan sem, da ta besedila kupujejo le ljudje, ki že poznajo njihovo glasbo. Rock besedila torej zunaj uglasbitve na nek način sploh ne obstajajo, obenem pa so vsaj za del publike v podrejenem odnosu do glasbe. Po mojem gre nekako za dve različni vrsti umetnosti (ali vsaj dve ločeni podmnožici poezije): ko ju primerjamo, primerjamo dve umetnosti. (Zanimivo bi bilo raziskati zgodvino tiste poezije, ki je bila uglasbljena. Hrvatje so ravnokar izdali eno tako knjigo.) Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 18 08:45:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Nov 2001 08:45:47 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Message-ID: <001b01c17005$1c13eda0$0903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, November 18, 2001 4:05 AM Subject: Slovenski pavopis 2001 Če sem pred tremi dnevi, ko smo še bili v pravopisnem medvladju, mislil, da kolikor toliko obvladam pravopisno normo, pa danes (tri dni po tistem, ko sem dobil v roke knjigo z naslovom Slovenski pravopis 2001) močno dvomim, da se da ravnati po predpisih in v skladu s primeri iz te knjige. Zapovedano je pisati kupo-prodaja in kupo-prodajna pogodba, bogo-človek ter arterio-venski, po starem, torej brez vezaja, pa večino drugih istovrstnih primerov, kot so avdiovizualen, jugovzhod ali knezoškof, čeprav gre v vseh primerih za vezalne zloženke, katerih posebnost je to, da njihov prvi del nima pridevniške končnice, za katero se vezaj piše: psihofizičen nasproti psihično-fizičen ali telesno-duševen, kardiovaskularen nasproti srčno-žilen; brez vezajev se piše seveda tudi otorinolaringolog(ija), v katerem so tri priredne sestavine. (Več takih primerov je naštetih v Zborniku SDS, t. i. celjskem zborniku, ki je izšel leta 2000, na str. 190.) Po novem se piše Rimski-Korsakov in Saltikov-Ščedrin stično v imenovalniku ednine, v vseh stranskih sklonih pa nestično, kar je omejeno na tuja lastna imena (§ 428), kot je opazil že gospod Igor Kramberger. Potem pa najdemo v slovarskem delu še ime Joliot - Curie, ki je tuje žensko ime (dva priimka), zapisano v imenovalniku ednine, pa vendar zapisano z nestičnim vezajem, torej v nasprotju s pravilom iz prvega dela pravopisa. Zakaj bi bilo treba priimek fizičarke (Ir?ne) Joliot-Curie, kakor bi ga bilo treba pisati celo po pravopisu 2001 in po pameti, od rodilnika naprej pisati z nestičnim vezajem, če pa od rodilnika naprej nima nikakršnih posebnosti glede na rodilnik? (No ja, povsod ima same neglasovne končnice, toda ti sta v imenovalniku ednine tudi v imenu Saltikov-Ščedrin.) Poleg tega npr. primera (tako bi ju morali pisati po pravopisnem predpisu) Pavel Remic - Weiss in Karel Destovnik - Kajuh nista istovrstna: iz prvega lahko naredimo pridevnik Remic-Weissov (Remic - Weissov?) in iz drugega samo Destovnikov ali samo Kajuhov. (Med priimkom in vzdevkom bi bilo zato bolje pisati nestični pomišljaj, kot pišejo npr. v Enciklopediji Slovenije. Pravopis oboje kratko in malo meša.) V § 961 nas pravopis uči, da je iz imena (Janko) Šolar Brilej treba narediti svojilni pridevnik Šolarbrilejev, medtem ko o dveh ženskih priimkih, če med njima ni vezaja, ne pove nič. Gospa Šolar Brilejeva (kar se mi zdi edina prava možnost, in sicer tudi za dva moška priimka, pisana brez vezaja) ali Šolarbrilejeva je Šolarbrilejeva žena. Če je to treba pisati stično (torej gospa Šolarbrilejeva), potem pravopis ravna pri vezaju med dvema priimkoma povsem drugače, saj najdemo v § 849 nestični primer Zofka Kveder - Jelovškova. Kaj je sploh tuje lastno ime? Moj priimek, ki je drugi priimek mojega sina Pavla Remica-Weissa, ali recimo ime naše kolegice Herte Maurer-Lausegger s Koroške? (Po pravopisu 2001, ki je ravno tu spet odločen, čeprav posredno, ko priporoča edinole rabo zveze na Koroškem, bi moralo biti s Koroškega. Pa iz Koroške? O tem pravopis modro molči.) Gospod sourednik pravopisa Janez Dular je na predavanju članom ljubljanskega slavističnega društva sredi aprila 1999 pripovedoval, da bi nestičnost vezaja uveljavljali pri priimkih tistih, ki so bili poročeni v Sloveniji, stičnost pa puščali pri onih, ki so bili poročeni v tujini. Ali bo mogoče uporabnik hodil gledat v poročni list vsakokratnega nosilca imena? (Ni nujno, da je ravno ženska, pa tudi ne, da nosilec dobi dva priimka s poroko. K § 428: "Nestični vezaj pišemo [..] med prvotnim in privzetim priimkom": nekateri se z obema rodijo in enega potem pišejo pred drugim, ker drugače pač ne gre.) Na avstrijskem Koroškem imajo mestno občino Šmohor-Preseško jezero (po nemško Hermagor-Pressegger See -- oboje piše tako Pavel Zdovc v knjigi Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem iz leta 1993) -- ali je sicer slovensko ime v Avstriji za nas domače ali tuje ime? Če pravopis tega ne (po)ve, ne more nihče pričakovati, da bodo znali ločevati uporabniki. Zato je določilo o drugačnem obravnavanju vezaja v tujih imenih tipa Saltikov-Ščedrin v primerjavi z domačimi, ki naj bi bila tipa Remic - Weiss, škodljivo, nepotrebno in zgrešeno: med vsemi takimi priimki, pa naj jih sklanjamo s takimi ali drugačnimi končnicami, bi moral stati stični vezaj, če se že piše, torej tako, kot ga pišejo v vseh drugih jezikih, celo v hrvaščini, srbščini, slovaščini, češčini, poljščini in ruščini, če omenim le nekatere slovanske jezike. Tak način naj bi se ohranil tudi v svojilnem pridevniku. (Že zdaj je v pravopisu mogoče brati Breznik-Ramovš (§ 503), v Breznik-Ramovšu (§ 415) in Breznik-Ramovšev (§ 504, v slovarju).) Z eksplicitnim nerazlikovanjem med Jean-Paul (Sartre), Saltikov-Ščedrin, Toulouse-Lautrec in Saint-Simon (ter Jean-Paul, ki ga v pravopisnem slovarju ni) sestavljalci in popravljalci pravopisa 2001 priznavajo, da je bila uvedba domisleka z nestičnim vezajem (pred njim je bil še t. i. vezajni pomišljaj) leta 1990, ki naj bi naredila red, pravzaprav zabloda in avantura, ki je povzročila zmedo, te pa se ni bilo mogoče otresti niti v vseh do zdaj pregledanih izdajah. Kljub opozorilom na nelogičnosti (npr. v Slavi 1993/94, št. 2, str. 120--122) tudi v zadnjem pravopisu ostajajo celo iste (s stališča pravopisnih naukov) napake, recimo Irena Orel-Pogačnik (str. VI) in Ch. Shigemori-Bučar (str. 144) -- ali pa nam pravopis namiguje, da ve, kje da sta bili poročeni, namreč v tujini? Ostaja tudi nestično Baden - W:urttemberg (str. 198), kar je bilo narobe že v prejšnjih izdajah, v slovarju pa je stično Baden-W:urttemberg. Poleg podeželski (kar je prav) sta v slovarskem delu tudi pridevnika obsoteljski in posoteljski, kar je zelo osnovnošolska napaka: če bi bili osnovi za tvorjenje pridevnikov res obsotelj- in posotelj-, bi morale biti tudi pri drugih istovrstnih primerih osnove posavj-, posočj- in podravj- in pridevniki torej posavijski, posočijski in prekmurijski, pa so v slovarskem delu vendarle prave oblike (posavski itd.). Pridevniki iz rečnih imen s predponami po-, ob-, za- (zasavski) ipd. so tvorjeni iz prvotne imenske podstave, predpona pa se doda na koncu (torej savski > posavski). Na to sem uredniški odbor opozoril v posebnem dopisu, ko sta urednika Toporišič in Dular pred leti neustrezno zlektorirala geslovnik, ki sem ga pripravil v pravopisni komisiji, pa očitno ni nič pomagalo. Te izjemnosti pač ni mogoče zagovarjati in ne verjamem, da se jo da učiti v šoli, ker preveč odstopa od vseh drugih primerov. Napak in napačnih naukov je v Slovenskem pravopisu 2001 preveč; tu sem navedel le nekatere. Pričakoval bi, da se bo vsaj pravopis držal pravil, ki jih postavlja, pa mu zelo slabo uspeva. Veliko podatkov v njem je veljavnih, na marsikaterem mestu, kjer se hočem poučiti o ustrezni rabi, pa (še naprej, kot zadnje dobro desetletje) ostajam brez pomoči in po novem najdem tudi nerazjasnjene dvojnice, dvoumnosti in očitne napake. Zato svarim pred tem, da bi ga uporabljali (ali da bi se ga celo naučili, prim. Delo 15. nov. 2001, str. 1) nekritično, brez dvomov o njem in brez uporabe pameti, pri nesmiselnih pravilih glede nestičnega vezaja med dvema priimkoma ali imenoma pa mu sploh ne bo dobro slediti. Po izkušnjah iz preteklosti si težko predstavljam, da bo nejasnosti in nedorečenosti uredniški odbor pravopisa 2001 pojasnil ali da se bo odrekel kakemu določilu, pa naj je še tako napačno in nedosledno. Molče morda vendarle kaj sprejme (v tej izdaji ni več neokusnih pridevnikov tipa Vangoghov (§ 115), ampak van Goghov), vendar po dolgih letih in potem ko po preizkusu v slovarskem delu očitno ni šlo na stari način. Morda pa je cena pravopisa tako neznansko visoka zato, ker bo moral dobiti še seznam popravkov, ki bodo potrebni, da se ga bo na težavnih mestih sploh dalo uporabljati? Ali pa bo na popravo res treba počakati do nove, popravljene izdaje? [Peter Weiss] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 18 21:46:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Nov 2001 21:46:42 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Message-ID: <001901c17072$21de8b60$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ToniaBER na aol.com To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, November 18, 2001 3:40 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Spostovani kolegi Kar strah me je, ko berem vasa porocila o novem slovenskem pravopisu. Ojoj in prejoj! Le kdo si bo se upal pisati v slovenscini? Zato vam priporocam, da se cimprej naucite francoscine, kajti od sedemnajstega stoletja se je manj spremenila kot pa nas prljubljeni jezik od enega pravopisa do drugega. Antonija Bernard From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Mon Nov 19 12:03:33 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Mon, 19 Nov 2001 12:03:33 +0100 Subject: [SlovLit] Antika in 3. tisocletje Message-ID: <000d01c170e9$d46a1f20$024602c1@ff.unilj.si> Spoštovani bralci, Vabimo vas na posvetovanje Antika v tretjem tisočletju, ki ga bosta skupaj priredila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Institutum studiorum humanitatis (ISH). Posvetovanje bo v četrtek, 29.11., v predavalnici Inštituta za humanistične študije v Ljubljani, Breg 12. Začetek je predviden za 9h. Predvidoma bo potekalo v dveh delih: 9h - okrog 13h in 14.30 - okrog 19h. Natančen program je objavljen na spletni strani DAHŠ (www.ff.uni-lj.si/klasfilol/Dahs/posvetovanje.htm). Matjaž Babič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 20 07:30:39 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Nov 2001 07:30:39 +0100 Subject: [SlovLit] Do PS 2001 in naprej Message-ID: <004101c1718c$e00b94a0$7303f9c2@hladnik> Medtem ko Igor Kramberger čaka odgovorov na pripombe, ki jih je poslal na naslov novega slovenskega pravopisa pravopis-isj na zrc-sazu.si (le kdo je pooblaščen za ta nehvaležni posel?), pregleduje debelo knjigo naprej in si beleži: "In imam seveda tudi ze novo vprasanje -- za zdaj ga posredujem zgolj tebi, ki ga lahko razsiris po slovenisticnih jezikoslovnih in slovaropisnih krogih. Ali vsebuje SP2001 izboljsave / predelave razlag iz SSKJ? Kaj naj naredi uporabnik, ki v obeh prirocnikih najde razlicno razlago -- kje naj poisce nedvoumno pojasnilo o pomenu? Na strani 224 najdemo v tocki 1224 na koncu prvega odstavka: "Zapisi v pokoncnem oklepaju so splosne narave in ne nadomescajo pomenskih opisov v specialnih slovarjih in leksikonih." Vendar SSKJ ni specialni slovar -- in zato bi verjetno morali pojasniti razmerje med razlagami v SSKJ in SP (ce odmislim dejstvo, da smo Slovenci doslej samo nekatera podrocja pokrili s specialnimi terminoloskimi slovarji in da je prav na filozofskem s*e marsikaj odprto in nedoroceno, malce tudi zaradi narave snovi same). Primer: SP2001 hilo.. prvi del podr. zloz. |snov| hilomorfizem, hiloteizem, holozoizem Prvi in tretji primer sta v nadaljevanju predstavljena s samostojnim sestavkom, hilomorfizem brez razlage, zgolj z oznako, da gre za filozofski izraz; pri hilozoizmu pa izvemo naslednje: |veda o povezanosti zivljenjskih pojavov s snovjo| SSKJ filoz. nauk grskih filozofov, da je zivljenje lastnost materije In mimogrede: V 'Slovarcku jezikoslovnih izrazov' najdemo na str. 198 slovarski sestavek 'dvojno ime', kjer sta Smarje - Sap in Baden - Wuerttemberg napisana z nesticnim vezajem, ceprav je drugo ime tuje in bi verjetno moralo biti pisano enako kot Rimski-Korsakov (sticni vezaj), kakor so dvojna imena nemskih dezel zapisana tudi v sobotni prilogi Dela ta vikend: in vsaj Delovi lektorji imajo visoko samozavest in so znani po tem, da se drzijo SP kot klop. Morda so slovarcek sestavili, preden so razsirili tocko 428, pa so pozabili obe mesti uskladiti. Slednjic odkrijemo na koncu navodil terminolosko nenavadno stran z naslovom: 'III. Vrste tiska' (str. 231). V tem poglavju seveda ni govora o globokem, visokem ali ploskem (ofsetnem) tisku, temvec o pomenu uporabljenih *pisav*. In pisave pac locimo na linearne in s serifi; najbolj preprosto pa bi bilo, ce bi bili navedeni imeni dejansko uporabljenih pisav. Razen tega je tudi res, da so uporabljene zgolj razlicice izbranih pisav: in sicer *polkrepka* in kurzivna (italic), ne pa krepka (extra bold ali heavy, odvisno od stevila rzlicic in proizvajalca) oziroma lezeca (slanted). Ker se morda komu po mojem dosedanjem pisanju zdi, da samo kritiziram, dodajam, da mi je zelo vsec dvoje v slovarju: predstavitev zgradbe gesla na sprednjem in zadnjem knjigoveskem listu in oznacitev obmocij posameznih crk ob obrezu. Skoda samo, da niso pri predstavitvi dodane stevilke, kjer je pojasnjen pomen posameznih obmocij." [Priobčil z dovoljenjem Igorja Krambergerja mh.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 21 06:53:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Nov 2001 06:53:02 +0100 Subject: [SlovLit] 1. Univerza ali visoka strokovna šola 2. Racionalizacija 3. Poodmevanje 4. Predavanje Lingvističnega krožka ========== 1. Univerza ali visoka strokovna šola V časopisu smo te dni prebrali, da je bilo v razpravi o evropskem univerzitetnem sistemu v Portorožu (ali morda v Kopru?) največ polemike v zvezi z načrti triletnega diplomskega študija z dodatnima dvema letoma za magisterij. Nezadovoljstvo z obstoječim slovenskim študijskim sistemom pa je neženirano izrazila študentska predstavnica, ki od univerze zahteva, naj že vendar začne usposabljati diplomante za opravljanje poklica. Saj smo o tem že pisali, pa vendar še enkrat: za vse tiste oddelke na filozofski fakulteti, ki večinom proizvajajo srednješolske učitelje, bi to pomenilo, da sprejmejo programe pedagoške fakultete. Postavlja se tudi vprašanje, ali je takó izrazito poklicno usmerjen študij sploh združljiv s klasičnimi univerzitetnimi cilji in programi. Veliko bliže so mu namreč programi visokih strokovnih šol. Če bodo študentske želje po hitrem poklicnem usposabljanju prevladale, grozi filozofski fakulteti recesija. 2. Racionalizacija V časopisu smo lahko tudi prebrali, kako zelo lahko podjetja povečajo svojo storilnost s primerno reorganizacijo in z notranjimi rezervami. Iz lastne izkušnje lahko potrdim, da ima tudi naša filozofska fakulteta še veliko rezerv. Na primer učilnice: nedavno mi je kar 15 ur uspelo izvesti v prostorih, ki so sicer na papirju zasedeni z drugimi predavanji. Domnevam, da bi se takih neizkoriščenih prostorov našlo na FF še nekaj. Sicer pa: ali nam je kdo ukazal, naj delamo red? Ali red sploh hočemo? 3. Poodmevanje Z zamudo dajemo priznanje Petru Svetini za udeležbo na štartu pohoda iz Litije do Čateža; glede na naše nadaljnje tavanje in upoštevajoč Petrove težave s hrbtenjačo je dodatnega priznanja vredna njegova odločitev za predčasno vrnitev v civilizacijo in požrtvovalno spremljanje usode pohodnikov po mobiju. 4. Predavanje Lingvističnega krožka Sonja Pečjak, Kako lahko znanje psihologije branja pomaga jezikoslovcu. Ponedeljek 26. nov. ob 17.30 v # 526 na FF v Ljubljani. Vabljeni. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 21 19:17:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Nov 2001 19:17:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_=C8etvero_reči Message-ID: <002901c172b8$d3137060$2903f9c2@hladnik> > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: slovlit > Sent: Wednesday, November 21, 2001 6:53 AM > Subject: [SlovLit] Četvero reči > > magisterij. Nezadovoljstvo z obstoječim slovenskim študijskim sistemom pa > je > > neženirano izrazila študentska predstavnica, ki od univerze zahteva, naj > že > > vendar začne usposabljati diplomante za opravljanje poklica. Saj smo o tem > > že pisali, pa vendar še enkrat: za vse tiste oddelke na filozofski > > fakulteti, ki večinom proizvajajo srednješolske učitelje, bi to pomenilo, > da > > sprejmejo programe pedagoške fakultete. Postavlja se tudi vprašanje, ali > je > > takó izrazito poklicno usmerjen študij sploh združljiv s klasičnimi > > univerzitetnimi cilji in programi. Veliko bliže so mu namreč programi > > visokih strokovnih šol. Če bodo študentske želje po hitrem poklicnem > > usposabljanju prevladale, grozi filozofski fakulteti recesija. > > - Original Message ----- From: Boza Krakar To: Miran Hladnik Sent: Wednesday, November 21, 2001 10:45 AM Subject: Re: [SlovLit] Četvero reči > Študentkino zahtevo, naj univerza usposablja za opravljanje poklica, razumem > malo drugače - ne kot zahtevo, naj prevzamemo programe pedagoške fakultete - > tudi tam ne opravljajo tako "konkurenčno" te funkcije, kar včasih celo > beremo v kakšni kritični literaturi - ampak to zahtevo razumem kot morda > slabo artikulirano željo, naj ponuja univerza po vsebini in kakovsoti bolj > življenjsko oz. sodobno znanje, ki je podpora vsakršnemu profesionalnemu > mišljenju - pa naj bo raziskovalno, prevajalsko ali učiteljsko. Kot željo po > krepitvi t.i. višjih kategorij znanja, ki so bolj rezultat > transformacijskega kakor pa transmisijskega učenja, kažejo pa se kot uporaba > v novi situaciji in kot refleksija o koristnosti in okoliščinah rabe > določenega znanja. Podobno o tem razmišlajo tudi študenti na našem oddelku - > gl. samoevalvacijsko poročilo, str. 5 npr. > > Za slaviste (učitelje, kritike, raziskovalce....) to npr. pomeni ne le > metaznanje o literaturi, zgodovini in metodah raziskovanja, ampak tudi > znanje branja literature, sistematičen trening medbesedilne izkušenosti in > rabe instrumentarija (ob uporabi različnih metod), torej tudi "praktično" > literarno znanje (tega se, kot pravijo teorije in naše izkušnje, študent ne > more naučiti sam).Pomeni tudi ne le poslušati in reproducirati terminološko > zahtevne teorije o jezikovni rabi, ampak jezik dejansko tudi kakovostno > uporabljati - pisno, govorno, lektorsko, redaktorsko, različne zvrsti v > različnih okoliščinah.Koliko je oblik študija, ki dajejo tako znanje? In > kako so izkoriščene? Kako bo študent to uporabil pri lastnem delu? (O tem > tudi samoevalvacijsko poročilo, str.9) - Če pogledamo rezultate raziskave M. > Pezdirc Bartol, ki pravi, da v 4. letniku študentje ne berejo bolje kot v > prvem (ne opazijo več literarnosti), se ta moja domneva potrdi.- Podpisana > sem bila nekoč na nekem usposabljanju za literarno branje v Nottinghamu, > kjer nam je priznani profesor literature nastavljal vse mogoče bralne zanke, > in udeležencem - univezitetnim učiteljem z vsega sveta - ni bilo nič pod > čast reševati jih, vse prej kot briljantno! > > T.i. ožje poklicno znanje (didaktično - cenjeno pri nas bolj za slovenščino > kot tuji jezik kakor za slovenščino kot materinščino!- gl. izobraževalne > prireditve Oddelka, projekte, ki jih podpira ministrstvo), ki ga najhitreje > razumemo kot usposabljanje za poklic, je seveda tudi potrebno. Vendar je le > ena od treh razsežnosti za opravljanje učiteljskega poklica - sem štejem > temeljno strokovno, splošno pedagoško in specialno didaktično znanje. Vse > tri razsežnosti so komplementarne, pri čemer je jasno, da se brez > kakovostnega temeljnega znanja profesionalci ne delajo. In tudi didaktično > znanje ni le treniranje gibalnih ali govornih "poklicnih" veščin. Je > znanje o tem, kaj naj dela učitelj, da bo učil učence misliti o določenem > predmetu. > > O vsem tem se pri nas že razmišlja in govori, npr. v Društvu za visokošolsko > didaktiko, ki ima redna srečanja in predavanja in kjer je priložnost za > pogovor o teh vprašanjih med različnimi visokošolskimi učitelji. A kaj ko > slavisti v nasprotju z medicinci, pravniki, gozdarji, germanisti... tja ne > zaidemo. > [Boža Krakar Vogel] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 09:01:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Nov 2001 09:01:31 +0100 Subject: [SlovLit] Slavisti pohajajo! Message-ID: <004901c1732b$e8f2d1a0$9b4602c1@ff.unilj.si> Metine stezice v nedeljo 25. novembra 2001: odhod izpred FF ob 8.00, iz Železnikov ob 9.00. Pridite z avtom. Cilj: Ratitovec. Pogoji: topla obleka in zimska obutev, palice. Koča je odprta. Dodatne informacije anka.polajnar@ff.uni-lj.si ali janka.sustar na ff.uni-lj.si (ki je bila svoje čase tudi kuharica v koči na Ratitovcu). Prve slike s popotovanja iz Litije do Čateža na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri25.html. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 10:17:30 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Nov 2001 10:17:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Kakovost_študija Message-ID: <005801c17336$82f977e0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 22. november 2001 8:34 Subject: Re: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Četvero reči Spostovani slovlitovci, spostovane slovlitovke! Preberite (se enkrat) prispevek kolegice Bože Krakar Vogel o študiju (slavistike, na FF, pedagoskih smeri...) pri nas! Popolnoma se strinjam z njo! Zadnji čas je že, da kakovost študija pride med prve štiri najpomembnejše reči na univerzi, fakulteti, oddelku! (Katere so že ostale tri?) In če vas zanimajo ta vprašanja, pridite kdaj na pogovore Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko. Prva priloznost bo letni zbor clanov drustva, v četrtek 29.11.2001 ob 18 uri na Pedagoški fakulteti Lj. Tema: Študij po "bolonjskih" receptih. Preberite kako publikacijo tega društva in/ali Centra za pedagoško izobraževanje FF in poglejte malo na www.uni-lj.si/kakovost ! Rad bi prebral porocilo o samoevalvaciji, o kateri/katerem govori kolegica. Ce je za interno rabo, naj bo samo za vas, rabite ga z glavo! Ce ni, ga objavite! Naj, prosim, Slovlit pokaze skrito stezico do njega. Pa zdravi ostan'te! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 23 12:43:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Nov 2001 12:43:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Samoevalvacijsko_pročilo_ Message-ID: <000901c17414$08e86360$9b4602c1@ff.unilj.si> Samoevalvacijsko pročilo FF je objavljeno na strani http://www.ff.uni-lj.si/www/splosno.html. Matjaž Babič ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: slovlit Sent: Thursday, November 22, 2001 10:17 AM Subject: [SlovLit] Ad: Kakovost študija > Rad bi prebral porocilo o samoevalvaciji, o kateri/katerem govori kolegica. > Ce je za interno rabo, naj bo samo za vas, rabite ga z glavo! Ce ni, ga > objavite! Naj, prosim, Slovlit pokaze skrito stezico do njega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 26 08:47:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Nov 2001 08:47:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Metine_stezice_poročilo Message-ID: <002601c1764e$9e22ec20$9b4602c1@ff.unilj.si> Po Metinih stezicah na Ratitovec so v nedeljo zastavili svoj korak loška domačinka Anka Polajnar in selška Janka Šuštar, z ljubeznijo je z vrha pogledoval v svoje rojstne kraje pod Starim vrhom Drago Bajt, ki se je popotnikom pridružil z Marto Kocjan-Barle in njenim možem Tadejem. Študentsko čast je reševala Reno, asistentsko Alenka Žbogar, otroci so imeli predstavnico v pogumni Bjelčevičevi Emi, ženske zakonce je zastopala Hladnikova Mira, za splošni red in disciplino pa sta skrbela Aleš in Miran p. s. Neslavističnih ljudi se je v koči kar trlo (ta narod še ne bo izumrl), stregli so s čajem, žganjem, joto in ričetom, razgledi so se odpirali na vse strani in z malo domišljije smo videli celo morje. Naslednjič, smo rekli: sankanje. From klemen.pisk na siol.net Wed Nov 28 09:22:24 2001 From: klemen.pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Wed, 28 Nov 2001 09:22:24 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEabjak_trio References: <20011128061002.8A07347F81@Tink.ijs.si> Message-ID: <002601c177e5$d5225e20$4408fad5@arwenvecernica> Spoštovani! Obveščam vas, da je odslej mogoče brskati tudi po spletni strani http://www.jazzinty.com/zabjaktrio glasbene skupine Žabjak trio (Klemen Pisk, Marijan Dović, Rok Svetlič), ki je pred kratkim pri založbi Goga izdala prvo zgoščenko avtorskih jazz-šansonov Doktor piska počasni sving. Na strani lahko ob fotografijah in poslušanju mp3-jev izveste vse o tej skupini in njenem ustvarjanju. A to še ni vse! Obnovljena in predelana je tudi moja domača stran na naslovu http://www.angelfire.com/pa/pisk/poet1.html Lep pozdrav, Klemen Pisk From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 29 08:46:23 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 29 Nov 2001 08:46:23 +0100 Subject: [SlovLit] pojmi in umevanje Message-ID: Vsem dober dan, pred dnevi me je prijateljica v e-pisemcu vprasala, ce s*e zmeraj brskam po SP 2001, odpisal sem ji, da ne, ker imam prevec drugega dela. A vceraj mi je druga prijateljica poslala vprasanje in prosnjo, zaradi katerih sem ponoci znova brskal po SP 1962, SSKJ in SP 2001. Ker so bile najdbe zame dovolj presenetljive, jih posredujem v sirso vednost -- morda mi celo kdo odgovori. Ko sem takoj po izidu pravopisa napisal komentar k poglavju o 'Vrstah tiska', sem se posvetoval glede izrazja s prijateljico, ki je letos oktobra na Filozofski fakulteti zagovarjala disertacijo s temo 'zgodovinski razvoj knjizne tipografije'. Vceraj me je obvestila, da naj nje ne sprasujem vec za pojasnila o tipografskih resitvah in razlagah v SP 2001, ker se reva med njimi ne znajde najbolje. 1. Ogledala si je poglavje, ki ga v SP 1962 s*e ni, pojavilo pa se je prvic v pravilih za SP '90 in dozivelo pregled z razsiritvami za sesto izdajo v SP 2001: 'Priprava tipkanega besedila za tisk'. Uvrstitev poglavja, kako oznacimo tipkopis za stavca v tiskarni, se je zgodila v najbolj primernem trenutku -- takrat, ko so zaceli pisalni stroji izginjati. V predgovoru k svoji magistrski nalogi sem leta 1990 zapisal, da sem jo natipkal s svojim malce cudeznim pisalnim strojem; v predgovoru k disertaciji pa sem leta 1993 zapisal, da si ne predstavljam vec, kako bi jo napisal brez racunalnika. Kar lepo potrjuje dejstvo, da pravopis neizogibno konservira malce preteklo stanje. Prijateljico je v tem poglavju (tocka 1137 na straneh 209 in 210) zbodla preglednica za oznacevanje, v kateri najdemo 'petit' in 'manjsi petit'. Zanjo je pac petit natancno dolocen velikost crk (pisave), zato ne ve, kaj bi bil 'manjsi petit'. 'Petit' je 8 pik, 'manjsi petit' bi torej lahko pomenilo: kolonel, nonpareille, perl (7, 6, 5 pik). SSKJ namrec 'petit' razlozi izjemno zanimivo: "tiskarska crka, po velikosti med kolonelom in borgisom". Vendar mislim, da je treba celoto razumeti povsem drugace -- kot trcenje dveh izkustev. Odstavek pred tabelco je namrec zgovoren. V njem se med dvem pomisljajema pojavi sintagma 'program za tiskalnik'. In res je bil prvo nadomestilo za pisalni stroj pred uveljavitvijo osebnih racunalnikov 'IBM Composer', pisalni stroj za krmiljenje izpisa, shranjenega na magnetnih karticah. Dvomim pa, da so sestavljalci SP 2001 sedeli pred teletype terminali, ko so vnasali gradivo z listicev v racunalnik -- Jakopinovi sedanji programi tega pac ne predvidevajo vec kot orodje (hardware). Zato sem preprican, da je s 'petit' in 'manjsi' petit' misljeno dejstvo, da urejevalniki avtomaticno prilagajajo velikost crk in vrstice v opombah glede na osnovno besedilo -- gre za privzete vrednosti, o katerih uporabniki niti ne razmisljajo. Nekoc, v casih, ko moja prijateljica zaradi svoje mladosti s*e ni pisala, smo pac s 'petit' in 'kompres' ozacevali v tipkopisu tiste dele besedila, ki naj bi bili postavljeni z manjsimi crkami in bolj zbitimi vrsticami. 2. V povsem drugo smer razmisljanja me je prijateljica spravila z vprasanjem, kaj pomeni okrajsava 'neobc*'. Tocka 3 na straneh XII--XV vsebuje v abecednem zaporedju 'Krajsave in slovarske oznake', kjer izvemo, da 'neobc*' pomeni 'knjizno neobcevalno': obstaja torej jezikovna prvina, ki je ne uporabljamo za sporazumevanje (obcevanje), kar je sicer primarna funkcija jezika. No, *nekatere* krajsave so razlozene s*e na enem mestu v pravilih -- skoda, da niso nekako oznacene v tej splosni preglednici: v tockah 1060--1066. V teh tockah krajsave niso vec razporejene po abecedi, temvec po hierarhicnem, morda celo vrednostnem zaporedju. V tocki 1060 na str. 129 izvemo: "'neobc*' -- prvina knjiznega jezika, ki je ne uporabljamo v navadnem sporocanju, ampak zivi bolj iz izrocila knjiznega jezika". Tocka 1060 je del poglavja 'Oznake za zvrsti, stil in drugo' (tocka 1059), zato sem si ogledal razlagalne tocke, v katerih je opisan knjizni jezik (tocke 1046 do 1054), vendar v njih pojma 'neobcevalen' nisem nasel. Zgolj v tocki 1047, ki je posvecena 'knjizni zborni zvrsti', sem nasel kot del povedi za podpicjem naslednje: "zive prvine zbornosti lahko spremljajo tudi prvine knjiznojezikovnega izrocila". Kar pomeni, da lahko poglavje o pripravi tipkanega besedila za tisk razumemo kot izrocilo, ki ni namenjeno obcevanju. 3. Pri mnogih geslih pa se pojavlja s*e ena krajsava 'pojm.', ki pomeni 'pojmovno', kar je nenavaden izraz, ki bi lahko pomenil 'kategorijo' ali 'terminus technicus' ali pa tudi karkoli tretjega. Znova sem pregledal poglavje 'Oznake za zvrsti, stil in drugo' -- in to dvakrat, da ne bi krajsave spregledal, ko niso abecedno razporejene --, vendar brez haska. Zato pa sem nasel nekaj drugega. Na strani 128 v uvodu k pojasnitvi oznak najdemo naslednje pojasnilo: "Sopomenke (sinonimi) brez oklepaja, dodane posameznim besedam, [...], nakazujejo nevtralno ali navadnejso moznost, ce pa je sopomenka v oklepaju, kaze samo enakovredno ali manj navadno domaco vzporednico prevzeti besedi". Kadar naletim na krajsavo 'neobc*' in je geselski besedi dodana sopomenka brez oklepaja v kurzivi, se moram torej zdrzniti in vprasati, ali smem uporabiti neobcevalni izraz ali ne -- predvsem se vprasam, kaj bo na tem mestu naredil lektor, ki bo bral besedilo za menoj. Kajti krajsava 'neobc*' pomeni, da je "beseda [...] stilno ali zvrstno [...] zaznamovana". Ker je zaporedje krajsav hierarhicno in je 'neobc*' sele na cetrtem mestu, za 'privzdignjeno', 'knjizno pogovorno', in 'ljudsko', bo ta krajsava gotovo vzbudila sum pri vsakem vestnem lektorju. A kaj naj naredim v primeru, ko je geselski besedi dodana krajsava 'pojm.', ki ji prav tako sledi sopomenka brez oklepaja v kurzivi? Ali so pojmi, kategorije, termini technici kar po vrsti in samoumevno stilno zaznamovani? SP 1962 je zapisal: kurziva -- lezeca, posevna, nagnjena pisava (te tri besede so v kurzivi, kar pomeni po navodilih na strani 6: razlago) SP 2001 ima zapisano: kurziva pojm. lezeci tisk, lezeca pisava (ti dve dvojici sta v kurzivi, ki ima v tem pravopisu poseben pomen, strozji kot v SP 1962) Kar je najbolj zabavno, pa je, da so v svincenih casih tiskarstva poznali *tri* slovenske izraze za kurzivo, v racunalniski dobi pa poznajo samo enega, ceprav bi lahko razlikovali lezeco pisavo (italic) in nagnjeno pisavo (slanted), ki bi bili obe zajeti s pojmom 'kurziva', kar bi tudi upravicevalo krajsavo 'pojm.' -- in bilo v skladu s tehnicnimi zmoznostmi in (tudi tipografskim barbarstvom). Vendar se zdi, da so pri pripravi pravopisnega slovarja sodelovali ljudje, ki o nekaterih stvareh pac nimajo razciscenih pojmov -- pri SSKJ je bil vsaj dodan seznam terminoloskih svetovalcev, ki ga pri SP 2001 pogresam. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 29 08:49:59 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 29 Nov 2001 08:49:59 +0100 Subject: [SlovLit] odgovor Message-ID: Zgolj v vednost ***** Date: Thu, 29 Nov 2001 07:35:41 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Obvestilo To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spostovani, zahvaljujemo se Vam za Vasa vprasanja in se opravicujemo za zamudo pri odgovoru. Posredovali smo jih uredniskemu odboru pravopisne komisije, ki se bo sestala v decembru. Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ***** Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 30 08:53:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Nov 2001 08:53:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaj_za_iskanje_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <003201c17974$56e37900$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: Mreznik mailing lista Sent: 30. november 2001 8:16 Subject: Tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih > Pozdravljeni ! > > V ponedeljek, 10. decembra ob 12.30 uri prirejamo brezplačni tečaj za > iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku > za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v > računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev > informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. > > Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z > informacijsko ponudbo NUK, da se lahko udeležijo tečaja. > > Prijave zbira g. Srečko Bončina na elektronskem naslovu > srecko.boncina na nuk.uni-lj.si, tel 2001 197 do zasedbe prostih mest. > > Lep pozdrav, > Gorazd Vodeb > > Gorazd Vodeb > Narodna in univerzitetna knjižnica > Informacijski in referalni center > Turjaška 1, pp 259 > 1000 Ljubljana > tel (01) 200 11 98 fax (01) 42 55 007 > e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si > > From kramberger na uni-mb.si Sun Dec 2 15:29:49 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 2 Dec 2001 15:29:49 +0100 Subject: [SlovLit] predlog Message-ID: Spotovani, zaceli smo uporabljati SP 2001 in zaceli dvomiti v njegovo uporabnost, ker smo vsi naleteli na svojo mnozico nedoslednosti in nedorecenosti. Za izhod iz te nesrecne situacije, ki naj tudi olajsa komunikacijo med avtorji, uredniki in lektorji, predlagam naslednje: 0. Uvod Insitut za slovenski jezik naj oblikuje posebno spletno stran z naslednjo clenitvijo: -- odgovori na pogosta vprasanja, -- sprejeti popravki nedoslednosti in dvoumnosti, -- pobude za popravke in / ali spremembe z argumentacijo, -- konkordanca ostevilcenja tock med 1. in 6. izdajo pravil, -- opozorila na (bistvene) razlike med SP 1962, SSKJ in SP 2001, -- pregled vseh srednjesolskih ucbenikov in prirocnikov, ki tvorijo korpus predpostavljenega znanja; -- ... 1. Utemeljitev Odprtost za pobude in sprotno objavljanje odgovorov bosta zagotovila prepricljivost prirocnika in hkrati gradivo za pripravo naslednje, izboljsane izdaje. Na ta nacin se bomo tudi v najvecji mozni meri izognili temu, da bodo potencialni uporabniki pravopisa raje zamahnili z roko, ces da gre zgolj za Toporisicev evangelij (kakor je bilo zapisano na prvi strani Dela) ali spomenik, kakor pravijo mnogi drugi, namesto da bi ga uporabljali. 2. Predlogi a. Premestitve V predelani drugi izdaji naj bo tocka 24 s korekturnimi znamenji in vzorcem korigiranega besedila prestavljena k predelanemu poglavju o pripravi besedila (zdaj tocka 1136 -- Dodatek): tako se bomo tudi izognili razlicnemu pomenu za iste oznake. To poglavje naj bo predelano in razsirjeno v skladu s prevladujoco sodobno tehnologijo, uporabljano pri pisanju in oblikovanju besedil. Razsiriti je treba zlasti odlomek o navajanju literature, kjer niso razlikovane objave v reviji in v zborniku; sploh pa niso vkljuceni primeri navajanja elektronskih virov (glej Joseph Gibaldi, MLA Handbook for Writers of Research Papers. Fifth Edition. New York 1999). Ob tem je treba poudariti, da predlagana oblika navajanja literature pride v postev v humanistiki, medtem ko so na drugih podrocjih, zlasti v naravoslovju, v rabi nekoliko drugacne oblike -- nekatere revije zahtevajo posebej prilagojen format bibliografskega opisa (prim. formate, ki so del programa EndNote Plus, ali navodila zdruzenj AMS in APA). Na konec pravopisa bi bilo smiselno v pravi Dodatek prestaviti: navodila za pisanje, navodila za transliteracije iz tujih pisav, alfabetov in jezikov in stvarno kazalo (gre za naslednje strani v pravilih: 7--8, 135--196, 209--210 in 233--270). Analiticno kazalo (sedanje str. 271--301) pa na zacetek, *pred* pravila. Tako bi dobila pravila preglednejsi obseg in bi bile razlicne prvine prirocnika bolj smiselno razporejene znotraj knjige (med platnicami). Prav tako bi bilo smiselno slovaropisna pojasnila postaviti na zacetek slovarja, torej jih lociti s praznim listom od pravil -- in oznaciti s crno crto na obrezu v vsej visini strani. Ugotoviti bi tudi veljalo, v koliksni meri se pravila in pojasnila prekrivajo in bi veljalo nekatere stvari iz pojasnil prestaviti na ustrezno mesto v pravilih. Slovarcek jezikoslovnih izrazov bi bil v tem primeru logicni zakljucek pravil. b. Razsiritve V tocki 1141 na strani 211 je zapisano, da so "[v]se enote [...] nekako iz obzorja absolventa srednjih sol in nekoliko cez". Ta 'nekoliko cez' se verjetno veze na nekatere prirocnike, nastete pred tem v isti tocki, ki veljajo za specializirane leksikone in slovarje. Predlagam, da se zadeva razsiri in da se vkljuci v seznam tudi vse srednjesolske prirocnike in ucbenike, kolikor so bili uporabljeni (ali pa jih je smiselno uporabiti). Nisem primerjal nastetih leksikonov in slovarjev, a domnevam, da se razlage izrazov med njimi razlikujejo, saj sem ze med SSKJ in SP 2001 odkril nekaj zelo razlicnih razlag pomenov. Za avtorje slovarja to verjetno pomeni precejsnjo zadrego. Toda na to problematiko lahko gledamo tudi drugace: kam se govorec najprej obrne po pomoc, po pojasnilo, kaj pricakuje od razlicnih prirocnikov (pravopisa, slovarja, leksikona, enciklopedije). Ali isce v pravopisu pomensko razlago ali predvsem pravopisno oporo? Oznaka 'pojmovno', pojasnila med navpicnimi crtami in stilno ali zvrstno nevtralni ali nezaznamovani sinonimi so tri ravni, za katere se mi zdi, da niso najbolj jasno razmejene -- in da bi jih lahko bilo manj, ce bi uporabnike nedvoumno in v sirsem obsegu napotili drugam. Z drugimi besedami: pri pravilih *ne bi smeli* postaviti v manjsem tisku tistega, kar je posebnost, kar je treba pomniti. Saj prav zaradi tistega sploh sezemo po pravopisu. In slovarski del pravopisa mora temeljiti prav na besediscu, ki se veze na vsa ta odstopanja, zabelezena pod 'pomni', ker nam prihrani ugibanje, kako naj po zgledu ravnamo z besedo, ki jo zelimo uporabiti. S*e zlasti to velja za izbor krajevnih in osebnih imen. Pravopis mora predvsem vkljuciti v slovar tiste besede, ki povzrocajo tezave pri pisanju, v manjsi meri pa tudi pri pravorecju. Razlaga naj bo vkljucena samo, kadar gre za novost ali spremenjeno razlago glede na SP 1962 in SSKJ. Prav tako bi veljalo navesti, kateri prirocnik je bil odlocilen za upostevanje v primeru razlicnih razlag -- kar se verjetno razlikuje od podrocja do podrocja. Ko gre za stilne in zvrstne oznake in za navajanje sinonimov, bi moralo biti v pojasnilih k slovarskemu delu navedeno, kdaj sme v besedilo posegati lektor, kdaj pa samo recenzent in urednik v dogovoru z avtorjem. Primer V SP 1962 je 'tipograf' = tiskar, v SSKJ je postal knjigotiskar, kar je tudi v SP 2001. Morda je res mogoce izenaciti tiskarja in tipografa, ce obvladamo italijanscino (kar najbrz velja za velik del ljudi na Primorskem). Biografije oseb, kakrsne so bili, denimo, Aldus, Bodoni, Baskerville, Walbaum in Tschichold, bi pokazalee, da gre za veliko pestrost in da so pri teh osebah vcasih bolj razlikovane, vcasih pa manj naslednje vrste delovanja: oblikovalec in izdelovalec pisave, stavec, tiskar, pa tudi urednik in zaloznik. Nekateri pa so se v zgodovino trajno zapisali predvsem kot oblikovalci pisav (= tipografi v sodobnem pomenu). Za nekoga, ki se s tipografijo ukvarja kot racunalnicar in ki ne pozna zgodovine tiskarstva pred pojavitvijo namiznega zaloznistva, pa je zgodba povem drugacna -- in tudi pomen besede tipograf. Prijateljica, ki je obranila doktorsko disertacijo na temo knjizne tipografije, ni in noce biti tiskar ali knjigotiskar. Prijateljice, pri katerih desetletja kupujem knjige, pa nocejo biti 'knjigarnarice', temvec kvecjemu* 'knjigarke' ali *'knjigarnarke'. Ko se spomnim na prevode v slikanici Moj prvi slovar, pomislim, da je morda za nekatere resitve bolj odgovoren Janko Moder kot Joze Toporisic. 3. Popravki a. V tocki 3 je treba, denimo s kurzivo ali z navedbo stevilke tocke, oznaciti tiste krajsave, ki so v pravilih ali pojasnilih posebej razlozene. b. V tockah 14 ali 15 bi veljalo omeniti tudi narekovaje; predvsem pa uskladiti primere z narekovaji v tockah 459 do 467 -- domnevam, da gre za napako pri primeru v tocki 467. c. Stetje tock, ki ga ne moremo primerjati ne s pravnim stetjem paragrafov ne z logiko v navodilih pri SSKJ, je treba popraviti in narediti uporabno (dober zgled glede na obseg in za vecjo uporabnost stvarnega kazala bi lahko bila oblika stetja, kakrsno najdemo v The Chicago Manual of Style). d. Vrsto nedoslednosti sem nastel ze v svojih prejsnjih zapisih; nekatere pa so omenili drugi uporabniki. Tako, 'utripac' [to je s*e ne povsem uveljavljena slovenska ustreznica za prevzeto besedo: kurzor] mi kaze, da je to sporocilo ze dovolj dolgo -- zato samo s*e en, retoricno obvezen del: 4. Sklep Toporisic v intervjujih vehementno odpravlja vse vrste kritikov. Upam, da me dobrohotni bralci ne bodo uvrstili v nobeno kategorijo iz njegovega seznama neupravicenih kritikov. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Tue Dec 4 14:20:39 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 4 Dec 2001 14:20:39 +0100 Subject: [SlovLit] Kolokvij Antika in 3.tisocletje Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772754C95@ffs1.ff.uni-lj.si> Spoštovani sodelavci diskusijske skupine, Pošiljam vam poročilo o posvetovanju antika in 3. tisočletje, ki ga je napisala organizatorica Maja sunčič, podiplomska študentka na ISH. KOLOKVIJ ANTIKA IN 3. TISOČLETJE, Ljubljana, 29. novembra 2001 ANTIKA KOT TEŽAVNA LJUBEZEN Dediščina antičnih študij je doživela dolgo tradicijo ideoloških manipulacij tako levih kot desnih totalitarizmov. Slovenija je v zadnjih desetih letih po osamosvojitvi sprejela zahodni kapitalizem, kjer je od padca berlinskega zidu leta 1989 prevladujoča ideologija potrošništvo. S pohodom globalizacije v 90. letih 20. stoletja se identiteta določa s pomočjo gesla "kupujem, torej sem", kjer se prebivalci Slovenije v obnorelosti od potrošništva lahko merimo z najrazvitejšimi državami. V takšnih razmerah se zdi ljubezen do antike težavna, saj razen priročne simbolne dodane vrednosti avtoritete ali magičnosti imena ne more več uspešno služiti novi ideologiji instantne gratifikacije in takojšnjega materialnega dobička. Organizacije kolokvija sem se lotila, da bi ugotovila, kakšno mnenje imajo o vedi in samih sebi raziskovalci antike v Sloveniji, saj se večina razprav suče okoli pomanjkanja denarja. Zato sem povabljenim predavateljem predlagala, naj svoje raziskovalno področje predstavijo v kontekstu sodobnega časa in prostora. Takšen pristop se mi je zdel produktiven in privlačen za širok spekter strokovanjakov za antiko. Kljub domnevam, da je preučevanje antike stvar preteklosti, je srečanje strokovnjakov za privabilo veliko število poslušalcev. Kolokvija so se udeležili tudi ugledni gostje, kot so akademik dr. Primož Simoniti s klasične filologije, dr. Vladimir Simič s pravne fakultete, dr. Slobodan Čače z Univerze v Zadru, dr. Bojan Djurič z arheologije, dr. Stanko Kokole, dr. Lev Kreft s sociologije, dr. Nada Pagon, urednica Studie humanitatis, dr. Katja Škrubej s pravne fakultete, dr. Milan Lovenjak z arheologije ter študentje, magistranti, doktoranti in mladi raziskovalci z različnih študijskih smeri. Ker strokovnjaki za antiko kljub visoki izobrazbi in strokovni usposobljenosti v sodobnem svetu predstavljamo marginalno skupino, si tega dejstva ni nujno razlagati kot negativnega ali pesimističnega. Ljubezen do antike je namreč na kolokviju združila strokovnjake, ki se v primeru bolj izrazite vloge antike v sodobni družbi verjetno ne bi srečali. Kot so pokazali seminarji predavateljev, marginalizacija spodbuja k vedno novem izpraševanju in preverjanju zastavljenih ciljev in metod ter odpira nekatere možnosti raziskovanja, ki doslej še niso bile dovolj izkoriščene. Poglejmo si teme, ki so bile predstavljene na kolokviju. Dr. Svetlana Slapšak, ki je s predavanjem "Težavna dediščina ali študij antike kot tekoče zrcalo: o lahkotnih primerjavah, avtonomnosti vede in bastardni epistemologiji" odprla kolokvij, je sebi in poslušalcem postavila vprašanje o položaju antičnih ved. Ali lahko sprejmemo model interpretacije, v katerem antika predstavlja tekoče zrcalo sodobnega človeka in ali je bastardna epistemologija odgovor na vulgarizacijo antike v popularni kulturi? Svetlana Slapšak je predlagala nomadizem kot epistemološki model, saj danes tradicionalna zavezanost eni teoriji in eni disciplini ne more več nuditi zadovoljivih odgovorov. Dr. Matjaž Babič je predstavil temo "Razvozlava linearja B in klasične študije nove dobe, kjer je poudaril, da je študente in raziskovalce izredno težko navdušiti nad mikenologijo, nad katero se je tudi sam težko navdušil, saj je daleč od lepih in vzvišenih mislih, s katerimi se mnogokrat želimo identificirati tisti, ki se ukvarjamo z antiko. Za razliko od egiptologije, kjer se strokovnjak ravno tako sooča s težavno pisavo, mikenščina ni nikoli dosegla mističnega statusa in mesta v miselnih predstavah splošne javnosti, kar lahko spremljamo npr. v poljudnih oddajah na televizijah National Geographic ali Discovery Channel. Dr. Marjeta Šašel Kos je v temi "Zlatorog in volkulja" predstavila svoje poglede na mesto in bodočnost antike v sodobnem svetu, kjer je še posebej poudarila pomen kvalitetnega raziskovalnega dela in sprotnega objavljanja v znanstveni periodiki, katalogiziranja rimskih najdb na slovenskih tleh in čimboljšega ažuriranja knjižničnega gradiva, ki predstavlja ključno sredstvo za komuniciranje v znanstveni skupnosti. Dr. Božidar Slapšak je v temi "Antične krajine 3. tisočletja" predstavil svoje poglede in izpostavil ključne razlike med antičnimi krajinami 2. in 3. tisočletja ter pokazal možnosti uporabe novih tehnologij v arheologiji. Martin Žužek je v svoji temi "So določeni vzorci manipulacije z antično kulturo epistemološka kostanta ne glede na čas, kulturo in institucijo?" izpostavil zanimive poglede, v katerih je poskušal pokazati, da manipulacija z antiko ni novodobna iznajdba in da se z njo soočamo že od nekdaj. Namesto nostalgije je predlagal natančno analizo manipulacij in morebitno ugotavljanje ponavljajočih se vzorcev. Popoldanski del je odprl dr. Marko Marinčič s temo "Interpretacija antične poezije: historicizem, intertekstualnost in njihove meje", kjer je predstavil v bistvu radikalno obraten pogled kot Svetlana Slapšak, saj je zavrnil teoretizacijo in pozval k izhajanju iz antičnega besedila, namesto da bi se zgubljali med neštetimi sekundarnimi viri. Kljub temu da po njegovem mnenju klasični filolog kot figura 19. stoletja ne obstaja več, pa ravno tako ne sprejema postmodernističnega mešanja različnih metod in teorij, ki ga Svetlana Slapšak imenuje bastardna epistemologija. Najbolj živahnega odziva je bila deležna tema "Antika pred izginotjem" ("Antika pred nestankom"), ki jo je predstavil dr. Dubravko Škiljan. Nanizal je dejstva, ki kažejo, da je preučevanje antike v stagnaciji in da je vedno manj tistih, ki posedujejo konkretno znanje o antiki. Ker je antika v predstavitvah in v zavesti sodobnega človeka le še izkrivljeni odsev tistega, kar si pod antiko predstavljamo strokovanjaki, je po njegovem mnenju antika obsojena na izginotje. Tako lahko na internetu pod geslom "Cezar" najdemo hkrati Gaja Julija Cezarja, priljubljeno znamko pasje hrane z istim imenom ali vinjak Cezar. Potrošnik mnogokrat več ne bo vedel, kateri Cezar je "pravi", ampak se bo odločil za tistega, ki mu bolj ugaja. Predavanju je sledila burna debata, v kateri so vsi po vrsti izražali svoj vtis, da so prve tri minute predavanja mislili, da predavatelj nikakor ne more misliti resno. Dr. Babič je izrazil prepričanje, da nikakor ne more verjeti v tako pesimistično napoved, saj v svoje delo, saj je med drugim glavni urednik revije Keria in predsednik Društva za antične in humanistične študije Slovenije, vlaga ogromno ljubezni in energije. Če bi namreč verjel pesimističnim projekcijam, bi se svojemu delu moral odpovedati. Podobne ugovore so izrazili tudi urednica Studie humanitatis Nada Pagon, študentje oddelka za klasično filologijo Aleš Maver, Jera Ivanc in David Movrin ter drugi poslušalci Mag. Matej Hriberšek je v temi "Slovaropisje klasičnih jezikov v 3. tisočletju: dosedanji dosežki in perspektiva" predstavil izredno pomembno področje antičnih študijev, ki ima ključno vlogo v pedagoškem procesu in pri prevajalskem delu. Slovaropisje predstavlja pomemben in dolgotrajen projekt, ki zaradi svoje obsežnosti zahteva tudi velika finančna sredstva. Kljub temu je za slovenske antične študije izvedba projektov ključnega pomena, saj doslej še ne posedujemo slovarskega korpusa, ki bi bil primerljiv z slovarji v velikih svetovnih jezikih. Maja Sunčič je v temi "Antika v imaginariju, imaginarij antike" predstavila medijske predstavitve in uporabe antičnih imen in simbolov. Čeprav v slovenskem medijskem prostoru ne zasledimo tako barvitih in komercialnih uporab kot v razvitih zahodnih državah, so slovenski primeri izredno zanimivi. Osredotočila se je predvsem na primere, kjer lahko opazujemo pomanjkljivo znanje avtorjev novinarskih ali reklamih besedil, ki pri poznavalcih izzivajo salve smeha, saj je učinek uporabe antičnega znaka pogosto nasproten od zaželjenega in pričakovanega. Takšne zmote nimajo večjega odmeva, saj jih potrošniki in avtorji ne zaznavajo, vendar predstavljajo koristno sredstvo za ugotavljanje predstave o antiki v imaginariju. Kolokvij se je zaključil v nadvse optimističnem vzdušju in v upanju, da srečanje obeta nadaljnje sodelovanje in iskanje odgovorov na vprašanja, ki so se izoblikovala na srečanju. Organiziranje strokovne skupnosti pa hkrati odpira možnosti za predstavitev širši javnosti, kjer so ključnega pomena konstanto delovanje in pojavljanje v javnosti. Slednje sicer ne zagotavlja premika z obrobja proti središču, vendar upočasnjuje še hitrejšo marginalizacijo, zato upamo, da bo naslednje strokovno srečanje v bližnji prihodnosti. Maja Sunčič ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.F-Secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 5 07:42:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Dec 2001 07:42:28 +0100 Subject: [SlovLit] ... v sliki in besedi Message-ID: <000701c17d58$020a2d60$444602c1@ff.unilj.si> Slike z Metinih stezic po Ratitovcu so na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri25.html. Povabiti sem sicer pozabil, pa naj zadošča poročilo. Na Prešernov r. d. sva z Janijem Kovačičem nastopila v KUD-u France Prešeren. On s kvartetom France in prostopoprešernovimi, jaz s šolsko uro, naslovljeno Kako Je Prešeren Žemljo Pojedel. Publika ni pobegnila. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Thu Dec 6 10:42:24 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Thu, 6 Dec 2001 10:42:24 +0100 Subject: [SlovLit] Dve predavanji Message-ID: <001901c17e3a$4f55a3a0$024602c1@ff.unilj.si> Spoštovani člani diskusijske skupine Slovlit, Sporočamo, da bosta v decembru dve nikakor ne nezanimivi predavanji: 1.) v SREDO, 12. 12. ob 18h, bo imela dr. KATJA ŠKRUBEJ, asistentka na Katedri za pravnozgodovinske znanosti Pravne fakultete v Ljubljani, predavanje z naslovom Pravotvornost najstarejših prednikov Slovencev in njihova zapušcina danes. PRAVOTVORNOST NAJSTAREJŠIH PREDNIKOV SLOVENCEV IN NJIHOVA ZAPUŠČINA DANES Predavateljica bo v prvem delu predavanja predstavila bistvene ugotovitve svoje disertacije z naslovom Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah (poskus rekonstrukcije na podlagi jezikovnega gradiva), v drugem pa bo izpostavila nekaj izhodisc za razpravo. Predavanje je organizirano v okviru Svobodne katedre in bo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2 (vijolična predavalnica). 2.) v TOREK, 18. 12., ob 18h bo imel akademik dr. PRIMOŽ SIMONITI predavanje z naslovom LATINSKA LIRIKA SREDNJEGA VEKA Predavanje bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Prisrčno vabljeni na obe predavanji. Matjaž Babič From nusa.mastnak na guest.arnes.si Mon Dec 10 17:57:45 2001 From: nusa.mastnak na guest.arnes.si (= Nuša_Mastnak?=) Date: Mon, 10 Dec 2001 17:57:45 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <001501c1819b$e2870ce0$03000004@pleiades> LEKTORSKO DRUSTVO SLOVENIJE sporoca, da bo akademik prof. Joze Toporisic v sredo, 12. decembra 2001, ob 17. uri v prostorih Drustva slovenskih pisateljev (Tomsiceva ulica 12) predstavil Slovenski pravopis 2001. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 11 11:48:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 11 Dec 2001 11:48:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Nekaj_povezav_potem_pa_še_dve_vabili Message-ID: <004701c18231$71d24aa0$0c03f9c2@hladnik> Najprej povezave ... Http://www.borut.com -- povezave na besedila slovanskih literatur. Http://www.acm.org/ubiquity/ -- Ubiquity, e-časopis in e-forum o računalništvu in družbi. Ljubosumnostna čustva vzbujajo preprosto, jasno, izčrpno in lepo urejene informacije o mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani 2003, ki so jih postavili na splet ameriški slavisti: http://www.fas.harvard.edu/~slavic/acs/. Naj bodo za zgled. Povezava na informacije o Ljubljani je še prazna. ======== ... in potem še vabili. Peter Svetina bo v ponedeljek 17. 12. 2001 ob 10.30 v predavalnici # 2 na FF izvedel preizkusno predavanje z naslovom Trubarjeva katehetična verzifikacija. Monja Pust bo zagovarjala magistrsko nalogo o Govekarjevi naturalistični prozi v sredo 20. dec. 2001 ob 9.40 v istem prostoru. Na oboje vabljeni. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 16 11:35:38 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 16 Dec 2001 11:35:38 +0100 Subject: [SlovLit] Visoko odlikovanje S. Hafnerju Message-ID: <006c01c1861d$6a5c6c20$3503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Friday, December 14, 2001 4:52 PM Subject: visoko odlikovanje S. Hafnerju, Dunaj 13.12.01 Miran, kratko poročam o slavnosti v dvorani Oratorium dunajske nacionalne knjižnice, kjer je veleposlanik Republike Slovenije izročil visoko državno odlikovanje ak. dr. Stanislavu Hafnerju, starosti avstrijskih slavistov prav na njegov 85. rojstni dan.Ob glasbenem programu in ob navzočnosti predstavnikov graške, celovške, dunajske in ljubljanske univerze ter predsednika SAZU, dr. F. Bernika, ob kolegih, prijateljih in mnogih uglednih slovenskih in avstrijskih osebnostih sta o slavljencu spregovorila dr. Neweklowsky /Dunaj/ in dr. Eisman /Gradec/, na izrecno povabilo slovenskega veleposlanika g. Vajgla pa tudi podpisani, kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter v imenu slovenskih slavistov. Uglednega profesorja in zavednega Slovenca je priznanje razveselilo; tople besede in vzdušje spoštovanja in naklonjenosti pa ga je ganilo. Izrečene so bile tudi besede o sodelovanju slovenistov in slavistov: poudaril sem, da se v samostojni Sloveniji zavzemamo za enakopravno in recipročno sodelovanje z vsemi univerzami, zlasti s tistimi v državah, v katerih živijo pripadniki našega naroda, in da smo pripravljeni takšno sodelovanje ohranjati in razvijati tudi z dunajsko univerzo, kjer so delovali tudi številni slovenski znanstveniki in slavisti ter tako izdatno prispevali v svetovno zakladnico znanosti in kulture. Sicer pa je bilo v četrtek na Dunaju res lepo biti Slovenec. Pozdrav Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 17 07:07:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Dec 2001 07:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Mateja_in_Andrej_Bartol_iz_Pariza_poročata Message-ID: <001401c186c1$0ca785c0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: mateja&andrej bartol To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 16. december 2001 22:45 Subject: Prispevek za slovlit V soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra, sva bila v Toursu, to je mesto 250 km južno od Pariza, tam je potekal dvodnevni festival jezikov in kultur sveta, na katerem sva predstavljala Slovenijo in slovenski jezik. Slovenija se je na tem festivalu predstavila šestič. Festival poteka v dvorani kongresnega centra Vinci (Leonardo je namreč nedaleč stran, v Amboisu, preživel zadnja leta in je tam tudi pokopan), in sicer se približno 70 jezikov in kultur predstavlja na stojnicah z različnimi prospekti, spominki, tipično hrano, knjigami, ves dan pa vzporedno potekajo tudi predavanja o posameznih deželah in tudi jezikovne delavnice. Zanimivo je, da se festivala ne udeležujejo samo t.i. veliki jeziki, ampak tudi npr. kreolščina, kurdščina, romščina, wolof ..., pa tudi esperanto, morsejeva abeceda, tam-tam ... Andrej je pripravil enourno predavanje o Sloveniji, njeni kulturi, zgodovini ..., popoldne pa še nekaj teorije o slovenskem jeziku, sama pa sem pripravila mini tečaj najosnovnejših slovenskih fraz. Festivala se udeleži najrazličnejša publika, na predavanje pa so prišli tudi nekateri profesorji s tamkajšnje univerze, pa tudi nekaj dijakov iz Lycée Balzac, ki je pobratena z Gimnazijo Poljane. Dijaki se maja odpravljajo na obisk v Slovenijo, zato so bili še posebej zagnani za učenje novih slovenskih besed. Zanimivo je tudi, da bo januarja Tours obiskal Boris Pahor (nekaj dni prej se bo mudil tudi v Parizu) in predstavil svojo knjigo Zatemnitve, ki je ravnokar izšla v francoskem prevodu (Les jours obscurs). Člani društva slovensko-francoskega prijateljstva (med njimi je velika večina Francozov) v Toursu že pridno kupujejo in berejo navedeno knjigo, da bodo lahko sodelovali v pogovoru s pisateljem. Zagnano, ni kaj. V nedeljo, 16. decembra, je v pariški Bibliotheque nationale de France potekal Salon literarnih nagrad, ki so ga organizirali >književni isti< časnika Figaro. Na salonu so se predstavili pisatelji, ki so v tem letu prejeli kakšno od literarnih nagrad, ki jih v Franciji podelijo preko 70: od najprestižnejše Prix Goncourt (okrog letošnjega nagrajenca Jean-Christopha Rufina je bila tudi največja gneča) do manj znanih. Pisatelji so svoja dela podpisovali, nagrajene knjige pa je bilo možno tudi kupiti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 19 13:20:26 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Dec 2001 13:20:26 +0100 Subject: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita Message-ID: <003101c18887$8b035b20$444602c1@ff.unilj.si> 1. Naslovi Http://www.uapress.ua.edu/authors/Glazie01.html -- Digital Poetics, The Making of E-Poetries; naslov, ki ga je priporočil Jaka Železnikar. Http://www.ulrichsweb.com -- dostop do baze 250.000 revij iz računalniškega omrežja UL. Popravek: Monja Pust bo zagovarjala magistrsko nalogo o Govekarjevem naturalizmu v četrtek 20. decembra ob 9.40 v # 5 na FF. Http://www.press.umich.edu/jep/07-02/bailey.html -- članek o elektronskem publiciranju. 2. Dva akademska mita Tole sem hotel vtakniti v 6. izdajo Praktičnega spisovnika, pa bi bila nazadnje knjiga preobsežna in še nič kaj učbeniškega značaja nista tale dva odstavka, zato ju raje dajem v prednovoletno slovlitovsko branje in komentar. Lp miran ========== Dva akademska mita Univerzitetno sceno prepoznamo po nekaterih ključnih temah, ki se vedno znova rinejo v ospredje njenih diskusij. Najbrž je prva med njimi avtonomnost. Mišljena je neodvisnost univerze od države, ideoloških in političnih interesov, pa tudi od ekonomije oz. tržnih zahtev. Univerza se rada vidi kot država znotraj države, kot rezervat, v katerem je mogoče slediti zgolj plemenitim ciljem znanstvene radovednosti in kjer veljajo posebna pravila obnašanja ter določeni privilegiji. Da gre za poseben svet, se najbolj očitno in navzven kaže pri tistih univerzah po svetu, ki so zgrajene kot kampus, kot mesto v mestu, zamejen kompleks univerzitetnih poslopij s precej samostojno upravo. Govoriti o avtonomiji univerze kot o akademskem mitu si lahko dovolimo zato, ker pri najpomembnejši stvari, financiranju, univerza nikakor ni avtonomna, ampak je odvisna od uspešnosti nacionalne ekonomije in odločitev državnih organov, kolikšen odstotek bruto produkta bodo namenili univerzi. Prave neodvisnosti ni niti na naslednji stopnji, ko se odloča o razporeditvi odobrenih denarjev. V praksi se fakultete še kako znajo prilagajati potrebam in pričakovanjem okolja in so pripravljene za dober zaslužek hitro odpovedati se temu ali onemu avtonomističnemu načelu. V vsakdanjiku posegamo univerzitetni ljudje po argumentu avtonomije najpogosteje takrat, kadar nam gre za uveljavljanje posebnosti in tradicije svoje fakultete v razmerju do univerze in kadar želimo ohraniti ali zagotoviti poseben status svoji panogi oz. fakulteti. Slovenisti se npr. sklicujemo na dejstvo, da v svetu nimamo konkurence in da smo edini strokovnjaki za slovenski jezik in literaturo, zato za nas ne morejo veljati enaka pravila kot za druge univerzitetne študije, ki se gojijo še na številnih drugih univerzah. Tudi literarnim zgodovinarjem pride prav sklicevanje na našo narodnokonstitutivno in državotvorno vlogo, ki naj ji država dá priznanje v obliki bolj širokogrudnega financiranja. Táko razumevanje univerzitetne avtonomije je seveda daleč od izvirnega. Tradicija angleške univerze se zdi manj zavezana abstraktnim načelom tešenja znanstvene radovednosti kot take in bolj povezana s socialno realnostjo okolja. Priznava svoj privilegiran status, ki ji ga je podelil vladar s koncesijo za izdajanje diplom za opravljanje nekaterih udobnih in donosnih poklicev. Od tod izvira tudi njen bolj pragmatičen odnos do študija in samoumevnost pričakovanj, da univerzitetni študij služi pridobivanju spretnosti za opravljanje poklica. Nekaj več občutka za realne potrebe družbe tudi našim literarnim študijskim programom ne bi škodovalo. Osebnostne ravni se tiče trdoživi akademski mit požrtvovalnosti akademskega učitelja. Raziskovalna strast in pedagoški eros ga tirata v samoodpovedovanje. Profesorji so predani svoji stroki in poklicnemu poslanstvu tako zelo, da zaradi tega trpi neznanstvena plat njihovega življenja: sledeč visokim moralnim načelom naj bi bili vsakdanjih rečeh nepraktični in nezainteresirani za denar in zaslužek. Radi poudarjamo, kako žrtvujemo rekreativno tretjino dnevnega časa znanosti, kako delamo preko vse mere in zanemarjamo svoje zasebno življenje na račun stroke. Čisto neprimerno se nam zdi razmišljati o samo osemurnem delavniku, namesto besede poklic uporabljamo besedo poklicanost, namesto opravljanja službenih nalog je govor o raziskovalni in pedagoški strasti. V marsičem se taka podoba učitelja pokriva s tipom donkihotskega literarnega junaka, ki nastopa sam proti umazanemu svetu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 21 07:09:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Dec 2001 07:09:05 +0100 Subject: [SlovLit] ... in dva akademska mita References: Message-ID: <002601c189e7$55219740$444602c1@ff.unilj.si> > ----- Original Message ----- > From: Osolnik Vladimir > To: 'Miran Hladnik' > Sent: 19. december 2001 16:37 > Subject: RE: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita > > > Dragi Miran, [...] > K Tvojima mitoma le vprašanje: ali ni na našem Oddelku pri najinih kolegih > tovrstno angažiranje delovna praksa večine in ne nadaljevanje namišljenega > profesorovanja? > Pozdrav Mirko > ========== ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Osolnik Vladimir Sent: 20. december 2001 7:31 Subject: Re: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita > Mirko, res je, tudi sam [...] [s svojim dnevnim tlakovanjem] > mit realiziram. Moja kritika gre v smer nenavadne > kombinacije naše trpljenjske in uživaške drže, na račun našega mazohizma: ni > nam prav, da garamo, še huje pa bi nam bilo, ko bi nam to možnost pretiravanja > odvzeli. In pa: mitologiziranje te drže po mojem prepričanju ni produktivno. [Vse > preveč spominja na manekenke ali filmske igralke, ki tudi ob vsaki priložnosti > poudarjajo, kako naporen je njihov posel. Kot da ne bi verjeli :)] > lp miran > ========== ----- Original Message ----- From: Ignac Polajnar To: Miran Hladnik Sent: 20. december 2001 14:23 Subject: RE: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita Dragi Miran, ne vem, kaj poreko tvoji kolegi na demitizacijo, ki je dobrodošla; kakor povsod, kjer se okrog človeške reve razraste mit o nenadomestljivosti, strokovnosti, predanosti, ponižnosti. Pa gre vendarle pri vsakem najprej za prostor pod soncem, kar je prav, zdravo in za prihodnost človeka nujno, pa še dobri Bog nima nič proti temu. Težava pa res nastane, če človek misli, da mora biti njegovega prostora več, kot ga je sposoben obvladovati. Edina avtonomija, ki jo doživim in kar naprej doživljam, pa je biti s tistimi, ki so mi blizu, četudi kdaj sam s seboj, in bivati s polnimi pljuči v svoji koži. Vse druge avtonomije pa so zamejene s človeško zamejenostjo in drugimi (ne)nedanostmi. In vse dobro v prazničnih dneh ter novem letu! Nace Polajnar ========== Vsem slovlitjanom veliko sreče; čisto vse pa vendar ne, ker jo mora tudi za druge še kaj ostati. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 28 20:58:46 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Dec 2001 20:58:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_simpozij_2001 Message-ID: <000001c18fdd$a45eb8a0$6703f9c2@hladnik> Kratko poročilo o jubilejnem mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobja 20, Slovenski knjižni jezik, aktualna vprašanja in zgodovinske izkušne (ob 450. letnici izida prve slovenske knjige), ki ga je priredil Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v okviru Evropskega leta jezikov v denh od 5. do 7. 12.2001 v Okrogli dvorani TR3. Slovesni začetek te 20. mednarodne znanstvene prireditve, največje znanstvene mednarodne manifestacije Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete in Oddelka za slovanske jezike in književnsoti, je vodila predsednica simpozija, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha; pozdravne besede sta nato spregovorila dekan Filozofske fakutete in predstojnik Oddelka za slvonaske jezike in književnsoti, ob prisotnosti ministrice za šolstvo in znanost, ministrice za kulturo in ministra za zunanje zadeve. Na plenarnih sejah in pri delu obeh jezikoslovnih sekcij je sodelovalo 68 znanstvenikov, od tega 37 iz tujine, s češkega, poljskega, slovaškega, iz Italije, Nizozemske, Makedonije, nemčije, Romunije, Rusije, Ukrajine, Vel. Britnije in ZDA. Predavanja so potekala v delovnem in tolerantnem vzdušju, v slovenščini, ruščini in angleščini, ob simultanem prevajanju: spremljale so jih poglobljene, živahne diskusije in koristna izmenjave mnenj, pripomb ali pojasnil. Vsi ti znanstveni prispevki bodo, kot je to uveljavljena praksa doslej, objavljeni v jubilejnem tematskem zborniku, ki je že v pripravi. Ob tem uspešnem mednarodnem simpoziju, ki je potekal na visoki znanstveni ravni, ki pomeni nujen stik s svetovnimi dogajanji na znanstvenem področju slavistike in nov korak na področju raziskovanja ter uveljavitve slovenistike in slavistike, se želim zahvaliti vsem referentom, diskutantom, sodelujočim, še posebej pa predsednici dr. Adi Vidovič Muha za izvrstno vodenje in visoko strokovno raven Simpozija, in njenim sodelavkam pri tradicionalno odlični organizaciji tega mednarodnega srečanaja. Zahvala gre tudi Filozofski fakulteti, ki nam nudi streho in omogoča delo našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, in, seveda, ministrstu za znanost in šport, ki naše programe sofinancira. Vladimir Osolnik, predstojnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 07:32:31 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 07:32:31 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] ... in dva akademska mita Message-ID: <002101c19745$15f993e0$444602c1@ff.unilj.si> Žal je zelo res, da je kritično (polemično, tudi sovražno) soočanje v humanistiki tista oblika, ki nam je bolj domača od sodelovanja. Zadnje množične kritiške akcije okoli nove literarne zgodovine (Slovenska književnost 3) so lep zgled te humanistične folklore. O njej pišem v članku Evropa in Amerika pa slovenska literarna veda (http://www.ijs.si/lit/humanist.html-l2): "Empirično literarno vedo moti staro humanistično prizadevanje, naj bi vsaka razprava predstavila popolnoma novo, svežo, drugačno interpretacijo pojavov; to je samo odmev romantičnega estetskega postulata izvirnosti, ki je naloženo literarnim besedilom, in priča o odvisnosti literarnih študij od njihovega predmeta. Nove humanistične teorije ne rastejo iz predhodnih, ampak nastajajo polemično proti predhodnim teorijam ter z novim pogledom na staro predmetnost le profilirajo eno ali drugo socialno gibanje, skupino ali šolo. Tipično humanistične definicije so zato kratke veljavnosti (Fokkema 1990). Za znanstveni pristop je bolj kot izrekanje resnic značilna empirična metoda odpravljanja napak." Tudi glede sreče imaš čisto prav. lp miran ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 04. januar 2002 12:14 Subject: Re: [SlovLit] ... in dva akademska mita > Kolega Miran, > dovoli pripombo na tvoje voščilo - > sreče je več, če jo delimo z drugimi, ne manj! > Spada k našim mitom tudi to, da pri sreči, avtonomiji in poklicnem delu > vidimo druge preveč kot nasprotnike, ne pa kot soustvarjalce, partnerje, > sodelavce? > Bogomir Mihevc > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "slovlit" > Sent: Friday, December 21, 2001 7:09 AM > Subject: Re: [SlovLit] ... in dva akademska mita [...] > > Vsem slovlitjanom veliko sreče; čisto vse pa vendar ne, ker je mora tudi > > za druge še kaj ostati. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 07:41:57 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 07:41:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <003701c19746$6768a260$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar To: Hladnik Miran Sent: 05. januar 2002 18:46 Subject: slovenščina s komunikacijo Utegne se zgoditi, da bomo v pravični akademski jezi nad vsem, kar je v našem šolstvu narobe s slovenščino, spregledali, da se nam pred nosom oz. za zaveso, mahajočo pred našimi očmi, dogajajo ne le napake najnevrednejših med slovenisti, ampak minimaliziranje njenega pomena, če že ne kar ukinjanje predmeta sploh od drugih mojstrov slovenske edukacije. Nekaj let po vsesplošni prenovi šolstva se bo namreč zgodila nova reforma poklicnega izobraževanja, ki zajema enak ali večji del slovenske mladine kakor maturitetni programi.In v tej novi reformi se pouku slovenščine obetata dve >evropski< spremembi: (pre)imenovanje predmeta, ki bo nosil naziv slovenščina s komunikacijo, krčenje števila ur - sedaj 210 v triletnih šolah, po novem predlogu 180. (O obojem kritično pripoveduje v intrevjuju Janko Muršak - Šolski razgledi, 5.1. 2002, nekaj namiguje sicer drugače poantiran članek Z. Jana v šolskem Delu pred novim letom). Ena in druga novost pomenita, da se bo bodoče slovensko obrtništvo poslej učilo pri tem predmetu le še nekaj >veščin< praktičnega sporazumevanja, pisati npr. prošnje delodajalcem (za ta namen bodo imeli tudi predmet komunikacija v angleščini), brati SMS sporočilca, izpolnjevati obrazce (vprašanje, če vse, ki si jih izmišljujejo v tem pogledu zelo produktivni evrobirokrati in njih slovenski odvodi in ki včasih tudi mene prepričajo, da sem funkcionalno nepismena). Kaj se pri tem ustvarjalnem ubesedovanju po pravilih piše z veliko ali z malo začetnico, pa že vprašanje, če bo del snovi, saj se bognedaj ne bodo učili zapletene >faktografije< oz. >teorijepraktični< poklic ne potrebujejo, bodo porekli snovalci te učencem prijazne reforme. In kajpak še manj potrebujejo podatek, kdo je bil Prešeren in koga smo Slovenci imeli v časih G. Washingtona ali W. Shakespeara. Dosti bo, če se bodo znali vljudno podrediti (je to sporazumeti?) morebiti celo slovensko govorečemu delodajalcu iz Bank Austria ali Interbrew, jih bo že on poučil, kaj da je bilo v kulturni preteklosti in kaj velja v liberalni sedanjosti. In seveda pri tem ne gre, da bi že v šoli izgubljali čas z nepraktičnim prebiranjem izmišljotin, kot so zgodbe ali poezija, tega v življenju pač ne bodo potrebovali. Ne gre torej, da bi slavistke trpinčile to ciljno populacijo s tovrstno od izkušenj odtrgano robo, če že morajo, naj jim tu in tam preberejo kak strip ali krimič v >njihovem< jeziku. Meni se ob tem >kurikulu< zastavlja nekaj strokovnih in kakšno ideološko vprašanje. Kaj dolgoročno pomeni izbris vsakršnega sistematičnega (>teoretičnega<) znanja, ki ga implicira nov obseg in ime predmeta (pa s tem znanjem ne mislim na kakšno zahtevno teorijo, le na nekaj sistematično urejenih znanj o jeziku, denimo o pravopisu, in tudi o literarni oz. kulturni dediščini, denimo o Trubarju ali Prešernu)?- Ali kot pravi Muršak, ki je tudi kritičen do tega modela: >Kompetenc ne razvijamo samo na podlagi izkušenj, marveč tudi s pomočjo sistematično pridobljenega znanja.< Ponekod ugotavljajo (in ta znanja ponovno uvajajo), da so posledica tega zgolj >komunikacijskega< šolanja pravzaprav omejene komunikacijske zmožnosti. Te so na prvi pogled zadovoljive, retorika je primerna, vendar se pri podrobnejšem vpogledu pokažejo predvsem kot (gospodarjem všečne)zmožnosti gibanja/proizvajanja znotraj določenih okvirov, ne pa tudi kot zmožnosti zahtevnejšega komuniciranja, kakršno je npr. utemeljevanje lastnih pogledov ali upiranje manipulaciji. Za to je namreč treba tudi več dolgoročnega, sistematičnega znanja, Slovencem v bodoči Evropi npr. o tem, da smo tudi mi imeli ustvarjalce in nosilce nacionalnosti že v časih Shakespeara ali Washingotona, da imamo jezik, ki je kljub komplicirani slovnici enako poveden kot angleščina. Pa da je mogoče kaj povedati tudi po ovinkih, ne naravnost, in je včasih kaj treba tako tudi razumeti. - Res da se bodoči kuharji, avtokleparji, šivilje. tega nikdar niso radi učili, pa jim je zato treba kar odvzeti možnost, da bi s pomočjo minimalnega znanja, ki bi ga ob priložnosti potegnili iz dolgoročnega spomina, spregledali kakšno manipulacijo? In še: si pri dveh milijonih lahko privoščimo tako akulturne >neposredne proizvajalce< in tolikšen delež prebivalstva brez takih vednosti? Bomo s krnjenjem (zanemarjanjem) tega, kar je naše, res bolj vredni Evrope ali Nata? - Moramo za to res gospodarstvo razprodati, šolstvo pa osvoboditi spoznavanja >preživele< vloge književnosti in v pouku jezika ohraniti le nekaj zarotitvenih obrazcev (po možnosti brez pravil o vejicah in pikah v njih)? Spremembe se šele načrtujejo. Koristno bi bilo, da bi jih slovenisti ne ignorirali in na svoj vidik opozorili. Inštitucionalno. V svojem društvu in drugje. Poleg tistega, kar je po mnenju nekaterih s slovenščino v šolstvu narobe (in po mnenju drugih prav), bo morda najbolj narobe (ali nemara prav) tisto, česar sploh ne bo. Boža Krakar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 08:45:17 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 08:45:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Troje_povezav_in_ena_pobožna_želja Message-ID: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> Povezave Http://school.discovery.com/schrockguide/arts/artlit.html -- Seznam literarno- in jezikovnodidaktičnih spletnih mest. Bibliotehque national de France simpatično predstavlja nacionalno kulturno (ne samo literarno) dediščino. Na http://www.bnf.fr/pages/expos/brouillons/explorees/index.htm so med drugim na ogled rokopisi Vale'ryja, Hugoja, Zolaja, Flauberta, Sartra, Pereca in drugih, na http://www.bnf.fr/proust/ pa so strani Marcela Prousta. ============ Pobožna želja Slovlit ni literarnovedna kronika, kot je bila tista med leti 1996 in 1998. Urednik ima v diskusijskem forumu Slovlit le vlogo moderatorja, ki objavlja prispevke članov, ne pa vloge novičarja. Naj se vam torej ne zdi nevredno poročati o svojem delu in o strokovnih dogodkih, ki ste jim bili priča (o izidih knjig, konferencah, ekskurzijah ...). Pošljite na naslov slovlit na ijs.si. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 09:21:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 09:21:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <00bf01c19754$52547bc0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 8:43 Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Kar je zapisala Boža Krakar-Vogel o razmišljanjih preobrazbe slovenskega jezika s književnostjo v poklicnem izobraževnaju, je pa v resnici videti alarmantno. V smer, ki jo zdaj kanijo izpeljati med širokimi krogi mladega prebivalstva in jo privesti do absurda, je sicer po mojem nekoliko zanašalo že gimnazijske kurikule, a to, kar se obeta naši družbi v tem primeru, je brez primere in presega vse meje! Zato v celoti in z vso slovenistično gorečnostjo podpiram Božino argumentacijo in poziv, da slovenisti združimo vrste in se odločno ter pravočasno upremo očitnemu poskusu popolnega izbrisa kulturno-literarne in zgodovinske zavesti med širšimi krogi manj izobraženega prebivalstva. To namreč vodi v osamitev humanističnih elit (te so že tako vedno šibkejše in slabše izobražene, potisnjene na obrobje), s tem pa tudi v popolno marginalizacijo naših poklicev. Ker so ravno izobraženske elite filološko-humanističnega profila že od 18. in 19. stol. naprej tradicionalni proizvajalec in širitelj narodne identitete, se s tovrstnimi šolskimi podvigi na široko odpirajo vrata za kolonizacijo Slovenije. Če se temu ne bomo uprli, smo vredni, da izginemo s prizorišča tudi mi (tj. slovenisti, kjer koli že delujemo). Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 10:22:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 10:22:58 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje predavanj Message-ID: <00f001c1975d$03df40c0$444602c1@ff.unilj.si> Vlado Nartnik sporoča, da bo jutri 8. januarja ob 11.00 v Historičnem seminarju ZRC SAZU prof. dr. Milan Nosić predaval o hrvaškem jezikoslovcu slovenskega rodu Josipu Završniku (1796--1843). Ste vedeli zanj? Vabljeni! From klemnov na email.si Mon Jan 7 11:13:35 2002 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Mon, 07 Jan 2002 11:13:35 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] = Re:_pobožna_želja In-Reply-To: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> References: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <1010398415.3c3974cf99d10@193.77.122.12> V čtrtek, 10. 1. ob 10. uri, bo založba Mladinska knjiga v knjigarni Konzorcij uradno predstavila Leksikon slovenskih literarnih junakov (avtorja Klemen Lah in mag. Andreja Inkret, urednik Drago Bajt). Vse, ki vas literarni liki zanimajo, bodisi strokovno bodisi ljubiteljsko, vabim na srečanje. Lep pozdrav, Klemen Lah P.S Malo za šalo malo za res: vse tiste, ki jih literarni liki ne zanimajo ne strokovno ne ljubiteljsko, sem vseeno dolžan opozoriti na možnost hitrega in lahkega zaslužka. Leksikon namreč ponuja do zdaj najširši in najbolj pester izbor literarnih likov: ni vrag, da se ne bi poistovetili oz. prepoznali vsaj v enem (priporočam negativce, npr. Pehto, Brdavsa, Bedanca, Cefizlja) in na sodišču iztržili primerno odškodnino za pretrpele duševne muke in bolečine (če tožbo izgubite, se sklicujte na primer romana Modri e). :) ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 12:48:28 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 12:48:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <001801c19771$3961e4a0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 11:26 Subject: Re: [SlovLit] Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Prenova poklicnega izobraževanja in uničenje predmeta "slovenščina" je napredovalo že zelo daleč in če želimo preprečiti katastrofo, bi morali kar energično poseči. Pred meseci sem o tem pisal predsedniku SD, dr. Marku Jesenšku, vendar ne vem, če je pobudo upošteval, oziroma, kaj je napravil. Morda bi ga bilo dobro še enkrat spomniti na pomen in razsežnosti prizadevanj, pri katerih po mojem vedenju slovenistična stroka ni sodelovala. Vsekakor so avtorji zelo samozavestni in vehementno utrjujejo pozicije (srečanja z ravnatelji, predstavitve v Portorožu, srečevanje v mednarodnih okvirh - program Mocca, profiliranje širše javnosti, ki je poneumljanju naklonjena, itd.). Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 13:06:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 13:06:25 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <003d01c19773$f2b3fe00$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan (mailto:zoltan.jan na guest.neticom.si) To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 11:03 Subject: Fw: vabila Dragi Miran, vesel bom, če mi boš napravil malo reklame in slovlitovce obvestil s priloženim vabilom (brez italijanske verzije). Kolegi, ki želijo redno prejemati obvestila o delu Inštituta za italijansko kulturo v Ljubljani po e-pošti, se ji lahko javijo in to sporočijo na e-naslov : Istituto Italiano di Cultura (mailto:italcult na s5.net). [...] Lepe pozdrave in še lepše jadranje po novem letu Zoltan JAN ======== Uresničujem Zoltanovo naročilo z naslednjim povzetkom: Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vabi na predstavitev knjig Zoltana Jana Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 in Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih, ki sta izšli pri založbi Rokus. Pogovor z avtorjem knjig bo vodil pesnik in akademik Ciril Zlobec. Četrtek, 10. januarja 2002, ob 18. uri v prostorih Inštituta, Kongresni trg 13, Ljubljana. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 14:39:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 14:39:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <000901c19780$c6dd8960$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: DARJA BUTINA To: 'Miran Hladnik' Sent: 07. januar 2002 13:34 Subject: RE: [SlovLit] Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Ali je kdo že slišal tudi za "bilingvizem" (ta ko so to menda poimenovali avtorji pobude), ki naj bi ga začeli uvajati v (srednjih?) šolah? Če sem prav razbrala govorice, naj bi to pomenilo, naj bi nekatere predmete poučevali v angleškem jeziku (zemljepis, zgodovina). Nisem pa zmogla ugotoviti, ali bi iste predmete sploh še poučevali v slovenščini, ali zgolj v angleščini. Imata obe "akciji" kaj skupnega? Kaj o tem pravijo stroka in ustrezne ustanove (oddelek na FF, SAZU, SD ...)? Kot rečeno, slišala sem samo govorice, nič bolj določnega. Vesela bom vsakega pojasnila. Lep pozdrav, Darja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 10 12:15:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Jan 2002 12:15:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Ali_imajo_naši_vedno_prav=3F Message-ID: <001e01c199c8$171beea0$a903f9c2@hladnik> Včerajšnja vroča senatna diskusija o nepravičnosti habilitacijskih postopkov za naše kandidate me je spodbudila v naslednji premislek. Nobenega dvoma ni, da imajo "naši" pri nogometu vedno prav: takrat kadar dajo čisti gol in takrat kadar poškodujejo nasprotnika. Razlogov za solidarnost je tudi v drugem primeru na ostajanje: je bila pač groba igra, tako je to v športu, so že zaslužili itd. Če sodnik našega diskvalificira, mu je bil krivičen, saj so nasprotniki počeli enako, pa tega ni hotel videti ... Tako je tudi v družini (za svojega človeka se bomo pa ja zavzeli), v vojski (normalno), v razmerju državljana do policije (res da sem naredil prekršek, ampak ustavili so samo mene, drugih pa ne), pri nacionalnih zadevah (je kje kdo, ki bi si upal trditi, da Slovenci nimamo pravice do Piranskega zaliva ali da so evropski in globalizacijski interesi nad nacionalnimi?), v literaturi (če ni naš, o njem niti pisali ne bomo) in v akademski sferi. Na filozofski fakulteti smo "naši" humanisti, oni drugi pa so tehniki in naravoslovci. Jasno je ko beli dan, da se humanistom v tej združbi godi huda krivica, ker smo v manjšini in ker nihče noče upoštevati naše "specifike". Kadar smo v položaju, ko se moramo izreči, katera stran v konfliktu ima prav, se običajno odločimo, da imajo prav naši, to je skupine, ki so nam bližje po rodu ali po interesih ali posamezniki, ki jih imamo preprosto radi. Šele potem se bomo potrudili poiskati "objektivne" argumente, s katerimi bomo podkrepili našo odločitev in jo napravili prepričljivo tudi za druge, saj bi bil argument, da imajo prav zato, ker so naši ali ker jih imamo radi, naiven in nezaslišan. Sami pri sebi natančno vemo, da v civilizirani družbi tako ne gre, in zato sestavljamo pravila, ki naj bi našemu opredeljevanju odvzela status pristranskosti. Težava pravil je v tem, da jih komponiramo z mislijo na bodoče situacije ali iz spomina na konkretne primere in vanje tako vpisujemo svoje predstave in želje, kako naj strežejo našemu interesu. Če pa pravila pišejo skupine z različnimi interesi, se rodijo tako ohlapne in nejasne formulacije, da omogočajo različne interpretacije in ponovni spopad interesov. Ali je od takih nejasnih pravil sploh kakšen hasek? Je: pri uveljavljanju lastnega interesa ali zavzemanju za svoj prav se lahko sklicujemo nanje in si utrjujemo iluzijo, da ravnamo objektivno in po pravici. Preveč jasnih pravil ne maramo, ker nam po izkušnji v polovici primerov povzročajo škodo (in nasprotni strani korist). Zato se jih trudimo oblikovati tako, da nam kasneje omogočajo ravnanje "v duhu" in ne "po črki", oz. po domače rečeno, uveljavljanje lastnega interesa. Samo besedico "praviloma" vnesemo v člene, pa bomo že lahko pri prvem in vseh nadaljnjih primerih ravnali tako, kot nam paše: formulacija "praviloma traja mandat dve leti" v praksi pomeni, da bodo vsi naši mandati daljši od dveh leti. V želji po taki prožni, "človeški" obravnavi se je gnetla in interpretirala npr. tudi kategorija pogojnega izpita, to je tistega, brez katerega ni napredovanja v naslednji letnik. Popust se je najprej zgodil skozi nesmiselni izum "spregledljivega pogojnega izpita" (po domače: pogoj, ki ni pogoj!), potem pa še z interpretacijo, za koliko časa se pogoj lahko spregleda. Kadar zmaguje nasprotna intepretacija, pravilom, ki so omogočila uveljavitev nasprotnikove argumentacije, nejasnost začnemo očitati. Vendar nam to ne brani, da ne bi izrekli nezaupnice tudi zelo jasnim pravilom, kadar imamo s takimi slučajno opraviti in se znajdemo v situaciji, ko se reči ne iztekajo v našo korist. Očitamo jim, da so mehanična in da ne vidijo živega človeka, ki je njihov predmet in njihova žrtev. Dovolj redko smo si sposobni priznati, da nimamo vedno mi prav in da "naši" fantje niso vedno na pravi strani. Ko se posameznik odloči to razložiti svetu, ga ta čudno pogleda in si reče: spet eden tistih, ki [...] v lastno skledo. Ko se to odloči razložiti "našim", ga ti odpravijo z izdajalcem. Družba se zaveda kočljivosti dileme in je našla način, kako se izogniti zoprni situaciji, ko bi morali dati prav interpretaciji/interesu drugega in se sprijazniti z izgubo prijateljev ali celo z izobčenjem iz skupine "naših". Tak je mehanizem več inštanc odločanja. "Našemu" človeku bomo napisali pozitivno recenzijo in tako izkazali dobro voljo, lojalnost, prijateljstvo in pripadnost (saj vendar nismo umazani), objektivno presojo pa bomo odrinili višjim, bolj odmaknjenim inštancam, ki se jim ni več treba bati zamere, saj prosilca ne poznajo, pripadajo drugi stroki in še navajeni so ravnati tako "birokratsko". Mentor priporoči študenta, ki prosi že za drugi, po pravilih nemogoči ponovni vpis, in prepusti objektivno in kruto odločitev ustreznemu fakultetnemu ali univerzitetnemu telesu, tako počnemo pri prošnjah za podaljšanje bivanja v študentskih domovih, za štipendije, za nagrade, za subvencije, za službe, za študijski dopust, pri revijalnih objavah, pri raziskovalnih projektih, pri habilitacijah itd. Ali je zaupanje v sposobnost korektnega opredeljevanja, kadar gre za "naše", potem fantastično? Mislim, da obstaja pot do priznavanja in uveljavljanja objektivnih kriterijev pri opisanih odločitvah, in to je čim pogostejša izkušnja sprejemanja odločitev, ki se naših interesov ne tičejo neposredno. Seveda lahko tudi take situacije izrabimo za krepitev svojega položaja razsodnika, svojega "ugleda", svoje "avtoritete" in kar je še podobnih čednosti. Vendar nas obenem nuja odločanja vadi v odgovornosti in nas odpira za manj pristransko držo. Recept je torej prevzemanje funkcij v družbi in odgovornosti na svoja ramena. Ta, ki se danes razburja zaradi brezdušnosti in odtujenosti kakega univerzitetnega organa, bo leto in dan po tem, ko ga bodo izvolili za predsednika tega organa, po vsej verjetnosti ravnal enako kot predhodniki. Če mu seveda ne bo šlo samo za uveljavljanje interesa "naših". Še en pogoj za korektno odločanje je, da namreč odločitve, tudi v primeru, ko se odločanje ne izteče v našo korist, niso usodne za našo eksistenco. Nepristransko odločanje si lahko privoščimo torej samo v položaju relativnega blagostanja. Hvala bogu, da imajo "naši" vsaj v 50 odstotkih res prav in da jih tedaj ni težko zagovarjati pred višjimi inštancami. Za moj distanciran (pa vendar upam da konstruktiven) odnos do "našega" je krivo (ali zaslužno) dejstvo, da sem kar nekaj časa preživel v tujini, od koder se "naše" samoumevnosti pokažejo v čisto drugačni luči. Kako modelno se artikulira razmerje naše : tuje v slovenski literaturi, mi je odprla oči knjiga Henryja Cooperja o Francetu Prešernu (glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html), kako pa se v distanci do akademskih strasti utrjujem od tedna do tedna, živijo dokazi na drugi polovici strani http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri26.html (na prvi polovici strani so posnetki s praznovanja 190-letnice slavistike na graški univerzi, ki bi se jih končno tudi dalo povezati z zgornjim razpravljanjem, pa bo vendarle za danes dovolj). lp miran From surla na ares.fils.us.edu.pl Fri Jan 11 17:47:03 2002 From: surla na ares.fils.us.edu.pl (Surla) Date: Fri, 11 Jan 2002 17:47:03 +0100 Subject: [SlovLit] Novoletno voscilo (in nekaj drobcene samohvale) iz Katovic Message-ID: <200201111647.RAA25542@ares.fils.us.edu.pl> Malce zapoznela, pa vendar iskrena novoletna voscila od katoviskih slovenistov! Tukaj trenutno za vrocino skrbimo samo predavatelji in lektorji, ki pricenjamo z razporejanjem izpitnih terminov, in novodobni narodni junak Adam Malysz, cigar nekoliko slabsa pripravljenost je glavna tema vecine pogovorov (tudi v resnejsih medijih). Se je pa zato precej zanimivega dogajalo v tednih zadnjih zdihljajev leta, od katerega smo se poslovili. Na tukajsnjem Institutu za slovansko jezikoslovje, kot se imenuje slavistika na Slezijski univerzi, je ze dolga leta navada, da se pred odhodom na bozicno-novoletne pocitnice pripravi Vecer bozicnih pesmi. Sredisce letosnjega srecanja je bila praznicna miza. Vsaka skupina je nanjo prinesla eno "svojo" tradicionalno jed. Slovenisti smo seveda prispevali potico. Predstavnik vsake izmed sestih jezikovnih skupin je ob tem povedal tudi nekaj besed o obhajanju teh lepih praznikov. "Slovenci" smo za to castno nalogo izbrali Agnieszko iz drugega letnika (ki ji je izvrstno uspel tudi eksperiment prvega poskusa peke potice!) Se pred tem pa smo (na pobudo samih studentov) izvedli tudi vecer slovenske poezije. Skupina "drugosolcev" je, drzec se povsem osebnih vrdnostnih meril, pripravila in doziveto predstavila izbor iz ustvarjanja slovenskih pesnikov dvajsetega stoletja. Z zvoki avtorske (in na vsebino pesmi navezujoce se) glasbe so se prepletli verzi Srecka Kosovela, Antona Vodnika, Tomaza Salamuna, Borisa A. Novaka, Janka Ferka in Primoza Cucnika. Ker pa smo prireditev posvetili pokojnemu profesorju Tonetu Pretnarju, ki je pred desetletjem prav pri nas sklenil svojo zivljenjsko pot, smo v program uvrstili tudi enega njegovih prevodov Mickiewicza. Imeli pa smo tudi posebno gostjo: s slovenskimi prevodi nekaj svojih pesmi o Sloveniji je nastopila sestnajstletna Klaudija, ki se je na potovanjih skozi naso dezelo navdusila nad njenimi lepotami in jih ovekovecila v pesniski govorici. V svoje domove smo se vracali z zadovoljnim obcutkom dozivetja necesa polnega in lepega, da je bilo vse skupaj se prijetneje, pa so poskrbela dekleta (in nekatere mame), ki so nam omogocila uzivanje ob produktih svojega aktivnega spoznavanja skrivnosti poticnih receptov. (Zadovoljni lektor pa je v enem stevilnih hipermarketov izbrskal se nekaj steklenic pristne slovenske grozdne kapljice). Posebna zahvala gre tudi gospe Katji z veleposlanistva, ki se je podala na dolgo pot iz Varsave kljub zelo neprijetnim vremenskim razmeram. Ker smo bili delezni kar nekaj cestitk, zdaj sanjarimo o se kaksnem podobnem podjetju. Studentje bi se radi lotili slovenske dramatike... Z najlepsimi pozdravi lektor Andrej Surla From kramberger na uni-mb.si Sat Jan 12 10:30:50 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 12 Jan 2002 10:30:50 +0100 Subject: [SlovLit] bilingivizem Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober dan vsem, Darja Butina sprasuje, ce je ze kdo slisal za zamisel o uvedbi bilingvizma pri nekaterih predmetih v (srednjih) solah. O tem sam ne vem nicesar, rad pa bi dodal nacelno pripombo. Iz njenega pisanja veje ton, da jo to skrbi -- in da si tega ne zeli. Najbrz niti sama ne ve, v kaksni zmoti zivi. Kajti skrajnji cas je prisel, da uvedemo bilingvizem -- ne samo pri zemljepisu in zgodovini, temvec tudi pri pouku materinega jezika. Samo v tem primeru bodo lahko ucenci, dijaki in studenti s*e brali objave svojih profesorjev -- glede na habilitacijska pravila, katere objave stejejo, namrec preostaja samo s*e objavljanje v ameriskih revijah, ki ne izhajajo v spanskem jeziku. Samo neumnez je s*e pripravljen napisati resno razpravo za kaksno slovensko kulturno in / ali znanstveno revijo. Obstajajo celo posamezniki, ki so ponosni, ker so zaradi teh in takih pravil zatolkli *znanstveno* revije ene od nasih fakultet. In SP 2001 pravi, da obstajata samo zvezdoslovje (ne pa tudi astronomija: Zvezdoslovno-geofizikalni observatorij na Golovcu bo baje v kratkem zamenjal tablo pri vhodu) in bajeslovje (ne pa tudi mitologija -- Herkul je zato po novem bajeslovni lik) -- zanimivo je opazovati odnos do "starih" uveljavljenih tujk ali prevzetih besed in do novih, anglicizmov: zdi se, da je bilingivzem ze bolj zakoreninjen v teh krajih, kot smo si pripravljeni priznati. Zato iskreno upam, da ne gre za govorico, temvec resno namero pristojnega ministrstva, pozegnano v Beogradu, ... ah ... pri Potocniku in v Bruslju. [Dopolnilo tega pisanja je najnovejse Miranovo razmisljanje -- to mislim na povsem drugi ravni resnosti, kakor je napisano besedilo izven oklepajev.] Lep pozdrav, Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis ni najbolj berljiv, a je res moj! iQA/AwUBPEACbjmB2MCalO5JEQJdHgCfZfEy2qiOBxQPXqHmITmkyFMcuGUAoLDA c6XAhAj1oujrzvQE/vjrhyw5 =YTWi -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 13 19:54:00 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 13 Jan 2002 19:54:00 +0100 Subject: [SlovLit] Opozorili so nas na naslednje vire Message-ID: <006b01c19c63$ade2c5a0$6b03f9c2@hladnik> Http://www.humbul.ac.uk/ -- Humbul, viri za humaniste: slaviste, druge filologe, komparativiste. Http://www.lii.org -- knjižničarski viri. Http://www.vts.rdn.ac.uk/ -- učbeniki in drugi priročniki v omrežju. Http://www.keithstanger.com/ineteval.htm -- kriteriji za vrednotenje spletnih mest. Za naslednje zbirke, dosegljive v ljubljanskem univerzitetnem omrežju, je izhodišče Mrežnik v NUK-u (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.html): Contemporary authors, informacije o 110.000 avtorjih 20. stoletja, pomembnih za angleško kulturo; Deutsche Biographische Enzyklopädie & Deutscher Biographischer Index -- oba skupaj preko pol mio biografskih podatkov, relevantnih za nemško kulturo; http://dictionary.oed.com/ -- Oxford Dictionary Online (231.000 gesel). Kaj napravi v internetnem brskalniku (IExplorer) pritisk na F11? Okno razširi na cel zaslon. In kako pridemo nazaj do menijev? Spet s F11. lp miran From kramberger na uni-mb.si Mon Jan 14 12:14:50 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 14 Jan 2002 12:14:50 +0100 Subject: [SlovLit] uvaz*anje Message-ID: Dober dan, Miran Hladnik nas vsake toliko izbeza iz nasih kotickov, v katere smo se zavlekli v zimsko spanje. Zato imate zdaj na zaslonu nekoliko daljse razmisljanje kot odziv ne samo na njegov zapis, poslan vsem clanom 'slovlit' dopisovalne skupin, temvec tudi na njegov clanek, h katermu nas je napotil proti koncu svojega pisanja. ***** 1. Morda je v svojem razmisljanju o odlocanju vendarle naredil napako -- na eni strani imamo salomonsko resitev z besedico "naceloma", na drugi pa imamo pravila, ki so v resnici veljavna na podrocju kemije, z njimi pa skusamo meriti ucinkovitost znotraj humanistike. In dokler bomo povelicevali nekaj, kar pocne privatna firma iz ZDA z imenom ISI, ki zase mirno trdi, da izbira revije zgolj z dolocenih geografskih podrocij in prvenstveno v angleskem jeziku, bomo samo ponavljali naso sicersnjo prodanost neki drugi firmi na nekem drugem podrocju. Rezultat tega je, da imam po uradni evidenci za obdobje 1998--2001: nic objav in nic tock. Ukvarjal pa sem se kar nekaj let s srednjevesko nemscino, rezultat je bilo berilo s studijo, in kar nekaj casa z zgodovino ampelografije, rezultat je bila obsezna slikovna monografija s studijo [manjsih stvari tu ne bom omenjal]. Zato trdim, da je nekaj narobe z merili in nacini evidentiranja. In tudi trdim, da je zaradi te logike bila zatrta revija, katere ustanovitelji so v ime vstavili besedico "znanstvena": tam so objavljali zgolj bedaki, ki niso razmisljali o habilitacijskih tockah. Zato s*e enkrat trdim, da so pravila butasta -- in s*e bolj so butasti tisti, ki po njih mirno presojajo in vplivajo na eksistence tistih, o katerih odlocajo. Na sreco nisem znanstvenik, temvec zgolj ljubiteljsko oblikujem vednost v oblike, ki jih je mogoce posredovati drugim -- zato na vse skupaj gledam od zunaj (in z distanco). Pa vendar ni mogoce mesati prosenj za ponovni vpis in habilitacijskih meril, kakrsna smo uveljavili v teh krajih. In dokler v Slavisticni reviji, ki velja za najbolj znanstveno, odkrivam enake tipkarske napake, kakrsne dela avtorji tudi v osebnih e-sporocilih, tako dolgo je po svoje upraviceno omalovazujoce gledanje na domace revije in domace urednisko delo. Vlecenje doslednih konsekvenc iz tega pa ravni ne bo dvignilo, temvec bo stvar razresilo zgolj z dokoncno zadusitvijo domacega objavljanja. *** 2. V skladu s predlogom sem poiskal Hladnikov clanek o Presernovem Krstu in Zemljevih Sedmih sinovih. Ja, Cooprova novost je verjetno v tem, da prestavi pozornost od pisateljev na literarne like -- prevzemanje, uvazanje in adaptiranje smo doslej cenili, ceprav praviloma s precejsnjim zamikom, pri pisateljih -- zlasti v zvezi s Trubarjem in Presernom in Cankarjem (pravzaprav zanimivo vprasanje: smo bili na to pozorni samo pri teh treh, pri drugih pa dosti manj -- ce je bil literarno nacitan Zemlja, so bili najbrz s*e mnogi drugi, a smo bili pri njih morda manj pozorni na prelomen pomen prevzemanja in uvazanja). Morda bi bila zato bera bogatejsa, ce bi namesto pisateljev bolj sistematicno opazovali like v njihovih delih: a sonet Vrba spodbuja uvazanje ali ne, je vprasanje, ki si ga lahko zastavimo ob pesmi nekoga, ki je bil sin tovornika. Ampak, kljucna se mi zdi v tej zvezi beseda 'prilagoditev': torej ne gre samo za to, kaj je bilo prevzeto, temvec bolj, kako -- kako poteka prilagajanje, s cim iz tradicije, domacega okolja je prevzeto povezano. Stritarja niso marali, ker je bil prevec velemestna oseba in "odmaknjen", ker ni bil v stiku s tukajsnjimi, slovenskimi sodobnimi estetskimi in literarnimi nazori (in je bival v predmestju skupne prestolnice, med Dunajem in Ljubljano pa je takrat ze vozil vlak) -- sredi 60-tih let povzroca viharje v teh krajih, ze v 70-tih, in pozneje [Dunajska pisma] s*e bolj, pa velja za nekoga, ki ne razume domacih krajev, ki mu manjka stik z njimi, da bi lahko pravilno presojal in dajal uporabne predloge. Morda bi veljalo znova premisliti njegov stik z velemestno kulturo in evropskimi tokovi -- ce ze njegovi predlogi niso bili uporabni v slovenskih krajih, ali so bili vsaj moderni, v korak z evropskimi? In v Prijateljevem zborniku, izdanem pri SM ob stoletnici njegovega rojstva, najdemo v enem od prispevkov nedatirano njegovo pismo (morda je avtor prispevka namenoma izpustil datum), v katerem izraza obcudovanje do tistih, ki so vztrajali v teh krajih in izpeljevali spremembe, niso zgolj od zunaj in od dalec kritizirali, dajali predlogov, ne da bi se ubadali s tezavami izvedbe. Kar si lahko privosci 200-milijonski narod, tega si ne more na enak nacin privosciti 2-milijonski: za dolocene vrste stavb preprosto ni prostora, ni sredstev in ni tehnicnih, organizacijskih izkusenj. Pritisk na ameriske univerze je toliksen, da je kljub visokim kriterijem zmeraj mogoce dobiti dovolj oseb za izvajanje predavanj in raziskav -- pri nas pa celo po vseh letih projekta "mladi raziskovalci" nimamo pokritih vseh podrocij (obenem pa nam na nekaterih ljudje uhajajo, ker ni sistematiziranih mest ne znotraj obeh univerz in ne po raziskovalnih / muzejskih in drugih primernih ustanovah). V tujini lahko postavijo zahtevo, da mora biti mentor aktiven na podrocju, s katerim se ukvarja varovanec, pri nas to pomeni nevarno zozitev tem, ki si jih morejo mladi izbrati, ce naj ne odidejo ze prvi hip v tujino -- mi vsakega tujca, ki v okviru projekta Erasmus pride (zaide) k nam, pokazemo po televiziji, v ZDA bi morali uvesti poseben kanal, ce bi hoteli vsakemu nameniti 3 minute. Eni trdijo, da prevec prevajanja skodi domaci ustvarjalnosti, drugi smo veseli, da obstaja prevajanje, in smo prepricani, da je lahko nasa odlika in prednost strokovni bilingvizem (ali celo vec) -- prevajanje konceptov / pojmov med dvema jezikoma je lahko izjemno uporaben in natancen nacin preverjanja prepricljivosti, uporabnosti, smiselnosti misli: torej bi morali predvsem dvigniti raven domacega urejanja revij in knjig, kar bi nas tudi usposobilo za pisanje prispevkov, sprejemljivih za tuje revije. Ko obiscem prijatelja v Erfurtu, dobim zmeraj velik polet, narocim si z njegovo pomocjo najnovejse knjige in si med pogovori v kuhinji z njim zamislim, kako bi lahko stvari izboljsal, spremenil na svoji fakulteti ali znotraj "svoje" univerze. Ko se vrnem, ugotovim, da bi moral vsaj eno od knjig prevesti, ker je sicer neuporabna za tri cetrtine studentk in studentov, predvsem pa opazim, da je prevec specializirana in da zahteva dokajsnje predznanje (kategorialno, kontekstualno), ki ga ne morem pricakovati / zahtevati od svojih studentk in studentov. Vsi kolegi mi ob prvih besedah, kaj bi bilo smiselno, dobro narediti, hitijo razlagati, zakaj to ni mozno, ni izvedljivo, katere vse igrice in osebne konstelacije naj upostevam kot nepremagljive ovire -- prijatelju v Nemciji se zdijo te konstelacije izziv, razlog, da se necesa lotis, pri nas pa so oblika, kako samega sebe pokopljes. Opozarjajo me, da moram objavljati v revijah, ki jih pokrivajo SCI, SSCI in HCI -- a svojo magistrsko nalogo in disertacijo sem napisal z *ogromno* literature, ki sem jo nasel po povsem drugi poti (tudi tisto, ki je v anglescini) -- pozneje sem se ukvarjal in se ukvarjam s stvarmi, ki so povsem drugacne narave, zato so postala iskanja v taksnih indeksih s*e manj zanimiva, ceprav o njihovi uporabi vsako leto znova predavam v 1. letniku; za povrh je tudi tako, da me objave v tujini, kolikor me zanimajo, mikajo v revijah, ki se v glavnem "izmikajo" obdelavi v teh indeksih. In tako naprej v zacaranem krogu. Na, toliko. Clanek o Presernu in Zemlji je zanimiv; kaj je vzbudil v meni, sem zapisal -- spodbuja razmisljanje in vzbuja upanje, da se bo nasel Krpanov naslednik, ki bo slovenskim krajem okrog Vrha pod Sveto trojico prinesel sreco, ker si bo pridobil zasluge v Bruslju. Kajti ni jasno, ali je Krpan s svojim uvazanjem soli res povecal blagostanje v svojem okolju. Po Maxu Webru je moderno kapitalisticno pridobitnistvo drugacno od drugih pridobitnistev prav po tem, da skusa moderni kapitalist s poslom, ki ga bogati, poskrbeti za druzbeni napredek okolja, v katerem bogati. To je zagotovilo racionalnosti bogatenja, ker gre za dolgorocnost, po kateri se razlikuje od ropanja ali izcrpavanja. (Mimogrede in za konec: Medijsko pokrivanje sodobnih slovenskih misijonarjev pa je morda treba razumeti res kot konsekvenco Crtomirovih opevanih dejanj po prekrstitvi.) Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 18:51:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jan 2002 18:51:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Ali_imajo_naši_vedno_prav=3F_=28tretjič=29_in_eno_vabilo Message-ID: <001501c19f7f$eead91e0$1103f9c2@hladnik> 1. Ad: Ali imajo naši vedno prav? (tretjič) 2. Vabilo ======= 1. Ad: Ali imajo naši vedno prav? (tretjič) Igorjev komentar mojega prispevka Ali imajo naši vedno prav? me je opozoril na potrebo, da nekatere izjave natančneje pojasnim, sicer bi se kdo utegnil vprašati, kaj počnem na humanistični fakulteti, ko pa bi bil očitno bolj primeren za tečnega državnega uradnika. V tako službo me nič ne mika, zato razlagam dalje, omejujoč se na najbolj občutljivo točko zadnjjičnega razmišljanja (razmišljanja od zadnjič), to je na habilitacijska pravila. Ker egoistično uživam srečo privilegija, da mi ni več treba plezati po akademski lestvici in si razbijati zob ob členih habilitacijskega pravilnika, sem spregledal, da so v preštevilnih primerih osebne izkušnje prijateljev in kolegov s habilitacijskimi postopki zelo zoprne in postavljajo pod vprašaj mojo izhodiščno domnevo, da so propozicije v grobem v redu in krivične le v posameznostih. Dopuščam možnost, da sem do obstoječih pravil preveč prostodušno razpoložen in da so v praksi slabša, kot se mi kažejo. Kljub temu vztrajam pri načelnem razmišljanju in trdim, da so tudi slabe propozicije boljše od nikakršnih. V nasprotnem primeru bi obveljalo, da je vsakršno merjenje naše primernosti in učinkovitosti nepotrebno, saj je vse, kar naredimo, enako dobro, to je odlično, torej lahko počnemo vse, kar se nam kot najbolj kompetentnim v našem segmentu stroke zdi prav. Anarhistični plati moje narave bi tako rezoniranje celo ustrezalo, pa kaj, ko je svet hierarhično urejen in na vsakem koraku zahteva od nas vaganje in primerjanje. Da so pravila oblikovali tehniki in naravoslovci, se očituje v vsaki njihovi točki, ne morem pa pritrditi, da vedno v našo škodo. Če kdo, potem humanisti zelo hitro dosežemo minimalne znanstvene točke, neredko pa zahtevano število točk dvakrat ali trikrat presežemo. Prav nam pride praksa individualnega avtorstva. V drugih disciplinah se število točk na objavo razdeli med številne soavtorje in ti se potem zlepa ne prekobalijo preko zahtevanega pra ga. Samo strinjam se lahko s kritiko, ki jo je Igor izrekel na račun AHCI-ja in drugih anglocentričnih citatnih indeksov. Od slavističnih publikacij so v Arts & Humanities Citation Index vključene revije Slavic and East European Journal, Wiener slavistisches Jahrbuch, Welt der Slaven, Zeitschrift für slavische Philologie, Slavonic and East European Review, Russkaja Literatura, občasno se kaj slovenskega pojavi tudi v World Literature Today. Od slovenskih revij je notri samo Filozofski vestnik. Ni opaziti, da bi se na članke o slovenski književnosti, registrirane v AHCI, kdo kdaj skliceval. So dokazano neodmevni, pa vendar štejejo več kot tisti v domačih publikacijah. V sveži izdaji Praktičnega spisovnika, ki sem ga dobil iz tiskarne včeraj, sem si privoščil na račun AHCI-ja tele stavke: "Komur od slavistov gre za globalno slavo ali vsaj za točke, ki mu bodo pomagale plezati po akademski lestvici, bo objavljal v naštetih revijah. Za slovenskega literarnega zgodovinarja sta indeksa [mišljen je poleg AHCI še SSCI] zaradi svoje anglocentričnosti komaj uporabna: v AHCI je med skupno 1100 upoštevanimi revijami 63 % iz severne Amerike, 24 % iz zahodne Evrope in le 3 % iz vzhodne Evrope. Razprav o slovanskih literaturah posebej ne ponuja nobena od zbirk." Kdaj že je mednarodni slavistični komite sklenil postaviti svoj lastni citatni indeks, pa iz načrtov ni bilo nič. Ne zato ker bi nam ameriška konkurenca metala polena pod noge, ampak ker se ne znamo organizirati in ker po takih indeksih očitno nimamo dovolj velike potrebe. (Kaj pa če slovenisti in slavisti res kvalitativno preraščamo okvire t. i. "normalne znanosti", ki jemlje citatne točke zares in tako demonstrira svojo omejenost? :-) Z angleščino in mednarodnostjo je na Slovenskem tako: načeloma zavračamo samoumevnost, s katero so v tujem jeziku ali v tujini objavljene reči več vredne kot domače, v praksi pa vedno zelo naglas kažemo na vsako mednarodno referenco in tujce a priori jemljemo kot ustreznejše razsodnike. Ljudje, ki prihajajo od zunaj, so ponavadi res lahko ustreznejši razsodniki. Primer: pred dvema dnevoma sem po televiziji poslušal pogovor avstrijskih sodnikov z razvpitim deželnim glavarjem Haiderjem: edini med diskutanti, ki je od zunaj neobremenjeno in objektivno presodil nezdrave domače koroške razmere, je bil povabljeni švicarski publicist. --- Nič drugačen ni odnos do tujega jezika v umetnosti, celo v tisti umetnosti, ki zunaj domačih meja in domačih konzumentov pravzaprav nima pravih možnosti za preživetje in ki bi se brez težav lahko poudarjeno sklicevala na svojo nacionalno ekskluzivnost. Zelo zrasteta ugled in cena vsakemu, ki si je znal najti prevajalca v angleščino. Poudarja se, da je umetnik dobil nagrado v Benetkah, pomislite, v Benetkah, zelo lepo se sliši, če je zapisano, da je nekdo študiral v Pragi ali v Moskvi ali na Dunaju ali v Rimu namesto v Ljubljani. Ni čudno, da si avtorji tako prizadevajo za mednarodno priznanje, saj kar je tuje, pred tem ima Slovenec spoštovanje. Kaj bom storil najprej kot organizator prihodnjega slovenističnega simpozija? Skušal bom nagovoriti ugledne tujce za članstvo v mednarodnem organizacijskem odboru, ker to pač nekaj šteje. (Saj mi ne zamerite teh odkritih besed, dragi bodoči člani odbora, ki tole berete?) Točkovanja in ocenjevanja verjetno ne bi potrebovali, če bi živeli v taki bogati državi, ki bi lahko preživljala vse narojene znanstvenike in humaniste, jim objavila vse članke in financirala vse projekte. Ker takih držav na svetu še ni in Slovenija gotovo ne bo prva, ko bo do njih prišlo, so si oblasti izmislile selekcijske postopke. Več ko je prosilcev in manj ko je služb in denarja, strožji bodo postopki. Tu so tudi razlogi za vedno nove, strožje interpretacije pravil. Ko denarja zmanjka, uradniki zaklenejo vrata in naročijo čakajočim, naj še enkrat stopijo v vrsto drugo leto. Morda bo naslednje zvenelo kruto, pa vendar ni provokacija: krivičnost selekcije bi se v enem kontingentu lahko ugotavljala le ob primerjanju kvalifikacij tistih, ki so jim bili odobreni projekti ali jim je bil odobren višji naziv, s tistimi, ki so ostali pred vrati. Bi želeli s prstom pokazati na kolega srečneža, ki so se za njim zaprla vrata, in zahtevati zamenjavo? Pred tedni je po fakulteti krožil papir s predlogom za razširitev seznama revij, ki bi objava v njih prinašala maksimalno število točk. Bil sem proti zato, ker že sedaj lahko objavljamo v več visoko točkovanih revijah: SR, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost, Linguistica, Acta neophilologica in še kaj. Ob predlogih dolgih seznamov relevantnih publikacij se vzbuja sum, da selekcije pravzaprav nočemo in da nam je ljubši sistem, v katerem se bomo vsi znašli v prvem razredu. (Nič ne de, če bo za prvi razred nekam preobljudeno.) Tudi prav in za vsakdanjo plat življenja celo bolje. V tako izravnanem svetu ne bi bilo priložnosti za zamere ljudem, ki smo jih imeli za prijatelje, dokler nam niso napisali negativne ocene, in izkoreninjeno bi bilo neugledno čustvo zavisti, po katerem nas prepoznavajo v svetu. Zdaj pa zares. Če je objava v Slavistični reviji točkovana osemkrat bolje kot npr. objava v Zborniku seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, čeprav sta enako dolgi in je morebiti druga po naši vsebinski presoji celo tehtnejša, podatek ne more biti argument za trditev o zagamanosti točkovnega sistema, ker je bil sklep o višjem točkovanju SR posledica drugačnega razmisleka, namreč da se z izbiro ene take revije poveča kvaliteta objav v disciplini: da bi si pridobili točke, stremljivi avtorji zasujejo izbrano revijo s prispevki, uredništvo je primorano k večji selektivnosti in s tem zagotovi reviji odličnost. Naj zaključim s primerom iz zasebnega pisma Igorju. Na cesti Ljubljana-Kranj je sredi ravnine na lepem znak 70, kjer policaji merijo hitrost. Omejitev po mojem nima pametnega razloga, pa bom vendarle pritisnil na zavoro in tega ne bom interpretiral kot zmago kolektivne represije nad posameznikovo svobodo ali zmago neumnosti nad zdravo pametjo, ampak kot napako v sistemu, ki je v principu ustrezen in je naklonjen tudi odpravi napake. Morda sem res oportunist in nepoboljšljiv optimist, pa kaj naj bom drugega, če hočem ohraniti čas in moči za resnejše delo. (Nikakor ne smem zamolčati komentarja ene od kolegic, ki sem jih zadnji teden moril s tole temo: omejitev na 70 na omenjenem odseku ceste Kranj-Ljubljana se ji zdi pametna omejitev. In če natanko premislim ...) Lp miran ======== 2. Vabilo V sredo 23. januarja ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronski časopisi), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 19:06:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jan 2002 19:06:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanja_podiplomskih_študentov Message-ID: <004301c19f81$c1110440$1103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Alenka Zbogar To: [...] Sent: Thursday, January 17, 2002 1:58 PM Subject: Podiplomci Obveščam vas, da smo se včeraj prvič sestali s podiplomskimi študenti slovenske književnosti in jim razložili okvirni načrt študijskega leta 2001/02. Do letošnjega junija se bomo z njimi sestajali predvidoma enkrat mesečno. Učitelji slovenske književnosti naj bi srečanje vodili enkrat. Prvo bo 5. 2. 2002 od 17.00 do 19.30 v predavalnici 209 (doc. dr. Igor Saksida). Drugo bo potekalo pod vodstvom izr. prof. dr. Bože Krakar Vogel 13. 3. 2002 od 17.00 dalje v predstojnikovi pisarni, predstavile se bodo referentke Mojca Poznanovič, Zdenka Blažko in Nataša Špolad. 27. 3. 2002 bo predaval red. prof. dr. Miran Hladnik (od 17.00 do 19.30). V začetku aprila bo srečanje vodila doc. dr. Irena Novak Popov, referentke bodo Meta Lokar, Katja Lah in Mateja Jankovič. Peto srečanje bo najbrž 25. 4. 2002 (doc. dr. Marko Juvan), šesto pa pod vodstvom doc. dr. Aleša Bjelčeviča verjetno 15. 5. 2002 (referentke Silva Belšak, Mateja Medvešek, Maruša Stoklasa). Zaključno srečanje bo v začetku junija (piknik). Opisani okvirni načrt je bil zasnovan na željo in predlog naših podiplomcev. Študente bomo obveščali tudi o predavanjih gostujočih profesorjev in zagovorih magisterijev ter doktoratov. Za sodelovanje in morebitne pripombe ali predloge se vsem iskreno zahvaljujem. [...] S prisrčnimi pozdravi, Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 25 08:39:27 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Jan 2002 08:39:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Analiza_vpisa_na_slovenščino_v_lanskem_letu Message-ID: <000901c1a573$72af55c0$4b03f9c2@hladnik> 1. Analiza vpisa na slovenščino v lanskem letu 2. Dve obvestili ======== 1. Analiza vpisa na slovenščino v lanskem letu (www.vpis.uni-lj.si) Na slovenščino se je v zadnjih treh letih vpisalo po 80 dvopredmetnih in 40 enopredmetnih slovenistov, prijavilo pa se jih je več: pri enopredmetnikih manj kot pri dvopredmetnikih, kjer je interes za tretjino presegal razpisana mesta. Pri E ni bilo omejitve razpisa, pri D pa je prag iz leta v leto višji, kar je razveseljivo; trenutno znaša 67 točk. Razpisana mesta pri E so se zapolnila z 2. in 3. željo, kjer je bil minimum 84,75 točk. Potrjuje se že znana resnica, da so bili D-študentje precej boljši dijaki od enopredmetnikov: D so zbrali povprečno 79 točk, E pa 64,5 in so vsako leto slabši. Ne razumem prav natančno vpisne aritmetike, ki da na koncu v prvem letniku 68 vpisanih E in 110 vpisanih D, zelo jasno pa se vidi, da je med E skoraj polovica ponavljalcev in med D skoraj ena četrtina. Fantov se vpisuje vsako leto manj, v zadnjem letniku jih je med E samo desetina, med D pa samo 5 %. Vpis na E je ziheraški, saj so vpisani skoraj vsi, ki so slovenščino kot E navedli kot prvo željo. Pri D je ta odstotek 85 %. Izrednih študentov je malo (25 D in 10 E). Opazni so naslednji trendi: rast interesa za D, naraščanje moških (se bliža četrtini), vedno višje povprečje srednješolskih točk pri D (69,5) in žal vedno manjše pri E (57). Pokukajmo še h konkurenci, k bratskemu komparativističnemu oddelku, ki razpisuje 20 E in 40 D. Tudi tam so E po srednješolskem uspehu slabši od D in celo slabši kot na slovenistiki (60 točk), so pa zato toliko boljši pri D (89,5 točk); pri D je vpis omejen s pragom 77 točk (ki pa rahlo pada). Ponavljanja je precej manj kot pri nas, skoraj enako pa jih pesti pomanjkanje moških. Pred časom, ko se je pripravljal kreditni študij, je vse kazalo, da bo našo dvopredmetnost nadomestila izbirnost. Zdaj ko so kreditni programi oddani, se je izkazalo, da se duhu kreditnega sistema (žal, op. mh) nismo prilagodili in ostajamo pri starem. Stremljivi študentje se bodo tako še naprej pogumneje odločali za tvegane kombinacije dvopredmetnega študija, slabši in manj stremljivi pa za enopredmetne smeri, če bo izbira med D in E obstajala. 2002/03 bo na slovenščini razpisano 60 E- in 60 D-mest. Kaj to pomeni glede na zgornje številke? Prosim za komentar. ======= 2. Dve obvestili Na www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ je osvežen seznam 1500 in več diplomskih nalog iz slovenske književnosti in prečiščen geslovnik za iskanje po zbirki; delo je opravila absolventka Andreja Musar. Hvalim se s 6. izdajo Praktičnega spisovnika. Okrepil se je po straneh (311) in žal tudi po ceni (4000). Njegova spletna verzija še ni pripravljena, na naslovu www.ijs.si/lit/spisovn.html je še vedno izdaja iz leta 1997. lp mh From spela_arhar na email.si Tue Jan 29 00:36:15 2002 From: spela_arhar na email.si (Email.si) Date: Tue, 29 Jan 2002 00:36:15 +0100 Subject: [SlovLit] = O_številkah Message-ID: <001501c1a854$9e957a00$a14648d9@arnes.si> Res je, da se lahko na E študij vpiše vsakdo; to nekoliko zniža vsoto točk povprečnega enopredmetnika, ki se (za zdaj) niti ni nujno šolal na gimnaziji. Ni pa res, da je slednji posledično manj stremljiv, pogumen, aktiven, inteligenten, marljiv, uren in kar je podobnih kvalitet. Do takšnih sklepov prihajajo profesorji sami (izkušnje so izkušnje, vendar se prilagajajo predsodkom in izkrivljenim povprečjem) in prav radi jih prenašajo tudi na študente. Če si slab - jasno, enopredmetna, najbolje, da kar opustite študij. Če si dober - no, saj je kar bilo, za enopredmetnika, mislim. Tak odnos ne bo nikoli privabil dobrih študentov, točke se ne bodo zvišale in število diplom tudi ne. Poglejte drugače. Izbira enopredmetne smeri je zgolj specializacija. Študent te smeri ve, kaj želi v življenju početi in pripravljen je usmeriti svojo nedeljeno pozornost in energijo proti temu cilju. Zanaša se na oddelek, da mu bo omogočil kvalitetna predavanja in da bo s tem dobil (preprosto rečeno) dvakrat toliko slovenističnega znanja kot dvopredmetni - ali pa poglobil že naštudirano. Urnik mu omogoča, da redneje obiskuje vaša predavanja; z njim se srečate tudi v manjši skupini, kjer je delo prijetnejše in pridejo na dan tudi vaše mentorske sposobnosti; enopredmetna je torej celo izvrsten potencial za formiranje vaše šole. Enopredmetnik seminarje izdeluje kot po tekočem traku in jih tudi predstavlja, kar je za dvopredmetne prej izjema kot pravilo. Uri se torej v znanstvenem pisanju in govornem nastopu. Enopredmetnik dobiva na izpitih dodatna vprašanja, kar vam - če ne drugega - vsaj malo razbije delovno rutino. Enopredmetnik izdeluje slovenistiko bolj sproti. Ko bo prišla generacija s spremenjenim programom do absolventa, bomo morda videli tudi, da enopredmetnik prej diplomira. Morda. Brez heca, čas je, da se začnejo poudarjati dobre strani E študija (to, da je luftarski, je dobra stran za tiste študente, ki jih nočete) in E študentov. To bo dobra osnova za čase, ko bosta smeri, vsaj številčno, enakovredni. Lep pozdrav, Špela From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 11:28:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Jan 2002 11:28:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Iščemo_skupnega_sovražnika Message-ID: <001c01c1a8af$bfa09580$8d03f9c2@hladnik> 1. Ste brali 2. Brižinci 3. Drobna protivirusna spretnost 4. En magisterij 5. Tudi Američani ... ======= 1. Ste brali kulturne in šolske strani v Delu na začetku tedna? Jaz sem si izpisal naslednje: "V slovenščini ne srečuješ rojakov, temveč poklicane in nepoklicane, usposobljene, še raje pa neusposobljene jezikovne revizorje, ki ti neprestano skušajo dopovedati, da si bedak in da ne znaš lastnega jezika. Slovenec je Slovencu -- [...] slavist." (V. Ošlak) Za zgled nam avtor daje permisivno in zato uspešno angleško jezikovno politiko. Potem je bilo tu razmišljanje dijakinje, ki zavrača prizadevanje družboslovno usmerjenih sošolcev, da bi matematiko izrinili iz mature, protest geografov (J. Kunaver) proti zmanjševanju geografije v poklicnih šolah, protest humanista (M. Javornik) proti amerikanizaciji izobraževanja, ki je kriva, da dijaki ne poznajo osnovnih kulturnih faktov, in protest slovenistke (B. Krakar) proti "evropeizaciji" šolskih programov, ki v poklicnih šolah izrinjajo slovenščino, zlasti literaturo. Moje vprašanje: če vsi samo izgubljamo (literati, slovenisti, matematiki, geografi), kdo potem pridobiva? Kdo ima koristi? Imamo vsi skupnega skritega velikega sovražnika, ki se izogiba javnemu soočenju, in kako mu je ime? Demokracija, dekadenca, globalizacija, evropeizacija, pragmatizem, nihilizem, ateizem, potrošništvo? Ali pa skupnega velikega sovražnika in manipulatorja ni in se le med sabo spopadamo za svoj kos pozornosti in vpliva? ======== 2. Brižinci Kortlandtov prepis Brižinskih spomenikov se je znašel na novem mestu spletnem mestu na nizozemskem strežniku: http://www.kortlandt.nl/editions/freis.html. Milan V. Smolej s Finske, ki me je opozoril na spremembo lokacije, se v zasebnem pismu zgroženo sprašuje, kako lahko "uradna Slovenija" tako zatajuje BS in jih sama ne zna postaviti na splet. ======== 3. Drobna protivirusna spretnost Morda se tudi kdo od slovlitjanov spopada z navalom viroznih datotek, ki prihajajo na njegov naslov s kužnih strojev računalniško manj pismenih, temu primerno manj samozaščitno ozaveščenih in nič hudega slutečih uporabnikov. Virus, ki moti naše delo, se imenuje BadTrans in prihaja v obliki pisma s priponko, v katerem je namesto naslova le besedica Re: Takoj ko se s kazalcem odpravimo nanj, da bi ga zbrisali, se že sproži predvajalnik zvočne datoteke in obenem namesti zoprno datoteko z imenom kernel32.exe v direktorij C:/Windows/System, ki jo lahko zbrišemo samo potem, ko zaženemo stroj v DOS-u. Odkril sem, da lahko uspešno zbrišem táko kužno pismo, če le z ustrezno spretnostjo udarim na brisalko (tipko Delete), tj. ne prehitro in ne prepočasi, recimo na mojem stroju v četrt sekunde. Vadimo torej! ======== 4. En magisterij Sonja Čokl bo zagovarjala magisterij z naslovom Merila ocenjevanja pri maturitetnih esejih v sredo 30. januarja 2002 ob 11.00 v sejni sobi FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani. ========= 5. Tudi Američani ... ... skušajo zbuditi dijakov interes za poezijo. Na strani Kongresne knjižnice v Washingtonu http://www.loc.gov/poetry/180 je poet lavreat Billy Collins postavil 180 pesmi sodobnih ameriških pesnikov (za vsak dan pouka po eno, brez kakšnega literarnozgodovinskega ali -teoretičnega reda), ki naj jih dijaki berejo naglas, ne da bi jih morali tudi analizirati. Spletna lokacija prepričuje dijake, da je poezija lahko razumljiv, nemučen in oči odpirajoči del njihove vsakdanje izkušnje. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 12:26:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Jan 2002 12:26:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_O_številkah References: <001501c1a854$9e957a00$a14648d9@arnes.si> Message-ID: <005901c1a8b7$d5e32800$8d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Email.si" To: Sent: Tuesday, January 29, 2002 12:36 AM Subject: [SlovLit] O številkah > Res je, da se lahko na E študij vpiše vsakdo; to nekoliko zniža vsoto točk > povprečnega enopredmetnika, ki se (za zdaj) niti ni nujno šolal na > gimnaziji. Ni pa res, da je slednji posledično manj stremljiv, pogumen, > aktiven, inteligenten, marljiv, uren in kar je podobnih kvalitet. Statistični enopredmetnik je žal tak, kot ga kažejo številke. Učiteljska izkušnja z E pa je zelo raznolika: po eni strani slaba (zadnjič na izpitu npr. nisem mogel dobiti podatka, kdaj je trajala prva svetovna vojna), po drugi strani pa so (ste) med enopredmetniki nadpovprečno stremljivi, sposobni in uspešni študentje, ki vas je človek lahko samo vesel. > Do takšnih > sklepov prihajajo profesorji sami (izkušnje so izkušnje, vendar se > prilagajajo predsodkom in izkrivljenim povprečjem) in prav radi jih > prenašajo tudi na študente. Nihče od učiteljev seveda ni imun za stereotipiziranje, vendar ne poznam nikogar, ki bi ocene zapisoval samo na osnovi svojih predsodkov do E. > enopredmetna je torej celo izvrsten > potencial za formiranje vaše šole. vaše šole ali raje naše šole? > Enopredmetnik seminarje izdeluje kot po > tekočem traku in jih tudi predstavlja, kar je za dvopredmetne prej izjema > kot pravilo. Se popolnoma strinjam, da ima E-študij prednosti pred D-študijem. Saj o tem v Slovlitu pogosto pišemo in tudi letošnjega že drugega ali celo tretjega povečanja razpisnih mest za E na račun D-mest ni mogoče pripisati samo učiteljski egoistični želji, da bo taka vpisna aritmetika laže garantirala kadrovsko širitev v stroki, ampak tudi zaupanju v intelektualni potencial enopredmetnih študentov. Naj ponovim, da je še lani kazalo, kako bo v kreditnem študiju sploh lahko obstala samo enopredmetna slovenščina in da je bil zato enopredmetni študijski program vreden naše prve pozornosti. Žal (spet žal) smo ga premalo odprli nematičnim izbirnim vsebinam. Naj torej neugledni statistični podatki ne omrtvičijo enopredmetnikovega elana, ampak naj ga raje še spodbudijo. Enopredmetniki, jaz vas podpiram! lp miran From rok.burja na lek.si Wed Jan 30 07:49:45 2002 From: rok.burja na lek.si (Burja Rok) Date: Wed, 30 Jan 2002 07:49:45 +0100 Subject: [SlovLit] =o_enopredmetnem_in_izrednem_študiju Message-ID: Pozdravljeni! Strinjam se s Špelo Arhar, enopredmetni študentje nis(m)o manj spodobni in kar je še podobnega. Tisti, ki pa študiramo npr. slovenščino kot enopredmetni študij, pa smo ali bogati ali pa nori, saj moramo za en letnik odšteti pol milijona SIT. In prosim, ne preveč filozofirati o tem, da je to naložba za prihodnost: ob taki nataliteti profesorji slovenščine v prihodnosti ne bodo imeli koga poučevati. Ampak to je pa že druga zgodba. S spoštovanjem, Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 30 16:49:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 Jan 2002 16:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Enopredmetniki Message-ID: <001501c1a9a5$b0c6c880$d34602c1@ff.unilj.si> From: To: Subject: Enopredmetni samorastniki Date: Wed, 30 Jan 2002 12:14:54 +0100 Strinjam se s spoštovanim kolegom Rokom Burjo, s katerim se prebijava = skozi E-študij slovenščine tudi tako, da se nama ne mudi preveč. = Zakaj? Iz "banalnega" dejstva, da se je po končanih obveznostih = potrebno ponovno vpisati v višji letnik in se s tem znebiti zavidljive = količine cekinov. Vsekakor je E-študij v vseh pogledih sprejemljiv, = zanimiv, raznovrsten, kakovosten sicer bolj po zaslugi lastne = iznajdljivosti ... le predrag. Cena študija ob delu je zagotovo nekaj = takega, s čimer se ni moč boriti na formalni ravni, saj po vseh = poizvedovanjih do bistva problema (beri: praštevila pol milijona SIT) = nikakor ni mogoče priti. Reče se pač, da je cena tako postavljena = na temeljih neke finančne konstrukcije (bog daj, da bi se sesedla!), = ti pa, plačaj ali pusti, študiraj ali ostani (slovenistično) neuk = itd. Je pa po drugi strani tudi res, da je končna odločitev le tvoja = in (očitno) tudi samo tvoj interes. Nacionalni? Pha, ništrc, prazne = marnje, nič od tega, dragi moji, zgolj osebna odločitev in želja = po znanju. Vendar je potrebno povedati, da tako solistično = študiranje (na predavanja z rednimi študenti pač ni mogoče = hoditi zaradi obveznosti v službi, posebnih predavanj za izredne = študente v višjih letnikih pa tako ali tako ni, ker nas je najbrž = premalo) zahteva od človeka veliko samoiniciativnosti, iznajdljivosti = in spopadanja s snovmi na popolnoma golih temeljih, ki jih občasno = omilijo le kakšni zapiski rednih študentov ali drugače pridobljeno = gradivo. Velika večina profesorjev je iz prave snovi in so dostopni za = vsakršno individualno pomoč, to pa je največkrat tudi vse, kar = "kupimo" s šolnino. Debata o E- in D- študiju se mi sicer zdi = zanimiva, je pa "zanimiv" tudi vidik I-študija (=3D izrednega), ki = sploh ni obravnavan kot neka relevantna možnost, temveč le kot = privatno šivanje fakultativne malhe, iz katere se skotrlja več = denarja, kot ga pa vanjo pride. Za tako krpanje očitno pridejo prav = tudi čudaki, slovenistični samorastniki, znanja željni = posamezniki, ki se na poti do željenega cilja podajo tudi po izredni = poti. Se opravičujem morebitnim bralcem. Malo sem udaril mimo koncepta = predhodne diskusije, a mi je ležalo na duši. Pozdrav, Jože = Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 31 11:30:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 31 Jan 2002 11:30:29 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Enopredmetniki Message-ID: <006b01c1aa42$4f488240$1c03f9c2@hladnik> Pismo kolega Štucina pošiljam še enkrat, tokrat s šumevci v pravem kodnem razporedu. Z opravičili Miran Hladnik. ============= Strinjam se s spoštovanim kolegom Rokom Burjo, s katerim se prebijava skozi E-študij slovenščine tudi tako, da se nama ne mudi preveč. Zakaj? Iz "banalnega" dejstva, da se je po končanih obveznostih potrebno ponovno vpisati v višji letnik in se s tem znebiti zavidljive količine cekinov. Vsekakor je E-študij v vseh pogledih sprejemljiv, zanimiv, raznovrsten, kakovosten sicer bolj po zaslugi lastne iznajdljivosti ... le predrag. Cena študija ob delu je zagotovo nekaj takega, s čimer se ni moč boriti na formalni ravni, saj po vseh poizvedovanjih do bistva problema (beri: praštevila pol milijona SIT) nikakor ni mogoče priti. Reče se pač, da je cena tako postavljena na temeljih neke finančne konstrukcije (bog daj, da bi se sesedla!), ti pa, plačaj ali pusti, študiraj ali ostani (slovenistično) neuk itd. Je pa po drugi strani tudi res, da je končna odločitev le tvoja in (očitno) tudi samo tvoj interes. Nacionalni? Pha, ništrc, prazne marnje, nič od tega, dragi moji, zgolj osebna odločitev in želja po znanju. Vendar je potrebno povedati, da tako solistično študiranje (na predavanja z rednimi študenti pač ni mogoče hoditi zaradi obveznosti v službi, posebnih predavanj za izredne študente v višjih letnikih pa tako ali tako ni, ker nas je najbrž premalo) zahteva od človeka veliko samoiniciativnosti, iznajdljivosti in spopadanja s snovmi na popolnoma golih temeljih, ki jih občasno omilijo le kakšni zapiski rednih študentov ali drugače pridobljeno gradivo. Velika večina profesorjev je iz prave snovi in so dostopni za vsakršno individualno pomoč, to pa je največkrat tudi vse, kar "kupimo" s šolnino. Debata o E- in D- študiju se mi sicer zdi zanimiva, je pa "zanimiv" tudi vidik I-študija (=3D izrednega), ki sploh ni obravnavan kot neka relevantna možnost, temveč le kot privatno šivanje fakultativne malhe, iz katere se skotrlja več denarja, kot ga pa vanjo pride. Za tako krpanje očitno pridejo prav tudi čudaki, slovenistični samorastniki, znanja željni posamezniki, ki se na poti do željenega cilja podajo tudi po izredni poti. Se opravičujem morebitnim bralcem. Malo sem udaril mimo koncepta predhodne diskusije, a mi je ležalo na duši. Pozdrav, Jože Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 5 16:02:35 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Feb 2002 16:02:35 +0100 Subject: [SlovLit] Kakovost univerze Message-ID: <001501c1ae56$26133ce0$7803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: Tuesday, February 05, 2002 7:07 AM Na začetni strani ljubljanske univerze www.uni-lj.si/kakovost so prispevki o vprašanjih visokega šolstva, posebej o skrbi za kakovost univerze in povezave na organizacije in posameznike, ki se s tem ukvarjajo. Pozdrav! B. Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 11 14:50:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Feb 2002 14:50:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Petero_reči Message-ID: <002501c1b303$0f3fd580$d34602c1@ff.unilj.si> 1. Interaktivna poezija 2. Štipendije 3. Kulturni praznik 4. Konkordance in besedilni korpusi 5. Mednarodni slavistični kongres 2003 =========== 1. Interaktivna poezija. Na naslovu http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. Prosim za ogled in komentar. 2. Štipendije. Pogovor predstavnikov Fulbrightove fondacije ter nemških DAAD in Humboldtove fondacije o možnostih štipendiranega doktorskega in podoktorskega študija v tujini bo v sredo 20. februarja med13. in 14. uro na naslovu http://www.avh.de/avh/chat.htm -- za spremljanje pogovora se je potrebno prej prijaviti. 3. Kulturni praznik. Poročajte, kako ste proslavljali prešerca. Jaz sem bil v Budimpešti s temo Pesnik na bankovcu ali Prešeren in slovenska kultura, kar se seveda ne da primerjati z Alešem Bjelčevičem, ki je šel na kulturno-športni prireditvi v Tivoliju v čast mrtvega pesnika skočit s padalom! Dogodek je slikovno dokumentiran v Nedelu 10. 2. 2002. 4. Konkordance in besedilni korpusi. Na naslovu http://www.rjcw.freeserve.co.uk/ je preizkusna kopija angleškega programa Concordance, ki jo lahko zastonj uporabljamo 30 dni. Nemški besedilni korpus z 1736 mio besedami se nahaja na http://www.ids-mannheim.de/kt/corpora.shtml -- za uporabo se je treba prijaviti. Rabo slovenskega besedja lahko brez predhodne prijave preverjamo v Jakopinovem 48 mio obsežnem besedilnem korpusu na http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html. Tja sem šel gledat, kako v Delu zapisujejo žensko dekansko funkcijo in našel naslednje: dekanke, ki jo pozna SSJLK samo kot slastno okroglo hruško, novi SP pa jo hoče tudi za žensko obliko dekana, skorajda nihče ne uporablja (samo po en primer za vsak pomen), dekanico so zapisali 21-krat, dekanjo pa 17-krat, skoraj vedno le ob osebi Marije Bogataj. V neskladju med pravopisno zapovedjo in živo rabo ter ob dejstvu, da se ženske oblike dekana nihče ni spomnil pravno fiksirati, se je Neva Šlibar odločila, da se bo podpisovala kot dekanja. 5. Mednarodni slavistični kongres 2003. Pred dnevi sem dobil zapisnik seje predsedstva mednarodnega slavističnega komiteja, ki je bila v Ružomberku na Slovaškem v začetku decembra lani. Kot koordinator tematskih blokov sem predsedstvu predlagal samo sprejem 12 korektno prijavljenih tematskih blokov od skupno 31, za preostale prijave, ki niso ustrezale propozicijam, pa sem predlagal sprejem pod pogojem, da se prej propozicijam podredijo. MSK z Alenko Šivic-Dular na čelu je potrdil vse korektno sestavljene predloge z izjemo tistega, ki sem ga prijavil jaz (z referenti Petrom Scherberjem, Vladimirjem Bitijem, Alešem Bjelčevičem in Markom Juvanom), ostale moje organizacijske predloge pa je ignoriral, česar ni mogoče razumeti drugače kot poziv k mojemu odstopu. Sledim torej koraku Erike Kržišnik, ki je že pred časom odstopila s funkcije tajnice slovenskega organizacijskega komiteja. Odstop mi pomeni pravzaprav olajšanje, saj nočem biti soodgovoren za organizacijske napake, na katere sem ves čas opozarjal: improvizirano in samovoljno odločanje, neodgovarjanje na vprašanja, zamujanje, pomanjkljiv pretok informacij in blokiranje konstruktivnih predlogov, ki so želeli vnesti nekaj reda. Slovenistika zdaj v organizacijskem komiteju spet nima nobenega predstavnika, kar je vredno posebnega komentarja. Spletne strani (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html), ki sem jih pripravil v času, ko drugih javno dostopnih informacij o kongresu ni bilo, in so tudi kasneje dopolnjevale skopo in "skupo" uradno spletno stran MSK-ja, ukinjam in prosim vse, ki bi radi izvedeli kaj več (ali drugače), da svoja vprašanja naslovite na alenka.sivic na guest.arnes.si. V Slovlitu in v širši javnosti bom o zadevah okrog MSK-ja seveda še natančneje poročal. miran hladnik From jaka na jaka.org Wed Feb 13 00:01:11 2002 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 13 Feb 2002 00:01:11 +0100 Subject: [SlovLit] Petero = reči References: <002501c1b303$0f3fd580$d34602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3C699EB7.F3E02B38@jaka.org> Miran Hladnik wrote: > 1. Interaktivna poezija. Na naslovu > http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka > Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. > Prosim za ogled in komentar. Sam sem si zadevo ogledal z velikim zanimanjem, saj se sam že več let ukvarjam prav s tem - interaktivnimi (računalniški) umetniškimi besedili (pesmimi, če želite). In sem skeptičen do avtorjevega prispevka (a tudi pozitiven po svoje). Najprej me odbija 'new age' estetika (vidno) in patetika (berljivo) same predstavitvene strani. No, najprej me zmoti trditev o _prvi_ slovenski interaktivni pesmi. Avtor nikjer ne navaja letnice nastanka svojega dela (delo tudi ni dostopno, dostopen je nekakšen demo, ah, da; delo samo tudi - za zgolj 10001 SIT ?! - torej dela samega nisem videl, varčujem :) Koncept _prvega_ v umetnosti je že sam po sebi zelo sporen. Zgodovina umetniške rabe jezika je polna _interaktivne_ rabe jezika, sami ste večji teoretični strokovnjaki glede dotičnega, tako, da ne bom navajal imen. In če _poezija_ izhaja že iz časov pred _tiskom_, velja omeniti interaktivne elemente v različnih 'pesniških dvobojih'. Če gremo res globoko nazaj - pa tudi v mediju tiska/knjige obstajajo eksplicitno interaktivna dela (60 - 70-ta prejšnjega tisočletja npr. ali pa enciklopedije (npr.2)). No, nazaj k neomenjenemu (morda spregledanemu, a dvomim) datumu avtorjevega prispevka. Če seštejem, da sem sam svoje (NE splošne) prve interaktivno-računalniška besedila delal 1997 in da volja.net (kjer avtor gostuje) obstaja manj časa, bi rekel, da ni ravno prvi. (No da, avtorja sem kontaktiral, če se izkaže, da je bilo prej, javim.). Sicer pa bi o interaktivnosti (tudi eksplicitni) veljalo pogledati, pri nas, verjetno že k OHO-ju ali celo k Podbevšku. Ali vsaj kasneje k avtorjem vizualne/konkretne poezije. A to niti ni tako zelo pomembno. Naj se s _prvimi_ deli ukvarja kdo drug, če mu je kaj do te olimpijske discipline :) Avtor vsekakor kaže zanimivo igro besed in prepletanj pomenov ob minimalnih formalnih spremembah. Vprašanje je, ali je to dovolj za _poezijo_ in predvsem kaj to prinaša vanjo? Sam nimam odgovora, zgolj slutnje. Sam v svojih delih zelo upoštevam tradicijo konceptualne umetnosti, a sem do svojih del zelo preizprašujoč njihovo relevantnost (s tem, da menim, da pri večini interktivnih besedil ni mogoče spregledati konceptualne tradicije - pri dotičnem avtorju pa sem glede tega v nedefiniranem). Kje je meja med tehnološko omogočeno igro in neopisljivim presežkom velikih besedil jezikovne umetnosti? gre za ista merila kot jih uporabljamo za tiskana besedila? Kaj je z govorjeno besedo? Kaj je z besedo v večmedijskih, na jeziku temelječih izrazih? In še je teh vprašanj. Isto najdem v dotičnem delu, kolikor ga je pač mogoče videti. pomislek je tudi zakaj bi interaktivno besedilo bolj razkrivalo 'božje/transcendentalno itd... ' kot klasično besedilo tiska? Hm. Je _bog_ interaktiven :) ? No, napletel sem nekaj misli v nekakšni grobi skici, od avtorja bi z veseljem želel videti še kakšno, morda naslednje delo - soditi o neki zadevi na podlagi ene same 'izjave' je zelo težko, lažje je, ko se pokaže nek razvoji tok - bi pa bil zelo zainteresiran, tudi izven liste (moj naslov: jaka@jaka.org, mailto:jaka na jaka.org ) izmenjati kakšno menenje o tem. [+ se opravičujem za pravopis, zavedam se se nekakšne sproščeno-akademske narave liste, a se mi res ne da iti čez besedilo in popravljat formalnosti] jaka, http://www.jaka.org/ [prenovljen] http://www.jaka.org/ From Rajko_TM na email.si Thu Feb 14 14:19:23 2002 From: Rajko_TM na email.si (Rajko Jerama) Date: Thu, 14 Feb 2002 14:19:23 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] = Odgovor_g._=8Ee?=leznikarju Message-ID: <1013692763.3c6bb95b57f06@193.77.122.12> Lep pozdrav g. Jaka Železnikar Z veseljem sem si prebral vašo oceno interaktivne pesmi Ljubezen je Bog je Ljubezen, saj je vsakršna presoja vedno dobrodošla. Časovna umeščenost mojega dela bi sicer lahko postala stvar debate, sploh ker je uporabljen izraz PRVA. No, rešitev je docela enostavna. Kogar zbode umestnost besede PRVA glede na leto nastanka (2001), si lahko to besedo namesto kot števnik razlaga kot pridevnik (uživajmo v igri besed, pa brez zamere; važno je sodelovati, ne zmagati). Moj namen ni bil odstopati od neke konceptualne umetnosti na račun tehnicističnega pristopa, ki ga omogoča računalnik. Treba se je zavedati, da so vsi napisani verzi in pesmi kot celota plod ustvarjalnega uma in notranjega navdiha. Tudi pri določanju tega, kateri verzi si smiselno sledijo, tako da tvorijo neko vsebinsko celoto, sem se moral zanesti na svoj občutek za poezijo. Seveda se strinjam z vašim dvomov v to, ali tehnološko omogočena igro lahko kdaj koli nadomesti neopisljive presežke velikih besedil. Odgovor je ne more. Navsezadnje je človek zasnoval in sprogramiral računalnike in tako ni razloga, da bi bil računalnik bolj "navdahnjen" od človeka. Pri mojem delu vsekakor velja naslednje: tehnološka igra je zasnovana na podlagi predhodnega klasičnega konceptualnega pristopa k pesnikovanju. Vsi programski ključi, po katerih interaktivna pesem izbira iz množice možnih verzov, so zgolj približek tistemu, kar lahko pesnik poveže v sebi in izlije na papir. Seveda pa je treba priznati, da je takšen poskus vendarle nekaj novega in zanimivega, dobrodošlega, pa tudi dokaj zahtevna naloga. Kar zadeva interaktivnosti Boga (tega pišem z veliko začetnico) pa samo tole: Če za nobeno drugo obliko obstoja ne bi mogli trditi, da je interaktivna, potem to zagotovo lahko rečemo za Boga. Zakaj? Lastnost samozavedanja je že po naravi interaktivna. Nekaj je v stalni interakciji s samim seboj. Nekdo (Bog) se nenehno zaveda samega sebe - samozavest. Vendar je brezplodno o tem premlevati na intelektualni ravni, to vedenje je lahko le rezultat neposredne izkušnje, samospoznanja, samouresničitve. Sicer pa ni razloga, da bi interaktivnost kaj bolje razrivala transcendentno, božje, ali pač. Ker je neomejeno obilje prisotno le na ravni Absoluta, je včasih v praktičnem življenju dejansko potrebno varčevati. Vsakdo sam določa in odloča, čemu bo namenil svoj papirni kapital. Svoje celotno delo in vložene ure sem pač ovrednotil s ceno 10001 Sit (kar bo vključevalo CD ploščo z interaktivno pesmijo in ko bom našel primernega založnika tudi lično knjižico, v kateri bo 108 izbranih pesmi). Upam, da to ni nepremostljiva ovira za resničnega ljubitelja poezije, kakšni ste gotovo tudi vi. s spoštovanjem Rajko Jerama PS: še naprej sem odprt za kakršna koli mnenja in pogovor o interaktivni poeziji jaka na jaka.org> To: "slovlit" Sent: Wednesday, February 13, 2002 12:01 AM Subject: Re: [SlovLit] Petero reči Miran Hladnik wrote: > 1. Interaktivna poezija. Na naslovu > http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka > Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. > Prosim za ogled in komentar. Sam sem si zadevo ogledal z velikim zanimanjem, saj se sam že več let ukvarjam prav s tem - interaktivnimi (računalniški) umetniškimi besedili (pesmimi, če želite). In sem skeptičen do avtorjevega prispevka (a tudi pozitiven po svoje). Najprej me odbija 'new age' estetika (vidno) in patetika (berljivo) same predstavitvene strani. No, najprej me zmoti trditev o _prvi_ slovenski interaktivni pesmi. Avtor nikjer ne navaja letnice nastanka svojega dela (delo tudi ni dostopno, dostopen je nekakšen demo, ah, da; delo samo tudi - za zgolj 10001 SIT ?! - torej dela samega nisem videl, varčujem :) Koncept _prvega_ v umetnosti je že sam po sebi zelo sporen. Zgodovina umetniške rabe jezika je polna _interaktivne_ rabe jezika, sami ste večji teoretični strokovnjaki glede dotičnega, tako, da ne bom navajal imen. In če _poezija_ izhaja že iz časov pred _tiskom_, velja omeniti interaktivne elemente v različnih 'pesniških dvobojih'. Če gremo res globoko nazaj - pa tudi v mediju tiska/knjige obstajajo eksplicitno interaktivna dela (60 - 70-ta prejšnjega tisočletja npr. ali pa enciklopedije (npr.2)). No, nazaj k neomenjenemu (morda spregledanemu, a dvomim) datumu avtorjevega prispevka. Če seštejem, da sem sam svoje (NE splošne) prve interaktivno-računalniška besedila delal 1997 in da volja.net (kjer avtor gostuje) obstaja manj časa, bi rekel, da ni ravno prvi. (No da, avtorja sem kontaktiral, če se izkaže, da je bilo prej, javim.). Sicer pa bi o interaktivnosti (tudi eksplicitni) veljalo pogledati, pri nas, verjetno že k OHO-ju ali celo k Podbevšku. Ali vsaj kasneje k avtorjem vizualne/konkretne poezije. A to niti ni tako zelo pomembno. Naj se s _prvimi_ deli ukvarja kdo drug, če mu je kaj do te olimpijske discipline :) Avtor vsekakor kaže zanimivo igro besed in prepletanj pomenov ob minimalnih formalnih spremembah. Vprašanje je, ali je to dovolj za _poezijo_ in predvsem kaj to prinaša vanjo? Sam nimam odgovora, zgolj slutnje. Sam v svojih delih zelo upoštevam tradicijo konceptualne umetnosti, a sem do svojih del zelo preizprašujoč njihovo relevantnost (s tem, da menim, da pri večini interktivnih besedil ni mogoče spregledati konceptualne tradicije - pri dotičnem avtorju pa sem glede tega v nedefiniranem). Kje je meja med tehnološko omogočeno igro in neopisljivim presežkom velikih besedil jezikovne umetnosti? gre za ista merila kot jih uporabljamo za tiskana besedila? Kaj je z govorjeno besedo? Kaj je z besedo v večmedijskih, na jeziku temelječih izrazih? In še je teh vprašanj. Isto najdem v dotičnem delu, kolikor ga je pač mogoče videti. pomislek je tudi zakaj bi interaktivno besedilo bolj razkrivalo 'božje/transcendentalno itd... ' kot klasično besedilo tiska? Hm. Je _bog_ interaktiven :) ? No, napletel sem nekaj misli v nekakšni grobi skici, od avtorja bi z veseljem želel videti še kakšno, morda naslednje delo - soditi o neki zadevi na podlagi ene same 'izjave' je zelo težko, lažje je, ko se pokaže nek razvoji tok - bi pa bil zelo zainteresiran, tudi izven liste (moj naslov: jaka@jaka.org, mailto:jaka na jaka.org ) izmenjati kakšno menenje o tem. [+ se opravičujem za pravopis, zavedam se se nekakšne sproščeno-akademske narave liste, a se mi res ne da iti čez besedilo in popravljat formalnosti] jaka, http://www.jaka.org/ [prenovljen] http://www.jaka.org/ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). ------------------- http://www.email.si From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Thu Feb 14 16:18:49 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Thu, 14 Feb 2002 16:18:49 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovni doktorati Message-ID: <003d01c1b56b$17942f00$310cf9c2@b9t6w0> Pozdravljeni! Posredujem razpis za podiplomski jezikoslovni studij na leidenski univerzi. Lep pozdrav Nicole Kuplenik > > Subject: 3 PhD positions > > ULCL invites applications for 3 PhD positions of > > maximally 4 years. > > > > The text below will appear in one of the national > > newspapers at the > > end of February 2002. It also appears on the > > Internet at > > http://www.let.leidenuniv.nl/ulcl/ad02.html > > > > Deadline of applications will be three weeks from > > the date of > > publication. This date, as well as the application > > number and any > > further relevant details, will be provided as soon > > as possible. > > > > > **************************************************************** > > > > ULCL invites applications for 3 PhD positions > > Linguistic research (3 PhD positions) > > Application number : > > > > These positions will be embedded within the research > > institute > > Universiteit Leiden Centre for Linguistics (ULCL), > > which encompasses > > generative/formal, cognitive/functional/phonetic and > > variationist/typological/historical research. > > Candidates are invited > > to apply by submitting a brief proposal for a > > research project (for > > details, see below). All linguistic projects will be > > considered. PhD > > students will carry out their research project > > within the framework of > > the Landelijke Onderzoekschool Taalwetenschap (LOT, > > National Research > > School of Linguistics) and will take part in the > > training programme of > > ULCL. > > > > Further information: Prof. dr. V.J.J.P. van Heuven, > > director of ULCL, > > tel.: (+31) 71 527 23 19 / e-mail: > > V.J.J.P.van.Heuven na let.leidenuniv.nl or dr. J.M. van > > de Weijer, > > coordinator of ULCL, tel.: (+31) 71 527 21 25 / > > e-mail: > > J.M.van.de.Weijer na let.leidenuniv.nl. > > > > > > > > For these positions, the following criteria apply: > > > > a. The project should result in a doctoral thesis > > defence at the > > Leiden Faculty of Arts; > > > > b. A Full Professor from the Faculty should be > > promotor ('primary > > supervisor') of the project; > > > > c. Candidates should have a Master's degree in an > > Arts department or a > > comparable degree that qualifies them for graduate > > research. This > > degree should have been obtained no longer than five > > years ago. The > > undergraduate diploma was preferably awarded a > > qualification of > > excellence. The Master's thesis was awarded a high > > grade (8 or more on > > a scale of 10). > > > > d. The research proposal should be within the > > research interests of > > the research institute. > > > > e. The research project should be of excellent > > quality; innovative > > proposals are preferred. > > > > f. Candidates should have a clear interest in and > > proven > > qualifications for doing research. This should be > > evident from the > > Master's thesis as well as from the course load > > taken during the BA/MA > > training period. > > > > g. Candidates should be able to finish the research > > project within a > > period of four years (or five years in the case of a > > part-time > > position). > > > > > > The selection of graduate students takes place in > > two phases. In the > > first phase, the candidate offers the following > > dossier to the > > Faculty: > > > > - a letter of application; > > > > - an outline of the proposed PhD research project. > > This should > > contain: (i) name of the applicant, (ii) name of the > > prospective > > promotor and any other supervisors, if any, (iii) a > > summary of the > > proposed project (maximally one page); > > > > - a statement of a Full Professor in the institute > > indicating that, if > > the proposal is selected, the Professor is willing > > to supervise the > > further elaboration of the project. This statement > > implies that this > > professor is willing to act as a promotor should the > > candidate > > eventually be elected for the position; > > > > - a curriculum vitae. This should minimally contain > > information on the > > undergraduate training of the candidate (with copies > > of the diploma > > and an accompanying dossier of courses that have > > been attended), > > relevant professional experience in the area of > > education and research > > and a list of publications, if any. In case a > > candidate has not (yet) > > formally acquired his or her Master's diploma, they > > should provide the > > committee with (i) a list of validated results in > > the undergraduate > > programme so far, (ii) a written assessment of the > > undergraduate > > thesis and (iii) a time schedule for the period > > leading to graduation. > > > > Please note that incomplete applications will not be > > considered! > > > > On the basis of this file a number of the applicants > > will receive an > > invitation to submit an elaborated research proposal > > to the Faculty. > > With the invitation, additional information will be > > supplied about > > the documents to be submitted in the second phase. > > The second > > research proposal should be submitted to the Faculty > > within one > > month. An interview by the selection committee may > > be part of the > > second phase of the procedure. > > > > Appointments are temporary positions, full-time as a > > rule, for a > > period of maximally four years. A 0.8 PhD position > > (for five years) is > > also possible. Candidates with post-Master's > > experience may apply for > > a three or even two-year contract; ceteris paribus > > such candidates > > will be given priority. > > > > As a rule, around 85 per cent of a PhD student's > > time is reserved for > > research and training, the rest of the time is > > reserved for teaching. > > The candidate's willingness and capacity to teach > > courses, both in the > > projected research area as well as in a broader > > scientific area, plays > > a role in the selection procedure. At the time of > > appointment, a > > training and supervision plan will be drawn up. > > > > The salary for PhD students is paid according to the > > salary scale for > > PhD student). > > > > Applications should be submitted to the following > > address, before xx > > February/March. Please note the application number > > on all materials! > > > > Faculty of Arts > > Personnel Department > > Mrs. M.J.P. Okker, Head > > Cleveringaplaats 1 > > Postbus 9515 > > 2300 RA Leiden > > The Netherlands > > > > Leiden University encourages women to apply. > > > > > **************************************************************** > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 21 20:31:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Feb 2002 20:31:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Objavljajo_vse_te_nenormalno_dolge_članke Message-ID: <003101c1bb0e$99c8e260$7103f9c2@hladnik> 1. Danes en sam spletni naslov 2. Kaj nam je ves čas na jeziku 3. Slovenci in Angleži 4. Šolniki alergični na sodobnost =========== 1. Danes en sam spletni naslov: http://www.pala.lancs.ac.uk/ -- Poetics and Linguistics Association. 2. Kaj nam je ves čas na jeziku Jakopinov korpus slovenskih besedil (http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html) kaže, da so v publicistiki najpogostejše polnopomenske besede (izpisujem površno z združevanjem različnih pregibnih oblik): leto, ljubljana, tolar(jev), veliko, zelo, vedno, predvsem, seveda, prvi, danes, predsednik, delo, stran, dobro, ljudi, odstotkov itd. V leposlovnih besedilih so to: rekel (reči), oči, dobro, imel, dan, glava, roka, gospod, oče, videl, prišel, človek. 3. Slovenci in Angleži "[T]akoj ko jih nagovorim v angleščini, [so] tako obremenjeni, da bodo naredili kakšno napako, da kar otrpnejo". "Izobraževanje pri nas pomeni, naučiti se 'kako', tukaj in recimo v Nemčiji ... pa 'kdo, kje, kdaj'." "Prepričan sem, da bi me študentje v Angliji klicali David, tukaj pa me nagovarjajo z gospod profesor." "[V] Britaniji ima beseda intelektualec celo nekoliko pejorativen prizvok, intelektualci se zdijo ljudem sumljivi. V Sloveniji pa lahko v časopisih objavljajo vse te nenormalno dolge članke". (David Limon v Književnih listih 18. feb. 2002, 6.) 4. Šolniki alergični na sodobnost Ste brali intervju s Prešernovim nagrajencem Vinkom Globokarjem, ki svojo glasbeno dejavnost razume kot kritiko družbe in ne kot zabavo? Ena njegovih izjav se nanaša tudi na šolnike, katerih večina da je alergična na sodobnost. Bi se strinjali? Jaz se. Globokar je nedvomno član t. i. visoke kulture, ki je je po statističnih raziskavah na Slovenskem zanemarljivo malo (Karina Cunder, intervju z Bredo Luthar pod naslovom Eni po vampe, drugi po škampe, sobotna priloga Dela 16. 2. 2002, 5) --konzumentov visoke kulture v reprezentativnem vzorcu preprosto niso odkrili. Anketiranci se v zadregi spomnijo le obveznih šolskih klasikov, posegajo pa po proizvodih lokalne ali globalne popularne kulture. Je torej šola geto (rezervat, nekropola?) visoke kulture? Bomo kaj komentirali? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 21 19:41:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Feb 2002 19:41:12 +0100 Subject: [SlovLit] HBDP = Hvala bogu, da je petek Message-ID: <003001c1bb0e$98e70de0$7103f9c2@hladnik> Mala šola SMS-novoreka (www.pinkponk.com/smskratice.asp); kakšna krajšava utegne priti prav tudi pri pogovorih o literarnih rečeh :) :/ dvom :-& brez besed :& dolgčas =) faca si :D širok nasmeh :e razočaran :I smrtno resno :o šokiran :o) ( ) smejko s trebuščkom :o} smeh do ušes :p kažem jezik \_/0 a greš na kavo? \o/ eureka! ˘_˘ podočnjaki =. zamočil sem >:) zlobni nasmeh >X večkrat 8-) nosim očala ASTSŠŽ a si ti sploh še živ? bzh bogu za hrbtom čst čestitam dsi dobro se imej GLP grozn lep pozdrav gt gate trga HBDP hvala bogu, da je petek ====== nadaljevanje čez dan ali dva, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 22 18:56:49 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 22 Feb 2002 18:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Mala_šola_SMS-novoreka_2._del Message-ID: <001301c1bbca$6c8f40c0$2d03f9c2@hladnik> hv hvala izp izpit jjp jutri je party ju3 jutri jz jaz kkk kakorkoli KKsP kdaj končaš s poukom? kl kul kn kr neki ks kako si KS5D končno spet doma ksk kako si kaj? KTM kaj te moti? LP+L lep pozdrav + lupčka LP+* isto lsi lepo se imej mmg mimogrede naxko na kratko NI.SI nisem v Sloveniji NKS ne komentiram sploh NLP najlepši pozdrav nr ne razumem ===== lp do prihodnjič miran From jaka na jaka.org Tue Feb 26 11:31:34 2002 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 26 Feb 2002 11:31:34 +0100 Subject: [SlovLit] > The Media Explores the Message Message-ID: <3C7B6406.DC8A026F@jaka.org> The Media Explores the Message: In person and online workshop The annual hypertext literature workshop has expanded to incorporate new media and other creative electronic fields. Please join in either in person or online to to see new techniques, discuss ways to examine new media, and gain insights into the impetus and implications behind new media writing. This 6th Hypertext Literature Workshop is part of the Hypertext 02 conference June 13 -16 . You can get more information at WHEN AND WHERE The physcial workshop will be all day June 12, 2002 at the University of Maryland. We will have an online workshop from 11:30 - 1:30 Eastern Standard Time. lp, jaka http://www.jaka.org/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 27 08:32:26 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Feb 2002 08:32:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Mobi-novoreka_tretji_del_in_Nevarne_bližnjice Message-ID: <005801c1bf60$e76c88e0$d34602c1@ff.unilj.si> 1. Mala šola mobi-novoreka, 3 2. Nevarne bližnjice ========= 1. Mala šola SMS nrs ni res nrx ne razumem nič nss ne morem se sprijazniti P&P pozdrav in poljub pdi polno dela imam PK pokliči kej pklč pokliči PKSTČN!? pa kaj si ti čist nor!? PLP prav lep pozdrav plz prosim pr8 prosim pmn pojma nimam PNBK princ na belem konju pop primerno ohlajeno pivo pp0 pol pa nič prf profesor psnmv pa saj ne morem verjeti psp pusti se presenetiti psz: pouk se začne ob PTnZ pridem takoj na zvarek qv-gy kva dugaja re spet s5 spet sb se beremo sdjdp sreča, da je danes petek se : se vidiva sv se vidimo SEVŠO sem v šoli SUŠL sem u šoli SK slabo kaže SNL srečno novo leto šnld še naprej lep dan srz sem razočaran ss se slišimo ssmlv sploh se mi ne ljubi več švč še vedno čakam SVJ se vidiva jutri svk se vidimo kasneje svs sem v službi SZS si za stvar? TCQT ti si kjut tsb ti si butl tyt take your time = vzemi si čas VNRD vse najboljše za rojstni dan vse1 vseeno vsvn vi ste vsi nori vv v vednost xek kratek z>er zvečer z7sm zaseden sem Zn zakaj ne? zo5 zopet zzz spanje ========= 2. Nevarne bližnjice Denis Poniž se odziva na članek Nevarne bližnjice za pripravo na pisanje maturitetnega eseja (Delo, ponedeljek, 25. 2. 2002, rubrika Šolstvo) in na slovlitovski forum naslavlja naslednje vprašanje: "Virk trdi, da uporabljam "ugotovitve in podatke, ki nasprotujejo splošno sprejetim ("splošno sprejetim" podčrtala moja malenkost!) dognanjem stroke. Zanima me, kje in kdaj se je stroka, (katera stroka?) poenotila in o čem se je poenotila. Kolikor je meni znano, se je moderna literarna stroka poenotila samo o tem, da se ne more o ničemer poenotiti in da je to njen edini raison." lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 2 11:50:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Mar 2002 11:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižni_dar_iz_Beograda Message-ID: <003401c1c1d8$0a7dd540$3603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Friday, March 01, 2002 5:24 PM Subject: knjižni dar iz Beograda Nacionalna knjižnica Srbije iz Beograda je januarja 2002 poslala na naslov dr. Vladimirja Osolnika, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, že 4. brezplačno pošiljko novih knjig o srbskem jeziku, literaturi in kulturi iz svojega bogatega knjižnega fonda; prispelo je 26 knjig, izdanih leta 1997, in bodo interesentom na razpolago v oddelčni knjižnici (kot tudi knjige, ki so bile podarjene v preteklih letih). Dne 20.2.2002 je Nacionalna knjižnica Srbije poslala na oddelek novo ponudbo za naslove, izdane v letu 1998: med približno 400 naslovi jih je okoli 48 s področja srbske filologije. Tiste,za katere sem pisno zaprosil, in ki so še na razpolago, nam bodo prav tako brezplačno poslali po pošti. S tem zapisom bi se rad zahvalil srbski nacionalni knjižnici za lep, neprecenljiv dar, ki je v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Ljubljani izoblikoval kakovostno in razmeroma veliko zbirko knjig o srbskem jeziku, književnosti in kulturi ter omogočil študentom vpogled v sodobne jugoslovanske oz. srbske literane tokove, učiteljem pa izpopolnitev njihovega znanja. Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 4 06:32:17 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Mar 2002 06:32:17 +0100 Subject: [SlovLit] Preko Zoltana Jana za Slovlit Message-ID: <000e01c1c33d$f2c67bc0$084602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 03. marec 2002 21:24 Subject: obvestila so morda zanimiva za slovlitovce 26 2. 2002 Oglašam se v z zvezi z načrti, ki smo si jih zastavili na zadnjem lektorskem srečanju Komisije slovenščine na tujih univerzah v Ljubljani, 3. in 4. januarja. Kot veste, je tekla beseda o nastajanju učbeniškega gradiva za potrebe lektoratov v tujini. Na srečanju je t. i. germanska skupina izoblikovala stališče, da se ji zdi potrebno pripraviti gradivo za nadaljevalno stopnjo učenja slovenščine. Pripravila je tudi okvirni (vsebinski) načrt. Gradivo, ki bi nastalo, ne bi bilo vezano samo na t. i. germanske lektorate, pač pa na vse, zato želimo k sodelovanju pritegniti čim več zainteresiranih lektorjev. Ker želimo oblikovati ožjo delovno skupino, s katero si bomo v prihodnje konkretno zastavili naloge, vas prosim, če mi lahko čim prej sporočite (nekateri le potrdite), ali ste pripravljeni sodelovati pri nastajanju učbenika za nadaljevalce (lahko kot soavtorji, svetovalci ali kako drugače). V prihodnje bo elektronska komunikacija glede tega projekta potekala med zainteresiranimi lektorji. V pričakovanju vašega odziva vam vsem skupaj pošiljam prav lep pozdrav iz sončno-deževnega Nottinghama. -- Andreja Ponikvar. 2. 3. 2002 V Delu (str. 24) je izšel razpis prostih mest lektorjev slovenščine na tujih univerzah. 7. 2. 2002 Združenje raziskovalcev Slovenije vabi raziskovalce na področju družboslovja in humanistike na današnji forum Položaj družboslovje in humanistike v Sloveniji (Prešernova dvorana SAZU v Ljubljani ob 9. uri). Srečanje predstavlja obliko skupnega aktivnega pristopa znanstveno raziskovalne, politične sfere in širše javnosti k reševanju položaja teh disciplin v Sloveniji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 4 20:57:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Mar 2002 20:57:08 +0100 Subject: [SlovLit] Jelenkor Message-ID: <001d01c1c3b6$c8434300$7603f9c2@hladnik> Pravkar berem v Književnih listih, vendar ne bo narobe, če navedem tudi iz Urškinega pisma. lp miran ============ ----- Original Message ----- From: "Orsolya Gallos" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Monday, March 04, 2002 7:12 PM Jelenkor, prestižna literarna revija na Madžarskem, ki izhaja prav tako v mestu Pécs kot knjige slovenskih avtorjev pri istoimenski založbi, je za Prešernov dan svojo februarsko številko posvetila Sloveniji. Poglavitna tema številke je desetletna mlada država -- devetdeseta leta. V njej so avtorji objavili bogat izbor sodobne slovenske literature ter predstavili potek družbenega, zgodovinskega, gospodarskega osamosvajanja slovenske države. Številko je uredila prevajalka, Orsolya Gallos, lektorica za madžarski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pesništvo sosedov zastopajo avtorji različnih generacij, kot Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Veno Taufer, Dane Zajc, Boris A. Novak, Josip Osti prav tako kot Peter Semolič, Aleš Debeljak, Aleš Šteger. Mitja Čander v svoji študiji Kronske priče predstavi mlado slovensko prozo devetdesetih; knjiga je tik pred izidom pri založbi Jelenkor. Iz tega dajejo izbor madžarskemu bralcu novele avtorjev Jani Virk, Mohor Hudej, Dušan Čater, Mart Lenardič, Andrej Blatnik. O konceptu mednarodnega literarnega srečanja se je Orsolya Gállos pogovarjala z direktorjem Vilenice, Iztokom Osojnikom; dobitnik kristala Vilenice, Endre Kukorelly pa v svojem eseju opisuje Slovenijo v času spremembe sistema. Zgodovinar, politolog Imre Szilágyi predstavlja prvo desetletje samostojne države iz družbenozgodovinskih vidikov, Aleš Debeljak v eseju, Republikanski ideal in nacionalna varnost opisuje srednje-evropski republikanski program. Imre Szijártó madžarski lektor Mariborske univerze v svojem študiju analizira regionalne značilnosti slovenske literature, ki je nastala v geografski in duhovni okolici reke Mure, med drugimi tudi prozo Milana Vincetiča, od katerega madžarski bralec najde tudi zanimivo novelo. Zoltán Medve A. publicira zanimivo in poglobljeno oceno o romanu Draga Jančarja, Zvenenje v glavi, ki je lani izšla pri Založbi Jelenkor v madžarskem prevodu Orsolye Gállos. Gregor Podnar predstavi razstavo Galerije ŠKUC pod naslovom VULGATA o sodobni slovenski likovni umetnosti, ki je bila na ogled lani novembra tudi v Budimpešti. Dela umetnikov programa VULGATE ilustrirajo februarsko številko Jelenkora, ki jo zaključuje budimpeštanski dnevnik Aleša Debeljaka, o zadnjem slovensko-madžarskem literarnem srečanju lani oktobra. Svečana predstavitev številke je bila 21. februarja v Budimpešti, v razstavni palači Mücsarnok pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Slovenske Republike v madžarski prestolnici, v prisotnosti veleposlanice Ide Močivnik, ki je na začetku literarnega večera pozdravila tovrstno predstavitev države. Poudarjala je, da poleg političnih, gospodarskih in diplomatskih uspehov je zelo aktualna naloga obojestranske predstavitve obeh literatur, in da na tem področju imamo še veliko za narediti. Literarnega večera so se udeležili avtorji Mitja Čander, Mohor Hudej in Boris A. Novak, urednica številke, prevajalka Orsolya Gállos in glavni urednik Jelenkora Zoltan Agoston, ki se je pogovarjal z avtorji o slovenski kulturi danes. Pri branju so sodelovali sami avtorji, izmed prevodov je bral madžarski igralec Peter Vallai. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 6 18:56:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Mar 2002 18:56:44 +0100 Subject: [SlovLit] = I_merely_transcribe_life_=28verz_M._Kušar_v_prevodu_E._Flisarja=29 Message-ID: <000e01c1c538$4a164b20$1903f9c2@hladnik> Spletnice Kaj menijo študentje o učiteljih Štipendija Minuta kulturnega molka ===== Spletnice Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, center za tehnologijo poučevanja na univerzi v Severni Karolini. Http://www.slope.org -- januarska številka spletne revije Slope je posvečena slovenski poeziji. ====== Kaj menijo študentje o učiteljih Spet se je zgodilo, da baterija naših učiteljev in asistentov pred elekcijo oz. reelekcijo ni dobila zahtevanega študentskega mnenja o kvaliteti pedagoškega izvajanja in zato njihovi habilitacijski papirji niso mogli naprej na univerzo. Na slavistiki je razlog menda v tem, ker nekaj časa sploh ni bilo študentskega predstavnika, ki bi bil zadolžen za te reči. V izogib podobnim zapletom v prihodnje je bil podan predlog, naj se spremeni habilitacijski pravilnik tako, da izrekanje mnenja o učiteljih ne bi bilo študentska obveza, ampak pravica, in da bi bil rok za oblikovanje mnenja največ 3 mesece. Za mnenje o predlogu sem zaprosil Bogomirja Mihevca s Centra za razvoj univerze, ki dvomi v uresničljivost predloga, pač pa fakulteti priporoča, da končno uveljavi evaluacijo učiteljev, kakršna po drugih fakultetah že nekaj časa poteka. Dokler rednega anketiranja študentov o kvaliteti pedagoškega procesa ne bo, pa naj učitelji posežejo po individualni anketi "3x3", ki jo najdete na spletnih straneh univerze http://www.uni-lj.si/Kakovost/ pod poglavjem Kakovost, kaj priporočajo izvedenci > Anketa o pedagoškem delu učiteljev in asistentov, anketa 3x3. ======= Prestižne podoktorske štipendije Na naslovu http://www.humboldt-foundation.de so popisane podrobnosti o letošnjih štipendijah Romana Herzoga, ki jih razpisuje Humboldtova ustanova za države Srednje, Južne in Vzhodne Evrope. Osnovni pogoji: < 35 let, doktorat, znanstvene objave, vabilo profesorja iz Nemčije, znanje nemščine. Dobrote: 6--12 mesecev bivanja v Nemčiji z možnim polletnim podaljškom, 1500--2000 EUR mesečno, razni drugi finančni dodatki in plačan 2- do 4-mesečni tečaj nemščine. ======== Minuta kulturnega molka ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, March 06, 2002 7:57 PM Subject: Slava Dragi Miran, dovoli, da Te spomnim na ledene dni v zacetku brezna leta 1987. Takrat smo bili mlajsi 15 let, bilo nas je vec in smo si bili po svoje blizji. Nismo se dali slavokazom in v sredo, 11. 3. 1987 je izsla prva stevilka prvega letnika Slave. Ce ze ne z besedo in dejanjem, pocastimo v ponedeljek spomin na ta dogodek z minuto kulturnega molka. Lep pozdrav Vlado ========= lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 7 09:58:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Mar 2002 09:58:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenisti_in_mednarodni_slavistični_kongres Message-ID: <000901c1c5b6$491de420$5a03f9c2@hladnik> Nedavno sem v Slovlitu užaljeno poročal, kako mi je predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja (MSK) z Alenko Šivic-Dular na čelu na seji na Slovaškem decembra 2001 brez komentarja zavrnilo prijavo tematskega bloka za 13. mednarodni slavistični kongres, ki bo v Ljubljani leta 2003. Ker sem bil kot koordinator tematskih blokov tudi sam član mednarodnega predsedstva MSK-ja, sem sprejel odločitev kot znak nezaupanja in sem slovenski del MSK-ja obvestil o svojem odstopu. Obenem sem obljubil natančnejše poročilo o neprijetnem dogodku in tule je zdaj obljubljeni komentar. Poskusil bom odmisliti malenkostne zasebne razloge, ki prepogosto usmerjajo tudi naše strokovne odločitve in dejanja, in potrudil se bom najti zapletu objektivnejšo utemeljitev. Izločitev tematskega bloka o problemih pisanja literarne zgodovine (udeleženci bi bili Vladimir Biti, Peter Scherber, Aleš Bjelčevič, Marko Juvan in jaz; s podobno temo vabi Marko Juvan na simpozij, ki ga pripravlja na ZRC SAZU) je bila premišljena, saj je v zapisniku poudarjeno, da je MSK predloge tematskih blokov "skrbno pretehtal". Besede zvenijo tehtno, dejanje pa je bilo bolj lahkotne narave, ker so lahko tehtali samo to, kar sem jim kot koordinator na šestih straneh dal v roke, to pa so bili naslovi 30 prijavljenih tem z imeni prijaviteljev in referentov ter z mojimi opombami, ki so opozarjale na nepravilne ali nepopolne prijave. Predsedstvu sem predlagal, naj sprejme zaenkrat samo označenih 12 brezhibnih prijav, druge (do celotnega dogovorjenega števila 20) pa potem, ko jih bodo prijavitelji popravili. Častitljivi gremij mi je v prvi točki verjel na besedo in sprejel vse brezhibne prijave, z izjemo ene, to je moje, potem pa se mu je začelo muditi in sprejel je še 9 pomanjkljivih predlogov ter tako na hitro zaprl seznam. Ko je dan po seji v mojem poštnem predalčku pristala še ena prijava, ki je bila sicer oddana pravočasno, vendar so jo toliko časa pošiljali na napačne naslove, da je prispela po roku, se je znašla pred zaklenjenimi vrati. V zapisniku, ki ga je poleg Jana Dorul'e podpisala predsednica MSK-ja, ni poročila o kakšnem njenem drugačnem stališču. Če bi se hotela zavzeti za prijavo iz svoje lastne dežele, bi ji to brez dvoma uspelo, saj je končno predsednica MSK-ja, in ji niti ne bi bilo treba opomniti jih, da se ne spodobi zavračati prijave, ki jo je podpisal njihov kolega koordinator tematskih blokov, ki obenem zastopa literarno vedo države gostiteljice kongresa. Zavrnitev prijave razumem kot usklajen odgovor na kritične pripombe na organizacijo mednarodnega slavističnega kongresa, ki sem jih zapisal na več mestih, nazadnje v gradivu za decembrsko sejo v slovaškem Ružomberku. Nanašale so se na slabe izkušnje predhodnih kongresov in na pomanjkljivosti pri organizaciji sedanjega. Ljubljanski MSK bi bil zame že tretji povrsti. Po zanimivi anekdoti mi pride najprej na misel kijevski v 80. letih. Profesorju, ki je bil tedaj zadolžen za organizacijo slovenske slavistične reprezentance, ni uspelo pridobiti nikogar, ki bi ji kril potne stroške, zato so v Kijev odpotovali samo referati, od članov slovenske delegacije pa nihče. Bratislavskega kongresa leta 1993 sem se tudi sam udeležil. Čeprav je bila pri prijavljanju velika gneča, se nas je Slovencev zbralo na Slovaškem malo, pa še ti samo za en polčas. Nič v primerjavi s Srbi, ki so za svojo delegacijo najeli cel vagon. Situacija se je ponovila v Krakovu leta 1998. Vsakič se je o slovenski abstinenci na slavističnih kongresih zaskrbljeno spraševalo v časnikih. Osebno mi je bilo na kongresih najbolj neprijetno, da so bile sekcije sestavljene iz tako raznorodnih referatov, da niso mogle računati na skupno publiko. Referent je pripeljal v sekcijo svojo publiko (svoje rojake) in skupaj z njo takoj po nastopu odšel. Cela vrsta napovedanih referentov je manjkala in sekcije so se sesuvale vase. Socialno neprijetno je delovalo ločevanje na zahod in vzhod: zahodnjaki so plačali drage ugledne hotele, vzhodnjaki so prebivali zastonj v študentskih sobah. Plačevanje kotizacij je bilo neurejeno. Kongresni sklepi se niso uresničevali. V spominu imam odločitev iz leta 1993, da MSK poskrbi za ustanovitev bibliografskega servisa, ki bo alternativa ameriškima citatnima indeksoma, AHCI-ju in SSCI-ju, zaradi njune diskriminatornosti do slovanskih študij: iz vsega tega ni bilo nič. Na sejah predsedstva MSK-ja je prihajalo do polemičnih soočenj zahodnih in vzhodnih predstav o nadaljnji organizaciji, pri čemer je vedno zmagala vzhodnjaška tradicija. Kongresi so bolehali na razdrobljenosti in nemodernosti. Ko so za organizacijo naslednjega kongresa predlagali Ljubljano, sem kot tedanji predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti zagledal priložnost za uveljavitev organizacijskih sprememb. Ko sem bil povabljen v organizacijski odbor, sem predlagal vrsto izboljšav in jih postavil kot pogoj svojemu sodelovanju: dosledno vnaprejšnje plačilo kotizacije, ki naj prijavljene zaveže k udeležbi, zmanjšanje števila referentov na obvladljivo število, zahodni način prijavljanja referatov, kjer sekcije oblikujejo prijavitelji sami, in -- najpomembnejše -- programski prostor za posamezne nacionalne filologije, seveda v prvi vrsti za slovensko. Simpatična možnost bi bila, tako po vsebinski kot tehnični plati, ko bi vsakoletni slovenistični simpozij za to priložnost postal osrednje tematsko poglavje kongresa. Ker nobeden od predlogov ni bil sprejet, nisem hotel prevzeti soodgovornosti za še eno organizacijsko polomijo in sem sodelovanje v organizacijskem odboru zavrnil. Razloge sem pojasnjeval v več pismih predsednici in odboru. Slovenski organizacijski odbor je imel težave tudi s pritegnitvijo drugih slovenistov. Potem ko je Erika Kržišnik odstopila kot tajnica kongresa, sem postal občutljiv na dejstvo, da slovenistika nima pri organizaciji nobene besede, in sprejel funkcijo koordinatorja tematskih blokov, ki je vsaj do neke mere ustrezala moji zahtevi po modernizaciji kongresa. V tej vlogi sem predsednici pomagal pri razširjanju informacij o kongresu v spletu in v omrežnih diskusijskih skupinah (Seelangs, Humanist, Slovlit), ji posredoval vprašanja zainteresiranih in jo opominjal na neizpolnjene nujne naloge. V gradivu za zadnjo sejo v Ružomberku sem kritične pripombe strnil: poročal sem o nejevolji prijaviteljev, ker vodje nacionalnih komitejev ne odgovarjajo na njihove dopise, opozoril na pomanjkanje izčrpnih in enoumnih informacij o kongresu, na to, da je MSK pozabil najti primerno mesto potrjenim komisijam, da komisijskih zasedanj ni mogoče podtakniti tematskim blokom in še kaj. Glede na to, kako je MSK do zdaj zavračal vse predloge za posodobitev, se njegovi zadnji reakciji pravzaprav ne bi smel čuditi. Moj kratki stik z MSK-jem ima poleg opisanega še eno razsežnost. Za nazaj premišljam, da je bila za dosedanjo dolgoletno slovensko zadržanost do slavističnega kongresa (ki se kaže tudi v tokratnem omahovanju jezikoslovcev in literatov glede skupnega nastopa na kongresu) krivo neskladje med domačo nacionalnofilološko prakso in slovanskofilološkim profilom kongresa. Slovenska sestava na kongresu je bila v prvi vrsti iz slovenistov in tudi predsedoval ji je povečini slovenist, ker smo pač slovenistiko razumeli kot del slavistike, in to, vsaj za nas, najpomembnejši del. Res se je za kongresno priložnost vsak nastopajoči slovenist spomnil svoje vzporedne slovanske izobrazbe in se komparativno nekoliko razgledal še po drugih slovanskih jezikih ali literaturah, vendar je jedro njegovega interesa ostalo slovenistično. Tudi nastopil je v slovenščini, kar je bilo razumljivo in zanimivo le ožjemu krogu slovenistov. Od tod tudi moj predlog slovenističnega segmenta na kongresu, ki bi združil slovenistične interesente in obenem ponudil prostor organizirani predstavi slovenske slovenistike. Zdaj v predsedstvu MSK-ja ni nobenega slovenista, ki bi z zahtevo po izpostavljenem mestu za slovenistiko v programu motil vseslovanski načrt kongresa. Čeprav bodo priprave zato morda tekle bolj nemoteno, pa se je treba soočiti z neprijetno platjo izrinjanja nacionalne filologije iz kongresnega programa. Financiranje kongresa s strani slovenske države je v v eliki meri odvisno od vere politikov, da je mednarodni slavistični kongres priložnost za promocijo slovenistike, ali z besedami predsednice: "element za dodatno utemeljitev prošnje za pridobitev finančnih sredstev na MŠŠ". Financiranje MSK-ja bo po mojem precej odvisno od popularnega enačenja slavistike s slovenistiko. V javnosti se v splošnem slabo razlikuje med slovenistiko in slavistiko. Ljudem, ki učijo slovenski jezik in literaturo in najbrž ne poznajo kaj dosti drugih slovanskih jezikov in razmer, pravimo lepo po domače slavisti, osrednje slovenistično glasilo se imenuje Slavistična revija, stanovsko društvo je za diplomante slovenščine, ruščine in srbohrvaščine eno in isto in se kljub večinskemu deležu slovenistov imenuje Slavistično društvo itd. Genetsko in strukturno je slovenistika res del slavistike, inštitucionalno pa je položaj ravno obraten, saj je slavistika (z izjemo samostojnih rusistike in južnoslovanske filologije) na naši univerzi vključena v slovenistični študijski program in od slovenistike močno odvisna. Ta, ki ima v naši državi v roki mošnjo, jo nerad razvezuje za humanistične potrebe. Če imamo srečo, se bo omehčal, ko ga bomo spomnili na slovenski nacionalni interes. S stisnjenimi zobmi bo spustil cekin tudi zahodu, ki za vključitev v klub privilegiranih zahteva to in ono, prav nič pa ne bo razpoložen do zahtev z vzhoda, zlasti če bo tudi tu opazil enako neobčutljivost za slovenski interes. Slovenskemu jeziku, literaturi in kulturi ni na 13. mednarodnem slavističnem kongresu določeno nobeno vidno samostojno mesto. Slovenisti se bodo razpršili po sekcijah tako, kot je bilo to na drugih kongresih doslej, ali pa se bo zanje naknadno našla vtihotapljena improvizirana sekcija, kjer bodo nastopali "zunaj konkurence". Tak načrt kongresa je za Slovenijo kot gostiteljico žaljiv in daleč od želje, da bi se ob tej priložnosti slovenistika organizirano predstavila slavističnemu svetu. K razrešitvi trenutne zoprne situacije lahko pripomore le predsednica kongresa, ki ki naj v predsedstvu MSK-ja odločneje zastavi svojo besedo in svojo vlogo za to, da slovenistika dobi status osrednje ali krovne kongresne teme. Ker je Slovenija gostiteljica, se zdi ta predlog samoumeven in neproblematičen. V nasprotnem primeru bo organizator težko prepričal državo o potrebnosti njene finančne pomoči. miran hladnik From Zoran.Triglav na guest.arnes.si Thu Mar 7 10:50:41 2002 From: Zoran.Triglav na guest.arnes.si (Zoran Triglav) Date: Thu, 7 Mar 2002 10:50:41 +0100 Subject: [SlovLit] BRUCOVANJE SLOVENISTOV Message-ID: <000901c1c5bd$8c2c5150$aa52fea9@domau5fi5jlpyi> Spoštovani! BRUCOVILJENJE SLOVENISTOV BO! V STAREM GLEJI GODEJO MELANHOLIKI. To je 20. meseca po Marsu. V sredo. * Prosimo priti v slavnostni obliki. * LISTKI PO 500 din, ako se jih vnaprej kupi, drugače 800 din. ZAČETEK OB DEVETIH ZVEČER, KONČETEK OB DVEH. KASA SE ODPRE OB POLI DEVETIH. Brucaktiv četrtega letnika From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 7 18:03:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Mar 2002 18:03:45 +0100 Subject: [SlovLit] Res ni vse o literaturi, kar me buri Message-ID: <003701c1c5fa$0cb3f260$7003f9c2@hladnik> 1. Iz enega sonetnega venca 2. Spletnice ====== 1. Iz sontenega venca Zgodovinski čas, ki ga je napisal gimnazijec Klemen Brumec: Književnost vsem ostala je prelepa, je muza svojo milost izkazala, ko toliko umetnikov nam dala, kot travnih bilk ima prostrana stepa. Na tem področju Ivan bil je glavni, saj pisal je o hlapcih in o kavi, nazadnje o Jerneja plati pravni. ====== 2. Spletnice Http://andrejgolob.net/penamed -- literarna stran Andreja Goloba. Http://www.evropska-unija.si -- slovenske strani o Evropski zvezi (za navijače in morda tudi za kritike). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/telekom.html -- res ni vse o literaturi, kar me buri; lp miran From kramberger na uni-mb.si Sat Mar 9 15:12:48 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 9 Mar 2002 15:12:48 +0100 Subject: [SlovLit] elektronski odziv Message-ID: Dober dan, soncno sobotno popoldne se za'cenja, po lepem sprehodu do hrib'cka, ki mu v Kamniku pravijo Jama, ker gre za zasuto smeti's'ce, in okrog njega nazaj po sredini polja domov sem primerno razpolo'zen za komentiranje obse'znega 'clanka, ki je bil objavljen 4. marca 2002 v Delovi prilogi Knji'zevni listi. Na straneh 8 in 9 je Jo'ze Topori'si'c z bibliografsko skrbnostjo predstavil javne odzive na izid Slovenskega pravopisa 2001. K pisanju me spodbuja tudi v'ceraj'snje in dana'snje branje knjige, ki sem jo dobil v roke z zamudo. Prej'snji teden sem med pospravljanjem delovne sobe odkril neodprto kuverto in v njej ponudbo, da bi lahko do 15. oktobra lani kupil knjigo "'SUSS 1998--2000" z 20 % popustom . Zdaj sem pla'cal sicer polno ceno, a mi nikakor ni 'zal -- ob'zalujem zgolj to, da tega projekta nisem opazil 'ze prej in ga priporo'cil vsem, ki odgovorno uporabljajo pri svojem delu slovenski jezik, a niso slovenisti po izobrazbi. 'Studentska zalo'zba, Ljubljana, ISBN 961-6356-40-2 Topori'si'c se na koncu 'clanka ni samo podpisal, temve'c je navedel tudi svojo funkcijo pri pravopisu. 'Ce primerjamo ta podatek z naslovno stranjo v pravopisu, opazimo, da je pri 'clanku zo'zil svoje podro'cje vodenja in odgovornosti zgolj na slovarski del pravopisa. Kljub vsemu pa je s tem dopolnilom nakazal, da niso zapisana zgolj osebna stali's'ca avtorja 'clanka. 'Ceprav je vsebina raz'clenjena z dvema mednaslovoma, se mi zdi za komentiranje nujna bolj natan'cna delitev vsebine. Utrnili so se mi naslednji komentarji. 1. Odzivi Na za'cetku so z bibliografsko pedantnostjo popisani 'casopisni odzivi na izid pravopisa, omenjena pa sta tudi dva televizijska nastopa. Zato presene'ca, da ni omenjen zapis Marka Jesen'ska, ki se je v 'Solskih razgledih podpisal kot predsednik Slavisti'cnega dru'stva Slovenije: (Pre)dragi Slovenski pravopis. 'Solski razgledi, 8. 12. 2001, 'st. 19, str. 5. V isti 'stevilki je bila objavljena 'se kratka anketa s 3 izjavami. Prav pogre'sam v seznamu tudi navedbo, da so v januarski 'stevilki slovenske izdaje Playboya uvrstili Topori'si'ca med mo'ske, ki so v teh krajih zaznamovali leto 2001 -- on s pravopisom. Prav posebej pa pogre'sam v seznamu odzivov vse elektronske prispevke, vsaj tiste, ki so bili raz'sirjeni v dopisovalni skupini SlovLit in deloma posredovani pravopisni komisiji. Glede na e-pismo, ki sem ga prejel, namre'c domnevam, da Topori'si'c vsaj pozna moja vpra'sanja in predloge: ***** Date: Thu, 29 Nov 2001 07:35:41 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Obvestilo To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spostovani, zahvaljujemo se Vam za Vasa vprasanja in se opravicujemo za zamudo pri odgovoru. Posredovali smo jih uredniskemu odboru pravopisne komisije, ki se bo sestala v decembru. Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ***** Podrobneje se je avtor analize javnih odzivov posvetil anketi, ki je bila objavljena v Delu. -- a omenja samo prva dva dela od *treh*: Delo, sreda, 12. 12. 2001, str. 8, petek, 14. 12. 2001, str. 8 in sobota, 15. 12. 2001, str. 7, ko je bilo objavljenih 'se 5 odgovorov, torej skupaj 17. Ne vem, ali avtor ni razumel odgovora A. Bergerja ali pa se spreneveda, a Bergerjev odgovor ravno tako kot Kovi'cev jasno izra'za tako veselje, da slednji'c imamo nov pravopis, kot spo'stovanje do izdelovalcev pa tudi modro zadr'zanost pogostega uporabnika, ko gre za upo'stevanje. 2. Priimki in urbanost 'Ceprav so bili do uvrstitve 'zenskih oblik priimkov kriti'cni zelo razli'cni avtorji, je Topori'si'c nepopustljiv v zagovarjanju tega dejanja. In v 2. pojasnilu J. Bav'carjevi je zapisana klju'cna trditev: s pomo'cjo 'zenskih oblik priimkov je v pravopis zajet "del'cek tistega jezikovnega bogastva, ki je danes bolj 'zivo na pode'zelju, vendar ga ni mogo'ce kar po'cez imeti za nare'cno". Na eni strani naj bi bilo s tem dose'zeno uravnove'senje s slengizmi iz mestnega okolja; na drugi strani se zdi, da gre za podoben pojav, kakor je mu'cil urednike zbranih del slovenskih klasikov: kaj narediti z arhaizmi in dialektizmi v njihovih besedilih -- s'casoma so postali posebna vrednota, katere pomen je urednik pojasnil v svojih opombah. Obenem pa je stilna oznaka *ljud.* dobila s Topori'si'cevimi poudarki posebno vrednost, ki morda pojasni tudi zaporedje socialnozvrstnih oznak v to'cki 1060 v pravilih: privzdig., knj. pog., ljud., neob'c., neknj. pog., neknj. ljud. Oznako *neob'c* namre'c najpogosteje najdemo pri pojmih -- in ker oznake vzbujajo ob'cutek, da z rabo tak'sne besede odstopamo od knji'zne norme, imajo mnogi pisci in bralci slovenskih strokovnih / znanstvenih besedil slab ob'cutek, ker v tolik'sni meri uporabljajo besede, ki niso ob'cevalne. Konec koncev zaporedje oznak dopu's'ca sklep, da so samo prvi trije primeri variacije znotraj zbornega ali knji'znega jezika. Medtem ko za pojme, ki so vsekakor del urbanosti ravno toliko kot slengizmi iz mestnega okolja, to o'citno ne velja -- 'ceprav se za urbanost zdi prav ob'cevanje izrazita zna'cilnost. 3. Iz'crpna odgovora Dvema odzivoma se je Topori'si'c posebej skrbno posvetil: zapisu I. Geistra in zlasti intervjuju z M. Stabejem. Zakaj je deset besed, ki jih je omenil I. Geister, tako podrobno analiziral po besedotvorni plati, mi ni jasno. Polovico besed najdemo v SSKJ ali neposredno ali z zelo sorodnimi besedami. Torej bi lahko bil odgovor kratek in preprost: kolikor gre za zajemanje besed, za dokumentiranje poimenovalnih zmo'znosti sloven's'cine, naj Geister predlaga dopolnitve za 2., predelano in raz'sirjeno izdajo SSKJ; kolikor pa gre za *pravopisno* zahtevne (vklju'cno s pravore'cjem) izraze, potem pa seveda ni na mestu njihovo besedotvorno raz'clenjevanje, temve'c zgolj pojasnilo, kako ravnati z njimi v te'zavnih sklonskih oblikah. Pripomnim lahko, da je implicitno, torej z obliko odgovora uporabnikom sloven's'cine pripisana (in dopu's'cena) precej'snja zmo'znost (in pravica): da namre'c sami s pomo'cjo zgledov in pravil prihajajo do re'sitev v primerih, ki niso zajeti v slovarskem delu pravopisa. 'Se manj pa mi je jasno, zakaj je posvetil stolpec in 'cetrt svojega odgovora nekomu, ki ga kara, ker se kot mlad docent ne udele'zuje znanstvenih sre'canj. 'Ce gre za zagovor knji'znosti kot sredi's'cne norme, potem bi bilo dobro, da bi Stabeju predlagal ogled gledali'ske predstave Pigmaliona -- namesto ogleda filma. Sam pa sem si danes ogledal naslovne strani treh priro'cnikov, ki so po svoji namembnosti podobni SP 2001: Duden. Die deutsche Rechtschreibung. 21. izdaja iz leta 1996; The Chicago Manual of Style. 14. izdaja iz leta 1993 in MLA Handbook for Writers of Research Papers. 5. izdaja iz leta 1999. Samo v tretjem primeru je avtor naveden na sami naslovni strani, a zgolj z imenom in priimkom -- in s precej bolj zadr'zano tipografijo kot v SP2001. V Dudnu je na levi, torej na raz'sirjeni naslovni strani najprej naveden znanstveni svet Dudnove redakcije, sledijo imena 'stirih klju'cnih oseb. Znano je, da je v Nem'ciji dokaj sporno to razmerje med zasebno zalo'zni'sko in jezikoslovno ustanovo in njeno vlogo pri dolo'canju knji'zne oz. jezikovne norme (prim. von Polenz, Die deutsche Sprachgeschichte. III. del). V ameri'skem priro'cniku, po katerem pisci pose'zejo, ko jim zmanjka vsakr'sna druga "pravopisna" opora, je "managing editor" naveden 'sele na deveti strani kot avtor predgovora. Zato pa je v predgovoru poudarjeno, kako 'ze sto let v zalo'zbi University of Chicago Press zbirajo gradivo in re'sitve, s 'cimer je za'cel mlad korektor. Spreminjanje izdaj pa odseva spreminjanje uporabljanih tehnologij in modrost nabranih izku'senj. 4. Umestnost pripomb Nekaj manj'sih predlogov, zapisanih v javnih odzivih, je Topori'si'c pripravljen sprejeti v prvo naslednjo popravljeno izdajo. A temeljni ton njegovih odgovorov je mogo'ce strniti v o'citek, da kritiki preve'c lahkotno, s preslabo podprtostjo svojih trditev ali iz nevednosti izrekajo o'citke na ra'cun novega pravopisa. Pri svojih odgovorih pogosto primerja novi pravopis s prej'snjimi, kar je zagotovo najbolj'si del njegovega 'clanka. A vendar se spra'sujem, 'ce sta zadnja dva stolpca (od 'sestih) res smiselno izrabljena. Zdi se mi, da bi lahko na to mesto vklju'cil odgovore tistim, ki so / smo se potrudili in smo svoja vpra'sanja podprli s primerjavami in navedbami primerov. Prav tako se mi zdi, da obstaja zrno resnice v o'citku, da so bila ra'cunalni'ska orodja premalo ali preslabo izkori's'cena -- in da obitje vseh javnih elektronskih odzivov to tudi potrjuje. Zmagoslavni sklep, da so morali po 14 dnevih za'ceti dotiskovati naslednjih 10.000 izvodov, pa je avtorjeva nekak'sna Pirova zmaga. Kajti dvomim, da bodo v ta dotis vnesli kakr'senkoli popravek. Jasno je, da je mogo'ce prodati priro'cnik, kakr'sen je pravopis, v izjemni nakladi -- saj so klasi'cne slovenske pisatelje v zbirki Na'sa beseda ali pred leti roman Pesem ptic trnovk prodajali v nakladah med 30.000 in 40.000 izvodov, sicer'snje slovenske naklade pa se -- z izjemo kuharskih knjig -- gibljejo med 600 in 2.000 izvodi. Kar me moti, je cena izvoda. Topori'si'c izrecno zagotavlja, da nih'ce ni bil dvakrat pla'can. Ker je bila kon'cna verzija pravopisa verjetno izro'cena zalo'zbi na disketi (v prenesenem pomenu, upam, da je bil v resnici pravopis zape'cen na CD-ROM) in ker gre za eno samo barvo tiska in ker ni bil uporabljen biblijski ali kak'sen poseben papir (v kolofonu ni navedeno niti to, da je bil uporabljen trajen papir brez kislin, kar je na meji sprejemljivosti), se zdi, da je prodajna cena precej vi'sja od proizvodne. Redko je mogo'ce v teh krajih fiksne (in v tem primeru relativno nizke) tiskarske stro'ske deliti s tolik'snim 'stevilom izvodov. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Date: Thu, 28 Feb 2002 09:56:38 -0800 (PST) From: AnchorDesk Subject: Hey, desktop Linux fans: Buy a Mac... or just go away (ANCHORDESK) _____________________DAVID COURSEY_____________________ HEY, DESKTOP LINUX FANS: BUY A MAC... OR JUST GO AWAY A small group of AnchorDesk readers moan at decibel levels way in excess of their importance. They're Linux-on-the-desktop fans. I've never understood why they hate me so much. So today I'm giving them a real reason to despise me, while suggesting an alternative we could both support. http://clickthru.online.com/Click?q=66-kDo_IyW0FsQfSOxsWoiwXbxYERRR _____________________YOUR TALKBACK_____________________ David Morgenstern WOULD YOU EVER TRY A MAC? DON'T COUNT ON IT Some of you Windows users want nothing to do with a Mac, while others appreciate the differences between the platforms. All in all, Coursey's month-long Mac examination is getting to you. David rounds up your responses. http://clickthru.online.com/Click?q=bb-yT44QYZWRtv6TFQR4U1gNLqVW9RR From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 11 14:46:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Mar 2002 14:46:10 +0100 Subject: [SlovLit] slava Message-ID: <005f01c1c903$1a5138e0$d44602c1@ff.unilj.si> Komur ni za slavo, imel pa je rad Slavo, bodi na Mirkotovo in Vladotovo pobudo vabljen na jubilejno srečanje ob 15-letnici izhajanja. V sredo, nalašč 13. marca, ob 14.00 v 2. nadstropju, začenši pri meni v kabinetu # 218 v 2. nadstropju. lp miran ============== ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, March 06, 2002 7:57 PM Subject: Slava Dragi Miran, dovoli, da Te spomnim na ledene dni v zacetku brezna leta 1987. Takrat smo bili mlajsi 15 let, bilo nas je vec in smo si bili po svoje blizji. Nismo se dali slavokazom in v sredo, 11. 3. 1987 je izsla prva stevilka prvega letnika Slave. Ce ze ne z besedo in dejanjem, pocastimo v ponedeljek spomin na ta dogodek z minuto kulturnega molka. Lep pozdrav Vlado From miran.hladnik na Uni-Lj.si Tue Mar 12 10:23:04 2002 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 10:23:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Danes_slavistično Message-ID: <004a01c1c9a7$8b842820$2603f9c2@hladnik> 1. Slovio 2. MSK ========= 1. Slovio ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, March 11, 2002 10:51 PM Subject: Vse-slaviansk jazika. LadDear Mr Hladnik. We seek people in Slovenia to join our project of the creation of a simplified all-Slavic language "slovio". If you or some of your colleagues are interested please write us back. More information on SLOVIO you can find here: http://www.slovio.com Sincerely Mark Hucko info na slovio.com ========= 2. MSK Alenka Šivic-Dular je 7. 2. v Kroniki SDS (VI/ 31) poročala, da sta bila na zasedanju predsedstva MSK v Ružomberku sprejeta tudi dva slovenska predloga, 1. da število slovenskih referatov ne bo omejeno s kvoto in 2. da bo eno izmed treh plenarnih predavanj dodeljeno slovenskemu slavistu. Sklepa sta očitno zelo konspirativne narave, saj ju uradni zapisnik zasedanja 18. 1. 2002, ki ga je podpisala predsednica, ne navaja (za nas še vedno našteva kvoto 10 mest). To potrjuje moj sum, da se bosta morali slovenska slavistika in slovenistika v program ljubjanskega kongresa šele pritihotapiti oziroma nastopati zunaj konkurence. Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 12 10:50:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 10:50:09 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje iz Nuka, ki ga obiskujemo Message-ID: <006901c1c9ab$4d76b3a0$2603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: Mrežnik Sent: Tuesday, March 12, 2002 10:01 AM Subject: Nova vira: DUDEN in International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings Spoštovani! Obveščamo vas, da je NUK nabavila dva nova vira za uporabnike Univerze v Ljubljani: to sta nemški enojezični slovar DUDEN - največji slovar nemškega jezika in International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings. Elektronska oblika DUDNA (v 10 zvezkih) je nameščena na strežniku za cederome NUK-CD. Dostopna je z lokacij Univerze v Ljubljani za enega hkratnega uporabnika. Obsega približno 200 000 gesel s primeri uporabe itn. Zahtevno iskanje omogoča uporabo različnih kriterijev, operatorjev in omejitev itn. International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings je pravtako nameščena na strežniku za cederome NUK-CD in dostopna z lokacij Univerze v Ljubljani za enega hkratnega uporabnika. Obsega bibliografske podatke o skupno 1,3 milijona glasbenih tiskov (703 000), rokopisov (31 000) in zvočnih posnetkov (530 000) z vsega sveta od 15. do konca 20. stoletja. Vključuje vse glasbene zvrsti, tudi zabavno glasbo in jazz. Podatki so prevzeti iz kataloga Research Libraries Group (RLG) iz ZDA. Iskanje je možno po 29 kriterijih: avtorju, naslovu, založniku, letu in kraju izdaje, glasbeni obliki (simfonija, opera, jazz...), zasedbi (glas, klavir, simfonični orkester, računalnik...), po zvrsti besedila itn. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb =========== V četrtek, 21. marca ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 12 18:12:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 18:12:54 +0100 Subject: [SlovLit] Slovlit vs. virusi Message-ID: <002401c1c9e9$276555c0$5e03f9c2@hladnik> Ah, te spomladanske viroze -- En teden je star virus, pa je že potrkal na vrata s prijaznim nagovorom: "Microsoft Customer, this is the latest version of security update [...]" in s pozivom: "Run attached file q216309.exe." Ne ubogajte ga. Na http://www.symantec.com/avcenter/venc/data/w32.gibe na mm.html namreč lepo piše, da gre za virus, zato priponke ne odpirajte, ampak pošto brez škode vrzite v smeti. Še en naslov s koristnimi informacijami za oblikovanje spletnih strani in borbo z virusi: http://portal.carantania.com/pomoc/pomocnovice.php. Saj zadnje čase samó še stražimo to naše ljubo vsakdanje orodje računalnik pred škodljivci, namesto da bi nas ono sámo varovalo pred neprijetnostmi in zlobami tega sveta. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 16 19:12:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 16 Mar 2002 19:12:44 +0100 Subject: [SlovLit] S spletkami in vabili v nov dan Message-ID: <003601c1cd16$2c49e760$4103f9c2@hladnik> Http://www.acronymfinder.com/ -- rudnik angleških in mednarodnih akronimov. Http://www.e-books.com.mk in http://www.blesok.com.mk/main/blesok.html -- makedonska poezija v privlačni obliki, tudi v angleškem prevodu; prezentacijo domače književnosti tam podpira ministrstvo. Na naslovu http://212.236.121.166/pk/liste.asp je Lista za Koroško, ki jo podpišite, če vam je kaj mar usoda rojakov onkraj trenutne šengenske šrange. Http:///www.ljudmila.org/litcenter/ -- kjer se predstavlja slovenska književnost, žal brez celotnih besedil. V torek 19. 3. bo ob 11.00 v Prešernovi dvorani na SAZU Marija Mitrović predstavila svojo slovensko literarno zgodovino (Geschichte der slowenischen Literatur: Von den Anfängen bis zur Gegenwart), ki je lani izšla v nemškem prevodu Katje Sturm-Schnabl pri celovški Mohorjevi. V četrtek 21. 3. bo ob 11.00 v sejni sobi FF v 5. nadstropju Klemen Lah zagovarjal magistrsko delo z naslovom Tipologija literarnih junakov v slovenskem šolskem berilu. lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Mar 19 00:44:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 19 Mar 2002 00:44:39 +0100 Subject: [SlovLit] zanimivo obvestilo Message-ID: Dober dan vsem, ker sem pred dobrim tednom dni pripomnil, da se je Jo'ze Topori'si'c v svojem odzivu na 'clanke o SP2001 povsem izognil elektronsko zastavljenim vpra'sanjem in pobudam, je razveseljivo, da sem v'ceraj prejel naslednje obvestilo, ki bo morda uporabno 'se za koga. ***** X-Confirm-reading-to: pravopis.isj na zrc-sazu.si X-PMrqc: 1 Date: Mon, 18 Mar 2002 15:30:20 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Odgovori To: kramberger@uni-mb.si, mojca@rfr.si, peter.strukelj na siol.net, Alenka.Trop@nlb.si, elnomis@volja.net, anze.perne na siol.net, marjan.poljanec@moj.net, milan.sustar na dz-rs.si, maksimiljan.gulic@radiostudent.si, lm.veritas@siol.net, mkozelj na siol.net MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spoštovani, odgovor na mnenje, vprašanje ali predlog, ki ste ga naslovili na elektronski naslov { HYPERLINK "mailto:pravopis.isj na zrc-sazu.si" }pravopis.isj na zrc-sazu.si, lahko najdete na spletni strani Slovenskega pravopisa 2001: { HYPERLINK "http://www.zrc-sazu.si/pravopis" }www.zrc-sazu.si/pravopis v rubriki Odgovori na odzive. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 19 14:42:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Mar 2002 14:42:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Nekaj_didaktično_nekaj_pa_malo_manj_didaktično Message-ID: <008101c1cf4b$f9247f20$7c03f9c2@hladnik> Didaktično Spostovana kolegica, spostovani kolega! Prilagam vabilo za srecanje Slovenskega drustva za visokosolsko didaktiko o ucinkovitosti studija generacije 1991, v četrtek 28.3.2002 ob 18 uri na Pedagoski fakulteti v Ljubljani. Dr.Milena Bevc bo predstavila rezultate nedavno končane analize. Vabljeni ste tudi v ponedeljek 25. marca 2002 ob 13. uri na Andragoški center RS(Šmartinska 134a, Lj., v stavbi Gradisa). Mag. Margerita Zagmajster bo predstavila moznosti sodelovanja v mednarodnih projektih o študiju na daljavo in izobraževanju odraslih na univerzah (MISSION, NetCampus, THENUCE+, ALPINE). Več o tem in drugem s podrocja izborazevanja pri nas (in v Evropi) lahko preberete na Najbrz ste opazili, da prenavljamo in dopolnjujemo www.uni-lj.si/kakovost. Hvalezen vam bom za vasa mnenja, kritike in priporocila. Lep pozdrav! dr.Bogomir Mihevc Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html -- kako smo preživeli zimo ali kdo bo pa delal. Članek o slovenistih in mednarodnem slavističnem kongresu je zdaj dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. ======== Manj didaktično Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html -- kako smo preživeli zimo ali kdo bo pa delal. Članek o slovenistih in mednarodnem slavističnem kongresu je zdaj dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Mar 19 21:46:53 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 19 Mar 2002 21:46:53 +0100 Subject: [SlovLit] ogled Message-ID: Dober ve'cer, danes sem si ogledal spletno stran, na katero so me v'ceraj opozorili v imenu In'stituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU Prvi vtis je, da gre za bogate strani, vredne ogleda. Pohvalno je tudi, da nisem imel te'zav s slovenskimi znaki, 'ceprav uporabljam poseben in v teh krajih skoraj neznan brkljalnik. Malce me je presenetilo, da sta dve zadevi dostopni zgolj v Acrobatovem pdf formatu. Prenesti si ju moramo na svoj ra'cunalnik in odpreti z ustreznim programom -- ni ju mogo'ce odpreti s PDF plug-in dopolnilom v brkljalnikovem oknu. Za sklicevanje in navajanje bi bila neposredna spletna oblika v html ali xml formatu bolj primerna, 'ceprav so izbiro pdf formata najbr'z narekovale nekatere tehni'cne zahteve, opazne v obeh besedilih. Odgovore je podpisal Jo'ze Topori'si'c. Odgovoril je 18 osebam -- pri vsaki je zdru'zil vsa vpra'sanja, 'ce se je oglasila ve'ckrat. Upo'steval je vpra'sanja, prispela do 14. januarja 2002. Pri meni je navedel samo dve sporo'cili, poslani novembra 2001. Izpustil je tretje, poslano 2. decembra -- a postavitev ogledanih spletnih strani razumem kot pozitiven, pritrdilen odgovor na to tretje sporo'cilo: in upam, da bodo vse to'cke iz predloga postopoma uresni'cene. > V komisiji za SP 1 Pravila je zťe > bilo sklenjeno, da se nesticťni vezaj vpelje namesto sticťnega, ker > se obe sestavini sklanjata, In na ra'cun tega pravila opustimo / pozabimo na vso tipografsko tradicijo, v rabi po svetu in doma. No, ve'c o tej tradiciji v nadaljevanju. > V drugem dopisu Krambergerjevo pisanje po nepotrebnem zahaja v > ironiziranje, vendar bomo ta ton odmislili in odgovarjali samo na stvarne > pripombe. Znova sem prebral obe svoji sporo'cili, ki ju komentira Topori'si'c, in sem globoko prepri'can, da je bilo v prvem veliko ironije, v drugem pa skoraj ni'c. Bolj me 'zalosti dejstvo, koliko stvari in argumentacij je bilo preprosto spregledanih oz. nanje nisem prejel odgovora. > Krambergerju tudi ne ugaja oznaka pojm. To sploh ni res, ker ne govorim o tem, kaj mi ugaja ali ne, temve'c zgolj ugotavljam, da se med razli'cnimi lingivisti'cnimi in / ali tipografskimi oznakami za podobne stvari preprosto ne znajdem, ker jih med seboj ne morem razlikovati. In ko mi redni profesor po'slje e-sporo'cilo z obupanim vpra'sanjem, kako naj kot mentor popravlja magistrsko nalogo, da ne bo v njej mrgolelo *neob'cevalnih* izrazov, potem je to zame potrdilo, da sem postavil upravi'ceno vpra'sanje, ki ga ne pote'si niti sladkobna zgodba o tem, kako nastane slovarski sestavek, ki jo najdemo na spletni strani v rubriki "Slovarska delavnica". > kljub temu pa > danasťnjemu navadnemu bralcu izraz petit vecť pove. V slovarju bi > ga bilo treba > sťe lep cťas ohraniti, cťeprav bi bil v sodobnem tiskarstvu zťe > popolnoma opusťcťen; > vsega, kar je nekocť obstajalo kot del vsakdanjosti, danes pa ne > vecť (npr. sulica, > monokel, goldinar, onikanje), vendar ni mogocťe kar cťez nocť > prezreti ali zatajiti. Oh, kak'sno sprenevedanje -- *jaz* sploh nisem proti starim poimenovanjem, pa 'ce jih 'se sploh kdo pozna ali ne; vendar je petit lahko zgolj petit in ne more biti nikdar mali petit. A bom raje na tem mestu vklju'cil zgodbo o tiskarski bajki, ki sem jo v dveh delih, 2. in 10. decembra 2001, poslal prijateljici, ki ima klasi'cno izobrazbo stavca, meterja in tiskarja. ***** Zapisala si: > Velikost crk se meri v enotah, ce ze ne tipografskih enotah. Meni znana > prevoda iz anglescine (point) in nemscine (punkt) sta tocka in ne > "pika". Mozno, a to *ni* moja izkusnja -- meni je pika znana iz casov, ko me je tehnolog Stefan Martinjak v tiskarni Mariborski tisk seznanil z rocnim in strojnim knjiznim stavkom. Ko mi je kazal slepi material v velikosti ene pike, je pripomnil, da na piki stoji celotna umetnost postavitve strani, ce naj bodo vrstice pravilno sprte. Danes sem pogledal v SSKJ gesli 'pika' in 'tocka' in si ob primerih potrdil svoji izkusnjo. Postaviti zadnjo piko, s*e pika na i -- ali ni to povsem v skladu s pisarsko in stavsko tradicijo; tri pike pa pomenijo izpust besedila. Tocka po definiciji nima razseznosti, pika pa jo ima. Seveda lahko angleski in nemski izraz prevedes kot piko in kot tocko -- na sreco imamo Slovenci v tem primeru na voljo dva izraza; vsaj meni je potem pika kot locilo in kot tiskarska enota mere blize kot geometrijska ali geodetska tocka. [...] > Moram pa povedati, da morda kdaj bom tipograf/tipografinja, ne bom > pa "obcevalno" nikoli knjigotiskarka. Prosim oglej si razlago > iztocnice "tipograf" (str. 1567). Kar je zanimivo, je, da je to pojasnilo prevzeto iz SSKJ, medtem ko je v SP 1962 tipograf 'tiskar' (tipografski zavod = tiskarski zavod). Za SSKJ sta tiskarske izraze pomagala pomensko dolociti Ivan Maticic in Joze Paradiz (ta z nedokoncanim gradivom) -- morda sta ti ta gospoda kakorkoli znana in ju lahko povprasas za podrobnosti. Ko bi bil vsaj v SP 1962 tipograf povezan s stavcem in ne s tiskarjem, pa bi bilo vse skupaj bolj razumljivo in razlozljivo. A kljub vsemu bi bilo treba zadeve razlikovati kot razlicne paradigme v zgodovinskem loku od Gutenberga [stavljenja s premicnimi crkami] do racunalnikov. > Pri branju in razumevanju gesel me je vodila razlaga s str. 211, > paragraf 1141: ... Vse enote so nekako iz obzorja absolventa > srednjih sol in nekoliko cez. To je fraza, ki jo najdes v najrazlicnejsih knjigah -- in nekoc sem na nekem zagovoru magistrske naloge nacel to temo: kaj je 'obzorje pricakovanja' (Jaußova kategorija) uporabnikov prirocnikov in kaj je *predstava* avtorjev in urednikov o tem 'obzorju pricakovanja' pri njihovih bralcih. Po svoje najbolj uporabno izhodisce bi bila analiza *vseh* pri ministrstvu oz. zavodu za solstvo potrjenih srednjesolskih ucbenikov in prirocnikov: katere pojme vse najdemo v njih skupaj z razlago. Z drugimi besedami: ko gre za izraze s podrocja oblikovanja, sodobnega preloma in tiska, *ne* potrebujejo razlage vsi tisti, ki so obdelani v ustreznih ucbenikih za sole graficne in oblikovalske, morda s*e aranzerske stroke. Razlago, da gre za pojem, potrebujejo bolj specializirani izrazi -- a v tem primeru bi morale biti razlage postavljene s pokoncno pisavo in vmescene med navpicni crtici, ne pa da postanejo pojmi stilno ali zvrstno zaznamovani. Sicer pa se mi je med branjem tvojih pripomb utrnilo, kako bi bilo mogoce zagrabiti zadrege s pravopisom. A najprej znova tehnicna opomba. Omenjas izdajo pravil iz leta 1996, to je verjetno 5. izdaja. Sam nenehno pregledujem SP 1962, SSKJ (v eni knjigi: menda so nekatere stvari popravili glede na izdajo v 5 zvezkih), pravila, 1. izdaja iz leta 1990 in 4. izdaja iz leta 1994 (prilozena SSKJ v eni knjigi in prvic s stvarnim kazalom), in SP 2001. Prva in cetrta izdaja pravil sta pac zaradi okoliscin izida najbolj razsirjeni; vsekakor pa velja glede podrobnosti primerjati vseh pet izdaj pravil -- s sesto, znova pregledano izdajo. Kajti 'pregled' v teh krajih ne pomeni zgolj odstranjevanja tiskarskih skratov in morebitnih nedoslednosti, temvec tudi rahla modificiranja samih pravil. Prva skupina zadreg je povezana z nedoslednostjo oziroma neenotnostjo. Tak primer sta oznaki krepko in polkrepko. Na trenutke se zdi, da je nedoslednost najpogosteje posledica spremenjenih izkusenj zaradi uporabe drugacnih tehnologij. O ucinkih teh izkusenj, ki so opazne nato tudi v jeziku, pa niso razmisljali strokovno usposobljeni ljudje, temvec doloceni sodelavci pri SP 2001, ki so jih resevali z veliko prizadevnostjo in naivnostjo hkrati. Druga skupina zadreg nastaja verjetno zaradi prevzemanja resitev iz starejsih prirocnikov, v katerih so uporabljali drugacne tipografske dogovore. Razen tega se je lahko v teh desetletjih pomen nekaterih izrazov tudi spremenil. Slovenec s Primorske morebiti res s 'tipografom' razume tiskarja, ker pac obvlada italijanscino -- in slisi pri tej besedi italijansko besedo 'tippografico'. Nekdo drug, ki ni s Primorske, se pa ukvarja z racunalniskim prelomom, bo razumel nekaj povsem drugega ob tem izrazu; najbrz pa ne bo poznal tradicije in tehnoloskih sprememb v zgodovini tiskarstva, zlasti pripravljanja pisav, stavljenja besedila in postavljanja strani s prelomom -- kar pomeni, da dolg niz postavljenih svincenih vrstic (galley), s katerih odtiskujemo krtacne odtise za korekturno branje, prelomimo na dele z enakim stevilom vrstic, kakor je pac predvideno glede na format tiskarskega izdelka. > O skladenjski rabi narekovaja, ki ga predstavljata dve znamenji za > sekunde (to je razlozeno na str, 4, paragraf 15) in o tem, zakaj > enojni narekovaj pri neskladenjski rabi spremeni obliko v dva > zadnja angleska narekovaja (to je zopet videnje -- obcevalno -- > knjigotiskarke), pa menda ne morem pisati, ker tega sploh ne > razumem. No, na strani 4 o narekovajih sploh ni govora, temvec sele na strani 51 n. (tocke 459 do 467; ne uporabljam besede paragraf, ker se v pravnh knjigah stevilke paragrafov ne postavljajo tako neumno in nedosledno kot v pravilih SP), kjer si potem nasla tudi vse tisto, kar si navedla v nadaljevanju -- in je znova lepa nedoslednost, verjetno posledica prehoda od stavca, ki stavi tipkopis, k lastnemu vnosu besedila z racunalnikom. Tako nekako za prvo silo. *** Razlog za pisanje je primerjava dveh slovarskih pojasnil. Ogledal sem si pojasnila o tisku v 1. knjigi SSKJ, *postavljeni* in natisnjeni v tiskarni Ljudska pravica do leta 1970 (to besedilo je prevzeto v SSKJ v enem zvezku iz leta 1994), in v Odzadnjem slovarju slovenskega jezika (zakaj imajo tam vse nepredlozne besede veliko zacetnico na ovitku in na naslovnem listu, ne vem), ki je bil racunalnisko postavljen do leta 1996 (v uvodu pise, da v letih 1995 in 1996). V SSKJ imamo poglavje Tisk, ki je po uvodu razdeljeno na tri dele: Crke, Locila in Posebnosti. Zaradi preglednosti so v slovarju uporabili vec vrst tiska. Navadni znaki in locila imajo tudi posebno funkcijo, uporabili pa so tudi nekaj posebnih znakov. Uvodu sledi poglavje Crke, kjer izvemo, da so gesla tiskana v navadnem grotesku, podgesla v navadnem polkrepkem petitu. Dopolnila kvalifikatorskih pojasnil so natisnjena v polkrepkem nonpareju, sami kvalifikatorji pa v navadnem nonpareju; v navadnem petitu ilustrativno gradivo, v lezecem petitu pa glavne razlage, medtem ko so stranske natisnjene v lezecem nonpareju. Ne poznajo torej 'pisave', samo 'crke'; besedilo ni 'postavljeno', temvec zgolj 'tiskano'; poznajo 'grotesk', za prevladujoco obliko uporabljenih crk (pisave) pa poimenovanje preprosto ni uporabljeno, temvec je nadomesceno z oznakami za velikost v pikah [tockah] in za slog ali razlicice: 'navadno', 'polkrepko' in 'lezece'. Opozicija med 'navadni grotesk' in 'navadni polkrepki petit' je najbolj nenavadna -- saj je videti natisnjeni primer za navadni grotesk vecji in izrazitejsi kot za navadni *polkrepki* petit, predvsem pa so atributi vzeti iz razlicnih ravni. Ceprav so ze SSKJ v enem zvezku naredili z vecjo racunalnisko podporo -- po opravljenem skeniranju so imeli tezave, ker kupljeni program Lecturus ni znal prepoznavati kompleksnega tiska, zato je bil za razpoznavanje ustrezno dopolnjen program Eva Primoza Jakopina, s katerim so slovar tudi uredili --, se je bistvena novost zgodila sele v pojasnilih k naslednjemu slovarju, ki je izsel dve leti pozneje. Predgovor k SSKJ v enem zvezku nam razkrije samo delcek opravljenega dela, opisan je en sam problem, ki so ga resili. V odstavku, kjer je omenjeno, da je bilo pri prenosu tako obseznega in zahtevnega besedila v racunalnisko obliko opravljeno za slovenske razmere pionirsko delo, izvemo za resitev ene same od tezav, na katere so naleteli. Potrebovali so vec kot 256 znakov, kolikor jih dopuscajo sedanji racunalniski standardi. "S 16-bitnim naborom smo lahko uvedli tudi diakriticne znake za naglasno mesto in tonemski naglas ter grske crke." Na koncu uvoda je tabela vseh uporabljenih znakov, ki obsega 282 znakov, torej 26 znakov vec -- med drugim samo del grske abecede. Podoben, zgolj nekoliko razsirjen standardni nabor imajo ze URW pisave in ga vidis v programu Fontographer, ne pa pri vsakdanjem delu s pripomocki, kakrsen je na Macu PopChar Pro. Ni jasno, ali so se pri tem navezali na nastajajoci Unicode standard ali ne. Vsekakor so na spletnih straneh projekta Titus navedli nabor znakov, uporabljen v SSKJ, kot eno od slovanskih pisav, ki jo podpirajo pri svojem zajemanju besedil za jezikoslovne raziskave. Prav tako bi bilo zanimivo izvedeti, kaj vse je zajela racunalniska obdelava gradiva -- in ce so vsa gesla tagirali v skladu s standardom SGML ali ne. Odzadnji slovar slovenskeg jezika temelji na SSKJ, izsel je leta 1996. Domnevamo lahko, da je bil narejen s pomocjo racunalniske obdelave, opravljene pri pripravi SSKJ v enem zvezku, kajti na strani VII je povedano, da je SSKJ v eni knjigi "izsel na osnovi racunalniske predloge petih knjig SSKJ". Na strani VIII in naslednji je zabelezeno: "Pri pripravi slovarja in koncni ureditvi za tisk je bil uporabljen urejevalnik EVA Primoza Jakopina, z ustreznimi dopolnitvami, predvsem za odbiranje podgesel in dvojnic." Nic ni povedano o tem, kako so prisli do gradiva, ki je predstavljeno v 40 tabelah in 7 slikah (misljeni so grafi) -- a saj tudi nic ni povedano o vsebini teh tabel in grafov. Morda vsebuje vec podatkov prispevek Petra Weissa 'Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika', objavljen leta 1991 v Jezikoslovnih zapiskih 1. V kontekstu tega zapisa je zanimiv odstavek o tisku. Avtorja pravita: "V slovarju sva uporabila stiri vrste tiska, podobno kot v SSKJ." Tam je sicer navedenih sedem vrst tiska, a nekaterih podatkov njun slovar ne vsebuje, zato je najbrz tudi manj vrst tiska. Gre pa za te stiri vrste: -- krepek brezserifni tisk (Helvetica); -- krepek serifni tisk (Times Roman); -- navaden serifni tisk (Times Roman) in -- droben serifni tisk (Times Roman). Ocitno so spremembe posledica rabe racunalnika. 'Grotesk' se je spremenil v 'brezserifni tisk', ki ima nedvoumno nasprotje v 'serifnem' tisku. Ob 'krepkem', ki je povsem izpodrinil nekdanjo oznako 'polkrepki' (slog ali razlicica), in 'navadnem' imamo tudi 'droben' tisk, ki je borni ostanek nekdanje rabe oznak za velikosti crk. Iz podatkov v kolofonu ni jasno, koliksno vlogo je imela oblikovalka Milojka Zalik Huzjan pri dolocanju podobe strani, kajti v nadaljevanju je navedeno s*e, da je za tehnicno ureditev in prelom poskrbel kar Primoz Jakopin. In pri tem je moralo na Institutu za slovenski jezik prihajati do razlicnih resitev, morda tudi razhajanj glede tega, kdaj je racunalnik uporaben in kdaj ne. Za potrditev tega obcutka zadosca primerjava navedenih podatkov iz kolofona v Odzadnjemu slovarju slovenskega jezika (Ljubljana 1996) s kolofonom v Besediscu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (Ljubljana 1998), kjer imamo skupino oseb, ki je oskrbela oblikoslovno obdelavo, in Primoza Jakopina, ki je prevzel strojno generiranje oblikoslovnih podatkov. Kam so zapisovali rezultate oblikoslovne obdelave? Kaj zajema oznaka 'strojno generiranje': zgolj obliko vnasanja rezultatov ali tudi kaksne obdelave vnesenega gradiva skupaj z obdelavami? Zdi se, da velja podatek o prenosu v racunalnisko obliko, kar je opravila Karmen Nemec, samo za statisticni opis v preglednicah, ki sta jih oskrbela avtorja Odzadnjega slovarja -- a je to morda tudi napacen vtis. Manj jasno je, kaj je zajel 'vnos dopolnil', ki sta ga opravili dve osebi: zgolj popravke in pregled strojno generiranih oblikoslovnih podatkov ali tudi s*e kaj drugega. Nekaj pojasnil o opravljenem delu najdemo v Uvodu. Besedisce namrec ni povsem nov prirocnik, prvic je izsel v skromnejsem obsegu ze leta 1987. To interno objavo v dveh delih, 525 in 633 strani (doma imam zal zgolj makulaturni izvod), so v letu 1994 z bralnikom slike (verjetno scanner) in programom EVA prenesli v racunalnisko obliko in dopolnili z gradivom, zbranim v letih 1987--91. "Z racunalniskim programom so bile tem besedam dodane najbolj podobne besede iz SSKJ in ustrezno upostevani podatki za besedno vrsto, naglasno mesto in drugo osnovno obliko: rodilnik pri samostalniku, oblike spola pri pridevniski besedi, sedanjik pri glagolu [...]. Tako pripravljeno gradivo je bilo pregledano in oblikoslovno sistematizirano v skladu z naceli SSKJ." (Uvod, str. 5) Tipografsko je Besedisce bolj skromno in trokolonsko postavljeno besedilo je natisnjeno zgolj z dvema vrstama tiska: "Geslo (iztocnica) v krepkem tisku; druga osnovna oblika in besednovrstna oznaka v drobnem tisku." (Uvod, str. 6) 'Krepek' in 'droben' tisk razmejujeta dve ravnini podatkov -- in ce je besedisce ali vokabularij pri Paulu Luni izhodisce zgodbe o tipografskih resitvah v slovarjih od prvih tiskanih, ki se navezujejo na rokopisno izrocilo vokabularijev, potem lahko zdaj preneham z zbiranjem gradiva, s poskusom, da bi razumel vsaj v obrisih in od zunaj zgodbo o tipografskih resitvah v sodobnih slovenskih enojezicnih slovarjih. Dopusten se zdi sklep, da je iz izkustvenih prelomov, kolikor sem jih lahko rekonstruiral, nastalo besedilo o tisku oziroma pisavah in njihovih razlicicah, ki ga najdemo v "uvodnem" delu novega Slovenskega pravopisa. Ta se po tipografski kompleksnosti navezuje na SSKJ, po poimenovanju uporabljenih sredstev pa na novejse racunalniske izkusnje, ki pa niso dovolj domisljene oziroma so prevec poenostavljeno poimenovane -- deloma kot dobesedni prevodi izrazov, na katere naletimo v programskih menujih ali navodilih. Mimogrede in kot nekaksen pripis:, pogledal sem v Mihalkovo (v Kebrovem Leksikonu imen obstaja ime Otmar, ni pa imena Mihalek, torej sklepam, da je pomotoma na prvem mestu natisnjen priimek) knjigo Stavec in njegovo delo iz leta 1945. Pozna 'svetle', 'polkrepke' in 'kurzivne' (na enem mestu tudi 'lezece') crke, vendar nisem nasel *skupne* oznake za razlicice crk, ki jih v vecjem ali manjsem obsegu najdemo pri vseh pisavah. Oznaka 'zvrst' crk, uporabljena pri pravilih za postavitev tabel, mi ni povsem razumljiva. A je mogoce po navedbah na drugih mestih sklepati, da so 'serifne' ali 'antikva' pisave zanj hkrati tudi pisave, primerne za knjizni stavek, groteskne in posebne crke pa bolj za vse druge vrste stavka, zlasti pa za plakatni in akcidencni -- ali so zanj zvrsti te skupine ali pa zgolj razlicice posamezne pisave, ostaja odprto. Na koncu omenja, da se je pri izrazju oprl na Savinskov Slovar strokovnih izrazov, ki ga zal ne poznam, tudi v seznamu literature v tvoji disertaciji ga ni (bom pogledal v UKM). Pozna pa tocko -- in nima pike; pravi, da je Savinsek uveljavil izraze, na katere se bo treba sele navaditi, vendar bodo nadomestili pokvarjene nemske izraze. S cimer se je mogoce strinjati, ceprav izraz 'pika' ne spada v to vrsto. No, verjetno je bolj merodajen Blejcev prirocnik, ki je obseznejsi in ki je nastal v nekoliko bolj umirjenem casu, obenem pa tik pred zatonom rocnega stavka. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 06:40:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 06:40:43 +0100 Subject: [SlovLit] Vladota Nartnika Spomin na predvigred leta 1987 Message-ID: <000701c1cfd1$c70829c0$d44602c1@ff.unilj.si> Torek, deseti brezen Severni in vzhodni vetrovi še kar naprej brijejo zlasti ponoči, vendar je za spoznanje bolj toplo. Včeraj zjutraj je bilo deset stopinj pod ničlo, davi pa po snežnem poprhu na kopnačah samo pet. Pri čaju oziroma kavi smo se včeraj pogovarjali o novem listu, ki ima izit. Profesor Jakopin je pripominjal k starosti novega lista mladih, pa sem opozoril na še starejša klana, ki držita v krempljih Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo in ne pustita za spoznanje mlajših blizu. Tudi jezik Slavistične revije je grozen, saj avtorji sploh ne prepoznajo svojih besedil. To me je za ves dan spravilo v slabo voljo. Četrtek, dvanajsti brezen Včerajšnji dan je bil prelomen. Po komisiji, kjer smo obravnavali naglase tipa trirog in trizob ter tresti in treskati, sem krenil na tiskovno konferenco na Filozofski fakulteti. Izšla je namreč prva številka prvega letnika debatnega lista Slava, v njem pa sta bila tudi dva moja prispevka: H govorni gradnji Cankarjevega Ponesrečenega feljtona in Herman de Carinthia. To je izjemno spodbudno glede na to, da mi lani ni izšla nobena od oddanih štirih reči in da tudi letošnja zadnja, svečanova številka Jezika in slovstva nadaljuje to brezvestno početje. Malo pred malico sem šel dol in med pogovorom ujel, da je bil novi list med sodelavci lepo sprejet. Marija mi je v slovo čestitala in pomirjen sem se vrnil v svojo sobico. Malo pred dvanajsto pa mi je prišel Miran povedat, da imam zeleno luč tudi za tipkanje članka Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu. Od Kocijana, ki se je vrnil iz bolnice, je naposled zvedel, da je omenjeni članek zavrnil Skaza, pomisleke pa je imela tudi Hermina. Kocijan -- Bog bodi z njim dober -- me je tudi povabil, da polenom navkljub poskusim še kaj napisat za njegovo revijo, ki ji sicer vlada Skaza. Miran je še pripomnil, da je Skaza zadržal tudi članke, ki so nastali ob analizi Cankarjevega Ponesrečenega feljtona, da so bili skratka zavrnjeni in morda je ravno iz tega izšel novi list. "Najboljši odgovor na te packarije bo delo," sem pripomnil Miranu, ko sva odhajala od Marjana Dolgana. Čas je stekel! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 06:50:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 06:50:40 +0100 Subject: [SlovLit] Malo tega, se vec onega Message-ID: <001301c1cfd3$2a9a7820$d44602c1@ff.unilj.si> From: "Nicole Kuplenik" To: "slovlit" Subject: Malo tega, se vec onega Date: Tue, 19 Mar 2002 19:48:40 +0100 Po Miranovem zgledu najprej stvarno kazalo [Miranova opomba: Naslednjič, Nicole, pošlji prosim v plain- in ne v html-formatu, pa bo šlo pod tvojim imenom v Slovlit.] 1. ena doktorska v Leipzigu 2. seminar jezika serbskega ino kulture Lep pozdrav Nicole Kuplenik ______________________________________________ 1. Ena doktorska > Subject: One phD position open in Leipzig > > /.../ there is still one phD position open in Leipzig. Applications should be sent as soon as possible to the address > below. More information under: > > http://www.uni-leipzig.de/~gksprach > > ************************************************* > > Graduiertenkolleg "Universaltit=E4t und Diversit=E4t: > Sprachliche > Strukturen und Prozesse" > > Advertising:Free Positions > > The Graduate Research Program "Universality and Diversity: Linguistic > Structures and Processes" funded by the Deutsche Forschungsgemeinschaft (German Research Foundation) > and by the federal state of Saxony is accepting applications for doctoral scholarships. > > The length of the scholarship is two years, with the possibility of an > extension for a third year. The program focuses on aspects of > theoretical linguistics (language specific or typological), > psycholinguistics, and of neuropsychology of language. Applications > should include the usual documents and two references. Please send applications to: > > zybatow na rz.uni-leipzig.de > > Prof. Dr. Gerhild Zybatow > Universitaet Leipzig > Graduiertenkolleg > Institut fuer Slavistik > Bruehl 34--50 > D-04109 Leipzig _________________________________________________________ 2. Dear friends and noble linguists, Allow me to inform you about the project "The School of Serbian Language and Culture" in Valjevo. It is scheduled in August 2002. For some more information, please check out the address www.srpskijezik.narod.ru For extra details please write to us e-mails or usual letters. We expect you to apply, but we also hope that you will spread the news about us among your friends and colleges who may also be interested. Thank you in advance. With best wishes :) Skola Srpskog Jezika i Kulture Valjevo From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 07:21:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 07:21:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_o_pravopisu_ki_žal_še_nima_lastnega_foruma Message-ID: <006301c1cfd7$86d663c0$d44602c1@ff.unilj.si> Se opravičujem dopisnikoma, ker ju nisem vprašal za dovoljenje, vendar se mi zdi, da je reč take narave, da jo lahko v imenu "javnega interesa" dam naprej v Slovlit. lp miran =========== ----- Original Message ----- From: "Miha Rus" To: "'Miran Hladnik'" Sent: 18. marec 2002 10:51 Subject: RE: Lep pozdrav Pozdravljen, Miran. Po dolgem času se spet oglašam - seveda spet s prošnjo za napotilo oz. referenco. Iščem koga, ki bi mi vedel svetovati, kje v pravopisu dobiti nedvoumno pravilo za sklanjanje samostalnikov tipa Netware, Netwara - našim tehnicistom, ki sledijo svoji nikoli izpolnjeni želji po dokočni enoumnosti, rodilnik ni všeč, češ da se izpremeni izgovor. [...] Lp, Miha ======== ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: MihaR na iolar.com Cc: Miran Hladnik Sent: 20. marec 2002 2:19 Subject: Netware Spoštovani, Miran mi je posredoval vaše pismo, jaz pa sem šel pogledat v SP 2001 in v paragrafu 772 Pravil našel: "Pri samo pisnem krajšanju na koncu osnove izginja nemi samoglasnik, ki ne odloča o izgovoru pred njim stoječih črk za glasove č ž š dž in s (pisanega s c): Wilde Wilda, Corneille Corneilla, Laforgue Laforgua (prim. še Kaye Kaya) proti Wallace Wallacea, George Georgea (e za c oz. g namreč varuje izgovor črke c kot s oz. g kot dž." Primeri so torej le za osebna lastna imena; sorazmerno pogost primer druge vrste bi bil Office (z rod. ed. Officea). V angleščini končni -e res lahko odloča o izgovoru samoglasnika v osnovi, vendar mislim, da bi se z upoštevanjem še tega pravila slovensko pisanje kar precej zapletlo. Zato pravopisnemu pravilu nese le do soglasnika pred njim, ne pa še bolj v levo. V francoščini je tak primer Lamartine [lamartIn] z rod. Lamartina -- torej ne Lamartinea -- v primerjavi z Martin [martEn] z rod. Martina. Marsikdaj iz oblike npr. angleškega imena ne moremo vedeti, kakšen je imenovalnik ednine, ampak to je pogosto težava tudi v slovenščini (Kranjca, Krivca ipd. -- ??). -- V tem pravilu ali takoj za njim bi tudi moralo pisati, da se v stranskih sklonih nemi -e, ki sledi samoglasniku, vedno piše: Poe -ja, Cowie -ja itd. (kar je sicer zapisano v paragrafu 781, spada pa sem). Lepo pomlad in veliko pravopisnih dvomov vam želim. Peter Weiss [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 21 09:27:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Mar 2002 09:27:34 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje od Vladimirja Osolnika Message-ID: <000f01c1d0b2$40c20de0$d44602c1@ff.unilj.si> > -----Original Message----- > From: Osolnik Vladimir > Sent: Tuesday, March 19, 2002 4:45 PM > To: Hladnik Miran > Subject: drugi dokotrat člana našega Oddelka, ddr. Igorja Grdine > > Miran, > prosim Te da posreduješ slovlitjanom in dr. Zoltanu Janu še zapis in čestitko ob drugi promociji za doktorja znanosti izr. prof. Igorja Grdine, člana Oddelka za slovanske jezike in književnosti in predavatelja za predmet starejša slovenska književnost, ki se je zgodila na današnji dan. > Iskrene čestitke nadarjenemu in marljivemu kolegu! Vladimir Osolnik ========= ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: Sent: 20. marec 2002 9:19 Subject: FW: predstavitev Pregleda slovenske književnosti Marije Mitrović v nemškem prevodu, SAZU > -----Original Message----- > From: Osolnik Vladimir > Sent: Tuesday, March 19, 2002 4:24 PM > To: Hladnik Miran > Subject: predstavitev Pregleda slovenske književnosti Marije Mitrović v nemškem prevodu, SAZU > > Danes je bila v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani svečana predstavitev nemškega prevoda obsežne literarnozgodovinske študije Pregled slovenske književnosti prof. dr. Marije Mitrović, dolgoletne profesorice slovenske književnosti na Univerzi v Beogradu in od leta 1995 profesorice srbske in hrvaške književnosti v Italiji (univerzi v Trstu in Benetkah), ki ga je za nemško govorno področje pri Mohorjevi družbi v Celovcu pripravila prof. dr. Katja Šturm Schnabl. Ob prisotnosti avtorice in prevajalke je predsednik SAZU, dr. F. Bernik, pozdravil prisotne in visoko ocenil pomen natisnjene knjige za nemško in slovensko študentsko in učiteljsko ter drugo bralstvo. > > Avtorica je predstavila svoja literarnoteoretična izhodišča pri pisanju zahtevne in obsežne knjige o tuji, tj. slovenski nacionalni književnosti za specifičnega srbohrvaško govorečega bralca, prevajalka pa je pojasnila potrebo po dodatnih opombah in pojasnilih, nujnih za razumevanje slovenskih specifik pri večinoma neinformiranem nemško govorečem bralcu, ki je ciljni subjekt te koristne in potrebne novitete: nemško pisana zgodovina slovenske književnosti prof. A. Slodnjaka (1958) je namreč praznovala že 40 rojstni dan. Prof. O. Kronsteiner z solnograjske univerze je kot recenzent v nemščini in delno slovenščini poudaril visoko starost slovenske književnosti in slovenskega jezika ter njuno mesto v evropski kulturi, v razpravi pa sta nato sodelovala prof. J. Rotar in dr. D. Dolinar, ki sta oba poudarila pomen pričujoče izdaje, znanja in truda avtorice in prevajalke, in izrekla zahvalo tudi drugim udeleženim v tem za slovensko literarno zgodovino in kulturo pomembnem podjetju. > Izrečenim čestitkam, besedam spoštovanja in zahvale se pridružujem. Vladimir Osolnik From kramberger na uni-mb.si Thu Mar 21 23:41:00 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 21 Mar 2002 23:41:00 +0100 Subject: [SlovLit] opozorilo Message-ID: Dober ve'cer, ker je za'zelena 'cim 'sir'sa in ustrezno strokovno podkovana in argumentirano zastavljena razprava o SP2001, opozarjam vse zainteresirane, da je iz'sel v reviji Grafi'car, 'stevilka 1/2002, distribuirani pred dobrim tednom dni, na straneh 6 do 14 'clanek Klementine Mo'zina z naslovom "Grafi'cni izrazi v novem slovenskem pravopisu". 'Clanek je po vsebini in naravnanosti bolj komplementaren kot prekrivajo'c se z mojimi tipografskimi zgodbicami, razposlanimi pred dnevi. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 23 19:39:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 23 Mar 2002 19:39:13 +0100 Subject: [SlovLit] Popravek in 'se eno opozorilo Message-ID: <004601c1d29a$09607f00$5303f9c2@hladnik> To: slovlit@ijs.si, pravopis.isj na zrc-sazu.si From: Igor Kramberger Subject: 'se eno opozorilo Dober dan, prejel sem prijazno e-pisemce z opozorilom na nadvse zanimiv 'clanek. 'Zal popolnega URL-ja ne morem navesti, ker ga spletna stran ne ka'ze. Toda z za'cetne strani ne bo te'zko priti do 'clanka SImona Lenar'ci'ca, "'Ceri v slovenskem pravopisnem morju", ki ga toplo priporo'cam v branje. Gre za prispevek, objavljen tudi v januarski 'stevilki revije Sodobnost. [...] ====== Opozorilo, pravilna oblika URL-ja je: Lep pozdrav, Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 25 07:37:32 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 25 Mar 2002 07:37:32 +0100 Subject: [SlovLit] Gal Gjurin vabi Message-ID: <003501c1d3c7$8acb0c80$d44602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gal Gjurin To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 24. marec 2002 21:57 Subject: lep pozdrav Knjigarna Rimljanka, Rimska c. 11 (za FF), v torek 26. 3. 2002, ob 19.00: literarno-glasbeni večer z mano, G. G., ki predstavljam svoj pravkar izdani prvenec Mesto (zal. Mondena, 2002). Moderator večera bo Gregor Moder, za glasbeno plat ob recitalu pa bodo poskrbeli Žiga Golob - kontrabas, Boštjan Gombač - piščali in druga zvočila, Lenart Krečič - saksofoni. Seveda bo možno kupiti tudi kakšen izvod Mesta, po promocijski ceni 2002 SIT (še dobro, da se ne šteje leto 5000:). KUD France Prešeren, v četrtek 28. 3. 2002, ob 21.00 Projekt MESTO: literarno-glasbeni večer, predstavitev prvenca Mesto in drugih pesmi, zmes mestne lirike in improviziranega jazza. Zasedba bo večja, program bo tudi daljši, v dveh setih: Gal Gjurin - govorjena beseda Nikola Matošič - kontrabas Gašper Peršl - bobni Dejan Lapanja - kitara Lenart Krečič - saksofoni Tudi V KUD-u se bo mogoče obogatiti s knjigo Mesto, po ceni 2002 SIT. VLJUDNO VABLJENI! === Gal, čestitke za knjigo! Reklamo zanjo smo že delali in v Delu je p. k. o njej zapisal besede nežnega občudovanja. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 26 15:22:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Mar 2002 15:22:45 +0100 Subject: [SlovLit] Spet samo dvoje Message-ID: <002501c1d4d1$b4a12e80$3903f9c2@hladnik> From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Subject: Preizkusno obdobje za servis Oxford Reference Online Date: 22. marec 2002 12:46 Začelo se je preizkusno obdobje za servis Oxford Reference, ki bo trajalo do 15. maja. Servis najdete na naslovu http://www.oxfordreference.com, dostop je možen z lokacij Univerze v Ljubljani. Servis Oxford Reference Online je zbirka več kot sto slovarjev založbe Oxford University Press. Vse slovarje je moč preiskati v enem zamahu, lahko pa se omejite na posamezno področje ali slovar. Vključeni so slovarji večine znanstvenih disciplin, poleg tega tudi slovarji s področja književnosti in umetnosti, slovarji citatov, biografski slovarji ter slovarji angleškega (kratice, idiomi, slovnica, tujke, raba...), francoskega, italijanskega, nemškega in španskega jezika. Predlogi, pripombe in komentarji so dobrodošli. Pošljite jih na moj elektronski naslov: gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si =========== From: Jaka Zeleznikar Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: _Vabilo [Zlata ptica za leto 2001 ] V sredo 27. marca ob 18.00 bo v Menzi pri koritu (Metelkova mesto) slavnostna podelitev nagrad Zlata ptica za umetniško ustvarjanje v lanskem letu. Nagrajenci so: Lucija Stupica (Zlata ptica za pesniško ustvarjanje), Tao G. Vrhovec Sambolec (Zlata ptica za zvočno-vizualne instalacije) Jure Engelsberger (Zlata ptica za oblikovanje), Peter Musevski (Zlata ptica za filmsko igro), Eclipse (Zlata ptica za likovno ustvarjanje). Nagrado Zlata ptica je bila prvič podeljena leta 1975. Od leta 1994 jo podeljuje Liberalna akademija. Člani letošnje žirije so bili: Ignacija J. Fridl, Zora Stančič, Maja Jančič, Jaka =Železnikar, Andrej Jaklič, Drago Ivanuša, Aleš Doktorič in Zdravko Duša (predsednik). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 27 07:02:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Mar 2002 07:02:45 +0100 Subject: [SlovLit] Moja opera na spletu* Message-ID: <002001c1d555$03cd30c0$174602c1@ff.unilj.si> *[opera = pl. od opus] Študentka, katere imena v strahu, da mi jo kdo ukrade, ne izdam, je preskenirala in htlmizirala moje starejše objave (končnica -l2 se bere el dva in ne dvanajst!), sam pa sem jih postavil na naslednje naslove: http://www.ijs.si/lit/vandot.html-l2 Shema im značilnosti Vandotove planinske pripovedke, 1980 http://www.ijs.si/lit/zenskir.html-l2 Slovenski ženski roman v 19. stoletju, 1980 http://www.ijs.si/lit/komunist.html-l2 Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška, verzifikacija, 1981/82 http://www.ijs.si/lit/mohproza.html-l2 Mohorjanska pripovedna proza, 1982 http://www.ijs.si/lit/mladini.html-l2 "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo": Poljudna mladinska literatura 19. stoletja v slovenščini, 1982 http://www.ijs.si/lit/humorist.html-l2 Dolga humoristična proza za "čas kratenje Slovencom", 1982 http://www.ijs.si/lit/tipi_tl.html-l2 Tipi slovenske trivialne proze na začetku 20. stoletja, 1983 http://www.ijs.si/lit/hlapci.html-l2 Ivan Cankar, Hlapci, 1983/84 http://www.ijs.si/lit/preg_moh.html-l2 Pregljeva mohorjanska literatura, 1984 http://www.ijs.si/lit/emigr_novels.html-l2 Slovene Popular Novels about Emigration in the 19th Century, 1985 http://www.ijs.si/lit/kons5.html-l2 Srečko Kosovel, Kons 5, 1986/87 http://www.ijs.si/lit/planin.html-l2 Planinska povest, 1987 http://www.ijs.si/lit/srednjiv.html-l2 Srednji vek v slovenski zgodovinski povesti, 1989 http://www.ijs.si/lit/mohorj.html-l2 Mohorjeva in njeno leposlovje, 1993 Pospletil sem tudi že prvi dve razpravi za Sodobnost Pa začnimo pri Krpanu in Druge vas junake; spletna naslova sporočim naslednjič. Na članke se da še z moje bibliografije na http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2; marsikaterega sem vključil tudi med literaturo na seznam vprašanj za izpit iz Novejše slovenske književnosti 2 na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/izpitinsk99.htm. Za preverjanje sintakse html-dokumentov mi je Mark Martinec z ijs-ja svetoval html validator http://validator.w3.org/ in orodje se je izkazalo odlično. Zdaj vem, da bo treba po dokumentih še marsikaj počediti, obrezati, ostrgati, pograbiti. Pomlad skratka kliče k spletnemu trebljenju! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 28 16:55:22 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Mar 2002 16:55:22 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila so rada v dvoje Message-ID: <000f01c1d670$f8fd0fe0$6603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: Thursday, March 28, 2002 4:59 PM Subject: za slovlit [...] Hans-Georg Gadamer in njegovo delo: okrogla miza V sredo, 3. aprila 2002, ob 12. uri vabi Slovensko društvo za primerjalno književnost v Malo dvorano Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana). Ob slovenskem prevodu Resnice in metode (2001) prireja okroglo mizo Hans-Georg Gadamer in njegovo delo, na kateri bodo s prispevki sodelovali dr. Darko Dolinar, dr. Valentin Kalan, dr. Dean Komel in dr. Nike Kocijančič. Pogovor bo vodil dr. Tomo Virk. Z okroglo mizo bomo tudi počastili spomin na tega nedavno umrlega filozofa. Lojze Kovačič: Avtobiografija ni življenjepis V sredo, 10. aprila 2002, pa vas Slovensko društvo za primerjalno književnost ob 11. uri vabi na novo predavanje iz cikla avtopoetik slovenskih pisateljev. V Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II) v Ljubljani bo govoril Lojze Kovačič. From kramberger na uni-mb.si Fri Mar 29 08:13:59 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Fri, 29 Mar 2002 08:13:59 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo Message-ID: Dober dan, 27. in 28. oktobra 2000 je bil v Roga'ski Slatini izveden mednarodni znanstveni simpozij z naslovom "Dr. France Kidri'c -- slovenski literarni zgodovinar". Zdaj je iz'sel zbornik s prispevki s tega simpozija in z nekaterimi drugimi. Vabljeni na predstavitev, ki bo v sredo, 10. aprila 2002, ob 17. uri v Kulturnem domu v Roga'ski Slatini, Celjska cesta 3 a. Vsem 'zelim prijetne praznike! Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 29 20:15:15 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 29 Mar 2002 20:15:15 +0100 Subject: [SlovLit] Razvpito Message-ID: <001501c1d756$0fdebf20$0803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, March 29, 2002 10:15 AM > Strokovni svet za splošno izobraževanje je na svoji se 14. 3. 2002 razgreto > razpravljal o sedaj že razvpitih Izhodiščih za pripravo izobraževalnih > programov za nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Seznanil se je > tudi s protesti matematikov, zgodovinarjev, geografov, sociologov, fizikov, > kemikov in biologov, ki so krčenje njihovih predmetov tako zaostrili, da so > odklonili sodelovanje pri pripravi učnih načrtov in učbenikov. Žal ni znano, > če smo učitelji slovenščine in naše stanovske organizacije napravili še kaj > poleg tistih nekaj razpravic po spletni mreži slovlit in nekaj osamljenih > člankov. Bomo mirno prenesli, da nam različni "pedagoški strokovnjaki", > kakršen je npr. mag. Janez Gorenc, ravnatelj Gimnazije Novo mesto? Prim. > Šolski razgledi 23. 3. 2002, št. 6, str. 3; Delo 25. 3. 2002, št. 69, str. 6 > (Šolstvo). > > Zoltan Jan From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Sat Mar 30 15:14:40 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Sat, 30 Mar 2002 15:14:40 +0100 Subject: [SlovLit] Slo-sluzba cisto na hitro Message-ID: <002601c1d7f5$5b8e5b20$d20cf9c2@b9t6w0> Če bi kdo čisto na hitro zelel najti prosvetiteljsko službo: na OŠ Dobrova (nekaj malega vožnje iz Ljubljane) od torka dalje potrebujejo nekoga za slovenščino od petega do osmega razreda. Služba do junija in potem še eno šolsko leto. Razpisi so sicer že zunaj in roki kratki, vendar pravijo, da lahko interesenti tudi pokličejo, ker se jim mudi. Upam, da bo tole komu prav prišlo. Lep pomladni pozdrav Nicole Kuplenik PS: Miran, upam, da sem tole prav oblikovala, da ne bom povzročala zadrege s html-ji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 3 07:40:51 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 3 Apr 2002 07:40:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_o_novem_slovenskem/Slovenskem_pravopisu Message-ID: <007301c1dad2$1d8dbca0$874602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "slovlit" Sent: 03. april 2002 7:30 Subject: Še o novem slovenskem/Slovenskem pravopisu Ker se je o SP 2001 v Slovlitu prelilo že kar nekaj bitov in ker je Peter Weiss naš zvesti član, dajem naprej tole vabilo: From: "lingvistični krožek" LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 727. sestanek v ponedeljek, 8. aprila 2002 ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana. Tema predavanja: Križkraž po slovenskem pravopisu 2001 Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: doc. dr. Marina Zorman From lozhar na videotron.ca Wed Apr 3 15:24:33 2002 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Wed, 3 Apr 2002 08:24:33 -0500 Subject: [SlovLit] jazbec in cuk Message-ID: <002101c1db12$e48b1920$6cc5c918@videotron.ca> Dragi, v s*e kar zimskem Montrealu prevajam Murnovo "Zimo" in ne razumem zakaj zima pribije jazbeca in c*uka na pod. Mi lahko kdo to s*ego razloz*i. Hvala in lep pozdrav, Tom Loz*ar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 4 09:37:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 Apr 2002 09:37:44 +0200 Subject: [SlovLit] Baje Message-ID: <002901c1dbab$9cfb73e0$5903f9c2@hladnik> Utrinek iz spomladanskega slavističnega študijskega dopisovanja, ki je obležalo v eni od predavalnic. Če dopisovalca dovolita, damo v forum še tisto, kar sem odrezal spredaj in zadaj. lp miran ============ "[...] baje, da je čist kul. kao 10 min (10 vprašanj - kratki odgovori - ena beseda). po moje se kr splača it. ok, grem!!!! tok si pripričljiva, da bi po moje mogla kr u politko it ... a, a, a, a,? ja, sj verjetn tud zgledam zelo odločno - tkole v roza puloverju, z blond punčkasto čupo. direkt za u parlament ... :) a se še kej splača it pisat? ne da bi vedla. jst mam namen it maja delat stcsl, skj, ... ? prvi roki, ker nikol ne veš, kok časa boš delu te [...] predmete. jaja js tut grem stcsl, skj pa tut ta drugo eriko ... pa bjelčeviča valda ... pučas, pučas, pa bomo mogoče še kam prlezl. učit treba se je! [...]" From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 4 17:09:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 Apr 2002 17:09:42 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Baje Message-ID: <005e01c1dbea$c00a1140$4303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, April 04, 2002 10:42 AM Subject: RE: [SlovLit] Baje > Pučas, pučas... > > Drobec iz dopisovanja (slovlit, Thursday, April 4, 2002, spomladi) > pove marsikaj o studentih in o nacinu studija na ljubljanski slavistiki. > Morda bomo cez leta izvedeli koliko casa sta studirala nadebudna > dopisovalca. > Vemo pa, > kako ucinkovito in koliko casa so studirali/e studenti/ke, vpisane na > slavistiko > leta 1991: > > Od 160 vpisanih (redno)leta 1991 > jih je po osmih letih in pol prislo do diplome 43,8% > (kjerkoli v Sloveniji, ne le na slavistiki!), > od tega > višje (1.) stopnje 2,5% (povprecno v 4,8 letih) > in visoke (univ.) stopnje 36,9% (povprecno v 6,6 letih) > za 4,4% stopnja dipl. ni znana, > 3,1% pa jih je bilo leta 1999 se vpisanih. > Zaradi tezav s podatki (EMSO) je mozno, da je diplomiralo nekaj vec > studetnov, kot je navedeno. > > Neuspesnih je bilo 53,1% (niso prisli do diplome > Kje se jim je najpogosteje zataknilo? > Prvi letnik je ponavljalo oz. se prepisalo 41,9%, drugi 11,9%, tretji 3,1%, > cetrti 2,5%. > > (Ne)učinkovitost studentov-k slavistov-k je podobna kot pri celi generaciji > 91, > trajanje studija do diplome pa nekoliko daljse. > > > Bo cez sedem let kaj drugace? > > > Vir: Ekonomska ucinkovitost in pravicnost izobraževanja v Sloveniji in > potrebne informacijske podlage za njuno kvantifikacijo. Zakljucno porocilo. > (Vodja projekta Milena Bevc) Institut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, > 2001. > Povzetek raziskave je na http://www.pef.uni-lj.si/ceps/bevc1.pdf > Glej tudi Samoevalvacijsko poročilo Filozofske fakultete > www.ff.uni-lj.si/www/splosno.html > in porocilo Univerze v Ljubljani na www.uni.lj.si/kakovost > > > lpp Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 8 07:39:22 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Apr 2002 07:39:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_slovenskem_romanu_in_še_kaj Message-ID: <00d001c1debf$bc6a7de0$874602c1@ff.unilj.si> 21. simpozij: Slovenski roman Digitalna revitalizacija =========== 21. simpozij: Slovenski roman Vabilo na 21. slovenistični simpozij z naslovom Slovenski roman, ki se bo dogajal 5. do 7. decembra 2002, je zdaj na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-21.html. Vabim k pravočasni prijavi referata. ============ Digitalna revitalizacija Literatura Prvih majnikov (iz JiS 1979) -- http://www.ijs.si/lit/majniki.html-l2 Esejček o eseju za maturitetno rabo iz Delovih Književnih listov prejšnjega tedna -- http://www.ijs.si/lit/esejcek.html-l2. O spremenjeni vlogi literature, literarne vede in literarne vzgoje (referat za Humboldtov simpozij Wissenschaftsdialog in Südosteuropa: Forschunginitiativen in den Geistes- und Sozialwissenschaften, ki bo v Bukarešti 12.--14. aprila 2002) -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/bukar_slo.html-l2. Ista reč še v nemščini pod naslovom Zur veränderten Rolle von Literatur, Literaturforschung und Literaturstudium -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/bukar_nem.html. Besedila Tomaža Domicelja -- http://www.geocities.com/TheTropics/3148/p_Tomaz_Domicelj.htm. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 10:58:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 10:58:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Koliko_pesniških_zbirk_izide_na_Slovenskem_letno=3F Message-ID: <009e01c1dfa4$c86e7fc0$0303f9c2@hladnik> 1. Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno 2. Spletke 3. Povej, kje objavljaš, in povem ti, kdo si 4. Sodniki bodo knjigo prebrali še enkrat 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar ========== 1. Kako dobimo vse izvirne pesniške zbirke, ki so izšle leta 2000, ali pa dramska besedila ali pa prozne knjige? V Cobiss (http://cobiss.izum.si, ukazno iskanje) vtipkamo naslednje ukaze: dc=821.163.6-1 and py=2000 and la=slv (za poezijo) dc=821.163.6-2 and py=2000 and la=slv (za dramo) dc=821.163.6-32 and py=2000 and la=slv (za prozo) Anki Sollner-Perdih hvala za poduk! ======== 2. Spletke Http://www.eliterature.org/index2.html -- Electronic Literature Organization. Http://www.germa.unibas.ch/Mediaevistik/Parzival/Projekt/ -- projekt Parzival, načrt e-edicije nemškega srednjeveškega epa. Jure Dimec vabi k branju članka Medjezično iskanje (Cross-language information retrieval): http://www.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/medjezicno-iskanje-dokumentov.pdf. Priporočam. Http://ro.zrsss.si/ -- projekt računalniškega opismenjevanja pri Zavodu za šolstvo. ========= 3. Povej, kje objavljaš, in povem ti, kdo si Boris Kryštufek v Delovi prilogi Znanost primerja slovensko akademsko sfero s športom. V športu bi bilo prismuknjeno, če bi tekmovalci kar sami merili svoje dosežke, v domačem akademskem objavljanju pa je sprejeto, da raziskovalec sam določi, da so domače revije, v katerih objavlja, vrhunske, in se s tem kvalificira za zveneč akademski naziv ter se uvrsti med porabnike davkoplačevalskega denarja. "Kdor koli nam je že ustoličil nacionalna merila, nam je začel za drag denar šivati cesarjeva nova oblačila. [...] In pri vsem te ni otroka, da bi vzkliknil: 'Cesar je gol!'" ====== 4. Sodniki bodo knjigo prebrali še enkrat Ob sklepu višjega sodišča, da knjiga Brede Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze, krši 35. člen ustave o nedotakljivosti človekove zasebnosti: "Če se človeku, prepoznavnem v umetniškem delu, nadenejo lastnosti, ki so plod literarne fikcije, to dejstvo samo po sebi ne more legitimirati kršitelja z utemeljitvijo, da zato ne gre za opis tega človeka." (ponedeljkovo Delo) ====== 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz izobraževanja slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega šolstva, namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. aprila 2002) lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 16:09:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 16:09:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Z_včerajšnjega_križkraža_po_SP_2001_ Message-ID: <001d01c1dfd0$3de69dc0$1303f9c2@hladnik> Moji vtisi z včerajšnjega križkraža po SP 2001 Na ponedeljkovem lingvističnem krožku sem doživela šok in veliko razočaranje. Pretreslo me je dejstvo, da ljudje, ki tlakujejo pot slovenskemu jeziku, ne premorejo osnovnih manir. Predavatelj Peter Weiss je želel korektno predstaviti svoje poglede na novi SP, pa skorajda ni prišel do besede. Nevljudnostim ni bilo ne konca ne kraja. Stalno prekinjanje predavanja, neposredno obtoževanje in prelaganje namišljene krivde na tuja ramena. Nisem dobila občutka, da želi predavatelj kogarkoli obtoževati. Kot stvar vidim jaz, je hotel le kritično ovrednotiti veliko delo. S svojim pristopom pa je dalje predstavil svoje videnje, kako bi bilo mogoče naslednjo izdajo še izboljšati in jo približati uporabniku. Razžalostilo me je, da slovenistična srenja ni zmožna reči ne glasni in neolikani "kukavici z oglatimi oklepaji." Kje je razlog, da ljudje tiho prenašajo očitno poniževanje pred kolegi? In zakaj so norme za naš jezik knjige, v katerih mrgoli besed, ki jih človek ne najde v nobei izdaji SSKJ-ja? Človek se res začne spraševati, kaj pravzaprav študira! Dvomeča študentka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 22:15:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 22:15:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_O_bodočih_intelektualcih_ki_ne_vedo_kdo_je_Stritar Message-ID: <001b01c1e003$4f9568c0$6f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, April 09, 2002 9:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno? > Samo en skromni pomislek o bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je > Stritar: Rekla bi, da se imajo gimnazijci dovolj možnosti o tem poučiti. > Toje zajeto v učni načrt oz. v obravnavo določenega literarnozgodovinskega > obdobja v srednji šoli (štejem si v zaslugo, da sem uspela prepričati > prenovitelje, da se ohrani tudi literarna zgodovina, seveda pa faktografsko > reducirana (glej 40 let pisanja o preveč podatkarski srednješolski literarni > zgodovini v JIS) in bolj v povezavi z dejavnim branjem literature kot prej - > s tem sem si prislužila tudi sloves "antiprenovitelja" v najbolj udarnem > delu prenoviteljskih vrst). Veliko literarne zgodovine je nadlje v novi zelo > uspešni šolski antologiji Branja - in zraven seveda tudi mnogo bralnih > spodbud, kar vse zahteva tudi učiteljevo znanje o ravnanju s tovrstnim > gradivom (dobi se na mojih predavanjih). Tudi pri ustnem delu mature je > literarna zgodovina, res pa "prinaša" le 20% ocene, a če dijak nič ne zna, > ne dobi nič točk pri ustnem delu. To je vse, kar je bilo mogoče "iztržiti" > za ustni del mature, ki je za vse predmete, ki ga imajo, 20% ocene. > > Meni se zdi še bolj špasno, da izobražujemo tudi učitelje taistih > intelektualcev, ki so med nastopi pred dijaki našteli nekaj takih: Tavčar se > je rodil v zelo zelo revni kmečki koči v Škofji Loki, Jenko je pripadal > krožku vajevcev, ki so imeli literarni program (o rokopisnem listu pa nič, > še manj o njegovem imenu), Prešeren se je začel ukvarjati z resno poezijo, > ko se je z Vrbe preselil v Ljubljano, kjer je študiral in se zaposlil ..., > Sonetov nesreče je menda sedem, eden gor ali dol, kakšenga Shakespeara > poznamo še iz gimnazije, z Baudelairom je težje, Turgenjev pa ni bil za > izpit! - Ste prepriačni, da vedo, kdo je Stritar? > > Zelo nas skrbi za srednješolce - pardon, za gimnazijce. Glede drugih, ki se > jim književnost potaplja kot prijazna zabavna neuporabna in marginalna > komunikacija v nek obskuren predmet, ne reče nihče skoraj nič (jaz sem vsaj > napisala kak člančič, pričakovali bi kak esej od upravnega odbora SDS). > Bodoči učitelji pa tako imajo znati! [Boža Krakar-Vogel] > > 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar > > > > Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz > izobraževanja > > slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih > > spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili > > situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega šolstva, > > namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, > > ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. > aprila > > 2002) From zoltan.jan na guest.neticom.si Tue Apr 9 23:58:37 2002 From: zoltan.jan na guest.neticom.si (Jan Zoltan) Date: Tue, 9 Apr 2002 23:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Re:_=5BSlovLit=5D_O_bodočih_intelektualcih_ki_ne_vedo_kdo_je_Stritar References: <001b01c1e003$4f9568c0$6f03f9c2@hladnik> Message-ID: <007301c1e011$b4b967c0$c25dfea9@neticom.si> Spoštovana kolegica Boža Krakar-Vogel Čudne občutke imam vedno, ko se spotikamo ob spodrsljaje kolegov, kar ob naši množičnosti ni posebno zahtevno opravilo, čeprav je morda sproščujoče. V drugih strokah pacienta raje pustijo umreti, kot da bi pljuvali v lastno skledo. Vseeno: če pri spodaj navedenih ocvirkih nisi izvzela "svojih proizvodov izobraževanja učiteljev", zelo cenim tvojo samokritičnost do lastnega dolgoletnega izobraževanja učiteljev slovenščine (s književnostjo). Moja navedba, ki je zbudila tvoj pomislek v intervjuju z mano (Delo 8. aprila 2002, priloga Znanost, str. 10), je le z drugim primerom povedala tisto, kar je tvoj kolega Miha Javornik z oddelka objavil v dveh nadaljevanjih konec lanskega in v začetku letošnjega leta v Delovi prilogi Šolstvo, pa ni prebudilo takega odziva kot glasek s podeželja, ki je odgovarjal predvsem na vprašanja z drugih področji. Ne glede na to, da nobenega nisem etiketiral, naj naju spomnim, da pri učenju problemov ne povzroča dostopnost do informacij, pač pa motiviranost, da si jih pridobimo in prisvojimo, čeprav to od nas zahteva napor. (To ignorirajo tudi načrtovalci prenove poklicnega izobraževanja.) Merila, kaj sodi v priročni kovček, ki ga mora vedno in povsod nositi s seboj vsakdo, so vedno težko določljiva do takrat, ko postane spisek prtljage absurden zaradi preobsežnosti ali preskromosti. Oboje v veliki meri določa tudi sistem preverjanja znanja in seveda tudi takšna matura, kakršno imamo in ne glede na to, kdo jo je ustvaril in če je kdo komu znal prisluhniti še med nastajanjem (npr. na zborovanjih slavistov v Celju, Brežicah, na okroglih mizah v Ljubljani itd.). In za konec: ko smo jezni na vse lenuhe, ki nas ovirajo pri razvijanju in udejanjanju lastnih konceptov, se včasih morda le velja spomniti na lastna leta poučevanja v predfakultetnih razredih. Morda pa se velja spomniti tudi na resnice, da vsi ne bodo nikoli zadovoljni, da so za rast in razvoj koristnejši tisti, ki imajo pomisleke, kot kimavci. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, April 09, 2002 10:15 PM Subject: [SlovLit] Re: [SlovLit] O bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je Stritar > > ----- Original Message ----- > From: "Boza Krakar" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Tuesday, April 09, 2002 9:34 PM > Subject: Re: [SlovLit] Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno? > > > > Samo en skromni pomislek o bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je > > Stritar: Rekla bi, da se imajo gimnazijci dovolj možnosti o tem poučiti. > > Toje zajeto v učni načrt oz. v obravnavo določenega literarnozgodovinskega > > obdobja v srednji šoli (štejem si v zaslugo, da sem uspela prepričati > > prenovitelje, da se ohrani tudi literarna zgodovina, seveda pa > faktografsko > > reducirana (glej 40 let pisanja o preveč podatkarski srednješolski > literarni > > zgodovini v JIS) in bolj v povezavi z dejavnim branjem literature kot > prej - > > s tem sem si prislužila tudi sloves "antiprenovitelja" v najbolj udarnem > > delu prenoviteljskih vrst). Veliko literarne zgodovine je nadlje v novi > zelo > > uspešni šolski antologiji Branja - in zraven seveda tudi mnogo bralnih > > spodbud, kar vse zahteva tudi učiteljevo znanje o ravnanju s tovrstnim > > gradivom (dobi se na mojih predavanjih). Tudi pri ustnem delu mature je > > literarna zgodovina, res pa "prinaša" le 20% ocene, a če dijak nič ne zna, > > ne dobi nič točk pri ustnem delu. To je vse, kar je bilo mogoče "iztržiti" > > za ustni del mature, ki je za vse predmete, ki ga imajo, 20% ocene. > > > > Meni se zdi še bolj špasno, da izobražujemo tudi učitelje taistih > > intelektualcev, ki so med nastopi pred dijaki našteli nekaj takih: Tavčar > se > > je rodil v zelo zelo revni kmečki koči v Škofji Loki, Jenko je pripadal > > krožku vajevcev, ki so imeli literarni program (o rokopisnem listu pa nič, > > še manj o njegovem imenu), Prešeren se je začel ukvarjati z resno poezijo, > > ko se je z Vrbe preselil v Ljubljano, kjer je študiral in se zaposlil ..., > > Sonetov nesreče je menda sedem, eden gor ali dol, kakšenga Shakespeara > > poznamo še iz gimnazije, z Baudelairom je težje, Turgenjev pa ni bil za > > izpit! - Ste prepriačni, da vedo, kdo je Stritar? > > > > Zelo nas skrbi za srednješolce - pardon, za gimnazijce. Glede drugih, ki > se > > jim književnost potaplja kot prijazna zabavna neuporabna in marginalna > > komunikacija v nek obskuren predmet, ne reče nihče skoraj nič (jaz sem > vsaj > > napisala kak člančič, pričakovali bi kak esej od upravnega odbora SDS). > > Bodoči učitelji pa tako imajo znati! > > [Boža Krakar-Vogel] > > > > > 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar > > > > > > Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz > > izobraževanja > > > slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih > > > spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili > > > situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega > šolstva, > > > namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, > > > ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. > > aprila > > > 2002) > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 10 08:59:02 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Apr 2002 08:59:02 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Polemiki na rob Message-ID: <000701c1e05d$32ef2bc0$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "DARJA BUTINA" To: Sent: 10. april 2002 8:23 Subject: Polemiki na rob Dragi Miran! Pri prebiranju Božine in Janove "besedne vojne" sem pomislila, da bi bilo morda ilustrativno tole besedilo, ki smo ga dobili na naš spletni naslov. Razkriva še eno "cvetko iz domačih logov". Kdo je kriv, da je stanje znanja med učenci (tokrat osnovnošolci) takšno, kakršno je? Verjetno skupek vsega, kar so za slovlit povedali Boža, Jan, Dvomeča študentka in še kdo. Naj opozorim, da je navedeno besedilo poslala osmošolka, ki je zbrala na dveh izbirnih tekmovanjih dovolj točk, da se bo lahko uvrstila na državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole (zahtevamo 80%, to je 32 od 40 možnih točk). "Ojla! Vem, da odpiram malce nenavadno temo, pa vendar. Vse, ki to berete vas prosim, da me nimate za nekakšno "piflarko" ali karkoli podobnega, ker sem do prihajajočega spoznanja prišla po naključju. Pri uri slovenskega jezika. Vsi vemo za števila v slovenskem jeziku: ednina, dvojina in množina. Pa vendar! Slovenci nimamo le ene množine. Dajmo za primer samostalnik LIPA. Ena lipa, dve lipi, tri lipe. Tako gre v šoli. Kaj pa naprej? 5, 6, 7, 8 ...2653597856 lip. V slovenščini očitno nimamo le ene množine, temveč 2: tisto za 3 in 4 ter tiste nad 4 (5 in več). Zakaj torej v šoli poslušamo predavanje o nečem, kar sploh ne drži?? jenny " Pripominjam, da sporočila nisem lektorirala ali kako drugače spreminjala. Pozdrav vsem slovlitovcem, Darja From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Wed Apr 10 10:40:20 2002 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Wed, 10 Apr 2002 10:40:20 +0200 Subject: [SlovLit] O Stritarju in ostalih Message-ID: <000b01c1e06b$59607260$4f4602c1@ff.unilj.si> Spoštovani člani diskusijske skupine, O tem, da vedo bodoči izobraženci premalo, se pri nas veliko govori in piše. Prava pot za iskanje rešitve najbrž ni naštevanje tistega, kar piše v učnih načrtih in maturitetnih katalogih. Tam piše marsikaj in vse to se pri pouku zares obdela, a težava je, da večina znanja izpuhti takoj po maturi. Dovolil bi si opozoriti na članek prof. Požarnikove o zunanjem preverjanju, ki je izšel lani v reviji Sodobna pedagogika (3/2001, 52-74). Vsebuje ugotovitve, ob katerih se bralcu ježijo lasje: npr. stavek 'Starši so se z otroci pri tabornemu ognju navduševali nad dvemi pesmimi' je znalo pravilno popraviti 14% anketiranih študentov naravoslovnih in 12% anketiranih študentov družboslovnih fakultet. Gotovo so se tega učili - na samo v srednji, tudi v osnovni šoli - a so vse zelo hitro pozabili. Ne skrbi nas, da so se premalo učili; skrbi nas, da premalo znajo. Matjaž Babič From klemnov na email.si Wed Apr 10 12:59:35 2002 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Wed, 10 Apr 2002 12:59:35 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] = O_bodočih_int?=elektualcih in have a nice day Message-ID: <1018436375.3cb41b17e273e@193.77.122.12> Lep pozdrav! Moj prispevek bo žal jedrnato površen, saj si moram kot gimnazijski profesor čas za tole pisanje dobesedno "odtrgati od ust". G. Jana in Javornika lahko potolažim, da del tega časa namenjam tudi omembi J. Stritarja in ruskih književnikov. Hkrati ju vabim, da si vzameta kakšno urico ali dve in se oglasita na gimnaziji Jožeta Plečnika (ali pa kateri drugi, po volji) in v miru pokramljata z gimnazijci in gimnazijkami tako o Stritarju kot o ruskih književnih velikanih (še posebej vabljena na referat o Oblomovu, ki sem ga "moral" v - že tako ali tako nabasani načrt - uvrstiti na željo/zahtevo dijaka. Da o Ani Karenini ne govorim ...). Verjamem, da bosta prijetno presenečena in da hitropotezne ankete ne bodo edino merilo tega, kar počnemo v srednjem šolstvu. Predlagam pa, da pohitita, kajti v prihodnosti, kot se slika v pravkar potekajočem srečanju z blestečim nazivom MODEL EUROPEAN PARLIAMENT (Ljubljana, Slovenia 2002,6.-14. April), bo slovenščina tako odveč. Mladi slovenski parlamentarci se namreč na srečanju, ki poteka v Sloveniji (!?) pogovarjajo menda le še v angleščini. In zakaj se ne bi, ko pa so vsi programi, pozdravni govori, vso spremno gradivo, ki sem ga dobil prek šole, v angleščini. "Young people are the future and a guarantee for development" bi nabjrž še dodala "Mayoress of Ljubljana". Ob takih stvareh je omenjanje Stritarja pač anahronizem. ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 10 15:17:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Apr 2002 15:17:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Kaj_pa_bodoči_učitelji_teh_izobražencev=3F Message-ID: <001b01c1e092$1a936980$dc4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: To: "SlovLit" Date: Wed, 10 Apr 2002 14:14:15 +0200 Kaj pa bodoči učitelji teh izobražencev? (Dober dan vsem skupaj.) Pravijo, da fakulteta ni obvezna, da predavanja niso obvezna, da se je treba samostojno potruditi do splošne in podrobne vednosti (splošno znanje pa da smo tako prinesli že iz gimnazije), da je poleg absurno obsežnih spiskov primarne in sekundarne literature seveda potrebno prebirati še dnevno časopisje, spremljati poročila in malce podrobneje spremljati literarne in jezikovne članke pomembnejših slovenskih revij. Kvaliteta znanja pri toliki kvantiteti nujno odpade. Kdo pa si zapomni za več kot dva tedna, lepo vas prosim, samostalniško sklanjatev ženskega a-jevskega debla z vsemi izjemami in razvojem v narečjih, letnice izhajanja slovenskih književnih del vse do Trubarja, da ne omenjam še pravil in izjem (ki jih je verjetno precej več kot pravil) Slovenskega pravopisa v zadnji izdaji, ki je, kakor je pri nas še vselej bil, zelo demokratičen. Pa ne nameravam se spuščati v razpravo o tem, da bi moral pravopis, če že izhajamo iz njegovega namena in imena, pravila jasno določati, ker taka razprava tu očitno nima nobenega smisla, saj verjetno nisem odkrila tople vode, a smo Slovenci pač takšni, da ne moremo reči z gotovostjo, tako naj bo in nič drugače. (Dober primer za določanje S-strukture, kaj?) Da se vrnem na rdečo nit svojega pisanja, znanje učencev v osnovnih in srednjih šolah je (v glavnem) obupno neuporabno. Morda za maturo že znajo določiti S-strukturo moje 9-stavčne povedi, a to prav kmalu pozabijo, če jih že pot ne zavede na slavistiko. Tam pa so seveda bridko razočarani, saj kmalu ugotovijo, da ne bodo dobili tega, kar so od študija pričakovali, proti koncu študija, ko se vržejo z vso navdušenostjo mladega učitelja v kak razred, pa jim prepozno in z vso silovitostjo butne v obraz spoznanje, da si s svojim znanjem tam nimajo kaj početi. Ampak - a nismo tega ugotovili vsi? A ni tako, da se vzorec neugnano ponavlja? A ni še nikomur padlo na pamet, da bi morali spreminjati šolstvo na vrhu, torej pri bodočih učiteljih, potem pri sedanjih učiteljih in šele nato spremembe uvesti v šole?! Ne pa da z vsem (sicer že na pol pozabljenim) znanjem literarne teorije in zgodovine ugotoviš, da se ti ne sanja o tem, kako interpretirati nek odlomek ali kar cel roman, kakor je letos zastavljen pisni del književnosti na maturi, ker ...? So (ste) to pozabili vključiti v študijski program? Je ob obilici zgodovine jezika zmanjkalo prostora za uporabne reči? Hvala usodi, da mi je naklonila v srednji šoli odlično učiteljico, ki me je tega naučila (in me s tem navdušila za študij slovenščine, toliko o usodi in moji hvaležnosti do nje), še preden sem prestopila prag fakultete. Ne me narobe razumeti, čeprav vem, da bo interpretacij tega besedila, kolikor bo interpretov. Nikakor ne mislim le slabih reči o programu slavistike. Vendar gre za pedagoški program in zadeva bi seveda morala biti usklajena s programom srednjih in osnovnih šol. Pa ni. Še zdaleč ne. V glavnem je tako, da ti fakulteta pusti neko osnovno znanje in predvsem razumevanje snovi, poleg tega pa še polno omaro zapiskov, kopij, izpiskov in knjig, kjer znaš podatke vsaj poiskati. No, vsaj nekaj, bomo rekli Slovenci. Če ste že načeli razpravo o tem, kdo je kriv za nikakršno znanje srednješolcev (in osnovnošolcev), sem pomislila, da bi bilo lepo slišati še stran tistih, ki bomo dejansko to zakrivljali še naprej. A nas je kdo naučil drugače? Lep pozdrav slovlitovcem, Mojca Tomišič From eva.tesar na aon.at Thu Apr 11 19:01:51 2002 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar) Date: Thu, 11 Apr 2002 19:01:51 +0200 Subject: [SlovLit] glasbeni koticek Message-ID: <000d01c1e17a$934029c0$8c00000a@hpvectra> Slovlitovcem priporocam eno glasbeno spletno stran, ker sem bila prijetno presenecena, da se njen sestavljalec zavzema za slovenski jezik na mrezi. Poleg tega pa sprasuje, kako bi se reklo po slovensko "Pulse Width Modulation". Mu lahko kdo od glasbeno podkovanih slavistov pomaga? www.matejhrovat.go.to Lepe pozdrave, Eva Tesar Terseglav From lozhar na videotron.ca Tue Apr 16 02:39:21 2002 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Mon, 15 Apr 2002 20:39:21 -0400 Subject: [SlovLit] hvala Message-ID: <001d01c1e4df$26731240$6cc5c918@videotron.ca> Dragi, ne vem kaksen je bonton na teh straneh, ampak Vladimir Osolnik mi je tako ljubeznivo in temeljito pomagal ob mojem vprasanju o jazbecu in cuku, da se res moram zahvaliti. Lep pozdrav, Tom Lozar iz Montreala. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 12:42:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 12:42:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Novičice Message-ID: <00a201c1e533$783f6d40$7803f9c2@hladnik> Http://www.spacesofidentity.net -- prva številka mednarodnega spletnega časopisa Space of Identity, ki govori o Srednji Evropi. O spolu, politiki, religiji ... v literaturi, umetnosti itd. ======= "V četrtek, 25. aprila ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest." ======== 7. seminar "Renewing South-Eastern European ways to approach national histories and understand the creation of a united Europe" in Timisoara in the period 5-8 of July 2002. O nacionalnih zgodovinah, narodnih manjšinah itd. Za študente na diplomski in podiplomski stopnji. Več na naslovih http://www.HouseofEurope.ro in http://www.fime.org/-/eurolink-bucarest. ========= "Dragi kolegi s slovlita! za predstavlitev specialne diddaktike na srečanju FF v Novi Gorici sem pripravila priloženi tekst. Če hočete, ga preberite [na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/spec didaktika.doc]. B. Krakar Vogel" ========= Na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/konges.html je pod povezavo OdogovorHladnik.doc pismo Alenke Šivic-Dular kot odgovor na to, kar je Hladnik pisal o razmerju med slovenisti in slavisti in 13. mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani. ========= Še tri nove slike na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html. ======= > Dragi, ne vem kaksen je bonton na teh straneh, ampak Vladimir Osolnik mi je > tako ljubeznivo in temeljito pomagal ob mojem vprasanju o jazbecu in cuku, > da se res moram zahvaliti. Lep pozdrav, Tom Lozar iz Montreala. Ali lahko tudi drugi slovlitovci izvemo kaj več o jazbecih in čukih? lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Apr 16 14:18:01 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 16 Apr 2002 14:18:01 +0200 Subject: [SlovLit] France Kidri'c Message-ID: Dober ve'cer vsem, prej'snji teden v sredo, 10. aprila, sem se zgodaj opoldne odpeljal iz obla'cnega in sivega Kamnika -- ni bilo jasno, ali je zgolj megla tako zelo vla'zna ali pr'si ali pa se bo vsak hip kar vlilo. V Dramljah sem zavil z avtoceste in se prek 'Sentjurja pripeljal v Roga'sko Slatino. V kraju sem sledil tablam: hotel ta in oni, center, zdravili's'ce, ob'cina -- samo kulturnega doma nisem na'sel, dokler se na drugem koncu kraja nisem obrnil in povpra'sal na bencinski 'crpalki, kam naj grem. Namesto v Maribor sem se odpeljal v Roga'sko Slatino, da bi se udele'zil tiskovne konference ob izidu Kidri'cevega zbornika. Simpozij ob 120-letnici rojstva in 50-letnici smrti akademika Franceta Kidri'ca je bil v Roga'ski Slatini izveden 27. in 28. oktobra 2000. Zbornik, ki vsebuje 10 prispevkov, predstavljenih na simpoziju, en pozneje nastali prispevek in tri obse'zne priloge k prispevkom Jo'zeta Lipnika, Katje Sturm-Schnabl in Alojza Jembriha na straneh 115 do 202, je iz'sel kot 16. knjiga v zbirki Zora, ki jo izdaja Slavisti'cno dru'stvo v Mariboru (ISBN 961-6320-14-9). Dobrih dvajset minut pred peto uro so samo napisi na obeh straneh kulturnega doma, ki je 'se v gradnji, saj je v sredini predvidena kongresno-prireditvena dvorana, opozarjali na tiskovno konferenco, sejna soba, kjer naj bi bila prireditev, je bila 'se zaklenjena. Vrnil sem se do avta po jabolko in kos 'crnega kruha. Kdor pozna socialnorealisti'cno slovensko literaturo, pozna tudi moderne priporo'cene na'cine zdravega prehranjevanja. Nekaj minut po peti je bila sejna soba polna. Na vabilu sta bila podpisana Jo'ze Lipnik in Ludvik Toplak, a je namesto njega pri'sla prorektorica Zinka Zorko. Prisotni sta bili tudi vnukinji Franceta Kidri'ca, predstavnika ob'cine Roga'ska Slatina in krajevne skupnosti, v katero spada tudi obmo'cje Kne'zec, tri asistentke ali mlade raziskovalke na oddelku za slovanske jezike in knji'zevnosti na Pedago'ski fakulteti v Mariboru in predsednik SAZU France Bernik s spremljevalko, glavni gost in govorec. Pri'sli so 'stirje novinarji in ena novinarka, 'ce sem pravilno 'stel in razumel, kdo je bil kdo -- ena oseba je bil menda lastnik firme Mesnine 'Zerak iz Roga'ske Slatine. V predstavitvenem govoru se je France Bernik kratko pomudil pri zborniku, ve'c pozornosti pa je posvetil knjigi, ki je iz'sla v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev: pisma Franceta Kidri'ca Franu Ramov'su. Prav zaradi skoraj hkratnega izida te knjige sem bil presene'cen, da se tiskovne konference ni udele'zil njen urednik Darko Dolinar, ki je v svojem simpozijskem prispevku 'ze omenjal to dopisovanje. Bernik se ni spu's'cal v vsebinske podrobnosti pisem, temve'c je poudaril razse'znosti prijateljstva, ki vejejo iz njih; zanj je to odlika medosebnih odnosov, ki je redka in posebej dragocena, kadar se razvije v polni 'zlahtnosti. Jo'ze Lipnik je poudaril, da so zbornik raz'sirili in obogatili s tremi prilogami. Od drugih avtorjev pa sva bila prisotna samo dva: Simona Pulko in jaz. Oba prispevka se posve'cata izseku Kidri'cevega delovanja oz. raziskovalne pozornosti in spadata v kontekst 'sir'se zastavljenega interesa za zgodovino 'solstva / pou'cevanja oz. uredni'skega ukvarjanja s slovensko literaturo. Potem se je pogovor zasukal v druge smeri. Novinarja Toneta Petelin'ska z Radia Maribor je zanimal odnos SAZU do znanstvenikov oz. profesorjev na mariborski univerzi in sploh odnos do pomembnih kulturnih oseb, ki delujejo izven Ljubljane. Bernik je odgovoril, da dele'z 'Stajercev med akademiki sploh ni majhen. Pripomnil je tudi, da zelo zagovarja ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru -- in je v tem duhu tudi napisal pismo dekanu ljubljanske medicinske fakultete. Zadnji del tiskovne konference je bil posve'cen usodi hi'se na Kne'zcu, v kateri je pred II. svetovno vojno France Kidri'c prebival v 'casu po'citnic. V hi'si je bil po II. svetovni vojni urejen tridelni muzej: o Francetu Kidri'cu, o Borisu Kidri'cu in o okupaciji oz. narodnoosvobodilnem boju. Hi'sa zadnja leta propada, muzej je zaprt. Ko smo vstopili, je bilo mogo'ce pri'zgati razsvetljavo. Predstavnik krajevne skupnosti je povedal, da so hi'so malce pometli v 'casu simpozija o Francetu Kidri'cu. Vsi resnej'si posegi pa so onemogo'ceni, ker ni dore'cena usoda stavbe, saj se denacionalizacijski postopek ne premakne z mrtve to'cke. Hi'si grozi, da bo nanjo padel del posu'sene lipe, ki stoji tik pred vhodnimi stopnicami -- in tudi za posek te lipe ni mogo'ce dobiti dovoljenja. Kne'zec je sredi pobo'cja, dvignjen nad sredi's'cni, zdravili'ski del Roga'ske Slatine. Nad njim je pokopali's'ce s cerkvijo. Mimo njega bi morala voditi ena od sprehajalnih ali kolesarskih poti. Lahko bi bil del kulturnozgodovinske ponudbe kraja. Predstavnik krajevne skupnosti je zdaj odvetnik, neko'c pa je bil zaposlen kot pravnik v zdravili's'cu -- mirno, trezno, a vendar z jasno 'zeljo po spreminjanju stanja mi je med vo'znjo nazaj v dolino pripovedoval o propadu zdravili'skega kompleksa sredi 90-tih let, o spreminjanju miselnosti in lastni'stev, o tem, kdo ima smisel za obnovo kraja, pa tudi o razpr'senosti interesov, ki jih vodstvo ob'cine ne zmore povezati, usmeriti v hitrej'so prenovo in razvoj kraja. Prenovljeno staro termalno kopali's'ce Tempel je primer zanimive zamenjave lastnika in novega zagona -- izvedel ga je lastnik firme Mesnine 'Zerak. Pred vrnitvijo sem se oziral po dolini, nad katero so viseli te'zki sivi oblaki. A moje razpolo'zenje je bilo 'ze povsem druga'cno kot ob odhodu iz Kamnika -- iz oto'znosti se je spremenilo v spokojnost. Ko sem opazil, da nekateri zbirajo podpise prisotnih, sem prosil za podpis v izvod zbornika obe vnukinji. Asistentke oz. mlade raziskovalke sem vpra'sal, ali bi hotele na takem kraju, 'ce bi bil prenovljen, dokon'cevati svoje 'studijske obveze ali pisati monografije. Spomnil sem se, da je Primo'z Premzl zapisal v prispevku o zgodovini razglednic, da je dopisnica s podobo Roga'ske Slatine najstarej'sa ohranjena predhodnica razglednice. Skupaj z Dobrno in Rimskimi Toplicami spada med kraje z imenitnimi vedutami. Mondenost med sprehodi in odmaknjenost med pisanjem -- to dvoje bi se lahko znova prepletalo v 'studijsko urejeni hi'sici na tistem pobo'cju. De'zevna sivina se je 'ze spreminjala v mrak, ko sem se odpeljal proti Mariboru. Lep podrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 17:58:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 17:58:16 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodno Message-ID: <00b201c1e55f$cc3406a0$1203f9c2@hladnik> V oceni knjige Marije Mitrović Geschichte der slowenischen Literatur, ki jo je v Kleine Zeitung podpisal Otto Kronsteiner, stoji želja, da bi kolikor mogoče kmalu kakšen Slovenec napisal en velik lep roman in dobil zanj Nobelovo nagrado. Pred tem stoji ugotovitev, da so imeli Slovenci svoj knjižni jezik že v 8. stoletju, to je zdavnaj pred Cirilom in Metodom. Trditev, da je ta nemško pisana slovenska literarna zgodovina prva, ki je namenjena širšemu prostoru, pozablja na Antona Slodnjaka, toliko bolj zanimiv pa je Kronsteinerjev dvom v pojem avstrijska literatura, saj večina pisateljev z avstrijskim potnim listom živi zunaj Avstrije, objavlja pri nemških založbah in doseže nemško govoreče bralce zunaj avstrijskih meja. Avtor se zavzema za literarno zgodovino dvojezičnih avtorjev. 18. in 19. aprila se bo na ljubljanski germanistiki dogajal literarnovedni simpozij z udeleženci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Nizozemske. Program na http://forum-germanistika.web.siol.com/Symposium/program.htm. V kansaškem časopisu Lawrence Journal World (http://www.ljworld.com/section/citynews/story/89718) Marc Greenberg govori o ameriški potrebi odpraviti primanjkljaj v poznavanju tujih jezikov: "Če ne tržiš jezika zunaj univerze -- na srednjih šolah in v spletu -- potem se ti ni nadejati študentov." Na kansaški univerzi poučujejo naslednjih 21 jezikov: špansko (2367 študentov), francosko (882), nemško (433), italijansko (363), japonsko (271), latinsko (192), slovaško (144), rusko (116), kitajsko (79), hebrejsko (65), korejsko (60), grško (35), arabsko (29), poljsko (16), haitsko (13), nizozemsko (12), srbohrvaško (10), kisvahili? (10), dansko (3), ukrajinsko (2), senegalski jezik volof (2). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 19:24:03 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 19:24:03 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] jazbec in cuk Message-ID: <009301c1e56b$81f0fc40$0e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, April 16, 2002 5:08 PM Subject: FW: [SlovLit] jazbec in cuk -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir Sent: Thursday, April 04, 2002 4:37 PM To: 'Tom Lozar' Subject: RE: [SlovLit] jazbec in cuk Spostovani kolega, zadeva je karseda preprosta. Pesnik je realisticno opisal to, kar je veckrat videl na lastne oci. "Pod" je namrec nekdanje vecje leseno gospodarsko poslopje in nenadomestljiv del pri vsaki slovenski urejeni kmecki domaciji, kjer so nekoc na gladkih lesenih tleh s cepci mlatili snopje zitaric, pometali in odnasali zrnje, spravljali in shranjevali omlateno slamo in tudi seno (en del v notranjosti "poda" se imenuje "s' nica"). Ker je ponavadi nekoliko odmaknjen od hise, stale in tudi kozolca, in ker ima velike ravne lesene stene pod slamnato streho, ki sega nad prostor okoli poslopja (tam ponavadi stoji kmecki voz), je veckratno primeren za susenje odrte jazbecove koze ali cukovega trupla oz. perja na svezem zraku. Ob starodavnih, se poganskih simbolnih konotacijah vezanih na slovenske predstave o obeh nocnih zivalih, o pozresni zverini - jazbec steje za hudega in trdozivega poljskega skodljivca, in o glasniku smrti - cuk steje za roparskega nocnega lovca, ki s svojim ukanjem priklice, prinese smrt v hiso, je tu povsem ocitno sporocilo: odlocnost in budnost pri varovanju doma in njegovih prebivalcev pred zlom, ki so ga tu vsem ocitno premagali; domaci s tem dejanjem uspesno svarijo potencialnega nevidnega ali stvarnega ogrozevalca ("Poglej, kaj te caka!"), podnevi in ponoci odganjajo prikazni, divje zivali ali ptice od svoje domacije, stanovalcev in hkrati domacih zivali ter pridelkov, ki se susijo oz. hranijo na tem posestvu, v hisi ali drugod. Zivalska koza in pticje perje izpolnjujeta tako neko varovalno funkcijo in sta nekaksna zascitnika domacije, susenje pa ima tudi prakticno vrednost. Morda Vas bo tole skromno pojasnilo, ki je le eno izmed mnogih moznih, pripeljalo do prave in celovite razlage pesnikove sintagme in metafore. Sicer pa je Josip Murn Aleksandrov eden najvecjih evropskih lirikov. Lep pozdrav V. Osolnik -----Original Message----- From: Tom Lozar [mailto:lozhar na videotron.ca] Sent: Wednesday, April 03, 2002 3:25 PM To: slovlit na ijs.si Subject: [SlovLit] jazbec in cuk Dragi, v s*e kar zimskem Montrealu prevajam Murnovo "Zimo" in ne razumem zakaj zima pribije jazbeca in c*uka na pod. Mi lahko kdo to s*ego razloz*i. Hvala in lep pozdrav, Tom Loz*ar. _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 17 13:45:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Apr 2002 13:45:40 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje od Zoltana Jana Message-ID: <003c01c1e605$65fa1e00$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 17. april 2002 10:07 Subject: slovlit Ob 100-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu in prve gledališke uprizoritve v slovenskem jeziku bo v sredo, 24.aprila Slovenski gledališki muzej v Ljubljani (Mestni trg 7) ob 10.30 pripravil javno predstavitev monografije mag. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu 1945 -- 1965, popoldne -- ob 17. uri pa bo ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla razstavo tej temi. ============ Vabilo na 4. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca S Slavističnim društvom Slovenije letos organiziramo 4. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Dvodnevni simpozij bo v Novi Gorici v četrtek in petek 10. in 11. oktobra 2002 pod strokovnim vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Splošna tema četrtega simpozija je: Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih. Svoje sodelovanje na simpoziju nam čimprej pisno sporočite na enega naslednjih naslovov: Frančiškanski samostan Kostanjevica, Škrabčeva ul. 1, p. p. 303, 5001 Nova Gorica, Slovenija ali pa po e-pošti anica.licen na siol.net. Če želite, Vam pošljemo tudi seznam predlaganih tem, ki ga je pripravil dr. Jože Toporišič. Za koordinacijo skrbi mag. Anica Ličen, ulica Marija Kogoja 1/d, 5000 Nova Gorica, Slovenija, tel. (++) 386 5 302 29 86 ali e-pošta anica.licen na siol.net. Do srede maja 2002 Vam bomo sprejeto temo pisno potrdili in Vas povabili, da nam do konca maja 2002 pošljete teze svojega referata (30 vrstic). Teze bomo razmnožili za udeležence simpozija in javnost. Udeležencem, ki so do sedaj sodelovali na simpozijih z referatom, smo krili stroške bivanja v Novi Gorici, in sicer kosilo, večerjo in prenočišče prvi dan simpozija ter zajtrk in kosilo drugi dan simpozija. Prizadevali si bomo, da bi tudi letos zagotovili enake možnosti. Potne stroške za udeležbo na simpoziju nosi povabljenec. Če se simpozija iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogli udeležiti, Vas prosimo, da nam pošljete svoj referat, ki bo prebran na simpoziju. Prizadevali si bomo tudi, da bi po zaključku simpozija, v soboto 17. oktobra 2002, za udeležence simpozija organizirali brezplačno strokovno ekskurzijo. Objavljene prispevke v strokovnem zborniku bomo krili v višini razpoložljivih sredstev, ki jih bomo prejeli od sofinancerjev (Mestna občina Nova Gorica in Ministrstvo za kulturo RS). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 18 18:18:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 18 Apr 2002 18:18:52 +0200 Subject: [SlovLit] Nacija knjige internet jezik kongres Message-ID: <000901c1e6f6$764bb1a0$6703f9c2@hladnik> Nacija Knjige Internet Jezik Kongres ========== Nacija "Govoriti o 'slovenskem nacionalnem interesu' ne pomeni nič drugega, kakor misliti na to, kakšen dobiček bom imel od tega, če tolčem po koži, napeti na boben slovenskega nacionalnega vprašanja ali kar nacionalizma samega" (Vinko Ošlak v Delu 25. marca). =========== Knjige Televizijo gledamo povprečno več kot tri ure dnevno. Torej bi načelno lahko nekaj tega časa porabili tudi za knjige. Le zakaj ga ne? Http://www.audiobook4free.com -- avdioknjige, res je, ne še slovenske. Knjige pri Mladinski knjigi (www.emka.si) se že lahko kupi kar direktno izza zaslona preko Klika Ljubljanske banke. ========== Internet Internetna pošta je v Veliki Britaniji že dvakratno presegla količino običajne pošte. Rast podatkov na internetu je 150 % letno. --- Trajnost spletnih dokumentov je 4 leta in pol, potem pa izginejo ali se preselijo na drugo lokacijo. Iz skrbi, da se tako ne bi izgubile dragocene zgodovinske informacije o razvoju interneta, se je rodilo internetno arhiviranje. Vsaka dva meseca napravijo posnetek aktualnega stanja izbranih strani in so tako do zdaj shranili 10 milijard dokumentov (kar naj bi ustrezalo 1,5 mio cedejkam) in vzpostavili najobsežnejšo podatkovno zbirko na svetu. Kje? Seveda v ZDA. Od kod informacija? Iz časopisa Die Zeit 15. 4., ki sem ga bral na avionu iz Bukarešte v München. ========= Jezik V aprilski reviji PC & mediji je branja vreden članek Kako smo prevajali Okna XP Janeza Orla. Pomagali so si z orodjem Translator's WorkBench; podrobnosti bi nam lahko pojasnil kolega slovenist, ki se nam zdi, da smo ga prepoznali na eni od slik v članku. Nemški jezikoslovec Rudolf Hoberg ob skrbi nekaterih, da bodo anglicizmi, ki jih uporablja mladina, izrinili stare dobre domače besede, trdi, da na svetu ni take reči kot odvečne besede, in citira, kako so se starejši že leta 1899 pritoževali nad razvado mladih, ki "iz pretiranega spoštovanja vsega tujega, zaradi pomanjkanja samozavesti in nespoštovanja lastnega jezika" posegajo po tujh angleških besedah. Ker je purizem neproduktiven, predlaga pozitivni ideal jezikovne raznolikosti. (Iz Frankfurter Allgemeine Zeitung, spet na avionu.) Iz vabila na predstavitev knjige o slovenskem gledališču v Trstu 1945--65 Bogomile Kravos v Slovenskem gledališkem muzeju 24. aprila 2002: udeležili se ga bodo "tudi nekateri še živeči ustvarjalci iz prvih dveh povojnih desetletij" [mrtvih očitno ne bo, op. p.]. V novi številki Slavistične revije, ki je posvečena 80-letnici akademika Franca Jakopina, bosta vsaj dva članka zanimiva tudi zunaj jezikoslovnih strokovnih krogov: Toma Priestlyja Vandali, Veneti, Vindišarji in Sorina Palige Oris zgodovine Slovanov. ======== Kongres V naslovu kongres.html sem pomotoma izpustil eno črko, pa že povezava na pismo Alenke Šivic-Dular v enem zadnjih slovlitovskih sporočil ni delovala. Tule je popravek: nanj skočite s strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. Njenemu pozivu k sestavljanju novega koncepta se ne bom odzval, saj sem ga že zdavnaj pripravil, pa je bil zavrnjen oziroma preslišan, tako kot tudi moj predlog, da bi bilo racionalno, ko bi se leta 2003 slovenistični simpozij odvijal v okviru kongresa. Glede zavrnjenega tematskega bloka, katerega naslov naj bi bil neprepričljiv, naj dodam, da pa gnilega zahoda za razliko od sumničavih članov MSK-ja prav nič ne skrbi za mojo strokovno resnost in kompetenco, pa so zato pripravljeni načrt srečanja na podobno temo interkulturne literarne zgodovine celo finančno podpreti. Kaj sem sam pisal o bratislavskem kongresu (Mednarodni slavistični kongres v Bratislavi in Slovenci na njem, Delo -- KL 7. okt. 1993, 14--15), ponudim o priliki tudi na spletu. Predsedničin namen je očitno ohraniti kongres tak, kot je, in še enkrat ponoviti njegove stare napake, potrebne spremembe pa preložiti na ramena bodočih organizatorjev. S tem se jaz ne morem strinjati. Njen zaključni očitek o moji getoizaciji slovenistike ni vreden resnega pretresa, saj je že samo tale tri leta star forum dokaz njene odprtosti k vsem drugim strokam in na vse konce sveta -- ponujeni slavistični patronat problematičnega kongresnega tipa slovenistiki lahko samo škoduje. lp miran From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Thu Apr 18 20:32:41 2002 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Thu, 18 Apr 2002 20:32:41 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Nacija knjige internet jezik kongres In-Reply-To: <000901c1e6f6$764bb1a0$6703f9c2@hladnik> Message-ID: On Thu, 18 Apr 2002, Miran Hladnik wrote: > ... --- Trajnost > spletnih dokumentov je 4 leta in pol, potem pa izginejo ali se preselijo na > drugo lokacijo. Iz skrbi, da se tako ne bi izgubile dragocene zgodovinske > informacije o razvoju interneta, se je rodilo internetno arhiviranje. Vsaka > dva meseca napravijo posnetek aktualnega stanja izbranih strani in so tako > do zdaj shranili 10 milijard dokumentov (kar naj bi ustrezalo 1,5 mio > cedejkam) in vzpostavili najobsežnejšo podatkovno zbirko na svetu. Kje? > Seveda v ZDA. ... Za tiste, ki bi si radi zadevo ogledali: . Menda nekaj več kot 100 terabajtov podatkov. Lahko si ogledate, kako je vaša priljubljena spletna stran izgledala leta 1996, 1997, 1998... Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Apr 19 12:22:49 2002 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Fri, 19 Apr 2002 12:22:49 +0200 Subject: [SlovLit] Vstopnine ni! Message-ID: <002301c1e78c$27ffd580$5c4602c1@ff.unilj.si> V sredo, 24. 4. 2002, bo na povabilo Oddelka za klasično filologijo in Društva za antične in humanistične študije Ljubljano obiskal GIANPIERO ROSATI, redni profesor za latinsko književnost na Univerzi v Vidmu. Ob tej priložnosti bo imel na Filozofski fakulteti predavanje z naslovom: ISTOVETNOST IN PREOBRAZBA V APULEJEVIH METAMORFOZAH Predavanje bo v sredo, 24. 4. 2002, ob 17h v predavalnici 232 (2. nadstropje). Za lažje spremljanje predavanja (ki bo v italijanščini) bodo udeleženci prejeli povzetek v slovenščini ter izroček z vsemi obravnavanimi besedili v izvirniku in v slovenščini. Gianpiero Rosati prihaja iz Firenc in je mednarodno priznan strokovnjak za rimsko poezijo avgustejske in cesarske dobe ter rimski roman. Objavil je odmevno monografijo Narciso e Pigmalione: illusione e spettacolo nelle Metamorfosi di Ovidio (Firenze : Sansoni 1983), kritično izdajo in komentar k Ovidijevim Heroidam XVIII-XIX (Firenze : F. Le Monnier, 1996) ter komentirane dvojezične izdaje Ovidijevih Metamofoz, Pisem junakinj, Kozmetike za ženske in Stacijeve Ahileide. V uglednih revijah in zbornikih v Italiji in drugod objavlja prispevke, v katerih tradicionalne metode tekstne interpretacije povezuje s sodobnimi naratološkimi teorijami. Je član uredniškega odbora revije Materiali e discussioni per l'analisi dei testi classici (Pisa). Matjaž Babič From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Fri Apr 19 19:28:21 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Fri, 19 Apr 2002 19:28:21 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev Message-ID: <005101c1e7c7$9bff6a00$d40ef9c2@b9t6w0> Dobila od ljubiteljice poezije in spostljivo posiljam dalje ... LP Nicole Kuplenik http://web.wanadoo.be/tempslibres/hcs.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hcs/letni/dhomecdr.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hasee/en/regpub/tnb1.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hasee/en/regpub/pond1.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/alenka.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 20 15:34:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 20 Apr 2002 15:34:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Humanistika_in_družboslovje_v_Jugovzhodni_Evropi_in_kaj_imamo_pri_tem_Slovenci Message-ID: <000901c1e870$289c5600$ae03f9c2@hladnik> Nihče nas ni vprašal za čustva, kar v Jugovzhodno Evropo so nas vtaknili, ne vedoč, da nam srce utripa za Srednjo Evropo in da nam ob imenu Jugovzhodna Evropa (oziroma Balkan) rado postane nelagodno. Kot del Jugoslavije smo od leta 1918 dalje pripadali tudi tej regiji, vendar bi zdaj radi to zgodovinsko poglavje čim prej dokončno zaprli in balkansko avanturo po možnosti pozabili; večina prebivalcev na južnih pobočjih Alp je namreč prepričana, da to za nas ni dovolj ugledna družba in da jo v vseh pogledih prekašamo. Tudi sicer sta se Jugovzhodna Evropa in Balkan uveljavila kot pojem politične in drugačne problematičnosti. Humboldtovi ustanovi, ki je sredi aprila svoje bivše štipendiste pozvala na drugo jugovzhodnoevropsko srečanje na univerzo v Bukarešti, slovenske zadrege z regionalno identiteto in naš sram zaradi čudnih sorodnikov na jugu očitno niso bili v zavesti in bi se jim najbrž tudi čudila, če bi z njimi skušali utemeljiti svojo odsotnost na srečanju, saj so v opreki s pozitivnim načinom političnega in kulturnega premišljanja. Srečanje pod naslovom Znanstveni dialog v Jugovzhodni Evropi: Raziskovalne pobude v humanistiki in družboslovju je organizirala z namenom spet povezati med seboj humboldtovce te regije, osvežiti njihove zveze z Nemčijo ter jim pomagati pri skrbi za znanstveni podmladek. V zadnjem desetletju so se ob spremembah družbenih režimov in v vojni pretrgali marsikateri prej plodni osebni in inštitucionalni stiki znotraj znanstvene in univerzitetne elite, stiki, ki jih je vredno obnoviti. Ustanova se imenuje po Alexandru von Humboldtu (1769--1859), vsestranskem naravoslovcu in raziskovalcu Srednje in Južne Amerike, ki je bil zgled znanstvenika svojega časa (tudi njegov brat Wilhelm je bil znan filozof in jezikoslovec ter je dal ime univerzi v Berlinu). Štipendija je sicer že iz 19. stoletja, v današnji obliki pa vse od leta 1953 krepi mednarodno znanstveno sodelovanje po svetu in kulturne stike, ki pri tem nastanejo. V ta namen podeli vsako leto mladim tujim doktorjem znanosti 600 zelo spodobnih štipendij in jim omogoči eno leto bivanja v Nemčiji. Z njimi tudi po izteku štipendije ohranja stike ter jim pomaga pri delu. Do zdaj je tako oskrbela že 20.000 znanstvenikov iz 130 držav; iz Jugovzhodne Evrope jih je bilo 1600, med njimi ena četrtina humanistov in družboslovcev. Srečanja v Bukarešti je drugo v okviru posebnega programa Jugovzhodna Evropa. Tretje, na katerega bodo povabili tehnične strokovnjake, bo še letos v Zagrebu. V romunsko prestolnico je pripotovalo preko 80 bivših štipendistov iz Romunije, Madžarske, Bolgarije, Srbije in Črne Gore, Hrvaške, Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine in Makedonije; starejši člani "Humboldtove družine" so danes zvečine univerzitetni profesorji ali pa zasedajo ustrezno visoke položaje na raziskovalnih inštitutih, če se že niso odločili za prestop v politiko. Pogrešali smo kolege iz Grčije, ki jih Nemci niso povabili, čeprav je Grčija po vseh kriterijih neizogibni del jugovzhodne Evrope. Kot razlog za odsotnost Grkov so navedli dejstvo, da je Grčija kot članica evropske skupnosti že tako močno priklopljena na razne spodbujevalne finančne vire, da ne bi bilo smiselno, ko bi črpala še iz sredstev, namenjenih znanstveni obnovi Jugovzhodne Evrope. Kaj vse bomo šteli v okvir Jugovzhodne Evrope, je pač odvisno od tega, kateremu povezovalnemu elementu bomo dali poudarek, zato en zemljevid tega konca sveta ni enak drugemu: na nekaterih manjkata Slovenija in Madžarska, na drugih Grčija. Če se pustimo zapeljati vedri atmosferi na srečanju in za trenutek potlačimo našo balkansko preganjavico, potem smemo tvegati presojo, da ni šlo za kakšne zlohotne načrte vračanja Slovenije na Balkan in cementiranja neljubega balkanskega objema, ampak za plemeniti cilj krepitve razumevanja med različnimi in občasno tudi sprtimi kulturami. S tem ko Slovenija prizna, da je del njene zgodovinske identitete tudi balkanski, nikakor ne ogroženi alternativnih povezovalnih ciljev: mediteranskega, alpskega, panonskega, srednjeevropskega ... Poročila kolegov o tem, kako se vključujejo v najrazličnejše evropske in zunajevropske projekte, so potrdila, da enako fleksibilno razumejo svojo regionalno identiteto tudi druge države v regiji. Ne v poudarjanju regionalnih meja, ampak v njihovem preseganju je naša perspektiva. Najštevilneje so se povabilu v Bukarešto odzvali zgodovinarji, sledili so germanisti, filozofi, pravniki, jezikoslovci, slavisti, arheologi in drugi. Mimo težav, specifičnih za ta konec sveta, so prišle do izraza še težave, ki tarejo celotno disciplino. Udeleženci so si bili enotni v presoji, da se humanistika v razmerju do drugih panog marginalizira. Tema predavanj in debate je bila tudi nacionalna zamejenost humanističnih strok: če je humanist zgolj osmišljevalec nacionalne skupnosti, se izpostavlja nevarnosti, da iz znanstvenika postane politik ali prerok. Matični prostor humanistike so univerze, ki so agencije racionalne socializacije, zato je treba vlogo univerze v družbi stalno in odgovorno preverjati. Brez predsodkov je bila izrečena pobuda za premislek, koliko sploh še veljajo humboldtovski ideali tradicionalne kontinentalne univerze, ki je enakopravno združevala znanstveno raziskovanje in poučevanje. Predsednik ustanove Wolfgang Frühwald, sicer profesor nemške filologije, je v uvodnem nagovoru pojasnil, da so humanistika in družbene vede tisto mesto, kjer še najlaže pride do premisleka o načinih, kako v razsutih državah evropskega jugozahoda spet vzpostaviti sodelovanje in duh razumevanja, v imenu katerega se danes združuje cela Evropa. Za pojem združevanja uporabljajo Nemci isti težko prevedljivi izraz Zusammenwachsen ('skupajzraščanje'), ki je bil geslo pred dobrimi desetimi leti ob podrtju zidu med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Smisel evropskega združevanja je vzpostaviti družbo, ki se bo v uspešnosti lahko merila z Ameriko in ki bo lahko uveljavila tisti združevalni pogoj, ki ga Amerika ne upošteva, to je pluralizem regionalnih identitet. Ena izmed ključnih besed srečanja brain draining (beg možganov) je izrecno kazala na nevarnost enosmernega Ameriškega dojemanja znanstvenega "sodelovanja": 60 % inženirskih doktorandov v ZDA so tujci; od štirih nemških štipendistov v Ameriki pride nazaj samo eden. Druga ključna beseda srečanja je bila mednarodni znanstveni jezik, lingua franca znanosti. Vodja filološke debatne skupine Jörg Roche, ki sicer predava o jezikoslovni obdelavi podatkov na univerzi v Münchnu, je posvaril pred slabimi platmi uporabe popreproščene angleščine v znanosti. Če že v trdih znanostih lahko shajajo samo s formulami in jih naravni jezik celo moti, je v humanistiki takrat, kadar gre za kompleksne in izrazno zahtevne vsebine, natančen jezik neobhodno potreben in poenostavljena angleščina lahko pripelje samo do nesporazumov. Seveda je enaki nevarnosti izpostavljena tudi nemščina, kadar sama postane jezik mednarodnega sporazumevanja -- tako vologo je imela tudi na tem srečanju. Rešitev je v izogibanju monolingvizmu (enojezičnosti) in v paralelni kompetenti rabi več jezikov. Kako zdravilno deluje ob stremljenjih omejiti slovenščino v korist velikih jezikov na ljubljanski univerzi spoznanje nemškega jezikoslovca, da preklop na mednarodno znanstveno angleščino nujno pomeni ošibitev lastnega jezika! K prijetni atmosferi na srečanju je prav gotovo prispevalo to, da odgovorov na zastavljena vprašanja organizatorji niso prinesli že kar s sabo iz Berlina, Münchna in Bonna, ampak so se sproti oblikovali v debati. Iz sklepnih besed smo razbrali, da se vračajo bogatejši za izkušnje in spoznanja, ki jih je prispevala naša neposredna mnenjska izmenjava. Kot že velikokrat prej se je potrdila uveljavljena politika inštitucije, ki daje prednost osebnim stikom med znanstveniki pred vzpostavljanjem uradnih stikov med znanstvenimi inštitucijami. Srečanja zato ni mogoče vtakniti v matrico neenakopravnih odnosov med bogatim evropskim zahodom in obubožanim vzhodom, ki se neprijetno in vedno znova razmnožuje ob arogantnih, pokroviteljskih in kulturno ignorantskih obiskih uradnikov Evropske skupnosti v državah kandidatkah. Nasprotno: taka akademdska srečanja krepijo samozavest, moč in kompetenco podrejenih partnerjev v odnosih z evropsko birokracijo, do katere tudi Humboldtova ustanova goji kritično distanco. Strokovno srečanje na temo Znanstvenega dialoga v Jugovzhodni Evropi je pomagalo zakrpati posamezne odnose, natrgane med vojnami zadnjega desetletja. Udeleženci so dali vrsto pobud za organizacijo srečanj in za sodelovanje med državami regije, bogati "striček Alex" iz Bonna pa je obljubil poskrbeti za sodobni informacijski servis in seveda za finančno podporo projektom regionalnega in medregionalnega značaja. Pozornosti je bilo deležno obvestilo o ustanovitvi univerzitetnega programa srednjeevropskih študij, po vzoru že uveljavljenega programa evropskih študij. Predavanja bodo potekala v angleščini in nemščini, kar bo sicer zmanjšalo mednarodni monopol angleščine, vendar -- naj dodam svoj pomislek -- k emancipaciji manjših jezikov ne bo moglo prispevati. Predstavniki fondacije so zadnjega dne predstavili številne vabljive možnosti štipendiranja (http://www.humboldt-foundation.de), ki jih Nemci ponujajo doktorandom, mladim znanstvenikom, akademskim učiteljem in njihovemu podmladku. Poudarili so, da štipendije nimajo namena za stalno zvabiti tuje pameti iz revnih delov sveta na udobni zahod, ampak da je njihov namen vzpostavljanje kvalitetne in zanesljive znanosti v deželah, iz katerih štipendisti prihajajo, kar je na daljši rok blagodejno tako za državo gostiteljico kot za celo civilizacijo. Ker je pravica za prijavo na večino štipendij po svetu omejena s 30 do 35 leti, ni odveč opozorilo, da se pri načrtovanju bodočega univerzitetnega študija v Sloveniji zvesto držimo evropske formule treh let dodiplomskega študija, dodatnih dveh let za magisterij in potem takoj doktorskega študija; vsakršno vztrajanje pri obstoječem režimu dolgotrajnega dodiplomskega študija pomeni le omejevanje priložnosti slovenskim študentom pri potegovanju za ugodne tuje podiplomske in podoktorske štipendije. Ob žurnalističnih poročilih o političnih, gospodarskih in kulturnih brezobzirnostih, ki dajejo barvo našemu prostoru in trenutku, človek kar pozabi, da obstajajo na svetu tudi pomirljivi in plemeniti družbeni načrti in predstave. Humboldtova ustanova je prav gotovo njihov pomemben generator in zatočišče. Osebno mi je zelo ugajalo mnenje, da je delitev Evrope na zahod in vzhod, ki je identično delitvi na center in periferijo, neproduktivno. Specifika in prednost Evrope je njena raznolikost in ta kapital se moramo šele naučiti ceniti. Tako univerzalizacija (globalizacija) kot nacionalizem sta nasprotnika raznolikosti, njena garancija pa je multikulturna družba. Od tod tudi prizadevanje Evrope za osvežitev večjezičnih in multikulturnih regionalnih identitet, ki so jih v 19. stoletju povozile enonacionalne države. Zgodovinar Holm Sundhausen je problematiziral v naših krajih priljubljeno geslo Nazaj v Evropo. Kot da ne bi bili že zdaj del Evrope! Problematično je zato, ker predpostavlja, da je prava Evropa samo na Zahodu (menda naj bi ime kontinenta izviralo iz feničanske besede ereb 'sončni zahod') in da je identična s prostim trgom in demokracijo. Ta ekskluzivni, izključevalni pojem Evrope, tudi omejevanje Evrope na antično-krščansko izročilo, pomeni njeno redukcijo in odpoved tistemu, kar je v razmerju do Amerike za Evropo specifično in bistveno, to je odpoved njeni raznolikosti. Z drugimi besedami: tudi večstoletna otomanska okupacija in obdobje komunističnih režimov sta del evropske zgodovine in identitete. Če hočemo aktualno geslo spopad med kulturami nadomesti z geslom dialog med kulturami (takega prizadevanja je na Nemškem neprimerno več kot v naših ponosnih in samozadostnih krajih), bi bilo koristno, ko bi po vzorcu tiste polemične definicije Srednje Evrope, ki trdi, da je to le meteorološki pojem, tudi pri razumevanju celotne Evrope izhajali iz njenega geografskega okvira. Tako imenovana corporate identity, ki jo določajo enakopravno sodelovanje, spoštovanje drugačnih kultur in življenjskih oblik in usmerjenost k univerzalnim človeškim pravicam, je namreč garancija naše nadaljnje skupne eksistence. Se opravčuje, ker je članek za slovlitovske navade skoraj predolg, Miran Hladnik From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Sun Apr 21 12:08:41 2002 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Sun, 21 Apr 2002 12:08:41 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev References: <005101c1e7c7$9bff6a00$d40ef9c2@b9t6w0> Message-ID: <005001c1e91c$8370ac00$4d01a8c0@tamtam> Pozdravljeni! Samo kratko vprašanje: a ni bistvo haikuja (seveda poleg vsebinske skoposti, jedrnatosti in nečustvenosti) njegova zunanja zgradba? Namreč 5-7-5 zlogov? Zakaj Nejaponci to v glavnem zavračate? Res je, da v japonščini zlog pove veliko več kot recimo v slovenščini, pa vendar mislim, da bi se morali držati zahtev oblike, če že prevzemamo od drugih. Zasnova haikuja je namreč ravno v tem, da se oklesti vse tisto, kar je odveč. LP, Mojca Tomišić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 07:07:30 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 07:07:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Študijske_reforme_in_spletni_dodatek Message-ID: <00a501c1e9bb$9ac76700$dc4602c1@ff.unilj.si> Študijske reforme Naslednje ponavljam iz poročila z zadnjega senata FF 17. 4., ki sem ga poslal članom ljubljanskega slavističnega oddelka, ker zna biti zanimivo tudi za koga drugega. Na D-slovenščino se je prijavilo 37 % preveč kandidatov (82 na 60 razpisanih mest) in bo vpis omejen, na E-slovenščino 5 % več (tudi na 60 razpisanih mest), na ruščino 10 % več, na srh. 48 % od razpisane kvote in na primerjalno slovansko jezikoslovje samo 13 % (E) od razpisanega števila mest. Največ povpraševanja je na FF za študij pedagogike (čez 300 %), preko 200-odstotni interes beležijo tudi anglisti, psihologi in etnologi, povpraševanja pa ni pri helenistih, muzikologih, splošnih in primerjalnih jezikoslovcih. Jeseni verjetno začnemo s predavanji po novem kreditnem sistemu, na obzorju pa so že nove spremembe po smernicah bolonjske deklaracije. Naj nedavni seji dodiplomske komisije na FF so se zavzeli za šestletni študij po formuli 4 + 2, ki da je kompatibilna z bolonjsko 3 + 2 (tri leta dodiplomskega študija plus dve leti za magisterij). Po mojem mnenju dodiplomskega študija v nobenem primeru ni dobro podaljševati preko minimalne dolžine, kot jo bodo uveljavile druge evropske univerze. Vsako leto več dodiplomskega študija pomeni toliko manjše možnosti pri prijavljanju na številne zelo ugodne podiplomske štipendije, ki jih razpisujejo po svetu. Pri večini tujih štipendij je starostna meja nekaj čez 30 let in prizadevati bi si morali, da se stremljivi študentje po končanem magisteriju (po vsega petih letih študija) takoj vpišejo na podiplomski študij, katerega del bi potekal v tujini. Zato navijam za tako skrčenje izpitnih obveznosti, da jih bo študent lahko opravil sproti, in za tako preureditev študija, kjer bo zahtevnostno jedro v podiplomski sferi. Servis Srcinfo redno obvešča o vabljivih možnostih štipendiranja v tujini, ki ga po mojem študentje vse premalo izkoriščajo. ======= Spletne reči Slovenska kmečka povest (1991) je po zaslugi Andreje Musar zdaj cela dostopna na spletu (http://www.ijs.si/lit/skmpov.html-l2), povezave nanjo pa so tudi med izpitnimi vprašanji (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/izpitinsk99.htm); slike še manjkajo, ampak pridejo kmalu. Druge pospletene starine sta dva nemška članka na http://www.ijs.si/lit/biling.html-l2 in http://www.ijs.si/lit/hermagor.html-l2: o bilingvizmu na slovenski literarni sceni 19. stoletja in o Mohorjevi družbi. Günther Mühlberger, ki sem ga pred leti citiral kot avtorja podatkovne nemškega zgodovinskega romana, ureja zdaj avstrijski literarni arhiv http://www.literature.at/ -- do zdaj 500 preskeniranih dokumentov. Za nas sta zanimiva zlasti digitalizirana revija Carinthia in zbrano delo Anastazija Grüna, med drugim tudi njegove Volkslieder aus Krain -- zgledno. Spet ena reč, po katero ne bo treba v knjižnico! Http://media.nis.sdu.dk/elsnet/ -- predvanja na praški poletni šoli ELSNET (European language and speech communication) na videu in prosojnicah. V univerzitetnem omrežju, verjetno pa tudi preko ISDN-ja, ADSL-ja ali kabelske povezave zelo vredno ogleda in zgledovanja, po navadni telefonski liniji pa žal neuporabno. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 07:43:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 07:43:29 +0200 Subject: [SlovLit] Popravek Message-ID: <00bb01c1e9c0$a1649240$dc4602c1@ff.unilj.si> Najbrž se zmotim v naslovu samo zato, da informacijo lahko v popravku ponovim :) Pravi naslov Slovenske kmečke povesti je http://www.ijs.si/lit/skp1.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 09:42:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 09:42:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Študijske_reforme_in_spletni_dodatek Message-ID: <004701c1e9d1$52cd2fa0$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: 22. april 2002 9:36 Subject: RE: [SlovLit] Študijske reforme in spletni dodatek > Spostovani kolega Hladnik! > > Razmišljanje o študijskih reformah na FF gre v pravo smer, dodiplomski > študij je potrebno skrajšati. > > Pri sklicevanju na "evropske formule" pa je treba ločiti tisto, kar piše v > dokumentih od tistega, kar kroži v ustnem izročilu. V bolonjski deklaraciji > evropskih šolskih ministrov iz leta 1999 piše, naj bo študij v dveh > stopnjah, dodiplomski in podiplomski, nič pa o tem, koliko časa naj traja. V > nekaterih drugih dokumentih (npr. Zveze evropskih univerz) se priporoča, naj > dodiplomski študij obsega 180 do 240 kreditnih točk (ECTS), z diplomsko > nalogo in prakso vred, kar je 3 do 4 leta. Podiplomski študij ("master") naj > bi bil podoben naši dosedanji specializaciji in naj bi trajal 1 do 2 leti. > Oblika podiplomskega študija je tudi študij za doktorat, a ni določeno, kaj > je mora kandidat končati prej in koliko naj traja. Cilj je, da se > dodiplomski študij izboljša, skrajša in poceni. Na obeh stopnjah naj bi > študij pripravljal na zaposlitev, doma ali kje drugje v Evropi. > > V univerzitetni javnosti (tuji in domači) se najpogosteje pojavlja "formula > 3+2", redkeje "4+1". Ker je stvar povezana s financiranjem povejmo, da pri > nas na dodiplomskem rednem študiju ni možno pobirati šolnin, na podiplomskem > pa lahko. Najbrž ni verjetno, da bi bila država pripravljena plačevati več > kot doslej, tudi ne bolj množičnega podiplomskega študija > ("master"oz.specializacijo). > > Že pred časom sem v Slovlitu priporočal skrajšanje dodiplomskega > (univerzitetnega) študija na 4 leta. Študent naj bi v tem času opravi poleg > večine izpitov tudi diplomsko nalogo, ne tako kot sedaj, v absolventskem > stažu. Iz dodiplomskega študija bi prenesli na podiplomski > ("master"/specializacija) predmete sedanjih ožjih smeri. Na obeh stopnjah pa > bi s kreditnim (nabirnim) sistemom omogočili več možnosti izbire predmetov. > Sedanji študijski program "znanstvenega" magisterija bi postopno odpravili > oz. prenesli v začetni del doktorskega študija, ki naj bi ga študenti > končali prej kot doslej, večina npr. do 30 leta. Študij naj bi po možnosti > potekal delno tudi v tujini. > > Za tako "formulo 4+1+dr." ni treba dosti spreminjati predpisov, še več, > sedanji visokošolski zakon omogoča in zahteva prav tako trajanje. S krčenjem > programa bi prispevali k večji učinkovitosti študija. Z bolj razvejanim in > množičnim podiplomskim študijem bi ga približali potrebam zaposlitve, in > zbrali več denarja od študentov. Vprašanje je, če bodo sicer preobremenjeni > univerzitetni učitelji podprli tako krčenje ur in večjo izbirnost (svojih) > predmetov ter večjo odvisnost od povpraševanja s strani študentov. Za to bi > morali urediti način financiranja in v predpisano obremenitev šteti vse ure, > na dodiplomskem in podiplomskem študiju, na domači in drugih fakultetah. > Vprašanje je tudi, ali npr. v šolah potrebujemo profesorje s podiplomsko > specializacijo, tako kot npr. v bolnicah zdravnike specialiste. In seveda - > posebnost FF in pedagoških fakultet - kako to izpeljati na dvopredmetnem > študiju. > Res je prav, da se je pričela o tem temeljitejša razprava. > > Pozdrav! dr.Bogomir Mihevc From surla na ares.fils.us.edu.pl Mon Apr 22 17:05:06 2002 From: surla na ares.fils.us.edu.pl (Surla) Date: Mon, 22 Apr 2002 17:05:06 +0200 Subject: [SlovLit] SLOVENSKI NAJ NAJ! (Prosnja katoviskih studentov) Message-ID: <200204221505.RAA20131@ares.fils.us.edu.pl> Spostovani slovlitovci! Katoviske studente slovenscine zanima, kaj imamo Slovenci najraje. Malo za salo, malo pa tudi zares so sestavili skromen vprasalnik, s katerim bi radi preverili, kaj na soncni strani Alp zares najraje jemo, s cim to poplaknemo, pa se kaj jih zanima. Ce imate nekaj minutk casa, si ga - prosim - utrgajte za nas, vprasalnik izpolnite in mi ga izpolnjenega posljite nazaj. Rezultate bomo (v odstotnih delezih) umestili na internetno stran nasega oddelka. Prosimo, da na prvo mesto napisete tisto, kar po vasem osebnem mnenju sodi na vrh, nato pa dodajte se drugo in naslednja mesta. Tako bomo koncno zares ugotovili, ce je cvicek res boljsi od drugih vrst zlahtne kapljice (pisec teh vrstic kot pristen Dolenjec iskreno upa na ravno taksen rezultat :) ), ce bolj uzivamo v hladu kraskih jam ali v pisu morskih vetrov, za katere sporte nam najbolj bije srce,... A) NARAVNE ZNAMENITOSTI / ATRAKCIJE SLOVENIJE 1. 2. 3. 4. 5. B) KULTURNO-ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI 1. 2. 3. 4. 5. C) NACIONALNE VRLINE 1. 2. 3. 4. 5. D) NACIONALNE NAPAKE 1. 2. 3. 4. 5. E) NAJLJUBSE PIJACE 1. 2. 3. 4. 5. F) NAJLJUBSE VINO 1. 2. 3. 4. 5. G) NAJLJUBSA HRANA 1. 2. 3. 4. 5. H) NAJLEPSI SLOVENSKI SPOMINEK 1. 2. 3. 4. 5. I) NAJLJUBSI SPORT 1. 2. 3. 4. 5. J) NAJLJUBSI SPORTNIK 1. 2. 3. 4. 5. K) NAJZNAMENITEJSI SLOVENEC (NA KOGA STE NAJBOLJ PONOSNI) 1. 2. 3. 4. 5. L) SLOVENIJO SO OBISKALI (na cigav obisk ste najbolj ponosni) 1. 2. 3. 4. 5. M) NAJLJUBSI SLOVENSKI GLASBENIK (iz vseh krogov popularne glasbe) 1. 2. 3. 4. 5. CE SE VAM ZDI POTREBNA SE KAKSNA KATEGORIJO, JO DODAJTE!!! Vnaprej najlepsa hvala! Upam, da se boste ob izpolnjevanju tega vprasalnika tudi vsaj malo zabavali. S spostovanjem, Andrej Surla From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 06:55:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 06:55:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Vladimir_Osolnik_o_novi_slovenski_slovnici_v_srbščini Message-ID: <002c01c1eb4c$38d1cd00$dc4602c1@ff.unilj.si> Dragi Miran, včeraj sta prispela na naslov našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti dva izvoda slovenske slovnice OSNOVI GRAMATIKE SLOVENAČKOG JEZIKA magistre Maje Djukanović, lektorice slovenskega jezika na filološki fakulteti univerze v Beogradu in na Filozofski fakulteti univerze v Novem Sadu, in mag. Željka Markovića, natisnjene letos v Beogradu z letnico 2001. V njej je, kot sem se prepričal, ob večletnem raziskovalno-pedagoškem trudu mag. Djukanoviće, zajeto bogato strokovno znanje obeh avtorjev in drugih eminentnih poznavalcev slovenskega knjižnega jezika, pozorno in spoštljivo pa je v uvodu omenjen znanstveni prispevek naše kolegice redne prof. dr. Ade Vidovič Muha, ki si je za to izdajo že dalj časa prizadevala. Dejstvo, da je to prva slovnica slovenska jezika, natisnjena v Srbiji, in ena redkih priročniških izdaj na celotnem srbsko-hrvaškem jezikovnem področju, dodaja nove razsežnosti k njenemu pedagoškemu poslanstvu in znanstveno-raziskovalnemu pomenu: omogočala bo pasivno ali aktivno spoznavanje slovenskega jezika na univerzitetni ravni in šolski ravni: našo slovensko besedo pa bo približala tudi širšemu krogu bralcev. V imenu Oddelka sem se ob tej strokovno bogati in lepo oblikovani izdaji univerzitetnega učbenika slovenskega jezika avtorjema iskreno zahvalil in jima zaželel novih slovenističnih uspehov. mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 07:52:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 07:52:13 +0200 Subject: [SlovLit] Pozno povabilo Message-ID: <004a01c1eb54$2e8a99a0$dc4602c1@ff.unilj.si> Danes, 24. aprila, se v Mariboru na Pedagoški fakulteti dogaja kolokvij z naslovom Filozofija umetnosti med institucionalnim, estetskim, etičnim in interpretativnim. Spodbudil ga je izid knjige Filozofija umetnosti Božidarja Kanteta. Na seznamu sodelujočih so tudi slovlitovci Igor Kramberger, ki bo govoril o zbranih delih pisateljev, Jožef Muhovič bo razpravljal o postmoderni garderobi umetnin in Janez Vrečko o poeziji ko posnemanju. Muhovičev članek s podobnim nemških naslovom Kunst und ihre neuen Kleider je dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/muhovic.doc. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 19:18:39 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 19:18:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Tri_plus_dva_..._plus_še_eden Message-ID: <006101c1ebb4$13f5c8c0$1103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, April 24, 2002 3:53 PM Subject: RE: [SlovLit] Študijske reforme in spletni dodatek Dejansko so spremembe evropskih študijskih programov nujne: vse bodoče novosprejete države v EU so jih načeloma že sprejele, kljub oklevanju Francije, Britanije in Nemčije da bi sprejele to PRIPOROČILO. Odločiti se bodo morali o različicah 3 + 2 ali 4 + 1; v vsakem primeru pa se le-te z našim sedanjim in kakovostnim sistemom razhajajo: njihov 3 + 2 je ekvivalent našemu dodiplomskemu študiju. Torej gre v našem primeru za odločilno preusmeritev v pragmatičost, ki jo narekujejo kompatibilnost s tujino in politična ponižnost nekaterih. V vsakem primeru se bomo o tem morali izreči na LU, ki bo tudi določila merila in način (postopnega?) usklajevanja ter financiranja. Razprava in dogovor sta torej nujna na vseh oddelkih FF in pri nas na Oddelku: storili bi veliko napako, če bi znova kot prvi temelj programa in razmisleka zastavili študentove ure, ne pa vsebine znanj in razmerij med njimi, tako v luči oblikovanja slavista kot slovenista. Nedvomno bo enosmerna študijska specializacija doživela dopolnitve, saj bo multijezikovnost in multikulturnost postala dejstvo. lp mirko ====== V četrtek 25. 4. 2002 bo Gerhard Neweklowsky predaval O južnoslovanskih jezikih danes. Predavanje v hrvaščini bo ob 11.20 v predavalnici 209 A na Filozofski fakulteti. Vabljeni. lp miran From kramberger na uni-mb.si Fri Apr 26 00:17:23 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Fri, 26 Apr 2002 00:17:23 +0200 Subject: [SlovLit] odmev in poodmev Message-ID: Dober ve'cer ali dobro jutro vsem, Bogomir Mihevc mi je predlagal, da najino zasebno dopisovanje posredujem vsem v vednost in presojo. ***** Date: Thu, 25 Apr 2002 10:28:00 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: RE: slovlit, studijska reforma, Knezec To: Igor Kramberger Igor, pozdravljen! [...] Predlagam, da tole najino dopisovanje spravi Miran v Slovlit (kot odmev na tvoje pismo o F.Kidricu in na temo "Studijska refroma"), [...] **** Date: Wed, 24 Apr 2002 14:36:14 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: = slovlitova_pisanja_Knežec To: kramberger na uni-mb.si Spostovani kolega dr.Kramberger! Vcasih se po srecava na e-kranih Slovlita , poznava se najbrz ne. Pisem vam, da vas opozorim na zanimive prispevke Slovlitovcev o studiju, vasih, mojih in drugih, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na . Dodal sem se vase (otozno) pisanje s tiskovke o F.Kidricu, nekdanjem rektorju nase univerze; zelel sem opozoriti na usodo rektorjev, njihovega dela in njihovih his. Ce se prav spomnim, je ljubljanska univerza pred leti dala nekaj denarja za urejanje Kidricťeve hisťe na Knezťcu pri Rogaski Slatini. Morda bi o tej hisi kaj rekla rektorja obeh univerz, ko se bosta sestala v obliki rektorske konference. Dobra je vasa nakazana ideja, da bi imeli v tej hisi studijska srecanja, strokovne sestanke, tudi oblike podiplomskega studija. Na potezi so poleg rektorjev tudi slavisti, da se skupaj izkazejo, koliko so podjetni pri ohranjanju preteklosti in ce se bo "dezevna sivina" (nad Knezcem in tudi sirse) kdaj "Kranjcem" zjasnila. Danes se za take stvari zbira donacijske prispevke, a nekdo bi moral nabirko organizirati. Ce menite (ali pa spletni urednik Slovlita M.Hladnik), da vasih prispevkov ni treba na domaci strani (ljubljanske univerze) povejte, bom zbrisal. Vesel bo tudi vasih mnenj o drugih, univerzitetnih /, zadevah. Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc *** Date: 00:32 2002-04-25 +0200 To: Bogomir Mihevc From: Igor Kramberger Subject: Re: slovlitova pisanja, Knezťec Bogomir, zdravo: [...] > Pisem vam, da vas opozorim na zanimive prispevke Slovlitovcev o studiju, > vasih, mojih in drugih, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na > wwww.uni-lj.si/kakovost. Hvala za opozorilo, 'ceprav se sprasujem, kje in kdaj sem sam kaj zapisal o kakovosti 'studija. Meni bi se zdelo v resnici za *na'so* fakulteto (Pedago'ska v MB) smiselno uvesti 4+1 'studij, 'ce bi tako lahko prestavili vso pedago'sko-didakti'cno dejavnost v 5. letnik za tiste, ki ho'cejo postati "profesorji" (u'citelji). Morda bi jim dodatno leto dvignilo ugled glede na zdravnike, ko bi primerjali pla'ce. Vsekakor bi pri'slo do razbremenitve sedanjega stanja, ko v 3. in 4. letniku 'studentke in 'studenti uradno samo 14 dni opravljajo pedago'sko prakso -- najprej na osnovni 'soli, potem pa naslednje leto na srednji. Vsi se vedemo, kot da pouk normalno poteka, a v resnici so miselno odsotni vsaj dva tedna prej in tri pozneje zaradi priprav, pisanja dnevnika in zbiranja podpisov. Razen tega bi lahko v 5. letu ponujali ne samo pedago'sko-didakti'cne vsebine, temve'c tudi organizacijsko-psiholo'ske, kar bi bilo uporabno za prevajalce, osebe, ki bodo od'sle v gospodarstvo, in podobne, ki no'cejo u'citi v 'soli. [...] Prepri'can sem, da na PeF ne znamo ceniti in izkoristiti tega, kar ponujamo, ko dopu's'camo povezovanje izjemno raznorodnih 'studijskih smeri (biologija--angle's'cina; matematika--sociologija itd.). Tu se skriva na'sa prednost pred FF, saj ne bomo nikdar imeli prave arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine, romanistike, muzikologije itd., torej tistih smeri, ki dajejo 'zlahtnost FF-ju. Razen tega smo manj'si od FF, a se zmeraj poudarja 'stevilo vpisanih oseb. 'Ce bi pri ministrstvu sprostili na nekaterih smereh kriterij za minimalno velikost skupine (likovniki so imeli v'casih 20 vpisanih, kar je povsem zado's'calo, zdaj zaradi predpisa vpisujejo 30 oseb) in 'ce bi uvideli, da je treba z dodatnim zaposlovanjem omogo'citi izbiro predmetov (dva ponudnika enakovredne "sociologije kulture", vendar z zelo razli'cno vsebino, razli'cnim seznamom literature, 'ce omenim samo svoj glavni predmet), potem bi lahko zahtevali od 'studentk in 'studentov ne samo ve'cjo zainteresiranost, temve'c bi odpadlo marsikatero prekrivanje urnikov, zna'cilno za dvopredmeten 'studij, kjer ni izrazite povezave, kar velja, denimo, za na's oddelek -- s tremi, 'stirimi oddelki, kak'sno leto celo s petimi ne more's uskladiti urnika. > Dodal sem se vase (otozno) pisanje s tiskovke o F.Kidricu, nekdanjem > rektorju nase univerze; zelel sem opozoriti na usodo rektorjev, njihovega > dela in njihovih his. Neverjetno, koliko lepih odzivov sem prejel na ra'cun tega zapisa. Po'ca's'cen sem s tvojo odlo'citvijo -- 'se bolj z razlogom. [...] > Na potezi so poleg rektorjev tudi slavisti, da se skupaj izkazejo, > koliko so podjetni pri ohranjanju preteklosti Dobro, da si to poslal tudi Miranu [...] > ce se bo "dezevna sivina" > (nad Knezcem in tudi sirse) kdaj "Kranjcem" zjasnila Ja, ampak oto'zno je bilo v Kamniku, kjer se ni videlo gora; v Roga'ski je pod sivino oblakov kar sijala z vlago prepojena zelenost tal in misel na mondenost toplic je porodila spokojnost, v kateri je nastal predlog. Trenutno je v hi'si muzej, za katerega je menda odgovoren krajinski park Kozjansko. Ministrstvo za kulturo ne re'ce nobene o statusu ustanove, tako se je denacionalizacija zataknila 'ze pri prvem koraku. Seminarsko-'studijska hi'sa kot nekak'sna depandansa na'sega doma podiplomcev in gostujo'cih profesorjev pa bi bila lahko res v ponos slovenski akademski sferi (manj'se, a v duhu tistega, kar imamo na Dunaju). > Ce menite (ali pa spletni urednik Slovlita M.Hladnik), da vasih prispevkov > ni treba na domaci strani (ljubljanske univerze) povejte, bom zbrisal. Miran bo vedel, 'ce sploh obstaja arhiv, kjer so dostopni prispevki za SlovLit. A ne glede na odgovor je meni prav, 'ce se kak'sne razprave strnejo in naredijo dostopne na enem mestu. > Vesel bom tudi vasih mnenj o drugih, univerzitetnih /, zadevah. Ponudil si prst, pa sem 'ze tokrat zagrabil za dlan. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 28 17:36:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 28 Apr 2002 17:36:07 +0200 Subject: [SlovLit] = O_črnih_luknjah_informacijske_civilizacije_in_še_o_čem Message-ID: <000901c1eeca$744d1de0$1403f9c2@hladnik> Sem in tja dopisi v Slovlit spodbudijo nadaljevanje v obliki osebnega dopisovanja med člani foruma, ki se želijo natančneje pogovoriti o javno odprtih problemih. To je razveseljivo, saj forum tako pomaga združevati energije in spodbujati k njihovemu reševanju. Značilnost civilizacije, ki ji pripadamo, je prav intenzivna izmenjava informacij. Vedno večji del našega zasebnega in profesionalnega časa je namenjen komunikaciji. Odzivajo se nam celo od tam, kjer odziva niti ne pričakujemo: ko sem pred časom poslal v Belo hišo neko protestno pismo, se je v imenu predsednikovega kabineta vljudno odzval vsaj avtomat in se zahvalil za poslano. Zato se toliko bolj čudimo posameznikom, ki pri tem nočejo sodelovati in se pri njih informacija ustavi. Mislim na ljudi, ki se odločimo, da npr. ne bomo uporabljali mobija ali gledali televizije. Nekateri ne odgovarjajo na pisma in morda pisem celo ne odpirajo, drugi se na široko izogibajo samo elektronski pošti. Dokler se tako izoliramo le v zasebnem življenju, še ni nič narobe, težko pa je doumeti, kadar se iz komunikacije izklopijo ljudje, ki so po svoji osnovni službeni dolžnosti posredniki informacij. V zadnjem času sem se takim čudil dvakrat: najprej gospe, ki je ravnateljica Goriškega muzeja, potem pa še gospodu, ki je referent na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport -- nobeden se ne odziva ne na elektronsko pošto ne na tisto, ki je opremljena z znamko in jo poštempljano prinese v hišo poštar. In čeprav je bila napisana v prijaznem tonu in ni prosila za denar. Ali je mogoče, da ne samo pri ljudstvu, ampak tudi pri delu izobražencev obstaja alergija na pisno, to je dokumentirano komunikacijo? Ali je mogoče, da pri nas nekateri svoje službeno pozicijo, ki naj bi bila pravzaprav servis drugim državljanom, še vedno razumejo kot pozicijo oblasti, oblast pa kot prostor, ki informacije sicer rade volje vsrka, vendar jih ne posreduje naprej, ker je le v njihovem ekskluzivnem posedovanju (ne pa posredovanju!) prava moč? Ve kdo od 370-glave slovlitovske množice za odgovor? Ali vsaj za tolažbo? Samo še jezik zna vzbuditi v temle forumu, ki je sicer namenjen literaturi, toliko odziva kot pedagoške teme. Moje pedagoško vprašanje se tiče izpraševanja. Povejte mi prosim ekzaminatorji in tisti, ki se pustite izpraševati, kaj storiti z razvado nenajavljenega manjkanja na izpitu. Na prijavnico se v takem primeru napiše "ni opravil", kar ni boleče in je tudi vse, kar se po veljavnem izpitnem redu lahko stori. Nekdaj je veljalo, da taki izgubijo pravico prijave na naslednji rok, ampak tega določila ni več. Sicer mi je všeč, če je kandidatov manj, kot se jih je prijavilo, pa vendar ... Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ima nove spletne strani na http://www.mszs.si/. Dokumentov o mladih raziskovalcih in asistentih stažistih tam za enkrat še ni ali pa jih ne znam najti. Med 24. in 28. julijem se bo v Tübingenu dogajala mednarodna konferenca Združenja za literarno in jezikoslovno računalništvo (ALLC) in Združenja za računalnike v humanistiki (ACH). Med referati je nekaj zelo zanimivih -- o avstrijskem akademijskem korpusu, kritičnih izdajah, retoriki hiperteksta, virtualnih rokopisnih arhivih, statistični stilistiki in prepoznavanju avtorstva (authorship attribution, forensic linguistics), računalniški filologiji --, zato mi je žal, da nisem zanj pravočasno napravil reklame; pa celo štipendije za udeležence iz naših koncev so ponujali. Samo do jutri je še čas za prijavo. Za več glej http://www.uni-tuebingen.de/allcach2002/. Do arhiva slovlitovskih sporočil (po želji tudi v enem kosu za posamezno leto) se dokopljete s klikom na povezavo v dnu vsakega sporočila (tudi tegale), potem pa s klikom na povezavo arhiv. lp miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Apr 29 11:03:46 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Mon, 29 Apr 2002 11:03:46 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev Message-ID: <000e01c1ef5c$edeac3e0$580ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran, menda pisma v slovlit ne morem napisati v Wordu? Se pravi, da ga moram shranitiv rtf (?) in oddati kot prilogo? O obliki haikujev: Enako se dogaja tudi z drugimi pesniškimi in verznimi oblikamo oblikami, npr.: slovenski, slovaški, angleški idr. soneti so že od začetka lahko tudi drugačni kot italijanski (Vraz in Gradnik sta jih pisala v trohejih, Kette v amfibrahih, Kosovel v naglasnem verzu, povojni pesniki v svobodnem verzu), sapfična kitica ima pri Nemcih vsaj štiri oblike, Mickiewiczewe 13-erce smo prevajali celo kot svobodne verze. Itd. (Pred leti je bil natečaj za prevajanje pesmi "Obmyslam swiat" W. Szymborske, izvirniku pa je bil oblikovno zvest en sam prevod, od Petra Svetine. Med ocenjevanjem prevodov pa je komisija mdr. ugotovila - da Svetinov prevod ni oblikovno ustrezen!) Ne gre za zavračanje Japoncev, Grkov, Italijanov, Poljakov, ampak za prilagajanje; prevod je pač kompromis. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Mojca Tomišić Za: SlovLit Datum: 22. april 2002 6:57 Zadeva: Re: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev >Pozdravljeni! >Samo kratko vprašanje: a ni bistvo haikuja (seveda poleg vsebinske skoposti, >jedrnatosti in nečustvenosti) njegova zunanja zgradba? Namreč 5-7-5 zlogov? >Zakaj Nejaponci to v glavnem zavračate? Res je, da v japonščini zlog pove >veliko več kot recimo v slovenščini, pa vendar mislim, da bi se morali >držati zahtev oblike, če že prevzemamo od drugih. Zasnova haikuja je namreč >ravno v tem, da se oklesti vse tisto, kar je odveč. > >LP, >Mojca Tomišić > > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 30 12:08:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Apr 2002 12:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Re: e-bonton in e-format Message-ID: <004301c1f02e$f03d5e00$2303f9c2@hladnik> From: "PROHART PETRA" To: Subject: jezik Date: Mon, 29 Apr 2002 14:33:29 +0200 Odzivam se na vase mnenje o odpiranju in prebiranju jezikovnih sporocil. Strinjam se z vami, da je nase pisanje velikokrat zapravljanje casa in truda, saj se na nase pisanje nihce ne odzove (predvsem kakšna ministrstva ali druge podobne ustanove). Poleg tega pa...kdo bi se trudil s pisanjem, ko lahko dobimo kratek prirocni slovar SMS sporocil, v katerem so navedene superkratke besede (jaz jih se danes ne razumem)?! Zato pa - se sreca, da imamo elektronsko dopisovanje. Vsaj nekaj nas se pise in bere. LP Petra ====== V Slovlitu so nam priponke odsvetovali objavljati, zato prosim, da besedila, ki jih napišete z urejevalnikom, preprosto prekopirate v poštno sporočilo, takole: v urejevalniku ctrl + a (s tem se besedilo označi), ctrl + c (s tem se spravi v spomin), hitra selitev v poštni program, odpiranje novega sporočila in ctrl + v (tako se odloži besedilo v pismo). Samo ne v html, prosim! lp miran From Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si Tue May 7 08:29:17 2002 From: Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si (Pritekelj Kristina) Date: Tue, 7 May 2002 08:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Dvojnice_v_knjižnici_Oddelka_za_slovenske_jezike_in_književnosti Message-ID: V knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti se je nabral lep kupček dvojnic diplomskih nalog. Zaradi stiske s prostorom, ki vlada pri nas, bi avtorje prosila, če pridejo ponje. Kristina Pritekelj SEZNAM AVTORJEV, KATERIH DUPLIKATI DIPLOMSKIH NALOG SE NAHAJAJO V KNJIŽNICI: Androjna, Irena Arčon, Majda Avguštin, Marjetka Bandelj, Jožica Bertok, Ester Bizjak-Merzel, Karmen Blažič, Ernest Božič, Branka Bulovec, Štefka Butina, Darja Čadež-Vizjak, Martina Čebular, Marisa Čermak, Božena (2 izvoda) Černigoj, Dejan Črnigoj, Sonja Dular-Bregač, Špela Đukić, Aleksander Erklavec, Janez Erklavec-Osterman, Milena Eržen, Kristina Eržen, Marjeta Fischer, Ferdo Fišer-Perič, Marija Frantar, Vladimir Gliha, Nadja Goršin, Magdalena Gostiša, Ana Grafenauer, Mojca Grahek, Sabina Gričar, Monja Guček, Brigita Ivelja, Ranka Jakopič, Bogo Jakše, Darja Jamnik, Terezija Jelaska-lozič, Anuška Jereb-Rode, Jožica Jerič, Jože Jocić-Ambrož, Darinka Jukić, Boris Juran, Mateja Jureš Debevec, Tatjana Kališnik, Gregor Kavčič, Mihaela Keber, Melita Kemperle, Kristina Kenda, Albina Keržan, Dorijan (2 izvoda) Klaus, Vlasta Knol, Natalija Kobal, Mojca Koderman, Darinka Kolenik, Mojca Kolman, Božena Koren, Marija Košir, Benjamina Kovačič, Lucija Krapež, Marjeta Križnar, Helena Kuret, Barbara Kustec, Aleksander Lavrenčič, Darja Lavrenčič-Lapajne, Milena Lavrič, Vlasta Leskovic, Nataša Likar, Frančiška Lulik, Marija (2 izvoda) Malešič, Alenka Markočič, Andrejka Medveš, Bogomila Mercina, Marija Mezgec, Nastja Mihelič, Mojca (2 izvoda) Milenković, Marija Militarev, Irena Mlakar, Lucija Možina-Božič, Tatjana Mrdavšič, Janez Mršnik, Sonja Nahtigal, Mojca Navinšek, Emil (2 izvoda) Novak, Marija Pahor, Vojko Pandel, Mateja Petrinja, Jasna Pipuš, Mihaela Pivec, Polona Pižent, Bojana (2 izvoda) Potocco, Margerita Požin, Ljudmila Rajnar, Suzana Ramovš, Bogomir Rauter, Irena Rebec, Mateja Rigler, Katarina Rudolf, Patricija Rudolf, Zdenka (2 izvoda) Sadikov, Aleksander Santoro, Irena Schmidt, Malina Seražin, Nadja Skok, Tanja (2 izvoda) Skrt, Nataša Smodiš, Natali (naslov v diplomi) Srebotnjak, Pepca Stenovec, Bernarda Stopar, Nataša Stražišar, Simona Svetel, Boris Šalehar-Vovk, Liljana Šedlbauer-Janova, Vladimira Škapin, Danuša Škof, Emil Škrab-Draškovič, Marija Škufca, Jože Šorli, Sergeja Šprager, Eva Štekar Košuta, Marija Štimac, Vesna Švencbir, Suzana Tomšič, Alenka Tomšič, Nevenka Trglavčnik, Erna Trunkelj, Beti Umek, Evelina Urbanec, Irena Valjavec-Oblak, Snežna Veber, Tjaša Velikanje, Zorko Velušček-Medved, Nadja Verdnik, Majda Vertot, Joža Vračko, Božidar Vrbinc, Ivana Zajamšek, Erna Zajc, Lucija Zalesjak, Majda Zalokar-Oražem, Cveta Zibelnik, Marjeta Zrnić-Klašnja,Tanja Zupan, Mojca Žibert, Ksenija Žohar, Alenka Žumer, Irena From kramberger na uni-mb.si Tue May 7 12:39:40 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 7 May 2002 12:39:40 +0200 Subject: [SlovLit] reforma 'studija Message-ID: Dober dan vsem, Bogomir Mihevc in Miran Hladnik sta me prosila, da pripravim Bogomirjev odgovor na moje razmi'sljanje o reformi univerzitetnega 'studija za razpo'siljanje celotni SlovLit dopisovalni skupini. Moji posegi so bili omejeni na vstavljanje oblik 'c, 's in 'z in odpravo nekaterih (najbr'z pa ne vseh) tipkarskih napak. Svoj komentar bom zaradi preglednosti poslal lo'ceno. ***** Date: Mon, 06 May 2002 09:37:18 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: RE: posipanje s pepelom To: Igor Kramberger , Miran Hladnik 'Se o 'studijskih programih po bolonjsko Med prispevki Slovlitovcev o 'studiju, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na , jih je kar nekaj o 'studijskih programih. 'Se nekaj o tem, da bo jasneje, kaj pi'se v "bolonjski deklaraciji" (glej navedeno doma'co stran) in kaj menim jaz. Dve 'studijski stopnji: Osnovna ideja "bolonjskega recepta" je sistem "z dvema glavnima ''studijskima stopnjama" (B.deklaracija, 1999), ki jo nekateri opi'sejo z "3+2" ali "4+1". Prva stopnja naj bi obsegala 180 do 240 ECTS to'ck, t.j. 3 ali 4 leta, po priporo'cilih EUA, Zveze evropskih univerz. Tisti "3 ali 4 leta" pomeni trajanje dodiplomskega 'studija "bachelor"), s prakso in diplomo vred, (citiram B.deklaracijo: "/.../ta traja najmanj 3 leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije". Tisti +1 ali +2 pa je podiplomski studij ("master"), t.j. specializacija. Cit. B.d.:"Dostop v drugo stopnjo zahteva uspe'sno dokon'canje prve." Oblika podipl.'studija je tudi doktorat znanosti, odpade pa na's sedanji "magisterij znanosti", oz. je vklju'cen v program dr.'studija.. Praksa in pedagoski predmeti: O prenosu prakse in pedago'skih predmetov v dodaten 9.semester se je 'ze dosti govorilo na FF. To ne gre, ne po sedanji zakonodaji, ne po "bolonjskih receptih". Zaradi omejitve sedanjega trajanja na 4 leta po moje 'ze zdaj kr'simo zakon s prenosom diplome v absolventski sta'z, pa tudi navodila za ECTS, 'ce dodajamo npr. 30 to'ck k 240 to'ckam za 4 letnike! Po "bolonjsko" pa naj bi dosegli poklicno usposobitev 'ze v prvi stopnji, kar pomeni tudi prakso in pedago'ske predmete. Saj ne moremo spustiti diplomanta med otroke le z obvladanjem stroke (stroka 1), ne da bi poznal vsaj osnove svojega strokovnega dela (pedago'skega, stroka 2)! In brez prakse, tako kot 'ce bi zdravnik pri'sel med bolnike naravnost s predavanj, a nikoli prej ni bil v bolnici, razen kot bolnik! (Kak'sna primerjava? U'cenec kot bolnik?!) Zaradi (pomembnosti ...) in zahtevnosti nekaterih poklicev (v katerih imajo za'cetniki tudi vi'sjo pla'co...) bodo izjeme od gornje "bolonjske formule", in bo 'studij medicine slej ko prej neprekinjeno trajal vsaj 5,6...let. Za tako podalj'sanje izobra'zevanja za u'citelje (kaj pomeni predlog 3+2, ali 4+1, kot ga ti opisuje's) bi morali pri nas spremeniti zakon, podalj'sati dejansko programe za 1 leto in za to dobiti dodatni dr'zavni denar. Ali pa pobirati 'solnine za ta dodatni letnik, dva. 'ce bi to uspelo, bi bilo za pedago'ske fakultete finan'cno ugodno, a vpra'sanje, kaj bo rekel kr'cmar... 'Ze tako dolg 'studij bi se 'se podalj'sal, kar je bila doslej glavna poteza sprememb programov na pedago'skih akademijah/fakultetah. Po diplomi ne bi bilo ve'c prostora za specializacijo, edina oblika podipl. 'studija bi bil doktorat. Seveda poleg nabiranja papir'ckov po seminarjih... Re'sitev? Menim, da bi bil za nas najprimernej'si model 4+1, vendar ga razumem druga'ce kot nekateri. Dodiplomski 'studij bi morali skr'citi (v 'stevilu obveznih predmetov in v urah, ki jih ima 'student). Znotraj njega bi morali 'studenta pripravljati za delo (bodo'ce u'citelje s pedago'skimi predmeti in prakso, ostale z drugimi predmeti, tudi z drugih fakultet, univerz). Dopustiti bi morali mo'znost enopredmetnega 'studija, z dodatnimi izbirnimi predmeti. Po diplomi in nekaj letih dela naj bi se ve'cina 'studentov vpisala na (1 letni) podiplomski, specialisti'cni 'studij. Po diplomi naj bi imeli diplomanti mo'znost v posebnem "modulu" (tudi kot del specialisti'cnega 'studija) kon'cati 'se drugi predmet. Profesorje v srednjih 'solah bi morali spodbujati k doktorskemu 'studiju, to je stara tradicija. Za tako ureditev ni treba spreminjati zakonov (mimogrede, pobudo za spremembo, ki bi dopus'cala tudi 3 letni dodiplomski 'studij je 'ze dal P. Zgaga s PeLj.), pa'c pa sedanje 'studijske programe. Saj niso dobri, u'cinkovitost 'studija je nizka (o tem je pisalo v Ve'ceru 30.3.2002, priloga, Delu 8.3.2002, glej www.uni-lj.si/kakovost), diplomanti ne znajo vsi delati, da o pedago'skih metodah in o vzgoji niti ne govorimo. Pri tem si lahko pomagamo z izku'snjami, samoevalvacijami in z Zeleno knjigo o izobra'zevanju u'citeljev. In z razpravo v strokovnih drustvih, med univ. u'citelji, s star'si... Dvopredmetnost: Dvopredmetne povezave so oblika ve'cje izbirnosti v programu, ki naj omogo'ci prilagoditev interesa 'studenta in kasnej'semu delu v 'solah. 'ce temu ne slu'zi, 'ce naj le napolni predavalnice, potem u'cinki niso predvidljivi. Zaradi obse'znosti dveh predmetov je te'zje skraj'sevati 'studij, vedno kdo zgubi ure. Za pedago'ski poklic so pomembni skupni (pedago'ski) predmeti, ki pa bi se tvojem predlogu kar prenesli v podiplomski 'studij. Sedanje uvajanje ECTS in ve'cje izbirnosti ponuja 'se druge mo'znosti. 'Ze davno sem predlagal, da bi 'student na FF ali PeF namesto drugega predmeta lahko izbral razli'cne predmete na svoji in drugih fakultetah (tudi v tujini). Primera sta 'studij gospodarskega in'zenirstva na UM in sodelovanje FF in Teoloske f. v Lj. Po tem predlogu bi dobil sicer z diplomo PeF poklicno kvalifikacijo le za pou'cevanje enega predmeta, ki bi ga pou'ceval na za'cetku kariere. Kasneje bi lahko dopolnil 'studij 'se z manjkajo'cimi predmeti in diplomo drugega "predmeta" (programa). Velikost skupin: O najmanj'si velikosti skupin 'studentov (20 namesto 30) bo najbr'z vedno bolj odlo'cala univerza sama, saj se financiranje prena'sa nanjo. Nasploh bo treba z denarjem (v univerzi) pametneje gospodariti, se truditi za bolj'si 'studij in ve'c 'studentov, konkurenca bo vedno huj'sa, mladine pa vedno manj, vsi poklici ne bodo nikoli enako privla'cni. Urnike bi pa la'zje sestavljali, 'ce bi bilo predmetov manj, 'ce bi bil program bolj pro'zen in 'ce bi (z ve'cjo izbirnostjo, s 'studijem na daljavo...) prepustili 'studentu, da si uredi svoj 'cas. Pozdrav! Bogomir Mihevc ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Tue May 7 14:52:55 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 7 May 2002 14:52:55 +0200 Subject: [SlovLit] javno posipanje s pepelom Message-ID: Dober dan vsem, Bogomirju sem na njegov obse'zen odgovor najprej poslal osebno sporo'cilce, v katerem sem se posipal s pepelom, ker sem se pustil zapeljati v razpravo o prenovi univerzitetnega 'studija. S takimi stvarmi se no'cem ve'c ukvarjati, ker so 'zal predvsem izguba energije in volje. Ko sem se prvi'c, sredi 80-tih let, spustil v podrobno, utemeljeno pripravo predloga, so se mi tako reko'c v obraz posmehovali (od tistih, ki bi jih zadeva prizadela kot u'citelje, do rektorja), a je vsaj ostala serija 'clankov. Ko sem se drugi'c posvetil temu, bolj interno in z omejenim obsegom u'cinkov, torej na lastnem oddelku, ni bilo niti posmeha niti objav -- zgolj popisani papirji so oble'zali v predalu in za spomin se je ohranil 'se huj'si ob'cutek nemo'ci in tratenja 'casa. Zato sem pripravljen samo 'se pripovedovati zgodbice iz vsakdanjika na fakulteti in fantazirati domislice, ki bi lahko stanje spremenile. Drugi, bolj pristojni, denimo izvedenci za prenovo ali vodstvene osebe od predstojnikov oddelkov do rektorja, pa naj iz zgodbic in domislic potegnejo re'sitve, usklajene s predpisi in deklaracijami. Ali pa ugotovijo, da je treba kak'sen predpis / zakon tudi spremeniti. Bogomirjev iz'crpen odgovor je porodil naslednje fantazijske misli (morda moram omeniti, da je pisatelj E. T. A Hoffmann dajal svojim zgodbam naslove Fantasie- oz. Nachtstücke, vendar je v njih zelo natan'cno in stvarno opisoval takratno tehni'cno in socialno sodobnost). 1. Samoumevno je, da zdravnik ne more zdraviti po 'stirih letih 'studija, zato je 'studij medicine dalj'si dve leti. Pravzaprav traja celotno usposabljanje s sta'ziranjem in specializacijo 10 do 12 let. Ne dvomim, da upravi'ceno. Toda zakonsko je onemogo'ceno, da bi se bodo'ci u'citelj usposabljal dlje kot 'stiri leta -- in po novem celo samo tri (srednje'solske pa bi zgolj spodbujali, da bi se izobra'zevali pet let). Res je, neko'c je zadostovalo za pou'cevanje v ljudski 'soli obiskovanje u'citelji's'ca -- in vsi, ki smo zaposleni v pedago'ski sferi, omahujemo zgolj med dvema likoma za svoj vzor: jepr'skim u'citeljem in Martinom Ka'curjem. 2. Organiziranost fakultete si je najbolje predstavljati kot tisto igrico s plo's'cicami, kjer moramo vrednosti posameznih plo's'cic razporediti tako, da dobimo navpi'cno in vodoravno enak se'stevek. 'Student mora dobiti dolo'ceno 'stevilo ur predavanj, seminarjev itd. Iz tega sledi, koliko ur si lahko razporedimo za zaposlitev u'citeljev, ko upo'stevamo 'se obvezne velikosti skupin za posamezne oblike pedago'skega dela in obvezno 'stevilo ur za polno zaposlitev posameznih izvajalcev (od laboranta in asistenta do rednega profesorja). Zato obti'cijo v pesku vse misli o zmanj'sevanju obremenitev 'studentov in o ve'cji izbirnosti predmetov -- in se zdi samoumevno, da bomo zaradi skraj'sanja 'studija za eno leto (zdi se, da so bili za'cetki "univerzitetnega" 'studija v Mariboru skoraj vizionarski s svojo zasnovo stopnjevanja: najprej vi'sje'solski, 'sele nato visoko'solski 'studij) morda potrebovali 'se manj pedago'skega kadra. 'Ze zdaj je zabavno, kako radi pla'cujemo 10 mesecev dodatne ure, ki bi pravzaprav marsikdaj zadostovale za *polno* zaposlitev dodatnih dveh ali celo treh oseb. Pravzaprav vsako leto samo na za'cetku avgusta in septembra ob izpla'cilu gole, osnovne pla'ce izvemo, koliko smo v resnici pla'cani za svojo zgolj 100 % zaposlitev. 3. Dvopredmetnost na filozofski in pedago'ski fakulteti: nuja za vsakogar, ki 'zeli postati u'citelj -- prvi slavist in prvi matematik bosta morda nabrala dovolj ur za enopredmetno zaposlitev v popolni (devetletni) osnovni 'soli, a nih'ce drug. Pravzaprav so najbolj perspektivne rahlo odtrgane kombinacije na pedago'ski fakulteti, da bo diplomant z zaposlitvijo na dveh 'solah celo zbral potrebnih 20 do 22 ur tedensko. Vsi ne bodo mogli dobiti zaposlitve v varstvu, tudi 'ce bo podalj'sano kot v vrtcih do 'cetrte ali pete ure popoldne. 4. Zamislimo si 'studij, pri katerem bi 'student prvi dve leti na uro prisotnosti v 'soli (predavalnici, seminarski sobi) delal dve uri samostojno (v knji'znici ali pred ra'cunalnikom z Internetno povezavo), tretje leto in naslednji dve leti pa tri ure na eno uro v 'soli. Potem bi bilo smiselno, da predavanjem in seminarjem dodamo predvsem tutorske ure. Upo'stevajmo 45 urni delovni teden namesto 40 urnega, da bo ra'cunanje bolj nazorno -- dobimo, da pre'zivi 'student pred profesorjem tedensko 15 oz. 11 ur. Mu lahko pripi'semo, da je pripravljen 'studirati 60 ur na teden, ker je 'studij vendarle nekaj drugega kot slu'zba? Dobimo: 20 oz. 15 ur. Potem spremenimo zasnovo 'studijskega programa: 8 predmetov po dve uri nam da natanko 16 ur, ker pa je pri dvopredmetnem 'studiju vsaj eden od teh predmetov tisti nesre'cni skupni pedago'ski predmet (Bogomir daje skupnim predmetom veliko te'zo, moj ob'cutek je, da so zanimivi predvsem za pedagoge / psihologe-izvajalce in da so specialne didaktike s hospitacjami in nastopi dosti bolj koristne, predvsem pa funkcionalne v smislu funkcionalnega u'cenja [slovenskega] jezika v sodobni osnovni 'soli), se skoraj izide matematika: 15 ur prisotnosti v 'soli -- 16 ur predavanj in seminarjev (verjetno se zadeva glede dveh, treh ur samostojnega dela spremeni tam, kjer je nujno laboratorijsko ali prakti'cno delo -- kemijska analiza, anatomija, fizikalne meritve, matemati'cne vaje, fonolaboratorij). A klju'cno bi bilo, da bi morali za teh 16 ur ponujati vsaj 32, morda pa celo 48 ur predavanj in seminarjev, kjer bi bila dva, bi bili trije predmeti enakovredni glede kreditnih to'ck in uporabnosti za vpis predmetov v naslednjih letnikih (in bi se ob tem dvojem tudi tutorske ure lahko 'stele med *pedago'sko* obvezo). Tako bi dobili ure za zaposlitev u'citeljev, ki ne bi bila ve'c tako togo vezana na 'stevilo 'studentov in njihove urne obremenitve. 5. V Delu je pred 'casom pisalo, da na najbolj'sih evropskih univerzah 'student tedensko predela 150 strani 'studijske literature. 'Ce to delim z 8 predmeti, dobim slabih 20 strani po predmetu. 'Ce ima predmet na razpolago 30 tednov po 2 uri, je to pribli'zno 600 strani (naj mi matematiki med bralci tega besedila oprostijo pribli'zke, to ni elementarna, temve'c funkcionalna matematika). Ne vem, ali naj sem 'stejem tudi branje leposlovnih del pri 'studiju jezika s knji'zevnostjo ali zgolj branje literarnozgodovinskih priro'cnikov / pregledov in dodatnih znanstvenih razprav. Vsekakor so bili moji 'studenti rahlo jezni ob tej matematiki, ko sem jim z njo utemeljil seznam literature -- in pri predmetih, kjer je obseg predpisane literature zmanj'san na 'cetrtino, zahtevam za to bolj zavzet close reading, pa tudi niso navdu'seni. In ob tem moram pripomniti, da vsak standardni (ameri'ski) u'cbenik za biokemijo (ali gravitacijo) obsega okrog 1.200 strani, ki naj bi jih predelali (tako je zmeraj zapisano v predgovoru) v 2 semestrih. Ali berejo v ZDA enkrat hitreje kot v Evropi? Ali pa je to razliko treba in mogo'ce pojasniti kako druga'ce? 6. In zdaj bom za konec pokroviteljski in hierarhi'cen, kar mi sicer ni ljubo -- predlog je celo v nasprotju z izku'snjami glede zavzetosti: -- za vzgojiteljico pred'solskih otrok morda zado's'cajo 3 leta 'studija, -- za u'citeljico v prvih 6 razredih osnovne 'sole bo zado's'calo 5 let 'studija (zadnji 2 leti didakti'cno-pedago'ski), -- za profesorico v zadnjih 3 razredih osnovne 'sole in v srednji 'soli pa bi moralo biti nujno izpopolnjevanje *po* 5 letih 'studija -- nekaj podobnega kot sta'ziranje pri zdravnikih (s poudarkom na sociologiji, psihologiji, pedagogiki, didaktiki), ker bi 5 let pridobivala *strokovna* znanja. To naj bodo zahteve za dr'zavne izobra'zevalne ustanove oz. za ustanove z dr'zavno koncesijo. Drugje, v tako imenovanem gospodarstvu, pa naj po lastni presoji zaposljujejo ljudi z zgolj 3 leti 'studija ali pa tudi s 5 leti ali celo s specializacijo -- in premo's'cajo razliko med splo'snim izobra'zevanjem in posebnimi zahtevami z internim usposabljanjem, morda celo s priznanimi izobra'zevanji za o'zjo specializacijo in vertikalno kariero v bran'zi. 'Ce se to zdi komurkoli utopi'cno, se naj vpra'sa, zakaj se mu zdi utopi'cno. Kar se mene ti'ce, sem svoje povedal -- in bom sku'sal naslednji dve leti, morda tri pisati o povsem drugih stvareh (France, Josip, Fran, Avgust, Boris, Janko, pozdravljeni v va'sem / svojem svetu!). Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 3 18:42:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 May 2002 18:42:19 +0200 Subject: [SlovLit] Naj praznike popestri tudi tole pismo Message-ID: <005c01c1f2c1$7fa34160$2403f9c2@hladnik> Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, mesečni elektronski servis CIT (Center for Instructional Technology, tj. Centra za poučevalno tehnologijo na University of North Carolina, Chapel Hill). Trije naslovi elektronske knjižnice: http://www.oclc.org -- Online computer library center http://www.netlibrary.com http://www.metatext.com Http://www.textarc.org -- zelo zanimiva nelinearna predstavitev besedil. Http://www.ef.uni-lj.si/terminoloskislovar/ -- terminološki slovar Društva za informatiko. Http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/renderingL2.html -- slovensko jezikoslovje na spletu, kakor ga promovira David Stermole. Zgledno iskanje po reviji Slovene Studies in po večjezičnem frazeološkem priročniku: http://lobrcs.com/SSS/ http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/biblio.html http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/searchpog4.html lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 7 17:44:04 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 May 2002 17:44:04 +0200 Subject: [SlovLit] Nekateri pa znajo Message-ID: <003d01c1f5de$070382e0$3200f9c2@hladnik> Zadnje dni je imel poštni strežnik, ki upravlja Slovlit, težave, zato nekaj zamude pri sporočilih. V okviru Evropskih sred in španskega dne v Centru Evropa vabijo 8. maja ob 16. uri na predavanje Romarske poti v Santiago de Compostelo -- prve evropske kulturne povezave; predaval bo Ivan Reymondes-Fernandes, lektor za španski jezik na FF. ========== 32. številko Kronike Slavističnega društva Slovenije lahko preberete tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika32.doc -- v njej precej o zadnjem brucovanju na FF. ========== Nekateri pa znajo Še niste bili na Havajih? Zdaj je priložnost, da turizem povežete z znanostjo in se prijavite na Hawaii International Conference on Arts and Humanities (12.--15. januar 2003, Sheraton Waikiki Hotel, Honolulu). Datum prijave je 21. avgust 2002. Da je kotizacija (registracija) pri pravočasni prijavi pičlih 390 $, sicer pa 440 $, piše med natančnejšimi informacijami na http://www.hichumanities.org/reg_artshumanities.htm. Avion in hotel vam plača naše ministrstvo; seveda le če imate ustrezne zveze (niso mišljene letalske zveze :) lpmiran From robertito na email.si Wed May 8 00:13:00 2002 From: robertito na email.si (robertito na email.si) Date: Wed, 08 May 2002 00:13:00 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] renesansa Message-ID: <1020809580.3cd8516c0753c@193.77.122.12> Spoštovani! V slovenski beletristiki sem poskušal odkriti romane z renesančno tematiko (a tudi tematiko s področja kozmologije, hermetizma, astrologije, novoplatonizma, alkimije, neslovanske mitologije), vendar nisem bil preveč uspešen. Iskanje po cobissu za ta namen ni učinkovito, saj se izpiše strokovna literatura (ključne besede, naslov dela). Škamperletova Kraljeva hči, Pregljev Plebanus Joannes in Zeleno izgnanstvo Alojza Rebule zagotovo so dela, ki posegajo tudi po tematiki renesanse. Zanima me, če morda kdo pozna še kakšna dela z zgoraj navedenimi temami. Hvala za pomoč. Lep pozdrav Robert Jereb ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 8 11:01:39 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 8 May 2002 11:01:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarno-družabni_dogodek Message-ID: <000701c1f66e$f70dd980$e24602c1@ff.unilj.si> Vabim Vas na literarno-družabni dogodek, ki bo v torek, 14. 5. 2002, ob 18. uri v predavalnici 4. V literarnem delu se bodo predstavili študentje prvega letnika, ki so pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti z nastopi, ugotovitvami, gradivom . najbolj navdušili. V družabnem delu pa bomo nazdravili bližajočemu se koncu študijskega leta ter poklepetali o literarnih novostih. Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 10 16:03:06 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 May 2002 16:03:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Bo_torej_Nova_Gorica_dvojezična=3F Message-ID: <008101c1f82e$0d8b46a0$7500f9c2@hladnik> Pobuda za tale prispevek je bila v Slovlitu dana že pred časom pod naslovom Bo nova Gorica dvojezična?, glej Slovlit: > Date: Fri, 02 Nov 2001 14:18:49 +0100 > From: "Mojca M. Hocevar" > To: slovlit na ijs.si > Subject: Bo torej Nova Gorica dvojezična? Zdaj je tule, lp miran ----- Original Message ----- From: Majda Kaucic Basa To: Miran Hladnik Sent: Friday, May 10, 2002 3:51 AM Subject: Re: [SlovLit] Bo torej Nova Gorica dvojezična? JEZIK V OBMEJNEM PASU SLOVENIJE IN SLOVENSKO PRIBLIŽEVANJE EVROPSKI UNIJI Prispevek na okrogli mizi Položaj slovenskega jezika v novi državi, ki jo je vodila Breda Pogorelec Tokrat ne bom razmišljala o položaju slovenskega jezika v zamejstvu, ampak bom skušala (tudi z zornega kota človeka, ki zamejstvo pozna) zastaviti nekaj vprašanj o jeziku na slovenski strani državne meje z Italijo. Ker smo zbrani v Novi Gorici in Gorici, se bom osredotočila na to, novogoriško področje. Hkratni pogled na Slovenijo in zamejstvo v slovenistiki seveda ni nov, nove pa so razmere, ki tak način gledanja na obmejni prostor danes od nas zahtevajo. Mislim na proces evropske integracije, ki je ob mejah Slovenije z Evropsko unijo že v teku. V teku so številni prekomejni projekti, ki spodbujajo povezovanje inštitucij in ljudi z obeh strani meje. Ti projekti pomenijo po eni strani nove možnosti za stike med Slovenijo in slovenskimi manjšinami, saj omogočajo povezovanje različnim državam pripadajočega slovenskega avtohtonega prebivalstva in ozemlja -- in v prihodnosti bo tega lahko še več. Seveda pa bo prekomejno povezovanje omogočalo tudi sosednji državi, da bo širila svoj vpliv v obmejnih krajih Slovenije. Gospodarsko močnejša, po številu prebivalstva pa skoraj 30-krat večja Italija ima seveda veliko več možnosti vplivanja na Slovenijo kot pa Slovenija nanjo; ta vpliv ne bo samo gospodarski, ampak tudi kulturni -- tudi jezikovni. Posamezne znake italijanskega jezikovnega vpliva lahko v obmejnem pasu Slovenije že opazimo. Na narodnostno homogenem slovenskem ozemlju -- ne govorim namreč o področju z italijansko manjšino na Obali in v Istri -- se pojavljajo dvojezični ali celo samo italijanski plakati, dvojezične položnice agencije za plačilni promet, novogoriška televizijska postaja Primorka pa oddaja tudi italijanske programe. Na to in na še marsikaj drugega opozarjajo tudi pisma bralcev v slovenskih časopisih. Če bo italijanščine na slovenski strani meje sčasoma še več, če se bodo zaradi tega spremenile govorne navade Slovencev ob meji, če bo prišlo do sprememb tudi v njihovi identiteti, pa je, seveda, odvisno od ljudi samih, predvsem pa od jezikovne politike Slovenije. V tem prispevku želim opozoriti na jezikovnopolitično vizijo, ki kaže, kako radikalno bi se utegnil položaj slovenščine na slovenski strani meje spremeniti. Z vizijo jezikovnega razvoja Nove Gorice sem se srečala pri delu v okviru evropske raziskave , katere predmet je identiteta ljudi ob mejah Evropske unije, in sicer na obeh straneh meje med Nemčijo in Poljsko, Nemčijo in Češko, Avstrijo in Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo, Italijo in Slovenijo in ob nekdanji meji med obema Nemčijama. Raziskava naj bi med drugim omogočila vpogled v morebitne konflikte na izbranih področjih in pokazala, ali obstajajo možnosti zanje. Bruselj raziskavo skrbno nadzira, izvaja pa jo 6 raziskovalnih skupin z univerz iz Anglije, Nemčije, Švice, identiteto ob avstrijsko-slovenski meji raziskujejo kolegi s celovške univerze, na obeh straneh italijansko-slovenske meje pa dela naša skupina z univerze v Trstu. Kraji raziskovanja so nam bili določeni vnaprej; ob italijansko-slovenski meji sta to mesti Gorica in Nova Gorica. Raziskava je potekala tako, da smo na vsaki strani meje poiskali določeno število družin, katerih stari starši, starši in otroci živijo na raziskovanem področju in so bili tu tudi rojeni. S člani vseh treh generacij smo se pogovarjali (naša skupina je opravila 80 pogovorov in na ta način zbrala 150 ur zvočnega gradiva; transkripcije pogovorov so skupaj s prevodom v angleščino dostopne javnosti na spletnih straneh Evropske unije), nato pa smo z analizo diskurza skušali ugotoviti, kako se ljudje spominjajo preteklosti (na primer obdobja fašizma, druge svetovne vojne, povojnega časa), kako doživljajo sedanjost, kako si predstavljajo prihodnost; kakšna je njihova podoba o lastni skupnosti in kako gledajo na sosede na drugi strani meje. Primerjava tega doživljanja po generacijah nam je pokazala, koliko se bolečine in zamere staršev prenašajo na otroke in vnuke in katere vrednote se prenašajo iz roda v rod. Seveda daje raziskava tudi vpogled v to, kako doživljajo ljudje evropski integracijski proces. V vsakdanjem življenju Novogoričanov evropska integracija ni približevanje Slovenije Bruslju, ampak integracija z Italijo. Tako doživljanje se popolnoma sklada s pogledi italijanskih politikov z druge strani meje, ki o širitvi Evropske unije v Slovenijo govorijo kot o "naši širitvi". Vsi intervjuvanci srednje generacije, ki govorijo o Evropski uniji, pa tudi nekateri starejši predstavniki mlade generacije, gledajo na vključitev Slovenije v Unijo kot na "kaj nam je pa tega treba, saj nam je dobro, saj nam ničesar ne manjka", vendar pa hkrati tudi kot na nujno zlo, "nekaj, čemur se ni mogoče izogniti". Nekateri to svojo naravnanost tudi razložijo: bojijo se, da bi se v obmejnih krajih Slovenije močno razširila italijanska kultura, in da bi se z njimi zgodilo to, kar se je dogaja s Slovenci v Gorici: da bi se narodnostno asimilirali. Večina predstavnikov starejše generacije te teme ne načenja, tisti, ki o evropski integraciji govorijo, pa ne pristajajo na kompromise: "za Evropo je prezgodaj, nanjo še nismo pripravljeni, nismo še zreli", in sicer ne materialno ("ob vstopu v Evropo bi propadlo naše kmetijstvo, zapreti bi morali nekatere tovarne") in ne duhovno ("prevzeli bi italijansko kulturo"). Iz celotne novogoriške skupine izstopa intervjuvanec, ki ga delovno poimenujem "lokalni politik", čeprav ni ne župan in ne poslanec. Njegova vizija Nove Gorice je izdelana do podrobnosti: Gorica in Nova Gorica bosta kmalu eno mesto; Nova Gorica bo dvojezična; dvojezičen ne bo samo terciarni sektor, ampak tudi javni uradi; kar bo samo slovensko, bodo šole, "da bomo lahko ohranjali identiteto"; a poleg slovenskih šol bo tudi kaka italijanska. Ko sem prvič slišala ta posnetek, sem imela občutek, da analize ne bom mogla nadaljevati, ker se od raziskovalca se pričakuje distanca in tako imenovana nevtralnost. A s stvarjo še vedno ukvarjam, ker sem mnenja, da raziskovalec, ki misli, da ve, kaj je prav, pa tega ne pove drugim, gotovo ni nevtralen, utegne pa biti škodljiv. Predlagam, da bi o viziji Nove Gorice, ki sem jo predstavila, tudi vi razmišljali in razpravljali. K tej razpravi naj prispevam le nekaj izhodiščnih misli. Najprej misel, da jezik ni samo zunanji znak etnične identitete, ampak je tudi pogoj za to, da se identiteta razvije. Načrtovanje rabe jezika je zato, o tem ni dvoma, tudi načrtovanje identitete. (To je spoznanje, ki ga dobro pozna in uporablja politika, tudi italijanska v odnosu do slovenske manjšine: nikakor ni naključje, da avtohtona slovenska manjšina tu v Gorici, v Trstu in drugod v Italiji ne more javno uporabljati slovenščine.) Nisem proti učenju jezikov; sama jih, kolikor jih znam, s pridom uporabljam. Mislim pa, da bi človek, ki bi se rodil in živel v dvojezični Novi Gorici, drugače doživljal svojo pripadnost skupnosti kot sedanji Novogoričan in da bi se čutil bliže Italijanu iz Gorice ali iz Tržiča kot Dolenjcu ali Štajercu. Moja druga misel je, da je načrtovanje rabe jezika tudi načrtovanje migracij in naseljevanja ljudi. Na italijanski strani meje so večja mesta, razen Gorice seveda Trst, na slovenski strani je kraško podeželje. Zlasti Trst je prenaseljen, Kras v Sloveniji pa ni le redko poseljen, ampak je tudi lep in po italijanskih merilih poceni. Tudi misel, ki smo jo slišali na današnji okrogli mizi, da je prihodnost slovenskega jezika odvisna od Slovencev kot posameznikov, je družbeno koristna, kolikor uspe v ljudeh zbuditi osebno odgovornost za lastno jezikovno vedenje. Kolikor pa daje vedeti, da država nima nič pri tem, kaže seveda na pomanjkanje smisla za narodno in državno skupnost in je v času približevanja Evropski uniji še posebej škodljiva. [Majda Kaučič-Baša] From kramberger na uni-mb.si Sat May 11 15:42:05 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 11 May 2002 15:42:05 +0200 Subject: [SlovLit] veliki slovar tujk Message-ID: Dober dan vsem, v petek sem v svoji knjigarni naro'cil dva izvoda "Velikega slovarja tujk", ki bo predvidoma iz'sel 20. septembra letos. Razloga za to dejanje: v nabiralniku sem na'sel A3-zlo'zenko, kjer sem izvedel, kdo so sodelavci pri slovarju, in v knjigarni so mi dali vzorec slovarja z nekaj gesli pod 'crko Z. Ker je v dopisovalno skupino SlovLit v'clanjena tudi glavna urednica slovarja, upam, da bomo lahko dobili kak'sno pojasnilo kar iz prve roke. 1. Seznam sodelavcev pri slovarju sem primerjal s seznamom v SP2001 -- ena sama oseba je navedena pri obeh projektih: Milena Hajn'sek-Holz kot redaktor-lektor. Nisem opravil podrobne primerjave s seznami, ki so del SSKJ, 'ceprav je v prospektu za slovar tujk omenjeno dolgoletno delo, kar dopu's'ca predvidevanje, da bi se lahko prekrivali terminolo'ski svetovalci za SSKJ s sodelavci pri slovarju tujk. Kako je v resnici s tem? 2. V vzorcu slovarja so omenjena nekatera podro'cja vednosti, ki so jim posvetili posebno skrb -- in ki se ne ujemajo s seznamom podro'cij v SP2001, v nekaterih primerih pa gre verjetno za druga'cno razmejitev strok. Je bila izbira podro'cij hote drug'acna? Kako je utemeljena? 3. V vzorcu najdemo predstavitev zgradbe geselskega 'clanka. Opazimo, da se sestavine 'clanka ne ujemajo ne z zgradbo v SSKJ ne v SP2001, kar je do neke mere razumljivo. Slovar tujk vsebuje razlago izvora besed, v'casih tudi njihovo 'casovno /krajevno vme's'cenost; razen tega je poudarek na opisu pomenov, ni pa primerov rabe v zvezah. Kar je presenetljivo, je, da so istovrstne sestavine geselskega 'clanka deloma poimenovane druga'ce kot v SP2001. Zakaj? 4. Besede, ki so v vzorcu navedene kot gesla pri 'crki Z, sem sku'sal najti v SP2001, v SSKJ (v enem zvezku, Ljubljana 1994) in v Besedi's'cu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (Ljubljana 1998). Prekrivanje je bilo pri prvih treh straneh minimalno. Ker bo imel slovar skoraj 1.300 strani, torej samo dobrih 100 strani manj kot *slovarski* del pravopisa SP2001, se mi je zastavilo vpra'sanje, ali je to slovar, ki na poseben na'cin obdeluje v sloven's'cini *uporabljane* tujke, ki bi jih vsaj pravopis moral prav tako vsebovati, vsaj v delu od crke 'Na' naprej, ali pa gre za *komplementaren* priro'cnik s svojim besedi's'cem. Primerjava sodobnih leksikonov in slovarjev tujk je v vzorcu navedena kot bistvena oblika zbiranja in izbiranja besed. A meni se je po treh straneh primerjave zdelo, kot da gre prete'zno za priro'cnik, namenjen ugankarjem, ali za posebno, jezikoslovno prirejeno verzijo "sove", torej Leksikona CZ. Po katerih kriterijih so bile torej izbrane besede (besedne zveze), uporabljene za gesla in podgesla? Kolik'sna rabnost v sloven's'cini je morala biti ugotovljena / potrjena? 5. V primerih, ko sem na'sel geslo v vzorcu in v SSKJ, sem opazil, da sega ujemanje razlag od komplementarnosti, na primer pri geslu 'zeta', do razhajanj, ki vzbudijo nelagodje z vpra'sanjem, katera razlaga je pravilnej'sa / ustreznej'sa (zahteva manj predznanja ali druga'cno): 'zar' ali 'zeolit'. Kako so nastajale razlage? Kateri naj bolj verjamemo, kadar se v dveh priro'cnikih razhajata? 6. V precej primerih je na koncu geselskega 'clanka dodana oznaka podro'cja, na katerem se geslo predvsem uporablja kot pojem (SP2001 bi najbr'z dodal oznako: knji'zno neob'cevalno)-- oznaka je natisnjena s kapitelkami. Ponekod pa je podro'cje navedeno v oklepaju z navadnim slogom pisave. V 'cem je razlika? Ali gre zgolj za nedokon'cane korekture pri vzorcu? Vsekakor me zelo zanima seznam kratic -- verjetno pa bo na za'cetku tudi lo'cen seznam okraj'sav in podro'cij. 7. Kako so pripravljalci slovarja tujk do'ziveli / razumeli dosedanjo razpravo o SP2001? Pri'cakujejo podobne pripombe? Ali pa so njihove zadrege druga'cne vrste? Za konec: V knjigarni so mi povedali, da slovar tujk po 'stevilu prednaro'cil 'ze lovi za rep 'stevilo pri SP2001, kar velja za precej'snje presene'cenje. Moja skromna, v veliki meri naklju'cna primerjava pa ka'ze, da zna biti slovar tujk predvsem komplementaren priro'cnik, torej v manj'si meri prese'cen, kot bi se lahko marsikomu zdelo. Kar seveda upravi'cuje pravo'casno naro'cilo. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 11 14:26:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 11 May 2002 14:26:53 +0200 Subject: [SlovLit] Al' bode zred'lo veje Message-ID: <00b301c1f8f1$fce72ca0$7100f9c2@hladnik> Http://www.ljudmila.org/mailman/listinfo/srcinfo -- razpis podiplomskih štipendij za tujino v zadnji številki e-glasila Srcinfo. Živadinov se bo izstrelil v vesolje, Hladnik pa se digitalizira (novi naslovi pospletenih študij): http://www.ijs.si/lit/regional.html-l2 Regionalism in Slovene rural prose (1991) http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html-l2 Regionalizem in slovenska književnost (1998) http://www.ijs.si/lit/jaklic.html-l2 Fran Jaklič v slovenski literarni zgodovini (1991) http://www.ijs.si/lit/budal.html-l2 Zgodovinska povest o verskih bojih na Slovenskem (o Budalovem Križevem potu Petra Kupljenika, 1994) http://www.ijs.si/lit/malovrh2.html-l2 Z romanom po strankarskem nasprotniku (o zgodovinskem romanu Miroslava Malovrha, 1991) http://www.ijs.si/lit/sivec2.html-l2 Krvava grajska svatba -- Sivčeva "povest iz turških časov" (1992) http://www.ijs.si/lit/hermagor.html-l2 Der Verlag populärer Literatur "St. Hermagoras" (1993) http://www.ijs.si/lit/zgp19.html-l2 Slovenska zgodovinska povest v 19. stoletju (1994) http://www.ijs.si/lit/biling.html-l2 -- Der Einfluss des Bilinguismus auf die Auswahl der zu übersetzenden narrativen Gattungen (Am Beispiel slowenischer Literatur, 1993) http://www.ijs.si/lit/krpan.html-l2 -- Pa začnimo pri Krpanu (o Krpanovi soli malo drugače, 2002) http://www.ijs.si/lit/mlinar.html-l2 -- Druge vas junake (o slovenskih alternativnih junakih, 2002) http://www.ijs.si/lit/skp3.html-l2 -- Slovenska kmečka povest ilustrirana, zlasti tole poglavje (1990) Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri28.html -- nad Vologo in krnska pobočja (nove fotografije) lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 13 20:43:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 13 May 2002 20:43:54 +0200 Subject: [SlovLit] Samo to? Samo to. Message-ID: <00dd01c1faae$21ecb8e0$e24602c1@ff.unilj.si> V torek 14. maja bo ob 11.20 v predavalnici št. 1 na FF Marija Mitrović iz Trsta predavala o pripovednih strategijah pri Danilu Kišu. Če iščete članke, v katerih je tudi portret človeka, o katerem se piše, potem vtipkajte v ukaznem načinu v cobissu IC=C/art. Žal bo zadetkov komaj kaj, ker vpisovalci podatek o portretu vnašajao najpogosteje v neko polje v bibliografskem zapisu, po katerem se ne da iskati (v 215$c namesto v 105$a). Naj se popravijo. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 14 09:52:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 May 2002 09:52:50 +0200 Subject: [SlovLit] Slovanka vabi Message-ID: <003d01c1fb1c$591096c0$3a00f9c2@hladnik> Knjižničarji Slovanske knjižnice vas prijazno vabimo na pogovor o življenju v nekdanji Ljubljani ter njenih bolj ali manj znanih meščanih. Jurij Primožič se bo pogovarjal z dr. Marijo Stanonik, avtorico knjige Bela Ljubljana, in njenimi sodelavci pri tej zanimivi izdaji. Vabljeni v četrtek, 16. maja 2002, ob 19. uri v dvorano Slovanske knjižnice. From kramberger na uni-mb.si Tue May 14 22:57:15 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 14 May 2002 22:57:15 +0200 Subject: [SlovLit] veliki slovar tujk -- odgovor Message-ID: Dober dan vsem, prejel sem kratek, a zelo informativen odgovor 'Zive Vidmar o velikem slovarju tujk. Posredujem ga v vednost vsem, ki so prejeli moja vpra'sanja v zvezi s tem slovarjem. ***** Temeljni namen VST-ja je, da bo tretja temeljna knjiga na Slovenskem (poleg SSKJ in SP). Ker SP temelji na SSKJ, ne vsebuje pa besed zadnjih deset let, smo se pri izbiri naslonili "se na LDZS, Sovo ter na vse strokovne (zlasti avtorske) slovarje in leksikone. Teh pomo"znih knjig je "cez 200, torej razlage slonijo na slovenskih virih. Jasno pa je, da je osnova ostala star Verbinc, z njim pa tudi staro oblikovanje slovarja. Slovar ima ob"sirnejše razlage kot SP in kraj"se, kot so obi"cajne v leksikonih (saj je le slovar). Slovenske variante tujk so kurzivne, prevzete tuje zveze so modre (podgesla). P.S.: [...] Da pa bo 20. septembra iz"sel, pa prvi"c sli"sim. Ampak septembra bo. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 15 07:09:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 May 2002 07:09:54 +0200 Subject: [SlovLit] Prvi letnik se predstavi in Vabilo na seminar Message-ID: <006c01c1fbce$c0595800$e24602c1@ff.unilj.si> Včerajšnja revija prvega letnika, ki jo je pripravila Mateja Pezdirc Bartol, je bila zares simpatična. Poslušalce je prepričala, da gre za dobro generacijo, in morda koga, ki je bil potihem zdvomljen nad usodo slovenske književnosti, spet navdala z vedrimi upanji. =========== Vabijo na seminar o hranjenju in možni uporabi družboslovnih podatkov: "Uporaba programa Nesstar za sprotno pregledovanje podatkov". Seminar bodo v torek, 4. junija 2002 ob 11. uri v računalniški učilnici NUK izvedli sodelavci Arhiva družboslovnih podatkov, ki deluje pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več informacij na http://www.nuk.uni-lj.si/izobrazevalni/seminarFDV.rtf. Prijave do četrtka, 30. maja na naslov eva.pohar-susnik na nuk.uni-lj.si. lpm From david.pahor na amis.net Tue May 21 11:19:34 2002 From: david.pahor na amis.net (David Pahor) Date: Tue, 21 May 2002 11:19:34 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza o racunalniskem izrazju, 22.5.2002 Message-ID: <5.1.0.14.0.20020521111847.04b88948@pop3.amis.net> (V imenu Simone Kompolsek iz zalozbe Pasadena - simona na pasadena.si)) Spoštovani! Pomen slovenskega jezika na podro?ju ra?unalništva in informatike je vse ve?ji. Prava poplava novih izdelkov in storitev vnaša potrebo po njihovem poimenovanju. Premajhno zanimanje naše strokovne javnosti za slovensko strokovno terminologijo botruje poplavi angleških imen in gesel. Kaj narediti? Prav zato vas vabimo, da se udeležite okrogle mize z naslovom Razvoj ra?unalniškega izrazja po izidu Leksikona ra?unalništva in informatike. Priredili jo bomo v sredo, 22. maja 2002, ob 12. uri v knjigarni Konzorcij. Pokrovitelja sre?anja bosta Založba Pasadena ter Leksikon ra?unalništva in informatike. Pogovor med sogovorniki, ki lahko vplivajo in bi morali vplivati na lep in pravilen slovenski jezik, bo potekal na podlagi petih izhodiš?: 1. Ocena trenutnega stanja v slovenskem ra?unalniškem izrazju. 2. Raz?lenitev izboljšav za drugo izdajo Leksikona. 3. Prou?itev možnosti za spletno zbiranje in objavljanje gesel. 4. Pogovor o posameznih slabih strokovnih izrazih. 5. Izmenjava mnenj o iskanju novih slovenskih izrazov. Sledili bodo odgovori na vprašanja ob?instva. Na okrogli mizi bodo sodelovali: x David Pahor, x dr. Matjaž Gams, x dr. Katarina Puc, x Katja Benevol ? Gabrijel?i?, x Primož Gabrijel?i? x dr. Peter Weiss Veseli bomo vaše udeležbe. Lep pozdrav! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 21 11:31:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 May 2002 11:31:56 +0200 Subject: [SlovLit] Biznis, erotika, plonkanje in slaba vest Message-ID: <008901c200b2$6ad1aca0$1c03f9c2@hladnik> 1. Looking for a linguist for Slovenian Proofing Tools evaluation 2. Ena cedejka, ena spletna stran in eno predavanje ========= 1. Looking for a linguist for Slovenian Proofing Tools evaluation Sinead Mooney iz Microsofta piše: "Our team is receiving a new version of Slovenian Proofing Tools in a few weeks time and we are currently looking for suitable candidates to carry out a linguistic assessment of these tools. This work is scheduled to happen over the month of July, with the final stage of the work happening in mid September. The tools that need to be evaluated are a Slovenian Speller and Hyphenator and a Slovenian Thesaurus. We are looking for an independent linguist, who is familiar with Proofing Tools, has his/her own test PC and is knowledgeable about Microsoft applications and software installation procedures. It is very important that any candidate for this work has a spare PC (one which can be formatted before the evaluation), to which they have unrestricted access. The evaluation involves (1) the gathering of corpora, (2) full linguistic testing of the tool and (3) a final review of the new tool once it has been updated by our vendor. The overall process could take a few months from beginning to end (more detail is available on this if required). We provide the Proofing Tools files and any other software that is required for the work. We also provide linguistic criteria and template documents. Due to lack of resources, we provide only limited support for technical/software installation issues. We pay a flat rate fee of USD$2,000 for the Speller and Hyphenator evaluation and USD$1,500 for the Thesaurus evaluation. Payment is issued only after all stages of the work have been completed and will be made by US Dollar cheque." Podrobnejše informacije izbrskam za morebitne interesente. miran ======== 2. Ena cedejka, ena spletna stran in eno predavanje Ker je to menda res prva zgoščenka s slovensko radijsko igro, je vredna posebnega opozorila: Milan Kleč, Porno (štiri kratke erotične radijske igre). Predstavitev v klubu Gajo 22. maja 2002 ob 10.30. Http://www.plagiarism.org/ -- stran z informacijami, ki naj preprečijo internetno plonkanje. Obstajajo orodja, ki omogočajo učitelju hitro ugotoviti, če študentje plonkajo med sabo ali kopirajo referate kar z interneta. Moj napotek v izogib plonkanju je preprostejši: referati naj se ne ukvarjajo s kanoniziranimi in stokrat prežvečenimi avtorji ter besedili, ampak naj učitelji dajo na seznam neznana in prej še nikoli obdelana besedila. Prav zdajle, ko pišem tole prepozno sporočilo, predava na FF Zvonko Kovač o sodobni hrvaški poeziji. Z opravičili, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 22 07:44:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 May 2002 07:44:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kam pa kam Kekec Message-ID: <002301c20153$cdde3380$e24602c1@ff.unilj.si> Aleš Bjelčevič mi pošilja predloge za letošnjo slavistično planinsko popotovanje "po Kekčevih sledeh", naj jih dam na glasovanje: A) ROMBON: Kluže - vrh, 6 ur; vrh - bivak, 2 uri; šlafen. V nedeljo: sestop 4 ure in potem kobariski muzej. B) POT SAŠKEGA KRALJA IN VIŠ: do koče Corsi pod Višem, 5-6 ur; kdor hoče na Viš, naj gre. Nedelja: sestop po dolini Belega potoka, vmes pa ali "Pot stoletnice" čez prvovojskine rove ali skok na Lepo glavo; 3+2 uri. C) MANGART s Predela: prvi dan do Mangartskega sedla, drugi dan na vrh: junaki po diretisimi iz Italije ali po Slovenski, ljudje po Italijanski. D) Mišeljski vrh, Mišeljski konec ipd. Tu si ti lokalc, dopolni podatke. [Dopolnjujem: Mišeljski vrh bi bil primeren za nevrtoglave, ker ostri vršni greben ni zavarovan, hoje z Voj ali s Pokljuke vsaj pet ur gor in dve uri dol do spanja v Vodnikovi koči; s spalkami lahko tudi kje drugje. miran] E) Bivak pod Skuto, Skuta, (Dolgi hrbet), Kokrsko sedlo. Spimo na Bivaku, do tja je 4 ure, naslednji dan ok. 6 ur, odvisno od variant. Izleti so naštimani tako, da se v soboto 29. junija dobimo dopoldne ok. 10-ih pred šolo in ta dan hodimo 4 do 6 ur; v hribih tudi prespimo. Vzponi na vrhove so predvideni za nedeljo (razen Rombona). Jazd se najbolj navdušujem za Saškega kralja in Viš. Daj na slovlit na glasovanje. [Tudi mene mika predlog B. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 28 11:16:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 May 2002 11:16:54 +0200 Subject: [SlovLit] Bili smo v Szombathelyju Message-ID: <006c01c20628$69c87ac0$9701f9c2@hladnik> 24. in 25. maja je bil na slavistiki visoke šole v Szombathelyju 7. mednarodni slavistični simpozij, ki ga je organiziral prof. Karol Gadanyji s pomočjo Elizabete Bernjak. Zbralo se je čez 80 udeležencev in razporejeni smo bili v dve slovenistični in dve hrvatistični sekciji, dve sekciji z drugimi slovanskimi jeziki in literaturami in eno madžarsko sekcijo. Slovenističnih 18 referatov sta moderirala Jože Lipnik in Miran Hladnik. Najštevilneje je bila zastopana mariborska slovenistika (Zorko s plenarnim referatom, Pogačnik, Lipnik, Stramljič-Breznik, Čeh, Križman, Borovnik, Jesenšek, Koletnik, Štuhec, Bošnjak), manj pa domačini (Doncsecz, Bernjak, Embersics), zamejci (Ferluga-Petronio, Maurer-Lausegger), Ljubljančani (Orel, Hladnik) in sazujevci (Narat). Nekateri slovenisti (Tokarz, Lukács, Nemec), nekatere slovenistične teme (Varga, Bokor, Szíjártó, Nyomárkay) in nekateri Ljubljančani (Stefanija, Požgaj-Hadži, Strsoglavec) so bili tudi v drugih sekcijah. Teme referatov so bile v splošnem bolj jezikoslovne narave in so obravnavale vprašanja vzhodne slovenščine, jezikovnih stikov in dialektov. V veselje mi je bilo videti, kako lepo se da organizirati slavistično srečanje, katerega sestavni deli so nacionalne filologije, slavistični simpozij torej, na katerem udeleženci pokažejo, kaj tudi sicer počno v okviru svojih služb, ne da bi se jim bilo treba na silo prilagajati zastarelemu historičnemu oziroma panslovanskemu konceptu prireditev. Sam sem pod naslovom Slovenistika in slavistika na ljubljanskem primeru pripovedoval o načrtih cepitve oddelka, o novih študijskih programih in o problematični tradiciji udeležbe slovenistov na mednarodnih slavističnih kongresih, o čemer bomo v Slovlitu in drugje lahko še brali. Organizatorji so nas nastanili v en teden novem hotelu s štirimi zvezdicami in bili z nami zelo zelo prijazni, za kar se jim tudi po tejle poti lepo zahvaljujemo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 28 18:51:49 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 May 2002 18:51:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Sveže_pospleteno_še Message-ID: <004101c20667$f5c32400$ec4602c1@ff.unilj.si> Sveže pospleteno Podiplomske štipendije Dvoje =========== Sveže pospleteno iz Hladnikove literarnozgodovinske delavnice Http://www.ijs.si/lit/zgproza.html-l2 -- Pot slovenske zgodovinske pripovedne proze v 20. stoletje (1983) http://www.ijs.si/lit/prevedeni.html-l2 -- "Svobodno po nemškem poslovenjeno": Popularni prevedeni žanri 19. stoletja (1985) http://www.ijs.si/lit/butkovic.html-l2 -- Peter Butkovič in njegova črtica (1988) http://www.ijs.si/lit/majcen.html-l2 -- Majcnov avtobiografski fragment med spomini in podoživljanjem: Poskus transformacijske literarne analize (1989) http://www.ijs.si/lit/popobrt.html-l2 -- Pisanje kot popoldanska obrt ali Napake slovenskega žanrskega pisanja (1990) http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html-l2 -- Regionalizem in slovenska književnost (1998) -- z dodanimi ilustracijami Drobni članki za Enciklopedije Slovenije (v avtorsko pogodbo sem vključil dovoljenje za paralelno spletno objavo!) -- Matjaž Kmecl, Matija Malešič, Ivan Matičič, Alojz Gradnik itd. -- so dostopni iz bibliografije na http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2 Na straneh Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/beitr) so v prelepi pdf-obliki tri moje nemške reči: Der Verlag populärer Literatur "St. Hermagoras" (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik1.pdf/show_pdf), Prežihov Voranc - ein Genreautor? (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik2.pdf/show_pdf) Zur veränderten Rolle von Literatur, Literaturforschung und Literaturstudium (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik3.pdf/show_pdf) ========= Štipendija za podiplomce Ad futura (Dunajska 58, 1000 Ljubljana) razpisuje ŠTIPENDIJE ZA DODIPLOMSKI IN PODIPLOMSKI ŠTUDIJ V TUJINI V LETU 2002 v skupnem znesku 232.356.000 sit. Čas bivanja v tujini ne sme biti krajši od 12 mesecev. Najvišji zgornji znesek odobrene štipendije za študijsko leto znaša 4.500.000 SIT. Prijavo na ta razpis kandidati pošljejo na obrazcu prijavnice (www.ad-futura.si) skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Nujne informacije je možno dobiti na info na ad-futura.si. ======== Dvoje Http://digitalpageauthor.com/ -- Digital Page Author, program za oblikovanje tekstov, ki se na zaslonu listajo kot klasična knjiga. Za pokušino zastonj, zares pa za 105 $. 28. maja dr je od 16.00 do 17.30 na Gospodarski zbornici Slovenije dogajala okrogla miza o univerzitetni digitalni knjižnici. Več informacij na http://www.ctk.uni-lj.si/dogodki/posvet2002/; tam je reklamo za svoje e-spise delal tudi podpisani miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 5 21:21:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jun 2002 21:21:40 +0200 Subject: [SlovLit] Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki Message-ID: <005101c20cc6$38e3b420$7503f9c2@hladnik> Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki O blagodatih študijskega bivanja v tujini ============ Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki Predvčerajšnja seja na ljubljanski slavistiki je bila take narave, da je o njej vredno poročati tudi širši javnosti. Člani Oddelka za slovanske jezike in književnosti smo namreč vnovič soglasno potrdili svojo odločitev za ločitev slovenistike in slavistike in stekel je uradni postopek, da bi z novim študijskim letom, tj. z letošnjo jesenjo, zaživel novi Oddelek za slovenistiko. Prvič smo se dogovorili o delitvi oddelka leta 1997 (glej http://www.ijs.si/lit/novice.html-l2), fakultetni senat pa je pred dvema letoma podprl preureditvene načrte, saj so se v vseh drugih državah slovanskega sveta nacionalne filologije (bohemistika, polonistika, kroatistika ...) že zdavnaj inštitucionalno ločile od matične slavistike. Ker se prav zdaj spreminja tudi fakultetni statut, bo nova organizacijska oblika lahko takoj vnesena v njegov čistopis. Knjižnica in tajništvo bosta ostala v skupni lasti; slovenisti pa smo še naprej zainteresirani za sodelovanje kolegov slavistov pri nekaterih slovenističnih projektih in programih. Ko smo že pri oddelčnih rečeh: kratko poročilo zasluži tudi nedavno personalno dogajanje na literarni slovenistiki: Nataša Pirih Svetina, ki je bila asistentka stažistka pri književni didaktiki, se je odločila za delovno mesto na Centru za slovenščino, Peter Svetina, ki ga je Igor Grdina pripravljal za prevzem starejše književnosti, pa se je po daljšem premišljanju odločil za drugo službo zunaj fakultete, potem ko mu je mentor pisno odstopil ta predmet in tako dodal ure, ki so Svetini še manjkale do polne asistentske obremenitve. Nova moč je docentka Alojzija Zupan Sosič, ki je revitalizirala učiteljsko mesto in predmete Helge Glušič, nova redna asistentka pa je Alenka Žbogar. Ker stavimo na javno in transparentno delovanje (zato pa smo tudi priklicali v življenje forum Slovlit, ki ga vzdržujemo v potu svojega obraza že tri leta) in z njim pobijamo opravljivo in zdraharsko ustno izročilo, bo podrobnejša dokumentacija o naštetih zadevah postavjena na splet in na ogled vsem zainteresiranim. ========= O blagodatih študijskega bivanja v tujini Pred dobrim desetletjem sem bil Humboldtov štipendist in se tistega obdobja nostalgično spominjam. Fondacija ponuja različne prestižne raziskovalne štipendije tudi danes: http://www.humboldt-foundation.de/ Starostna meja za kandidate je pri nekaterih štipendijah 35, pri drugih 40 let. Prijavo toplo priporočam in sem na voljo za natančnejša pojasnila in za pomoč pri vzpostavljanju stikov z mentorji v Nemčiji. Lp Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 6 08:57:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jun 2002 08:57:08 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski citatni indeks za humanistiko Message-ID: <000901c20d27$6166ae00$1a03f9c2@hladnik> Splošno je sprejeto mnenje, da je ameriški citatni indeks za humanistiko (AHCI) nezadosten in da ne more biti merilo relevantnosti humanističnih objav ter faktor raziskovalne politike. Prednostno namreč upošteva ameriške revije, druge pa samo, če so v angleščini, in od tistih redkih, ki niso v angleščini, samo neznanstvene revije. Kljub običajnim humanstičnim pomislekom na račun veljavnosti kvantitativnih meril je komite za humanistiko pri ESF (European Science Foundation) junija 2001 v Budimpešti oblikoval delovno skupino, ki naj pripravi tak evropski citatni indeks za humanistiko, da bo lahko splošno mednarodno referenčno orodje. Sodelovalo je 17 držav (Slovenije med njimi ni bilo, od slovanskih pa samo Češka in Poljska), ki zdaj sestavljajo sezname svojih relevantnih revij po posameznih humanističnih strokah; zbirka bo vključevala tudi sklice v humanstičnih knjigah in sklice na druge knjige. Opisani bibliometrični projekt je samo prvi korak na poti k objektivnejšemu vrednotenju humanistične produkcije; v drugem koraku naj bi bili upoštevani tudi kvalitativni kriteriji. Moje vprašanje je, ali kdo od slovenskih humanistov ve kaj več o tem evropskem projektu in kako nameravamo v njem sodelovati. Pohvalno je, da so ov zbirko pritegnili tudi monografije, ki so privilegirana oblika humanističnega publiciranja (sem sodijo menda tudi različni zborniki), skrbi pa me preširoka definicija humanistike, ki poleg znanstvenih disciplin po ameriškem vzorcu vključuje tudi umetnostno produkcijo in njeno kritiko. (Povzeto iz publikacije ESF, na katero me je prijazno opozoril biolog Boris Kryštufek, glej tudi http://www.esf.org/generic/758/item07.pdf; http://www.esf.org/esf_genericpage.php?section=2&domain=4&language=0&generic page=758) From rok.burja na lek.si Thu Jun 6 10:49:31 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Thu, 6 Jun 2002 10:49:31 +0200 Subject: [SlovLit] = šala_za_vse_slaviste_in_sloveniste Message-ID: Se prepirata dva slovenista. Prvi trdi, da se pravilno reče "dežuje", drugi pa, da "dež pada". To traja toliko časa, da začne v resnici deževati. In oba prepirljivca hkrati ugotovita: "Mater, kako ščije!" Pozdrav od Roka ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 6 18:18:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jun 2002 18:18:16 +0200 Subject: [SlovLit] Pokukajmo po svetu Message-ID: <006a01c20d75$c489dfe0$ab01f9c2@hladnik> Http://www.niska.hr/ -- Nacijonalni informacijski sastav knjižnica Hrvatske, projekt hrvaške digitalne knjižnice. Http://www.qualitative-research.net/fqs/fqs-eng.htm -- 8. številka časopisa FQS -- "Using Technology in the Qualitative Research Process". Http://firstmonday.org/issues/issue7_6/ -- junijska številka časopisa First Monday -- zanimivi članki o digitalni kulturi, podatkovnih zbirkah ipd. Izvod zadnjega prevajalskega zbornika čaka pri meni na recenzenta, ki bi se o knjigi razpisal za Slavistično ali katero drugo revijo -- prosim, javite se. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 7 23:09:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 7 Jun 2002 23:09:53 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz Slovenskega vestnika v Celovcu) Message-ID: <004901c20e67$ab9feb80$0903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Katja Sturm-Schnabl" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, June 07, 2002 2:40 PM Subject: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz Slovenskega vestnika v Celovcu) Dragi Miran, prosim razpošlji ta mail na SLOVLIT po e-mailu. Hvala. Lep pozdrav Katja -------------------- Spoštovani, dragi Slov-Lit-ovci, v prilogi vam pošiljam članek o Simpoziju o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru iz Slovenskega vestnika, Celovec, 6.6.2002, str. 5. Simpozij o pisateljici Berti Bojetu PRIZNANJE ZA DUNAJSKO SLOVENISTIKO IN ZALOŽBO WIESER Pred kratkim je bil organiziran v prastari Mariborski sinagogi simpozij o zanimivi slovensko-judovski pisateljici Berti Bojetu (1946-1997). Koroškim Slovencem že dlje poznana po njenih dveh romanih "Filio ni doma" in Ptičja hiša", ki sta izšla pri založbi Wieser v Celovcu. Bojetu je v slovenskem slovstvu zelo zanimiv lik, saj je nekako zasnovala specifično zvrst t.i. ženskega romana, v katerem z izredno močnim jezikom obdeluje travme in zatiranja, ki jih je posredno ali neposredno doživljala na raznih ravneh: Po očetu je bila Judinja, česar se je sčasoma vedno bolj zavedala, po materi pa je bila Slovenka iz Maribora. Za časa nacizma in fašizma sta oba naroda bila obsojena na smrt. Dodatno pa se je še borila proti zaničevanju in izsiljevanju žensk v moškem svetu, ki ženskam ni priznal ne popolne politične integracije, ne spolne samobitnosti. In prav to izvirnost tem v slovenski literaturi je založnik Lojze Wieser kot prvi spoznal, medtem ko takrat v Sloveniji še ni bilo razumevanja za to novo literaturo. Simpozij so organizirali prof.dr. Katja Sturm-Schnabl s dunajske Univerze, dr. Miro Polzer za Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Izpostava Ljubljana in Matija Ravitz za Judovsko skupnost Slovenije ter Marjan Toš s Mariborskega pokrajinskega muzeja, kulturni center Sinagoga. Združilo se je število strokovnjakov iz Slovenije, s Koroške in z Dunaja: Matija Ravitz, Alenka Puhar, znana sociologinja iz Slovenije, Boris A. Novak, pisatelj in prijatelj avtorice ter z dunajske slovenistike poleg prof. Sturm-Schnabl še Barabra Weiss, Irena Kodrič, Vida Obid. Pester program je prvič, nekako kot impulz za slovensko znanost, predstavil življenje in delo Berte Bojetu na široki ravni: od zgodovine judovstva v Sloveniji (Matija Ravitz), do položaja žensk v socializmu (Alenka Puhar), pa od poezije B. Bojetu (Boris A. Novak) do primerjalne študije s japonsko pisateljico Murasaki Shikibu iz 11. stoletja ter odsev zatiranja žensk v literaturi (Sturm-Schnabl), pa tudi povezanost B. Bojetu s Koroško in paralele h manjšinski situaciji (Vida Obid) ter tekstovne analize obeh romanov (Barbara Weiss) in odsev avtobiografičnosti v njih (Irena Kodrič). V zborniku bodo izšle tudi še neobjavljane pesmi Berte Bojetu. Mnogoletna prizadevanja dunajske slovenistike so obrodila bogato žetev mladih in perspektivnih znanstvenic in znanstvenikov. Tako je npr. Irena Kodrič napisala pri prof. Sturm-Schnabl prvo monografsko magistrsko delo o Berti Bojetu. Barbara Weiss pa se je v raznih seminarjih začela zanimati za žensko literaturo pri Slovencih (po rodu je sama Dunajčanka) in je napisala magistrsko delo o Marici Strnad, eni prvih slovenskih avtoric. Široka in množična publika je v restavrirani mariborski Sinagogi pozorno sledila zanimivemu nizu predavanj in izkazalo se je, da izredno uspešna dunajska slovenistika pod vodstvom univ. prof. dr. Katje Sturm-Schnabl lahko svobodno stopi v enakopraven dialog s slovenskimi strokovnimi ustanovami - še več, lahko daje važne in zanimive impulze za nadaljnja raziskovanja ter vzpostavlja nove stike. Je pravi ambasador slovenske ustvarjalnosti v znanstvenem svetu izven Slovenije. Bojan-Ilija Šnabl > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 8 12:30:04 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jun 2002 12:30:04 +0200 Subject: [SlovLit] Katedre itd. Message-ID: <004601c20ed7$74f3fde0$ad03f9c2@hladnik> Katedre Učinkovitost univerzitetnega študija Saj ni res pa je Predlog novega fakultetnega statuta imenuje katedro za osnovno orgranizacijsko enoto na fakulteti. Sestavljali naj bi jo vsaj trije ljudje, ki bi na štiri leta volili njenega predstojnika. V resničnem življenju je veliko kateder samo na papirju, saj so iz enega samega predmeta in človeka, nimajo natančno določene vsebine in se njihovi člani nikoli ne sestanejo. Habilitacijski nazivi pogosto niso umerjeni po imenih kateder in redki so primeri, ko je učitelj član samo ene katedre. Za vrsto predmetov se niti ne ve, pod katero katedro sodijo. Tudi kadrovska obnova je zaradi premajhnega števila ur za asistenta nemogoča znotraj ene same katedre. Zato je nesmiselno poudarjanje samostojnosti in avtonomnosti kateder, ampak bi se morali učitelji zavedati nujnosti sodelovanja kateder v interesu stroke, ki ji pripadajo. Duh kooperativnosti bi moral biti izpostavljen tudi v fakultetnem statutu. Iz zadnjega Vestnika UL prepisujem, da so redni študentje uspešnejši od izrednih, ženske uspešnejše od moških, mlajši uspešnejši od starejših, oni s srednjih strokovnih šol uspešnejši od onih z gimnazije, tisti iz študentskega naselja uspešnejši od tistih, ki prebivajo doma. V splošnem pa je učinkovitost slaba, saj diplomira komaj vsak drugi od vpisanih. Vprašanje v testu pri Uvodu v študij slovenske književnosti se je glasilo: "Z naštevanjem njegovih knjig ste se želeli podobrikati sestavljalcu tegale testa, za kar boste dobili dve (2) točki. (Praktični spisovnik ne šteje.)" Eden od odgovorov se je glasil "Izganjalec hudiča". Morda pa je celo res in bi zaslužil obe točki. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 8 12:36:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jun 2002 12:36:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Herbersteinsko_književniško_omizje Message-ID: <004e01c20ed8$5254a900$ad03f9c2@hladnik> From: "KPLZA Velenika" To: Cc: Subject: pv hssk Date: Sat, 8 Jun 2002 03:30:47 +0200 Organization: VELENIKA Društvo slovenskih pisateljev in Velenjska knjižna fundacija organizirata in vabita na HERBERSTEINSKO SREČANJE SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Vila Herberstein, Velenje, 13.-16. junij 2002 PROGRAM Četrtek, 13. junija 2002 * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Petrolov "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Ivo Svetina, Veno Taufer, Feri Lainšček, Maja Vidmar, Goran Gluvič in Aleš Šteger Glasbeni gostje: pevka šansonjerka Melita Osojnik s klavirskim triom Petek, 14. junija 2002 * 9.30-12.30 na vrtu Vile Herberstein Prvo herbersteinsko književniško omizje: Slovenska poezija zadnjega desetletja Diskusijska izhodišča: Denis Poniž, Darja Pavlič, Aleš Debeljak, Urban Vovk idr. * 15.30-17.30 v muzejski "slovenski gostilnici" na Velenjskem gradu Drugo herbersteinsko književniško omizje: Slovenska proza zadnjega desetletja Diskusijska izhodišča: Silvija Borovnik, Mitja Čander, Lenart Zajc idr. * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Gorenjev "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Andrej Brvar, Milan Dekleva, Aleš Debeljak, Marko Kravos, Dušan Merc in Bina Štampe Žmavc Glasbena gosta: pevka šansonjerka Uršula Ramoveš in pianist Joži Šalej Sobota, 15. junija 2002 * 9.30-12.45 na vrtu Vile Herberstein Tretje herbersteinsko književniško omizje: Socialne, politične in kulturne spremembe v okolju, v katerem se je uveljavljala slovenska literatura v zadnjih desetih letih Diskusijska izhodišča: Tone Peršak, Zdravko Duša, Matej Bogataj, Peter Kolšek, Veno Taufer, Slavko Pregelj idr. * 15.00-17.00 na Kavčnikovi domačiji v Zavodnju Nadaljevanje tretjega herbersteinskega književniškega omizja * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Tretji "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Barbara Korun, Milan Vincetič, Dane Zajc, Vlado Žabot, Nina Kokelj in Ivo Stropnik Glasbeni gostji: pevka sopranistka Gordana Hleb in pianistka Jerneja Grebenšek Herbersteinska diskusijska omizja in književniški večeri so odprti za javnost! -- V primeru slabega vremena bodo herbersteinska diskusijska omizja in književniški večeri ob istih urah v Hotelu Paka. Informacije: 041-502-751. Glavna pokrovitelja srečanja: GORENJE, d. d. in PETROL, d. d. Srečanje so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Velenje, Asociacija Velenika, Gorenje Gostinstvo in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Fri Jun 7 23:49:42 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Fri, 7 Jun 2002 23:49:42 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New Mexico Message-ID: <003f01c20eea$82f92f60$7614f9c2@b9t6w0> 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New MexicoZ lepimi vecernimi pozdravi vsem slovlitovcem posredujem spodnjo novicko. Nicole Kuplenik ----- Original Message ----- From: James MacFarlane To: SLLING-L na ADMIN.HUMBERC.ON.CA Sent: Friday, June 07, 2002 5:55 AM Subject: 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New Mexico University of New Mexico, Albuquerque, NM November 1 - 2, 2002. (http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/index.htm) Keynote speakers: Ronald Langacker, University of California, San Diego Barbara King, College of William & Mary We invite the submission of proposals for 20-minute talks with 10 minute discussion sessions in any area of linguistics from any theoretical perspective. Papers in the following areas are especially welcome: Evolution of language, Language change & variation, Grammaticization, Applied linguistics, Sociolinguistics, Researching Metaphor & Metonymy, Signed languages, Native American languages, and Computational linguistics. The Call for Papers can be found at http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/call.htm In addition, the guidelines for abstracts can be found at http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/abstract.htm The deadline for submitting abstracts is August 2nd, 2002 and the acceptance & notification date will be August 19th, 2002 If you have any questions or need for further information please contact either Christopher Shank (chrc@unm.edu) or Gabe Waters at (watersg na unm.edu) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 10 07:28:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jun 2002 07:28:34 +0200 Subject: [SlovLit] Society for Slovene Studies: Ocene Message-ID: <002201c2103f$aa4c33e0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Donald F. Reindl" To: "Miran Hladnik" Sent: 09. junij 2002 8:39 Subject: Society for Slovene Studies: Ocene Spostovani, dragi Slov-Lit-ovci, Spletna stran ameriske druzbe Society for Slovene Studies vsebuje novo sestavino, in sicer stran za ocene. Ta stran se nahaja pri: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviewsL2.html Na tej strani boste nasli sledece ocene: Irena Gantar Godina, ed. 1999. Intelektualci v disapori/Intellectuals in diaspora. (Donald F. Reindl) James Gow & Cathie Carmichael. 2000. Slovenia and the Slovenes: A small state in the new Europe. (Carole Rogel) Viktor Meier. 1999. Yugoslavia: A History of Its Demise. (Carole Rogel) Pavle Merku. 1999. Slovenska krajevna imena v Italiji. Prirocnik/Toponimi sloveni in Italia. (Donald F. Reindl) Heinz Dieter Pohl. 2000. Kärnten - deutsche und slowenische Namen. Koroska - slovenska in nemska imena. Aus Anlass der 80. Wiederkehr der Kärntner Volksabstimmung vom 10. Oktober 1920. Kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewässernamen. (Tom Priestly) Sabrina P. Ramet. 1999. Balkan Babel: the Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the War for Kosovo. (Carole Rogel) Emil Vlajki. 1999. The New Totalitarian Society and the Destruction of Yugoslavia. (Tom Lozar) Eduard Winkler. 2000. Wahlrechtsreformen und Wahlen in Triest 1905 - 1909. Eine Analyse der politischen Partizipation in einer multinationalen Stadtregion der Habsburgermonarchie. (Christian Nielsen) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 1: Evropa, Azija, Australija. (Alenka Zbogar) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 2: Severna Amerika. (Mateja Pezdirc Bartol) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 3: Juzna Amerika. (Alojzija Zupan Sosic) Jernej Zupancic. 1999. The Slovenes in Austria. Geographica Slovenica 32. (Christian Promitzer) Na strani se bodo scasoma pojavile se druge ocene (tako ze objavljene kot nove). Lep pozdrav, Donald F. Reindl Redaktor ocen, Society for Slovene Studies From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 13 08:25:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Jun 2002 08:25:48 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEenske_in_moški Message-ID: <000a01c212a3$6265c080$f505f9c2@hladnik> Ženske in moški V tujino ====== Ženske in moški Podatki so iz revije Deutschland: maturo napravi 27 % deklet in 21 % fantov. V prvem letniku faksa je delež žensk 49 %, med vsemi študenti 46 %, med absolventi 45 %, med doktorskimi promocijami dobro tretjino (34 %), med habilitiranimi 18 %, pri profesurah samo še dobrih 10 % in med rednimi profesorji komaj 6,5 %. Imamo primerljive številke za Slovenijo? Na včerajšnjem fakultetnem senatu ni prodrl provokativni predlog, da bi se v Diplomskem redu nerodne dubletne formulacije (študenti/študentke, vpisali/vpisale ...) poenostavile v korist ženskega spola. Proti so se izrekle ženske same. Http://www.lettres.net/ -- francoska literarna veda; tu tudi slovarček literarnoteoretičnih definicij s primeri. ========= V tujino Miha Mazzini piše: "ko sem pred leti za Sobotno prilogo pisal članek Slovenska kulturniška laž (ponatisnjen je v knjigi Dostava na dom, založba Goga (http://www.zalozba-goga.si/) oziroma ga lahko preberete na spletu, http://www2.arnes.si/~ksmmazz/slonadom/dom23.htm ) sem se vprašal, je mar mogoče knjigo izdati v Ameriki tudi brez plačevanja založnikom in podobnih bližnjic -- torej preko agencijskega sistema, ki izbere samo 2 % ponujenih rokopisov, jih zastopa in posreduje založnikom, ki spet izberejo določen odstotek (bojda okoli 30 %) ponujenih rokopisov in nato vanje vložijo svoj čas in denar. Še dodatno vprašanje: je mogoče, da bi skozi agencijski sistem prišel tuj avtor, ki je nihče in sam, saj je znano, da ameriški založniki tiskajo samo 2 % prevodne literature, kljub temu, da za temi avtorji stojijo ogromne evropske založbe? Odgovor: je mogoče. Za podrobnosti poglejte na http://www.scalahousepress.com/ -- prvi, novinarski, izvod knjige pa držim v rokah in občutek je fajn. :)))) Uradna izdaja naj bi prišla na plano oktobra letos. Aja, Guarding Hanna je angleški prevod romana Telesni čuvaj, ki je predlani izšel pri Beletrini (www.beletrina.com). Prevedla je Maja Visenjak-Limon, prevod je financiralo Ministrstvo za kulturo, roman pa za Kresnika ni bil niti nominiran." lp miran From miran.hladnik na Uni-Lj.si Thu Jun 13 09:14:28 2002 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Jun 2002 09:14:28 +0200 Subject: [SlovLit] Brez komentarja, lp miran Message-ID: <005e01c212a9$f640a580$f505f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- To: Cc: ; ; Sent: Thursday, June 13, 2002 9:07 PM Subject: BACHELORS,MBA,DOCTORATE,PHD > U N I V E R S I T Y D I P L O M A S > > Bachelors, Masters, MBA, and Doctorate (PhD) > > Obtain a prosperous future, money earning power, > and the Admiration of all. > > Diplomas from prestigious non-accredited > universities based on your present knowledge > and life experience. > > No required tests, classes, books, or interviews. > > Bachelors, Masters, MBA, and Doctorate (PhD) > diplomas available in the field of your choice. > > No one is turned down. > > Confidentiality assured. > > CALL NOW to receive YOUR Diploma > > within days!!! > > 1-212-465-3129 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 17 11:05:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jun 2002 11:05:07 +0200 Subject: [SlovLit] Zajc Message-ID: <003d01c215de$141d9040$ec4602c1@ff.unilj.si> From: "Tomaz Kramzar" To: Subject: Dane Zajc Date: Mon, 17 Jun 2002 00:24:33 +0200 Pozdravljeni! Nekje me je enkrat za vedno prevzel naslednji Zajčev verz: "...na vprašanje: kaj je smrt kaplja kri iz smrtne rane pravkar rojenega..." Zanima me iz katere pesmi oz. zbirke je, saj mi nikakor ne gre iz glave in čutim potrebo, da ga umestim v širšo sliko oz. okvir. Hvala za pomoč! Tomaž. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 17 13:09:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jun 2002 13:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Kakowwwost Message-ID: <00d801c215ef$6b921ce0$ec4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Spostovane kolegice,kolegi! Vas zanima, kaj pisejo slovenski dnevniki o visokem solstvu, studiju in raziskovanju? Bi radi vedeli, kaj se dogaja na podrocju skrbi za kakovost, za razvoj univerz, znanosti in izobrazevanja pri nas in v tujini? Potrebujete podatke o univerzah, o organizacijah ter o posameznikih, ki se s temi vprasanji ukvarjajo? Zelite dobiti vogled v strokovno literaturo na tem podrocju, izvedeti za analize, projekte, strokovne revije, e-revije? Spremljate problematiko izobraževanja na daljavo? Poglejte na domaco stran ljubljanske univerze v poglavje: Kakovost Univerze - naša stalna skupna skrb www.uni-lj.si/kakovost Rad bom prebral vase odzive, mnenje in predloge o ureditvi in uporabnosti teh informacij, pa tudi o skrbi za izboljsanje kakovosti studija, pedagoskega, raziskovalnega in drugega dela. Lep pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 19 07:32:11 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jun 2002 07:32:11 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mladi slovenski avtorji Message-ID: <006301c21752$a9431c60$ec4602c1@ff.unilj.si> Mladi slovenski avtorji, zeljni mednarodne slave, javite se Saski Stumberger! ----- Original Message ----- From: Siskovic Nidorfer Mojca To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 18. junij 2002 10:36 Subject: FW: Mladi slovenski avtorji Bi bilo tole za slovlit? Mojca -----Original Message----- From: Saska Stumberger [mailto:saska.stumberger na uni-tuebingen.de] Sent: Tuesday, June 11, 2002 3:41 PM To: Bernarda Rovtar; tina.verovnik na guest.arnes.si; Surla; pavicic na freemail.hu; Andreja Ponikvar; David Movrin; domen.podnar; zvones na gmx.de; Natasa Komac; Mojca Lotric; Siskovi? Nidorfer Mojca Subject: Mladi slovenski avtorji Lepo pozdravljeni! Ker baje poznam vse slovenske pesnike, mi je prof. Berger poslal sporocilo stuttgartske zalozbe, ki isce mlade slovenske avtorje. Ce vas sodelovanje zanima ali ce koga poznate, se mi prosim oglasite. Lep pozdrav, Saska Stumberger -------- Original Message -------- Subject: Anfrage Date: Tue, 11 Jun 2002 09:29:29 +0200 From: Tilman Berger To: Saska.Stumberger na uni-tuebingen.de Liebe Frau Stumberger, mich hat ein Stuttgarter Verlagslektor angeschrieben, der Kontakte mit jungen slovenischen Autoren sucht. Darf ich dieses E-Mail an Sie weiterleiten und ihn gleichzeitig auf Sie verweisen? Da ich das Mail leider zu Hause habe, kann das frühestens morgen geschehen, aber ich will ohnehin erst die Nachricht von Ihnen abwarten. Herzliche Grüße Tilman Berger -- Tilman Berger Slavisches Seminar Wilhelmstr. 50 D-72074 Tuebingen Tel. +7071/2976733 (Universitaet) Tel. +7071/63365 (privat) Fax +7071/295924 E-Mail tberger na uni-tuebingen.de WWW http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger From rok.burja na lek.si Thu Jun 20 12:10:24 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Thu, 20 Jun 2002 12:10:24 +0200 Subject: [SlovLit] statuti = knjižnic_in_njihovi_pravilniki Message-ID: Spoštovani! Bi mi lahko kdo sporočil, če obstajajo kakšna splošna knjižnična pravila (in kje so najlaže dostopna), ki bi veljala za vse knjižnice v Sloveniji. V knjižnici na ISH si očitno jemljejo pravico sprotnega odločanja o pošiljanju in računanju opominov ter zamudnine do vsake stranke posebej in to tudi prostodušno priznajo. Mar ne obstaja nobena zakonska podlaga za enotno delovanje knjižnic v Sloveniji? Lep pozdrav! Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 20 14:16:46 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Jun 2002 14:16:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendiji Message-ID: <002601c21854$58ec5d00$ec4602c1@ff.unilj.si> Konzorcij za mednarodni razvoj Univerze v Trstu razpisuje dve letni vabljivi študijski štipendiji za slovenistične raziskave v Trstu. Upajmo, da bodo kandidati s prijavami kar zasuli štipenditorje, ki so vendarle napravili prijazno gesto. Dodatna pojasnila: Miran Košuta, tel. 00 39 040 220 364, e-naslov: mirankosuta na kata mail.com. Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 20 19:07:03 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Jun 2002 19:07:03 +0200 Subject: [SlovLit] = V_dekanovi_koži Message-ID: <002701c2188e$a8a1e4c0$dc05f9c2@hladnik> V aprilski številki Sodobnosti Klemen Pisk objavlja zgodbo z naslovom Dekan. V njej nastopajo dekan Frane Zorman pa njegovi profesorji Pokveka, Kmitic, komparativist Evald Kavelj, psiholog Vid Divjak in drugi. Vsaka podobnost z učiteljsko garnituro na Filozofski fakulteti je zgolj naključna. Samó: spominjam se, da je pred leti neki heker resnično pošiljal naokrog e-pisma v imenu bivšega dekana, kar je le-tega neznansko jezilo. Ali je nespodobno in deplasirano, če nam zgodba vzbudi zanimanje, kako je bilo res s tem? Klemen? (Če boste že kupili Sodobnost, lahko preberete tudi nadaljevanje moje literarnozgodovinske serije, ki tokrat govori o literarnih junakinjah.) Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/Articles/v02/i04/editorial -- o interaktivnosti v digitalni knjižnici iz Journal of Digital Information. lp miran From rok.burja na lek.si Wed Jun 26 07:01:50 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 26 Jun 2002 07:01:50 +0200 Subject: [SlovLit] Re: = Knjižnična_pravila Message-ID: Pozdravljeni! V zvezi s knjižnico na ISH moram priznati, da sem reagiral preveč agresivno. V telefonskem pogovoru z gospo Simono Perpar Grilc sem kasneje razčistil stvari, ki so me težile. Zato sem vsem prizadetim opravičujem in upam, da bodo svoje poslanstvo še naprej opravljali v taki pozitivni luči kot do sedaj. S spoštovanjem, Rok Burja "simona " To: cc: 21.06.2002 12:59 Subject: Knjižnična pravila Spoštovani! Eno uro po najinem telefonskem pogovoru sem prejela pošto, ki ste jo poslali na slovlit. Stvari se vsekakor dajo rešiti drugače, kot ste opazili ob najinem telefonskem pogovoru. Moja sodelavka je vaši soprogi predlagala, naj se oglasi pri meni kot vodji knjižnice oziroma pri direktorici ISH Dragici Bac. Od naju bi lahko dobila več informacij oziroma pravilne informacije. O opominih in zamudninah se nikakor ne odločamo sprotno niti tega prostodušno ne priznavamo, kot ste zapisali v svojem pismu, temveč imamo drugačen sistem kot v drugih knjižnicah. Glede na to, da smo knjižnica v privatni instituciji, se trudimo, da bi bil ta do študentov in študentk čim blažji in fleksibilnejši. Zamudnine smo začeli zaračunavati šele novembra 2001, to pa smo objavili celo na oglasni deski fakultete. Zamudnikov/zamudnic v naši knjižnici ni veliko, zato opominov ne pošiljamo mesečno. Pregledamo stanje in se na podlagi tega odločimo, ali jih bomo poslali po treh mesecih ali še kasneje. Opomin se namreč zaračunava, to pa pomeni večje stroške in večje finančno breme za študenta/študentko oziroma člana/članico knjižnice. Zelo me žalosti, da ste našo knjižnico, ki je vedno poslovala brez težav in se trudila biti študentom/študentkam prijazna (kar mnogi/mnoge izmed njih ob obisku tudi izrazijo) prikazali v slabi luči. Pričakujem, da boste to vzeli nase in poskušali popraviti, kar se še da. Čudi me, da ste problem spravili v javnost pred pogovorom z odgovornima osebama. Za naš spodrsljaj, namreč neprijaznost mlajše sodelavke, sem se vam v njenem in svojem imenu opravičila, vsekakor pa bi mi to morali povedati takoj naslednji dan. Le tako bi se problem rešil hitreje in manj boleče. Obžalujem, da je prišlo do takšne težave ravno v naši knjižnici, ki mnogim študentom/študentkam malone izpolnjuje želje glede nabave knjig, ki jih potrebujejo za študij, in pričakujem, da bo neprijetnost, ki nam je bila s tem povzročena, na nek način popravljena. S spoštovanjem, Simona P. Grilc, Vodja Knjižnice ISH ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From Tomaz.Erjavec na ijs.si Thu Jun 27 08:24:39 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 27 Jun 2002 08:24:39 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Obvestilo o TEI P4 Message-ID: <200206270624.IAA13644@obelix.ijs.si> NOVA XML IZDAJA NAVODIL ZA ZAPIS BESEDIL TEI Konzorcij "Text Encoding Initiative", TEI (www.tei-c.org) je objavil novo, popravljeno izdajo svojih "Navodil za zapis in izmenjavo elektronskih besedil" (Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange), imenovanih tudi P4. Konzorcij, sedaj v svojem drugem letu obstoja, je mednarodna neprofitna korporacija, ustanovljena z namenom, da vzdržuje in razvija sistem TEI, ki je od svoje prve izdaje 1994. postal de facto standard za znanstveno delo z digitalnimi besedili. Nova izdaja Navodil TEI, v celoti skladnih s standardom XML, je velik korak, ki postavlja TEI v središče teženj razvoja digitalnih knjižnic in svetovnega spleta. Izdaja P4 je že nekaj mesecev dostopna na spletu, tiskana različica, ki jo je sedaj mogoče naročiti preko "University of Virginia Press" (http://www.upress.virginia.edu/books/tei.html) pa predstavlja nov mejnik na poti razvoja znanstvene komunikacije in mednarodnega sodelovanja. Če poenostavimo, Navodila TEI definirajo jezik za opis zgradbe besedil in predlagajo imena za njihove gradnike. Preko definicije standardne množice imen omogočajo kombiniranje različnih računalniških predstavitev besedil v velike podatkovne baze, hkrati pa tudi ponujajo skupen jezik znanstvenikom, ki si želijo medsebojno sodelovati. Industrijski svet pozna veliko število takšnih standardiziranih besednjakov, npr. v bančništvu, pri vzdrževanju letal ali molekularnem modeliranju. Dosežek TEI je bil, da je to naredil za besedilne in jezikoslovne podatke -- tako za tiste znanstvenike, ki se ukvarjajo s pisno kulturo preteklosti, kot za one, ki preučujejo razvoj samega jezika. Število članov Konzorcija TEI se je v prvem letu obstoja stalno povečevalo; maja 2002 je imel 56 članov po vsem svetu, od majhnih raziskovalnih projektov na univerzah do velikih akademskih knjižnic in ustanov. Konzorcij ponuja članom vrsto ugodnosti, med drugim udeležbo pri volitvah TEI, poseben dostop do šolanja, konzultacije pri izdelavi predlogov projektov in brezplačno ali po znižani ceni Navodila TEI. Konzorcij še išče nove člane in z veseljem sprejema poizvedbe na info na tei-c.org. Konzorcij pripravlja svoje drugo letno srečanje članov, ki bo potekalo v knjižnici Newberry v Chicagu 11. in 12. oktobra 2002. Na letnem srečanju imajo člani priložnost, da se seznanijo z dosedanjim razvojem in prihodnjimi načrti za Navodila TEI, izmenjajo rezultate raziskav z drugimi člani in se udeležijo posebnih tečajev. Letni sestanek vključuje tudi volitve v izvršni odbor TEI, ki nadzoruje strateško in finančno načrtovanje TEI, in v svet TEI, ki vodi strokovno delo TEI. Člani se udeležijo sestanka brezplačno, nečlani pa plačajo kotizacijo 50 USD. Podrobne informacije o P4 in Konzorciju TEI so dostopne na spletni strani http://www.tei-c.org/. Urednika Priporočil sta Lou Burnard (University of Oxford, lou.burnard na oucs.ox.ac.uk, tel. +44 1865 273 221) in Syd Bauman (Brown University, syd_bauman na brown.edu, tel. +1 401 863 3835). OPOMBE 1. Cena izvoda Navodil P4, ki jih je možno naročiti preko "University of Virginia Press" (oz. preko spletne strani TEI, http://www.tei-c.org/Services/), je 90 USD. Člani Konzorcija TEI bodo prejeli brezplačni izvod, dodatne izvode pa lahko naročijo po znižani ceni 60 USD. Tudi naročniki TEI lahko kupijo Navodila po znižani ceni. Posamezna poglavja Navodil so za člane in naročnike dostopna brezplačno v formatu PDF preko spletne strani TEI. 2. Konzorcij TEI ima sedež v mestu Bergen na Norveškem, gostuje pa na štirih univerzah: "University of Bergen", "Brown University", "Oxford University" in "University of Virginia". Konzorcij upravlja izvršni odbor, strokovno delo pa nadzoruje voljeni svet TEI. Delo izvajajo majhne skupine zainteresiranih strokovnjakov po svetu in dva urednika, eden iz Severne Amerike, drugi iz Evrope. 3. TEI je začel z delom 1988. pod pokroviteljstvom treh vodilnih strokovnih združenj na področju knjižnih in jezikoslovnih aplikacij računalništva s pomočjo znatne finančne podpore "National Endowment for the Humanities" Združenih držav Amerike, "Language Engineering Directorate" Evropske unije, "Social Science and Humanities Research Council" Kanade in "Mellon Foundation". 4. S pomočjo skoraj 200-tih strokovnih in znanstvenih ekspertov širom po svetu je TEI izoblikoval priporočila za učinkovito računalniško predstavitev skoraj vseh zvrsti besedilnih virov, neodvisno od jezika, kulture ali računalniškega sistema. Prvotno so bila ta priporočila izražena z uporabo računalniškega standarda SGML, pred kratkim pa je TEI usvojil novi jezik svetovnega spleta XML. 5. TEI je imel močan vpliv na več področij: na razvoj digitalne knjižnice, jezikovnih tehnologij in svetovnega spleta. Mnogi, ki so odgovorni za razvoj XML, med drugim eden od urednikov tega standarda, so tudi neposredno povezani z razvojem TEI. 6. Ko postaja digitalna komunikacija norma, se veča potreba po standardih, ki so manj kratkotrajni kot današnji računalniški sistemi. Z definicijo standardov za izmenjavo besedilnih podatkov, ki so neodvisni od današnjih računalniških sistemov, zagotavlja TEI prihodnost za digitalno zapuščino, ki jo gradimo povsod okoli nas. Od tod tudi njegov slogan: "Včerajšnja informacija jutri". -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Institute "Jozef Stefan" www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 27 10:42:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Jun 2002 10:42:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Številke_in_naslovi Message-ID: <003901c21dd5$58bcc140$d605f9c2@hladnik> Razna statistika Knjige, članki, programi =========== Razna statistika (iz junijske in julijske revije Deutschland) V zadnjih treh letih se je število tujih študentov na nemških univerzah povečalo za 21 %: zdaj jih je že 126.000, največ na račun Kitajcev. V ZDA je odstotek še večji. Ve kdo za slovenske podatke? Nemčija je za Anglijo in Kitajsko na 3. mestu po proizvodnji knjig: novih naslovov je 83.000 letno, knjižni trga pa je velik 9,4 milijarde evrov. Slovenska knjižna produkcija (celotna) je 4000 naslovov letno (razmerje 1 : 28; torej smo procentualno bolj knjižna kultura od Nemcev!), obrne pa se skozi knjigo, če se prav spomnim, pri nas 18 milijard sit ali 80 mio evrov, kar ni več tako zelo ugodna primerjava, saj je razmerje 1 : 117. V Nemčiji imajo samohranilske družine v povprečju več otrok kot zveze dveh partnerjev. (Le kakšno ima to zvezo z literaturo? [samoopomba]) ========= Knjige, članki, programi Http://www.acm.org/ubiquity/views/a_tripathi_3.html -- članek iz junijske številke revije Digital Resources in Education o tem, kako tehnologija vpliva na učenje in poučevanje. Http://www.knjiga.org -- stare knjige v slovenščini na prodaj; in prostor, kjer se lahko znebimo svojih. Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/Articles/v02/i04/editorial -- o interaktivnosti v digitalni knjižnici iz Journal of Digital Information. Http://www.agexplorer.com -- Document Explorer 6.0, program za analizo besedil, ki vključuje 800 besedil literarne klasikov ipd. Če bo kdo naročil in preizkusil, naj poroča. NUK je nabavila nov informacijski vir, Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur -- KLG. Dostopen je z lokacij Univerze v Ljubljani na spletnem naslovu http://www.klgonline.de. Obsega članke o skoraj 650 avtorjih, katerih poglavitna dela so izšla po letu 1945. Vsak prikaz besedila članka se posebej zaračuna, zato vas prosimo, da odpirate samo tiste članke, ki jih res potrebujete. Gorazd Vodeb (gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si). Na straneh Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/search) pod imenom Hladnik, ko ga vtipkate v iskalno polje, dobite pet mojih razprav v angleščini in nemščini v pdf-formatu, šesta pa še prihaja. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 13:42:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 13:42:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Po_Kekčevih_poteh Message-ID: <005201c221bd$93fc0d60$ec4602c1@ff.unilj.si> 29. in 30. junija se je Kekčevih poti udeležilo deset hribolaznih zanesenjakov. Pod Aleševim vodstvom so študentje Barbara, Nataša, Karmen, Alenka in Žiga ter prosvetni delavci Anka, Kristina, Mira in Miran prvi dan hodili 9 ur in drugi dan pet ur. Bilo je naporno, toda zveličavno. Začeli smo na Nevejskem sedlu (1190 m), mimo planine Cregnedul (Krajni dol?) na sedlo z grdim imenom Scalini, potem na Škrbino Prednje špranje, Koštrunove špice (2500 m), Škrbino Zadnje špranje in na Viš (2666 m). Prespali smo na koči Corsi (1854 m), kjer so bili z nami tako prijazni, da smo jih brez upiranja ubogali, ko so nas razigrane ob pol enajstih pozvali k miru in tišini. Drugega dne smo se po daljši jutranji toaleti ženskega dela ekspedicije povzpeli na sedlo Forca del Vallone in potem po zelo zahtevni poti Sentiera dell Centenario (tako nekako) -- s čelnimi svetilkami skozi kaverne in čez prepadne škrbine ob pomoči Aleševe vrvne tehnike -- pod Visoko Belo špico, od koder smo se spustili na bivak Gorica in v dolino Bele vode nad Rabeljskim jezerom. Prve slike si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri29.html, druge, ki dokumentirajo našo plezalsko dramo, še pridejo. Vandotov Kekec po teh krajih sicer ni hodil, je pa zato za literarno ozadje ekskurzije poskrbelo Kugyjevo planinsko berilo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 21:58:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 21:58:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5DPo_Kekčevih_poteh Message-ID: <003901c22202$e3927360$7403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, July 02, 2002 8:47 PM Subject: Re: [SlovLit]Po Kekčevih poteh > Res je. V soboto in nedeljo smo se potepali po hribih in bilo je prekrasno. > Pohvaliti moram organizatorja in vodjo Aleša, ker je izbral zares lepo in na > trenutke tudi nekoliko težjo planinsko pot, kar je vse skupaj še bolj > popestrilo. Vse kar je Miran napisal, je res. Dodal bi le, da so nas v koči > morali miriti in spravljati v postelje vsaj trikrat in da sta kraval zganjala > predvsem in verjetno tudi samo dva člana naše odprave, ki ju tu ne bi imenoval. > Še enkrat hvala lepa za lep izlet in lep pozdrav Žiga. > > ------------------- > http://www.email.si > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 21:49:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 21:49:09 +0200 Subject: [SlovLit] TEKMA V GOVORJENI POEZIJI Message-ID: <001f01c22201$8921ca80$7403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marijan Pušavec To: miran hladnik Sent: Tuesday, July 02, 2002 2:48 PM Subject: od prašiča in poetov Za zaključek spomladanskih BESEDNIC Vas vabimo na TEKMO V GOVORJENI POEZIJI Splošna pravila: 1. tekmuje lahko vsakdo, ki se prijavi na licu mesta 2. vsak tekmovalec/tekmovalka bere/govori svoje avtorsko delo 3. pri nastopu lahko uporablja samo svoj glas in, po želji, mikrofon 4. vsakdo ima na razpolago tri minute 5. z ocenami od 1-10 ocenjuje pet naključno izbranih iz poslušalstva Nagrade: 1. Kompasov aranžma za eno osebo 2. Gledališki abonma za sezono 2002/2003 SLG Celje 3. Letna vpisnina v Osrednji knjižnici Celje Tekmo bosta vodila Zoran Pevec (Celjsko literarno društvo) in Marijan Pušavec (Osrednja knjižnica Celje), za prijetnejše razpoloženje bosta poskrbela Mohorjev (ex Zamorc) glasbeni izbor in osvežilne pijače za telo in duha. Pesem in prostor v sebi zanjo prinesite s seboj. V petek, 5. julija ob 20.30 v lapidariju na prostem ob Savinjskem nabrežju. Če bo vreme slabo, bo tekma v notranjih prostorih lapidarija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 15 13:37:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Jul 2002 13:37:38 +0200 Subject: [SlovLit] Novo s severovzhoda Message-ID: <00b701c22bf4$05f43420$ec4602c1@ff.unilj.si> Obvestilo Drustva dr. Franceta Preserna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo PRED IZIDOM STA DVE NOVI SLOVENSKI KNJIGI V RUSHCHINI Sposhtovani! 1. Roman "Hisha Marije pomochnice" je davnega leta 1909 izshel v rushchini v Sankt Peterburgu v reviji "Slavjanski mir" v prevodu Janka Lavrina. Revijo je soustanovil in urejeval prav Lavrin. Ruska slovenistka iz Sankt Peterburga Maja Ilinishna Ryzhova je prakticno znova prevedla ves roman, kajti zaradi pomanjkanja chasa, so mozhnosti Janka Lavrina, ki je takrat shele pred kratkim prishel v Rusijo, bile omejene. Dodatno je Maja Ryzhova prevedla she tri Cankarjeve zgodbe in odlomek iz romana, prispevala pa je tudi spremno besedo. Pri oblikovanju knjige smo uporabili ilustracije slikarke in soproge Janka Lavrina Nore Lavrin. Na naslovni strani bo odtis umetnishke slike "Cankar na Dunaju", ki jo je posebaj za to knjigo naslikal Aleksandr Kozinin. Knjiga gre v tisk predvidoma avgusta letos oziroma, ko bo zbrano dovolj sredstev . 2. Knjiga "Veneti, nashi davni predniki" je razen v slovenshchini izshla she v nemshchini, italjanshchini in angleshchini. Zdaj je prishla na vrsto ruska izdaja. Ker je ruska inachica knjige zajetnejsha od vseh prejshnjih (vsebuje tudi tekste, ki niso bili v prvotni knjigi) smo se jo odlochili izdati v dveh delih. Prvi del te znanstvene izdaje je zdaj gotov in bo shel v tisk predvidoma avgusta letos oziroma, ko bo zbrano dovolj sredstev. Drugi, obsezhnejshi del she prevaja, izid je predviden za 8. februar 2003. [...] 2. Na spletni strani http://www.omnibus.se/beseda (Virtualna slovenska knjigarna) si lahko nalozhite v formatu PDF tri nove eKnjige. Izdaje je pripravil Franko Luin (franko na omnibus.se). Te knjige so: - Slovenija skozi stoletja. Ilustrirani esej. (NA SPLETU V KRATKEM) V knjizhni obliki izshla lani v rushchini, v pripravi angleshka inachica. Avtor Andrej Lenarchich. - Zhiga Herberstein, vojshchak, drzhavnik, diplomat in mirotvorec. (NA SPLETU V KRATKEM) V knjizhni obliki izshla predlani dvojezichno, v slovenshchini in rushchini. Avtorji Anna Horoshkevich, Andrej Lenarchich, Jozhko Shavli, France Buchar, Valentin Janin. - Zakaj Rusija ni Amerika. (ZHE NA SPLETU) Prevod iz rushchine obsezhnega osrednjega poglavja iz zelo popularne knjige Andreja Parsheva z istim naslovom. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 16 14:31:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Jul 2002 14:31:25 +0200 Subject: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice Message-ID: <002101c22cc4$b5467160$6003f9c2@hladnik> From: "Tinkara" To: Subject: Zmerljivke in kletvice Lep pozdrav vsem! Pred nekaj meseci sem na internetu našla (ne vem, kako) nekakšen svetovni slovar zmerljivk in kletvic, ki je vseboval tudi kar zgledno število slovenskih ustreznic. Če morda kdorkoli ve, kje bi to (spet) našla, bom res hvaležna. Pozdrav, Tinkara From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 17 10:47:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Jul 2002 10:47:45 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice Message-ID: <002401c22d6e$9f3ca740$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "J. A. Cibej" To: "Miran Hladnik" Sent: 16. julij 2002 15:56 Subject: RE: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice > En kos tega je na > http://www.notam02.no/~hcholm/altlang/stat.html > LP, Joze Andrej Cibej > > -----Izvorno sporočilo----- > Od: slovlit-admin@ijs.si [mailto:slovlit-admin na ijs.si]Namesto Miran Hladnik > Poslano: 16. julij 2002 14:31 > Za: SLOVLIT > Zadeva: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice > > From: "Tinkara" > To: > Subject: Zmerljivke in kletvice > > Lep pozdrav vsem! > > Pred nekaj meseci sem na internetu našla (ne vem, kako) nekakšen svetovni > slovar zmerljivk in kletvic, ki je vseboval tudi kar zgledno število > slovenskih ustreznic. Če morda kdorkoli ve, kje bi to (spet) našla, bom res > hvaležna. > > Pozdrav, > Tinkara > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 21 15:18:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Jul 2002 15:18:23 +0200 Subject: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <002201c230b9$182ed2c0$5103f9c2@hladnik> Jezikoslovje vs. biogenetika Priložnost za zaslužek ======= Jezikoslovje : biogenetika Biogenetsko so od jezikovnih Slovanov najbolj slovanski Poljaki s 56 % balto-slovanskega genetskega tipa Eu19. Slovenci smo genetsko Slovani 37-odstotno, najmanj pa Bolgari z 12 %. Od vseh Slovanov imamo Slovenci največ (21 %) zahodno-prakeltskega genetskega ozadja, k naši genetski zmešanosti pa prispevajo še altajsko-anatolski s 27 % (ta sicer daje v večji meri genetsko prepoznavnost Srbom in Bolgarom), afro-hamitski s 7 %, dinarsko-vedoarijski s 6 % in avarsko-mongoloidni z 2 %. Rusi izstopajo s 14 % finsko-uralskega gena, ki ga imajo drugi Slovani le v sledeh. (Vse skupaj prevzeto iz ne najbolj zanesljivega vira.) Kaj lahko s temi podatki počne jezikoslovje? Si lahko obeta vsaj to, da bo manj kot do zdaj služilo raznim nacionalnim mitologijam oziroma da bo manj zlorabljeno v te namene, ker se bodo prave bitke za utrjevanje nacionalnega ponosa preselile na področje biogenetike? ========= Priložnost za zaslužek Gospod in gospa iz Münchna sta pripravljena plačati prevod pesmi Trnova pot spomina, ki jih je njun prijatelj Slavko Pučko objavil v 10. številki revije Dom in svet (ISSN 0353-7234) leta 1997, v nemščino. Pesmi se nahajajo na straneh 86 do 92. Avtor je pred dvema letoma napravil samomor. Interesenti naj se sami dogovorijo z naročnikoma (vesel bom poročila o tem, kako je potekalo delo): Susanne und Walter Elsner Hilblestr. 48 a D-80636 München Mail: swelsner na t-online.de lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:43:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:43:12 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kdo smo Message-ID: <003201c233fa$5e78a280$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Monday, July 22, 2002 10:06 AM Subject: Re: Kdo smo > Dragi Miran, > > Jezikoslovje (ali lingvistika) je od (rasoslovja ali) biogenetike zelo > dalec, ker je jezikoslovje najprej del sirse znanosti, imenovane > znakoslovje (ali semiotika). Jezikoslovno pa je slovenscina najprej > balto-slovanski, nato pa srednjeevropski in sredozemski jezik. > Precej podobno sliko bi verjetno dal sirsi znakoslovni vidik. > > V zvezi s slovenskimi kletvicami, ki so bile prav tako tema Slovlita, > pa bi opozoril, da Mencingerjev Cmokavzar in Usperna nastejeta > nase kletvice od A do Z. > > Lep pozdrav > > Vlado > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:48:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:48:09 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <004b01c233fb$0ffad5a0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Aleš Bjelčevič" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, July 22, 2002 5:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > O nacionalnosti: > V zadnji številki revije Analiza (http://www.daf-drustvo.si/analiza.htm, > vendar tega članka še ni na spletu) je Miščevićev članek "Namišljene > skupnosti > in njihov moralni položaj: primer nacije" (pred cca. 2 letoma je pri St. > Humanitatis izšla knjiga B. Andersonova Namišljene skupnosti): ukvarja se z > vprašanjem, ali > mora pripadnost iluzorni skupnosti njene člane moralno zavezovati. > Iluzornost takih skupnosti izhaja iz dejstva, da je težko našteti objektivne > kvalitete, lastnosti, ki jih taka skupnost oz. njeni člani imajo. Dve do > najbolj pogostih > lastnosti, ki jih nacionalisti poudarjajo, sta skupni rod in čista kultura, > ki pa sta po mojem obe zelo nezanesljivi, kar kažejo tudi Miranovi > "nezanesljivi podatki", t.j. nima jih večina pripadnikov danega naroda. > (Zato > ni tako enostavno utemeljiti, zakaj ima država do manjšin več dolžnosti kot > do priseljencev, npr. Avstrija do koroških Slovencev ali Slovenija do > Madžarov in Italijanov vs. Slovenija do svojih Albancev, Bosancev itd. - to > nam je najprej samoumevno, šele potem razmišljamo o razlogih.) Ob > nezanesljivosti objektivnih kriterijev pripadnosti se nekateri ogrevajo za > subjektivne: "nacionalna identiteta /.../ ni zadeva objektivnih značilnosti > /.../ temveč zadeva njihovih skupnih prepričanj", ki so mdr.: prepričanje, > da naravno pripadamo taki skupnosti, da skupnost ni prehodna, da ni > instrumentalna, da imajo člani posebne lastnosti in da so zvesti skupnosti > itd. > > Tu je povzetek Miščevičevega članka: > Če je pripadnost iluzorna, potem ne more nikogar zavezovati. Pripadnost > "namišljeni" skupnosti je odvisna od prepričanj o zmotni, "prikrito > izmišljeni" sliki svoje družbe. Do mere, v kateri je tudi nacija taka > prikrito izmišljena skupnost, so domnevne dolžnosti do nje iluzorne in > nične. Dokazujemo, da zmotna prepričanja o moralni dolžnosti vodijo k > moralno vprašljivi praksi in nam vsiljujejo napačen red prioritet nasploh in > napačno izbiro dosega naše dolžnosti. Dalje, dejstvo, da smo rojeni in > socializirani v (od drugih) izmišljeno identiteto z malo možnosti izhoda, ne > pelje niti k dostojanstvu niti k avtonomiji. Glede na neprijetni značaj > utemeljujočih nacionalnih mitov kulturna in politična pomembnost prikrite > konstrukcije lahko in pogosto tudi res naposled vodi k nevarnim izbruhom. > Namišljeni značaj nacionalne skupnosti ima torej resne moralne posledice, ki > delujejo proti pronacionalističnim stališčem. Ta sklep je v očitnem > nasprotju z domnevami v sedanji "liberalno nacionalni" literaturi > (Tamirjeva, Miller, McCormick), ki ne le ugotavlja, da je "namišljena" > pripadnost neškodljiva, temveč tudi moralno privlačna, in za katero, kot > pravi Tamirjeva, "življenje v skupnosti, kjer njeni člani delijo > 'namišljeni' čut za skupnost, vzbudi vzajemno odgovornost". > > Aleš Bjelčevič > > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik > Za: SLOVLIT > Datum: 21. julij 2002 15:20 > Zadeva: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > >Jezikoslovje vs. biogenetika > >Priložnost za zaslužek > > > >======= > > > >Jezikoslovje : biogenetika > > > >Biogenetsko so od jezikovnih Slovanov najbolj slovanski Poljaki s 56 % > >balto-slovanskega genetskega tipa Eu19. Slovenci smo genetsko Slovani > >37-odstotno, najmanj pa Bolgari z 12 %. Od vseh Slovanov imamo Slovenci > >največ (21 %) zahodno-prakeltskega genetskega ozadja, k naši genetski > >zmešanosti pa prispevajo še altajsko-anatolski s 27 % (ta sicer daje v > večji > >meri genetsko prepoznavnost Srbom in Bolgarom), afro-hamitski s 7 %, > >dinarsko-vedoarijski s 6 % in avarsko-mongoloidni z 2 %. Rusi izstopajo s > 14 > >% finsko-uralskega gena, ki ga imajo drugi Slovani le v sledeh. (Vse skupaj > >prevzeto iz ne najbolj zanesljivega vira.) Kaj lahko s temi podatki počne > >jezikoslovje? Si lahko obeta vsaj to, da bo manj kot do zdaj služilo raznim > >nacionalnim mitologijam oziroma da bo manj zlorabljeno v te namene, ker se > >bodo prave bitke za utrjevanje nacionalnega ponosa preselile na področje > >biogenetike? From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:49:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:49:53 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <006201c233fb$4f863ac0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, July 22, 2002 11:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > Dragi Miran, > > podatki, ki jih navajas o biogenetski sestavi nekaterih slovanskih > narodov, so iz neke amerisko-evropske genetske raziskave, so pa > vsekakor samo vzorcni. Ali bodo ti podatki manj kot doslej sluzili > nacionalnim mitologijam, se sprasujes. Poglejmo za primer, kako > so to raziskavo razumeli nekateri na Hrvaskem: " ...sada slavistima > neumoljivo nailazi sudnji dan, jer je ideoloski mit juznoslavenstva > na rubu nepovratne propasti: na slavizmu izrasla Jugoslavija > raspala se od 1990., a nove biogenetske analize i arheonalazi > zadali su konacne smrtne udarce juznoslavenskoj ideji." Po > vzorcnih analizah ima le 29% Hrvatov t.i. baltoslovanski genotip > Eu19, iz cesar hrvaski nacionalisti delajo daljnosezni sklep, da > Hrvati sploh niso Slovani. Pri tem seveda pazljivo zamolcijo, da ima > v tej raziskavi kar 60% Madzarov batoslovanski genotip. Pa > razlozimo zdaj Madzarom, naj se nehajo slepiti s svojim > madzarstvom in naj pokleknejo pred dejstvom, da so v resnici > Slovani. Odgovor na zgornje vprasanje je torej jasen: ne, saj se > problem skriva v manipulaciji in ne v podatkih samih. > Sicer pa je o tej vsekakor zanimivi raziskavi mogoce prebrati kaj > vec v reviji Science, zvezek 290, 10. november 2000. > Lep pozdrav, > Silvo T. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:59:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:59:09 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <009801c233fc$98a328c0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, July 24, 2002 10:59 AM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Navedeni odstotki lahko bolj razburijo pristaše venetske teorije, tako da so ti podatki mogoče namenjeni zgodovinarjem. Lep dan! Rok Burja From saska.stumberger na uni-tuebingen.de Fri Jul 26 16:26:07 2002 From: saska.stumberger na uni-tuebingen.de (Saska Stumberger) Date: Fri, 26 Jul 2002 16:26:07 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna nagrada Message-ID: <3D415BFF.3070901@uni-tuebingen.de> Pozdravljeni, fundacija Roberta Boscha razpisuje literarno nagrado za tuje avtorje, ki pišejo v nemščini. Želijo si tudi slovenskega zastopstva, zato vas prosim, da obvestilo posredujete naprej. Prispevke naj avtorji pošljejo g. Dornerju na založbo Klett-Cotta. Lep pozdrav iz Tübingena, Saška Štumberger Klett-Cotta Maximilian Dorner Lektor Literatur Postfach 10 60 16 D-70049 Stuttgart Tel. 0711-6672-1772 Fax 0711-6672-2030 Elektronski naslov: m.dorner na klett-cotta.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 27 10:56:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Jul 2002 10:56:19 +0200 Subject: [SlovLit] Stari in novi Hladnik Message-ID: <008b01c2354b$7c2f7720$3103f9c2@hladnik> Stari Hladnik v novi spletni obleki ... ... in novi članki še pred objavo na papirju ======== Stari Hladnik v novi spletni obleki ... Http://www.ijs.si/lit/trivlit1.html-l2 -- Trivialna literatura. Ljubljana: DZS, 1983 (Literarni leksikon, 21). Http://www.ijs.si/lit/povest1.html-l2 -- Povest. Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36). Http://www.ijs.si/lit/bravnicar.html-l2 -- Bravničarjevi posegi v besedilo Cankarjevega Pohujšanja. SR XXIV/3 (1986): 315--19 (skupaj s Tonetom Pretnarjem); vse digitalizirala Andreja Musar. Http://www.ijs.si/lit/slov_kme.html-l2 -- Kmečka povest in slovenstvo. 24. SSJLK 24. Ljubljana, 1988, 127--39. ======== ... in novi članki še pred objavo na papirju: Http://www.ijs.si/lit/szomb.html-l2 -- Razmerje med slavistiko in slovenistiko na ljubljanskem primeru. Pripravljeno za zbornik Slovanskih dnevov v Szombathelyju 2002. Http://www.ijs.si/lit/nitakeje.html-l2 -- Ni take je [o ženskah]. Sodobnost. 66/4 (2002). Http://www.ijs.si/lit/stomilj.html-l2 -- Sto milj do domačije [o tujem]. Pripravljeno za Sodobnost. 66/5 (2002). Http://www.ijs.si/lit/vitezi.html-l2 -- Dela vitezov junaške [o junakih]. Pripravljeno za Sodobnost. 66/6 (2002). Http://www.ijs.si/lit/troje.html-l2 -- Troje podob domačega in tujega [novi oddelek za slovenistiko, Alamut in Krpan]. Pripravljeno za Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2002. Http://www.ijs.si/lit/jve.html-l2 -- Humanistika in družboslovje v Jugovzhodni Evropi in kaj imamo pri tem Slovenci. Pripravljeno za Vestnik UL. Za druge drobne članke glej http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 27 22:54:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Jul 2002 22:54:55 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Nekaj za slovlit Message-ID: <000f01c235af$de1719c0$0f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Petra Korsic" To: Sent: Saturday, July 27, 2002 9:29 PM Subject: Nekaj za slovlit > Pozdravljeni! > > Junija se je zanetila razprava okoli "z ali brez zaimkov", kot se glasi > podnaslov h knjigi Namestitve pesnice Nicole Brossard (v prevodu Braneta > Mozetiča; Zbirka Lambda). Po objavi članka pisca Da. P. v Sobotni prilogi > Dela (15. 6.), ki je skušal diskreditirati B. Mozetiča kot pisca in > prevajalca, češ da je še v podnaslovu naredil "osnovnošolsko" slovnično > napako, se je pri "upokojenem" Šussu pojavilo vprašanje, "ali je Mozetičeva > zveza res take vrste, da ga kot prevajalca povsem diskreditira". > Obsežno neformalno debato in tekst Roka Žaucerja za Pisma bralcev sem > zasledila na naslovu: > http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/vvo/predlogi.html > > Presodite, če je tema primerna za slovlitovce. Meni se debata zdi zanimiva > tako za (bodoče) lektorje in prevajalce kot tudi vse nadebudne sloveniste. > > Lep pozdrav, > > Petra Koršič [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 12 10:38:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Aug 2002 10:38:16 +0200 Subject: [SlovLit] Message-ID: <00b201c241db$9a523fc0$144602c1@ff.unilj.si> V nemščini 1. Re: [SlovLit] Literarna nagrada 2. Še štirje članki v zbirki Kakanien revisited ========== 1. Re: [SlovLit] Literarna nagrada Karl Klemme (From: KKlemme na t-online.de (Karlklaus Klemme), To: slovlit na ijs.si, Subject: opomba, Date: Mon, 5 Aug 2002 17:37:21 +0200) sporoča, da je v telefonskem pogovoru z založnikom Maximilianom Dornerjem izvedel, da pri razpisu Chamissove nagrade za zbriko zgodb, za katero je Slovlit delal reklamo 26. julija (glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000500.html), niso nagovorjeni tuji avtorji, ki pišejo v svojem jeziku, ampak le tisti, ki pišejo v nemščini. Prevodov v nemščino ne bodo upoštevali. 2. Še štirje članki v zbirki Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/beitr) Der Einfluss des Bilinguismus auf die Auswahl der zu übersetzenden narrativen Gattungen (am Beispiel slowenischer Literatur) http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik4.pdf Slovene Popular Novels about Emigration in the Nineteenth Century http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik5.pdf The Study of Literature in its European and American Settings with Reference to Slovene Fiction http://www.kakanien.ac.at/beitr/theorie/MHladnik1.pdf Regionalism in Slovene Rural Prose bo ali med teoretičnimi prispevki (http://www.kakanien.ac.at/beitr/theorie/MHladnik1.pdf) ali pa med zgodovinskimi študijami (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/Mhladnik6.pdf ) Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 3 15:12:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Sep 2002 15:12:19 +0200 Subject: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <003b01c2534b$8d7e1c20$0f03f9c2@hladnik> Urednikove spletne novosti Razmnoževanje slovenistike ======== Urednikove spletne novosti Http://www.ijs.si/lit/klasikov.html-l2 -- Biti v kranjskih klasikov števili [o Kersnikovi Jari gospodi za Sodobnost]. Http://www.ijs.si/lit/troje.html-l2 -- Troje podob domačega in tujega [o slavistiki, o Alamutu in Martinu Krpanu za oktobrsko slavistično zborovanje]. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri30.html -- Poletne fotografije. Http://www.soncek.com/crna_luknja/linki/knjige/knjige.html -- Črna luknja, ocene slovenskih knjig na spletu; zbirko slovenskega leposlovja (www.ijs.si/lit/leposl.html-l2) so zmerno pohvalili. ======== Razmnoževanje slovenistike Pred dnevi smo brali v Delu o ustanovitvi slovenskih študij na goriški politehniki. Že včeraj bi morali oddati načrte za predmete nove slovenistike na koprski humanistiki. Kaj se bo zgodilo z ljubljansko in mariborsko slovenistiko, če se bomo vsi tukajšnji učitelji angažirali na Primorskem? Resno: ali imamo kakšno stališče do razmnoževanja univerz na Slovenskem in do razmnoževanja naših strok? Bomo ljubosumni in rivalsko razpoloženi, ker nam bodo nove šole odtegnile študente in omejile kadrovski razvoj, ali bomo dopuščajoči in kooperativni, dokler vidimo priložnost za dodatni zaslužek (ali morebiti zaradi naklonjenosti diferenciaciji), ali nam je vseeno? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 3 21:32:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Sep 2002 21:32:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Zanima_koga_tale_služba=3F Message-ID: <00cf01c25380$a74a9f40$d205f9c2@hladnik> http://www.ssees.ac.uk/sclect.htm lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 12:21:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 12:21:08 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <007201c253fc$c8f57a30$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Tivadar Hotimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 04, 2002 9:12 AM Subject: RE: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Kratek slovenistični pozdrav! Prav gotovo pretirano razmnoževanje ni v redu - postavlja se vprašanje kakovosti študija (saj je habilitiranih slovenistov že sedaj premalo, ali ne?). Kolikor sem razumel razna poročila in obvestila ter komentarje v slovenskih medijih, pa naj bi bila slovenska primorska univerza (univerze, upam, da ne!) neke vrste protiutež italijanskim, torej v nekem narodnoobrambnem smislu. Glede na nogometno dogajanje v Trstu in razne politično motivirane izjave ter spore okrog rabe slovenskega jezika je tam še vedno precej napetosti (saj je Trst vedno bil naš!?). Vsekakor "ekspanzija" ne sme iti v smer nekakovosti - o tem pa bodo, boste, bomo kaj (do)rekli tudi v okviru ljubljanskega slovenističnega oddelka. Lep pozdrav Hotimir > Razmnoževanje slovenistike > > Pred dnevi smo brali v Delu o ustanovitvi slovenskih študij na goriški > politehniki. Že včeraj bi morali oddati načrte za predmete nove slovenistike > na koprski humanistiki. Kaj se bo zgodilo z ljubljansko in mariborsko > slovenistiko, če se bomo vsi tukajšnji učitelji angažirali na Primorskem? > Resno: ali imamo kakšno stališče do razmnoževanja univerz na Slovenskem in > do razmnoževanja naših strok? Bomo ljubosumni in rivalsko razpoloženi, ker > nam bodo nove šole odtegnile študente in omejile kadrovski razvoj, ali bomo > dopuščajoči in kooperativni, dokler vidimo priložnost za dodatni zaslužek > (ali morebiti zaradi naklonjenosti diferenciaciji), ali nam je vseeno? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 12:50:28 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 12:50:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_1._sept._2002_št._34 Message-ID: <009301c25400$e654b740$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, September 03, 2002 8:00 PM Subject: Re: kronika Kronika Slavističnega društva Slovenije 1. sept. 2002, št. 34 Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika34pw.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 14:33:05 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 14:33:05 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <00bd01c2540f$37f08f30$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 04, 2002 1:41 PM Subject: RE: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike > Za ekspanzijo kakovosti slovenistike! > > Pri vsakrsnem razmnozevanju ni najpomembnejse stevilo, pac pa kakovost. Tudi > pri razmnozevanju slovenistike, o cemer piseta Miran in Hotimir. > Za univerze nekaj konkurence ne skoduje, a je potreben tudi nadzor. > Pri zrelih strokah se ta opravlja s samoevalvacijo, rednim kriticnim > ocenjevanjem lastnega dela, > ki se dopolnjuje z zunanjim ocenjevanjem (npr.s strokovnjaki podobnih > institucij iz tujine). Poleg uradne potrditve (akreditacije) programa > študija ali institucije seveda. > > Predlagam, > da slovenisti (odd. v Ljubljani in v Mariboru) najprej ocenite sebe (in drug > drugega), po dogovorjenih vidikih, nato pa skupaj postavite > kriterije/zahteve, po katerih se bodo ocenjevali tudi novorojeni oddelki (v > Novi Gorici, Kopru). > Npr: > Koliko redno zaposlenih habilitiranih učiteljev ima slovenisticni oddelek? > Koliko vseh zaposlenih, asistentov ipd.? > Koliko knjig, učbenikov, revij, stolov v čitalnici, računalnikov je na voljo > študentom? > Kakšen je raziskovalni program oddelka, v koliko domačih in mednarodnih > projektih sodeluje? > Na kaksen nacin se preverja, ce studenti "obvladajo" znanja, vescine itd., > ki jih predpisuje program? > V kolikšnem času večina študentov dejansko konča študij? > Kaj delajo diplomanti? Koliko je nezaposlenih ali zaposlenih izven stroke? > Kako se ugotavljajo in upostevajo mnenja, predlogi studentov, diplomantov, > zaposlovalcev o studiju? > > Povabite kolege iz slavisticnih odd. iz tujine, da ocenijo slovenisticne > studije v SLO (v Lj, Ma, cez par let v NG, KP). In se sami se povabite na > ocenjevanje oddelkov v dezelah vzhodno in zahodno od tam, kjer je > slovenistika najboljsa in doma. Pa ne pozabite naslednje leto pogledati, ce > ste (so)kaj izboljsali! > > EPP: O teh stvareh lahko preberete kaj vec na www.uni-lj.si/kakovost > > LP! Bogomir > > -----Original Message----- > From: slovlit-admin@ijs.si [mailto:slovlit-admin na ijs.si]On Behalf Of > Miran Hladnik > Sent: Wednesday, September 04, 2002 12:21 PM > To: slovlit > Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike From miro.mihevc na Uni-Lj.si Fri Sep 6 12:14:40 2002 From: miro.mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Fri, 06 Sep 2002 12:14:40 +0200 Subject: [SlovLit] kakowwwost univerze, novosti Message-ID: Spoštovana kolegica, spoštovani kolega! Med poletjem se je nabralo kar nekaj novosti o univerzah in visokem šolstvu, doma in v tujini. Poglejte na http://www.uni-lj.si/kakovost/ kjer najdete tudi povezave na glasila, organizacije, konference in avtorje ter izbrane domace strani s tega področja. Novosti, prevsem povzetke člankov iz slovenskih dnevnikov in zadeve povezane s skrbjo za kakovost, bomo dodajali priblizno vsakih 14 dni. Vesel bom vasega odziva, mnenj in predlogov! Starejši prispevki so razvrščeni po poglavjih: Univerze, visokošolske inštitucije v Sloveniji (posebej Ljubljana, Maribor, Primorska); Evropski, svetovni visokošolski prostor ; Poročila o kakovosti UL in članic (tam so tudi poročila Univerze v Ljubljajni za 2000 in 2001) Kakovost, kaj priporočajo izvedenci ; Pedagoška, didaktična vprašanja ; Študenti ; Učitelji in drugo osebje ; Izredni študij, vseživljenjsko učenje,študij na daljavo, ICT ; Podiplomski študij, mag., spec., dr. ; Znanost, raziskovanje, strokovna in umetniška dejavnost ; Knjižnice. Poglejte kdaj pa kdaj na domaco stran Univerze v Ljubljani http://www.uni-lj.si/ kjer lahko dobite povezave na članice UL, knjižnice, društva in informacije za študente, ter posebna poglavja: Aktualno: Poslanstvo, kodeks, zgodovina, kakovost (Kakovost Univerze - naša stalna skupna skrb!) Statut, pravilniki, zapisniki; Uprava Univerze v Ljubljani; Neodvisni sindikat delavcev Univerze; Dodiplomski, podiplomski študij; Šport na UL; Publikacije UL: Obvestila; Arhiv. Lep pozdrav in uspešen začetek študijskega leta! dr.Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 12 18:22:41 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Sep 2002 18:22:41 +0200 Subject: [SlovLit] Nobeden se ni izgubil Message-ID: <002701c25a78$a03b2040$ef05f9c2@hladnik> Štipendije Zagovor Nobeden se ni izgubil, vsi so ostali in so bili povzdignjeni v omrežno eksistenco ================== Štipendije Še eno opozorilo na ugodne nemške štipendije in podpore se najde na http://www.humboldt-foundation.de, ki jih tamkajšnje ministrstvo za izobraževanje in znanost ponuja v okviru akcije z lepim in pomenljivim naslovom Go East. Iz tega naslova krijejo potne stroške nemškim znanstvenikom, ki ste jih povabili predavat, in mladim nemškim znanstvenikom, ki so prišli k nam raziskovat, prispevajo za partnerstva med inštituti in podobno. ================== Zagovor disertacije Barbare Pregelj-Balog z naslovom Trivialno v postmoderni slovenski književnosti bo v sredo 18. septembra ob 11.00 v sejni sobi FF (526). Vabljeni. ================== Noben članek se ni izgubil, vsi so se ohranili in so zdaj povzdignjeni v omrežno eksistenco (s prizadevno pomočjo Andreje Musar): Http://www.ijs.si/lit/prestev.html-l2 -- Preštevna določila slovenske povesti (1993) Http://www.ijs.si/lit/prevodsl.html-l2 -- Vloga prevoda v nemško-slovenski literarni tekmi (1992) Http://www.ijs.si/lit/szombath.html-l2 -- Slovenska povest v mednarodnem kontekstu (1991) Http://www.ijs.si/lit/prezih.html-l2 -- Prežih žanrski pisatelj (1993) Http://www.ijs.si/lit/mici.html-l2 -- Slovenska humoristična povest [o Milčinskega Gospodični Mici] (1993) Http://www.ijs.si/lit/mladabreda.html-l2 -- Ivan Pregelj v službi Mohorjeve [o Pregljevi Mladi Bredi] (1993) Http://www.ijs.si/lit/pesemnj.html-l2 -- 20 let kmečke povesti Ivana Sivca [o Sivčevi povesti Pesem njenih zvonov] (1992) Http://www.ijs.si/lit/campa.html-l2 -- Čampova idilična povest [o povesti Mlin v grapi] (1994) Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- Osvežena zbirka literarnih slovenističnih diplomskih nalog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 16 08:55:30 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Sep 2002 08:55:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Job opening: Asst. Prof., ten. track Message-ID: <00e001c25d4e$0be403c0$474602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Greenberg, Marc L" To: "Slavic & East European Languages and Literature list (E-mail)" Sent: Friday, September 13, 2002 9:37 PM Subject: Job opening: Asst. Prof., ten. track Department of Slavic Languages and Literatures, University of Kansas. Assistant Professor of Slavic Languages & Literatures, tenure track, specialist in Bosnian or Croatian standard language and Slavic linguistics, to begin August 18, 2003. Duties include: Coordinate curriculum and teach Bosnian and/or Croatian standard language at all levels; supervise curriculum in Bosnian/Croatian language; teach Russian and/or Slavic synchronic linguistics/language-structure courses at undergraduate and graduate levels as needed (total of 5 courses/year); maintain research program in Slavic linguistics (specialization open); provide service to department, university, and field as appropriate to rank; administer the Department?s summer program in Zagreb/Dubrovnik. Required qualifications: Ph.D. in Slavic Languages and Literatures, specialization in linguistics; native or near-native command of Bosnian or Croatian standard language; native or near-native command of English; experience teaching at an English-speaking university; specialization in and experience in teaching Bosnian or Croatian standard; research and teaching interest in linguistics and/or applied linguistics. Preferred qualifications: Ability to teach survey courses in South Slavic literature and culture; strong spoken and written proficiency in Russian language and ability to teach Russian linguistics/language-structure courses at undergraduate and graduate levels; experience with and interest in ethnic and multicultural issues of successor state to the former Yugoslavia. Salary range: $40,000-42,000. Position contingent upon funding. Application materials include a letter of application, curriculum vitae, samples of recent publications and teaching evaluations, and three current letters of recommendation. Initial review of applications begins November 30, 2002 and continues until the position is filled. Send materials to: Professor Marc L. Greenberg, Chair, Dept. of Slavic Languages & Literatures, University of Kansas, 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134, Lawrence, KS 66045-7590; e-mail: mlg@ku.edu ; phone: (785) 864-2349. EO/AA Employer. -------------------------------------------------------- Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 12:41:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 12:41:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo Message-ID: <004301c25fc9$16f95760$5e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jure Zupan" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > Dragi slavisti in slavistke! > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > "dvodimenzionalen", (npr.: > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > Moznosti, ki jih vidim so: > > 2D NMR (angleska varainta) > 2-dimenzionana JMR > dvo-dimenzionalna JMR > dve-dimenzionalna JMR > 2D JMR > 2d JMR > 2-d JMR > 2-D JMR > ali kaj drugega. > > Potrebujem cim krajso kratico! > > Lep pozdrav in hvala vnaprej > > Jure Zupan > From david.pahor na amis.net Thu Sep 19 13:11:39 2002 From: david.pahor na amis.net (David Pahor) Date: Thu, 19 Sep 2002 13:11:39 +0200 Subject: [SlovLit] Krajsajmo JMR, ii. In-Reply-To: <004301c25fc9$16f95760$5e03f9c2@hladnik> Message-ID: <5.1.0.14.0.20020919130800.03df1eb0@pop3.amis.net> Zivio, vsem! At 12:41 19.9.2002, Miran Hladnik wrote: >----- Original Message ----- >From: "Jure Zupan" >To: "'Miran Hladnik'" >Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM >Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > 2D NMR (angleska varainta) dvorazsezna jedrska magnetna rsonanca, dvorazsezna JMR, jedrska magnetna resonanca 2D in, seveda, najkrajse ;-) 2D-JMR. Vezaj mora biti, ker imamo levi prilastek :-) -------------------------------------------------------- Omnia mea mecum porto. http://ripley.pobuda.si/osebna/Latin_quote.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 18:38:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 18:38:19 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Message-ID: <002301c25ffa$f72d5080$de05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "MARTA KOCJAN" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, September 19, 2002 3:47 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Mogoče kar 2-d JMR, kolikor d fiziku pomeni kaj v zvezi z dimenzijo. Pravilno je sicer 2-dimenzionalna JMR ali dvodimenzinalna JMR. Lep pozdrav Marta Kocjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 18:51:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 18:51:19 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje Davida Crystala Message-ID: <004301c25ffc$c77f4800$de05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, September 19, 2002 1:41 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Dragi Miran v cetrtek 26. t. m. bo ob 10.30 (predavalnica FF 030) predaval David Crystal (avtor knige Language Death, mislim da 1998) o smrti in umiranju jezika/ov. Obvesti zainteresirane, se zlasti tiste, ki jih take moznosti/nevarnosti skrbijo. Lp meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 20 10:49:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Sep 2002 10:49:25 +0200 Subject: [SlovLit] Nova knjiga Message-ID: <001901c26082$ebb02600$4103f9c2@hladnik> From: "Franc Kattnig" To: "Slovenska literatura" Subject: Nova knjiga Date: Fri, 20 Sep 2002 08:48:45 +0200 Drage slavistke, dragi slavisti! Naj Vas opozorimo na povsem zanimivo biografije "velikega narodnjaka", ki je izshla te dni pri MOHORJEVi zalozhbi v Celovcu: Andrej Rahten Pozabljeni slovenski premier. Politichna biografija dr. Janka Brejca (1869-1934) 344 strani, 21.- evrov Knjigo dobite pri nashem zastopstvu v Ljubljani, Poljanska 97, Tel. 23 01 097, v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji in v zamejstvu, narochite jo pa lahko neposrendo pri nas v Celovcu (office na mohorjeva.at, tel. 0043 463 56 515 20). Prisrchno pozdravlja in zheli lep konec tedna vdani Franc Kattnig vodja zalozhbe From matej_krajnc na email.si Fri Sep 20 13:35:11 2002 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Fri, 20 Sep 2002 13:35:11 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit digest, Vol 1 #331 - 5 msgs References: <20020920100254.AEE7247FE4@Tink.ijs.si> Message-ID: <005201c26099$c8fafd30$81441ed4@kud92fs1k44hvt> Spoštovani, že dlje časa spremljam SlovLit digest. Sem prevajalec in pisec iz Celja z opusom osmih knjig, ena izmed njih je tudi knjiga prevodov besedil ameriškega pesnika/glasbenika Bruca Springsteena. Ker je Springsteen kot pesnik izjemno večdimenzionalen, pester in barvit in njegovo delo zunaj glasbenih okvirov naša javnost precej premalo pozna, me zanima, ali bi bilo mogoče organizirati kakšno predavanje na to temo. Opažam namreč, da se pesniške razsežnosti besedil nekaterih umetnikov, ki so svoje izpovedi oblekli v zven električne kitare, pti nas precej daje v nič in podcenjuje, pri čemer velja opozoriti, da njihova dela večinoma precej presegajo pesniške dosežke takoimenovanih "pravih" pesnikov današnjega časa (ki jih sicer ni veliko, še posebej v Sloveniji ne). Podobno knjigo pripravljam tudi o Tomu Waitsu. Lep pozdrav, Matej Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, September 20, 2002 12:02 PM Subject: SlovLit digest, Vol 1 #331 - 5 msgs > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-admin na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo?= (Miran Hladnik) > 2. Krajsajmo JMR, ii. (David Pahor) > 3. Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo (Miran Hladnik) > 4. Predavanje Davida Crystala (Miran Hladnik) > 5. Nova knjiga (Miran Hladnik) > > --__--__-- > > Message: 1 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Thu, 19 Sep 2002 12:41:18 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo > > ----- Original Message ----- > From: "Jure Zupan" > To: "'Miran Hladnik'" > Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM > Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > 2D NMR (angleska varainta) > > 2-dimenzionana JMR > > dvo-dimenzionalna JMR > > dve-dimenzionalna JMR > > 2D JMR > > 2d JMR > > 2-d JMR > > 2-D JMR > > ali kaj drugega. > > > > Potrebujem cim krajso kratico! > > > > Lep pozdrav in hvala vnaprej > > > > Jure Zupan > > > > > --__--__-- > > Message: 2 > Date: Thu, 19 Sep 2002 13:11:39 +0200 > To: "Miran Hladnik" , > "SLOVLIT" > From: David Pahor > Subject: [SlovLit] Krajsajmo JMR, ii. > > Zivio, vsem! > > At 12:41 19.9.2002, Miran Hladnik wrote: > >----- Original Message ----- > >From: "Jure Zupan" > >To: "'Miran Hladnik'" > >Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM > >Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > > > 2D NMR (angleska varainta) > > dvorazsezna jedrska magnetna rsonanca, > dvorazsezna JMR, > jedrska magnetna resonanca 2D > > in, seveda, najkrajse ;-) > > 2D-JMR. > > Vezaj mora biti, ker imamo levi prilastek :-) > > > > -------------------------------------------------------- > Omnia mea mecum porto. > http://ripley.pobuda.si/osebna/Latin_quote.htm > > > --__--__-- > > Message: 3 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > Date: Thu, 19 Sep 2002 18:38:19 +0200 > > ----- Original Message ----- > From: "MARTA KOCJAN" > To: "'Miran Hladnik'" > Sent: Thursday, September 19, 2002 3:47 PM > Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > > > Mogoče kar 2-d JMR, kolikor d fiziku pomeni kaj v zvezi z dimenzijo. > Pravilno je sicer 2-dimenzionalna JMR ali dvodimenzinalna JMR. > Lep pozdrav > > Marta Kocjan > > > > > --__--__-- > > Message: 4 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Thu, 19 Sep 2002 18:51:19 +0200 > Subject: [SlovLit] Predavanje Davida Crystala > > ----- Original Message ----- > From: "Grosman Meta" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Thursday, September 19, 2002 1:41 PM > Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > > > Dragi Miran > v cetrtek 26. t. m. bo ob 10.30 (predavalnica FF 030) predaval David Crystal > (avtor knige Language Death, mislim da 1998) o smrti in umiranju jezika/ov. > Obvesti zainteresirane, se zlasti tiste, ki jih take moznosti/nevarnosti > skrbijo. Lp meta > > > > > --__--__-- > > Message: 5 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Fri, 20 Sep 2002 10:49:25 +0200 > Subject: [SlovLit] Nova knjiga > > From: "Franc Kattnig" > To: "Slovenska literatura" > Subject: Nova knjiga > Date: Fri, 20 Sep 2002 08:48:45 +0200 > > Drage slavistke, dragi slavisti! > > Naj Vas opozorimo na povsem zanimivo biografije "velikega narodnjaka", ki je > izshla te dni pri MOHORJEVi zalozhbi v Celovcu: > > Andrej Rahten > Pozabljeni slovenski premier. > Politichna biografija dr. Janka Brejca (1869-1934) > 344 strani, 21.- evrov > > Knjigo dobite pri nashem zastopstvu v Ljubljani, Poljanska 97, Tel. 23 01 > 097, v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji in v zamejstvu, narochite jo > pa lahko neposrendo pri nas v Celovcu (office na mohorjeva.at, tel. 0043 463 56 > 515 20). > > Prisrchno pozdravlja in zheli lep konec tedna > > vdani Franc Kattnig > vodja zalozhbe > > > > --__--__-- > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest From robertito na email.si Mon Sep 30 12:51:40 2002 From: robertito na email.si (robertito na email.si) Date: Mon, 30 Sep 2002 12:51:40 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] ars magna Message-ID: <1033383100.3d982cbc7a12e@www.email.si> Spoštovani Čeprav zadeva ni literarna, utegne koga zanimati. Nenazadnje se dotika vidikov vzpostavitve nekaterih znanstvenih praks ob hkratni redukciji njenega širšega zgodovinskega, simbolnega, alegoričnega psihičnega, mitološkega ozadja. Premislek je aktualen tako za naravoslovne discipline kot tudi za humanistične vede. Lep pozdrav Robert Jereb ARS MAGNA ALEGORIČNA TRADICIJA ALKIMIJE MED MITOM IN ZNANOSTJO Idrija in živo srebro Simpozij o alkimiji Idrija, grad Gewerkenegg, dvorana Glasbene šole sobota 12. oktober 9.00 pričetek srečanja 9.30 Janez Kavčič: V znamenju Merkurja 10.00 Sandi Sitar: Alkimija skozi čas 10.30 Igor Škamperle: Psihološka razlaga alkimije in njeni simbolni pomeni Razprava 11.30 Snježana Paušek - Baždar: Alhemija u djelima istarskih lječnika Petra Buona i Ivana Brattija Kopranina 12.00 Anja Zalta: Alkimija in arhetipi Razprava 13.00 Odmor 15.00 Ivica Kavčič: Živo srebro in cinober v alkimiji in v proizvodnih postopkih v Idriji 15.30 Ivan Mohorič: Alkimistična zmota - napačna interpretacija tekstov Razprava 16.30 Tina Ban: Alkimistični eksperiment kot ritual 17.00 Matjaž Lazar: Enogijanska magika Johna Deeja (1527-1608) Razprava 18.00 Zaključek ------------------- http://www.email.si From kramberger na uni-mb.si Mon Sep 30 23:33:17 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 30 Sep 2002 23:33:17 +0200 Subject: [SlovLit] popravki in preklici Message-ID: Dober ve'cer vsem, minule tedne sem kot urednik izvajal posege v avtorjevo besedilo. Danes pa sem izvedel za enega od lektorjevih posegov v uredni'sko popravljeno / spremenjeno verzijo avtorjevega besedila. Lektor je preklical urednikove popravke in znova uveljavil avtorjevo obliko pisanja krajevnih imen. Seveda so bili moji popravki sprva zgolj posledica mojega 'cuta za jezik, mojega delnega, osebnega, pristranskega ob'cutka, kaj je bolj knji'zno -- in kaj je pokrajinsko, morda nare'cno obarvano. Toda preden sem za'cel uporabljati funkcijo "zamenjaj vse", sem pogledal v priro'cnik, ki se mi je zdel za ta namen najbolj verodostojen. Morda je verodostojen, a mu tega sestavljalci SP2001 niso priznali. Tako se zdaj urednik sklicuje na en priro'cnik, lektor pa na drugega. Zdi se, da imava nekako oba prav -- in upanje je na moji strani, da bo zalo'znik prej pritegnil uredniku kot lektorju. A prav ta pozicija mo'ci / premo'ci mi vzbuja nelagodje, ker ka'ze, da do re'sitve, do dogovora ni mogo'ce priti z zdravo pametjo in s 's'cepcem soli. V 2., popravljeni izdaji Velikega atlasa sveta (Ljubljana: DZS, 1996) je dr. Milan Oro'zen Adami'c v predgovoru na'stel vse tehtne slovenske ustanove, ki so sodelovale pri pripravi atlasa -- med njimi deli SAZU in FF. Posebej pa je poudaril skrb za pravilna poimenovanje obmo'cij in krajev. Po imenih, zapisanih na ustrezni karti 'stevilka 10 (str. 144/145), imamo v Avstriji Zgornjo in Spodnjo Avstrijo kot zvezni de'zeli. V SP2001 pa imamo Gornjo in Spodnjo, pa tudi Dolnjo Avstrijo (ali sta Dolnja in Spodnja dve razli'cni zvezni de'zeli ali ne, ni pojasnjeno), nimamo pa Zgornje, 'ceprav je ta oblika uporabljena pri nekaterih krajih. Ker ni nobenih stilnih kvalifikatorjev, se zdi, da je izbira med dvojicama poljubna. A morda se motim in nepopolnost vzorca sili k sklepu, da SP2001 favorizira obliki po vzorcu Dolenjska / Gorenjska -- torej Dolnja in Gornja Avstrija (Hans Juergen Heringer, Lesen lehren lernen. Eine rezeptive Grammatik des Deutschen. 2. izd. Tuebingen 2001). Ali je lahko Veliki atlas sveta v takih in tem primeru priro'cnik, ki je zanesljiv, katerega raba je odlo'cilna, ko gre za odstranjevanje nihanja pri pisanju, vsaj za zagotavljanje koherentnosti znotraj enega samega in istega besedila? In kateri priro'cniki so zanesljivi, uporabni, odlo'cilni pri drugih podro'cjih? Zaradi pridevni'skih oblik in pisanja razli'cnega predloga s/z je zadeva v resnici daljnose'znej'sa, kot je pripravljen pomisliti nekdo, ki viha nos nad mojim pikolovstvom. Morda se samo meni dozdeva, da gre tudi v tem primeru za 2-d JMR. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Vlado na zrc-sazu.si Wed Oct 2 16:50:43 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Wed, 2 Oct 2002 16:50:43 +0200 Subject: [SlovLit] popravki in preklici Message-ID: <3D9B23E3.7361.55F010@localhost> Spostovani slovlitjani, Gospod urednik Igor je odprl zanimivo vprasanje izbiranja med osebnim cutom ali obcutkom in predpisom, ki se bere v jezikovnih prirocnikih. S tega vidika tudi izbira med Zgornjo ali Gornjo in spodnjo ali Dolnjo Avstrijo, menec, da je SP01 obliki Gornja in Dolnja Avstrija naredil po Gorenjski in Gorenjski. Primerjava pridevnikov gornjeavstrijski in gornjestajerski - spodnjeavstrijski in spodnjestajerski v SP62 pa govori drugace. V najstarejsih imenih, kakor sta Gorenjska in Dolenjska, je se ohranjen par gorenji in dolenji. Mlajsi je premik naglasa na o, ki ga belezi Pletersnik, in s tem krajsanje v gornji in dolnji. Najmlajsa pa so imena tipa Zgornji in Spodnji Kaselj. Tu se pokriva tudi slovensko-nemsko variiranje Dolnja Avstrija - Niederoesterreich in Spodnja Stajerska - Untersteiermark. V zvezi s predlozno rabo pridevniskih oblik bi veljalo opozoriti, da je bolj ustrezno zaporedje z/s in ne s/z, saj za to govori raba pred imeni z vzglasnim vokalom tipa z Iga (in ne s Iga). Lep dan zelim, Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 2 19:08:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Oct 2002 19:08:14 +0200 Subject: [SlovLit] Kako pisati literarno zgodovino danes? Message-ID: <006b01c26a36$4cc125e0$7503f9c2@hladnik> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: Simpozij o literarni zgodovini: 14. in 15. oktober Date: Wed, 2 Oct 2002 15:17:00 +0200 Kako pisati literarno zgodovino danes? S tem vprašanjem se bo spopadel mednarodni simpozij z istim naslovom. Na spletnih straneh društva SDPK so že povzetki in program simpozija: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/index.htm - vabljeni k ogledu (na strani so sicer na ogled informacije o dejavnostih društva SDPK, o reviji Primerjalna književnost in o komparativistiki pri nas). Simpozija se bo udeležilo 20 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Češke, Slovaške in Nemčije. Prireditev bo v Ljubljani, v prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU na Novem trgu 4/II, v ponedeljek in torek, 14. in 15. oktobra 2002, od 10. do 14. in od 16. do 19. ure. Med jeziki referatov bo prevladovala slovenščina, dalo pa se bo dobiti tudi posebno brošuro s povzetki v slovenščini in tujih jezikih. Več o zasnovi simpozija je v priponki. Vljudno vabljeni! * Simpozij sta pripravila Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in Slovensko društvo za primerjalno književnost Izr. prof. dr. Darko Dolinar (Predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) Izr. prof. dr. Marko Juvan (Predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost) From kramberger na uni-mb.si Thu Oct 3 17:38:55 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 3 Oct 2002 17:38:55 +0200 Subject: [SlovLit] zanimivo Message-ID: Vlado, zdravo: hvala za odziv. Zapisal si nekaj, kar mi je dalo zelo misliti. Dvojica Nieder- in Unter-: kako je z Niedersachsen, ki je v SP2001 zabele'ena samo kot Spodnja Sa'ska, kar spodnese tvoj predlog, da bi razliko ohranjali v sloven's'cini kot Dolnja in Spodnja. In 'se to: poanta mojega pisanja ni bila, da niham med osebnim 'cutom in predpisom, temve'c v tem, kje naj preverim osebni 'cut, ko gre za geografska imena: v Velikem atlasu sveta ali v SP2001, ki me s svojo (ne)doslednostjo pa'c ne prepri'ca. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 7 13:32:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Oct 2002 13:32:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <013c01c26df5$363a9820$8e4602c1@ff.unilj.si> From: "Petra Prohart" To: Subject: Slovenski slavistični kongres Date: Sun, 6 Oct 2002 11:59:15 +0200 Lepo pozdravljeni! Se s svezimi obcutki s Slovenskega slavisticnega kongresa sem se usedla za racunalnik, da izlijem v e-posto vse tisto, kar mi je bilo vsec in kar me je motilo. V prvi vrsti se sprasujem, komu je sploh namenjeno zgoraj omenjeno srecanje. Za nas, ki ucimo v OS ali SS, pravzaprav ni pripravljenega nic konkretnega. Res smo lahko prisluhnili nekaterim izrednim referatom (izstopal je referat dr. Zinke ZORKO, ki nas je ponovno ocarala), a kaj prakticno koristnega za nas - preproste - ni bilo. Omenim naj le pestro ponudbo knjig, prirocnikov in ucbenikov; tu smo se lahko napasli in se kaj kupilli. In kaj nas je se motilo? Visoka kotizacija (24 000sit) ne prinasa s seboj nikakrsnih popustov, saj je bilo potrebno za druzabni vecer odsteti kar 5 000sit, za gledalisko predstavo (ki je bila cudovita) 1 600sit in za ekskurzije cca. 4 000sit. Pogresamo tudi referate uciteljev (profesorjev) praktikov (SS ali OS), ki morda res ne bi bili toliko zanimivi za akademike, a za veliko vecino uciteljev, ki prihajamo na kongres, bi taksni referati pomenili tesnejsi stik s stroko. Vseeno pa je kongres cas in mesto za druženje slavistov, za izmenjavo izkusenj, za seznanjanje z novo literaturo. Se se bom udelezevala kongresov, a upam, da bodo organizatorji v prihodnje upostevali nase pripombe. LP Petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 10 09:50:59 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Oct 2002 09:50:59 +0200 Subject: [SlovLit] Novi oddelek za slovenistiko na FF Message-ID: <003001c27031$c701fd60$c705f9c2@hladnik> V ponedeljek 14. oktobra bo ob 9.00 v predavalnici št. 2 na Filozofski fakulteti prva seja novega Oddelka za slovenistiko, ki ga bo vodila predstojnica Ada Vidovič-Muha. Vabljeni. ===== V času jesenske računalniške viroze ne bo odveč kazalka na stran s protivirusnimi nasveti in programi: http://www.kabi.si/si21/fsav/. lpmiran From Polona.Novak na ijs.si Fri Oct 11 09:54:19 2002 From: Polona.Novak na ijs.si (Polona Novak) Date: Fri, 11 Oct 2002 09:54:19 +0200 Subject: [SlovLit] Zenske in moski Message-ID: <01KNJ8N1R0JM001NVR@CATHY.IJS.SI> > Podatki so iz revije Deutschland: maturo napravi 27 % deklet in 21 % > fantov. > V prvem letniku faksa je delež žensk 49 %, med vsemi študenti 46 %, med > absolventi 45 %, med doktorskimi promocijami dobro tretjino (34 %), med > habilitiranimi 18 %, pri profesurah samo še dobrih 10 % in med rednimi > profesorji komaj 6,5 %. Imamo primerljive številke za Slovenijo? Z zamudo posredujem nekaj stevilk za Slovenijo: Vir: knjizica Zenske in moski v Sloveniji, 2000, izdal SURS Delez (%) zensk moskih --------------------------------------------------- vpis v osnovnosolsko izobrazevanje 1997/98 49 51 zakljuci izobrazevanje solsko leto 1997/98 49 51 vpis v srednjesolsko izobrazevanje 1997/98 50 50 zakljuci izobrazevanje solsko leto 1997/98 52 48 vpis v dodiplomsko izobrazevanje 1998/99 56 44 diplomirali v 1999 58 42 vpis v podiplomsko izobrazevanje 1998/99 49 51 diplomirali v 1999 46 54 Nekaj podatkov o zenskah v znanosti na evropskem nivoju je na strani: http://www.cordis.lu/rtd2002/science-society/women.htm LP Polona From rangus na email.si Wed Oct 16 10:12:52 2002 From: rangus na email.si (rangus na email.si) Date: Wed, 16 Oct 2002 10:12:52 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] slovenistika Message-ID: <1034755972.3dad1f844e21d@www.email.si> Spoštovani! V ponedeljek sem se, kot eden redkih študentov slovenistike, udeležil slavnostnege sestanka, ki je potekal ob razdružitvi slavistike in slovenistike. Dejanje pozdravljam in ga smatram kot pozitivno. Na govorniškem odru se je zvrstilo kar nekaj avtoritet slovenistike, ki sem jih z veseljem poslušal. Beseda je tekla o nastanku, razvoju, težavah naših predhodnikov, nekoliko pa so se govorniki zazrli tudi v prihodnost. Zanimivo pa se mi zdi, da nihče od govornikov ni omenil študentov, kar me je nekoliko zmotilo. Zanimivo je tudi, da nas je bilo na sestanku vsega skupaj le kakšnih trideset, pa še mi smo prišli zato, ker nas je tja povabila profesorica, pri kateri smo imeli ravno takrat predavanja. To se pravi, če ne bi bilo nas, bi sestanek potekal brez študentov, kar pa po mojem mnenju ni v redu. Mislim, da je slovenščina na dobri poti, kar kaže tudi nedavni dogodek, obenem pa se mi zdi, da bi morali profesorji in študentje ob takih in podobnih dogodkih bolje sodelovati. Lep pozdrav, Žiga Rangus. ------------------- http://www.email.si From rok.burja na lek.si Wed Oct 16 10:29:59 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 16 Oct 2002 10:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] = knjižnica_kapucinskega_samostana Message-ID: V Škofji Loki si lahko dne 19. 10. 2002 brezplačno ogledate knjižnico kapucinskega samostana. Ogledi bodo vodeni, odprto bo od 8-12 ure. Dodatne informacije so na voljo pri gospe Meti Gartner, 04/512-0970. Pa lep dan še naprej! Rok Burja ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From MihaR na iolar.com Wed Oct 16 15:13:43 2002 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Wed, 16 Oct 2002 15:13:43 +0200 Subject: [SlovLit] slovenistika Message-ID: <61092F1745C6D2119E0C00805F38AE5F7B8CC5@NTSLO> My heart is in the coffin there with Caesar ... Miha Rus, slovenist in slovanski jezikoslovec :-( -----Original Message----- From: rangus@email.si [mailto:rangus na email.si] Sent: Wednesday, October 16, 2002 10:13 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] slovenistika Spoštovani! V ponedeljek sem se, kot eden redkih študentov slovenistike, udeležil slavnostnege sestanka, ki je potekal ob razdružitvi slavistike in slovenistike. Dejanje pozdravljam in ga smatram kot pozitivno. Na govorniškem odru se je zvrstilo kar nekaj avtoritet slovenistike, ki sem jih z veseljem poslušal. Beseda je tekla o nastanku, razvoju, težavah naših predhodnikov, nekoliko pa so se govorniki zazrli tudi v prihodnost. Zanimivo pa se mi zdi, da nihče od govornikov ni omenil študentov, kar me je nekoliko zmotilo. Zanimivo je tudi, da nas je bilo na sestanku vsega skupaj le kakšnih trideset, pa še mi smo prišli zato, ker nas je tja povabila profesorica, pri kateri smo imeli ravno takrat predavanja. To se pravi, če ne bi bilo nas, bi sestanek potekal brez študentov, kar pa po mojem mnenju ni v redu. Mislim, da je slovenščina na dobri poti, kar kaže tudi nedavni dogodek, obenem pa se mi zdi, da bi morali profesorji in študentje ob takih in podobnih dogodkih bolje sodelovati. Lep pozdrav, Žiga Rangus. ------------------- http://www.email.si _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 16 15:43:00 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 Oct 2002 15:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <00ae01c27519$f1c9c680$8e4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "prof. Katarina Balažic" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, October 16, 2002 2:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > Pa saj nismo vsi slavisti zaposleni v tem zaguljenem šolstvu. Na vsak > seminar, kamor pridem, samo vsi jamrajo in stokajo in si ne v OŠ in ne v SŠ > ne znajo pomagati, vsi bi radi konkretne ne vem, kaj! Pa saj je vsaka šola > drugačna, vsak razred in vsak dijak! Meni pa je bilo všeč, da ni bilo samo > ubogih učiteljev, ki jih tlačijo z vseh strani, od zgoraj, od spodaj in od > strani. > Če je res taka groza v tem šolstvu, da vsi potrebujete ves čas neke > praktične nasvete, zamenjajte službo ali pa pojdite k psihiatru in delajte > na svoji samopodobi. Ko ste končali faks, ste dobili papir, da ste dovolj > znali, zdaj pa to znanje konkretno uporabite v praksi in življenju. Pa saj > malo pa se vendar lahko znajdete in improvizirate, v življenju je že itak > preveč kalupov, mi pa kot roboti delamo po nekih pravilih, ki si jih je > izmislil nekdo, ki je ravno tako "butast" kot mi, samo da ima "jajca" in si > sam o sebi misli, da je pameten. Pameten je vsaj toliko, da to, kar mi > mislimo, pobere skupaj in napiše, potem pa prodaja kot korenje s svojega > zelnika. > > UH, ubogi mi učitelji! > > Sem pa res čudo od optimistov. > > > Pa vseeno LEPE pozdrave > > Katka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 18:22:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 18:22:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Fw:_=5BSlovLit=5D_Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <002801c275f9$e785b040$cc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ignac Polajnar" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 17, 2002 8:36 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb Hvala, spoštovana Katarina za te besede; sam tudi nekaj poučujem, in sicer odrasle, pa sem tudi ugotovil, da se mora človek zanesti nase, če hoče, da učeče spravi v dobro voljo, ko jih seznanja s sloveščino. Včasih me je že imelo, da bi prišel do dna vprašanju, zakaj nam snovalci programov ponujajo prav ta in ta tekst, in ne drugega, pa sem se raje prepričal, da je mogoče ponuditi tudi kaj drugega. Nace Polajnar > ---------- > From: Miran Hladnik[SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: 16. oktober 2002 15:43 > To: slovlit > Subject: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > > ----- Original Message ----- > From: "prof. Katarina Balažic" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Wednesday, October 16, 2002 2:08 PM > Subject: Re: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > > > > Pa saj nismo vsi slavisti zaposleni v tem zaguljenem šolstvu. Na vsak > > seminar, kamor pridem, samo vsi jamrajo in stokajo in si ne v OŠ in ne v > SŠ > > ne znajo pomagati, vsi bi radi konkretne ne vem, kaj! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 18:40:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 18:40:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Možnosti_družboslovcev_in_humanistov_za_raziskovanje_v_Nemčiji Message-ID: <005b01c275fb$eea61ca0$cc05f9c2@hladnik> 21. oktobra 2002 bo ob 17.00 uri v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana) javna predstavitev o možnostih raziskovalnega izpopolnjevanja v Nemčiji za mlade doktorje humanistike, ki jih ponuja Humboldtova fondacija -- Alexander von Humboldt Stiftung (http://www.humboldt-institut.org). Predavanje dr. Gerrita Limberga bo v angleščini in ima naslov Možnosti družboslovcev in humanistov za raziskovanje v Nemčiji. Vabljeni! lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 19:00:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 19:00:14 +0200 Subject: [SlovLit] Bobnanje Message-ID: <009701c275fe$ac9e6580$cc05f9c2@hladnik> From: "Marko Juvan" To: "slovlit" Subject: bobnanje Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 Začelo je bobneti "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. Toda po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem tuje napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz umetnega gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu v drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak preziram. Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. o zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se je zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 18 09:01:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Oct 2002 09:01:12 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Bobnanje Message-ID: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Kržišnik Erika" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, October 18, 2002 8:58 AM Subject: RE: [SlovLit] Bobnanje Dragi Marko, ali si tole sporočilo poslal tudi na Urad za jezik, ki deluje - če prav vem - pri Vladi RS. Če nisi, svetujem, da pošlješ - kar na ime direktorja (ali kakršenkoli že naziv je) dr. Janeza Dularja. Če je nekdo uradno (pravno, sodno) dosegel prepoved rabe slovenščine kjerkoli v Sloveniji, je to treba tudi dalje urejati uradno in pravno in sodno. Za to pa je prvi poklican in (predvidevam) pristojen Urad za jezik. Dalje oz. vzporedno pa bi bila dobrodošla tudi novica o tem v Delu. Pozdrav Erika > -----Original Message----- > From: Miran Hladnik [SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: 17. oktober 2002 19:00 > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Bobnanje > > From: "Marko Juvan" > To: "slovlit" > Subject: bobnanje > Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 > > Začelo je bobneti > > "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru > parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. Toda > po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem tuje > napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot > del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz umetnega > gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in > trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje > okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj > Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu v > drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave > rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak preziram. > Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu > sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja > ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na > razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: > prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo > angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike > transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo > politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi > pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno > prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe > slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. o > zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se je > zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba > slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega > imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na > slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. > > Marko Juvan > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From Tomaz.Erjavec na ijs.si Fri Oct 18 17:01:21 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 18 Oct 2002 17:01:21 +0200 (METDST) Subject: Fw: [SlovLit] Bobnanje In-Reply-To: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> References: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <200210181501.RAA07113@obelix.ijs.si> Naj dodam malce podoben primer; prijatelj, ki je bil urednik pri eni od zalozb, ki prevajajo in izdajajo tuje stripe za otroke, je imel probleme z japonskim "Pokemon" (pa ne vem ce res prav ta), saj lastnikom blagovne znamke ni bilo vsec, da so v prevedenem besedilu videli "Pokemona", "Pokemonu" itd. Prepovedati je mozno torej tudi morfeme, ne samo besed ali besednih zvez... Sicer sem tudi sam eden od tistih (puhloglavcev:), ki mislijo, da nima smisla scititi slovenscine z zakoni, da pa bi bilo krasno videti oster clanek v Delu, se pa povsem strinjam! lp, Tomaz > ----- Original Message ----- > From: "Kržišnik Erika" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Friday, October 18, 2002 8:58 AM > Subject: RE: [SlovLit] Bobnanje > > > Dragi Marko, > ali si tole sporočilo poslal tudi na Urad za jezik, ki deluje - če prav > vem - pri Vladi RS. Če nisi, svetujem, da pošlješ - kar na ime direktorja > (ali kakršenkoli že naziv je) dr. Janeza Dularja. Če je nekdo uradno > (pravno, sodno) dosegel prepoved rabe slovenščine kjerkoli v Sloveniji, je > to treba tudi dalje urejati uradno in pravno in sodno. Za to pa je prvi > poklican in (predvidevam) pristojen Urad za jezik. Dalje oz. vzporedno pa bi > bila dobrodošla tudi novica o tem v Delu. > Pozdrav > Erika > > > -----Original Message----- > > From: Miran Hladnik [SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > > Sent: 17. oktober 2002 19:00 > > To: SLOVLIT > > Subject: [SlovLit] Bobnanje > > > > From: "Marko Juvan" > > To: "slovlit" > > Subject: bobnanje > > Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 > > > > Začelo je bobneti > > > > "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru > > parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. > Toda > > po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem > tuje > > napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot > > del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz > umetnega > > gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in > > trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje > > okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj > > Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu > v > > drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave > > rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak > preziram. > > Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu > > sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja > > ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na > > razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: > > prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo > > angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike > > transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo > > politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi > > pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno > > prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe > > slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. > o > > zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se > je > > zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba > > slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega > > imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na > > slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. > > > > Marko Juvan From kramberger na uni-mb.si Sun Oct 20 10:58:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 20 Oct 2002 10:58:39 +0200 Subject: [SlovLit] kaj pa mi? Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober dan, vsem: vsaj na na'si fakulteti (PeF v MB) nara's'ca 'stevilo izrednih 'studentk in 'studentov. Na ravni univerze imamo celo center za 'studij na daljavo, ki pa vzbuja bolj ob'cutek 'ciste forme in zagotavlja predvsem zaposlenim socialni mir (v vseoh pomenskih odtenkih). Seveda na'se daljave niso primerljive z avstralskimi, a se v'casih zdi, da je te'ze premagati razdaljo med Lendavo in Piranom kot priti z enega konca Avstralije na drugega. Kakorkoli 'ze obrnemo, ob neuresni'cljivi zamisli, da se izvajanje programov (ne samo predmetov znotraj posameznega programa v letniku) ne bo prekrivalo v tedenskem urniku, da bodo prihajale izredne 'studentke in 'studenti samo do trikrat tedensko na fakulteto za najve'c 6 ur, ki naj ne bi bile posve'cene enemu samemu predmetu, in da bomo s tretjinskim obsegom izvajanja predmetov zagotovili enakovredno kakovost kot rednim 'studentkam in 'studentom (seveda, 'ce je vpisanih ve'c kot 12 ali 15 oseb v letnik, ker se sicer to finan'cno ne izpla'ca in se zadovoljimo s konsultacijami), se seveda zamislim -- in vpra'sam, kaj nas pri tem po'cetju 'se vodi in navdihuje ob nedvomno prijetnem zagotavljanju neprora'cunskih sredstev, s katerimi lahko nastavljamo osebe malce v upravi in malce med pedago'skim kadrom, ki nam jih sicer ministrstvo ne bi odobrilo (in torej morda vendarle tudi izbolj'sujemo kakovost pedago'skega in / ali raziskovalnega dela). Morda bi z dobro organizacijo in dokaj zavzetim delom lahko tudi v Sloveniji za'celi uporabljati nekatera elektronska pedago'ska orodja, ki bi dopolnjevala ali pripravljala -- po moji presoji -- vendarle neizogibna osebna sre'canja. Za za'cetek bi morali seveda vsakomur hkrati z vpisom zagotoviti e-naslov (po uvedbi elektronskega prijavljanja na izpite se mi je to zdel neizogiben in nujen naslednji korak, ki sem ga pri'cakoval z leto'snjim septembrom -- no, to je seveda nekaj, kar presega 'ra'cunalni'sko opismenjevanje', je verjetno 'ze malce nad ravnijo 'funkcionalne pismenosti'). Potem pripraviti spletne strani s predstavitvijo snovi in programa in s sproti aktualiziranimi obvestili. Nadaljevali bi lahko z objavljanjem "nalog" in izmenjavo re'sitev -- tudi z objavljanjem lastnih izdelkov, zaradi mene s 'tiskanjem na zahtevo' (print on demand -- da bo 'se Marko Juvan vedel, za kaj gre), kar bi bilo treba tudi minimalno pla'cati. No, zadeve lahko gredo tudi dlje -- in o tem vas 'zelim obvestiti: ***** Date: Sun, 20 Oct 2002 07:31:59 +0100 From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" Subject: 16.281 Technology Source Author Forums 22/10 Sender: Humanist Discussion Group Humanist Discussion Group, Vol. 16, No. 281. Centre for Computing in the Humanities, King's College London www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ Submit to: humanist na princeton.edu Date: Sun, 20 Oct 2002 07:17:35 +0100 From: "James L. Morrison" Subject: October 22 Technology Source Author Forums The October Technology Source Author Forums are offered in collaboration with ULiveandLearn, an e-learning company that uses the HorizonLive platform to allow participants to interact directly with authors about their articles in the current issue via their desktops. You may participate in any of these free webcasts by going to http://ts.mivu.org/default.asp?show=webchats&issue=185 and clicking on the SIGN UP NOW button. All Forums are this coming Tuesday, October 22 11:00-11:45 AM EDT. Carl Berger, one of the pioneers in using information technology tools in education, discusses the next killer app in education. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=995 1:00-1:45 PM EDT. Gene Abrams and Jeremy Haefner, University of Colorado at Colorado Springs mathematics professors, discuss their MathOnline system, which allows university instructors to combine traditional and online methods in teaching regular math courses. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=970 3:00-3:45 PM EDT. Carol Stroud and Brenda Stutsky discuss how they tapped community resources to develop a much needs distance education program. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=939 4:00-4:45 PM EDT. Peter Suber, a leader in the free online scholarship movement, and James Morrison, discuss the main advantages and barriers to free online publishing, assesses its current status in the academy, and discusses its future development. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=1025 If you are unable to join us, the forms will be accessible via the "webcast" icon in the Interact! Options menu within each article. Many thanks. Jim - ---- James L. Morrison Editor-in-Chief The Technology Source http://ts.mivu.org Home Page: http://horizon.unc.edu - -- You are currently subscribed to the Technology Source mailing list as willard.mccarty na kcl.ac.uk. If you wish to remove yourself from this mailing list, please visit http://ts.mivu.org/default.asp?show=mailing. ***** Lep pozdrav, - -- Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis ni najbolj berljiv, a je res moj! iQA/AwUBPbJwmjmB2MCalO5JEQLrRgCcDjL7QjYn7/74nbVIVYzdzwv3g+8AnijV IRo8zaCeM0h07iT+tdGNHWVV =LjOp -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 20 09:57:32 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 20 Oct 2002 09:57:32 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <002c01c2780e$59f81120$3a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Saturday, October 19, 2002 8:04 PM Subject: slovlit Ker vidim, da je protest Marka Juvana doživel odmev vsaj med slavisti (včeraj je o tem razpravljal tudi upravni odbor Slavističnega društva), naj pristavim spodnje pojasnilo k neutemeljenim pričakovanjem: Urad Vlade RS za slovenski jezik lahko zaenkrat piše le podobne proteste, kakršnega je napisal kolega Marko Juvan ali kdorkoli, ker nima zakonske podlage za ukrepanje. V ustavi sicer imamo določilo o uradnem jeziku, vendar ni nikjer predviden noben ukrep, s katerim bi se preprečilo nespoštovanje te pravice. In vendar nekateri menijo, da je zakon o slovenščini nepotreben. -- Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 21 13:58:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Oct 2002 13:58:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001a01c278f9$34231760$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: 21. oktober 2002 9:59 Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > K razpravljanju o zakonu o zaščiti slovenščine > > Morda bom koga presenetil, toda odločno zagovarjam stališče, da moramo na > Slovenskem sprejeti zakon, ki bi zaščitil javno rabo slovenščine. Vem, da že > sama ideja zakona, ki omejuje in uravnava načelo posameznikove svobode > govora, deluje nesimpatično, 'konservativno', in da mnogim zaudarja po > preživelem nacionalizmu 19. stoletja. Toda poglejmo že enkrat na problem z > drugega zornega kota! Tak zakon je treba zasnovati s stališč postmoderne in > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike: > povsod po svetu se 'progresivni' (če naj pogojno uporabim pojmovni par > 'konservativno' / 'progresivno') teoretiki diskurza etično angažirano > upirajo kulturno-politični hegemoniji in skušajo s kritiko diskurza > kolonialne moči (uveljavlja se prek globalizacijskih strategij > transnacionalnih korporacij) zavarovati lokalne jezikovne in kulturne > identitete. In prav v tej funkciji bi moral biti tudi zakon, ki bi zaščitil > slovenščino kot lokalni jezik in medij lokalne kulture. Zakon bi bil sprejet > po demokratični proceduri, ta pa je kot zastopniška uveljavitev 'volje > ljudstva' edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki > kolonializirajo naše mišljenje in govor, in to začenši s pranjem možganov > našim otrokom prek risank in računalniških igric. > > Marko Juvan > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 09:42:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 09:42:55 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001d01c2799e$a38b3c40$e605f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ada Vidovič Muha" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, October 21, 2002 9:44 PM Subject: RE: [SlovLit] Zlati boben > Marko, kaj res misliš, da bi zakon lahko bil "edina učinkovita protiutež > govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše mišljenje in govor"? > Kateri zakon? Ki ga "je treba zasnovati s stališč postmoderne in > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike"? Se > strinjam - vendar, kot sem zapisala, trenutno vidim > - /p/redlagani zakon o jeziku /kot/ osamljeno dejanje jezikovne politike, > /ki/za svoje uresničevanje ne potrebuje širše strategije države v zvezi s > položajem slovenščine, saj v nobenem svojem členu niti v preambuli ne > predvideva nujnosti oblikovanja nacionalnega programa, ki bi odseval potrebe > jezikovne rabe sedanjega trenutka, generacije ki je danes in bo jutri jedro > slovenske politike, znanosti, kulture; ne predvideva torej obveznosti > ustreznih državnih ustanov za izvajanje mednarodno ovrednotenih aktualnemu > času ustreznih temeljnih slovenističnih raziskav - >navzdol<, k uporabnikom > jezika, je usmerjen celo s kaznovalno politiko. Od ustreznih vladnih ustanov > zakon skromno pričakuje samo zagonska sredstva za ustanovitev nadzornega > urada za jezik, ki se bo sčasoma z razvito inšpekcijsko službo in ustreznimi > sankcijami lahko tudi sam vzdrževal. > - Sklicevanje na jezikovne zakone v drugih državah, npr. v Franciji, na > Poljskem, brez upoštevanja različnosti jezikovnih položajev pomeni > zavajanje. Avtorji zakona dokazujejo, da ne poznajo ali nočejo poznati > bogate raznovrstnosti jezikovnokulturne in s tem tudi jezikovnopolitične > ponudbe v teh državah /!/; verjetno ne poznajo s slovenščino neprimerljivega > jezikoslovnega prostora, ki sooblikuje jezikovni položaj; neprimerljiva je > tudi njihova zgodovinska izkušnja, saj je v nosilce teh jezikov, se pravi v > njihov lastni jezik vgradila temeljni kocbekovski pogoj svobode oz. > demokracije - jezikovno samozavedanje in iz njega izvirajočo samoumevnost > rabe lastnega jezika. - Pri sklicevanju na jezikovne zakone v drugih državah > bi bila seveda nujna informacija o vplivu sprejetih zakonov na jezikovno > vedenje. > > Menim torej, da se s predlaganim jezikovnim zakonom v slovenskem prostoru > utrjuje jezikovna politika, ki je zaznamovana s konservativnim > ekskluzivizmom, zasnovno neprilagojena ali slabo prilagojena aktualnim > družbenim in političnim okoliščinam v širšem evropskem okolju, ki se nam > obeta tudi na formalni ravni. Zaznamuje jo pomanjkanje pripravljenosti > (mentalno) izstopiti iz varnih okvirov razmeroma preproste > (knjižno)jezikovne normativistike in oblikovati svojo zasnovo primerno > tektonskim premikom sodobne družbe. > > Predlagani zakon je torej dokument časa, s katerim je še vedno mogoče > graditi vplivno jezikovno politiko na vprašljivem razumevanja pojma jezik ob > hkratni vsaj dvomljivi pripravljenosti pristojnih državnih ustanov razumeti > bistvo slovenske jezikovne zgodbe, ko se v ustvarjalnem stiku moči različnih > kultur preureja svet. > > Naj povzamem: smisel zakona o jeziku, če bi bil vgrajen v širšo strategijo > države v zvezi z jezikovnimi vprašanji, vidim v problemski omejitvi na > izbiro javne besede, se pravi na preverjanje uresničevanja ustavnega > določila. Sam zakon, brez širše državotvorne akcije, ima po mojem lahko le > kratkoročne rezultate, brez temeljnega kakovostnega premika razumevanja > jezika in jezikovne identitete - se pravi pojmov, ki so bistvo uspeha dolge > (dolgoročne) in zato tudi manj atraktivne zgodbe o jeziku. > > > Oprosti, ker sem ponovila nekaj že objavljenih mislih v zvezi s predlaganim > (!) zakonom - vendar sem res prepričana, da je nujno poleg zakona v > naslednjih štirih, petih letih aktualizirati bazične jezikovne priročnike, > marsikaj na novo napisati - tudi za literarno vedo - se Ti ne zdi? Koliko > ljudi imamo možnost zaposliti na še tako strokovno preverjenem programu - > sploh pa koliko usposobljenih ljudi? - Z zakonom zaščititi slovenščino - pa > se jo da z zakonom razvijati? Saj je verjetno nočemo fosilizirane?! Hočemo > takšno, ki bo našla svoje mesto tudi v tako stisnjenem času, kakršnega v > zgodovini še ni bilo. Zato je ob zakonu nujna od ustreznih državnih > inštitucij podprta programska akcija - sicer bo bobnanje gluho. > > Lep pozdrav, Ada > > From oslak na katoliska-akcija.at Tue Oct 22 11:08:01 2002 From: oslak na katoliska-akcija.at (vinko oslak) Date: Tue, 22 Oct 2002 11:08:01 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben References: <004701c2799d$3647d9a0$0b010c0a@kattnig> Message-ID: <005901c279aa$871bea30$0703010a@dpuka.lokal> ----- Original Message ----- From: Franc Kattnig To: vinko oslak Sent: Tuesday, October 22, 2002 9:32 AM Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > gvishno Te tole zanima...Pa jim naopishi kaj lushtnega... > Franc > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "slovlit" > Sent: Monday, October 21, 2002 1:58 PM > Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > > > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Marko Juvan" > > To: "Miran Hladnik" > > Sent: 21. oktober 2002 9:59 > > Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > > > > > > > K razpravljanju o zakonu o zaščiti slovenščine > > > > > > Morda bom koga presenetil, toda odločno zagovarjam stališče, da moramo > na > > > Slovenskem sprejeti zakon, ki bi zaščitil javno rabo slovenščine. Vem, > da > > že > > > sama ideja zakona, ki omejuje in uravnava načelo posameznikove svobode > > > govora, deluje nesimpatično, 'konservativno', in da mnogim zaudarja po > > > preživelem nacionalizmu 19. stoletja. Toda poglejmo že enkrat na problem > z > > > drugega zornega kota! Tak zakon je treba zasnovati s stališč postmoderne > > in > > > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike: > > > povsod po svetu se 'progresivni' (če naj pogojno uporabim pojmovni par > > > 'konservativno' / 'progresivno') teoretiki diskurza etično angažirano > > > upirajo kulturno-politični hegemoniji in skušajo s kritiko diskurza > > > kolonialne moči (uveljavlja se prek globalizacijskih strategij > > > transnacionalnih korporacij) zavarovati lokalne jezikovne in kulturne > > > identitete. In prav v tej funkciji bi moral biti tudi zakon, ki bi > > zaščitil > > > slovenščino kot lokalni jezik in medij lokalne kulture. Zakon bi bil > > sprejet > > > po demokratični proceduri, ta pa je kot zastopniška uveljavitev 'volje > > > ljudstva' edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki > > > kolonializirajo naše mišljenje in govor, in to začenši s pranjem > možganov > > > našim otrokom prek risank in računalniških igric. > > > > > > Marko Juvan > > > > > > Predlog g. Marka Juvana o zakonskem varovanju slovenščine je gotovo dobro mišljen, a ne tudi dobro premišljen! Gledano politično: po Napoleonu so bile vse trdnjave neusmiljeno porušene, njihovi branilci pa pobiti. To ne velja le za nesrečne slovenske branilce Gračarice in drugih domobranskih utrdb, temveč v prenesenem pomenu tudi za branilce utrdb, ki naj bi varovale jezik, kulturo, vero, moralo ipd. Gledano socio-lingvistično: varovanje jezika z zakoni je zanesljiv znak umiranja takega jezika. Francoski zgled je v tem smislu nadvse poučen in nikakor ne more biti spodbuden zgled za Slovence. Gledano zgodovinsko: Kakor vsaka resnična vrednota se tudi jezik najbolje "počuti" v okoliščinah rahlega zatiranja. Zato je bila klasična doba in vrh slovenske kulture in literature druga polovica 19. in prva polovica 20. stoletja, ko je bila slovenščina (izvzemši čas fašističnega in nacističnega nasilja nad jezikom) rahlo nezaželena in ovirana. Nasprotno, največjo dekadenco doživlja slovenščina prav zdaj, v času, ko uživa status dravnega jezika. S tem pač deli status državne vere, državnega nazora, državne filozofije ipd. Čemu pa naj bi sploh še varovali slovenščino, če pa jo sami ponižujemo na raven "lokalnega" jezika? Sam razumem slovenščino kot enega svetovnih jezikov, lokalni značaj pa pripisujem narečjem. Zakaj imam slovenščino za svetovni jezik? Prvič, ker sodi med 5 % jezikov na svetu, ki jih govori več kakor milijon ljudi. Drugič, ker je to kultiviran knjižni jezik, ki lahko izrazi vse univerzalne občečloveške pojme in njihove zveze, kakor vsi drugi kulturno najvišje razviti jeziki. Tretjič, ker se je knjižna slovenščina jezikovno in literarno razvija na osnovi grško-rimske kulture, ki je nesporno osnova ne le evropske, temveč tudi svetovne kulture. Jezik po načelu (kakor tudi vera, nazor ipd.) ne more biti predmet "obrambe", pač pa rabe in kultiviranja. Noben jezik ne preživi zaradi zakonskega "varovanja", pač pa zaradi vztrajanja njegovih govorcev v rabi in kultiviranju. Jezik kakega naroda pa ima bistveno večje možnosti, da njegovi nosilci pri njem vztrajajo, če jim za stike z drugimi narodi ni treba rabiti njihovega socialno močnejšega jezika (recimo angleščine), ampak imajo na voljo nevtralno jezikovno izrazilo, ki nikogar ne protežira in nikogar ne pomanjšuje, kakor je bila to nekoč latinščina in je danes lahko to esperanto. Univerzalna vertikalna trojezičnost: narečje - narodni knjižni jezik - mednarodni jezik je najboljše zagotovilo narodne in jezikovne enakopravnosti in motivacije za vztrajanje v lastnem maternem jeziku. Vinko Ošlak, Celovec> From Vlado na zrc-sazu.si Tue Oct 22 14:00:51 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 14:00:51 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Zlati boben Message-ID: <3DB55A13.32098.378357@localhost> K razpravljanju o zakonu o zasciti slovenscine Marko zasluzi vso pohvalo, ker je odprl tako pereco in odmevno temo. V razpravljanje pa se je vneslo tudi nekaj znanstveno- politicne plaze. Tako bi zelel opozorit na dvoumno rabo in zlorabo besede nacionalizem. Ne vem, ali se pisoci po dobrem desetletju res ne spominjajo vec znacilnega protistavljanja jugoslovanskega patriotizma republiskim nacionalizmom. Slo je skratka za to, da se je z nacionalizmom poimenoval patriotizem manjsih narodov. Pravzaprav je tako se naprej: kadar hoce vecji narod s peto kolono vred odrekati suverenost manjsemu narodu, mu zacne ocitat nacionalizem. Zalostno pa je, da temu nasedajo pisoci, ki naj bi bili razledani. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 15:27:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 15:27:13 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) Message-ID: <004d01c279ce$bc2a2e20$5203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Surla" To: Sent: Tuesday, October 22, 2002 2:26 PM Subject: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav > Lepo pozdravljeni! > > O pocenem bobnanju slovenskega reklamotvorstva, tega (menda) bisera > slovenske umetnostne produkcije, berem na neslovenskih tleh - kot > ucitelj slovenscine na Poljskem. S kako izjemno modrostjo se sicer ne > morem pohvaliti, ocitno pa sem se tisto malo pameti, kar mi je je bilo > vcepljeno v nemarno betico, zaplankal s slaboumno nazadnjaskostjo > nekaksne navezanosti na ubogo slovenscino. S pepelom se posipam, ker > sem si dovolil postati malo zalosten. > > Na eni strani se slovenscina prepoveduje, na drugi pa se (samo v > Katovicah) v prvi letnik studija tega istega jezika vpise > sedemindvajset studentov... In vceraj zvecer me je poiskal se nekdo,ki > se zeli nasega jezika nauciti zato, ker nas caka vstop v Evropsko > unijo... Bi bilo najbolje, ce bi mu to ambicijo hitro iztepel iz > idealisticne glave? > > > Kar se tice silnih debat o (ne)demokraticnosti zelje po zakonski > ureditvi statusa slovenscine, pa se bojim, da nas ne bodo pripeljale > dalec. Nekako ne vem, ce se nam je res treba tako na vse kriplje > opravicevati, ce zelimo biti v neangleskem kraju javno nagovarjani po > slovensko oz. v skladu z ustavnimi dolocili (torej tudi v manjsinskih > jezikih). > Bojim se, da se za zadnjo in njej podobnimi neumnostmi skrivajo > predvsem kompleksi. Upam, da samo osebni, personalni. Skoda bi bilo, da > bi na njih gradili tudi uradni, drzavni odnos do slovenscine. > > Ko se bo znocilo, bom sam se vedno poskusal ujeti signal (ceprav sibek > in prekinjan) slovenskega radia... > > Andrej Surla > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 18:41:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 18:41:38 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001801c279e9$e6c1da00$ee05f9c2@hladnik> From: = Mojca_Tomiši=E6?= To: "SlovLit" Subject: Slovenscina Date: Tue, 22 Oct 2002 18:03:21 +0200 Lep pozdrav vsem! Samo tole: popolnoma se strinjam z g. Oslakom. Ce nas bodo zatirali, se bomo vsaj spet enkrat zavedeli, kaj imamo, in morda se bomo celo nehali prodajati za drobiz. Slovenscina ne bo izumrla, brez skrbi. Tisti, ki se prodajajo v tujem jeziku, se ne zavedajo, da s tem izgubijo vsaj pol cene. Kako naj nas spostujejo tuji poslovnezi, ce se sami ne? Cas je, da tudi gospodarstveniki pocasi to ugotovijo ... Do takrat pa ima slovenscina dovolj privrzencev, ki jo spostujejo in negujejo. LP, Mojca =============== ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, October 22, 2002 3:59 PM Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku > > Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim izreči > tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem drugače > se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. v slovlitu pa naj > deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni mi > treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v > dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki nastajata > v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. > Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot in > s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in > vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, > priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve > besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina > učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše > mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame (parlamentarna) > demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. > Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno > utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da podpiram > zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na > različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest govorcev, > na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi v > primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na > prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki > današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med > razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si > lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). > In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega > jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da noben > jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz > različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi > 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega > ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, > komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek jezika. > Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot > sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, > pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, ki > se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s svojo > zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. > > Marko Juvan > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 18:35:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 18:35:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja Message-ID: <000c01c279e9$12af1480$ee05f9c2@hladnik> predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Tuesday, October 22, 2002 6:08 PM Subject: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja Miran, morda bi tudi druge slovlitjane zanimalo, kako je potekala predstavitev Zbornika mednarodnega simpozija PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA, dne 22.10.02 v sejni sobi FF ob 11. uri. Ali lahko posreduješ informacijo tudi dr. Janu za njegovo KRONIKO? Hvala. Zbornik PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA , ki prinaša 22 različnih prispevkov, je nastal v sodelovanju med Mariborsko, Videmsko in Ljubljansko univerzo ter njihovih oddelkov za slavistiko. Prinaša razprave slovenskih, hrvaških in italijanskih avtorjev, ki so se kot učitelji na različnih evropskih univerzah /Berlin, Zagreb, Mostar, Praga, Videm/Udine, Maribor in Ljubljana/ udeležili mednarodnih tečajev na navedeno temo pri Mednarodnem unniverzitetnem centru/International University Centre v Dubrovniku v letih 1998, 1999 in 2000. Med njimi so (po vrstnem redu natisa) V. Orioles, V. Osolnik, M. Jesenšek, I. Orel, Dj. Strsoglavec, Lj. Marks, S. Vulić, P. Knezović, A. Pavešković, L. Sočanac, S. Stojan, M. Bricko, V. Čučić, V. Milović Perić, G. Cifolettti, S. Paušek Baždar, Ž. Muljačić in F. Ferluga Petronio, ki je Zbornik tudi uredila. Njihovi prispevki so natisnjeni v italijanskem ali angleškem jeziku, s sinopsisi in povzetki v slovenščini; slovenski delež se nanaša na večjezikovnost v dejavnostih Zoisovega razsvetljenskega kroga in v Vodnikovem literarnem delu, na tuje jezikoslovne vplive v slovenskih prevodih cerkvenih besedil iz obdobja reformacije in v slovenskem slovaropisju, na opis Pohlinovih jezikoslovnih prizadevanj, na vplive staroslovanskih predlog v cerkvenih spisih v prekmurščini in na večjezičnost v spisih Bernarda Mariborskega. Zbornik so zbranim natančneje predstavili avtorji: urednica dr. F. Ferluga Petronio, Univerza v Vidmu, dr. Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, dr. Irena Orel, dr. Djurdja Strsoglavec, dr. Francka Premk in dr. Vladimir Osolnik z Univerze v Ljubljani. Poudarili so pomembnost slovenskega deleža v evropski plurilingvistični stvarnosti nekoč in danes ter odmevnost predstavljenih slovenskih znanstvenih prispevkov v širšem mednarodnem prostoru. Obsežno monografijo (350 strani) je natisnilo Slavistično društvo Maribor (september 2002) v zbirki Zora (št. knjige 17). From matej_krajnc na email.si Wed Oct 23 13:36:27 2002 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Wed, 23 Oct 2002 13:36:27 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit digest, Vol 1 #343 - 4 msgs References: <20021023100139.D7AAD4803D@Tink.ijs.si> Message-ID: <001401c27a88$6e554c60$7910fea9@luigi> 12. 12. 2002 izide pri KUD-u Štempihar Ljubljana ciklostilna knjižica Pesmi Elvisa Presleya izpod prevodnega peresa pošiljatelja te e-pošte. To bo razen prevodov Tomaža Domicelja, objavljenih na plošči Ota Pestnerja Spomini na Elvisa, prva resna retrospektiva njegovih pesmi v slovenskem jeziku z opombami. Poleg tega je to prva literarna retrospektiva besedil Elvisovih pesmi. Očitki o trivialnosti takšnih besedil, ki jih slavisti tako radi očitate, se bodo seveda vedno pojavljali, vendar se mi osebno zdi marsikatera sodobna pesniška zbirka izpod peresa novodobnih priznanih "pesnikov" z redkimi, a cenjenimi izjemami, precej bolj trivialna. To je seveda moje osebno mnenje. Vendar ne pišem zato, da bi diskutiral ali s komer koli razglabljal o tem, kaj je trivialno in kaj ni, opozoriti želim tudi na to, da je neizogibno in pomembno, da Slovenci v svojem jeziku dobimo tudi besedila velikih svetovnih glasbenikov. Vemo namreč, da so besedila kakšnega Boba Dylana svoj čas v veliki meri vplivala tudi na pristop "uradnih" pesnikov do svojega dela. Ob tem poudarjam, da Elvis Presley v tej luči seveda ni konkurenčen izpovedim, kot so jih pisali velikani glasbene poezije (Dylan, Springsteen, Cohen, Waits...), saj tudi sam ni pisal, vendar so njegova besedila dovolj zanimiva že kot svojevrstni kulturni fenomen. Vesel bi bil, če bi se o teh stvareh več govorilo tudi na fakultetah. V tujini imajo to že urejeno. Pozdrav, M. Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Wednesday, October 23, 2002 12:01 PM Subject: SlovLit digest, Vol 1 #343 - 4 msgs > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-admin na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Re: Zlati boben (Vlado Nartnik) > 2. Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) (Miran Hladnik) > 3. Fw: [SlovLit] Zlati boben (Miran Hladnik) > 4. Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja (Miran Hladnik) > > --__--__-- > > Message: 1 > From: "Vlado Nartnik" > To: slovlit na ijs.si > Date: Tue, 22 Oct 2002 14:00:51 +0200 > Reply-To: Vlado na zrc-sazu.si > Subject: [SlovLit] Re: Zlati boben > > K razpravljanju o zakonu o zasciti slovenscine > > Marko zasluzi vso pohvalo, ker je odprl tako pereco in odmevno > temo. V razpravljanje pa se je vneslo tudi nekaj znanstveno- > politicne plaze. Tako bi zelel opozorit na dvoumno rabo in zlorabo > besede nacionalizem. Ne vem, ali se pisoci po dobrem desetletju > res ne spominjajo vec znacilnega protistavljanja jugoslovanskega > patriotizma republiskim nacionalizmom. Slo je skratka za to, da se > je z nacionalizmom poimenoval patriotizem manjsih narodov. > Pravzaprav je tako se naprej: kadar hoce vecji narod s peto kolono > vred odrekati suverenost manjsemu narodu, mu zacne ocitat > nacionalizem. Zalostno pa je, da temu nasedajo pisoci, ki naj bi bili > razledani. > > Vlado > > --__--__-- > > Message: 2 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Tue, 22 Oct 2002 15:27:13 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) > > ----- Original Message ----- > From: "Surla" > To: > Sent: Tuesday, October 22, 2002 2:26 PM > Subject: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav > > > > Lepo pozdravljeni! > > > > O pocenem bobnanju slovenskega reklamotvorstva, tega (menda) bisera > > slovenske umetnostne produkcije, berem na neslovenskih tleh - kot > > ucitelj slovenscine na Poljskem. S kako izjemno modrostjo se sicer ne > > morem pohvaliti, ocitno pa sem se tisto malo pameti, kar mi je je bilo > > vcepljeno v nemarno betico, zaplankal s slaboumno nazadnjaskostjo > > nekaksne navezanosti na ubogo slovenscino. S pepelom se posipam, ker > > sem si dovolil postati malo zalosten. > > > > Na eni strani se slovenscina prepoveduje, na drugi pa se (samo v > > Katovicah) v prvi letnik studija tega istega jezika vpise > > sedemindvajset studentov... In vceraj zvecer me je poiskal se nekdo,ki > > se zeli nasega jezika nauciti zato, ker nas caka vstop v Evropsko > > unijo... Bi bilo najbolje, ce bi mu to ambicijo hitro iztepel iz > > idealisticne glave? > > > > > > Kar se tice silnih debat o (ne)demokraticnosti zelje po zakonski > > ureditvi statusa slovenscine, pa se bojim, da nas ne bodo pripeljale > > dalec. Nekako ne vem, ce se nam je res treba tako na vse kriplje > > opravicevati, ce zelimo biti v neangleskem kraju javno nagovarjani po > > slovensko oz. v skladu z ustavnimi dolocili (torej tudi v manjsinskih > > jezikih). > > Bojim se, da se za zadnjo in njej podobnimi neumnostmi skrivajo > > predvsem kompleksi. Upam, da samo osebni, personalni. Skoda bi bilo, da > > bi na njih gradili tudi uradni, drzavni odnos do slovenscine. > > > > Ko se bo znocilo, bom sam se vedno poskusal ujeti signal (ceprav sibek > > in prekinjan) slovenskega radia... > > > > Andrej Surla > > > > > > > > > --__--__-- > > Message: 3 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:41:38 +0200 > > From: = Mojca_Tomiši=E6?= > To: "SlovLit" > Subject: Slovenscina > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:03:21 +0200 > > Lep pozdrav vsem! > > Samo tole: popolnoma se strinjam z g. Oslakom. Ce nas bodo zatirali, se > bomo vsaj spet enkrat zavedeli, kaj imamo, in morda se bomo celo nehali > prodajati za drobiz. Slovenscina ne bo izumrla, brez skrbi. Tisti, ki se > prodajajo v tujem jeziku, se ne zavedajo, da s tem izgubijo vsaj pol > cene. Kako naj nas spostujejo tuji poslovnezi, ce se sami ne? Cas je, da > tudi gospodarstveniki pocasi to ugotovijo ... Do takrat pa ima > slovenscina dovolj privrzencev, ki jo spostujejo in negujejo. > > LP, > Mojca > > =============== > > ----- Original Message ----- > From: "Marko Juvan" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Tuesday, October 22, 2002 3:59 PM > Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > > > > Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku > > > > Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim > izreči > > tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem > drugače > > se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. v slovlitu pa naj > > deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni > mi > > treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v > > dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki > nastajata > > v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. > > Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot > in > > s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in > > vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, > > priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve > > besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina > > učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše > > mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame > (parlamentarna) > > demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. > > Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno > > utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da > podpiram > > zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na > > različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest > govorcev, > > na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi > v > > primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na > > prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki > > današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med > > razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si > > lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). > > In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega > > jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da > noben > > jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz > > različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi > > 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega > > ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, > > komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek > jezika. > > Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot > > sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, > > pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, > ki > > se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s > svojo > > zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. > > > > Marko Juvan > > > > > > > > > > > --__--__-- > > Message: 4 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:35:45 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja > > predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja----- Original > Message ----- > From: Osolnik Vladimir > To: Hladnik Miran > Sent: Tuesday, October 22, 2002 6:08 PM > Subject: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja > > Miran, > morda bi tudi druge slovlitjane zanimalo, kako je potekala predstavitev > Zbornika mednarodnega simpozija PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA, dne > 22.10.02 v sejni sobi FF ob 11. uri. Ali lahko posreduješ informacijo tudi > dr. Janu za njegovo KRONIKO? Hvala. > > Zbornik PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA , ki prinaša 22 različnih > prispevkov, je nastal v sodelovanju med Mariborsko, Videmsko in Ljubljansko > univerzo ter njihovih oddelkov za slavistiko. Prinaša razprave slovenskih, > hrvaških in italijanskih avtorjev, ki so se kot učitelji na različnih > evropskih univerzah /Berlin, Zagreb, Mostar, Praga, Videm/Udine, Maribor in > Ljubljana/ udeležili mednarodnih tečajev na navedeno temo pri Mednarodnem > unniverzitetnem centru/International University Centre v Dubrovniku v letih > 1998, 1999 in 2000. > > Med njimi so (po vrstnem redu natisa) V. Orioles, V. Osolnik, M. Jesenšek, > I. Orel, Dj. Strsoglavec, Lj. Marks, S. Vulić, P. Knezović, A. Pavešković, > L. Sočanac, S. Stojan, M. Bricko, V. Čučić, V. Milović Perić, G. Cifolettti, > S. Paušek Baždar, Ž. Muljačić in F. Ferluga Petronio, ki je Zbornik tudi > uredila. > > Njihovi prispevki so natisnjeni v italijanskem ali angleškem jeziku, s > sinopsisi in povzetki v slovenščini; slovenski delež se nanaša na > večjezikovnost v dejavnostih Zoisovega razsvetljenskega kroga in v > Vodnikovem literarnem delu, na tuje jezikoslovne vplive v slovenskih > prevodih cerkvenih besedil iz obdobja reformacije in v slovenskem > slovaropisju, na opis Pohlinovih jezikoslovnih prizadevanj, na vplive > staroslovanskih predlog v cerkvenih spisih v prekmurščini in na večjezičnost > v spisih Bernarda Mariborskega. > > Zbornik so zbranim natančneje predstavili avtorji: urednica dr. F. Ferluga > Petronio, Univerza v Vidmu, dr. Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, dr. > Irena Orel, dr. Djurdja Strsoglavec, dr. Francka Premk in dr. Vladimir > Osolnik z Univerze v Ljubljani. Poudarili so pomembnost slovenskega deleža v > evropski plurilingvistični stvarnosti nekoč in danes ter odmevnost > predstavljenih slovenskih znanstvenih prispevkov v širšem mednarodnem > prostoru. > > Obsežno monografijo (350 strani) je natisnilo Slavistično društvo Maribor > (september 2002) v zbirki Zora (št. knjige 17). > > > > --__--__-- > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 23 14:09:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Oct 2002 14:09:50 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <002301c27a8d$1ffdcf60$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Kržišnik Erika" To: "Miran Hladnik" Sent: 23. oktober 2002 13:04 Subject: RE: [SlovLit] Zlati boben Marsikaj pametnega in premišljenega je bilo v zvezi z zakonom o jeziku do danes že povedanega ob tako vnebovpijoči bedariji, kot je Golden Drum, a zgoditi se ne more nič (?). Mislim, da ima Urad za jezik - če že obstaja taka institucija - na voljo dovolj drugih zakonov, na katere bi se lahko skliceval, če bi hotel reagirati ("Saj mogoče hoče, a ni seznanjen?" reče oseba A. - In oseba B se čudi: "Pa kako si lahko tak urad privošči, da s tem ni seznanjen?"). Skratka, še vedno mislim, kar sem že napisala: poti sta dve, ena uradna (=Uradova), druga javni medij (časopis). Marko, vsaj za časopis napiši - ti imaš v tem trenutku največ podatkov o stvari. Lep pozdrav Erika From Janez.Dular na gov.si Wed Oct 23 22:44:20 2002 From: Janez.Dular na gov.si (Janez Dular) Date: Wed, 23 Oct 2002 22:44:20 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: V zvezi z odmevi na prispevka dr. Marka Juvana zaradi neslovenskega imena oglaševalskega festivala v Portorožu želim sporočiti troje: 1. Urav Vlade RS za slovenski jezik se strinja z večino Juvanovih stališč (pomislek ima npr. glede mogoče dvoumnosti pri rabi izrazov "lokalni jezik") in bi njihovo objavo v množičnih občilih razumel kot podporo svojemu prizadevanju za uveljavljanje in razvoj slovenščine v javnosti. 2. Odmev dr. Ade Vidovič Muha je deloma povzetek, deloma pa dobesedno navajanje odlomkov iz njenih prispevkov, objavljenih v Delu 6. in 19. junija 2002 pod naslovom Zakaj ne predlaganemu zakonu o jeziku. Čeprav so bili njeni vsebinski očitki v mojem odgovoru (Delo 11. junija - tu gl. priponko) zavrnjeni kot neupravičeni, jih zdaj ponavlja (npr. da naj bi se po zakonu ustanovljeni jezikovni urad "sčasoma z razvito inšpekcijsko službo in ustreznimi sankcijami lahko tudi sam vzdrževal"; "Sklicevanje na jezikovne zakone v drugih državah /.../ brez upoštevanja različnosti jezikovnih položajev pomeni zavajanje"; "jezikovna politika, ki je zaznamovana s konservativnim ekskluzivizmom"; "pomanjkanje pripravljenosti /mentalno/ izstopiti iz varnih okvirov razmeroma preproste /knjižno/jezikovne normativistike" ipd.). Z veseljem bi sicer pritegnili njeni trditvi, da "Sam zakon, brez širše državotvorne akcije, ima lahko /.../ le kratkoročne rezultate", vendar zakona in "državotvorne akcije" ne bi smeli pojmovati kot alternativ. Sprejem jezikovnega zakona in ustanovitev jezikovnega urada sta lahko (konkretna) dela take akcije, ne pa njena konkurenta. (See attached file: Zakaj ne.doc) 3. V odmevih dr. Erike Kržišnik se omenjata Urad za slovenski jezik in njegov direktor, ker da v zadevi Golden drum ne ukrepata po zakonu ali pa morda zanjo sploh ne vesta. Nekako nestrpni ton njenega pisanja si razlagam kot posledico nepoučenosti o sedanji zakonodaji ter o položaju in možnostih vladnega jezikovnega urada, ustanovljenega kot začasna in zasilna premostitev jezikovnopolitičnega primanjkljaja (ko še nimamo zakona o jeziku). Urad sam nima nobene upravne pristojnosti oziroma izvršilne oblasti, v primerih kršenja veljavnih predpisov o rabi slovenščine lahko samo opozarja pristojne organe (inšpekcijo) in poroča vladi (to dvoje tudi počne). Inšpekcija pa sme ukrepati samo, če ima za to trdno zakonsko podlago, tj., če je popolnoma jasno, kateri zakonski predpis je prekršen in kateri ukrep je zoper tak prekršek predpisan. Žal nisem popolnoma prepričan, ali se bo inšpekcija pri zadevi Golden drum odločila za ukrepanje, kajti slovenski področni zakoni so v teh rečeh hudo luknjičavi (to je eden izmed razlogov za sprejem "krovnega" zakona o jeziku) in se prav zadnja leta še bolj votlijo: določbe o obveznem znanju oziroma rabi slovenščine so bile v celi vrsti področnih zakonov opuščene ali "razrahljane" v imenu slabo domišljenega usklajevanja s pravnim redom Evropske zveze. Nasprotno pa je že v Juvanovem prispevku omenjeno, da se zlati bobnarji pri omejevanju rabe slovenščine lahko sklicujejo na zakonske člene o zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk idr. Med splošnimi nalogami Urada za slovenski jezik je tudi to, da "sodeluje /.../ pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika" (Ur. list 97/2000, str. 10585) in v tem smislu si prizadevamo za pripravo in sprejem učinkovitega zakona o jeziku (v predlogu je zapisana tudi ustrezna določba o slovenskem poimenovanju javnih prireditev). Nasprotnikov in zasmehovalcev ne manjka. Janez Dular -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Zakaj ne.doc Vrsta: application/msword Velikost: 37376 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021023/f5dacea5/attachment.doc From Marko.Juvan na guest.arnes.si Fri Oct 25 10:36:33 2002 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Fri, 25 Oct 2002 10:36:33 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001b01c27c01$9fd45720$540b02c1@zrcsazu.si> Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku (napisanih že 22. 10., a v slovlitu malce založenih) Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim izreči tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem drugače se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. V slovlitu pa naj deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni mi treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki nastajata v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot in s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame (parlamentarna) demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da podpiram zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest govorcev, na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi v primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da noben jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek jezika. Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, ki se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s svojo zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. Marko Juvan From Janez.Dular na gov.si Fri Oct 25 15:15:08 2002 From: Janez.Dular na gov.si (Janez Dular) Date: Fri, 25 Oct 2002 15:15:08 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: V svojem pojasnilu sem si "nekako nestrpni ton njenega pisanja" razlagal kot posledico nepoučenosti o zadevah in žal si moram podobno razlagati tudi vsebino novega odziva dr. Erike Kržišnik, saj svoje trditve o domnevnem nereagiranju Urada za slovenski jezik (oziroma o vzroku za domnevno nereagiranje) ne utemeljuje s preverljivimi podatki, temveč jo postavlja v nezavezujoč naklonski okvir, ubeseden z izrazom "kolikor se mi zdi". Vladni urad si take akademske svobode v odzivanju na nevšečne pojave ne more privoščiti. V svojem prvem sporočilu nisem zapisal, da urad "ne more ničesar storiti". Na kršitve lahko reagira tako, da poroča vladi in opozarja inšpekcijo; "to tudi počne", protestiranja v javnih medijih pa ni med njegovimi pristojnostmi (te so po mnenju nasprotnikov zakona in urada že tako -- preširoke). Možnost protestiranja je rezervirana za pripadnike civilne družbe, zato sem se pozitivno izrazil o Juvanovem pismu. Njegova objava v Delu bi bila posebno pomenljiva tudi zato, ker portoroško bobnanje ni potekalo popolnoma brez sodelovanja predsednika Delove uprave. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 27 21:29:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 27 Oct 2002 21:29:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Ameriški_bobni_drugače Message-ID: <005301c27df7$a17fda20$1003f9c2@hladnik> Intervju, ki ga je opravila Melita Forstnerič Hajnšek z Marcom Greenbergom ob izidu slovenskega prevoda njegovega Zgodovinskega glasoslovja slovenskega jezika pod naslovom Dobro, da kongresniki ne znajo jezikov, si lahko preberemo v spletnem Večeru (http://www.vecer.si/vecer2003/default.asp?kaj=6&id=2002102600389768). Marcu iskrene čestitke! lpmiran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 1 19:17:50 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 1 Nov 2002 19:17:50 +0100 Subject: [SlovLit] slava Message-ID: <000701c281d2$fe6f0880$540ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran, bi dal tole na slovlit, zdaj ko je Vlado potrdil svoje sodelovanje: "Dragi slavjani, v sredo 13. novembra ob 18. uri bi organizirali eno Slavo v spomin na Toneta Pretnarja. Vse nekdanje in sedanje sodelavce Slave vabim, da povejo kakšno anekdoto in napišejo kak spominski ali strokovni prispevek za novo številko Slave, ki bo posvečena Tonetovemu spominu. Da pa bo srečanj potekalo tudi v strokovnem duhu, kakršnega je imelo v svojem začetku, ko so ga spočeli prav Tone Pretnar, Vlado Nartnik, Miran Hladnik in še kdo, bo Vlado Nartnik predstavil Prešernovo Pod oknam kot igro števil." Aleš From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 1 19:18:30 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 1 Nov 2002 19:18:30 +0100 Subject: [SlovLit] Message-ID: <000b01c281d3$15adf600$540ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> V ponedeljek, 11. novembra ste vsi slavisti vabljeni na tradicionalno popotovanje iz Litije do Čateža. Zberemo se ob 6.40 v avli želežniške postaje v Ljubljani. Vlak proti Litiji odpelje ob 7.00. Nazaj bomo potovali po drugi, dolenjski progi in sicer ob 18.39 iz Velike Loke. Kupimo si povratno vozovnico, ker šalter v Veliki Loki ne dela. Iz Litije do Čateža je ok. 5 do 6 ur hoje, iz Čateža do postaje v Veliki Loki pa še ena ura. Na Čatežu bomo ok. 15. ure (na poti nas bomo uprizorili Kdo se boji črnega moža in Ali je kaj trden most ter poskušnjo vina po zidanicah). Na Čatežu si bomo za kakšno uro oddahnili v Tončkovem domu, naročili joto, potem pa v mraku sestopili do vlaka. Doma bomo malo pred 20. uro. Komur se hudo mudi, lahko lovi tudi vlak ob 16.32. Za pot rabimo udobne čevlje, dežnik, če bo kaj rosilo (in kakšno svetilko za zadnji del poti); pa Levstika, seveda, študentje pa indekse. Kdor ne popotuje, ni slavist! Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 3 22:40:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 03 Nov 2002 22:40:18 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: FASL 12 Message-ID: <008801c28381$9b667c40$3803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "rok zaucer" Sent: Saturday, November 02, 2002 7:20 PM Subject: FASL 12 > > Pozdravljeni, > na Linguist List (http://www.linguistlist.org/) je bil pravkar objavljen > razglas 12. konference "Formal Approaches to Slavic Linguistics", ki si > ga lahko preberete spodaj. [...] Prosim, da sporocilo razposljete s pomocjo svoje > interne oddelcne e-postne liste. Lep pozdrav, > Rok Zaucer > > ------------------------------------ > Formal Approaches to Slavic Linguistics (FASL) 12 > Twelfth Workshop on Formal Approaches to Slavic Linguistics > University of Ottawa, Ottawa, Canada > May 9-11, 2003 > > CALL FOR PAPERS > > Invited Speakers: Robert D. Borsley, John F. Bailyn, Helen Goodluck > > Papers on all topics dealing with formal aspects of any area of > theoretical Slavic linguistics (synchronic or diachronic) are > welcome. Presentations will take twenty minutes, with an additional > ten minute discussion. Abstracts should be anonymous and no longer > than one page, (an additional page for references and examples can be > also included), with margins of at least 1 inch, letter size > 12. Submissions are limited to a maximum of one individual and one > joint abstract per author. Abstracts should be sent by e-mail as a > Word or RTF file, or by regular mail (6 copies). Attach a separate > file containing: title, author's name and address, affiliation and > e-mail address. Abstracts should be sent to: fasl12 na aix1.uottawa.ca > Deadline for receipt of abstracts: February 21, 2003 We hope to make a > program available by March 30, 2003. Mailing address: FASL-12 > Organizing Committee > > Web-site: http://aix1.uottawa.ca/~fasl12 > Organizing Committee: Maria-Luisa Rivero (University of Ottawa), Olga > Arnaudova (University of Ottawa), Danijela Stojanovic (University of > Ottawa/McGill), Wayles Browne (Cornell University). > > SPECIAL SESSION ON SLAVIC PSYCHOLINGUISTICS > As a one-time event, there will be a special poster session at FASL-12 > on Slavic Psycholinguistics, including but not limited to first and > second language acquisition, language attrition, processing, language > disorders, and neurolinguistics. Abstracts for the special session > will be refereed separately from the abstracts submitted to the > general session. Same specifications as for general session FASL > abstract submission apply. You may submit the same abstract to both > the regular FASL-12 program and to the special poster session; in that > case, you must indicate on the top of your abstract which venue would > be your first choice, if both are accepted. Papers from this session > will be published in a special edition of Cahiers Linguistiques > d'Ottawa. For further information on special session on Slavic > psycholinguistics: shorts na uottawa.ca From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 7 09:51:45 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 7 Nov 2002 09:51:45 +0100 Subject: [SlovLit] votlo bobnanje Message-ID: Dober dan vsem, z muzanjem sem prebiral vsa sporo'cila na temo 'Zlati boben / Golden Drum', dokler me ni neki pripetljaj pripravil do tega, da se je muzanje spremenilo v osuplost. In to so seveda trenutki, ko za'cnemo intenzivneje razmi'sljati. O tem nekaj vrstic. Najprej sem se vpra'sal, zakaj je bil v za'cetnem Juvanovem zapisu uporabljen ton vzvi'senosti na ra'cun ogla'sevalske dejavnosti -- zdi se mi, da gre za posel, pri katerem nastane procentualno enako 'stevilo dobrih reklam glede na vse, kot to velja tudi za nova objavljena literarna dela. In 'ze Raymond Williams je zapisal nekaj pomenljivih misli o razmerju med ogla'sevanjem in produkcijo kulture, kar si je mo'c prebrati tudi v slovenskem prevodu. No, a to samo za uvod in torej mimogrede. V vsej polemiki je umanjkalo spoznanje, da je sloven's'cina pravzaprav izjemno zakonsko za's'citena. Organizatorji pomembnega mednarodnega festivala so angle'sko ime morali uporabljati prav zaradi za's'citenosti slovenskih besed v sintagmi 'zlati boben'. Nekdanji soorganizator, portoro'ski Avditorij, je namre'c za's'citil slovenski del imena festivala -- in organizatorju zaradi kontinuitete ni preostalo ni'c drugega, kot da se je oprl na tisti del imena, ki ni za's'citen (in angle's'cina o'citno pri nas ni za's'citena). Pravzaprav moramo biti veseli, da Micro$oft ni dovolil prevoda imena svojega operacijskega sistema, saj bi potem sploh ne smeli ve'c uporabljati besede Polkna, temve'c bi morali Primorci v 'casu burje zapirati Windowse. In sloven's'cina je zavarovana vsaj na Okro'znem sodi's'cu v Mariboru, no, ne povsem. Na tem sodi's'cu lahko registrirate novo firmo samo, 'ce ima lepo zvene'ce slovensko ime, ki ima prepoznavno sporo'cilno noto. Vendar je dopu's'cenih nekaj stranskih izhodov: ime firme je lahko tudi v (stari) hebrej's'cini, (stari) gri's'cini ali v latin's'cini. V tem primeru mora odvetnik, ki zastopa firmo, predlo'ziti kopijo ustreznih strani iz slovarja. Prav to pa se mi je zgodilo: da me je odvetnik prosil za kopijo strani iz latinsko-slovenskega ali hrva'skega slovarja. Odvetnik se je pri tem sicer jezil, da veljajo tako neumna pravila samo na mariborskem sodi's'cu. A mi, ki si o tem dopisujemo kot ljudje z akademskim vrti'ckom, bomo seveda poto'zili, o 'skoda, da je samo tam tako. Nauk: tujih jezikov se bojimo tako, da pri tem produciramo 'se ve'cje neumnosti. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Tomaz.Erjavec na ijs.si Thu Nov 7 15:01:51 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 7 Nov 2002 15:01:51 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] CFP: EACL Workshop on Morphological Processing of Slavic Languages Message-ID: <200211071401.PAA26857@obelix.ijs.si> [Apologies to those of you who receive this more than once] ** CALL FOR PAPERS ** Morphological Processing of Slavic Languages A workshop to be held at EACL-03 the 11th Conference of the European Chapter of the Association for Computational Linguistics Budapest, 13 April 2003 http://www.conferences.hu/EACL03/ http://nl.ijs.si/mpsl03/ TOPIC AND MOTIVATION: The problems of morphological analysis of Slavic languages in natural language processing are more often that not approached independently for different languages in spite of their structural similarities. Different approaches to modelling morphological structure, to lexical and corpus annotation and to processing of morphological information have been developed, and some of them for more than one language. Yet annotation schemes, morphological analysers, part-of-speech taggers or language resources that encompass all - or even a larger number - of the Slavic languages are rare. At the same time, a systematic review of existing approaches to morphological processing of Slavic languages and their relations does not yet exist. The topic of the workshop is the morphological computational analysis and annotation of Slavic languages, encountered on both the inflective and the derivational levels. The workshop will try to reveal lexical structures necessary for morphological analysis and will discuss standardisation efforts in the field that can, for instance, enable transfer of applied methods from one language to the other or inform the annotation of morphological information in corpora. Other areas of interest are the connection of morphological analysis for Slavic languages to word-level syntactic tagging, collocation and term extraction, integration into semantic networks, and the transfer of morphological information between aligned corpora. Submissions are invited on all aspects of morphological processing applicable to Slavic languages, including, but not limited to: * multilingual annotation schemes and lexical databases * word and sentence level tagged corpora (treebanks) * morphology in semantic annotation * term variability * resources and methods for machine learning * knowledge transfer between related languages * methods for annotation and disambiguation * derivational analysis of unknown words * compound analysis * recognition of composite tenses * constraints on agreement WORKSHOP CHAIRS Tomaz Erjavec, Jozef Stefan Institute, Ljubljana Dusko Vitas, University of Belgrade PROGRAMME COMMITTEE Frantisek Cermak, Charles University, Czech Republic Greville G. Corbett, University of Surrey, UK Tomaz Erjavec, Jozef Stefan Institute, Slovenia Roger Evans, University of Brighton, UK Karel Pala, Masaryk University, Czech Republic Vladimir Petkevic, Charles University, Czech Republic Vladimir Plungian, Russian Academy of Sciences, Russia Max Silberstein, Universite de Franche-Comte, France Kiril Simov, Bulgarian Academy of Sciences, Bulgaria Marko Tadic, University of Zagreb, Croatia Dusko Vitas, University of Belgrade, Yugoslavia SUBMISSIONS Papers describing work in all areas of morphological processing of Slavic languages, in particular related to the workshop topics above, should be submitted electronically. Papers should be 4-8 pages long in PDF format following the guidelines at the EACL site http://ufal.ms.mff.cuni.cz/~hajic/eacl03/submission.html Send your submission to Tomaz Erjavec (tomaz.erjavec na ijs.si). IMPORTANT DATES Paper submissions: 7 January 2003 Notification of acceptance: 28 January 2003 Camera-ready copies due: 13 February 2003 Registration deadline: as ACL Workshop dates: 13 April 2003 REGISTRATION The registration fees include attendance of the workshop and a copy of workshop proceedings. Follow the registration instructions at the EACL site (http://www.conferences.hu/EACL03) and indicate that you would like to attend the workshop. -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From Sonja.Likar na delo.si Fri Nov 8 12:14:32 2002 From: Sonja.Likar na delo.si (Sonja Likar) Date: Fri, 8 Nov 2002 12:14:32 +0100 Subject: [SlovLit] Golden Drum Message-ID: <200211081214.32199.Sonja.Likar@delo.si> K polemiki o Zlatem bobnu/Golden Drumu Ugotovitev, da organizator festivala ne sme več uporabljati slovenskega imena, je točna. Da bo stvar jasnejša, naj malo osvetlim ozadje. Festival je uradno nastal leta 1993 na pobudo g. Jureta Apiha. Pred letom 1991 je namreč imel domicil v portoroškem Avditoriju Jugoslovanski festival tržnih komunikacij. Po razpadu skupne države je razpadel tudi festival, razpadla pa so tudi vsa združenja in društva, ki so ga organizirala. Leta 1992 so se tako v Portorožu zbrali samo Slovenci in poskusili oživiti festival, tokrat pač v okviru nove države. Jasno, bilo jih je le za peščico, a ravno dovolj, da so se lahko tudi na novo organizirali. Nastala sta Društvo za marketing Slovenije in Slovensko oglaševalsko združenje, ki je pozneje preraslo v zbornico. Ta je skupaj s časopisom tudi prevzela soorganizacijo novega festivala. Ideja g. Apiha je bila, da bi k tekmovanju na slovenskem festivalu, ki je dobil ime Zlati boben, pritegnili države, ki so nastale po razpadu vzhodnega bloka in so imele kar nekaj skupnih značilnosti, med njimi tudi to, da njihovo komaj dobro nastajajoče oglaševanje ni imelo možnosti primerjanja. Tako sta bila leta 1993 pravzaprav dva festivala hkrati (slovenski in novoevropski) Zlati boben/Golden Drum. Ker je bilo treba ime festivala uradno registrirati, stroka pa ni imela organizacije, ki bi to lahko storila, je Zlati boben (samo slovenso ime!) registriral portoroški Avditorij, ki se je pridružil organizatorjem. S širitvijo festivala se je pokazala potreba, da domače oglaševanje potrebuje svoj festival, in Zlati boben je ostal samo mednaroden. Uradni jezik festivala je angleščina; prva leta je organizator poskrbel za simultane prevode predavanj v ruščino, pri drugih slovanskih jezikih so pomagali sami udeleženci, potem pa za to pravzaprav ni bilo več potrebe. V slovenskem prostoru smo festival vse do lani dosledno imenovali in oglaševali Zlati boben, v tujini smo ga oglaševali z Golden Drum,/Zlati boben. Širitev festivala je seveda zahtevala tudi širitev infrastrukture, česar pa Avditorij ni bil sposoben ali pa pripravljen storiti navkljub ustnim obljubam. Tako so si organizatorji poiskali drugo lokacijo, Avditorij, ki je nenadoma spoznal, da je izgubil kuro, ki mu je nesla zlata jajca, pa na sodišče. Ker organizatorji festivala niso bili pripravljeni plačati nerazumljivo visoke odškodnine za uporabo imena, morajo upoštevati sodno prepoved. To je vsa zgodba. Utopični scenarij: ob prvi objavi o potezi Avditorija v sredstvih javnega obveščanja se oglasijo slovenisti in urad za jezik in zahtevajo, da organizatorju ostane pravica do slovenskega imena, zaradi pritiska javnosti se Avditorij odpove tožbi. Komentar bržkone ni potreben. Sonja Likar, MM - Marketing magazin From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Fri Nov 8 14:27:08 2002 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz PETERLIN) Date: Fri, 8 Nov 2002 14:27:08 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Golden Drum In-Reply-To: <200211081214.32199.Sonja.Likar@delo.si> Message-ID: On Fri, 8 Nov 2002, Sonja Likar wrote: [...] > Utopični scenarij: ob prvi objavi o potezi Avditorija v sredstvih javnega > obveščanja se oglasijo slovenisti in urad za jezik in zahtevajo, da > organizatorju ostane pravica do slovenskega imena, zaradi pritiska javnosti > se Avditorij odpove tožbi. Komentar bržkone ni potreben. Utopični je po mojem premila beseda za opisani scenarij. Da je Avditorij speljal oglaševalcem blagovno znamko, je res precejšnja nerodnost, posebej za branžo, ki se pravzaprav ukvarja z - če že ne "izdelavo", pa vsaj promocijo - blagovnih znamk. Za dejstvom, da je ob začetku festivala ni registriral časopis Delo, ki je bil njegov pobudnik, se verjetno tudi skrivajo kaki razlogi, ki jih ne poznam. Ampak od prvega festivala je minilo približno deset let, kar se mi zdi dovolj časa za sporazum med Oglaševalsko zbornico in Avditorijem. Zato pričakovanje, da bodo oglaševalcem v trenutku, ko se ti razidejo z Avditorjim, priskočili na pomoč slovenisti in Uraz za slovenski jezik z nekakšno moralno utemeljeno zahtevo o tem, komu naj bi pripadla kakšna blagovna znamka, ni utopično, ampak kvečjemu absurdno. Lep pozdrav, Primož Peterlin -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From petra_likar na hotmail.com Fri Nov 8 16:43:49 2002 From: petra_likar na hotmail.com (petra_likar na hotmail.com) Date: Fri, 8 Nov 2002 16:43:49 +0100 Subject: [SlovLit] Slavica Message-ID: Pozdravljeni! Sem novopečena študentka slovenistike, ki si želi, da bi Slavica (študentski zbornik za slovansko filologijo in kulturo) spet zaživela, zato vabim vse, ki so istega mnenja, da se javijo na moj elektronski naslov: petra_likar na hotmail.com. Petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 13 12:40:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Nov 2002 12:40:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža_v_ponedeljek_11._11. Message-ID: <006401c28b09$6b96b2c0$ec4602c1@ff.unilj.si> Bilo nas je 100 in eden in psi ob poti so se nam na široko izogibali. Ljudstvo po zidanicah je domačo kislico ponujalo po 750 sit liter, pa smo se skušnjavi uprli in ga raje kupimo doma po 200. Padla ni niti ena kaplja dežja in obsijal nas je več kot en sončni žarek. Iz oficialne smeri smo tokrat zašli manj kot kilometer, sicer pa zvesto sledili steptani sledi, po kateri so dva dni prej utrjevali svoje slovenstvo desettisoči. Brucom se je na Čatežu udeležba zabeležila v indeks in predstojnica nam je poravnala zapitek pri Rostanu. Morda prihodnje leto zares ustanovimo kolesarsko sekcijo. lpmiran From Vlado na zrc-sazu.si Fri Nov 15 13:45:37 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 15 Nov 2002 13:45:37 +0100 Subject: [SlovLit] Frenkfrt po Frankfurtu Message-ID: <3DD4FA81.3410.18AEBC@localhost> V zadnji stevilki Maga zasluzi pozornost zapis o prodajni razstavi tuje literature Frankfurt po Frankfurtu, ki v Cankarjevem domu v Ljubljani ze sestnajstic ponuja izbor domnevno najboljsih del, predstavljenih na velikem knjiznem sejmu v Frankfurtu. Zapis Irene Staudohar z naslovom Prebirati Frankfurt pa da misliti s pripombo, da je kar 80 odstotkov ponujanih knjig z angleskega govornega podrocja, sledijo nemske, francoske, spanske in italijanske. Glede na nenadni prodor v anglescine kot jezika visoke politike tudi v Srednjo Evropo bi bilo morda se dopustno razmerje 50 odstotkov knjig v anglescini nasproti 50 odstotkom knjig v vseh drugih evropskih jezikih skupaj. Tako bi se namrec lahko marsikaj izvedelo bolj neposredno, iz prve roke, iz nase sosescine in iz nase celine, ki nikakor ni brez zgodovine in omike. Ker so v zadnjih letih mediji spesnili tudi edninsko zvezo globalni jezik, je primerno navesti podatke o miljonih govorcev nekaterih bolj razsirjenih jezikov v Evropi in po svetu. Evropa: 101 ruscina, 92 nemscina, 59 anglescina, 55 francoscina, 53 italijanscina, 35 ukrajinscina, 34 poljscina, 29.4 spanscina, 22 romunscina, 19 nizozemscina, 17 srbscina-hrvascina, 14 madzarscina, 10 portugalscina, 9.8 bolgarscina, 9.7 cescina, 9.5 grscina, 8.5 svedscina, 7.3 katalonscina ... Svet: 1110 kitajscina, 355 anglescina, 305 spanscina, 220 arabscina, 160 ruscina, 160 portugalscina, 124 francoscina, 121 nemscina, 66 italijanscina ... Lep pozdrav Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 14 09:47:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Nov 2002 09:47:38 +0100 Subject: [SlovLit] = BOBEN_ni_več_ZLAT_sedaj_je_GOLDEN_in_je_DRUM Message-ID: <001e01c28bba$7e757500$3c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Nada Kozina To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Saturday, November 16, 2002 8:52 PM Subject: zlati boben Spostovani, posiljam vam clanek, objavljen v lokalnem casopisu Portorozan. Kot delavka v Avditoriju, kulturnem, kongresnem in promocijskem centru v Portorozu, ki tozi Oglasevalsko zbornico, zelim, da razumete, da namen Avditorija ni bil potujciti ime festivala, ampak braniti svoje zakonske pravice in se boriti za zasluzek, s katerim financiramo kulturne prireditve. Zasluzek od festivala smo namrec vsa leta prelivali v kulturo, na racun tega festivala in se nekaj kongresov dobivamo namrec od ustanoviteljice - Občine Piran nizjo dotacijo. Prisrcen pozdrav, Nada Kozina ========= BOBEN ni več ZLAT, sedaj je GOLDEN in je DRUM Festival je preimenoval Milan Apih, predsednik mednarodnega oglaševalskega festivala, sicer pa direktor osrednjega slovenskega časopisa DELO. Imena Zlati boben ne sme uporabljati, ker je festival preselil iz Avditorija v hotel Bernardin. Avditorij, kulturni, kongresni in promocijski center v Portorožu, je zaščitil blagovno znamko 5. januarja 1994 na Uradu RS za varstvo industrijske lastnine pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Jacques Seguela, pomemben oglaševalski strokovnjak, je na letošnjem festivalu rekel, da smo zanimivi za svet le, če ostanemo Slovenci. Ne vem, če pozna piranski odlok, po katerem morajo biti javna obvestila zapisana v dveh jezikih -- v slovenskem in italijanskem. Angleški jezik v odloku ni omenjen. Avditorij je vložil v festival neizmerno veliko znanja, časa, denarja, ljubezni, ustvarjalne in delovne moči. Razvijal se je skladno z rastjo festivala tako kadrovsko, prostorsko, tehnološko in poslovno. Za investicijo na letnem prizorišču se je odločil predvsem na zahtevo partnerja Slovenskega oglaševalskega združenja. Lokalna oblast sprejela festival kot glavni promocijski dogodek in ga finančno podprla. Prav gotovo sta za veliki uspeh festivala zelo zaslužna tudi Jure Apih in Slovensko oglaševalsko združenje. Vendarle festival ne bi bil tak, če bi se razvijal v hotelski hiši. Avditorij je bil odločujoč dejavnik za uspeh, ker je javni zavod, promocijsko središče, usmerjen v spletanje vezi in mrež med nosilci dejavnosti na različnih področjih, tako kapitalnih kot ustvarjalnih, političnih in kulturnih. Oglaševalski festival je eden od najpomembnejših projektov, katerega je razvijal v ta namen. Prispeval je k poznavanju Pirana kot dragocene kulturne dediščine, okrepil je zavest občanov, da živijo v izjemnem kraju, v kraj je vnesel duh svetovljanstva. Podaljšal je turistično sezono, sprožil je močno investicijsko dejavnost v hotelih, privabil ljudi iz novih držav in s tem sprožil dotok novih turistov čez vse leto, spodbudil je dvig kakovosti gostinske ponudbe, skrb za čisto in urejeno okolje, vključil je nosilce vrste dejavnosti (zdravstvene, kulturne, športne, zabavne?), privabil je strokovnjake in ustvarjalce z vsega sveta, bogate poslovneže -- naročnike oglasov in sponzorje, odprl dotok novega denarja iz državnega proračuna v piransko občino in novih sponzorskih sredstev od močnih slovenskih in tujih podjetij in navezal stike z organizatorji največjih oglaševalskih festivalov na svetu (Cannes, Holywood, Frankfurt, Dublin?). Razvoj festivala Oglaševalci so se zbirali v Avditoriju 30 let. Junija leta 1973 so se prvič predstavili v Avditoriju na 7. festivalu JRT v okviru sekcije komercialnih filmov. Februarja leta 1974 je Društvo ekonomskih propagandistov Slovenije organiziralo mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov in prvi jugoslovanski festival ekonomske propagande. Pri izvedbi je sodeloval Centroturist iz Beograda. Leta 1975 je bilo mednarodno posvetovanje o turistični propagandi, leta 1980 pa 7. Srečanje propagandistov Jugoslavije. Leta 1984 so se začeli Jugoslovanski festivali tržnih komunikacij (JFTK), zadnji je bil leta 1990. Glavni partner iz oglaševalske stroke je bil Savez udruženja ekonomskih propagandista Jugoslavije. Leto 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, je prišlo v Portorožu malo turistov, kongresnih gostov v Avditoriju pa je bilo le 10 % manj. Izkazalo se je, da je poslovni turizem najbolj trdoživa zvrst, da nanj najmanj vplivajo politične in vojne zdrahe, pa tudi da so kongresni gostje zelo dobri potrošniki. Priprave na jugoslovanski festival leta 1991 v Portorožu so potekale kot običajno, malo pred festivalom pa se je partner iz Beograda odločil, da festival prestavi v Bar. Slovenski oglaševalci so se odločili, da tam ne bojo sodelovali, tedanja direktorica Avditorija Fanči Kuhar pa, da ne prekine tradicije. Prepričala je Jureta Apiha, da se je odločil za nadaljevanje v Avditoriju. Imeli smo prvi slovenski oglaševalski festival in začrtali razvoj novega mednarodnega festivala. Oktobra leta 1992 je bil 2. portoroški marketinški festival Zlati boben, 1993 smo imeli dva festivala -- mednarodnega in slovenskega, leta 1994 je nastal Zlati boben -- oglaševalski festival nove Evrope. To ime je obdržal do lani. POMEN ZLATEGA BOBNA ZA AVDITORIJ IN ZA OBČINO PIRAN V množici kongresov, ki so v teh 30 letih potekali v Avditoriju, je le oglaševalski festival izdelek Avditorija, doslej največji izziv in najvišje postavljeni cilj, ki je sprožil vrsto gibanj, pobud, zamisli in povezav. Avditorij je vlagal v festival od leta 1973. Vložek se je začel vračati zadnja leta. Pri oceni škode, ki je nastala z izgubo festivala, moramo upoštevati vrednost znanja, vrednost dela festivala, ki je rezultat navezave stikov z ljudmi v številnih političnih, poslovnih in novinarskih krogih, vrednost naložb zaradi festivala od leta 1973 do 2000, izgubo zaslužka od leta 2001, ko je Avditorij izgubil festival in vrednost investicij v tehnično opremo, nakupljeno zaradi festivala. Občina Piran je lastnica Avditorija. Del občinske subvencije Avditoriju je bil namenjen tudi za razvoj festivala. Vložek se je pomnožen vrnil v občinsko blagajno. Festival je s selitvijo na Bernardin sicer ostal v kraju, vendar se je s tem spremenil njegov pomen. Za hotelsko hišo, ki gosti kongres, je ključni motiv dobiček. Za Avditorij kot občinsko javno ustanovo, ki gosti kongres, so motivi veliko širši in bolj dolgoročni: spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja občine Piran. Hotel si v iskanju zaslužka prizadeva zadržati udeležence kongresa v svojih prostorih in od njih čimveč iztržiti. Avditorij si kot pospeševalec razvoja prizadeva vključiti v kongresno ponudbo čim širši krog, ustvariti nove priložnosti za zaslužek ljudi v kraju, gostu predstaviti kraj z več zornih kotov, javnost seznanja o svoji dejavnosti in utrjuje podobo kraja. S selitvijo festivala je izgubila tudi Občina. Več let je vlagala v festival, tako v promocijo in izvedbo kot na investicijskem področju, saj je vložila znatna sredstva v pokritje letnega prizorišča in pomagala pridobiti denar iz državnega proračuna. Odgovorna je za razumno delitev proračunskega denarja in za nadzor nad gospodarjenjem z razdeljenimi sredstvi. Avditorij kot občinska ustanova predstavlja podaljšano roko pri uresničevanju razvojnih vizij občine, zato mu mora Občina nuditi oporo in poskrbeti, da se naložbe v Avditorij vračajo. Moč denarja bo počasi oslabela, pravijo modreci. Srce bo spet gospodovalo trebuhu. Nada Kozina From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 14 10:01:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Nov 2002 10:01:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Petero_reči_povečini_v_številkah Message-ID: <006001c28bbc$66743700$3c03f9c2@hladnik> 1. Slovenski roman in simpozijske finance 2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja 3. Podiplomski študij 4. Pa pravijo, da nismo (za) številke 5. Spletke ======= 1. Slovenski roman Bliža se mednarodni slovenistični simpozij z naslovom Slovenski roman (5.--7. 12.). Njegov program z 90 nastopajočimi v 26 sekcijah je na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html. Ministrstvo za šolstvo se je pred časom odločilo, da mednarodnega slovenističnega simpozija ne bo več financiralo iz rezervirane postavke za mednarodno sodelovanje in nas je (brez dote!) odstopilo sektorju za organizacijo mednarodnih znanstvenih sestankov. Tam razpolagajo s 93 mio denarja, od katerega je v preteklosti pripadlo humanistiki 20 mio. Ker so na to vsoto usmerili tudi Mednarodni slavistični kongres (ta je 2002 od države že dobil 9,5 mio; 2,8 mio samo za zasedanje mednarodnega slavističnega komiteja v Mariboru), katerega letošnji proračun presega celotno humanistično vsoto, je jasno, da bodoči mednarodni slovenistični simpoziji iz tega naslova ne bodo mogli poskrbeti za svojo eksistenco. Ministrstvo smo zaprosili za ponovno, bolj premišljeno in bolj naklonjeno presojo naše prireditve. ======= 2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja S sredino Slavo v predavalnici 209 na FF so se začeli dnevi Toneta Pretnarja. V torek 19. novembra bo njegov večer v tržiški knjižnici, konec tedna, v soboto 23. novembra pa simpozij na FF. V sredo je v okviru Slave Vlado Nartnik predaval - tako, kot zna samo on - o nastanku Prešernove pesmi Luna sije. Poslušalci so se medtem ogrevali s prinesenimi prigrizki in napitki in se ob koncu razživeli v debati. Bila sta potešena duh in telo, največ pa je profitiral podpisani, ki tudi tokrat ni prispeval nič za skupno zabavo, na koncu pa je v svoj hladilnik spravil vse, kar je od pojedine ostalo. Če do ponedeljka ne splesni, bo na ponujo vsem Tončkovim slavilcem. ======== 3. Podiplomski študij Gradivo za senatno sejo na FF izpred meseca dni vsebuje polno odobritev doktorskih tem in ocen doktoratov, le slovenističnih ni med njimi. Res je letos na slovenistiki več prijav za podiplomski študij kot prejšnja leta, vendar smo še vedno daleč za drugimi podjetnimi študijskimi smermi; na FF je prijavljeno vsega blizu 400 podiplomskih študentov. Kako to, da je ob velikem številu dodiplomskih študentov interes za podiplomski študij na slovenščini relativno majhen? Ali moti to, da nimamo vsaj deloma fiksiranega in za vse vpisane enotnega programa? Ali ga premalo oglašamo? Se premalo angažiramo pri sestavljanju individualnih programov? Smo preveč izbirčni pri sprejemanju prijav? Je večina potencialnih kandidatov v napornih in izčrpujočih službah in jim za podiplomski študij ne ostane več energij? ======= 4. Pa pravijo, da nismo (za) številke Na straneh Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (www.mszs.si/slo/znanost/) so objavljeni rezulati razpisov temeljnih raziskovalnih projektov. Humanisti smo s 4400 urami (tj. 4 projekti po 1100 ur, med njimi seveda ni nobenega slovenističnega) drobiž. Podobno droben delež imata tudi biotehnika in družboslovje. Druge discipline so se odrezale bolje: medicina 35.000 ur, tehnične vede 20.000 ur, naravoslovje 9600 ur. Tam je najti tudi seznam sofinanciranih revij, ki se napajajo iz skupaj slabih 200 mio sit. Naravoslovje dobi za 20 revij 36 mio, tehnika za enako število revij 45 mio (najdražja revija stane državo 6,5 mio), medicina za 8 revij za 17 mio, biotehnika za 4 revije 7 mio, družbene vede za 27 revij 38 mio, humanistika za 34 revij za 50 mio, to je po 1,5 mio na revijo; Slavistična revija ima med njimi najvišjo subvencijo. Od kod razlike v deležu subvencije med humanistiko in družboslovjem na eni strani, kjer pride na revijo povprečno po 1,5 mio, in tehniko, kjer država prispeva dobra 2 mio na revijo: ali so uredništva v humanistiki v splošnem bolj šlampasta in se ne držijo znanstvenih standardov, ali se humanistične revije vzdržuje še iz drugih virov, ali gre za različno vrednotenje disciplin? V predzadnji sobotni številki Dela piše ekonomist Dušan Mramor o finančnem položaju UL: - 2-krat premalo prostora na študenta, - več kot 2-krat manj učiteljev na študenta kot v EU, - za univerzo neugodno razmerje med denarjem, ki ga država namenja visokemu šolstvu na eni strani in osnovnemu, srednjemu in vseživljenjskemu izobraževanju na drugi strani. ======== 5. Spletke Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, e-časopis s članki o računalništvu v šoli, o kritičnih izdajah, o zlati dobi knjige, ki še kar traja ... Http://newark.rutgers.edu/~ehrlich/poesites.html -- E. A. Poe v omrežju. Http://web.uvic.ca/hrd/graves/ -- vzor(č)na in zavidanja vredna spletna kritična izdaja dnevnika Roberta Gravesa, v formatu xml. Http://www.arnes.si/si-cert/obvestila/2002-06.html -- še ena zaščita pred virusi. Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/allc/archive/hcim/hcim-021009.htm -- eden od študijskih programov računalništva za humaniste. Http://www.fabula.org/actualites/article3802.php -- vabilo na simpozij o slovenskem romanu iz druge roke. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 18 09:40:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 18 Nov 2002 09:40:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <002301c28ede$2e7b1f60$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 18. november 2002 8:46 Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V petek, 29. novembra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Prosim, navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica Informacijski in referalni center Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 19 08:50:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Nov 2002 08:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] Pesnisko-glasbeni festival 69 Message-ID: <006901c28fa0$53b36400$1403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Gal Gjurin To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Tuesday, November 19, 2002 2:33 AM Lepe pozdrave! No, tole je poskus vzpostavitve "plain texta" (obstaja kakšen golobesedilski prevedek?) po navodilih, ki mi jih daje wordova Sponka Pomagačka ... če mi ni uspelo, bi prosil za inštrukcije, da bom to končno znal. Obljubim, da bom širil znanje okrog. Gal. >>Gal, golobesedilno ni uspelo, zato pošiljam naprej kar sam, tebe pa naročam na inštrukcije. lp >>miran =========== Pesniško-glasbeni festival "69" --- v teatru Gromka --- (Metelkova) TOREK, 19. NOVEMBRA 2002 -- akustični večer ob 22.00 KLEMEN PISK in Žabjak trio na kratko nadaljujejo gostje večera: Katja Plut, Alja Adam, Stanka Hrastelj, za povrh še gost iz Avstralije ob 24.00 pa GAL GJURIN in projekt Mesto & Mesto (sledi džezovsko-bluzovski marmeladni se?en) SREDA, 20. NOVEMBRA 2002 -- vštekani večer ob 22.00 TONE ŠKRJANEC in Jani Mujič ob 23.30 JURE NOVAK in Epski kabaret Soteska (sledi vštekana glasbena panorama (Virus)) ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 2002 -- e-večer ob 22.00 GREGOR PODLOGAR, PRIMOŽ ČUČNIK in B Menu (ob zaključku festivala sledi zabavno druženje z B Menu, DJ Podlogarjem, še preostalimi pesniki in gostujočimi glasbeniki) --- Vstopnina 300 SIT z letakom, (500 SIT brez, tridnevna karta 800 SIT.) --- From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 19 14:00:11 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Nov 2002 14:00:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Primerjalno_književnost_ukinjajo_mar_ne_ Message-ID: <000d01c28fcb$9bf5b760$7503f9c2@hladnik> Primerjalno književnost ukinjajo, mar ne Spletka ======= Primerjalno književnost ukinjajo, mar ne Na CLCWeb (http://www.bcla.org/clcwebjournal) sporočajo, da Oddelek za primerjalno književnost na univerzi v Alberti, Kanada, ne bo več eksistiral kot samostojen oddelek (http://www.humanities.ualberta.ca/arts/news/CLRFMS_Faculty.html). Odločitev razlagajo brez bolečine kot logični korak, ki bo junija 2003 pomagal učiteljem k bolj rednim stikom in dialogu s kolegi v sorodnih strokah, okrepil interdisciplinarnost in bolj smotrno izrabljal fakultetne materialne vire. Iz starega oddelka za primerjalno književnost bo v nadaljnjih treh štirih letih nastal oddelek za moderne jezike in kulturne študije. Vanj bodo vključeni tudi študij arabščine, perzijščine in drugih manj pogosto poučevanih jezikov, z željo prerasti evrocentričnost dosedanjega študija. O podobnih odločitvah na univerzah po svetu premišlja tudi Tomo Virk v 2. številki lanske Primerjalni književnosti (gl. povzetek na http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1350272977614783&rec=28&s id=3). ======== Spletka Http://www.ijs.si/lit/alamut2.html-l2 -- še o Alamutu kot romanu, ki govori o slovenskih teroristih. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 08:16:37 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 08:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Oddelke ukinjajo Message-ID: <001701c29064$c40cd5a0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: 19. november 2002 19:51 Subject: Oddelke ukinjajo > Pozdravljeni! > > No, ja, nekatere oddelke ukinjajo, nekje pa lahko nekateri > ponujajo vse, pa ceprav tega se zdalec ne obvladajo. Danes > me je na primer povsem presenetila izjava, da lahko v > Münchnu na LMU (Institut für Slavistik) vsak profesor > izprasuje studente za vse jezike, ker je vsak profesor > slavist. > > Za slovenscino to konkretno pomeni, da sama kot lektorica > niti slucajno ne smem imeti prstov vmes pri izpitih iz > slovenscine, ampak jih pripravi profesor. V mojem primeru > niti ne Prof. Rehder, ki naj bi bil vsaj za slovenscino > zadolzen, ampak Prof. Schweier, ki se ukvarja z drugimi > jeziki. Ob mojem vidnem vznemirjenju so mi pojasnili, da > je to drug sistem kot v Sloveniji. > > Lep pozdrav > > Mateja Jemec > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 13:52:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 13:52:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo - Trubadurji Message-ID: <00ae01c29093$baf054e0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Slovanska knjižnica To: Slovanska knjižnica Sent: 20. november 2002 9:15 Subject: Vabilo - Trubadurji Knjižničarji Slovanske knjižnice vas vljudno vabimo na večer poezije in predstavitev knjige Trubadurji. Njen avtor Miha Pintarič bo spregovoril o poetiki trubadurjev, Tone Smolej pa o recepciji trubadurske lirike na Slovenskem. Pogovor z avtorjem bo vodila Kristina Košič Humar. Literarni večer bo v četrtek, 21. novembra 2002, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 v Ljubljani. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 14:19:31 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 14:19:31 +0100 Subject: [SlovLit] Program Pretnarjevega simpozija Message-ID: <010101c29097$764526a0$ec4602c1@ff.unilj.si> Sobota 23. 11. Filozofska fakulteta Predavalnica št. 2, pritličje 10.45 -12.00 Irena Novak - Popov, Grafomanije Toneta Pretnarja Niko Jež, Tonetova izpopolnitev prevodnega repertoarja iz poljske književnosti Emil Tokarz, Tone Pretnar in poljska slovenistika Vlado Nartnik, Tonetov delež pri protistavljanju slovenščine s poljščino Bożena Ostromęcka - Fršczak, Polonika dr Tonego Pretnara 12.45-14.00 Breda Pogorelec, Življenje ječa, čas v nji - rabelj hudi Rozka Štefan, Poljski aleksandrinec v verzoloških raziskavah in pesniških prevodih Toneta Pretnarja Tomaž Sajovic, Edina beseda (Ivan Cankar) Marija Stanonik, Oda Tržiču Miran Hladnik, Najin Gradnik Namita Subiotto, Prispevek Toneta Pretnarja k makedonistiki 15.30-16.30 Iwona Nowakowska - Kępna, Metaforika prijateljstva Aleksander Bjelčević, Oblika in liturgična vloga Ta stare velikonočne pesmi iz 1440 Dragi Stefanija, Iz pozabljenih zapiskov Agnieszka Będkowska, Med didaktiko in prevodom. Kognitivni pristop. Marek Baniowski, Słowenia w europejskiej federacji kultur SPREMNA PRIREDITEV: Avla Filozofske fakultete Razstava del dr. Toneta Pretnarja (pripravila Anka Sollner Perdih) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 21 12:23:27 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Nov 2002 12:23:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanje_na_temo_kulture_kakovosti_na_UL Message-ID: <001d01c29155$34d64320$3c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, November 21, 2002 10:34 AM Subject: Še enkrat Spostovana kolegica, spostovani kolega! Prilagam vabilo za srečanje na temo: UVELJAVLJANJE KULTURE KAKOVOSTI NA UNIVERZI V LJUBLJANI? ki bo 26.novembra 2002 ob 17.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Gradivo dobite na www.uni-lj.si/kakovost. Dodajam preglednico s primerjavo ocen in priporocil iz let 2000 in 2002. Vesel bom vasih mnenj in predlogov o teh stvareh, pred srecanjem, na srecanju in po njem. Lep pozdrav! Dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 30 09:32:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 30 Nov 2002 09:32:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_kratko_poročilo_o_mednarodnem_znanstvenem_simpoziju_o_življenju_in_delu_dr._Toneta_Pretnarja Message-ID: <002301c2984a$fa5a02c0$7403f9c2@hladnik> kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr. Toneta Pretnarja----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Friday, November 29, 2002 5:41 PM Subject: kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr. Toneta Pretnarja Dne 23. novembra 2002 je v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti potekal mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu literarnega zgodovinarja, polonista, prevajalca in pesnika dr. Toneta Pretnarja . Pripravili so ga Oddelek za slovenistiko, Oddelek za slavistiko, Znanstveni inštitut FF in društvo Poljsko-slovenskega prijateljstva. Vodila ga je zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec, ki je bila somentorica Pretnarjeve doktorske disertacije; v predsedstvu simpozija, ki je potekal od 10 do 17. ure, so se zvrstili njegovi dolgoletni kolegi in prijatelji, prof. dr. Ada Vidovič Muha, dr. Miran Hladnik, dr. Irena Novak Popov, dr. Niko Jež, dr. Iwona Nowakowska-Kepna, dr. Emil Tokarz, dr. Vlado Nartnik, dr. Tomaž Sajovic in dr. Vadimir Osolnik. Program simpozija je vklučeval pozdravne besede dr. B. Pogorelec, predsedujoče, dr. a. Vidovič Muha, predstojnice Oddelka za slovenistiko, dr. Vladimirja Osolnika, predstojnika Oddelka za slavistiko, dr. T. Virka, prodekana FF, dr. I. Nowakowske Kepne, dekanje univerze v Bielsko-Biali, dr. J. Klima, predsednika Poljsko slovenskega društva, ki so obudili spomin na znanstvenika, pedagoga in pesnika dr. Toneta Pretnarja, in nato strnjene nastope dr. Irene Novak Popov, ki je predstavila Pretnarjeve objavljene pesmi; dr. Nika Ježa, ki je predstavil obsežen Pretnarjev prevajalski opus, dr. Emila Tokarza, ki je orisal pomebno vlogo Toneta Pretnarja v razvoju poljske slovenistike; dr. Vlada Nartnika, ki je predstavil nenadomestljiv Tonetov delež pri protistavljenju slovenščine s poljščino; dr. Božene Ostromecke Fraczak, ki je predstavila sistematično nastajanje polonike dr. Pretnarja; dr. Brede Podgorelec, ki je povezala Pretnarjevo delo s slovensko poezijo; dr. Rozke Štefan, ki je predstavila Tonetove poglobljene in odmevne verzološke raziskave; dr. Tomaža Sajovica, ki je spregovoril o žlahtnem pomenu besede pri Ivanu Cankarju in Tonetu Pretnarju; dr. Marije Stanonik, ki je predstavila Pretnarjeve pesmi o Tržiču iz monografije V sotočju Bistrice in Mošenika; dr. Mirana Hladnika, ki je predstavil Pretnarjevo in svoje delo pri preučevanju poezije Alojza Gradnika za natise v zbirki Dela slovenskih pesnikov in pisateljev; dr. Namite Subiotto, ki je predstavila prispevek dr. Pretnarja k makedonistiki; dr. Iwone Nowakowske Kepna, ki je pregovorila o polonistično slovenističnih stikih in pomembnem deležu Toneta Pretnarja; dr. Aleksandra Bjelčeviča, ki je spregovoril o verzoloških značilnostih Ta stare velikonočne pesmi in Pretnarjevih verzoloških izhodiščih; dr. Dragija Stefanije, ki je obnovil nekatere pozabljene stare zapiske, oz. besede, značilne za slovanske jezike; dr. Agnieszke Bedkovske in dr. Mareka Baniowskega, ki sta opisala Kognitivni pristop v lingvistiki in slovenski delež v evropski federaciji kultur. Simpozija, ki je potekal ob obletnici smrti docenta dr. Toneta Pretnarja, se je, ob številnih spoštovalcih in prijateljih dr. Pretnarja, udeležila tudi njegova sestra prof. Zvonka Pretnar, spremljala pa ga je pregledna in lična razstava njegovih objavljenih znanstvenih del, ki jo je pripravila Anka Sollner Perdih, vodja naše slovenistično-slavistične knjižnice. Vsebine referatov in prispevkov kolegov iz drugih unverzitetnih središč, ki se simpozija osebno niso mogli udeležiti /npr. kolegi iz Zagreba, dr. Aleksander Flaker, dr. Zvonko Kovač, dr. Dunja Fališevac/ bodo natisnjene v Zborniku simpozija, ki ga pripravljajo kolegi z Oddelka za slovenistiko in z Oddelka za slavistiko FF univerze v Ljubljani; izid načrtujemo v naslednjem letu. Vsem udeležencem simpozija, zlasti referentom, se njegovi kolegi z nekdanjega Pretnarjevega oddelka za slovanske jezike in književnosti iskreno zahvaljujemo. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 30 09:42:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 30 Nov 2002 09:42:56 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o slovenskem romanu na spletu Message-ID: <006101c2984c$7c90dc40$7403f9c2@hladnik> Na spletni strani 21. slovenističnega simpozija o slovenskem romanu (5.--7. 12. 2002) http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=51&L4_ID=15 so zdaj tudi že izvlečki predstavljenih referatov, urejeni po abecedi avtorjev. Http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/MHladnik1.pdf/abstract -- povzetek simpozija o Slovenskem romanu na oglasnih straneh spletišča Kakanien. Http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/MHladnik1.pdf -- program simpozija Slovenski roman na oglasnih straneh spletišča Kakanien. Http://www.gov.si/evroterm/ -- večjezični slovar izrazov Evropske unije. Pa še en nesimpozijska povezeva : http://www.narratology.net -- naratologija na univerzi v Hamburgu. lpmiran From jaka na jaka.org Sat Nov 30 11:31:15 2002 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Sat, 30 Nov 2002 11:31:15 +0100 Subject: [SlovLit] Narratology beyond Literary Criticism Message-ID: <3DE89373.3060206@jaka.org> Call for Papers: 'Narratology beyond Literary Criticism' Second International Colloquium of the Narratology Research Group Hamburg University, Germany, 21-22 November 2003 This conference will focus on the application of narratological categories and theories in non-literary studies centred contexts. The organizers would therefore particularly like to invite contributions from scholars interested in discussing the methodological relevance of narratological concepts in - not necessarily text-orientated - Humanities Computing projects. For further information please consult http://www.narrport.uni-hamburg.de From kramberger na uni-mb.si Sun Dec 1 12:34:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 1 Dec 2002 12:34:39 +0100 Subject: [SlovLit] VST CZ in popravljena verzija SP2001 Message-ID: Dober dan vsem: v'ceraj (sobota) sem bil na Slovenskem knji'znem sejmu v CD. Izvedel sem, da so za'celi v petek razpo'siljati (pred)naro'cnikom Veliki slovar tujk, ki ga je izdala Cankarjeva zalo'zba S to izdajo, ki pomeni po ve'c desetletjih povsem predelano in izjemno raz'sirjeno nadomestilo za zaslu'znega in v'casih tudi pomensko zavajajo'cega "Verbinca"., so vzbudili interes po dveh plateh: glede definicije, kaj je tujka, in glede razmerja do novega pravopisa. O nobeni od teh dveh plati ta hip ne morem zapisati 'se ni'c podrobnega ali zanesljivega (svoj izvod bom dvignil 'sele jutri). Tokrat samo omenjam izid in opozarjam na nenavadne podatke v predgovoru. Na eni strani gre za nadomestilo po ve'c desetletjih, na drugi strani imamo navedene sodelavce, ki so prenehali sodelovati oktobra 2002, in druge, ki so pomagali urejati 'se v prvi tretjini novembra 2002. 'Ze intervju, ki sem ga pred kak'snim mesecem in pol prebral z dvema urednikoma, je nakazal, da je do zamika pri izidu slovarja (napovedan je bil za september in prednaro'cniki so dobili nenavadno vljudno pismo s pro'snjo za razumevanje zaradi zamika pri izidu) o'citno pri'slo zaradi konceptualnih ali vsebinskih premikov ali sprememb na obeh ravneh. Ne predstavljam si najbolje, kaj je lahko nekdo prispeval tako bistvenega v slabih dveh tednih v novembru, da je poudarjena razlika v dobi sodelovanja, ki ne presega nekaj tednov. In se bojim, da se je znalo v tako kratkem 'casu zgoditi tudi marsikaj nepredvidenega, neusklajenega ali celo nedomi'sljenega. Upam, da so moji strahovi preveliki in neupravi'ceni; a tudi upam, 'ce se bo izkazalo druga'ce, da bomo 'stevilni prednaro'cniki dobili nadgradnjo ali popravke brezpla'cno. Vsekakor bi bil hvale'zen za kak'sno dovolj podrobno pojasnitev. Zaradi mene tudi v obliki "roman a clef". Vsekakor moram pohvaliti eno zadevo, ki jo je bilo mogo'ce opaziti 'ze pri hitrem listanju: seznam priro'cnikov oz. strokovne literature, iz katere so prevzete definicije oz. dolo'citve pomenskih obsegov. ***** In mimogrede, 'ceprav povezano s tem: Na sejmu sem poklepetal z Jo'zetom Topori'si'cem -- seveda tudi o pravopisu (ob tem 'se o izdajanju Fin'zgarja in Preglja v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). Povedal mi je, da je bila dogovorjena mehko vezana in zato cenovno dostopnej'sa izdaja SP2001. Izid naj bi sofinanciralo Delo z namenom, da bi postal dostopen prav vsem. In izdaja naj ne bi bila goli ponatis, temve'c naj bi vanjo vklju'cili tudi vse (s)prejete popravke. Ni pa vedel, zakaj ni pri'slo do izvedbe tega dogovora. Nedvomno so doslej prodali 'ze toliko izvodov trdo vezane izdaje, da po tej plati izid mehko vezane izdaje ne bi smel biti vpra'sljiv -- morda ostane vpra'sanje, kak'sen bi lahko bil papir za knji'zni blok, ker je pa'c bil v prvi izdaji uporabljen preve'c cenen. Povsem druga'cne narave pa je dejstvo, da bi dobili znova spremenjeno izdajo, kjer bi spremembe pomenile bistveno ve'c kot odpravljanje zatipkanih mest. -- Kaj bi to pomenilo za kupce trdo vezane izdaje? Bi bila ta izdaja znova brez CD-ROMa? Bo CD-ROM kompatibilen za razli'cne operacijske sisteme (Linux, Mac, Polkna)? Bosta izdaja in CD-ROM slednji'c vsebovala podroben seznam razlik v pravilih in zgledih od 1. izdaje naprej? Bo pojasnjeno, kaj se je zgodilo pri zajemannju oz. obdelavi gadiva od 'crke 'Na' naprej? Toliko pred nedeljskim kosilom. Pi's'canec je lepo zape'cen. Jaz pa dodam samo 'se piko. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 3 10:12:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Dec 2002 10:12:52 +0100 Subject: [SlovLit] Dve novici Message-ID: <004b01c29aac$289b8b50$1a4602c1@ff.unilj.si> 1. Elvis 2. Politehnika ========== 1. Elvis From: "Matej Krajnc" To: Subject: Re: SlovLit digest, Vol 1 #364 - 1 msg Date: Tue, 3 Dec 2002 00:19:17 +0100 Izšla je zbirka prevodov besedil pesmi Elvisa Presleya. Prevodi in spremne opombe so izpod peresa pošiljatelja tega sporočila. Izid zbirke naj vzpodbudi tudi razmišljanje o pomenu rockovskih besedil za splošno jezikovno kulturo in kulturo nasploh (ali ta pomen obstaja ali ne) in posebej o tem, kako je s tem bilo (in je) pri nas. Nekateri pisci pesmi (ali kantavtorji, kot jim popularno pravimo pri nas) in tudi tisti, ki sami niso pisali, so pomembno vplivali na jezik in razširili njegov spekter uporabe. Zavedati se moramo namreč, da velika večina besedišča ni bila nikoli uporabljena v nobeni vezani ali nevezani besedi ali pa le redkokdaj. Za Slovenijo to še posebej velja. Pozdrav, Matej Krajnc =========== 2. Politehnika From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Tuesday, December 03, 2002 9:04 AM Subject: slovlit Na gradu Kromberk blizu Nove Gorice so 26. 11. 2002 predstavili knjižno objavo predloga univerzitetnega podiplomskega programa študija slovenistike, ki je nastal v okviru Politehnike Nova Gorica. Sodelovali so: akademik prof. dr. Boštjan Žekš, prof. dr. Matjaž Kmecl, izr. član SAZU, in doc. dr. Zoltan Jan. Predstavitev, ki je imela precejšen odmev v javnosti, je bila tudi priložnost za srečanje s sodelavci, ki so pripravljali program. Predstojnik Urada Vlade RS za slovenski jezik dr. Janez Dular je na srečanju izrazil zadovoljstvo, da se slovenistika uvaja prav na Politehniki, ki je bila ena prvih šol, ki je izvajala podiplomski študij domala izključno v angleščini. Tudi tokrat ni šlo brez prepira o primorski univerzi in kje je takšen program najbolj smiseln. Mnenje Kronista: Če se lahko študira ekonomske predmete na ducatu različnih slovenskih visokošolskih ustanov, morala obstajati možnost, da se slovenistika študira na petih mestih. Interes stroke je tu nedvomen in ni naloga slovenistov, da sami sebi omejujemo prostor za razvoj strok, ki smo se jim zapisali s svojo poklicno izbiro. Svet za visoko šolstvo je 29. 11. 2002 >prižgal zeleno luč novogoriški Politehniki za izvajanje programov krasoslovje in slovenistika, medtem ko koprski Humanistiki še ni dovolil nadaljevanja postopka za uvedbo programa slovenistika.< Prim. Delo 30. 11. 2002, str. 4. From kramberger na uni-mb.si Tue Dec 3 16:32:20 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 3 Dec 2002 16:32:20 +0100 Subject: [SlovLit] VST CZ -- prvi vtis Message-ID: Dober dan vsem: 0. pa smo ga do'cakali. Napovedan je bil za september in je iz'sel konec novembra. Kljub uspe'snemu zbiranju prednaro'cnikov smo zdaj dele'zni telefonskih klicev zavzetih prodajalcev po sejemsko zni'zani ceni. Prvi vtis pomeni, da sem prebral uvodna, pojasnjevalna besedila in da sem polistal po slovarskem delu, kjer sem iskal pojasnila o izrazih z enega samega podro'cja: tisk in pisave. O tem sem pa'c pisal 'ze pri analizi SP2001. 1. Slovar je nastajal 'stiri leta, je zapisano v Uvodu (str. VIII), a je dobil sedanjo podobo, kot je mogo'ce sklepati iz namiga v Uvodu in podatkov v kolofonu, v dveh tretjinah (8 mesecih) leto'snjega leta. Zadnjih 11 dni nastajanja je bil brez glavnega "urednika-redaktorja". V kolofonu je namre'c na vrhu zapisano, da je bil Milo's Tavzes "urednik-redaktor" od marca do oktobra 2002; na dnu pa pi'se, da je bila redakcija kon'cana 11. novembra 2002. Neizbe'zno nastane vtis, da so posamezne kose slovarja sproti po'siljali v tiskarno v osvetljevanje -- in ko je bilo zbranih 16 strani, so natisnili polo in jo shranili do vezave. Obdelanih je 18 podro'cij od predvidenih 240 (str. VIII), vendar ni jasno, ali bo sledil 'se ducat podobnih zvezkov ali ne (222 deljeno z 18). Ve'cino podro'cij so obdelali 'studenti, ki so jim svetovali njihovi profesorji in drugi strokovni sodelavci. Pomagali pa so si s skoraj vsemi strokovnimi priro'cniki, dostopnimi v sloven's'cini -- branje tega seznama na straneh XIII--XVI je zelo pou'cno. Med drugim so uporabili tudi slovenski knjigi o golfu in baseballu; niso spregledali raznih prilo'znostnih 'solskih izdaj (Glasbene tujke je, denimo, izdala gimnazija in srednja kemijska 'sola v Ru'sah; Slovenski slikovni letalski leksikon obstaja kot skripta, dobili pa so v uporabo recenzijski izvod). 'Skoda, da knjig niso razvrstili po abecedi podro'cij, zdaj so namre'c pome'sane avtorske knjige s kolektivnimi v abecedno zaporedje priimkov in stvarnih naslovov. Prav tako bi lahko izbrali nekoliko bolj sofisticirano obliko bibliografske zabele'zbe, 'ceprav je res, da je uporabljena oblika dosledno izpeljana. Ra'cunalni'stvo, ki je danes podlaga tiskarstvu, je obdelano s pomo'cjo dveh priro'cnikov: -- Pahor, David; Drobni'c, Matija: Leksikon ra'cunalni'stva in informatike. Ljubljana 2002. -- 'Ziljak, Vilko: Ra'cunalni'ski fotostavek. Ljubljana 1988. Za tiskarstvo ni navedena nobena specializirana knjiga, zato pa je ta: -- Georges, Jean: Pisava, spomin 'clove'stva. Ljubljana 1994. Gesla 'roman a clef' ni v VST -- a ni ga niti v "sovi" Literatura; prav vse "sove" skupaj z veliko so bile ob "Verbincu" osnova za oblikovanje besedi's'ca (str. XII). 2. Izid SP2001 je pomenil za sodelavce o'citno velik izziv. Vendar je bilo prevzemanje izrazov za opis lastnega dela premalo domi'sljeno, zato je pri'slo do napak oz. preskakovanja med ustaljenimi izrazi in novostmi, uvedenimi s SP2001. Medtem ko najdemo v pravopisu 'slovarske sestavke', ki so razdeljeni na 'izto'cni'cne' in 'podizto'cni'cne sestavke', so v VST enoto poimenovali 'geslo'. Kar je v SP 'oglavje', je v VST razdeljeno na 'geselsko glavo, tj. izto'cnico' in 'zaglavje'. Kar je v SP 'razlaga', je v VST 'geselski 'clanek'. (str. X) Zmeda je 'se ve'cja pri naslovu II. poglavja Navodil za rabo: Glava in oglavje. V SP je 'oglavje' 'clenjeno na 'glavo' in 'zaglavje', ki je v VST preme's'ceno v III. poglavje. Razli'cno je tudi razdeljena vsebina tega dela gesla (slovarskega sestavka). Kar je v SP predstavljeno v 'zaglavju', je v VST uvr's'ceno v 'oglavje', zato pa je v 'zaglavje' ob izgovoru uvr's'cena 'se etimologija izto'cnice. Zakaj je nato etimologija opisana podrobneje 'sele v V. poglavju, torej po IV. poglavju s pojasnili, kako je zgrajen 'geselski 'clanek' ('razlaga'), ni jasno. Za konec 'se majhna 'cutna primerjava: Papir je debelej'si kot v SP2001, na otip se zdi satiniran -- bomo videli, kateri bo bolje prenesel stalno prijemanje in drgnjenje. Slovar ima 500 strani manj kot SP2001, 'ceprav je debelina knji'znega bloka skoraj enaka. 3. *Serif* je najbr'z prej okrasna 'crtica ob zaklju'cku glavnih linij 'crke in ne zgolj pre'cna 'crtica na zgornjem in spodnjem robu 'crke (pri 'grotesknih' ali 'egiptovskih' oblikah pisav zagotovo ni samo pre'cna, pri renesan'cnih, baro'cnih in klasicisti'cnih pa je zelo razli'cno zaobljena). *Ligatura 3.* je res povezava, zdru'zitev dveh (tudi treh) 'crk, vendar ne na eni tipki. Kolikor gre za ra'cunalni'ski vnos, je za posebne in redkeje uporabljane znake treba praviloma uporabljati kombinacijo ve'c tipk (praviloma dvakrat po dve), pri LaTeXu pa vnesti niz ukaznih in oblikovnih znakov, iz katerih nastane potrebovan posebni znak za izpis (prikaz). Sicer pa so ligature vpeljali 'ze pisarji, saj so z njimi lahko zagotovili ujetje besedila v za'crtano zrcalo na strani. *Kurzor 2.* je prej mesto, kjer bo na zaslonu viden vnos naslednjega znaka ali ukaza, kot pa mesto naslednje operacije. *Kurziva* je opisana kot le'ze'ce tiskane 'crke, podobne pisanim; vendar bi bila glede na neko drugo mesto v slovarju primernej'sa oznaka po'sevni / le'ze'ci slog pisave / 'crk. V Navodilih za rabo je raba neenotna: na str. X je navedeno, kaj vse je postavljeno v 'le'ze'ci pisavi', na str. XI pa je zapisano: IV.4 'kurzivni zapis podgesla'. *Font* je hkrati pisava in nabor znakov, ki so ob tem enake velikosti, sloga in oblike. Izraz je povezan zgolj z ra'cunalni'stvom, ne pa tudi s tiskarstvom. Najbr'z je to zgolj pisava enake oblike. Vsaka pisava tvori dru'zino z razli'cnimi slogi (kurziva, polkrepko, mastno, ...). Tehni'cno so PostScript in TrueType pisave vektorske pisave, ki jih je mogo'ce uporabljati v poljubni velikosti. Slednji'c nabori znakov nimajo ni'c skupnega s pisavami, 'ceprav je pogosto res, da dobimo pisave, ki ne vsebujejo znakov, potrebnih za pisanje slovanskih jezikov (to sem zapisal s povsem lokalne perspektive). Neko'c so res obstajale tako imenovane bitmap verzije pisav, ki so bile narejene za vsako velikost posebej ('se danes so del vsake distribucije LaTeXa), a 'Computer Modern' je ena sama pisava, ki obstaja v zelo razli'cnih velikostih. Nabori znakov so bili posledica omejitev, da so znali programi uporabljati zgolj 256 mest v naboru znakov. In razli'cni nabori so nastajali glede na to, kako so zapolnili decimalna mesta od 128 do 255. Font ali pisava kot zdru'zitev dolo'cenega nabora in sloga v enoto obstaja kot tr'zni predmet: tako se pisave ali fonte prodaja. P. Jakopin je za program Eva oz. za izdelavo slovenski slovarjev (jezikovnih priro'cnikov) pripravil posebni verziji dveh pisav s precej ve'c kot 256 znaki. Unicode pa na povsem novi podlagi dolo'ca, kaj so nabori znakov. Morda je 8 mesecev res prekratko obdobje, da bi se lahko posamezni uredniki poglobili v svojo tvarino, pregledali obstoje'ce priro'cnike, povpra'sali izvedence in redaktorsko pripravili geslo ali slovarski sestavek (kaj pomeni kombinacija: urednik-redaktor v primeru VST, bi kljub temu rad izvedel). Upajmo, da bo ducat naslednjih zvezkov po tej plati bolj prepri'cljiv. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 9 13:52:24 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 9 Dec 2002 13:52:24 +0100 Subject: [SlovLit] O kartuziji Message-ID: <005301c29f81$d259c010$1a4602c1@ff.unilj.si> From: "Ziva Vidmar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, December 09, 2002 1:19 PM Subject: Re: VST&comp. Živa Vidmar: Kartuzija v SP in VST Ali se prav naglašuje kartúzija ali kartuzíja se sprašujeta v svojih sestavkih Marta Kocjan-Barle in Jože Toporišič. Pa poglejmo, kar je bistvenega, najprej v SP: kartuzíja - kartuziján - kartuzijánski (samostan, menih, red) Žíčka kartúzija (kraj) in nato v VST: kartuzíja [po vasi Chartousse v pokrajini Duphiné, kjer je bil ustanovljen prvi samostan] samostan kartuzijanskega reda kartuziján [nlat. cartusianus] 1. pripadnik strogega katoliškega reda ustanovljenega 1084 rel. 2. učenec v kartuzijski šoli kartuzijánka evropska kratkodlaka mačka kartuzijánski ki se nanaša na kartuzijo in kartuzijane (~a mačka, ~i liker) Najprej naglas. Jasno je, da se je VST strogo ravnal po SP (SP pa verjetno po Verbincu), zato je v obeh nesporen naglas: kartuzíja. In v obeh je narobe. Namreč izvor besede je po francoski vasi, ki jasno nakazuje, da je naglas na drugem zlogu (prebrali bi šartús, sodobna francoska izpeljava pa je chartreux /šártr/ - žal za staro vasi nad Grenoblom nimamo podatkov. Izpeljavo izgovora kartúzija nam dokazujeta najprej Žička kartuzija in tradicija starejših osrednjeslovenskih kulturnikov (France Stele, Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Ivan Levar itd.), ki so naglaševali kartúzija, pa naj je šlo za Žičko ali Pletersko. Verjetno je tako naglaševal Stendhalovo Parmsko kartuzijo tudi slovenski prevajalec, vsekakor pa so izgovarjali Pléterska kartúzija vsi prijatelji priorja Edgarja Leopolda. Naglas Žíčka kartúzija vsekakor ni neka lokalna posebnost (Toporišič), ampak je strokovni izraz iz umetnostne zgodovine in literarnega sveta. Na podlagi tega trdim, da je naglas kartuzíja prej lokalnega izvora, ki je pač po (recimo) štajerskih sestavljalcih premagal v SP in zatem v VST (atonemski narečni naglas je premagal osrednje tonemsko naglaševanje) ali pa zgrešena dediščina Verbinca, ki je izhajal iz naglasa -íja iz nlat. Cartusia. Izpeljave iz kartuzije in kartuzijanov. V prvi redakciji črke k v VST (ki sem jo opravila sama), sem se izognila pridevniškim oblikam kartuzijanski in kartuzijski, ker sem se zavedala, da pridevniški obliki izhajata vsaka iz svojega samostalnika, obe pa iz novolatinščine (Ordo Cartusiensis, OCart., 1086) in ne iz francoščine in novolatinščine. Vedela sem, da se kartuzijanski nanaša samo na izpeljavo iz kartuzijanec (~ meniški red). Vsi ostali pridevniki, pa se nanašajo na kartuzijo, tj. kartuzijski: kartuzijska mačka = kartuzijanka (v katalogih mačjih razstav bomo dobili prej izraz kartuzijska mačka, skoraj nikoli kartuzijanka) ter kartuzijski liker, ki ga poznajo Francozi in mi pod imenom chartreuse [/šartröz/ fr. kartuzij(k)a; kartuzijska] kartuzij(an)ski zeliščni liker (zeleni, rjavi ~) . =============== Za pokušino je tale prispevek v formatu html. Slovlitjani, prosim poročajte, če vam poštni program teksta ne bo prebral prav. lpmiran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021209/a3740999/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 10 18:57:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Dec 2002 18:57:13 +0100 Subject: [SlovLit] O simpoziju Obdobja in drugem Message-ID: <00c801c2a075$92f458a0$6903f9c2@hladnik> 1. Decembrske spletke 2. Išče se ne Urša Plut, ampak internetni strokovnjak 3. Konferenca v Nitri 4. Simpozij Obdobja ========== 1. Spletke Http://www.ijs.si/lit/alamut3.html-l2 -- ali bomo zaradi Alamuta ostali zunaj Nata? Http://www.ijs.si/lit/smarjeske.html-l2 -- slovenska literatura in literarna veda na internetu. Http://www.ijs.si/lit/starikav.html-l2 -- o starikavem novorojencu slovenistiki. Http://home.izum.si//COBISS/bibliografije/Tipologija-21.11.2002.doc -- nova natančnejša tipologija dokumentov v Cobissu naj bi odpravila precenjevanje nekaterih avtorjev, ki so za svoje objave želeli dobiti več točk. Najbolj sporno je bilo kategoriziranje objav v zbornikih kot delov monografije. Natančneje je določeno tudi geslo v leksikonu in izvedena dela. Točkovanja zdaj pri izpisih raziskovalnih bibliografij ni več, možnih pa bo več vrednotenj za različne potrebe preko SICRIS-a. Http://www.vecer.si/vecer2002/Preslikava/BOB/7dni2002/defaultXasp-12047dni-0 07/KAJ0100KK01- -- omrežni prevajalnik pri časopisu Večer. =========== 2. Internetni strokovnjak Iz Kakanije sporočajo: "Kakanien revistied ist momentan auf der Suche nach mittel-ost-europäischen Netz-/Internet-Spezialisten aus dem technischen, organisatorischen u künstlerischen Bereich." Interesente povežem z odgovorno osebo Miran. =========== 3. Simpozij v Nitri Na naslov pkoprda na ff.ukf.sk se lahko prijavite na konferenco Literatúry ako súčas» medziliterárnych spoločenstiev, ki bo 3. do 5. marca 2003 v Nitri; registracija 30 EUR. =========== 4. Simpozij Obdobja Simpozij Obdobja srečno za nami. Posnetki, ki jih je napravil Peter Scherber, so na straneh http://www.gwdg.de/~pscherb/ljubljana.htm/ in http://www.gwdg.de/~pscherb/ljubljana.htm/Seite1.html. Http://www.vecer.com/e/Prikaz_clanka/Prikaz_clanka_vecer.asp?id=398305&ImeTa bele=Vecer2001&vzorec=simpozij%20roman -- poročilo o simpoziju v Večeru. Http://bob.czp-vecer.si/VECER2000/20021206/DAT-2002-12-06%20STR-11-11%20IZD- 01-02-03-04-05-06%20PAG-KULTURA.PDF -- isto v formatu pdf. Http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=38005 -- o simpoziju v Dnevniku. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 13 18:31:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Dec 2002 18:31:07 +0100 Subject: [SlovLit] Samo dva teksta Message-ID: <007e01c2a2cd$6c1c8900$4903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gledal.html -- Taras Kermauner, Slovenska dramatika in gledališče. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nagovor.html -- moj nagovor na otvoritvi 21. simpozija Obdobja 5. 12. 2002. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:37:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 18:37:43 -0000 Subject: [SlovLit] Vabilo slovlitovcem Message-ID: <005e01c2a5ba$6afa8be0$6f03f9c2@hladnik> From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Monday, December 16, 2002 6:28 PM Subject: vabilo slovlitovcem Lektorsko društvo Slovenije vabi na predavanje častnega člana SD, akad. dr. Jožeta Toporišiča, ki bo v sredo, 18. decembra t. l. ob 17. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 2, Ljubljana). Naslov predavanja: Slovenski jezik pred vstopom v Evropsko zvezo. From rok.burja na lek.si Wed Jan 8 14:40:40 2003 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 08 Jan 2003 13:40:40 -0000 Subject: [SlovLit] posnetki dram Message-ID: Pozdravljeni! Zanima me, če in kje bi se dalo dobiti posnetke drame Ujetniki svobode in Kopitove drame Oh, očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo ... Za vse informacije se že vnaprej zahvaljujem! Lep pozdrav, Rok Burja ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:50:04 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:50:04 +0100 Subject: [SlovLit] Analiza vpisa na slovenistiko Message-ID: <001a01c2c310$4457e820$d503f9c2@hladnik> Jožef Štefan Analiza vpisa na slovenistiko Spletka Voščila ========= Jožef Štefan Novičarski strežnik se je levil od konca decembra do danes. Mark Martinec je novičarski program zdaj usposobil in Slovlit je spet odprt za novice in debato. ========= Analiza vpisa na slovenistiko Na spletnih straneh univerze (www.uni-lj.si) se nahaja analiza letošnjega vpisa. Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo razpisanih 80 mest dvopredmetne slovenščine, jih je bilo v letu 2002 na voljo 60. Ustrezno manjše je bilo zato število prijav (84) in razpoložljiva mesta so bila zapolnjena brez omejitve že s prvo željo. Srednješolski uspeh vpisanih je nekaj nižji (76,5) kot prejšnja leta (79). Oddelek investira v enopredmetni študij slovenščine. Teh mest je bilo razpisano 60 (prejšnja leta 40). Zanimanja je bilo malenkost več od mest. Tudi tu omejitve ni bilo in sprejeto je bilo 61 študentov. Čeprav je bil minimum pri tistih, ki so ta študij napisali na 2. ali 3. mesto, precej nižji od lani (lani 85, letos 61), se profil študentov glede na uspešnost v srednji šoli ni spremenil: dosegli so povprečno 64 točk. Vsako leto več je na enopredmetni slovenščini takih, ki so najprej hoteli študirati kaj drugega, pa jim je tam spodletelo (21 %). Še vedno sta enopredmetna in dvopredmetna slovenščina ženski študij (fantov samo 6--8 %). Med skupaj 98 (D) in 91 (E) vpisanimi v 1. letnik je skoraj tretjina ponavljačev. Za izredni študij slovenščine ni bilo veliko zanimanja (5 študentov na D in E skupaj), zato bi veljalo visoke razpisne številke uskladiti. Srednješolski uspeh teh študentov je vsako leto nižji (63 oz. 48 točk); ponavljanja je 50 % ali več, tako da je skupno število vpisanih v 1. letnik 17. Opazen je upad zanimanja za enopredmetno primerjalno književnost, ki je manj ženski študij (25 % fantov), srednješolski uspeh brucov se je popravil na 67 točk, ponavljačev je dobra četrtina. Več je bilo zanimanja za dvopredmetni študij komparativistike, tako da so bila mesta zapolnjena že s prvo željo, vendar je to prineslo tudi upad stremljivih študentov (srednješolski uspeh brucov je z lanskih 89 točk padel na 78). Skupaj je v 1. letniku primerjalne književnosti vpisano 32 (E) in 70 (D) študentov, število izrednih pa je zanemarljivo. ========= Spletka Http://www.ctk.uni-lj.si/Eva/Knjiznica -- bibliotekarska revija Knjižnica na spletu. =========== Na naslov slovlit na ijs.si je prišlo kar nekaj božičnih in novoletnih voščilnic. Torej: s Slovlitom v srečno novo leto -- pa res, že četrto po vrsti! miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:56:33 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:56:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_kupa_starih_sporočil Message-ID: <003001c2c311$271f0580$d503f9c2@hladnik> Iz kupa zastalih sporočil Gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si sporoča, da se v ponedeljek, 3. februarja začne brezplačni tečaj iskanja po elektronskih informacijskih virih: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju bodo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Mojca Jenko z Dunaja (elizabeta.jenko na univie.ac.at) išče študenta/študentko ali absolventa/absolventko slovenistike iz Slovenije, ki bi hotel/a izkoristiti štipendijo za Dunaj. Na razpolago je zdaj ali v poletnem semestru za 1--3 mesece, približno 900 evrov na mesec. Razpis štipendij Erasmus za štud. l. 2003/04: Videm Dunaj, Würzburg, Tübingen, Gent, Gradec, Berlin. Prijavijo se lahko študentje od 2. letnika dalje pri Vojku Gorjancu (vojko.gorjanc na guest.arnes.si) do petka 21. 2. 2003. Več na spletnih straneh FF. Http://www.esf.org/generic/758/item07.pdf -- evropski humanistični citatni indeks (ECIH). O njegovem ustanavljanju piše slovenski predstavnik v ESF Jože Krašovec v Znanosti (Delo 13. 1. 2003). Http://www.spletna.net/demo/tinci -- pesnica Tina Gams se predstavi. Http://www.rosetta.helsinki.fi/tutkimus/symposium.htm -- International Conference on the Translation of Dialects and Dialect in Multimedia, University of Helsinki, Kouvola, 2. in 3. maja 2003. Http://www.jacketmagazine.com/17/ -- Ali lahko kritiki razlikujejo resno poezijo od nonsensa, ki se kaže kot poezija. Potegavščina "Ern Malley" trdi, da ne. Kritika poezije da je podobna branju horoskopov: če dovolj vztrajno poskuša, bo našla očitno globoko sporočilo v prav vsakem blebetanju. Http://www.f-secure.com/download-purchase/ -- preizkusna verzija protivirusnega programa, 30 dni zastonj. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=51&L4_ID=25 -- Iz pisem udeležencev 21. simpozija Obdobja. V bližini tudi drugi odmevi. Http://groups.msn.com/FALLABEN/verbavolantbibliografia.msnw -- bibliografija prevodov slovenskih avtorjev v italijanščino, izpod peresa Enrica Lenaza. Http://www2.arnes.si/~ksmmazz/an_telesni_review.html -- ocene prevoda Mazzinijevega romana Telesni čuvaj v angleščini. Http://www.parasite-pogacar.si/P74/ inhttp://www.jaka.org -- Asciidarij Jaka Železnikarja je interaktivno jezikovno delo, ki omogoča so-pisanje besedil, kar sproža različne, logično povezane animacije, vizualne in zvočne dogodke. Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana. Otvoritev 22. januarja 2003 ob 20. uri, odprto 22. januar -- 10. februar 2003. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:59:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:59:03 +0100 Subject: [SlovLit] Teksti in slike Message-ID: <004801c2c311$81c61d20$d503f9c2@hladnik> Http://www.ijs.si/lit/spisovn.html-l2 -- 6. izdaja Praktičnega spisovnika iz leta 2002. Http://www.ijs.si/lit/troje1.html-l2 -- Ivan Cankar, Zgodba o dveh mladih ljudeh. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri31.html -- nova stran v urednikovem fotoalbumu. Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- osvežena zbirka literarnih diplomskih nalog na slovenistiki. Http://www.gwdg.de/~pscherb/lj2000.htm/ -- Peter Scherber je poskrbel tudi za fotografije z Juvanovega simpozija o romantični pesnitvi pred dvema letoma. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 26 19:22:33 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 26 Jan 2003 19:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofi o Alamutu Message-ID: <006201c2c571$880991a0$2503f9c2@hladnik> From: "Alenka Hladnik" To: Sent: Saturday, January 25, 2003 5:36 PM Subject: za slovlit Dragi slovlitjani in slovlitjanke! Medpredmetna povezava je v našem šolstvu največkrat le črka na kurikularnem papirju. Filozofi smo se letos odločili, da bomo v duhu revolucionarne nastrojenosti 19. in 20. stoletja stanje spremenili in povezovanje predmetov vzeli zares. Odločitvi so sledila dejanja. (Da ne bi kdo mislil, kako filozofi zgolj plavamo v miselnih meglicah, ne, tudi spreminjamo svet v spomin na pokojnega Marxa, pa čeprav samo v medpredmetnih povezavah.) Ne smem pozabiti zaslug maturitetne predmetne komisije za slovenščino, ki je z izbiro tako rekoč filozofskih romanov Alamuta ter Zločina in kazni za vsebino letošnjega izpita dala naši odločitvi materialno podlago. Oba romana podobno kakor naša odločitev za povezovanje rasteta iz revolucionarnega humusa, iz osebnega angažmaja Dostojevskega ali preprosto iz duha časa, ujetega v Alamutu. Seveda tudi zaslug urednika Slovlita ne gre zametovati, spodaj podpisana je namreč brala, kar je objavil na teh straneh, in ga v dokaz naše resnosti povabila zraven. Prvo dejanje V lanski FNM, filozofski reviji za učitelje, dijake in študente je izšla obsežna rubrika o etičnih in epistemoloških idejah Alamuta in nekaj manj Zločina in kazni. Ker je rubrika namenjena širšemu krogu bralstva kot običajno, smo Andreju Adamu (Alamut), Antoniji Verovnik (Moralna vprašanja v Alamutu, Nietzschejeva filozofija in Alamut), Janezu Vodičarju (Relativizem in odgovornost) in Jožetu Ručigaju (Med Dostojevskim in Nietzschejem) zaukazali pisati v jasnem in tudi laikom razumljivem jeziku, ne pa v naši filozofščini, sodelujočemu slovlitjanu nismo nič ukazovali, kot gost je imel pri razglabljanju o Alamutu in slovenskem nacionalnem interesu popolno svobodo. Če koga zanima, kako smo se lotili obeh del, mi lahko pošlje e-mail, pa mu izdam, kako priti do primerka revije FNM. Morda pa ga odkrije tudi v Konzorciju. Alenka.hladnik na guest.arnes.si Drugo dejanje Neutrudni kolega Andrej Adam z ruške gimnazije po pisanju prispevka ni odnehal in prijavil inovacijski projekt Državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja na temo: Etični in epistemološki problemi v Alamutu. Ne boste verjeli, uspel je, skopuška država je razvezala mošnjo. Tekmovanje bo 12. aprila v Rušah. Namenjeno le gimnazijskim in učiteljem in učiteljicam: prijavite se, če imate med svojimi dijaki knjigo- in filoljubce, ki radi pišejo. Vse informacije dobite na naslovu Andrej.adam na guest.arnes.si Lep pozdrav vsem Alenka Hladnik P. s.: Po šolskih hodnikih se zadnje čase slišijo govorice, češ da zgoraj omenjena komisija ne bo dovolila, da bi dijaki na letošnji maturi kaj razpredali o filozofiji. Ali bodo dobili kazenske točke za filozofsko analizo slavne povedi 'Nič ni resnično, vse je dovoljeno'? No, zdaj si razbijam glavo s paradoksom: kako naj pišejo o etičnih problemih, če se jih ne smejo lotiti (tudi) filozofsko. Joj, bo tudi naša revolucija le mrtva črka na kurikularnem papirju? Bomo potrebovali kakšnega šolskega Žižka, da nam bo psihoanalitsko razložil, kje smo kiksnili v revolucionarnem zanosu prenašanja besed v dejanja. From jaka na jaka.org Tue Jan 28 20:25:05 2003 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Tue, 28 Jan 2003 20:25:05 +0100 Subject: [SlovLit] razpis za eseje Message-ID: <3E36D911.3010403@jaka.org> v angleščini sicer, a jezik ni preveč tuj konec koncev :) j. >>> New Media Literacies: Theory, Practice and Activism. This is a CFP for a book collection of original essays that will appear in a series of books published by Reconstructions http://www.reconstruction.ws/readers.htm The reader will be organized around several orienting questions/research: Exploration/contestation of key terms/concepts. =20= Changing requirements of active literacy in the 21st century. What does it mean to be media literate? Why is media literacy important? What is the impact of new media technologies? What are the political=20= potentials of new media? What are the problems/dangers associated with=20= new media technologies? We are particularly interested in essays that integrate practice and activism with theory. Please feel free to explore and experiment=97both in form and in content. The deadline for submission is July 1, 2003. To submit an essay, send 2 paper copies and one disk copy to: Michael Benton English Department University of Kentucky 1215 Patterson Office Tower Lexington, KY 40506 Proposal queries should be addressed to: mdbent3 na uky.edu International submissions can be submitted electronically to the same=20= address=97please contact for more information. Possible topics: Changing requirements of =93literacy=94 Defining/complicating ambiguous =93terms=94 or =93concepts=94 Culture/Community in New Media environments Collective Memory/Individual Interpretation =93Living Museum=94 (Mikhail Epstein/Ellen Berry) The Archive in the 21st century Independent Media Performative Interventions Design Theories Role of the Internet Situationist Tactics Classroom Experiments Public Art Intertexuality Pla(y)giarism Critifiction Community Activism Need for K-12 Critical Media Education Paraliterature Information vs Knowledge Data Overload Manifestos Global Media Future of New Media Theory Postliterary Poetics Political Use of New Media Citizen vs Consumer Media Literacy for Active Democratic Citizens Transformation of Reading/Writing Ethnographic Studies Moments/Events =96 Sites/Locations Critical Theory of the Informational Society Online Communities People=92s Histories on the Net New Media Transformations of Present/Past Media Attention/Distraction Censorship Corporate Control of Media Technology New Theories of Design Radical Software Small Worlds, Complexity, or Chaos Theories Social Movements and Media Mapping (spatial, cognitive, informational) Representations of Space/Place Alternative Histories Collaborative Creativity New Media Aesthetics Open Source Movement Posthuman Theory New Media Music Theory Online Activism Public Sphere(s) Global Media and Democracy Education and New Media Digital Divide(s) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 30 14:35:11 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Jan 2003 14:35:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Išče_se_=2E=2E=2E Message-ID: <011701c2c864$6c013b20$e405f9c2@hladnik> ... literarna delavnica, v kateri bi nekdo, ki že piše, mogel "izpiliti" svoje pisanje. ======== Iščemo študenta 4. letnika, ki bi želel po diplomi študirati nemško književnost (za naziv M. A.). Obstaja možnost, da bi vpisal prvo leto v Salzburgu (http://www.bgsu.edu/departments/greal/AYA-Salzburg.html), drugo pa v Bowling Greenu v Ohiu, s pomočjo štipendije v višini 6500 $. Če se ne bi potegoval za naziv magistra, pa bi lahko odpotoval v Bowling Green kot gost in tam delal za revijo Slovene Studies 15 ur tedensko. Interesenti naj se za več informacij povežejo s profesorjem Timom Pogačarjem (pogacar na bgnet.bgsu.edu). ======== V priponki je vabilo na znanstveno konferenco PRVA SVETOVNA VOJNA V LITERATURI IN KULTURI ZAHODNIH IN JUŽNIH SLOVANOV. Konferenca bo v Moskvi in je posvečena je 90-letnici začetka 1. svetovne vojne. Datum: 25.--26. novembra. Delovni jeziki so vsi slovanski jeziki. Članki bodo objavljeni. Do 15. marca je treba prijaviti temo, do 1. maja pa izvlečke prispevkov (do 3 strani). Prijave pošljite na naslov Julije Sozine (juliasozina na mail.ru). -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Povabilo v Moskvo.rtf Vrsta: application/msword Velikost: 13312 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20030130/f354a8e3/attachment.dot From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 2 21:45:04 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Feb 2003 21:45:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Nagradna_igra_OŠ_Preska Message-ID: <009701c2cafb$f735dea0$1703f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Petra Tomse" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, February 01, 2003 11:43 AM Subject: Nagradna igra OŠ Preska Vabim vas in slovlitovce, da si ogledate našo spletno stran in sodelujete v nagradni igri. Najdete jo na naši šolski strani na naslovu: http://www2.arnes.si/~opreskalj/tekst/zabava/igrajan03.htm Vabljeni! From mlg na ku.edu Fri Feb 7 16:42:59 2003 From: mlg na ku.edu (Greenberg, Marc L) Date: Fri, 7 Feb 2003 09:42:59 -0600 Subject: [SlovLit] FW: urgent request Message-ID: I am forwarding this to the list on behalf of my colleague, Tom Priestly, at the University of Alberta. Best regards, Marc L. Greenberg ----------------------- HUNGER-STRIKE FOR SLOVENE MINORITY LANGUAGE RIGHTS Since 26th October 1998 the Austrian national radio/TV corporation, ORF, has funded a Slovene-language service for the Slovene-speaking minority in Austria, based in the provincial capital, Klagenfurt/Celovec. From 9th July 2001, they provided a full-day service. This programme, "Radio Dva," was terminated on 31st December 2002. The provision of a minority-language programme is based on an internal statute (ORF-Gesetz, para. 5) and is in concord with the European Framework Convention for the Protection of National Minorities (signed by Austria on 1 Feb. 1995, ratified 31 Mar. 1998) and the Charter for Regional or Minority Languages, (signed by Austria on 5 May 1992, ratified 28 Jun. 2001). Towards the end of last year a petition, signed by 8,600 people, was forwarded to the Austrian Chancellor, demanding funding for the radio programme. Since the 1st January the radio staff have been working unpaid. Now, since 1st February, four staffers have been on hunger strike: Natalja Pinter, Marica Stern-Kus^ej, Marjan Pipp and Bojan Wakounig. This is a tense time in world affairs and the provision of language rights is hardly as important as wars and the threat of wars. However, what I encourage you to do will only take a few minutes: if you support the idea of an established linguistic minority being permanently provided with a radio programme in its own language, and wish to encourage the hunger strikers in their ordeal, you can register your comments on web-page http://www.radio-dva.at. You may also wish to send your comments to the Office of the Austrian Chancellor, Wolfgang Schüssel, see http://www.austria.gv.at/e/mail/mail.htm. I suggest that you also send copies of your messages to your Austrian Embassy and/or local Austrian Consulate: see http://www.austria.org/austriaintheus.shtml#5 for those in the U.S.A., http://www.bmaa.gv.at/botschaften/index.html.en elsewhere. If there is anyone you know who might support this initiative, please forward this message to them! With my thanks, Tom Priestly PS: If I have sent this to you more than once, I apologize! ============================================ Tom Priestly 9215-69 Street Edmonton AB Canada T6B 1V8 phone 780-469-2920 fax 780-492-9106 e-mail: tom.priestly na ualberta.ca ============================================ -------------------------------------------------------- Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 14 12:29:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Feb 2003 12:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Nič_več_težav_s_prevajanjem=3F Message-ID: <003001c2d41c$46da9c60$114602c1@ff.unilj.si> V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na Inštitutu Jožef Štefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz slovenščine v angleščine. Preizkus v živo na http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. lpm From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Feb 14 14:13:34 2003 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Fri, 14 Feb 2003 14:13:34 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje Message-ID: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. Slovenski stavek: "Včeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo v šahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on Bled begin Europeanly championship in chess." Hm. Matjaž Babič From tomaz.erjavec na ijs.si Sat Feb 15 17:52:08 2003 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Sat, 15 Feb 2003 17:52:08 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje In-Reply-To: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> References: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <15950.28728.723425.859817@gargle.gargle.HOWL> Miran Hladnik writes: > V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na In-Bštitutu Jožef-A > -BŠtefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz-A > sloven-Bščine v angleščine. Preizkus v živo na-A > http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. babicm writes: > Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. > Slovenski stavek: "V-Bčeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo-A > v -Bšahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on-A > Bled begin Europeanly championship in chess." > Hm. > > Matja-Bž Babič-A Pa saj prevod sploh ni slab; ok, seveda ni sintakticno pravilen, vseeno pa prevede pomen - ce je nekoga zanimalo kdaj se je zacelo prvenstvo, pa ne zna slovensko, je to zvedel. Popolno (karkoli to ze pomeni) prevajane odprtega besedila je izziv tudi za fr-en in podobne pare, kjer so v razvoj vlozili ze ogromno. Tu pa program le orje ledino.. lp, Tomaz -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From ekorist na siol.net Sun Feb 16 21:13:45 2003 From: ekorist na siol.net (= Jože_Andrej_=C8ibej?=) Date: Sun, 16 Feb 2003 21:13:45 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje References: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> <15950.28728.723425.859817@gargle.gargle.HOWL> Message-ID: <001f01c2d5f7$e8a4fb80$c863fea9@ekoristh7lhjyu> Vsi ti "hm" so se porodili tudi meni, ko sem si nabavil "lahko različico" tega programa. Pa sem na koncu pristal pri misli, da so pač ene stvari "za na vile", druge pa "za na lopato". In se strinjam, da je treba fantom za "vile" kar takoj čestitati, zraven pa povedati, da je "lopata" še daleč, pa bi bilo koristno, če bi bila bliže in sploh ne bi bilo narobe, če bi naša mlada država ... in sploh ... in oh. LP vsem, Jože ----- Original Message ----- From: "Tomaz Erjavec" To: Cc: Sent: Saturday, February 15, 2003 5:52 PM Subject: [SlovLit] Prevajanje Miran Hladnik writes: > V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na In-Bštitutu Jožef-A > -BŠtefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz-A > sloven-Bščine v angleščine. Preizkus v živo na-A > http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. babicm writes: > Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. > Slovenski stavek: "V-Bčeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo-A > v -Bšahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on-A > Bled begin Europeanly championship in chess." > Hm. > > Matja-Bž Babič-A Pa saj prevod sploh ni slab; ok, seveda ni sintakticno pravilen, vseeno pa prevede pomen - ce je nekoga zanimalo kdaj se je zacelo prvenstvo, pa ne zna slovensko, je to zvedel. Popolno (karkoli to ze pomeni) prevajane odprtega besedila je izziv tudi za fr-en in podobne pare, kjer so v razvoj vlozili ze ogromno. Tu pa program le orje ledino.. lp, Tomaz -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 17 12:42:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Feb 2003 12:42:26 +0100 Subject: [SlovLit] Objektivnost in znanstvenost .... Message-ID: <003a01c2d679$a5275380$114602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Denis Poniž" To: "Miran Hladnik" Sent: 17. februar 2003 7:24 Subject: Objektivnost in znanstvenost.... Ne bi se več oglašal, če mi ne bi v roke prišel, čisto po naključju, eden od letošnjih priročnikov, kar nekaj sotrudnikov ga je ustvarilo, izdal pa Gyrus. Pa me zanima samo tale malenkost: bo tudi letos famozna Maturitetna komisija za slovenski jezik izdala "mnenje" o priročniku (kih) ali pa je so) priročnik(i) tako bleščeč proizvod slovenskega lirterarnovednega uma, da to ni potrebno? Ko se bodo gospe in gospodje iz famozne komisije "izjasnili", če se seveda bodo, bom pa postavil še nekaj vprašanj z mesti v tem priročniku, ki so zelo interesantna, za dijake pa jako koristna. lp Denis Poniž From info na inventio.si Mon Feb 17 20:07:05 2003 From: info na inventio.si (Bojan IVANCIC) Date: Mon, 17 Feb 2003 20:07:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje Message-ID: <200302172007.05447.info@inventio.si> Pozdrav vsem! Ali lahko kdo pomaga? Kdaj napisati posamezen in kdaj posamičen? Moj primer: naprava sestoji iz posameznih (ali posamičnih) podsklopov. Hvala in LP Bojan -- ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ INVENTIO d.o.o. Slovenian IP Attorneys European Patent Attorneys P.O. Box 2410 SI-1001 Ljubljana SLOVENIA Tel.: (+386) 01 4211360 Fax.: (+386) 01 4211361 E-Mail: info na inventio.si http://www.inventio.si From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Feb 18 21:08:42 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 18 Feb 2003 21:08:42 +0100 Subject: [SlovLit] objektivnost Message-ID: <002001c2d789$8986cf00$7c0ef9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Za kaj pa gre? Ali za knjigo o eseju (Bartol in Dostojevski) od Rajka Korošca, Vinka Cudermana, Borisa Paternuja idr? So kakšne velike napake? Jaz sem bral le Koroščev članek, ki se mi zdi izjemno dober. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 27 13:11:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Feb 2003 13:11:53 +0100 Subject: [SlovLit] Erasmus, NUK, humor Message-ID: <000e01c2de59$6bb6e880$fc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorjanc Vojko" To: "slovenistika" Sent: Thursday, February 27, 2003 12:38 PM Subject: Erasmus Pozdravljeni, za štipendije Erasmus se je do predvidenega roka prijavilo 9 študentov, kar je glede na lansko leto 300 %-na rast. Kljub vsemu je ostalo še nekaj prostih mest. Prosim vas, če o možnostih obvestite svoje študente, tudi podiplomske. Prijavo lahko oddajo pri meni do 3. 3. 2003. Razpoložljiva mesta: Univerza na Dunaju 4 meseci Univerza v Würzburgu 6 mesecev Univerza v Tübingenu 9 mesecev Univerza v Gradcu 9 mesecev Univerza v Ghentu 2*5 mesecev Lep pozdrav, Vojko ===== From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Date: 17. februar 2003 9:35 Pozdravljeni ! V ponedeljek, 3. marca prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb ====== Da ne bodo po epo(š)ti prihajali samo vici, je tule troje naslovov za raziskave humorja: http://www.indstate.edu/nurs/mary/humor.htm http://www.amst.umd.edu/humorcenter/links.html http://www.degruyter.de/journals/humor/humor15_4.html lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 27 20:45:58 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Feb 2003 20:45:58 +0100 Subject: [SlovLit] Zajtrk z Lucie! Message-ID: <002e01c2de98$daaf1de0$c105f9c2@hladnik> V počastitev pisateljevega 60. rojstnega dne smo poslovenili njegovo knjigo Lucie im Wald mit den Dingsda, v počastitev mednarodnega Dneva žena Vas hočemo ob skupnem zajtrku seznaniti z njo, z Lucie, oziroma njeno slovensko knjigo Lucie v gozdu z oneti! (prevod: Zdenka Hafner-Čelan, spremna beseda: Fabajan Hafner) KRAJ: kavarna PAVLVS v Celovcu, c. 10. oktobra 19 ČAS: četrtek, 6. marca 2003 ob 10.00 LUCIE bo predstavil Fabjan Hafner Prisrčno vabljeni! vdani Franc Kattnig PS: PAVLVS (lastna definicija): Zbirališče prijetnih ljudi, ki jim ne manjka humorja in kritičnega duha. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 2 13:47:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Mar 2003 13:47:54 +0100 Subject: [SlovLit] Fran Levec in drugo Message-ID: <000901c2e0b9$f2c58e00$1803f9c2@hladnik> Http://knjige.org/index.asp -- prodaja starih knjig. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/levec.html -- Fran Levec, Slovensko slovstvo (1871/72); prepis rokopisne literarne zgodovine. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri31.html -- ob koncu tedna literatura počiva (novi posnetki v fotoalbumu). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 11 20:14:02 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 11 Mar 2003 20:14:02 +0100 Subject: [SlovLit] Dve jezikoslovni Message-ID: <00cc01c2e802$632d7fa0$0f03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/marek.pdf -- Marc L. Greenberg, Common Slavic: Progress or Crisis in its Reconstruction? Notes on recent archaeological challenges to historical linguistics (da, tudi o venetski teoriji). Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 751. sestanek v ponedeljek 17. marca 2003 ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo Primož Jakopin, Slovenska leposlovna besedila z vidika teorije informacij. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 17 15:46:31 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (RCUL) Date: Mon, 17 Mar 2003 15:46:31 +0100 Subject: [SlovLit] Cankar na klik Message-ID: <00a401c2ec93$ff8a5a40$f94602c1@ff.unilj.si> Troje povesti (1911) Ivana Cankarja: Http://www.ijs.si/lit/troje1.html-l2 -- Zgodba o dveh mladih ljudeh Http://www.ijs.si/lit/troje2.html-l2 -- Krčmar Elija Http://www.ijs.si/lit/troje3.html-l2 -- Zgodba o Šimnu Sirotniku lpmiran --- Outgoing mail is certified Virus Free. Checked by AVG anti-virus system (http://www.grisoft.com). Version: 6.0.461 / Virus Database: 260 - Release Date: 10. 03. 03 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 22 10:34:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 22 Mar 2003 10:34:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_venetološka_dejstva Message-ID: <002901c2f057$c1476da0$2f03f9c2@hladnik> V ameriškem spletnem časopisu Variety.com je nedavno izšel intervju (podpisal ga je neki M. Zelensky), ki lingvistično utemeljuje genetske zveze med severnoameriškimi Indijanci in srednjeevropskimi Veneti (winnetou < *v6netou6). Prebrati ga je mogoče na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/winnetou.pdf. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 2 13:42:17 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (RCUL) Date: Wed, 02 Apr 2003 13:42:17 +0200 Subject: [SlovLit] Ena zahodna in ena vzhodna Message-ID: <007501c2f90c$e9e1ac40$046802c1@ff.unilj.si> Http://www2.arnes.si/~ssmsle8/ -- Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/op_grad1.html -- o nastajanju in sprejemu Gradnikovih pesniških zbirk od Večnih studencev (1938) do Harfe v vetru (1954). lpmiran --- Outgoing mail is certified Virus Free. Checked by AVG anti-virus system (http://www.grisoft.com). Version: 6.0.465 / Virus Database: 263 - Release Date: 25. 03. 03 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 6 18:08:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 6 Apr 2003 18:08:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Štiri_predavanja_=2E=2E=2E Message-ID: <00af01c2fc72$a0dffba0$3303f9c2@hladnik> ... bo imel Ivan Dorovsky iz Brna ta teden (7. aprila do 10. aprila) na Filozofski fakulteti: O bilingvizmu, biliterarnosti in inverzni dvodomnosti (ponedeljek 10.30--12.00, # 2) Medliterarni centrizmi v balkanskih literaturah (torek 11.20--13.00, # 1) Češka slavistika prve polovice 20. stol. in mesto Josefa Pate v njej (sreda 13.50--15.30, # 2) Delo A. S. Puškina in južni Slovani (četrtek 11.20--13.00, # 209A) Vabljeni, lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 9 15:57:24 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 9 Apr 2003 15:57:24 +0200 (MEST) Subject: [SlovLit] Re: gostovanje Ivana Dorovskega iz Brna Message-ID: <20030409135724.BC79C399440@razor.arnes.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Wednesday, April 09, 2003 1:28 PM Subject: gostovanje Ivana Dorovskega iz Brna Miran, morda bi v informacijo slovlitovski družbi zapisali besedo- dve o gostu dr. Ivanu Dorovskemu, ki je redni profesor na slavističnem inštitutu Masarikove univerze v Brnu, na katedri za slovanske književnosti: je tudi pesnik in prevajalec; napisal je 51 knjig (od tega je 16 prevodov iz različnih slovanskih jezikov) in ima bibliografijo okoli 3000 enot. Veliko se je ukvarjal s slovanskimi študijami in v njih poudarjal tesno navezanost južnoslovanskih književnosti na antično izročilo in na duhovno ustvarjalnost Mediterana. Lep pozdrav mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 10 13:04:15 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Apr 2003 13:04:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Ena_konferenčna_ena_povez avna_in_ena_revolucionarna Message-ID: <00ff01c2ff50$ee088ec0$3a03f9c2@hladnik> 1. Ena konferenčna Urad Avstrijske znanstvenoraziskovalne zveze v Budimpešti in Kakanien revisited (internetna platforma za srednje- in vzhodnoevropske študije -- http://www.kakanien.ac.at/home) organizirata med 10. in 13. decembrom 2003 v Budimpešti mednarodno konferenco z naslovom NetzKulturWissenschaft/NetCultureScience. Referati bodo na teme izgradnje omrežij (kdo so iniciatorji, kakšna je trajnost forumov ipd.), uporabo omrežij (dostopnost, način pretoka informacij) in odločanje v njih (vloga moderatorjev ipd.). Referati bodo dolgi 15--20 minut, izvlečke v obsegu 300 besed je treba poslati na naslov redaktion na kakanien.ac.at do 1. julija. Več pri meni ali na naslovu http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/Kakanien_revisited2.pdf/abstract . ======== 2. Ena povezavna Http://www.ef.uni-lj.si/terminoloskislovar/index.asp -- slovenski terminološki slovar. ======== 3. Ena revolucionarna Hello Miran! I'm from sweden and have some questions. My father is slovenian. I have find some old slovenian words and I don´t understand why Slovenia don't use them. Bukve = knjiga = book Croatians says knjiga and other slavic language but no country in the world says bukve. From bukve comes bukvarnica = library and bukvarna = bookstore. Every word that have knjiga need to change. Take away knjiga. Other words is vrata = door. You can still have vrata in slovenian but it should mean gate, gateway (porto, big door). Door should be duri in slovenian. Zaprite duri, prosim! Honey = med. Med comes from viking word mjöd that is a warm drink with honey, a kind of beer. You can have med, medica = mead and honey = strd. Take away med and do it = mead. Air should be luft and not zrak as in croatian. This is old words used by slovenians. I can't believe why you don't use them. You must change this in dictionarys. This makes slovenian more unique and stronger. I mean no other languages use this words so take away the so called croatian words. Specially word similiar to croatian. You can not take back every old word, there is new words today that is unique for slovenian (like all unique word) and I am happy that slovenian still look the same as it was many hundred years ago. Only need a small,small, small, small change. I have attached a file with more proposals. You can take this discussion maybe with politicians. And if you want, you can mail me back and give a comment. MAKE SLOVENIAN STRONGER! Lep podrav ANDREAS Holmersson fat_dancer na hotmail.com ========== Lp miran From blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si Sun Apr 13 11:38:15 2003 From: blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si (Blaz_Podlesnik?=) Date: Sun, 13 Apr 2003 11:38:15 +0200 Subject: [SlovLit] Oddelek za slavistiko FF - nova podoba spletne strani Message-ID: <000b01c301a0$68726b30$c834f9c2@ff8110565bff74> Oddelek za slavistiko FF je 12. 4. 2003 prenovil svoje "ospletje". Novo podobo (in vsebine) si lahko ogledate na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slavistika LP Blaz From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 18 22:05:56 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Apr 2003 22:05:56 +0200 Subject: [SlovLit] Cankar z bankovca Message-ID: <006801c305e5$ef4f30e0$3203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Polajnar Anka" To: Cc: "Hladnik Miran" Sent: Friday, April 18, 2003 1:49 PM Subject: cankar z bankovca [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je natisnjeno na denarju [...] Anka ======== V četrtek 17. aprila je Alenka Žbogar uspešno zagovarjala doktorat z naslovom Sodobna slovenska kratka zgodba in novela v literarni vedi in šolski praksi, pa smo v Slovlitu pozabili povabiti na dogodek. Čestitke! ======== Zadnja kronika SDS (št. 37) se dobi tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika37.rtf. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 09:11:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Apr 2003 09:11:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Cankar z bankovca Message-ID: <01a401c3089e$5a4915e0$4503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Helena" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, April 18, 2003 11:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca Dragi Miran, na tole vprasanje: > > [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, > ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se > drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo > "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je > natisnjeno na denarju [...] Anka > nam pomaga odgovoriti besedilni korpus Nova beseda (bos.zrc- sazu.si), ki je bil v zadnjem tednu razširjen na 93 milijonov besed. (Ob kliku na rubriko "polni izbor" je mogoče videti oz. izbrati vsa besedila, vključena v korpus.) Gre za 558. poved v Cankarjevem besedilu Bela krizantema. Lp, Helena Citat: Kam je letelo vse hrepenenje, komu je bila darovana najboljša moč srca in razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa radost in bolest? -- Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeškobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev! Moje delo je knjiga ljubezni -- odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! ========== ----- Original Message ----- From: To: "miran.hladnik" Sent: Friday, April 18, 2003 11:06 PM Subject: Re:[SlovLit] Cankar z bankovca [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je natisnjeno na denarju [...] Anka To je v Beli Krizantemi, v reprintu ob petdesetletnici Cankarjeve zalozbe (ki je enak originalu), GP Pomurski tisk Murska Sobota 1995, je na str. 57, 4. odstavek, od pete vrstice dalje. LP, Matteo Dimai ========= ----- Original Message ----- From: "JOZICA CEH" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, April 19, 2003 10:12 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca > Spoštovani, > > odgovarjam na vprašanje iz Banke Slovenije o izvoru Cankarjevega stavka > "Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere > za krilo" > To je citat iz Cankarjeve Bele krizanteme. Preverila sem v: Ivan Cankar: > Zbrano delo. Štiriindvajseta knjiga. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS, 1976. > Citat je v tej knjigi na strani 279. > Lep pozdrav > Jožica Čeh > > ======== ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, April 19, 2003 11:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca > Dragi Miran, > > v novi razlicici Nove besede so tudi Cankarjeva zbrana dela pa je na tisto > vprasanje iz Banke zelo lahko odgovoriti - je iz Bele krizanteme. > Je tudi (skoraj) ves Jancar. > > Lep pozdrav > Primoz > ======== ----- Original Message ----- From: "Anka Polajnar" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, April 20, 2003 11:53 AM Subject: Re: cankar z bankovca > > Hoj, > hvala za pomoc, besedilo sem nasla v spletni knjigarni Beseda (v sluzbi > ga nisem mogla prebrati, ker nimam "bralca akrobata"), takoj pa je > prisel odgovor tudi s slovlita. Se pravi, da ni res, da slovenisti > bliskovito reagirajo samo na jezikoslovne zadeve. Lp, Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 09:16:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Apr 2003 09:16:19 +0200 Subject: [SlovLit] Cankar, tokrat s Hiso Marije Pomocnice Message-ID: <01ca01c3089f$13e98840$4503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "anaj grcar" To: Sent: Monday, April 21, 2003 6:51 PM Subject: lep pozdrav! > Sem dijakinja tretjega letnika Srednje sole za oblikovanje in fotografijo in delam seminarsko nalogo knjige Ivana Cankarja: Hisa Marije Pomocnice.Zanima me, kje bi lahko dobila ozadje nastanka dela in odgovor na vprasanje, zakaj se je avtor ponekod tako "brutalno" izraza in opisuje tudi tisto, kar naj ne bi oz. je bilo takrat nemoralno. Knjiga mi je ponekod zelo nejasno napisana, saj avtor stalno menjava realnost in iluzijo oz. onostranstvo.Ze vnaprej se Vam najlepse zahvaljujem za odgovor! Lepo pozdravljeni!Anja Grcar > > > --------------------------------- > Do you Yahoo!? > The New Yahoo! Search - Faster. Easier. Bingo. From petra_likar na hotmail.com Thu Apr 24 20:33:58 2003 From: petra_likar na hotmail.com (petra_likar na hotmail.com) Date: Thu, 24 Apr 2003 20:33:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Izšla_je_revija_Literarna_zrna Message-ID: Pozdravljeni! V četrtek, 24. 4. 2003, je izšla prva številka revije Literarna zrna (zbornik študentov slovenistike in komparativistike), ki je nastala kot naslednica revije Slavica. V prvi številki revije, ki obsega 52 strani formata A5, si lahko preberete razpravo Petra Jurgca Tro- in veččlenski samoglasniški nizi v knjižni slovenščini, intervjuje z Ervinom Fritzom, Zoranom Pevcem in Anito Šefer Mihelič, pesmi Marjane Dolšine, Neje Morato, D. P. in Eve Primožič, prozna besedila Urške Južnič, Zsolta Lukacsa in Jožka Štucina, kratko poročilo Ane Hlebanja o absolventskem izletu 2002 ter seznam del, ki jih priporočajo v branje študentje komparativističnega in slovenističnega oddelka. Prvo kal je torej seme pognalo, naslednja številka revije pa bo izšla predvidoma v novembru. Vsi, ki bi želeli sodelovati pri nastajanju nove številke revije Literarna zrna, se lahko oglasite preko elektronskih naslovov literarna_zrna@hotmail.com in petra_likar na hotmail.com ter preko telefonske številke 041 555 187. Lep pozdrav! Petra Likar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 24 21:40:48 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Apr 2003 21:40:48 +0200 Subject: [SlovLit] Slovitov arhiv Message-ID: <00f701c30a99$6c1cb2c0$4d03f9c2@hladnik> Slovlitov arhiv od leta 2000 dalje je spet dostopen na naslovu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/. Iz njega nekaj rastoče statistike: 2000: 159 sporočil 2001: 189 sporočil 2002: 227 sporočil Za leto 1999 je arhiv na naslovu http://groups.yahoo.com/group/slovlit/ Predhodnica Slovlita (oddelčne novice) za leta 1996--1998 pa je na naslovu http://www.ijs.si/lit/novice.html-l2. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 21:12:40 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 May 2003 21:12:40 +0200 Subject: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <001d01c31271$23a49960$da05f9c2@hladnik> From: "Borut Omerzel" To: Subject: Balkanska antologija_prevajanje iz albanscine in turscine v slovenscino Date: Sun, 4 May 2003 18:28:17 +0200 Dragi Miran, prof. Asterios Argyriou iz Strasbourga isce prevajalca za Balkanski cvetober oziroma antologijo (Balkanian Anthology), in sicer za prevod esejisticnih in leposlovnih besedil iz albanscine in turscine v slovenscino. Ce koga zanima, naj se javi profesorju na naslov: argyriou.seen na wanadoo.fr. Njegov postni naslov je: Prof. Asterios ARGYRIOU 6, rue de Touraine 67100 STRASBOURG FRANCIJA lep pozdrav borut From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 21:28:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 May 2003 21:28:32 +0200 Subject: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <01b601c31273$5a357e20$da05f9c2@hladnik> Nič ne vprašam za dovoljenje, kar naprej v forum pošiljam, take narave je pač, lp miran ========= ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 02, 2003 9:55 PM Subject: Kaj sploh delamo lektorji v tujini? > Lep pozdrav iz Münchna! > > Pred kratkim smo ustanovili v Münchnu ziveci Slovenci > organizacijo SEN, ki naj bi povezovala Slovence po Evropi > in z Evropo. V torek smo imeli tudi sestanek upravnega > odbora in ena od novih clanic, sicer predstavnica Kompasa > v Münchnu, na moje zatrjevanje, da mora nas delovni jezik > ostati slovenscina - s tem vred pa tudi dokumenti - vsaj v > dvojniku, ce ze ne samo v slovenscini - da je to popolnoma > nesmiselno, da je slovenscina pac premajhna, da bi se jo > ucili, prav tako je pretezka in vsa ponosna je povedala, > da se oni z domacim podjetjem v Sloveniji - torej Slovenci > s Slovenci pogovarjajo izkljucno anglesko ali nemsko - ker > sta to pac svetovna jezika. > > Ja, povedala sem ji, da se zanimanje za slovenscino tukaj > povecuje, ampak na vse argumente je odgovorila bolj z > nekaksnim posmehom, da slovenscina pridobiva patino. > > No, clovek se res vprasa, da kako naj pricakujemo od > drugih, da bodo nas jezik spostovali, ce ga sami ne. > > Lep pozdrav > Mateja Jemec > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:47:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:47:51 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski kulturni trikotnik Message-ID: <010e01c31400$01ca5a60$7a03f9c2@hladnik> From: "Janez Vrecko" To: Subject: slovenski kulturni trikotnik Date: Tue, 6 May 2003 15:44:05 +0200 Za raziskovalko v tujini potrebujemo čim več informacij v zvezi s "slovenskim kulturnim trikotnikom". Italjanske, slovanske in nemške komponente v slovenski kulturi: - v običajih - v ljudski pesmi - v pravljicah in basnih - v nošnji - v književnosti - v jeziku - v arhitekturi Kako te komponente izgubljajo izvornost in postajajo nosilke slovenskosti? V katerih literarnih delih je videti elemente, ki izvirajo iz romanske, germanske in slovanske inspiracije? Multikulturalizem kot vrednota slovenske kulture? V katerih delih je to posebej vidno? Hvala vsem za pomoč! Lp Janez Vrečko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:50:14 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: V A B I L O Message-ID: <012401c31400$551c9d40$7a03f9c2@hladnik> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Bogomir Mihevc Za: Poslano: 6. maj 2003 9:06 Zadeva: FW: V A B I L O Spostovani, posredujem vam vabilo na mednarodno delavnico o vlogi zunanjih ocenjevalcev pri evalvaciji v visokem solstvu, 14.5.2003 10-17 na Univerzi v Mariboru. Na delavnici bo predstavljeno porocilo nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva v RS (2002). Kotizacije ni. Povabite kolege in kolegice! Na www.uni-lj.si/kakovost lahko dobite novice in prispevke o skrbi za kakovost in o visokem solstvu, porocila UL in povezave na ustrezne organizacije Lepo pozdravljeni! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:52:52 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:52:52 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <012c01c31400$b3fc0760$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Tom Lozar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, May 05, 2003 1:54 AM Subject: Re: [SlovLit] Turki pa Albanci > Kot profesor anglescine sem bolj zaskrbljen za anglescino kot za slovenscino. > To, da razni tipi, ki MISLIJO, da obvladajo anglescino, uporabljajo > anglescino, me posteno moti. Z veseljem bi lektoriral in se krohotal > ob anglescini Kompasove osebe v Munchnu. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:53:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:53:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elekt ronskih_informacijskih_virih Message-ID: <013401c31400$d6b8d9e0$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, May 05, 2003 10:45 AM Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V ponedeljek, 12. maja prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 22:29:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 22:29:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <01f101c31417$9f7a46a0$7a03f9c2@hladnik> Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi prilogi Znanost apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem samostojno vpisovanje bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, saj so stroški za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na članek. Apel naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale prilagoditi novemu načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj z založniki postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi stremljivejše knjižnice lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih revij, za kar že obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove predloge? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 9 12:39:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Fri, 9 May 2003 12:39:54 +0200 (MEST) Subject: Fw: Re:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <20030509103954.DEB933994C2@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Fri, 9 May 2003 01:20:25 +0200 From: = Jože_Andrej_Čibej?= To: "Miran Hladnik" Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem? Če se zdi smiselno -- lahko, seveda. Čeprav odpirava Pandorino skrinjico. LP, Jože ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "Jože Andrej Čibej" Sent: Thursday, May 08, 2003 10:32 AM Subject: Re: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > Jože, smem dati to naprej na Slovlit? lp miran > > ----- Original Message ----- > From: "Jože Andrej Čibej" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Wednesday, May 07, 2003 4:37 PM > Subject: Re: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > > > > Trenutno težko, ker sem zelo pristranski. Brskam po "svojem > > COBISS-u", gledam in se čudim. In razmišljam, da bi morda > > sam res še najlaže pospravil in bi potem o meni brati Hrvati > > peli z rekcijami tipa "instrumental brez predloga" v slogu, > > ki ga je začrtal Šenoa: "... i svi ga zvaše Herkulom." > > Skratka, Avgijev hlev, preden preveč naložim. Pa vendar: za > > nekatere hlevarje več in bolje, kot bodo kadar koli sami .. > > ne, ne "sposobni", nikakor, pač pa -- "voljni" in > > "disciplinirani" storiti. Zato težko sodim, ali ni za dobro > > pokritje boljši "veliki brat" v smislu avtomatične > > zabeležke, ki jo je dolžan preskrbeti založnik na osnovi > > poenotene predloge, ki bi vsebovala enolične idente: davčno > > številko avtorja (ja, ko bo imel DURS spodobno urejeno > > bazo!) in -- če obstaja -- šifro raziskovalca, ISSN revije > > in druge podatke o bibliografski enoti, predlog razvrstitve > > po vsebini (UDK, ...) in zvrsteh (slavna "1.1 ZNANOST (z > > veliko)" in navzdol, ... , avtor pa bi prispeval svoj "se > > strinjam" (ali pa tudi ne). > > > > LP, Jože > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Miran Hladnik" > > To: "SLOVLIT" > > Sent: Tuesday, May 06, 2003 10:29 PM > > Subject: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > > > > > > Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi > > prilogi Znanost > > apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem > > samostojno vpisovanje > > bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, > > saj so stroški > > za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na > > članek. Apel > > naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale > > prilagoditi novemu > > načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj > > z založniki > > postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi > > stremljivejše knjižnice > > lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih > > revij, za kar že > > obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove > > predloge? > > > > lp miran > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> > > Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na > > zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European > > (ISO). > > > > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 11 20:38:41 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 11 May 2003 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] Vsakdanjost Message-ID: <01ce01c317ec$8c71e120$6b03f9c2@hladnik> From: "Matej Krajnc" To: Subject: Re: SlovLit Digest, Vol 13, Issue 3 Date: Sat, 10 May 2003 15:47:15 +0200 > Spostovani, > > vljudno vabim na predstavitev svojih novih knjig: zbirke kratkih zgodb > ZGODBE IZ PRVE ROKE in zbirke sonetov/sonetnih vencev VSAKDANJOST (oboje > izslo pri zalozbi KUD Stempihar, Celje) v > knjigarno Konzorcij, 22. 5. 2003 ob 18h. > > Pozdrav, > > Matej Krajnc > > Matej Krajnc > Celje > http://freeweb.siol.net/krajnc75 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 07:06:10 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 May 2003 07:06:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_načitane Message-ID: <002b01c31b69$0bbc1f20$d505f9c2@hladnik> Bi kdo vedel, od kod je princ Kutazen? Našel sem ga v naslednjih Gradnikovih verzih: In komaj na isti postaji poklon izmenjala sva princ Kutázen, k odhodu zapiskal je že postiljon in naju razpihal narazen. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 18 08:42:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 May 2003 08:42:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_38 Message-ID: <013901c31d08$b82b5fa0$e905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 16, 2003 9:38 AM Subject: Kronika Miran, pripel sem Kroniko 38, da bi jo lahko na ogled postavil. Že vnaprej hvala. Zoltan Jan ======= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kronika38.doc. Dolgo! lpmiran From krena19 na email.si Tue May 20 11:17:21 2003 From: krena19 na email.si (xxx xxx) Date: Tue, 20 May 2003 11:17:21 +0200 Subject: [SlovLit] matura Message-ID: <20030520091721.7D2948E65E@www.email.si> Kako to, da bo drugo leto na maturi iz slovenskega jezika za esej zopet Alamut? Kar dve leti zaporedoma?!? Hvala za odgovor in lep pozdrav, Anja Kren ____________________ http://www.email.si/ From Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si Tue May 27 08:50:02 2003 From: Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 27 May 2003 08:50:02 +0200 Subject: [SlovLit] Publikacije raziskav na FF Message-ID: Drage kolegice in kolegi, Vabimo vas na 20. razstavo z naslovom >Publikacije in predstavitev izsledkov znanstveno-raziskovalnega dela Filozofske fakultete za leto 2002<, ki bo odprta do 14. 6. 2003, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure, v Kulturno informacijskem centru Mestnega muzeja na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani. Odprtje razstave bo v cetrtek, 29. 5. 2003 ob 12. uri. Alenka Logar Pleško, vodja OHK FF From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 27 21:16:22 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 May 2003 21:16:22 +0200 Subject: [SlovLit] = 22=2E_slovenistični_simpozij Message-ID: <00f901c32484$76eafae0$5303f9c2@hladnik> Spoštovana slovenistična srenja, leto je naokrog in tu je vabilo na 22. mednarodni slovenistični simpozij z naslovom Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem (Členitev jezikovne resničnosti), ki se bo pod vodstvom Erike Kržišnik dogajal 27. in 28. novembra. Več na straneh http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=81 in http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-22-prijavnica1.asp lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 28 17:18:31 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 May 2003 17:18:31 +0200 Subject: [SlovLit] Bolonja Message-ID: <001901c3252c$6c0d3720$2b6802c1@ff.unilj.si> Date: Wed, 28 May 2003 15:02:47 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: FW: VABILO! Sposotovani, spostovana, Posredujem vabilo na delavnico 4.6.2003 na Pravni f. v Lj. o modelih študija v "bolonjskem procesu" vsklajevanja evropskega visokega šolstva. Ce bi radi o teh stvareh prebrali kaj vec, poglejte na domaco stran www.uni-lj.si/kakovost npr. ARHIV: "Evropski, svetovni..." in "Studijski programi". Prilagam kratek pregled stopenj studija "po bolonjsko", z mojo oceno primernosti posameznih modelov za razlicne razmere clanic UL glede na (moje!) predpostavke. Zanima me vas komentar o o prilozenem pregledu, pa tudi o domaci strani. Pozdrav! B.Mihevc -----Original Message----- From: NA Slovenia Erasmus [mailto:neza.pajnic na cpi.si] Sent: Friday, May 23, 2003 12:29 PM To: 'Bogomir Mihevc' Subject: VABILO! Importance: High Spostovani dr. Mihevc, vljudno vas prosim, da prilozeno vabilo, ki ga posiljam tudi vam, razsirite vasemu seznamu naslovnikov. Veliko je sicer oseb, ki smo jih ze neposredno povabili, vseeno menim, da je tematika zelo zelo aktualna in bi bilo zanimivo za marsikoga.Hvala in lep pozdrav, Neza Pajnic _________________________________________________ Neža Pajnič Nacionalna koordinatorka Erasmus National Erasmus coordinator Služba za programe EU - EU Programmes Agency www.cpi.si/speu neza.pajnic na cpi.si Ob železnici 16 SI - 1000 Ljubljana Tel.: +386.1.5864-233 Fax: +386.1.5864-231 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 10 16:51:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Jun 2003 16:51:53 +0200 Subject: [SlovLit] arhibald Message-ID: <004001c32f71$02990ae0$f905f9c2@hladnik> Poizvedovanje po princu Kutazenu zadnjič ni obrodilo sadu, mogoče pa bo kdo vedel, na katerega dramskega Arhibalda je mislil Gradnik v naslednjih verzih: Ko duša se mi vrača v galerijo spominov, ki jo čas je izgradil: Gorico vidim ... oder -- vsem žarijo obrazi -- a na odru, ko da živ zares je sredi vitezov in halj blestečih, Arhibald, dveh kraljev kralj. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 12 09:59:39 2003 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 09:59:39 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec Message-ID: <016f01c330b8$9403d260$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bjelčevič Aleksander" To: "Miran Stuhec" ; "Hladnik Miran" Sent: Wednesday, June 11, 2003 2:33 PM Subject: Kekec Draga Mirana [Štuhec in Hladnik, op. mh], Kekčeve poti na Mangart bodo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija. Zbor ob 8.30 zjutraj v Ljubljani pred FF, da se boste Mariborčani lahko pripeljali. Gremo z avtomobili, gremo čez mejo v Italijo (dokumenti!) do Mangartskih jezer, od tam na Mangartsko sedlo (4 ure hoje), s sedla je do vrha še 1.5 ure. Gremo po lahki, Italijanski poti. Sestopimo nazaj do koče na sedlu, kjer bomo prespali (ok. 1500 SIT). Prvi dan bomo hodili ok 8 ur. Vroče bo: kratke hlače, očala, veliko vode ipd. Imejte ustrezne čevlje, rezervno perilo, vsaj 2-3 litre vode, obliže, malico, denar, dokumente - ja, pa rjuhe, da bo spanje v koči cenejše! V nedeljo sestop k jezerom, potem si bomo pa že kaj zmislili. Miran, ali daš tole na SLOVLIT! Miran, prosim, nujno dopiši: na Kekca gremo z osebnimi avti; kdor ga ima, naj ga prinese s seboj. [Aleš, op. mh] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 09:53:17 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 09:53:17 +0200 Subject: [SlovLit] Izobraževalni_seminar_za_učitelje_slo venščine_kot_drugega_ali_tujega_jezika Message-ID: <014901c330b7$afd49980$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zemljarič Jana" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 12, 2003 9:05 AM Subject: Dvodnevni izobraževalni seminar učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika četrtek, 26. junij, predavalnica: 1A, računalniška 04 9.00--9.30 Začetek seminarja -- Kam gre Center? 9.30--10.15 Marko Stabej: Strah in pogum: vprašanje praga jezikovne inovativnosti 10.15--11.00 Brane Mozetič: Center za slovensko književnost -- predstavitveno predavanje 11.00--11.30 odmor 11.30--12.15 Vojko Gorjanc: Leksikalne funkcije -- slovar in korpus, predavanje 12.15--13.00 Jana Zemljarič Miklavčič in drugi: Slovenščina na daljavo; predstavitev 13.00--15.00 odmor 15.00--16.30 16.30--18.00 Vojko Gorjanc: Leksikalne funkcije -- slovar in korpus, delavnica v dveh skupinah 15.00--16.30 16.30--18.00 Ina Ferbežar in drugi: Slovenščina na daljavo; delavnica v dveh skupinah petek, 27. junij predavalnica: 15, 04 10.00--10.45 Igor Grdina: Književnost in kulturna zgodovina; predavanje 10.45--12.00 Ljuba Črnivec: Lektor kot človek in strokovnjak; predavanje z delavnico 12.00--12.30 odmor 12.30--13.15 Marko Stabej in Ina Ferbežar: Alternativne tehnike preverjanja znanja 13.15--14.45 Predstavitev novih gradiv za učenje slovenščine kot J2/JT: - Andreja Ponikvar, Nataša Pirih Svetina: A, B, C ? 1, 2, 3 gremo - Ljuba Črnivec: Slovnične preglednice - Mateja Pezdirc Bartol: Umetnostna besedila na tečaju slovenščine; priročnik 14.45--15.15 evalvacija seminarja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 10:00:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 10:00:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: "Gogina podoknica" v Novem mestu! Message-ID: <017901c330b8$ba2f8ce0$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovič" To: Sent: Wednesday, June 11, 2003 2:14 PM Subject: "Gogina podoknica" v Novem mestu! > Prisrčno vabljeni - ne bo vam žal! > Marijan > > > Gogina podoknica > zvočno-prostorska interpretacija poezije > > (retrospektiva lirike pri Literarni zbirki Goga, 2000-2003) > > Novo mesto, Knjigarna Goga, sobota, 14. junij 2003, 21.00 > > Snovanje: Marijan Dović (zvoki), Tomaž Koncilija (beseda) > Dramatični učinki: Marko Kralj, Boštjan Pucelj, Mitja Ličen, Tina Dović > > Posadka > Branko Jordan, Tomaž Koncilija: umetniška beseda > Tadej Božič, saksofon > Marijan Dović, violina > Gregor Iskra, pozavna > Anja Rebolj, violončelo > Miro Tomšič, tolkala > > Gogina podoknica v polni meri izkorišča specifične izrazne možnosti, ki jih > ponujajo konfiguracija terena (atrij z okni v prvem nadstropju) in akustika > prostora. Temelji na vrhunski igralski interpretaciji, izdelani sceni in > kombiniranim kompozicijsko-improvizacijskim pristopom h glasbi, ki jo izvaja > popolnoma nekonvencionalna zasedba. Glasba ni le ilustrativni "privesek" > poeziji, temveč v sozvočju z njo ustvarja novo organično celoto, skupaj z > njo pa stremi k umetniškemu presežku seštevka obojega, ki se zmore udejaniti > le v čisto konkretnih okoliščinah neke poletne noči, nekega prostora in neke > specifične publike. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 15:25:59 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 15:25:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_DOPOLNILO=3A_Izobraž evalni_seminar_za_učite lje_slovenščine_kot_drugega_ali_tujega_jezika Message-ID: <026a01c330e6$2ac571e0$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zemljarič Jana" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 12, 2003 12:17 PM Subject: DOPOLNILO: Izobraževalni seminar za učitelje slovenščine kot drugega ali tujega jezika > Spoštovani kolegi in ostali zainteresirani, > izpadel je pomemben podatek: dvodnevni izobraževalni seminar za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika bo 26. in 27. junija, seveda na Filozofski fakulteti, v učilnicah, kot so objavljene v programu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 20 16:28:21 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Jun 2003 16:28:21 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kekec Message-ID: <00db01c33738$342a75c0$ef05f9c2@hladnik> Če še ni prepozno: da bi spali še ceneje, vzemite na Kekčevo pot potrjeno planinsko izkaznico in svojo rjuho. Za poskočno popotnico smo kekčevci dobili naslednjo poezijo: ----- Original Message ----- From: "Barbara Suša" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 19, 2003 8:32 AM Subject: Re: [SlovLit] Kekec > ODA > > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > Vzpnem se nežno na Turnc > in spet ! omamljen od višine > spolzim v njene vlažne globeli. > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > Znova in znova zanosno znojim se, > zdihujem in ritam , > vrhunec v Sedlu prihaja ! > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > O, da! Ljubim se s tabo narava ! > Edina si, dražestna nevesta, > ki z mano zvesta do groba ostaja ! > > [...] > > > > Kekčeve poti na Mangart bodo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija. Zbor > ob > > 8.30 zjutraj v Ljubljani pred FF, da se boste Mariborčani lahko > pripeljali. > > Gremo z avtomobili, gremo čez mejo v Italijo (dokumenti!) do Mangartskih > > jezer, od tam na Mangartsko sedlo (4 ure hoje), s sedla je do vrha še 1.5 > > ure. Gremo po lahki, Italijanski poti. Sestopimo nazaj do koče na sedlu, > > kjer bomo prespali (ok. 1500 SIT). Prvi dan bomo hodili ok 8 ur. Vroče bo: > > kratke hlače, očala, veliko vode ipd. Imejte ustrezne čevlje, rezervno > > perilo, vsaj 2-3 litre vode, obliže, malico, denar, dokumente - ja, pa > > rjuhe, da bo spanje v koči cenejše! V nedeljo sestop k jezerom, potem si > > bomo pa že kaj zmislili. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 23 19:42:30 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jun 2003 19:42:30 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Kutazen, Arhibald in Kekec Message-ID: <002a01c339b8$71a96b40$da05f9c2@hladnik> Na moja poizvedovanja o trdih orehih v Gradnikovih neobjavljenih verzih so se z nasveti prijazno odzvali Breda Pogorelec, Denis Poniž, Peter Weiss, Vlado Nartnik in Chikako Shigemori Bučar. Arhibalda je našel Denis Poniž v drugem delu Shakespearjeve drame Henrik IV (bolj je znan pod imenom Earl of Douglas), medtem ko princ Kutazen ostaja uganka: čeprav ima ena od japonskih spletnih strani v naslovu izraz kutasen, najbrž ne gre za japonsko besedo. Kaj pa Kekec? Ta je bil patron nevemžekaterega planinskega pohoda slavistov. Tokrat (21. in 22. junija) je imel za cilj naš tretji najvišji vrh Mangart. Kekčevci (Aleš B. kot vodja, Jaka O. kot njegova desna roka in uradni snemalec, Herman kot Kristinin varuh in skupinin govornik, Jože U. kot predstavnik drugih oddelkov in celokupne fakultete, Miran H. kot kronist) ter Mojčevke (Tanja in Monika, ki sta zastopali vse, ki prej še nikoli niso bili v hribih, Katja, ki je imela poln nahrbtnik dobrot, od asistentov Alenka Ž., iz knjižnice Kristina P. in od kronista Mira H.) so napadli goro kar od Belopeških jezer, jo zavzeli od desne v enem nonšalantnem zamahu (z vmesno plezalno predstavo izbranih članov ekspedicije v ferati Via Italia), na vrhu občudovali glorijo ali obstret, prespali kot absolutni višek na podstrehi koče na Mangartskem sedlu in se naslednji dan po hudo razdrti poti čez Plazje vrnili v civilizacijo. Nezadovoljneža ni bilo med ohranjevalci plemenite kekčevske tradicije: po 2000 m vzpona in prav toliko spusta so njihovi obrazi sicer kazali rahle sledi utrujenosti, čeznje pa so se malali izrazi zadovoljstva in ponosa vsled premaganih težkoč. Ko bo fotodokumentacija urejena in na splet postavljena, pokažemo nanjo. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Mon Jun 23 21:24:46 2003 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jun 2003 21:24:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Še_en_odmev_na_Kekca Message-ID: <010301c339bd$1c822800$da05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Polajnar Anka" Cc: Sent: Monday, June 23, 2003 1:30 PM Subject: Še en odmev na Kekca Še en odmev na Kekca: pol pesmi sem poslala že včeraj opoldne na Kristinin mobi (da bi si jo prepevali po Mangartu), pa ste se očitno imeli tako fajn, da je Kristina sms prebrala šele doma. Jaz obžalujem izostanek, sva pa hodila v soboto z Vidom po originalnih Kekčevih potkah v Pišnici - saj tudi to šteje, a ne? Lep pozdrav, Anka Rožletova pesem na Kekčevo vižo Kdor vesele pesmi poje, ta se nima česa b't, ta se briga le za svoje, ta 'ma zmerej pouhno r't. Nas pa stiska depresija, v žilah kri nam ledeni, ko smo sami, nas tko zvija, da nam pokajo kosti. Eni se nam smejejo, da smo mile jere - ampak men ni n'č neroden, da od življenja sem tepen - vsaj nikol noben nau mogu rečt, da nisem biu pošten. Avtor pesmi (in cele zbirke Razmigajmo se v križu. - Lj, 2003) je Andrej Rozman Roza. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 24 10:49:50 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 24 Jun 2003 10:49:50 +0200 Subject: [SlovLit] Spam Message-ID: <00f901c33a2d$9361b7e0$6c03f9c2@hladnik> Na dan dobim v svoj e-poštni predalček več kot 50 reklam in ročnega brisanja neželene pošte imam res dovolj. Poskusil sem montirati nekaj orodij (Popfile ipd.), ki bi pošto samodejno prefiltrirala, vendar jih poštni program Outlook Express ni najbolje prebavil, zato sprašujem po vaših izkušnjah in priporočilih. Lp miran hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 25 08:50:14 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Jun 2003 08:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re:klamne smeti, pet odgovorov Message-ID: <00ae01c33ae6$08eacac0$f605f9c2@hladnik> [1] ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 12:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam > Uporabljam McAfee-jev SpamKiller, čisto zares nabavljen za > 29 USD. Investicija se je več kot splačala. Z Outlook > Expressom se dobro razume. Ker imam zelo malo angleške pošte > (pošiljatelje pa označene s "prijatelj" in pošiljke > avtomatično preskočijo "ubijanje"), sem si lahko privoščil, > da sem ga ob njem znanih izločitvenih besedah in > kombinacijah naščuval na vso komercialo (extra, discount, > purchase, buy, ...). Še vedno brišem 50-70 mailov dnevno, > vendar so vsi zbrani v njegovi škatli, preletim jih v 10 > sekundah in ... hriemo via! (Velarnega ne znam napisati ...) > Možno je "reševanje" (rescue) tistih, ki so po nesreči med > odpadki, pa tudi obratno, dodajanje filtrov glede na vsebino > tistih, ki so ušli udarcu, pa naj bi bili prihodnjič zadeti > v glavo ... > > LP, Jože A. Čibej > ===== [2] ----- Original Message ----- From: "cooper" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 4:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam Dear Miran, Lasciate ogni speranza! Our computer people (very sophisticated) have tried to protect us from this plague, but with no real success. It's become so bad that even the US Congress is planning to act (most uncharacteristic of them, but then they too receive a lot of spam; for that reason I think they should be deprived of government-funded health care, in which case they might act on providing health care for everyone in this country, too... ampak sanjam...). AOL has apparently managed to install some filters, but they work only after the first contact so are only marginally effective. If you do find something that works, please let us know! All the best, --Henry Henry R. Cooper, Jr. (home) 812-332-9341 Department of Slavic Languages & Literatures (off.) 812-855-6227 1020 E. Kirkwood Avenue (off.) 812-855-2608 Ballantine Hall 502 (fax ) 812-855-2107 Indiana University (Fla.) 386-761-2737 Bloomington IN 47405-7103 (cell) 812-219-1500 USA cooper na indiana.edu =========== [3] ----- Original Message ----- From: "Marjan Tomkiewicz" To: "Marina Urbas" Cc: ; "'Piuzi, Samo; Dinamik Bovec'" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:36 PM Subject: RE: [SlovLit] Spam Bom odgovoril, Marina, z veseljem! Orodje, ki bi se ga po mojem splačalo poskusiti, se imenuje iHateSpam, trži ga Sunbelt software (ki trži še marsikaj drugega dobrega). Opis z možnostjo, da pobereš preizkusno različico, je na http://www.sunbelt-software.com/product.cfm?id=930. Sicer ima tudi zastopnika v Sloveniji (po mojem tudi enega najboljših), Dinamik iz Bovca; njihova predstavitev je na http://www.dinamik.si/. Obstaja tudi možnost, da bi namesto programa outlook express uporabljal program outlook (jaz imam znanca, ki zdaj ne zamenja več nazaj na outlook express). Pa morda težava ni v tem. Outlook express običajno uporabljajo tam, kjer je uporabnikov PC s počasno povezavo povezan z internetom ponudnika storitev (npr. SIOL ali Arnes). Da bi kateri koli program, ki obravnava spam na stroju takega uporabnika, lahko pregledal sumljivo gradivo, mora do njega priti, za to pa ga mora prebrati (sneti) s ponudnikovega poštnega strežnika (SIOL, Arnes, Volja...) in to čez tako povezavo traja, žre čas in telefonske impulze. Obstajajo rešitve, ki se jih namesti na poštni strežnik tako, da že tam razmečejo stvari v ustrezne mape - približno - sumljivo, verjetno čisto, skoraj gotovo spam. Ker že tečejo na poštnem strežniku, ni ozkega grla z prenosi reči, ki jih ne rabiš, na uporabnikov računalnik, preden jih zavržeš. Ampak taka orodja morajo verjetno namestiti ponudniki oziroma upravniki poštnih strežnikov. Tole sem poslal v vednost tudi že omenjenemu zastopniku, ki bo morda tudi lahko še kaj svetoval. Vsem trem lep pozdrav, Marjan -----Original Message----- From: Marina Urbas Sent: Tuesday, June 24, 2003 10:56 AM To: Marjan Tomkiewicz Subject: FW: [SlovLit] Spam Pozdravljen, Marjan, Ne vem, če sedaj utegneš odgovoriti na tale mail s Filozofske fakultete (dopisovanje slavistov), vem pa, da imaš veliko srce in si pripravljen pomagati. Torej, če morda utegneš ... Marina. ======= [4] ----- Original Message ----- From: "Brane Gradišnik" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:25 PM Subject: Fw: [SlovLit] Spam > Miran, > če nisi seznanjen s spodaj naslovljenim Mazzinijevim tekstom... > Lep pozdrav > Branko > > ----- Original Message ----- > From: "Miha Mazzini" > To: "Brane Gradišnik" > Sent: Tuesday, June 24, 2003 1:57 PM > Subject: Re: [SlovLit] Spam > > > > Mirana poznam, seveda. Edino, kar lahko svetujem, sem napisal na > > http://friends.s5.net/mazzini/odgovori/odgovor00071.html > > > > Pozdrav, Miha > > www.MihaMazzini.com ========= [5] ----- Original Message ----- From: "Bojan IVANCIC" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:01 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam Poskusite s Spamassassin. Oglejte si ga na naslovu: http://support.real-time.com/open-source/spamassassin/index.html Sam sicer ne uporabljam Windows operacijskega sistema, temveč Linux, in tamkaj deluje b.p. LP, Bojan ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Bojan IVANCIC Ljubljana, SLOVENIA bivancic na inventio.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 28 07:46:01 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 28 Jun 2003 07:46:01 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <01b001c33d38$8fa4a1e0$cd05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jure Zupan" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 26, 2003 4:57 PM Subject: RE: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Problem samostojnega vnosa opisa publikacijskih enot v sistem COBISS je v tem, da s(m)o slovenski raziskovalci precej blagohotni pri ocenjevanju lastih del. Prvi primer: Že pri sedanjem (kontroliranem) načinu vnosa, avtorji povsem nekritično vnašajo svoje dela v rubriko 2.01 Znanstvena monografija. V tej kategoriji, v kateri bi se, po vsej logiki težavnosti in pomembnosti, lahko znašlo le nekaj deset(??) del letno, je v COBISSU vse od delnih letnih poročil za mednarodne projekte, do komentarjev k zakonom slovenske zakonodaje (kar je povsem strokovno delo in nima z znanostjo ali raziskavami nobene zveze). Ko sem pred leti zahteval omenjene "monografije" na vpogled sem: a) dobil nekaj s spiralo zvezanih poročil brez ISBN številk v izdaji slovenskih "založb", o katerih ni nobenega podatka niti na spletu, kaj šele v registru odjetij in b) poduk "da je taka logika ... primitivna in priskutna in ter za interese slovenske nacije bolj uničujča kot 50 let komunstičnega totalitarizma". Iz takega gledišča je razumljivo, da si veliko raziskovalcev želi vnašati svoja dela po lastni podobi. Je pa hkrati tudi res, da bi verjetno velika večina vnašala svoja dela povsem spodobno in korektno. Podobni pritiski so, po mojih podatkih, na skoro vseh inštitucijah kjer imajo kvalificirane knjižničarje za vnos bibliografskih podatkov. Seveda je možno dopustiti svoboden pristop vseh avtorjev in reči, da se bodo avtorji (vnašalci neresnih ali prepotento ocenjenih de) sami blamirali pred javnosto. Nerodno pri tem je dejstvo, da v Sloveniji dejanska kvaliteta in strokovnost (na kateremkoli področju: znanost, kultura, tehnologija, novinarstvo itd) ne štejeta praktično nič. Pomembna je le formalna številka. In ker je stanja tako, si verjetno COBISS prizadeva, da bi bili vnosi enot vsaj od daleč relevantni glede na opisana dela. Drugi primer: Pred štirimi leti sem v predavnaju na SAZU opozoril na dejstvo, da od cca 800 slovenskih rednih(!) profesorjev in svetnikov na inštitutih, 25 % (preko 200!!)ne dosega tistih mnimalnih 5 točk, ki so pomenile en članek (v COBISS klasifkaciji 1.1 ali 1.2) v treh letih. Toliko na temo, da s(m)o Slovenci v vrhu svetovne znanosti (glej današnje DELO!!) Opisani problem naše nekritičnosti je torej na tehtnici s svobodo dejanja. Kot že rečeno, lahko se odločimo tudi za odprto varianto, le zavedati se moramo, kaj s tem dosežemo in kako bomo probleme, ki bi nastali, obvladali (če jih seveda sploh hočemo obvladati). Če bi bili recenzenti, ekspertni sistem, habilitacijke komisije in drugi ocenjevalci po ministrstvih, voljni in sposobni pošteno ocenjevati vnešene dokumnete po njihovi vsebni, bi za vse zadostovala ena sam kategorija "znastveno-raziskovalno delo". Ni problem v odprtosti medija, problem je v nas samih in moralnih vrednotah. Erich Kaestenr je v eni svojih pesmi napisal: "Wenn man als Strassenbahn geborn bist - dann braucht man Gleise!" lep pozdrav vsem Jure Zupan -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, May 06, 2003 10:30 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi prilogi Znanost apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem samostojno vpisovanje bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, saj so stroški za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na članek. Apel naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale prilagoditi novemu načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj z založniki postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi stremljivejše knjižnice lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih revij, za kar že obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove predloge? lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 30 11:48:45 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 30 Jun 2003 11:48:45 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <007101c33eec$cc5da900$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Miran Hladnik" Sent: 30. junij 2003 8:40 Subject: RE: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Živio! Delam v knjižnici, in sicer fakultetni, to pomeni, da vnašam v Cobiss ogromno število vseh mogočih zapisov. moram reči, da ne razumem ideje, naj bi si raziskovalci vnašali svoja dela v Cobiss kar sami. Ko sem to prvič prebrala, se mi je vse skupaj zdelo zelo smešno. Namreč: Cobiss še zdaleč ni popolna ali idealna baza (poleg vsega drugega kar dvojna, knjižnična in bibliografska, torej feferoni in rozine skupaj, kar je kulinarično meni osebno sicer zelo všeč, ker imam rada perverzne okuse, ampak iskalce informacij po mojih izkušnjah to zelo bega). Ampak, da postaneš sposoben kreirati zapise v tej bazi, se moraš izobraževati na različne načine. Kot prvo, moraš narediti bibliotekarski strokovni izpit v NUK, pogoj za to je diploma iz bibliotekarstva, ali pa kakšna druga, no, čeprav je to zdaj to vse redkeje; poleg tega moraš vsaj eno leto biti zaposlen v knjižnici. Ti pogoji so zato, ker mora človek kaj vedeti o bibliotekarstvu, bibliografskih bazah in kar je še takega, da lahko kompetentno kreira tako bazo. Da ve, kaj dela. Da ve, kako je treba obdelati ta in kako oni dokument. Strokovni izpit je samo začetek izobraževanja. Sledi nekaj deset tečajev in veliko prakse. Ti tečaji niso zgolj zato, da izvajalci dobijo denar. Šele po vsem tem dobiš pooblastilo za kreiranje. Torej, kaj bi bilo zdaj mogoče narediti? a) vsi raziskovalci bi šli študirat bibliotekarstvo in se izobrazili za delo v Cobissu b) vsi raziskovalci bi brez znanja vnašali kar bi se jim poljubilo Varianta a se mi zdi strašansko draga in naporna (za raziskovalce, saj država najbrž tega ne bi plačala). Varianta b bi imela za posledico to, da bi v dveh dneh nacionalna baza Cobiss postala sračje gnezdo vsega mogočega, kar bi bilo predvsem popolnoma neuporabno in brez vrednosti. Torej za v koš in gremo delat novo bazo, ki bi imela neke standarde. Spet drago. Mislim, da bi se morali zmisliti kakšno tretjo varianto znotraj že utečenega sistema. Saj se za to borimo, da se stvari izboljšujejo. In po mojem skromnem mnenju se izboljšujejo. Lep pozdrav vsem, Meta. From sonkin na rocketmail.com Mon Jun 30 17:08:22 2003 From: sonkin na rocketmail.com (Victor Sonkin) Date: Mon, 30 Jun 2003 08:08:22 -0700 (PDT) Subject: [SlovLit] Posel za sloveniste prevajalce Message-ID: <20030630150822.55175.qmail@web13904.mail.yahoo.com> Se opravicujem za offtopic, ampak tale oglas v francoskem "Le Monde" ja lahko zanimiv za slovenske kolege. ======= In preparation for the enlargement of the European Union, the European Investment Bank, financial institution of the EU, is recruiting for it headquarters in Luxembourg experienced TRANSLATORS/REVIEWERS ... Slovenian mother tongue SG03MON11 ... to work on a part-time basis (annual average of 30 hours per week) The successful candidate will have at least five years' experience. He/she will be solely responsible for translating and revising EIB documents from English and French into his/her mother tongue and where necessary from the latter into English. He/she will preferably have specialised in the economic and banking field and will be fully conversant with Microsoft office tools and Trados translation aids. He/she must also be a flexible self-starter with strong organisational abilities and interpersonal skills. The successful candiadate will be recruited on the basis of qualifications and tests. Applicants must be nationals of a Member State of the EU or one of the Acceding Countries. The EIB offers attractive terms of employment and remuneration with a wide range of benefits. The EIB is an Equal Opportunity Employer. Applications should include a cover letter quoting the relevant reference number and a curriculum vitae in English or French, and be sent to: EUROPEAN INVESTMENT BANK, Staffing Division L-2950 LUXEMBOURG Fax +352 4379 2545 E-mail: jobs na eib.org Deadline for applications: 31 July 2003 Applications will be treated in strictest confidence, blah blah. Other languages needed: Czech, Slovak, Hungarian, Lithuanian, Latvian, Estonian, Maltese. ================= Ce boste dobili posel, ne pozabite name kot izvor :-) Pozdrav, Viktor __________________________________ Do you Yahoo!? SBC Yahoo! DSL - Now only $29.95 per month! http://sbc.yahoo.com From vid.bobnar na ijs.si Sun Jul 6 18:23:08 2003 From: vid.bobnar na ijs.si (Vid Bobnar) Date: Sun, 06 Jul 2003 18:23:08 +0200 Subject: [SlovLit] spam mail Message-ID: <3F084CEC.8020803@ijs.si> Pozdravljeni! Tudi sam se navelical gledati, kako Anka v nedeljo zvecer pregleda maile in ima vse zabasano s smetmi. Ne razumem, zakaj naj bi se vsakdo, zaposlen na Filozofski fakulteti, ukvarjal z instaliranjem nekih spamkillerjev. Sam sem zaposlen na IJS in za spam ze nekaj let ne vem vec, ker je vse zaustavljeno na strezniku. Tudi antivirusni program svoje delo opravlja tam, posodablja pa se (bojda) na 15 minut. Mislim, da bi si tako ugledna institucija, kot naj bi FF bila, lahko privoscila in stvar postorila za vse svoje zaposlene enkrat za zmeraj. Tale mail vam pri resevanju problema seveda ne pomaga prav veliko, razen podatka, da se to da narediti, naprej pa vam bodo z veseljem priskocili na pomoc (vsaj z nasvetom) na racunalniskem centru IJS. Poskusite na mark.martinec na ijs.si. Vid Bobnar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 7 19:40:52 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jul 2003 19:40:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_39 Message-ID: <004501c344ae$ea5149e0$0303f9c2@hladnik> Zoltan Jan je sestavil novo, 39. številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. Do nje pridete s klikom na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika39.doc. Ker je je za 250 KB, se bo nalagala nekaj sekund dlje. lp miran From Vlado na zrc-sazu.si Tue Jul 8 09:11:29 2003 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 8 Jul 2003 09:11:29 +0200 Subject: [SlovLit] Ajdovo zrno Message-ID: <3F0A8AC1.18254.27887D@localhost> Preseren in Vzajemna Potem ko se je letosnje leto prevesilo v svojo drugo polovico, se nezadrzno bliza nedelja, 13. julija. Posebnost te nedelje bo, da bo prinesla prvo poletno polno luno, podobno tisti 11. 7. 1843, ki je botrovala Presernovi pesmi Pod oknom. Preseren je tisti torek z znancem Jozetom Debevcem ravno zapustil gostilno pri Bitencu, ki ji dandanes ustreza hotel Turist, in se usmeril dol proti Ajdovemu zrnu nad Sempetrom. Ko pa se je na sticiscu Male in Precne ulice odprl pogled na Grad in luno ter zvezde nad njim, je pri Senklavzu bilo polnoc. Debevc je tedaj Presernu pokazal na vasujocega fanta in naslednji vecer je Preseren k Bitencu prinesel pesem Pod oknom. Ce bo vreme toliko prijazno, da v nedeljo opolnoci ne bo oblacno, bo vredno it pogledat ponovitev prizora izpred 155 let, ko ob Mali ulici se ni bilo palace Vzajemne, tako usodne za razplet lanskih presedniskih volitev. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 21 21:16:23 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Jul 2003 21:16:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_v_sliki Message-ID: <003001c34fbf$a5f8ce00$e805f9c2@hladnik> Jaka Ortar nam je pripravil album z letošnjih Kekečevih poti. Na cedejko, pardon, zgoščenko, je zapekel 140 posnetkov s ture, jim dodal še razglede z Mangarta teden dni kasneje, 42 slik s predlanskega kekčevanja na Slemenu in 62 s predpredlanskega na Kriških podih. Za okus smo jih nekaj postavili tudi na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri34.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 21 21:44:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Jul 2003 21:44:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: stipendija univ ts Message-ID: <004f01c34fc0$8990f700$e805f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "matejka grgic" [...] Sent: Monday, July 21, 2003 4:36 PM Subject: stipendija univ ts > Spostovani profesorji, > dragi kolegi in prijatelji, > trzaska univerza razpisuje stipendijo, namenjeno > slovenskim raziskovalcem. Na razpis me je opozorila > moja bivsa mentorica, red. prof. Marina Sbis?, ki jo > nekateri med Vami tudi osebno poznajo. > Za informacije kliknite: > http://www-amm.univ.trieste.it/Borse/, tam izberite > okence ALTRI ENTI. Rok za prijavo: 31.08.2003. > Lep pozdrav, > Matejka > > ______________________________________________________________________ > Yahoo! Mail: 6MB di spazio gratuito, 30MB per i tuoi allegati, l'antivirus, il filtro Anti-spam > http://it.yahoo.com/mail_it/foot/?http://it.mail.yahoo.com/ > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 13 07:53:59 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Aug 2003 07:53:59 +0200 Subject: [SlovLit] SRP Message-ID: <003a01c3615f$4c83cf80$d105f9c2@hladnik> List: SlovLit na ijs.si From: karantanija na mtu-net.ru Subject: avgustovsko-septembrska okrozhnica Sposhtovani! To pot je oktobrski SRP na internetu zhe od zachetka avgusta. http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/index57.htm Med ostalim lahko v reviji najdete tudi nekatere nashe prispevke: Vasilij Shukshin Sonce, starec in dekle http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/vassh57/sonce57.htm Mihail Genin Aforizmi http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/mihge57/afori57.htm Vadim Kozhinov Nemshki firer in "judovski car" http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/vadko57/nemsh57.htm Jozhko Shavli Slovenija in Rusija med vzhodom in zahodom http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/jozhsh57/slove57.htm Pavel V. Tulajev Veneti: predniki Slovanov, II http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/pavtu57/2venet57.htm Lev Gumiljov Petrovska legenda /Ob 300 letnici Sankt Peterburga/ http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/levgu57/petro57.htm Just Rugel Ruski uchenjak V. I. Vernadski http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/jusru57/ruski57.htm Andrej Lenarchich Stonehenge in chlovek izpod Alp http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/andle57/stone57.htm Povezava za tiste, ki znajo rusko: http://www.rgz.ru/arhiv/31.07.2003/ekonomika/txt1.html Svezh chlanek o Zhigi Herbersteinu v ruskem osrednjem dnevniku "Rossija". [...] Na spletni strani www.omnibus.se/beseda so v slovenshchini izshle tudi 4 eKnjige nashih tiskanih verzij ali prevodov in sicer: 1. Zakaj Rusija ni Amerika (A. Parshev), 447 nalozhenih knjig. 2. Zbornik Zhiga Herberstein (A. Lenarchich, A. Horoshkevich, J. Shavli), 425 nalozhenih knjig. 3. Slovenija skozi stoletja (A. Lenarchich), 357 nalozhenih knjig. 4. Tri kratke zgodbe Vasilija Shukshina, 173 nalozhenih knjig. I~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Lep pozdrav, Kulturno-prosvetno drustvo dr. Franceta Preserna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Revija SRP PO Box 17, 123104 Moscow, Russian Federation From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 27 08:41:29 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Aug 2003 08:41:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Nemško-slovenski_slovar Message-ID: <000701c36c66$3eeba340$464602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, August 27, 2003 8:30 AM Subject: Fw: Nemško-slovenski slovar > dragi miran, > > a daš tale link ob priliki na slovlit? > > lp! > marko > > ----- Original Message ----- > From: "Birte Loenneker" > To: > Sent: Tuesday, August 26, 2003 1:41 PM > Subject: Nemško-slovenski slovar > > > > Pozdravljeni, > > > > srečala sva se 1. julija v Hamburgu pri vašem predavanju > > o Srečku Kosovelu, kjer sem vam tudi povedala o svojem > > projektu slovensko-nemškega in nemško-slovenskega > > spletnega slovarja. > > > > Nedavno sem objavila novo verzijo tega slovarja, ki se > > zdaj nahaja na spletnem naslovu > > > > http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch > > > > Spletni slovar obstaja v nemški in slovenski > > različici; nekaj informacij o slovarju najdete na > > spletnih straneh tudi v angleškem jeziku. > > > > Nova verzija slovarja vsebuje več kot 5000 vpisov ter > > veliko slovničnih informacij o slovenskih besedah. Te > > s kolegico Katarino Rozman vedno dopolnjujeva in > > izboljšujeva. > > > > Tudi če je slovar bolj namenjen nemško > > govorečim študentom slovenskega jezika, sem mislila, da > > bi bil ta vir lahko zanimiv tudi za vas in za vaše > > študente. Torej če vam je moj spletni slovar všeč in če se > > vam zdi uporaben, bi bila zelo vesela, če o njem obvestite > > tudi druge. > > > > Lep pozdrav iz Hamburga, > > Birte Lönneker > > > > === > > Birte Loenneker > > Universitaet Hamburg > > Institut fuer Romanistik > > Von-Melle-Park 6 > > 20146 Hamburg > > Germany > > > > Birte.Loenneker na uni-hamburg.de > > http://www.stud.uni-hamburg.de/users/birte > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 8 18:51:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Sep 2003 18:51:26 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kronika 40 Message-ID: <000d01c37629$71a9dc80$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: 08. september 2003 11:24 Subject: Kronika Miran, pošiljam novo številko Kronike in te tudi tokrat prosim, da jo obesiš ter obvestiš slovlitovce. Hvala za udarniško pomoč. [...] Zoltan ----------------------------------------------------------------------- Naslov zadnje kronike SDS je www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kronika40pw.doc lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 10 15:05:18 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Sep 2003 15:05:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Message-ID: <000c01c3779c$30c92d00$e405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'miran.hladnik@ff.uni-lj.si'" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:16 PM Subject: Znanje tujih jezikov Spostovani! Sem novinarka Gospodarskega vestnika in pišem članek o Slovencih in tujih jezikih. Govorila sem z gospo Šlibar, dekanico Filozofske fakultete in mi je svetovala, da bi lahko vi vedeli kaj več o tej temi. Med drugim me zanima, kdo v Sloveniji je bil v preteklosti in kdo je zdaj "velikan" v znanju tujih jezikov - kdo jih največ zna. V uredništvu smo razmišljali o Janku Modru. Zanima me, če imate kaj podatkov o tem katere in koliko jezikov zna, kje in kako se jih je naučil, kje svoje znanje največ uporablja, kaj je bil sploh razlog, da se je naučil toliko jezikov, kaksen je njegov pomen v slovenskem prostoru...? Enako me zanima tudi za druge osebe iz preteklosti in sedanjosti. Če nimate vi podatkov o njih, me lahko morda povežete s kom drugim? Kako pa ocenjujete spremembe, ki se v Sloveniji pojavljajo na področju učenja in uporabe tujih jezikov zaradi našega vstopa v EU? So te spremembe velike ali majhne in na katerem področju se pojavljajo? Se vam zdi, da so slovenska podjetja in javna uprava dovolj izobražena glede tujih jezikov? Kaj pa slovensko prebivalstvo na splošno? Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno narediti, da bi se stanje izboljšalo? Upam, da mi boste lahko vsaj malo pomagali. Odgovore bi potrebovala ze ta teden (bi slo vsaj nekaj ze jutri?), ker moram v ponedeljek oddati clanek. Za vsa morebitna pojasnila se vam na voljo tudi na telefonski številki 041/743-039. Hvala in lep dan vam želim. Janja Blas From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 10 15:06:28 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Sep 2003 15:06:28 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Kronika 40 Message-ID: <001601c3779c$59acb480$e405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:10 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Kronika 40 K objavi Kongresa: objava MŠZŠ ne zahteva več OBVEZNIH seminarskih za pridobitev točke za napredovanje...to je zapisano tudi v našem (FF) internem katalogu SSS programov. Bodita lepo -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Monday, September 08, 2003 6:51 PM To: slovlit Subject: [SlovLit] Fw: Kronika 40 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 12 10:38:49 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 12 Sep 2003 10:38:49 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Message-ID: <002401c37909$4a867c20$c805f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 5:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Milo mi je videti, da še kdo dobiva od novinark domače > naloge v slogu "Pa zakaj nisi že včeraj??!" > > LP, Jože ============ ----- Original Message ----- From: "Breda Pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 8:25 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Dragi Miran, Kakor veste, za naše hlapčevstvo niso problem tuji jeziki, ki > se jih po potrebi sproti učimo in smo se jih učili (megiser, Čop, še kdo, > tudi danes ..), pač pa je problem slovenščina: skrb za njen status, za > posvajanje, ki se v sodobni naglici postavlja dnevne naloge. To so > problemi - sicer pa je višek nevednosti, da se takole obrača na dekanjo neke > Fakultete - saj so te stvari po enciklopedijah. Ali bodo univerzitetni > profesorji pisali priložnostne in nepremišljene članke za nevedne novinarje. > Konec koncev zna tudi Stabej nekaj jezikov in je letos vodil kar nekaj > konferenc v tujem jeziku - da bi govoril o našem.. Žalostna sem - mislim, da > bi ji morali svoje povedati, pa tudi njihovim urednikom. Pa lep dan. Breda > Pogorelec ========== ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 3:21 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Miran, za (vse!)slovanske jezike je menda mojster profesor Janez Zor. LP, Meta =========== -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, September 10, 2003 3:05 PM To: SLOVLIT; janja.blas na gvrevije.si Subject: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'miran.hladnik@ff.uni-lj.si'" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:16 PM Subject: Znanje tujih jezikov Spostovani! Sem novinarka Gospodarskega vestnika in pišem članek o Slovencih in tujih jezikih. Govorila sem z gospo Šlibar, dekanico Filozofske fakultete in mi je svetovala, da bi lahko vi vedeli kaj več o tej temi. Med drugim me zanima, kdo v Sloveniji je bil v preteklosti in kdo je zdaj "velikan" v znanju tujih jezikov - kdo jih največ zna. V uredništvu smo razmišljali o Janku Modru. Zanima me, če imate kaj podatkov o tem katere in koliko jezikov zna, kje in kako se jih je naučil, kje svoje znanje največ uporablja, kaj je bil sploh razlog, da se je naučil toliko jezikov, kaksen je njegov pomen v slovenskem prostoru...? Enako me zanima tudi za druge osebe iz preteklosti in sedanjosti. Če nimate vi podatkov o njih, me lahko morda povežete s kom drugim? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 14 18:33:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 14 Sep 2003 18:33:19 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Fw:_Znanje_tujih_jezikov:_več_odgovorov Message-ID: <00d701c37add$e92b5c80$4e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Miha Rus" To: "'Miran Hladnik'" ; "SLOVLIT" ; Sent: Friday, September 12, 2003 10:52 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Pozdravljeni. Spominjam se slovitega prevajalca Jurija Kozjaka v nevemkoliko jezikov: Ferdinanda Kolednika. Tega se tužna majka Slovenija tudi ne bi sramovala. Lp, Miha Rus =========== ----- Original Message ----- From: "Janez Zor" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 1:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Dragi Miran, že ko me je poklicala novinarka in se pogovorila z mano (s > sklicevanjem nate), sem ugotovil, da te je name opozorila Marjeta Longyka. Z > novinarko sem govoril, pozabil pa sem jo opozoriti na prof. Jožeta Kraševca, > ki je poznavalec različnih zahodnih jezikov, saj je v njih pisal svoje > disertacije, obenem pa najbrž naš najboljši strokovnjak za različne semitske > jezike, gotovo hebrejščine in aramejščine, verjetno pa tudi drugih. Če jo, > prosim, še enkrat opozoriš nanj, lahko tudi poveš, da sem ga v najinem > prijetnem pogovoru čisto pozabil omeniti. > Lep pozdrav Janez Zor ======== ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 3:02 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Dragi Miran, na to ne bom odgovarjala, ker bi lahko rekla kaj preveč -- to pa odtujuje...lp meta ======== ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 4:12 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Miran, tudi med našimi kolegi jih je več, ki so poligloti: Kmecl, Zadravec, Glušič, Pogorelec ... Morda se novinarka oglasi pri njih? lp mirko ========= ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'Miran Hladnik '" Sent: Friday, September 12, 2003 6:37 PM Subject: Znanje tujih jezikov > Pozdravljeni! > > Hvala vam in vasim kolegom za trud in pomoc pri clanku. Kot so nekateri > svetovali, sem se pogovorila s profesorjem Janezom Zorom, ki mi je povedal > marsikaj zanimivega. Ce koga zanima koncni izdelek, si bo lahko clanek > prebral v Gospodarskem vestniku predvidoma 22. septembra v rubriki > zivljenjski slog. > > Upam, da se lahko se kdaj obrnem na vas, ce bom potrebovala pomoc na > jezikovnem podrocju. > > Zelim vam se veliko uspehov pri vasem strokovnem delu. > > Janja Blas From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 17 17:51:05 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Sep 2003 17:51:05 +0200 Subject: [SlovLit] Torek 30. septembra si rezervirajte za ... Message-ID: <006001c37d39$7fe185c0$c905f9c2@hladnik> Žiga Turk, ki smo ga v Slovlitu že citirali, vabi na seminar in "strateško delavnico" Odprto znanstveno komuniciranje. Dogajala se bosta 30. septembra med 8.00 in 13.00 v Svečani dvorani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Jamovi 2. Razpravljalo se bo o objavljanju na internetu in o spremenjeni vlogi, ki jo knjižnicam narekujejo elektronske objave. Udeležba je brezplačna, sporočite pa jo tajnici Mateji Šmid (msmid na ikpir.fgg.uni-lj.si). ===== Od poletja so ostale samo še fotografije: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri35.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 15:54:37 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Sep 2003 15:54:37 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Linguistic Screening Message-ID: <00a801c37eb5$918e2c60$d205f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "LingCheck@compu-mark.se" To: "'miran.hladnik@uni-lj.si'" Sent: Friday, September 19, 2003 1:57 PM Subject: Linguistic Screening Dear Prof. dr. Miran Hladnik, My name is Ms Charlotte Göransson and I work for a Swedish company called Compu-Mark Nordic. Compu-Mark is a leading company in the field of trademark research. We provide a service called "Linguistic Screening". It actually consists of two services called "Linguistic Check" and "Linguistic Evaluation", but the most frequent one is the "Linguistic Check". A "Linguistic Check" is used as a simple testing facility to get a first indication of the appropriateness of new trademark names in other languages. It reports possible meanings, associations or pronunciation problems. The names are checked with local linguists who are native speakers of their respective language. We are now expanding our network and are therefore searching for linguists in Slovenia who are interested in performing this service for us regarding Slovenian. (The reports are written in English, so the person in question must be fluent in English as well.) We hope that you find our services interesting and that you might be able to connect us with someone who would like to work with us on a regular basis. Many thanks in advance for your kind attention to this matter. Me and my colleague Ms Janette Dontcheva are looking forward to hearing from you and we will be happy to give you further details regarding our linguistic services. Best regards, Ms Charlotte Göransson Compu-Mark Nordic AB Box 6430 SE-113 82 Stockholm Tel: +46 8 441 77 40 Fax: +46 8 441 77 50 e-mail: LingCheck na compu-mark.se From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 19:16:05 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Sep 2003 19:16:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Znanje_tujih_jezikov_še Message-ID: <00e801c37ed1$b76acbc0$d205f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, September 14, 2003 7:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov: več odgovorov > In ko bo cele zgodbe konec in bo postalo dolgčas, lahko kdo > sproži anketo: koliko je potreben in koliko zadosten pogoj > (oprostite, podpisani je še vedno malo matematik) za > lepotilno predpono "poli". H glotu, se razume. Jože ======== ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 19, 2003 9:58 AM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov: več odgovorov > No, prosim Vas, mimo Janka Modra pa ni poti, če resno iščete prevajalca in > pol! > Franc, Celovec =========== From: "Minka Marija Cvetek" To: Subject: znanje tujih jezikov Date: Fri, 19 Sep 2003 13:03:29 +0200 Spoštovani! V šoli smo se učili, da je Matija Čop menda aktivno zmogel kar 19 jezikov. Njegov, ne vem kolikokrat pra, nečak, dr. Dušan Čop jih ne zna dosti manj. LP! Marija Cvetek From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 21 13:26:56 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Sep 2003 13:26:56 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Koncert Bogdane Herman Message-ID: <003f01c38033$44796640$e705f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, September 21, 2003 11:02 AM Subject: Fw: Koncert Bogdane Herman Miran, mislim, da je spodnje vabilo zanimivo tudi za slovlitovce. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ====== ----- Original Message ----- From: Marija To: Undisclosed-Recipient:; Sent: Friday, September 19, 2003 2:05 PM Subject: Koncert Bogdane Herman Spoštovana prijateljica gospa Bogdana Herman praznuje 25 letnico svojega dela. Priloženo je vabilo na koncert , ki bo v soboto, 27. septembra 2003 ob 18h v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana Godli in prepevali bodo staroste slovenske preporodne ljudske glasbe Tomaž Pengov, Jerko Novak, Matija Terlep, Tomaž Rauch, Veno Dolenc, Klarisa Jovanovič, Melita Osojnik, Lado Jakša, Andi Sobočan in skupine Kurja koža, LaZonta, Tolovaj Mataj, Volk Folk, Vruja, duo Tomaž Podobnikar in Jasmina Levičar. Veselim se našega ponovnega srečanja. Objem Marija From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Sep 22 13:19:10 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Mon, 22 Sep 2003 13:19:10 +0200 Subject: [SlovLit] Stari, gate trga! Message-ID: <000801c380fb$5d643220$370ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Drage uciteljice in ucitelji po osnovnih in srednjih solah in dragi starsi pubertetniskih otrok, ali bi mi lahko poslali cimvec besed v prenesenem pomenu - metafor, metonimij, primer, simbolov, emblemov, litot, hiperbol, alegorij itd. itd. in vsakrsnih podobnih fraz, ki jih uporablja mladina med 10 in 20 letom (vkljucno z vulgarnimi) npr. ti si faca, glup ko kurac, pameten kot radiator, ne me sezuvat, ne ga srat, pejt u rit, totalna stala, kaksen shit, 100 na uro dobro, mucek, pridi pred tablo ... Rabim za solo. Posljite mi na tale naslov: Aleksander.Bjelčevič na guest.arnes.si Lep pozdrav Ales (Miran, a sem dal v pravi format - "navadno besedilo"?) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 24 14:40:02 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Sep 2003 14:40:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih Message-ID: <018f01c38298$f9d17700$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 24. september 2003 9:12 Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V sredo, 8. oktobra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 25 10:23:10 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Sep 2003 10:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kako pisati literarno zgodovino danes? (predstavitev zbornika) Message-ID: <011c01c3833e$41cef8c0$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovič" To: Sent: 25. september 2003 9:41 Subject: Kako pisati literarno zgodovino danes? (predstavitev zbornika) > Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega > centra SAZU > in Založba ZRC sporočata, da je izšel zbornik razprav > Kako pisati literarno zgodovino danes? > > Avtorji razprav v zborniku so: Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Darko > Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, Alenka Koron, > Janko Kos, Lado Kralj, Marija Mitrović, Vladimír Papoušek, Ivo Pospíšil, > Janez Strutz, Jola Škulj, Bożena Tokarz, Ivan Verč, Peter Zajac, Miloš > Zelenka, Peter V. Zima. > > Urednika: Darko Dolinar in Marko Juvan. > Vabimo Vas na predstavitev zbornika > v sredo, 1. oktobra 2003 ob 11. uri > v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. > From jaka na jaka.org Sat Sep 27 04:19:19 2003 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Sat, 27 Sep 2003 04:19:19 +0200 Subject: [SlovLit] Prva predstavitev dela Pretipkovalec / Retypescape - vabljeni, vstop prost. Message-ID: <3F74F3A7.6000308@jaka.org> Jaka Železnikar: Pretipkovalec / Retypescape Prva predstavitev dela Pretipkovalec / Retypescape, interaktivnega spletnega dela umetnostnega jezikovnega izraza. 7. oktober 2003, 19.00, Kiberpipa - Kersnikova 6, Ljubljana. Vstop prost, vabljeni. Ni pomembno le kaj je napisano. Šteje tudi kdo je napisal in kam. Kako vzpostavljamo pomene zapisanega? Kako vpliva kontekst na naše vrednotenje zapisane informacije? So javne spletne strani resnično javne ali je pisanje zanje privilegij peščice? Kako bi vaše sporočilo izgledalo zapisano na spletni strani po vašem izboru? Preverite. Pretipkovalec / Retypescape vas vabi v avanturo digitalnih grafitov, hekerske kulture, spletne poezije, preizpraševanja vzvodov moči, kontekstualne semantike, predelovanja zgodovine, verodostojnosti elektronskih arhivov, ... Po predstavitvi vas čaka Pretipkovalec / Retypescape za preizpraševanje virtuoznosti lastnih prstov na računalniški tipkovnici, druženje, ministru za zdravstvo ljube in neljube pijače, glasbo vrti Kuroko:. Jaka Železnikar se z umetnostnim jezikovnim izrazom vezanim za specifičnosti računalniškega in s tem tudi spletnega okolja intenzivno ukvarja zadnjih sedem let. Svoja dela predstavlja v mednarodnem okviru, prizorišča vključujejo Moderno galerijo v Ljubljani, Institute of Contemporary Arts - ICA (London, Velika Britanija) in druga prizorišča v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Tajski, ... Več informacij na http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 30 17:05:07 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Sep 2003 17:05:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Vabilo=3A_Jezikovna_kompetenca_jezikovna_raba_in_odnos_do_jezika_kot_kazalci_ohranjanja_manjšinskega_jezika Message-ID: <00a101c38764$3d7d3140$d905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "lingvistični krožek" To: Sent: Tuesday, September 30, 2003 12:35 PM Subject: Vabilo: Jezikovna kompetenca, jezikovna raba in odnos do jezika kot kazalci ohranjanja manjšinskega jezika > lingvistični krožek filozofske fakultete v ljubljani > > vabi na 760. sestanek > > v ponedeljek, 6. oktobra 2003, ob 17.30 > > v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete > > Predaval bo: > > prof. dr. Tom Priestly (University of Alberta, Edmonton, Canada) > > > > Tema predavanja: > > Jezikovna kompetenca, jezikovna raba in odnos do jezika kot kazalci ohranjanja manjšinskega jezika > (predavanje bo v angleščini) > > Za predsedstvo: > > doc. dr. Martina Ožbot ====== From: = Rok_Bečan?= To: Subject: = Spodbuda_za_uspešne_delo_v_novem_študijskem_letu Po neki šjtidui na eni izemd angelkših uivnerz ni vanžo, v kaškenm vstrnem redu so čkre v bsedei, vanžo je le, da sta pvra in zajnda čkra na parevm mtesu. Oltsao je lakho pomšenao, bedlesio pa kujlb tmeu lhkao prerbemeo berz teazv. Ralozg je v tem, da ne bemreo vskae čkre poebesj, temevč bedseo kot cleoto. Če ste uslepi pretrabi, se stritanje. Pa vesel študij! > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 11 10:48:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 11 Oct 2003 10:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendije_FF Message-ID: <001f01c38fd7$ca06f4e0$1603f9c2@hladnik> V tajništvih FF je na ogled Razpis za pridobitev študentskih štipendij Filozofske fakultete; prijaviti se je treba do 17. 10. 2003. lpmiran From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Sat Oct 11 08:52:57 2003 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Sat, 11 Oct 2003 08:52:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Študentska_Arena_2003 Message-ID: <004901c38fc4$4eb2ab80$8c09f9c2@b9t6w0> Posredujem vsem motiviranim ... Lep pozdrav Nicole Kuplenik Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ----- Original Message ----- From: Mestno Drustvo Gluhih Ljubljana Sent: Saturday, October 11, 2003 12:04 AM Subject: Študentska Arena 2003 Spoštovani! Mestno društvo gluhih Ljubljana bo v torek, 14. 10. 2003 organiziralo delavnico komuniciranja za vse slišeče in sicer na Študentski areni, enem največjih dogodkov za mlade v Sloveniji, ki se bo odvijala med 14. 10. 2003 in 16. 10. 2003 Pričetek delavnice je ob 15. 45 uri in bo trajala približno dve šolski uri. Predavanje se bo odvijalo v predavalnici ZEMLJA, ki se nahaja v pritličju avle Gospodarskega razstavišča. 15.45 Komuniciram brez črk - DELAVNICA Bi rad/a povedal/a kaj ... drugace? Pridi in spoznaj enorocno in dvorocno prstno abecedo, osnove znakovnega jezika in komuniciranja z gluhimi, razlicne posamezne kretnje, ki se najpogosteje uporabljajo ... Pridi in in si razširi obzorja. Meri Moederndorfer in Petra Rezar (Mestno društvo gluhih Ljubljana) Vec o društvu in njegovem delovanju lahko izveste na njihovi spletni strani: http://www.drustvo-gluhih-ljubljana.si/ http://www.skis-zveza.si/arena/ Prisrčno vabljeni! Petra Rezar za MDGL -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Študentska Arena 2003.url Vrsta: application/octet-stream Velikost: 398 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20031011/650a9385/attachment.obj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 22 09:21:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Wed, 22 Oct 2003 09:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Manj_na_teden_vendar_celo_življenj e Message-ID: <002701c3986d$1a8b9b80$a04602c1@ff.unilj.si> Ekonomist Marko Jaklič v zadnji sobotni prilogi Dela napoveduje nov šok za tradicionalistično linijo na slovenskih univerzah. Ne samo da bo do diplome minilo manj časa kot do zdaj (3 leta za prvo stopnjo, 5 let do magisterija; izjema bodo samo tiste države, kjer se na univerzo vpisujejo že po 11 letih šolanja in ne po dvanajstih oz. trinajstih, kot pri nas), ampak se bodo skrčile tudi ure predavanj v razredu: na 10--20 tedenskih ur namesto sedanjih 25. Izgubljene ure bo nadomestil samostojnejši študij, skrajšana leta do diplome pa vseživljenjski študij. Drugje se menda obnese, zakaj se ne bi tudi pri nas? Komentirajte. ============== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/op4_grad1.html -- geneza in sprejem Gradnikovih zadnjih dveh pesniških zbirk Lucipeter in Narobe svet ter nekaj o njegovi neobjavljenih priložnostnih verzih. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/sol.html -- ali je bila angleška sol res odvajalo? Naka. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html; http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/expoeti.html -- povezave na strani manj znanih spletnih poetov je bilo treba osvežiti. Delo 13. 10. 2003 -- zelo lepa ocena spletnih strani s slovenskim leposlovjem http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 izpod peresa Vuka Ćosića (rubrika e-relevance). Saj res, kmalu bodo stare že 10 let! lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 22 19:07:55 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Oct 2003 19:07:55 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <005101c398bf$0bf83fe0$5a03f9c2@hladnik> Od: Boza Krakar [boza.krakar na guest.arnes.si] Poslano: 22. oktober 2003 11:44 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: FW: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje 1. Za katere poklice bo zadostoval 3-letni, za katere 5-letni študij? Npr. enako za učitelje v maturitetnih in devetletkarskih programih? Koliko za urednike, prevajalce, delavce pri slovarjih ... 2. Ali se bo ustrezno zmanjšala tudi obveznost univerzitetnih učiteljev (za 2 uri tedensko)in asistentov? Kako je s tem po "Evropi"? Lp Boža ======== Date: Wed, 22 Oct 2003 04:27:29 -0700 (PDT) From: natasa cotman Subject: Re: SlovLit Digest, Vol 30, Issue 1 To: slovlit na ijs.si Pozdravljeni! Zanima me, kaj ta sprememba na univerzah prinaša nam, ki smo trenutno podiplomski študenti, torej smo v "fazi pisanja magisterija"? Kakšen status se obeta nam - bomo torej razvrščeni med te, ki so po današnjih merilih diplomanti - ali med te, ki so danes doktorji? Slednje zveni precej neverjetno, kaj? Mi zna kdo noč temno razjasnit? Hvala! Nataša Cotman From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 23 16:03:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Oct 2003 16:03:51 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <007101c3996e$7da196a0$4f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, October 22, 2003 11:26 PM Subject: Re: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > > Če bi se reforma uveljavila po tem anglosaškem principu, nas vsaj ne bodo > goljufali pri prevajanju naših nazivov kot do sedaj, ko so naš dr. prevajali > z dottore, kar je pri njih naziv po dodiplomskem študiju, m. b. (master) pa > so uporabljali za naš mag., čeprav njihov m. b. doseže pri nas že vsak, ki > diplomira na univerzi... Vsekakor je pri nas zelo težko doseči nazive, ki v > tujini pravzaprav zelo malo ali nič ne pomenijo, saj tam štejejo objave, > raziskave itd. - Vsaj v nekaterih strokah so zelo trdoživi kompleksi > ljubljanske univerze, ki se je bala lastne sence v luči dunajske matere. > Lepe pozdrave > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Sent: Wednesday, October 22, 2003 7:07 PM > Subject: Re: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > [...] >> Ekonomist Marko Jaklič v sobotni prilogi Dela napoveduje nov šok za >> tradicionalistično linijo na slovenskih univerzah. Ne samo da bo do diplome minilo >> manj časa kot do zdaj (3 leta prva stopnja, 5 let do magisterija; izjema bodo samo >> tiste države, kjer se na univerzo vpisujejo že po 11 letih šolanja in ne po dvanajstih >> oz. trinajstih, kot pri nas), ampak se bodo skrčile tudi ure predavanj v razredu: na >> 10-20 tedenskih ur namesto sedanjih 25. Izgubljene ure bo nadomestil samostojnejši >> študij, skrajšana leta do diplome pa vseživljenjski študij. Drugje se menda obnese, >> zakaj se ne bi tudi pri nas? From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 10:23:57 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 24 Oct 2003 10:23:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Manj_na_teden_vendar_celo_ži vljenje Message-ID: <005b01c39a08$2b717ea0$a04602c1@ff.unilj.si> Date: Thu, 23 Oct 2003 22:05:44 -0400 From: Tom Lozar Subject: anglosaski dottori To: slovlit na ijs.si I have no idea where people get the idea that in the "Anglo-Saxon" system you are a dottore once you finish three years of university. Silly Italy is hardly Anglo-Saxon. As for generally comparing the quality of degrees in the outside world to the quality in Slovenia, pardon my cynicism, but certainly in the liberal arts, there's probably not much good to be said of either. I suspect your students are as illiterate as ours. Yours in the struggle, DR. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 12:28:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 24 Oct 2003 12:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Štempihar Message-ID: <000001c39a19$845dde30$a04602c1@ff.unilj.si> From: Kulturno-umetnisko_drustvo_Stempihar To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 23 Oct 2003 19:33:49 +0200 Vsem bralcem SlovLita sporocam, da je v ljubljanski knjigarni Konzorcij v sredo 29. 10. ob 18h literarni vecer Celjskega literarnega drustva, ki predstavlja novo stevilko literarnega casopisa Vsesledje. Poleg objav pesnikov Janeza Menarta, Milana Dekleve, Marcella Pottocca, Marka Novaka in prispevkov raznih celjskih avtorjev prinasa nova stevilka se prve resnejse slovenske prevode poezije se vedno enega najvecjih kanadskih sodobnih pesnikov LEONARDA COHENA izpod prevodnega peresa Mateja Krajnca. Vljudno vabljeni!!! Celjsko literarno drustvo in KUD Stempihar Celje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 16:51:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 24 Oct 2003 16:51:32 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <007e01c39a3e$51a31d00$5e03f9c2@hladnik> Z opravičili, ker smo priloge morali izpustiti, posredujem naslednjo ekspertizo kolege Mihevca. Lp miran hladnik ======= ----- Original Message ----- From: "Miro Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, October 24, 2003 11:53 AM Subject: RE: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > Spostovani Slovlitovci! > > Tule je moje mnenje in nekaj gradiv na evropsko temo, glede: > (1) "bolonjskih stopenj" za posamezne (pedagoske) poklice > (2) o obbsegu dela univ.uciteljev > in (3) o usodi magisterija znanosti: > > (1) Izbira trajanja stud.programov na prvi in drugi "bolonjski" stopnji je > stvar dogovra v stroki. > Najvec se slisi o 3+2 (npr.od ekonomistov, tehnikov), > a zlasti za pedagoske, humaniticne in druzboslovne poklice je se vse > odprto. > Mozno je tudi 3,5 + 1,5 ali 4+1 ali neprekinjeno 5 let, z izjemamo v > medicini ipd. (PrilogI "Bolonjske STOPNJE" in "BOLOGNAOL...".) > Najprej bo treba dolociti usposobljenost diplomantov ("competences") po prvi > in po drugi stopnji, tako za delo, kot na nadaljni studij. > Ce bi sledili razvoju pedagogikih poklicev, in ne naredili koraka nazaj, bo > najbrz treba imeti > 5 letni studij za vse, ki bodo delali v solah. Najbrz bodo to pridobili v > dveh stopnjah. > Ce bi se odlocili za "zaporedni model" bi bila prva stopnja lahko bila bolj > "strokovna" v osnovni disciplini, > druga pa bolj "pedagoska" (vcasih so rekli "pedagoski semester/letnik". > Študent bi med študijem opravil tudi pedagosko prakso, bodisi v okviru prve, > ali druge stopnje. Posebno vprasanje je dvopredmetnost. > > (2) Ne bo slo drugace, potrebno bo krciti sedanje studijske programe. Ti so > se doslej sirili tudi zaradi > nacina financiranja in predpisov o pedagoski obveznosti > univ.uciteljev/asitentov. Pa se vec izbirnosti naj bi bilo. > Tudi ce izberemo model "4+1", ki najmanj spreminja obstojeco strukturo > dodipl.studija, > bo treba npr. na FF skrciti "predavanja" na prvi stopnji ("bachelor") za en > semester. V zadnjem semestru bi imeli diplomsko delo, morda tudi prakso. > Zlasti dipl.naloga je doslej najveckrat kar izven sestevka ECTS tock, in > izven 4 letnika, torej v "abslov.stazu" in krsimo veljavni zakon, ki pise o > 4 letnikih studija, da o "evropskih" navodilih za ECTS in "bolonjske > stopnje" niti ne govorin... > Obveznost se najbrz ne bo zmanjsala, saj univ.ucitelji ne delajo le na prvi > stopnji, ampak tudi na drugi(podiplomski), pa z izrednimi... Ce bi predpise > spremenili tako, da bi se v obremenitev stele vse oblike dela s stud. > (redni, izredni, podiplomski, ne le na maticni fakulteti, ampak tudi drugje, > pa se stevilo kolokvijev, ustnih in pisnih, ter ustnih in pisnih izpitov > povrhu), potem za vecino to ne bil bil problem, razen morda ponekod > financni... Marsikomu pa bi koristila razbremenitev. Pa na fakulteti bi > lazje prisli do novih delovnih mest, ce bo denar seveda. > Univ.ucitelji lahko pricakujejo torej tudi vec mentorskega dela z > magistrandi in doktorandi, pa tudi bolj organiziranih predavanj na > doktorskem studiju. Morda tudi na oblikah "postdoktorskega" studija, ki je > pri nas se redkost in v raznih oblikah "vsezivljenskega ucenja" (LLL). V > splosnem bo klasicnih ur "manj na teden", vendar pedagoskega dela skozi celo > leto - "celo zivljenje" - ne bo manj... > > (3) Glede podiplomskega studija, ki naj bi bil bolj mnozicen kot doslej pri > nas, se v "evropskem vsklajevanju visokosolskih jeder" zadnji cas omenjata > dva tipa programov druge stopnje ("master") (priloga: BOLOGNAZ): > Prvi ("magister stroke") je podoben nasi dosedanji specializaciji (npr. 1 > ali 1,5 ali 2 leti) > in naj bi pomenil npr. usposobitev za delo v osnovni/srednji soli. > Drugi, redkejsi ("magister znanosti...") bi bil namenjen delu v > znanstvenih/univ. institucijah > "Tretjo stopnja" ("doktorat znanosti") bo najbrz ostala tak kot doslej. > Fakultete/univerze bodo dolocile pogoje za vpis na doktorski studij, > t.j.ustrezen program druge stopnje, in morda se dodatne pogoje (npr.objava > clanka v ugledni reviji, "sprejemni izpit".) > Trenutno v Evropi med univerzami nastajajo skupni doktorski programi, v > projektu TUNNING (oz.v mrezah Sokratesa) pa programi studija zgodovine, > fizike, veterine in se drugih. Glede slovenistike pa najbrz vsi cakajo na > Ljubljano... > > Ob teh predvidenih spremembah (uresnicene naj bi bile do 2010) so > tisti/tiste, ki so sedaj v "fazi pisanja magisterija", > se lahko par let brez skrbi, dobili bodo pac naslov, ki jim je bil > obljubljen ob vpisu, potem seveda, ko bo njihovo pisanje ugodno ocenjeno... > A ne bodo razvrsceni med "doktorje znanosti". > Pac pa se bo cez nekaj let, desetletje, na trgu delovne sile (slovenskem, > evropskem) nabralo kar precej raznovrstnih "magistrov" (iz SLO in od > drugod), tako da tudi "magisterij znanosti" ne bo imel vec take veljave kot > sedaj. > (Do) takrat pa bo treba (na)pisati doktorsko disertacijo... > > > Za dobre studente in univ.ucitelje se ne bojim, tudi nase fakultete so > prezivele ze marsikatero reformo. > v prilogi "BOLOGNAOl..." so naslovi domacih strani, kjer lahko spremljate > evropsko razpravo o teh stvareh, > v povezavi s sestanki ministrov in univerzitetnikov v Bologni, Salamanci, > Pragi, Grazu in nedavno v Berlinu. > Vecino gradiv in naslovov dobite na www.uni-lj.si/kakovost , nekaj tudi v > slovenscini. > > Pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Oct 28 11:48:33 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 28 Oct 2003 11:48:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <000301c39d82$7577ca40$da0ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Popotovanje iz Litije do Čateža bo letos v četrtek, 13. novembra. Zbor ob 6.30 na železniški postaji v Ljubljani. Odhod vlaka ob 6.50. Ob 7.15 pridemo v Litijo, v Šmartnem pa počakamo študente celovške slavistike, ki pridejo z busom. Hoje kot ponavadi za ok. 7 ur. Vlaka nazaj: ali ob 16. 32 ali pa 18. 39 (iz Velike Loke). Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 1 18:07:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 1 Nov 2003 18:07:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavističnega_društva_Slove nije_št=2E_41 Message-ID: <009401c3a09a$a401e060$1c03f9c2@hladnik> Zoltan Jan pošilja svežo številko Kronike še po e-poti: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika41.doc lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 2 21:36:29 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Nov 2003 21:36:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_lažje_iskanje_po_Cobissu_štip endije Message-ID: <009501c3a184$427ab980$1503f9c2@hladnik> Za lažje iskanje po Cobissu (cobiss.izum.si) vpišemo v ukaznem načinu za roman lc=a, za dramo lc=b, za esej lc=c, za kratko prozo lc=f, za poezijo lc=g. Rotary klub razpisuje dve nagradni štipendiji; več informacij v oddelčnem tajništvu. Nemške raziskovalne štipendije pa so razpisane na www.dfg.de/en/international/news/euryi_awards/index.html in na www.esf.org/. lp miran From Vlado na zrc-sazu.si Mon Nov 3 14:32:14 2003 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Mon, 3 Nov 2003 14:32:14 +0100 Subject: [SlovLit] Krpanova sol Message-ID: <3FA666EE.24347.6A84DA@localhost> Angleska sol v Martinu Krpanu Angleska sol v Levstikovi povesti Martin Krpan je zadnje case kar pogosta tema razpravljanja. Razpravljavci so se ocitno obesili na prilastek angleska, ki dandanes pomeni nekaj svetovljanskega in sodobnega, prav to pa lahko zastre skrivnostno poreklo Krpanove soli. Ko se tako vse vrti v zacaranem krogu, predlagam preboj v smeri Ladoskega jezera v Rusiji. Ob tem jazeru je bila namrec proti koncu XIX.stoletja zapisana bilina z naslovom Volga in Mikula. Bilina poje o tem, kako je knez Vladimir svojemu necaku Volgu (tj. Olegu) Svjatoslavgovicu podelil tri mesta - Gurcovec, Orehovec in Krestjanovec - in Volga krene tja z 29 vojscaki pobirat davek. Spotoma pohiti za silnim oracem, in ko ga tretji dan le sreca, se zacne med njima pogovor. Volga pove, kam je namenjen, orac pa ga posvari pred razbojniki, ki se je z njimi spopadel, ko je pred dnevi od onod tovoril sol. Volga povabi oraca, da se mu pridruzi s svojo kobilico. Orac to stori, vendar ga zaskrbi, kaj bo s plugom. Volga zato poslje 5 svojih vojscakov, da plug skrijejo v rakitov grm, vendar pluga ne morejo dvignit. Za to ima premalo moci celo 10 pa tudi 29 vojscakov in orac mora sam z eno roko vrec plug v grm. Sledi tekma v jezi, ki se konca tako, da premagani Volga zaman ponuja 500 rubljev za kobilico. Osramoceni Volga naposled prasa oraca se po imenu in rodu, orac pa se razgovori, kako bo posejano rz pozel, iz nje navaril piva za mozake, da mu bojo vzklikali: "Hej ti mladi Mikuluska Seljaninovic!" Ne da bi se spuscal v posamezne podobnosti med Levstikovo povestjo in rusko bilino, naj v zvezi z Mikulom dodam, kako Letonci na Miklavza zakoljejo petelina in dajo konjem okrvavljenega ovsa podobno kakor na Jurjevo na zacetku in na Martinovo na koncu kmeckih del, zato bi pri iskanju skrivnostnega porekla Krpanove soli slovenistom priporocil se kaj zanimanja tudi za balto-slovanske starozitnosti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 3 22:42:35 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Nov 2003 22:42:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Računalniški_izrazi Message-ID: <005801c3a253$66f01060$7303f9c2@hladnik> From: "Eva Tesar" To: Subject: racunalniski izrazi Date: Mon, 3 Nov 2003 15:38:50 +0100 Spostovani! Iz nemscine prevajam racunalniski program za prodajo vstopnic in vedno znova mi v slovenscini zmanjkuje besed, ki jih zal tudi ni v Leksikonu racunalnistva in informatike. Bi mi kdo znal povedati, ce je za besedo "pool" v redu prevod "vir"? Kako je z besedo "ticketlayout"? "Postavitev" ali "prelom" se mi ne zdi dobro, "graficna podoba" je pa predolga. In kako se najbolj smiselno prevede "Freischaltung"? "Sprostitev"? (Sprostitev za storniranje, sprostitev za popust...) Katera kratka(!) beseda bi se lahko uporabila za "hotline"? Kaj pa, ko je neka predstava "highlight"? Za vse pripombe se toplo priporocam! Najlepsa hvala! Mag. Eva Tesar-Terseglav Lerchenfelder Str. 74 A-1080 Wien Tel: +43 664 4641251 eva.tesar na aon.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 5 22:36:37 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Nov 2003 22:36:37 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Kulturna identiteta v slovenski knjizevnosti Message-ID: <00af01c3a3e4$e5a877c0$2c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Alexander Reichert" To: Sent: Tuesday, November 04, 2003 12:46 PM Subject: anketa Spoštovani, Pišem na magistrsko delo k temi kulturne identitete v slovenski knjizevnosti. Iz tega razloga sem pripravljal anketo z vprašanjami k kulturni identiteti. Rad bi vesel, ko bi dobil odgovori. Prosim za odgovor po e-mailu v wordovem dokumentu. Email: Alexander.Reichert na student.hu-berlin.de Hvala za sodelovanje Lep pozdrav Alexander Reichert Humboldtova Univerza v Berlinu Kulturni znanstven seminar ============= Anketa k vprašanjem identitete oz. kulturne identitete spol: starost: Prvi del: sestavina identitete A) Katere oznake bi vi uprabljali, ce bi se morali sami identificirati? Izberite tri od teh in napišite svoje zaporedje. 1. Sem Slovenec/ Slovenka. 2. Sem moški/zenska. 3. Sem clovek. 4. Pripadam konfesiji ... 5. Sem prebivalec/prebivalka pokrajine (Primorska, Prekmurje ...). 6. Sem svetovljan/svetovljanka. 7. Sem Evropejec/Evropejka. B) Kaj je po Vašem mnenju pomembno za Slovenca? Napišite k vsaki izjavi: a) zelo pomembno, b) pomembno, c) niti pomembno niti nepomembno, c) nepomembno. 1. obcutje, biti Slovenec 2. dobro znanje slovenskega jezika 3. poznavanje slovenske kulture 4. slovensko drzavljanstvo 5. vsaj en roditelj je slovenska narodna manjšina /po rodu Slovenec/slovenskega porekla 6. rojstvo v Sloveniji 7. upoštevanje slovenskih šeg in navad 8. stalno bivališce v Sloveniji 9. posebne zasluge za Slovenijo 10. katoliška konfesija Drugi del: kulturna identiteta 1. Kaj Vam pomeni (izraz) kulturna identiteta? 2. Kako se ta identiteta izraza? 3. Izberite tri slovenske besedne umetnike, ki po Vašem mnenju najbolj reprezentirajo slovensko kulturo. Svoj odgovor na kratko utemeljite. 4. Navedite tri primere slovenske literature, ki se dotikajo kulturne identitete in prikazujejo slovensko kulturno samobitnost. 5. Kako bo/je kulturna identiteta sprejela/upoštevana v najnovejši (slovenski) literaturi? From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 6 19:18:11 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 06 Nov 2003 19:18:11 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slovene Communication Research Message-ID: <000f01c3a492$94e7b720$0203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Douglas Brown" To: Sent: Thursday, November 06, 2003 1:21 PM Subject: Slovene Communication Research > Hello, > > I am a postgraduate student at the English University of > Newcastle-upon-Tyne and I am studying an MA in Cross-Cultural > Communication. At the moment I am conducting a research project > entitled; > > "How are core cultural values and beliefs manifested in communicative > behaviours of the individual in Slovenia?" > > The reason i have chosen Slovenia for this research, is that i have > visited there three times now in the past two years and really enjoyed > my time there. > > However, although i have researched the history and culture of your > country through literature, i have little information on Slovene > communication and behaviour. I am hoping to learn about Slovene > communication practices, both verbal and non-verbal, such as > conversation stategies, negotiation styles, facial expression, topic > management etc. > > I am very grateful for any information you have to offer or any > contacts (telephone/email) you could supply me with. > > Thankyou for your help and i look forward to your reply. > > Yours sincerely > > Douglas Brown. > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 17 08:29:44 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Mon, 17 Nov 2003 08:29:44 +0100 Subject: [SlovLit] Popotovanje ... Message-ID: <000101c3acdc$92c85150$eb4602c1@ff.unilj.si> ... iz Litije do Čateža se je letos v lepem vremenu vršilo. Množica je bila več kot 60-glava in stranpotov ni dopuščala. Mariborčanov z Miranom Štuhcem na čelu je bilo za dobrih 8 %. Od oddelčnega personala Alojzija, Aleš, Kristina in Miran, s sosednjih oddelkov Simona, nekaj tudi tujih štipendistov. Študentka Klavdija, njena mama in stara mama so nam na Gobniku pripravile dobrodošlico z domačim kruhom, potico in krhlji, na Čatežu smo si na račun oddelka privoščili juho in cvička. Znanosti in šole je bilo na poti ravno do mere in pohvale vredno je, da se nismo tepli, tako kot udeleženci letošnjega vseslovenskega Levstikovega romanja. Edino ta strah tare vsakoletne pohodnike, da ga čez leto ali dve v spominu pomešamo z drugimi takimi. Lp miran From srecko.fiser na guest.arnes.si Mon Nov 17 09:45:23 2003 From: srecko.fiser na guest.arnes.si (srecko fiser) Date: Mon, 17 Nov 2003 09:45:23 +0100 Subject: [SlovLit] vipava Message-ID: <000401c3ace7$5dfd2580$4a1cfea9@x5d0q0> Prosim, kdo me lahko razsvetli o etimologiji imena Vipava? S.Fiser From mateja.jemec na guest.arnes.si Tue Nov 18 16:17:44 2003 From: mateja.jemec na guest.arnes.si (mateja.jemec na guest.arnes.si) Date: Tue, 18 Nov 2003 16:17:44 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Zemono Message-ID: <20031118151744.9322E399409@razor.arnes.si> Se en etimoloski oreh. Mi kdo lahko, prosim, pomaga pri etimologiji imena Zemono? Najlepsa hvala, Mateja Jemec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 18 17:45:06 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Nov 2003 17:45:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_o_Krpanu_na_urednikovo_pobudo Message-ID: <003401c3adf3$535f0460$f905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Monday, November 17, 2003 12:37 PM Subject: kerpan Dragi Miran, na morebitno zvezo Levstikove povesti Martin Kerpan z ruskim ljudskim izrocilom sem prvic naletel pred tremi leti, ko sem prebral bilino Volga in Mikula, letos pa sem se nanjo spomnil v zvezi z usodo panonskega kneza Koclja. Slednji je prisel v spor s Solno-gradom, ker je podpiral poslanstvo solun-skih bratov Konstantina in Metodija, in skrivnostno izginil leta 874 (podobno kakor kralj Matjaž po sporu z Bogom zavoljo soli v Peganovi povedki Kralj Matjaž in Sembilja). Ko so leta 894 Panonijo zavzeli Ogri, so panonski begunci, kakor vse kaze, prenesli spomin na Kneza Koclja v Korotan, za kar bi govorila podobnost zapisa arabskega Herodota Al-Masudija o treh svetiscih pri Slovanih z Majarjevo povedko Voznik pri kralju Matjažu (Glej moja clanka: K rabi in smislu barvnih izrazov v Cankarjevem Kurentu, JIS XXX, str. 194-199, K variiranju imen panonskih knezov v Kosicevih starinah, v: Kosic in njegov cas. Zbornik razprav o Jozefu Kosicu, Budimpesta 1994, str. 84-88). Podobnost Majarjeve povedke z Levstikovo povestjo je v tem, da gre v prvi za srecanje med voznikom vina in kraljem Matjažem pod tremi romarskimi vrhovi, v povesti pa za srecanje med tovornikom soli od Svete Trojice in samim cesarjem. Tretji clen k temu predstavlja bilina, ki je povesti videt celo blizja kakor povedka. Zato se ponuja misel, da se je spomin na kneza Koclja s panonskimi begunci bliskovito raznesel po vsem slovanskem svetu od Jadrana do Baltika in se nato miticno obarval. Vendar bi bilo treba raziskat tudi moznost, koliko je Fran Levstik utegnil poznat imenovano bilino. Lep pozdrav, Vlado ======== ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Tuesday, November 18, 2003 3:54 PM Subject: Kerpan 2 [...] v zvezi z razhajanjem med voznikom vina ter tovornikom soli Martinom oziroma Mikulom pa bi opozoril se na slovensko ljudsko pesem Tlacanova volica (SLP 190), ki jo Marko Terseglav veze z Martinovim vozom, kar je drugo ime za ozvezdje Medveda oziroma Velikega voza. O tem se je posebej razpisal Milko Maticetov v razpravi Zvezdna imena in izrocila med Slovenci (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2, Ljubljana 1974, str. 43-90), in tam je posebno vazen podatek, da je Medved tisti, ki je svetniku pozrl osla, mulo ali konja (str. 72) na poti v Rim, se pravi na Rimski cesti. Za razhajanje med voznikom in tovornikom je skratka krivo razlicno videnje istega ozvezdja: eni vidijo v njem Voz, drugi pa Medveda (in kobilico v Medvedjem zelodcu, kolikor se kobilica ni osamosvojila v novem ozvezdju - recimo v Miklavzevem Kozorogu). Nasproti Levstikovi povesti se zdi zaporedje povedk Kralj Matjaž in Sembilja - Voznik pri kralju Matjažu obrnjeno. V povedkah gre za starejse zaporedje dvoboj - srecanje, v Levstikovi povesti in ruski bilini pa za mlajse zaporedje srecanje - dvoboj. Pomenljiv pa pri tem ostaja Martinov priimek Kerpan, ki utegne bit anagram za balto- slovanskega gromovnika Perkuna oziroma Peruna (Glej V. V. Martynov: Slavjanskie anagrammy, v: Etimologija 1997-1999, str. 102-106). Toliko bi pac se dodal k zadnjemu zapisu. Lep pozdrav, Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 20 10:20:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Nov 2003 10:20:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletna_osvežila_in_še_ena_anketa Message-ID: <006a01c3af47$9a0ba8a0$0903f9c2@hladnik> Spletna osvežila so doletela bibliografijo prevodov slovenskega leposlovja v angleščino (www.ijs.si/lit/slov_lit.html-l2), po zaslugi Andreje Musar pa še zbirko literarnih diplomskih nalog na slovenistiki (www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/), zbirko kmečkih in zgodovinskih povesti (www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ in www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/); vse dosegljivo tudi z začetne literarne strani www.ijs.si/lit/literat.html-l2 (el dva v končnici!). lp miran ========= Od: Douglas Brown [Douglas.Brown na newcastle.ac.uk] Poslano: 19. november 2003 16:51 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Slovene communication questionnaires Dear Miran, Hello agian. You may have forgotten but i sent an email about two weeks ago regarding research into Slovene communication. Anyway id like to thank you for as a result of your posting of my letter on a discussion group i've had a surprising response. I'd be grateful if you could reply by answering this very, very short questionnaire. If you could also post it on the discussion group or forward it to as many Slovenes as possible id be very grateful. Any completed email questionnaires should be returned to this email address, douglas.brown na ncl.ac.uk Thanks again for all your help. Douglas Questionnaire Home Country: Name: Age: Occupation: Sex: Please answer each question with a number. The key to the numbers are as follows; 1 = Strongly Agree 2 = Agree 3 = Unsure 4 = Disagree 5 = Strongly Disagree Questions 1. Seniors and leaders should always be treated with deference so as to maintain a principle of hierarchy: 2. Seniors and leaders should always be addressed by a formal title: 3. It is important to have freedom to adapt your own approach to a job: 4. A person should help his/her boss to paint their house: 5. I socialise with my professional superiors when I am outside of the workplace: 6. I socialise with those below me in my profession when I am outside of the workplace: 7. I will always address people I meet by their first name once I know what it is: 8. When I do not understand the person talking to me I will always tell them: 9. When a person is upset at work, they should express their feelings openly: 10. If I am angry with who I am talking to I will tell them: 11. Negotiations in business should be conducted as quickly as possible: 12. Establishing rapport is considered an important first step for business: 13. Time schedule should seldom be changed and the initial plan is preferred: 14. I will introduce an idea or conclusion into the conversation before explaining it: 15. I will explain or introduce an idea into conversation before a conclusion: 16. It is always important that conversation is more informative than friendly: 17. In business it is important to move slowly and think about things before making conclusions: 18. People should look after their own interests ahead of their immediate group: 19. I do not like it when non-Slovenes try and speak our language: And finally; 20. Please could you give a brief description of any problems you come across when Speaking (in English) to any native English speakers. What do you think of them from your experience of communicating with them? Be honest! : From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 16:08:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 16:08:32 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: gostujoca profesura Message-ID: <004701c3b365$fef14780$cb05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 24, 2003 12:08 PM Subject: gostujoca profesura > Miran, prosim, daj na slovlit. Hvala za pripombe. LP Boza > > > > Izvedela sem, da je bilo 19. 11. 2003 v Wiener Zeitung razpisano mesto za > gostujoco profesuro za slovenista oz. kulturologa od > > 1.3.2004 do 30. 6. 2004, kandidati se morajo prijaviti do 29. nov. 2003. > Vec podatkov je na : > > > > (kennzahl:9A/41 - 2003/2004) > > www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/c.htm > > > > > Boza Krakar Vogel > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 16:57:38 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 16:57:38 +0100 Subject: [SlovLit] Gradnikovo ZD Message-ID: <00e001c3b36c$da437640$cb05f9c2@hladnik> 4. knjiga Gradnikovega Zbranega dela je te dni izšla pri založbi Litera. Predstavitev bo skupaj s 13. knjigo ZD Juša Kozaka in monografijo Jožeta Šifrerja o Franu S. Finžgarju (vem, v-jev bo preveč:) v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani v četrtek 27. novembra 2003 ob 11. uri. Vabljeni, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 17:07:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 17:07:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih Message-ID: <010301c3b36e$49af3720$cb05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, November 24, 2003 9:34 AM Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V torek, 9. decembra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica Informacijski in referalni center Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana tel (01) 200 11 98 fax (01) 425 72 93 e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 30 09:43:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 30 Nov 2003 09:43:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: tecaj prevajanja Message-ID: <002001c3b71e$061a61c0$6403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, November 28, 2003 6:24 PM Subject: Fw: tecaj prevajanja > > Posredujem spodnje vabilo, ce se ti zdi zanimivo za slovlitovce. [...] > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN [...] > > > > > > Poznas koga, ki bi ga lahko zanimal TECAJ PREVAJANJA > > > IZ ITALIJANSCINE V SLOVENSCINO (in obratno), ki ga > > > prireja Zavod za poklicno izobrazevanje? Namenjen je > > > tistim, ki zelijo (ali morajo) prevajati, nimajo pa > > > nobene (ali skoraj) priprave v tej smeri. Tecaj je > > > BREZPLACEN, potekal bo OB TORKIH od 17.30 do 20.30 > > > na sedezu v Trstu, Ulica Ginnastica 72, od januarja > > > do maja 2004. Predavala bo Jadranka Krizman, > > > prevajalka in tolmacka, nekaj lekcij na racunalniku > > > bo imela Mojca Svab. Za informacije in vpisovanja + > > > 39 040 566360 ali tecajzavod na yahoo.it. Poslji > > > sporocilo naprej! > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 1 13:04:18 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 1 Dec 2003 13:04:18 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_fonetika_krst_pri_savici_v_dru gačnem_zapisu Message-ID: <000001c3b803$3f6df7d0$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Dejan Ilicz [mailto:varjahu na lycos.com] Sent: Monday, December 01, 2003 12:40 PM To: miran.hladnik na Uni-Lj.si Subject: fonetika zdravo! precej časa sem posvetil analizi medsebojnih razmerij med glasovi v človeški govorici; na strani http://varjahu.tripod.com/ sem pripravil nekakšno predstavitev rezultatov. NB: nobenega posebnega razloga nimam, da pišem ravno vam. vaš naslov sem našel, ko sem pri najdi.si iskal "jezikoslovje" in našel stran glasila "Slava". Ker nimam nikakršnih akademskih stikov z nikomer, pa vendar želim slišati kakšen komentar, sem pisal kar vam. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 2 21:00:42 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Dec 2003 21:00:42 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: MA program (Sign) Linguistics Message-ID: <005401c3b90e$f8505200$1c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Nicole Kuplenik" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, December 02, 2003 6:24 PM Subject: Fw: MA program (Sign) Linguistics MA program (Sign) LinguisticsPozdrav! Posiljam za slovlit. z lp-ji Nicole Kuplenik ----- Original Message ----- From: Bogaerde, E.M. van den To: SLLING-L na ADMIN.HUMBERC.ON.CA Sent: Friday, November 28, 2003 11:35 AM Subject: MA program (Sign) Linguistics The University of Amsterdam offers a two-year Research MA in Linguistics and a one-year MA in General Linguistics. Both programmes are taught in English or, in the case of language-specific courses, in the target language. Since the University of Amsterdam is interested in attracting talented students, the tuition rates are competitive. The Research MA in Linguistics is directed towards students of proven ability who are interested in conducting research in one of the many areas of linguistics that are studied in the research institutes of the University of Amsterdam. The programmes offer students the opportunity of specializing in a wide range of linguistic subdisciplines studied from various theoretical perspectives. The programme lasts two years for selected students with a relevant BA or equivalent, and one year for selected students with a relevant MA or equivalent. The MA in General Linguistics also offers a wide range of specializations, and is aimed at students with a BA in Linguistics or an equivalent programme, involving at least three years of full-time study at university level. The programme lasts one year. Further information about the MA programmes may be found at http://www.hum.uva.nl/graduateschool or requested from mailto:graduateschool na hum.uva.nl. _____________________________ Beppie van den Bogaerde Taalwetenschap/NGT Linguistics/Sign Language of the Netherlands Universiteit van Amsterdam Spuistraat 210 1012 VT AMSTERDAM tel. *31 20 525 3107 email: e.m.vandenbogaerde na uva.nl http://www.hum.uva.nl/ngt From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 5 09:20:21 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 5 Dec 2003 09:20:21 +0100 Subject: [SlovLit] FW: za slovlit Message-ID: <019e01c3bb08$a01a3370$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Boza Krakar [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Thursday, December 04, 2003 9:47 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: za slovlit Vse zainteresirane obveščam, da sem sinoči, 3. decembra, prejela Sokratovo priznanje SOVA, ki ga podeljuje Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko. Priznanje se namenja visokošolskim učiteljem (ne nujno didaktikom) za "posebej zavzeto in odlično pedagoško delo v visokem šolstvu, uvajnje, proučevanje in širjenje novih in uspešnih učnih metod in pristopov ter za druge dosežke, ki spodbujajo aktivnost študentov, zvišujejo kakovost študijskih rezultatov, pospešujejo razvoj slovenske visokošolske didaktike in prispevajo k njenemu ugledu doma in v tujini." Priznanja sem se kajpak razveselila. Boža Krakar Vogel ===== V imenu vseh zainteresiranih Boži iskreno čestitam! Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 10 13:58:49 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Dec 2003 13:58:49 +0100 Subject: [SlovLit] FW: predavanja Message-ID: <004401c3bf1d$5b0d2210$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Alojzija Zupan Sosič [mailto:alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 10, 2003 8:19 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: predavanja [...] V okviru projekta bosansko-hercegovska in slovenska književnost so že včeraj potekala predavanja o bos-herc. književnosti. Danes bosta še naslednji: Anisa Avdagić: Književnost BIH za vrijeme austrougarske vlasti (Drugi u prozi Nafife Sarajlić), pred.5 Maja H. Jašaragić: Književnost BIH u periodu između dva svjetska rata (Koncepti drugosti u novelama Alije Nametka), pred.4 Vabljeni, Alojzija Zupan Sosič dodajam še ure, ki sem jih prej pozabila: 1.predavanje 10.30-12.00 1.predavanje 13.30-14.30 a.z.s. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 11 16:39:39 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Dec 2003 16:39:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Poznate_založnika=3F Message-ID: <00ae01c3bffe$66ff1f60$4e03f9c2@hladnik> Kornelija Kuvač iz Zadra prosi za nasvet. Ima kdo od slovlitovcev dobre založniške zveze? Kaj pravi SDS? lp miran ============ Od: kornelija kuvac [kornelija_kuvac_levacic na yahoo.com] Poslano: 8. december 2003 21:22 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: pitanje iz Zadra U sijecnju 2003. sam obranila magistarsku radnju pod naslovom Stil Brizinskih spomenika s obzirom na pojam prenje, a sad radim na doktorskoj disertaciji Mitski jezik u hrvatskoj i slovenskoj kratkoj fantastičnoj prozi. Pisem Vam iz dva razloga. Naime, zanima me bi li tko u Sloveniji bio zainteresiran za objavljivanje moje magistarske radnje i ako bi, mozete li me uputiti na neki kontakt. (Iz Zadra mi je to prilicno tesko jer nismo dobro povezani sa sveucilistima u Sloveniji.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 13 09:48:47 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 13 Dec 2003 09:48:47 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT Message-ID: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Janez Dular" To: Sent: Friday, December 12, 2003 3:38 PM Subject: Izrazje v IT Dragi Miran, gradivo sem poslal Slovlitu na posredno pobudo Tomaža Erjavca kot enega izmed povabljencev na sestanek o afni in lojtri. Domnevam, da so težave zaradi priponk z datotekami, ki vsebujejo vzorce dosedanjih odgovorov v slikovni obliki. Ker smo jih prejeli samo v slikovni obliki (po faksu), ne v tekstovni, in ker smo želeli ohraniti vtis avtentičnih dokumentov, smo jih poskenirali in potem še "pozipati", da jih je bilo mogoče stlačiti v dovoljeni obseg e-sporočila). Zdaj sem jih ročno prelil (pretipkal) v golo tekstovno obliko in upam, da bo sprejemljivo. Lep pozdrav, Janez. ======== O s n u t e k 11. 12. 2003 Slovenski izrazi za < na > in <#> v informacijski tehnologiji 1. Z naglim razvojem informacijske tehnologije je v našem sporočanju nastala potreba po slovenskih poimenovanjih za znamenji na (v elektronskih naslovih) in # (na tipkovnicah prenosnih telefonov). Doslej sta se v teh vlogah najbolj uveljavili besedi afna in lojtra, vendar pri tem ne gre za nemotečo terminologizacijo; izhodiščna slogovna zaznamovanost omenjenih besed je v jezikovni zavesti številnih Slovencev tako močna, da kljub njuni desetletni rabi v novih vlogah ni zbledela. Pojav je sicer izredno hitro prestopil meje strokovno specializiranih matičnih okolij (računalništvo, telekomunikacije ipd.) ter s pogostno rabo v najširših krogih uporabnikov in delnim generacijskim poudarkom izgubil žargonsko barvo in se približal pogovorni vrednosti s slengovskim odtenkom, očitno pa ne more doseči popolne nevtralnosti. Od ljudi, ki jih sedanje stanje moti, je znova in znova slišati pobude (doslej neorganizirane in neusklajene), naj se za javno sporočanje v knjižnem jeziku predlagajo in vpeljejo izrazi, ki s svojo konotacijo ne bodo zbujali slogovnega nelagodja. Kljub deloma drugačnemu jezikovnemu občutku posameznikov (posebno iz mlajše generacije) bi torej težko trdili, da je zadeva zaradi desetletnega spontanega razvoja že najustrezneje urejena in dokončno ustaljena ter da bi bil vsakršen poskus načrtnega izraznega preurejanja na tem področju za nemoteno sporazumevanje popolnoma nepotreben oziroma prepozen, gotovo obsojen na neuspeh. 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem primeru pa višaj. Utemeljitev: - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se lahko hitro prijela. - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo sporazumevalno področje zadosti narazen. 3. Vsem, ki jih izraza afna in lojtra motita, torej priporočamo, naj skušajo pri svojem javnem sporočanju enotno uporabljati za poimenovanje znamenja na besedo ajka, za poimenovanje znamenja # pa besedo višaj. Če se bo predlagana raba zadosti uveljavila, jo bodo kot normativno lahko sprejeli tudi prihodnji jezikovni priročniki, če pa bo ostala popolnoma obrobna (na ravni neodmevne pobude), bo treba čez čas v teh priročnikih pogojno (posebej za področje informacijske tehnologije) vpisati terminološko rabo besed afna in lojtra. 4. Ta izjava ne pomeni zavzemanja za počezno prepoved doslej rabljenih izrazov -- je le predlog za izbiro poti do najustreznejših možnosti v knjižni slovenščini. Uspešnost uveljavitve predloga je močno odvisna od enotnega nastopa jezikoslovcev in informatikov ter od podpore množičnih občil v prizadevanju za jezikovno kulturo kot pomemben dejavnik družbenega sporazumevanja. Ljubljana, 27. 11. 2003 Individualni podpisi predlagateljev (lahko z navedbo položaja/ustanove) ali povzemajoče splošno poimenovanje (npr. "Neformalna skupina jezikoslovcev, informatikov in publicistov") ======= Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: 1. MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO V zvezi z Vašim dopisom z dne 12. novembra 2003 (št. 206/03) vam odgovarjamo in predstavljamo stališče, ki odseva poglede precejšnjega dela zaposlenih na Ministrstvu za informacijsko družbo. O vaših predlogih za novo poimenovanje znakov na in # smo namreč opravili enostavno anketo po elektronski pošti. V prilogi, v kateri, kot razumemo, povzemate osnovne sklepe oktobrske razprave, ste navedli precej razlogov za zamenjavo poimenovanj in pomislekov glede uporabe trenutno uveljavljenih poimenovanj -- afna in lojtra. Slogovna zaznamovanost obeh navedenih poimenovanj se nam ne zdi posebej problematična, še posebej ne v luči enega od jezikoslovnih izhodišč, tj. praktične uveljavljenosti določenega izrazja. Spomnimo se, primeroma, razprav in razmeroma neugodnih reakcij določene javnosti, ko so se pojavili različni predlogi za poimenovanje zgoščenke (plošček, tlačenka ipd.). Na podlagi naše "ankete" med zaposlenimi bi lahko ugotovili, da novi poimenovanji za znaka na in # nista nujno potrebni. Vendarle pa predlaganima novima poimenovanjema na Ministrstvu za informacijsko družbo ne nasprotujemo in končno odločitev, razumljivo, prepuščamo jezikoslovni stroki. Lep pozdrav, dr. József Györkös, državni sekretar 2. AMEBIS (Miro Romih) Najprej bi se rad opravičil za našo neudeležbo na srečanju dne 29. 10. 2003. Čeprav smo imeli namen priti, je splet okoliščin odločil drugače. Kar se obeh predlogov tiče, vam želimo povedati, da sta nam oba zelo všeč, če pa se bosta "prijela", pa je seveda odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem od dosledne uporabe novih imen v pomembnejših računalniških revijah in literaturi. Lep pozdrav, Miro 3. MICROSOFT (Slovenija) V imenu družbe Microsoft se vam zahvaljujem za vaše povabilo k sodelovanju in prejeto obvestilo s predlogom besedila za javno izjavo "Slovenski izrazi za < na > in <#> v informacijski tehnologiji". V primeru, da se bodo predlagana nova imena uveljavila v vsakodnevni rabi, jih bomo pri Microsoftu postopoma vpeljali v naše izdelke. Lepo vas pozdravljamo! Jaka Stele, generalni direktor From petra_likar na hotmail.com Sat Dec 13 21:18:39 2003 From: petra_likar na hotmail.com (Petra Likar) Date: Sat, 13 Dec 2003 21:18:39 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?2=2E_=9Atevilka_Literarnih_zrn Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 15. 12. 2003, bo izšla druga številka Literarnih zrn. Zbornik boste lahko kupili za 200 SIT vsak dan 10h-15h v avli fakultete. V zborniku bodo po tematskih sklopih objavljeni sledeči prispevki: Pesem hoče biti luč: Arthur Dorfherr Marko Janša Barbara Jurič Zsolt Lukács Špela Mrak Svetlana Plesničar Eva Primožič Kaja Steinbuch Al bo kal pognalo seme: Elena Hajan G. H. Zsolt Lukács Svetlana Plesničar V daljavi neizmernega prostora: Matej Krajnc - Leonard Cohen: iz Rož za Hitlerja Corrina Reuter - Pejo Javorov: ?? ???? Poetika videnja in vedenja v sodobni poljski poeziji - Rafał Kwieciński, Wisława Szymborska, Jan Polkowski, Adam Zagajewski, Halina Po¶wiatowska, Agnieszka Herman, Cesary Domarus in Artur Szlosarek Iz zibelke, ki se nenehoma ziblje: Simona Žvanut - Bruci po enem mesecu faksa Najboljša knjiga je najboljša družba: Kaj priporočajo v branje profesorji? - doc. dr. Alojzija Zupan Sosič in doc. dr. Aleš Bjelčevič Profesor Boris A. Novak nam je prijazno odstopil del svojega predavanja o simbolizmu v namen predstavitve avtorjev, ki so objavili svoj prispevek v drugi številki Literarnih zrn. Na ogled predstavitve ste vabljeni v sredo, 17. 12. 2003, in sicer ob 20h v pred. št. 030. Lep pozdrav, Petra Likar v imenu Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev (izdajatelj zbornika) From melita.makari na debitel.net Wed Dec 17 22:28:57 2003 From: melita.makari na debitel.net (Melita Makari) Date: Wed, 17 Dec 2003 22:28:57 +0100 Subject: [SlovLit] Drzavni izpit iz prevajanja References: <20031215110008.D70491DE0AC@niobe.ijs.si> Message-ID: <3FE0CA99.7A337C7B@debitel.net> Lep pozdrav, imam vprasanje v zvezi z opravljanjem drzavnega izpita za prevajalce v Nemciji: mi lahko kdo pove, kje se ta izpit da opravljati za kombinacijo nemscina - slovenscina? Na eni od institucij sem po e-mailu povprasala za nekaj informacij, a se mi na zalost nobeden ne javi... Najbolj me zanima, ce je mozno opravljati izpit brez opravljenega studija prevajalstva (imam "samo" magisterij iz lingvistike). Ima kdo kaksne izkusnje, predloge? Hvala, Melita Makari From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Mon Dec 22 11:26:36 2003 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz PETERLIN) Date: Mon, 22 Dec 2003 11:26:36 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT In-Reply-To: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> Message-ID: <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: GnuPG v1.2.1 (GNU/Linux) iQB1AwUBP+bG3D3bcxr4Ah1pAQGdDQMAjNn27e5xr0wt5uCXkS8uZJXmx9VLNI5y d02pGrcY3/UvIaN5NQdsBrzsflfHtHkvQ1nfwAssaS9h/NPJDpSzf0xC5cIrvIPm aIcc43OwfnXXN3hz/lIMefDXKVH5kmy1 =CRCJ -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 22 15:57:15 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Dec 2003 15:57:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Zadnja_letošnja_slavistična_Kronika Message-ID: <004201c3c89b$e5174760$1a03f9c2@hladnik> Miran, pošiljam zadnjo letošnjo Kroniko, da jo na ogled postaviš (in obvestiš slovlitovce). Že vnaprej hvala, potem pa prijetno praznovanje, v letu dva tisoč štiri pa naj se sreča širi! Zoltan ====== Kronika 42 je na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika42.doc. lp miran From ekorist na siol.net Mon Dec 22 21:26:20 2003 From: ekorist na siol.net (= Jože_Andrej_=C8ibej?=) Date: Mon, 22 Dec 2003 21:26:20 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <00fe01c3c8c9$de401830$0c01a8c0@ekoristh7lhjyu> Za moj (laični) okus zelo tehten prispevek. In ko že pišem: v čem bi bila "atka" slabša od "ajke"? LP, Jože Andrej Čibej ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "SLOVLIT" ; Cc: "Janez Dular" Sent: Monday, December 22, 2003 11:26 AM Subject: Re: [SlovLit] Izrazje v IT -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Thu Jan 8 17:12:40 2004 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Thu, 8 Jan 2004 17:12:40 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <001f01c3d602$3da24830$6444000a@tamtam> Lep pozdrav! At pomeni v ang. pri, ce se prav spominjam. Me prav zanima, kako boste prepricali vso slovensko srenjo, ki ze uporablja izraza lojtra (kjer se mi zdi umestno uporabljati lestev) in afna, ki ji prav nič ne manjka, da bo govorila slovlit ajka ijs pika si. Ajka je mimogrede tudi tascin kuzek. Pa lepe pozdrave od povsem zadovoljnih uporabnikov. Mojca Tomisic ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "SLOVLIT" ; Cc: "Janez Dular" Sent: Monday, December 22, 2003 11:26 AM Subject: Re: [SlovLit] Izrazje v IT -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From literarna_zrna na hotmail.com Sun Jan 11 19:18:49 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna zrna) Date: Sun, 11 Jan 2004 19:18:49 +0100 Subject: [SlovLit] Literarna zrna Message-ID: Pozdravljeni! V avli Filozofske fakultete smo člani Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev 15.-19. 12. 2003 prodajali zbornik Literarna zrna (zbornik slovenistov, komparativistov in slavistov) po ceni 200 SIT. Kdor zbornika ni uspel kupiti in bi rad to storil naknadno, lahko pokliče kontaktno osebo DMJU (Petra Likar) na telefonsko št. 041 555 187, nam to sporoči preko e-poštnih naslovov petra_likar na hotmail.com ter literarna_zrna na hotmail.com ali pa pusti sporočilo v nabiralniku DMJU v tajništvu oddelka za slovenistiko. Petra Likar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 07:38:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Jan 2004 07:38:18 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Mesto, Videospot, Zdaj Message-ID: <01d801c3da68$fed1eb90$b94602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gal Gjurin [mailto:galifrag na hotmail.com] Sent: Wednesday, January 14, 2004 4:05 AM To: undisclosed-recipients: Subject: Mesto, Videospot, Zdaj Lepo pozdravljeni! Ponosno objavljam preboj poezije v medij, kjer se (vsaj v tej obliki) še ni znašla: na VIDEOSPOTNICAH, ob boku slovenskih estradnikov. Spot mojega projekta MESTO (gre za spajanje poezije, likovnosti in glasbe, temu primerno pisana je tudi ekipa projekta) se trenutno nahaja na tretjem mestu na top ten lestvici TVS, prvo mesto pa je že dosegel na ostalih relevantnih videospotnih lestvicah, Non-stop music (A-kanal), Top 30 (TV Pika) ... Zato nazdravimo nesalonskosti poezije v polnem pomenu besede. Kajti MESTO je organizem. :) Glasujete lahko takole: pošljite SMS z vsebino TVS SPOT 19 na 2929 ali med oddajo pokličete na št. 014720019 ali glasujete za Mesto na spletni strani http://www.rtvslo.si/videospotnice/glasovanje/ Več o Mestu pa na www.projektmesto.com Novo ploščo z naslovom MINUTE? (ki vsebuje tudi trenutni že omenjeni najnovejši hit Beat beat, tretja skladba na plošči) je že mogoče kupiti v ploščarni Statera (Reseljeva c. v LJ, v bližini kolodvora pri sexshopu), kmalu pa tudi v vseh veleveleveleblagovnicah naše doline Šente ... Seveda pa se kmalu obeta nov spot, prvi kadri padejo ta petek ... in to na vlakih SŽ. Obilo zabave želim ... Gal Gjurin From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 07:55:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Jan 2004 07:55:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarna_zgodovina_v_številkah Message-ID: <01d901c3da6b$586cff80$b94602c1@ff.unilj.si> Tudi po svetu so taki, ki jih ne zanima kanon, ampak preostalih 99 % nekanonizirane literarne produkcije. O razpravi Franca Morettija Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for Literary History, ki je izšla v zadnji lanski številki angleške revije New Left Review, lahko preberete več v članku Studying Literature by the Numbers v New York Timesu. Za spletno verzijo članka se je treba prijaviti na www.nytimes.com/2004/01/books/10LIT.html -- zastonj. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040114/4331f5a0/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Jan 14 14:00:26 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Wed, 14 Jan 2004 14:00:26 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Literarna_zgodovina_v_številkah References: <01d901c3da6b$586cff80$b94602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <005d01c3da9e$7a7b6160$b50ef9c2@abjelc> SporočiloMoral bi prebrati Morettija, da bi lahko pravično sodil. Sodeč po poročilu pa gre za teoretično nereflektirano delo. Moretti dela nekaj takega kot A. Belij v Rusiji ok. 1909. Iz tega pa so se nato razvile prave znanstvene teorije: formalizem, strukturalizem ipd. Glavna Morettijeva pomanjkljivost, sodeč po poročilu, je ta, da razpolaga samo z metodo, nima pa nobene teorije, ki bi podatke razložila: 1) "Včasih ne ve, kaj bi počel z odkritji" (12. odstavek). Moretti je naletel na neke statistične metode in jih uporabil na gradivu; zdaj pa ne ve, kaj naj z rezultati počne. To se zgodi takrat (pogosto v seminarskih nalogah, diplomah, včasih tudi v magisterijih in doktoratih), ko si na začetku raziskovanja nismo postavili vprašanja, problema. Raziskujemo, ne da bi vedeli, kaj! Kar nekaj pišemo, neko štorijo o literaturi, samo da je zanimivo. Zgleda, da Moretti ne ve, na katero vprašanje mu odgovarjajo njegove raziskave: odgovor ima, zdaj pa mora odkriti še vprašanje. (Tako kot v Štoparskem vodniku po galaksiji.) 2) Drugi, bolj filozofski problem tiči v 5.odstavku: Moretti trdi, da moramo raziskati vsa literarna dela, da bomo literaturo razumeli. To ni res. Res je le, da čimveč del poznamo, bolj utemeljeni so naši sklepi. Vse znanosti pridejo do svojih rezultatov skoraj izključno po indukciji; se pravi, da analizirajo dovolj velik vzorec, ki zadošča, da bodo inudktivni sklepi dovolj dobri. Vsaka stroka pa sproti določi, kolikšen naj bo zadosten vzorec. Velikost vzorca je popolnoma odvisna od narave problema (npr. za analizo jambskega, trohejskega ipd. ritma je treba 200-500 verzov; da bi ugotovil, koliko nog ima žival "zajec", zadošča manj kot 50 primerkov). Nevarnost, v katero plove Moeretti, je ta, da je prepričan, da bodo rezultati bistveno drugačni, če bo zajel vso populacijo. Ampak to je velika zguba časa: jaz za analizo 300 jambov porabim recimo en dan, če pa bi hotel analizirati vse slovenske jambe, bi rabil mesece, rezultat pa bi bil - ENAK! Da bi bila uporaba statističnih metod sama po sebi nekaj bolj znanstvenega, tudi ni res. Če je raziskovalno vprašanje/problem tak, da zahteva analizo velike količine materiala, potem je statistika potrebna. Če gre za neko vsebinsko interpretaciojo, pa morda ne. Seveda pa je narobe na pamet dajati izjave, ki so po pomenu statistične (npr. bral sem, da je "jambski enajsterec najpogostejši slovenski literarni verz", vendar statistika kaže drugače). Resnica o tem, kaj lit. zgodovina bolj rabi, je seveda na sredini; rabi eno in drugo: 300 strani dolgo analizo enega romana (ki je jaz sicer ne bi bral, ker me interpretacija ne zanima) in statistike o ritmu, proizvodnji romanov itd. (to raje berem). Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: slovlit na ijs.si Sent: Wednesday, January 14, 2004 7:55 AM Subject: [SlovLit] Literarna zgodovina v številkah Tudi po svetu so taki, ki jih ne zanima kanon, ampak preostalih 99 % nekanonizirane literarne produkcije. O razpravi Franca Morettija Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for Literary History, ki je izšla v zadnji lanski številki angleške revije New Left Review, lahko preberete več v članku Studying Literature by the Numbers v New York Timesu. Za spletno verzijo članka se je treba prijaviti na www.nytimes.com/2004/01/books/10LIT.html -- zastonj. lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Cumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 15 10:18:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Jan 2004 10:18:31 +0100 Subject: [SlovLit] Re: studying literature by numbers Message-ID: <001c01c3db48$8c4a1760$3603f9c2@hladnik> Ales v kriticnem odnosu do Morettija ni sam. Citiram odziv Stevena Tötösyja v diskusijskem forumu Humanist. lp miran ========= ----- Original Message ----- From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" To: Sent: Thursday, January 15, 2004 8:33 AM Subject: 17.527 studying literature by numbers > Humanist Discussion Group, Vol. 17, No. 527. > Centre for Computing in the Humanities, King's College London > www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ > www.princeton.edu/humanist/ > Submit to: humanist na princeton.edu > > > Date: Thu, 15 Jan 2004 07:10:47 +0000 > From: totosy na medienkomm.uni-halle.de > Subject: RE: 17.522 studying literature by the numbers > > this is about moretti's studying literature by numbers: it is rather > interesting to discover how a fully-developed and established approach in > the study of literature and culture finds itself reinvented. the so-called > "empirische literaturwissenschaft" (in my terminology, in english, the > "systemic and empirical study of literature") of the siegen school of > siegfried j. schmidt and others has been pursuing what moretti appears to > have come up as new. i guess in this case there is no theory travel although > i know moretti is aware of the large corpus of the empirische > literaturwissenschaft (take a look at this selected bibliography > or this > ). and indeed, it > is a good idea to give moretti and his recent work more exposure in order to > domesticate the empirical (and systemic) approach in the anglo-american > landscape of literature and culture scholarship. although i do wish moretti > would acknowledge the existence of the approach elsewhere: let's not > reinwent the wheel.... > -- > steven totosy, boston and the university of halle-wittenberg > editor, clcweb: comparative literature and culture > > & > From MihaR na iolar.com Fri Jan 16 10:17:32 2004 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Fri, 16 Jan 2004 10:17:32 +0100 Subject: [SlovLit] = do_polu_nembški Message-ID: Zdravstvujte. Ali mi kdo veščakov ve povedati, je li kdo že zbiral in v kakšni knjižni obliki izdajal seznam nemških popačenk, ki jih vsi uporabljamo, npr. sgacati, cambah, ajmoh, fertah, varžet, da sploh ne omenjam zidarskih orodij? Firbec me matra :-) Miha Cirilovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 18 21:51:25 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Jan 2004 21:51:25 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Delavnica dramskega pisanja Message-ID: <000f01c3de05$1f048ae0$ee05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Katja Klopcic" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, January 17, 2004 5:04 PM Subject: Delavnica dramskega pisanja Spoštovani, ali lahko prosim posredujete na naslove SlovLit? Morda bo pa koga zanimalo ... Lep pozdrav, Katja Klopčič Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija e-mail: presern-gled na s5.net www.presernovogledalisce.come.si TEDEN SLOVENSKE DRAME in PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ OBJAVLJATA RAZPIS ZA DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA Delavnice bodo potekale med 12. in 22. marcem 2004 v Prešernovem gledališču v okviru 34. TEDNA SLOVENSKE DRAME v Kranju. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki bodo svoji prijavi predložili še: 1. krajši sinopsis dramskega besedila (najmanj 3.000 znakov) v treh izvodih; 2. dialoško izpisan prizor iz dramskega besedila (najmanj 7.000 znakov) v treh izvodih; 3. osebne podatke: ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko. DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA bodo ob uveljavljenih slovenskih dramatikih vodili tudi predavatelji ter mentorji iz šole dramskega pisanja gledališča Royal Court Theatre iz Londona. Svojo prijavo in priloge pošljite do 31. januarja 2004 na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj, s pripisom za "DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA". Besedila morajo biti napisana v slovenskem jeziku. O izzidu razpisa vas bomo pravočasno obvestili. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 26 15:22:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jan 2004 15:22:52 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pro?nja Message-ID: <003901c3e417$e2b1f500$2a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, January 26, 2004 2:14 PM Subject: Pro?nja Pozdravljeni! Če ima kdo odvečen izvod Menueta na kitaro (V. Zupan) in Med strahom in dolžnostjo (K. Grabeljšek), se toplo priporočam kot odjemalec. Pogoj je le, da sta knjigi v voznem stanju. Lep pozdrav! Rok Burja From david.pahor na naveza.com Tue Jan 27 12:32:50 2004 From: david.pahor na naveza.com (David Pahor) Date: Tue, 27 Jan 2004 12:32:50 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT /ii. In-Reply-To: <001f01c3d602$3da24830$6444000a@tamtam> References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <5.1.0.14.0.20040127122451.04057378@pop3.amis.net> Pozdravljeni! At 17:12 8.1.2004, = Mojca_Tomiši=E6?= wrote: >Lep pozdrav! > >At pomeni v ang. pri, ce se prav spominjam. Me prav zanima, kako boste >prepricali vso slovensko srenjo, ki ze uporablja izraza lojtra (kjer se mi >zdi umestno uporabljati lestev) in afna, ki ji prav ni? ne manjka, da bo >govorila slovlit ajka ijs pika si. Ajka je mimogrede tudi tascin kuzek. >Pa lepe pozdrave od povsem zadovoljnih uporabnikov. >Mojca Tomisic S krepko zamudo, pa vendar ... Ko sem pred desetimi leti predlagal izraz "splet" za "web", so me imeli nekateri racunalnikarski znanci za motenega. Danes je "vsa slovenska srenja prepricana", da je "splet" povsem sprejemljiv izraz. Poskusiti ni greh. Morda se izraz "ajka", ki ga ze dejavno uporabljam, prime. Ce bi danes ponovno urednikoval racunalniskemu leksikonu, bi vanj vsekakor vpisal tudi izraza "ajka" in "visaj" - vsaj kot sopomenki "afni" in "lojtri". Spletni pozdrav, David Pahor mailto: david.pahor na naveza.com http://www.pasadena.si/knjigarna/?q=Pahor&qT=0 +++++++++++++++++++++++++ http://www.naveza.com/ Jorc-Pobuda d.o.o. spletna.skupina.NAVEZA, Brnciceva 13, SI-1000 Ljubljana, davcna stevilka: 12416258 mailto: info na naveza.com phoneto: (+386) 40 223-469 phoneto: (+386) 41 402-303 +++++++++++++++++++++++++ Z odprto kodo do boljsega spleta! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 28 10:00:20 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Jan 2004 10:00:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistika_in_družba Message-ID: <000001c3e57d$28867900$b94602c1@ff.unilj.si> Od 22. do 24. aprila 2004 se bo pod zgornjim naslovom v Sofiji dogajalo sedmo nacionalno slavistično zborovanje z mednarodno udeležbo; 15-minutni referati so lahko v katerem koli slovanskem jeziku. Prijave do 15. marca na naslov slavistika na slav.uni-sofia.bg. Natančnejše informacije nudi Ilka Enčeva (ilkae na abv.bg). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 08:04:29 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 08:04:29 +0100 Subject: [SlovLit] Dis in mag Message-ID: <000901c3ea24$13d2a500$6c03f9c2@hladnik> Danes 3. februarja bo zagovarjala disertacijo o grehu, krivdi, kazni in odpuščanju pri Cankarju Irena Avsenik Nabergoj, jutri 4. februarja pa Mihaela Jeriček Kastelec magistrsko delo o Kermaunerjevem zgodnjem kritiškem pisanju. Ob 11.00, prvo v sejni sobi, drugo v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Vabljeni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 08:11:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 08:11:13 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Natecaj za profesorja slovenscine v Rimu Message-ID: <003401c3ea24$e96776a0$6c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, February 02, 2004 1:24 PM Subject: Natecaj za profesorja slovenscine v Rimu > Dragi Miran! Morda bo koga od Slovlitovcev zanimalo, da sta po vztrajnem prizadevanju prejsnjega docenta slovenscine in nasega Veleposlanistva v Republiki Italiji italijansko Ministrstvo za solstvo in osrednja rimska Univerza "La Sapienza" koncno le razpisala te dni natecaj za stalno namescenega profesorja slovenskega jezika in knjizevnosti na omenjenem vseuciliscu, najvecji italijanski in evropski univerzi. Ker je rimska stolica izjemnega strateskega pomena za slovenscino in zato vredna najodlicnejsega strokovnjaka, Te prosim, da posredujes tole obvestilo o razpisu cim sirsemu krogu slovenistov. Zainteresirani se lahko o razpisnih pogojih poucijo na spletni strani http://www.uniroma1.it/amm-personale/concorsi/concorsi.htm> > ali pa v italijanskem uradnem listu z dne 27.1.2004 (Gazzetta ufficiale - Concorsi d.d. 27.1.2004). Rok za oddajo prosenj zapade 26.2.2004. Seveda sem kolegom na voljo za katerokoli dodatno informacijo ali pojasnilo (moj e-naslov je: kosuta na units.it). > Najlepse Te pozdravljam in se Ti zahvaljujem za dragoceno sodelovanje! > Trst, 2.2.2004 Miran Kosuta > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 22:17:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 22:17:10 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje vabil Message-ID: <025501c3ea9b$1725f5a0$5403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, February 02, 2004 11:32 AM Subject: Še trije tečaji iskanja po el. inf. virih v februarju Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje za iskanje po elektronskih informacijskih virih v mesecu februarju. Tečaj Znanstvene bibliografije in citatni indeksi bo v torek, 17. februarja ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo posebnosti iskanja po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Elektronski časopisi bo v torek, 17. februarja ob 14. uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Predstavili bomo iskanje in uporabo elektronskih časopisov. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Iskanje knjig bo v petek, 20. februarja ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo, kako poteka iskanje knjig po knjigotrških katalogih, katalogih knjižnic, nacionalnih bibliografijah, knjigarnah na internetu ter iskanje elektronskih knjig. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). [...] Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb ============= ----- Original Message ----- From: "Nusa Dedo Lale" To: Sent: Tuesday, February 03, 2004 12:00 PM Subject: Vabilo Ob?ina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem vabi na 8. kulturni večer NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI, ki bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Gost večera bo pesnik Dane Zajc. Vljudno vabljeni! From amalie na email.si Fri Feb 6 21:51:23 2004 From: amalie na email.si (Malka) Date: Fri, 6 Feb 2004 21:51:23 +0100 Subject: [SlovLit] FW: LITERARNI RAZPIS OB SVETOVNEM MOLITVENEM DNEVU 2004 ZA MOLITVENA BESEDILA Message-ID: -----Original Message----- From: Zveza kulturnih društev Slovenije [mailto:info na zveza-kds.si] Sent: Wednesday, February 04, 2004 8:20 AM Cc: Alenka Zorman; manja zemljic; Ana Zaljetelj; Jože Volarič; Nužej Tolmajer; teletext na rtvslo.si; MAJA ŠUŠTERŠIČ; Štefan Šumah; Vesna Rečnik Šiško; David Susel; Andrej Steničnik; standex; Tatjana Srebrnic; Marjana Srčič; Breda Slavinec Rakuša; Vesna Roger; Ana Rebič; radio-murski.val na siol.net; Ana Marija Pušnik; Tevž Potočnik; Tanja Plevnik; Jurij Pivka; Damjana Piscanc; Andrej Peter; dr. Albinca Pesek; Marko Pak; Zamaga Palir; Marko Novak; Majda Eržen Novak; Janez Mizerit; Igor Mazul; Radio MAX; dr. Janko Malle; Neva Malek; Darko Mahkovec; lidija.srnel@amzs.si; Urška Levstek; Tone Kuntner; kultura na vecer.com; kultura@sta.si; kultura na dnevnik.si; Peter Kuhar; Jana Krajnc; Nina Kokelj; Marjanca Kočevar; Jožef Kociper; Irena Stephanie Knehtl; Irena Knehtl; Miha Klep; Knjižnica Mirana Jarca; Tatjana Jamnik; info na radio-kranj.si; info@drustvo-dsp.si; info na dnevnik.si; Mihaela Hojnik; Jerneja Hederih; Danica Gregorčič; Borut Gombač; Primož Geld; Nela Gaborovic; Ivo Frbežar; Emil Duh; dragica.marinic na guest.arnes.si; Alenka Jensterle Doležal; Nadja Dodlek; dobro.jutro na pop-tv.si; Dobro jutro; Vake & Vake d.o.o.; Malka Čeh; mady conde; Danica Cerce; Dragica Breskvar; boginjazemlje na email.si; Zoran Bitorajc; Andrej Bergauer; Norma Bale; Antonija Baksa; Marina Bahovec; angela.prem na rtvslo.si; Tacer Ales Subject: LITERARNI RAZPIS OB SVETOVNEM MOLITVENEM DNEVU 2004 ZA MOLITVENA BESEDILA Spoštovani! V nadaljevanju sporočila vam pošiljamo razpis za molitvena besedila ob svetovnem molitvenem dnevu, ki je letos 5. marca (prvi petek v marcu). Vabimo vas, da pošljete na razpis svoja besedila in k temu spodbudite tudi svoje literarne prijatelje in znance. Letos organiziramo razpis četrtič in se veselimo, da se krog sodelavcev širi. Lepo vas pozdravljamo! Marjan Pungartnik, predsednik KD Mariborska literarna družba Razpis je objavljen tudi v naši online reviji Locutio http://www.kud-mld.si/locutio/lo21razpisi.htm ------------- RAZPIS ZA SVETOVNI MOLITVENI DAN 2004 Kulturno društvo Mariborska literarna družba znova razpisuje natečaj za molitvena besedila/pesmi ob svetovnem molitvenem dnevu 2004, ki bo letos v petek, 5. marca (prvi petek v marcu). K udeležbi vabimo vse avtorje, ki jim je blizu tovrstno pesništvo. Ne gre nam toliko za versko molitev, temveč za literarno obliko, ki sicer nima nobene formalne ali predpisane oblike, a je prisotna v mnogih besedilih kot nagovor Drugega v najširšem pomenu. Za molitveni položaj pa so pomembni še drugi vidiki - želja po absolutnem, po vsem tistem, kar se v življenju skriva, izriva, zanemarja, se mu posmehuje kot >nestvarnemu<, kar gre mimo tukajšnjih avtoritet, kar ni iz želje po koristi. Čeprav je v molitvenem položaju pomembno še občutje predanosti, stiske, nemoči, intimnosti in svečanosti, to ni razlog, da bi molitvene pesmi bile patetične - poiščimo v tem tudi možnosti za humor in duhovitost. Vabimo vas, da se prijavite za nastop na prireditvi, ki bo 5. marca ob 16.00 predvidoma v poročni dvorani Rotovž, Rotovški trg 1 v Mariboru. Če bi se spremenila lokacija, vas bomo o tem pravočasno obvestili. Prijave bomo sprejemali na naš naslov Kulturno društvo Mariborska literarna družba Partizanska 5 2000 Maribor (razpis za molitvena besedila), do 1. marca 2004. lahko pa jo pošljete tudi na naš elektronski naslov drustvo na kud-mld.si . Natečaj ni (več) tekmovalen, saj je tovrstnih natečajev je že veliko, ampak bomo pripravili zbornik natečaja, v katerem bomo objavili po eno od poslanih besedil. Udeleženci srečanja natečaja bodo prejeli dva brezplačna izvoda zbornika. Maribor, 1. februarja 2004 ------------------------------------- To sporočilo ste prejeli, ker ste kakorkoli naš literarni sodelavec ali sodelavka. Če kdaj ne bi več želeli prejemati naših sporočil, nam to sporočite na naš naslov drustvo@kud-mld.si . -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040206/212973ea/attachment.html From brumec na o2.pl Tue Feb 10 18:08:18 2004 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Tue, 10 Feb 2004 18:08:18 +0100 Subject: [SlovLit] Nekoliko boljteoretično_vprašanje_-_polglasnik_pridevniki_in_še_kaj Message-ID: <40291002.3080903@o2.pl> Lep pozdrav. Znašel sem se pred naslednjo dilemo, ki je ne znam sam razrešiti, zato bi koga prosil za prijazen reply s pojasnilom. Če vzamemo besedo "meter" in pogledamo rodilnik ednine, vidimo, da je pravilno "metra" (Nimam metra, ki bi izmeril mojega Petra). Zato vrstni pridevnik napišemo kot "metrski". Če vzamemo besedo "krater", je rodilnik ednine "kraterja". Iz tega sledi, da je pridevnik "kraterski". Kaj pa je s kablom? Rodilnik ednine je "kabla", torej bi moralo biti po prvem pravilu "kablski", a v SSKJ ta možnost ne obstaja, omenja pa se "kabelski" (kot kabelska linija, kabelsko omrežje, kabelska zveza). Res ne vem, zakaj je tu izjema. Mi morda lahko kdo pojasni? Že vnaprej se zahvaljujem za odgovore. Lp, Klemen From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 10 21:09:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Feb 2004 21:09:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <003801c3f011$bb701160$0403f9c2@hladnik> From: "Saska Stumberger" saska.stumberger na uni-tuebingen.de Subject: Zunanji_minister_Rupel_o_lektoratu_za_slovenski_jezik_v_ T=FCbingenu Date: Tue, 10 Feb 2004 11:13:05 +0100 Rupel na obisku v Baden-Wuerttembergu ( 18:02 )=20 Stuttgart, 09. februarja (STA) - Zunanji minister Dimitrij Rupel = se je danes v okviru delovnega obiska v nemski zvezni dezeli = Baden-Wuerttemberg srecal s tamkajsnjim ministrom za evropske zadeve = Christopherjem E. Palmerjem. Ministra sta dvostranske odnose ocenila kot = dobre, Rupel pa se je zavzel za siritev in poglobitev gospodarskega = sodelovanja, pri cemer je izpostavil moznosti, ki jih ponuja Koper s = svojo transportno infrastrukturo. Dotaknila sta se tudi vprasanj, = povezanih s sprejemom evropske ustavne pogodbe, in se zavzela za njeno = cimprejsnje sprejetje, so sporocili z MZZ. Palmer je poudaril, da je Slovenija ena izmed sestih drzav z = mocnim presezkom v menjavi z Baden-Wuerttembergom, vendar pa obseg = menjave v zadnjih letih stagnira. Ob tem je izrazil interes = Baden-Wuerttemberga za povecanje nalozb v Slovenijo ter predlagal = organizacijo predstavitve slovenskega gospodarstva v Baden-Wuerttembergu = in tamkajsnjega gospodarstva v Sloveniji. Rupel se je, se posebej z argumentom, da bo slovenscina postala = uradni jezik Evropske unije, zavzel za ohranitev in razvoj lektorata za = slovenski jezik v Tuebingenu, kar je Palmer podprl. Sogovornika sta se = zavzela za krepitev meduniverzitetnega sodelovanja, kar posebej velja za = Tuebingen, ki ima najbolj razvit studij slavistike v Nemciji. Rupel je = na podlagi zaprosila Slovencev, ki zivijo v Baden-Wuerttembergu, = sogovornika zaprosil, da preveri stanje dopolnilnega pouka slovenskega = jezika in kulture ter ustrezno ovrednotenje tega v nemskih spricevalih. Rupel in Palmer sta tudi izmenjala poglede o razmerah v = Jugovzhodni Evropi. Medvladna konferenca in sprejemanje evropske ustavne pogodbe bosta = glavni temi pogovora Rupla pri ministrskem predsedniku = Baden-Wuerttemberga Erwinu Teuflu in predsedniku dezelnega parlamenta = Petru Straubu, s katerima se bo srecal v nadaljevanju svojega obiska. =20 http://www.slowwwenia.com/mod/news/index.php?cat=3D01 Lep pozdrav iz T=FCbingena Saska Stumberger slovenska lektorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 12 11:55:28 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Feb 2004 11:55:28 +0100 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <002001c3f156$bb79a9a0$1203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ada Vidovič Muha" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, February 11, 2004 12:27 PM Subject: RE: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu > Hvala kolegici Stumberger, lektorici slovenščine v Tübingenu, za zanimivo in > spodbudo poročilo o obisku našega zunanjega ministra v Baden-Wüttembergu. > Mislim, da je sedaj ugoden trenutek za sistemmizacijo slovenističnega > lektorata na tübinški univerzi oz. za ureditev njegovega položaja v smislu > rednega univerzitetnega lektorata, za kar si slovenska stran, konkretno > Oddelek za slovenistiko (prej slavistiko) skupaj s Centrom za slovenščino > kot drugi/tuji jezik prizadeva že več kot deset let - tudi zaradi > neprecenljivih zgodovinskih sledov slovenskih protestantov - njihovih > knjižnih del, ki jih hrani tübinška knjižnica. Oddelek za slovenistiko in > Center se morata v tem smislu povezati z ustreznimi vladnimi inštitucijami > (ministrstvi) in spodbuditi reševanje tega akutnega problema. Lep pozdrav, > Ada Vidovič Muha > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miran Hladnik > Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:09 PM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 09:51:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 09:51:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_dan_v_Gradcu Message-ID: <000101c3f20e$80f80e30$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marko Jesenšek [mailto:marko.jesensek na uni-mb.si] Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:29 PM To: 'Miran Hladnik' Subject: FW: Slovenisticcni dan Miran, Ludvik Grasski mi je poslal vabilo na Slovenisticcni dan s prossnjo, da ga posredujess svetovnim slovlitovcem. [...] ============ -----Original Message----- From: ludwig karnicar [mailto:ludwig.karnicar na uni-graz.at] Sent: Monday, February 09, 2004 4:15 PM To: Marko Jesenšek Subject: Slovenisticcni dan Dragi Marko, v prilepki Ti possiljam v vednost zaccasno vabilo na likof, ko se bosta vdajala nedolzzna nevesta ljuba Slovenija in njen zzenin cartani evropski bik! Program z vsemi nastopajoccimi, staressinami, tetami, godci, ministranti idr. bo tiskan in ga dobiss po possti. Za zdaj prav lep pozdrav. P.S.: Ccakam samo sse na denarno podporo, sicer bo polovica ohceti padla v Muro in Dravo. Ostani mi v cvetju, LuKa ================== Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz, Merangasse 70/I, 8010 Graz Slowenisches Wissenschaftliches Institut Wien / SZI, Seilerstätte 2, 1010 Wien EINLADUNG / VABILO 5. SLOVENISTIČNI SIMPOZIJ ob vstopu Slovenije v EU 5. SLOWENISTISCHES SYMPOSIUM zum bevorstehenden Beitritt Sloweniens zur EU Donnerstag / četrtek, 1.IV.2004 um / ob 16.00 s.t. Institut für Slawistik, Merangasse 70/I, 8010 GRAZ Dr. France BERNIK (SAZU, Ljubljana): Kulturna identiteta in globalizacija Dr. Janez DULAR (Urad Vlade RS za slovenski jezik, Ljubljana): Peter Klepec v Evropski zvezi FEIER / SLAVNOST Priesterseminar / Semenišče - Barocksaal / Baročna dvorana 8010 Graz, Bürgergasse 2 um / ob 19.00 s.t. VORLÄUFIGES PROGRAMM / ZAČASNI PROGRAM Begrüßung / Pozdrav: Univ.Prof.Dr. Wolfgang Eismann Festredner / Slavnostni govornik: Andrej BRVAR (Maribor) Die slowenische Kultur als integraler Teil des Europäischen Musikalische Umrahmung / Glasba: Kvintet bratov Smrtnik, Trögern/Korte Moderation: L. Karničar Graz karnicar na uni-graz.at Tel.: 0043 - 316 - 380/2530 bzw. 2520 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 11:51:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 11:51:10 +0100 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <000001c3f21f$4aaee630$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:25 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu Spoštovani slovlitovci, malo mi gre na živce to politikantrsko trkanje na prsi za narodov blagor, zaobseženo v spodnji slovlitovski novici, zato naj spomnim na nekoliko starejšo vest: "Dobra novica iz Tübingena: 17. decembra 2003 je ministrstvo za znanost v Nemčiji izdalo slavistiki dovoljenje, da razpiše mesto profesorja za slovansko filologijo, ki bo nasledil prof. dr. Klugeja. Kandidati se morajo prijaviti do 31. januarja 2004. - Saška Štumberger, lektorica slovenščine v Tübingenu." Lepe pozdrave Zoltan JAN ----------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:09 PM Subject: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu > From: "Saska Stumberger" saska.stumberger na uni-tuebingen.de > Subject: > Zunanji_minister_Rupel_o_lektoratu_za_slovenski_jezik_v > _ > T=FCbingenu > Date: Tue, 10 Feb 2004 11:13:05 +0100 > > Rupel na obisku v Baden-Wuerttembergu ( 18:02 )=20 > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 21:57:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 21:57:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Slovenščina_v_T=FCbingenu Message-ID: <008b01c3f274$00196be0$3503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Saska Stumberger" To: Sent: Friday, February 13, 2004 1:43 PM Subject: Slovenščina v Tübingenu Spoštovani, slavistike v Nemčiji (dežela Baden-Württemberg) umirajo. V medijih so leta 2002 začeli pisati o neizkoriščenosti zaposlenih in napovedali varčevalne ukrepe (gl.http://www.baden-wuerttemberg.de/sixcms/detail.php?id=21745&template=rh_ detail_presse). Proces varčevanja zdaj teče. Zmanjšuje se količina predavanj in tedenskih ur, število zaposlenih, delovna mesta razpolavljajo in črtajo. Vse poteka molče, brez odpora univerz, politikov in javnosti. Minister je, če nič drugega, o tem vsaj spregovoril. Lep pozdrav Saška Štumberger slovenska lektorica Članek iz leta 2002 (http://www.baden-wuerttemberg.de/sixcms/detail.php?id=21745&template=rh_det ail_presse): From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 16 07:32:55 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Feb 2004 07:32:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_43 Message-ID: <027701c3f456$b5fff080$a14602c1@ff.unilj.si> Zadnjo številko Kronike Slavističnega društva Slovenije, ki jo je uredil in poslal Zoltan Jan, smo postavili na naslov http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika43.doc. lpmiran -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Sunday, February 15, 2004 11:04 AM To: Miran Hladnik Subject: Kronika 43 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 16 07:38:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Feb 2004 07:38:05 +0100 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Re:_Slovenščina_v_T=FCbingenu Message-ID: <027801c3f457$6ecaea70$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: mateja.jemec@guest.arnes.si [mailto:mateja.jemec na guest.arnes.si] Sent: Saturday, February 14, 2004 1:54 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: Slovenščina v Tübingenu Pozdrav tudi iz Münchna, varcevalni ukrepi so visek dosegli tudi na Bavarskem. V Münchnu se je upokojil Peter Rehder, katerega profesorsko mesto so enostavno ukinili. Rehder je bil zadolzen za vse juznoslovanske jezike, ukvarjal se je s starocerkveno slovanscino in tega enostavno ne bo vec. Del bodo sicer prevzeli drugi profesorji, vendar bo sedaj izjava - vsi profesorji lahko imamo izpite iz vseh slovanskih jezikov, ker kot slavisti znamo vse in pri tem ne potrebujemo ob sebi nobenega lektorja - se bolj v nebo vpijoca. Tudi z mestom lektorata za slovenscino je vprasljivo - kajti uradno se ne bo nobena pogodba, ki se iztece, podaljsala. Moja pa se iztece letos poleti ... Vendar ostajam optimistka, konec koncev slovenscini v prid govori stevilo studentov, res pa je, da je med njimi le pescica slavistov. Mateja Jemec From amalie na email.si Mon Feb 16 14:54:04 2004 From: amalie na email.si (=?UTF-8?B?TWFsa2EgxIxlaA==?=) Date: Mon, 16 Feb 2004 14:54:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_literarni_večer Message-ID: <20040216135405.6875C8BBFA@www.email.si> Literarni večer pesnika Sekumadyja Condeja bo v četrtek ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Pesnik bo predstavil svojo drugo pesniško zbirko Maratajano. Več na spletni strani Konzorcija (www.konzorcij.com). Vljudno vabljeni! ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Feb 17 21:58:17 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Feb 2004 21:58:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: DOAJ Message-ID: <00e001c3f598$c5c71aa0$5e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, February 17, 2004 1:53 PM Subject: FW: SporočiloMiran, morda bi na DOAJ opozoril tudi pristaše Slovlita. Lep pozdrav Alenka Spoštovani, Oglejte si DOAJ, ki omogoča brezplačen dostop do revij s področja arheologije, bibliotekarstva, filozofije, književnosti, jezikoslovja, umetnostne zgodovine, zgodovine...: http://www.doaj.org/home Lep pozdrav Alenka Logar Pleško, bibl. - vis. sod. vodja OHK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 25 11:41:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Feb 2004 11:41:48 +0100 Subject: [SlovLit] Dve lanski Message-ID: <000001c3fb8b$f8a896d0$9b4602c1@ff.unilj.si> Prva reč Dve lanski debeli knjigi, vsaka ima čez 700 strani, tj. simpozijski zbornik o slovenskem knjižnem jeziku (Obdobja 20) in zbornik o slovenskem romanu (Obdobja 21), je Meta Lokar postavila na splet: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=63. Druga reč Pričakoval sem že, da se bo po drugem nadaljevanju dnevnika v Sobotni prilogi Dela Dušan Merc utrudil in opustil zmerjanje slovenistike in slovenistk, pa se pisatelj in ravnatelj ne pomiri. Bomo kaj premislili, v kolikšni meri je njegova kritika upravičena? lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 26 18:58:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 26 Feb 2004 18:58:43 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve lanski Message-ID: <005601c3fc92$2e110d00$0303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, February 26, 2004 9:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Dve lanski Premišljujemo. Tdu samokritično. O prenovi pouka slovenščine v osnovni šoli bo moral reči kakšno kdo drug, tudi za srednješolske sloveniste pa je zanimiva njegova opomba, da je nedopustno, kako se učitelji/profesorji slovenščine ob vsakem koncu leta prepiramo zaradi eksternih preverjanj (beležim po spominu). Tu moram, žal, njegovi kritiki pritrditi. Posamezne rešitve odgovorov so včasih (redko, ampak so) očitno napačne ali pa vsaj diskutabilne. Živo se spomnim lanskega leta, ko smo se slovenisti prepirali o odgovoru na eno izmed vprašanj (vprašanje tipa a, b, c d). Zaradi vprašljivosti t. i. pravilnih odgovorov smo poslali polno pismo pripomb, a odgovora - vsaj jaz ne vem zanj - ni bilo. Stvar tako odpre dva problema: - Ali ima lahko eksterno ocenjevanje znanja (objektivnega tipa) vprašanja, na katera - enako in nedvoumno - niso sposobni odgovoriti niti učitelji? - Če imajo na določeno vprašanje slovenisti različne (strokovno argumentirane) odgovore, ali je dopustno uveljavljati (beri točkovati) le eno rešitev? Takšni dogodki (prepiri med slovenisti), gotovo ne pripomorejo k dvigovanju našega ugleda (pri drugih strokovnih aktivih polemik o pravilnosti rešitev ne opažam). Ustrezna rešitev za to bi bilo natančno naknadno preverjanje testov pred njihovo "uporabo" (dovolj ocenjevalcev, ki imajo dovolj časa) in upoštevanje pripomb "baze" (učitelji smo vedno znova presenečeni, kako izvirno odgovorjajo učenci - vseh odgovorov pač ni mogoče predvideti vnaprej). Sicer pa se mi zdi, da je Merčevo pisanje tudi odraz premajhne kritičnosti samih slovenistov/šolnikov. Le redko se oglasimo, tisti, ki pa se, pa (pre) kmalu obveljajo za "dežurne nergače". Merčeva kritika je - tudi - zaradi odsotnosti javne polemike (videti) toliko bolj radikalna in žaljiva. PA še osebna pripomba. Priznam, da teh dnevnikov nisem bral tako pazljivo (verjetno mi je kakšna žaljiva obdolžitev ušla), a težko je brati dnevnik šolnika, ki se mu v šoli (razen šolskih počitnic) nič lepega ne zgodi. In menim, da je potrebno njegovo kritiko učiteljev slovenščino brati tudi skozi to. Toliko. Lp, Klemen > Druga reč > > Pričakoval sem že, da se bo po drugem nadaljevanju dnevnika v Sobotni > prilogi Dela Dušan Merc utrudil in opustil zmerjanje slovenistike in > slovenistk, pa se pisatelj in ravnatelj ne pomiri. Bomo kaj premislili, > v kolikšni meri je njegova kritika upravičena? > > lpmiran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). ____________________ http://www.email.si/ From literarna_zrna na hotmail.com Thu Feb 26 20:54:13 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna zrna) Date: Thu, 26 Feb 2004 20:54:13 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Literarno-glasbeni_večer_Klemena_Pi?windows-1250?q?ska_ Message-ID: Pozdravljeni! Vabimo vas na literarno-glasbeni večer Klemena Piska, ki bo potekal v torek, 2. 3., od 19h naprej v predavalnici 2 (Rimska cesta). Nekaj informacij o Klemenu Pisku: Član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Pesniške zbirke: Labas vakaras (1998, Mladinska knjiga) - uvrsti se med štiri najboljše prvence leta Visoko in nagubano prapočelo (2000, Goga) Mojster v spovednici (2002, Mondena) Glasba: igra in poje v akustičnem jazz ansamblu Žabjak trio, s katerim je leta 2001 izdal zgoščenko Doktor piska počasni sving s svojo avtorsko glasbo Igre: radijska igra Lahko noč, Matija Čop Prevodi literarnih del papeža Janeza Pavla II.: Brat našega Boga (1999, Mohorjeva založba) Pred zlatarno (1999, Mohorjeva založba) Rimski triptih (2003, Mohorjeva založba) Za več informacij lahko obiščete spletno stran: http://www.pisk.galicja.pl/index-si.html. Literarni večer organizira Društvo mladih jezikovnih ustvarjalcev, finančno pa ga je podprla Študenstka organizacija Filozofske fakultete. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 27 19:10:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 27 Feb 2004 19:10:35 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <004701c3fd5c$ff4311f0$9b4602c1@ff.unilj.si> FF in SD Maribor vabita na predstavitev monografije Martine Orožen Razvoj slovenske jezikoslovne misli (Zora 26, Maribor 2003), ki bo v četrtek, 4. marca 2004, ob 14.00 v sejni sobi št. 521 v 5. nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 1 15:32:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 1 Mar 2004 15:32:45 +0100 Subject: [SlovLit] Vabili Message-ID: <001501c3ff9a$d3056b20$6c03f9c2@hladnik> Marko Snoj v KL nadaljuje z etimološkimi razglednicami in vabi k predlogom, katere besede naj še predstavi. Na dan z njimi! =========== Prof. Bogusław Zieliński s poznanjske slavistike vabi zainteresirane na znanstveno konferenco na temo lastnih in tujih prostorov v slovanskih književnostih: zemlja, država, domovina, izgubljeni in vrnjeni teritoriji, ki se bo dogajala med 4. in 6. oktobrom 2004. Sekcije so: domači in tuji prostori v balkanskih književnostih, topos mesta in meje, miti mest, rek in planin; toponimija, lingvistični modeli prostora, semantika prostora v ljudski kulturi. Prijaviti se je treba do 15. 3. 2004 in napisati povzetek do 30. 6. 2004. Več na naslovu slavic na amu.edu.pl. lpmiran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Mar 1 10:12:37 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Mon, 1 Mar 2004 10:12:37 +0100 Subject: [SlovLit] eksterci Message-ID: <004601c3ff6d$7a8105e0$770ff9c2@FF> Živjo, oglašam se zaradi Klemenovega pisma o ekstercih. Ne vem, ali govori o OŠ-ekstercih ali o maturi. Če o prvih, mu lahko nekaj malega pomagam, ker sem zunanji sodelavec za literaturo. Klemen je napisal tole: "Posamezne rešitve odgovorov so včasih (redko, ampak so) očitno napačne ali pa vsaj diskutabilne. Živo se spomnim lanskega leta, ko smo se slovenisti prepirali o odgovoru na eno izmed vprašanj (vprašanje tipa a, b, c d). Zaradi vprašljivosti t. i. pravilnih odgovorov smo poslali polno pismo pripomb, a odgovora - vsaj jaz ne vem zanj - ni bilo. Stvar tako odpre dva problema: - Ali ima lahko eksterno ocenjevanje znanja (objektivnega tipa) vprašanja, na katera - enako in nedvoumno - niso sposobni odgovoriti niti učitelji? - Če imajo na določeno vprašanje slovenisti različne (strokovno argumentirane) odgovore, ali je dopustno uveljavljati (beri točkovati) le eno rešitev?" Najbolje je, da bi Klemen navedel te literarne naloge, jaz pa bi jih komentiral. Na njegova prvo didaktično vprašanje ne morem odgovoriti, ker za didaktiko nisem zadolžen. (Kot laik si mislim, da vprašanja morda smejo biti tako težka, da jih nekateri učitelji ne znajo rešiti - če so iz snovi, ki so jo v razredu obravnavali in če je dovolj veliko dijakov, ki jih znajo rešiti. Toda na literaturi se trudimo, da takih ni.) Drugo vprašanje - če je med a, b,c, d več pravilnih odgovorov, naloga pa zahteva enega, je naloga seveda napačno sestavljena; in to je seveda štala. (V določenem primeru pa je to vpr. enako prvemu - namreč v primeru, da učitelji narobe argumentirajo, da je pravilnih več odgovorov.) Skratka, navedite te napačne in diskutabilne naloge iz OŠ ekstercev. Aleš Bjelčevič From klemnov na email.si Tue Mar 2 12:03:24 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Tue, 2 Mar 2004 12:03:24 +0100 Subject: Fwd: Re: [SlovLit] eksterci Message-ID: <20040302110324.185348BDA4@www.email.si> Pozdravljen! Kot sem že prejšnjič uvodoma zapisal, lahko kot srednješolski profesor govorim samo o maturitetnih izpitih, in sicer o jezikovnem delu, ki je (večinoma) test objektivnega tipa (književnost je, razen eseja, preverjana ustno). Lp, Klemen Lah > Skratka, navedite te napačne in diskutabilne naloge iz OŠ ekstercev. > > Aleš Bjelčevič > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). ____________________ http://www.email.si/ --------------------- End of the forwarded message --------------------- ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 9 10:38:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Mar 2004 10:38:44 +0100 Subject: [SlovLit] Eksterci Message-ID: <006401c405ba$510737e0$da05f9c2@hladnik> Od: klemnov na email.si Poslano: 8. marec 2004 11:48 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Eksterci [...] V odzivu na Merčev dnevnik sem moral - hočeš nočeš - pritrditi njegovi kritiki eksternih testov pri slovenščini (Aleš, za srednje šole :). Prejšnji teden smo imeli predmaturitetne naloge in (ponovno) me je začudil točkovnik. Ker sem enim slovenistom zdi v redu, drugim pa ne, postavljam dilemo "na ogled". Po vrsti. V navodilih za ocenjevanje pravijo pravijo splošna navodila tole: "Kandidat dobi točko za jezik samo, če so vsi odgovori v nalogi vsebinsko in jezikovno pravilni. Vsebinsko napačen in jezikovno pravilen odgovor je 0 točk." Kaj to pomeni? Teoretično je mogoče, da reševalec nalog, ki izvrstno in do potankosti pozna pravopisna in slovnična pravila, ne dobi za jezikovno pravilnost niti ene točke, saj se jezikovna pravilnost pogojuje z vsebinsko točnim odgovorom. To navodilo pravzaprav pravi: "Če je to, kar si povedal, nepravilno, je tudi tvoj jezik nepravilen (o širši aplikaciji takih sklepov raje ne razmišljam, a zdi se mi, da sem danes razumel, od kod slovenske zadrega pred javnim nastopanjem). V konkretnem primeru (npr. naloga 4, glej spodaj) je dijak napačno razložil podnaslov besedila, a jezikovno popolnoma pravilno tvoril tristavčno poved (velika začetnica, končno ločilo, pravilno postavljene vejice ...). Na koncu mu število točk pove, da tvorjenje stavka, povedi, velike začetnice, vejic in ločil ne obvlada, ker ne razume, kaj pomeni "Koncertu na rob". Ker pravilnosti jezika do zdaj nisem povezoval z vsebino govorjenega/zapisanega, bi prosil tistega, ki to povezavo razume in jo zna utemeljiti, naj jo razloži. Meni osebno se zdi, da je prej obratno (če je jezika "nepravilen", je tudi vsebinska pravilnost hitreje vprašljiva). Domnevam, da se je s tem splošnim navodilom želelo preprečiti jezikovne kracarije (tudi mene jezi, ko mi dijaki pravilen odgovor v testih podajo brez velikih začetnic, vejic in ločil, a zato jim, kljub jezi, ne smem reči, da je odgovor nepravilen - lahko pa dam v test naloge, kjer preverjam samo njihovo jezikovno znanje in jih tam "ujamem"). Lp, nergač Klemen Lah Naloga 4: "Besedilo B je bilo objavljeno na isti strani tik pod besedilom A. V tristavčni povedi razložite pomen nadnaslova besedila B." (Nadnaslov se glasi Koncertu na rob.) Točkovnik določa, da je treba dati 2 točki za ustrezno razlago, 1 točko za tristavčno poved in 1 točko za jezikovno pravilnost. From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Wed Mar 10 05:37:57 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Mar 2004 05:37:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A__Poročilo=3A_doktorirala_je_ Message-ID: <00c501c40659$770fd9c0$0503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, March 09, 2004 3:27 PM Subject: Poročilo: doktorirala je mag. Namita Subiotto, pogodbena predavateljica makedonskega jezika in književnosti na Oddelku za slavistiko Poročilo: doktorirala je mag. Namita Subiotto, pogodbena predavateljica makedonskega jezika in književnosti na Oddelku za slavistikoDragi Miran, pri nas na študijski smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi je 5.3.04 uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo LINGVOSTILISTIČNE POSEBNOSTI V PROZI TAŠKA GEORGIEVSKEGA magistra Namita Subiotto, asistentka za področje makedonskega jezike in književnosti na Oddelku za slavistiko. Komisijo za zagovor je vodil redni prof. dr. Dragi Stefanija, dolgoletni vodja katedre za makedonski jezik in književnosti na našem Oddelku, ki je bil tudi somentor; člani pa so bili: red. prof. dr. Aleksandra Derganc, predstojnica Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Borislav Pavlovski, predstojnikOddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Sveučilišta v Zagrebu in izr. prof. dr. Vladimir Osolnik (mentor). S tem je katedra za makedonski jezik in književnost, ki na naši Fakulteti razširja znanje o makedonistiki nad trideset let, pridobila novega strokovnjaka in perspektivno doktorandko iz lastnih vrst, saj je kolegica diplomirala in magistrirala prav na našem Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Želimo ji še veliko uspehov pri pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu. mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 15 12:50:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Mar 2004 12:50:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjiga_konferenca_in_tečaj Message-ID: <001001c40a83$c69b3330$1f4602c1@ff.unilj.si> Http://www.volaric.com/haiku -- večpredstavni haikuji družine Volarič. ===== Http://millennium.arts.kuleuven.ac.be/slavic/conference -- danes je zadnji datum za prijavo udeležbe na konferenci Perspectives on Slavistics, ki se bo dogajala v Leuvnu v Belgiji 17.--19. septembra 2004. ===== gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si -- sem se prijavite za zastonj udeležbo na tečajih iskanja po elektronskih informacijskih virih. "Tečaj Znanstvene bibliografije in citatni indeksi bo v četrtek, 18. marca ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo posebnosti iskanja po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Elektronski časopisi bo v četrtek, 18. marca ob 14 . uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Predstavili bomo iskanje in uporabo elektronskih časopisov. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Iskanje knjig bo v petek, 26. marca ob 12. uri in bo trajal predvidoma do 14.30 ure. Predstavili bomo, kako poteka iskanje knjig po knjigotrških katalogih, katalogih knjižnic, nacionalnih bibliografijah, knjigarnah na internetu ter iskanje elektronskih knjig. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). [...] Lep pozdrav, Gorazd Vodeb" From amalie na email.si Tue Mar 16 18:10:48 2004 From: amalie na email.si (=?UTF-8?B?TWFsa2EgxIxlaA==?=) Date: Tue, 16 Mar 2004 18:10:48 +0100 Subject: [SlovLit] Kosovel Integrali Message-ID: <20040316171049.0FA718BBE3@www.email.si> 22. 3. 2004 ob 21h bo v KUDu France Prešeren predstava Integrali Srečka Kosovela. Režija in igra Sekumady Conde (mlad slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, režiser ...). Cena vstopnice 1000 sit. Vljudno vabljeni! Malka Čeh ____________________ http://www.email.si/ From matjaz.z na gmx.net Wed Mar 24 21:08:53 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 24 Mar 2004 21:08:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezik_in_slovstvo_obvešča=2E=2E=2E Message-ID: <4061F8E5.16837.16F3D5D@localhost> Uredništvo revije Jezik in slovstvo obvešča svoje bralce, da je revija sredi marca 2004 dobila posodobljeno spletno stran – http://www.jezikinslovstvo.com. Izvedba strani pomeni glede na spletno predstavitev sorodnih revij v marsičem presežek. V celoti so na voljo vse številke letnika 2003 (z izjemo zadnje, ki bo dodana naknadno), in sicer v popularnem PDF formatu, ki omogoča hiter in udoben dostop do elektronskega vira, obenem pa zagotavlja zaščito avtorskih pravic. Za hitrejše pregledovanje so na enem mestu združeni povzetki razprav (in njihovi prevodi v angleščino, da je zadoščeno tujejezičnim bralcem), omogočeno je tudi hitro iskanje po naslovih in povzetkih razprav ter po ključnih besedah. Obiskovalci si lahko preberejo še jedrnato predstavitev revije in tehnične napotke sodelujočim avtorjem, obujanje preteklosti s pregledovanjem starejših letnikov revije pa je omogočeno prek povezave na staro spletno stran. Načrtovana je tudi vzpostavitev t.i. »mailing liste«, prek katere bodo lahko bralci na svoj elektronski naslov sproti prejemali obvestila o aktualnih dogodkih v zvezi z revijo. Jezik in slovstvo, osrednja slovenistična revija, vabi torej k branju in raziskovanju tudi v sodobni elektronski obliki. Prijazen pozdrav iz uredništva, Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a matjaz.z na gmx.net http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik matjaz.z na gmx.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 25 12:08:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Mar 2004 12:08:02 +0100 Subject: [SlovLit] Popusti Message-ID: <005301c41259$724aa3a0$4403f9c2@hladnik> Spoštovani! Najstarejša slovenska (in evropska) revija za književnost in kulturo SODOBNOST se je osamosvojila in po 68 letih gostovanja pri Slovenski književni zadrugi, Državni založbi Slovenije in Cankarjevi založbi postala samostojno kulturno umetniško društvo! Ob tem pomembnem dogodku v dolgoletni zgodovini revije ponujamo novim naročnikom 40 % popust! 12 številk x 1.500 SIT v prosti prodaji = 18.000 SIT -- 40 % = 10.900 SIT, plačljivo v dveh letnih obrokih, marca in septembra. (Samo 210 SIT na teden, kolikor stane kozarec soka!) (Enaka količina kvalitetnega branja (210 avtorskih pol) v obliki dvajsetih knjig bi stala najmanj 70.000 SIT!) Ponudba velja za naročila do zaključka Slovenskih dnevov knjige, 24. aprila 2004. Za vse, ki boste naročili revijo do 5. aprila, pa velja še dodatnih 20 % popusta za leto 2004, 7.200 SIT v dveh obrokih! Revijo lahko naročite po pošti (Suhadolčanova 64a, 1000 Ljubljana), faksu (01 561 18 56), telefonu (01 563 55 50) ali elektronski pošti (revijasodobnost na yahoo.com) Pri naročilu navedite točen naslov in davčno številko. Prejeli boste vse številke letošnjega letnika. [...] Katja Klopčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 31 16:38:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 31 Mar 2004 16:38:38 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Fonetika Message-ID: <005701c4172d$db941a20$7603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Peter Jurgec" To: Sent: Wednesday, March 31, 2004 12:57 PM Subject: Fonetika Miran, za Slovlit. Hvala. LP, Peter ----- Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU bo v okviru fonetičnih raziskav sodobnega slovenskega govora (knjižnega, pogovornega in narečij) organiziran osnovni tečaj iz fonetične analize digitaliziranega govora za jezikoslovno rabo. Tečaj bo potekal od petka, 16. aprila 2004 dalje, vsak petek od 10. do predvidoma 14. ure v vogalni sobi leksikološke sekcije inštituta (Novi trg 4, 1. nadstropje). Predvidena so vsaj štiri srečanja, skupno najmanj 16 ur. Tematsko bo tečaj obsegal uvod oz. temeljne pojme iz akustične fonetike, predstavitev orodij za analizo digitaliziranega govora in digitalno spektrografijo (Cool Edit Pro, Praat, Speech Filing System). Udeleženci bodo po končanem tečaju znali brati spektrograme in oscilograme, določiti osnovno frekvenco, jakost ipd. ter narediti dvodimenzionalno predstavitev samoglasnikov glede na prva dva formanta. Tečaj bo izrazito praktično naravnan. Tečajniki bodo dobili vsa potrebna orodja (programsko opremo v prostem dostopu), posnetke govora in tečajna skripta z nalogami, sami pa si morajo zagotoviti (prenosni) računalnik vsaj srednje zmogljivosti in slušalke. Predlagana bo nadaljna (osnovna) literatura (zlasti z angleškega in slovanskega govornega področja). Tečaj bo vodil Peter Jurgec, asist. Vabljeni vsi, ki bi jim znanje iz analize digitalnega govora koristilo pri (raziskovalnem) delu, tudi študentje. Svojo udeležbo nujno potrdite najkasneje do 9. aprila 2004 na elektronski naslov peter.jurgec na zrc-sazu.si ali na telefonsko številko 01/4706-169, kjer so na voljo tudi dodatne informacije. Če bo število udeležencev preseglo prostorske zmogljivosti, imajo prednost zaposleni na inštitutu in najprej prijavljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 2 07:34:11 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Apr 2004 07:34:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Tudi_o_Gregorčiču Message-ID: <008801c4187d$12b44840$d205f9c2@hladnik> V ponedeljek 5. 4. bo prof. dr. István Lukács z Univerze v Budimpešti predaval slovenistom na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavanje je naslovil Pesniki nad svetom (Gregorčič, Kranjčević, Komjáthy). Vabljeni tudi vsi drugi zainteresirani, predavalnica št. 2 v pritličju, ob 10.30. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 6 12:54:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Apr 2004 12:54:30 +0200 Subject: [SlovLit] V ponedeljek ... Message-ID: <004101c41bc5$89f0bf60$774602c1@ff.unilj.si> Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v ponedeljek, 19. aprila ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v ponedeljek, 19. aprila ob 14. uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Na tečaju predstavimo dostopne naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 22. aprila ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lp Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 6 12:51:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Apr 2004 12:51:17 +0200 Subject: [SlovLit] V sredo ... Message-ID: <004001c41bc5$16ae5e90$774602c1@ff.unilj.si> Slovensko društvo za primerjalno književnost (www.zrc-sazu.si/sdpk) vabi na predavanji: Marijan Dović: Sistemske in empirične obravnave literature ter njihova uporaba Darja Pavlič: Funkcije podobja v poeziji -- v sredo, 7. aprila 2004, ob 15.30, v predavalnici 2 Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 8 16:11:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 8 Apr 2004 16:11:19 +0200 Subject: [SlovLit] V Slavi ponovno o pravopisu Message-ID: <00a301c41d73$5ff8c540$c705f9c2@hladnik> From: "Peter Jurgec" To: Cc: Subject: Slava Date: Tue, 6 Apr 2004 13:27:52 +0200 V Slavi ponovno o pravopisu Izšla je 1.-2. številka 16. letnika debatnega lista Slava. = Razdeljena je na dva dela.=20 V prvem so ponatisnjeni članki iz Slave 14. letnika, posvečene = Slovenskemu pravopisu. Ljudmila Bokal je svoj članek naslovila = Pravopisne drobtinice, skupini študentov slovenistov pišeta o = normativnih oznakah (članek vsebuje tudi intervju z Jožetom = Toporišičem) in o oznakah neknjižno ljudsko, neknjižno pogovorno = in ljudsko v novem slovenskem pravopisu. Vladka Tucovič piše o = vezljivosti, Urška Jarnovič o krajšavah, Peter Jurgec pa o = nekaterih fonoloških vprašanjih v novem slovenskem pravopisu. = Besedila so nastala v študijskem letu 2001/02 v okviru predmetov = slovenski knjižni jezik 1 (mentorica Ada Vidovič Muha) in = lektoriranje (Erika Kržišnik).=20 V drugem delu je objavljen odgovor Jožeta Toporišiča K = študentovski kritiki Slovenskega pravopisa 2001 v Slavi. =20 Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 08:50:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 08:50:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenia since 1834 Message-ID: <011e01c422b6$00add100$6e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Just Rugel" To: Sent: Wednesday, April 14, 2004 2:46 PM Subject: Slovenia since 1834 "The Ancient and Contemporary Slovenes in Political, Demographic, Historical and Religious Relation to Russians". ?Starodavni in danashnji Slovenci v politichnem, narodopisnem, zgodovinskem in verskem odnosu do Rusov?. Moscow, April 14, 2004 Dear Sir / Madam! For specialists in Slavonic history, slavistika, specialists for Slovenia and Russia, Slavic linguists, historians of South-East Slavs, all interested in Slav and Slovene history, we offer our new book - a reprint from 1841, written by a prominent XIX.-century Russian author Yuri VENELIN about Slovenes. The book is virtually unknown to broader scientific community apparently also because it was published as a 2nd volume of book about Bulgarians, the book which importance for self-consciousness of Bulgarians cannot be over-estimated. The book comes with an extensive scientific foreword by a Russian professor Pavel Tulayev and a supplement with A Short History of Slovenia by Andrey Lenarchich. It has 384 pages. It also contains an old map of Slovenian lands, published in the original work. The international price with postal costs now is $40. The book is in print and will come out in a couple of weeks. The price after the publication will be higher so order now. [...] With best regards, Just Rugel, President mailto:karantanija na mtu-net.ru From dreindl na indiana.edu Thu Apr 15 12:10:15 2004 From: dreindl na indiana.edu (Donald F. Reindl) Date: Thu, 15 Apr 2004 05:10:15 -0500 (EST) Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 52, Issue 1 (Slovenia since 1834) In-Reply-To: <20040415100003.9EC421DD5CD@niobe.ijs.si> Message-ID: Spostovani kolege, K temu vam priporocim zanimiv clanek o Venelinu: "Venelin and the Slovenes", ki ga je objavil Raymond H. Miller v reviji "Slovene Studies" st. 22, str. 63-89. Dr. Miller zakljuci clanek s pripombo "...his life still deserves our attention, even if his scholarship does not." Lep pozdrav, Donald Reindl On Thu, 15 Apr 2004 slovlit-request na ijs.si wrote: > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Thu, 15 Apr 2004 08:50:54 +0200 > From: "Miran Hladnik" > Subject: [SlovLit] Slovenia since 1834 > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <011e01c422b6$00add100$6e03f9c2 na hladnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-1" > > ----- Original Message ----- > From: "Just Rugel" > To: > Sent: Wednesday, April 14, 2004 2:46 PM > Subject: Slovenia since 1834 > > > "The Ancient and Contemporary Slovenes in Political, Demographic, > Historical and Religious Relation to Russians". > ?Starodavni in danashnji Slovenci v politichnem, narodopisnem, zgodovinskem > in verskem odnosu do Rusov?. > > Moscow, April 14, 2004 > > Dear Sir / Madam! > > For specialists in Slavonic history, slavistika, specialists for Slovenia > and Russia, Slavic linguists, historians of South-East Slavs, all > interested in Slav and Slovene history, we offer our new book - a reprint > from 1841, written by a prominent XIX.-century Russian author Yuri VENELIN > about Slovenes. The book is virtually unknown to broader scientific > community apparently also because it was published as a 2nd volume of book > about Bulgarians, the book which importance for self-consciousness of > Bulgarians cannot be over-estimated. > > The book comes with an extensive scientific foreword by a Russian professor > Pavel Tulayev and a supplement with A Short History of Slovenia by Andrey > Lenarchich. It has 384 pages. It also contains an old map of Slovenian > lands, published in the original work. > > The international price with postal costs now is $40. The book is in print > and will come out in a couple of weeks. The price after the publication > will be higher so order now. > > [...] > > With best regards, > Just Rugel, President > mailto:karantanija na mtu-net.ru > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 52, Issue 1 > ************************************** > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 13:17:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 13:17:07 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: feigel in gorica Message-ID: <002b01c422db$31c82900$7903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Robert Jereb" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, April 15, 2004 9:37 AM Subject: feigel in gorica Miran, še nekaj za slovlit V Gorici (Italija) se bo 23. 4. v petek odvijal posvet o Damirju Feiglu ob 125- letnici njegovega rojstva. Zacetek ob 16. uri v Krizni ulici 3 v Gorici- Bivsi Solski dom. V ital. via della Croce 3. Iz Rozne doline desno proti Travniku (piazza Vittoria). Od tu vprasajte za ulico Favetti od koder boste potem zavili v naso ozjo ulico. Spored je naslednji: Miroslav Kosuta: Ob obletnici - Feigel in mi Branko Marusic: Gorica v Feiglovem casu Miran Kosuta: Humoreske na Slovenskem Robert Jereb: Znanstvena fantastika Damirja Feigla Ob koncu bo razprava. Vrteli bomo tudi film Supervitalin: to pa pred zacetkom posveta. Lp rj ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 19:15:12 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 19:15:12 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja brste Message-ID: <00f501c4230d$3702e4a0$7903f9c2@hladnik> Oddelek za slovenistiko na FF vabi na dve predavanji prof. dr. Jarmile Panevove (Karlova univerza v Pragi, Fakulteta za matematiko in fiziko, Center za računalniško jezikoslovje) Funkcijski generativni popis jezika (v zvezi s Praškim lingvističnim krožkom) (Functional Generative Description of Language (as a continuation of Prague Linguistic Circle), ki bo v PONEDELJEK, 19. 4. 2004 ob 14.40 v predavalnici št. 2, in Valenca: Teorija in aplikacija skladenjskega označevanja korpusa (Valency: Its theoretical framework and its application within syntactic corpora annotation), ki bo v TOREK, 20. 4. 2004 ob 16.20 v predavalnici št. 2. Predavanji bosta v češčini, izročki v angleščini. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 18 09:45:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Apr 2004 09:45:07 +0200 Subject: [SlovLit] Obisk prof. Katajeva iz Moskve Message-ID: <003901c42519$14a22fc0$ca05f9c2@hladnik> From: "Miha Javornik" To: Subject: Obisk prof. Katajeva iz Moskve Date: Sat, 17 Apr 2004 18:57:15 +0200 OBVESTILO O OBISKU IN PREDAVANJIH prof. dr. V. B. KATAJEVA Obveščam vse rusiste in vse tiste, ki jih zanima ruska literatura, = da bomo v naslednjem tednu gostili na Katedri za rusko literaturo prof. Vladimirja Borisoviča Katajeva, predstojnika Katedre za rusko = literaturo 19. stoletja na Moskovski državni univerzi Lomonosova, ki je hkrati = tudi eden največjih svetovnih poznavalcev ustvarjalnosti A. P. =C8ehova. = Ker je letos stoletnica smrti tega velikega ruskega prozaista in dramatika, se bomo obletnice tako spomnili na deloven način, saj nam je prof. = Katajev pripravil predavanja iz šestih tem, vezanih na ustvarjalnost =C8ehova, = z njimi pa bo posegel tudi k vprašanjem o vplivu =C8ehova na sodobno = rusko literaturo: Teme: 1. "Tri sestry" na fone XX veka. 2. "Diadia Vania": tri versii odnoi sceny.=20 3. "Vishniovyi sad" kak element natsional'noi mifologii.=20 4. Chekhovskiye transseksualy, ili tekhnika perenesenii.=20 5. Chekhov i rossiiskiye postmodernisty.=20 6. Rossiiskii postmodernizm i russkaya klassika. Srečanja s prof. Katajevim bodo v: ponedeljek, 19. aprila v predavalnici 1 ob 10.30-12.00 (Tri sestre /.../) torek, 20. aprila v predavalnici 030 ob 12.10-13.40 sredo, 21. aprila v predavalnici 4 od 12.10 do 15.30 (4 ure) četrtek, 22. aprila v predavalnici 5 ob 14.40-16.20. Natančen redosled predavanj bom javil v ponedeljek, 19. aprila. Ker imamo na slavistiki naslednji teden možnost, da se srečamo s = pomembnim strokovnjakom in specialistom za rusko literaturo 19. stoletja, pričakujem, da boste našli čas vsi, ki vam je ruska literatura oz. kultura kakorkoli zanimiva, da se srečanj udeležite.=20 Za študente-rusiste naj bi bila predavanja obvezna, saj pomenijo dobrodošlo možnost, da v duhu rusistične polifone tradicije na = naši Katedri (sic!) soočite že znane glasove z novim glasom in tako deavtomatizirate vaše vedenje... Ko se boste odločali za obisk = (upam, da se bo s tem povečala tudi možnost diskusije), seveda sledite svojemu občutju odgovornosti do stroke. Predavanja bodo v ruščini. Lep pozdrav! izr. prof. dr. Miha Javornik Naredite si dan prijeten! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 19 19:04:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Apr 2004 19:04:08 +0200 Subject: [SlovLit] Dva sonetna venca sonetnih vencev Message-ID: <001e01c42645$16e19d20$c905f9c2@hladnik> Dva sonetna venca sonetnih vencev končno tudi na spletu: http://www.ijs.si/lit/cund1.html-l2 -- Valentin Cundrič: Terjatve http://www.ijs.si/lit/cund2.html-l2 -- Valentin Cundrič: Molitvenik peščeni lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 20 09:03:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Apr 2004 09:03:10 +0200 Subject: [SlovLit] O ... Message-ID: <009a01c426a5$8ab1bd60$704602c1@ff.unilj.si> ... kratki zgodbi v šolski praksi bo danes (torek 20. 4.) ob 18.00 v predavalnici #4 na Filozofski fakulteti predavala Alenka Žbogar. Vabljeni. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 28 14:46:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Apr 2004 14:46:05 +0200 Subject: [SlovLit] PESMI LEONARDA COHENA Message-ID: <022401c42d1e$c7b1bec0$2003f9c2@hladnik> From: "Matej Krajnc" Subject: PESMI LEONARDA COHENA Date: Sat, 24 Apr 2004 17:05:51 +0200 VLJUDNO VABLJENI na večer s poezijo (in z glasbo) LEONARDA COHENA ob izidu antologije: LEONARD COHEN: STOLP PESMI (KUD France Prešeren, 2004), v prevodu in s spremno besedo spodajpodpisanega=20 v knjigarno KONZORCIJ 5. 5. 2004 ob 18h. Pogovor bo vodil JURE POTOKAR! Naslednji dan bo predstavitev knjige ob 21h tudi v dvorani KUD-a France Prešeren. ŠE ENKRAT VSEM SKUPAJ LEP POZDRAV V UPANJU, DA SE VIDIMO!!! Matej Krajnc From simona.klemencic na guest.arnes.si Fri Apr 30 11:08:56 2004 From: simona.klemencic na guest.arnes.si (Simona Klemencic) Date: Fri, 30 Apr 2004 11:08:56 +0200 Subject: [SlovLit] Ogrozeni jeziki - morda bo koga zanimalo Message-ID: IT support for small languages a tutorial in conjunction with the ALLC/ACH conference Göteborg, Sweden, 9-10 June, 2004 The world's linguistic diversity is decreasing at an alarming rate. Even according to the most optimistic predictions, one fourth of the world's languages will be gone by the end of this century, unless we can do something to reverse this trend. A language is a reflection of the community that speaks it. When the language dies, not only the linguistic knowledge itself is lost, but also the unique philosophy and world-view of its people, embodied in the language, and, indeed, inseparable from it. Threatened language communities and linguists alike are becoming increasingly aware of this development, and increasingly concerned about it. In this connection, modern information and communication technologies can potentially be of enormous help. We can see many ways in which digital recording and storage technologies, the internet, multimedia, e-learning, corpus linguistics, language technology and other kinds of IT could be employed in support of small and threatened language communities. The aim of this two-day tutorial on IT support for small languages is to provide an up-to-date overview of this important area. It will cover topics such as - Uses of IT in support of small languages (general documentation/resource creation, revitalization, teaching/learning, status raising, etc.) - Digital documentation of (small) languages: - - general - - modalities (writing, speech, video, etc.) - - resource types (corpora, lexicons, etc.) - - standards, formats - - intellectual property rights and ethical issues - Language technology for language support - Community-related multimedia products Organizers: Professor Peter Austin Märit Rausing Chair in Field Linguistics, Director: Endangered Languages Academic Programme, School of Oriental and African Studies, UK Professor Lars Borin Chair in Natural Language Processing, Director: Bank of Swedish, Göteborg University, Sweden Practical details: You register for the tutorial using the main ALLC/ACH conference registration form, found here: . The tutorial fee is 625 SEK (incl VAT) (about 70 Euro), which includes lunch and coffee/tea. Note that it is possible to register only for the tutorial; you don't need to register for the main conference. The tutorial webpage: . The ALLC/ACH conference website: In case you have questions, please contact Lars Borin From tomaz.erjavec na ijs.si Mon May 3 12:10:28 2004 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Mon, 3 May 2004 12:10:28 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; VABILO ZA PRISPEVKE Message-ID: <16534.6804.111318.736450@gargle.gargle.HOWL> Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije INFORMACIJSKA DRUZBA - IS 2004 Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE http://nl.ijs.si/isjt04/ 13. - 14. oktober 2004 Institut "Jozef Stefan" Ljubljana VABILO ZA PRISPEVKE Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference "Informacijska druzba - IS 2004" na konferenco, ki bo posvecena jezikovim tehnologijam, tj. metodam in nacinom, ki omogocajo racunalnisko izmenjavo, strukturiranje, pregledovanje, hranjenje, prevajanje in druge obdelave jezikovnih podatkov, predvsem za slovenski jezik. Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE ima, tako kot njene predhodnice leta 1998, 2000 in 2002, namen: - predstaviti JT, njihovo uprabo in stanje v svetu - podati pregled stanja na podrocju JT v Sloveniji - predstaviti nacrte za prihodnost JT v Sloveniji Jeziki konference bodo slovenski, angleski in (srbo)hrvaski. VSEBINA KONFERENCE Na konferenci bi zeleli zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij, drustev in vladnih organizacij, ki raziskujejo, razvijajo, ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva podrocja JT so: - govorne tehnologije - razvoj in uporaba jezikovnih virov - orodja za iskanje in pregledovanje jezikovnih podatkov - strojno (podprto) prevajanje - avtorska orodja - racunalniska podpora terminologiji - ucenje jezikovnega znanja s pomocjo racunalnikov - semanticni splet. Konferenca bo razdeljena na dva dela: - redni, strokovni del s predavanji in polnimi prispevki v zborniku; - demo sekcija, s predstavitvami produktov in delujocih sistemov JT in razsirjenimi povzetki v zborniku. V sklopu konference predvidevamo tudi vec zanimivih vabljenih predavanj. NAVODILA ZA PRISPEVKE Programski odbor vabi k sodelovanju avtorje prispevkov, ki obravnavajo stanje in orisejo razvojne cilje na podrocjih JT v Sloveniji, predstavijo zanimive raziskave ali aplikacije, ali pa opisejo delujoce sisteme. Prispevki naj bodo strokovni, a obenem dovolj poljudni, da bodo razumljivi in dostopni sirsi publiki. Prispevki za strokovni del konference naj bodo dolgi od 4 do 8 strani (upostevajoc format za koncno obliko), prispevki (razsirjeni povzetki) za demo sekcijo pa do eno stran. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udelezenci konference ob registraciji. Prispevki bodo predvidoma objavljeni tudi na spletnih straneh SDJT. Natancna navodila za oddajo prispevkov in za formatiranje koncne verzije so na domaci strani konference, na http://nl.ijs.si/isjt04/ POMEMBNI DATUMI 1. julij rok za oddajo prispevkov 15. avgust rok za obvestilo avtorjem o sprejetju 15. september oddaja koncne verzije prispevkov 13.-14. oktober konferenca Tekoce informacije o konferenci so dostopne na http://nl.ijs.si/isjt04/ -- Tomaž Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 5 13:28:59 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 May 2004 13:28:59 +0200 Subject: [SlovLit] Trije naslovi Message-ID: <000001c43294$29166a60$e04602c1@ff.unilj.si> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- nove diplomske naloge iz slovenske književnosti; nekatere so s te strani že v celoti dostopne. Http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/default.htm -- povezave na tekste diplomskih nalog FF, tudi nekaterih slovenističnih. Sr. Dobrava 3e, 4245 Kropa -- nov Hladnikov naslov, telefona pa še ni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 6 07:20:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 May 2004 07:20:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Trije naslovi Message-ID: <008e01c43329$e1f4a980$2303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, May 05, 2004 10:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Trije naslovi > Če bi se Oddelek želel pobahati, kaj se je iz njihovih diplomantov izcimilo, > bi lahko vstavili še povezavo avtorjev diplomskih nalog s bibliografijo > cobiss (kjer obstaja). Po svetu je uspešnost diplomantov eno izmed ključnih > meril uspešnosti izobraževalne ustanove, ki zaradi tega imajo posebne sklade > za štipendiranje revnih a nesporno nadarjenih. Vanje vložen denar se jim > vrne, ker lahko bistveno več poberejo s šolninami, pa še otroke donatorjev > lahko potrpežljivo prenašajo, čeprav jim znižujejo "rating". > Lepe pozdrave > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: > Sent: Wednesday, May 05, 2004 1:28 PM > Subject: [SlovLit] Trije naslovi > > > Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- nove diplomske naloge iz slovenske > književnosti; nekatere so s te strani že v celoti dostopne. > Http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/default.htm -- povezave na > tekste diplomskih nalog FF, tudi nekaterih slovenističnih. > Sr. Dobrava 3e, 4245 Kropa -- nov Hladnikov naslov, telefona pa še ni. > > lpm > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 7 09:36:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 7 May 2004 09:36:54 +0200 Subject: [SlovLit] O ekspresionizmu v slovenski kratki prozi Message-ID: <00a201c43406$1410a5e0$0903f9c2@hladnik> V ponedeljek 10. maja bo izr. prof. dr. Bojana Stojanović Pantović iz Beograda predavala o Strukturnih razsežnostih kratke slovenske ekspresionistične proze. Predavanje bo v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete 10.30--11.30. Vabljeni. Gostja je profesorica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Novem Sadu, kjer predava slovensko književnost, zgodovino poetike in primerjalne vidike moderne srbske književnosti. Nekaj knjig iz njene bibliografije: Poetika Mirana Jarca (1987), Linija dodira (1995), Nasleđe sumatraizma (1998), Srpski ekspresionizam (1998), Morfologija ekspresionističke proze (2003). lp mh From klemnov na email.si Fri May 7 14:55:57 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Fri, 7 May 2004 14:55:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Otroška_radijska_igra_ Message-ID: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> Vabim vas, da v nedeljo, 9. 5., poslušate premiero radijske igre za otroke Elizabeta Cvilinska. Predvajana bo ob 8. uri na prvem programu RS. Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From literarna_zrna na hotmail.com Sat May 8 12:52:06 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Sat, 8 May 2004 12:52:06 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna 3 Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 10. 5. 2004, bo izšla 3. številka Literarnih zrn. V 3. številki zbornika bodo objavljeni sledeči prispevki: Mladim srcem Dobrodošli v SlovEUniji Literarna zrna v barvah Pesem hoče biti luč Rok Bečan Na vlaku Neke nedelje zvečer Tiho noč Anja Bukovec Bol Dejan Burgar Črno ogledalo Petra Cerar Spomin Moč Maja Djurović Neulovljiva skulptura Neznana pristnost Materinski razum Melodija pogleda Arthur Dorfherr Trosenje Posrednost Mrebiti Blisk neutemeljene domneve Stopniščar (S)hoditi Kdo je luč? Povod Bodežsonet Možnost Maja Janežič Vrtiljak Sled dežja Helena Kavčič Utrinek! Zsolt Lukács Moderna creatura Ana Makuc Črte Bledost Pohlep Poljub na lice Nedeljski sprehod Odgovornost Urška Orešnik Brez naslova Ranjena levinja Soočenje (Ne)zaslišan zvok Svetlana Plesničar Gordijski vozel (cikel) Helena Škrbec I II III IV V VI VII * Urška Brez naslova Al bo kal pognalo seme Aljaž Kovač Večerja Zsolt Lukács Onkraj labirinta Urška Orešnik Visoko Modro Marija Remškar Pesem o pomladi V daljavi neizmernega prostora Špela Šramel Balla - outsiderstvo, tesnoba, hlad Dvojica Iz zibelke, ki se nenehoma ziblje Simona Žvanut Najboljša knjiga je najboljša družba Kaj priporočajo v branje profesorji? Izr. prof. dr. Tomo Virk Asist. dr. Vanesa Matajc Literarna zrna se bodo prodajala v avli fakultete po 200 SIT vsak dan od 10. 5. do 14. 5. od 10h do 15h. Prvih 40 kupcev si bo lahko ob nakupu zbornika Literarna zrna z doplacilom 300 SIT priskrbelo vstopnico za ogled filma Troja (13. 5. ob 21h v kinu Komuna). Lep pozdrav, Petra Likar From janez.vrecko na guest.arnes.si Sun May 9 20:31:10 2004 From: janez.vrecko na guest.arnes.si (Janez VRECKO) Date: Sun, 9 May 2004 20:31:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Otroška_radijska?= igra In-Reply-To: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> References: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> Message-ID: <200405092031.10338.janez.vrecko@guest.arnes.si> On Friday 07 of May 2004 14:55, klemnov na email.si wrote: > Vabim vas, da v nedeljo, 9. 5., poslušate premiero radijske igre za otroke > Elizabeta Cvilinska. Predvajana bo ob 8. uri na prvem programu RS. > Lp, Klemen Lah > > ____________________ > http://www.email.si/ > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke poiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. umevce prikliite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). -- Dragi Kolega! Žal sem prepozno prebral vaš meil in seveda zamudil vašo radijsko igro. Še posebej mi je žal zato, ker sem kot otrok na povsem posvečen način preždel pred radijem vsako nedeljsko jutro, saj takrat še ni bilo televizije. Upam, da bo kakšna ponovitev. Čestitam za objavo in lep pozdrav! Janez Vrečko ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Janez VRECKO Ljubljana, SLOVENIJA janez.vrecko na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 10 12:49:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 May 2004 12:49:13 +0200 Subject: [SlovLit] Trije novi sonetni venci ... Message-ID: <000001c4367c$7a9b01c0$e04602c1@ff.unilj.si> ... izpod peresa Klemena Brumca so na ogled na straneh http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec1.html http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec2.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec3.html ======= In za dobro mero novic še tale: ======= Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 23. april 2004 11:43 Za: Mrežnik Zadeva: Preizkusno obdobje za informacijske vire založnikov Gale in Saur Spoštovani! Vabimo vas, da si ogledate in preizkusite zanimive informacijske vire založnikov Gale in Saur. Preizkusno obdobje organizira konzorcij eIFL, poteka pa v več kot 60 državah hkrati. Dostop do virov bo odprt do 31. maja. Po tem datumu se bo konzorcij eIFL odločil, kateri viri bodo izbrani in potem se bodo lahko knjižnice v okviru te ugodne ponudbe skozi konzorcij COSEC nanje naročile. Zanima nas tudi vaše mnenje o virih. Lahko nam ga pošljete na spodnji naslov. [...] Na naslovu http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj (geslo je "nuk") pa so poleg Contemporary Authors, ki ga NUK redno naroča, začasno dostopni še naslednji viri: - Literature Resource Center je integrirana digitalna knjižnica za področje književnosti. Obsega biografije, bibliografije in kritične analize o 120 000 avtorjih. Vključuje MLA, Contemporary Authors, Dictionary of Literary Biography, Contemporary Literary Criticism, besedila člankov iz 250 znanstvenih časopisov s področja književnosti itn. - Gale Virtual Library je servis z elektronskimi knjigami. Obsega referenčno gradivo: enciklopedije itn. Trenutno je dosegljivih 39 enciklopedij iz različnih področij. - IBZ Online (International Bibliography of Periodicals in the Humanities and Social Sciences) obsega bibliografske podatke o člankih iz okoli 8000 znanstvenih časopisov. Poudarek je na evropskem prostoru. - MLA International Bibliography, ki jo NUK sicer naroča pri OVID/Sliverplatterju na platformi Webspirs. Želimo vam uspešno iskanje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Wed May 12 09:31:01 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Wed, 12 May 2004 09:31:01 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_=5BAgor=5D_FW=3A_Vabilo_na_didakt ični_kolokvij Message-ID: -----Original Message----- From: Češarek Pavel Sent: Tuesday, May 11, 2004 2:49 PM To: agor na ijs.si Subject: [Agor] FW: Vabilo na didaktični kolokvij > > Spoštovani! > > Društvo za antične in humanistične študije Slovenije bo v soboto, 15. 5. > 2004, ob 10. uri v prostorih Društva Slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v > Ljubljani priredilo didaktični kolokvij Schola Musis amica? o teoretičnih > osnovah in praktičnih vidikih poučevanja književnosti pri latinščini in > grščini v srednji in osnovni šoli. Z referati bodo sodelovali: > > I. > > 1. prof. dr. Janez Vrečko: Antika - naše korenine (o živosti epa, tragedije > in > helenističnega romana v našem času; > 2. asist. dr. Brane Senegačnik: Več je manj (o različnih hermenevtičnih > obzorjih akademskega in srednješolskega poučevanja antične tragedije); > > > II. > > 3. prof. Nada Grošelj: Antična knjizevnost pri pouku jezuitov v Ljubljani; > 4. prof. Janja Žmavc: Književnost pri pouku latinščine na osnovni šoli; > 5. prof. Aleš Maver: Pouk književnosti pri latinščini in slovenščini. > > > Prvi del, še zlasti uvodno predavanje, bo posvečeno splošnejšim, bolj > teoretičnim vprašanjem, medtem ko se bodo avtorji v drugem posvetili > konkretnim zgodovinskim in predvsem "praktičnim" problemom, povezanim s > posredovanjem antičnih besedil v osnovni in srednji šoli. Ob posameznih > predavanjih in v sklepnem delu kolokvija je predvidena diskusija, h kateri > so lepo vabljeni vsi obiskovalci. Želja organizatorja je, da bi kolokvij > zares postal to, kar beseda v izvirniku pomeni: da bi vsakdo prispeval svoj > pogled, kritiko ali sugestijo v zvezi s problematiko, ki ji bo srečanje > posvečeno. > > Vljudno vabljeni! > > > Predsednik društva > > Brane Senegačnik > > > _______________________________________________ Agor mailing list Agor na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/agor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 13 19:14:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 May 2004 19:14:58 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Zofki_feministično=3F Message-ID: <002f01c4390d$da385720$0103f9c2@hladnik> V ponedeljek 17. maja bo na slovenistiki predaval prof. dr. Zvonko Kovač iz Zagreba. Predavanju je dal naslov METODE IN AVTORICA (Ob branju dveh romanov Zofke Kveder). Vabljeni ob 10.30 v predavalnico št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 18 14:51:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 May 2004 14:51:23 +0200 Subject: [SlovLit] Rastko ... Message-ID: <004b01c43cd6$d3efea00$6303f9c2@hladnik> ... zasluži samostojno novico. Http://www.rastko.org.yu/rastko-sl/ -- slovenski del projekta Rastko, ki ga ureja Bojana Stojanović-Pantović in vsebuje tudi razveseljivo veliko prevodov slovenske književnosti v srbščino. Vredno ogleda in zgleda, lp miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed May 19 20:38:43 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Wed, 19 May 2004 20:38:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <002801c43dd0$840db800$ae0ff9c2@FF> Tole je zdajle šele reklama, podrobnosti pozneje: Letošnje Kekčeve poti bodo v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija. Najbrž (odvisno od snega) na Skuto (čez ti. Gamsov skret) in prespat na Bivak pod Skuto. Naslednji dan preko Turske gore in Brane na Kamniško sedlo in v dolino. Prvi dan 6-7 ur hoje, drugi dan manj, pretežno navzdol. Zbor ob 8.00 pred FF ali ob 9.00 na parkirišču v Kamniški bistrici. Zelo rad pa sprejemam tudi druge predloge: za letos, za drugo leto, tretje itd. Navalite. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 22 16:25:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 22 May 2004 16:25:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_44 Message-ID: <000c01c44008$adb5b7e0$dd05f9c2@hladnik> Sveža številka Kronike Slavstičnega društva je na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika44.doc. Napisal jo je Jan, plačal Jesenšek, na splet postavil Hladnik, v njej pa nastopa mnogo kolegov članov SDS. From Vlado na zrc-sazu.si Wed May 26 13:30:56 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Wed, 26 May 2004 13:30:56 +0200 Subject: [SlovLit] Zlata sredina Message-ID: <40B49C10.634.B4D159@localhost> Mesec majnik je Slovencem prinesel veliko spremembo s tem, da je bila Slovenija vkljucena v novo naddrzavno zdruzbo. Tezava pa je v tem, da ostaja slovenska javnost slej ko prej razklana, ker se vedno ne ve, komu naj sledi in kako naj to zdruzbo prav imenuje. Naj sledi levi slovenistki Bredi, ki se zavzema za ime Evropska unija, ali desnemu slovenistu Janezu, ki se zavzema za ime Evropska zveza. Na sreco pa je slovenisticni vozel salomonsko razvezal sredinski predsednik Vladimir Putin, ko je zadnjo soboto nasel kratko in jasno tretjo moznost: Slovenija je bila s prvim majnikom vkljucena v Evrozvezo (po rusko: Evrosojuz)! Lep pozdrav. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 27 13:00:24 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 May 2004 13:00:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Kralj_Matjaž_in_lepa_Vida_=2E=2E=2E Message-ID: <000001c443d9$cf9ccae0$394602c1@ff.unilj.si> ... sta tema predavanja, ki ga bo imel Peter Scherber na binkoštni ponedeljek 31. maja na slovenistiki, v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani. Čas 10.30-11.30, natančni naslov Kralj Matjaž in lepa Vida -- slovenski mitološki kompleks. Vabljeni, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 27 13:13:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 May 2004 13:13:06 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Message-ID: <000d01c443db$96201400$394602c1@ff.unilj.si> Subject: Evropska zveza in Evropska unija Date: Thu, 27 May 2004 09:22:25 +0200 From: "Marta Kocjan Barle" To: Dilema, kaj pisati, Evropska zveza ali Evropska unija, o kateri pis'e Vlado Nartnik, je seveda tipic'no slovenska. V prvem primeru gre za zamenjavo tujke unija z domac'o zvezo, v drugem pa za ohranjanje duha mednarodnosti (da se ja ne bi izgubila sled z angles'ko razlic'ico!). Svoje so k temu prispevali slovenisti. C'e me spomin ne vara, so razlic'ico Evropska unija potrdili v drz'avnem zboru. Kje so bili takrat vrli slovenistic'no-pisateljski predstavniki? Kaj je delal urad? Ali je ropotal v javnosti, sklical tiskovno konferenco, zbral vnete sloveniste pred parlamentom? Drugo je pravopisna zgodba. SP 2001 nam namrec' ponuja vse: od Evropske unije rahlo usmerja na Evropsko zvezo, ravno tako od unije na zvezo, zdruz'enje, skupnost; ima tudi Unijo, od nje usmeritev na Evropsko unijo, nima pa npr. Zveze, ima enakovredni kratici EZ in EU. Novinarji so se odloc'no postavili na stran Evropske unije (tudi njim od nekdaj dis'i vse, kar je mednarodno, globalno). Nas'i nekdanji sodrz'avljani Srbi seveda samozavestno govorijo o Europski zvezi, nas'e "preprosto ljudstvo" pa vse bolj o Uniji. Beseda, ki jo manj razumemo, nas oddaljuje od pravega pomena, in tako nam je laz'e pri dus'i. Pri Slovenskem velikem leksikonu, kjer sem delala kot urednica, smo se odloc'ili za Evropsko zvezo. Ko je postalo jasno, da prevladuje Evropska unija, je bilo za usklajevanje celote prepozno. Evrozveza je c'isto simpatic'en sredinski izraz, a bi za uveljavitev zahteval napore, ki jih Slovenci ne zmoremo. Lep pozdrav Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 07:29:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 07:29:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Ne_kralj_Matjaž_ampak_=C8rtomir Message-ID: <00c901c44474$c59025b0$394602c1@ff.unilj.si> Včasih se zmotim verjetno zato, da bi lahko potem novico popravljeno še enkrat objavil: Peter Scherber bo v ponedeljek (#2 na FF, 10.30) predaval o lepi Vidi in Črtomiru, ne pa o kralju Matjažu! Kaj pa če je za napako odgovorno Črtomirovo problematično junaštvo? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 07:34:59 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 07:34:59 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Message-ID: <00cb01c44475$848de290$394602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 27, 2004 10:56 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Spostovani, Stvari vcasih niso tako enostavne, kot bi si jih slovenisti zeleli. Tudi prevzete besede imajo svojo pot in svojo pot, predvsem pa svoj pomen. Samovoljno prevajanje prav tega pomena zmeraj ne zajame, razen tega njegov cilj drugje - on ne v imenu. Torej gre za dve teoriji - pri glasovanju so bili zraven tudi slovenisti z ralicnimi mnenji, predvsem pa s potrdilom iz gradiva, ki je bilo kar najsodobneje izbrano. Vec ne bi pisala, sicer pa je ob evropskih ustanovah pri nas kar precej zmede. Prav zaradi opisanih nedoslednosti. Pa le pozdrav. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Sent: Thursday, May 27, 2004 1:13 PM Subject: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija > Subject: Evropska zveza in Evropska unija > Date: Thu, 27 May 2004 09:22:25 +0200 > From: "Marta Kocjan Barle" > To: From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 08:04:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 08:04:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Virtualne_knjižnice Message-ID: <00ce01c44479$aeff6040$394602c1@ff.unilj.si> V torek sem se odzval vabilu na 33. srečanje delovne skupine knjižnic Vzhodne in Južne Evrope (ABDOS, originalno ime je hudo dolgo) v Kielu. Sam sem predstavil slovenske spletne literarne vire (prosojnice so na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kiel.pps), posebej zanimivi pa so se mi zdeli referati Mareka Adamieca o poljski literaturi na internetu (http://monika.univ.gda.pl/~literat/), Romana Leibova o spletni rusistiki (http://www.ruthenia.ru), Alexandra Smoljanskega o (žal plačljivem) ruskem informacijskem servisu in iskalniku Integrum (http://www.integrum.com/; demo cedejko si lahko ogledate zainteresirani pri meni) in Hannelore Gonschior ter Gudrun Wirtz o nemških virtualni strokovnih knjižnicah za humanistiko ViFa in Vascoda (http://www.vifaost.de/; http://www.vasoda.de). Zavidanja vredno! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 29 09:07:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 May 2004 09:07:03 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: konferenca - znanstvene edicije Message-ID: <006c01c4454b$8c6353c0$f405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Matija Ogrin" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 28, 2004 12:57 PM Subject: konferenca - znanstvene edicije [...] Spostovani! Institut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja posvetovanje "Znanstvene izdaje v elektronskem mediju", ki bo potekalo v sredo, 2. junija 2004 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II v Ljubljani s pricetkom ob 9. uri. Vljudno vas vabimo k obisku tega posvetovanja, ki skusa povezati metodicna in prakticna vprasanja znanstvenih (e-)izdaj besedil, pisnih virov, likovnega in drugega gradiva na podrocju humanistike - tudi na primeru lastnih e-izdaj. Vec o tem na strani: http://www.zrc-sazu.si/slolit/posvetov.htm Matija Ogrin matija.ogrin na zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 29 09:57:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 May 2004 09:57:51 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEe_pred_konferenco_=2E=2E=2E Message-ID: <002701c4461b$59a58ea0$a003f9c2@hladnik> ... o znanstvenih izdajah v elektronskem mediju (SAZU, 2. junija 2004) je treba napraviti malo reklame za spletne kritične izdaje Antona Slomška, Žige Zoisa in Alojza Gradnika pri ZRC SAZU: http://nl.ijs.si/e-zrc/; za njihovo tehnično plat je poskrbel Tomaž Erjavec. lp miran From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Sun May 30 11:06:35 2004 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (Mojca Tomisic) Date: Sun, 30 May 2004 11:06:35 +0200 Subject: [SlovLit] Zlata sredina References: <40B49C10.634.B4D159@localhost> Message-ID: <004401c44625$68ddb0f0$6444000a@tamtam> Spostovani! Z vsem spostovanjem, strinjanjem ali nestrinjanjem, menim, da bi bilo potrebno take stvari resevati dovolj zgodaj, da se uzavestijo v nasih trmastih slovenskih beticah. Kajti ko smo enkrat izglasovali strinjanje z vkljucitvijo v EU, smo s tem zapecatili termin unija. Tako se je zgodilo ze s CD-ji, internetom in marsicem. Saj veste, kako je z zvonenjem po toci ... Lep pozdrav, Mojca Tomisic ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, May 26, 2004 1:30 PM Subject: [SlovLit] Zlata sredina > Mesec majnik je Slovencem prinesel veliko spremembo s tem, da je > bila Slovenija vkljucena v novo naddrzavno zdruzbo. Tezava pa je v > tem, da ostaja slovenska javnost slej ko prej razklana, ker se vedno > ne ve, komu naj sledi in kako naj to zdruzbo prav imenuje. Naj sledi > levi slovenistki Bredi, ki se zavzema za ime Evropska unija, ali > desnemu slovenistu Janezu, ki se zavzema za ime Evropska zveza. > Na sreco pa je slovenisticni vozel salomonsko razvezal sredinski > predsednik Vladimir Putin, ko je zadnjo soboto nasel kratko in jasno > tretjo moznost: Slovenija je bila s prvim majnikom vkljucena v > Evrozvezo (po rusko: Evrosojuz)! > > Lep pozdrav. > > Vlado > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > __________ NOD32 1.777 (20040528) Information __________ > > This message was checked by NOD32 antivirus system. > http://www.nod32.com > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:18:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] 2 x 2 spletna naslova Message-ID: <000001c447b1$06174bb0$394602c1@ff.unilj.si> Dva spletna naslova: http://www.svetizbesed.com -- učbenik Svet iz besed za 4. do 9. razred http://www.newcastle.edu.au/centre/cllc/pcaonline/ -- Shakespeare v številkah za slehernika ... in še dva naslova preko NUK-a: http://www.galeuk.com/saurtrials/eifl -- informacijska baza, ki vsebuje tudi ženske študije http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj (geslo je "nuk") -- digitalna knjižnica za literarno vedo (120.000 avtorjev, MLA, 250 znanstvenih časopisov itd.) lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:47:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:47:15 +0200 Subject: [SlovLit] = =2E=2E=2E_in_še_eden Message-ID: <000001c447b5$0a27a700$394602c1@ff.unilj.si> Http://nl.ijs.si/sdjt/bib/lrec04/index.htm -- referati na lizbonski konferenci o jezikovnih virih, ki se je pravkar končala; med njimi tudi 12 slovenskih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:55:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:55:03 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8asi_jemljejo_dosežke_=2E=2E=2E Message-ID: <000101c447b6$20ed0240$394602c1@ff.unilj.si> ... in zgleda, da smo prišli v čas, da vzamejo tudi Primorska srečanja. Odreka se jim razne subvencije, Ministrstvo za kulturo previdno dozira svojo finančno infuzijo, lokalne oblasti postajajo objestne do kulture, naravna enotnost primorskega prostora se umetno parcelizira na interesne fevde. Sveža kri priteka po kapljicah. Mrtvec sicer živi, a reviji se majejo temelji. A kdo sploh še ve, da je to edina kulturniška revija, ki izhaja že desetletja in pokriva celoten slovenski kreativni prostor zahodnega roba? Sega tudi čez, v lager Imperija. Je komu mar, da se odpirajo vsakršne tematike, pokriva literarne dosežke prvopišočih in uglednopišočih avtorjev, da na straneh revije živi celotna kulturna >mizanscena< regij, ki mejijo na romanski svet in so v jedru ogrožene, dane na razpolaganje drugim. Po jeziku, po organizaciji, po življenju obče? Ko bo nekega dne Mladoprimorec ustrelil tujega princa, ki bo gostoval v Gorici ali Kopru in kazal znake, da se sprehaja po domači zemlji, bo zgodovina rekla: To je zato, ker je pred časom zamrla ločnica med kulturami, jeziki in nacijami. Imeli so revijo, pa je niso znali obdržati, revijo, ki je bila pravi mejnik v ključnem trenutku, ko so meje postale le še trase trgovskega imperija združene Evrope. Prav jim je. Imeli so, zapravili so, ne zaslužijo si drugega kot anarhijo! Pojasnilo: Revija Primorska srečanja je v hudi stiski. Nemirna ura je predsmrtna. Bo kanil sr(e)čni lek? Prosim, pomagajte s svojim podpisom in nam zagotovite zaledje, ko bomo naskočili odgovorne institucije. Jože Štucin, literarni urednik PS From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 3 10:11:06 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 10:11:06 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: SVK novice 5/2004 Message-ID: <00b101c44942$5398ab80$ef05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, June 01, 2004 8:19 AM Subject: FW: SVK novice 5/2004 Miran, posreduj obvestilo bralcem slovlita. Lep pozdrav Anka -----Original Message----- From: "Dolgan Petrič, Mojca" [mailto:mojca.dolgan na ctk.uni-lj.si] Sent: Friday, May 28, 2004 1:25 PM To: svk-zbds na nuk.uni-lj.si Subject: SVK novice 5/2004 ===> JUNIJ V CTK-JU Tečaj "Elektronske revije in druge polnobesedilne zbirke", sreda, 2. 6. 2004 13-14.30 Tečaj "Uspešno iskanje po spletnih virih", četrtek, 3. 6. 2004 13.00-14.30 Zbiramo prijave za tečaj "Izdelava spletne strani", predvidoma v drugi polovici junija. Info: mojca.dolgan na ctk.uni-lj.si http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-pomlad-2004.html ===> VABILO LAURE CHERSICOLA IZ KOPRA Vabimo vas na dve predavanji o knjižnem antikvariatu. Poslušali bomo o organizaciji in delovanju knjižnega antikvariata kot posebni obliki knjigarne, ki trguje s starejšimi knjigami, rokopisi in drugim tiskanim gradivom. Izvedeli bomo o trgu starejših knjig v Sloveniji in Italiji, o pomenu knjižnega antikvariata, o zbirateljih - bibliofilih, o najbolj iskanih slovenskih in italijanskih starejših knjigah in o tem, kako ravnamo s starejšo knjigo. Prvo predavanje bo imela ga. Stanka Golob, vodja Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, v petek, 28. maja 2004, ob 11. uri. Drugo predavanje pa bo imel g. Sergio Zorzon, lastnik znane tržaške založbe in knjigarne Italo Svevo, v petek, 4. junija 2004, ob 11. uri. Obe predavanji bosta v čitalnici Domoznanskega oddelka (Osrednja knjižnica S. Vilharja Koper). Info: laura na kp.sik.si ===> MANIFEST ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE O RAZVOJU SLOVENSKEGA KNJIŽNIČARSTVA Odprta je javna razprava o Manifestu ZBDS. http://www.zbds-zveza.si/manifest.doc Info: irena.sesek na nuk.uni-lj.si ===> DRŽAVNI ZBOR SPREJEL PREDLOG ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU http://www.mszs.si/slo/aktualno/novica.asp?ID=3984 ===> LIZBONSKA DEKLARACIJA IN CILJI EVROPE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA DO LETA 2010 Konkretni cilji za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja http://www.mszs.si/slo/aktualno/novica.asp?ID=1769 V dokumentu so navedene usmeritve in cilji izobraževanja v Evropi, med drugim tudi povečanje vpisa na naravoslovne in tehniške študije. ===> PROSTA DELOVNA MESTA Prosto delovno mesto dokumentalista v Solunu (European Centre for the Development of Vocational Training) http://www.cedefop.eu.int/download/banner/4312_232_library.pdf ===> *SPARC e-news* April-May 2004 http://www.arl.org/sparc/core/index.asp?page=g36 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 10:32:37 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 10:32:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečanja_Primorska Message-ID: <00cf01c44945$56167560$ef05f9c2@hladnik> From: Janez VRECKO To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] = =C8asi_jemljejo_dosežke?= ... Date: Tue, 1 Jun 2004 13:08:07 +0200 V vseh ozirih podpiram Promorska srečanja! red. prof. dr. janez Vrečko ======= From: "Mojca Tomisic" To: "SlovLit" Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_=C8asi_jemljejo_dosežke_... Date: Thu, 3 Jun 2004 10:09:22 +0200 >Pojasnilo: Revija Primorska srečanja je v hudi stiski. Nemirna ura je >predsmrtna. Bo kanil sr(e)čni lek? Prosim, pomagajte s svojim podpisom >in nam zagotovite zaledje, ko bomo naskočili odgovorne institucije. Zelo radi, ce nam sporocite, kje in kako lahko to storimo. LP, Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 20:31:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 20:31:35 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Srečanja_Primorska Message-ID: <009b01c44999$012f0860$4f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Alojzija Zupan Sosič" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 03, 2004 5:20 PM Subject: Re: [SlovLit] Srečanja, Primorska > Pozdravljeni, > če zadostuje podpis v tej debatni skupini, ga prispevam : tudi sama mislim, > da se nikakor ne smejo ukinjati literarne revije, še manj pa revije, ki že > tradicionalno"pokrivajo" neosrednja področja in tako že dalj časa > prispevajo k pestrosti slovenske kulture. > doc.dr. Alojzija Zupan Sosič ======== ----- Original Message ----- From: "Darka Tancer - Kajnih" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 03, 2004 4:01 PM Subject: RE: [SlovLit] Srečanja, Primorska Tudi revija Otrok in knjiga podpira prizadevanja revije Primorska srečanja. Urednica Darka Tancer-Kajnih ========= ----- Original Message ----- From: To: ; Sent: Thursday, June 03, 2004 1:46 PM Subject: RE: [SlovLit] Srecanja, Primorska V vseh ozirih podpiram Primorska srečanja. Vera Pejovič Direction générale de la Traduction Commission Européenne Bâtiment Jean Monnet Bureau B4/74A L - 2920 Luxembourg Tél. : +352 4301-36637 vera.pejovic na cec.eu.int ====== ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 03, 2004 12:38 PM Subject: RE: [SlovLit] Srečanja, Primorska Podpiram Vaša in naša Primorska srečanja! vladimir osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 07:30:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 07:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_=C8asi_jemljejo_dosežke_=2E=2E =2E Message-ID: <011701c44c50$7dfd1850$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Mateja Pelikan [mailto:matejsa na hotmail.com] Sent: Saturday, June 05, 2004 9:05 PM To: miran.hladnik@guest.arnes.si; slovlit na ijs.si Subject: Primorska srecanja Pozdravljeni! Tudi studentje podpiramo lit. revije! Se posebej, ce gre za naso lokalno lit. revijo. LP, Mateja Pelikan, studentka slovenskega jezika ============== -----Original Message----- From: branko [mailto:vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si] Sent: Sunday, June 06, 2004 7:52 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Časi jemljejo dosežke ... Da bi bil prav sedaj tisti čas, ko so postala Primorska srečanja odveč (predraga)?! Ko se na Primorskem odpirajo nove, pretežno humanistične fakultete, bi morala revija pridobiti tako nove sodelavce kot bralce in s tem tudi politične glasove za finančno podporo. Podpirava revijo! Vita Žerjal Pavlin in dr. Branko Pavlin From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 19:15:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 19:15:40 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Srečanja_Primorska_pa_še _ena_žalostna_novica References: <000c01bd2de0$a92d89a0$1609f9c2@mcvete1> Message-ID: <006001c44cb3$141e3f00$2a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Minka Marija Cvetek" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, January 31, 1998 2:37 AM Subject: Re: [SlovLit] Srečanja, Primorska > Pozdravljeni! > > Z revijo Primorska srečanja sem se "srečala" v gimnaziji, že v 60-ih letih > prejšnjega stoletja, ko sem pripravljala maturitetno nalogo o Alojzu > Gradniku. Od takrat jo marsikomu priporočam "v uk in izobrazbo". Kako > pomembno vlogo je revija odigrala na tej slovensko - italijanski fronti, > vedo najbolje Primorci sami. Bognedaj, da bi nehala izhajati! > > Z lepimi pozdravi! > > Marija Cvetek > ======== Z žalostjo sporočam novico, da Gradnikov dedič ne dovoli objave kritične izdaje Pesmi o Maji na internetu, ki jo je po predlogi iz 3. knjige Gradnikovega Zbranega dela v okviru raziskovalnega projekta pri ZRC SAZU pripravil Tomaž Erjavec. Ta lepi izdelek bo tako lahko na ogled le posamičnim interesentom. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 19:31:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 19:31:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Ne_razpisujejo_kar_vsak_dan_služb Message-ID: <007a01c44cb5$464c17c0$2a03f9c2@hladnik> Naša ljuba oddelčna tajnica (Leja Nardoni Grah, slovenistika FF, Ljubljana) nas zapušča. Te dni bo objavljen razpis za njeno dosedanje delovno mesto. Interesenti pobrskajte za podrobnejše razpisne pogoje po časopisu ali povprašajte v oddelčnem tajništvu. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 07:09:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 07:09:31 +0200 Subject: =?UTF-8?Q?FW:_=5BSlovLit=5D_Ne_razpisujejo_kar_vsak_dan_slu=C4žb Message-ID: <014801c44ddf$f248ce80$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Tuesday, June 08, 2004 10:12 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Ne razpisujejo kar vsak dan slu?b Tudi Cankarjeva založba iš"ce novega urednika/-ico za podro"cje slovaristike in leksikografije. Pogoj tri leta dela na tem podro"cju. Z delom se lahko za"cne po 1. juliju 2004. Lep dan Ziva Vidmar From Vlado na zrc-sazu.si Tue Jun 8 14:59:23 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 8 Jun 2004 14:59:23 +0200 Subject: [SlovLit] Venerino leto Message-ID: <40C5D44B.31226.7CA2D1@localhost> Ob danasnjem navideznem prehodu Venere cez Sonce sem se malce zapoznelo spomnil, da se spodobi opozoriti na Venero kot vladarico letosnjega leta. Spodobi zato, ker se s podobnim Venerinim letom 1227 veze znameniti slovenski pozdrav Bernarda Koroskega. V zvezi s tem je pred sestimi leti izslo moje kratko opozorilo v Jutranjiku 1 (1988), st. 7, str. 11. In ker je besedilo v zdaj ze pozabljenem poskusu novega dnevnika tezko dostopno, ga v nadaljevnju navajam v celoti: Merkurjevo leto 1998 Ni mi jasno, kako je prislo do naslova Hosroskop za 5. junij Soncevega leta 1998 ze v prvi stevilki Jutranjika. Iz razpredelnice na 34. in 35. strani Stoletne pratike dvajsetega stoletja 1901-2000, ki jo je leta 1901 izdal dr. Gregorij Pecjak, je razvidno, da vlada letu 1998 planet Merkur. Po izracunih Hermana s Koroskega, rojenega v Saturnovem letu 1111, je bil namrec Odresenik rojen v Soncevem letu 1 ter krizan v Saturnovem letu 33, kar pomeni, da je Marsovo vsako leto Gospodovo, ki je deljivo s stevilom 7. Zadnje Marsovo leto je bilo tako leto 1995, ki je sledilo zaporedju Luninega leta 1992, Saturnovega leta 1993 in Jupitrovega leta 1994 ter predhajalo zaporedju Soncevega leta 1996, Venerinega leta 1997 in Merkurjevega leta 1998. Za slovensko zgodovino posebej zanimivo je sicer Saturnovo leto 1349, ko se je sredi strasne kuge zacelo romanje v cesarske Cahe v Porenju in se ponavlja vsakih 7 let vse do sirsega zaporedja pomenljivih let 1895 - 1916 - 1937 - 1958 - 1979 - 2000. Podobno zanimivo je Venerino leto 1227, ko je stajerski vitez Urh z Lihtenstajna oznanil, da se kani po Jurjevem iz Benetk odpraviti na turnirsko pot v oblacilu poganske boginje Venere. Tako je tudi krenil iz Mester v nedeljo, 25. aprila, se pravi v casu, ko je Sonce stopilo v Venerino znamenje Bika, dokler si ni v Vratih prisluzil znamenitega slovenskega pozdrava Bernarda Koroskega: "Buge waz primi, gralva Venus!" Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 08:48:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 08:48:14 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na spletu Message-ID: <015401c44ded$bcbd0a70$3c4602c1@ff.unilj.si> ---Original Message----- From: David Stermole [mailto:stermole na chass.utoronto.ca] Sent: Wednesday, June 09, 2004 3:26 AM To: David F. Stermole Subject: Society for Slovene Studies website updates Hi, The Society's website has had the following updates: 1) An announcement of financial support for doctoral study in Slovenia http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l04-56.html#grants 2) A review by Brian Poz^un of the book Mojmir Mrak, Matija Rojec and Carlos Silva-Jauregui, eds. Slovenia: From Yugoslavia to the European Union. Washington, DC: The International Bank for Reconstruction and Development/The World Bank, 2004. 446 pp., $28.00 (paper). ISBN: 0-8213-5718-2. http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/bookreviews/Mrak.pdf 3) A link from our main page to Matija Ogrin & Tomaz^ Erjavec's "Elektronske znanstvenokritic^ne izdaje slovenskega slovstva" http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ David F. Stermole voice: (416) 297-1927 25 Hoseyhill Crescent e-mail: stermole na chass.utoronto.ca Scarborough, Ontario Canada M1S 2X3 =========== -----Original Message----- From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Tuesday, June 08, 2004 9:16 PM To: Greenberg, Marc L Cc: Brown, Rae Ann Subject: Lawrencian Chronicle 2004 Dear colleagues, Thanks to the efforts of Prof. Edith Clowes, with technical assistance from Pam Lerow, the 2004 Lawrencian Chronicle is now ready for press. You can look at the issue in PDF format: http://www.ku.edu/~slavic/lawrencian_chronicle/lc04.pdf Please note that the file is about 1.2MB, so don't click if you are using a telephone connection. Best regards, Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ ============== -----Original Message----- From: Ales Klemen [mailto:alessandro na email.si] Sent: Tuesday, June 08, 2004 12:45 PM To: bibliokomunikacija na yahoogroups.com Subject: [bibliokomunikacija] Nov spletni naslov revije Knjiznica Zdravo! Ce koga zanima, sporocam, da ima elektronska izdaja revije Knjižnica nov spletni naslov in nekoliko izboljšan iskalnik: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/ Uredništvo revije vabi vse k sodelovanju z novimi prispevki za naslednjo številko. Lep, danes ze zelo soncen, pozdrav, -- Ales KLEMEN ============= Http://www.library.northwestern.edu/shakespeare -- novi elektronski Shakespeare. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 08:53:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 08:53:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Počastitev_Kosovelove_obletnice Message-ID: <015501c44dee$82a28260$3c4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Wladyslaw Kryzia To: wlad na ares.fils.us.edu.pl Sent: Monday, June 07, 2004 10:12 PM Subject: Fw: Počastitev Kosovelove obletnice ----- Original Message ----- From: Wladyslaw Kryzia To: Slovlit Sent: Monday, June 07, 2004 9:38 PM Subject: Počastitev Kosovelove obletnice Dne 2. junija na mali sceni Šlezijskega gledališča im. St. Wyspianskega v Katovicah je bil pesniški večer v počastitev 100. obletnice rojstva Srečka Kosovela. Uvodno besedo o pesništvu in življenjski poti Kosovela je imela gospa prof. Božena Tokarz. Potem pa so študentje, pri ustrezni vzdušju prireditve glasbi, z občutkom recitirali Kosovelove pesmi. Naredili so od tega pravo gledališko predstavo. Med gledalci so bili razen šlezijskih slovenistov in slavistov tudi Slovenci. Prireditev so pripravili študentje 4. letnika slovenistike z lektorjem Andrejem Šurlo. Podobnih prireditev v zadnjih štirih letih bilo je več, ali ta prvič v gledališču. Lep pozdrav iz Sosnovca za vse slovlitovce. P.S. Sem tudi za revijo Primorska srečanja. Wladek Kryzia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 13:14:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 13:14:01 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Počastitev_Kosovelove_obletnice Message-ID: <004101c44e12$de21ee40$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, June 09, 2004 9:25 AM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Počastitev Kosovelove obletnice Kolegi na Poljskem znova potrjujejo, da je tam živo slovenistično življenje in študij, kot so ga zastavili Božena in Emil Tokarz ter Tone Pretnar, s svojimi sodelavci in študenti. Čestitam za Kosovelovo predstavitev in tudi za drugo, pomembno in odmevno slovenistično delo! Ker je bilo pesnikov kot je Srečko Kosovel na Slovenskem malo, bi vseeno podal predlog, da bi tudi mi slovenski slovenisti in slavisti, pripravili nekaj večjega in odmevnejšega v njegov spomin? v.osolnik From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 10 06:16:34 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Jun 2004 06:16:34 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Novica za Slovlit Message-ID: <008901c44ea1$b8e17120$2f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Wednesday, June 09, 2004 7:05 AM Subject: Novica za Slovlit Miran, pošiljam Ti kratko obvestilo za SlovLit: Včeraj sta se v okviru predstavitve novih knjig Društva Apokalipsa, ki je potekala v knjigarni Rimljanka, kot prevajalki iz češčine predstavili dve naši kolegici: Anka Polajnar s prevodi Petra Hruške, ki so izšli pod skupnim naslovom Meseci in druge pesmi, in Bojana Maltarič s prevodom Počitnic Jana Balabana. Alenka Logar-Pleško From Vlado na zrc-sazu.si Thu Jun 10 18:03:14 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Thu, 10 Jun 2004 18:03:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Primorska srecanja Message-ID: <40C8A262.29200.175C83@localhost> Z zamudo zeliva prispevati svoj glas podpore Primorskim srecanjem, hkrati pa dajeva v premislek predlog, da se za potencialne mecene uvedejo tri stopnje castnih naslovov: 1. Vitez slovenske kulture na Primrorskem za leto 2004 za tiste, ki so res odvezali mosnjicek, in to od srca 2. Oproda slovenske kulture na Primorskem za leto 2004 za tiste, ki pri stetju novcev se omahujejo 3. Pazi slovenske kulture na Primorskem pa so bolj ali manj brezupni primeri Eva Holz Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 12 21:29:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 12 Jun 2004 21:29:44 +0200 Subject: [SlovLit] Veleje Message-ID: <005601c4511b$510a1a80$2d03f9c2@hladnik> V drugi polovici minulega tedna se je v Velenju v vili Herberstein dogajal tretji slovenski književniški festival, ki se ga je z referatom, diskusijo, polemiko, pri kulturnem programu ali samo pri večerji udeležilo tudi precej slovlitovcev. Pripravili sta ga založba Litera (njen direktor Orlando Uršič ne bo hud, če za imenitno organizacijo pohvalimo Jano Skazo) in Velenjska knjižna fundacija(Ivo Stropnik). Prvič je bila na njem podeljena Pretnarjeva nagrada ambasadorju slovenske književnosti, ki jo je hvaležno prejel Ludwig Hartinger iz Celovca. Simpozijske teme so se lotevale novih literarnih tokov, nacionalne zavesti, zbirke zbranih klasikov, promocije slovenske književnosti doma in v svetu. Zakaj bi moral o vsem tem poročati ravno jaz? Napišite kaj več drugi: Katja Mihurko in Denis Poniž, Irena Novak Popov, Marijan Pušavec, Matej Krajnc, Norma Bale ... lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sun Jun 13 20:28:18 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 13 Jun 2004 20:28:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Gastprofessur in Wien Message-ID: <005501c45174$3424ce20$6d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Sunday, June 13, 2004 12:35 PM Subject: Gastprofessur in Wien > Spostovani kolega, prosim za razsirjevanje naslednjega besedila. > Lepo Vas pozdravljam, > Gerhard Neweklowsky > > > Ausschreibung eines/r Universitätsprofessors/in im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik > > > Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien ist die Stelle eines/r > > Universitätsprofessors/in für Slowenisch > > (privatrechtliches Dienstverhältnis, Vollbeschäftigung, im Sinne einer "Gastprofessur" befristet) voraussichtlich mit > 1. Oktober 2004 bis 30. Juni 2005 zu besetzen. > > Anstellungserfordernisse sind eine der Verwendung entsprechende abgeschlossene inländische oder gleichwertige ausländische Hochschulbildung, hervorragende wissenschaftliche Qualifikation in Forschung und Lehre (möglichst Habilitation), pädagogische und didaktische Eignung, Qualifikation zur Führungskraft sowie facheinschlägige internationale Erfahrung, nach Möglichkeit facheinschlägige außeruniversitäre Praxis. > > Erwartet wird: Abhaltung von Vorlesungen und Seminaren im Ausmaß von acht Semesterstunden über Slowenische Sprache, Literatur und Kultur. > > Bewerbungen sind unter Beischluss eines Lebenslaufes, einer Publikationsliste, eines Überblicks über die Lehrveranstaltungs- und Vortragstätigkeit, bis 2. Juli 2004 (Datum des Poststempels) an das Dekanat der Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, > Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien, zu richten. > > Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. > > Kennzahl: 9A/28-2003/2004 > Die Bewerbungsfrist beginnt am 09.06.2004 und endet am 02.07.2004 > > > > > Letzte Änderung: 09.06.2004 > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 23:20:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Jun 2004 23:20:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: za slovlit, Re: Dunaj Message-ID: <006e01c45255$7b7ffe20$5303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "boza.krakar.vogel" To: Sent: Monday, June 14, 2004 12:35 PM Subject: za slovlit Sporocam tisto malo informacij, ki so v teku mojega dunajskega bivanja pricurljale do mene: v jeseni bosta na Institutu za slavistiko na Dunaju odprti dve slovenisticni delovni mesti: gostujocega profesorja in asistenta. Denar za obe je zagotovljen za tri leta. Asistentura bo tako najmanj za tri leta, kaj pa naj bi se dogajalo z gostujoco profesuro, se ni jasno - bo to za enega kandidata ali se bodo kandidati menjavali. To je odvisno od razpisa, nekateri tukaj bi rajsi, da se profesorji menjavajo, da ni ves cas eden. Drugi spet obratno. Razpis bo se ta mesec, oblikoval ga bo menda predstojnik prof. Neweklowsky. Ce bom izvedela, kje in kdaj se bo pojavil, javim. Tole pa sporocam zato, da zainteresirani za to jesen lahko zacnejo razmisljati o prijavi. Delo tukaj ima nekatere prednosti - manj pedagoskih in administrativnih obremenitev ter izogib nekaterim drugim medsebojnim nevsecnostim, tudi razmeroma precejsnja blizina doma ni zanemarljiva. Upam, da bo v kratkem jasno kaj vec. Boza Krakar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 23:32:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Jun 2004 23:32:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Povzemavši_=2E=2E=2E Message-ID: <00a901c45257$1dcb1f60$5303f9c2@hladnik> ... pisma na Slovlitov naslov: Hotimir Tivadar in Vladimir Osolnik čestitata Anki Polajnar in Bojani Maltarič za knjižna prevoda iz češčine (avtorjev Petra Hruške in Jana Balabana), ki sta izšla pri Apokalipsi, Janez Vrečko pa čestita poljski počastitvi Kosovelove obletnice, o kateri je v Slovlitu poročal Vładek Kryzia. Ob tem Ivan Dorovský iz Brna obžaluje, da ni bilo (pozitivnega) odziva na prevode Srečka Kosovela v češčino, ki so jih pripravili in izdali na tamkajšnji univerzi; deset izvodov izbora so poslali Društvu slovenskih pisateljev in Delu. Cobiss pravi, da imajo en izvod v NUK-u ("Moje píseň / přeložili Ivan Dorovský a Michal Przybylski"). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 16 12:25:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 Jun 2004 12:25:44 +0200 Subject: [SlovLit] FW: prva izmena Message-ID: <013f01c4538c$486a7640$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, June 16, 2004 9:38 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: prva izmena Mislim, da ne bi skodila tudi objava v slovlitu. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Matejka Grgic" To: [...] Sent: Tuesday, June 15, 2004 4:46 PM Subject: prva izmena > Dragi prijatelji, spostovani kolegi, > v poletnih mesecih, ko huda pripeka odvraca od > misticne zatopljenosti v raziskovalno delo, bom z > Jankom Petrovcem in Gregorjem Gecem - in s super > ekipo radijcev - sodelovala pri radijski oddaji Prva > izmena, ki bo na sporedu vsak dan od 07.30 do 10.00 na valovih Radia > TS A (slovenskih sporedov RAI). Ker bomo v tej oddaji obvescali > poslusalce o pomembnih dogodkih, pobudah, trendih in skratka o vsem > mogocem, vas vljudno prosim, da me opozorite, ce v svoji > okolici odkrijete kaj nenavadnega ali zanimivega, ce > bi radi opozorili na kak dogodek ali dogajanje, ce > mislite, da vas kje posebno zuli cevelj in da bi bilo > treba zadevo obelodaniti... > Zelim vam prijetno poletje in... ah ja: poslusajte > Prvo izmeno (od 28.06. do 18.09.2004)! > Matejka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 17 18:17:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jun 2004 18:17:19 +0200 Subject: [SlovLit] = =Slovenska_številka_katoviške_ revije_Opcije_(Opcje) Message-ID: <002801c45486$94dd52e0$dc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Surla" To: Sent: Thursday, June 17, 2004 4:41 PM Subject: Slovenska stevilka katoviske revije Opcije (opcje) Sosnowiec / Katowice (in Bielsko-Biała), 17. 6. 2004 Z veseljem sporočam, da se je z objavo v reviji Opcije (Opcje) končno zaključil veliki projekt predstavitve sodobnega slovenskega kulturnega utripa, ki se ga je pred približno dvema letoma ambiciozno lotila prof. Bożena Tokarz, predavateljica literature in voditeljica Oddelka za literarno teorijo in teorijo prevajanja na Šlezijski univerzi v Katovicah. Kolikor mi je znano, gre za najobširnejši in strokovno najbolje podprt sprehod skozi različna področja slovenske umetnostne ustvarjalnosti, kar se jih je doslej pojavilo na poljskih tleh. Hrbtenico 150 strani obsegajočega "slovenskega dela" revije tvorijo pregledni članki, ki so jih prispevali eminentni sodelavci: zelo izčrpen pregled vrhuncev slovenske poezije predstavljenega obdobja je napisala Irena Novak-Popov, zanimiv oris fenomena t. i. vizualne poezije v slovenski literaturi ponuja Metka Lokar, skozi prozo nas (vsak v svoji študiji) vodita Tomo Virk in Alojzija Zupan Sosič, sodobno slovensko dramatiko pa poskuša poljskemu bralcu približati Lado Kralj. Vsi omenjeni so pripravili tudi reprezentativne izbore (odlomkov) literarnih del, ki so jih -- kakor seveda tudi vse objavljene razprave -- v veliki večini prevedli delavci, absolventi in trenutni študentje Šlezijske univerze (objavljenih je tudi nekaj prevodov Agnieszke Będkowske-Kopczyk iz Univerze v Bielsku-Biali, Katarzyne Šalamun-Biedrzycke in Adama Wiedemana). Bogat in s fotografijami podkrepljen pregled premikov na področju slovenske arhitekture in kiparstva je pripravil Peter Krečič, skozi zadnjih dvanajst let slovenskega filma vodi bralca Gorazd Trušnovec, celoto pa zapira sprehod skozi razvoj tendenc v slovenski (resni) glasbeni ustvarjalnosti druge polovice preteklega stoletja. Žal manjka teoretična predstavitev slovenske likovne umetnosti (kolikor se ne tiče arhitekture), se je pa zato na prošnjo uredništva prijazno odzvala ljubljanska Moderna galerija, ki je v soglasju z avtorji prispevala fotografije okoli 20 likovnih del od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Upamo, da bo ta publikacija v poljskih kulturnih krogih vzbudila čim večje zanimanje in s tem pripomogla k večji prepoznavnosti naše domovine, ki jo tukajšnji potrošniki za zdaj povezujejo predvsem z učinkovitimi zdravili, kvalitetnimi izdelki bele tehnike, smučmi, na katerih skače Adam Mały¶, in planiško Velikanko. Upam tudi, da bralcev ne bodo motili drobni spodrsljaji, do katerih je prišlo po eni strani zaradi prepozno opaženih razhajanj med pričakovanji vodstva projekta na šlezijski slovenistiki in uredniško politiko revije, ki je ponudila možnost objave, verjetno pa tudi zaradi tiskarskega škrata oz. obilice materiala, zaradi česar je kakšna stvar izpadla. Tistim, ki kot sodelavci nis(m)o bili omenjeni ali so bili omenjeni manj kot bi si zaslužili, ob zadovoljstvu zaradi izpolnjenega kulturnega poslanstva ne bo težko preživeti; bolj nerodno je, da ni bil objavljen prispevek g. Zoltana Jana. Vzroka sam ne poznam (in mislim, da tudi prof. Tokarzeva ne), sem pa prepričan, da bo kolikor je mogoče kmalu tudi ta članek našel pot v kako tukajšnjo publikacijo. Uresničitev projekta seveda nikakor ne bi bila mogoča brez radodarnosti slovenskih sponzorjev. Z denarno podporo so se izkazali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi, Častna konzula Republike Slovenije s sedežema v mestih Toruń in Katowice, podjetje Lek (g. Dolžan, predsednik njegove uprave, bi si zaradi vsestranskega vlaganja v promocijo Slovenije na Poljskem gotovo zaslužil tudi kako državno priznanje!), krakovsko gradbeno podjetje Tarbud, katerega lastnik je veliki ljubitelj Slovenije in slovenski (pol)rojak g. Tatarczuch, pa tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V imenu "operativcev" izrekam vsem dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo! Neprijazno vreme nam je letos na Poljskem pomagalo kar dolgo ohranjati študijsko zbranost. Končno pa je tudi porečje Visle obiskalo (sicer še vedno nekoliko sramežljivo) poletje, kar pomeni, da se lahko počasi odpravimo na počitnice. S slovensko številko Opcij v rokah bo nastavljanje sončnim žarkom še prijetnejše. Lepo pozdravljeni! Andrej Šurla From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 17 19:11:48 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jun 2004 19:11:48 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: asistentsko mesto na Dunaju Message-ID: <00d601c4548e$2db5e0c0$dc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "neweklowsky" To: Sent: Wednesday, June 16, 2004 9:20 AM Subject: asistentsko mesto na Dunaju Ausschreibung einer Assistentin/eines Assistenten im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät (Kennzahl: 17/50-2003/2004), kann voraussichtlich ab 1. Oktober 2004 die Stelle einer Assistentin/eines Assistenten besetzt werden. Das Arbeitsverhältnis ist mit 3 Jahren zeitlich befristet. Beschäftigungsausmaß: 100 % Aufnahmebedingungen: Abgeschlossenes Studium der Slowenistik, Doktoratsstudium oder eine dem Doktorat gleichzuwertende wissenschaftliche Befähigung. Gewünschte Zusatzqualifikation: Kenntnis weiterer Sprachen von Vorteil. Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. Kennzahl: 17/50-2003/2004 Die Bewerbungsfrist beginnt am 16.06.2004 und endet am 07.07.2004. Bewerbungen richten Sie - sofern in der Ausschreibung nicht anders angegeben - bitte an die Personalabteilung der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, A-1010 Wien. Letzte Änderung: 15.06.2004 http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/ (tam so informacije in formulari) From matjaz.zaplotnik na cmok.si Fri Jun 18 00:45:32 2004 From: matjaz.zaplotnik na cmok.si (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 18 Jun 2004 00:45:32 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2004/2 Message-ID: Ljubljana, 18. junij 2004 Nekdanjim in sedanjim naročnikom revije Jezik in slovstvo Ob izidu druge letošnje številke Jezika in slovstva je prišlo pri razpošiljanju revije naročnikom do resnih zapletov, za katere v nobenem pogledu ni krivo uredništvo revije JiS. V Tiskarni Pleško d.o.o. (ki skrbi za tisk in distribucijo oz. pošiljanje revije) so namreč izvode revije zaradi nepazljivosti razposlali naslovnikom, ki so bili v evidenci naročnikov pri lanski drugi številki (JiS 2003/2), in ne aktualnim naslovnikom, katere sem tiskarni pravočasno poslal. Zato obveščam vse tiste, ki ste v minulem letu odpovedali naročnino na JiS, da vam po pomoti poslanega izvoda seveda ne bo treba plačati, niti vam ga ni potreba pošiljati nazaj v uredništvo. Tiste pa, ki ste od junija 2003 sporočili spremembe svojih naslovov ali pa ste se na novo naročili na našo revijo, prosimo za razumevanje, če ste svoj izvod revije zaradi nastale situacije prejeli z nekajdnevnim zamikom od realnega izida. V kolikor pa revije do ponedeljka, 21. junija, ne boste prejeli, vas prosimo, da nam to sporočite na e-naslov tehničnega urednika (matjaz.z na gmx.net) ali uredništva (jezikinslovstvo na ff.uni-lj.si), lahko pa tudi po pošti na naslov: JEZIK IN SLOVSTVO, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. V upanju, da vam takšni in podobni zapleti ne bodo okrnili veselja ob prebiranju naše revije, vas iz uredništva Jezika in slovstva lepo pozdravljam Matjaž Zaplotnik tehnični urednik matjaz.z na gmx.net 041 / 825 685 ------------------------------------ Uporabljaj brezplacen CMOK e-mail! www.cmok.si/email From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 23 08:16:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Wed, 23 Jun 2004 08:16:13 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor Message-ID: <016401c458e9$96988a20$7e4602c1@ff.unilj.si> Danes (sreda) čez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom Jezikoslovne osnove pridige kot žanra. Vabljeni. lp miran From jerneja na alpineon.com Wed Jun 23 12:18:10 2004 From: jerneja na alpineon.com (Jerneja Zganec Gros) Date: Wed, 23 Jun 2004 12:18:10 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; VABILO ZA PRISPEVKE In-Reply-To: <16534.6804.111318.736450@gargle.gargle.HOWL> Message-ID: !!!Pomembno: ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV: 1. JULIJ 2004!!! Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije INFORMACIJSKA DRUZBA - IS 2004 Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE http://nl.ijs.si/isjt04/ 13. - 14. oktober 2004 Institut "Jozef Stefan" Ljubljana VABILO ZA PRISPEVKE Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference "Informacijska druzba - IS 2004" na konferenco, ki bo posvecena jezikovim tehnologijam, tj. metodam in nacinom, ki omogocajo racunalnisko izmenjavo, strukturiranje, pregledovanje, hranjenje, prevajanje in druge obdelave jezikovnih podatkov, predvsem za slovenski jezik. Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE ima, tako kot njene predhodnice leta 1998, 2000 in 2002, namen: - predstaviti JT, njihovo uprabo in stanje v svetu - podati pregled stanja na podrocju JT v Sloveniji - predstaviti nacrte za prihodnost JT v Sloveniji Jeziki konference bodo slovenski, angleski in (srbo)hrvaski. VSEBINA KONFERENCE Na konferenci bi zeleli zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij, drustev in vladnih organizacij, ki raziskujejo, razvijajo, ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva podrocja JT so: - govorne tehnologije - razvoj in uporaba jezikovnih virov - orodja za iskanje in pregledovanje jezikovnih podatkov - strojno (podprto) prevajanje - avtorska orodja - racunalniska podpora terminologiji - ucenje jezikovnega znanja s pomocjo racunalnikov - semanticni splet. Konferenca bo razdeljena na dva dela: - redni, strokovni del s predavanji in polnimi prispevki v zborniku; - demo sekcija, s predstavitvami produktov in delujocih sistemov JT in razsirjenimi povzetki v zborniku. V sklopu konference predvidevamo tudi vec zanimivih vabljenih predavanj. NAVODILA ZA PRISPEVKE Programski odbor vabi k sodelovanju avtorje prispevkov, ki obravnavajo stanje in orisejo razvojne cilje na podrocjih JT v Sloveniji, predstavijo zanimive raziskave ali aplikacije, ali pa opisejo delujoce sisteme. Prispevki naj bodo strokovni, a obenem dovolj poljudni, da bodo razumljivi in dostopni sirsi publiki. Prispevki za strokovni del konference naj bodo dolgi od 4 do 8 strani (upostevajoc format za koncno obliko), prispevki (razsirjeni povzetki) za demo sekcijo pa do eno stran. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udelezenci konference ob registraciji. Prispevki bodo predvidoma objavljeni tudi na spletnih straneh SDJT. Natancna navodila za oddajo prispevkov in za formatiranje koncne verzije so na domaci strani konference, na http://nl.ijs.si/isjt04/ POMEMBNI DATUMI 1. julij rok za oddajo prispevkov 15. avgust rok za obvestilo avtorjem o sprejetju 15. september oddaja koncne verzije prispevkov 13.-14. oktober konferenca Tekoce informacije o konferenci so dostopne na http://nl.ijs.si/isjt04/ -- Tomaž Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia _______________________________________________ sdjt-l mailing list sdjt-l na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/sdjt-l From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 23 12:55:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Jun 2004 12:55:45 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Zagovor Message-ID: <005201c45910$a2c64c70$7e4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jože Andrej Čibej [mailto:ekorist na siol.net] Sent: Wednesday, June 23, 2004 9:22 AM To: Miran Hladnik z RCUL Subject: Re: [SlovLit] Zagovor Ker sem obvestilo dobil ob 09:10 (pa tudi sicer), se zagovora ne morem udeležiti, lahko pa prispevam "vprašanje iz (ekonomske) publike": "Ker je pridiga eksplicitno navedena v zakonu avtorski pravici (5. člen), ************************************ (2) Za avtorska dela veljajo zlasti: 1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja; 2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi; 3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila; ... ************************************ se postavlja vprašanje trajne zaščite moralnih avtorskih pravic in morebitnega prenosa materialnih avtorskih pravic na naročnika oziroma delodajalca. Kako lahko (glede na izrazitejšo omejenost osnovnih sporočil) s slogovno in jezikoslovno analizo identificiramo plagiate?" LP, J. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik z RCUL" To: Sent: Wednesday, June 23, 2004 8:16 AM Subject: [SlovLit] Zagovor Danes (sreda) čez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom Jezikoslovne osnove pridige kot žanra. Vabljeni. lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 24 11:28:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Jun 2004 11:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004 Message-ID: <006001c459ce$a8b53740$1703f9c2@hladnik> Od: nkomac [natasa.komac na guest.arnes.si] Poslano: 23. junij 2004 10:35 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004 Slovensko kulturno središče Planika (www.planika.it) od 27. junija do 3. julija 2004 prireja Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004, na katerem bomo nadgrajevali v lanskem letu začeto delo: publikacija o govoru Lipalje vasi, fonetična in fonološka razčlemba narečja in govorov Kanalske doline, zbiranje oblačilnega izrazja in izdelava štirijezičnega elektronskega slovarja tega izrazja (ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), raziskovanje lokalnih šeg in navad ter vodeni intervjuji o jezikovnih praksah. Tudi letos smo poleg otrok, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika pri našem središču, študentov, ki jih zanima slovenski jezik v stiku (Andrejka Žejn, Tanja Šturm, Maja Melinc in Anja Lotrič) ter snemalca (Matevž Smole) k sodelovanju povabili raziskovalce s Filozofske fakultete z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje (mag. Nataša Komac), z Oddelka za slovenistiko (dr. Vera Smole, Matej Šekli), z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (dr. Karmen Kenda-Jež, Peter Jurgec) in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU (dr. Mojca Ravnik), z videnske univerze (dr. Roberto Dapit) ter z ZRS Koper (Karin Marc Bratina). Rudi Bartaloth, predsednik From zmajek na hotmail.com Wed Jun 23 16:11:40 2004 From: zmajek na hotmail.com (Maja Maja) Date: Wed, 23 Jun 2004 14:11:40 +0000 Subject: [SlovLit] RE: SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 Message-ID: Dragi slovlitovci, ali obstaja kak tecaj slovenscine v medmrezju, tipa english on-line? Hvala in lep pozdrav iz New Yorka, Maja Zorga >From: slovlit-request@ijs.si Reply-To: slovlit@ijs.si To: slovlit na ijs.si >Subject: SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 Date: Wed, 23 Jun 2004 12:00:04 >+0200 (CEST) > >Send SlovLit mailing list submissions to slovlit na ijs.si > >To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit or, via email, send a message with >subject or body 'help' to slovlit-request na ijs.si > >You can reach the person managing the list at slovlit-owner na ijs.si > >When replying, please edit your Subject line so it is more specific than >"Re: Contents of SlovLit digest..." > > >Today's Topics: > > 1. Zagovor (Miran Hladnik z RCUL) > > >---------------------------------------------------------------------- > >Message: 1 Date: Wed, 23 Jun 2004 08:16:13 +0200 From: "Miran Hladnik z >RCUL" Subject: [SlovLit] Zagovor To: > Message-ID: <016401c458e9$96988a20$7e4602c1 na ff.unilj.si> >Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > >Danes (sreda) ?ez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski >fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom >Jezikoslovne osnove pridige kot ?anra. Vabljeni. lp miran > > > >------------------------------ > >_______________________________________________ SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli >besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce >priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European >(ISO). > >End of SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 >************************************** _________________________________________________________________ MSN Amor: busca tu ? naranja http://latam.msn.com/amor/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 24 12:01:28 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Jun 2004 12:01:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Cultural publications in the Central and Eastern European Online Library Message-ID: <011701c459d2$38db0ae0$1703f9c2@hladnik> *********************** Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. ***********-*********** ----- Original Message ----- From: To: "Prof. Miran Hladnik" Sent: Wednesday, June 23, 2004 4:15 PM Subject: Cultural publications in the Central and Eastern European Online Library > > Dear colleagues, > > We are happy to inform you about the progress of the Central and Eastern > European Online Library (CEEOL), the sole online database providing > electronic access to articles and eBooks on Central and Eastern European > topics at www.ceeol.com. The library has been constantly > developing and in the last six months we added 22 new titles. > > The library offers the possibility of institutional subscription and > also pay-per-view for individual access. [...] > > We would be very glad if we managed to raise your interest regarding > Central and Eastern European Online Library. Please do not hesitate to > contact us for any further questions or comments that you may have. > > We are looking forward to hearing from you, > Cosmina BERTA > Central and Eastern European Online Library > Offenbacher Landstr. 368 > D-60599 Frankfurt, Germany From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Jun 27 22:05:16 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Sun, 27 Jun 2004 22:05:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <005901c45c82$284f3540$ba0ef9c2@FF> Na Kekčeve poti gremo to soboto, 3. julija, za 1 dan. Najprej smo hoteli na Skuto in čez Tursko goro in Kotliče na Kamniško sedlo; pa ne bo šlo: rampa na Skuto je zasnežena, pot čez Sleme pod Skuto podrta, v Žlebičih pa preveč strmega in nevarnega snega. Zdaj gremo na Lopič (Monte Plauris). Hrib stoji v Italiji, na začetku Rezije na desni; impozanten hrib, črprav le 1958 m visok. Peljemo se torej čez mejo do kraja Carnina ob reki Tilment. Od tam je do vrha 4-5 ur, dol pa ok. 3 ure. Na hribu še nisem bil, pot pa je opisana v dveh Sidhartinih vodnikih: "111 izletov" in "Zahodne Julijske". Pot je opisana kot zelo lahka, le grapa pod vrhom kot "zahtevna" (oznako "zahtevna" imajo npr. Špik, Storžič s severa, Peca), torej manj, kot smo vajeni. Upajmo, da ne bo snega. Kljub temu priporočam ustrezne čevlje - superg ne!! - in pohodne palice (za vsak slučaj lahko cepin). Vendar naj ruzak ne bo pretežek (do 6 kg). Vode na poti ni. S seboj imejte osebne ali pasoše. Zbor v soboto, 3. julija, ob 6.20 zjutraj pred FF. Kdo, razen mene, bo z avtom? Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 6 09:29:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Jul 2004 09:29:23 +0200 Subject: [SlovLit] 50- LETNICA SMRTI MSGR. IVANA TRINKA Message-ID: <003201c4632a$f72fd5a0$0503f9c2@hladnik> Z otvoritvijo razstave Trinkovih del v Goriški Knjižnici France Bevk v Novi Gorici [ki hrani približno 300 kosov Trinkove korespondence ter druge rokopise] se je začel niz prireditev s katerimi želi Kulturno društvo Ivan Trinko obeležiti in počastiti 50-letnico smrti beneškega narodnega buditelja msgr. Ivana Trinka [Tarčmun, 1863-1954], človeka dialoga, povezovanja med slovanskim in romanskim svetom, prepričanega, da je medsebojno poznavanje med narodi potrebno. Bil je duhovnik, učitelj, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, raziskovalec, kritik, filozof, prevajalec, glasbenik, slikar, celih 22 let tudi pokrajinski svetovalec, ugledna in tvorna osebnost v tedanjem verskem, kulturnem in političnem življenju. 1) Razstava "Ivan Trinko Zamejski" Goriška knjižnica France Bevk iz Nove Gorice in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada so priredili razstavo del, rokopisov in neobjavljene korespondence Ivana Trinka. Otvoritev je bila v četrtek, 24. junija 2004 ob 10. v prostorih Goriške knjižnice "France Bevk" v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 4. Sledila je predstavitev dokumentarca "Ivan", (prod. Kd Ivan Trinko - 2004), ki sta ga sta pripravila Alvaro Petricig in Michela Predana na osnovi intervjuja, ki ga je Radio Trst II oddal, v izredni radijski oddaji, 25.1.1953 prav ob 90-letnici Trinkovega rojstva. RAZSTAVA JE ODPRTA DO 14.7.04 PO NASLEDNJEM URNIKU: od 24.6.04 do 30.6.04 ponedeljek, torek, sreda, petek 09.00-19.00 // četrtek 12.00-19.00 // sobota 08.00-12.00 od 1.7.04 do 14.07.04 [poletni urnik knjižnice] ponedeljek, torek: 12.00-19.00 // sreda, cetrtek, petek: 8.00-15.00 // sobota: zaprto 2. PROSLAVA V soboto, 26.6.06 ob 50-letnici smrti, smo se mons. Ivana Trinka spomnili najprej na Tarčmunu s sveto mašo, nato pa v Špetru s kulturno prireditvijo IVAN TRINKO, glasba, pesmi, pričevanja 3. V PRIPRAVI: [15.-] 16. OKTOBRA POSVET O IVANU TRINKU informacije in prijave: +39 0432 731386 // kdivantrinko na libero.it From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jul 6 12:08:28 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Tue, 6 Jul 2004 12:08:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <002101c46341$4bb9ac20$a20ff9c2@FF> V soboto smo bili na ne-vem-že-katerih Kekčevih poteh (ali ima kdo evidenco?): šli smo študentke Petra, Sonja, Andreja in Simona, knjižničarka Kristina s svojim Hermanom in jaz. Šli smo na Lopič nad Rezijo. Na meji so nam dokumente temeljito pregledali, na poti smo naredili 3 prometne prekrške in srečno prišli na 1950 m visoki vrh (razen Simone, ki se je spodaj učila albanski vokalizem!). Videli smo Kanin, Montaževo in Viševo skupino, Karnijske Alpe, zadaj Dolomite, na jugu pa Tržaški zaliv. Malo nas je osmodilo sonce. Hladnika tokrat ni bilo, ker je pil na sošolčevo 50-letnico. Drugo leto računamo na Skuto, ki je letos preveč zasnežena. Ko smo že pri hribih - naslednji vikend pa gremo z udeleženci 23. poletne šole slovenskega jezika za 2 dni iz Vrat na Kriške pode (morda tudi na Stenar ali Razor) in od tam v Trento. Aleš Bjelčevič From matjaz.z na gmx.net Tue Jul 13 22:53:07 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 13 Jul 2004 22:53:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_kot_drugi/tuji_jezik Message-ID: <40F467D3.4524.705051@localhost> Predstavitev tematske številke revije JEZIK IN SLOVSTVO Letošnja dvojna tematska številka Jezika in slovstva (št. 3–4, letnik 49), ki je pravkar izšla, je v celoti namenjena slovenščini kot drugemu/tujemu jeziku (SDTJ). Tematska številka, ki jo je uredila NATAŠA PIRIH SVETINA, poskuša na obsežnih dvesto desetih straneh podati raznolikost in razsežnost SDTJ, tj. tistega segmenta slovenistike, ki je zaradi svoje prostorske obrnjenosti navzven in precejšnje aplikativne naravnanosti v mnogo čem izjemen in ki v zadnjem času doživlja kvalitativni in kvantitativni razcvet – čeprav ne gre zanemariti tudi njegove bogate tradicije, segajoče dolgo nazaj v čas pred slovensko osamosvojitvijo. Tema dvojne številke je glede na vključevanje Slovenije v mednarodne povezave seveda močno aktualna, SDTJ pa je pri obravnavi mednarodne prisotnosti slovenskega jezika bistvenega pomena že zato, ker pomaga pri rušenju marsikaterega stereotipa v zvezi s slovenščino, njeno rabo in vlogo v svetu ter doma. Na to v pričujoči številki opozarjajo zlasti uredniški uvodnik Nataše Pirih Svetina, uvodna razprava Marka Stabeja in poročilo Uroša Urbanije. V tematski številki je enajst razprav in deset poročil, v njej pa sodeluje skupaj enaindvajset avtorjev, ki so imeli pri izbiri vsebine prosto pot; prispevki zato prikazujejo vrsto različnih pogledov in tematik znotraj tega obširnega ter kompleksnega področja. Avtorji razprav tako obravnavajo: – SDTJ kot posebno panogo slovenskega jezikovnega načrtovanja in integralno sestavino slovenske jezikovne situacije (MARKO STABEJ); – tradicijo in perspektive certificiranja SDTJ ter pomen, ki ga pri njem sedaj ima izobraževalni program »Slovenščina za tujce« (INA FERBEŽAR in NATAŠA PIRIH SVETINA); – vprašanje učenja leksike tujega jezika ter razmerja med leksiko in gramatiko pri učenju tujega jezika (MOJCA JESENOVEC, VOJKO GORJANC in PRIMOŽ JURKO); – nujnost slovenskega enojezičnega slovarja za tujce in upoštevanja njegovih ciljnih uporabnikov (TADEJA ROZMAN); – pojave negativnega jezikovnega prenosa med sorodnimi jeziki pri govorcih nekdanjega srbohrvaškega govornega področja, ki se učijo slovenščine (TATJANA BALAŽIC BULC), ter pri čeških študentih na lektoratu slovenščine (TATJANA JAMNIK); – vključevanje medkulturne pragmatike v tujejezikovni pouk in s tem povezano vprašanje medkulturnih razlik med jezikovnimi sistemi, ki ga avtorica obravnava na primerih angleščine in japonščine ter slovenščine in italijanščine (VESNA MIKOLIČ); – vlogo pouka književnosti pri učenju SDTJ (META GROSMAN); – primerjavo uporabe kohezivnih sredstev v pisnih besedilih tujih in rojenih govorcev slovenščine (IVANA PETRIC); – podobnosti in razlike med usvajanjem prvega in učenjem tujega jezika ter pomen obravnave besednega reda (zlasti členitve po aktualnosti) pri pouku SDTJ (SIMONA KRANJC). V rubriki »Ocene in poročila« pa avtorji pišejo o: – nujnosti tržne logike pri uvajanju SDTJ na univerzah zahodnih držav (UROŠ URBANIJA); – programu »Slovenščina na tujih univerzah« Centra za SDTJ (MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ); – okrogli mizi »Slovenistike po svetu«, ki je potekala v okviru lanskoletnega SSJLK (SIMONA KRANJC); – projektu »Prevajanje slovenskih literarnih besedil na tujih univerzah« (PAVEL OCEPEK in TATJANA JAMNIK); – študiju slovenščine na Univerzi v Trstu, njegovi zgodovini in prihodnosti, študijski problematiki in metodah poučevanja (ZOLTAN JAN); – delovanju Slovanskega seminarja in lektorata slovenščine na Univerzi v Tübingenu (SAŠKA ŠTUMBERGER); – delovanju najzahodnejšega lektorata slovenščine na Univerzi v Buenos Airesu (MOJCA JESENOVEC); – evropskem jezikovnem projektu »Zdravi jeziki«, pri katerem sodeluje tudi Slovenija (SILVA KASTELIC); – organiziranju »Poletnih tečajev slovenskega jezika« na Univerzi na Primorskem (VESNA MIKOLIČ in KARIN MARC BRATINA); – ter o treh raziskovalnih in aplikativnih projektih Centra za SDTJ (JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ in INA FERBEŽAR). Revijo smo postavili na ogled v sprejemni pisarni Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, in ni odveč dodati, da je med udeleženci seminarja zbudila veliko zanimanja. S to tematsko številko, ki je kljub trenutnim klimatskim razmeram obarvana v zagorelo rumenih poletnih odtenkih, in z željami po prijetnem oddihu za vsakogar se uredništvo Jezika in slovstva do jeseni poslavlja. Matjaž Zaplotnik tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.z na gmx.net From Vlado na zrc-sazu.si Fri Jul 16 12:34:53 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 16 Jul 2004 12:34:53 +0200 Subject: [SlovLit] Evroza Message-ID: <40F7CB6D.18697.1555A3@localhost> Ker je bila elektronska razprava, ki jo je sprozilo moje opozorilo na tehtanje med Evropsko zvezo oziroma Evrozvezo in Evropsko unijo (oziroma Evrounijo), presenetljivo zivahna, da ne recem evrozna, ni cudno, da jo je s tremi gospenjimi mnenji povzela tudi 45. stevilka Kronike SDS. Na razpravo sem se hoces noces spomnil tudi na 9. hrvaskem filoloskem simpoziju, potekajocem 26. in 27. roznika v Opatiji in ubranem na slovansko-romanske stike in vplive v jeziku in knjizevnosti. Iz Slovenije smo nastopili vsega stirje referenti: Jozica Ceh z referatom Zenska - drugi spol pri Guyju de Maupassantu in Ivo Sorliju, Dragica Haramija z referatom Primerjava mladinskih knjizevnih del Reneja Goscinnyja o Nikcu z nekaterimi podobnimi slovenskimi mladinskimi knjizevnimi deli, V. Nartnik z referatom K osnovnim nacelom pregibanja v slovenscini in spanscini ter Danila Zuljan-Kumar z referatom Vpliv italijanscine in furlanscine na gradnjo zlozene povedi v briskem in nadiskem narecju. Nadaljnji referati so zavoljo nujnih opravkov korifej slovenistike doma ali na tujem zal odpadli, zato je meni pripadla tudi naloga predstaviti 14. zbornik SDS z naslovom Perspektive slovenistike ob vkljucevanju v Evropsko zvezo, ki je izsel lani za Slovenski slavisticni kongres na Bledu. Predstavitev zbornika je bila lepo sprejeta, naslov zbornika pa v nasprotju z elektronskimi ocitki ene od treh gospe mimogrede prica, da se je v okviru SDS tehtanje med Evropsko zvezo in Evropsko unijo zacelo dovolj zgodaj. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 17 22:03:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 17 Jul 2004 22:03:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <00d801c46c39$322f1aa0$f005f9c2@hladnik> 45. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je z rahlo zamudo (saj veste, težave z računalnikom) na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika45.doc. Izbor Kosovelovih pesmi, ki jih je v prevodu izdal Ivan Dorovsky iz Brna, je na Češkem doživel dva ugodna odziva: Štěpan Vlašin, Slovinský Jiří Wolker. OBRYS-KMEN, št. 24/2004, str. 2; Ladislav Jurkovič, Básník akvarelů a pastelů. Slovanský jih, št. 4/2004, str. 32. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 6 18:59:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 6 Aug 2004 18:59:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: S Krasa Message-ID: <002201c47bd6$c7a03680$6700a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Tuesday, August 03, 2004 9:01 AM Subject: Fw: S Krasa Mislim, da je vabilo zanimivo tudi za slovlitovce, ki jih bo ravnateljica sežanske Knjižnice Srečka Kosovela prav vesela, če se bodo prijavili kot aktivni ali pasivni udeleženci. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: Nadja Mislej-Božič To: Zoltan Jan Sent: Monday, August 02, 2004 12:17 PM Subject: S Krasa Pozdravljeni, pošiljam besedilce, s katerim sem nagovorila k sodelovanju tudi Silva Faturja. Komu bi ga lahko še? V času po trgatvi nameravamo pripraviti v rojstni hiši Magajnovih literarni večer oziroma krajši posvet o Bogomirju Magajni, ki se bo zaključil s kulturnim programom (morda nastop glasbene skupine Volk-folk in branje Magajnovih besedil). Prosim, če se nam bi pridružili. O tem sem govorila z Ivkom Spetičem - Magajno, zaprosila sem za sodelovanje tudi Slavka Gabrca, katerega prispevek je bil že objavljen v Primorskih srečanjih. Kdo bi lahko še govoril o Bogomirjevi literarni ustvarjalnosti v literaturi za mlajše in odrasle, zrele bralce? Še sama moram poseči po besedilih in morda iz njih oblikovati naslov srečanja. O tem bi po 18. avgustu, vendar pred 20. avgustom (če bi bilo že v septembru in zaradi objave v kulturnem informatorju) dorekli datum, teme, goste... Današnji dan v Sežani je v primerjavi s 34 stopinjami v Kopru prava osvežitev. Krepčilen dopust, (če že je), tudi Vam(a). Lep pozdrav Nadja Mislej - Božič From rok.becan na skavt.net Mon Aug 9 09:35:59 2004 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Mon, 9 Aug 2004 09:35:59 +0200 Subject: [SlovLit] Program absolventa Message-ID: <002b01c47de3$87471f90$f006f9c2@Obelix> Po-zdrav-lj-e-n/-a/-i! Malo pozno, upam, da še pravi čas, tudi za slovlitovce sledi program oz. vabilo na absolventski izlet, ki je sicer organiziran za študente slovenistike v LJ, ki so študij začeli leta 2000 ali kako leto prej. Kam? Na Kolpo, od 15. do 19. 8. 2004. Teden dni pred izletom nas je prijavljena le peščica, pa vabimo tudi druge zainteresirane sloveniste. Vsa vsebina priponke je tudi v telesu tega e-pisma. Več je tudi na študentskem forumu Oddelka za slovenistiko FF UNI LJ http://www.ff.uni-lj.si/slovenistika/forum/forums.asp pod rubriko Aktualno. Lp! Rok Bečan OKVIRNI PROGRAM ABSLOVENTSKEGA IZLETA ŠTUDENTK/OV SLOVENISTIKE V LJ 15. 8., nedelja: 9.30 se dobimo pred FF, vožnja skozi Kočevje do Kolpe, ogled znamenitosti Kostela (ogled gradu z vodičem, sejem ob žegnanju), ogled podzemne jame Bilpa, nastanitev v avtokampu Madronič v Prelesju ob Kolpi (tam bomo 2 noči), družabni večer. 16. 8., ponedeljek: Dopoldan (neobvezni, vendar zaželjeni) rafting* po Kolpi, popoldan športne igre, krajši pohod po Predgradu in Starem trgu na večer. Tudi kopanje čez dan, če bo Kolpa dovolj topla. 17.8., torek: Odhod iz Prelesja, vožnja ob Kopli navzdol, ogled znamenitosti v J Beli krajini (jama Kobiljača, Vinica), kopanje v Vinici, hkrati z večerjo nastanitev v taborniškem centru Marindol (tam bomo nastanjeni do konca) 18. 8., sreda: Dopoldan ogledi Z Bele krajine (Lahinja, mitrej v Rožancu, Črnomelj in Semič), popoldan kopanje, zvečer sladoled (in kaka vinska klet) v Metliki, kjer so ob večerih kulturne prireditve. 19. 8., četrtek: Kopanje, igre do zaključka ok. 17.00 z malico. * Rafting na Kolpi sploh ni zahteven, na delu, kjer bomo mi (Poljanska dolina) pa lahko naravnost uživate. Imeli bomo vodiča. Program je okviren, tako da se lahko marsikaj še dogovorimo. Možno si bo izposojati kanuje, kolesa, nabaviti ribiške dovolilnice ... VREME: Program oz. izleti naokoli so premakljivi odvisno od vremena; Kolpa bo verjetno dovolj topla za kopanje šele v Beli krajini, torej torek in naslednje dni. Če bo dež, imamo dva velika šotora, da se ne bo treba stiskati v iglujčkih, v Prelesju imajo dodatno streho za družabnosti, enako v Marindolu. NASTANITEV: Prvi dve noči bomo v lastnih šotorih v kraju Prelesje. Imamo dva večja šotora za po 8 ljudi, ostali šotori so v lasti udeležencev izleta. V bližini je odbojkarsko igrišče, sosed ima teniško igrišče, kamp je tik ob Kolpi. Zadnji dve noči spimo v taborniškem centru v Marindolu in smo nekoliko podrejeni tamkajšnjemu hišnemu redu: spimo lahko v šotorih s po 2 ali 3 pogradi, dvignjenimi od tal ali v skupinskih spalnicah v hiši. Hkrati z nami bo v centru tudi skupina 20 ljudi. Center je 5 minut hoje skozi gozd oddaljen od Kolpe, imajo travnato igrišče, pikado, v ceno je vključena možnost lokostrelstva in izposoje koles ... HRANA: Čez prvi dan sendviči, od večerje v nedeljo do kosila v torek kuhamo sami na lasnih gorilnikih, od večerje v torek do malice v četrtek imamo polni penzion v Marindolu (zajtrk, kosilo, malica, večerja). Lahko se dogovorimo za kako večerjo v gostišču (avtokamp je v okviru kmečkega turizma, ki je znan po pripravi postrvi) prva dva dni. Hrano za večerjo v nedeljo in zajtrk v ponedeljek imejte zraven. Ostalo hrano bomo nabavljali sproti, lahko skupaj ali vsak posamezno - se bomo dogovorili. PREVOZ: Z osebnimi avtomobili nas samih. Lahko pridete tudi brez lastnega, vsekakor pa bomo rabili še kakšnega poleg treh zagotovljenih doslej (Bjelčevič, Bečan, Perko). STROŠKI NA OSEBO: Kamp v Prelesju 1080,00 na noč, polni penzion v Marindolu 5.000,00 za dva dni; rafting (ni obvezno) 3.500,00. Stroški hrane za prva dva dni ok. 2.500,00 skupaj. Stroške prevoza si med seboj delijo potniki v avtomobilu. Mogoče še dodatni stroški za kako vstopnino (Kostel, Vinica, Metlika), izposojo kanuja in kolesa (po osebni izbiri). OPREMA (za vsak slučaj posebna opozorila za nekaj opreme): Za spanje v šotorih obvezno podloga (armafleks ali blazina) in spalna vreča. Za hrano jedilni pribor in krožnik; če imaš, pa še gorilnik in set posode za kuhanje z vsem, kar spada zraven ... Za rafting obleka in obutev, ki se lahko zmoči; za v čoln pa dobite še nepremočljiv sod za stvari, ki morajo ostati suhe. Za obisk podzemne jame baterijsko svetilko in kake čim manj premočljive športne copate. Slednje boste rabili tudi za sprehod po Predgradu in Starem trgu. Pa kaka maža proti komarjem, bikini kopalke, karte, frizbi, kitara, pesmarice, badminton loparji, žoga za odbojko ... zagrebške kremne rezine, hidrogliser, neoprenska obleka, besedilo ZJRS ;)) zezam. Kdor ima, naj s POTRDITVIJO UDELEŽBE hkrati obljubi: avto (za koliko oseb), šotor (dopiši kapaciteto), osebni gorilnik-kuhalnik s kompletom posode za kuhanje na plin. Napišite tudi, če greste na rafting , in svoj mobi za vsak slučaj. Udeležbo prosim potrdite (dopiši, od kdaj do kdaj boš na izletu, če ne vse dni) do četrtka 12. 8. 2004 na rok.becan na skavt.net , 041/206-380, 02/671-9545. Na Kolpo gremo na višku sezone. Potrjeno udeležbo potrebujemo za rezervacijo raftinga in za prijavo v Prelesju in Marindolu (center bo sprejel le prijavljeno skupino ljudi, če ne boste prijavljeni, zadnja dva dni ne boste mogli koristiti prenočišča in prehrane v Marindolu), pa zaradi organizacije prevoza in usklajevanja skupine (smiselno je, da se držimo skupaj). Sicer pa se lahko izletu priključite kadarkoli, tudi brez prijave; sploh prve tri dni. Vsakega bomo veseli! Rok Bečan, Špela Markič 041/360-296, Aleš Bjelčevič P. S. Pohitite s prijavami in sporočanjem e-mailov, za vsak slučaj, če server s forumom vred crkne. Zaenkrat smo potrdili udeležbo le štirje, vseh prijavljenih pa je bilo 38! P. P. S. Kaže, da bo pasje. Ker bo z nami dosti psov, kužekov ... ... Prva dva dni bodo mobiteli bolj slabo vlekli - ni omrežja ... -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: PROGRAM.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49152 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040809/4d16f142/attachment.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 26 14:04:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 26 Aug 2004 14:04:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_književnost_v_češčini Message-ID: <001401c48b6c$f3bb8c60$6500a8c0@98ka> V zbirki društva prijateljev južnih Slovanov (Společnost přátel jižních Slovanů) sta v uredništvu Ivana Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O revoluci a o smrti je prevedel Libor Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka Slovinská píseň pa podjetni Ivan Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev hotel napisati konstruktivno poročilo za kakšno od domačih strokovnih revij? V društvenem glasilu Slovanský jih je med drugimi slovenističnimi članki izšla ocena zbornika Obdobja o slovenskem romanu (avtor Jiři Anderla). miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 2 10:18:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 2 Sep 2004 10:18:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Oddaljeni_dostop_do_inf=2E_virov_ //_Simpatičen_prevajalski_vir Message-ID: <001f01c490c5$6850cf60$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Thursday, September 02, 2004 9:30 AM Subject: Oddaljeni dostop do inf. virov Spoštovani! Želimo vas obvestiti, da Narodna in univerzitetna knjižnica sedaj omogoča svojim aktivnim članom oddaljeni dostop do informacijskih virov. Doslej je bilo moč uporabljati naročniške informacijske vire kot so npr. elektronski časopisi, znanstvene bibliografije itn. le z lokacij NUK in Univerze v Ljubljani. Nova storitev pa omogoča aktivnim članom dostop s poljubne lokacije ob poljubnem času: od doma, internetne kavarne itn. Aktivno članstvo se preverja s številko izkaznice NUK in geslom. To je isto geslo, kot ga uporabljate pri elektronskem naročanju gradiva za izposojo na dom. Če si gesla še niste izbrali ali pa se želite vpisati v NUK, se oglasite na Turjaški 1, Oddelek Izposoje/vpisa v pritličju, soba 11. Delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto do 14. ure. Članstvo je za študente Univerze v Ljubljani brezplačno in zaenkrat tudi še za zaposlene na UL. Informacijski vir, do katerega želite dostopiti, izberete tako kot dosedaj preko Mrežnika - kažipota po informacijskih virih (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.html). Pri vsakem inf. viru je naveden režim dostopa. Viri, kjer licenčna pogodba dovoljuje oddaljeni dostop, so označeni z besedilom: "Dostop s članskim geslom.". Seznam inf. virov, do katerih je možno dostopati z oddaljenih lokacij, najdete na spletni strani http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/odd_dostop_viri.asp. Če niste na lokaciji, odkoder lahko dostopate brez gesla, se morate prijaviti. V ustrezni rubriki vpišite številko članske izkaznice NUK in člansko geslo. Opozarjamo vas, da morate spoštovati določila licenčnih pogodb, ki jih je NUK sklenil s ponudniki inf. virov. Dovoljena je samo uporaba za osebne namene. Zaenkrat je dostop z oddaljenih lokacij možen le za manjše število inf. virov. NUK bo skušal v pogajanjih s ponudniki doseči oddaljeni dostop za čimvečje število virov, vendar je pri tem omejen z licenčno politiko ponudnikov in lastnimi finančnimi sredstvi. Vseeno upamo, da bo število v prihodnosti naraščalo. Vabimo vas na krajšo predstavitev storitve oddaljenega dostopa, ki bo v sredo 15.9. ob 12. uri v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave zbiramo na spodnjem naslovu. Za dodatne informacije se obrnite na Informacijski in referalni center NUK: e-pošta referalni-center na nuk.uni-lj.si, telefon 01/20 01 194. Lep pozdrav, mag. Gorazd Vodeb ==== Simpatičen prevajalski vir (seveda samo za razširjene jezike): www.ultralingua.net. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 09:28:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 09:28:47 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenska_književnost_v_češčini Message-ID: <009901c494ac$5231d5e0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Alenka Sivic-Dular" To: Sent: Thursday, September 02, 2004 11:30 AM Subject: Re: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini > Dragi Miran, > morda sem spregledala in si/je kdo drug v [Slovlit] že opozoril na > antologijo slovenske kratke proze, ki jo je večinoma prevedel gospod F. > Benhart in je izšla v Brnu. Sama sem tako presenečena odkrila, kako je > zanimiva. > Naslov: > Promlky času (antologie slovinských povídek), Brno: Nakladatelství Větrné > mlýny 2003 (izšlo kot 82. publikacija založbe). > Lep pozdrav, > Alenka > > -----Original Message----- > From: Miran > To: SLOVLIT > Date: 26. avgust 2004 15:51 > Subject: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini > > > >V zbirki društva prijateljev južnih Slovanov (Společnost přátel jižních > >Slovanů) sta v uredništvu Ivana Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O > >revoluci a o smrti je prevedel Libor Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka > >Slovinská píseň pa podjetni Ivan Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev hotel > >napisati konstruktivno poročilo za kakšno od domačih strokovnih revij? V > >društvenem glasilu Slovanský jih je med drugimi slovenističnimi članki > izšla > >ocena zbornika Obdobja o slovenskem romanu (avtor Jiři Anderla). > > > >miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 09:33:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 09:33:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih_v_septembru Message-ID: <00b501c494ad$08064c20$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Tuesday, September 07, 2004 7:51 AM Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v septembru (2.) Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 21. septembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v torek, 21. septembra ob od 14. do 16. ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 24. septembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 10:40:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 10:40:27 +0200 Subject: = Fw:_Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenska_književnost_v_češč ini Message-ID: <012f01c494b6$548b71c0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Petr Mainuš" To: "Miran" Sent: Tuesday, September 07, 2004 9:53 AM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini Dober dan, oktobra tega leta bodo izdali v Vertnih mlinih tudi prevoda Ata je spet pijan D. Čatera in Fužinski bluz A. Skubica. Petr Mainuš ----- PŮVODNÍ ZPRÁVA ----- Od: "Miran" Komu: "SLOVLIT" Předmět: Fw: [SlovLit] Slovenska književnost v Datum: 7.9.2004 - 9:42:18 > ----- Original Message ----- > From: "Alenka Sivic-Dular" > > To: > Sent: Thursday, September 02, 2004 11:30 AM > Subject: Re: [SlovLit] Slovenska > književnost v češčini > > > > Dragi Miran, > > morda sem spregledala in si/je kdo drug v > > [Slovlit] že opozoril na > > antologijo slovenske kratke proze, ki jo > > je večinoma prevedel gospod F. > > Benhart in je izšla v Brnu. Sama sem tako > > presenečena odkrila, kako je > > zanimiva. > > Naslov: > > Promlky času (antologie slovinských > > povídek), Brno: Nakladatelství Větrné > > mlýny 2003 (izšlo kot 82. publikacija > > založbe). > > Lep pozdrav, > > Alenka > > > > -----Original Message----- > > From: Miran > > > > To: SLOVLIT > > Date: 26. avgust 2004 15:51 > > Subject: [SlovLit] Slovenska književnost > > v češčini > > > > > > >V zbirki društva prijateljev južnih > > >Slovanov (Společnost přátel jižních > > >Slovanů) sta v uredništvu Ivana > > >Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O > > >revoluci a o smrti je prevedel Libor > > >Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka > > >Slovinská píseň pa podjetni Ivan > > >Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev > hotel > > >napisati konstruktivno poročilo za > > >kakšno od domačih strokovnih revij? V > > >društvenem glasilu Slovanský jih je med > > >drugimi slovenističnimi članki > > izšla > > >ocena zbornika Obdobja o slovenskem > > >romanu (avtor Jiři Anderla). > > > > > >miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 20:34:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 20:34:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Dnevni_red_letošnjega_slovenskega_sla vističnega_kongresa Message-ID: <002e01c49509$5e138b80$6500a8c0@98ka> SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES: Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih Novo mesto (Kulturni dom Janeza Trdine), 7.-9. oktobra 2004 Četrtek, 7. oktobra 2004 Plenarni del - Velika dvorana 9.00 Otvoritev kongresa 9.45 Boris Paternu: H Kosovelu po drugi poti 10.20 Andrej Inkret: Kocbekovi >spori z družbo< 10.55 Majda Potrata: Zakon o javni rabi slovenščine - izkušnje slavistke in poslanke 11.30 Razprava 12.00-13.30 Odmor Skupina A - Velika dvorana 13.30-15.30 Slovenska literatura v evropskih globalizacijskih procesih Omizje pripravlja Vlado Žabot, predsednik društva pisateljev; pogovarjal se bo z Janijem Virkom, Majo Vidmar, Alojzom Ihanom, Markom Kravosom . . . Skupina A - Velika dvorana 15.45-19.45 100-letnici rojstva Edvarda Kocbeka in Srečka Kosovela; 80-letnica rojstva Alojza Rebule O Rebulovem in Kocbekovem delu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Marija Pirjevec: Duhovna os Rebulove proze (ob pisateljevi 80-letnici), Irena Novak Popov: Iracionalni pesniški svet Edvarda Kocbeka, Vid Snoj: >Slepi nemir človeštva<: Kocbekovo pesnjenje zgodovine, Boris Pahor: Aktualni Kocbek, Aleš Bjelčevič: Kocbekov verz, Vanesa Matajc: Geografija Kocbekove Zemlje: od simbolizma k ekspresionizmu, Tomaž Koncilija: Kocbek in Biblija 17.30 Odmor O Kosovelovem delu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Janez Vrečko: Trdovratne zmote o Kosovelovem pesniškem oposu, Jožica Čeh: Kosovelova poezija med tišino in krikom, Božena Tokarz: Univerzalizem v Kosovelovi poeziji, Miran Košuta: Srečko Kosovel in Carlo Curcio: romarja v Nedosegljivo, Tatjana Rojc: Kosovel in italijanski filozofi, Zoltan Jan: Srečko Kosovel na tem in onem bregu Soče, Marija Mitrovič: Pomen in vloga svetlobe v Kosovelovi poetiki Skupina B - Dvorana B 15.45-17.30 100-letnica rojstva Nikola Šopa O Šopu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Fedora Ferluga Petronio: Življenjska in pesniška pot Nikole Šopa, Adrijan Koštre: Moji spomini na otroštvo ob pesniku Nikoli Šopu, Tomislav Petković: Povezava pesniškega vesolja Nikole Šopa z Einsteinovim modelom vesolja in Platonovimi geometrijskimi oblikami, Janez Premk: Sorodnosti zadnjega obdobja v poeziji Nikole Šopa in Gregorja Strniše, Eva Premk: Igra med končnostjo in neskončnostjo pri Šopu in Strniši, Mladen Tarbuk: Glasbeni odmevi Šopove poezije Skupina C - Mala dvorana 14.00-19.30 Predstavitev novih strokovnih in znanstvenih knjig Spremljevalni del programa (četrtek) 20.30 Družabni večer in še kakšno presenečenje (restavracija Tango - Otočec) Petek, 8. oktobra 2004 Plenarni del - Velika dvorana 8.15 Občni zbor Slavističnega društva Slovenije Plenarni del - Velika dvorana 9.45 Irena Orel: Slovenščina med evropskimi jeziki nekdaj in danes 10.20 Irena Stramljič Breznik: Preneseno v jeziku stroke 10.55 Erika Kržišnik: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. ČAS JE DENAR - Tako rečemo = tako mislimo 11.30 Razprava 12.00-13.30 Odmor Skupina A - Velika dvorana 13.30-15.30 Metafore mladih in za mlade v luči kognitivnega pomenoslovja Omizje je pripravila Erika Kržišnik. V delavnici sodelujejo Agnieszka Bedkowska Kopczyk, Silva Kastelic, Mateja Jemec, Božidar Kante, Simona Krajnc in Vid Pečjak. Skupina A - Velika dvorana 15.45-16.45 Pouk slovenščine v osnovni in srednji šoli Jože Toporišič: Ob kritikah novega slovenskega pravopisa Petra Prohart Tomažič: Učitelj - vzgojitelj ali birokrat Katja Lasbaher: Zastavljanje vprašanj ob obravnavi besedila Renata Čampelj Jurečič: Besedilne vrste s pomočjo IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) v drugem letniku srednjih šol Skupina A - Velika dvorana 17.00-19.00 Pouk slovenščine v osnovni šoli Informacijska tehnologija pri pouku slovenščine v osnovni šoli Omizje sta pripravili Marija Sivec in Vida Udovič Medved, sodelujejo pa Nana Cajhen: Medpredmetna povezava pouka slovenščine in računalniškega opismenjevanja v 5, Rut Zlobec: Raziskovanje kulturne in jezikovne dediščine v domačem okolju - Obarvana slovenščina, Martina Kroflič, Irena Kavrečič in Boža Ojsteršek: Besedilne vrste v 3. triletju OŠ - Rač. programi SPOROČANJE, Nada Majcen: B. A. Novak, Mala in velika luna - Branje na daljavo, Iva Potočnik: SSKJ, Mira Gregl Hrstič: Učenje na daljavo, Ljubica Kosmač: Mednarodno povezovanje osnovnih šol - Dobre vesti iz našega mesta Skupina B - Mala dvorana Pouk slovenščine v srednji šoli 17.00-19.00 Delo z učbeniki Omizje je pripravila Martina Križaj Ortar, sodelujejo pa še Leopoldina Plut Pregelj, Boža Krakar Vogel in Slava Pevec Grm. Spremljevalni del programa (petek) 20.30 Gledališka predstava Sobota, 9. oktobra 2004 Poučna popotovanja 1. Bela krajina 2. Kostanjevica 3. Z letalom nad Novim mestom 4. Literarni dopoldan (Kosovel, Kocbek in Šop) Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar najlepše. Mimi Jovanovič, prof. izr. prof. dr. Marko Jesenšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 20:38:41 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Cenik_prenočitev_na_slavističnem_ko ngresu Message-ID: <003b01c49509$e6a90f60$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: Sent: Tuesday, September 07, 2004 7:16 PM Subject: novo mesto Miran, prosim, objavi program in navodila za prijavo na novomeški slavistični kongres na Slovlitu. [...] Hvala in lep pozdrav. Marko ========== Slovenski slavistični kongres, Novo mesto (Kulturni dom Janeza Trdine), 7.--9. 10. 2004 Kotizacija za tridnevni kongres znaša in 22.000,00 SIT (člani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije imajo popust in plačajo 16.000,00 SIT). Na kongres se prijavite tako, da plačate kotizacijo računovodkinji ZD SDS, gospe Mariji Kraner (Tiha ulica 11, 2000 Maribor, tel.: 02 47 11 172). Za udeležence kongresa smo rezervirali nastanitve v Novem mestu, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter na Otočcu (oddaljenost do 12 km) -- cene s popustom veljajo le za člane Slavističnega društva Slovenije, ki plačajo kotizacijo. Namestitve v hotelih, apartmajih ali privatnih sobah. Dodatne informacije dobite pri predsednici SD Novo mesto, prof. Mimi Jovanovič, in sicer vsak delovni dan od 13.30 do 14.30 na OŠ Stopiče, Stopiče 37, 8322 Stopiče, tel. 07 30 80; doma pa vsak delovni dan od 16.00 do 19.00, tel. 07 30 73 088. Cenik NOVO MESTO Hotel Krka tel. 07 373 19 40, 07 373 19 46 Enoposteljna soba, NZ: 13. 867, 00 SIT Dvoposteljna soba, NZ: 21.067,00 SIT Pri Belokranjcu tel. 07 30 28 444 Dvoposteljna soba, NZ: 11.200,00 SIT DOLENJSKE TOPLICE tel. 07 391 94 00, 07 391 95 00 Enoposteljna soba, NZ: 12.160.00 SIT Dvoposteljna soba, NZ: 10.200,00 SIT Cena vključuje neomejeno kopanje v vseh bazenih, petkovo nočno kopanje, 1 vstop v Oazo (savna center v Balnei) ter animacijski program. ŠMARJEŠKE TOPLICE Hotel Krka tel. 07 384 34 00, 07 384 35 00 Enoposteljna soba, 2-krat NZ: 27.810,00 SIT + TT 283,40 SIT Cena vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota) Na Dobravi Apartma (2-4 osebe), cena (po osebi) vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota): 17.235 + TT 283,40 SIT Vila Ana Apartma (2-4 osebe), cena (po osebi) vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota): 13.050,00 SIT + TT 283,40 SIT Cene vključujejo brezplačen vstop v FIT-center (finska, turška, rimska savna, jakuzzi), v hotelu tudi notranji bazen. OTOČEC tel. 07 307 57 00, 07 307 54 19 Enoposteljna soba, NZ : 13.867 SIT From matjaz.z na gmx.net Wed Sep 8 11:30:34 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 8 Sep 2004 11:30:34 +0200 Subject: [SlovLit] (Fwd) Simpozij o Kosovelu na spletnih straneh SDPK Message-ID: <413EED5A.8515.572A7@localhost> posredujem slovlitovcem... ------- Forwarded message follows ------- From: Marijan Dovič Subject: Simpozij o Kosovelu na spletnih straneh SDPK Date sent: Tue, 7 Sep 2004 14:05:38 +0200 Spostovani, Obvescamo vas, da so program in povzetki za mednarodni komparativisticni simpozij o pesniku Srecku Kosovelu, ki bo potekal v okviru srečanja Vilenica v hotelu Maestoso v Lipici od 9. do 10. septembra, ze dostopni na spletnih straneh Slovenskega drustva za primerjalno knjizevnost http://www.zrc-sazu.si/sdpk. Drustvo je simpozij pripravilo v sodelovanju z Oddelkom za primerjalno knjizevnost in literarno teorijo FF UL in Drustvom slovenskih pisateljev. Lepo vabljeni v Lipico! Marijan Dovic, tajnik SDPK ------- End of forwarded message ------- From katjaklopcic na hotmail.com Wed Sep 8 22:27:19 2004 From: katjaklopcic na hotmail.com (Katja Klopcic) Date: Wed, 8 Sep 2004 22:27:19 +0200 Subject: [SlovLit] naj bo tudi malo dramaticno Message-ID: Revija Sodobnost in Presernovo gledalisce Kranj razpisujeta DRAMSKE DELAVNICE (solo kreativnega pisanja uprizorljivih tekstov za gledalisce) Ceprav je vsakoletna Grumova nagrada za najboljse dramsko besedilo poleg velike Presernove nagrade financno najbolj radodarna (2,000.000 SIT!), in ceprav so drame pescice slovenskih dramatikov uprizarjane na gledaliskih odrih v tujini, je sodobna slovenska dramatika deficitarna zvrst. Eden od razlogov je zmotno prepricanje, da se ?dramatik rodi?. Zal ni tako - gledalisce je specificen prostor, ki zahteva tudi poznavanje ?obrti?. Najvec bi (poleg naravnih talentov, ki so lahko studentje, drzavni uradniki, avtobusni sprevodniki, kar koli) od delavnic dramskega pisanja dobili avtorji, ki so ze uveljavljeni v prozi in poeziji; vsaj tisti, ki jih ni sram priznati, da je pisanje nenehni proces ucenja. Na delavnicah bodo s prijavljenci svoje izkusnje (teoreticno in prakticno z delom na prijavljenih tekstih) delili naslednji dramatiki: Evald Flisar, dvakratni Grumov nagrajenec, veckratni nominiranec za Grumovo nagrado (in prejemnik nagrade Presernovega sklada za dramatiko - njegove drame so bile doslej uprizorjene v osemnajstih drzavah), Vinko Möderndorfer (gledaliski reziser in veckratni nagrajenec za najboljso slovensko komedijo, nominiranec za Grumovo nagrado; njegove drame so prevedene v stevilne jezike), Draga Potocnjak (igralka in veckratna nominiranka za Grumovo nagrado; njene drame so bile uprizorjene v vec drzavah) in Sladjana Vujovic, britanska reziserka, igralka in dramaticarka crnogorskega porekla, prejemnica stevilnih mednarodnih nagrad za rezijo in dramatiko, umetniska voditeljica londonske gledaliske skupine Mania Productions Ltd. Delavnice bodo potekale ob dveh zaporednih vikendih - petek, sobota, nedelja (od 29. do 31. oktobra 2004 in od 5. do 7. novembra 2004) - predvidoma v prostorih Presernovega gledalisca v Kranju. Stevilo udelezencev je omejeno. Prijavitelji naj skupaj s pisno zeljo po udelezbi posljejo kratek zivljenjepis, sinopsis gledaliskega teksta (do 6.000 znakov s presledki), izpisan prizor iz (istega) gledaliskega teksta in izjavo, da so pripravljeni placati kotizacijo v znesku 5000 tolarjev (stroske morebitnega prenocevanja, predavanj in delavnic poravna organizator ob financni pomoci Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Prijave sprejemamo do 4. oktobra na naslov: SODOBNOST (dramske delavnice), Suhadolcanova 64a, 1000 LJUBLJANA, ali po elektronski posti: revijasodobnost@yahoo.com, skg na guest.arnes.si. Dobrodosli. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 9 21:40:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 9 Sep 2004 21:40:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Zdaj_pa_še_formular_za_prijavo_na_sla vistični_kongres_izjemoma_kar_v_priponki Message-ID: <014701c496a4$e073b9a0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Thursday, September 09, 2004 7:15 PM Subject: FW: Miran, [...] ker imamo težave s tiskanjem Kronike, te lepo prosim, če lahko še enkrat vznemiriš slovlitovce z obvestilom o kongresu -- [...] v navodilih za prijavo [sem prvič] pozabil navesti številko TRR društva in prijavnico. [Marko] -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: novo mesto-program.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49664 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040909/9ae98a8f/attachment.doc -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: novo mesto kronika cenik.doc Vrsta: application/msword Velikost: 56832 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040909/9ae98a8f/attachment-0001.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 16 10:23:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 16 Sep 2004 10:23:51 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodno Message-ID: <006c01c49bc6$a9156cc0$6500a8c0@98ka> Podiplomci naj si ogledajo razpis za študij v Švici (www.bbw.admin.ch/eskas.html) in za nemške raziskovalne štipendije (www.daad.de/stipendien). --- 30. septembra in 1. okt. se bo na Celovški univerzi in v Musilhaus v Celovcu dogajalo zborovanje pod naslovom Evropa brez meja v glavi: Enciklopedija evropskega Vzhoda. Več na http://www.efit.at/eculture/projekt.asp?Projektname=EEO oz. na naslovu eeo na uni-klu.ac.at. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 21 10:03:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 21 Sep 2004 10:03:23 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: ENCIKLOPEDIJA GLASBE V KONZORCIJU Message-ID: <013b01c49fb1$781227a0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Matej Krajnc" To: Sent: Monday, September 20, 2004 10:15 PM Subject: ENCIKLOPEDIJA GLASBE V KONZORCIJU Spoštovani, žal sporočam (pre)pozno, a vseeno - založba Didakta je pred kratkim izdala Enciklopedijo glasbe po licenci angleškega izvirnika, pri katerem je med drugimi sodeloval tudi sir George Martin, takoimenovani 'peti Beatle'. Enciklopedija pokriva vse zvrsti, od takoimenovane 'resne' glasbe, do vseh zvrsti popularne in svetovne glasbe. V Konzorciju bo jutri, v torek, 21. 9. 2004 predstavitev knjige; trije prevajalci bomo imeli referate - Mario Batelić o strukturi in namenu knjige, Tatjana Capuder o terminologiji in težavah pri prevajanju in spodajpodpisani o sovpadanju popularne glasbe in literature v 20. stoletju. Vljudno vabljeni - izid tovrstne enciklopedije ima prav poseben pomen, še posebej za ta čas, ki teži k hitremu konzumiranju in instantni navlaki. (((Poleg tega vse prav prijazno in s spoštovanjem vabim na dva literarnoglasbena večera - prvi bo 6. 10. ob 20.00 v Društvu pisateljev (večer z liriko L. Cohena), drugi pa 8. 10. (predvidoma) ob 21h v trnovskem KUD-u (šlo bo za predstavitvi dveh novih knjižnih izdaj KUD-a - prevoda romana Johna Fantea Vprašaj prah in pesniške zbirke Umila me je neka čudna rosa spodajpodpisanega.) Sodelovali bodo tudi Janez Hostnik, Jani Lah in Blaž Gregorin, znani in cenjeni slovenski glasbeniki.))) Hvala za vaš čas in potrpljenje! Lep pozdrav! MATEJ Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 ==== Sem pozabil napisat - v Konzorciju je predstavitev enciklopedije ob 18h. Lep pozdrav izza škatlice tablet proti demenci in iskreno opravičilo! Hvala! Matej From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 24 12:48:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Fri, 24 Sep 2004 12:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] kronika46 Message-ID: <005301c4a223$fa9f8590$304602c1@ff.unilj.si> 46. številka Kronike SDS, ki jo je sestavil Zoltan Jan, se nahaja na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika46.doc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 18:03:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 28 Sep 2004 18:03:01 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Trinkov posvet Message-ID: <001701c4a574$a22f1340$6500a8c0@Uporabnik> Izjemoma posredujem vabilo v priponki in v pdf-obliki. Sporocite prosim, ce vam to nagaja. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "kdivantrinko" ; "Uros Urbanija" ; "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, September 28, 2004 4:48 PM Subject: Fw: Trinkov posvet > > Dragi Miran, > > mislim, da bi bilo prav, ce bi z vabilom seznanili kolege na spletni mrezi > slovlit, kolega Urbanija pa se lektorje slovenscine, ceprav bo preureditev > vabila zahtevala nekaj truda. [...] > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: > To: "Zoltan.Jan" > Sent: Tuesday, September 28, 2004 11:52 AM > Subject: Trinkov posvet > > Spostovani dr. Zoltan! > > V priponki vam posiljamo vabilo in letak Trinkovega posveta v pdf formatu . > Lepo bi bilo, da glede na stike, ki jih imate, da nam pomagate pri cimsirsi > razsiritvi programa. > > Vnaprej hvala in seveda toplo vabljeni! > lep pozdrav s soncne Benecije. Lucia trusgnach (Kd Ivan Trinko) -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: invito_convegno_trinko.pdf Vrsta: application/pdf Velikost: 194718 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040928/e1763d3c/attachment.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 18:06:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 28 Sep 2004 18:06:44 +0200 Subject: [SlovLit] In se drugi del ... Message-ID: <003e01c4a575$26d582a0$6500a8c0@Uporabnik> V priponki je vabilo na dogodke ob 50-letnici smrti Ivana Trinka. lp miran -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: loca_convegno_trinko.pdf Vrsta: application/pdf Velikost: 184708 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040928/29621d02/attachment.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 22:29:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 28 Sep 2004 22:29:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: novo mesto Message-ID: <012c01c4a599$cfa6a200$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Tuesday, September 28, 2004 9:14 PM Subject: RE: novo mesto [...] Zveza društev Slavistično društvo Slovenije vabi vse svoje člane na Občni zbor društva, ki bo v petek, 8. 10. 2004, ob 8.15 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, in sicer v sklopu letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora. 2. Poročila o delu in poslovanju. 3. Razrešitve dosedanjih in volitve novih organov društva. 4. Razno. Zaradi pomembnega dnevnega reda (volitve novega predsednika, tajnice in organov društva), prosim, da se Občnega zbora zanesljivo udeležite. Marko Jesenšek, predsednik ZD SDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 18:29:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 1 Oct 2004 18:29:05 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: kakovost na strani Univerze Message-ID: <003601c4a7d3$c52e4b20$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" Sent: Friday, October 01, 2004 2:54 PM Subject: kakovost na strani Univerze Spostovani! Na domaci strani Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si/kakovost lahko najdete novice, informacije in gradiva ter povezave o visokem šolstvu, zlasti o skrbi za kakovost, v Sloveniji, v Evropi in drugje. Poglejte NOVO / NEWS on higher education and research * v Sloveniji - iz dnevnega tiska,vabila, razpisi, drugo / news from Slovenia n press and other information * ... in v tujini / international news POVEZAVE / LINKS ARHIV do 20.9.2004/ ARCHIVES Ce menite da je zanimivo in uporabno povejte svojim kolegom in kolegicam. Ce pa imate pripombe in predloge, jih sporocite nazaj. Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 18:31:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 1 Oct 2004 18:31:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo Message-ID: <006401c4a7d4$246ac960$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Hladnik Miran" Sent: Friday, October 01, 2004 10:15 AM V prilogi je vabilo v obliki za natis. Prosim za objavo na slovlitu. Marko SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vabi na dve predavanji in predstavitve knjig dveh čeških gostov. Prof. dr. Miloš Zelenka (Inštitut za zgodovino znanosti Češke akademije znanosti, Praga) bo predaval na temo Češka in slovaška šola primerjalne književnosti F. Wollman, izvrstni češki komparativist, član praškega lingvističnega krožka, je med obema svetovnima vojnama izdelal tipološko-primerjalno metodo, dopolnjeno s sodobnimi geografskimi vidiki, in še pred sovjetsko šolo Žirmunskega zarisal splošna načela literarnih procesov. Poudaril je utemeljenost slovanskih literatur v Sredozemlju in problematiziral delitev na Vzhod in Zahod. Wollman je zastopal morfološko usmeritev strukturalizma (tudi v komparativistiki), navdihnjeno s Husserlom in Ingardnom. Wollmanova tristopenjska obravnava svetovne književnosti je vplivala na pojmovanje svetovne književnosti pri slovaškem teoretiku D. Ďurišinu. Predavanje (v češčini) bo v torek, 5. oktobra 2004, ob 16. uri v predavalnici št. 116 (I. nadstropje) na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Po predavanju bo v istem prostoru še predstavitev predavateljeve knjige Literární věda a slavistika, Praga, 2002. Prof. dr. Ivo Pospíšil (Masarykova univerza, Brno) pa bo naslednji dan predaval na temo The Problem of Slavism and its Context Avtor razčleni ključne pojme, povezane s problemi Slovanov, slavistike, slovanske vzajemnosti, slovanofilstva in panslovanstva. Po kritičnem komentarju politoloških pristopov k problemu zagovarja nujnost načelne preusmeritve znanstvene discipline, ki v najširšem smislu preučuje probleme Slovanov, slovanskih narodov, jezikov, literatur in kultur. Poudarja pomen t. i. območnih študijev (area studies) in integracijske tipologije žanrov, s čimer se ukvarja tudi Inštitut za slavistiko na brnski univerzi. Na koncu se ukvarja še z nekaterimi težavami slavistike in z njeno znanstveno organiziranostjo. Predavanje (v angleščini) bo v sredo, 6. oktobra 2004, ob 15.30 v predavalnici št. 2 (pritličje) na Filozofski fakulteti. Po predavanju bo v istem prostoru še predstavitev dveh novih knjig s področja primerjalne slavistike: F. Wollman: Die Literatur der Slawen. Ur. R. Ibler, I. Pospíšil, Peter Lang, 2003. I. Pospíšil: Slavistika na křižovatce, Brno, 2003. Vljudno vabljeni! ---------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------------ Dr. Marko Juvan ZRC SAZU Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Novi trg 5 SI-1000 Ljubljana Slovenija Tel. (+386 01) 47-06-305 Fax (+386 01) 425-77-54 e-mail: marko.juvan na guest.arnes.si http://www.zrc-sazu.si/mjuvan/ From matej_krajnc na email.si Sun Oct 3 12:08:56 2004 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Sun, 3 Oct 2004 12:08:56 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 References: <20041002100004.A43B21DD5FA@niobe.ijs.si> Message-ID: <001701c4a930$fee60bb0$661efea9@fani> VLJUDNO VABLJENI NA VECER Z LIRIKO LEONARDA COHENA OB NJEGOVI SEDEMDESETLETNICI, KI BO V PROSTORIH DRUSTVA PISATELJEV V SREDO 6. 10. ob 20h. LEONARD COHEN JE SE VEDNO EDEN NAJVECJIH IN NAJPOMEMBNEJSIH SODOBNIH KANADSKIH PESNIKOV IN ROMANOPISCEV, HKRATI PA EDEN NAJPOMEMBNEJSIH SONGWRITERJEV 20. IN 21. STOLETJA. V KUD-u FRANCE PRESEREN PA BO V PETEK OB 21h PREDSTAVITEV NOVIH KNJIZNIH IZDAJ KUD-a, PREVODA ROMANA AMERISKEGA PISATELJA JOHNA FANTEA Vprasaj prah (prev. Tomislav Cej) IN IZBORA PESMI SPODAJPODPISANEGA Umila me je neka cudna rosa! V KONZORCIJU PA BO 28. 10. ob 18h PREDSTAVITEV DVEH NOVIH KNJIG SPODAJPODPISANEGA - ZE OMENJENE Cudne rose in ZBIRKE SATIRICNIH SONETOV Tri pesnitve. SE VIDIMO!!! Matej Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Saturday, October 02, 2004 12:00 PM Subject: SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-owner na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw: kakovost na strani Univerze (Miran) > 2. Fw: Vabilo (Miran) > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Fri, 1 Oct 2004 18:29:05 +0200 > From: "Miran" > Subject: [SlovLit] Fw: kakovost na strani Univerze > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <003601c4a7d3$c52e4b20$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > > ----- Original Message ----- > From: "Bogomir Mihevc" > Sent: Friday, October 01, 2004 2:54 PM > Subject: kakovost na strani Univerze > > > Spostovani! > > Na domaci strani Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si/kakovost > lahko najdete novice, informacije in gradiva ter povezave o visokem ?olstvu, > zlasti o skrbi za kakovost, v Sloveniji, v Evropi in drugje. > > Poglejte > NOVO / NEWS on higher education and research > > * v Sloveniji - iz dnevnega tiska,vabila, razpisi, drugo > / news from Slovenia n > press and other information > > * ... in v tujini / international news > > > POVEZAVE / LINKS > ARHIV do 20.9.2004/ ARCHIVES > > Ce menite da je zanimivo in uporabno povejte svojim kolegom in kolegicam. > Ce pa imate pripombe in predloge, jih sporocite nazaj. > > Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc > > > > > > > ------------------------------ > > Message: 2 > Date: Fri, 1 Oct 2004 18:31:45 +0200 > From: "Miran" > Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <006401c4a7d4$246ac960$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="windows-1250" > > ----- Original Message ----- > From: "Marko Juvan" > To: "Hladnik Miran" > Sent: Friday, October 01, 2004 10:15 AM > > > V prilogi je vabilo v obliki za natis. Prosim za objavo na slovlitu. > > Marko > > SDPK > > Slovensko drustvo za primerjalno knjizevnost > www.zrc-sazu.si/sdpk > > vabi na dve predavanji in predstavitve knjig dveh ?eskih gostov. > > Prof. dr. Milos Zelenka > > (Institut za zgodovino znanosti ?eske akademije znanosti, Praga) > > bo predaval na temo > > ?eska in slovaska sola primerjalne knjizevnosti > > F. Wollman, izvrstni ?eski komparativist, ?lan praskega lingvisti?nega > krozka, je med obema svetovnima vojnama izdelal tipolosko-primerjalno > metodo, dopolnjeno s sodobnimi geografskimi vidiki, in se pred sovjetsko > solo Zirmunskega zarisal splosna na?ela literarnih procesov. Poudaril je > utemeljenost slovanskih literatur v Sredozemlju in problematiziral delitev > na Vzhod in Zahod. Wollman je zastopal morfolosko usmeritev strukturalizma > (tudi v komparativistiki), navdihnjeno s Husserlom in Ingardnom. Wollmanova > tristopenjska obravnava svetovne knjizevnosti je vplivala na pojmovanje > svetovne knjizevnosti pri slovaskem teoretiku D. ?urisinu. > > Predavanje (v ?es?ini) bo v torek, 5. oktobra 2004, ob 16. uri v > predavalnici st. 116 (I. nadstropje) na Filozofski fakulteti, Asker?eva 2, > Ljubljana. Po predavanju bo v istem prostoru se predstavitev predavateljeve > knjige > > Literární v?da a slavistika, Praga, 2002. > > > > Prof. dr. Ivo Pospísil > > (Masarykova univerza, Brno) > > pa bo naslednji dan predaval na temo > > The Problem of Slavism and its Context > > Avtor raz?leni klju?ne pojme, povezane s problemi Slovanov, slavistike, > slovanske vzajemnosti, slovanofilstva in panslovanstva. Po kriti?nem > komentarju politoloskih pristopov k problemu zagovarja nujnost na?elne > preusmeritve znanstvene discipline, ki v najsirsem smislu preu?uje probleme > Slovanov, slovanskih narodov, jezikov, literatur in kultur. Poudarja pomen > t. i. obmo?nih studijev (area studies) in integracijske tipologije zanrov, s > ?imer se ukvarja tudi Institut za slavistiko na brnski univerzi. Na koncu se > ukvarja se z nekaterimi tezavami slavistike in z njeno znanstveno > organiziranostjo. > > Predavanje (v angles?ini) bo v sredo, 6. oktobra 2004, ob 15.30 v > predavalnici st. 2 (pritli?je) na Filozofski fakulteti. Po predavanju bo v > istem prostoru se predstavitev dveh novih knjig s podro?ja primerjalne > slavistike: > > F. Wollman: Die Literatur der Slawen. Ur. R. Ibler, I. Pospísil, Peter Lang, > 2003. > > I. Pospísil: Slavistika na k?izovatce, Brno, 2003. > > Vljudno vabljeni! > > -------------------------------------------------------------------------- -- > ------------------------------------------ > Dr. Marko Juvan > ZRC SAZU > Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts > Novi trg 5 > SI-1000 Ljubljana > Slovenija > Tel. (+386 01) 47-06-305 > Fax (+386 01) 425-77-54 > e-mail: marko.juvan na guest.arnes.si > http://www.zrc-sazu.si/mjuvan/ > > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 > ************************************** > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 2 20:06:49 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 2 Oct 2004 20:06:49 +0200 Subject: [SlovLit] Magister Message-ID: <010e01c4a8aa$96649f60$6500a8c0@Uporabnik> Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 3 17:08:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 3 Oct 2004 17:08:17 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Magister Message-ID: <009401c4a95a$d014ee80$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran siol'" Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM Subject: RE: [SlovLit] Magister Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran siol Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Magister Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 4 10:55:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Oct 2004 10:55:52 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Magister Message-ID: <007a01c4a9ef$f5532000$304602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM To: Miran Subject: RE: [SlovLit] Magister Spostovani, Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na izrednem studiju... Pozdrav! B.Miehvc -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM To: SLOVLIT Subject: Fw: [SlovLit] Magister *********************** Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. ***********-*********** ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran siol'" Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM Subject: RE: [SlovLit] Magister Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran siol Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Magister Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, >"Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 4 19:13:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 4 Oct 2004 19:13:39 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Magister Message-ID: <003d01c4aa35$a74c4a80$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, October 04, 2004 5:53 PM Subject: Re: [SlovLit] Magister > Spoštovani, Ne vem, kakšne so zdajšnje spremembe - a ameriški naziv po > vsebini in obsegu in trajanju študija ni primerljiv z našim. Ameriški traja > eno leto - in tudi delo je verjetno krajše. Prej so ga primerjali z malim > sorbonnskim doktoratom. Če je kakšen naš magisterij slabši, to ni pravilo - > se zgodi. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Monday, October 04, 2004 10:55 AM > Subject: FW: [SlovLit] Magister > > > > -----Original Message----- > From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] > Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM > To: Miran > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > Spostovani, > Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno > bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", > t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na > izrednem studiju... > Pozdrav! > B.Miehvc > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > Of Miran > Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM > To: SLOVLIT > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > > *********************** > Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. > ***********-*********** > > > > ----- Original Message ----- > From: "Čibej" > To: "'Miran siol'" > Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno > drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno > ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > Of Miran siol > Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Magister > > Return-Path: > X-Original-To: slovlit na ijs.si > Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si > > >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > >"Weeding > Out Faked College Applications From Abroad." > "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common > trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often > THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals > for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 5 11:27:36 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Tue, 5 Oct 2004 11:27:36 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: NOVE KNJIGE Message-ID: <00b901c4aabd$8d810400$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, October 05, 2004 7:22 AM Subject: FW: NOVE KNJIGE Miran, Morda bi pa tele knjige zanimale še koga s Tvoje liste! Lep pozdrav Alenka ========= UNIVEZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA KNJIGARNA FF Spoštovani! Založništvo Filozofske fakultete je izdalo nove knjige: 1. Avtor: MARKO MARINČIČ Naslov: GRŠKA KNJIŽEVNOST ARHAIČNE DOBE Zgodovinski, problemski in bibliografski uvod Cena: 2800.00 SIT 2. Avtor: JURAJ VANKO Naslov: SLOVAŠKA SLOVNICA ZA SLOVENCE Cena: 3900.00 SIT 3. Avtor: VESNA POŽGAJ HADŽI, TATJANA BALAŽIC BULC Naslov: HRVATSKI JEZIK - SRPSKI JEZIK Vodič za polaganje ispita na visokoj razini Cena: 3700.00 SIT Kupite ali naročite jo lahko na naslovu: Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Knjigarna FF Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Telefonska št. 01 241 11 19 Faks: 01 4259 337 E pošta: knjigarna na ff.uni-lj.si From dreindl na indiana.edu Tue Oct 5 12:07:24 2004 From: dreindl na indiana.edu (Donald F. Reindl) Date: Tue, 5 Oct 2004 05:07:24 -0500 (EST) Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 75, Issue 2 In-Reply-To: <20041005100003.AABA21DD4B2@niobe.ijs.si> Message-ID: Spostovani, Moj prvi ameriski magister (jezikoslovje) je trajal tri leta in napisal sem diplomsko nalogo, ki obsega pribl. 150 strani. Moramo vesti, da v ZDA obstaja pribl. 5000 univerz (5000, ne 500), in da ni mozno reci kaj ja poprecni ameriski magisterij, ker kakovnost se razlikuje med univerzi. Lp, Donald F. Reindl On Tue, 5 Oct 2004 slovlit-request na ijs.si wrote: > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-owner na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw: [SlovLit] Magister (Miran) > 2. Fw: NOVE KNJIGE (Miran, FF) > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Mon, 4 Oct 2004 19:13:39 +0200 > From: "Miran" > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <003d01c4aa35$a74c4a80$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > > ----- Original Message ----- > From: "breda pogorelec" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Monday, October 04, 2004 5:53 PM > Subject: Re: [SlovLit] Magister > > > > Spo?tovani, Ne vem, kak?ne so zdaj?nje spremembe - a ameri?ki naziv po > > vsebini in obsegu in trajanju ?tudija ni primerljiv z na?im. Ameri?ki > traja > > eno leto - in tudi delo je verjetno kraj?e. Prej so ga primerjali z malim > > sorbonnskim doktoratom. ?e je kak?en na? magisterij slab?i, to ni > pravilo - > > se zgodi. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec > > > ----- Original Message ----- > > From: Miran Hladnik > > To: > > Sent: Monday, October 04, 2004 10:55 AM > > Subject: FW: [SlovLit] Magister > > > > > > > > -----Original Message----- > > From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] > > Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM > > To: Miran > > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > > > > Spostovani, > > Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno > > bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", > > t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na > > izrednem studiju... > > Pozdrav! > > B.Miehvc > > > > -----Original Message----- > > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > > Of Miran > > Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM > > To: SLOVLIT > > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > > > > *********************** > > Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. > > ***********-*********** > > > > > > > > ----- Original Message ----- > > From: "?ibej" > > To: "'Miran siol'" > > Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM > > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > > > > Na jugu bi rekli "Mo?e - ali i ne mora!", sam bi dodal, da prete?no > > drugo; da kak?en "?nelziderkurs" tudi smrdi po tem, ?eprav se formalno > > pona?a z visokimi cilji in dose?ki, je pa mogo?e celo malo res. LPJ > > > > -----Original Message----- > > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > > Of Miran siol > > Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM > > To: SLOVLIT > > Subject: [SlovLit] Magister > > > > Return-Path: > > X-Original-To: slovlit na ijs.si > > Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si > > > > >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > > >"Weeding > > Out Faked College Applications From Abroad." > > "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common > > trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often > > THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals > > for emphasis). Res??? > > > > > > ------------------------------ > > Message: 2 > Date: Tue, 5 Oct 2004 11:27:36 +0200 > From: "Miran, FF" > Subject: [SlovLit] Fw: NOVE KNJIGE > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <00b901c4aabd$8d810400$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > ----- Original Message ----- > From: "Logar Ple?ko Alenka" > To: "Hladnik Miran" > Sent: Tuesday, October 05, 2004 7:22 AM > Subject: FW: NOVE KNJIGE > > > Miran, > > Morda bi pa tele knjige zanimale ?e koga s Tvoje liste! Lep pozdrav Alenka > > ========= > > UNIVEZA V LJUBLJANI > FILOZOFSKA FAKULTETA > KNJIGARNA FF > > Spo?tovani! > Zalo?ni?tvo Filozofske fakultete je izdalo nove knjige: > > 1. Avtor: MARKO MARIN?I? > Naslov: GR?KA KNJI?EVNOST ARHAI?NE DOBE > Zgodovinski, problemski in bibliografski uvod > Cena: 2800.00 SIT > > 2. Avtor: JURAJ VANKO > Naslov: SLOVA?KA SLOVNICA ZA SLOVENCE > Cena: 3900.00 SIT > > 3. Avtor: VESNA PO?GAJ HAD?I, TATJANA BALA?IC BULC > Naslov: HRVATSKI JEZIK - SRPSKI JEZIK > Vodi? za polaganje ispita na visokoj razini > Cena: 3700.00 SIT > > Kupite ali naro?ite jo lahko na naslovu: > > Univerza v Ljubljani > Filozofska fakulteta > Knjigarna FF > A?ker?eva 2 > 1000 Ljubljana > Telefonska ?t. 01 241 11 19 > Faks: 01 4259 337 > E po?ta: knjigarna na ff.uni-lj.si > > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 75, Issue 2 > ************************************** > > > From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Tue Oct 5 19:42:28 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 5 Oct 2004 19:42:28 +0200 Subject: [SlovLit] Magister Message-ID: V navedenen mnenju ameriški pisec očitno meša magistrski (podiplomski) študij, kot ga imamo v nekdanjih socialističnih državah, z nemško-avstrijskim dodiplomskim študijem, po katerem nepedagoški diplomant dobi naslov magister. Medtem ko je nemški naslov nedvomno vreden manj od ameriškega M. A., to za našega ne more veljati, saj zahteva dve leti (in ne eno) študija in posebno magistrsko nalogo (in ne le razširjeno seminarsko nalogo, kot jo poznajo v Ameriki). Magisterij, ki bo slabši od ameriškega M. A., bomo pri nas dobili šele z bolonjskim procesom. Matjaž Babič From fikfak na zrc-sazu.si Wed Oct 6 14:41:23 2004 From: fikfak na zrc-sazu.si (jurij fikfak) Date: Wed, 06 Oct 2004 14:41:23 +0200 Subject: [SlovLit] Prof. Peter Grzybek predava o slovenskih pregovorih Message-ID: <4163E7F3.7000906@zrc-sazu.si> HISTORIČNI SEMINAR ZRC SAZU Vas vabi na predavanje Slovenski pregovori: poznavanje, oblike in klasifikacija* Večina kultur, vsaj evropskih, navadno premore vsaj eno zbirko pregovorov, ki naj bi ponazarjali pregovorno bogastvo posamezne kulture; take zbirke naj bi pripomogle k njeni še boljši predstavitvi. Predavatelj bo govoril o tem, kako lahko samo empirične raziskave, kakršne so se razvile šele v zadnjih nekaj letih, pomagajo k razrešitvi problemov pri izdajanju pregovorov. Kot primer bo predstavil izsledke analize stotih slovenskih pregovorov. Dobljeni rezultati, ki so precej presenetljivi in pogosto tudi v nasprotju z domnevanimi, terjajo sodobnejši pristop pri obravnavanju pregovorov, kot je bil v preteklosti. Predaval bo prof. dr. Peter Grzybek Prof. dr. Peter Grzybek je na Univerzi v Bochumu študiral anglistiko, slavistiko, pedagogiko in primerjalno književnost. V osemedesetih letih 20. stoletja je večkrat študijsko bival v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in ZDA. Od leta 1994 je profesor na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla II. in Franca v Gradcu. Kot gostujoči profesor je predaval tudi na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na Univerzi Parisa Lodrona v Salzburgu. Med njegovimi številnimi objavami omenimo: /Zeichen ? Text ? Kultur: Arbeiten zu den kultursemiotischen Konzeptionen von V. V. Ivanov und V. N. Toporov /(1991), /Die Grammatik der sprichwörtlichen Weisheit von G. L. Permjakov: Mit einer Analyse bekannter deutscher Sprichwörter /(2000) in /Modellierungen von Geschichte und Kultur/ (2000). Predavanje bo v torek, 12. oktobra 2004, ob 11. uri ¸ v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta ZRC SAZU Gosposka 16/pritličje, ob trgovini Kod in kam. Predavanje bo v angleškem jeziku. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 9 09:01:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 9 Oct 2004 09:01:31 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Zgodba o "euru" gre naprej Message-ID: <002b01c4adcd$cec47920$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Donald F. Reindl" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, October 09, 2004 5:57 AM Subject: Zgodba o "euru" gre naprej > > http://24ur.com/naslovnica/eu/20041008_2047204.php?Nxn=20 > > Lp, > > Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 10 12:30:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 10 Oct 2004 12:30:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Izjava_Slavističnega_društva_Sloven ije Message-ID: <005201c4aeb4$324efc40$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Sunday, October 10, 2004 7:53 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Zgodba o "euru" gre naprej Dragi predsednik, v priponki je celotno besedilo, ki smo ga sprejeli na občnem zboru SDS (al prav se piše...). Ga boš lahko objavil? Radio Slovenija ga je dobil že v petek, drugim medijem ga posredujem danes. Lep pozdrav. Marko ======== IZJAVA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Osrednja tema letošnjega kongresa slovenskih slavistov (Novo mesto, 7.--9. oktobra 2004) se glasi "Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih". Predavatelji, razpravljalci in drugi udeleženci kongresa ugotavljamo, da je bil slovenski prostor v preteklosti ves čas na prepihu najrazličnejših vplivov ter da se ta odprtost danes nadaljuje in modernizira z množičnim učenjem tujih jezikov, prevajanjem, potovanji, našim sodelovanjem v mednarodnem gospodarskem in političnem dogajanju idr. Ob vsem tem ohranjamo in razvijamo svojo kulturno in jezikovno identiteto, zakoreninjeno v tisočletnem izročilu. V duhu te odprtosti za tuje in hkratne zakoreninjenosti v domačem je Republika Slovenija letos postala polnopravna članica Evropske zveze. Množična podpora prebivalstva tej odločitvi, izražena tudi v izidu referenduma, ni bila spodbujena samo s pričakovanjem hitrejšega gospodarskega razvoja, temveč tudi z napovedano okrepitvijo položaja slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov EZ in z možnostmi za uveljavljanje slovenske kulture in jezika na novih področjih modernega življenja. V izjavah slovenskih politikov in funkcionarjev EZ je bilo poudarjeno, da bo od Slovencev samih odvisno, kako bodo hoteli in znali te nove možnosti uveljavljati. Zato nas je zelo presenetil predlog z nedavnega sestanka finančnih ministrov EZ, ki je od novih članic povezave zahteval podreditev enotnemu zapisovanju imena skupne evropske valute, te dni pa predlog že prehaja v obliko uradnega unifikacijskega pritiska, da bi z bruseljskim dekretom odpravili eno izmed slovenskih jezikovnih posebnosti oziroma prelomili načelo, da imena denarnih enot v slovenščini zapisujemo skladno s pravili slovenskega pravopisa (prim. šiling, dolar, pezeta, funt šterling). Slovenski slavisti pozivamo Vlado RS, da se temu pritisku odločno upre in da Slovenija kot polnopravna članica EZ zahteva tako ureditev te problematike, 1. po kateri bomo v vseh slovenskih besedilih uporabljali slovenski zapis besedo evro (s črko v), pri prevajanju slovenskih besedil v tuje jezike pa se bo seveda tudi zapis te besede ustrezno preurejal; 2. po kateri bo ime skupne evropske valute na bankovcih zapisano večjezično, tudi po slovensko, na kovancih pa bi bila sprejemljiva rešitev s simbolno stilizirano črko E. Tako ravnanje ne bi bilo samo potrditev razglasa, da je slovenščina eden izmed uradnih jezikov EZ, temveč nas k temu zavezuje tudi nedavno sprejeti Zakon o javni rabi slovenščine, saj med drugim določa, da "Republika Slovenija zagotavlja status slovenščine z aktivno jezikovno politiko" (člen 4) in da "skrbi za promocijo slovenščine po svetu" (člen 13). Večjezični bankovci z upoštevanjem slovenščine ne bi smeli biti za demokratično in tehnološko razvito EZ nikakršen problem, saj smo jih imeli že v Jugoslaviji in celo v Avstro-Ogrski. Čeprav so morale nove članice prilagoditi svojo zakonodajo pravnemu redu EZ, se je treba zavedati, da se z njihovim vstopom niso samo razširile zunanje meje te povezave, temveč se je nekoliko premaknilo tudi težišče v kulturnem značaju EZ kot celote. Zato ni sprejemljivo mehanično sklicevanje na madridski dogovor med "starimi" članicami EZ, naj ima ime skupne evropske valute eno samo pisno podobo euro (s črko u). Omenjeni dogovor je bil pred leti lahko sprejet brez ugovorov, ker se taka pisna podoba po naključju ujema s stanjem v vseh takratnih uradnih jezikih EZ (razen v grščini) in torej ni šlo za vsiljeno unifikacijo oziroma za odpovedovanje svojim jezikovnim posebnostim (za grščino je bil dovoljen zapis v alfabetu). Zdaj pa se od novih članic EZ zahteva prav to. Upoštevanje rešitve, ki jo predlagamo, bi pomenila tudi otipljivo potrditev številnih evropskih političnih deklaracij o jezikovnem pluralizmu, multikulturnosti ipd. Evropske institucije si morajo bolj prizadevati za zmanjšanje svoje odtujenosti od Evropejcev, če želijo, da se bomo Evropejci (tudi "novi") identificirali z njimi, da jih bomo imeli res za svoje in da bomo tudi v pripravljeni evropski ustavni pogodbi videli poroštvo za ohranjanje, razvoj in krepitev svoje kulturne identitete. Izjava je bila sprejeta na kongresu v Novem mestu, in sicer na Občnem zboru Slavističnega društva Slovenije (8. 10. 2004, ob 9.35) Izr. prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Slavističnega društva Slovenije From Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si Mon Oct 11 10:13:12 2004 From: Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Mon, 11 Oct 2004 10:13:12 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Spletni forum SDVD Message-ID: -----Original Message----- From: Bogomir Mihevc Sent: Monday, October 11, 2004 10:06 AM To: Subject: FW: Spletni forum SDVD Spoštovana, spoštovani, Odprt je nov forum za razpravo o visokošolski didaktiki, o poučevanju in študiju, o bolonjskem procesu... Vabimo vas k sodelovanju! URL foruma je: http://forum.arnes.si/ikonboard.cgi?act=SF;f=4 Lep pozdrav Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 11 13:06:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Mon, 11 Oct 2004 13:06:15 +0200 Subject: [SlovLit] Ponudba antikvarnih knjig Message-ID: <002801c4af82$54daef20$ba4602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka Sent: pon 11.10.2004 10:39 To: Hladnik Miran Subject: FW: ponudba antikvarnih knjig -----Original Message----- From: Proantika.com [mailto:info na proantika.com] Sent: Sunday, October 10, 2004 1:29 PM To: 'BELINGAR ALJO?A'; 'Arheologija Ff'; Pavlica Hedvika; Urša Štrukelj; 'Geografija Ff'; Megušar Ana; Longyka Marjeta; Sollner Anka; Andreja Končan; Mateja Tušar; Zgodovina Subject: ponudba antikvarnih knjig Obvestilo oddelčnim knjižnicam Filozofske fakultete Sporočamo vam , da smo pravkar dopolnili našo ponudbo starejših in novejših knjig na naši spletni strani www.proantika.com Se priporočamo za naročila in vas lepo pozdravljamo! Knjižni antikvariat Edo Torkar s.p., Radovljica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 13 11:56:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Oct 2004 11:56:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Nase pismo Message-ID: <004c01c4b10a$d9b36ae0$ba4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Wednesday, October 13, 2004 9:54 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Nase pismo V spomin in opomin Ob Izjavi Slavisticnega drustva Slovenije zoper rusenje nacela enakopravnosti za slovenscino in se stiri "obrobne" jezike v t. i. Eurouniji velja opozoriti na ponavljanje zgodovine, razvidno iz dogajanja v Benetkah in Rimu leta 867, kakor ga opisujeta XVI. poglavje Zitja Konstantina oziroma Panonske legende in VI. poglavje Zitja Metodija oziroma Moravske legende. Navedeno poglavje druge legende je ne glede na svojo kratkost dovolj jasno in se glasi takole: Ko je apostolik Nikolaj zvedel za taka moza, je poslal ponju, zelec ju videti kakor angela Bozja. Potrdil je njuno ucenje in polozil slovenski evangelij na oltar svetega apostola Petra. Posvetil pa je blazenega Metodija v duhovnika. Bilo pa je mnogo nekih ljudi, ki so bogokletno sramotili slovenske knjige, rekoc: Ne spodobi se, da bi kateri drug narod imel svoje crke, razen Judov, Grkov in Latincev po Pilatovem napisu, ki ga je napisal na Gospodnji kriz;" - te je apostolik nazval pilatnike ali trijezicnike ter obsodil. In je velel nekemu skofu, ki je bil za isto boleznijo bolan, da je od slovenskih ucencev posvetil tri duhovnike in dva lektorja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 12:26:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Oct 2004 12:26:58 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Magister Message-ID: <006e01c4b1d8$57444240$ba4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Primoz PETERLIN [mailto:primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si] Sent: Monday, October 04, 2004 9:57 AM To: Miran siol; SLOVLIT Subject: Re: [SlovLit] Magister -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- V sobota 2. oktobra 2004 20:06 Miran siol piše: > From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing > foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is > the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT > equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the > capitals for emphasis). Res??? To je vsaj za Poljsko povsem res. Glede na to, da Poljaki predstavljajo nekaj več kot polovico srednje in vzhodne Evrope, trditev niti ni preveč napačna. Lep pozdrav, Primož - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 20:43:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 14 Oct 2004 20:43:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: MultiMeDialectTrans 2005 CALL FOR PAPERS Message-ID: <005301c4b21d$bcb08fe0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Herta Lausegger" To: Sent: Thursday, October 14, 2004 3:48 PM Subject: MultiMeDialectTrans 2005 CALL FOR PAPERS > > Dragi Miran! > Prav lepo Te prosim, da razposljes slovlitovcem vabilo na naso > mednarodno konferenco "MultiMeDialectTrans 2005", ki jo pripravlja > Univerza "Helsinki/Kouvola" v casu od 25. do 27. avgusta 2005. Glavna > organizatorica konference je prof. dr. Irmeli Helin. Z morebitnimi > vprasanji se tozadevno lahko obrnete tudi name. Vabimo vas k sodelovanju > ... Lepo pozdravljeni > > Herta Maurer-Lausegger > Univerza v Celovcu > Tel. 0043 (0) 664/1335102 > (za mednarodni organizacijski odbor) > ======= MultiMeDialectTrans 2005 International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia University of Helsinki, Kouvola, 25 -- 27 August 2005 CALL FOR PAPERS Conference Profile Held at the University of Helsinki/Kouvola (Department of Translation Studies), MultiMeDialectTrans 2005, an international conference on the translation of dialects in multimedia will be taking place from 25 to 27 August 2005. This conference will be organized by the Department of Translation Studies at the University of Helsinki in Kouvola, Finland, aided by an international organizing committee. This invitation is directed at academics from various disciplines as well as translators and students who are interested in the translation of dialects in multimedia contexts. The conference will concentrate on a complex, interdisciplinary subject area involving linguistics, communication studies, film studies and translation studies as well as other areas of cultural studies, sociology and other disciplines. Language and communication forms, knowledge and thoughts are all influenced by communication media. The main topics to be covered at the conference include dubbing films in dialect and linguistic varieties; cultural transfer processes in the characteristics of dialects; archaisms, regionalisms, varieties in the continuum between dialect and standard language, also in multimedia, as well as associated transfer problems. Patronage: to be announced Organizing committee of "MultiMeDialectTrans 2005 - International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia" Irmeli Helin (Conference Chair), University of Helsinki, Finland Herta Maurer-Lausegger, Alps-Adriatic University of Klagenfurt, Austria Gionvanni Nadiani, University of Bologna, Italy Koloman Brenner, Eötvös-Lor?nd University Budapest, Hungary Klaus Geyer, Vilnius Pedagogical University, Lithunia Place: University of Helsinki, Department of Translation Studies, PO Box 94, Paraatikenttä 7, FI-45101 Kouvola, Finland Plenary speakers: to be announced Length of individual papers: 20 minutes plus 10 minutes' discussion Papers can be given in English, Finnish, German, Swedish and Russian. A simultaneous interpretation service will be provided by students from the Department of Translation Studies during the conference. Abstract: length of abstract of individual papers: 200-300 words (in one of the above mentioned languages). Please include any requests for audiovisual equipment. Abstract deadline: 1 March 2005 Notification of acceptance of papers by the organizing committee: 31 March 2005 Participation fee: 40 EUR Participation fee for students: 5 EUR (no registration required) Excursion: if there is enough interest, an excursion to Helsinki is planned for 27 August 2004. The cost of taking part in the excursion will be announced at a later date. Publication: a scientific committee of referees will compile a selection of the papers given for publication. Deadline for submitting the printed version: 1 October 2005. Information: irmeli.helin na helsinki.fi Phone: +358 5 8252202 Fax +358 5 8252251 Email for registration: MultiMeDialectTrans na helsinki.fi (after 1 December 2004) Postal Address: Prof. Dr. Irmeli Helin MultiMeDialectTrans 2005 University of Helsinki Department of Translation Studies PO Box 94 FI-45101 Kouvola Finland Further information: http://www.kouvola.helsinki.fi From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:13:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:13:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Eno_težko_vprašanje Message-ID: <00a401c4b53e$370e4b60$6500a8c0@Uporabnik> Dragi slovlitovci, štejemo več kot pol tisoč duš in družimo se na naslovu mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/ skoraj pet let, skupaj z gostovanjem pri yahooju pa še več. Kakor ime diskusijske skupine pove, nas zanima v prvi vrsti slovenska književnost, debata pa se je mimogrede dotaknila tudi drugih humanističnih tem, najraje jezika. Med spletnimi novicami ste redno našli tudi povezave na sveže številke Kronike Slavističnega društva Slovenije. Ko sem pred kratkim sprejel predsedništvo tega društva, sem se znašel v dilemi, ki prosim, če mi jo pomagate razrešiti. Vidim naslednje možnosti: 1. V Slovlit vključiti tudi debato članov Slavističnega društva Slovenije (govorim na pamet, recimo novih 200 prejemnikov), novice SDS oziroma kroniko pa pokrivati tako kot do zdaj, tj. s povezavami na ustrezne spletne strani. Dobro: preprosto urednikovanje. Slabo: preveč pogosta in preveč raznovrstna sporočila in posledično morebitno nezadovoljstvo starih slovlitovcev. 2. Ustanoviti novo diskusijsko skupino in vanjo vključiti samo člane SDS. Dobro: profiliran forum. Slabo: več uredniškega dela. 4. Vaši alternativni predlogi. Lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:18:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:18:39 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo Message-ID: <00b601c4b53e$e5cf89c0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: Monday, October 18, 2004 11:29 AM Subject: FW: Vabilo -----Original Message----- From: Breda Sivec [mailto:breda.sivec na dzs.si] Sent: Monday, October 18, 2004 11:13 AM To: Sollner Anka Subject: Vabilo VABILO na prireditev in razstavo Za devetimi gorami . leži Terska dolina četrtek, 21. oktobra 2004, ob 18. uri Knjigarna DZS, Mestni trg 26, Ljubljana PROGRAM Beseda pobudnice dogodka prof. Milene Kožuh z Univerze za tretje življenjsko obdobje O razstavi in eksponatih (prof. dr. Janez Bogataj, soavtor razstave) Tan dol teče voda Rajna (prof. dr. Pavle Merku) Slovenstvo v Terski dolini (Sergij Pahor, predsednik Sveta slovenskih organizacij) Naj znova oživi ta zemlja! (prof. dr. Viljem Černo) Z gosti se bo pogovarjala Marjeta Keršič Svetel. Sodelujeta Minja Zorc in Žiga Kroflič, duet renesančnih lutenj z Glasbene šole Moste-Polje Ljubljana, pod vodstvom Mentorja Borisa Šinigoja Po pogovoru bo na ogled dokumentarni film Marjete Keršič Svetel Terske doline in gore. Razstavo knjig, muzejskih eksponatov in fotografij si lahko ogledate med 19. oktobrom in 5. novembrom. Mag. Breda Sivec, svetovalka uprave DZS za odnose z javnostmi From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:22:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:22:06 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: evropska nagrada za mlade raziskovalce Message-ID: <00c301c4b53f$60f8c620$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Darjenka Mihelic" Sent: Monday, October 18, 2004 10:18 AM Subject: evropska nagrada za mlade raziskovalce > Posredujem obvestilo, ki zadeva uspesne mlade raziskovalce, lp, Darja Mihelic. > > Dear Madam / Dear Sir, > > The German Research Foundation (DFG) wishes to draw your attention to the > second round of the European Young Investigators Award (EURYI). The scheme > is managed and funded under the umbrella of the Euro-pean Heads of > Research Councils. It aims at effectively enabling and encouraging > outstanding young re-searchers from all over the world to work in one of > the participating European countries in the programme for a five-year > period. > > Applicants are asked to submit their proposals to the participating > research council in their country of desti-nation. The DFG is responsible > for the administration of the programme in Germany. > > For further information on the scheme, the second Call for proposals > (deadline: 30th November 2004) and application form please refer to > http://www.dfg.de/en/international/young_researchers/euryi_award/index.htm > l or www.esf.org/. > > We kindly ask you to forward this information to persons in your > environment who could be interested in the programme. > > Sincere regards, > Anjana Buckow > Research Training Groups and Research Careers Division > Deutsche Forschungsgemeinschaft DFG > Kennedyallee 40 > D-53175 Bonn > Tel. +49 (228) 885-2845 > Fax. +49 (228) 885-2777 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:34:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:34:47 +0200 Subject: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <00e301c4b541$268ea200$6500a8c0@Uporabnik> Pri Humanistu (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/) poročajo o slabih izkušnjah s konfenrenc, na katerih se referati berejo, namesto da bi jih pripovedovali (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0249.html) in govorci ne upoštevajo dodeljenega jim časa. Pravila za uspešno govorno izvedbo preberete na http://www.si.umich.edu/~pne/acadtalk.htm. Na kratko: ne beri, ne sedi, ne stoj pri miru, uporabljaj vizualne ponazoritve, menjaj register, zri publiko v oči, govori glasno in jasno, omeji se na bistveno, nikakor ne prekorači določenega časa, vadi svoj govor, povzemi na začetku in koncu, upoštevaj interes publike, zgleduj se pri dobrih govorcih. Glede prosojnic: nič več kot 5--7 besed v vrsti, nič več kot 5 do 7 vrst na ekran (in nikoli brati besedo za besedo z ekrana!). Pozornost poslušalcev po 15-20 minutah pade, zato so daljši nastopi manj smiselni. Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 09:23:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 09:23:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <002e01c4b5ac$83040e60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Simona Klemencic" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 8:44 AM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati > > Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? > > Bi. Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s pripravljenim > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez napak. > Jaz sem pa sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. Tako > da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. > > lp > > Simona > > > -----Original Message----- > > > Pri Humanistu (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/) poročajo o > slabih izkušnjah s konfenrenc, na katerih se referati berejo, namesto da bi > jih pripovedovali > (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0249.html) in > govorci ne upoštevajo dodeljenega jim časa. Pravila za uspešno govorno > izvedbo preberete na http://www.si.umich.edu/~pne/acadtalk.htm. Na kratko: > ne beri, ne sedi, ne stoj pri miru, uporabljaj vizualne ponazoritve, menjaj > register, zri publiko v oči, govori glasno in jasno, omeji se na bistveno, > nikakor ne prekorači določenega časa, vadi svoj govor, povzemi na začetku in > koncu, upoštevaj interes publike, zgleduj se pri dobrih govorcih. Glede > prosojnic: nič več kot 5--7 besed v vrsti, nič več kot 5 do 7 vrst na ekran > (in nikoli brati besedo za besedo z ekrana!). Pozornost poslušalcev po 15-20 > minutah pade, zato so daljši nastopi manj smiselni. > > Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 11:11:26 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 11:11:26 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <005001c4b5bb$9e581120$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 10:08 AM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati Dragi Miran, k vizualni podpori. Za uporabo LCD je že znano, da povzroča gnitje možganov (prevajam 'it rots the brain'), ker ves čas ponuja poenostavitve. Sicer pa pri nas -- vsaj v 15 -- LCD večino časa ne dela...lp m -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of Miran siol Sent: Monday, October 18, 2004 8:35 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Kako predavati From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 14:43:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 14:43:45 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <007601c4b5d9$46d7e060$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran" Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:34 AM Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s pripravljenim > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez > napak. Najprej se moramo vprašati, zakaj sploh sodelujemo na konferenci: samo zato, da odbrenkamo svoje (in poleg tega dobimo nekaj točk za objavo, službeno pot kombiniramo še s kakim privatnim opravkom itd.) ali želimo, da si poslušalci tudi zapomnijo kak del našega predavanja? Če nam gre samo za prvi cilj, se pač zadeve lotimo po liniji najmanjšega odpora. Če se poskusimo spomniti preteklih konferenc - katera predavanja so nam ostala najbolj v spominu? Tista, v katerih je govornik svoj referat bral kot radijska poročila, verjetno ne, razen če je šlo za kako izjemno idejo (a takšno je morda eno predavanje na konferenci). Tudi če predavatelj ni predstavil neke revolucionarne novosti ali če ni z našega področja, pa nam ostane v spominu predavatelj, ki zna živo predstaviti svojo idejo. Glede prosojnic je bila v prejšnjem sporočilu predlagana omejitev na nekaj kratkih vrstic na ekranu - razlog za to pa je povsem preprost: ali sploh berete, kaj je na platnu, če je to popisano kot knjiga, od zgornjega do spodnjega roba in od leve do desne? Jaz ne. Zakaj se torej truditi s tako množico besed, če je ljudje niti ne preberejo, kaj šele, da bi si jo skušali (in zmogli) zapomniti - morda pa si bodo zapomnili kak poudarek, napisan le z nekaj besedami. > Jaz sem sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. > Tako da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. Osnovni pristop je bil pravilen, nauk iz zgodbe pa ne: kadar neko stvar naredimo prvič, se silno redko zgodi, da jo naredimo najbolje - po nekajkratnih ponovitvah nam gre bistveno bolje (zakaj še tako izkušeni glasbeniki redno vadijo?). Predlagam torej, da "pesnjenje v angleščino" opravite doma in če vam gre pesmica dobro z jezika (ni nujno, da jo ob vsaki vaji poveste enako - celo koristno je, da poskusite različne pristope) že doma, bo šla dobro tudi na predavanju. Ni problem v tem, da se pri govorjenju včasih ustavite in ne govorite tako tekoče kot berete, da začnete z napačnim sklonom, da vam za trenutek zmanjka niti - te težave boste odpravili z vajo. Zdravko Zupančič na tečaju retorike dilemo "branje ali govorjenje" opiše tako zelo slikovito, da to potem sploh ni več dilema: "Glasno branje samemu sebi - samotno početje, glasno branje skupini ljudi - sramotno početje." LP, Miran ========== ----- Original Message ----- From: "Slori Gorizia" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:46 AM Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati Sem eden izmed prejemnikov res najrazličnejših poročil, ki jih dojemam bolj odmaknjeno čez rob glede na to, da živim v Gorici (Italija). En podatek mi je bil že pred letom dni zelo dragocen: tisti o elektronski knjižnici, ki jo je uredil in organiziral moj sošolec iz Trsta Franko Luin, ki živi na Švedskem. Sedaj pa se oglašam v zvezi z razmišljanjem, zaskrbljenostjo glede podajanja predavateljev. Po osnovnem zanimanju sem profesor telesne vzgoje (sicer pa tudi prevajalec, pisec, publicist in lektor) in sem specializiral psihomotoriko, kar pomeni med ostalim tudi telesno govorico in grupno dinamiko. V zvezi s tem bi lahko posredoval marsikaj - tudi v obliki seminarja - o neverbalnem sporočanju, kar je za predavatelje več kot zanimiva in koristna tema... Če je kje kaj zanimanja, me poiščite. Aldo Rupel From Klemen.Pisk na siol.net Tue Oct 19 17:33:41 2004 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Tue, 19 Oct 2004 17:33:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_koncert_=AEabjak_benda Message-ID: <007201c4b5f1$046ee9e0$0902a8c0@galadriel> Promocijski koncert skupine Žabjak bend ob izdaji druge zgoščenke Aristokrat, v sredo, 20. oktobra 2004, ob 21. uri v Kud France Prešeren (Karunova 14, Ljubljana). Večer bo povezoval Miran Štempihar. Vljudno vabljeni, vstopnine ni. Žabjak bend   Od priložnostne študentske zasedbe, ki je konec prejšnjega stoletja združila pesnika Klemena Piska (kitara in glas), literarnega teoretika Marijana Dovića (violina) in filozofa Roka Svetliča (bas) v nenavadno izviren šansonsko jazzovski Žabjak trio (album Doktor piska počasni sving, Goga Musica 2001), je nadaljnji razvoj >žabjakovskih< kompozicij terjal širitev zasedbe. Klasično-jazzovski tolkalec Jaka Strajnar je v Žabjak bend prinesel svežo bobnarsko energijo in izrazito kreativen pristop k ritmu, dragoceno redkost v slovenskem prostoru. Nasledek skupnega dela in koncertiranja je plošča Aristokrat (Goga Musica 2004), izrazit izziv v slovenskem glasbenem prostoru. Šansonsko obarvana besedila Klemena Piska v obliki vložnega epskega subjekta duhovito preigravajo nekatere temeljne dogme posttranzicijske družbe - neskončno daleč od cenene neposrednosti na ostrem robu britve med provokacijo in ironijo ves čas odpirajo subtilen političen prostor, ki ni vedno v skladu z normativi proslule >politične korektnosti<. Glasbeno so >Žabjaki< na novi plošči bolj udarni, celo bolj brutalni, a tudi bolj >ljudski<. Skrbno dozirano uporabljajo agresiven zvok in energično improvizacijo na električni violini; hkrati pa so skladbe zahtevnejše in skrbneje aranžirane. Po drugi strani najdemo v njihovem repertoarju čudovite balade in nežne harmonske barve akustičnih jazzovskih inštrumentalov, ki so učinkovit kontrast hitrejšim elementom svinga, bluesa, funka in latina. Koncerti Žabjak benda so celovit glasbeni in ideološki dogodek: pustite se >indoktrinirati ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran" Sent: Tuesday, October 19, 2004 9:28 PM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati > Res zanimivo, da se je slovlitovski forum lotil teme, ki se mi kot > "samodidaktiku" zdi odkrivanje že dolgo odkrite Amerike. Odkrivanje že > odkritega je v tem, da se naj na javnih nastopih lastnih tekstov ne bere, > naj se drži časovnih omejitev in načel uspešnega javnega nastopanja, od > izreke do motorike. To seveda ne pomeni, da se svoje misli sproti zbira, > prevaja in improvizira, ampak da tak nastop zahteva mnogo več priprave kakor > časovno nepredvideno brano šlepanje na lastnem tekstu. Nastopi, ki vzbujajo > vtis spontane učinkovite improvizacije, so najbolj naštudirani. Kakor sem > slišala, bi kar nekaj nastopajočih na letošnjem slavističnem kongresu lahko > služilo za šolski primer, kako se publiki ne predava in ne krade časa > sledečemu nastopajočemu. > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miran > Sent: Tuesday, October 19, 2004 2:44 PM > To: SLOVLIT > Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati > > > ----- Original Message ----- > From: > To: "Miran" > Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:34 AM > Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > > > Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s > pripravljenim > > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez > > napak. > > Najprej se moramo vprašati, zakaj sploh sodelujemo na konferenci: samo > zato, da odbrenkamo svoje (in poleg tega dobimo nekaj točk za objavo, > službeno pot kombiniramo še s kakim privatnim opravkom itd.) ali želimo, da > si poslušalci tudi zapomnijo kak del našega predavanja? Če nam gre samo za > prvi cilj, se pač zadeve lotimo po liniji najmanjšega odpora. > > Če se poskusimo spomniti preteklih konferenc - katera predavanja so nam > ostala najbolj v spominu? Tista, v katerih je govornik svoj referat bral > kot radijska poročila, verjetno ne, razen če je šlo za kako izjemno idejo > (a takšno je morda eno predavanje na konferenci). Tudi če predavatelj ni > predstavil neke revolucionarne novosti ali če ni z našega področja, pa nam > ostane v spominu predavatelj, ki zna živo predstaviti svojo idejo. > > Glede prosojnic je bila v prejšnjem sporočilu predlagana omejitev na nekaj > kratkih vrstic na ekranu - razlog za to pa je povsem preprost: ali sploh > berete, kaj je na platnu, če je to popisano kot knjiga, od zgornjega do > spodnjega roba in od leve do desne? Jaz ne. Zakaj se torej truditi s tako > množico besed, če je ljudje niti ne preberejo, kaj šele, da bi si jo > skušali (in zmogli) zapomniti - morda pa si bodo zapomnili kak poudarek, > napisan le z nekaj besedami. > > > > Jaz sem sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. > > Tako da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. > > Osnovni pristop je bil pravilen, nauk iz zgodbe pa ne: kadar neko stvar > naredimo prvič, se silno redko zgodi, da jo naredimo najbolje - po > nekajkratnih ponovitvah nam gre bistveno bolje (zakaj še tako izkušeni > glasbeniki redno vadijo?). Predlagam torej, da "pesnjenje v angleščino" > opravite doma in če vam gre pesmica dobro z jezika (ni nujno, da jo ob > vsaki vaji poveste enako - celo koristno je, da poskusite različne > pristope) že doma, bo šla dobro tudi na predavanju. Ni problem v tem, da se > pri govorjenju včasih ustavite in ne govorite tako tekoče kot berete, da > začnete z napačnim sklonom, da vam za trenutek zmanjka niti - te težave > boste odpravili z vajo. > > Zdravko Zupančič na tečaju retorike dilemo "branje ali govorjenje" opiše > tako zelo slikovito, da to potem sploh ni več dilema: > > "Glasno branje samemu sebi - samotno početje, glasno branje skupini ljudi - > sramotno početje." > > LP, Miran > > ========== > > ----- Original Message ----- > From: "Slori Gorizia" > To: "Miran siol" > Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:46 AM > Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > > > Sem eden izmed prejemnikov res najrazličnejših poročil, ki jih dojemam bolj > odmaknjeno čez rob glede na to, da živim v Gorici (Italija). En podatek mi > je bil že pred letom dni zelo dragocen: tisti o elektronski knjižnici, ki jo > je uredil in organiziral moj sošolec iz Trsta Franko Luin, ki živi na > Švedskem. Sedaj pa se oglašam v zvezi z razmišljanjem, zaskrbljenostjo glede > podajanja predavateljev. Po osnovnem zanimanju sem profesor telesne vzgoje > (sicer pa tudi prevajalec, pisec, publicist in lektor) in sem specializiral > psihomotoriko, kar pomeni med ostalim tudi telesno govorico in grupno > dinamiko. V zvezi s tem bi lahko posredoval marsikaj - tudi v obliki > seminarja - o neverbalnem sporočanju, kar je za predavatelje več kot > zanimiva in koristna tema... Če je kje kaj zanimanja, me poiščite. > > Aldo Rupel > > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 23:10:36 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 19 Oct 2004 23:10:36 +0200 Subject: [SlovLit] Ena povezava, ena informacija in en kibic Message-ID: <006501c4b620$155c5d80$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.slowenia-online.pl -- društvo poljsko-slovenskega prijateljstva, strani ureja Agnieszka Będkowska-Kopczyk. Študentje tretjega letnika slovenistike imajo v letošnjem zimskem semestru priložnost pri literaturi prisluhniti seriji predavanj vabljenih gostov: Francu Zadravcu, Tarasu Kermaunerju, Gregorju Kocijanu, Ladu Kralju, Denisu Ponižu, Miranu Štuhecu, Silviji Borovnik, Petru Svetini, Jožici Čeh, Alenki Žbogar in Katji Mihurko-Poniž, večinoma na temo slovenske dramatike. Dušan Merc v Sobotni prilogi Dela 16. okt.: "Slovenščina kot predmet vseh predmetov bi morala v ciljih doseči bistveno večjo odgovornost do nacionalne identitete in jezikovnega razvoja vsakega člana družbe. Zdaj pa je določena kot predmet, ki usposablja funkcionalno pismenost. To je uradniški odnos, kjer naj bi državljan izpolnjeval samo obrazce, o lastni zgodovini in identiteti pa mu ni treba vedeti nič. Učbeniki za slovenščino ne dajejo nobenih znanj, ki jih bomo morali imeti, ker smo v EU. [...] Kako si razlagate podatek, da je slovenski učenec z dvojko pri slovenščini v mednarodni raziskavi o bralni pismenosti dosegel vidnejši uspeh od sošolca, ki je odličnjak, s petico pri materinščini? [...] Vem pa, da so naši učbeniki za slovenščino grozljivi. V njih je le 40 odstotkov vsebine, ki krepi bralno pismenost. Da ne govorim, da je za slovenščino v devetletki kup knjig in da mora učenec v prvem triletju pri slovenščini uporabljati kar tri učbenike ali delovne zvezke. O tem bi morali najprej razmisliti didaktiki." lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 07:53:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Wed, 20 Oct 2004 07:53:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <000001c4b669$17a1d680$054602c1@ff.unilj.si> V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: Al' prav se piše euro ali evro, slavistov četa srborita politikom zdaj "u" očita, kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša: če Toporišiču "v" man'ka sprejela ga ne bo nobena banka, kar naj se muči brez obstanka. Al' zarad' črke vreden več ne bode in zarad' "u" ne bo nobene škode, obhaja taka misel nas Slovence, da pravdajo se ti možje znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 11:41:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Oct 2004 11:41:58 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 10:56 AM To: Miran Hladnik z RCUL Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi kolega, Kar je napisal Ante Mahkota, je traparija, razen tega pa je Prešernu šlo za isti glas v DVEH pisavah - in Prešeren je bil proti metelčici. Prešerna pač slabo poznajo. Pri EURU gre pa za čisto drugo zadevo, naše stališče je v odboru za evropske zadeve DZ zadnjič zelo jasno razložila mag. Majda Potrata, pridružil se nji je poslanec Barovič - v vladi je to stališče zastopala ministrica za kulturo Andreja Rihter (smo zvedeli). Na TV je jasno povedal tudi prof. Toporišič. Gre za poseg v slovenski jezik od zunaj - ki je povrh vsega še nedodelan. Kolikor držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. Gospod Mahkota s tem samo kaže, da ne razume, za kaj gre. Iz podlag (vseh nimam) - tudi izvirnih - pa je jasno, da jezikoslovna ekspertiza ni bila narejena tudi za druge jezike, a o tem zdajle ne bi več pisala. S Prešernovo kašo nima ta zadeva nobene zveze in kar boli me, ko prebiram te "duhovitosti". Lp. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik z RCUL To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 7:53 AM Subject: [SlovLit] Re: EURO V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: Al' prav se piše euro ali evro, slavistov četa srborita politikom zdaj "u" očita, kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša: če Toporišiču "v" man'ka sprejela ga ne bo nobena banka, kar naj se muči brez obstanka. Al' zarad' črke vreden več ne bode in zarad' "u" ne bo nobene škode, obhaja taka misel nas Slovence, da pravdajo se ti možje znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 11:47:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Oct 2004 11:47:53 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih_v_novembru Message-ID: <001201c4b689$e0443e00$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gorazd Vodeb [mailto:Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:30 AM To: Mrežnik Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v novembru Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 2. novembra od 10. do 12.30 ure. Predstavili bomo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 2. novembra od 14. do 16.30 ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 23. novembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v torek, 23. novembra ob od 14. do 16. ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 25. novembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From maja.murnik na kiss.si Wed Oct 20 13:02:17 2004 From: maja.murnik na kiss.si (Maja) Date: Wed, 20 Oct 2004 13:02:17 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na literarni vecer Message-ID: <011201c4b694$446d3800$0301a8c0@maja> Vabimo Vas na literarni vecer jesenskega cikla Studentskih literarnih vecerov, ki bodo potekali vsako drugo sredo v domacem vzdusju kluba Daktari (Krekov trg 7, nasproti glavne trznice). Veceri so v osnovi zamisljeni tako, da se predstavita mlajsi in se neuveljavljen avtor skupaj z ze znanim, ki ima za sabo vsaj eno pesnisko zbirko. Tokratni vecer bo 27. oktobra ob 21. uri. Nastopile bodo pesnice treh generacij in treh različnih pesniških senzibilitet: Miljana Cunta, Maja Vidmar in Erika Vouk. Prisrcno vabljeni! Maja Murnik From jaka na jaka.org Thu Oct 21 00:42:07 2004 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 21 Oct 2004 00:42:07 +0200 Subject: [SlovLit] E[V/U]RO In-Reply-To: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> References: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <4176E9BF.9040209@jaka.org> no, če že dobim vso to [s].poštovje, en odziv. > Gre za poseg v slovenski jezik od zunaj. stinjanje - gre pa tudi za več od tega. Gre za simbolno podreditev novih 'divjih' članic v sistem 'dobrih-starih' članic, ki so izvedle širitev, ki si jo bi rade prikrojile po svoji meri. menim, da gre za precej bolj pomembno zadevo kot se vidi na prvi pogled. Gre za zelo politično vprašanje pravzaprav. (in za zelo praktično, a to praktičnost bi rešil precej preprost in v vseh jezikih +/- nesporen zapis EUR) Odziv stroke in (to je šele zares presenetljivo, stroka namreč pri tem niti ni bila udeležena v resnici) politike je bil ... no, hm, mlačen, če ne ravno mrzel. Ali mrtvaško mrzel, da dodam malo dramatičnega :) Brez katarze, ne. Torej na pol. :) > Kolikor držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar > še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. in kaj pove, da slovenskega veta ni bilo? in kaj ste počeli akademiki? (ops, gre moja diploma v težje vode) no, kakšnih glasnih medijskih odzivov ni bilo, ne? in a ne obstaja nek urad za jezik? (ta, za Slovensk jezik, kolikor se www-spomnim :) je kaj spregovoril. tako javno. ne interno? in ali ni sedaj ta opcija takorekoč na oblasti? jim je uzelo sapo? mislim, od oblasti? :) in kaj pove, da se bo razrešila preko M in L. hm. j. Miran Hladnik , , 20.10.2004 11:41: >-----Original Message----- >From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] >Sent: Wednesday, October 20, 2004 10:56 AM >To: Miran Hladnik z RCUL >Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO > > >Dragi kolega, Kar je napisal Ante Mahkota, je traparija, razen tega pa >je Prešernu šlo za isti glas v DVEH pisavah - in Prešeren je bil proti >metelčici. Prešerna pač slabo poznajo. Pri EURU gre pa za čisto drugo >zadevo, naše stališče je v odboru za evropske zadeve DZ zadnjič zelo >jasno razložila mag. Majda Potrata, pridružil se nji je poslanec Barovič >- v vladi je to stališče zastopala ministrica za kulturo Andreja Rihter >(smo zvedeli). Na TV je jasno povedal tudi prof. Toporišič. Gre za poseg >v slovenski jezik od zunaj - ki je povrh vsega še nedodelan. Kolikor >držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar >še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. Gospod Mahkota >s tem samo kaže, da ne razume, za kaj gre. Iz podlag (vseh nimam) - tudi >izvirnih - pa je jasno, da jezikoslovna ekspertiza ni bila narejena tudi >za druge jezike, a o tem zdajle ne bi več pisala. S Prešernovo kašo nima >ta zadeva nobene zveze in kar boli me, ko prebiram te "duhovitosti". Lp. >Breda Pogorelec >----- Original Message ----- >From: Miran Hladnik z RCUL >To: >Sent: Wednesday, October 20, 2004 7:53 AM >Subject: [SlovLit] Re: EURO > > >V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični >odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal >slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: > >Al' prav se piše euro ali evro, >slavistov četa srborita >politikom zdaj "u" očita, >kdo njih pa pravo trdi, to se praša. > >Po pameti je taka sodba naša: >če Toporišiču "v" man'ka >sprejela ga ne bo nobena banka, >kar naj se muči brez obstanka. > >Al' zarad' črke vreden več ne bode >in zarad' "u" ne bo nobene škode, >obhaja taka misel nas Slovence, > >da pravdajo se ti možje znabiti, >za kar so se nekdanji Abderiti >v sloveči pravdi od oslove sence. > >V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo >bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno >delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino >kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 07:34:21 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Oct 2004 07:34:21 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <00af01c4b72f$9f931920$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 2:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi Miran, morda je bilo na tem forumu že navedeno, da pregled stanja imena evrovalute v različnih evrojezikih obstaja; nanj je bilo opozorjeno na prevajalskem forumu: http://www.evertype.com/standards/euro/euronames.html. Poučno, ni kaj. S pozdravčki. Peter ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:41 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 11:01:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Oct 2004 11:01:27 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <003d01c4b74c$8d9c1330$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helga Krisper [mailto:helga.krisper na volja.net] Sent: Thursday, October 21, 2004 9:14 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Miran in Peter, prebrala sem predstavitev problema evra, kot ga objavlja Irec iz Dublina - Michael Everson - pri slovenščini pozorno upošteva tudi dvojino - in vidim, da k sreči skoraj ni jezika, ki ne bi imel s to zadevo svojih problemov. Zato bi bilo na to treba pokazati z Emersonovega racionalnega vidika, da se ne bi počutili ogoljufane. Hvala Petru, da je opozoril na to gradivo! Pozdrav, Helga G. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Thursday, October 21, 2004 7:34 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO -----Original Message----- From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 2:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi Miran, morda je bilo na tem forumu že navedeno, da pregled stanja imena evrovalute v različnih evrojezikih obstaja; nanj je bilo opozorjeno na prevajalskem forumu: http://www.evertype.com/standards/euro/euronames.html. Poučno, ni kaj. S pozdravčki. Peter ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:41 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:43:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:43:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Položaj_žensk Message-ID: <002601c4b76b$93aeb2e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" ; Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:23 AM Subject: za Slovlit Miran, Posredujem Ti skrajšano obvestilo Janeza Stergarja o 2 zbornikih, ki se ukvarjata s položajem žensk: Zbornik 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev "Renske skozi zgodovino", ki ga je uredil mag. Aleksander Rižek, je doslej najobsežnejši zbornik o zgodovini žensk na Slovenskem z 41 referati na 396 straneh; dostopen je že v osrednjih strokovnih knjižnicah ter nekaterih knjigarnah oz. na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 2/I. (oddelek za zgodovino FF), tel. 01-2411-200, e-pošta barbara.satej na ff.uni-lj.si . Zgodovini žensk je posvečena tudi druga letošnja številka revije "Zgodovina za vse" z osmimi razpravami, ki časovno segajo od zadnjih desetletij habsburške monarhije do druge svetovne vojne, vsebinsko pa od vloge žensk pri volitvah in v revialnem tisku do športa in kriminalnih deliktov. Lahko jo naročite pri izdajatelju: Zgodovinsko društvo Celje, 3000 Celje, Prešernova 17, tel. 03-4286420, e-pošta aleksander.zizek na guest.arnes.si . Vse o reviji izveste tudi na spletnih straneh www.zgd.celje.si . Lep pozdrav Alenka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:47:24 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:47:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_=AEiga_Zois_za_slovlit Message-ID: <006301c4b76c$24301b60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Matija Ogrin" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 21, 2004 1:20 PM Subject: Žiga Zois za slovlit > Drage kolegice, cenjeni kolegi! > Sporočam vam, da si na straneh http://nl.ijs.si/e-zrc/ lahko ogledate > nov sveženj korespondence Žige Zoisa v znanstvenokritični e-izdaji > kolega Luka Vidmarja. Kliknite na "gladivo v HTML", saj je prikaz v > izvorni obliki XML namenjen tistim, ki bi jih zanimala računalniška > "podzavest" edicije ... > > Pozdrav, > Matija Ogrin > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:53:55 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:53:55 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Message-ID: <00a401c4b76d$0917f5e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: Tinkara B. To: Miran Hladnik Sent: Thursday, October 21, 2004 12:11 PM Subject: e-twinning Spoštovani! Ubadam se s slovenskim prevodom izraza "e-twinning" (online twinning of two schools). Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, ki bi nakazovala, za kaj gre. Našla sem samo en prevod, in sicer "twinning = tesno institucionalno sodelovanje", ki pa je za uporabo v sklopu e-twinning občutno predolg. Francozi npr. e-twinning v (pojasnjevalnem) oklepaju prevajajo kot "jumelage électronique", kar bi pomenilo nekaj takega kot "elektronsko pobratenje". Sama sem najprej razmišljala o izrazu "e-sodelovanje" in pojasnilu "spletno sodelovanje", zdaj pa razmišljam, da bi bilo morda primerneje prevesti "e-povezovanje" s pojasnilom "spletno povezovanje". Zakaj? Ker se kot "sodelovanje" ustaljeno prevaja ang. izraz "co-operation" (in obratno), medtem ko bi se "povezovanju" po angleško reklo "linkage/linking oz. connection/connecting", kar pa se (v dotičnem pomenu) ne uporablja tako pogosto in ni tako 'ustaljeno'. Ker je e-twinning projekt (z imenom eTwinning) pred kratkim dobil blagoslov Evropske komisije in pravkar dela svoje prve korake, se mi zdi, da bi bilo dobro, da se dogovori (?) izraz, s katerim bomo Slovenci e-twinning prevajali, da ne bodo debate o tem spet potekale čez pet let, ko bo že prepozno. Če se vam zdi umestno, lahko "vržete kost" tudi na forum. Dobrodošlo bo vsakršno mnenje. Lep pozdrav, Tinkara B. Z. ----- Original Message ----- From: Tinkara B. To: Miran Hladnik Sent: Thursday, October 21, 2004 12:50 PM Subject: e-twinning (dodatek) Za primerjavo (in pomoč) še uradni prevodi v druge jezike: nem.: Internet-Partnerschaft it.: gemellaggio elettronico šp.: hermanamiento electrónico fr.: jumelage électronique Lp, Tinkara ----- Original Message ----- From: "Tinkara B." To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 21, 2004 1:42 PM Subject: Fw: e-twinning (dodatek 2) V odločbi v el. bazi EUROLEX v slovenščino prevedeno kot medinstitucionalno e-sodelovanje. Mnenje/a? Lp, Tinkara ========== ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Hladnik Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 10:50 AM Subject: RE: [SlovLit] E[V/U]RO Mislim, da je to tudi pomemben precedens. Bog ve, kaj vse bo še prineslo skupno življenje. Zanimivo je tudi, da se ne da argumentirati, zakaj bi morali vsi pisati EURO. Argumentacija gre nekako takole: to je pomembna pravna zadeva, ki pa se je pravno ne da argumentirati, ker s pravom nima nikakršne zveze. :-) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 18:37:25 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 21 Oct 2004 18:37:25 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Message-ID: <007e01c4b78c$40253060$6500a8c0@Uporabnik> From: "Peter Weiss" To: "Miran" , "SLOVLIT" References: <00a401c4b76d$0917f5e0$6500a8c0 na Uporabnik> Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni > prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" > slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, > ki > bi nakazovala, za kaj gre. Pa se je, in sicer v reviji Sladkorna bolezen pred kakimi petimi, šestimi leti, ko sem jo jezikovno pregledoval in vanjo pisal. Vsaka zveza društev sladkornih bolnikov v vzhodnoevropskih državah je dobila partnerja na zahodu Evrope -- slovenska je dobila za partnerje Cvicarje in izkazalo se je, da so se pri nas lahko poučili o marsičem. Temu smo takrat pravili (malce suženjsko in ne prav po besedotvornih pravilih) dvojčkanje. Ker je, kolikor vem, zamrlo, se tudi prevod ne uporablja več. S pozdravčki. Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:33:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:33:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: e-twinning ipd. Message-ID: <02c001c4b99b$bc5b8380$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran'" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:33 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO E-prepletanje? Jože ========= ----- Original Message ----- From: "mvs" To: "Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:31 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Pozdravljam in predlagam DVOJČKANJE Milan V. Smolej, Suvikuja 4, FI-02120 Espoo tel/fax +358-(0)9-4127073 GSM: +358-(0)40-5223562 trgovski svetnik republike Finske v Bagdadu (81-83) uradni pooblašcenec RS na Finskem (91-93), clan ZVVS dosje UDBE st. 001402-11279 - poklic-tuji diplomat(?) ======= ----- Original Message ----- From: "Veronika Dintinjana" To: "Miran siol" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:56 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Ali "e-partnerstvo" ne bi šlo? Twinning je v bistvu to, da imata dva nekaj > skupnega, kar si delita oziroma ju povezuje, zato se mi zdi v tem kontekstu > partnerstvo smiseln prevod. V drugih kontekstih bi se odločila drugače, npr. > morda pri cultural twinning za kulturno povezovanje, obdržala pa bi tudi > "pobratena mesta". > LP, Mia > ======== ----- Original Message ----- From: "Sonja Starc" To: "Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 11:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Spoštovani, > > mislim, da bi bilo "elektronsko pobratenje" > ustrezen prevod "e-twinning". > Slovenci se pobratimo, poznamo pobratena mesta in tudi pobratene šole. > Italijani imajo citta gemella, Angleži twin town. > Tudi "pobratiti se" pomeni (tesno) institucionalno sodelovati, kot twinning, > tako da bi, po mojem, kazalo ohraniti "pobratenje", > "sodelovanje" je drugače pomensko odprto. > Veliko uspeha. > LP Sonja Starc > > ----- Original Message ----- > From: "Miran" > To: "SLOVLIT" > Sent: Thursday, October 21, 2004 2:53 PM > Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > > > > ----- Original Message ----- > > From: Tinkara B. > > To: Miran Hladnik > > Sent: Thursday, October 21, 2004 12:11 PM > > Subject: e-twinning > > > > Spoštovani! > > > > Ubadam se s slovenskim prevodom izraza "e-twinning" (online twinning of > two > > schools). Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni > > prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" > > slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, > ki > > bi nakazovala, za kaj gre. > > Našla sem samo en prevod, in sicer "twinning = tesno institucionalno > > sodelovanje", ki pa je za uporabo v sklopu e-twinning občutno predolg. > > Francozi npr. e-twinning v (pojasnjevalnem) oklepaju prevajajo kot > "jumelage > > électronique", kar bi pomenilo nekaj takega kot "elektronsko pobratenje". > > Sama sem najprej razmišljala o izrazu "e-sodelovanje" in pojasnilu > "spletno > > sodelovanje", zdaj pa razmišljam, da bi bilo morda primerneje prevesti > > "e-povezovanje" s pojasnilom "spletno povezovanje". Zakaj? Ker se kot > > "sodelovanje" ustaljeno prevaja ang. izraz "co-operation" (in obratno), > > medtem ko bi se "povezovanju" po angleško reklo "linkage/linking oz. > > connection/connecting", kar pa se (v dotičnem pomenu) ne uporablja tako > > pogosto in ni tako 'ustaljeno'. > > Ker je e-twinning projekt (z imenom eTwinning) pred kratkim dobil > blagoslov > > Evropske komisije in pravkar dela svoje prve korake, se mi zdi, da bi bilo > > dobro, da se dogovori (?) izraz, s katerim bomo Slovenci e-twinning > > prevajali, da ne bodo debate o tem spet potekale čez pet let, ko bo že > > prepozno. > > Če se vam zdi umestno, lahko "vržete kost" tudi na forum. Dobrodošlo bo > > vsakršno mnenje. > > > > Lep pozdrav, > > > > Tinkara B. Z. ========= ----- Original Message ----- From: To: Sent: Thursday, October 21, 2004 9:55 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Riga Zois za slovlit > Ziga Zois za slovlit > > Spostovani kolegi > Zelela bi se zahvaliti za zanimivo posiljko in cestitati vsej skupini, ki se > ukvarja s tem projektom. Vse je pregledno, zanimivo, strokovno opravljeno. > Skratka, delajte se naprej! > Lep pozdrav > Antonija Bernard, Pariz > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:38:26 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:38:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_d omače_branje Message-ID: <02cd01c4b99c$743e6760$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Alenka Hladnik" To: Sent: Friday, October 22, 2004 9:01 AM Subject: izjava > Gotovo bi bilo to dobro objaviti, ce ze nisi. Novi casi. lpa [Kaj porečemo na to? lp, miran] ======= Stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig za domače branje, bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturitetni esej Poziv staršem in učiteljem 1. Vsako literarno delo pušča takšne ali drugačne sledi pri mladem bralcu, še posebno, če prebranega niso sposobni zares čustveno predelati in ovrednotiti. Zato preprosto ni mogoče obiti morebitnih vzgojnih učinkov priporočenega ali obveznega čtiva v šoli. Tako tudi ni možno stati togo na stališču, da je vzgojni vidik "zunajliterarni kriterij" ali pa, da pomeni vsaka raba literature za vzgojne namene njeno zlorabo. 2. Društvo meni, da ni nobene razvojno-psihološke nuje, priporočati učencem in dijakom ali jih celo siliti k branju literarnih sestavkov oziroma knjig, ki niso primerni njihovi starosti in psihološki ter čustveni zrelosti. 3. Društvo meni, da je treba v javni šoli bolj kot do sedaj priznati staršem pravico do vzgoje njihovih otrok v skladu z njihovim svetovnim, življenjskim in verskim nazorom ter vrednotami. 4. Zato Društvo predlaga in poziva: Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne učinke. Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju. Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim staršem. Pozivamo starše, da bolj budno spremljajo, kaj berejo njihovi otroci, učiteljem pa priporočamo, naj v naboru priporočene literature izbirajo več takih literarnih del, ki bodo učencu in dijaku pomagali odraščati v bolj zrele, odgovorne in srečne osebnosti. Prepričani smo, da je to skupna želja vseh, ki imamo mlade radi, zato od stroke, učiteljev-praktikov in staršev pričakujemo pripravljenost na dialog in sodelovanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:39:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:39:08 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: KONZORCIJ Message-ID: <02d701c4b99c$8d735880$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Matej Krajnc" To: "Matej Krajnc" Sent: Friday, October 22, 2004 12:35 PM Subject: KONZORCIJ Spoštovani, v četrtek 28. 10. 2004 bo ob 18h v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavitev dveh letos izdanih pesniških knjig spodajpodkracanega. Prva je izbor pesmi UMILA ME JE NEKA ČUDNA ROSA; izbor je uredil Tomaž Hrovat, spremna beseda pa je delo Borisa A. Novaka. Knjiga je izšla pri založbi KUD-a France Prešeren. Založba KUD Štempihar iz Celja pa je 17. septembra 2004 izdala knjižico satiričnih sonetov iz obdobja 2000-04 z naslovom TRI PESNITVE. Spremno besedo za to knjižico sta napisali Branka Gradišar in Petra Likar, sicer srce in ožilje ljubljanskega Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev, ki aktivno deluje že leto in pol in žanje uspehe z literarnimi večeri in drugim kulturno-organizacijskim delom, še posebej pa z izdajanjem študentskega literarnega zbornika Literarna zrna. Na predstavitvi, ki bo poskušala pesmi predstaviti v malce drugačni, bolj glasbeni obliki, bo nastopila tudi zasedba Sužnji sendvičev: Matej Krajnc (glas, kitara, orglice), Janez Hostnik (kitara), Jani Lah (bas) in Blaž Gregorin (tolkala), spodajpodkracani pa bo predstavil tudi nekaj malega pesmi s prihajajoče "kantavtorske" plošče URE QUARTZ, BLIŠČ IN BEDA IN DRUGE SKRIVNOSTI OVDOVELIH KURTIZAN. VLJUDNO VABLJENI!!! Matej Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Oct 25 12:10:58 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Mon, 25 Oct 2004 12:10:58 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_do mače_branje References: <02cd01c4b99c$743e6760$6500a8c0@Uporabnik> Message-ID: <000a01c4ba7b$0c541fc0$8f0ef9c2@FF> Poziv je vreden upoštevanja v toliko, kolikor a) bo koga motiviral za eno ali več okroglih miz, pogovorov in konferenc na to temo, na katerih bi imeli izhodiščno besedo starši; b) poziva starše, naj tudi sami berejo. V svoji splošnosti pa je poziv pomanjkljiv: potreben bi bil seznam inkriminiranih knjig in seznam njihovih neetičnih lastnosti. Poziv namreč izzveni v povzetek "slabih (ne-dobrih) knjig ni dobro brati". To je seveda tavtologija (kar ni dobro, ni dobro) in se z njo vsak strinja. Presplošno je tudi izhodišče: "vsako literarno delo pušča neke sledi". Tudi vsak drug šolski predmet pušča sledi: zgodovina, sociologija, celo fizika itd. Kaj, če me kot starša moti, da se pri zgodovini, sociologiji, ekonomiji učijo kapitalistično ekonomijo, domobransko zgodovino, liberalno sociologijo? Prepričan sem, da so ti predmeti, če že govorimo o škodljivosti, VELIKO VELIKO bolj škodljivi od romanov. Za romane namreč na splošno velja, da se z njihovimi stališči ni treba strinjati, da so subjektivna; kot estetska in etična besedila so romani stvar okusa itd. - tako otroke najbrž učijo v šoli. Pri sociol., ekon., zgodov. pa se učijo, da gre za vedno zgolj za DEJSTVA in sicer, da jim šola predstavlja vsa dejstva (kar seveda ni res) in da iz dejstev samoumevno sledi njihova vrednost (kar je še manj res). Omenjeni predmeti so zato ideološki par excellence, ker v njihovo vsebino nihče ne dvomi. Pa še logična zagata: treba je upoštevati nazore in stališča staršev. O vsaki stvari sta možni dve nasprotni stališči; ena skupina staršev bo imela stališče A, druga pa ne-A: nekdo bo rekel "Prežih pa ne, ker je presocialističen", drug pa "Prežih ja, ker je socialističen". Kaj zdaj? PS: Ne vem, kaj pomeni, da je vzgojni vidik zunajliterarni kriterij oz. kdo to trdi. Če res obstaja stališče, da literarna besedila nimajo moralnega učinka in da je v razredu mogoče obravnavati vsako besedilo, ker se itak ukvarjamo z njegovo zgradbo, obliko, je to seveda napačno stališče. Načeloma napačno, seveda - v praksi pa najbrž vsi mrcvarimo prav formo, morale pa ne, kaj? Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran siol" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, October 24, 2004 9:38 AM Subject: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za domače branje > ----- Original Message ----- > From: "Alenka Hladnik" > To: > Sent: Friday, October 22, 2004 9:01 AM > Subject: izjava > > > Gotovo bi bilo to dobro objaviti, ce ze nisi. Novi casi. lpa > > [Kaj porečemo na to? lp, miran] > > ======= > > Stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig za domače > branje, bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturitetni esej > > Poziv staršem in učiteljem > > 1. Vsako literarno delo pušča takšne ali drugačne sledi pri mladem bralcu, > še posebno, če prebranega niso sposobni zares čustveno predelati in > ovrednotiti. Zato preprosto ni mogoče obiti morebitnih vzgojnih učinkov > priporočenega ali obveznega čtiva v šoli. Tako tudi ni možno stati togo na > stališču, da je vzgojni vidik "zunajliterarni kriterij" ali pa, da pomeni > vsaka raba literature za vzgojne namene njeno zlorabo. > > 2. Društvo meni, da ni nobene razvojno-psihološke nuje, priporočati učencem > in dijakom ali jih celo siliti k branju literarnih sestavkov oziroma knjig, > ki niso primerni njihovi starosti in psihološki ter čustveni zrelosti. > > 3. Društvo meni, da je treba v javni šoli bolj kot do sedaj priznati staršem > pravico do vzgoje njihovih otrok v skladu z njihovim svetovnim, življenjskim > in verskim nazorom ter vrednotami. > > 4. Zato Društvo predlaga in poziva: > > Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj > upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne > učinke. > > Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo > vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem > razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju. > > Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi > dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim > staršem. > > Pozivamo starše, da bolj budno spremljajo, kaj berejo njihovi otroci, > učiteljem pa priporočamo, naj v naboru priporočene literature izbirajo več > takih literarnih del, ki bodo učencu in dijaku pomagali odraščati v bolj > zrele, odgovorne in srečne osebnosti. Prepričani smo, da je to skupna želja > vseh, ki imamo mlade radi, zato od stroke, učiteljev-praktikov in staršev > pričakujemo pripravljenost na dialog in sodelovanje. > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041025/609e5664/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 25 22:02:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 25 Oct 2004 22:02:35 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Fw=3A_Izbira/izbor_literature_za_uč?windows-1250?q?ence_in_dijake=2E Message-ID: <009f01c4bacd$93875b40$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: Sent: Monday, October 25, 2004 7:49 PM Subject: FW: slovlit > Naj, kolikor vem, pojasnim ozadje "pobude za prijazno šolo" o domačem > branju. > Prejšnji teden sem imela razburljiv telefonski pogovor z vplivnim članom > tega društva. Želel je izvedeti, kdo izbira maturitetno komisijo, pa sem > rekla, da ric. Nadalje, kdo so člani, kdo je predsednik. Povedala sem (tudi, > da jaz nisem več, pri izbiri pa sem še bila zraven). In potem, kdo izbira > knjige za maturo in kdo si je izmislil tega pornografskega Zupana, gotovo > kakšni liberalci, je menil. Pa sem odgovorila, da ne, da so bili zraven tudi > Dular, pa Virk, ki decidirano nista liberalca (če že so nas že nekatere > druge kar določili), odločitev o knjigah pa se sprejema s konsenzom. Vse to > ga ni prepričalo o tem, da od zadaj za to izbiro stoji liberalni duh brez > vrednot, ki kvari mladino s pornografijo. Jaz sem mu dejala, da ima Zupanov > roman še mnogo drugih kvalitet, da je v njem mogoče videti zelo kompleksen > pogled na partizanstvo, na ideološko represijo, na preživetje v mejnih > situacijah, da mehča duha bralcev za spravo, poudarja prijateljstvo, pa da > ga je kanonizirala Nova revija (torej menda idejni bližnjiki) in da je > komisija bolj mislila na te pomembne izzive za razmišljanje in > opredeljevanje, kar je tudi cilj šolskih obravnav literature. Pa da bodo > učitelji gotovo znali od dijakov izbezati razmišljnje o vsem tem in > postaviti "pornografijo" na svoje mesto. Gospod je podvomil, da učitelji to > znajo, da sploh kdo kaj debatira z učenci, ki prihajajo iz šol čisto neuki > in ne znajo našteti pet Prešernovih nagrajencev ... Eseje - tisto revščino - > pa jim doma sestavijo babice in tete. In še mnogo takega. In da o tem, kaj > bodo brali otroci, morajo odločati starši, ne pa peščica slavistov, ki > nimajo pojma o vzgoji. Pa sem ga vprašala, kako bi bilo, če bi starši > krojili v šoli psihologijo in matematiko, pa kaj meni o tem, da so otroci > tri leta brali pri angleščini Doriana Graya, čisto nezdravo dekadeco! Ampak > to ni tako važno kot slovenščina, mi je dejal. - No, in še mnogo takega, pa > sem poskusila povzeti po spominu le približno bistvo pogovora. Najbrž nima > smisla nakladati o stopnji kritičnega branja, ki ga na maturitetni ravni od > bralcev pričakuje tudi razvojna psihologija in veda o bralčevem odzivu, pa o > tem, da ga literatura spodbuja in se vsakdo, ki bere, lahko po svoje > opredeljuje, če ne bere, pa ne itd. Zato le en praktičen pomislek: Ne vem, > kako lahko nekaj strani z erotično vsebino v Menuetu za kitaro pokvari > maturante, ki so večinoma že dali skozi maturantski izlet v Grčijo, ki imajo > večinoma prost dostop do interneta, ki gledajo Galuničevo Spet doma, ki > hodijo mimo kioskov in plakatov ... O vzgojni vlogi literature (ki ji je > nihče ne odreka), pa o načinih izbiranja knjig za književni pouk, pa sem več > povedala v Poglavjih iz didaktike književnosti, 2004. B. Krakar Vogel > ===== Od: Helga Krisper [helga.krisper na volja.net] Poslano: 25. oktober 2004 8:27 Za: Miran siol Zadeva: Re: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za domače branje Miran, tale reč od Društva je pa zanimiva! Ali imajo morda že seznam prepovedanih knjig? To bi otroke verjetno še posebej veselilo, kolikor jih poznam. Pozdrav! Helga. ======= ----- Original Message ----- From: "Petra Prohart" To: Sent: Sunday, October 24, 2004 6:00 PM Subject: Izbira/izbor literature za učence in dijake. Pozdravljen! Ravno sem prebrala stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig zadomače branje ect. V letošnjem letu je v 2. številki revije Slovenščina v šoli izšel moj članek z naslovom Domače branje v učnem načrtu, v katerem opozarjam na izbirnost/na možnost izbire literature za obvezno in neobvezno/prostovoljno branje. Članek prinaša nekaj priporočil, pa tudi kritik. Naj zapišem samo sinopsis članka: Prispevek govori o pomenu in vlogi domačega branja v osnovni šoli. Poudarek je na prostovoljnem domačem branju za bralno značko. Branje naj bi osnovnošolce privlačilo, jim odpiralo nove poglede na svet, v katerem živijo, jih vzgajalo in pripravljalo na vstop v svet odraslosti. Učitelj/mentor naj ne bi omejeval učencev pri raziskovanju literature s predpisanimi in zapovedanimi seznami knjig za branje, temveč naj bi jim svetoval in jih vodil pri izbiri knjig. LP Petra Prohart Tomažič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 25 23:14:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 25 Oct 2004 23:14:27 +0200 Subject: [SlovLit] Eno obvestilo za nazaj in eno za naprej Message-ID: <012501c4bad7$9da3a8e0$6500a8c0@Uporabnik> Za nazaj: Miran Štuhec je imel ob slovesni razglasitvi za rednega profesorja 22. 10. na mariborski univerzi predavanje o idejah in oblikah slovenskega eseja. Za naprej: Na spletnih straneh Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije sta objavljena program seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje in prijavnica zanj: http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/nm-kongres.html. Prijavite se do 10. novembra. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 26 11:26:34 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Oct 2004 11:26:34 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Fw:_Izbira/izbor_literature_za_učence_ in_dijake. Message-ID: <000901c4bb3d$e3d6f090$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, October 26, 2004 10:53 AM To: Miran Subject: Re: [SlovLit] Fw: Izbira/izbor literature za učence in dijake. Dragi kolegi, Tale debata z zahtevo, da bi starši izbirali (beri: cenzurirali) literaturo me je pretresla. Pred pol stoletja sem kratek čas učila zunaj Ljubljane - in čeprav naj bi takrat bilo tako imenovano enoumje, sem lahko razvijala svoje delo po svoji presoji. Ob učnem načrtu seveda. Na robu slovenskega ozemlja je bilo že takrat aktualno slovensko nacionalno vprašanje. Tovrstno pojasnjevanje sicer ni bilo v programu, a ker sem ga sama študirala vse od leta 1947 (doživetje nacionalnega zatiranja na delovni akciji Šamac-Sarajevo - in 1948 izpit iz "narodne" zgodovine), se mi je zdelo prav, da o tem v šoli govorim. Sicer se mi je zgodilo, da me je eden od šestošolcev (poznejša druga gimnazija), ki mi je bil prijazno naklonjen, o priložnosti opozoril, da so nekateri, ki zapišejo vsako besedo - in potem je šlo to seveda naprej, a ustavilo me to ni. Glede literature pa: poskušala sem biti ažurna in sem dijake opozarjala tudi na branje revij in aktualnosti na primer v Naših razgledih. - Toda ob tej debati me je včeraj ob TV poročilih pretreslo nekaj drugega, kar tudi spada med naloge slovenista: na vprašanje novinarke, ali je prav, da sredi Ljubljane v novi trgovini prodajalka (ali inštruktorka) ne zna streči strankam v slovenščini, je mlada nakupovalka prepričano odgovorila, da je vseeno, saj da znajo angleško!! O tem nisem zasledila še nobene debate - pa sprašujem, ali slovenisti natanko 25 let po Slovenščini v javnosti res ne znajo (!) dopovedati učencem, da slovenščina v Republiki Sloveniji ni jezik njihove izbire, ampak njihovega bivanja, ustvarjanja, samozavesti. Tu se misel spotika - tudi literatura je ustvarjanje sveta v jeziku, ki ga živimo. Sama bi debato, ki je zašla v ideologijo enoumja (mislim da s strani staršev), peljala v drugo smer. Vprašanje pa je, ali pridejo današnji gimnazijci in drugi iz šole z vsaj približnim vpogledom v slovensko literaturo skozi zgodovino (sama sem hvaležna prof. Francetu Tomšiču, ki je bil moj razrednik pred maturo - tisti pregled, ki ga je Tomšič znal prikazati (ob lastni redukciji informacij) je bil osnova za kasneje. Da je vrednot, ki jih skušajo posredovati slovenisti, veliko, je znano - seveda pa nikomur ni mogoče ukazati, da jih sprejme - a ponuditi to možnost je treba - in o tej ponudbi bi kazalo odpreti razpravljanje v vsej stroki, ne samo znotraj didaktike. Pa lep pozdrav vsem! Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 26 11:32:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Oct 2004 11:32:22 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_do mače_branje Message-ID: <000a01c4bb3e$b3985d50$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: klemnov@email.si [mailto:klemnov na email.si] Sent: Tuesday, October 26, 2004 9:01 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za d omače branjed omače d omače branjed omače branje branje Svoje misli bi moral poslati že včeraj, pa se je zapletlo z e-pošto. Se opravičujem, ker se v nekraterih stvareh zdaj ponavljam. Žal je pobuda premalo konkretna, da bi se jo dalo verodostojno komentirati. Za začetek dialoga bi bil nujen seznam odlomkov, ki so sporni in otrokom nerazumljivi, konkretizirati bi bilo nujno veliko zelo splošnih fraz, pod katere se lahko podpiše vsak svetovni ali verski nazor (vsi si najbrž želimo, da bi otroci zrasle v zrele, odgovorne in srečne ljudi). Razvidno je le, da pobuda izraža - legitimno - mnenje določenega dela staršev, ki pa se ne more in ne sme uveljavljati kot splošno pravilo, saj je v marsičem izraz določenega življenjskega nazora. Pobudo bom komentiral le tam, kjer sem bolj določno razumel, kam "pes taco moli". 1. "Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne učinke. Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju." Gotovo je razvojno-psihološko-pedagoški dejavnik pomemben pri izboru knjig v OŠ, v srednji šoli, sploh pa pri maturantih, ki naj bi z maturo prestopili prag zrelosti in vstopili v svet odraslosti, pa je izpostavljanje tega dejavnika lahko hitro podcenjujoče in pokroviteljsko do mladih. Dosedanje poučevanje mi kaže, da učencem do zdaj ni bil tuja še nobena življenjska oz. bivanjska izkušnja, ki se je pojavila v literaturi. Odločilnega pomena je piščeva (in učiteljeva) predstavitev te izkušnje: če zna učitelj to izkušnjo približati na zanimiv (in nevtralen) način, je lahko še tako tuja, pa jih bo pritegnila, če pa je predstavljena dolgočasno, zanjo ne kažejo nobenega zanimanja, pa naj jim bo še tako bližnja in domača. Lansko leto npr. sta bila v maturitetnem izboru romana Krasni novi svet in Alamut, ki na temo spolnosti ne varčujeta z "grobimi" prizori in besediščem, pa to večini maturantov ni preprečilo, da mi ne bi na vsakem koraku zagotavljali, kako sta jima prav ta romana pomagala pri razumevanju, kaj je to dobro in kaj slabo. Pred dvema letoma sem v okviru Cankarjevega priznanja "delal" roman Filio ni doma Berte Bojetu. Čeprav je roman "poln sodomije", dijakov od branja ni toliko odvračalo težko življenje glavne osebe, ampak prej hermetični pripovedni slog. "Sodomija" je bila pravzaprav ena izmed tistih stvari, ki jih je k branju najbolj privlekla. Njihov sklep pa seveda ni bil "Kul, tudi jst hočem to probat", ampak "Šit, tudi take stvari se dogajajo, zakaj jst o tem nč ne vem, zakaj so vsi o tem tko tih". Celo tako bi rekel: mislim, da je t. i. težkih tem oz. tem, katerih vzgojni učinek naj bi bil ničen/negativen, v učnem programu prej premalo kot preveč. Dostikrat doživim, da se dijaki najbolj odprejo prav pri obravnavi tem, za katere sem prepričan, da jih "razvojno-psihološko" presegajo. Včasih se odprejo celo preveč in marsikoga izmed staršev bi presenetilo, koliko izkušenj "odraslega" sveta že imajo njihovi otroci. Na žalost, ne iz knjig. In morda bi bila kakšna taka izkušnja manj, ko bi se z njo že prej srečali. 2. "Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim staršem." Menim, da je ta zahteva ob sedanji zasnovi mature, trenutnem številu ur za slovenščino, številu učencev v razredu in obremenjenosti učiteljev nerealna. Da pa bi izbor prepustili tudi staršem?!? [Klemen Lah] From k na aufbix.org Tue Oct 26 17:35:19 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 26 Oct 2004 17:35:19 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Dru?tvo star?ev o izboru knjig za doma?e branje Message-ID: Dober dan, ker je analizo logicnosti in smisla poslanice Drustva ustrezno analiziral ze Aleš Bjelčevič, ni tu vec kaj dodati. Uwe Johnson je v svojih frankfurtskih predavanjih z naslovom Spremljajoce okoliscine (Belgeitumstaende; edition suhrkamp 1019, Frankfurt/M 1980) opisal tudi eno leto dela v zalozbi v New Yorku. Kot priznanega nemskega pisatelja so ga prosili, da pripravi berilo z odlomki iz nemske literature, napisane po II. svetovni vojni. Ker morajo v ZDA berila potrditi zdruzenja starsev in uciteljev in ker zalozba ni zelela izdati regionalno prilagojenih verzij berila, se je moral Uwe Johnson ravnati po tem, kar je ustno izrocilo glavnih urednikov zalozbe poznalo kot sprejemljivo za prebivalce San Antonia, Texas. Zanje bi bilo nesprejemljivo vsako berilo, v katerem bi odkrili: -- nasilje nad zivalmi -- dopuscanje ali povelicevanje asocialnega vedenja -- pozresnost -- neznosti med odraslimi -- uzivanje alkohola -- uzivanje opijatov -- kakrsnakoli seksualna dejanja -- neameriska pocetja -- omembo zakonoloma -- nespodobnosti z zivalmi -- dopuscanje in povelicevanje nasilja med ljudmi -- zlorabo zivali etc. Johnson je ugotovil, da skoraj ni dela v moderni nemski literaturi, ki bi prestalo nadzor p.t.a.s of S.A. Vec podrobnosti najdete v njegovi knjigi na straneh 399 do 401. Po skoraj 25 letih, od kar je knjiga izsla, me tako zgolj zanima, ce ima slovensko drustvo kaksno povezavo s p.t.a.s of S.A. Ali pa je to zgolj znamenje, kako dolgo traja, da pridejo pridobitve svobodnega sveta tudi v nase kraje? Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 27 23:06:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 27 Oct 2004 23:06:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Odnos_staršev_do_leposlovja Message-ID: <005801c4bc68$c591bda0$6500a8c0@Uporabnik> From: "IBor" To: Subject: odnos_starsev_do_leposlovja=3F Date: Wed, 27 Oct 2004 18:27:03 +0200 Sem absolvent slovenistike (pedagoska smer) in kot dolgoletni honorarni = instruktor slovenscine opazam, da le redki starsi dejansko prebirajo = knjige, ki naj bi jih njihovi otroci prestudirali za maturo, obenem pa = je njihovo poznavanje leposlovja milo receno - porazno. Na svojih = instrukcijah sem se tako ze navadil veleumnih izjav (Pazite! Od = starsev!), da je Trubar napisal Desetega brata, da je Preseren tako ali = tako samo pil, in da se vse znanje slovenscine (se vedno) zacne in konca = pri Toporisicu.=20 Kako naj torej starsi vrednotijo, kaj naj otrok bere in kaj ne, ce sami = nimajo za to ustreznega vedenja? Izjeme so seveda izvzete. =20 Iz lastnih izkusenj (individualni pogovori z okrog 150 ucenci, dijaki in = maturanti razlicnih ljubljanskih osnovnih in srednjih sol tekom 6-7 let = moje instruktaze slovenscine) lahko zagotovim, da dijaki=20 (pre)berejo zgolj in samo tisto, kar jim nalozijo ucitelji (po liniji = najmanjsega odpora), ali pa se celo tega ne. Lazje je pac stvar od nekje = preplonkati, prepisati, itd... Vecina starsev iz mojih opazanj zelo = redko spodbuja otroka, naj bere tudi druge leposlovne knjige, poleg = tistih, ki jih itak morajo obvezno precitati za domace branje (zlasti v = srednji soli). Ocitno se med starsi pojavlja trend, da pri svojih = otrocih veliko raje vidijo pozitivno oceno pri anglescini ali = matematiki, kot pa recimo vzorno in tekoce napisan literarni esej, ki je = ponavadi v veliki meri rezultat rednega branja razlicnega leposlovja (in = s tem seveda bogatenja maternega jezika)... =20 Kaj bi torej starsi znali priporociti svojemu otroku, naj vzame v roke = za maturo? Mogoce Trubarjevega Desetega brata? Robert Zavbi From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 28 22:54:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 28 Oct 2004 22:54:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Oh_ti_starši_ Message-ID: <004d01c4bd30$4f201900$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Igor Saksida" Cc: "'Miran siol'" Sent: Thursday, October 28, 2004 9:33 PM Subject: Na grmado z njimi! (izšlo danes tudi v Večeru) Ob prispevku Izbor branja z napako (DELO, 22. 10. 2004) se čutim tako rekoč izzvanega, da o knjigi, ki je bila v njem označena kot sporna, spregovorim kot literarni zgodovinar in tudi kot nekdanji predsednik strokovne komisije za večernico. Ta komisija je namreč za leto 1998 ugledno literarno nagrado časopisne hiše Večer podelila prav knjigi Princeska z napako Janje Vidmar, delu, ki da je po mnenju Društva pobuda za šolo po meri človeka problematično, saj da Slovence prikazuje predvsem kot ksenofobe, učitelje pa kot usekane. Vendar ni namen tega mojega razmišljanja, pa tudi prostora (žal) ni za to, da bi podrobno razpravljali o resnični temi besedila, o njeni kompleksnosti in pretresljivosti: o sodobnem barbarstvu našega krasnega časa, o pregnanih in ponižanih, odrinjenosti in nasilju. In tudi ni smiselno, da bi podrobno predstavljali člane strokovne žirije, ki je delo nagradila - kdo bi utegnil zamahniti z roko in reči: Ah, tudi ta komisija je (bila) pod vplivom tiste in take in ene same Ideologije, tiste >ne naše<, saj veste ... In strokovni razlogi, ko gre za >našo stvar<, ne odtehtajo novih idejnih vrlin, zato niso nič pomembni - kot ni pomembno niti mnenje Slavističnega društva in drugih strokovnih komisij. - A glej si ga no: kakšno čudovito naključje! Princeska z napako je pozlačena tudi z zelo ugledno tujo nagrado >Parole senza frontiere< (Besede brez meja). Tej menda ne bodo oporekali strokovnosti in ideološkosti, ali pač? Nagrado je knjiga prejela na mednarodnem natečaju s tematiko spodbujanja sožitja, strpnosti in miru med narodi. Strpnosti? Sožitja? Miru? Koliko vsega tega >veje< iz besed cenjenega društva? Koliko razumevanja za pisateljsko svobodo, po kateri lahko pisatelj slika tudi noč, da bi srce zakoprnelo po čisti luči - kot bi rekel Ivan Cankar, na katerega tekmovanju je bila tema tudi imenitna knjiga Janje Vidmar. In >temne teme< so, pa naj nam bo kot staršem všeč ali ne, v slovenski in seveda tudi v tuji mladinski književnosti v razmahu: ustvarjalci tako že v slikanicah za najmlajše prikazujejo stisko ob razvezi staršev, smrt, vojno in koncentracijska taborišča, bolezen najbližjega, spolno zlorabo otroka in homoseksualnost. Kako visoka bi morala biti grmada, da bi nanjo spravili vse, kar je nastalo pod peresi starejših in sodobnih ustvarjalcev, ki jih seveda prebirajo vse generacije, starejše in sodobne? Bodo po novem skupaj pred pragom učilne zidane goreli Ingoličeva Gimnazijka ter Kaja in njena družina Polonce Kovač, Avtomoto mravlje Jožeta Snoja in Sovražim vas Berte Golob? Mislim, da temu ne bi smelo in da tudi ne bo tako: toliko je, upajmo, med nami strpnosti in medsebojnega spoštovanja, da lahko v berilih za slovenščino vidimo kot napredek to, da sta v njih skupaj Mirko Kunčič in Matej Bor. Kajti vzgojnost in etičnost je za branje literature važna stvar, zunajliterarno pa je le to, kar se literaturi vsiljuje >od zunaj<. In zato je najmanj nenavadno, da lahko nekdo razume njeno Princesko kot >nevzgojno<. Videti, razumeti, ovrednotiti, tudi kritizirati to, da lahko celo par metrov od naših varnih gnezd živi nekdo, ki ga je življenje brez njegove krivde vrglo v čas ledu in samote, je najbolj vzgojna stvar na svetu. Bolj vzgojna od vsakršne vzvišene pridige otroku, od vsakega seznama kreposti in pregreh, od vsakega vrlega otroškega zgleda - kar vse je bilo značilno npr. za slovensko mladinsko književnost v 19. stoletju. A za kaj takega, za torej pravo vzgojnost sodobne mladinske književnosti, je treba z našimi mladimi bralci v šoli in zunaj nje razvijati prav tisto kritičnost in presojo, ki jo ta ali oni starš v svojih razmišljanjih pogreša. Nevednost o problemih namreč vedno povzroči več škode kot znanje o njih, pravi znani ameriški profesor. Verjamem mu. Dr. Igor Saksida, izr. prof. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Nov 4 19:52:53 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Thu, 4 Nov 2004 19:52:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <00e801c4c2a0$52ef8000$6f0ff9c2@FF> Letošnje popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 11. novembra. Zbor na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Prihod v Litijo ob 7.20, kjer se nam pridružite Štajerci in Zasavci. Na Čatež pridemo ok. 15.00, kjer bomo v gostilni Ravnikar jedli enolončnico. Odhodi vlaka iz Velike Loke nazaj v Ljubljano: za neučakano manjšino ob 16.30, za večino ob 18.35. V Ljubljani bomo ob 19.50. Kupite si povratne karte Lj-Litija, Velika Loka-Lj. Neto hoje ok. 6 ur, trase ok 25 km. Imejte primerno obutev za 6 -8 ur hoje in Levstika. Aleš Bjelčevič, Miran Hladnik -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041104/dcec87be/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 20:08:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 4 Nov 2004 20:08:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <003e01c4c2a1$9c04cce0$6500a8c0@Uporabnik> From: To: "slovlit" Subject: Litija-Čatež Date: Thu, 4 Nov 2004 19:52:53 +0100 Letošnje popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 11. novembra. Zbor na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Prihod v Litijo ob 7.20, kjer se nam pridružite Štajerci in Zasavci. Na Čatež pridemo ok. 15.00, kjer bomo v gostilni Ravnikar jedli enolončnico. Odhodi vlaka iz Velike Loke nazaj v Ljubljano: za neučakano manjšino ob 16.30, za večino ob 18.35. V Ljubljani bomo ob 19.50. Kupite si povratne karte Lj-Litija, Velika Loka-Lj. Neto hoje ok. 6 ur, trase ok 25 km. Imejte primerno obutev za 6-8 ur hoje in Levstika. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 6 14:16:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 6 Nov 2004 14:16:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistično_društvo_Slovenije Message-ID: <001d01c4c402$e5f601e0$6500a8c0@Uporabnik> Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html je v delu spletišče Slavističnega društva Slovenije. Preverite, komentirajte, predlagajte. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 13:28:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 7 Nov 2004 13:28:38 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: The spelling of "euro" in Slovenian Message-ID: <005101c4c4c5$5064c800$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Sunday, November 07, 2004 7:14 AM Subject: FW: The spelling of "euro" in Slovenian Miran, v vednost, nisem še uspel odgovoriti, lahko pa mu posredujemo vse, kar si objavil na Tvojemlitu. [...] Marko -----Original Message----- From: Aino Piehl [mailto:apiehl na kotus.fi] Sent: Wednesday, November 03, 2004 2:31 PM To: marko.jesensek na uni-mb.si Subject: The spelling of "euro" in Slovenian Dear Mr. Jesensek, I would be very grateful for all information I can get about the spelling and usage of the word "euro" in Slovenian. I know that there has been a dispute about how the word is written in the Constitution of the EU. Has there been a public discussion about this in Slovenia? Which spelling have You decided to use, or are there several opinions? Of course, there is nothing to be done now about the EU constitution: it is printed with "euro" in all language versions. But I think the madness should end there, and all languages should be able to use their own spelling in other EU texts. We had problems with the euro also in Finnish, because the printed text on the notes is not correct according to the Finnish grammar either (nor in French, Spanish or Portuguese, as You know). The matter was decided by the officials of the Ministry of Finance and the Bank of Finland. The linguists were not consulted nor was there any discussion in the public arena. So we got new notes and coins with incorrect grammar. Still, there were a few Finns who insisted that the word "euro" could not be declinated, because it wasn't done on the notes and coins. There were others who thought that we must follow the international (=English) practice in all matters of euro in writing, and not our own. My research institute Kotimaisten kielten tutkimuskeskus and our telephone service got a lot of bewildered questions. We offered co-operation to the ministry of Finance and they published a leaflet about euro that contained besides other practical information, also guidance about writing and spelling "euro". It was distributed to every Finnish household. We put the guidelines also in the Internet, and it was our most popular site for several months. Best regards, Aino Piehl, senior researcher, Kotimaisten kielten tutkimuskeskus (Research Institute for the Languages of Finland) www.kotus.fi From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 13:54:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 7 Nov 2004 13:54:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabila_članki_predavanja_knj ige_=2E=2E=2E Message-ID: <005901c4c4c8$dd01c300$6500a8c0@Uporabnik> Izšla je 56. številka biltena Letter Society for Slovene Studies (ur. David F. Stermole): http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newsletters.html. V njem beremo program ameriškega slavističnega kongresa (AAASS), kjer sta med drugimi na programu tudi Marko Juvan in Jurij Fikfak. 16. 11. 2004 bo ob 11.00 v veliki sejni sobi Pedagoške fakultete v Mariboru zagovarjala disertacijo Blanka Bošnjak. Njen naslov je Tipološki premiki v strukturi sodobne slovenske kratke proze s poudarkom na mrežni, sintagmatski in paradigmatski analizi. 9. nov. 2004 bo Boža Krakar Vogel na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedla javno predavanje ob izvolitvi v redno profesorico. Naslov Realizacija nekaterih načel književnega pouka v novi srednješolski antologiji branja. 10. 2. 2005 pripravlja SAZU strokovno zborovanje ob 100-letnici rojstva Bratka Krefta; prijave z referati do 15. decembra 2004. Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje natečaj za najlepšo slovensko knjigo 2004. O pogojih preberite na www.gzs.si/knjizni_sejem, prijave do 17. novembra 2004. 9. nov. 2004 je predsednik Drnovšek odlikoval z redom za zasluge pri uveljavljanju slovenske kulture in jezika v Italiji ter za znanstveno in strokovno delo častno članico SDS Lojzko Bratuž. ======== V pismih bralcev v Delovi Sobotni prilogi 6. nov. 2004 (31) Milan V. Smolej komentira intervju s salzburškim slavistom Ottom Kronsteinerjem; informacija o članku tudi v http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika47.html. Kakšne knjige so po meri šolarjev? je naslov članka v Delu 5. 11. 2004, str. 14, v katerem novinarka Mimi Podkrižnik sprašuje Vlada Pirca in Miha Mohorja o selekciji berila pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Temovanja se udeležuje do 7000 osnovnošolcev in do 3500 srednješolcev, na vseslovenski finale pa se jih uvrsti petina. 800 staršem, ki so protestirali proti izbiri nagrajene Princeske z napako Maje Vidmar, poskušajo dopovedati, da predvsem taka problemska literatura odpira vprašanja in da krute realnosti pred otroki ni mogoče skrivati. Ker je književnost tudi hoja po robu, bi ob upoštevanju skrajno moralističnih principov ostali brez naslovov. ====== Nove knjige. Marija Stanonik: Slovstvena folkloristika: Med jezikoslovjem in literarno vedo (Ljubljana: Založba ZRC, 2004), 503 strani. Alenka Jenstrle Doležal: Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Ljubljana: SM, 2004. Izšla bo knjiga Mete Grosman Zagovor branja: bralec in književnost 21. stoletja, cena v predprodaji 3500 sit, naročila na www.zalozba-sophia.si. Uredniška mila prošnja: potlačite sramežljivost in sporočajte redno o svojih dosežkih: knjigah, razpravah, konferencah, simpozijih, projektih, ustvarjalnih ali jezikovnih dilemah ..., na naslov slovlit na ijs.si -- pri obliki dokumenta izberite txt namesto html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 18:35:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 7 Nov 2004 18:35:46 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slovenscina v Kijevu in eno dopolnilo Message-ID: <004601c4c4f0$385e0f20$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "bogdan" To: Sent: Sunday, November 07, 2004 4:05 PM Subject: Slovenscina Dober dan! We are the students of Kyiv Slavistic University in Ukraine. We are learning Slovenian language for 1,5 year and don't have enough book or newspapers, magazines in Slovene. Last year Meta Lokar sent us some books for beginners but we need some intermediate-base books in Slovenian. If you have such possibility to send us them Please be so kind - Some learning books and some simlpe mystery books like that in Delo or smth else, some don't needed newspapers. We would really appreciate that !!! Hvala lepa za vse, Our mailing adress: Bogdan Borodiychuk / KSU 22, 2 corp, 9 Willliams St Kyiv, Ukraine 03191 ===== Pozabil sem napisati, da ima Boza Krakar Vogel v torek predavanje ob 18.00 v predavalnici st. 4 na Filozofski fakulteti. lp miran From Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at Mon Nov 8 08:51:57 2004 From: Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at (Herta Lausegger) Date: Mon, 08 Nov 2004 08:51:57 +0100 Subject: [SlovLit] VABILO_Lingvisticni dnevi v Trnavi od 27. do 29.01.2005 Message-ID: Vabimo Vas na "Lingvisticne dneve v Trnavi 27. - 26.01.2005" Filozofska fakulteta Univerze Sv. Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaskem in Gesellschaft f*r Sprache und Sprachen e.V. vabita na mednarodne lingivisticne dneve: Linguistik Tage in Trnava SPRACHE UND SPRACHEN IM MITTELEUROP*ISCHEN RAUM 14. Jahrestagung der GeSuS e.V. Linguistik-Tage Trnava, 27.-29.01.2005 Rok za prijavo: 30. november 2004 Vabim Vas tudi osebno kot slavistka, da z referatom sodelujete v nasi slavistini sekciji. Veseli bomo Vase udelezbe. http://www.ucm.sk/FF/Slovensky/Katedry/nemcina/final_dt/deutsch/aktualdt.htm Lepo pozdravljeni dr. Herta Maurer-Lausegger Dr. Herta Maurer-Lausegger Universit*t Klagenfurt Fakult*t f*r Kulturwissenschaften Institut f*r Slawistik Universit*tsstra*e 65-67 A-9020 Klagenfurt Tel. ++43 (0) 463/2700-2615 Fax: ++43 (0) 463/2700-2699 Mobil.Tel. ++43 (0) 664/133 51 02 E-mail: herta.lausegger na uni-klu.ac.at Homepage: http://www.kwfilm.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 8 14:41:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Nov 2004 14:41:18 +0100 Subject: [SlovLit] Re: predavanje v oxfordskem lingvisticnem krozku Message-ID: <001b01c4c598$a1a3bd60$364602c1@ff.unilj.si> From: = Nada_Šabec?= To: Subject: Re: predavanje v oxfordskem lingvisticnem krozku Date: Sun, 7 Nov 2004 17:41:31 +0100 Lepo pozdravljeni! Tista "mila prošnja" na koncu poste me je spodbudila, da sporočim, da sem imela 26. oktobra 2004 predavanje z naslovom "Linguistic, Social and Cultural Dimensions of Slovene-English Language Contact" v lingvističnem krožku Univerze v Oxfordu (Linguistic Circle of Oxford). Predavanje je bilo izredno dobro obiskano in pospremljeno z živahno in zanimivo diskusijo. Vabilo oz. obvestilo je mogoče najti na naslednjem naslovu http://www.ling-phil.ox.ac.uk/seminars/LingcircleMT04.htm (oz. se gre z Googlom na University of Oxford in tam poišče linguistic circle). [...] Nada Šabec ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 8 18:15:16 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 8 Nov 2004 18:15:16 +0100 Subject: [SlovLit] = dve_literarni_vabili_in_eno_jezikoslovn o_malo_založeno Message-ID: <000801c4c5b6$855868e0$6500a8c0@Uporabnik> Od: Marijan Dovič [marijan.dovic na zrc-sazu.si] Poslano: 8. november 2004 12:18 SDPK - Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje iz cikla "Avtopoetike slovenskih pesnikov in pisateljev" Kajetan Kovič: Povabilo v delavnico Predavanje bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP), Tomšičeva 12, v ponedeljek, 15. novembra 2004, ob 19.00. ====== Zadeva: Zagovor magistrske naloge Tadeje Tratnjek - obvestilo Spoštovani, Da bi poživili pretok novih raziskav v zainteresirano javnost, smo se v SDPK odločili, da bomo svoje člane obveščali tudi o zagovorih magistrskih in doktorskih del na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF. Prilagamo prvo takšno obvestilo: Zagovor magistrskega dela Tadeje TRATNJEK z naslovom Preinterpretacija agape v Pirjevčevi študiji o Bratih Karamazovih bo potekal v četrtek, 11. novembra 2004 ob 10.00 v sejni sobi (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani. ======= Od: sdjt-l-bounces na ijs.si namesto Spela Vintar [spela.vintar na guest.arnes.si] Poslano: 21. oktober 2004 11:15 Zadeva: [SDJT-L] Jezikovnotehnološka predavanja Z veseljem vas obveščamo, da bo v letu 2004/2005 stekel nov niz predavanj na temo jezikovnih tehnologij, računalniške obdelave jezika in korpusnega jezikoslovja s krovnim naslovom Jezikovnotehnološki abonma (ljubkovalno JOTA, http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html). Jota si bo prizadevala privabiti čim širši izbor domačih in tujih predavateljev, ki bodo v nekoliko bolj sproščenem vzdušju predstavili različne raziskovalne in predvsem aplikativne vidike jezikovnih tehnologij. Predavanja bodo v poznopopoldanskih urah v prostorih Centra za slovenščino, Kongresni trg 12, v drugem nadstropju. Prva JOTA se bo delila v četrtek, 18. novembra 2004, ob 18.00 na temo Topic Segmentation, predaval pa bo dr. Gael Dias z Univerze Beira Interior, Portugalska. Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite ali/in poveste naprej! Če želite, da vas o Jotinih zmenkih redno obveščamo, pa niste član/-ica društva SDJT, odgovorite na to sporočilo. Za OO Špela Vintar sdjt-l mailing list sdjt-l na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/sdjt-l From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 9 13:48:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 9 Nov 2004 13:48:48 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Fw: evri in jeziki Message-ID: <20041109124848.5C6C87B49B9@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Tue, 9 Nov 2004 13:33:08 +0100 From: skol na gimb.org To: "Miran siol" Subject: evri in jeziki V luči nedavnih razprav o evrih, bi bil za slovlitovce morda zanimiv tudi tale članek o jezikovnih težavah v Švici, zlasti zaradi prevlade angleščine (članek je kajpak v angleščini). Samo Koler Gimnazija Bežigrad http://www.swissinfo.org/sen/swissinfo.html?siteSect=105&sid=5320369 From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Wed Nov 10 12:52:48 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Wed, 10 Nov 2004 12:52:48 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: VABILO V torek, 16. 11. 2004, ob 16.20 v predavalnici 345 bo na Oddelku za klasično filologijo predaval Gábor Bolonyai, predstojnik Oddelka za grščino Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti. Naslov predavanja je: Aristotel o tipih govorov. Predavanje bo v angleščini. vljudno vabljeni. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 14:13:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Nov 2004 14:13:53 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Studio ob 17h danes Message-ID: <004001c4c727$21ccac10$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, November 10, 2004 8:47 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: Studio ob 17h danes ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, November 08, 2004 1:17 PM Subject: Studio ob 17h danes > Dragi kolegi in kolegice, > > v današnji oddaji Studia ob 17 bo predvajano omizje na temo lektoratov > slovenščine na tujih univerzah, ki je bilo posneto sredi septembra. > Pogovora smo se udeležili Simona Kranjc, Mateja Tirgušek, Saška > Štumberger, Uroš Urbanija, Andrej Šurla in Mojca Nidorfer Šiškovič. > > Vabljeni k poslušanju. > > MNŠ ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 14:35:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Nov 2004 14:35:17 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novosti Message-ID: <004601c4c72a$1fc5ff40$364602c1@ff.unilj.si> Tretja letošnja številka Slavistične revije je posvečena sedemdesetletnici akademika profesorja Matjaža Kmecla - jubilejni nagovor mu je sestavil njegov učenec Miran Hladnik (http://www.ijs.si/lit/okmeclu.html-l2), bibliografijo pa Anka Sollner Perdih. Številko sestavljajo trije literarnoteoretični oz. literarnozgodovinski prispevki, in sicer Nacionalna ideja in narodni nazor v luči slovenskega romana od 1909 do 1997 Franca Zadravca, Problem vrstnega razlikovanja v kratki prozi Toma Virka in Govekarjeva afirmacija Émila Zolaja Toneta Smoleja, sledita dva jezikoslovna prispevka - Besedotvorna teorija Ju. D. Apresjana na poti k tipologiziranju slovarske večpomenskosti Jerice Snoj in Problemi in perspektive jezikovnega sporazumevanja v sodobnem svetu Janusza Bańczerowskega. Med ocenami - zapiski - poročili lahko preberemo oceno poskusnega snopiča Frazeološki slovar slovenskega jezika, ki jo je napisal Jürgen Petermann, poročilo Iva Pranjkovića Pomemben zbornik o večjezičnosti in prispevek Marine Zorman o slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja. -- Zoltan Jan ============= Poleg novega spletišča Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) je treba opozoriti še na naslednje: 4. knjiga Belih menihov Ivana Zorca (http:/www.ijs.si/lit/menihi.html-l2), popravljena sta oba sonetna venca sonetnih vencev Valentina Cundriča Molitvenik peščeni (http://www.ijs.si/lit/cund1.html-l2) in Terjatve (http://www.ijs.si/lit/cund2.html-l2), od Hladnikovih člankov so bili pospleteni prispevek za radio o Alamutu (http://www.ijs.si/lit/alamut_radio.html-l2), precej je bilo novosti v bibliografiji prevodov slovenskega leposlovja v angleščino (http://www.ijs.si/lit/slov_lit.html-l2), o rivalstvu med Gradnikom in Župančičem govori članek http://www.ijs.si/lit/osle.html-l2, o razmerju računalniki-slovenščina serija prispevkov za tržaški radio http://www.ijs.si/lit/ts1.html-l2, o slovenski literarni vedi na internetu se da v angleščini prebrati na http://www.ijs.si/lit/kiel.html-l2, o poskusni kritični izdaji Gradnikovih Pesmi o Maji pa na http://www.ijs.si/lit/eizdaje.html-l2; druge reči se najdejo pod letnico 2004 v http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2. lp miran ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From polona.dezelak na email.si Thu Nov 11 13:51:58 2004 From: polona.dezelak na email.si (=?UTF-8?B?UE9MT05BIERFxb1FTEFL?=) Date: Thu, 11 Nov 2004 13:51:58 +0100 Subject: [SlovLit] PESTRNA V 4. RAZREDU Message-ID: <200411111251.iABCpwpW026516@www2.email.si> Pri vsej najini radovednosti in poizvedovanju v kolektivu in širši okolici pedagoških delavcev na dobiva odgovora na vprašanje, zakaj je Pestrna obvezno branje v četrtem razredu. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujanje in razvijanje bralne, knjižne in književne kulture, predvsem med otroki in mladimi. V svojih prizadevanjih se društvo povezuje z različnimoi strokovnjaki, midve pa še vedno nisva dobili odgovora na vprašanje, zakaj je v 4. razredu devetletke edina obvezna knjiga za BZ Pestrna, ostale si učenci izberejo. Kot slavistka in pedagoginja ne vidiva pozitivnega vpliva na razvoj, miselnost, čustvovanje, razumevanje ... Še več, prepričani sva, da delo ni primerno za devet let stare otroke. Prosili bi vas za mnenje, saj nikjer ne zaslediva meril, po katerih so knjige izbrane oz. nama niti učiteljice, ki v četrtem razredu poučujejo, ne znajo utemeljiti načina izbire knjig. Na kakšen način Pestrna devetletnika spodbuja pri ljubezni do branja? Nikakor ne dvomiva v kvaliteto leposlovnega dela, ampak v izbor. Morda se motiva, zato vas prosiva za mnenje. Lepo vas pozdravljava, Vera Gomaz Repovž in Polona Deželak ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 12 17:01:49 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 12 Nov 2004 17:01:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Kronika_in_Ad=3A_Književnost_v_ šoli Message-ID: <00d701c4c8d0$ecbeda60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran siol" Sent: Friday, November 12, 2004 2:17 PM Subject: RE: čestitam ... Dragi Miran, Hvala lepa za KRONIKO. Ko sem ponovno prebirala mnenja društva staršev in odgovore z mešanimi čustvi (pretežno težkim srcem), sem se še bolj čudila vsemu. Najprej v tolažbo: taki odzivi staršev in drugih posvečenih so že tradicionalni pojav na mednarodnem prizorišču: zdaj tako že vsi vse vedo! In vsakdo ima svojo osebno predstavo o demokraciji. Danes sem dobila novo spraševanje o PESTRNI...Sicer pa načelno nimam nič proti delovanju društev staršev, če bi ga le smiselno usmerjali... Ustanovili so že MEDNARODNO ZDRUŽENJE ZA PREMAGOVANJE ODPORA DO ŠOLE (angl. International Consortium on School Disaffection), poročilo o katerem je naslovljeno "Ali naše šole puščajo otroke na cedilu" (Unesco glasnik, dec. 2003). Bolj pesimistični kolegi predvidevajo, da bo institucionalizirane šole nadomestilo izobraževanje na daljavo in šole ne bodo več potrebne (njihova edina dokazljiva pozitivna funkcija je, da spravijo otroke s ceste), t.i. domače šolanje brez udeležbe v razredu pa je mogoče že več let v veliko državah, menda uradno tudi pri nas. Manj pesimistični kolegi z univerz pa pravijo, da zadnja leta učijo bolj branje in pisanje (dobesedno, se pravi ne ustvarjalno pisanje), ker vpis na programe književnosti postaja nezanimiv za 'potrošnike' študija. Ali ste se že kdaj spraševali o kakšnem sodobnejšem konceptu književnosti, ki bi omogočal bolj prepričljiv pouk tudi za tiste, ki sicer uradno izjavljajo sovraštvo do branja in književnosti (pri nas vse več študentov, ki so sicer prav dobri in odlični na maturi!)? Mogoče npr. književnost kot družbeni diskurz (R. Fowler) ali književnost kot govorno dejanje (M. L. Pratt) in številne variante širše sistemske teorije (Schmidt, Olsen), ki tudi za književni pouk predvideva opredeljivo vlogo 'literarne socializacije', ki jo je mogoče zagovarjati brez ugovora, da je na pamet učenje imen in naslovov nezanimivo. 'Ustaličeni kanoni' že vse od poznih 60ih let povzročajo odpor in proteste. Medgeneracijske razlike se tako večajo, da bi to ne smelo več biti nepričakovano. Društvu staršev pa bi lahko odgovorili, da imajo umetnostna besedila zgolj pomenski potencial, ki ga polni in realizira bralec. Če starš ali starši bere/jo Zupana kot pornografijo, je to mogoče razložiti prevdsem z vsebino njegovega/njihovega osebnega mentalnega sveta in medbesedilnih izkušenj z branjem pornografije. Da so odzivi mladih bralcev nepredvidljivi, so dokazale pripovedi o Harryju Potterju in podobna uspešna besedila, za katera niti založniki niso znali predvideti priljubljenosti. Pa bi kar starši vedeli, kaj in predvsem KAKO brati! Bodi lepo meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 18:22:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 18:22:56 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <00ec01c4ca6e$95e8ece0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Kristina Janež" To: Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM Subject: Zdravljica Dober dan! Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica in imam vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče veste kdo je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! Lep pozrav Kristina, Gimnazija Bežigrad, 2.j From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 19:05:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 14 Nov 2004 19:05:19 +0100 Subject: [SlovLit] Usoda branja (in en popravek) Message-ID: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> Pri ameriški humanistični fondaciji beležijo 10-odstotni upad branja od 1982 dalje (http://www.nea.gov/pub/ReadingAtRisk.pdf); pri mladih je osip bralcev še večji. Gre samo za novo obliko stare skrbi, ki jih rojevajo tehnološke spremembe v komunikaciji, ali za čisto nov proces? Kakšne so njegove posledice za vzgojo, kulturo in umetnost, si zastavljajo vprašanje ameriški humanisti (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0343.html). ======= Ob nedavni časopisni knjižni akciji in zdajšnji časopisni prodaji devedejev (knjiga in DVD za samo 1000 sit) Samo Rugelj v sobotnem Delu (Med kioskom in internetom, 13. nov. 2004, 31) kaže na nefleksibilnost knjižnega trga v primerjavi s trgom drugih medijev, kar zlasti pri nas knjigo draži in je vzrok za to, da ljudje posegajo po drugih medijih. ======= From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 10, 2004 6:11 PM Subject: Re: [SlovLit] Spletne novosti Spoštovani kolegi, naj popravim nesporazum. Predstavitev 3. številke Slavistične revije nisem pripravil jaz, pač pa Andreja Žele, ki se ji priporočamo za nadaljnje obveščanje. Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 19:26:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 19:26:02 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <007b01c4ca77$66b6ee00$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran" Sent: Sunday, November 14, 2004 7:11 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Tudi mene bi zanimalo, katera oseba je izbrala Prešernovo Zdravljico za > državno himno Slovenije. > Na oder z njim, da mu bomo mogli zaploskati! > Franc Kattnig, Rožek na Koroškem > > ----- Original Message ----- > From: "Miran" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, November 14, 2004 6:22 PM > Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Kristina Janež" > > To: > > Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM > > Subject: Zdravljica > > > > > > Dober dan! > > Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica in > imam > > vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče > veste > > kdo > > je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. > > Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! > > Lep pozrav Kristina, Gimnazija > > Bežigrad, 2.j From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Nov 14 22:18:27 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sun, 14 Nov 2004 22:18:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <00d701c4ca8f$a08f5aa0$0f0ef9c2@FF> Iz Litije do Čateža smo šli po istem urniku kot zmeraj: deset do sedmih v Litijo in deset do osmih prišli nazaj: 13 ur. Študentom je slovenistika zato plačala pol dnevnice v obliki mineštre, pite in pijače na Čatežu. Dežja ni bilo, blata pa veliko. Bilo nas je 23; tradicionalnih vodičev Hladnika in Alojzije Zupan ni bilo, bila pa sva Peter Svetina s celovške slavistike in Aleš Bjelčevič. Študentov je bilo 21, večinoma brucev in ok. trije iz tretjega letnika in dve absolventki. Tistih študentov, ki so prejšnje dni zelo navijali za to, da bi se ena ekipa na poti zgubila (tako kot včasih), ni bilo oz. so se zgubili že na poti na štacjon. Namesto "kdo se boji črnega moža" smo se šli "a je kaj trden most." Zmagala je vrsta za Petrom Svetino in to samo zato, ker sem jaz imel ene stare Jugoplastikine čevlje s plastičnim podplatom. Ustavili smo se v Bojčevi zidanici (to je tista, kjer se razbežijo kure); gospod in gospa sta bila spontano prijazna, dala sta nam zastonj piti in jedli smo vroč kostanj. Pokazala sta sliko stare zidanice. Povedala sta, da se je njih zmeraj reklo pri Bajcu in ne pri Bojcu. (Podobno piše tudi Slodnjak v ZD 4, str. 439, op. 13). Vino za popotnico sta dala po 500 tolarjev za liter in pol (nekje drugje smo ga dobili za 900 in tja ne bomo več šli). Na Čatežu so v gostilni Ravnikar, kot ponavadi, samo za nas odprli gostilno in nas res prijazno postregli, čeprav nas je bilo štirikrat manj, kot smo napovedali. (Razpon zadnjih let se giblje med 70 in 90, ekstremi pa do 40 resp. 110). Za naslednje leto so si v koledarju že obkrožili četrtek, 10. november. Na Čatež sta se malo pred štiro popoldne pripeljala še Miran Hladnik in Irena Novak Popov. Pite je za njiju na žalost zmanjkalo. Potem smo šli na vlak. Zmatran ni bil noben. Bruci so bili celo polni novih predlogov (Pohorje, Uršlja gora, Peca). Bomo videli. Še eno vprašanje: jaz sem bil do predvčerajšnjim živo prepričan, da popotovanje ni še nikoli odpadlo (enkrat smo gazili sneg, drugič pa sva šla z Boštjanim Lajovicem sama, da se ketna ne strga). Potem pa sem v sobodo zvedel, da je bil menda enkrat dež in da sem jaz študentom na postaji rekel, naj grejo domov. Če je to res, prizadete, pa tudi druge, vabim na kolesarsko varianto - kakšno od suhih sobot ali nedelj. Bi pa rekel, da bo treba kolesariti v obe smeri, če vam je prav. Aleš Bjelčevič From jaka na jaka.org Mon Nov 15 02:16:29 2004 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 15 Nov 2004 02:16:29 +0100 Subject: [SlovLit] Usoda branja (in en popravek) In-Reply-To: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> References: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> Message-ID: <4198036D.7000200@jaka.org> ena pripomba o branosti, ne da bi pogledal spletni vir. pogosto se za branje smatra zgolj branje tiskanih medijev, s knjigo kot nespornim favoritom. je pa tudi tako, da se bere tudi iz digitalnih medijev (ekran s podatki iz interneta, SMS sporočila, IRC, instant messengerji in podobno) skratka, pogosto se opuščanje medija tiska razume kot opuščanje branja, medtem, ko gre morda zgolj za zamenjavo dominantnega medija, ki pa se nič manj ne bere lp, jaka Miran siol , , 14.11.2004 19:05: >Pri ameriški humanistični fondaciji beležijo 10-odstotni upad branja od 1982 >dalje (http://www.nea.gov/pub/ReadingAtRisk.pdf); pri mladih je osip bralcev >še večji. Gre samo za novo obliko stare skrbi, ki jih rojevajo tehnološke >spremembe v komunikaciji, ali za čisto nov proces? Kakšne so njegove >posledice za vzgojo, kulturo in umetnost, si zastavljajo vprašanje ameriški >humanisti >(http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0343.html). > >======= > >Ob nedavni časopisni knjižni akciji in zdajšnji časopisni prodaji devedejev >(knjiga in DVD za samo 1000 sit) Samo Rugelj v sobotnem Delu (Med kioskom in >internetom, 13. nov. 2004, 31) kaže na nefleksibilnost knjižnega trga v >primerjavi s trgom drugih medijev, kar zlasti pri nas knjigo draži in je >vzrok za to, da ljudje posegajo po drugih medijih. > >======= > >From: "Zoltan Jan" >To: "Miran Hladnik" >Sent: Wednesday, November 10, 2004 6:11 PM >Subject: Re: [SlovLit] Spletne novosti >Spoštovani kolegi, > >naj popravim nesporazum. Predstavitev 3. številke Slavistične revije nisem >pripravil jaz, pač pa Andreja Žele, ki se ji priporočamo za nadaljnje >obveščanje. > >Zoltan Jan > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 22:58:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 22:58:45 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <006101c4ca95$1f394000$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran" Sent: Sunday, November 14, 2004 8:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Ne vem, če je moj odgovor stoodstotno točen, a v spominih imam, > da smo v drugi polovici osemdesetih let na osrednji Prešernovi proslavi v > Cankarjevem domu vstali, ko so zaigrali prve tone Zdravljice. Če se prav > spomnim, je bil med pobudniki ali celo pobudnik akcije Matjaž Kmecl, ki nas > je k temu dejanju tudi spodbujal že prej. Bilo je zanimivo gledati nekatere > funkcionarje, ki so se sprva malo obotavljali - a tedaj je večina > obiskovalcev že stala - in izkazovala spoštovanje - naši himni. Pozdrav! > Breda Pogorelec ====== Po enem viru je skupščina sprejela Zdravljico za državno himno 27. sept. 1989, po drugem pa 29. marca 1990. O avtorju predloga dokumenta ne poročata. lp miran ====== > ----- Original Message ----- > From: Miran > To: SLOVLIT > Sent: Sunday, November 14, 2004 7:26 PM > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Franc Kattnig" > > To: "Miran" > > Sent: Sunday, November 14, 2004 7:11 PM > > Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > > > > Tudi mene bi zanimalo, katera oseba je izbrala Prešernovo Zdravljico za > > > državno himno Slovenije. > > > Na oder z njim, da mu bomo mogli zaploskati! > > > Franc Kattnig, Rožek na Koroškem > > > > > > ----- Original Message ----- > > > From: "Miran" > > > To: "SLOVLIT" > > > Sent: Sunday, November 14, 2004 6:22 PM > > > Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > > > > > > > ----- Original Message ----- > > > > From: "Kristina Janež" > > > > To: > > > > Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM > > > > Subject: Zdravljica > > > > > > > > > > > > Dober dan! > > > > Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica > in > > > imam > > > > vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče > > > veste > > > > kdo > > > > je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. > > > > Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! > > > > Lep pozrav Kristina, Gimnazija > > > > Bežigrad, 2.j From klemnov na email.si Mon Nov 15 10:23:11 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Mon, 15 Nov 2004 10:23:11 +0100 Subject: [SlovLit] Pestrna Message-ID: <200411150923.iAF9NBw1005299@www2.email.si> Pozdravljeni! Naj navedem nekaj razlogov, zakaj Pestrna ni slab izbor branja. Kot oče si želim, da jo moj otrok obvezno prebere, ker: - na otroku razumljiv način pove, da igra, vsakodnevni obrok hrane, ljubezen staršev, toplo zavetje, lastne igrače in, nenazadnje, šola niso (bile) samoumevne stvari - mu bo pomagala razumeti prestali dve tretjini sveta - udarne novice medijev (npr. pred kratkim objavljeno Delovo sliko objokane triletne deklice in dečka, ki morata v Indiji za vsakodnevno preživetje drobiti kamenje), da o TV-dnevniku ne govorimo - verjamem, da bo učiteljica/telj z obravnavo osrednjih tem v knjigi pripomogla/el k njegovi etični rasti in angažiranosti (in ne praznemu vzbujanju krivde, češ, glej, kako se imaš ti dobro) - menim, da smo mu ob vsem (materialnem) blagostanju dolžni razkrivati tudi manj prijetne plati človeške nravi Tudi kot nekdanji otrok bi si želel, da jo prebere, saj so mi bile Bevkove knjige med najljubšimi (je pa res, da Harryja še ni bilo). Povprašal sem tudi starše osnovnošolskih otrok, ki jih poznam, in vsem se je zdela knjiga primerna. Neka mama mi je celo povedala, da jo je otrok zgrožen vprašal, ali je zgodba resnična? To jo je dokončno prepričalo, da je knjiga primerna. Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 13:36:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 13:36:14 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Josip Vandot Message-ID: <002901c4cb0f$b3851d90$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jurij Primožič [mailto:Jurij.Primozic na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 15, 2004 10:06 AM To: slovlit-bounces na ijs.si Subject: Josip Vandot Spoštovani! Opozarjam na knjižno razstavo ob 120-letnici rojstva pisatelja Josipa Vandota. Razstavo je v Slovanski knjižnici pripravil njegov daljni sorodnik Matjaž Bizjak LP Jurij Primožič ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 13:47:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 13:47:53 +0100 Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <002b01c4cb11$53c66510$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Monday, November 15, 2004 8:42 AM To: Miran Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Spoštovani! Zdravica je bila sprejeta za državno himno 27. sept.1989 ob spremembi ustave. O tem je poročal Miran Potrč 14. oktobra Josipu Vidmarju, ko mu je prišel voščit za rojstni dan z Milanom Kučanom, Janezom Stanovnikom, Jožetom Smoletom in Borisom Šinigojem. Pričevanje je zapisano na video-traku. V spominu imam, da jo je intonirala Veliščkova, se pa moram prepričati. Z očetom sva prvič stala pri Zdravljici na otvoritvi Trubarjeve domačije. Živa >----- Original Message ----- >From: "breda pogorelec" >To: "Miran" >Sent: Sunday, November 14, 2004 8:12 PM >Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > ============= From: Miha Rus [mailto:MihaR na iolar.com] Sent: Monday, November 15, 2004 12:03 PM To: 'Miran'; SLOVLIT Subject: RE: [SlovLit] Fw: Zdravljica Ali pak slovenska nacionalna himna še naprej ostaja "Naprej zastava Slave", če je Zdravljica državna? Miha ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 14:05:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 14:05:56 +0100 Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <005001c4cb13$d9ba2a10$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: skol@gimb.org [mailto:skol na gimb.org] Sent: Monday, November 15, 2004 12:24 PM To: Miran Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Kolikor vem, velja za predlagatelja takratni predsednik (takratne) SZDL Jože Smole Božiček. Samo Koler > Po enem viru je skupščina sprejela Zdravljico za državno himno 27. > sept. 1989, po drugem pa 29. marca 1990. O avtorju predloga dokumenta > ne poročata. > lp miran > ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 20:50:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 15 Nov 2004 20:50:27 +0100 Subject: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <010d01c4cb4c$5c451200$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 15, 2004 2:55 PM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Pripomba: na Prešernovi proslavi smo ob Zdravljici vstali vsaj > dve leti prej, torej 1988 in 1889 - februarja) - in takrat še ni bila uradna > himna, živo se spominjam, kako nekaterim politikom to vstajanje ni bilo > všeč. Sprejem himne z amandmaji (Potrč Vidmarju) je bil potem le uradna > potrditev tega, kar je med nami zares začel Matjaž Kmecl. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Monday, November 15, 2004 1:47 PM > Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 07:00:29 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Nov 2004 07:00:29 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Zdravljica Message-ID: <009101c4cc6a$bedc6110$1c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, November 16, 2004 9:45 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: Zdravljica Kar zadeva Presernovo Zdravljico, ni odvec navesti, zakaj ta pesem ni izsla v prvi izdaji Poezij. Pesnik je v skrbi, da ne bi ogrozil izida cele zbirke, ze umaknil tretjo kitico, ko pa je dunajska cenzura izlocila se cetrto, je bilo to za pesnika prevec in je kratko-malo umaknil vse kitice Zdravljice. Glede na to bi Preseren na prvo in sedmo kitico omejeno himno tezko se stel za Zdravljico. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj je predlagatelje himne motilo, da so cenzurirali 2., 3., 4, 5., 6. in 8. kitico! Vlado Nartnik ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 12:33:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Nov 2004 12:33:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_bralni_znački Message-ID: <002b01c4cc99$4f5f8860$1c4602c1@ff.unilj.si> Društvo Bralna značka Slovenije vabi na simpozij BRALNA ZNAČKA DANES, ki bo 20. 11. 2004 v Cankarjevem domu, dvorana E 3. 9.00 - 9.30: sprejem udeležencev 9.30 - 10.15: Dr. Meta Grosman: Bralec in književnost - novi pogledi; Kako učencu približati branje leposlovja in ga prepričati o njegovem pomenu (1 P) 10.30 - 12.00: Dr. Dragica Haramija: Kurikularni okviri za uresničevanje mladinske književnosti v vrtcu; Spodbujanje izvenšolskega branja in izbira primernih sodobnih tem v posameznih triletjih osnovne šole (2 P) 12.30 - 13.15: Mag. Tilka Jamnik: Kaj motivira sodobne otroke za branje? (Poročilo o triletni raziskavi Razvoj bralnih zmožnosti z bralno značko) (1 P) 13.30 - 15.00: Manca Perko: Bralna značka danes (okrogla miza) (2 D) Vljudno Vas prosimo, da [...] nam prijavo pošljite po elektronski pošti na naslov bralna.znacka na siol.net. Kotizacija: 3.500 SIT; prosimo, da jo plačate pred začetkom simpozija, na TR št.: 02031-0091695559. Po simpoziju Vam bomo izstavili račun. 30. 11. 2004, SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM - DAN ZA STROKOVNO PUBLIKO Kot smo Vam že napovedali, bo prvi dan Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, 30. november, namenjen strokovni publiki. Sejem bo odprt od 14. ure naprej. Vsi mentorji Bralne značke in knjižničarji ste zato še posebej iskreno zaželeni na sejmu prav tega prvega dne. Vstopnine za Vas ni, prvi strokovni knjigosled se bo pričel ob 15. uri, poleg tega so Vam vsi založniki na voljo za vsakršna pojasnila. Ob 18. uri ste vsi prisrčno vabljeni na slavnostno otvoritev v Linhartovo dvorano ter zatem na neuradne pogovore in neformalno druženje. IZOBRAŽEVANJA 2004/2005 Ob začetku šolskega leta smo Vam poslali ponudbo naših izobraževanj za letošnje leto. V primeru, da ste informacije izgubili in Vas zanimajo brezplačna predavanja, nas pokličite na tel.: 01/ 4300 557. Lepo Vas pozdravljamo in Vam želimo veliko užitkov pri branju! Manca Perko, tajnica, Slavko Pregl, predsednik ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 18:38:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 17 Nov 2004 18:38:15 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovne rubrike na Radiu Trst A Message-ID: <003d01c4cccc$3993d1c0$6500a8c0@Uporabnik> From: "Gec Loredana" To: Subject: Jezikovne rubrike na Radiu Trst A Date: Wed, 17 Nov 2004 14:53:14 +0100 Dragi Miran in vsi spostovani slav-sloven-isti, z velikim zanimanjem prebiram vasa obvestila in debate o najrazlicnejsih temah. Da vam povem, zakaj vam pisem: morda veste, da imamo Slovenci v Italiji svojo radijsko postajo, ki oddaja v okviru RAI-ja kar pester spored od 7.00 do 19.30, vsak dan. Jaz sem kot urednica zadolzena tudi za jezikovni koticek. Desetminutna tedenska oddaja, ki naj bi pomagala izboljsevati naso ubogo slovenscino (ja, taka je, pa naj se slisi se tako cmeravo) in dvigovati jezikovno in narodno zavest. Takoj bom sla in medias res: ali je kdo med vami, ki bi mi priskocil na pomoc s pisanjem in morda tudi z branjem teh rubrik? Seveda za bajni honorar in vecno slavo. Salo na stran, res bi me veselilo, ce bi med vami dobila sodelavca-ko, ki bi govoril o jezikovnih zadevah na poljuden nacin. Ne bi vas zdaj obremenjevala in omejevala z naslovom in temo, o tem kasneje, ce bo prislo do dogovora. Z najlepsimi pozdravi! Loredana Gec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 19:09:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 17 Nov 2004 19:09:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Mednarodno_znanstveno_srečanje Message-ID: <018401c4ccd0$8b45fc60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "jurij fikfak" To: Sent: Wednesday, November 17, 2004 1:23 PM Subject: Mednarodno znanstveno srečanje GAŠPER KRIŽNIK (1848?1904) IN NJEGOV ČAS > Za vse slovlitovce in druge zainteresirane informacija o mednarodnem > znanstvenem srečanju > > PROGRAM interdisciplinarnega znanstvenega posvetovanja > > GAŠPER KRIŽNIK (1848?1904) IN NJEGOV ČAS > Kamnik, 24., 25. 11. 2004, Motnik, 26. 11. 2004 > /Sreda, 24. 11. 2004 (Kamnik)/ > > Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 13, grad Záprice > / / > 9. 00 Slavnostni začetek posvetovanja > Nagovori: > > Dr. Monika Kropej, Predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje > Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik > Zaslužna prof. dr. Zinka Zorko, izr. članica SAZU, slavnostna govornica > Glasbeni program prispeva: Glasbena šola Kamnik *** > 1. Zgodovina in Gašper Križnik > Predsedujoča: Stane Granda, Dobran Juričan > 9. 30 Igor Grdina, Razmerje med Štajersko in Kranjsko v Križnikovem času > 10. 00 Stane Granda, Zgodovinski okvir 2/2 19. stoletja s poudarkom na > trgu Motnik > 10. 30 Tanja Drovenik Čalič, Šolstvo Motniku v času Gašperja Križnika > 11.00 Marjeta Humar, Strokovno izrazje pri Gašperju Križniku > Oddih s kavo (15 minut) > 11. 45 Iskra V. Čurkina, Pervaja komandirovka I. A. Boduena de Kurtene v > slovenskie zemli (1872?1873) i ego znakomstvo s Gašperom Križnikom / > Prvo študijsko potovanje Jana Baudouina de Courtenaya v slovenske dežele (1872?1873) in > njegovo znanstvo z Gašperjem Križnikom > 12. 30 Andrej Vovko, Zgodovinska snov v zbranem gradivu Gašperja Križnika > 13. 00 Vladimir Simič, Pravnozgodovinsko gradivo v delu Gašperja Križnika > Čas za kosilo > 2. Gašper Križnik in etnologija. Bibliografija (Kamnik) > Predsedujoča: Ingrid Slavec Gradišnik, Dobran Juričan > 15. 30 Tone Petek, Materialna kultura v Križnikovem delu > 16.00 Zora Torkar, Gašper Križnik kot gospodarska osebnost in > gospodarstvo trga Motnik ob koncu 19. stoletja > 16. 30 France Malešič, Vsaka povedka svoje mesto najde > 17.00 Florijana Uršič, Andreja Štorman, Bibliografija Gašperja Križnika in o njem > 19.00 Županov večer v Budnarjevi hiši > / / > > /Četrtek, 25. 11. 2004/ > 3. Gašper Križnik in jezikoslovje (Kamnik) > Predsedujoča: Vera Smole, Dobran Juričan > 9.00 Jožica Škofic, Križnikova predstavitev motniškega govora > 9.30 Peter Weiss, Narečni seznami Gašperja Križnika za Jana B. de > Courtenaya > 10.00 Karmen Kenda Jež, Odsev raziskovalnih izhodišč Jana Baudouina de > Courtenaya v delu Gašperja Križnika > Oddih s kavo (15 minut) > 10. 45 Aleksandra Bizjak, Strukturna zgradba folklorne pripovedi > 11.15 Marija Stanonik, Narečna poetika v folklornih pripovedih iz > arhivirane zbirke G. Križnika > 12. 30 Možen ogled Kamnika in njegovih znamenitosti > Čas za kosilo > > 4. Folkloristika različnih panog in Gašper Križnik (Kamnik) > Predsedujoča: Marija Stanonik, Dobran Juričan > 15. 30 Monika Kropej, Pravljična motivika v rokopisnem gradivu Gašperja > Križnika > 16.00 Martina Piko Rustia, Izid Križnikove zbirke folklornih pripovedi v > Celovcu > 16.30 Mirjam Mencej, Čarovništvo v Križnikovem gradivu > Oddih s kavo (15 minut) > 17.15 Marija Klobčar, Odsev resničnosti v Križnikovih zapisih ljudskih pesmi > 17.45 Aleksander Bjelčevič, Verz in kitica v od Križnika zbranih > ljudskih pesmih > 18.15 Vlado Nartnik, Poskus razvrstitve in razbora Križnikovih ugank > 18.45 Barbara Ivančič Kutin, Pregovori v Križnikovi sanktpeterburški > zapuščini > > /Petek, 26. 11. 2004 (Motnik)/ > > 9.00 Avtobusna postaja Kamnik: Ogled Tuhinjske doline in Motnika (vodi > Jože Semprimožnik ) > Kosilo ob 13^h > > Kulturna dvorana Motnik > 5. Gašper Križnik in domači kraj (Motnik) > Predsedujoči: Marjan Semprimožnik, Janez Križnik, Dobran Juričan > 15. 30 Janez Križnik, Damjana Križnik-Vrhovec, Gašper Križnik in njegova > rodbina > 16. 00 Jože Semprimožnik, Odkritje spomenika G. Križniku v Motniku ob > 150-letnici njegovega rojstva > 16. 30 Breda Podbrežnik Vukmir, Nadaljevanje Križnikovega poslanstva z > zbiranjem slovstvene folklore na območju občine Kamnik > 17.15 Kulturno društvo Motnik: Kulturni program > > Organizator: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana, > Občina Kamnik, Kulturno društvo Motnik > Znanstveno posvetovanje so finančno omogočili: Občina Kamnik, > Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Kulturno društvo Motnik > Informacije: dr. Marija Stanonik, Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC > SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel. 01/519 88 64; > B.Ivancic@zrc-sazu.si ; Dobran Juričan, > tel. 831 81 42; e-pošta: Dobran.Jurican na Kamnik.si > ; Jože Semprimožnik, tel. 041/423 438. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 19:29:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 17 Nov 2004 19:29:27 +0100 Subject: Fw: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <01d801c4ccd3$6064c8c0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 17, 2004 6:54 PM Subject: Re: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Malo sem se pozanimala naokrog in moram malo popraviti zgodbo o > Zdravljici. Res so jo prvič kot himno z vstajanjem itd. izvajali na odprtju > Trubarjeve domačije. Pobudnik je bil takrat Matjaž Kmecl, ki je pridobil za > idejo Jožeta Ostermana - in ko so pobudniki to izpeljali, se jim je (po > izjavi M. Kmecla) Josip Vidmar takoj pridružil (in z njim jasno tudi Živa). > Tako je himna zaživela - in na prvem naslednjem slavju ob Prešernovem dnevu > 1987 v CD je pesem že učinkovala kot himna. Vstala je vsa dvorana, nekateri > so se sicer za hip obotavljali (verjetno zaradi obzira do Beograda) - a je > tudi njih potegnilo. Jože Smole - moj sošolec je pobudnik marsičesa, a tega > ni bil. Se je pa verjetno pridružil. Vsem lep pozdrav. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Wednesday, November 17, 2004 7:47 AM > Subject: FW: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > From maja.murnik na kiss.si Thu Nov 18 21:31:40 2004 From: maja.murnik na kiss.si (Maja) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:31:40 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na literarni vecer Message-ID: <006c01c4cdad$9d326b60$0301a8c0@maja> Vabimo Vas na nekoliko nenavaden literarni vecer v klubu Daktari (Krekov trg 7, nasproti glavne ljubljanske trznice). V sredo, 24. novembra, bo ob 21. uri svoje delo multimedijsko predstavil Jaka Zeleznikar. Mlajsi ustvarjalec (r. 1971) raziskuje jezikovno literarni izraz znotraj informacijskih tehnologij in v kombinaciji z izraznimi sredstvi drugih zvrsti umetnosti, predvsem likovne in konceptualne. Prtisrcno vabljeni! Maja Murnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 18 21:40:32 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:40:32 +0100 Subject: [SlovLit] = V_Ljutomeru_o_Miklošiču_v_Delu_o _Zupanu Message-ID: <01ec01c4cdae$dabdec60$6500a8c0@Uporabnik> Danes in jutri potekajo na ljutomerski gimnaziji in v tamkajšnjem kulturnem domu ter v mestni hiši Miklošičevi dnevi. Organizirala jih je Irena Štuhec, med drugimi pa nastopajo Martina Orožen, Irena Orel in člani SDS Prlekija in Prekmurje. ===== Na cenzorske ambicije starševskega društva, ki protestira proti Zupanovemu romanu Menuet za kitaro (pod protest se je podpisal Hubert Požarnik), se v današnjem Delu (Preganjani Zupan, Shakespeare, Rdeča kapica) odziva Tone Smolej. Upravičeno podvomi v vzgojne kompetence staršev, ki se vtikajo v berilo svojih polnoletnih otrok. Smo temo "primerne" in "neprimerne" literature v Slovlitu že izčrpali? lp, miran From matjaz.z na gmx.net Thu Nov 18 21:49:32 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:49:32 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, 5/2004 Message-ID: <419D18EC.17791.263BD87@localhost> Izšla je nova, peta letošnja številka JEZIKA IN SLOVSTVA, ki na 98 straneh prinaša pet razprav, štiri ocene in tri poročila. Tokratne razprave se ukvarjajo s poezijo Gregorja Strniše, aktualno slovensko dramatiko, mladinsko prozo, pojavom določnosti v slovenščini ter vlogo členkov kot besedilnih povezovalcev. ANDREJA ŽIŽEK URBAS v svoji razpravi "Pojmovanje časa in prostora ter kozmologija v poeziji in poetiki Gregorja Strniše" interpretira zadnjih pet zbirk Gregorja Strniše kot kozmološke modele, v katerih se na svoj način definirata prostor in čas. MATEJA PEZDIRC BARTOL ("Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom") opisuje položaj najnovejše slovenske dramatike med dramskimi besedili in njihovimi uprizoritvami in se opredeljuje do problema t. i. krize nacionalne dramatike. Razprava DRAGICE HARAMIJE "Tema smrti v slovenski prozi" je analiza približno petdesetih proznih del iz otroške in mladinske književne produkcije, v katerih se smrt pojavi kot tema ali kot motiv. Med dejavniki, ki vplivajo na vlogo smrti, se v razpravi kot bistvena pokaže starost bralca, saj je razumevanje smrti pri otroku močno povezano z njegovim kognitivnim razumevanjem. MOJCA SCHLAMBERGER BREZAR ("Diskurzivni pristop k problemu določnosti v slovenščini") obravnava slovnično kategorijo določnosti z diskurzivnega vidika, posebno pozornost pa namenja očitnemu razkoraku med govorjenim in zapisanim jezikom glede rabe določnosti, v čemer vidi avtorica možni vzrok za pogoste napake pri izbiri med določno in nedoločno obliko. MOJCA SMOLEJ se v razpravi "Členki kot besedilni povezovalci" osredotoča na členke v vlogi besedilnih povezovalnih sredstev, ki izražajo pomensko-logična razmerja med deli besedila, kar pomeni, da ti členki ne vstopajo v pomensko razmerje s stavčnimi členi in deli povedi. Rubrika Ocene in poročila je tokrat pretežno literarnovedno obarvana. SILVIJA BOROVNIK ocenjuje knjigo Mire Delavec "Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske", TEJA MARJANA LOKAR z natančnim shematskim pregledom poroča o značilnostih prevajanja slovenske proze v Avstriji, BLANKA BOŠNJAK podaja oceno zbornika razprav "Literarni izzivi", RADA LEČIČ piše o pesniški zbirki Silvane Paletti "Rezijanska srčna govorica", napisani v rezijanskem narečju, ANITA VODIŠEK pa predstavlja drugi del sintetične monografije Franca Zadravca "Slovenski roman 20. stoletja". Sledita poročili o izvajanju mednarodnega projekta LABICUM na Univerzi na Primorskem (VESNA MIKOLIČ in KARIN MARC BRATINA) ter o Dnevih slovenske kulture in umetnosti "Dotik", ki so maja letos potekali v Vidmu (RADA LEČIČ). Revijo sklepajo jubilejni zapis o Stanku Šimencu GREGORJA KOCIJANA, osebna čestitka PETRA SVETINE Helgi Glušič in Matjažu Kmeclu ter predstavitev številnih knjižnih novosti, priporočenih v branje. MATJAŽ ZAPLOTNIK, tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.z na gmx.net ~~~ elektronski JiS domuje na ~~~ ~ http://www.jezikinslovstvo.com ~ ~ jezikinslovstvo na ff.uni-lj.si ~ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 20 10:53:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 20 Nov 2004 10:53:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Obdobja=2E_No_pa_dodajmo_ še_starše_=2E=2E=2E Message-ID: <000901c4cee6$d59c3280$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=114 -- program impozija Obdobja 9.--11. 2004, ki ima letos naslov Slovenska kratka pripovedna proza; predsednica Irena Novak Popov. ======= Društvo pobuda za šolo po meri človeka protestira proti šolskemu berilu, sklicujoč se na pravno inštitucijo ugovora vesti. Največ so imele z njim opraviti vojaške oblasti, znan pa je tudi v medicini (gl. članek A. Šelih (http://vestnik.szd.si/st9/st9-463-464.htm): "Ugovor vesti sodi med oblike t. i. neposlušnosti. [...] to je praviloma ne-javno dejanje; praviloma je zasnovano na moralnem, religioznem ali drugačnem prepričanju posameznika. [...] Pravo lahko ugovor vesti v omejenem obsegu dopusti. Omejiti pa ga mora z opredelitvijo področja njegovega uveljavljanja ter s prepovedjo oporečnikovega poseganja v pravice drugih pravnih subjektov." Lahko s pomočjo njihovih izkušenj rešimo tudi "problem" Menueta za kitaro? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 21:05:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 21:05:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_No_pa_dodajmo_še_starše Message-ID: <010701c4d0ce$985eb340$6500a8c0@Uporabnik> Od: Simona Klemencic [simona.klemencic na guest.arnes.si] Poslano: 22. november 2004 9:53 Za: Miran siol Zadeva: RE: [SlovLit] Simpozij Obdobja. No, pa dodajmo še starše ... Kdo bo tisti, ki se bo odločil, da njegova vest ugovarja? Mulci ali starši? A lahko starši odločajo namesto osemnajstletnika? A lahko šolar odloča, da se nečesa noče učiti, če tega še ne pozna? Kako bomo pa pravno ločevali med ugovorom vesti in lenobo? Se bo potem lahko uveljavil ugovor vesti tudi pri drugih predmetih? Moja vest bi v gimnaziji recimo močno ugovarjala fiziki, če bi lahko. lp Simona ===================================================== Društvo pobuda za šolo po meri človeka protestira proti šolskemu berilu, sklicujoč se na pravno inštitucijo ugovora vesti. Največ so imele z njim opraviti vojaške oblasti, znan pa je tudi v medicini (gl. članek A. Šelih (http://vestnik.szd.si/st9/st9-463-464.htm): "Ugovor vesti sodi med oblike t. i. neposlušnosti. [...] to je praviloma ne-javno dejanje; praviloma je zasnovano na moralnem, religioznem ali drugačnem prepričanju posameznika. [...] Pravo lahko ugovor vesti v omejenem obsegu dopusti. Omejiti pa ga mora z opredelitvijo področja njegovega uveljavljanja ter s prepovedjo oporečnikovega poseganja v pravice drugih pravnih subjektov." Lahko s pomočjo njihovih izkušenj rešimo tudi "problem" Menueta za kitaro? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 21:42:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 21:42:08 +0100 Subject: [SlovLit] Petero koristnih povezav Message-ID: <012601c4d0d3$bd9ee300$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200486&dhid=71249 -- Zakon o javni rabi slovenščine. Http://www.kiberpipa.org/modules.php?op=modload&name=News&file=index -- predavanje Andraža Torija Intelektualna lastnina in copyleft. Http://www.jaka.org/prog/lista/plista-sl-arhiv-izpisi.cgi?izpisi=2004-11-22- ---predstavitvi.txt -- dve predstavitvi internetne umetnosti Jaka Železnikarja. Http://computerphilologie.uni-muenchen.de/cpj-archiv.html -- arhiv razprav zbornika Computerphilologie. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/ -- trenutno so s strežnikom težave, sicer pa je na Centrovih spletnih straneh dostopen program simpozija o Slovenski kratki prozi, ki se bo dogajal 9.--11. dec. 2004. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 22:17:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 22:17:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Šesta_in_sedma_povezava Message-ID: <014c01c4d0d8$a48af520$6500a8c0@Uporabnik> Http://seattletimes.nwsource.com/html/books/2002094889_alamut19.html -- poročilo o novi angleški izdaji Alamuta, Seattle Times. http://seattletimes.nwsource.com/html/movies/2002094621_slovene19.html -- State of Art: The New Slovene Avant Garde (o velikem uspehu dnevov slovenske umetnosti v Seattlu; iz Seattle Times). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 23 10:38:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 23 Nov 2004 10:38:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Novo_na_spletnih_straneh_Slavističneg a_društva Message-ID: <006601c4d140$3a1540c0$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html, rubriki Aktualno in Prireditve: -- trije članki Miha Mohorja o šolskih tekmovanjih iz slovenščine in branja -- in trije priložnostni nagovori. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 09:22:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 09:22:52 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] =8Ae_o_Zupanu_=2E=2E=2E Message-ID: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> From: "Mojca Tomisic" To: "SlovLit" Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 Pozdravljeni! Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: http://www.delo.si/index.php? sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se knjige ne sodi po platnicah. Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti človeka do skrajnosti?! Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to najmanj pripravljen. Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, kakršnikoli že so. Z vsem spoštovanjem Mojca Tomišič ====================== Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale članek: http://www.delo.si/index.php? sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu šolskemu ministru! Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 09:26:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 09:26:18 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Štolcer Message-ID: <20041124082618.3B6B47B4A05@razor.arnes.si> -----Original Message----- From: Tom Priestly [mailto:tom.priestly na ualberta.ca] Sent: Tuesday, November 23, 2004 10:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Vladimir S^tolcer Servus Miran! Kolega Nick Zekulin v Calgaryju je clan zbora, ki bo pel S^tolcerjevo pesem "Rajske strune" za Bozic. Zdaj sem nasel zanj tocen prepis besedil, ampak ga zanima vec ob avtorju oz. Komponistu samem. Kdo bi vedel vec o Valentinu S^tolcerju? Najmanj, leti rojstva in smrti? Ali je bil poznan komponist ali neke orglar ali kaj? Sem iskal pri Googlu ‹ pa nic! Lp, Tom From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 12:30:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 12:30:51 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Fw=3A_Štolcer Message-ID: <20041124113051.ECCC97B4906@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Wed, 24 Nov 2004 09:58:44 +0100 From: "Andrej Lenarcic" To: "milan smolej" Cc: Subject: = Štolcer? Valentin Štolcer - Učitelj. Šivel v drugi polovici 19. st. in deloval v Posavju in na Štajerskem. Najpopularnejša, Rajske strune, je iz zbirke, ki jo je izdal. lpal From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 16:56:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 24 Nov 2004 16:56:54 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Stoltzer Message-ID: <00de01c4d23e$399b4960$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Helga Krisper" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 24, 2004 1:39 PM Subject: Stoltzer Miran, ker sem izbrisala kanadski naslov, te prosim, da posreduješ podatke o iskani osebi skladatelja Štolcerja, ki sem jih našla v Andreisovi Zgodovini glasbe: Thomas Stoltzer (okoli 1480 - 1526), nemški skladatelj madžarskega rodu, avtor maš, motetov, himn, psalmov in popevk. Posebno značilne so večglasne popevke in skladbe duhovnega značaja flamanskega tipa (karkoli že to pomeni). Ni podatkov, kje je deloval. Pozdrav! Helga From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 24 20:41:10 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Wed, 24 Nov 2004 20:41:10 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Še_o_Zupanu_... References: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> Message-ID: <003201c4d25d$b5ccb5e0$490ef9c2@FF> Raje povejta, kako je naslov članku in kateri dan je objavljen (Podkrižnikova?); potem bomo že našli. Pismo so poslali tudi na Slav. društvo (SD). Ali ga SD lahko objavi na svojih straneh? Ali pa na slovlitu? Tako bo vsaj prišlo do članov, katerim je naslovljeno. (Ta hip so sicer strani SD-ja nedostopne, ker FF-jev strežnik ne dela.) Na spletnih straneh Društva pobuda za šolo ... pa ni nobenih tekstov, samo reklami slogani. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: To: Sent: Wednesday, November 24, 2004 9:22 AM Subject: [SlovLit] Še o Zupanu ... > From: "Mojca Tomisic" > To: "SlovLit" > Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 > > Pozdravljeni! > Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam > vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: > > http://www.delo.si/index.php? > sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo > > Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. > Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja > vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za > to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred > zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko > sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko > med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to > precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih > risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti > Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si > mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom > romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se > knjige ne sodi po platnicah. > > Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne > izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do > sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot > nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti > človeka do skrajnosti?! > > Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa > sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to > najmanj pripravljen. > > Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, > ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, > upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko > po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač > piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo > umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, > se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo > tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, > kakršnikoli že so. > > Z vsem spoštovanjem > Mojca Tomišič > > ====================== > > Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še > enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale > članek: http://www.delo.si/index.php? > sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo > > Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski > vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v > primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu > šolskemu ministru! > > Miran Hladnik > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From nina.heferle na guest.arnes.si Thu Nov 25 09:20:01 2004 From: nina.heferle na guest.arnes.si (Nina Heferle) Date: Thu, 25 Nov 2004 09:20:01 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Še_o_Zupanu_... References: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> <003201c4d25d$b5ccb5e0$490ef9c2@FF> Message-ID: <000701c4d2c7$8fc9abe0$7e2cc052@janja> Članke boste brez problema našli, če v Delovem iskalniku vpišete Menuet za kitaro. To sva naredili s sestro, ki je maturantka in jo je zanimalo, kaj pravijo na to temo. En članek ali prispevek je napisala tudi Marta Zabret, ki je sicer njena profesorica matematike, in je tudi vreden branja. Sicer pa imajo vsi sestrini sošolci pozitiven odnos do Menueta za kitaro in do Zupana ... sicer pa mislim, da so takšni maturantje v večini. Ampak to je samo moje mnenje. LP Nina Heferle, absolventka slovenščine ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: slovlit Sent: Wednesday, November 24, 2004 8:41 PM Subject: Re: [SlovLit] Še o Zupanu ... > Raje povejta, kako je naslov članku in kateri dan je objavljen > (Podkrižnikova?); potem bomo že našli. > Pismo so poslali tudi na Slav. društvo (SD). Ali ga SD lahko objavi na > svojih straneh? Ali pa na slovlitu? Tako bo vsaj prišlo do članov, katerim > je naslovljeno. (Ta > hip so sicer strani SD-ja nedostopne, ker FF-jev strežnik ne dela.) Na > spletnih straneh Društva pobuda za šolo ... pa ni nobenih tekstov, samo > reklami slogani. > > Aleš Bjelčevič > ----- Original Message ----- > From: > To: > Sent: Wednesday, November 24, 2004 9:22 AM > Subject: [SlovLit] Še o Zupanu ... > > > > From: "Mojca Tomisic" > > To: "SlovLit" > > Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 > > > > Pozdravljeni! > > Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam > > vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: > > > > http://www.delo.si/index.php? > > sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo > > > > Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. > > Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja > > vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za > > to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred > > zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko > > sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko > > med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to > > precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih > > risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti > > Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si > > mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom > > romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se > > knjige ne sodi po platnicah. > > > > Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne > > izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do > > sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot > > nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti > > človeka do skrajnosti?! > > > > Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa > > sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to > > najmanj pripravljen. > > > > Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, > > ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, > > upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko > > po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač > > piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo > > umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, > > se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo > > tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, > > kakršnikoli že so. > > > > Z vsem spoštovanjem > > Mojca Tomišič > > > > ====================== > > > > Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še > > enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale > > članek: http://www.delo.si/index.php? > > sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo > > > > Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski > > vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v > > primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu > > šolskemu ministru! > > > > Miran Hladnik > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 25 21:36:50 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 25 Nov 2004 21:36:50 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in spletnice Message-ID: <023901c4d32e$7f4681a0$6500a8c0@Uporabnik> Meta Grosman, Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju, Ljubljan a: Sophia, 2004, 310 str. Meta Grosman, Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: ZIFF, 2004, 22 3 str. Http://nl.ijs.si/isjt04/zbornik/ -- zbornik referatov o jezikovnih tehnologi jah, 2004, ur. T. Erjavec in J. Gros. Http://www.ustanova-szf.si -- štipendije za doktorande. Http://www.islovar.org -- terminološki slovar informatike, ur. Katarina Puc. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 29 20:09:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 29 Nov 2004 20:09:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Message-ID: <011f01c4d646$edeb6ba0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 29, 2004 12:43 PM Subject: o literaturi na maturi -- slovlit O literaturi pri maturi Čeprav od letošnje pomladi nisem več članica Predmetne maturitetne komisije za slovenščino, me javni odzivi na letošnji maturitetni izbor spodbujajo, da o njih kaj javno rečem tudi sama. Letošnji odzivi namreč niso prvi, ki so kritični do literarnega dela maturitetnega izpita iz materinščine -- spominjamo se podobnih očitkov o "pornografiji" v romanu Ljubezen Marjana Rožanca , o odobravanjih in zavračanjih ponovitve Bartolovega Alamuta, o "prepovedovanju" uporništva mladim generacijam(slednje ob Samorastnikih pri poklicni maturi), o "prepovedovanju" nekaterih priročnikov, pa o šolskem eseju nasploh, ki da zatira "spontano ustvarjalnost" in se ga ne da oceniti itd. Večletnemu pozornemu spremljevalcu je edini prepoznavni skupni imenovalec takih očitkov, da pravzaprav nimajo (konstruktivnega) skupnega imenovalca. Razen morda tega, da literatura vsaj v šoli Slovencem ni obrobna zadeva, oziroma, da je to dosti manj, kakor bi mogli soditi po številu kupljenih ali prebranih knjig. Našteti pomisleki javnosti pa so vendarle vsaj toliko kot javna tudi strokovna zadeva, čeprav se to dejstvo v debatah pogosto minimalizira. Strokovni plati, tako kot je to nasploh, naključni opazovalci ne morejo do potankosti slediti, zato je včasih težko videti, da imajo odločitve maturitetne komisije tako literarno kakor pedagoško strokovno podlago. Zato niso, kakor bi nekateri radi prikazali, sprejete na pamet, brez skrbnega tehtanja in sklepnega konsenza celotne komisije, sestavljene iz nazorsko raznordnih strokovnjakov z univerze in učiteljev praktikov, med katerimi s(m)o tudi starši. Naj torej s svojega zornega kota skiciram nekaj mogočih strokovnih odgovorov na letošnje dileme v zvezi z Zupanovim Menuetom za kitaro. 1. Zakaj Zupanov roman? Zato, ker po tematiki ustreza naslovnemu problemu letošnjega maturitetnega sklopa o posamezniku v mejni situaciji/vojni(vsako leto so izbrane kombinacije literarnih del, ki na umetniški in v literarni vedi priznan način ter s predvidljivo dostopnostjo dijakom obravnavajo temeljna človeška vprašanja). Zupanov roman prikazuje mladega človeka, ki ga v vojno vodi pravzaprav avanturizem in samodokazovanje. Vendar mu politično discipliniranje nadrejenih po eni in vojne razmere po drugi strani dokažejo, da je bil poln napuha in napačne samopodobe ter ga oblikujejo v zrelo osebnost, ki ceni življenje in prijateljstvo, in je hkrati grenko kritičen ob spoznanjih o puhlosti vsiljenih črno-belih ideologij. Ta roman drugače kot tradicija pred njim prikazuje partizanstvo in herojstvo, pisec drugače gleda na domače in tuje nasprotnike in soborce in še marsikaj. Izbran je bil tudi zato, ker je po karakterizaciji osrednjega junaka in prikazu vojnih razmer ter medčloveških odnosov in deloma celo dogajalnega prostora primerljiv s Hemingwayevim romanom Komu zvoni. Oba skupaj sta se zaradi vsega tega in dokajšnje berljivosti zdela dobra kombinacija za skrbno šolsko branje, pogovor o odprtih vprašanjih in načinu njihove ubeseditve ter za opredeljevanje do njih. Če je ob Zupanu že bil kak pomislek o sprejemljivosti za dijake, se je nanašal na formalne značilnosti romana -- veliko je dijakom težje dojemljivega notranjega monologa in retrospektive, meditativen, ne pa všečno zgodben je tudi začetek romana, kar je za bralca pogosto manj zanimivo, in kar vse zahteva pozornejše branje in sodelovanje pri razčlenjevanju. A učiteljem in bralni izkušenosti dijakov pred maturo zaupamo, da bodo "strli" te literarne orehe, prav tako pa znali prepoznati tudi aktualnost same tematike. 2. Kaj je s "pornografijo"? Na možnost, da bi roman utegnil biti sporen bolj za starše kakor za (polnoletne) dijake na razvojnopsihološki stopnji kritičnih bralcev, in to zaradi "pornografije", ni nihče pomislil. Prvič zato, ker je količinski delež teh prizorov zanemarljivo majhen, drugič zato, ker ti erotični prizori (najbrž je najbolj verističen tisti na kmečki peči) niso v romanu s primarno "pornografskimi", t.j. nagone dražečimi nameni, ampak jih je potrebno razumeti v kontekstu romana, kot del karakterizacije vitalnega in samozadostnega glavnega junaka , ki se mu tovrstni podvigi v njegovi življenjski rasti v luči pomemnejših in skozi hude preizkušnje pridobljenih vrednot (prijateljstvo, vrednost življenja) postopoma kažejo v drugačni perspektivi. (Pornografskih ali drugače spornih romanov iz trivialne produkcije maturitetna komisija kljub svoji profesionalni "liberalnosti" ne bi podpirala!). --- Vse to, in tudi morebitno končno bralčevo zavrnitev takega opisovanja erotike v literaturi, omogoča šele kompleksni naravi literanih besedil ustrezno večplastno, odprto, vsebino in obliko upoštevajoče branje, ne pa zavračanje pred to, skozi pogovore s sošolci in učiteljem pridobljeno bralno izkušnjo. Izkušnje dobrih profesorjev, izražene tudi v debatah o tem "problemu", so, da dijaki angažirano sodelujejo pri pogovorih ob takem branju. In da jih taka dejavnost nikakor ne spodbuja k temu, da bi sami sledili problematičnim junakovim dejanjem, pač pa, da cenijo možnost, da o takih rečeh sploh govorijo, saj jih kot problematične občutijo, možnosti za pogovor pa je v šoli in doma premalo! 3. Zakaj predpisovanje, ne pa izbirnost? Dva razloga sta. Prvi je ta, da morajo imeti za maturitetni izpit vsi dijaki enake pogoje, torej enako snov. Torej ne more nekdo "izbrati" knjig po sto, drugi pa takih po tristo strani, ki so enkrat po volji enega učitelja (staršev?) ves čas iste in predvidljive, drugič pa po volji drugega pa vsako leto drugačne in za branje zahtevnejše ... (Le ugibamo lahko, kako bi na maturitetne priprave učinkovala možnost izbire med npr. 10 naslovi -- bi bila panika udeleženih, internetna reprodukcija in spremljajoče komercialne dejavnosti večje ali manjše? Kako se v taki izbirnosti odločajo tisti, ki jo imajo? Berejo, v strahu pred izpitom, vse ali, zanašajoč se na "ustvarjalnost", nič?). Res je v tem tudi nekaj "prisile" na začetku, tako kot se ji pri izpitni oz. šolski snovi tudi sicer ne da izogniti (podobno pri likovni vzgoji, glasbi ipd.), a da bi branje umetniške literature spodbujalo ugovore vesti, je malo nenevadno po mojem tudi v mednarodni areni. Drugi razlog pa je način priprave na maturitetni esej, ki je obenem (ali predvsem) sklepno dejanje pri spodbujanju komunikacije z literaturo pri dijakih. Namen obravnave maturitetnega sklopa je namreč ta, da se pri pouku v zadnjem letu šolanja bodoči izobraženci na poglobljen način, ob branju v nadaljevanjih, pogovoru, opredeljevanju, primerjanju literarnih obravnav določenega problema, srečajo s književnostjo kot s posebnim področjem človekove ustvarjalnosti. Da v procesu take obravnave dobijo izkušnjo z odprim branjem, da izostrijo zmožnost zaznavanja in načine prepoznavanja umetniških lastnosti prebranega. Ker je cilj take obravnave pogovor in izmenjava mnenj (to vodi k razvoju kritičnega mišljenja, kar deklarativno vsi podpiramo), je pač potrebno, da vsi sodelujoči vedo, o čem govorijo. To pa je tedaj, kadar ob določenem času berejo isto (po merilih literarnega vrednotenja kakovostno in bralnemu razumevanju dijakov dostopno) knjigo. 4. Učinki: Učinki takega pouka, ki ga je sistematično spodbudilo šele tako zunanje preverjanje, so kljub takemu (ciljem prilagojenemu) predpisanemu načinu izbiranja po naših izkušnjah čedalje bolj pozitivni. Dijaki se namreč čedalje pogosteje zavedajo,da na ta način pred maturo ob pomoči strokovnjaka temeljito preberejo in spoznajo nekaj kakovostnih literarnih del. Mnogi sami priznavajo, da jim to zelo koristi, ker se "naučijo brati knjigo", nekateri takih pogovorov in pisanja pogrešajo tudi kasneje, med študijem. Ob branju konkretnih predpisanih knjig torej hkrati "trenirajo" zmožnosti za občutljivo in odprto literarno branje sploh, tako, pri katerem je bralec s knjigo v dejavnem dialogu, razume in sprejema njeno večpomensko naravo in si bolj zavestno razlaga njene posebnosti. Ob tem pa razume dejstvo, da njegova interpretacija ni edina, pač pa ena od mnogih enako legitimnih, ki jih sicer lahko zavrača, ne more pa jim zanikati pravice do obstajanja in izrekanja. Vsa tovrstna spoznanja so posledica osmišljenega bralnega usposabljanja, ki so ga sistematično deležne šele generacije od uvedbe mature in prenove (v praksi še ne povsod enako intenzivno, ponekod pa prav presenetljivo dobro). To usposabljanje ima svoje notranje (mednarodno primerljive) didaktično strokovne značilnosti in temelji na pedagoško literarnem načelu, da vzgojni cilj literarnega pouka ni v "kazanju edino prave poti", t.j. v dajanju avtoritativnih in edino mogočih sodb in interpretacij, pač pa v spodbujanju strpnega dialoga različnih načinov mišljenja in izražanja o določeni umetniški temi. Kot sledi iz povedanega, te možnosti ponuja tudi Zupanov roman, v katerem ozaveščeni in razmišljujoči bralec najde vse kaj drugega kakor "pornografijo". Želeti bi bilo, da bi razvijanje sposobnosti tolerance ob vseh spoznanjih, ki jih tudi sicer ponuja besedna umetnost, želeli pri maturantih ("zrelih") tudi razvojni psihologi in starši. In da bi, kar se literarne vzgoje tiče, vendarle bolj zaupali tudi strokovnjakom, tako kot jim npr.pri šolski matematiki ali psihologiji. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 07:45:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 30 Nov 2004 07:45:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanje_s_pisateljem_Goranom_Tribuso nom Message-ID: <002f01c4d6a8$2c7f3340$6500a8c0@Uporabnik> Vabljeni na debatno kavarno KATO TI LAHKO KALODONT Z OKUSOM JAGODE POMAGA PRI MATURI v okviru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v sredo, 1. 12. 2004, ob 13.00. Gost kavarne bo hrvaški pisatelj Goran Tribuson. Prevod njegove knjige Ne dao bog većeg zla (Če ne bo hujšega) je poleti izšel pri Mladinski knjigi. Pogovarjali se bomo o tem, kako lahko družina, prijatelji, šola, sosedje, maturantski izlet, tekmovanje na kvizu o revoluciji, knjige s pomenljivimi naslovi, poletno delo v kamnoseški delavnici na robu pokopališča, kavbojke domače izdelave, pujs brez ušesa in druge podrobnosti vplivajo na življenje in oblikovanje svetovnega nazora prijateljev v majhnem hrvaškem mestu sredi 60. let 20. stoletja. In seveda o vsem tistem, o čemer zna Goran Tribuson, pisatelj, scenarist, predavatelj na zagrebški filmski akademiji, urednik, priložnostni detektiv in najbrž največji hrvaški poznavalec Rolling Stonesov, pripovedovati ravno tako zanimivo, kot pripovedujejo njegovi romani. Pogovor bo vodila Đurđa Strsoglavec. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 07:50:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 30 Nov 2004 07:50:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_še_en_valentin_stolcer_tokra t_slovenski Message-ID: <003701c4d6a8$e313ec40$6500a8c0@Uporabnik> On 11/24/04 2:00 AM, "Marijan P." wrote: > Spoštovani g. Priestly, > > v zvezi z Vašim poizvedovanjem glede podatkov o Valentinu Štolcerju Vam > prepišem podatke o njem iz knjige Slovenske Božične pesmi, ki je izšla l. > 1997 pri založbi Accordia v LJ, uredil jo je Aleš Nagode. > > "V. Š. je bil rojen leta 1841 v kraju Sv. Lovrenc na Pohorju. Kot učitelj je > služboval v Runeču pri Ormožu in Razborju pri Slovenj Gradcu. Kdaj je umrl, > ni znano. Leta 1910 ga še zasledimo v Gradcu/Graz. Zložil je več cerkvenih > pesmi, ki jih je izdal v samostojni zbirki." > > Sklepati je moč, da je bil kot učitelj in, kar je bila v tistih časih > običajna praksa, tudi organist, glasbeno nadarjen pa je poleg igranja in > vodenja cerkvenega kora tudi sam zložil kakšno pesem. [...] > Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 23:26:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 30 Nov 2004 23:26:33 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: zaupanje strokovnjakom Message-ID: <008801c4d72b$a71bd080$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marta Zabret" To: Sent: Tuesday, November 30, 2004 7:44 PM Subject: zaupanje strokovnjakom Pozdravljeni. Samo drobcena replika na naslednji citat iz enega od prispevkov na vaših straneh (posredovala mi ga je kolegica Alenka Hladnik). Želeti bi bilo, da bi razvijanje sposobnosti tolerance ob vseh spoznanjih, ki jih tudi sicer ponuja besedna umetnost, želeli pri maturantih ("zrelih") tudi razvojni psihologi in starši. In da bi, kar se literarne vzgoje tiče, vendarle bolj zaupali tudi strokovnjakom, tako kot jim npr. pri šolski matematiki ali psihologiji. Boža Krakar Vogel Žal o zaupanju tudi tu ne moremo govoriti. Pred nekaj leti je protestno odstopila celotna predmetna komisija za matematiko, ker je krovna državna maturitetna komisija razveljavila dve matematični maturitetni nalogi zaradi "strokovne oporečnosti". Z nalogama ni bilo prav nič narobe; pokazalo se je le tisto, kar potrjujejo mnoge mednarodne raziskave: slaba matematična in tudi siceršnja pismenost naših mladostnikov. Nalogi sta odigrali vlogo grešnih kozlov, da je bila razpršitev rezultatov sprejemljiva in cesarjeva golota manj opazna. Zdaj so naloge osnovnega nivoja "strokovno brezhibne": tipske in s preprostimi enostavčnimi povedmi. Marta Zabret, z večstavčnimi povedmi zasvojena profesorica matematike P. S. Da bi tričetrt državljanov Slovenije matematiko takoj po tretjem razredu osnovne šole uvrstilo med izbirne predmete, je kaj verjetna hipoteza. Upajmo, da ne bo na POP-prangerju takoj po rompompomu na račun opolzkih državnih čtiv še učenje Zdravljice na pamet, poštevanka in drugo nasilje nad možgani nove ere. Kajpak v najnovejšem duhu demokracije in strpnosti. Oprostite za motenje posesti; tudi s svojim prispevkom v Delu na rovaš Menueta za kitaro vam nisem hotela hoditi v zelje. Ob omejenostih, fundamentalizmih in nagih cesarjih mi prsti kar sami poletijo po tipkovnici ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 23:31:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 30 Nov 2004 23:31:00 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje v Vidmu Message-ID: <009401c4d72c$4646e280$6500a8c0@Uporabnik> Prof. dr. Tjaša Miklič je imela v sredo, 24. novembra, na slavističnem oddelku Univerze v Vidmu predavanje z naslovom Raba glagolskih oblik: slovenščina v primerjavi z italijanščino. Predavateljica je študente slovenščine prek nazornih prikazov delovanja slovenskega in italijanskega glagolskega sistema opozorila na kriterije izbire glagolske paradigme v odvisnosti od številnih kriterijev, ki so za primerjavo jezika specifični. Predavanje je popestrila z zanimivimi vajami in grafičnimi prikazi. --- Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 17:00:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 1 Dec 2004 17:00:54 +0100 Subject: [SlovLit] O Princeski z napako Message-ID: <003801c4d7be$f155b2e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marta Zabret" To: Sent: Wednesday, December 01, 2004 2:23 PM [...] Ko se je pričela sveta vojna za čistost slovenskih najstniških čtiv, sem nekaj naslovov s črne liste posredovala prijateljici Nataši Konc Lorenzutti, ki [...] je tudi avtorica letošnjega otroškega šmarničnega branja. Prebrala je Princesko z napako Janje Vidmar in njen odziv Princeska z vžigalicami je izšel v zadnji številki Družine (28. 11.). [...] Očitno pa ne bo osamljena, saj v uredništvo Družine že prihajajo odzivi, ki kažejo vse kaj drugega kot apriorne obsodbe "tistih umazanih knjig". Čas bo pokazal marsikaj; menim pa, da je objava Natašinega pisma v Družini precejšen korak naprej. Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 18:55:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 1 Dec 2004 18:55:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_št=2E_48 Message-ID: <00ef01c4d7cf$03dc7c40$6500a8c0@Uporabnik> 48. številko Kronike Slavističnega društva dobite v pdf- ali doc-obliki na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html (če seveda strežnik ne bo spet v okvari; drobni tisk: s pozivom za plačilo članarine za leto 2005). Tu je zbrana najbolj zanimiva slovlitovska pošta skupaj z društvenimi dokumenti, ki jih v Slovlitu nismo objavili. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 19:54:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 1 Dec 2004 19:54:43 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Message-ID: <017301c4d7d7$3a2d3c00$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran" Sent: Tuesday, November 30, 2004 12:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Na začetku šolskega leta smo imeli na šoli predavanje o razredništvu. Tisto, kar me je presenetilo, je bilo radikalno različno pojmovanje vloge razrednika glede na to, ali je mnenje o njegovi vlogi v razredu podal dijak, razrednik, ravnatelj ali starši. Medtem ko se je npr. dijakom zdela najpomembnejša animacijsko-opazovalna vloga razrednika in najmanj vzgojno-pedagoška, je bilo pri starših ravno obratno (na izbiro je bilo ponujenih šest različnih vlog). Ko gledam na roman Menuet za kitaro, se mi zdi, da se dogaja nekaj podobnega. Kriterijev, po katerih naj bi bilo izbrano delo, je več, a če bi jih razvrščali po pomembnosti, bi jih dijaki, učitelji praktiki, starši in literarni strokovnjaki seveda razvrstili drugače (staršem, vsaj tistim, ki so se oglasili, je najpomembnejši vzgojno-pedagoški). Problem je torej, čigava hierarhija kriterijev je najbolj relevatna za šolski/maturitetni izbor. Samoumevno se nam zdi, da smo to mi, strokovnjaki in pedagogi (No, ko sem prejšnji teden bral interpretacijo posameznih členov novega Šolskega reda v srednjih šolah, sem izvedel, da je v primeru šolajočih polnoletnih otrok "Zakon o starševstvu močnejši od Zakona o polnoletnosti"! Raje ne razmišljam, kaj to pomeni za dijaka, ki se pri osemnajstih poroči). Pa tudi tu se pojavi težava - je pomembnejša hierarhija kriterijev učitelja praktika ali literarnega strokovnjaka (nepraktika)? Praktiku bi se namreč zdel pomemben tudi kriterij, ki je za literarnega strokovnjaka malenkosten, tj. primernost literarnega dela za skupinsko obravnavo. Prav tu sta bila lanskoletna izbranca Alamut in Krasni novi svet odlična - zanimivih učnih ur res ni bilo težko pripraviti. Pri Menuetu bo/je učitelju precej težje animirati dijake, saj je snov manj "oprijemljiva" in bolj "fluidna". Za mir v prihodnje bo treba preprosto povedati, čigava hierarhija kriterijev ima prednost. Vsekakor to ne morejo - kljub ustavnim pravicam - biti starši (jaz osebno bi moral v najboljšem primeru primerjati Pesem ptic trnovk in Ukano I). Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 20:45:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 1 Dec 2004 20:45:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Vloga_ženske_poezije_na_Slovenskem_ =2E=2E=2E Message-ID: <01d201c4d7de$6034c880$6500a8c0@Uporabnik> ... je naslov debatne kavarne v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu v četrtek 2. decembra ob 14.00. Sodelujejo Irena Novak Popov, Peter Kolšek, Katja Mihurko Poniž in Lucija Stupica. --- Založba Tuma (www.zalozba-tuma.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 2 19:25:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Dec 2004 19:25:56 +0100 Subject: [SlovLit] FW: En predlog Message-ID: <007a01c4d89c$5d12d6b0$184602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Denis Poniž [mailto:denis.poniz na guest.arnes.si] Sent: Thursday, December 02, 2004 2:06 PM To: Miran Hladnik Subject: En predlog Kakor ni mogoče zanikati populizma in poenostavljanja dejstev na strani staršev, ki jim določena besedila za obvezna branja zbujajo pomisleke, tako ni mogoče spregledati populizma stroke, ki se je postavila v vlogo absolutnega posestnika znanstvene resnice o literaturi. Ne le, da je nereflektirana in dvomov razbremenjena znanstvena misel, kakršn smo priče v teh debatah, običajno pot v slepo ulico, primerov, ko se je znanost o literaturi, govoreč o literaturi na znanstven način, hudo osmešila, pa je toliko, da bi napolnili več knjig. Se je znanost o literaturi iz tega kaj naučila? Komajda kaj! Bojim se, da za držo posestnika absolutne resnice o literaturi skrita negotovost v izrečene trditve, strah pred težko pridobljenim ugledom. Več ko je v trditvah negotovosti, agresivnejše je zagovarjanje moje (naše) resnice, mojega (našega) prav. In še nekaj. Naj bodo "vrhovi" literarne znanosti na Slovenskem še tako idealno soglasni sami s seboj in s svojim znanstvenim predmetom, to dejstvo ne zakrije neke druge resnice, da večina strokovne populacije "na terenu", ki v tem trenutku razlaga tako zapleteno romaneskno besedilo, kot je Zupanov Menuet, za tako početje ni (povsem) usposobljena. Naj ne bo samo anekdota: diplomirana slovenistka, urednica pri ugledni založbi, ki izdaja tudi pomožno literaturo za pouk maturitetne literature, je iz ust podpisanega pred dvema letoma prvič izvedela, da je "neki" Vitomil Zupan napisal roman s "čudnim naslovom" (navedel sem ji ga v celoti). Ker sem se malce ukvarjal tudi s teorijo verjetnosti, komajda lahko verjamem, da sem naletel na edini osebek iz populacije, ki je Zupana v času študija "prešpricala". (Morda pa ga omenjena gospa sploh ni "prešpricala", ker o njem ni nič izvedela, kakor recimo jaz nisem nič izvedel v času svojega študija /1967-72/ o Edvardu Kocbeku, čeprav sem poslušal predavanja spoštovanih kolegov, sedanjih akademikov, ki so zdaj zelo avtoritativni razlagalci njegovega dela.) In prav tako sem prepričan, da osemnajstletni mladostnik lahko brez škode "za telo in dušo" prebere Menuet, vprašanje je le, kaj bo imel od prebranega, kako ga bo doživljal, na kakšen način bo razumel posamezne osebe, njihova dejanja, razmerja med njimi, zgodovinske spore in zgodovinski okvir, kateri identifikacijski procesi se bodo in kateri se ne bodo vzpostavili, še posebej, če mu bo tisti, od katerega pričakuje jasne odgovore (ali pa jasno oblikovane dileme!), ponujal nekaj, kar ne bo ne krop ne voda. Genijev, ki pri osmih berejo in brez pomoči "razumejo" Zločin in kazen, Prousta in Kafko ni prav dosti. Mnogo več je tistih, ki od naštetih avtorjev nimaj nič niti pri petdesetih! Zato moj predlog: ker hočemo živeti v demokratični družbi, ki ničesar ne dosega s totalnimi sredstvi, prisilo in grožnjami, bi bilo prav, da bi Slavistično društvo, Oddelek za slovenistiko na FF LJ in PF LJ/MB, Društvo staršev za boljšo šolo in še kdo pripravili enodnevno srečanje vseh, ki jih mučijo taka in podobna vprašanja. In ne s partijsko logiko edino sprejemljivega scenarija: da bomo prišli do "skupnega imenovalca" in prisilnega konsenza. In naj vsi sodelujoči - 15 min. za posameznega poročevalca je več kot dovolj - povedo, kar jih teži. Da pa "navadne" ljudi in strokovnjake za literaturo marsikaj teži, lahko razberemo iz dosedaj prispelih zapisov na Slovlit. Denis Poniž From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 3 07:39:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Fri, 3 Dec 2004 07:39:40 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanji Message-ID: <013701c4d902$df8c6aa0$6500a8c0@Uporabnik> From: "Knop Seta" Sent: Thursday, December 02, 2004 9:57 AM Subject: gostovanje polonista Piotra Wilczka Na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo bo gostoval prof. Piotr Wilczek, polonist in komparativist z univerze v Katowicah z dvema predavanjema: Hate Speech or Brotherly Admonitions? Discourse between Jesuits and >Heretics< in Early Modern Central Europe (četrtek, 9. decembra, 11.30, pred. 404) >Ut pictura poesis erit<: Relations between Words and Images in Pattern Poetry (petek, 10. decembra, 12.15, pred. 4). From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Dec 3 09:31:20 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 3 Dec 2004 09:31:20 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan in vest Message-ID: <001401c4d912$9c124be0$b40ef9c2@FF> Zakonca Juhant sta napisala, da je njun sin po nekaj straneh odložil Zupanov Menuet, ker mu je tako narekovala vest. Kaj je takega na prvih straneh? Nič posebnega; toda nekako na 17-i strani piše, da je partizane izdal eden od "ta belih, /.../ Tak vljuden gospod. Pobožnjakar". Domnevam, da je fanta zmotil ta odlomek; morda se motim, toda na začetku resnično ni ničesar drugega. Ta odlomek pa je zgodvinsko resničen: med vojno so izdajali tako eni kot drugi. Fant torej trdi, da mu vest ne dopušča, da bi vedel, da so bili med vojno tudi belogardisti slabi. Kaj pa je za kristjane vest? (Domnevam, da je družina Juhant krščanska družina, ker se na njih pač sklicuje krščanska organizacija.) Vest je človekova sposobnost, izvirajoča od Boga, da razlikuje dobro od zlega; ljudje radi rečemo, da je to glas Boga v človeku. Vest je sposobnost za pravilno uporabo božjega moralnega kodeksa. Kaj torej trdi fant? Da Bog želi, naj fant živi v prepričanju, da belogardisti med vojno niso izdajali. Vemo pa, da to ni res in da tako prepričanje pogosto vodi v manjši ali večji konflikt. (Tako tudi v tem primeru.) Bogu pripisati, da se zavzema za nevednost ali celo za neresnico in da želi konflikt, je najbrž bogokletno (= zoper 2. zapoved). Z drugimi besedami: po mojem fant knjige ni odložil zaradi vesti, ampak zaradi političnega prepričanja. Ko sem se pred tedni prvi oglasil na to temo, sem rekel, da bi koristila manjša konferenca na to temo. Ta hip ne mislim več tako, saj bi privatni ideološki ugovor ene ali dveh družin postal javni problem. Aleš Bjelčevič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041203/32d53249/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 3 15:59:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 Dec 2004 15:59:51 +0100 Subject: [SlovLit] Konferenca o morali in literaturi Message-ID: <002c01c4d948$bf201500$184602c1@ff.unilj.si> List: SlovLit na ijs.si From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Subject: konferenca o morali in literaturi Sent: Friday, December 03, 2004 11:36 AM Ko sem se pred tedni prvi oglasil na Menuetovo temo, sem rekel, da bi koristila manjša konferenca, s starši kot glavnimi "referenti". Ta hip ne mislim več tako, saj bi privatni ideološki ugovor ene ali dveh družin postal javni problem. Ta konkretni problem je treba reševati na štiri oči (pri čemer bodimo strokovnjaki manj arogantni; tu se strinjam z Denisom Ponižem). Potrebna je drugačna konferenca, konferenca na dve temi: a) literatura in morala ter b) literatura in pravo. ad 1) Vsi naši pouki književnosti se premalo ukvarjajo z moralnim učinkovanjem literature. Ukvarjamo se z a) obliko, ki povzroča estetski učinek in b) s tisto vsebino, ki prinaša objektivno spoznanje o svetu (= s tistim delom literature, kjer literatura slikovito posreduje predvsem tista znanja, do katerih lahko pridemo tudi po drugi poti; k vprašanju, ali je literatura tudi avtonomna spoznavna dejavnost, se v šolah pristopa nepremišljeno). Dijaki in študentje pa literaturo v veliki meri berejo zato, da se iz nje naučijo, kako ravnati v določenih življenjskih položajih, situacijah. V literaturi iščejo dodatne ali alternativne moralne ideje oz. vrednote in vrline. To je prva tema morebitne konference - kako literatura moralno učinkuje na beročega in kakšna je vloga oz. naloga oz. odgovornost pouka književnosti pri moralni vzgoji dijakov in študentov. Danes, ko ni jasno, kje je meja med skupno/univerzalno moralo in specialno moralo različnih družbenih skupin, ki jim posamezniki pripadamo, je to zelo važno vprašanje. ad 2) Druga tema bi govorila o nekem drugem moralnem učinku literature; gre za probleme tipa Smolnikar in Pikalo. Tu je bila stroka še bolj arogantna kot v gornjem primeru - brez dobrih argumentov je podprla oba pisatelja. Gre za tole: romani (novele ...) prikazujejo osebe tako, da prikažejo tudi njihove slabosti (kaj je slabost, je seveda stvar posameznikove moralne presoje, moralna presoja izhaja iz vrednot, vrednote pa NAJBRŽ ne izhajajo iz dejstev; vrednote so v tem smislu NAJBRŽ neutemeljene, apriorne). Kadar roman beremo kot alegorijo (morda celo kot kot roman s ključem), nas zanima, ali je v romanu opisana kaka realna oseba in katera je ta oseba. Če obstajajo dobri razlogi, da osebo prepoznamo (enako ime, enaki dogodki, enaka imena ostalih oseb v romanu - vse to najdemo v sicer odličnem romanu Ko gori olistajo breze), se zastavi nekaj vprašanj. Prvo (oz. nulto): Kateri znaki kažejo, da roman alegorično opisuje realne osebe (da gre npr. za roman s ključem)? Dalje: Ali je opis resničen? Ali je pisatelj dolžen priskrbeti argumente za resničnost svojih trditev (čeprav gre za alegorični opis realnih oseb)? In če jih nima, ali gre za obrekovanje? Aleš Bjelčevič From rangus na pinkponk.com Fri Dec 3 20:04:34 2004 From: rangus na pinkponk.com (rangus na pinkponk.com) Date: Fri, 3 Dec 2004 20:04:34 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan Message-ID: <20041203190434.MNLH20577.mta2.pinkponk.com@mta2> Spoštovani! Žal razprave o Zupanovem romanu nisem spremljal od začetka, zato se opravičujem, če bom s svojim mnenjem ponovil stvari, ki so bile tukaj morda že povedane. Z Alešem Bjelčevičem se popolnoma strinjam, ob enem pa dodajam, da se mi zdi zanimivo, da ni prišlo do polemike že pred leti, ko so bili na seznamu maturitetnega čtiva Kovačičevi Prišleki, ki bi po mojem mnenju lahko bili prav tako politično in moralno sporni in ob katere bi se s političnega vidika morali spotakniti predvsem "ta rdeči", pa se hvala bogu niso. Mislim, da gre tukaj zgolj za politične frustracije določene skupine ljudi. Vrednotenje literature na tak način je verjetno posledica omejenosti, nevednosti in nezmožnosti kritičnega pristopa k literarnemu delu. Da je dijak v četrtem letniku srednje šole, sposoben po prvih prebranih straneh nekega romana povedati le to, da mu je vest narekovala, da knjigo odloži, je precej žalostno. Še huje pa se mi zdi, da potem zgroženi starši zaženejo vik in krik in hočejo knjigo kar prepovedati. Živela cenzura! Mislim, da se bomo s takimi dejanji kaj hitro vrnili v čase, ko so tovariši vzklikali SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU. Žiga Rangus. From k na aufbix.org Sat Dec 4 00:19:12 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 4 Dec 2004 00:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan in vest Message-ID: Dober vecer, kar je zapisal Ales, je ne samo tocno, temvec tudi resnicno. Nekateri pac vemo, kako se odziva druzina Juhant se iz casov, ko so njihovi otroci obiskovali nizjo vrsto sole. Zato je Ponizev predlog sprenevedanje -- akademsko in retoricno lepo berljivo besedilo, ki bi odprlo greznico, ce bi mu sledili. Strinjam pa se, da bi veljalo celoviteje razmisljati o podpori tovrstnega pedagoskega pocetja. Vendar nisem preprican, da je Zupan nam tu tako tuj, odmaknjen in nedosegljiv, kakor sta morda ali verjetno Proust in Dostojevski ali Joyce (saj je samo po pomoti izstopil na ljubljanski postaji). Ivan Prijatelj je ze leta 1917 zapisal, da so za nas tu in za naso identiteto pomembni (klasicni) pisatelji, ki so oblikovali nasega, tukajsnega duha. No, in *zelo* so ga oblikovali tudi R. Vrancic, J. Gradisnik itd., da me ne bo kdo napacno razumel. Iz svojih studentskih let se spomnim sosolkinih pojasnil, na kaksni podlagi je Zupan pisal ta svoj roman. Ker je prijateljevala z njim, sem ji kar verjel. Vloga pogledov, ki so odlocilni na toliko ravneh v romanu, temelji na teoloskih spisih najvecjih mislecev -- ne vem vec zatrdno, ali je omenjala Avgustina ali Tomaza Akvinca ali oba. In ta dela je bral v zaporu. Tako se zdi, da bi te krscanske ljudi osupnilo dejstvo, da jih moti roman, ki temelji na njihovih lastnih miselnih koreninah. Dvomim pa, da bi jih to omajalo v njihovem ravnanju. Lahko noc, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:03:21 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 14:03:21 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: dve predavanji Message-ID: <001b01c4da01$a2b9bb00$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Strsoglavec Đurđa To: Miran Hladnik Sent: Saturday, December 04, 2004 1:17 PM Subject: dve predavanji Vabljeni na predavanji v okviru bilateralnega projekta med R Slovenijo in BiH Slika Drugega v slovenski in bih-književnosti, in sicer v torek, 7. 12. 2004, ob 11.30, predavalnica 1, Maja H. Jašaragić: Koncepti drugosti u romanu Ponornica Skendera Kulenovića, torek, 7. 12. 2004, ob 13.00, predavalnica 5, Anisa Avdagić: Drugi u romanima Abdurezaka Hivzi Bjelevca. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:29:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 14:29:00 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij Obdobja Message-ID: <004901c4da05$38080d80$6400a8c0@P4> Mednarodni simpozij Obdobja, ki letos obravnava slovensko kratko pripovedno prozo, se bo začel v četrtek 9. decembra 2004 ob 10.30 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Do sobote bo nastopilo več kot 60 referentov. Program je na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=114. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 15:15:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 15:15:40 +0100 Subject: [SlovLit] Več_obvestil Message-ID: <008301c4da0b$bcfd5170$6400a8c0@P4> V torek 7. 12. 2004 ob 11. uri bo v Literini knjigarni, Miklošičeva 4 v Mariboru tiskovna konferenca ob izidu štirih novih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: France Bernik, Simon Jenko (Monografija), Andrej Inkret, Edvard Kocbek: Zbrano delo, 8. knjiga (Potopisi: Krogi navznoter, Nemški dnevnik, Pariški dnevnik, Obisk Sovjetske zveze), Goran Schmidt, Stanko Majcen (Monografija), France Pibernik, Jože Udovič: Zbrano delo, 3. knjiga (Proza, Literarna publicistika). --- Jana Skaza (jana.skaza na studentska_zalozba.litera.org), 3. 12. 2004 Kosovelova knjižnica iz Sežane je v sodelovanju s Fotoklubom Žarek ob dnevu splošnih knjižnic in ob iztekajočem se Kosovelovem letu izdala 22 voščilnic, ki so opremljene s pesnikovimi verzi in fotografijami (motivi: pot, konstrukcija, grozdje, bori, kraška hiša, pesnikov portret, jutro ...). Voščilnice so na voljo v sežanski knjižnici in njenih podružnicah ter v Tomaju (Kosovelova domačija). --- Marjetka Zorzut (marjetka.zorzut na guest.arnes.si), 1. dec. 2004 1. dec. je bila na Slovenski matici v Ljubljani predstavitev zbornika Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo, z referati lanskega simpozija. --- Magda Breznikar Empiričnim analizam mladinskega branja in vlogi staršev pri vzgoji bralnih navad je posvečeno več člankov v zadnjih številkah revije Poetics, zlasti v lanski 2003/3-4 (gl. pod avtorji Gerbert Kraaykamp, Marc Verboord in Kees van Rees). --- lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 5 12:09:34 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 5 Dec 2004 12:09:34 +0100 Subject: [SlovLit] Nagrade in Alamut Message-ID: <014e01c4daba$e8010650$6400a8c0@P4> Zlato plaketo za izjemne zasluge za razvoj univerze v Ljubljani je letos dobil Tomo Korošec, svečano listino najuspešnejšim mladim visokošolskim učiteljem pa Igor Saksida. --- Delo 4. dec. 2004 Recenzija spremne besede Michaela Bigginsa k svežemu prevodu Alamuta v angleščino se nahaja na naslovu http://www.ijs.si/lit/alamut4.html-l2 (el dva na koncu, ne dvanajst!). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 5 22:35:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 5 Dec 2004 22:35:39 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_O_kom_ali_čem_se_pogovarjamo=3F Message-ID: <006701c4db12$5ec4b320$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Denis Poniž" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, December 03, 2004 8:39 AM Subject: O kom ali čem se pogovarjamo? Ker nisem posebno bister, posebej ne toliko, da bi znal razvozljati vse miselne obrate kolegov Bjelčeviča in Krambergerja, sprašujem javno: ali gre v debati za neko društvo staršev, torej za del civilne družbe oz. civilne iniciative, ki združuje več kot samo peščico (nezadovoljnih, frustriranih, z vestjo obremenjenih (sic!)) ali za neko posamezno družino in njenega sina. Če je v igri druga opcija, seveda nima smisla prirejati kakšnega soočenja na temo razumevanja in zavračanja literarnih del. Če pa ostajamo pri prvi, se sprenevedajo tisti, ki mislijo, da bodo z močjo avtoritativnih (ne strokovnih!) potez utišali nezadovoljne, pa naj le-ti sodijo še v tako njim neljube kategorije sodržavljanov. Denis Poniž From k na aufbix.org Mon Dec 6 15:23:38 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Mon, 6 Dec 2004 15:23:38 +0100 Subject: [SlovLit] jasnost Message-ID: Dober dan, skusal bom odgovoriti po najboljsih moceh. Morda ne bom dovolj jasen, morda pa me kdo znova ne bo razumel, a ne po moji krivdi. Zelo verjetno nimam pravega lijaka ... 1. V debati o Zupanovem romanu gre predvsem za eno druzino, morda pa za nekaj starsev. 2. Iz njihovih izjav je razvidno, da jih moti izkljucno politicna konotacija, ki ne povzdiguje kolaboracionisticne strani v II. svetovni vojni. Ce bi jih motilo kaj drugega - vzgojno zanimivega, bi se prej spotaknili ob prozo Mateta Dolenca, ki je v marsicem dosti bolj neposredna kot Zupanov roman. In je na seznamu za Cankarjevo priznanje. 3. Imam zelo malo avtoritete. Ne vem, kaj je avtoritativno ravnanje in vedenje. Morda bo kaksna dovolj bistra glava to dvoje prepoznala v naslednji zgodbi. Studentka mi je 4. decembra na fakultetni elektronski oglasni deski sporocila, da ne razume, zakaj je v seznamu literature pri predmetu "Sociologija kulture" Curtiusova knjiga "Evropska literatura in latinski srednji vek". Knjiga se ji ne zdi sociolosko obarvana in ne razume, kaj je namen branja predpisanih besedil. Sicer je zapisala tudi to, da na predavanja ne prihaja, ker obiskuje vaje pri predmetu Multimedia II. Tako ne vem, kaj je pravi razlog za odsotnost: obvezna prisotnost na vajah ali neprimerna literatura. A ne glede na to: -- Naj kot profesor sam sestavljam seznam literature ali skupaj z bodocimi studenti (jih obiscem v 2. letniku in se dogovorim, kaj bi radi brali v 3.; kaj pa v primeru 1. letnikov)? -- Naj predpisujem samo ucbenike ali tudi monografije? Marsikoga (ali vecino) namrec moti prav to, da ni ucbenik in se ne morejo preprosto uciti "resnic" na pamet. Pojasnilo: gre za bodoce profesorje sociologije in se necesa, kar imajo vpisano kot drugo smer. Vecina se jih bo znasla po osnovnih in srednjih solah. -- Naj menjujem literaturo vsakih nekaj let ali puscam seznam nespremenjen, ker si potem lahko pripravijo izvlecke -- in izognejo branju? Tako pridem do zadnje tocke. 4. Ce bi slo za resen namen in vzgib, bi starsi (in drustvo) predlagali institucionalno obliko sodelovanja, ki bi bila vpeljana postopoma. Take zadeve niso izvedljive cez noc in ne morejo biti zgolj skrb nekaj razvnetih ali glasnih starsev, ki zavzamejo pozicijo, kot da govorijo v imenu vseh starsev in njihovih otrok. Kriteriji, ki so bili doslej omenjani, da je po njih opravljena izbira, bi morali biti se naprej upostevani -- pri vseh vpletenih. Spreminjanje kriterijev bi moralo biti izvedeno se bolj postopoma in s premislekom. 5. Sklep Ceprav: kaj se nam obeta, ko bodo sedanji studenti postali ucitelji? Bodo odlocali manj avtoritativno? Bo svet lepsi in solanje res prijetnejse? In starsi? Smo vsevedni? Bomo sodelovali pri reformiranju vseh ali samo nekaterih predmetov? Bomo drugim, najbolj glasnim starsem zaupali, da se vpletajo namesto nas? So ti drugi starsi boljsi, primernejsi od strokovnih komisij (in vseh vpletenih ustanov)? Predstavljajte si skupino drzavljanov (ali drustvo), ki bi predlagala vpeljavo 110 V napetosti pri elektricni distribuciji, ker bi to olajsalo uvoz elektricnih aparatur iz nekaterih neevropskih dezel. Kako se naj odzovejo elektro-distribucijska podjetja, ki imajo res monopolen polozaj? Sola je nekaj mehkejsega, bolj obcutljivega kot elektro-distribucija. Zato smo pripravljeni odgovarjati, o vsem tem javno razmisljati -- vpleteni in tudi taki, ki nsimo vpleteni po nobeni plati. Moja pisanja so ravno tako delna, popacena zaradi perspektive s strani kot mnoga druga v tej razpravi. Vsekakor niso pisana s pozicije moci ali avtoritete. Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 15 19:03:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 15 Dec 2004 19:03:19 +0100 Subject: [SlovLit] Tri knjige in tri povezave Message-ID: <018501c4e2d0$5d8c0970$6400a8c0@P4> Drago Šega, Literarna kritika : termin, geneza, teorija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004 (Studia litteraria). Marijan Dovič, Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004 (Studia litteraria). Marjana Kobe, Vedež in začetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 1778--1850. Maribor: Mariborska knjižnica in Otrok in knjiga, 2004. 314 str. Http://volksgruppen.orf.at/volksgruppen/aktuell/stories/22322/ --- o Köstlerjevem prevajanju Cankarja na avstrijskem radiu. Http://www.umass.edu/umhome/news/articles/7683.php --- demonstracija iskanja po rokopisnih dokumentih; univerza v Massachusettsu. Http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ --- arhiv slovlitovskih objav. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 15 19:38:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 15 Dec 2004 19:38:57 +0100 Subject: [SlovLit] Eno_predavanje_in_en_članek Message-ID: <01a201c4e2d5$589556b0$6400a8c0@P4> Marko Tadić, FF Zagreb, Jezične tehnologije i hrvatski jezik. Predavanje bo v torek, 14. 12. 2004, ob 18.00 v salonu Centra za slovenščino (stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje). Vstop je prost in zelo zaželen, sploh glede na skromno udeležbo na prvi Joti! --- spela.vintar na guest.arnes.si Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,6528&id=3d8ab7bb9b9787bdd2196cd61a7eae0204&t=html&p=2 - Peter Kolšek, Mama ne pusti (Delo 11. dec. 2004): o ugovoru vesti pri izbiri šolskega berila. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 20 19:54:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 20 Dec 2004 19:54:53 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje_o_odščiti_avtorskih_pravic Message-ID: <011901c4e6c5$65685a60$6400a8c0@P4> Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Tomaz Erjavec [tomaz.erjavec na ijs.si] Poslano: 20. december 2004 0:52 Zadeva: [SDJT-L] Predavanje Vabimo vas na predavanje profesorja Ebena Moglena z naslovom "FREEING THE MIND: FREE SOFTWARE AND THE DEATH OF PROPRIETARY CULTURE", v torek 21.12 ob 12:15 v sivi predavalnici Pravne fakultete. Več o njem lahko izveste na http://en.wikipedia.org/wiki/Eben_Moglen From literarna_zrna na hotmail.com Tue Dec 21 00:36:20 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Tue, 21 Dec 2004 00:36:20 +0100 Subject: [SlovLit] Literarna zrna 4 Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 20. 12. 2004, je izšla 4. številka študentskega zbornika Literarna zrna. Zbornik bodo prodajali člani DMJU vsak dan od 20. do 23. 12. od 10h do 15h v avli Filozofske fakultete. Izdajo bo spremljal tudi literarni večer, na katerem se bodo predstavili avtorji, ki so objavili svoje prispevke v 4. številki zbornika. Literarni večer bo 22. 12. ob 19h v predavalnici 011. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 22 08:37:37 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Dec 2004 08:37:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Obremenitev_učiteljev_slovenščine Message-ID: <00c101c4e7f9$1c0ea010$0c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Rajko Korošec [mailto:rajko.korosec na guest.arnes.si] Sent: Sunday, July 20, 2003 6:01 PM To: Miran Hladnik Subject: Pobuda Dragi kolegice in kolegi! Pozivamo vse učitelje in učiteljice slovenščine, ki pripravljajo dijake in dijakinje na eksterno maturo, da se s podpisom na dopis Državni izpitni komisiji in Ministrstvu za šolstvo in šport pridružijo zahtevam učiteljev slovenščine v srednjih šolah. Prvi podpisani pobudniki so z Gimnazije Ljubljana Šiška (Slavica Bric Makuc, Jana Koncilja, Rajko Korošec, Barbara Rebolj, Saša Stergar, Neva Šolinc). Zahteva Državni izpitni komisiji: Obsežen in zahteven sklop za esej na maturi 2005 (Zupan: Menuet za kitaro; Hemingway: Komu zvoni) naj se obvezno ponovi vsaj še v šolskem letu 2005/06, in to zaradi tega, da bi se čezmerna obremenitev učiteljev in učiteljic slovenščine vsaj malo ublažila. Predlagamo tudi, da naj predpisana umetnostna besedila za maturitetni esej nikakor ne presegajo 40 avtorskih pol (kar znaša približno 600 strani), kar utemeljujemo s tem, da so preobsežni maturitetni sklopi pri tako številčnem gimnazijskem vpisu premnogim le bralna zavora, ne pa vzpodbuda (poleg tega je matura sestavljena iz petih predmetov). Če Državna izpitna komisija tudi v naslednjih letih namerava vztrajati pri tako obsežnih maturitetnih sklopih, naj na Ministrstvu za šolstvo zastavi besedo za zmanjšanje učne obveznosti učiteljev/učiteljic slovenščine v srednjih šolah (večinoma vsi tudi pripravljamo na eksterno maturo). Zahteva Ministrstvu za šolstvo in šport: Zahtevamo ponovno normiranje obveznosti učiteljev v srednjih šolah, saj delo slavistov presega vse razumne meje. Z uvedbo eksterne mature smo dobili dodatne obremenitve, ki niso upoštevane kot nova vsakoletna obveznost. Poglobljeno branje maturitetnega sklopa (prebrati je treba vsaj dvakrat čez tisoč strani maturitetnega sklopa, ob minimalnem vpogledu v dodatno strokovno literaturo, zahteva najmanj 150 (sto petdeset) ur. Ta čas spada k predpripravam na delo z dijaki, saj lahko šele po tem delu sledijo konkretne priprave na delo z razredom. To tudi pomeni, da se lahko šele od tega trenutka naprej obremenitev slovenistov/slovenistk primerja z delom drugih učiteljev maturutetnih predmetov. Zahtevamo tudi priznanje prepotrebnih in že izvajanih konzultacij z vsakim od dijakov (vsaj v tretjih in četrtih letnikih), in to podobno, kot imajo urejeno profesorji sociologije in psihologije. Z živo besedo bi morali namreč dijakom/dijakinjam predstaviti ustreznost njihovih pisnih izdelkov, predvsem esejev. Indivudualni pogovor je najbolj učinkovit, saj dijaki lahko ob svojem konkretnem besedilu z mentorjevo pomočjo sami ugotavljajo primerne in neprimerne vsebinske prvine ter ob jezikovno-slogovnih pomanjkljivostih iščejo morebitne izboljšave. [Rajko Korošec] ============ Podpisniki naj po en izvod pošljejo na DIC (Ob železnici 16, 1000 Ljubljana) in na Ministrstvo (Trg osvobodilne fronte 13, 1000 Ljubljana, duplikate pa na Slavistično društvo (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana); seveda po potrebi lahko kaj dodajo ali odvzamejo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 22 12:22:04 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Dec 2004 12:22:04 +0100 Subject: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Message-ID: <00f301c4e818$770d0e60$0c4602c1@ff.unilj.si> Primorski slovenistični dnevi bodo letos 7. in 8. aprila v Kobaridu in Bovcu, naslov: Primorski literarni zgodovinarji (posebej Anton Ocvirk). -- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) ------------ Med letošnjimi nagrajenci Filozofske fakultete so trije slavisti: veliko priznanje sta prejeka Marko Stabej za delo na Centru za slovenščino kot drugi jezik in Anka Sollner Perdih za delo v knjižnici, priznanje FF pa je dobila Ljubica Črnivec za delo na lektoratu v Celovcu. ------------- Vinko Cuderman, Samo Koler, Rajko Korošec, Janja Perko. Esej na maturi 2005: Človek v izrednih okoliščinah [Vitomil Zupan, Menuet za kitaro; Ernest Hemingway, Komu zvoni]. Ljubljana: Gyrus, 2004. 295 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:30:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:30:58 +0100 Subject: FW: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Message-ID: <003d01c4e8c1$58b510d0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Aleksandra Derganc [mailto:aleksandra.derganc na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 8:55 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Dragi Miran, letos je Veliko priznanje FF dobil še en slavist - Vladimir Osolnik! Lp Saša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:42:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:42:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Obremenitev_učiteljev_slovenš čine Message-ID: <004301c4e8c3$05070770$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Denis Poniž [mailto:denis.poniz na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 5:50 PM To: Miran Hladnik Subject: Bravo It's never too late so rekli Indijanci, ko so jim hudobni kavbojci pobili zadnjega bizona! (Podobnost z "uporom" profesorjev slovenščine zoper nesmisle, ki si jih dovoljujejo državni svečeniki, guruji in vatesi za slovenščino na maturi, je zgolj naključna). Denis Poniž From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:43:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:43:46 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Oxford Scholarship Online: e-knjige Message-ID: <004401c4e8c3$2251cef0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gorazd Vodeb [mailto:Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 5:03 PM To: Mrežnik Subject: Oxford Scholarship Online: e-knjige Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerz v Ljubljani in Mariboru odslej dostopen servis z elektronskimi knjigami Oxford Scholarship Online. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic COSEC. Servis obsega preko 750 izbranih knjig s področij filozofije, vede o religijah, politologije in ekonomije uglednega založnika Oxford University Press. Knjige pregledujete po seznamu naslovov, avtorjev in znanstveni disciplini. Pri iskanju lahko zajamete knjige vseh ali samo posameznega področja ter iščete po avtorju, naslovu knjige ali poglavja, ključnih besedah, abstraktu, besedilu, letu izdaje in ISBN. Vsaka knjiga in poglavje je opremljeno z abstraktom in ključnimi besedami. Knjige so v formatu HTML, dovoljeno je tiskanje enega poglavja oziroma do 5% posamičnega naslova in shranjevanje posameznih delov knjige. Servis je dostopen z lokacij Univerze v Ljubljani in tudi z oddaljenih lokacij s članskim geslom NUK (npr. od doma) za 5 hkratnih uporabnikov. Povezava do servisa: http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://www.oxfordschol arship.com Želimo vam zanimivo branje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 12:44:11 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 12:44:11 +0100 Subject: [SlovLit] Samodejno povzemanje FW: [SDJT-L] JOTA - 4. januarja 2005 Message-ID: <002a01c4e8e4$b84147d0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Spela Vintar Sent: Thursday, December 23, 2004 11:07 AM Subject: [SDJT-L] JOTA - 4. januarja 2005 JOTA - Jezikovnotehnološki abonma se bo dogajala še bolj intenzivno v Novem letu. Tradicionalna tretja Jota bo že 4. januarja 2005 ob 18.00, predaval pa bo Jure Leskovec (IJS in CMU): Ucenje povzemanja besedil s pretvorbo v semanticno mrezo. Povzetek Pri avtomatski izdelavi povzetkov iz besedil (sumarizaciji) zelimo iz vhodnega besedila pridobiti krajse besedilo, ki bi pa ohranilo cim vec pomembne informacije iz vhodnega besedila. Na trgu je trenutno vec produktov za sumarizacijo, ki pa vsi delujejo na osnovi rangiranja in selekcije stavkov iz osnovnega besedila - povzetek je torej predstavljen kot mnozica izbranih stavkov iz originalnega besedila. V nasem pristopu smo ubrali drugacno pot. Dokument smo s pomocjo kompleksne lingvisticne analize predelali v semanticno mrezo (sestavljeno iz relacij tipa osebek-povedek-predmet), ki skusa "razumeti" besedilo na globljem nivoju. Na taki "semanticni" predstavitvi dokumentov smo uporabili metode strojnega ucenja za modeliranje postopka, ki ga ljudje uporabljajo za izdelavo povzetkov. Rezultati so se izkazali kot zelo dobri - z modelom se zelo priblizamo rocno narejenim povzetkom besedil. [Špela Vintar] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 24 08:44:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 24 Dec 2004 08:44:35 +0100 Subject: [SlovLit] FW: o zbirki in prvih dveh izdajah Message-ID: <003301c4e98c$6a1c4f70$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marijan Dovič [mailto:marijan.dovic na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, December 23, 2004 1:31 PM To: Miran Hladnik Subject: o zbirki in prvih dveh izdajah Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU začenja novo zbirko monografij in tematskih zbornikov STUDIA LITTERARIA, s katero skuša v odprtejši, prožnejši obliki obnoviti tradicijo Literarnega leksikona - tako s premišljenim načrtovanjem, širino tem, znanstveno poglobljeno in sodobno obravnavo kakor tudi z odprtostjo v svet in fokusiranjem na slovensko problematiko. Urednika zbirke sta Marko Juvan in Darko Dolinar, ravnokar pa sta izšli prvi dve knjigi v zbirki. Drago Šega: LITERARNA KRITIKA Monografija najprej obravnava terminološke oznake, podrobno zlasti pomene in rabe izraza "kritika" od antike do sodobnosti. Prikaz nastajanja literarne kritike začenja z elementi pretresa in presojanja literature v antiki in zasleduje njihov razvoj vse do romantike, ko se je literarna kritika vzpostavila kot samostojna dejavnost in se razločila od literarne zgodovine, teorije in estetike. Nadaljnji potek je zajet pod tipološkimi vidiki biografske, impresionistične in imanentne kritike, kjer so pregledno strnjene njihove različice od zgodnjega 19. do druge polovice 20. stoletja. Na koncu vzpostavi načelni razloček med kritiko, ki obravnava literaturo glede na njen avtonomni status in notranje opredelitve, ter kritiko, ki presoja literaturo glede na njena razmerja do realnega zgodovinskega oz. družbenega sveta. Marijan Dović: SISTEMSKE IN EMPIRIČNE OBRAVNAVE LITERATURE Monografija obravnava eno med pomembnimi sodobnimi usmeritvami literarne vede, ki se je po svetu uveljavila v zadnjih desetletjih. Pregledno zajema mnoge relevantne vidike sistemskih in empiričnih pristopov k literaturi. Poznavalsko in jasno predstavi njihov teoretični ustroj, označi njihove metodološke in znanstvenofilozofske podlage, jih umesti v kontekst ostalih tradicionalnih in sodobnih paradigem literarne vede, obenem pa jih komentira, preverja in kritično ovrednoti. Na koncu skicira njihovo recepcijo na Slovenskem ter nakaže, kaj ta paradigma omogoča nadaljnjemu razvoju literarne vede pri nas. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 25 19:09:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 25 Dec 2004 19:09:48 +0100 Subject: [SlovLit] Novo v Celju Message-ID: <002801c4eaac$ed830e00$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Pevec" To: Sent: Saturday, December 25, 2004 4:42 PM Subject: Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije V začetku decembra je bila v knjigarni in antikvariatu Antika v Celju, gostja literarnega večera Polona Glavan. O njeni novi knjigi Gverilci se je z njo pogovarjal spodaj podpisani osebek. 14. decembra, prav tako v knjigarni Antika v Celju, je potekala predstavitev knjige Moški v sobi, Zorana Pevca, ki je izšla v založbi Apokalipse. K pesmim so, altruistično, prispevale spremne besede: Stanislava Chrobakova Repar, Alenka Jovanovski, Mateja Komel Snoj, dr. Manca Košir, Lucija Stupica, Erika Vouk in Bina Štampe Žmavc. Gosta večera sta bila mlada talentirana celjska pesnica Anjuša Belehar in pesnik Jože Hribernik, ml. S piscem knjige in gostoma se je pogovarjal pesnik Ivan Dobnik. V decembru je izšla tudi revija za kulturo in literaturo Vsesledje, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo. Revija prinaša uvodnik glavnega urednika Zorana Pevca, ki nadalajuje tudi stalno rubriko Literarnico. V novi stalni rubriki Urbani Celjani Jože Faganel, kot njen direktor, piše o celjski Mohorjevi družbi. Predstavljena je knjigarna Antika, Marijana Kolenko se zavzema za gojenje in širjenje odnosa do slovenskega jezika, Jasna Tomc iz knjigarne Mladinska knjiga piše o svoji prežetosti s knjigami. Jože Volfand pa o Veronikini nagradi. Poezijo objavljata Ivan Dobnik in Jože Štucin, Miloš Gjergj Nikolla pa je kot začetnik albanske sodobne poezije predstavljen v prevodu Mateja Krajnca (prek angleščine). "Domača stran" je zapolnjena z literaturo celjskih avtorjev: Metka Hojnik Verdev, Barbara Jelen, Barbara Jurič, Rok Komel, Tanja Petelinek, Ida Sekirnik, Ana Štucin, Slavica Tesovnik, Silva Železnik - Einfalt (ponudi prevod Balantičevih pesmi v nemščino), Blaž Šafarič in Amalija Škrobar. V rubriki Slovstvena folkloristika je še nekaj pesmi, ki so jih podpisale: Ivica Cvikl, Gabrijela Kaučič, Nada Jelovšek Nadana in Justina Strašek. Revijo sklene še nekaj kratkih predstavitev knjig celjskih avtorjev. Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 26 12:10:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 26 Dec 2004 12:10:01 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo_natečaj_povabilo_in_nasvet Message-ID: <017901c4eb3b$72d18cb0$6400a8c0@P4> Primorski slovenistični dnevi bodo letos 7. in 8. aprila v Kobaridu in Bovcu, naslov: Primorski literarni zgodovinarji (posebej Anton Ocvirk). --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) Obvescam vas, da na spletni strani http://www.temza.si/natecaj.htm poteka prvi slovenski spletni literarni natečaj. Vse o temi natečaja, pogojih sodelovanja in nagradah si lahko preberete na omenjeni strani. K sodelovanju so lepo vabljeni vsi, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku! --- Tanja Ahlin (tanja_ahlin na yahoo.com), 26. dec. 2004 Http://taporware.mcmaster.ca --- TAPoRware 1.0, prototip programa za analizo elektronskih besedil na McMaster University in New York University, za fromate xml, html in txt. Program je dosegljiv na naslovu http://strange.mcmaster.ca/~taporware/. Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0422.html --- diskusija o preprečevanju plagiiranja študentskih referatov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 31 10:51:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 31 Dec 2004 10:51:58 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika 49 Message-ID: <003401c4ef1e$5f9df020$6400a8c0@P4> Že nekaj dni je na spletu nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika49.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika49.pdf Do nje pridete tudi z začetne strani društva na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Teme: vpliv staršev na izbor literature, protest učiteljev slovenščine, nove publikacije, zanimivi spletni naslovi, vabila, razpisi, predavanja, seje, opismenjevalni kotiček. --- Srečno novo leto! miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 2 11:10:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 2 Jan 2005 11:10:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: SECOND CALL FOR PANELS FOR 2005 AAASS CONFERENCE Message-ID: <006601c4f0b3$55e1f360$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "David Stermole" Sent: Sunday, January 02, 2005 3:26 AM Subject: SSS: SECOND CALL FOR PANELS FOR 2005 AAASS CONFERENCE (Salt Lake City) David Stermole sporoca, da clani Society for Slovene Studies lahko do 5. januarja predlagajo simpozijske teme za novembrsko konferenco, ki bo v ameriski drzavi Utah. Predlogi naj vsebujejo: naslov omizja, ime predlagatelja, ime predsednika omizja, imena referentov in ime diskutanta (koreferenta). Naj velja tole obvestilo tudi kot povabilo k clanstvu v SSS. Vec informacij na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/ ali na stermole na chass.utoronto.ca. lp, miran From spela.vintar na guest.arnes.si Mon Jan 3 14:08:42 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Mon, 03 Jan 2005 14:08:42 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA: Jure Leskovec - Samodejno povzemanje Message-ID: <41D943DA.3050409@guest.arnes.si> Jezikovnotehnološki abonma (JOTA) vabi na tradicionalno ponovoletno srečanje, ki bo jutri, 4. januarja 2005, ob 18.00 v prostorih Centra za slovenščino, Kongresni trg 12 (stavba Univerze), drugo nadstropje. Predaval bo: Jure Leskovec (IJS in CMU) na temo Učenje povzemanja besedil s pretvorbo v semantično mrežo. Prisrčno vabljeni! Program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. From Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si Tue Jan 4 09:37:44 2005 From: Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si (Stritar Mojca) Date: Tue, 4 Jan 2005 09:37:44 +0100 Subject: [SlovLit] Novi sodelavci Centra za slovenscino Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A9607D916@ffs1.ff.uni-lj.si> Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik išce nove sodelavce. Ce ste profesorji ali absolventi slovenskega jezika, ki bi radi postali ucitelji slovenšcine za tujce in ste temu pripravljeni posvetiti nekaj svojega casa, pošljite prošnjo s kratko predstavitvijo do 20. 1. 2005 na naslov: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: mojca.stritar na ff.uni-lj.si. Mojca Stritar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 4 10:14:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 4 Jan 2005 10:14:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 10. januar Message-ID: <001b01c4f23d$bcdf63a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "lingvisticnikrozek" Sent: Tuesday, January 04, 2005 9:49 AM Subject: LK, 10. januar > LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI > vabi na 797. sestanek > v ponedeljek, 10. januarja 2005, ob 17.30 > v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete > > Predavali bodo: > asist. dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., (Klinični center) > asist. mag. Borut Škodlar, dr. med. (Klinični center) in > doc. dr. Marina Zorman (FF, Oddelek za splošno jezikoslovje) > > Tema predavanja: > Jezikoslovje in psihiatrija: primer sodelovanja > > Za predsedstvo: > dr. Chikako Shigemori Bučar, asist. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 4 10:23:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 4 Jan 2005 10:23:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih_v_januarju Message-ID: <005701c4f23e$fe9b6ef0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, January 03, 2005 1:11 PM Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v januarju Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 18. januarja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 25. januarja od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. ************************** Začel je delovati referenčni servis "Vprašaj knjižničarja". Uporabniki lahko postavljajo vprašanja knjižnicam, odgovore dobijo po elektronski pošti. Lahko pa tudi klepetajo s knjižničarjem v živo vsak delavnik od. 9. do 15. ure. Več informacij na http://home.izum.si/izum/qp/default.htm. Z ljubljanske univerze sodelujejo CEK, CMK, CTK in NUK. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 00:26:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 5 Jan 2005 00:26:53 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_ZRCola_SLV_2004-12-31_za_vnašanje_narecnih_ipd_besedil Message-ID: <016f01c4f2b4$e0d22500$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Peter Weiss" To: "Miran" Sent: Wednesday, January 05, 2005 12:03 AM Subject: ZRCola SLV 2004-12-31 za vnašanje narecnih ipd. besedil > Na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si se da dobiti (zastonj -- sponzor > je ZRC SAZU) najnovejšo, silvestrsko razlicico vnašalnega sistema ZRCola > (ZRCola SLV 2004-12-31 -- razlicice v drugih jezikih še niso aktualizirane), > ki omogoca preprosto vnašanje tujejezicnih in predvsem latinicnih in > cirilicnih narecnih besedil v wordu. Izdelan je bil za Slovanski > lingvisticni atlas, uporabljan bo za sestavljanje Slovenskega lingvisticnega > atlasa, za slovenske potrebe pa so dodani še posebni znaki iz slovenskih > zgodovinskih pisav, kot sta npr. dajncica in metelcica. Olajšano je tipkanje > sestavljenih znakov, saj se vnašajo posamezne sestavine, ki jih racunalnik > na uporabnikov ukaz sestavi v nov znak (in sestavljene znake tudi razstavi). > Ce želite recimo zapisati znak e z ostrivcem zgoraj in piko spodaj, zapišete > najprej e (ta je na tipkovnici), potem crni pravokotnik z akutom zgoraj > (Alt+9) in nazadnje še crni pravokotnik s piko spodaj (Alt+Shift+8). Na > racunalniškem zaslonu so tako zacasno vidni trije znaki, ki jih po kliku na > gumb "ZRCola > Sestavi vse" v menijski vrstici racunalnik združi v enega > samega. Razpored znakov v pisavi vnašalnega sistema temelji na unikodnem > standardu, ki je nadgrajen s tistim, cesar v unikodu ni. Vec o tem se da > izvedeti iz clanka o ZRColi > (http://nl.ijs.si/isjt04/zbornik/sdjt04-19weiss.pdf) in iz dokumentacije, ki > je po namestitvi vnašalnega sistema dosegljiva v Start > Programi > ZRCola; > posebej pomembna je prva stran v datoteki "Tipkovnica", ki si jo je za > stalno rabo priporocljivo natisniti (v podolžnem formatu). Ce kak znak > manjka, se ga da narociti pri avtorju vnašalnega sistema > (Peter.Weiss na guest.arnes.si) in bo vkljucen v naslednjo razlicico vnašalnega > sistema. > > Vnašanje narecnih besedil še nikoli ni bilo tako preprosto, hkrati pa je kot > vožnja s formulo 1. > > S pozdravcki. > > Peter Weiss > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:14:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:14:01 +0100 Subject: [SlovLit] Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo - zbornik s simpozija Message-ID: <001d01c4f2f6$49b6cd50$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Silvo.Torkar@zrc-sazu.si [mailto:Silvo.Torkar na zrc-sazu.si] Sent: Wednesday, January 05, 2005 7:57 AM To: Miran Subject: Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo - zbornik s simpozija V Šmartnem pri Litiji je izšel zbornik Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo. V njem je objavljenih vseh dvanajst prispevkov udeležencev istoimenskega simpozija, ki je potekal 3. septembra 2003 ob 150. letnici publicista, prevajalca, jezikoslovca in pedagoga Davorina Hostnika (Podroje pri Litiji, 1853 - Rilsk, 1929). D. Hostnik, v Rusiji znan kot Martin Matvejevič Hostnik, se uvršča med osebnosti, ki so na prelomu 19. in 20. stol. pomembno prispevale h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov. Konec leta 1879 je odpotoval v Rusijo, kjer je vse do l. 1923 učil nemščino in francoščino na gimnaziji v podeželskem mestecu Rilsk v Kurski guberniji. V 80. in 90. letih je kot radikalni privrženec ideje slovanske vzajemnosti dopisoval v liberalna glasila Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Edinost in Slovanski svet. V ruščino je prevedel več slovenskih leposlovnih del, med njimi Levstikovega Martina Krpana. Njegov najpomembnejši dosežek sta Ročni rusko-slovenski slovar (Gorica 1897) in Slovinsko-russkij slovar' (Gorica 1901) s kratkima slovnicama obeh jezikov. Za delo Grammatika slovinskago jazyka je prejel celo nagrado ruske Akademije znanosti. O njegovi usodi po Oktobrski revoluciji se v Sloveniji ni vedelo ničesar, dokler ni njegove življenjske poti nepričakovano osvetlila ruska zgodovinarka Iskra Čurkina v izčrpni razpravi, objavljeni v Zgodovinskem časopisu v Ljubljani leta 1968. Hostnik je bil s tem dokončno iztrgan iz pozabe, o čemer priča tudi aktualni zbornik. Avtorji prispevkov so Vasilij Melik, Stane Granda, Iskra Čurkina (v ruščini), Branko Marušič, Irena Gantar Godina, Silvo Torkar, Anton Hostnik, Tone Smolej, Ljubov Kurkina (v ruščini), Aleksandra Derganc, Vlado Nartnik in Andreja Žele, avtorica spominov na deda pa je Jelena Hostnik, Davorinova vnukinja, ki je na povabilo organizatorice v času simpozija prvič v življenju obiskala dedovo domovino. Prispevki so opremljeni z angleškimi in ruskimi povzetki, zbornik pa vsebuje tudi bogato fotografsko gradivo in obsega 96 strani. Uredili sta ga Irena Gantar Godina in Magda Breznikar, oblikovala Milena Gregorčič, izdalo in založilo pa Ustvarjalno središče Breznikar, Ustje 6, 1275 Šmartno pri Litiji. Na tem naslovu lahko zbornik tudi naročite za 2500,00 SIT. Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:29:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:29:13 +0100 Subject: [SlovLit] SSS Newsletter Updates Message-ID: <000001c4f2f8$625f7210$164602c1@ff.unilj.si> Od: David Stermole [stermole na chass.utoronto.ca] Poslano: 3. januar 2005 0:29 Za: David F. Stermole Zadeva: SSS Newsletter Updates Happy New Year to all! The newsletter (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l05-57.html) has had many recent additions: 1) New Folk Music CD Released 2) Slovenia Visits Seattle: report on week of Slovenian activities 3) Donald F. Reindl defends thesis 4) RADO L. LENCEK GRADUATE STUDENT PRIZE awarded 5) THE 2004 ANNUAL MEETING REPORT 6) Michael Biggins's translation of Vladimir Bartol's Alamut published lep pozdrav DFS From klemnov na email.si Wed Jan 5 08:29:04 2005 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:29:04 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?T2JyZW1lbml0ZXYgdcSNaXRlbGpldiBzbG92ZW7FocSN ine Message-ID: <20050105072904.3022F8B93B@www1.email.si> Podpiram predlog kolega Rajka Korošca in drugi sopodpisanih, predlagam pa še eno rešitev, ki bi pripomogla k zmanjšanju obremenitve in dvigu kakovosti dela. Razredi v četrtem letniku naj pri pripravi na maturo delijo v dve skupini po 16 dijakov. Delo z 32 dijaki ne omogoča kvalitetnega dela na tako zahtevnem področju, kot je obravnava literarnega dela, še manj pa kvalitetno uporabo sodobnih učnih metod. Druga možnost, morda še boljša, je zmanjšanje normativa v celotnem razredu že od prvega letnika (glede na upad natalitete, zahteve po kakovostnejšem pouku, izgubo delovnih mest ipd. bi bila to najustreznejša rešitev). Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:31:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:31:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Predvčerajšnjim_v_lingvističnem_k rožku Message-ID: <000101c4f2f8$b2dbb190$164602c1@ff.unilj.si> Od: lingvisticnikrozek [lingvisticnikrozek na butn.net] Poslano: 3. januar 2005 12:46 Zadeva: LK 3. 1. LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 796. sestanek v ponedeljek, 3. januarja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bosta: Franc Marušič - Univerza v Stony Brooku Rok Žaucer - Univerza v Ottawi Tema predavanja: Nevidni/neslišni glagol v stavkih tipa "Janezu se objema Micko" Za predsedstvo: dr. Chikako Shigemori Bučar, asist. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:47:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:47:45 +0100 Subject: [SlovLit] Wikiji Message-ID: <001101c4f2fb$00753190$164602c1@ff.unilj.si> Wiki se imenuje taka spletna lokacija, ki dovoljuje uporabniku dodajati vsebino in jo vsakomur tudi urejati, npr. zastonj mednarodna enciklopedija http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page. Bibliografija člankov na temo wikijev je na naslovu http://www.public.iastate.edu/~CYBERSTACKS/WikiBib.htm lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 18:51:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 5 Jan 2005 18:51:10 +0100 Subject: [SlovLit] Še_zadnje_novičke_danes Message-ID: <007201c4f34f$255722d0$6400a8c0@P4> Http://www.balkani.dir.bg -- lanska avgustovska številka bolgarske literarne revije Balkani je slovenska; v njej je tudi intervju z Borutom Omerzelom. Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=021cc96fd692900201a538be6f17fc1b04&source=Delo - - Jože Mencinger, Bo univerza preživela še bolonjsko reformo? Delo 3. januarja 2005. [Po izkušnji z maloumnimi formularji, ki nas z njimi posiljuje bolonjska akademska birokracija, se lahko rektorjevim dvomom pridružimo in dodamo še dva pomisleka, ki zadevata specifiko humanističnih študijev: 1. bolonjski principi študija in naša dvopredmetnost preprosto ne gresta skupaj, 2. zelo težko pa bo pobolonjiti tudi študije, ki vzgajajo profesorje, zlasti tiste za domači jezik in literaturo.] Poročili o slavističnem kongresu v Novem mestu oktobra lani sta izšli tudi v Primorskem dnevniku 2004, št. 240 in 267; drugo je podpisala Eva Premk. Http://www.uni-miskolc.hu/~phdkonf -- mednarodna konferenca podiplomskih študentov v Miskolcu na Madžarskem avgusta 2005; prijaviti se je treba (in plačati registracijo) do 18. marca 2005. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 12:03:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jan 2005 12:03:34 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003f01c4f3df$5d7bd670$1f4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Začeti polemiko ali ne? Dragi Miran, dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. [...] Helena ========== Spoštovani geografi! Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, kar je zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo na pošto... Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je zapisano "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. dr. Milan Orožen Adamič www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:17:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:17:32 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003101c4f3ff$3537dcc0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: 6. januar 2005 13:50 Subject: Re: [SlovLit] Tsunami Vprašanje ob cunamiju: Zakaj se pri nas vsak "svetovljan" za podkrepitev svojega besedovanja zateka k citiranju Vukovega pravila v slabšalnem smislu? Samo Koler Gimnazija Bežigrad ps. Zdaj pa se mi mudi v banco, ker še nisem plačal abonnementa - potem pa veselo na weekend. > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:17:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:17:47 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003201c4f3ff$3594c9d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "Miran Hladnik" Sent: 6. januar 2005 14:34 Subject: Re: [SlovLit] Tsunami -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- V četrtek 6. januarja 2005 12:03 Miran Hladnik piše: Sicer nisem ne slovenist, ne slavist, pa vseeno... [...] > Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška > oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda > treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini > striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, > kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi > občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do > zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. Lektor je povsem pravilno mislil, da je "tsunami" angleška oblika zapisa japonske besede; natančneje gre za Hepburnovo prečrkovanje (po Jamesu Curtisu Hepburnu, ki ga je uporabil v svojem japonsko-angleškem slovarju, izdanem leta 1867). Hepburnovo prečrkovanje je skupaj s svojo modificirano različico sicer res najpogostejše, ni pa ne edino, ne najstarejše, niti nima uradnega statusa - kot osnovo za mednarodni standard ISO 3602 so predvsem na pritisk Japoncev leta 1989 izbrali sistem Kunrei, ki je prilagojen japonskemu in ne angleškemu glasoslovju. Kljub temu se Kunrei celo na Japonskem le počasi uveljavlja. V njem se, mimogrede, ista beseda prečrkuje "tunami". Hepburn pravzaprav ni imel kaj dosti izbire, ker angleščina ne pozna znaka za glas, ki ga v slovenščini zapisujemo s črko C, zato so prisiljeni v zapis z dvema črkama: tse-tse, tzar ipd. Po mojem ni razloga, da bi to pomanjkljivost angleščine uvažali v slovenščino. Primerjava s toponimom Tsukuba po mojem ni povsem na mestu, ker tujih toponimov z izjemo stotnije, ki se je z desetletji in stoletji rabe vendarle udomačila v slovenščini, načeloma ne slovenimo. Sicer pa glas C ni edini, ki v angleščini nima svojega znaka - podoben primer je denimo z glasom, ki ga v slovenščini zapisujemo z znakom Š. Tam pa "Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku", izdanem leta 2001 pri Geodetski upravi RS, in pri pripravi katerega je sodeloval geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, celo za toponime, kot sta Honšu ali Hirošima, priporoča zapis poslovenjenih različic namesto Hepburnovih. Lep pozdrav, Primož - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:15:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:15:00 +0100 Subject: [SlovLit] Primerjalna_književnost_december_2004 Message-ID: <003001c4f3ff$34e1f490$6400a8c0@P4> V novi številki Primerjalne književnosti je objavljenih sedem razprav domačih in tujih raziskovalcev. Peter V. Zima s Fakultete za kulturne vede v Celovcu je v članku z naslovom Primerjalna književnost in družboslovne vede opozoril, da lahko primerjalna književnost, ki se ukvarja z večkulturnimi in večjezičnimi konteksti, pomaga družboslovcem, kadar se pojavijo medkulturni problemi ali težave pri prevajanju. Po drugi strani lahko družboslovne znanosti prispevajo k boljšemu razumevanju tipoloških in genetičnih primerjav v primerjalni književnosti. Avtor na koncu očrta sociološko podlago novega tipa primerjalne književnosti, ki jo definira kot socio-semiotiko. Vid Snoj v članku "Slepi nemir človeštva": Kocbekovo pesnjenje zgodovine izhaja iz trditve, da je Kocbek pesnik zgodovine. To trditev utemeljuje z razločevanjem pesnjenja o vélikih dejanjih oziroma o zgodovini od pesnjenja zgodovine same in jo razvija ob interpretaciji treh Kocbekovih pesmi. Razprava Retorika iskrenosti Pétra Hajduja z Inštituta za literarno vedo v Budimpešti izhaja iz prepričanja, da ima pojem iskrenosti še vedno dokaj pomembno vlogo v klasični filologiji, čeprav ga je literarna teorija v 20. st. diskeditirala. Avtor analizira razprave o iskrenosti ali ironičnosti Katulove in Horacijeve poezije, pri tem pa ga zanima, katere retorične formacije besedilu omogočajo, da je prebrano kot iskreno. Matjaž Zaplotnik je v razpravi Motivi krsta pri Tassu in Prešernu najprej pregledal dosedanje študije o Tassovih vplivih na Prešerna, v osrednjem delu študije pa je z natančno primerjavo motiva krsta pri obeh avtorjih ugotovil, da okoliščine Črtomirovega krsta spominjajo na okoliščine Klorindine spreobrnitve. V razpravi Literarnozgodovinski pojmovnik za literaturo moderne: revizija in nekaj predlogov se Vanesa Matajc ukvarja s problemom periodizacije literature v obdobju moderne. Predlaga, naj literarna zgodovina namesto tradicionalnega pristopa, ki razlike poenoti, uvede prelomno-mutacijski vidik pri proučevanju različnih razmerij, ki nastajajo med literaturo moderne in njenim (foucaultovskim) "premičnim temeljem". Barbara Zorman se v razpravi Predstavljanje subjektivnosti lika v literaturi in filmu ukvarja z žariščenjem v literarni in filmski različici Peklenske pomaranče, to pa tako, da nakazuje specifike manipulativnega potenciala filma in literature. V prvem delu razprave Teorije/teorija diskurza in literarna veda (drugi del bo objavljen v naslednji številki) je Alenka Koron opozorila na terminološke zadrege, ki so posledica raznovrstnosti teorij diskurza, pregledala pa je tudi najpogostejše koncepcije diskurza (lingvistične, naratološke, Bahtinove, Kristevine, filozofske in Foucoultove) in njihove spoznavnoteoretske predpostavke. V rubriki Kritike so objavljene ocene štirih znanstvenih monografij tujih avtorjev (med njimi nove predsednice Mednarodne zveze za primerjalno književnost Tanie Franco Carvalhal). Številko skleneta izčrpni poročili o posvetovanju "Znanstvene izdaje v elektronskem mediju" in simpoziju "Kosovel: Med etiko in poetiko". Naročila in prispevke lahko pošljete na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:49:23 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami References: <003f01c4f3df$5d7bd670$1f4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <008d01c4f3fe$f75a27a0$d172a8c0@peter> Dragi slovlitovci, vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje), negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko "sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono", kot v primeru v nadaljevanju. Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na forum dr. H. Dobrovoljc: > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik, fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako. (Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik (to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi" drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali. Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima fonetično tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič. (V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne bom spuščal, ker o tem premalo vem.) Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena. Lep pozdrav, Peter Jurgec ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: 6. januar 2005 12:03 Subject: [SlovLit] Tsunami -----Original Message----- From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Začeti polemiko ali ne? Dragi Miran, dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. [...] Helena ========== Spoštovani geografi! Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, kar je zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo na pošto... Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je zapisano "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. dr. Milan Orožen Adamič www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From drago.bajt na nova-revija.si Fri Jan 7 11:34:50 2005 From: drago.bajt na nova-revija.si (Drago Bajt) Date: Fri, 7 Jan 2005 11:34:50 +0100 Subject: [SlovLit] tsunami Message-ID: <004d01c4f4a4$84922280$c201a8c0@novarevija.si> V zvezi z mnenjem dr. M. O.-A. morem reči samo: Nisem pričakoval take svete preproščine od doktorja, četudi geografije. Pa naj gre za razumevanje slovenščine, japonščine ali angleščine. Kot da Japonci ne bi svojega zapisa (ki v obliki tsunami nikakor ni japonski; saj imajo vendar svojo pisavo) naredili prav za angleški svet (enako kot Kitajci svoj pinjin)! Kako zdaj Slovenci izgovarjamo ta tsunami povsem enako kakor Japonci, je spet nov donesek g. dr.; če on izgovarja besedo od črke do črke (torej črkuje), se morda res približuje japonskemu izgovoru! Tsukubo, kjer je menda g. dr. geogr. svoje čas bil, pa pri nas pišemo večinoma (razen geografov) tudi Cukuba; tako da se ta črkovni sklop -ts- trdno drži morda le še v imenih firm (npr. Mitsubishi), že pri istoimenski znamki oz. avtu pa zasledimo tudi že omahujoče micubišije. V takih in podobnih primerih, kjer nam razni strokovnjaki (ne le geografi, tudi geologi, fiziki idr.) solijo slovenistično pamet oz. razlagajo slovenski jezik, predlagam, da se vse "prizadete" ustanove (Inštitut za slovenski jezik pri ZRC SAZU, katedra za slovenistiko, slovenistično društvo) in posamezniki vendarle že enkrat odločijo, da se bojo takoj in vedno odzivale v javnosti in zadevo strokovno neoporečno razložile. (Strokovno neoporečno sem namenoma podčrtal, ker iz izkušnje vidim, kaj se je dogajalo s stroko v zadnjem Slovenskem pravopisu, ki je po mnenju nekaterih kritikov upravičeno škandal. Preberite si, mimogrede, Lenarčičev Popravopis, ki ima v vsebinskih pogledih večinoma zelo prav.). Svoj čas sem že sam imel podobno brezupen spopad s sinologi (hkrati tudi japonologinjo), v katerem sem ostal brez upa zmage, saj ti "tujci" sploh niso razumeli, o čem govorim. Še manj pa probleme slovenskega jezika razumejo tehnične, naravoslovne, geografske idr. stroke; to je plod dejstva, da še vedno nismo uvedli poučevanja strokovnih jezikov na vse druge fakultete. Drago Bajt From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 17:30:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 17:30:02 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003a01c4f4d6$248c2700$6400a8c0@P4> Za: slovlit na ijs.si Zadeva: FW: [SlovLit] Tsunami -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Friday, January 07, 2005 10:59 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Tsunami Koliko besed za nič! Leksikon CZ (3. izd. 1994) ima še oboje: cunami gl. tsunami, zato ker takrat geografi še niso mislili, da je to splošen pojem, kot npr. fen, šelf ipd. (Tsukuba je krajevno ime!). Zakaj se ne razburjate pri "poslovenitvah" pic, ragujev, pomfrijev (pravilneje bi bilo pofritov) itd. Slovenski kras je prišel v svetovno javnost preko nemške oblike karst in ne direktno. Lep dan Živa From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 18:01:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 18:01:20 +0100 Subject: [SlovLit] Nova peka Message-ID: <006b01c4f4da$83b2fd90$6400a8c0@P4> Lansko leto so na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirali ali doktorirali (svoje delo pa napisali tudi že prej) naslednji kolegi. Na pobudo Mojce Honzak so tule naslovi njihovih razprav, ki jih hrani slovenistično-slavistična knjižnica na FF: Andrej Ermenc Skubic, Sociolekti v jezikovni stvarnosti in literarnem delu: (primerjava med slovenščino in angleščino), dis., 2003, 271 str. Barbara Baloh, Vzorci govornega vedenja pri pripadnikih italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri, mag., 2003, 217 str. Elen Slavec, Jezikovni položaj v slovenski Istri v luči javne komunikacije: mag., 2003, 136 str. Irena Avsenik Nabergoj, Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju: dis., 2003, 623 str. Mihaela Kastelec, Kritiški opus Tarasa Kermaunerja, mag., 2003, 292 str. Mojca Honzak, Literarna teorija pri pouku književnosti v osnovni šoli, mag., 2003, 198 str. Nataša Logar, Besedotvorna stilistika, mag., 2003, 217 str. Namita Subiotto, Lingvostilistične posebnosti v prozi Taška Georgievskega: dis., 2003, 214 str. Vida Gomivnik Thuma, Uporaba nalog objektivnega tipa pri zunanjem preverjanju znanja iz književnosti ob zaključku osnovne šole, mag., 2003, 153 str. Roberto Dapit, Krajevna imena vzhodne Rezije v luči materialnega in duhovnega izročila, dis., 2003, 207 str. Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, dis., 2004, 213 str. Silvo Torkar, Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske, mag., 2003, 180 str. Darja Markoja, Oblikoslovna podoba besedil prekmurskega knjižnega jezika od 18. do 20. stoletja, mag., 2004, 340 str. Mira Krajnc, Besediloslovne značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika (na gradivu mariborščine), mag., 2004, 245 str. Uroš Urbanija, Jurij Japelj -- življenje in delo, mag., 2004, 227 str. Mateja Medvešek, Tabujske teme in problemski pouk književnosti v osnovni šoli, mag., 2004, 209 str. Jonatan Vinkler, Češko-slovenski in slovensko-češki slovstveni stiki v 19. stoletju, dis., 2004, 395 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 18:18:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 18:18:29 +0100 Subject: [SlovLit] Na spletu in na papirju Message-ID: <007101c4f4dc$e9188fe0$6400a8c0@P4> Http://www.google.com/downloads/ -- Googlov organizator slikovnega materiala -- zelo lepo! Http://www.x1.com/ -- Kdo bo iskal med mapami, podmapami in podpodmapami, če pa program najde sam, potem ko je indeksiral vse na domačem računalniku. Http://desktop.google.com/ -- Googlov iskalnik po datotekah na domačem stroju (menda ne tako navdušujoče kot v prejšnji vrstici, pač pa zastonj). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: Členitev jezikovne resničnosti (Zbornik prispevkov simpozija Obdobja 22 - Metode in zvrsti). Knjigo je uredila Erika Kržišnik. Prevajanja slovenskih literarnih besedil, zbornik. Ur. Simona Kranjc in Mojca Nidorfer Šiškovič. Publikacija je rezultat projekta pri programu Slovenščina na tujih univerzah (STU) na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Predstavlja besedila sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev, prevedena v 18 jezikov. Tomaž Sajovic, Historični slogi v slovenski pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja (zbirka Razprave FF za leto 2004). Tiskovna konferenca za te tri publikacije bo v četrtek 13. januarja 2005 ob 12.30 uri v knjigarni FF. Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2004. 271 str. Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij. Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 28). 554 str. [Svoje objave reklamirajte v Slovlitu in v Kroniki prosim sami. Če boste "zamolčani", bo to samo po vaši krivdi. --- miran] From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Jan 8 17:13:09 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 8 Jan 2005 17:13:09 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] tsunami Message-ID: <000f01c4f59c$f23995e0$a90ef9c2@kallisto> Podpisana sem se pri svojem delu pogosto srečala z dilemo prečrkovanja, zato si dovoljujem pristaviti svoje mnenje. Mogoče bo komu v pomoč pri razmisleku. Japonsko fonetiko poznam ravno dovolj, da si upam trditi, da zvok, ki ga Angleži, Francozi in drugi, ki ne poznajo črke "c", zapisujejo s sklopom TS, dovolj natančno ustreza zvoku, ki ga mi zapisujemo s črko C. Pozorno uho lahko zazna nekoliko drugačno lego jezika - zvok je za spoznanje "mehkejši" oz. podoben zvoku "dz" - vendar po mojem mnenju ni dvoma, da ga smemo mirne duše zapisovati kot C. (Navsezadnje tudi vsi slovenski govorci tega zvoka ne izgovarjamo popolnoma enako!) Pač pa osebno nisem prijateljica nasilnega "slovenjenja" zvokov, ki dejansko nimajo pravih ustreznic v slovenščini: vzemimo za primer arabsko črko Q ali črko W. Tudi podvojene črke bi (vsaj v primeru semitskih jezikov) po mojem mnenju morali nujno pustiti pri miru. (Posebno, ker za slovenskega govorca nikakor niso neizgovorljive, če se vsaj malo potrudi.) Na splošno se pri svojem delu držim načela: imena, ki so tudi v izvirniku zapisana z latinsko pisavo (tako, denimo, tudi turška imena), pustim nedotaknjena. Pri imenih, katerih izvirni jezik ne uporablja latinske abecede, pa uporabim zapis, ki je najbliže izvirni izgovarjavi. (Imena južnoameriških indijanskih plemen, recimo, dosledno zapisujem fonetično, ne pa po "špansko"). Izjema so imena oz. pojmi, ki so iz kakršnega koli tehtnega vzroka v slovenščini že uveljavljena v drugačni obliki. (Tako je, recimo, prerok islama Mohamed, vsi drugi nosilci tega imena pa so "Muhammad".) Če povzamem svoje mnenje v tej zadevi: "pizza" je kul - "TSunami" pa ne...:) Vse dobro vsem, VESNA From Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si Wed Jan 12 10:50:57 2005 From: Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si (Tivadar Hotimir) Date: Wed, 12 Jan 2005 10:50:57 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A962152CD@FFS1.ff.uni-lj.si> Pozdravljeni! Zaradi debate o cunamiju, o katerem smo s študenti (prevajalstva) v ponedeljek skoraj pol ure (med pravopisnimi vajami) debatirali, in glede na nekatere slovlitovske odgovore, ki sem jih prejel na svoj občasno delujoči e-mail, ne tako zelo kratko razmišljanje. Med študenti se je razvila v ponedeljek ob cunamiju zanimiva debata, kako da se piše. Ene so pri geografiji menda učili o tsunamiju, druge pa o cunamiju (različne šole pač, učbeniki, ki so bili verjetno lektorirani (dobro/slabo), so menda pisali "tsunami" - geografi bodo bolje vedeli, kako je s poukom geografije in učbeniki). Če beremo pravopis (Pravila 1 - poglavje PREGLEDNICE, kasneje tudi SP 2001 - poglavje PREGLEDNICE in slovarski del), se cunami omenja najprej pri prečrkovanju iz Hepburnovega latiničnega prečrkovanja japonščine v slovenski zapis omenja prav primer "Jap. tsunami - Slov. cunámi", brez znakov za izgovor - torej naj bi se tako zapisovalo. V slovarskem delu SP 2001 je potem navedeno, kot je navedel dr. Adamič "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Pravopis slovenskega jezika usmerja torej k slovenskemu zapisu s črko c. Občne besede se namreč podomačijo tudi v zapisu (kot možne izjeme so omenjeni predvsem mednarodni glasbeni izrazi iz italijanščine - adaggio ...; nekateri manj rabljeni strokovni izrazi - fin de siecle idr.; posamezni drugi izrazi - jazz, faux pas ...; večina imen za vozila - boeing, volkswagen ...), "s časom /pa/ navadno prevzamejo slovensko pisavo po slovenskem izgovoru, npr. kurikulum", paragraf 168), vedno pa se podomačijo, če jih prečrkujemo iz nelatiničnih pisav ali ideogramov. Torej, če bi prevzeli iz nelatinične japonščine, bi pisali cunami, če je občna beseda dlje časa v rabi, se tudi pisno domači. Ali pa ima cunami/tsunami status manj rabljenih strokovnih izrazov? Zanimivo pa bi bilo izvedeti, ali so lektorji v časopisih in medijih zaslužni za sedaj prevladujoč "cunami", ali pa so novinarji to zapisali na podlagi lastne odločitve. Če se je večina spontano odločila za zapis "cunami", bi se odločil za tak zapis. Kaj pa v primeru, če je bil v stroki prej poenoten in uveljavljen zapis "tsunami"? Lahko sedaj še spreminjamo? In ali lahko zamenjamo sedaj splošen in zelo pogost zapis "cunami"? Vsekakor se mora pisanje strokovnega termina poenotiti, pravilen zapis oz. pravopis (kodifikacija) pa je pogosto stvar dogovora, deloma tudi tradicije. Dogovor pa verjetno ne sme biti le potrditev trditev ene strani, ampak argumentirana razprava. Ne samo slovenistov, ne samo geografov, če s(m)o slovenisti strokovnjaki za slovenski jezik. Glede primerjave z zemljepisnimi lastnimi imeni, pa je splošna norma, da se načeloma v latiničnih imenih ohranja izvorna podoba, pravopis navaja npr. Kyoto samo izgovorno [kjóto], razen če gre za slovensko oz. podomačeno ime (npr. Benetke, Peking, Anglija ...). Imena firm tudi načeloma ohranjajo svoj zapis in imajo enotnega po vsem svetu, torej Toyota, Peugeot ... In izgovor tujih besed v slovenščini ... japonski izgovor in izgovor drugih azijskih jezikov (pa tudi angleščine, nemščine, francoščine ...) je ne samo na nivoju soglasnikov, ampak tudi samoglasnikov precej različen in verjetno bi bilo, sploh pri zelo pogosto uporabljanih terminih, nemogoče zahtevati citatni izgovor (kako potem izgovarjati nekatere samoglasnike, japonski naglas ...) v slovenščini. Ko govorimo angleško, nemško, francosko, madžarsko itd., pa se seveda fonemsko, intonacijsko, leksikalno, miselno in sploh preselimo v drug jezik in drug jezikovno-kulturni svet. Torej: tsunami/cunami [cunámi] Za konec ... "... neresnična /je/ domneva, da je pri vprašanjih jezikovne kulture nujna diktatorska moč jezikoslovcev ..." (Vilém Mathesius) V upanju poenotenja in dogovora glede pisanja tega strašnega "cunamija" in ostalih terminov, predvsem pa razvoja slovenskega strokovnega jezika v vseh globalizirajočih strokah lep pozdrav vsem skupaj. Mag. Hotimir Tivadar, slovenist p. s. Gre za nelektorirani prispevek. Tudi dolžina je, žal, predolga. > -----Izvorno sporočilo----- > Od: slovlit-bounces@ijs.si [SMTP:slovlit-bounces na ijs.si] namesto Peter Jurgec > Poslano: 6. januar 2005 15:49 > Za: slovlit@ijs.si; milan na zrc-sazu.si > Kp: Miran Hladnik; helena.dobrovljc na zrc-sazu.si > Zadeva: Re: [SlovLit] Tsunami > > Dragi slovlitovci, > > vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v > obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa > nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje), > negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem > samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti > milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko > "sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom > zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih > narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je > nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci > nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo > zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če > le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono", > kot v primeru v nadaljevanju. > > Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na > forum dr. H. Dobrovoljc: > > > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s > tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je > odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku > resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne > opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas > nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako > pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega > latiničnega zapisa TSUMAMI. > > Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po > izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To > torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski > fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik, > fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne > univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih > sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot > enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem > začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika > in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako. > (Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej > pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik > (to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem > kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni > tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali > cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko > transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi" > drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali. > Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da > pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, > neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično > pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima foneti> čno > tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi > Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič. > (V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne > bom spuščal, ker o tem premalo vem.) > Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova > zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena. > > Lep pozdrav, > > Peter Jurgec > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: > Sent: 6. januar 2005 12:03 > Subject: [SlovLit] Tsunami > > > -----Original Message----- > From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] > Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM > To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si > Subject: Začeti polemiko ali ne? > > Dragi Miran, > dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o > zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. > [...] > > Helena > > ========== > > > Spoštovani geografi! > > > Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v > svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz > japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so > to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec > 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in > ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, > kar je > zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a > itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere > latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To > trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in > izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za > naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti > v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel > kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij > velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem > se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo > na pošto... > > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s > tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je > odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku > resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne > opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas > nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako > pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega > latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je > zapisano > > "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in > "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". > > Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška > oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda > treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini > striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, > kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi > občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do > zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. > > dr. Milan Orožen Adamič > www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO).> > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 12 21:26:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (FF) Date: Wed, 12 Jan 2005 21:26:47 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Podatkovna zbirka - Konference Message-ID: <000c01c4f8e5$0b59a4c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: 12. januar 2005 15:41 Subject: FW: Podatkovna zbirka - Konference -----Original Message----- From: Ivan Kanič [mailto:ivan.kanic na ef.uni-lj.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 9:06 AM To: svk-zbds na nuk.uni-lj.si Cc: simona.juvan@bf.uni-lj.si; gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si; Karmen.Stular na nuk.uni-lj.si Subject: Podatkovna zbirka - Konference Spoštovane kolegice in kolegi, z veseljem vas obveščam, da imajo od 1. januarja uporabniki z vseh računalnikov na Univerzi v Ljubljani dostop do podatkovne zbirke PapersInvited "World's Largest Database of Calls for Papers", ki je namenjena znanstvenikom, raziskovalcem, profesorjem in tudi študentom. Omogoča iskanje po bogatem naboru mednarodnih razpisov za znanstvena srečanja z različnih strokovnih področij, pregled koledarja dogodkov, oglaševanje lastnih konferenc, ob tem pa vsakemu posamezniku dovoljuje tudi oblikovanje osebnega strokovnega profila in redno obveščanje o najnovejših razpisih po elektronski pošti (za kar je potreben e-poštni naslov z domeno uni-lj.si, ki je hkrati identifikacija za login). - Dostop do zbirke: http://www.papersinvited.com - O zbirki, oblikovanju profila, iskanju: http://www.papersinvited.com/SubscriptionBenefits.htm - O osebnem profilu: http://www.papersinvited.com/personalizebenefits.htm - Oblikovanje osebnega profila (z navodili: Static I.P. Address based subscribers): http://www.papersinvited.com/personalize.htm Dostop do zbirke sta omogočila Centralna ekonomska knjižnica in konzorcij COSEC. Z željo, da bi novost vam in vašim uporabnikom koristila, vas lepo popzdravljam, Ivan Kanič From Klemen.Pisk na siol.net Wed Jan 12 23:27:24 2005 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Wed, 12 Jan 2005 23:27:24 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <001b01c4f8f5$e4e6e670$0902a8c0@galadriel> Če že pišemo tsunami, zakaj ne bi potem pisali tudi samurai, geisha, ninja? Tako pišejo Angleži in zakaj jih ne bi tudi v teh primerih posnemali? Dosledno bi bilo. Pa recimo prečrkovanja ruske cirilice - zakaj imamo svoja pravila, ko pa bi se lahko enostavno zgledovali po Angležih? Menim, da je tukaj vsak posvet med jezikoslovci, geografi in ostalo stroko odveč, treba je pač jasno povedati, da nam je bolj kot lasten všeč angleški pravopis, in tu bo debata končana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 14 08:23:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jan 2005 08:23:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Včeraj_in_predvčerajšnjim Message-ID: <004801c4fa09$ebbd7c10$334602c1@ff.unilj.si> Včeraj 13. 1. ob 13. uri (na srečo ni bil petek) je bila v Zemljepisnem muzeju na Gosposki 16 v Ljubljani predstavitev knjige Marije Stanonik Slovstvena fokloristika med jezikoslovjem in literarno vedo. Predvčerajšnjim se je v Lutrovem mestu Wittenberg, v katerem so bile tiskane tudi slovenske knjige, zaključil simpozij Literatur und Geschichtskultur im Staatssozialismus: Jugoslavien un Bulgarien, ki ga je organizirala Angela Richter s slavistike v Halleju (program na http://www.slavistik.uni-halle.de/). Od slovlitovske združbe so bili tu Zvonko Kovač, Vladimir Osolnik, Tatjana Petzer, Ivana Živančević Sekeruš in podpisani, kakšnega od nastopajočih pa bomo tudi na novo pridobili, recimo Gordano Muzaferijo s sarajevske filozofske fakultete, ki je pravkar izdala knjigo Činiti za teatar: Ogledi iz drame i teatra, Tešanj: Centar za kulturu i obrazovanje, 2004 (Biblioteka Judita, 7); v njej sta tudi prispevka o drami Polnočno kričanje Matjaža Kmecla in Silence Silence Silence Vita Tauferja. --- miran Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri35.html in /galeri36.html -- nekaj starejših in nekaj novejših fotografij; nekatere z literaturo nimajo preveč tesne zveze. Obveščamo vas, da bodo letošnji (že 16.) Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, v četrtek in petek, 7. in 8. aprila, v Kobaridu in Bovcu. Gostitelj tega srečanja bo Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z občinama Bovec in Kobarid ter s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Koper ter Zavodom RS za šolstvo, OE Koper in OE Nova Gorica. Tema bo Primorski literarni zgodovinarji. Skušali bomo osvetliti razvoj literarne vede, njen današnji položaj, pa tudi njeno vlogo pri pouku književnosti danes, v ospredju pozornosti bo Anton Ocvirk, ki mu bomo v rojstnem kraju odkrili spominsko ploščo. Naslov in povzetek referata pošljite na naslov marija.mercina na guest.arnes.si. --- Marija Mercina From nina_golob na hotmail.com Fri Jan 14 08:35:04 2005 From: nina_golob na hotmail.com (nina golob) Date: Fri, 14 Jan 2005 07:35:04 +0000 Subject: Fwd: Wtrlt: Re: [SlovLit] Tsunami In-Reply-To: <20050110035737.98125.qmail@web53707.mail.yahoo.com> Message-ID: Pozdravljeni, Naj na kratko ţe k rečenemu dodam đe svoje mnenje. Problem tsunami/cunami je odlično opisal Peter Jurgec, s katerim se popolnoma strinjam, da tu sploh ne govorimo o foneticnih razlikah - niti ne o arikulacijskih pa tudi ne o percepcijskih. Torej gre tu le za problem odnosa med izgovarjavo in zapisom, ki ni fonetični. Razen fonetičnega zapisa pa je katerikoli zapis le pravopis katerega izmed (bolj razđirjenih/poznanih) jezikov, tem pa je po mojem mnenju slovenski pravopis popolnoma enakovreden. Tako naj ne bi zapis ‘cunami’ smel zbujati posebnih polemik. Tudi “originalni latinicni zapis japonscine” (v primeru ‘tsunami’) je le eden izmed pravopisov japonske pisave v latinico. Kot primer naj navedem dobro poznano besedo ‘gejđa’, pri kateri se nihče ne sprađuje, da bi jo bilo mogoče potrebno zapisati kot GEISHA/GEISYA ipd. Pri lastnih imenih kot npr. Tokio - te je vseeno potrebno obravnavati drugače kot imena pojave in stvari – pri latinicnem zapisu pride do razkola med TOUKYOU, TOKYO, TÔKYÔ, kar je lepo razvidno pri prometnih oznakah po japonski prestolnici. Takđni zapisi so le različne normirane pretvorbe, nekatere bolj ali manj neposreden zgled japonske izgovarjave, nekatere pa posredno japonskega zapisa. V primeru ‘ts’ se ti načini naključno ujemajo, zato pomotoma prihaja do zaključkov, da obstaja originalen (univerzalen) latinični zapis. S spođtovanjem iz Tokia, Nina Golob _________________________________________________________________ FREE pop-up blocking with the new MSN Toolbar - get it now! http://toolbar.msn.click-url.com/go/onm00200415ave/direct/01/ From Klemen.Pisk na siol.net Sun Jan 16 22:54:26 2005 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Sun, 16 Jan 2005 22:54:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Modri_=C8ehi Message-ID: <000901c4fc15$f4111710$0902a8c0@galadriel> Tudi Čehi modrujejo. Vreden bi bil razmislek, kako poljske ortografe prepričati, naj sledijo slovanskim bratom. Morda pa bodo opustili sz in ga nadomestili s sh? V suši suši se suši! Prilagam članek, ki sem ga našel na naslovu: http://www.tiscali.cz/mone/tis_aktualita.phtml?clanekid=65326 Píše se cunami, nebo tsunami? Tak zní otázka, která vyvstala v češtině, když "přístavní vlna", jak zní doslovný překlad z japonského originálu, zdevastovala pobřeží jihovýchodní Asie a Afriky a vstoupila jako frekventované slovo do médií. Podle japanologů z Filozofické fakulty Univerzity Karlovy (FF UK)je správná jednoznačně první možnost - cunami. Ústav pro jazyk český se k ní kloní také, ale připouští i variantu s počátečním "ts", která pochází z angličtiny. "Jednoznačně psát s 'c', pokud chceme používat českou transkripci," řekla Zdenka Švarcová, vedoucí semináře japonských studií ústavu Dálného východu FF UK. Podle ní se tento přepis v českých zemích zavedl v padesátých letech a používá se při překladech krásné literatury. Ústav pro jazyk český potvrdil, že podle transkripčního úzu akademického vydání Pravidel českého pravopisu nelze proti variantě s počátečním písmenem "c" nic namítat, protože jde o správný přepis ze znakového či slabičného písma. Jako příklad lze uvést geografický název Cušima. V některých případech, hlavně u zavedených značkových názvů, jako například Mitsubishi, se však ponechává anglický přepis, a proto se uvolňuje možnost i variantě druhé, tedy "tsunami". "Protože sílí vliv angličtiny, převládne patrně varianta s počátečním 'ts'," uvedla pracovnice ústavu k nynějšímu rozkolísanému přepisu v češtině. Anglická verze se řídí Hepburnovou transkripcí pojmenovanou podle misionáře, který ji v 19. století zavedl. U veřejnosti, alespoň soudě podle internetových diskusí, vyvolala varianta "cunami" překvapení. Přepis s "c" je, jak tvrdí jeden z diskutujících na serveru www.mediajinak.bloguje.cz, "přinejmenším nezvyklý" a slovo takto tištěné "vypadá opravdu podivně". Na stejném serveru jeden z příspěvků připisuje spor o přepis "obvyklé české emotivnosti kolem pravopisu". Jazykoví odborníci vysvětlují možný odpor k variantě "c" tím, že úděsný přírodní fenomén, který se za slovem skrývá, je v přímém protikladu s mnoha citoslovečnými výrazy v češtině, jako culit se či cucat. A ty přece jen patří do jiné kategorie jevů než přívalová vlna zvaná cunami nebo také tsunami. From brumec na o2.pl Mon Jan 17 12:49:56 2005 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Mon, 17 Jan 2005 12:49:56 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po = naše=3F Message-ID: <41EBA664.5050201@o2.pl> Pozdravljeni Najprej se oproščam za malce nenavaden naslov, vendar kot boste videli, gre prav za to, da nisem našel primerne ustreznice. Vseeno naj pričnem prispevek z zgodovinskega stališča, saj menim, da bomo tako najlažje prišli do skupnega zaključka. Pred leti so se na spletu začeli pojabljati web logi. Web log je spletna stran v obliki dnevnika, kjer avtor sporoča svoje misli širšemu bralstvu. Tematika web logov ni omejena, zato poznamo kulturne, umetniške, tehnične ali povsem navadne, osebne web loge. S popularnostjo tovrstnega pisanja so web logi dobili tudi novo, krajše ime. Postali so blogi, pisci blogov pa so postali bloggerji. Ko je letos revija ABC News, ki vsak teden razglaša človeka tedna, za ljudi leta razglasila pisce blogov (Prispevek o tem lahko najdete na http://abcnews.go.com/WNT/PersonOfWeek/story?id=372266&page=1 ), je postalo očitno, da t.i. bloganje ni tako majhen pojav, saj na spletu obstaja nekaj milijonov blogov, posledično pa dobimo nekaj tisoč prispevkov dnevno. Ob nedavni debati glede pravilnega zapisa poimenovanja rušilnega popotresnega vala se mi je porodilo vprašanje, ali sploh obstaja kakšno primerno slovensko poimenovanje za "ljudi leta", torej za blogerje. V svetu web logov se srečujemo z izrazi blog, blogger in blogging. Ker web log že nekaj mesecev pišem tudi sam, sem ga za povsem zasebne potrebe poimenoval spletni dnevnik, kar se mi zdi zadovoljiv prevod web loga. Oziral sem se na predvod recimo nautical loga, kar je seveda ladijski dnevnik. Pred dnevi sem namesto blogginga (oz. bloganja, kot je moč slišati v slovenski "tehnični" srenji) uporabil besedo dnevnikovanje, za katero se mi zdi, da primerno opisuje tovrstno početje, torej pisanje dnevnika (na papir ali na splet, tu ni omejitev). Še vedno pa iščem neko primerno ustreznico za blog. Če je web log postal spletni dnevnik, potem bi blog potemtakem bil - spletnik? To se mi ne zdi ravno "najlepša" rešitev, zato me zanima naslednje: Se je pri nas kdo že ukvarjal s poimenovanjem takih strani in z opisovanjem take ali podobne dnevniške dejavnosti? Je narobe, če uporabljam besedo dnevnikovanje, ki je ne najdem v SSKJ? Menim, da bi bilo prav, da se odgovorni dogovorijo, kakšen zapis oz. kakšno poimenovanje naj obvelja. Škoda bi bilo zamuditi priložnost, da najdemo lepo slovensko ustreznico (recimo dnevnikovanje za blogging oz. bloganje) za tujke, ki nekako ne sodijo k nam (v originalni ali popačeni obliki). Seveda bi bilo potrebno pospešeno delati na tem, saj trenutno bloggerski izrazi, če jih lahko tako imenujem, še niso splošno uveljavljeni, morda je kdo izmed vas tokrat celo prvič slišal za bloge. Predvsem pa me zanima vaše mnenje, spoštovani SlovLitovci, torej kaj vi mislite o tej problematiki, če seveda to sploh je problematika. Dopuščam namreč možnost, da je kdo vse to že razvozlal, jaz pa sem spregledal, zato bom vesel kakršnih koli napotkov, ki me bodo vodili v smeri, da razrešim to vprašanje. Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem za morebitne odgovore. Lep pozdrav, Klemen From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 17 19:22:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jan 2005 19:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletičnice Message-ID: <000001c4fcc1$893758d0$334602c1@ff.unilj.si> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=37c13398682d1ea88cc931aa51 aeff1304&source=Delo -- Meta Grosman, Učenje na pamet prazni mlade glave: Proti književnemu pouku z odlomki (članek v Delu). Http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/index-e.html -- japonski slavistični raziskovalni center. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri37.html -- posnetki s simpozija v Wittenbergu, z novoletne zabave ljubljanske slovenistike in z oddelčne seje naslednji dan. From k na aufbix.org Tue Jan 18 11:24:00 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 18 Jan 2005 11:24:00 +0100 Subject: [SlovLit] prosim, kaj pise? Message-ID: Dober dan, Miran je objavil zapis v cescini. Ze tako ne znam nobenega od zahodnoslovanskih jezikov (in se mnogih drugih), potem pa so se vsi ceski znaki na mojem zaslonu prikazani v neberljivih (nedoumljivih) nadomestkih. Skratka, izgubljen sem pred necim, kar je graficno zanimivo, ne odpira pa poti k smislu. Ce ne bi bilo zgodovine, bi ze zdavnaj presel na program za e-posto, ki obvlada Unicode -- tako pa je breme preteklosti tisto, ki me tlaci v zagato. Zato prosim za strnitev: kaj jih muci in kaj prdlagajo? Hvala! Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From k na aufbix.org Tue Jan 18 12:50:45 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 18 Jan 2005 12:50:45 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po naše? Message-ID: Dober dan, vsem: Klemen Brumec je slednjic javno zastavil vprasanje, ki mi je bilo doslej zastavljeno samo zasebno. Etnologinji Mojci Ramsak sem tako odgovoril: ***** Date: 19:24 2005-01-03 +0100 2 Subject: Re: blog, blogger > Morda ve”, kako slovenimo bloggerje, tiste, ki delijo svoja mnenja > na web logu? Pojma nimam in se s tem vprasanjem do tega hipa tudi nisem ukvarjal. Tvoje vprasanje sem nemudoma posredoval naprej prijatelju, ki je za to bolj pristojen. Ce on ne bo vedel, imam v rezervi se eno osebo. Leksikon racunalnistva in informatike, ki ga je izdala Pasadena leta 2002, ne pozna tega izraza ne v polni ne v okrajsani obliki. Morda bi bil malce pretiran prevod: trdinovka in trdinovec, zato pa morda kar ustrezen beleznica in belezkar ali zapiski in zapisovalec, saj je jedro v besedi logging, ki pomeni v racunalnistvu belezenje procesov v dodatnem (locenem) zapisu. Namesto za interno rabo pa je tak zapis objavljen in dostopen na spletu (web). blog --> web logging, blogger --> blog: obrati teh besedotvornih in pomenskih tvorb so zelo zanimivi in izjemno hitri. Tezko je dohajati to domiselnost v drugem jeziku. *** Ko sem ze odposlal sporocilo z odstavkom, v katerem sem meditiral o moznih oblikah prevoda besed 'blog' in 'blogger', mi vse skupaj ni dalo miru. In res sem se domislil necesa, kar je bolj prevod po duhu kot po crki: blog --> spletnice blogger --> spletnik / spletnicar blog --> spomnik blogger --> spomnilec No, toliko -- ne pricakuj od mene kaj vec kot to. Vesel bom, ce se bo kdo drug spomnil boljse, za uho, oko in duha prijetnejse resitve. *** Date: 23:16 2005-01-03 +0100 Subject: Re: domislek -- dopolnitev > Drugih izrazov pa ne > dohajam -- po duhu namrec. Spomnik? Spomnilec? Na kaj me naj to spominja? Besede 'spomnik' ni ne v SSKJ in ne v SP2001, a predstavili so mi jo kot izraz, s katerim v Posocju oznacujejo leseno descico (plosco) pri vhodnih vratih, na katero se pritrdi obvestila clanom druzine. Prvic sem jo uporabil, ko sem pred leti prevedel eno od verzij programa 'Remember?' v slovenscino. Poznas kaksnega etnologa / etnologinjo, ki obvlada posebnosti Posocja, da bi preveril to zgodbo? Morda bi bilo bolje namesto 'spomnilec' uporabiti 'spomnicar', a dobimo s tem nesrecni znak s kljukico, kar prepreci splosno zapisljivost besede. ***** Za tiste, ki jih zadeva zanima bolj temeljito: Prvi in pravi vir za informacije o vsem tem je Dave Winer: Poglejte tudi to: Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From nada.sabec na uni-mb.si Tue Jan 18 19:40:05 2005 From: nada.sabec na uni-mb.si (Nada_Sabec?=) Date: Tue, 18 Jan 2005 19:40:05 +0100 Subject: [SlovLit] Re: bloganje Message-ID: <002401c4fd8d$210fdbc0$657ba8c0@Namizni> Lep pozdrav! Cisto na krattko se oglasam se jaz. Blog je tudi v anglescini razmeroma nova beseda, a se je predvsem v Ameriki razsirila z bliskovito hitrostjo (to sem na lastne oci videla, ko sem bila lani od januarja do avgusta na Georgetown University v Washingtonu kot Fulbrightova stipendistka). Ker gre pri vsej stvari dejansko za pisanje dnevnika na spletu oz. za nekaksen zasebni casopis, ki ga da clovek na ogled na splet (glej anglesko definicijo: A blog is basically a journal that is available on the web. The activity of updating a blog is "blogging" and someone who keeps a blog is a "blogger." Blogs are typically updated daily using software that allows people with little or no technical background to update and maintain the blog. Postings on a blog are almost always arranged in cronological order with the most recent additions featured most prominantly.), se bolj nagibam k izrazu "dnevnikovanje", kakor ga predlaga kolega Brumec. Dopuscam moznost, da obstaja se kak posrecen izraz, a po vsebni gre za pisanje dnevnika za javno rabo in prevod bi moral temeljiti na tem pomenu. Nada Sabec, Univerza v Mariboru From nada.sabec na uni-mb.si Tue Jan 18 19:44:57 2005 From: nada.sabec na uni-mb.si (Nada_Sabec?=) Date: Tue, 18 Jan 2005 19:44:57 +0100 Subject: [SlovLit] Re: bloganje se enkrat Message-ID: <003901c4fd8d$cf1d0c60$657ba8c0@Namizni> Mozna bi bila seveda tudi daljsa in bolj transarentna varianta: spletno dnevnikovanje. Lp. Nada Sabec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 00:05:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Wed, 19 Jan 2005 00:05:14 +0100 Subject: [SlovLit] Bloganje, dnevnikovanje ipd. Message-ID: <008d01c4fdb2$2c7f9020$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:23:55 +0100 "Pisanje" (ali "objavljanje") "spletnega dnevnika" se mi osebno ne zdi predolg izraz. Pa ceprav govorica - v vseh jezikih Evrope ucene in drugod - ocitno tezi nazaj na raven enzloznih medmetov...:) From: "sf" To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:56:01 +0100 Meni se zdi spletno dnevnikovanje kot nalac ustvarjeno za blogging. Ob predlogu Klemna Brumca sem koj pomislila na to mo-nost. Spomnilec me nehote spominja na reminder. Lep pozdrav Mia Dintinjana From: Nada_Sabec?= To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:25:10 +0100 In se, ker gre v tretje rado, le cas bo seveda pokazal, ali se bo "prijel" predlagani ali kak bolj ustrezen prevod ali pa bo prevladalo prevzeto "bloganje" (kot na primer pri internetu, ki je v splosni rabi kljub popolnoma sprejemljivemu slovenskemu "medmrezju.") Zdaj pa res dovolj in vsem lep pozdrav. Nada Sabec From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 19 02:38:55 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 02:38:55 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo Message-ID: <41EDC83F.12397.10F30DD@localhost> Http://www.jezikinslovstvo.com --- Spletna stran JiS-a prehiteva čas, saj so na njej že na voljo slovenski in angleški povzetki razprav iz šeste številke 2004, ki bo v tiskani obliki izšla konec januarja 2005. Z izidom te številke bo JiS, uveljavljena osrednja slovenistična revija, sklenil 49. letnik izhajanja, v uredništvu pa želimo že kar sedaj opozoriti na letošnje jubilejno 50. leto izhajanja JiS-a, ki ga bo revija med drugim zaznamovala z nekaterimi posebnimi rubrikami. Vse, ki še niste naročniki revije, pa bi to želeli postati, vabimo, da nam prijavo (skupaj s poštnim naslovom in naročniškim statusom) pošljete kar po e-pošti na naslov glavnega ali tehničnega urednika (marko.stabej na guest.arnes.si ali matjaz.zaplotnik na siol.net). Naročnine za 2005 znašajo: 4900 SIT za redne naročnike, 3900 SIT za člane SDS, 2500 SIT za študente in 39 EUR za naročnike v tujini. --- Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), tehnični urednik Jezika in slovstva From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Wed Jan 19 00:51:11 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Wed, 19 Jan 2005 00:51:11 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: bloganje Message-ID: <002801c4fdb8$96c88530$060ff9c2@kallisto> Saj ni ravno ne vem kako pomembno - ampak prvi del mojega "priglasa" manjka...:) ----- Original Message ----- From: "VVB" To: Sent: Tuesday, January 18, 2005 9:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Re: bloganje > Zakaj pa ne preprosto "spletni dnevnik" - in (spletni) "dnevnikarji", ce ze > moramo uporabljati kak neologizem? > > > "Pisanje" (ali "objavljanje") "spletnega dnevnika" se mi osebno ne zdi > predolg izraz. Pa ceprav govorica - v vseh jezikih Evrope ucene in drugod - > ocitno tezi nazaj na raven enzloznih medmetov...:) > > > Lep pozdrav vsem, > > > > V. > > > > ----- Original Message ----- > From: "Nada Sabec" > To: > Sent: Tuesday, January 18, 2005 7:40 PM > Subject: [SlovLit] Re: bloganje > > > > Lep pozdrav! > > > > Cisto na krattko se oglasam se jaz. Blog je tudi v anglescini razmeroma > nova > > beseda, a se je predvsem v Ameriki razsirila z bliskovito hitrostjo (to > sem > > na lastne oci videla, ko sem bila lani od januarja do avgusta na > Georgetown > > University v Washingtonu kot Fulbrightova stipendistka). Ker gre pri vsej > > stvari dejansko za pisanje dnevnika na spletu oz. za nekaksen zasebni > > casopis, ki ga da clovek na ogled na splet (glej anglesko definicijo: > > A blog is basically a journal that is available on the web. The activity > of > > updating a blog is "blogging" and someone who keeps a blog is a "blogger." > > Blogs are typically updated daily using software that allows people with > > little or no technical background to update and maintain the blog. > Postings > > on a blog are almost always arranged in cronological order with the most > > recent additions featured most prominantly.), se bolj nagibam k izrazu > > "dnevnikovanje", kakor ga predlaga kolega Brumec. Dopuscam moznost, da > > obstaja se kak posrecen izraz, a po vsebni gre za pisanje dnevnika za > javno > > rabo in prevod bi moral temeljiti na tem pomenu. > > > > Nada Sabec, Univerza v Mariboru > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 10:05:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 10:05:47 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <000101c4fe06$10866ac0$334602c1@ff.unilj.si> Dekan Pedagoške fakultete v Mariboru Bojan Borstner je preko naših mariborskih kolegov slavistov poslal na Slavistično društvo Slovenije in na Slavistično revijo prošnjo za podporo k ustanovitvi Filozofske fakultete v Mariboru. Pomisleki, ki se mi vzbujajo ob tem pozivu, izvirajo iz strahu pred izgubo monopolnega položaja Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer sem zaposlen, kar seveda ni spodoben razlog in se ga ne zdi vredno izpostavljati. Moja načelna skrb zadeva kvaliteto slovenskih humanističnih študij v novih pogojih. Po eni strani je rivalstvo med dvema fakultetama istega tipa stimulativno, po drugi strani pa prinaša s seboj nevarnost "nelojalne konkurence" v obliki popustov v zahtevnosti študija, ki naj privabi študente. Prizadevali si bomo, da do tega drugega ne pride. Naj navedem najbolj prepričljive mariborske argumente ZA ustanovitev še ene filozofske fakultete. Število študentov, zainteresiranih za humanistični študij, se veča in na FF v Ljubljani je prostorska stiska že dolgo neznosna. Maribor je desetletja izgubljal množice študentov humanističnega profila, ki so odhajali v Ljubljano in se pogosto niso vračali, kar je negativno vplivalo na duhovni in kulturni profil mesta. Ker se zavedamo, da se imamo za kvaliteto življenja v Sloveniji v veliki meri zahvaliti relativno vztrajnemu posluhu za regionalno enakomerno porazdelitev materialnih in kulturnih dobrin, bi morala ta izkušnja oblikovati tudi naše stališče v razmerju do mariborske akademske pobude. Ustanovitev druge filozofske fakultete je obenem priložnost za ponovni premislek o razmerju med filozofičnim in pedagoškim študijem, k čemur nas povrhu silijo primerjave z bodočo organizacijo študija na drugih evropskih univerzah. Postalo je namreč jasno, da veliko pedagoških študijskih smeri na ljubljanski Filozofski fakulteti v tej relaciji noče zavzeti jasnega stališča in lovi ravnotežje med načelno humanistično držo in praktično večinsko pedagoško usodo diplomantov. Če bo Bologni uspelo študije po Evropi poenotiti, bo to prineslo s seboj nujo, da se fakultete jasneje profilirajo, pri čemer se množičnega študenta (in s tem gotove eksistence) lahko nadeja samo pedagoška fakulteta, ker bo diplomantom pač lahko ponujala nazive, ki jim bodo omogočali zanesljivejšo zaposlitev. Tale zapis naj velja kot izraz podpore pri ustanovitvi mariborske Filozofske fakultete, obenem pa kot spodbuda za nadaljnje kritične premisleke o naštetih dilemah. Miran Hladnik From nada.sabec na guest.arnes.si Wed Jan 19 08:55:18 2005 From: nada.sabec na guest.arnes.si (Nada_Sabec?=) Date: Wed, 19 Jan 2005 08:55:18 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po na?e? -- drugic References: Message-ID: <001b01c4fdfc$3935ce70$657ba8c0@Namizni> Zdravo, Igor! Imas cisto prav, saj pozneje sem stvar poslala se na slovlit, le prvi hip sem bila sredi necesa drugega in sem reagirala bolj na kratko - v glavnem zaradi pomena, ker si omenjal neke trdinvke, pa belezeke in spomnilce in se mi je zdelo primerno opozoriti na to, za kaj v resnici gre. Nisem se poglabljala v zadevo in definicijo navrgla res le v tistem najbolj splosnem pomenu. Vse, kar si navedel glede funkcije in drugega drzi in ze zdaj je prisel en odmev, kjer je predlagano "pisanje spletnega dnevnika". Gotovo se bo oglasil se kdo, morda pa odkrijemo kak bolj posrecen izraz, ki bo bolj natancno poimenoval ta novi pojav. Jaz bi bila gotovo vesela, ce bi ga. Sicer pa sem vceraj napisala na slovlit (a ni slo naprej) tudi, da bo seveda le cas pokazal, ali se bo prijel predlagani ali kak bolj ustrezen prevod ali pa bo prevladalo prevzeto "bloganje" po vzoru interneta, ki je kljub lepemu slovensku izrazu "medmrezje" se naprej v splosni rabi. Tako pac z jezikom je. Prav lep pozdrav in prijeten dan! Nada P.S.: Upam, da nimas nic proti, ce to res posljem adminitratorju, saj si koristno dopolnil definicijo bloga. ----- Original Message ----- From: "Igor Kramberger" To: "Nada Sabec" Cc: Sent: Tuesday, January 18, 2005 11:45 PM Subject: Re: Re: [SlovLit] bloganje po naše? -- drugic > Dober vecer, Nada: > > hvala za odziv. Skoda, da si ga poslala le meni in Brumcu, ker se > tako ne more razviti javna razprava. Predlagam, da posljes prispevek > administratorju (Miranu Hladniku) dopisovalnega seznama v objavo. > > Vendar ze tu na kratko: > definicija, ki jo navajas, je *prekratka* -- ne zajame dveh bistvenih > razseznosti, ki ju nima noben (intimni, zasebni, osebni) dnevnik: > -- blog je primarno komentiranje dogodkov in opozarjanje na pisanje > drugih (zlasti v blogih, lahko tudi v drugih medijih), prvo je mozno > tudi v dnevniku, drugo pa ne; RSS feed funkcija je namenjena prav > temu; > > -- blog je (tehnicno) zastavljen tako, da mu lahko drugi dodajajo > komentar: sproti, k posameznim zapisom, kar je znova nekaj, cesar pri > dnevniku ni mogoce poceti, je prej podobno izmenjavi pisem, se > najbolj pogovoru (izmenjavi stalisc) s casovnim zamikom in > odmaknenostjo. > > A tudi to bi bilo pametneje (primerneje) objaviti tam, kjer se je > razprava zacela. > > Lep pozdrav, > > -- > Igor > ----- > Igor Kramberger, raziskovalec-urednik > > Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor > pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik > > Slovenija, Evropa > From Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si Wed Jan 19 09:47:43 2005 From: Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si (Rot Gabrovec Veronika) Date: Wed, 19 Jan 2005 09:47:43 +0100 Subject: [SlovLit] cunami pljusknil na geografe Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A961789B3@FFS1.ff.uni-lj.si> Da ne bo kak rušilni val odnesel kar vseh geografov po vrsti, naj pripomnim samo, da so se razlicna mnenja glede pravilnosti zapisa tsunami/cunami kresala tudi znotraj te stroke. Mnenje, ki je precej usklajeno z valovno dolžino (!) mnenj slovenistov (kot jih je moč zaznati na slovlit dopisih) in z današnjim člankom Julijane Bavčar v Delu, je recimo prispevek Draga Kladnika, ki je bil tudi na Geo-Listi, Slovlita pa žal ni dosegel. Torej: in vendar stroke (in strokovnjaki) medsebojno komunicirajo in se upoštevajo.... (Vsaj nekateri.) Z lepimi pozdravi, Veronika Rot Gabrovec ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 12:42:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 12:42:49 +0100 Subject: [SlovLit] FW: prevodi bloga, blogginga in bloggerja Message-ID: <000101c4fe1c$00af62d0$334602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Wednesday, January 19, 2005 12:21 PM To: nada.sabec na uni-mb.si Cc: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: prevodi bloga, blogginga in bloggerja Draga Nada, kaj pa tnevnik, tnevnikovanje, tnevnikovalec? Taka tvorba bi ohranila prvotni angleški način izpeljave z eht slovenskim materialom: [we]b log = [sple]t[ni] [d]nevnik. Obenem se začetni sklop tn- podzavestno spominja na tnalo, ene druge vrste bruna (se pravi, log-a). Kako misliš, bi šlo? Lep pozdrav, Marc [ha ha, miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 11:02:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 21 Jan 2005 11:02:10 +0100 Subject: [SlovLit] Študij_v_tujini_protest_proti_novi_davčni_zakonodaji_ena_slika Message-ID: <002d01c4ffa0$4727fdf0$6400a8c0@P4> Dodiplomske in podiplomske študente slovenistike obveščam, da Oddelek za slovenistiko tudi v študijskem letu 2005/06 omogoča študij v tujini, in to v okviru Socrates - Erasmus izmenjave. Informativni dan, na katerem boste izvedeli vse o pogojih za prijavo, prijavnih obrazcih, dokazilih, možnostih za študij na tujih univerzah itd., bo na Filozofski fakulteti v torek, 25. 1. 2005, ob 12h v 209. Informirali Vas bova podpisana in ga. Anja Golec iz fakultetne mednarodne pisarne. Rok za oddajo prijav na razpis -- pošljite jih na FF, Oddelek za slovenistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, za Alenko Žbogar (s pripisom: Socrates -- Erasmus) -- je 25. 2. 2005. Izbor med prijavljenimi kandidati bo komisija Oddelka za slovenistiko opravila najkasneje do 7. 3. 2005. Na voljo je 24 štipendij (4--10 mesecev), prijavljate se lahko na univerze v Avstriji (Dunaj, Celovec, Gradec), Nemčiji (Tübingen, Berlin, Würzburg), Angliji (Nottingham), Belgiji (Ghent), Italiji (Videm, Rim) ter na Poljskem (Bielsko-Biali, Varšava). Vljudno Vas vabim, da se informativnega dne udeležite! Lep pozdrav, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko ======= Sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev pri Sindikatu novinarjev Slovenije (Igor Drakulic [igor.drakulic na siol.net], 17. jan. 2005) protestira proti novi dohodninski zakonodaji v imenu svobodnih ustvarjalcev in si želi tudi podpore Slavističnega društva Slovenije. Argumente za ohranitev olajšav za svobodne ustvarjalce je na okrogli mizi o avtorskih honorarjih na TV SLO 1 18. 1. 2005 naštel predsednik DSP Vlado Žabot, proti pa v Sobotni prilogi Dela 15. jan. 2005 bivši minister za finance Dušan Mramor (Izumljanje alarmantnih tez sredi mirnega teka, http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,6528&id=cf666d1cbe6a05aec2d8209b1b9e115504&t=html&p=22). ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pri zoltanu.jpg -- obisk pri državnem svetniku Zoltanu Janu 19. 1. 2005 v zvezi z zahtevami učiteljev slovenščine. --- lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 11:16:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 11:16:54 +0100 Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe Message-ID: <003601c4ffa2$55f7e230$6400a8c0@P4> Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih nadaljnjih revizij. 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne spostuje pogodbe). 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za cedejke. 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem uspehu izdaje. Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 16:49:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 16:49:28 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Avtorske pogodbe Message-ID: <005001c4ffd0$ccec3890$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "'Miran'" Sent: 21. januar 2005 11:37 Subject: RE: [SlovLit] Avtorske pogodbe Izjava "Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja." je resnicna, dokler govorimo o delih, ki so nastala v okviru delovnega razmerja, ne pa kar pocez. Ko Mercatorjev poslovodja iz Spodnjih Zvarulj v prostem casu napise kriminalko, bi Mercator morda lahko pricakoval delez od materialnih avtorskih pravic samo v primeru, ko bi poslovodja v kriminalki razkrival kak kos specificne tehnologije in delov industrijske lastnine podjetja, v katerem je slucajno zaposlen :)) -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Sent: Friday, January 21, 2005 11:17 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih nadaljnjih revizij. 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne spostuje pogodbe). 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za cedejke. 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem uspehu izdaje. Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Fri Jan 21 14:25:06 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Fri, 21 Jan 2005 14:25:06 +0100 Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe References: <003601c4ffa2$55f7e230$6400a8c0@P4> Message-ID: <00a301c4ffbc$9f14c6d0$3d0ef9c2@kallisto> Zelo zanimivo temo ste naceli, Miran. Ker med "avtorje" spadajo tudi publicisti, prevajalci in podobno, si dovoljujem v tej zvezi opozoriti na dejstvo, da brez kake trdne oblike solidarnostne povezave med vsemi nami, ki smo "avtorji", se tako razumne deklaracije ne bodo zazivele v praksi. Pri nas - a se zdalec ne samo pri nas - je pac tako, da je vse prevec tistih, ki so pripravljeni ponuditi svoje delo za "dumpinsko" ceno. In bojim se, da je vse prevec zaloznikov pripravljeno dati prednost cenejsemu "avtorju". Vse to je relevantno v zvezi z navedenimi Kraftovimi naceli zato, ker tudi vprasanje avtorskih pravic seveda pomeni denar, "ceno" danega avtorja. Kot receno, taksna "nesolidarnost" nikakor ni samo slovenski pojav - kje pa! Je pa dejstvo, da je uprava (v najsirsem pomenu) manjsih drzav laze obvladljiva (zato pa je geografska "majhnost", ce kaj, kvecjemu prednost). Prav tako je dejstvo, da nacionalna kultura, zacensi s pisno besedo, v geografsko (in drugace) vecjih drzavah nemara ni tako ranljiva kot pri nas. Zato pa tudi morebitno sklicevanje na (slabo) prakso v drugih, vecjih drzavah nikakor ni upraviceno. Lep pozdrav vsem, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, January 21, 2005 11:16 AM Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe > Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo > pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: > > 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. > 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih > nadaljnjih revizij. > 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod > kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne > spostuje pogodbe). > 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem > doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za > cedejke. > 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem > uspehu izdaje. > > Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, > njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se > avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma > lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 16:58:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 21 Jan 2005 16:58:48 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis_za_študentsko_izmenjavo_s_Celovcem Message-ID: <005e01c4ffd2$196a04d0$6400a8c0@P4> From: Sent: 21. januar 2005 12:02 Subject: Razpis za studentsko izmenjavo s Celovcem Filozofska fakulteta v Ljubljani in Fakultät für Kulturwissenschaften iz Celovca pripravljata projekt medsebojnih izmenjav študentov. Prva skupina naših študentov (sodelujejo Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Oddelek za slovenistiko, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Oddelek za prevajanje, Oddelek za filozofijo, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo in Oddelek za zgodovino) naj bi odšla na 14-dnevno bivanje v Celovec že v drugi polovici marca 2005 (predvidoma 3. in 4. teden). Fakulteta krije stroške bivanja in zajtrka, potne in ostale stroške pa Vi. V Celovcu boste obiskovali posebej za Vas oblikovan program predavanj, ki bo pokrival različna področja. Obiskovali boste lahko tudi krajši tečaj nemškega jezika na višji stopnji. Znanje nemškega jezika je obvezno. Rok za prijavo na razpis je 2. februar 2005. Prijavnico dobite pri podpisani, v mednarodni pisarni ali na spletni strani Filozofske fakultete. Priložiti ji morate dokazilo o znanju nemščine (velja tudi na FF opravljeni izpit iz nemščine). Izbor med prijavljenimi kandidati bo komisija Oddelka za slovenistiko opravila najkasneje do 16. februarja 2005. --- doc. dr. Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 17:06:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 17:06:53 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo na tiskovno konferenco Message-ID: <006d01c4ffd3$3a5b49a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "tinka selic" Sent: 21. januar 2005 12:39 Subject: vabilo na tiskovno konferenco Zalozba ZRC in Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU Vas ljudno vabita na predstavitev novih publikacij: * Jerica Snoj: Tipologija slovarske vecpomenskosti slovenskih samostalnikov * France Novak: Samostalniska vecpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja * Helena Dobrovoljc: Pravopisje na Slovenskem * Marjeta Humar (ur.): Terminologija v casu globalizacije * Jezikoslovni zapiski 10/1 in 2 (2004) (urednik Janez Keber) Tiskovna konferenca bo v torek, 25. januarja, ob 11. uri v Presernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritli?je, Ljubljana. --- dr. Vojislav Likar prof. dr. Varja Cvetko Oresnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 22 18:23:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 22 Jan 2005 18:23:06 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <003301c500a7$0aa60cc0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 22. januar 2005 15:26 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Spostovani kolega Z velikim veseljem sem prebrala Vase pismo, v katerem podpirate ustanovitev Filozofske fakultete v Mariboru. Ce bi mogla, bi tudi jaz z obema rokama in ze zdavnaj glasovala za to ustanovitev. Dovolite mi, da navedem samo nekaj argumentov: - Monopol ne more zadovoljiti nikogar, razen morda kaksnega redkega pristasa enoumja, ki ni nic drugega kot monopol v idejah. Kaj bi Slovenci rekli, ce bi imeli izbiro samo med avtomobili ali pralnimi stroji ene same znamke? Ne vem, ce bi bili prevec navduseni. Ali ni slovenska humanisticna znanost vaznejsa od avtomobila ali pralnega stroja? - Strah pred tem, da bi se studentje vpisovali na fakulteto z nizjo zahtevnostjo je popolnoma odvec, to nam jasno kaze praksa, ki jo poznate tudi Vi. Kam rinejo ameriski, nemski ali francoski studentje? V Parizu in okolici imamo 15 univerz in se nic koliko vec ali manj prestiznih sol. Lahko ste prepricani, da so najboljse ustanove zatrpane do zadnjega koticka, ceprav je zahtevnost do studentov veliko visja. Enako je za profesorje: vsi bi radi delali na ustanovi, kamor se bo najtezje prebiti, ker so kriteriji najstrozji in kjer bodo tekmovali ne s tremi-stirimi kolegi, ampak z desetinami kolegov in kjer bodo potem najvec delali. Konkurencne ustanove se morajo nenehno truditi, da izboljsajo raven studija, cloveskih odnosov, itd. - V casu, ko studentje lahko nabirajo "kredite" po celi Evropi in se drugod po svetu, se mi zdi normalno, da bi morali imeti moznost, da jih nabirajo tudi po Sloveniji. Ne vem, zakaj bi moral student ostati "privezan" v Ljubljani, zakaj ne bi "pobral" kak semester tudi v Mariboru, ce to bolj ustreza njegovemu osebnemu interesu ali ce so morda predavanja boljsa (se tudi lahko zgodi, ali ne?). Ali ce se mu zdi Drava lepsa od Ljubljanice, ali obratno..... - Ce gledam od zunaj, imam vcasih neprijeten obcutek, ki sem ga imela ze v casu Jugoslavije: razen Beograda ni v Jugoslaviji obstajalo nicesar zanimivega ali vsaj intelektualnega; sedaj razen Ljubljane ne obstaja skoraj nic drugega. Skoda! Ali naj Slovenija postane predmestje Ljubljane? Torej, dragi kolega, prosim Vas, potrudite se za ustanovitev Filozofske fakultete (in se cesa) v Mariboru, zdrava konkurenca na podrocju kulture in znanosti je v interesu Ljubljane in nase drzave nasploh. Lep pozdrav Antonija Bernard, Pariz From rok.becan na skavt.net Sat Jan 22 23:17:01 2005 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Sat, 22 Jan 2005 23:17:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Vzhodno_bogoslužje_v_slovansko-bizant inskem_obredu Message-ID: <013e01c500d0$1c7a45a0$1e00f9c2@Obelix> Te dni je ob ekumenskem tednu krščanskih cerkva ponekod po Sloveniji (ne le v Beli krajini) možno prisostvovati bogoslužju uniatske cerkve, ki ga bo vodil metliški uniatski župnik. Mogoče kakšnega radovednega slovlitovca pritegne liturgični jezik ali drugo. Lp, Rok Bečan Prekopirano: VABILO Kristjani iz različnih Cerkva se bomo v dneh med 18. in 25. januarjem ponovno povezali v goreči molitvi: "Da bi bili vsi eno!" Ob tej priložnosti vas vabimo k vzhodnem bogoslužju v slovansko-bizantinskem obredu, ki ga bo vodil g. Mihajlo Hardi ob dijakoniranju g. Milana Stipića in sicer: pri Frančiskanih v Novem mestu, v soboto 22.1. ob 18.00; v Šmartno pri Litiji, v nedeljo, 23.1.ob 18.00; v stolnico v Ljubljani, v ponedeljek, 24.1.ob 18.30; in na Ježico (Ljubljana), v soboto, 29.1. ob 18.30. Pri vseh mašah bo pel Slovenski ekumenski zbor s pevci iz vse Slovenije pod vodstvom g. Mateja Burgerja. Pevci ekumenskega zbora From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 23 22:47:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Sun, 23 Jan 2005 22:47:39 +0100 Subject: [SlovLit] Ciril_Zlobec_z_rimskimi_študenti Message-ID: <001b01c50195$2a5bc7a0$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" To: "Miran" Sent: 23. januar 2005 20:54 Rim, 16. 12. - Veleposlaništvo RS v Rimu je skupaj z Oddelkom za slovenski jezik in književnost na rimski univerzi ''La Sapienza'' organiziralo literarno srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Ciril Zlobec je pred nabito polno dvorano spregovoril študentom o svoji življenjski poti. Poudaril je, da ga je v mladosti usodno zaznamovalo sovraštvo italijanskih fašistov do slovenščine. Iz tega je vzklila njegova ljubezen do jezika in poezije. Izpostavil je kontekst, v katerem pesnik ustvarja. Številni slovenski pesniki bi bili gotovo deležni svetovne slave, če bi se rodili in ustvarjali v jezikih večjih narodov. Toda hkrati poudarja, da so svetovno slavo doživeli samo tisti pesniki in pisatelji, ki jih je v prvi vrsti spoznal in cenil kot take lasten narod. Na vprašanje publike, kako gleda na približevanje Turčije EU, pa je odgovoril precej evroskeptično: "Če pogledamo v nacionalne parlamente in vidimo, kako globoko se sovražijo posamezne stranke znotraj istega naroda, potem je težko verjeti v neko enakopravno sožitje med tako različnimi narodi." Ob tej priložnosti je veleposlanik RS v Rimu Vojko Vovk podaril vsakemu študentu, ki študira slovenščino na rimski univerzi ''La Sapienza'', zadnjo v italijanščino prevedeno pesniško zbirko Cirila Zlobca Ljubezen - sonce in tema. --- U. U. From Marta na modrijan.si Mon Jan 24 11:56:39 2005 From: Marta na modrijan.si (Marta Kocjan Barle) Date: Mon, 24 Jan 2005 11:56:39 +0100 Subject: [SlovLit] (no subject) Message-ID: <0E809252E05E2D4C8010737D19B5CB12095DD2@smodrijan.modrijan.local> Miran, o teh stvareh pišeš v pravem trenutku. O avtorskih pravicah je treba pisati vedno znova, saj se jih avtorji vse premalo zavedajo oz. se jih šele, ko je lahko tudi prepozno. K avtorskim pogodbam in honorarjem ("Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije).") bi dodala tole: Če prav razumem avtorsko pravo, imajo ustanove takšne avtorske pravice 10 let. Po tem obdobju se avtor o njih ponovno dogovori z ustanovo, kjer je (bil) zaposlen. Lep pozdrav, Marta Kocjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 24 14:02:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Jan 2005 14:02:05 +0100 Subject: FW: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <002201c50214$e73b93d0$174602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, January 24, 2005 1:22 PM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Miran, stvar velja podpreti, vendar tudi premisliti: o matičnosti FF U I LJU; o kakovostni kadrovski zasedbi s kadri, ki niso zaposleni na UNI LJ; o morebitni preureditvi preobsežne FF UNI LJ, oz. ustanovitvi nove Filološke fakultete UNI LJ; o celotni humanistični strukturi UNI LJ, oz. profilih FF, Pedagoške fakultete in FDV (ter Filološke f). To je velik zalogaj, ki terja več sogovornikov: pobuda pa je, seveda, sedaj tu. lp mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 08:49:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 25 Jan 2005 08:49:16 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti Message-ID: <003101c502b2$603de330$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Siol" Sent: 24. januar 2005 22:00 Subject: Re: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti > Spostovani! > Nas dragi rimski lektor Uros Urbanija se je nekoliko spozabil: na > tradicionalnem "slovenskem" rimskem veceru, ki se je odvijal 16. decembra > lani (v decembru 2003 smo gostili pisatelja Borisa Pahorja in esejistko > Marijo Kacin ob pisateljevi devetdesetletnici) je vecer vodila in pesnika > predstavila studentom in publiki s svojim kriticnim posegom tudi podpisana, > sicer avtorica slovenske slovstvene zgodovine v italijanskem jeziku, ki jo > je izdala Goriska Mohorjeva in katere prva izdaja je skoraj ze posla. > Zlobceva odlicna antoloska zbirka je izsla pri videmski zalozbi Campanotto. > V tem casu je Ciril Zlobec prejel od italijanskega predsednika Ciampija tudi > visoko priznanje za svoje delo. Gotovo ima veliko zaslugo za prodiranje > slovenske kulture v italijanski svet prav slovensko Veleposlanistvo v Rimu. > Toliko v vednost. In prav lep pozdrav. Pa naj mi Uros ne zameri. Tatjana > Rojc - Trst > > ----- Original Message ----- > From: "Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, January 23, 2005 10:47 PM > Subject: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti > > > From: "Uros Urbanija" > > To: "Miran" > Sent: 23. januar 2005 20:54 > > Rim, 16. 12. - Veleposlaništvo RS v Rimu je skupaj z Oddelkom za slovenski > jezik in književnost na rimski univerzi ''La Sapienza'' organiziralo > literarno srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Ciril Zlobec je pred nabito > polno dvorano spregovoril študentom o svoji življenjski poti. Poudaril je, > da ga je v mladosti usodno zaznamovalo sovraštvo italijanskih fašistov do > slovenščine. Iz tega je vzklila njegova ljubezen do jezika in poezije. > Izpostavil je kontekst, v katerem pesnik ustvarja. Številni slovenski > pesniki bi bili gotovo deležni svetovne slave, če bi se rodili in ustvarjali > v jezikih večjih narodov. Toda hkrati poudarja, da so svetovno slavo > doživeli samo tisti pesniki in pisatelji, ki jih je v prvi vrsti spoznal in > cenil kot take lasten narod. Na vprašanje publike, kako gleda na > približevanje Turčije EU, pa je odgovoril precej evroskeptično: "Če > pogledamo v nacionalne parlamente in vidimo, kako globoko se sovražijo > posamezne stranke znotraj istega naroda, potem je težko verjeti v neko > enakopravno sožitje med tako različnimi narodi." Ob tej priložnosti je > veleposlanik RS v Rimu Vojko Vovk podaril vsakemu študentu, ki študira > slovenščino na rimski univerzi ''La Sapienza'', zadnjo v italijanščino > prevedeno pesniško zbirko Cirila Zlobca Ljubezen - sonce in tema. --- U. U. > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 11:16:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Tue, 25 Jan 2005 11:16:57 +0100 Subject: [SlovLit] Samo dve povezavi Message-ID: <004101c502c7$01ccbeb0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika50.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika50.pdf -- nova, 50. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije; na papirju izide konec tedna. Kdor želi brati diskusijo o cunamiju, o blogih, o mariborski filozofski fakulteti, o avtorskih pravicah itd. v enem kosu, naj mi sporoči, da mu pošljem izvod. Http://www.temza.si/natecaj.htm - razpis Moje pero za 1000 besedo obsežno pripoved v slovenščini na dano temo; nagrada 50.000 sit. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 12:02:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 25 Jan 2005 12:02:16 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo na dramske delavnice Message-ID: <009001c502cd$564d1290$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Katja Klopcic To: Miran Hladnik Sent: 25. januar 2005 9:47 Subject: vabilo na dramske delavnice Revija Sodobnost in Prešernovo gledališče Kranj razpisujeta DRAMSKE DELAVNICE (šolo kreativnega pisanja uprizorljivih tekstov za gledališče) Gledališče je specifičen prostor, ki zahteva tudi poznavanje "obrti", zato Revija Sodobnost in PG Kranj po velikem uspehu delavnic, ki so potekale oktobra 2004, razpisujeta nove delavnice, ki bodo potekale od 18. do 26. marca 2005 v okviru Tedna slovenske drame v Kranju. Tudi tokrat jih bodo vodili uveljavljeni domači in tuji dramatiki ter dramaturgi, in tudi tokrat morajo prijavljenci skupaj s prijavo poslati kratek življenjepis, sinopsis dramskega teksta (do 6000 znakov) in izpisan prizor. Rok za prijave je 28. februar 2005, poslati pa jih je treba na naslov: Prešernovo gledališče Kranj (za dramske delavnice), Glavni trg 6, 4000 KRANJ. Izbrani prijavljenci bodo prejeli urnik delavnic najkasneje do 10. marca 2005. Lep pozdrav, Katja Klopčič From eva.tesar na aon.at Wed Jan 26 12:10:10 2005 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar Terseglav) Date: Wed, 26 Jan 2005 12:10:10 +0100 Subject: [SlovLit] slovenscina po svetu Message-ID: <006f01c50397$99defd00$1001a8c0@NRE> Spostovani! Ob prispevku Urosa Urbanije o literarnem veceru s Cirilom Zlobcem v Rimu si ne morem kaj, da ne bi omenila tudi dunajske slovenistike, kjer lektorica dr. Elizabeta Jenko s studenti prireja vsakoletne (sedaj ze tradicionalne) slovenske vecere. Trudimo se, da bi avstrijskim studentom slovenscine, ki nimajo neposrednih stikov s Slovenijo, kakor tudi sirsi avstrijski javnosti predstavili slovenske umetnike, znanstvenike in politike. V zadnjih letih smo poslusali Majo Novak, Matjaža Pikala, Jozeta Hudecka, Adija Smolarja, Zorana Predina, Mojco Zlobko, Silvijo Borovnik, Mirana Hladnika, Bozo Krakar Vogel in se bi lahko nastevali. Letos napovedujemo Ferija Lainscka in Mio Znidaric. Prireditev je misljena predvsem kot promocija dunajske slovenistike, vedno pa pritegne pozornost tudi tistih, ki imajo s Slovenijo poslovne ali osebne stike. Ob tej priloznosti naj se omenim, da slovenskih vecerov ne bi bilo, ce ne bi bilo sponzorjev (Korotan, Slovenski znanstveni institut, Klub slovenskih studentk in studentov na Dunaju, podjetje Hofmann-Kaelte), ki vse skupaj financno omogocajo in na katerih pomoc upamo tudi letos. Vabljeni so seveda tudi novi meceni! Vabilo za letosnjo prireditev sledi! Lepo pozdravljeni! Eva Tesar-Terseglav From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 26 22:32:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 26 Jan 2005 22:32:57 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, 2004/6 Message-ID: <41F81A99.15343.184F82@localhost> Izšla je zadnja, šesta številka 49. letnika revije Jezik in slovstvo. Številka, ki datumsko sodi še v leto 2004, na 128 straneh prinaša šest znanstvenih razprav, dve oceni, eno poročilo ter bibliografijo. Avtorji razprav se tokrat ukvarjajo z jezikoslovno analizo govora, težavami pri zapisovanju angleških lastnih imen, modelom medkulturne sporazumevalne zmožnosti, slovensko dramatiko in poezijo ter z literarno primerjavo dveh južnoslovanskih predstavnikov moderne. PRIMOŽ VITEZ in ANA ZWITTER VITEZ predstavljata metodologijo prozodične analize spontanega govora, temelječo na novi klasifikaciji osnovnih govornih enot. V sklepnem delu razprave obravnavata še praktičen primer tovrstne analize. GAŠPER ILC in ANDREJ STOPAR ponujata v branje svoj pogled na težave, ki jih povzročajo pravila Slovenskega pravopisa pri zapisovanju tistih angleških lastnih imen, ki imajo na koncu osnove nemi -e. V razpravi se opirata na zglede iz korpusa. KARIN MARC BRATINA piše o pomenu poznavanja tujejezične frazeologije za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, ukvarja pa se še z razlago frazemov v okviru kognitivnega jezikoslovja. SILVIJA BOROVNIK analizira dramski opus Dušana Jovanovića od prvih dramskih poskusov prek angažiranih političnih dram do novejših intimističnih iger. Pri tem opozarja na posebnosti Jovanovićeve dramatike in na njeno vlogo v sodobni slovenski dramatiki. BOŠTJAN BOŽIČ opisuje življenjepis in pesniški opus Vide Taufer, del pozornosti pa namenja še obravnavi odzivov na njeno pisanje; pri tem ugotavlja, da se nekdaj kritiško zelo odmevna pesnica v novejših literarnozgodovinskih pregledih zgolj površno obravnava. STEFAN SIMONEK razčlenjuje motive parka in vrta v "dunajski" prozi Ivana Cankarja in Iva Vojnića. Pri tem izhaja iz predpostavke, da so slovanski pisci, ki so prihajali na Dunaj, literarno podobo dunajskih parkov in vrtov oblikovali glede na socialni položaj, iz katerega so izhajali. V rubriki Ocene in poročila MATEJA JEMEC piše o študiji 'Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku: kognitivni pristop', "prvi slovenski semantični monografiji o čustvih" Agnieszke Bedkowske - Kopczyk; KATJA MIHURKO PONIŽ pa ocenjuje monografski prvenec Valerije Vendramin 'Shakespearove sestre: feminizem, psihoanaliza, literatura'. Sledita poročilo s Posveta ob petdesetletnici smrti Ivana Trinka (RADA LEČIČ) in Bibliografija dr. Olge Kunst Gnamuš (ANKA SOLLNER PERDIH). Revijo kot običajno zaključuje rubrika V branje vam priporočamo z opisom knjižnih novosti. ~~~Elektronski JiS domuje na~~~ http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva (matjaz.zaplotnik na siol.net) From blaz.karlin na gmail.com Wed Jan 26 21:43:05 2005 From: blaz.karlin na gmail.com (=?UTF-8?Q?Blaž_Karlin?=) Date: Wed, 26 Jan 2005 21:43:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Internet_in_šumniki Message-ID: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> Pozdravljeni! Imam vprašanje v zvezi s šumniki na internetu: ker so nekateri izmed vas gotovo tudi računalničarji, bi vas prosil, da mi odgovorite, kako urejate sledeči problem - da se vam na internetu izpisujejo tudi šumniki? Videl sem tudi že link, da se besedilo prekodira v slovenske znake: je to rešitev? Mogoče kdo ve, kako se to naredi? Hvala, Blaž K. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 27 17:13:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 27 Jan 2005 17:13:35 +0100 Subject: [SlovLit] Štipendije_tujina Message-ID: <006601c5048b$28db8ed0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 27. januar 2005 13:16 Subject: Za Slovlit Zainteresirane doktorje z dobrim znanjem francoščine opozarjam na razpis mesta Pariz in fondacije Fondation maison des sciences de l'homme, ki sta pripravila program štipendij, namenjen vzhodnoevropskim podoktorskim študentom s področja družboslovja in humanistike. Mladim raziskovalcem omogoča delo v okolju z bogato infrastrukturo in znanstveno opremo. Pogoji so navedeni na spletni strani (trajanje 6 do 12 mesecev, mesečni znesek sredstev je 2000 evrov; program zajema tudi plačilo za nastanitev in hrano). Dobro znanje francoskega jezika je obvezno. Dodatne informacije na spletni strani: www.msh-paris.fr http://www.mszs.si/slo/aktualno/javni_razpis.asp?ID=4893 Lep pozdrav, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko =============== ----- Original Message ----- From: To: Sent: 27. januar 2005 14:40 Subject: RE: [SlovLit] Ctudij v tujini, protest proti novi daveni zakonodaji, ena slika Pozdravljeni, mislim, da poteka izmenjava studentov tudi z neapeljsko univerzo, kar je moznost vec za ljubljanske studente zeljne izkusenj v tujini. Lep pozdrav Aleksandra Zabjek From brumec na o2.pl Thu Jan 27 20:51:36 2005 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Thu, 27 Jan 2005 20:51:36 +0100 Subject: [SlovLit] Internet in =?UTF-8?B?xaF1bW5pa2k= In-Reply-To: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> References: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> Message-ID: <41F94648.1010907@o2.pl> Pozdravljeni, Blaž Pisavo (znakovni nabor) na spletnih straneh določajo kodiranja, t.i. charseti. Osnovna kodiranja, ki so v rabi na spletu, so windows-1250, ISO-8859-1, ISO-8859-2 ter UTF-8 (slednje manj). Ko pridemo na stran z nedefiniranim kodiranjem, se izbere tisto, ki ga imamo prednastavljenega v brskalniku. V internet explorerju se to preveri v meniju Tools/Internet options, nato pa imamo na prvem jezičku (general) spodaj gumbek Languages, kjer naj bi bilo prednastavaljeno Slovenian (sl). S tem ponavadi dobimo čšžje na naš zaslon. Problem pa se pojavi, ko nevešči spletni administratorji strani postavljajo v recimo kodiranju ISO-8859-1, ki je "ameriški" kodni nabor, nato pa v tekst vključijo čšžje. V tem primeru na zaslon dobimo vprašaje, kakšen hecen e ter druge zanimive znake, katerih obstoje se morda sploh nismo zavedali. Vseeno pa lahko poskusimo in "ročno" nahecamo stran, da nam pokaže prave znake. To storimo z desnim klikom na stran, ki je napačno prikazana, nato pa gremo na možnost Encoding (Kodiranje) ter izberemo eno izmed predpripravljenih kodiranj (ponavadi imamo na voljo Central european (ISO ter windows), western ISO ter UTF). Google.com recimo uporablja UTF kodiranje (utf je unicode, torej naj bi veljalo povsod po svetu in v vseh brskalnikih), zato bo v ISO 2 (central european) najbrž izgledal kaj hecno. Vmesni sklep: Kodiranja lahko izbiramo sami z desnoklikom/Encoding (kodiranje) Če pa spletni administrator že na ogled postavi popolnoma sesuto obliko strani s čudnimi znaki, potem nam nič več ne more pomagati, kajti tekst je uničen in tudi še tako zavzeto spreminjanje kodiranj ga ne povrne več v pravo obliko. To se najpogosteje dogaja, ko kdo želi "polimati" določene tekste z različnimi kodiranji v en dokument, nato pa seveda lahko izbere le eno kodiranje, ki pa bo prav prikazalo le določen odstotek strani. Lahko pa poskusite z uporabo alternativnega brskalnika Mozilla Firefox, ki precej bolj spoštuje pravila pri kodiranju in upošteva standarde (windows-1250, ki ga uporablja večina strani na slovenskem spletu, je recimo microsoftov izmišljeni "standard", ki prinaša velike težave nekaterim uporabnikom alternativnih operacijskih sistemov (linux, bsdji, os2)- Kako pa je s kodiranjem v elektronski pošti? Pri nas bi moral NUJNO obveljati standard ISO 2, vendar se spet pojavi problem, saj precej ljudi uporablja zastonjske ameriške ponudnike e-poštnih storitev (hotmail, yahoo, msn), ki uporabljajo "ameriški ISO, torej ISO 1, ali pa seveda windows charset. Vse to povzroči, da je izmenjavanje pisemc med "webmailom" (pošiljanje elektronske pošte preko spletne strani) in recimo Outlookom obogateno z najrazličnejšimi dodatnimi (ponavadi neželenimi) znaki. Tudi Outlook - Outlook način ni vedo gotov, saj imajo nekateri uporabniki angleške windowse (in ne slovenskih) ter s tem angleško kodiranje (kar se da seveda nastaviti, le znati je treba). Kaj torej storiti? Praktično ne moremo narediti nič, vsaj preprosto ne. Ko se namreč elektronsko pismo pošlje, se mu kodiranje določi v t.i. MIME headerju, ki ga prejemnik ne more prav hitro spreminjati. Kot vidim, uporabljate gmail, ki je googlova storitev, zato imate na webmailu ( Gmail ) UTF (torej unicode) standard in čšžji načeloma ne povzročajo težav. Tudi tole pismo boste vsi tisti, ki imate pravilno nastavljene programe/kodiranja, prijeli z vsemi vsebujočimi čšžji, če pa temu ni tako, sta seveda dve opciji: ali sem se pri pisanju zmotil jaz ali pa je vaš program/kodiranje narobe nastavljeno. Rešitve? Za brskalnike smo omenili, pri elektronski pošti pa je pogoj ta, da pošiljatelj in prejemnik uporabljata pravo kodiranje, ali pa seveda pisanje brez strešic. Upam, da nisem bil preveč tehničen, če koga stvar natančneje zanima, sem seveda lahko natančnejši in spregovorim še o html headerjih in pravilnem postavljenju strani, vendar dvomim, da to sodi v splošnejšo slovlitovsko debato, zatorej predlagam uporabo zasebnih elektronskih pisem. Lp pozdrav, Klemen P.S. Oproščam se vsem tistim, ki uporabljajo slovensko različico brskalnika Internet Explorer, ker sem navajal angleška poimenovanja poti. Tools (Orodja), Internet options (Internetne možnosti), Central european (srednjeevropsko) ter ostalo so najbrž izrazi, ki jih boste z lahkoto prevedli tudi sami. Blaž Karlin wrote: >Pozdravljeni! > >Imam vprašanje v zvezi s šumniki na internetu: ker so nekateri izmed >vas gotovo tudi računalničarji, bi vas prosil, da mi odgovorite, kako >urejate sledeči problem - da se vam na internetu izpisujejo tudi >šumniki? Videl sem tudi že link, da se besedilo prekodira v slovenske >znake: je to rešitev? Mogoče kdo ve, kako se to naredi? > >Hvala, >Blaž K. >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050127/53d310b3/attachment.html From Vlado na zrc-sazu.si Fri Jan 28 11:58:37 2005 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 28 Jan 2005 11:58:37 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Sumniki Message-ID: <41FA28ED.15303.5B70F8@localhost> Internetno pisanje kljukic na c, z, s zal ni urejeno, ceprav jih uporabljajo Balti in latinicni Slovani z izjemo Poljakov. Zato tudi zdajle pisem besede brez kljukic v upanju, da staroevropski stroji prej ali slej zacnejo upostevati tudi razkropljene trope pisocih Novoevropejcev in ne samo narobe. Glede na izkusnje pa lahko recem, da s precej vecjo zanesljivostjo lahko iz sobesedila ugotovim, kdaj na c, z, s manjka kljukica, kakor da na praznih mestih poskusam obnavljati manjkajoce sumevce ob drugih zapisanih sumnikih oziroma nezvocnikih. Tu naj namrec dodam, da je po Enciklopediji slovenskega jezika (str. 325) jezikoslovca vodnika (str. 74) izraz sumnik, ki mu v ruscini ustreza besedna zveza sumnyj zvuk, rajsi sinonim za nezvocnik. P.S. V posebno veselje mi je, ko preberem svoje zapise brez kljukic tudi natisnjene v Kroniki SDS. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 28 22:23:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 28 Jan 2005 22:23:08 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Šumniki Message-ID: <00aa01c5057f$916a85b0$6400a8c0@P4> > P.S. V posebno veselje mi je, ko preberem svoje zapise brez kljukic > tudi natisnjene v Kroniki SDS. > > Vlado No, zaradi manjkajočih strešic v Slovlitu, posebej pa v Kroniki imam nekaj slabe vesti. Tolažim se z izgovorom, da tekst tako ohrani svojo avtentičnost in spomin na elektronski izvor, v resnici pa je zadaj uredniška lenoba. Z različnimi standardi za slovenske krilatce je res križ. Avtor jih natipka v dobri veri, na cilj pa pridejo reveži čžš čisto ogoljeni ali pa celo doživijo kruto metamorfozo. Kadar pošiljam slovlitovsko pošto naprej pod svojim imenom, lahko pred tem po sporočilih se kaj postorim, vendar se v strešice v glavnem ne vtikam. Ukinem le množico praznih vrstic, poenotim narekovaje in pomišljaje, kadar bi ti znali nagajati, odrežem citirana predhodna besedila, na katera pismo odgovarja ipd. V Kroniki drugi uredniški opravki pokurijo ves čas in čžš-ji spet ostanejo brez kril. Reč mi je v sramoto posebej zato, ker sicer na vsakem koraku pridigam o slovenski šumevski identiteti in sem kritičen do Prešerna, ker se pri vpeljavi češke pisave ni silil v prve vrste, tako kot sta se npr. prijatelj Andrej Smole in Prešernov občudovalec Jožef Žemlja. Verjamem, da zlati časi za kljukice še pridejo. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 31 13:02:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 31 Jan 2005 13:02:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Sad news Message-ID: <002501c5078c$aced35d0$2b4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marija Mitrovic [mailto:mitrovic na univ.trieste.it] Sent: Monday, January 31, 2005 10:08 AM To: Siol Subject: Fw: Sad news Dragi Miran, ne vem ce ste ze objavili zalostno novico, da je umrl prof. Rado Lencek, znani in priljubljeni ameriski slovenist in slavist. Mislim, da je imel tudi castni naslov kulturnega ambasadorja Slovenije v ZDA. Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 31 20:41:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 31 Jan 2005 20:41:24 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Sad news Message-ID: <008301c507cd$3856f440$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 31. januar 2005 19:01 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Sad news > Rado Lenček [umrl je v četrtek 27. 1. -- mh] je bil tudi častni član Slavističnega društva Slovenije. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 31 23:34:15 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 31 Jan 2005 23:34:15 +0100 Subject: [SlovLit] Lutkovna predstava Osel Nazarenski Message-ID: <41FEC077.28682.3812BC@localhost> posredujem na SlovLit  M. _____________ From: "Tatjana Vokic" To: etno na yahoogroups.ca Subject: lutkovna predstava Date sent: Mon, 31 Jan 2005 09:15:43 +0000 Lutkovna predstava: Osel Nazarenski Začetek: 5 Februar, 2005 ob 20:00 Lokacija: cerkev sv. Jožefa Lutkovna predstava Osel Nazarenski je odlična interpretacija starih slovenskih božičnih iger in koledniških pesmi. Lutkar Robert Valtl oživi jaslice - lutke, ki sicer predstavljajo del razstave ter vnesel mednje dinamično ter občasno šaljivo dogajanje. Marija in Jožef iščeta stanovanje, birt in ostali ju zavrnejo. Marija rodi Jezusa in ga položi v jasli. Pridejo trije kralji ter Jezusa obdarijo. Med ošabnimi kamelami treh kraljev in med preprostim oslom se razvije zanimiv dialog, za katerega bomo videli, kako se bo končal. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 2 23:06:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 2 Feb 2005 23:06:04 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <00a801c50973$64fbf4d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 2. februar 2005 14:57 Subject: Literature Reference Center Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen dostop. Literature Resource Center sestoji iz različnih informacijskih virov, ki pa vsi pokrivajo področje literarnih ved. Tako služi za iskanje znanstvene literature in besedil člankov, biografskih in kritičnih esejev o avtorjih, bibliografij in vsebin del, izbranih spletnih mest ter portretov. Vključuje MLA International Bibliography, ki obsega bibliografske podatke o člankih iz 3800 znanstvenih časopisih, knjigah, poglavjih iz knjig, disertacijah in knjižnih zbirkah od leta 1963 dalje. Poleg MLA obsega besedila člankov iz 250 znanstvenih časopisov. Contemporary Authors obsega informacije o približno 110 000 avtorjih od 20. stoletja naprej, katerih dela so bila prevedena v angleški jezik ali pa so bila izdana v ZDA. Contemporary Literary Criticism obsega izbor kritik, ocen ipd. sodobnih literatov (tudi scenaristov), bibliografijo avtorjevih del in literaturo o avtorju. Dictionary of Literary Biography obsega kritične biografske eseje o literatih in bibliografijo avtorjevih del. Vključeni so tudi eseji iz drugih publikacij založbe Gale: Twentieth-Century Criticism, Nineteen-Century Literature Criticism, Poetry Criticism, Children's Literature Review, Drama for Students, Shakespearian Criticism, Classical and Medieval Literature Criticism itn. Povezava do LRC z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru, ki omogoča tudi oddaljen dostop. http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://infotrac.galegr oup.com/itweb/uni_lj?db=LitRC Povezava do LRC, ki deluje samo z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru. http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj?db=LitRC Lep pozdrav, Gorazd Vodeb mag. Gorazd Vodeb vodja Informacijskega in referalnega centra Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana tel (01) 200 11 98 fax (01) 42 57 293 e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Feb 3 00:38:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 3 Feb 2005 00:38:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dnevnikova zbirka Slovenska pripoved Message-ID: <42017284.19963.1E5E529@localhost> 2. februarja zvečer je bila v kavarni Grand hotela Union slovesna prireditev ob podelitvi nagrade Dnevnikovega literarnega natečaja in ob izidu 40. knjige iz Dnevnikove zbirke Slovenska zgodba, romana _Ljubezni Sinjebradca_ Vinka Möderndorferja. Že ob rojstvu zbirke Slovenska zgodba maja 2004 je uprava Dnevnika sklenila, da bo kot 40. knjigo iz te zbirke izdala novi, še neobjavljeni roman (vse ostale knjige v zbirki so namreč ponatisi). Dnevnik je tako organiziral anonimni literarni natečaj, zmagovalcu natečaja pa omogočil objavo romana v zbirki Slovenska zgodba. Na natečaj je prispelo več kot 70 del. Komisija, v kateri sta bila tudi ddr. Igor Grdina in Matej Bogataj, je za najboljšega od prispelih romanov določila prav roman _Ljubezni Sinjebradca_ Vinka Möderndorferja. Na že omenjeni slovesnosti je zmagovalcu Vinku Möderndorferju nagrado izročil predsednik uprave Dnevnika mag. Branko Pavlin, krajši pogovor z avtorjem je vodila Tanja Lesničar Pučko, odlomek iz romana pa sta v obliki dramskega vložka odigrala Ivo Ban in Jernej Šugman. Dnevnik bo nadaljeval z izdajanjem zbirke Slovenska zgodba: napovedanih je deset novih naslovov. Do sedaj je Dnevnik prodal ali podaril že več kot milijon izvodov knjig iz te zbirke. Pozdrav, Matjaž From neva.cebron na guest.arnes.si Thu Feb 3 01:58:51 2005 From: neva.cebron na guest.arnes.si (neva cebron) Date: Wed, 2 Feb 2005 16:58:51 -0800 Subject: [SlovLit] = Konferenčna_objava_in_poziv_k_sodelov anju Message-ID: <010201c5098b$87996b90$2d05f9c2@hewlettqve971u> POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI V EVROPI IN DRUGOD Koper, Slovenija , 16.-18. junij 2005 OBJAVA PROGRAMA IN POZIV K SODELOVANJU Univerza na Primorskem si prizadeva pospešiti raziskave in študije medkulturne in državljanske vzgoje v okviru večjezičnega okolja z namenom prispevati k ustvarjanju družbenih povezav in medsebojnemu razumevanju različnih družbenih in jezikovnih skupin ter spodbujati potrebe po "družbi ljudi in kultur", ki ji vladajo načela enakih pravic, so-lastništva in medsebojnega oplajanja. S konferenco si prizadevamo združiti teorije in prakse, pedagoška načela in pedagoške izkušnje pri vpeljevanju medkulturne sporazumevalne zmožnosti in državljanskih tem v poučevanje jezika, pri tem pa pospešiti razpravo o perečih problemih, kot so: 1. Oblikovanje zavesti o kulturni in jezikovni raznolikosti evropskega prostora V to skupino prispevkov bomo uvrstili predvsem tiste, ki bodo prispevali k poznavanju medkulturne jezikovne kompetence posameznika in družbenih skupin ter procesov oblikovanja kulturnih izkušenj različnih okolij, prispevke s področij jezikovne antropologije, pragmatike in družbenega jezikoslovja (kot na primer: politična korektnost v sporočanju, razlike med ženskimi in moškimi govori, skrita sporočila o neenakosti med skupinami, govorni in konverzacijski slogi, etnografija govora). Izvirna dela, ki bodo obravnavala teoretske podlage in praktične izkušnje medkulturne komunikacije na stičnih jezikovnih območjih (dvojezičnost), kulturne vidike v procesu učenja nekaterih jezikov EU (francoščina, nemščina), angleščino kot >linguo franco< ter slovenščino kot drugi in tuji jezik (jezik EU) bodo doprinesla k preučevanju področja jezikoslovja in družbenega jezikoslovja, ki je danes v polnem razmahu. Namen znanstvene razprave o teh pomembnih jezikoslovnih in sociolingvističnih vprašanjih, ki je v središču pozornosti v Evropi, bo odgovoriti na sledeča vprašanja: Katere nove izkušnje bodo oblikovale našo kulturno zavest v razširjeni Evropi? Kakšne vrste medkulturnega sporazumevanja bo treba razvijati za dosego strpnosti in miroljubnega sožitja med narodi? Katere so pomembne antropološke, socialne, jezikovne idr. značilnosti medkulturne ozaveščenosti? 2. Sredstva in metode samovrednotenja učinkov medkulturne komunikacije Vrednotenje in samovrednotenje učinkov ravni jezikovnih znanj in medkulturne osveščenosti spodbujata odgovornost in utrjujeta samozavest posameznika. Prispevki, ki bodo opredelili standarde jezikovne in družbene rabe ter mikro-ekonomije v postopkih izbire jezika v komunikaciji ali pa izbiro jezika za učenje in ju navezali na odločitev posameznika, bodo opredeljevali uporabo jezika na delu in pri delu. Prispevki v tej skupini bodo obravnavali ekonomski vidik jezika v medkulturni komunikaciji (investicija v znanje jezika, kopičenje intelektualnega kapitala, izbira jezika v komunikaciji, vrednost jezika). S pomočjo kazalnikov/deskriptorjev ravni medkuiturne jezikovne komunikacije je mogoča kvalitativna evalvacija programov izobraževanja in samoevalvacija učne poti vključenih v vseživljenjsko učenje jezikov. Zaželena so dela, ki bodo predstavila tako teoretska izhodišča kot praktične primere inštrumentov in metod samoevalvacije učinkov in kazalnikov za njihovo opredelitev v navezi z ravnmi Evropskih smernic za jezikovno izobraževanje. Razprava bo osredotočena na naslednja vprašanja: Na kakšen način lahko ocenjujemo študentovo spretnost medkulturnega sporazumevanja in kako je medkulturna sporazumevalna zmožnost ovrednotena? Kaj naj bi zajemali učni načrti za vseživljenjsko učenje jezika? 3. Primeri dobre prakse medkulturne jezikovne komunikacije Poznavanje družbeno določenih pravil o verbalnem in neverbalnem obnašanju je eden od pogojev za učinkovito sporazumevanje v določeni jezikovni skupnosti, še zlasti v večkulturnih okoljih. Primeri dobre prakse jezikovnega učenja/poučevanja, ki vključujejo vedenje o izbranih oblikah besednega in nebesednega sporočanja in obnašanja ter komunikacijskega prilagajanja, ki najbolje podpirajo učinkovito sporazumevanje v večjezičnem okolju, se bodo predstavili v obliki programskih modulov ali učnih enot za učenje evropskih, pa tudi neevropskih jezikov. Posebej je zaželena obdelava prenosa besed in simbolov v sodobnih oblikah komuniciranja, ki spreminjajo družbene in kulturne navade (elektronsko komuniciranje). Ti primeri bodo koristen doprinos k razvoju uporabnega jezikoslovja ob vedenju s področij jezikoslovja, družbenega jezikoslovja, pragmatike, psihologije kulture, antropologije jezika, didaktike jezikov, državljanske vzgoje in kulture družbenih odnosov. Našo diskusijo bodo usmerjala naslednja vprašanja: Kateri pristopi najbolje podpirajo učenje medkulturne komunikacije pri pouku drugega/tujega jezika? Katere so priložnosti za medkulturne ali interdisciplinarne pristope? S katerimi izzivi se soočamo učitelji in kako nam lahko dodatne vaje pomagajo? Kakšna je vloga stikov z drugimi kulturami za pospeševanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti? Kako so lahko vprašanja medkulturne sporazumevalne zmožnosti vključena v učnih načrtih za drugi/tuji jezik? Katera načela in prakse so najuspešnejši pri razvijanju učnih gradiv? Konferenco pripravljamo v sodelovanju z Britanskim svetom Slovenija. Predavanja naj trajajo največ 20 minut, sledila pa jim bo 10-minutna diskusija. Delavnice bodo trajale 30-40 minut, sledila pa jim bo 10 minutna diskusija. Predavanja bodo v angleščini in francoščini. Če bi se konference radi udeležili kot predavatelj/-ica, prosimo, da izpolnete priloženi obrazec in nam ga pošljete najkasneje do torka, 15. marca 2005, na elektronski naslov labicum na upr.si ali po pošti Konferenca ICC, Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija, ali po faksu ++ ++386 5 627 20 06 Informacije v zvezi s prijavo in namestitvijo v času konference dobite na našem spletnem naslovu http://www.upr.si. Veselimo se srečanja z vami. Organizacijski odbor -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Conference announcement _SI.doc Vrsta: application/msword Velikost: 43520 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment.doc -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Speaker proposal form ICC Koper__SI.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49664 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment-0001.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 3 16:14:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 3 Feb 2005 16:14:04 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Rado Lencek, Founding President of SSS, has died Message-ID: <005601c50a03$00fc6dd0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "David Stermole" To: "David F. Stermole" Sent: 3. februar 2005 3:30 Subject: Rado Lencek, Founding President of SSS, has died > I am sorry to be sending you bad news. Rado Lencek has passed away. > On the SSS website, > http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l05-57.html#deceasedmembers > is a notice written by Metod Milac^. > A link to a story in Delo about Rado can also be found there. > lp > DFS ============ Od: breda pogorelec [breda.pogorelec na guest.arnes.si] Poslano: 1. februar 2005 10:35 Za: Miran Hladnik Zadeva: Re: [SlovLit] Fw: Sad news Miran, Objavil je Milan Vogel v Delu. Opozorila sem Marka, Za JiS smo dogovorjeni, pisala bom jaz, tudi o tistem, kar je Milan Vogel pozabil. S Paternujem sva Lencka gostila ze zelo zgodaj, ko je prisel prvic, v zgodnjih sestdesetih letih. Saj nas morda ni prevec maral, ceprav se ga z nekega svojega nastopa na seminarju spominjam v izjemni luci. Ampak to je posebna zgodba. Zadnjic sem ga videla pred leti, ko je prisel in nas je sprejemal v Unionu. Toliko. Lp Breda P. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:21:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:21:24 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <003001c50ac4$cfe6e2d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran" Sent: 3. februar 2005 22:01 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Kaj pa ostali slovlitovci (tisti s periferije, pa upokojeni ...)?!! Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----------------------------------------------------------------------- > > ----- Original Message ----- > From: "Gorazd Vodeb" > To: "Mrežnik" > Sent: 2. februar 2005 14:57 > Subject: Literature Reference Center > > > Spoštovani! > > Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani > ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski > vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) > založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic > COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz > v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen > dostop. [...] > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:24:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:24:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_JEZI=C8NI_DOHTAR Message-ID: <003601c50ac5$36f63f70$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 3. februar 2005 21:55 Subject: Fw: JEZIČNI DOHTAR > Joj, joj. Je že res, da se Prešeren o slovenskem kulturnem prazniku > vsakokrat na novo prerodi, toda 8. februar je dan njegove smrti. > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Jezični Dohtar" > To: > Sent: Thursday, February 03, 2005 1:23 PM > Subject: JEZIČNI DOHTAR > > > > > > Pozdravljeni! > > > > Bliža se slovenski kulturni praznik, rojstvo našega največjega pesnika dr. > > Franceta Prešerna. > > Z namenom, da bi nam njegova dela ostala v spominu, smo izdali CD-ROM, ki > > na prijeten način predstavi življenje in dela našega največjega pesnika. > > > > Multimedijski CD-ROM "Jezični dohtar" lahko uporabljate v slovenskem, > > angleškem in nemškem jeziku. > > Zasnovan je tako, da nam "Jezični dohtar" sam opisuje najpomembnejše dogodke > > v svojem življenju, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. > > "Jezični dohtar" se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja > > vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nam podari > > fige. Predstavitev je podprta z zanimivimi ilustracijami in glasbeno podlago. > > Primeren je zabavi in učenju otrok in odraslih. CD-ROM nam omogoča tudi pisanje pesmi z akrostihom in likovne pesmi. > > CD ROM je primeren za: > > - vse, ki si želijo pribljižati življenje našega največjega pesnika na zabaven način, > > - obdaritev prijateljev, družine in poslovnih partnerjev, izobraževanje in zabavo hkrati. > > > > Več informacij ter vsebine o CD-ROM-u "Jezični dohtar" lahko najdete na: > > > > > > Za pravilno delovanje potrebujete: > > . WINDOWS 95/98 > > . 166 MHz Pentium > > . 32 MB RAM > > . CD pogon z najmanj 8 kratno hitrostjo > > . zaslonska resolucija 800 x 600 > > . 16-bitna barvna paleta > > . zvočna kartica, zvočniki ali slušalke > > Cena izdelka je 9000 SIT + DDV > > > > Za vse dodatne informacije se obrnite na: > > Creativ Plus d.o.o. > > Puhova 14, 1000 Ljubljana > > TEL: (01) 53 02 256 > > FAX: (01) 53 02 254 > > E-pošta: edvard.plut@creativ.si > > PRIBLIŽAJMO BISER SLOVENSKE KULTURE SEBI IN DRUGIM! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:37:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:37:12 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Linguistics and Language Behavior Abstracts Message-ID: <009c01c50ac7$055121e0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 4. februar 2005 10:53 Subject: Linguistics and Language Behavior Abstracts Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani odslej dostopna znanstvena bibliografija za področje jezikoslovja Linguistics and Language Behavior Abstracts (LLBA). Vir je nabavila Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopen je za neomejeno število hkratnih uporabnikov z lokacij Univerze v Ljubljani, za člane NUK pa je možen oddaljen dostop. Linguistics and Language Behavior Abstracts pokriva široko področje jezikoslovja: antropološko, uporabno in deskriptivno lingvistiko, analizo diskurza, fiziologijo sluha in govora, leksikologijo, leksikografijo, morfologijo, filozofijo jezika, fonetiko, literarno teorijo, psiholingvistiko, semantiko, semiologijo itn. Obsega bibliografske podatke z abstrakti o člankih iz 1200 znanstvenih časopisov, poglavjih iz knjig, disertacijah itn. od leta 1973 dalje. Povezava do Linguistics and Language Behavior Abstracts, ki omogoča tudi oddaljen dostop: http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://www.csa.com/htb in/dbrng.cgi?username=nuk&access=nuk60&db=llba-set-c Če se vrstica prelomi pred koncem povezave, povezava ne bo delovala. V tem primeru morate povezavo sestaviti v naslovni vrstici brskalnika. Želimo vam uspešno iskanje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Feb 5 14:31:19 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sat, 5 Feb 2005 14:31:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: JEZIENI DOHTAR References: <003601c50ac5$36f63f70$6400a8c0@P4> Message-ID: <021901c50b8c$d47e4860$3d0ef9c2@FF> "Svetniški" prazniki so na dan smrti zato, ker je po krščanskem verovanju smrt začetek večnega življenja (zato je velika noč večji praznik od božiča). Aleš ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 3. februar 2005 21:55 Subject: Fw: JEZIČNI DOHTAR > Joj, joj. Je že res, da se Prešeren o slovenskem kulturnem prazniku > vsakokrat na novo prerodi, toda 8. februar je dan njegove smrti. > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Jezični Dohtar" > To: > Sent: Thursday, February 03, 2005 1:23 PM > Subject: JEZIČNI DOHTAR > > > > > > Pozdravljeni! > > > > Bliža se slovenski kulturni praznik, rojstvo našega največjega pesnika dr. > > Franceta Prešerna. > > Z namenom, da bi nam njegova dela ostala v spominu, smo izdali CD-ROM, ki > > na prijeten način predstavi življenje in dela našega največjega pesnika. > > > > Multimedijski CD-ROM "Jezični dohtar" lahko uporabljate v slovenskem, > > angleškem in nemškem jeziku. > > Zasnovan je tako, da nam "Jezični dohtar" sam opisuje najpomembnejše dogodke > > v svojem življenju, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. > > "Jezični dohtar" se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja > > vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nam podari > > fige. Predstavitev je podprta z zanimivimi ilustracijami in glasbeno podlago. > > Primeren je zabavi in učenju otrok in odraslih. CD-ROM nam omogoča tudi pisanje pesmi z akrostihom in likovne pesmi. > > CD ROM je primeren za: > > - vse, ki si želijo pribljižati življenje našega največjega pesnika na zabaven način, > > - obdaritev prijateljev, družine in poslovnih partnerjev, izobraževanje in zabavo hkrati. > > > > Več informacij ter vsebine o CD-ROM-u "Jezični dohtar" lahko najdete na: > > > > > > Za pravilno delovanje potrebujete: > > . WINDOWS 95/98 > > . 166 MHz Pentium > > . 32 MB RAM > > . CD pogon z najmanj 8 kratno hitrostjo > > . zaslonska resolucija 800 x 600 > > . 16-bitna barvna paleta > > . zvočna kartica, zvočniki ali slušalke > > Cena izdelka je 9000 SIT + DDV > > > > Za vse dodatne informacije se obrnite na: > > Creativ Plus d.o.o. > > Puhova 14, 1000 Ljubljana > > TEL: (01) 53 02 256 > > FAX: (01) 53 02 254 > > E-pošta: edvard.plut@creativ.si > > PRIBLIŽAJMO BISER SLOVENSKE KULTURE SEBI IN DRUGIM! _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 6 08:38:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 Feb 2005 08:38:39 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Jezični_dohtar Message-ID: <005d01c50c1e$e1aa8c50$6400a8c0@P4> Dragi slovlitovci, ob Prešernovem prazniku mi dovolite opozorilo na zbirko knjig "Prešernova pot v svet", ki sta jo založili MESTNA OBČINA KRANJ in MOHORJEVA založba v Celovcu. V zbirki je do letošnejga leta izšlo osem dvojezičnih knjig izbora pesmi velikana slovenskega pesništva. Ob slovenskem izvirniku so izšli prevodi v nemščino, italjanščino, angleščino, hrvaščino, francoščino, ruščino, slovaščino in španščino, Spremne besede so napisali literarni strokovnjaki iz območja jezika, v katerem je vsakršna knjiga izšla. Knjige obsegajo približno 180 strani, so vezane in opremljene s ščitnim ovitkom. Maloprodajne cene med 6200.- in 8100.-SIT.( izven Slovenije enotna cena: 36,19 ?) Posebna izdaja z nizko naklado je vezana v rdeče usnje in vložena v reprezetativno šatuljo iz črnega usnja. Cena: med 18600.- in 24200.-SIT. Dobite odn. naročite jih lahko v vsaki slovenski knjigarni v Sloveniji in zamejstvu ali pa neposredno pri Mohorjevi založbi v Celovcu (office na mohorjeva.at). Lep kulturni praznik! Franc Kattnig Mohorjeva založba, Celovec PS: Prešernov Sonetni venec je z ilustracijami koroškega slikarja Valentina Omana na voljo v dvojezičnih izdajah: slovensko-kitajsko, slovensko-angleško, slovensko-francosko in slvoensko-nemško. Prava darilna knjiga v formatu žepnega koledarja za komaj 2604.-SIT (10.54 ?). PPS: Za letošnji Slovenski kulturni praznik smo izdali trijezično knjižico 10 pesmi Franceta Balantiča z naslovom "Pot brez konca/Path without end/Weg ohne Ende" (prevajalca Klaus Detlef Olof in Tom Priestly) s spemno besedo Franceta Pibernika in z ilustracijami Valentina Omana! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 17:31:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 17:31:34 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia Message-ID: <00e701c50ec4$d3149ed0$6400a8c0@P4> Dve vprašanji iz zadnjega testa pri Uvodu v študij slovenske književnosti za prvi letnik slovenistov. Veliko pravilnih rešitev ni bilo, vam pa odgovor ne bo delal težav. 1. Če priimek urednika pesniških opusov Balantiča, Hribovška in Udoviča na začetku oklestimo za zlog, dobimo priimek špecialista za Cankarja in Jenka in trenutnega urednika Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki ima povrhu enako osebno ime. Kako se piše in kako mu je ime? 2. Če pa priimku literarnega komparativista, ki ga navajamo v zvezi z metodologijo literarne vede ali kot strokovnjaka za kratko prozo, spredaj dve črki dodamo, dobimo ustanovitelja ljubljanske komparativistike in prvega urednika Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Kdo sta ta dva moža po imenu in priimku? miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 18:25:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 18:25:23 +0100 Subject: [SlovLit] Dve_bartolovski_ena_škrabčevska_in_ena_möderndorferska Message-ID: <00f301c50ecc$577b68f0$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/alamut5.html-l2 -- Razmerje med Bartolovo kratko in dolgo prozo (Al Araf in Alamut) Http://www.ijs.si/lit/alamut4ang.html-l2 -- Nevertheless is It Also a Machiavellian Novel? [Michael Biggins. "Against Ideologies: Vladimir Bartol and Alamut" pp. 383-390. In: Vladimir Bartol. Alamut, Seattle: Scala House Press, 2004] ========= V četrtek 10. februarja ob 19.00 bodo v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači I. Ž. Žagar, M. Grgič, M. Babič in R. Močnik predstavili knjio Čas in dejanje v jeziku, ki sta jo napisala prva dva (o razvoju teorije performativnosti). Zraven bo kulturni program. ========= Na Univerzi v Gradcu oz. na Inštitutu za slavistiko vlada po pristopu Slovenije k EU izjemno zanimanje za učenje slovenskega jezika. Članek spodaj govori o gostovanju Vinka Möderndorferja v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu, na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru in na gradu v Gornji Radgoni. Norma Bale (norma.bale na guest.arnes.si) ========== Vinko Möderndorfer na štajerski turneji Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer je ob zaključku zimskega semestra ter v obeležitev slovenskega kulturnega praznika gostoval najprej v Klubu slovenskih študentk in študentov v avstrijskem Gradcu, nato pa še na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Vsestranski umetnik Vinko Möderndorfer je bil ob iztekanju januarja gost Inštituta za slavistiko v Gradcu, kjer je v pomenku s študentkami četrtega letnika, in sicer v sklopu opravljanja izpita iz predmeta Slovenščina 4a, pred številno študentsko publiko orisal svojo umetniško pot vse od študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa do njegovega filmskega prvenca Predmestje, lansko leto posnetega po lastnem istoimenskem romanu, ki se je v prejšnjih mesecih odvrtel po številnih filmskih festivalih po celem svetu. Govoril je o tem, kako usklajuje delovanje na toliko različnih področjih, spregovoril je o svoji umetniški kondiciji ter pogledih na umetnost, kot mnogokratni prejemnik številnih literarnih nagrad o pomenu le-teh, izogniti pa se ni mogel niti mnogim provokativnim vprašanjem o erotiki v umetnosti. Študentke, ki so tudi prevajalke, je še posebej zanimalo umetnikovo mnenje o položaju in vlogi slovenskega intelektualca v evropski uniji ter o pasteh prevajanja leposlovja. Eminentnemu besednemu umetniku so ob koncu podarile nekaj avtorskih prevodov kratkih zgodb iz zbirke Druga soba ter pesmi iz njegove zadnje pesniške zbirke Temno modro kot september. Pripravo in izvedbo pogovorov s slovenskimi besednimi umetniki je kot del izpita na Inštitutu za slavistiko v Gradcu s svojim prihodom vpeljala slovenska lektorica Norma Bale, Vinko Möderndorfer pa je po Andreju Brvarju tako že drugi slovenski besedni umetnik, ki je sodeloval v tem nekoliko drugačnem pristopu do učenja slovenskega jezika na univerzi v tujini. Naslednji dan pa je avtor Ljubezni Sinjebradca oz. izbranec Dnevnikovega natečaja nastopil še pred dijaško publiko Gimnazije Franca Miklošiča. Na omenjeni gimnaziji je pod mentorstvom profesorice Norme Bale pričela z delovanjem skupina ustvarjalno razmišljujočih in pišočih dijakinj in dijakov Magnolije in prvi izziv je bila literarna ura z izbranim umetnikom. Avtor je poudaril predvsem, kako pomemben je za ustvarjalnost odnos med profesorji mentorji in dijaki, bodočim literarnim ali filmskim ustvarjalcem pa je namenil tudi nekaj praktičnih nasvetov. Zvečer je umetnik bil še gost Društva za humanistična vprašanja Radigoj, ki je pogovor z njim pripravilo na gradu v Gornji Radgoni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 18:52:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 18:52:42 +0100 Subject: [SlovLit] Jubilejni 10. letnik Jezikoslovnih zapiskov Message-ID: <013c01c50ed0$287c5330$6400a8c0@P4> Jezikoslovni zapiski so bili kot glasilo Inštituta za slovenski jezik ustanovljeni leta 1990 na pobudo takratnega upravnika Vladimirja Nartnika, ki je predlagal tudi ime. Leta 1991 je izšel prvi letnik, ki ga je uredil Jakob Müller s pomočjo Petra Weissa. V letu 1994 me je Jakob Müller prosil, ali bi prevzel uredništvo revije, kar sem sprejel. Potem sem leta 1995 uredil drugi letnik, ki je bil posvečen 50-letnici Inštituta za slovenski jezik. Tretji letnik, ki je izšel leta 1997, je že uredil pred tem ustanovljeni uredniški odbor, pripravo za tisk pa je prevzela Založba ZRC. S tem so Jezikoslovni zapiski dejansko že ustrezali merilom MŠZŠ za sofinanciranje znanstvenih in strokovnih publikacij, kar je bilo tudi formalno doseženo s četrtim letnikom leta 1998. Od leta 1997 naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo redno vsako leto. Sedmi letnik je leta 2001 izšel kot dvojni zvezek in je bil posvečen 80-letnici akademika in nekdanjega upravnika Inštituta Franca Jakopina. Od tedaj naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo vsako leto v dveh zvezkih. Med temi je bil 2. zvezek 8. letnika tematski (Slovensko imenoslovje), 1. zvezek 9. letnika pa poltematski (Slovaropisje). V desetih letnikih Jezikoslovnih zapiskov je bilo na 3041 straneh objavljeno 235 prispevkov 197 avtorjev in avtoric, kar pomeni na letnik povprečno 304 strani, 23,5 prispevka in skoraj 20 avtorjev in avtoric. Podrobnejši podatki z izvlečki prispevkov po letnikih in zvezkih so na spletni strani revije: http://www.zrc-sazu.si/isjfr/jezikosl.htm. Kot je zapisano tudi v kolofonu, so zdaj Jezikoslovni zapiski glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Vsi prispevki 10. letnika so bili poskusno postavljeni v ZRColi, tj. v vnašalnem sistemu za jezikoslovno rabo v programu Word avtorja Petra Weissa, ki je v ta sistem tudi opravil prevedbo. Upam, da bo ZRCola ob nadaljnji izpopolnitvi postala prijazno orodje vseh jezikoslovcev pri pisanju. 1. zvezek I. RAZPRAVE IN ČLANKI: Majda Merše, Oblikoslovna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Andreja Žele, Povedkovnik v slovenščini Robert Cazinkić, Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom Maria Wtorkowska, Funkcje prefiksu w(e)- w polskich formacjah czasownikowych Irena Stramljič Breznik, Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B Elena Savelieva, Frazemi s pomenom 'piti' in 'biti pijan' v slovenskem in ruskem jeziku Silvo Torkar, K izvoru in pomenu krajevnih imen Prvačina in Prebačevo Drago Unuk, Nelinearna struktura zloga Peter Jurgec, Antihiatski pojavi v knjižni slovenščini Peter Weiss, ZRCola: vnašalni sistem za jezikoslovno rabo v programu Word. II. GRADIVO, OCENE, POROČILA: Andreja Žele, Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva in korpusov -- o knjigi Janeza Orešnika Naturaless in (morfo)sintax english examples Janez Keber, Valerij Mokienko, Alfréd Wurm, Česko-ruský frazeologický slovník (Olomouc 2002) Andreja Legan Ravnikar, Maria Karpluk, Słownik staropolskiej terminologii chrze¶cijanskiej (Kraków 2001) Alenka Gložančev, Predstavitev slovarske delavnice v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v letih 1977--2002. 2. zvezek Majda Merše, Ob sedemdesetletnici Franceta Novaka. RAZPRAVE IN ČLANKI: Katja Sturm-Schnabl, Aktualnost Miklošičevega znanstvenega dela in misli Matej Šekli, Naglas neprevzetih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j) v knjižni slovenščini Melita Zemljak, Instrumentalno-slušna analiza pogostnosti in trajanja glasov na primeru štajerskega zabukovškega govora Peter Jurgec, Fonologija v slovarju novejšega besedja Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378) Mira Krajnc, Začetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika v komunikaciji Saša Poklač, Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih Pavle Merku, Toponomastični ocvirki (Štanjel na Krasu, I?o1ca, Križ, S[tú/Svetó). GRADIVO, OCENE, POROČILA: Peter Jurgec, Irena Sawicka, An outline of the phonetic typology of the Slavic languages (Toruń 2001) Peter Jurgec, Cvetka Prek in Emica Antončič, Slovenska zborna izreka: priročnik z vajami za javne govorce, knjiga in zvočna zgoščenka (Maribor 2003) Janez Keber, A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka (Rostov na Donu 1997) Vladimir Nartnik, Tat'jana Ivanovna Vendina, Srednevekovyj čelovek v zerkale staroslavjanskogo jazyka (Moskva 2002) Peter Weiss in Andrejka Žejn, Digitalizacija pisnega narečnega gradiva v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani Andreja Žele, Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov (Ljubljana 2004). Janez Keber (janez.keber na zrc-sazu.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 20:27:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 9 Feb 2005 20:27:57 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <01dd01c50edd$77602c80$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 9. februar 2005 9:14 Subject: RE: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Spoštovani! Licenčna pogodba za Literature Reference Center omogoča samo takšen dostop. Vendarle pa dopušča oddaljeni dostop za člane NUK, to pomeni, če se včlanite v NUK, lahko do Literature Reference Center dostopate od doma. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb > -----Original Message----- > From: Miran Hladnik, arnes [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: Friday, February 04, 2005 3:21 PM > To: SLOVLIT; Gorazd Vodeb > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center > > ----- Original Message ----- > From: "Zoltan Jan" > To: "Miran" > Sent: 3. februar 2005 22:01 > Subject: Re: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center > > > Kaj pa ostali slovlitovci (tisti s periferije, pa upokojeni ...)?!! > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > -------------------------------------------------------------- > --------- > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Gorazd Vodeb" > > To: "Mrežnik" > > Sent: 2. februar 2005 14:57 > > Subject: Literature Reference Center > > > > > > Spoštovani! > > > > Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani > > ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski > > vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) > > založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic > > COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz > > v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen > > dostop. [...] > > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Feb 9 22:39:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 9 Feb 2005 22:39:29 +0100 Subject: [SlovLit] slovenisticni forum Message-ID: <420A9121.11362.31CBBD@localhost> Spletni forum Oddelka za slovenistiko (http://www.centerslo.net/slvnforum) po enomesečnem mrku spet deluje! Te novice se bodo gotovo najbolj razveselili stalni uporabniki tega foruma - študentje slovenistike. Upam, da je med njimi dovolj pogumnih in stremljivih, ki spremljajo slovlitovska obvestila in bodo novico razširili naprej. Slovenistični forum začasno obratuje na straneh Centra za SDTJ - http://www.centerslo.net/slvnforum. Do nove lokacije samodejno pridete tudi prek starega spletnega naslova (http://ff.uni- lj.si/slovenistika/forum/forums.asp). Še razlog za nedelovanje foruma. Forum je prenehal delovati, ko so oddelčne strani skupaj z ostalimi fakultetnimi prestavili na nov, zmogljivejši strežnik. Nastavitve novega strežnika pa so žal nekompatibilne z aplikacijo, ki poganja forum. Veliko časa je vzelo prizadevanje fakultetnih računalnikarjev, da bi strežnik ustrezno prenastavili, dokler ni upravljalec oddelčnih spletnih strani foruma raje preselil na drugi strežnik, na katerem program sedaj teče brez težav. Pri preselitvi so se ohranila vsa sporočila, teme in vzdevki ... Forum je skratka tak, kot je bil pred nesrečnim sesutjem. Želim vam veselo forumovanje in upam, da bo forum kaj kmalu spet tako živahen kot nekoč. Podrav, Matjaž Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Thu Feb 10 12:12:33 2005 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Thu, 10 Feb 2005 12:12:33 +0100 Subject: [SlovLit] Skrabec Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A96171FA0@FFS1.ff.uni-lj.si> Predstavitev knjige Igorja Z. Zagarja in Matejke Grgic Cas in dejanje v jeziku ni napovedana za danes, ampak za 21. 2. Lep pozdrav, Matjaž Babic ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From k na aufbix.org Thu Feb 10 12:40:16 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Thu, 10 Feb 2005 12:40:16 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia Message-ID: Dober dan, no, bom poskusil sreco: -- zagotovo odgovor *ni* ne Dolinar ne Kelemina; --- zdi se pa se, da bi priimka Pibernik in Virk lahko vodila k resitvi. (- Pi; + Oc) Saj, ugibam, ko pa sem formalno zgolj sociolog in ne poznam osebnosti na sosednjih vrtickih: Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 10 22:07:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 10 Feb 2005 22:07:06 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_nagrada_za_najboljšo_kratko_zgodbo Message-ID: <003a01c50fb4$7b9290e0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Katja Klopčič" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 10. februar 2005 16:44 Subject: nagrada za najboljšo kratko zgodbo > NAGRADA SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE > za najboljšo kratko zgodbo > > Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za > Nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Nagrada znaša > 250.000 SIT in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev v navzočnosti > predsednika Republike Slovenije, ministra za kulturo in drugih uglednih > gostov na svečani otvoritvi 10. Slovenskih dnevov knjige v parku Zvezda v > Ljubljani 18. aprila 2005. Nagrajeno zgodbo in šest drugih nominiranih > tekstov bo objavila revija Sodobnost. Poslane tekste bo ocenjevala žirija v > sestavi dr. Helga Glušič, Igor Bratož in Mitja Čander. Avtorji, ki želijo > sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljene tekste v treh izvodih najkasneje > do 25. marca 2005 na naslov: Društvo slovenskih pisateljev (za nagrado SDK), > Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Tekstu naj v posebni zaprti ovojnici (označeni > z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko > številko. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske pole (30.000 znakov s > presledki). Vsak avtor sme sodelovati samo z eni. > > Lep pozdrav, > Katja Klopčič From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Fri Feb 11 12:29:06 2005 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (Mojca Tomisic) Date: Fri, 11 Feb 2005 12:29:06 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia References: <00e701c50ec4$d3149ed0$6400a8c0@P4> Message-ID: <004101c5102c$e558e1a0$0a44000a@tamtam> Bolj kot ne sem z uporabo interneta prisla do naslednjih zakljuckov: 1. France Bernik (urednik pa France Plibernik) 2. Anton Ocvirk in Tomo Virk Lep pozdrav! Mojca Tomisic (Ne bi bilo slabo, ko bi lahko na izpitu uporabljali internet, kaj? ;-) From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Feb 22 20:14:52 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 22 Feb 2005 20:14:52 +0100 Subject: [SlovLit] FWD: Platon v slovenscini: okrogla miza ta cetrtek Message-ID: <421B92BC.13187.1DA660B@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Platon v slovenščini: okrogla miza ta četrtek Date sent: Tue, 22 Feb 2005 11:33:05 +0100 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vabita na okroglo mizo Platon v slovenščini. Pogovor bo vodil dr. Vid Snoj (Filozofska fakulteta v Ljubljani), sodelovali pa bodo Gorazd Kocijančič (NUK Ljubljana, prevajalec Platonovih zbranih del), dr. Tine Hribar, dr. Marko Marinčič in dr. Nike Kocijančič Pokorn (vsi s Filozofske fakultete, Ljubljana) ter dr. Boris Vezjak (Pedagoška fakulteta, Maribor). Pogovor bo potekal v četrtek, 24. februarja 2005, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana. Pridite, obeta se zanimiva izmenjava mnenj! Marijan Dović, tajnik SDPK www.zrc-sazu.si/sdpk ------- End of forwarded message ------- From spela.vintar na guest.arnes.si Tue Feb 22 14:22:29 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Tue, 22 Feb 2005 14:22:29 +0100 Subject: [SlovLit] Februarska JOTA Message-ID: <421B3215.6040608@guest.arnes.si> Dragi domaci, spet vas vabimo na tradicionalno Joto, ki bo tokrat v cetrtek, 24. februarja 2005, ob 18.00. Predaval bo dr. *Zdravko Kacic* s Fakultete za elektrotehniko, racunalnistvo in informatiko v Mariboru na temo *Govorne tehnologije v telekomunikacijah. *Jota se se vedno deli v prostorih Centra za slovenscino, stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje. Povzetek predavanja in program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html .* *Prisrcno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 23 05:21:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 23 Feb 2005 05:21:12 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 28 . februar Message-ID: <003501c5195f$1d6b5c90$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "lingvisticnikrozek" Sent: 22. februar 2005 19:28 Subject: LK, 28 . februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 800. sestanek v ponedeljek, 28. februarja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bo: mag. Janja Polajnar, Germanistika FF Tema predavanja: "Strategije naslavljanja v televizijskih oglasih za otroke" Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 23 05:33:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 23 Feb 2005 05:33:26 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Nadomestni_termin_za_tečaj_=iskanje_knjig=22 Message-ID: <007c01c51960$d24fd810$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 22. februar 2005 10:16 Subject: Nadomestni termin za tečaj "Iskanje knjig" Pozdravljeni ! Tečaj "Iskanje knjig" napovedan za 24. februar smo morali zaradi nepredvidenih okoliščin prestaviti na sredo, 2. marec od 10. do 13. ure. Vabimo vas, da se ga udeležite. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 25 18:44:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Feb 2005 18:44:46 +0100 Subject: [SlovLit] Trst odprto mesto Message-ID: <017801c51b61$b3aa7e80$6400a8c0@P4> V četrtek, 24. februarja 2005, so v Trstu v nabito polni kavarni San Marco podelili mednarodne književne nagrade "Trieste Scritture di Frontiera" za leto 2004, posvečene pesniku Umbertu Sabi. Med tokratnimi nagrajenci so Josip Osti za pesniško zbirko Drevo, ki hodi, igralka Saša Pavček za gledališko igro Ali eden ali dva in Vasja Bratina ter Rada Lečič za slovenski prevod romana Mikrokozmosi tržaškega pisatelja Claudia Magrisa (Slovenska matica, 2003). Nagrade sicer podeljujejo v več kategorijah: objavljena in neobjavljena poezija, objavljena in neobjavljena proza, književni ustvarjalci Julijske krajine po svetu, obmejni pisatelji, književni prevodi in neobjavljena dramska dela. Na natečaj za nagrade se je prijavilo več kot 400 pisateljev, pesnikov in prevajalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in drugih držav, mednarodna strokovna žirija pa je poleg omenjenim ustvarjalcem iz Slovenije v posameznih kategorijah podelila prve nagrade še naslednjim avtorjem: pesnikom Mauriziu Cucchiju iz Milana ter Eziu Giustu in Paolu Longu iz Trsta, iraškemu pisatelju Hussinu Yassinu Jabbarju, ki živi v eksilu v Franciji, in hrvaškemu pisatelju Mariu Schiavatu z Reke, v Avstraliji živečemu pisatelju iz Julijske krajine Romeu Varagnolu, pisatelju Giacomu Scottiju z Reke ter prevajalcu Silviu Ferrariju za prevode književnih del srbskih in hrvaških pisateljev v italijanščino. Omeniti velja, da je tokrat prvič dobil nagrado prevod italijanskega književnega besedila v slovenski jezik in da so organizatorji na podelitvi poudarili, da je Trst lahko tudi drugačno, odprto mesto, ki si želi miroljubnega sožitja, strpnosti in vzajemnega spoštovanja. -- Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 26 09:25:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 Feb 2005 09:25:45 +0100 Subject: [SlovLit] GREGOR_KREK_=281840--1905=29_--_življenje_in_delo Message-ID: <001f01c51bdc$c61f43e0$6400a8c0@P4> Od 20. do 22. oktobra bo znanstveno srečanje, posvečeno stoletnici smrti profesorja Gregorja Kreka, utemeljitelja slavistike v Gradcu (Avstrija). Prvi del bo 20. oktobra v Gradcu, kjer bo kratek, poldnevni simpozij z vabljenimi predavatelji (v nemščini), drugi del pa bo na Četeni Ravni, Krekovem rojstnem kraju, kjer bo tudi slovesno odkritje Krekovega doprsnega kipa. Za drugi del, od 21. do 22. oktobra (v slovenskem jeziku) vabimo strokovnjake s področja nekdanje filologije (jezikoslovje, literarna zgodovina, narodopisje) in drugih ved (zgodovine), da predstavijo svoj pogled na Kreka ali na njegov čas. Predvidene teme posvetovanja so: - Gregor Krek in jezikoslovje; - Gregor Krek in literarna zgodovina; - Gregor Krek in narodopisje; - Gregor Krek in utemeljitev nacionalnih ved (slavistika, zgodovina idr.) na koncu 19. in začetku 20. stoletja; - Gregor Krek in sodobniki. Redigirani prispevki bodo izšli naslednje leto v posebni publikaciji. Predvideni čas za prispevek je okvirno 15-20 minut, vsekakor pa bo odvisen od števila prijav. Prosim, da do 20. marca pošljete naslov in izvleček na elektronski naslov: jurij na zrc-sazu.si Informacije: dr. Jurij Fikfak, ISN ZRC SAZU, Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana. Tel. +386 (0)1 470 62 90. Organizatorji so: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana; Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana; Inštitut za slavistiko, Univerza Karla in Franza v Gradcu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 28 09:31:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Feb 2005 09:31:47 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Vabimo Vas na mednarodno konferenco MultiMeDialectTrans 2005 Message-ID: <008601c51d6f$f127f430$d14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Herta Lausegger [mailto:Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at] Sent: Sunday, February 27, 2005 5:20 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vabimo Vas na mednarodno konferenco MultiMeDialectTrans 2005 Vsem slovlitovcem, VABIMO VAS NA MEDNARODNO KONFERENCO NA FINSKO ... avgusta 2005. Rok za prijavo smo podaljsali do 31. marca 2005. Lepo pozdravljeni Dr. Herta Maurer-Lausegger (organizacijski odbor MultimeDialectTrans) MultiMeDialectTrans 2005 International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia University of Helsinki, Kouvola, 25 - 27 August 2005 CALL FOR PAPERS Conference Profile Held at the University of Helsinki/Kouvola (Department of Translation Studies), MultiMeDialectTrans 2005, an international conference on the translation of dialects in multimedia will be taking place from 25 to 27 August 2005. This conference will be organized by the Department of Translation Studies at the University of Helsinki in Kouvola, Finland, aided by an international organizing committee. This invitation is directed at academics from various disciplines as well as translators and students who are interested in the translation of dialects in multimedia contexts. The conference will concentrate on a complex, interdisciplinary subject area involving linguistics, communication studies, film studies and translation studies as well as other areas of cultural studies, sociology and other disciplines. Language and communication forms, knowledge and thoughts are all influenced by communication media. The main topics to be covered at the conference include dubbing films in dialect and linguistic varieties; cultural transfer processes in the characteristics of dialects; archaisms, regionalisms, varieties in the continuum between dialect and standard language, also in multimedia, as well as associated transfer problems. Patronage: to be announced Organizing committee of "MultiMeDialectTrans 2005 - International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia" Irmeli Helin (Conference Chair), University of Helsinki, Finland Herta Maurer-Lausegger, Alps-Adriatic University of Klagenfurt, Austria Gionvanni Nadiani, University of Bologna, Italy Koloman Brenner, E*tv*s-Lor*nd University Budapest, Hungary Klaus Geyer, Vilnius Pedagogical University, Lithunia Place: University of Helsinki, Department of Translation Studies, PO Box 94, Paraatikentt* 7, FI-45101 Kouvola, Finland Plenary speakers: to be announced Length of individual papers: 20 minutes plus 10 minutes' discussion Papers can be given in English, Finnish, German, Swedish and Russian. A simultaneous interpretation service will be provided by students from the Department of Translation Studies during the conference. Abstract: length of abstract of individual papers: 200-300 words (in one of the above mentioned languages). Please include any requests for audiovisual equipment. Abstract deadline: 31 March 2005 Notification of acceptance of papers by the organizing committee: 30 April 2005 Participation fee: ?40 Participation fee for students: ?5 (no registration required) Excursion: if there is enough interest, an excursion to Helsinki is planned for 27 August 2004. The cost of taking part in the excursion will be announced at a later date. Publication: a scientific committee of referees will compile a selection of the papers given for publication. Deadline for submitting the printed version: 1 October 2005. Information: irmeli.helin na helsinki.fi Phone: +358 5 8252202 Fax +358 5 8252251 Email for registration: MultiMeDialectTrans na kouvola.helsinki.fi (after 1 December 2004) Postal Address: Prof. Dr. Irmeli Helin MultiMeDialectTrans 2005 University of Helsinki Department of Translation Studies PO Box 94 FI-45101 Kouvola Finland Further information: http://www.kouvola.helsinki.fi http://rosetta.helsinki.fi/tutkimus/multimedialecttrans_2005.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 28 09:36:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Feb 2005 09:36:18 +0100 Subject: [SlovLit] Sommelier Message-ID: <008701c51d70$928ddb00$d14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jolka Milic [mailto:jolka.milic na siol.net] Sent: Saturday, February 26, 2005 7:00 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: SOS Neki pisec mi je dal v korekturo italijanskih izrazov svojega priročnika o vinu oz. o sommelierih in ker gre le za nekaj strani, sem mu obljubila pregled, a iz prevajalskega firbca sem tu in tam kaj prebrala, kaj vse mora vedeti in storiti sommelier, poleg okušanja in ocenjevanja vin. Zvedela sem mimogrede kup koristnega. Rokopis je - slovenski del - že kar vzorno lektoriran, le ko je govor o sommelierih, je v francoski izraz, sklanjan po slovensko, vrinjen vedno odvečni "j", odvečni pa zato, ker tako v Velikem slovarju tujk kot pri Toporišičevem pravopisu ga sploh ni. Kot je lani Aleš Berger popravil Kosovelovega pravilnega Ikarovega sna v Ikarjev sen, tako je tu vedno sommelierja, sommelierjevo itd. Niti pomotoma kdaj pravilno. A ker je lektor - ponovim - kar vzorno lektoriral delo, mi je prišel dvom, da niso kontestatorji pred leti Toporišiču oporekali tudi sommeliera in terjali, da se piše z j: sommelierja? Vi morebiti kaj veste o teh morebitnih popravkih? Naj pisca priročnika opozorim na odvečni "j", oz. naj mu ga odstranjujem, kar sproti, ali je tako prav? Avtor brošure uporablja razne tujke, pravzaprav pretežno francoske izraze, recimo že omenjeni sommelier - zakaj ne somelje - someljeja, če so recimo čav (namesto ciao), fojbe (namesto foibe), degolisti (namesto degaullisti), maneken(ke) (namesto mannequin(es) ne samo dovoljeni, marveč že uzakonjeni? Nato tastevin - francoski naziv srebrne skodelice za okušanje vin - kozarec "flute" - flavta, zaradi njegove oblike, namenjen za penino itd Nekje avtor priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in tudi pri nas odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo mnogi strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v slovenščini uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli zanjo primernega drugega izraza. Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate najti? Zakaj pa tujke ne pišete vsaj fonetično? Vendar ne gre samo za ta izraz. V knjigi naletiš tudi na druge izraze, ki bi jih mirne duše lahko slovenili, pa jih najrajši ne, ker v bistvu ne cenimo, - kaj še ljubimo -, svojega jezika in ga, če le moremo, zapostavljamo, zdi se nam, da sodi v kakšno. drugo ali tretjo (nogometno) ligo, ko da so tuji izrazi večpovedni in večpomenski, naši pa skrajno ozki in ubogceni, dobri kvečjem za pogovorni jezik ali kaj narečnega. Primer karafa, ki je za nas brušena steklena posoda, za Francoze trebušasta steklenica z ozkim grlom, v Šlenčevem slovarju steklenica s širokim vratom, v italijanskem slovarju je spet četrta razlaga, saj ima tudi ročaj in posebej dulec, skratka očitno gre za steklenico, ki lahko ima več oblik, in je lahko iz navadnega ali brušenega stekla, konec koncev kot vse steklenice, saj so lahko take in drugačne, zadnje čase so naprodaj naravnost tisočerih oblik, barv in namenov. Razgovorila sem se čisto brez potrebe, ker me pravzaprav najbolj zanima zlasti ta sommelier: z j-em ali brez njega? Rešite me, prosim, iz zagate. Če ne boste našli primernejšega slovenskega izraza zanj, je sploh upanje, da se bo kdaj podomačil v someljeja, kot se je foyer v foaje? Če se ne bo, ga čaka neslavna usoda, da ga bo večina izgovarjala s končnim r (someljer, someljerka), naredila sem preizkus, se delala, da sem brez očal in prosila nekaj znancev in znank v knjižnici, naj mi preberejo uvodna stavka. In vsi so er prav zadrgnili. Pa naj zadrgnejo, mi je rekel znani slavist, ko sem ga vprašala, saj tako najpogosteje izgovarjamo tudi premierja ne pa premjeja. No, to je vse in pol preveč, boste rekli. Prav lep pozdrav in vnaprej hvala za odgovor. [Jolka Milič] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 1 07:47:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 1 Mar 2005 07:47:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: je to zanimivo za SlovLit? Message-ID: <008701c51e2a$878383d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Matjaž Zaplotnik" To: "miran" Sent: 1. marec 2005 1:02 Subject: je to zanimivo za SlovLit? ------- Forwarded message follows ------- From: "Tatjana Vokic" To: etno@yahoogroups.ca, dmgs na yahoogroups.com Subject: www.student-info.net Date sent: Fri, 25 Feb 2005 09:44:20 +0000 s spletne strani www.student-info.net/ff LITERARNO TEKMOVANJE V BRANJU POEZIJE IN PROZE Prirejamo LITERARNO TEKMOVANJE V BRANJU POEZIJE IN PROZE. Tekmovanje bo potekalo 23.03.2005, ob 19:00 na Filozofski fakulteti. Glavna nagrada bo bon za nakup knjig v vrednosti 50.000,00 SIT. Druga nagrada bo v višini 15.000,00 SIT in tretja v višini 10.000,00 SIT. V komisiji bosta sedela prof. dr. Uroš Mozetič, predavatelj oddelka za anglistiko in amerikanistiko na FF in Aleš Šteger, pesnik in pisatelj. Vse dodatne informacije in prijave na 041/739-397 ali mart na amis.net. ================= From: "Tatjana Vokic" To: dmgs na yahoogroups.com Subject: praksa: literarna in kulturna podoba priseljencev v sloveniji Date sent: Fri, 25 Feb 2005 09:55:43 +0000 pozdravljeni, posredujem vabilo dr. janje zitnik k opravljanju strokovne prakse na institutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. informativni sestanek o podrobnostih terenskega dela je nacrtovan za 9. marec. lp, tatjana Spostovani! Sem znanstvena svetnica na Institutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani. Kot vodja raziskovalnega projekta "Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji" sem zelo zainteresirana za sodelovanje cim vecjega stevila studentov v tem projektu, gre pa za nekajtedensko pomoc pri terenskem delu, in sicer izvajanje ankete med priseljenci o njihovem kulturnem zivljenju (tudi literarnem ustvarjanju) in o problemih njihove kulturne integracije - enakovrednega uveljavljanja priseljenskih kultur v slovenskem prostoru. Zainteresirani bodo lahko opravili tudi kak globinski intervju. Ce vas taksna praksa zanima, mi sporocite in se bomo dogovorili za informativni sestanek. Lep pozdrav! Dr. Janja Zitnik zitnik na zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 18:30:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 2 Mar 2005 18:30:50 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_novi_spletni_članek Message-ID: <00b701c51f4d$955cb1b0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: marko.juvan na guest.arnes.si To: Andrej E. Skubic ; Marijan Dović Sent: 2. marec 2005 13:00 Subject: novi spletni članek V novi številki spletne revije CLCWeb: Comparative Literature and Culture: A WWWeb Journal ISSN 1481-4374 7.1 (March 2005) je izšel tudi članek M. Juvana: Generic Identity and Intertextuality v prevodu A. E. Skubica. Ogled (če je interes) je možen prek spodnje povezave http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb05-1/juvan05.html Lep pozdrav in pardon za samoreklamiranje! Marko Juvan ========== In da se Marko ne bo hvalil osamljen, še Hladnikova recenzija spremne besede Mika Bigginsa k angleškemu prevodu Alamuta na spletnih straneh Society for Slovene Studies: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/bookreviews/Biggins.pdf Do recenzije in do Bigginsove spremne besede, na katero se ta nanaša, boste našli tudi s spletne strani založbe Scala House Press: http://www.scalahousepress.com/reviews/alamut.php --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 18:34:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 2 Mar 2005 18:34:59 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Geografski_večer_LGD_o_slovenskih_imenih Message-ID: <00cf01c51f4e$29d08a10$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Aleš Bjelčevič" To: "miran hladnik" Sent: 2. marec 2005 17:44 Subject: Fw: Geografski večer LGD o slovenskih imenih > > -----Original Message----- > > From: monika.benkovic@siol.net [mailto:monika.benkovic na siol.net] > > Sent: 2. marec 2005 13:54 > > To: geolista na dl.arnes.si > > Subject: [GeoLista-si] Geografski večer LGD > > > > VLJUDNO VAS VABIMO NA GEOGRAFSKI VEČER LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA > > z naslovom "KAKO PA JE TEBI IME?" z gostjo Tino Žnidaršič. > > Srečanje bo v torek, 8. marca 2005 ob 19. uri v prostorih Zemljepisnega > > muzeja (vhod poleg trgovine Kod&Kam), Gosposka ulica 16, Ljubljana. > > > > Tina Žnidaršič je zaposlena na Statističnem uradu Republike Slovenije, na > > oddelku za demografske statistike. > > Prebivalci Slovenije imamo več kot 17.000 različnih moških in več kot 20.000 > > ženskih imen. Gostja nam bo prikazala najpogostejša imena, pa tudi tista > > bolj redka, po različnih obdobjih rojstev in po statističnih regijah. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 19:28:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Mar 2005 19:28:53 +0100 Subject: [SlovLit] Jože_Sever Message-ID: <010d01c51f55$b11f0ad0$6400a8c0@P4> Umrl je naš član Jože Sever, rusist, predavatelj in slovaropisec. Kolegi z nekdanjega Oddelka za slovanske jezike in književnosti se ga spominjamo s toplino v srcu. Bil je tudi častni član Slavističnega društva. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 3 19:01:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Mar 2005 19:01:19 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenistične_publikacije_zunaj Message-ID: <009d01c5201b$01b9d950$6400a8c0@P4> V novi knjigi Zvonka Kovača Međuknjiževna tumačenja (Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2005; Biblioteka književna smotra, 206 str.) je tudi vrsta slovenističnih razprav: o Jožetu Pogačniku, o razmerju med slovensko in hrvaško književnostjo, o Stanku Vrazu, Zofki Kveder, poeziji slovenskih jezuitov. Http://www.ram-verlag.de/ -- 8. številka časopisa Glottometrics (2004) prinaša razpravo Emmericha Keliha in Petra Grzybeka, Häufigkeiten von Satzlängen: Zum Faktor der Intervallgröße als Einflussvariable (Am Beispiel slowenischer Texte). Ista založba RAM izdaja tudi serijo Empirical Text and CultureResearch/Empirische Text- und Kulturforschung; avtorji in teme so pogosto z vzhodnega konca in iz slovanskih dežel. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 3 19:03:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Mar 2005 19:03:02 +0100 Subject: [SlovLit] Iz_Kronike_št=2E_51_ki_izide_v_ponedeljek Message-ID: <00a301c5201b$43d27900$6400a8c0@P4> Če bi radi sami pripravili svoja besedila v simpatičnem formatu pdf 'portable document format' (tudi Kroniko oddajamo v tiskarno v tem formatu), pa ne bi radi kupovali dragega Adobejevega programa Acrobat za pretvorbo vanj (ali bognedaj posegli celo po njegovi piratski verziji), priporočam, da si s spleta snamete zastonj programček Cute PDF Writer (http://www.cutepdf.com/Products/CutePDF/writer.asp). Ko ga inštalirate, se pojavi med izbirami za tiskanje. Besedilo, ki ste ga natipkali v Wordu, pretvorite v format pdf tako, da v Wordovem meniju Datoteka izberete Natisni, potem pa v vrstici z imenom tiskalnika izberete Cute PDF Writer namesto privzetega tiskalnika. Pdf-verzijo spisa si ogledate z Adobejevim programom Acrobat Reader, ki je na spletu na voljo zastonj. Čeprav propagirajo format pdf zato, ker naj bi omogočal natis besedil na poljubnem stroju, mu naše strešice in kakšni drugi akcenti včasih še vedno povzročajo težave. Do neke mere se težavam izognemo tako, da skupaj z besedilom, preden ga ponudimo popdfjevalniku, shranimo tudi fonte: Orodje, Možnosti, Shranjevanje, Vdelaj TruType pisave. Kljub temu se včasih v tiskarni na mestu črk z akcenti pojavijo praznine, zato je pred razmnoževanjem v vsakem primeru treba tekst vzeti v korekturo in naročiti tiskarni, da naše pdf-besedilo ustrezno prefiltrira. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 4 16:24:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 Mar 2005 16:24:58 +0100 Subject: [SlovLit] O_Nikoli_Šopu_v_Italiji Message-ID: <002701c520ce$54dd2ca0$6400a8c0@P4> V sredo 2. marca 2005 se je ob 17.uri v Vidmu, v kavarni Contarena (trg Liberta, 2), odvijala predstavitev dveh knjig Fedore Ferluga-Petronio, redne profesorice hrvaške in srbske književnosti na videmski univerzi, in sicer monografije Il mondo cosmico di Mikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa), Forum, Udine 2000, in zbornika La poesia di Nikola Šop (1904-1982) tra filosofia e cosmologia (Pesništvo Nikole Šopa / 1904-1982 / med filozofijo in kozmologijo), Marsilio Editori, Venezia 2004. Predstavitev so organizirali videmska univerza, videmska mestna knjižnica V. Joppi in videmski Club Unesco v okviru iztekajoče se stote obletnice rojstva velikega hrvaškega metafizičnega pesnika. Srečanja so se udeležili rektor videmske univerza prof. dr. Furio Honsell, direktor mestne knjižnice dr. Romano Vecchiet, furlanski pesnik Pierluigi Cappello, dobitnik prestižne pesniške nagrade Eugenio Montale za l. 2004, mlada raziskovalka na katedri za hrvaško in srbsko književnost dr. Rosalba Asino in avtorica monografije, oz. urednica zbornika Fedora Ferluga-Petronio. V nabito polni dvorani je občinstvo tako lahko prisluhnilo recitaciji Šopovih pesmi v italijanskem prevodu, prikazu monografije, ki obsega analizo celotnega Šopovega opusa, in zbornika, v katerem je skupina hrvaških, italijanskih in slovenskih Šopovih raziskovalcev pretresla njegovo pesništvo iz različnih zornih kotov: literarnozgodovinskega, filozofskega, teološkega, kozmološkega in muzikološkega. Srečanje so popestrili glasbeni odlomki iz Šopovih radiodram in iz ciklusa Sanjači (Sanjavci), ki ga je uglasbil hrvaški skladatelj in direktor HNK Mladen Tarbuk. Ob koncu srečanja, ki mu je občinstvo sledilo z veliko pozornostjo, je rektor prof. dr. Furio Honsell izrazil željo, da bi se Šopova poezija čimprej pojavila v italijanskem prevodu v nakladi kake večje, prestižne italijanske založbe. --- Fedora Ferluga-Petronio From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 7 22:57:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Mar 2005 22:57:23 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi_za_lektorje_slovenščine_na_univerzah_zunaj Message-ID: <008501c52360$a644b380$6400a8c0@P4> From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 7. marec 2005 11:50 Subject: Razpis za nove lektorje/lektorice slovenščine na tujh univerzah V soboto, 5. 3. 2005, je bil v DELU objavljen razpis za naslednja prosta delovna mesta lektorjev/lektoric slovenščine na tujih univerzah . na univerzi v Gradcu, Avstrija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje nemškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika; . na univerzi v Moskvi, Rusija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje ruskega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzah v Nottinghamu in Londonu, Velika Britanija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje angleškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzi v Tübingenu, Nemčija, za čas od 1. 4. 2005 do 15. 9. 2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje nemškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzi v Zagrebu, Hrvaška, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje hrvaškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v DELU na naslov: Filozofska fakulteta, Kadrovsko-pravna služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št.: (01) 241-86-75. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, program Slovenščina na tujih univerzah, pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 7 23:16:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Mar 2005 23:16:29 +0100 Subject: [SlovLit] Za_AF=AE_=2E=2E=2E Message-ID: <009101c52363$512dd5e0$6400a8c0@P4> ... prihaja po pošti 51. številka Kronike Slavističnega društva, dosegljiva tudi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika51.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika51.pdf. Hrvatsko filološko društvo v Reki organizira mednarodni znanstveni simpozij na naslednje teme: slovanski jeziki in književnosti, medslovanski jezikovni kontakti in vplivi, medslovanski literarni stiki in vplivi, slovanski miti in legende v književnosti in v teoriji. Simpozij bo 22.--25. 6. 2005. Prijave do 1. 5. 2005 na naslov milannosic na hotmail.com. Http://AmericanNationalCorpus.org -- ameriški nacionalni besedilni korpus. Lepo vreme v zadnjih tednih pa je krivo za posnetke na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri38.html. --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 8 11:08:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Mar 2005 11:08:27 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o poetiki in simboliki prostora Message-ID: <006501c523c6$c6b33fe0$6400a8c0@P4> Revija Poligrafi (igor.skamperle@ff.uni-lj.si; robert.jereb na guest.arnes.si) vabi k udeležbi na strokovnem simpoziju POETIKA IN SIMBOLIKA PROSTORA: Simpozij se bo odvijal v prostorih mestnega gradu v Idriji oktobra meseca letos. Natančni datum srečanja bo še določen. Namen simpozija je strokovna osvetlitev problematike, ki zadeva krajinsko in urbano kodifikacijo kulturnega in družbenega prostora v najširšem smislu. Srečanje naj bi omogočilo strokovno izmenjavo mnenj in pogledov različnih strok, ki se primarno ali posredno navezujejo na oblikovanje družbenega in podoživljanje naravnega prostora na Slovenskem. Poleg arhitekture v ta sklop sodijo humanistične in družboslovne vede, od sakralne umetnosti do sociološkega pojma habitus. Načelni vodili, ki naj bi povezovali posamezne referate (do 20 min.), naj bi bili predvsem ugotovitev, da premoreta slovenski krajinski in kulturno pogojeni prostor nekatere izvrstne dragocenosti, ki zahtevajo svoji dobi primerno estetsko in vrednostno interpretacijo. Pri tem namen simpozija ni apologetska obravnava, marveč evidentiranje prostorskih specifik, ki jih premoremo in bi jih bilo škoda izgubiti ali zanemariti. Drugo vodilo, ki naj služi kot morebiten navdih, pa nam podaja epistemolog in pionirski družboslovni mislec Gaston Bachelard: "Za poznavanje intimnosti je bolj kot določanje datumov pomembna njena umestitev v prostore." (Poetika prostora) V Idriji smo leta 2002 že imeli podoben simpozij na temo alkimije, Ars Magna. V primeru uspešne izvedbe bomo tudi tokrat predstavljene referate objavili v reviji Poligrafi. Naslov in tema nastopa sta prepuščena vaši izbiri. Če vas sodelovanje zanima in ste pripravljeni nastopiti, Vas prosimo za odgovor. Prosimo tudi za povzetek referata (2000 znakov s presledki) in Vaše podatke (ime in priimek, naslov ter elektronski naslov), ki ga pošljete na naslov ars.magna na email.si do 1. julija 2005. --- Igor Škamperle in Robert Jereb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 8 22:41:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Mar 2005 22:41:12 +0100 Subject: [SlovLit] Služba Message-ID: <002f01c52427$8d805710$6400a8c0@P4> From: Ana Marija Toman To: drustvo_heres@yahoogroups.com Subject: [drustvo_heres] Date: Mon, 7 Mar 2005 15:03:48 +0100 [...] V jezkovni soli Institut de langue francaise (www.ilf.si), kjer poucujejo samo francoscino, zelijo v bliznji prihodnosti zaceti s tecaji slovenscine za materne govorce francoscine, ki živijo v Sloveniji. Zato iscejo dobre profesorje slovenscine, ki bi jih veselilo poucevanje slovenscine kot tujega jezika. Kandidati so lahko diplomirani slovenisti ali studentje slovenistike, pomembno je le, da ze imajo nekaj izskusenj s poucevanjem. Znanje (oziroma veselje do) francoscine je zazeljeno, ni pa pogoj. Zainteresirani naj posljejo ponudbo in zivljenjepis (CV) na naslov: Institut de langue française, Zoisova 8, 1000 Ljubljana. Ponudba in CV naj bosta napisana v slovenskem jeziku. Lep pozdrav, Ana Marija From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 9 17:11:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Mar 2005 17:11:57 +0100 Subject: [SlovLit] Naši_v_časopisu_Delo_9=2E_3=2E_2005 Message-ID: <002f01c524c2$b8e52ed0$6400a8c0@P4> Tatjana Rojc, Kam bomo Slovenci prišli, če ne bomo stopili korak nazaj [ob njenem pregledu slovenske književnosti v italijanščini] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=1079fd3927dd72de6e826e4e1348e0a904&source=Delo Aleksander Skaza, "Večnaja pamjat'" za službo Besedi [o Jožetu Severju] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=cbd7abcecf12092f2c3b23f70ba0557d04&t=html&p=9 Tina Verovnik, Ravnanje vsevprek razkopane pravopisne njive [ob Lenarčičevem Popravopisu] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=9daefd72e9b4691ca28390e75464a1e704&t=html&p=12 Nace Polajnar, direktorat za šport na Ministrstvu za šolstvo (levo spodaj na sliki na prvi strani, skupaj z ministrom Zverom). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 9 20:21:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Mar 2005 20:21:47 +0100 Subject: [SlovLit] Večer_slovenske_kulture_v_Kanalski_dolini Message-ID: <002001c524dd$3e928810$6400a8c0@P4> Spoštovani, prijazno vabljeni na Večer slovenske kulture v Kanalski dolini (SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE PLANIKA / CENTRO CULTURALE SLOVENO STELLA ALPINA, Ulica/Via Pontebbana 28, 33010 UKVE/UGOVIZZA (I), http://www.planika.it, info na planika.it), ki bo 11. marca 2005 ob 19.30 v Beneški palači v Naborjetu. Letošnji večer bo izzvenel ob prebiranju poezije Daneta Zajca, ki jo bodo najprej predstavili otroci, slušatelji izbirnih tečajev slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika, sledil pa bo recital Ogenj v ustih v izvedbi slovenskega igralca Janeza Škofa in samega pesnika Daneta Zajca. Slišali bomo tudi prevod Zajčevih Vrat v japonščino, ki nam ga bo predstavila mag. Nagisa Moritoki. Rudi Bartaloth, predsednik/presidente From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Thu Mar 10 03:31:22 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Thu, 10 Mar 2005 03:31:22 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: VILLANOVA PMR CONFERENCE Message-ID: <002b01c52519$400ef7a0$900ff9c2@kallisto> Tole bo mogoce koga zanimalo. Lep pozdrav, V. ----- Original Message ----- Subject: VILLANOVA PMR CONFERENCE > "Villanova University (Villanova, PA) invites proposals for papers, panels, or sponsored sessions in *all > areas and topics* in Late Antiquity, Medieval Studies, and Renaissance/Reformation studies. Our 30th annual PMR conference, October 14, 15, 16, 2005 will feature plenary discussion by BRIAN STOCK and MICHAEL SIGNER on the topic of READING, COMMUNITY, AND IDENTITY. Papers related to the plenary topic are especially encouraged, but all topics are open. Proposals must be postmarked or emailed by April 15 to be considered. For details see: http://www3.villanova.edu/augustinianinstitute/main/PMR.htm > Send proposals to PMR, c/o Anna Misticoni, the Augustinian Institute, Villanova University, 800 Lancaster Avenue, Villanova, PA 19085 USA. Or via email to PMR.conference na villanova.edu." > From spela.vintar na guest.arnes.si Thu Mar 10 09:48:13 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Thu, 10 Mar 2005 09:48:13 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na JOTO - 15.3.2005 Message-ID: <423009CD.1040407@guest.arnes.si> Spošovani, prisrc(no vas vabimo na mesec(no srec(anje Jezikovnotehnološkega abonmaja (po domac(e JOTE), na katerem bo predavala Jana Zemljaric( Miklavc(ic(, tema predavanja pa bo Korpus govorjene slovenšc(ine. JOTA se bo delila v torek, 15. 3. 2005, ob 18.00 na Centru za slovenšc(ino, stavba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, v drugem nadstropju. Povzetek predavanja najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 11 09:20:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 Mar 2005 09:20:51 +0100 Subject: [SlovLit] Zanimivo na spletu Message-ID: <006d01c52613$3e0a6570$6400a8c0@P4> Http://www.lirez.de/ -- literarnoznanstvene recenzije. Http://vos.ucsb.edu/ -- humanistika, znotraj tega literarna teorija (http://vos.ucsb.edu/browse.asp?id=2718). Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/luedeling/ddd.html -- članek o diahronem korpusu nemščine. Http://www.dwb.uni-trier.de/index.html -- slovar bratov Gimm. Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0614.html -- David L. Hoover o uporabnosti eletronske analize besedil: pripisovanje avtorstva, besedilna statistika, korpusna analiza. Http://www.wwp.brown.edu/texts/wwoentry.html -- Women Writers Online (kukanje zastonj, naročilo na servis za plačilo). Http://ejournals.ebsco.com -- portal elektronskih revij Univerze v Ljubljani. Http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 -- seznam slovenskega leposlovja se je okrepil s povezavami na štiri Pungartnikove pesniške zbirke (če jih v tem trenutku še ni videti, bodo pa dosegljive čez dan ali dva, ko se skrbnik strežnika na IJS vrne s smučanja). --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 11 23:43:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 Mar 2005 23:43:10 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <004e01c5268b$b5179b60$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: Sent: 10. marec 2005 20:53 Subject: Re: Kronika SDS 51 Dragi Miran! Kljub resnični hvaležnosti za uredniški trud pri Kroniki SDS naj Ti sporočim dve pripombi k 51. številki. 1. Precej nenavadno je prerokovati preteklost. To se ti dogaja pri poročanju o preteklih dogodkih, ki so minili pred izidom tekoče številke Kronike, če mehanično ponatiskuješ besedila, ki so dogodke napovedovali, preden so se zgodili. Tako npr. na 6. strani 51. številke Kronike SDS (izšla je 7. marca 2005) beremo: "V četrtek 21. februarja ob 19.00 bodo v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači /.../" Na 16. strani pa nas Kronika 51 vabi "na tradicionalno Joto, ki bo tokrat v četrtek, 24. februarja 2005". Ipd. Taki primeri so lahko problematični tudi z resničnostnega stališča, saj bralec ostaja brez zagotovila, da se je napovedani dogodek potem sploh zgodil. 2. Ne samo nenavadno, temveč že hudo sporno pa je tisto, kar beremo na 18. strani Kronike SDS 51: "This invitation is directed at academics from various disciplines /.../" Ali smo pri odločanju med slovenščino in angleščino res že tako "pragmatični"? Lep pozdrav, Janez Dular P. S. Ko pa že pišem, še nekaj odzivov na vsebino nekaterih prispevkov iz 51. številke (pri tem ne gre za urednikovo odgovornost): a) Pred časom sem bil opozorjen, da na napovedani znanstveni konferenci "Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti" (Koper, 16. - 18. junij 2005) ne bo mogoče uporabljati slovenščine. Pisal sem organizatorjem in protestiral ter prejel v odgovor zagotovilo rektorice Univerze na Primorskem, da bosta vsekakor upoštevani tudi slovenščina in italijanščina oziroma da bo poskrbljeno za prevajanje, vendar v Kroniki SDS 51 (str. 11) o tej prireditvi spet beremo suho napoved (ki je hkrati vabilo k predavateljski udeležbi): "Predavanja bodo v angleščini in francoščini." Vprašujem se, ali bo za uresničevanje 25. člena Zakona o javni rabi slovenščine res treba angažirati inšpekcijsko službo, da ukrepa po določbah 32. člena istega zakona? b) Iz napovedi Primorskih slovenističnih dnevov izvemo, da "zaradi finančnih zadreg letošnji PSD ne bodo vsebovali jezikoslovnih tem". Vprašanjem jezika ob meji bo sicer posvečena razprava "O pravicah materinščine" po slavnostnem uvodnem delu, vendar mislim, da "to ni tisto" oziroma da si organizatorji ne bi smeli privoščiti tako enostranske zasnove srečanja. Navsezadnje bi bilo treba v zvezi z delom Karla Štreklja Avgusta Žigona, Antona Ocvirka, Janeza Dolenca in drugih primorskih literarnih raziskovalcev povedati marsikaj tudi z jezikoslovnega stališča. Kakšne finančne zadrege so to, če se najde denar za 15 (petnajst) literarnovednih prispevkov in za nobenega jezikslovnega? Je to prispodoba startnega položaja novogoriške slovenistike? c) In še rešitev iz zagate, v katero je gospo Jolko MIlič (Kronika SDS 51, str. 20) spravil neki lektor, ker je iz francoščine prevzetemu samostalniku sommelier pri sklanjanju tudi v pisavi podaljševal osnovo z -j- (torej sommelierja, premierja ipd.): gospejino ugovarjanje taki rabi je upravičeno, oporo pa si lahko poišče v Slovenskem pravopisu (v Pravilih § 784 in 967, v slovarskem delu pa na str. 1457). Sprejemljiva rešitev bi se lahko našla tudi za njena dodatna vprašanja ob tej besedi: "Nekje avtor priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in tudi pri nas odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo mnogi strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v slovenščini uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli primernega drugega izraza. Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?" - Ni pričakovati, da bi slovenski enologi in podobni strokovnjaki hoteli gospe Miličevi neposredno odgovoriti, čeprav slovenski izraz za omenjeni pojem seveda obstaja - to je beseda točaj (za žensko točajka). V pomenu navadne strežne osebe ga je skoraj popolnoma izpodrinil natakar (natakarica), zato pa je toliko bolj prost s svojim drugim pomenom, v SSKJ predstavljenim takole: "visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo" stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja "naslov za plemiča" bil je imenovan za dvornega točaja. Naj dodam še sodobno ponazoritev iz Slovenskega pravopisa: točaj v belem suknjiču. Seveda že slišim celo vrsto pomislekov, pisec omenjenega priročnika, profesorji na gostinskih šolah in tisti Slovenci, ki so si že (v tujini?) pridobili francosko zveneči poklicni naslov, pa se bodo najbrž namrdnili (kakor so se v času grape fruita nekateri namrdovali ob predlogu za grenivko) in se šli svoje imenitno sommelierstvo. No, tudi s tem bodo vsaj posredno odgovorili na vprašanji gospe Miličeve: Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati? From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Mar 12 00:03:50 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 12 Mar 2005 00:03:50 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Sommelier Message-ID: <000701c5268e$9685f4a0$ea0ef9c2@kallisto> > > Glede na to, da je francoska beseda prvotno označevala gonjača tovorne > živine, se mi niti ne zdi posebno čudno, da se vsi svetovni točaji raje > skrivajo za imenitno zvenečim "sommelier"...:) > > Lep pozdrav vsem > > V. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 00:07:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 00:07:21 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika 51 Message-ID: <004f01c5268f$15d35f40$6400a8c0@P4> Dragi Janez, [...] za anahronizme, ki jih omenjaš, so mi že rekli, pa sem se tolažil s prožnostjo bralcev. Na začetku sem hotel imeti svojo rubriko Zapoznela sporočila, vendar sem idejo opustil. Tu se zanimivo kažejo razlike med elektronskim in papirnatim medijem in povrhu še znotraj elektronskih žanrov. Najbrž je bila za uredniško šlamparijo tudi potuhnjena pedagogična želja, da bi čim več slavistov pripravil do tega, da presedlajo za zaslon, potem ko bodo na papirju dojeli, da bi bila informacija veliko bolj koristna, če bi jo pravi čas prebrali v diskusijskem forumu. Sprva sem čas sporočil sihroniziral in verjetno se bom moral v to smer truditi tudi v bodoče, samo da ne bo nesporazumov in slabe volje. Ali pa dam rubriki naslov Dogodki in spe in dogodki pase :) --- Spročila v angleščini slovenim zlasti takrat, ko jih je treba obenem močno skrajšati, v zadregi pa sem, ko bi moral prevajati odzive neformalnih komentarjev v angleščini. (Mimogrede: bi moral prevesti tudi češki članek, ki je bil nekoč citiran v Slovlitu in Kroniki?) In kaj naj napravim, ko iz blogov in iz študentovskih forumov vdre v diskusijo internetni sleng? Če bom vse lepo počedil, bom sicer opravil zaslužno delo za pravice slovenščine, ne bom pa pripomogel k njeni elektronski emancipaciji in k spontanosti odzivanja, kar je bistvena lastnost elektronskega dopisovanja. Ta medij sovraži vsakršen nadzor in slabo vest imam že zato, ker si po starem jemljem uredniško pravico, da včasih česa tudi ne objavim. --- Hvala za pripombe in kritiko. Malo se me bo že prijela (za začetek sem npr. v tole pismo potaknil velike začetnice), malo pa bom balansiral še naprej po svojem občutku, saj ne bi rad delal sile ne jezikovnem izročilu ne [glej, upoštevam tvoj namig: novoreku], še najmanj pa bi si želel, da se vse te naše raznolike slovenščine spopadejo med seboj, ko pa je za vse dovolj prostora. Glede angleščine pa: tvoja intervencija bo gotovo vzgojno delovala na pošiljatelje angleških okrožnic in jih naslednjič prejmem lepo prevedene. Vidiš, kako se svet vrača v tečaje. lp, miran ----- Original Message ----- From: To: "Dr. Miran Hladnik" Sent: 10. marec 2005 18:30 Subject: Kronika SDS 51 > (See attached file: Kronika SDS 51.eml) [Tale angleški pripis ni moje maslo, je bil že v tvojem pismu; ja, lahko bi ga pa zbrisal. Ampak potem bi moral poseči tudi v predhodnih pet vrstic. In tako naprej.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 10:00:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 12 Mar 2005 10:00:37 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <001101c526e1$f7245e20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. marec 2005 7:36 Subject: Re: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spoštovani Miran, Janez Dular me je s točajem prehitel. Z gospo Jolko sva imeli - poznava se že dolgo - lepo razpravo sami, priskočila sem ji na pomoč in predlagala rešitev, ki jo je zaenkrat sprejela. Prav lepa debata je bila. Točaj v smislu, kakor ga je zapisal Dular, mi je prišel nazadnje na misel in ji ga še nisem napisala. Beseda se je očitno izgubila iz pragmatičnih razlogov, somelje (sommelier ...) do slovenskega izraza vinski (velemojster) vsebuje v svoji pomenski "hiši" ves sistem, ki ga mora tak mojster obvladati pri svojem delu in poslanstvu. Uveljavitev točaja bi bila mogoča preko utrditve prvega pojma. Kajti ne gre za natakarja, kakor ga poznamo pri nas, ampak za poklic, ki je mnogo več od tega. Pri sugeriranju poslovenjenih besed za civilizacijske tujke kaže upoštevati zapovrstje prevzemanja, čeprav ni nikoli stoodstotno. A s tem zapovrstjem je nekaj podobnega kot s saditvijo rastlin: pretiravanje marsikdaj prepreči, da bi se rastlina prijela. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 11:13:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 11:13:56 +0100 Subject: [SlovLit] Iz jutranjega Dela na to kislo soboto Message-ID: <008201c526ec$34713960$6400a8c0@P4> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=1449008046244402b3400f3fb72fed9604&t=html&p=9 - - Ob razstavi o založniku Rudolfu Trofeniku se je razkrilo, da smo ga pozabili vnesti v seznam nekdanjih častnih članov Slavističnega društva. Je že popravljeno (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html). Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=928f47c00823792be97ff3d0fe01a70504&t=html&p=9 - - Novi veliki angleško-slovenski slovar Oxford; menda bo dostopen tudi preko interneta. Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=d6f4721a30a56bb74f4ffeab701d779704&t=html&p=3 - - O novih postopkih pri pridobivanju mladih raziskovalcev; država bo bolj podprla tiste na tehniki in v naravoslovju. --- (Za branje Delovih člankov na spletu se je treba prijaviti na začetni strani www.delo.si. Delo sicer berem v papirnati izdaji. --- miran) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 11:19:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 11:19:03 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <00b401c526ec$eb726fd0$6400a8c0@P4> From: "Herta Lausegger" To: Sent: 12. marec 2005 10:36 Subject: Antw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spostovani, dovolite mi naslednjo pripombo k izjavi: K objavi razpisa v angleskem jeziku na 18. strani Kronike SDS 51: "This invitation is directed at academics from various disciplines /.../" V imenu nasega mednarodnega pripravljalnega odbora konference MultiMeDialectTrans 2005, ki bo potekala v casu od 25. do 27. avgusta 2005 na Finskem, se zahvaljujem urednistvu Kronike za objavo nasega vabila. Razpis konference je uradno trojezicen. Na spletu je na vec mestih objavljen v finskem, angleskem in nemskem jeziku. Na vecjezicni konferenci bodo predavatelji spregovorili tudi v slovenscini, italijanscini, madzarscini in morda se v kakem drugem evropskem jeziku. Slovenscina bo prisotna v vec predavanjih, med drugim tudi enem izmed plenarnih predavanj. Nase prvo vabilo na konferenco MultiMeDialectTrans 2005 smo slovlitovcem poslali v skrajsani obliki tudi v slovenskem jeziku. Tokrat pa mi tehnicnih razlogov in zaradi sluzbene odsotnosti na lastni univerzi [Sokrates-Erasmus gostovanje na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Univerze v Mariboru] ni bilo mogoce napisati nekaj vec vrstic v slovenskem jeziku. Popolnoma se strinjam z Vami, da je treba skrbeti za enakopravno rabo slovenscine na vseh prizoriscih. Kot slavistka celovske univerze in predstavnica slovenske narodne skupnosti na Koroskem si prizadevam, da je slovenscina prisotna tudi na mednarodnih prizoriscih. Lepo pozdravljeni, Herta Maurer-Lausegger www.kwfilm.com clanica pripravljalnega odbora mednarodne konference MultiMeDialectTrans 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 21:59:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 12 Mar 2005 21:59:05 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <004201c52746$54f1bd90$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 12. marec 2005 13:55 Subject: Re: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spostovani kolegi Mi boste oprostili, ce se se jaz vtaknem v debato o "sommelierju-someljeju"? Beseda "tocaj" bi vsekakor ustrezala, bojim se samo, je malo "nezrela", ker malo pove o delu tega v Franciji zelo spostovanega strokovnjaka. "Sommelier" dela navadno v znani restavraciji ali velikem hotelu ali kaksni drugi ustanovi (ima ga npr. tudi Senat, Drzavni zbor, Elizejska palaca). S cim se ukvarja? Povezan je s pridelovalci in prekupcevalci vin, z njimi se pogovarja o kvaliteti, letinah, moznostih izboljsanja vin, itd; za svojo restavracijo izbira in kupuje vina; in predvsem, v svoji kleti "vzgaja" vina in jih v koncni fazi prinese na dan, torej jih priporoci strankam restavracije, in sicer v zvezi z jedilnikom. Znan kuhar ( v Franciji gre za prave zvezdnike) ima navadno "svojega" "someljeja". In se o izvoru besede: "sommelier" prihaja od izraza "bete de somme", torej "vprezna zivina". Najprej se je namrec tako imenoval clovek, katerega naloga je bila, da mesto ali grad oskrbuje s hrano in pijaco. Pa na zdravje! Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 13 22:35:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 13 Mar 2005 22:35:22 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Somelje Message-ID: <005f01c52814$913d2e50$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic" To: Sent: 13. marec 2005 18:15 Subject: sommelier? Prebrala opombo pod c) spoštovanega jezikoslovca Janeza Dularja, nato pismo Brede Pogorelec, še prej - po navadni pošti - mnenje prof. Janeza Gradišnika, dr. Zoltana Jana in prof. Janka Modra. Pa še koga. Ponovno odkrila, da smo Slovenci skrajni individualisti in zaradi tega se s težavo dogovarjamo in sporazumevamo. Vsak navija za svoj prav in ne popusti niti za las. Ker smo pač taki in nam ni pomoči, bi morali dovoliti vse oblike, čas pa naj odvečne oblike odpihne ali pomete in naj ostane, brez žolčnih polemik, kar bo pač ostalo. Boljšega nasveta nimam pri roki. Ker drugače bomo imeli skoraj nerabne Pravopise, popravljene od Po Pravopisov, popravljene od Po Po Pravopisov itn v nedogled, z rezultatom, da jo bo vsak biksal po svoje, vsivprek pa imel še več jezikovnih težav. Zato bi kazalo, kar na začetku prižgati zeleno luč in pustiti slavce invrabce in kose in srake, da pač žgolijo, čivkajo, se repenčijo in prepevajo po svoje. A povrnimo se k poslovenjenemu sommelier(j)u. Točaj - točajka zelo lepo zvenita, a naj se še tako trudim, v glavi se mi naslikata čisto navaden natakar in običajna natakarica, ki sta lahko še tako prizadevna in pridna, vendar sta 1000 milj daleč od vinskih okuševalcev, svetovalcev, kletarjev, ekonomov itd, alias vinskih mojstrov. Zategadelj sem svojemu priročniškemu naročniku sporočila tole: Jaz vam še vedno svetujem someljeja/someljejko. Iz tega preprostega razloga: Če po Sloveniji, z žegnom zadnjega pravopisa, nekaznovano lahko krožijo krupjeji, pa naj se jim pridružijo še someljeji, saj se radi med sabo žlahtajo, in od časa do časa, da se malce razvedrijo od napornega in odgovornega dela, naj jo mahnejo v gledališče in med enim dejanjim in drugim, naj stopijo še v foaje na kakšno pijačo. A naj se izogibajo Kopra, ker tam je nevarnost, da jim ne postreže niti natakar, kaj še točaj, marveč čisto navaden kelnar ali kelnar'ca. V Istri namreč niti Primorske novice (sloviti primorski časopis, ki izhaja že vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih), kaj še navadni (beri nevedni) ljudje, ne vejo, kako se po slovensko imenuje strežno osebje, oni jim kar vztrajno rekajo kelnar in kelnar'ca, pa mirna bosna. In kelnarje in kelnar'ce vsako leto z vsem potrebnim pompom nagrajujejo. Če jim boste prosvetliteljsko omenili, da se kelnarju/kelnar'ci po naše reče natakar(ica) ali točaj(ka), bodo padli na rit od presenečenja. Malo za šalo in malo zares. Pa brez zamere in v premislek. In lep slovenski pravopisni pozdrav: čav, čav. --- jolka milič Post scriptum: Gospod Dular et co, ali ni že skrajni čas, da pozdrav zdravo spravimo iz karantene? Saj je že davno prebolel ošpice in ni več nevaren za okolico. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 14 13:46:49 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 14 Mar 2005 13:46:49 +0100 Subject: [SlovLit] = dve_vabili_za_sredo_zvečer Message-ID: <423595C9.6382.1DE532@localhost> Literarni večer "Sredica sredine misli" sreda, 16. marec, ob 20h Gosta bosta pesnik Dane Zajc in igralec Janez Škof. Srečanje bo vodil Zlatko Zajc. Ta literarna srečanja so ob sredah sredi meseca in gostijo literate, ki so si že zagotovili vidno mesto v novejši slovenski literarni zgodovini. Literarni večer bo potekal v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad v Tivoliju), Celovška 23. Vstop prost. ----- Pa še vabilo iz tedenskega eInformatorja ŠOU (www.sou-lj.si): Študentski literarni večer sreda, 16. marec, ob 21h Iztok Osojnik bo predstavil svojo pesniško zbirko _Gospod Danes_, pesnica Taja Kramberger pa svojo pesniško zbirko _Žametni indigo_. Pogovor bo vodila Lidija Dimkovska. ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Vstop prost. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 10:35:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 10:35:36 +0100 Subject: [SlovLit] Sklenil sem, ... Message-ID: <00cf01c52942$58e54d10$6400a8c0@P4> ... da se poboljšam in ne jezim Janeza Dularja z objavo pisma, ki je prispelo iz daljne Finske in je, žalibog, spet kar v angleščini, ampak se raje potrudim z njegovim slovenskim povzetkom. Pisec Aino Piehl (senior researcher, Kotimaisten kielten tutkimuskeskus (Research Institute for the Languages of Finland, www.kotus.fi), ki smo ga v Slovlitu in v Kroniki že brali, navaja z evropskega pravnega portala (http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/index.htm) serijo slovenskih prevodov, ki uveljavljajo pisavo eur (tudi v primerih, ki jih prej nismo imeli v zavesti: euroobmočje, Eurosistem -- op. mh), in sprašuje: "Could You tell me, how these examples of EU regulations in Slovenian strike You? Does "euro" seem very strange or just somewhat strange but acceptable? Does "EUR" feel more acceptable than "euro"?" Primeri: Člen 25 1.Zbirni podatki iz člena 12(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004 so opredeljeni kot skupna vrednost blagovne menjave z drugimi državami članicami za posamezen tok blaga. Države članice, ki spadajo v euroobmočje, posredujejo podatke o blagovni menjavi z državami izven območja eura, razčlenjene po blagovnih sektorjih Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije, 3. revizija. V členu 13(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom: "Ponudbe so veljavne le, če jih spremlja dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 5 eurov na tono." 2004/916/ES: Smernica Evropske centralne banke z dne 16. decembra 2004 o spremembah Smernice ECB/2004/13 o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih preko Eurosistema za centralne banke v državah zunaj Evropske unije, za države zunaj Evropske unije in za mednarodne organizacije (ECB/2004/20) From: "Aino Piehl" To: ; Sent: 15. marec 2005 8:12 Subject: Spelling of "euro" in Slovenian EU regulations ========== From: Breda Mihelič To: zoltan.jan na siol.net Sent: Monday, March 14, 2005 9:20 AM Subject: Sporočilo Spoštovani, sporočam Vam, da je umrl prof. Stane Mihelič, častni član vašega slavističnega društva. Breda Mihelič ========== Od: breda pogorelec [breda.pogorelec na guest.arnes.si] Poslano: 14. marec 2005 9:07 Za: Miran Hladnik Zadeva: društveno obvestilo Umrl je eden od predvojnih nestorjev Slavističnega društva Slovenije -- menda so jim rekli ustanovni člani (leta 1935) [...]. Profesor Stane Mihelič je bil v petdesetih letih eden verjetno zadnjih inšpektorjev za vso Slovenijo, v šestdesetih je bil dolga leta do upokojitve strokovni povezovalec učiteljev in profesorjev na zamejskih slovenskih šolah na Tržaškem in je organiziral naša srečanja, bil je nekako tudi "boter" Toporišičevih štirih zvezkov v šestdesetih letih. Spada v generacijo okrog Marje Boršnik. Jutri bo njegov pogreb, mislim, da bi bilo prav, če bi se ga društvo spomnilo [...] --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 13:17:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 13:17:25 +0100 Subject: [SlovLit] Gregor_Krek_--_življenje_in_delo_=1840--1905 Message-ID: <008201c52958$f3fc3460$6400a8c0@P4> Od 20. do 22. oktobra bo znanstveno srečanje, posveceno stoletnici smrti profesorja Gregorja Kreka, utemeljitelja slavistike v Gradcu (Avstrija). Prvi del bo 20. oktobra v Gradcu, kjer bo kratek, poldnevni simpozij z vabljenimi predavatelji (v nemščini), drugi del pa bo na Četeni Ravni, Krekovem rojstnem kraju, kjer bo tudi slovesno odkritje Krekovega doprsnega kipa. Za drugi del, od 21. do 22. oktobra (v slovenskem jeziku) vabimo strokovnjake s področja nekdanje filologije (jezikoslovje, literarna zgodovina, narodopisje) in drugih ved (zgodovine), da predstavijo svoj pogled na Kreka ali na njegov čas. Predvidene teme posvetovanja so: - Gregor Krek in jezikoslovje; - Gregor Krek in literarna zgodovina; - Gregor Krek in narodopisje; - Gregor Krek in utemeljitev nacionalnih ved (slavistika, zgodovina idr.) na koncu 19. in začetku 20. stoletja; - Gregor Krek in sodobniki. Redigirani prispevki bodo izsli naslednje leto v posebni publikaciji. Predvideni čas za prispevek je okvirno 15--20 minut. Prosim, da do 20. marca pošljete naslov svojega prispevka na naslov jurij na zrc-sazu.si. Informacije: dr. Jurij Fikfak, ISN ZRC SAZU, Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana. Tel. +386 (0)1 470 62 90. Organizatorji so Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana; Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana; Inštitut za slavistiko, Univerza Karla in Franza v Gradcu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 13:20:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 13:20:10 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Točaj-ka Message-ID: <009801c52959$56980a40$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 15. marec 2005 12:49 Subject: Re: Kronika SDS 51 Gospa Jolka Milič se je prvotno ustavila ob trditvi, da domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo v francoščini zajema pojem "sommelier", iščejo mnogi strokovnjaki, vendar doslej niso bili preveč uspešni. Nejeverno se je vprašala: "Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?" Sporočil sem ji, da jo že imamo. Z mojim predlogom ni zadovoljna, čeprav ji točaj - točajka "lepo zvenita". Prostora za pomisleke je vedno dovolj (in sem jih pričakoval), ampak če je francoskemu duhu uspelo metonimično premostiti pomensko razdaljo od gonjača vprežne živine do vinskega velemojstra v imenitnih lokalih, bi menda tudi slovenska domišljija zmogla priti do istega cilja z dosti krajšim korakom, tj. od (po SSKJ) "visokega uslužbenca, navadno na vladarskem dvoru, odgovornega za strežbo s pijačo". Točaj-ka se nam kar ponuja, zato nismo več upravičeni postavljati vprašanja: "Je res, da je niste našli?" Vsiliti pa je seveda ni mogoče nikomur. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 15:25:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 15 Mar 2005 15:25:57 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka Message-ID: <002801c5296a$e8f268c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: 15. marec 2005 15:19 Subject: Re: Tocaj-ka Kar zadeva besedo tocaj kot mozni prevod francoskega izraza sommelier, velja opozoriti se na zvezo veliki tocaj (francosko: le grand echanson, le chef des echansons) v zgodbi o egiptovskem Jozefu (1 Mz 40-41). Tezava, ki ostane, pa je slej ko prej v tem, ali je faraonov dvor dovolj imeniten za primerjavo s sodobnimi lokali na Francoskem. Saj sta ze v Koranu (12, 36) veliki tocaj in veliki pek postala zgolj dva mladenica, in to v dvojini, ki jo poznata tako slovenscina kakor arabscina. Vlado Nartnik From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Tue Mar 15 17:07:23 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Tue, 15 Mar 2005 17:07:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka References: <002801c5296a$e8f268c0$6400a8c0@P4> Message-ID: <001001c52979$12c81010$e30ff9c2@kallisto> Ker me tovrstni izrazi (tudi) iz poklicnih razlogov zelo zanimajo, si ne morem kaj, da ne bi pristavila svojega mnenja. "Veliki točaj" se mi zdi imenitna rešitev. (Pravzaprav preimenitna za "plebejska" gostišča - čeprav ne dvomim, da bi se marsikateri gostilničar prav rad primerjal s kakim Ramzesom.) Bojim pa se, da sodobna slovenska kultura - v širšem pomenu tega izraza - za kaj takega ne bi imela posluha. (Kak "veletočaj" pa bi sploh povzročil izbruhe smeha ..:)) Morda pa se - upam! - motim. Splača se vztrajati in ga ponuditi v premislek. Lep pozdrav, V. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, March 15, 2005 3:25 PM Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka > > Kar zadeva besedo tocaj kot mozni prevod francoskega izraza > sommelier, velja opozoriti se na zvezo veliki tocaj (francosko: le > grand echanson, le chef des echansons) v zgodbi o egiptovskem > Jozefu (1 Mz 40-41). Tezava, ki ostane, pa je slej ko prej v tem, ali je > faraonov dvor dovolj imeniten za primerjavo s sodobnimi lokali na > Francoskem. Saj sta ze v Koranu (12, 36) veliki tocaj in veliki pek > postala zgolj dva mladenica, in to v dvojini, ki jo poznata tako > slovenscina kakor arabscina. > > Vlado Nartnik > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 20:57:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 20:57:10 +0100 Subject: [SlovLit] Samo_ena_mala_pritožba Message-ID: <007f01c52999$2dc70540$6400a8c0@P4> From: "Alenka Hladnik" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 15. marec 2005 19:42 Subject: samo ena mala pritožba Lepo pozdravljeni slovlitovci! Nekemu geografu, se opravičujem zaradi luknjavega spomina, ste nekateri prav pred kratkim grdo podkurili zaradi cunamija. Tsunami ali cunami, ni pomembno. Mi še vedno uporabljamo subjekt in objekt, subjektivno in objektivno ter nam je, priznam, čisto vseeno, ali napišemo Aristotel ali Aristoteles. Zato sem si trdno obljubila, da se ne bom predrzno vtikovala v nemojo stroko in ne bom nič napisala na temo vse bolj razširjenega in motečega načela 'piši kao što govoriš'. Bila je težka odločitev, ker me mrzlo strese ob Filadelfiji, Misisipiju in podobnih čudnih imenih, saj spomin žalostno odtava v študentske čase, ko smo brali strokovno literaturo v srbščini in se, bruci, mučili z Viljemi Džemsi, Persi in Nićeji. Obenem se začudeno sprašujem, če Filadelfija in Misisipi, zakaj ne tudi Vošington in Njujork. A kot rečeno, obljubila sem si, da se ne bom vtikovala, ampak se po svoji vesti trudila pisati imena originalno, razen seveda starinskih Dunaja, Trsta, Benetk ipd. Vendar ne morem več, res ne morem več držati jezika, pa še gospa Jolka Milič je vselej inspirativna. 1. Od hude muke se mi je pred dnevi kar zavrtelo, ko je kuhar na tv pripravljal čokoladni mus. Brez komentarja. 2. Nekoč je bilo težko prenesti rok in pank, ampak se sprijazniš, kajne. Z jazzom je to nemogoče. Še posebno, če se v istem napovedniku izmenjujeta jazz in džez. Ne, to gre absolutno čez vse meje sprejemljivega. To je bila zadnja kaplja v prepoln kozarec 'piši kao što govoriš', zaradi katere sem pojedla svojo besedo. No, ne bom nizala primerov, jih je preveč. Ta čudna slovenjenja so po mojem skromnem nestrokovnem mnenju zgolj izraz slovenske lenobnosti duha. Zakaj si raje ne izmišljujemo nove besede? Zakaj ne bi razpisali državnih nagrad za nove besede? Moji dijaki ji kujejo po tekočem traku, če jih le spodbudim. Ali ne bi bile nove besede boljše, kot te grde spake, ki žalijo uho in oko in um. Kot džez ali Džems ali mus ali Filadelfija. Lepo prosim, ne zapovedujete, da jih moramo tako pisati. Pa brez zamere, nisem strokovnjak. Alenka Hladnik, prof. filozofije From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 16 21:01:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 16 Mar 2005 21:01:06 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_euroobmočje_-_za_SlovLit Message-ID: <00d801c52a62$e4fcedf0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 16. marec 2005 19:19 Subject: euroobmočje - za SlovLit Finski kolega je upravičeno začuden nad zapisi tipa "euroobmočje, Eurosistem" ipd. v slovenskih različicah predpisov Evropske zveze, tisti, ki smo oktobra spremljali bruseljsko javno posilstvo nad slovenščino kot enim izmed uradnih jezikov Evropske zveze, pa nismo presenečeni. Takrat sta slovenska vlada in parlament izjavila, da zapis imena skupne evropske valute samo s črko u "na bankovcih in kovancih ni sporen", in potrdila "sprejemljiv kompromis", po katerem smemo (!) Slovenci po slovenskih pravopisnih pravilih (torej s črko v) še naprej zapisovati to besedo v svojih publicističnih ipd. besedilih za domačo rabo, medtem ko mora biti v slovenskih različicah pravnih predpisov Evropske zveze (evropska ustava, direktive, uredbe in odloki Evrospek komisije ipd.) uporabljen zapis s črko u. Strokovno utemeljeni ugovori Slavističnega društva in številnih posameznikov niso pomagali (klavrna politična zgodba je lepo opisana v uvodniku Petra Kolška v Sodobnosti 11/2004), primeri iz navadenega (25.) člena bruseljskega dokumenta pa kažejo, da se "sprejemljivi kompromis" že uveljavlja in da je maligen (širitev vsiljenega načina zapisovanja z imena valute na njegove tvorjenke). Naslednji korak v tej smeri bodo najbrž naredili slovenski trgovci ("Od nas samih bo odvisno!"), ko se bomo začeli poslavljati od sitov in bo pri nas začel veljati predpis o dvojnem označevanju cen. Zapis s simbolom EUR se zdi za zdaj pogojno sprejemljiv (kakor npr. zapis s simbolom CHF za švicarski frank ali Cu za baker), vendar bo njegova množična raba po izložbah, na prodajnih izdelkih in blagajniških računih dolgoročno težko ostala brez vpliva na zapis imena valute tudi v standardno razvitih slovenskih besedilih, posebno ker jo bo podpiral "nesporni" zapis samo s črko u na kovancih in bankovcih. Moj odgovor na vprašanje finskega kolega o zapisu "euro" v slovenskih besedilih se kljub taki perspektivi glasi: "Very strange!" Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 21 09:05:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Mar 2005 09:05:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Europski_točaji Message-ID: <000001c52dec$ce3f16a0$e24602c1@ff.unilj.si> From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, arnes" Subject: Re: [SlovLit] Fw: euroobmoeje - za SlovLit Date: 17. marec 2005 16:50 Spoštovani jezikoslovci, ker so naši vrhovščeki tako... kšajt, da vse sprejmejo - ponižne dušice in hlapčiči! - kar na evropskem vrhu ukažejo in zapovejo, bi rada vedela, kako bomo pisali in sklanjali evropsko valuto v množini. Brala sem v literarni prilogi turinskega časopisa La Stampa, da euro (z nespremenjeno končnico o) velja tako za ednino kot za množino, navadni Italijani ga sicer lomijo in enemu pravijo euro, ko jih je več - pa po stari navadi kot za franke, šterlinge in dolarje - euri, kar pa je napačno. In jih na to pogreško tudi opozarjajo. Kaj pa mi, kako se bomo mi odrezali, ko bomo imeli v žepu recimo dva euro...ta? In še več? Ali bo le glava po eu...ropsko, konec pa po starem: evro-evri? jolka milič ============== Debato o točajih v Slovlitu zaključujeta še dva predloga: točajski mojster (Zoltan Jan) in vinski mojster (Vesna Velkovrh Bukilica). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 21 18:31:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Mar 2005 18:31:20 +0100 Subject: [SlovLit] Brezplačni_tečaji_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih_v_aprilu Message-ID: <000701c52e3b$cd06cbd0$6400a8c0@P4> Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 21. marec 2005 11:47 Za: Mrežnik Zadeva: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v aprilu Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 5. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v četrtek, 7. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v četrtek, 14. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Iskanje po računalniškem katalogu NUK (COBISS/OPAC)" bo v četrtek, 21. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 22. aprila od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. --- Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 22 15:11:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Mar 2005 15:11:07 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij_o_Janezu_Trdini_=28Mengeš_1830_--_Novo_Mesto_14=2E_7=2E_1905 Message-ID: <015f01c52ee8$ff4acdf0$6400a8c0@P4> Vabimo vas na znanstveni simpozij o delu narodopisca, pisatelja, zgodovinarja in narodnega buditelja Slovencev in Hrvatov Janeza Trdine. Letos je 175 let od njegovega rojstva in 100 let od njegove smrti. Simpozij organizirata Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Simpozij bo predvidoma 27. in/ali 28. oktobra 2005 na gradu Jablje v Trzinu pri Ljubljani. Teme simpozija niso omejene, lahko pa izbirate med spodnjimi: rodoljubje pri Trdini, svobodoljubje pri Trdini, slovenstvo in slovanstvo pri Trdini, "hrepenenje po prosveti" pri Trdini, praznoverje vs. prava vera pri Trdini, Trdina kot učenec in učitelj, Trdina v očeh Hrvatov, Trdinov spor s hrvaškimi šolskimi oblastmi, Trdinova hrvaško pisana proza in njegova proza o Hrvatih (Bachovi huzari, Orisi in portreti/Obrazi in značaji ...), Trdinov odnos do žensk oz. Trdinovi ženski liki, Trdinov potopis (Sprehod v Belo krajino), Trdinove verske bajke, žanri Trdinove kratke proze, Obrazi in značaji kot literarna forma, med bajkami in povestmi/ pripovedni postopek v bajkah in povestih, značilnosti Trdinove spominske proze, reakcije na objavo Bajk in povesti, reakcije na objavo Hrvaških spominov, Trdina-Prešeren-Koseski, Trdina v Costovih nemških spominih, Trdina kot kritik Costove knjige Der schnelle Slovene, Trdina in Cervantes, Trdina in Rusija oz. ruski pisatelji, Trdina v očeh romanopiske (roman Ilke Vašte Izobčenec), Trdinov jezik oz. jezikovne posebnosti (dialektalne, arhaične ...), Trdinove pesmi, ali je kaj Trdinove neobjavljene korespondence?, bibliografija del o Trdini. Svoj politični credo in odnos do ljudske kulture je Trdina izrazil na zadnjih straneh avtobiografskih pisem z naslovom Moje življenje, ki jih je pošiljal v Ljubljanski zvon zadnje mesece svojega življenja: "Navdušenje za politični in vsak drug napredek, za demokratska načela, za humanizem, sosebno pa za slovenstvo in slovanstvo, mi gori v prsih z isto silo kakor pred petdesetimi leti". "Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se odločil udrihati po praznoverju, ki se je obesilo na pravo vero ..." Prijave pošljite čimprej na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si. Referati naj bodo dolgi do 12 tipkanih strani. Referati bodo objavljeni v zborniku. Zbornik naj bi izšel do začetka simpozija, zato morajo biti referati napisani do konca avgusta 2005. Po prejemu vseh prijav predvidevamo kratek sestanek vseh sodelujočih. Organizacijski odbor: diplomirani arheolog Janez Škrlep, Muzej Mengeš, Trdinov trg 10, 1234 Mengeš, tel. 01 72 91 003, faks. 01 72 91 004, info na muzej-menges.si; doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 51 16 314, aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si; red. prof. dr. Gregor Kocijan, upokojeni prof. na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; red. prof. dr. Miran Hladnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, miran.hladnik na guest.arnes.si. Simpozij je le eden od projektov, ki ga pripravlja Muzej Mengeš. Ostali so: Odprtje Trdinove spominske sobe (stalni razstavni prostor, čitalnica, muzejska trgovina), 130 m2, v upravni zgradbi tovarne Melodija Mengeš (v Trdinovi rojstni hiši) in Trdinove bukvarne (antikavariat). Ilustrirana izdaja Trdinove legende o nastanku in imenovanju Mengša, ilustrirana izdaja legende o propadu Mengeškega gradu, izbor Trdinovih legend (stvarjenje sveta, stvarjenje človeka ...). Izdelava spletne strani o Janezu Trdini; izid spominske poštne znamke in spominskega kovanca. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 10:48:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Mar 2005 10:48:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Euroobmočje_še_zadnjič Message-ID: <002b01c52f8d$7cba5e50$e24602c1@ff.unilj.si> From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Monday, March 21, 2005 12:43 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: euroobmocje Z vindisarji je sploh kriz, vendar njihovega eurorepkanja ne gre jemati pretirano resno. Obliko evro uporabljajo tako juzni kakor vzhodni Slovani, kar znese 58 % povrsine Evrope. Tega se je zavedal ze France Preseren pri pisanju Certomirovega govora. Zato pustimo casu cas! Vse dobre reci pa so tri: ali je skratka narobe, ce k predlogu tocajskega ali vinskega mojstra navrzem se enobesedno obliko nadtocaj? Vlado Nartnik ========= From: tatluc@aliceposta.it [mailto:tatluc na aliceposta.it] Sent: Monday, March 21, 2005 11:14 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Europski točaji Na zacetku je Accademia dei Lincei sicer svetovala uporabo ednine in mnozine. To je ustvarilo zmedo. Lep pozdrav Tatjana Rojc > bi rada vedela, kako bomo pisali in sklanjali evropsko > valuto v množini. Brala sem v literarni prilogi turinskega > časopisa La Stampa, da euro (z nespremenjeno končnico o) > velja tako za ednino kot za množino, navadni Italijani ga > sicer lomijo in enemu pravijo euro, ko jih je več - pa po > stari navadi kot za franke, šterlinge in dolarje - euri, > kar pa je napačno. In jih na to pogreško tudi opozarjajo. > Kaj pa mi, kako se bomo mi odrezali, ko bomo imeli v žepu recimo > dva euro...ta? In še več? Ali bo le glava po eu...ropsko, konec pa po > starem: evro-evri? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 13:46:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Mar 2005 13:46:24 +0100 Subject: [SlovLit] Kje ... Message-ID: <000001c52fa6$52c66ee0$e24602c1@ff.unilj.si> ... pri Cankarju se že smrt razjoka nad Slovencem? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 19:31:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 23 Mar 2005 19:31:45 +0100 Subject: [SlovLit] Ko_pa_sami_nočejo Message-ID: <005201c52fd6$924772f0$6400a8c0@P4> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=b73cca434cd915f79edec5fa2fc81f2b04&t=html&p=11 - - Ker je Florence Gacoin Marks preveč sramežljiva, da bi sama opozorila na svoje delo, storimo to mi. Povezava gre na članek o njeni disertaciji pod naslovom Poti, ki jih na tuje ubira slovenska literarna beseda, v danšanjih Delovih Književnih listih. Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/rezensionen/rezmeff.html -- nemški članek o elektronskih znanstvenih izdajah iz revije Computerphilologie. Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/hamburg.html -- koncept predavanj iz računalniške filologije; iz iste revije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 24 19:42:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:42:27 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis Message-ID: <009101c530a1$3bba9a40$6400a8c0@P4> From: "Jana Skaza" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs4.arnes.si> Sent: 24. marec 2005 18:38 Subject: JR za PNASK 05 Asociacija Velenika, Študentska založba Litera in Ustanova Velenjska knjižna fundacija zbirajo predloge za Pretnarjevo nagrado 2005 ambasadorju slovenske književnosti za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature po svetu. Kandidate za nagrado lahko predlagajo slovenska in tuja književniška združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije ter državljani Slovenije in tuji književniki osebno. Predloge z utemeljitvami, navedbo statusa in naslova kandidata ter predlagatelja pošljite priporočeno na naslov: Asociacija Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje, Slovenija (s pripisom "PNASK '05") do 14. maja 2004. Na podlagi pisno prejetih in utemeljenih predlogov bo nagrajenca izbrala posvetovalno-organizacijska skupina za podelitev nagrade. Pretnarjeva nagrada bo slovesno podeljena 10. junija 2005 ob zaključku IV. Herbersteinsko-Líterinega srečanja slovenskih književnikov v Velenju. Nagrado financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Organizatorji vabijo k pokroviteljstvu podelitve nagrade mednarodno ugledno ustanovo oz. podjetje. Informacije: kplza na velenika-stropnik.si; info na zalozba-litera.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 24 19:44:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:44:27 +0100 Subject: [SlovLit] [Da nizam] Message-ID: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> Da nizam bisere na vrvico ljubezni, praviš -- bele, črne, osmojene, tebe, njega in še koga vmes. Da, nizam bisere na vrvico ljubezni -- in z vsakim, ki me nate spomni, kane solza na ugasli kres. From jaka na jaka.org Thu Mar 24 19:51:38 2005 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:51:38 +0100 Subject: [SlovLit] [Da nizam] In-Reply-To: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> References: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> Message-ID: <42430C3A.1010901@jaka.org> okrog poezije, na svojih straneh gostim brezplačno e-verzijo pesniške zbirke Napis nad mestom Mojce Pelcar Šarf: http://www.jaka.org/2005/mps/ lp, Jaka http://www.jaka.org/ Miran Hladnik, Siol , , 24.3.2005 19:44: >Da nizam bisere >na vrvico ljubezni, >praviš -- >bele, črne, osmojene, >tebe, njega >in še koga vmes. > >Da, nizam bisere >na vrvico ljubezni -- >in z vsakim, >ki me nate spomni, >kane solza >na ugasli kres. > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 25 09:45:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Mar 2005 09:45:20 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Slavistična_revija_2005_št =2E_1 Message-ID: <001201c53116$fa4cb5e0$e24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Friday, March 25, 2005 9:20 AM To: Miran Hladnik Subject: Slavistična revija 2005, št. 1 Razveselila me je nova, sicer nekoliko suhcena številka Slavistične revije in na dušek sem prebral vse, kar je povezano z literarnimi vedami: poleg imen urednikov še podatke o eni publikaciji iz rubrike V oceno smo prejeli. Sprašujem se, ali je pri nas izginila literarna zgodovina (in ostale literarne vede) ali je uredništvo ostalo brez sodelavcev. Upajmo, da bo vstajenje seglo preko ustaljenih okvirov še kam. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Mar 27 01:24:19 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 27 Mar 2005 01:24:19 +0100 Subject: [SlovLit] 35. teden slovenske drame, Kranj, 18.--26. marec 2005 Message-ID: <42460B43.15534.1EE655E@localhost> V soboto, 26. aprila 2005, se je v dvorani Prešernovega gledališča Kranj z zaključno slovesnostjo končal 35. teden slovenske drame. Podelili so tri nagrade: Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev slovenskega dramskega besedila, Grün--Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji in Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Med desetimi uprizoritvami, ki jih je za 35. TSD izbral selektor Matej Bogataj, je tričlanska žirija - s predsednico Nežo Maurer na čelu - za dobitnika Šeligove nagrade razglasila dramo _Hodnik_ Matjaža Zupančiča v izvedbi SNG Drama Ljubljana in Kulturnega društva B- 51 (mimogrede: Zupančičevo besedilo je pred dvema letoma na 33. TSD dobilo že Grumovo nagrado). Grün--Filipičevo priznanje je Tomaž Gubenšek v imenu petčlanske žirije podelil Alji Predan, dramaturginji Mestnega gledališča Ljubljanskega, urednici Knjižnice MGL in prevajalki. Žirija za Grumovo nagrado je med več kot štiridesetimi besedili, prispelimi na anonimni natečaj za Grumovo nagrado 2005, pred začetkom TSD izbrala sedem najboljših, na sinočni sklepni prireditvi pa nagrado podelila Matjažu Briškemu za dramo _Križ_, grotesko z religiozno tematiko in nekoliko strniševskim priokusom. O tem, kako hitro in učinkovito je lahko uprizarjanje slovenskih dramskih besedil, veliko pove podatek, da so od sedmih dramskih besedil, nominiranih za Grumovo nagrado 2005, kar tri že doživela tako uspešne odrske uprizoritve, da so bila hkrati v igri tudi za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev; to so monokomedija Saše Pavček _Al' en al' dva_, drama Boštjana Tadla z baudelairovskim naslovom _Anywhere Out of This World_ in absurdna komedija Matjaža Zupančiča _Bolje tič v roki kot tat na strehi_. Kaj se je sicer dogajalo minuli teden v Kranju? V okviru 35. TSD se je v devetih dneh (od 18. do 26. marca) v Kranju in bližnji okolici na odrih zvrstilo sedem (od desetih uvrščenih) iger iz tekmovalnega programa za Šeligovo nagrado, v mednarodnem programu pa sta se odvrteli dve slovenski drami v izvedbi tujih gledališč (komedija Vinka Möderndorferja _Mama je umrla dvakrat_ v izvedbi slovaškega Gledališča Jána Palárika in drama Evalda Flisarja _Nora Nora_ v odmevni izvedbi gledališča Al-Soradk Pavilion Group iz Kaira). _Nora Nora_ je sicer lanskoletna dobitnica Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo, v letošnji sezoni jo je krstno uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj, ki pa glede na hudo konkurenco očitno ni bilo tako dobro, da bi mu ta uprizoritev prinesla Šeligovo nagrado. Sklepno slovesnost letošnjega TSD so izdatno popestrili igralci kranjskega gledališča s uprizoritvami kratkih odlomkov iz besedil, nominiranih za Grumovo nagrado; sodeč po prikazanem bo za odrsko bizarnost v prihajajočih gledaliških sezonah poleg že omenjenega Matjaža Briškega nedvomno poskrbel Vinko Möderndorfer s svojo novo dramo _Mrtve duše_. Zaključek sinočne prireditve je popestrila še monodrama Roka Vilčnika (znanega pod psevdonimom rokgre) z naslovom _Pavlek_ v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj. Minuli teden v Kranju potekale tudi delavnice dramskega pisanja, ki so jih mdr. vodili priznani tuji gledališčniki. Več o Tednu slovenske drame na http://www.presernovogledalisce.com/tedenslovenskedrame . Lep praznični pozdrav, Matjaž Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 25 21:12:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Mar 2005 21:12:34 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Euro in Finci Message-ID: <006801c53176$fd6da350$6400a8c0@P4> Od: milan smolej [nmsscand na hotmail.com] Poslano: 25. marec 2005 14:02 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Kotimaisten kielten tutkimuskeskus Forskningscentralen för de inhemska spraken Research Institute for the Languages of Finland Najprej - oprostite - visji raziskovalec Aino Piehl iz finskega Centra za raziskavo domacih jezikov je gospa - torej kolegica ne kolega. Cudi me, da Centru sicer ni uspelo pametno in logicno prevesti svojega uradnega naziva v anglescino, kajti tako finsko kot svedsko (drugi uradni jezik na Finskem) ime instituta govorita o "domacih" jezikih (kotimainen, inhemsk) na Finskem in o organizaciji kot o Centru in ne Institutu, naenkrat pa ta Center zanimajo jezikovni "problemi" v Sloveniji !! Glede slovenskega Euro-ja pa le toliko, da je ime valute Euro izhaja iz Evropske Unije in ne iz EUropske zveze - zato so vse diskusije okoli slovenskega poimenovanja skupne evropske valute v tej smeri popolnoma brezpredmetne. LP iz Finske Milan Smolej +358-40-5223562 SUOMI-Finland >----- Original Message ----- From: >To: >Sent: 16. marec 2005 19:19 >Subject: euroobmočje - za SlovLit > > >Finski kolega je upravičeno začuden nad zapisi tipa "euroobmočje, >Eurosistem" ipd. v slovenskih različicah predpisov Evropske zveze, >tisti, ki smo oktobra spremljali bruseljsko javno posilstvo nad From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 27 11:02:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Mar 2005 11:02:53 +0200 Subject: [SlovLit] =C8omski_Vratuša_pa_Kronika Message-ID: <00ce01c532ab$c3b3bce0$6400a8c0@P4> 29. marca 2005 bo ob 17.30 uri v Cankarjevem domu predavanje Noama Chomskega Force, law and the prospects of survival (Sila, zakon in možnosti za preživetje). Vstopnic že zdavnaj ni več na razpolago, ga pa bo mogoče spremljati preko interneta. Častni član društva akademik prof. dr. Anton Vratuša je praznoval 90.-letnico. Čestitke! Gl. tudi članek Janeza Stanonika v Delu 26. marca (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=6c7cd42249d9061e235a992d78175 9ed04&source=Delo). 52. številka Kronike bo zunaj 1. aprila 2005, častna beseda. Na spletu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika52.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika52.pdf) pa je dosegljiva že zdaj. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Mar 27 19:00:48 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 27 Mar 2005 19:00:48 +0200 Subject: [SlovLit] = razpis_za_štipendije_Ustanove_patra_S =2E_Škrabca Message-ID: <424702E0.3250.37FE06B@localhost> Pozdrav, posredujem razpis za štipendije Ustanove patra S. Škrabca (www.skrabceva-domacija.com), ki ga še nisem zasledil objavljenega na SlovLitu. Prav bo prišel študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije. Matjaž ----------------------------------------- Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2005/2006, in sicer: 1) celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; 2) enkratne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; 3) enkratne štipendije za podiplomski študij študentom -- članom Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. Ad 1) Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Ad 2) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2005/2006 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Ad 3) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom; -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu; -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja; -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom »Razpis za štipendije«. Rok za prijavo: do vključno 3. 5. 2005. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo upoštevale. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne na telefonskih številkah 01 / 836 10 95 ali 01 / 837 26 12 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 30. 6. 2005. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 28 17:54:00 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 28 Mar 2005 17:54:00 +0200 Subject: [SlovLit] = H=2E_C=2E_Andersen_Knjižni_labirin t_in_S=2E_Pregelj Message-ID: <424844B8.29671.39008D5@localhost> Napovedi iz tedenskega eInformatorja ŠOU: Torek, 29. 3. 2005, ob 19.00 -- VEČER ODDAJE KNJIGA MENE BRIGA. Jazz klubu Gajo, Beethovnova 8, Ljubljana. Večer bo posvečen 200-letnici rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. O avtorju, njegovem življenju in delih bosta govorila Jože Hudeček in Nina Kokelj. Dogodek bo vodila Katja Žulc. info na zalozba.org Od torka, 29. 3., do sobote, 2. 4., 10.00--19.00 -- KNJIŽNI LABIRINT 2005, V.B.Z. Knjigarna Rimljanka in Študentska založba, knjigarna Podmornica sta pripravili pregledno prodajno razstavo tujih knjig pod naslovom KNJIŽNI LABIRINT 2005. Razstavljene knjige so izšle pri najpomembnejših svetovnih založnikih od oktobra 2004 do marca 2005. Približno 5000 knjig prinaša novosti z naslednjih področij: leposlovje in jezikoslovje, medicina, družboslovje, priročniki, turistika in navtika, naravoslovje, humanistika, umetnost, tehnika in informatika, ekonomija. Prodajna razstava bo v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču v času sejma POČITNICE 2005. To je tudi razlog, da so dali poudarek ne le na strokovno, temveč tudi na počitniško literaturo - od vodnikov in navtičnih priročnikov do dobrega branja s svetovnih bestseller list. Umetnost prinaša novitete v vseh cenovnih razredih. Velik del razstave bo namenjen izboru novitet referenčnih založb na področju strokovne in znanstvene literature. Kraj razstave: Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček. Vstopnina 700 SIT, za študente 500 SIT. www.studentskazalozba.si Torek, 12. 4., ob 19.00 -- Literarni večer s pisateljem Sebastijanom Pregljem v knjigarni Tranströmer, Kersnikova 6, Ljubljana. --- lp, Matjaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 29 13:51:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Mar 2005 13:51:58 +0200 Subject: [SlovLit] O Edvardu Kocbeku Message-ID: <008601c53455$b798b4f0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik" Sent: 29. marec 2005 11:15 Subject: Priloga Slovenistki doc. dr. Jasna Honzak-Jahič in dr. Alenka Jensterle-Doležal iz Oddelka za slovanske jezike v Pragi sta skupaj s Slovansko knjižnico in Veleposlaništvom Slovenije v Pragi 10. 3. 2005 organizirali mednarodni strokovni kolokvij o Edvardu Kocbeku. Prilagam udeležence in naslove prispevkov: Irena Novak-Popov, Iracionalno v pesništvu Edvarda Kocbeka Aleš Kozar, Slovinský básník Edvard Kocbek a koncept mytotvorného regionalismu Hana Chmeliková, Zaklínání slov Edvarda Kocbeka (Básnická sbírka "Hrůza" Edvarda Kocbeka) Alenka Jensterle- Doležalová, Telo v prostoru in bližina smrti (Edvard Kocbek, "Strah in pogum") Ivan Dorovský, Edvard Kocbek v evropském literárním kontextu Milada K. Nedvědová, Vliv Romana Guardinniho na Edvarda Kocbeka a paralela s českým katolickým básnictvím Julija Sozina, Lik sodobnika v prozi Edvarda Kocbeka Radek Novak, Filozof Edvard Kocbek ve veřejnosti Ada Vidovič Muha, Edvard Kocbek: nazor o slovenskem jeziku Marko Jesenšek, Jezikovne značilnosti Kocbekove proze Strah in pogum Jasna Honzak Jahič, Jezik in stil Kocbekovih vojnih dnevniških zapiskov David Blažek, Překlady díl Edvarda Kocbeka do češtiny Kamil Valšík, Postavení slovinštiny v meziválečném období Alenka Jensterle-Doležal From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Mar 31 13:08:13 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 31 Mar 2005 13:08:13 +0200 Subject: [SlovLit] Novosti na spletni strani Jezika in slovstva Message-ID: <424BF63D.22517.271C35@localhost> Novosti na spletni strani Jezika in slovstva (www.jezikinslovstvo.com) Na voljo so že povzetki sedmih razprav, ki bodo objavljene v prvi številki (jan.--feb. 2005) letošnjega jubilejnega 50. letnika JiS. Številka, ki ima kar 130 strani znanstvenih in strokovnih prispevkov, bo zaradi zapletov v tiskarni izšla z nekolikšno zamudo šele sredi aprila 2005. Brezplačnemu e-arhivu starejših številk smo dodali še PDF datoteke s celotno vsebino treh lanskoletnih številk JiS-a (dvojne poletne 3.--4. in jesenske 5.). Ni še prepozno, da postanete redni naročnik ali naročnica Jezika in slovstva. Najhitrejše in najenostavnejše je naročilo na e-naslov tehničnega urednika revije. ~~~Elektronski JiS domuje na~~~ http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva (matjaz.zaplotnik na siol.net) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 1 17:51:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Apr 2005 17:51:01 +0200 Subject: [SlovLit] Z_manj_kot_tremi_križi=3A_bi_predaval Message-ID: <003a01c536d2$9be22b90$6400a8c0@P4> Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 41. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Večkulturnost (v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 4. do 15. julija 2005. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, okroglih miz in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Več na spletni strani centra www.ff.uni-lj.si/center-slo. Ponujamo tri do štiri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 15. aprila 2005 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili 19. aprila. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 15. maja 2005 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Marko Stabej, predsednik 41. SSJLK From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 4 13:35:43 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 4 Apr 2005 13:35:43 +0200 Subject: [SlovLit] (Fwd) Platon: okrogla miza v cetrtek ob 11h Message-ID: <425142AF.10310.653B0A@localhost> From: "Marijan Dovic" To: Subject: Platon: okrogla miza v cetrtek ob 11h Date sent: Mon, 4 Apr 2005 13:26:50 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vabita na okroglo mizo 'Platon v slovenščini'. Pogovor bo vodil dr. Vid Snoj (Filozofska fakulteta v Ljubljani), sodelovali pa bodo Gorazd Kocijančič (NUK Ljubljana, prevajalec Platonovih zbranih del), dr. Tine Hribar, dr. Marko Marinčič in dr. Nike Kocijančič Pokorn (vsi s Filozofske fakultete, Ljubljana) ter dr. Boris Vezjak (Pedagoška fakulteta, Maribor). Pogovor, ki je bil sicer napovedan za konec februarja, pa je bil zaradi bolezni sodelavcev preložen, bo potekal v četrtek, 7. aprila 2005, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana. Pridite, obeta se zanimiva izmenjava mnenj! Marijan Dović, tajnik SDPK From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 4 23:56:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 4 Apr 2005 23:56:57 +0200 Subject: [SlovLit] "Srce v hlacah" -- trzaski in koroski prastrah pred Slovenci v popularni kulturi Message-ID: <4251D449.22850.10220BF@localhost> ------- Forwarded message follows ------- Date sent: Sun, 3 Apr 2005 12:46:30 -0700 (PDT) From: Tatjana Vokic Subject: "Srce v hlacah" - trzaski in koroski prastrah pred Slovenci v popularni kulturi To: tatjana_vokic na yahoo.com Historični seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU vabi na predavanje "Srce v hlačah" -- tržaški in koroški prastrah pred Slovenci v popularni kulturi Aktualno predavanje bo nanizalo uporabo popularnih žanrov: od tiska, karikatur in pesmi do nenazadnje interneta in filma ... -- za prenos političnih in etničnih stereotipov. Ustvarjanje manjšini nenaklonjene medijske strategije je konstanta za emocionalizacijo medetničnih odnosov in sredstvo za manipulacijo javnosti v funkciji dnevnopolitičnih interesov. Problem bo predavatelj osvetlil predvsem na primeru političnega in etničnega ozadja v kulturi in v njenem sprejemanju na Tržaškem in na Koroškem. Predaval bo mag. Peter Rustja. Peter Rustja se je rodil leta 1967 v Trstu. Po študiju na tržaški univerzi je vpisal magisterij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na temo _Položaj slovenščine v drugi polovici 19. stoletja_. Magistriral je leta 2001. Kot raziskovalec in publicist se ukvarja zlasti z vprašanjem medetničnih odnosov. Objavil je monografijo v dveh zvezkih _Otokar Rybar v dunajskem parlamentu_ (Trst, 2001--2003), poleg tega pa v slovenskem in obmejnem tisku stalno izhajajo njegovi strokovni članki. Med Rustjevimi zadnjimi znanstvenimi prispevki omenimo članek Pust v Trstu in okolici na prelomu dveh stoletij, ki je izšel v zborniku _O pustu, maskah in maskiranju_ (Ljubljana, 2003). Predavanje bo v četrtek, 7. aprila 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Splet: http://odmev.zrc-sazu.si/hs/ Historični seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki poteka že vrsto let, je mednarodni multidisciplinarni ciklus vabljenih predavanj, krajših znanstvenih sestankov in okroglih miz, ki ga organizira Koordinacijski odbor šestih raziskovalcev ZRC-a. Namenjen je javnim predstavitvam in diskusiji aktualnih znanstvenih dognanj na različnih področjih znanstvenega raziskovanja, s posebnim poudarkom na humanistiki in družboslovju. Na Historičnem seminarju so načeloma predstavljeni novi in izvirni raziskovalni dosežki izbranih slovenskih kolegov in predavateljev iz tujine. Predstavitve so namenjene širšemu strokovnemu občinstvu in zato krepijo stike med domačimi strokovnjaki, ki delujejo tako na ZRC-u kot tudi na različnih sorodnih ustanovah, ter omogočajo navezavo stikov z vabljenimi tujimi predavatelji oz. predstavniki ustanov. Načeloma se izpeljeta do dve predavanji na mesec. ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 5 16:11:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Apr 2005 16:11:34 +0200 Subject: [SlovLit] Karl Petric - UDK spletna knjiznica in UDK leksikon Message-ID: <001101c539e9$5f769fa0$e24602c1@ff.unilj.si> From: karl petric [mailto:karl.petric na triera.net] Sent: Monday, April 04, 2005 2:03 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Karl Petric - UDK spletna knjiznica in UDK leksikon Spoštovani gospod prof. dr. Miran Hladnik! Predlagam Vam dve izobraževalni spletni deli za vpis na Vašo stran (npr. kot predlog: stran spletnih poetov?) UDK LEKSIKON dosegljiv pod URL: http://www.beepworld.e/members29/udkleksikon Vsebuje različne spletne povezave in opredelitev tudi s področja književnosti in jezikoslovja, filozofije, psihologije, družbenih in uporabnih ved, umetnosti, geografije, zgodovine itd. UDK SPLETNA KNJIŽNICA dosegljiva na naslednjem spletnem naslovu: http://www.beepworld.de/members82/udkmodul2 Vsebuje različne spletne povezave do diplomskih in magistrskih del tudi s področja književnosti, vsebuje spletne povezave tudi z drugih področij umetnosti in znanosti. Za Vaše predloge se priporočam! Lep pozdrav Karl Petrič From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 7 13:38:45 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 7 Apr 2005 13:38:45 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitev Oxfordovega slovarja + Primerjalna knjizevnost v spletu Message-ID: <425537E5.30120.EC0EAA@localhost> V ponedeljek, 11. 4. 2005, bo ob 13. uri v avli Filozofske fakultete predstavitev novega _Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford_; sodelovala bosta glavni urednik slovarja Simon Krek in svetovalec za leksikografijo prof. dr. Dušan Gabrovšek. Predstavitev sodi v okvir prireditev Dnevi za jezikoslovce, ki potekajo na FF od srede, 6. 4. 2005, do ponedeljka, 11. 4. 2005. V avli Filozofske fakultete je v tem času mogoče s popustom kupiti določene publikacije FF, slovarje DZS in nekaj naslovov drugih založb iz ponudbe fakultetne knjigarne. --------------- Posebna tujejezična številka revije Primerjalna književnost "Literature and Space: Spaces of Transgressiveness", ki je izšla pred meseci v papirnati obliki, je sedaj v celoti dostopna tudi na spletnih straneh SDPK (http://www.zrc-sazu.si/sdpk). Posebna številka PKn 2004 je zbornik razprav, nastalih na podlagi referatov iz mednarodnega komparativističnega kolokvija "Prostori transgresije: robovi literature", ki ga je jeseni 2003 organiziralo Slovensko društvo za primerjalno književnost, potekal pa je v okviru mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica. (Prim. poročilo Alenke Jovanovski v PKn 2003/2, str. 141--145.) Razprave iz posebne številke PKn: Jean Bessiere: A propos de la transgression de la regle a la sémantique et au questionnement. En un commentaire des avant- gardes, de Joseph Conrad, de Carlos Fuentes et de Gertrude Stein. Jola Škulj: Literature and Space: Textual, Artistic and Cultural Spaces of Transgressiveness. Dean Komel: Philosophy and the Constitution of the Intercultural Sense. Jelka Kernev Štrajn: Chateau de Coppet -- A Site of Modernity? Marijan Dović: Literary Repertoire and Interference among Literatures. Bertrand Westphal: Approches méthodologiques de la transgression spatiale. Marko Juvan: Spaces of Intertextuality / The Intertextuality of Space. Darja Pavlič: The Lyric Subject and Space. A Comparison of Romantic and Modern Lyric Poetry. Bart Keunen: Moralism and Individualism in Urban Fiction: A Deleuzian and Bakhtinian Critique of Spatial Transgressions in Contemporary Crime Novels. Katia Pizzi: "Self" and the Modernist City: Stelio Mattioni and Trieste. Igor Škamperle: Space of Changeable Identity and the Margins of Literature. Igor Zabel: Art at the Limits of the Visible. (Razprave so izključno v angleškem in francoskem jeziku.) V temle sporočilcu samoglasniki v francoskih besedah nimajo vseh naglasnih znamenj, ki sicer sodijo zraven. --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Apr 7 20:57:15 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 7 Apr 2005 20:57:15 +0200 Subject: [SlovLit] SloFon 1: Vabilo Message-ID: <004c01c53ba3$b6d9c400$fa73a8c0@peter> Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju na Prvi slovenski mednarodni fonetični konferenci SloFon 1, ki bo med 20. in 22. aprilom 2006 v Ljubljani in poteka v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Konferenca SloFon 1 je prvo znanstveno srečanje fonetikov v Sloveniji. Čeprav je temeljno zanimanje konference fonetika in fonologija slovenščine, so dobrodošle tudi druge, splošnejše teme. V okviru konference bodo organizirana tudi zanimiva vabljena predavanja. A. Ozadje Trenutno stanje na Slovenskem na področju fonetike kaže znake povečanega zanimanja. Več desetletij je bilo znanstveno zanimanje omejeno na posameznike fonetike, ne da bi se oblikoval kakšno večje središče te znanstvene discipline (v pedagoškem ali raziskovalnem smislu), kakor ga poznajo v sosednjih in primerljivih bližnjih državah. Jezikovne tehnologije, ki so se začele razvijati v 90., pa vedno znova poudarjajo izrazito pomanjkljivost fonetičnih raziskav na Slovenskem. Zato je naloga fonetične znanosti najprej izpeljati temeljne raziskovalne projekte in izdelati osnovne priročnike (denimo fonetiko), posledično pa izoblikovati pedagoške centre na univerzitetni ravni. Ker je to zaenkrat še neizvedljivo, je optimalna rešitev povezovanje fonetike kot interdisciplinarne vede in fonetikov jezikoslovcev, defektologov, medicinske vede s podpodročji, področje jezikovnih tehnologij. S sinergijskimi učinki bi lahko vplivali na poglabljanje vedenja o fonetiki, posebej še slovenščine. B. Teme SloFon 1 zajema široko področje fonetike in sorodnih ved. Nekateri predlagani vsebinski sklopi so tile, vsako s svojimi podpodročji: 1. fonetika slovenščine ? eksperimentalnofonetične obravnave standardne slovenščine, akustična, artikulacijska in avditivna fonetika, eksperimentalnofonetične obravnave narečij in nestandardnih govorov, besedilna fonetika; 2. fonetično-fonološke kontrastivne analize ? slovensko-tujejezične protistavne (fonetične, fonološke, morfonološke itd.) analize, standardno-nestandardne protistavne (fonetične, fonološke, morfonološke itd.) analize, slovenščina kot drugi tuji jezik; 3. novejše smeri in pristopi ? generativna fonologija, postgenerativne fonološke šole, naravna generativna fonologija, naravna fonologija, metrična fonologija, avtosegmentalna fonologija, optimalnostna teorija, fonetika in fonologija, perceptivni vidiki v fonetiki, psihofonetika, sociofonetika, besedilna fonetika, pragmatika, analiza spontanega govora, analiza glasu; 4. fonetika in jezikovne tehnologije ? govorni korpus in korpus govora, korpusni viri in fonetična (fonološka) raba, razpoznavanje in sintetiziranje govora, avtomatizacija; 5. interdisciplinarne raziskave ? logopedija, foniatrija, klinična fonetika, forenzična fonetika, govorništvo in tehnika govora; 6. druge fonetične in fonološke teme. C. Vabilo k sodelovanju Vabimo Vas, da sodelujete na konferenci s svojim prispevkom. Povzetki so v slovenščini in angleščini ter obsegajo od 1000 do 1500 znakov s presledki. (Dalje gl. spletno stran.) Povzetki bodo recenzirani. Objavljeni bodo v zborniku povzetkov, ki bo izšel ob konferenci. Predstavitve bodo v standardnem formatu po 20 minut in 10 minut diskusije. Povzetke pošljite do 15. 11. 2005 na e-naslov slofon na zrc-sazu.si ali na navadni naslov (elektronsko različico in izpis): SloFon 1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 2 P. p. 306 SI-1001 Ljubljana Slovenija, EU Č. Roki 15. 11. 2005 ? oddaja povzetkov 01. 02. 2006 ? obvestilo o sprejetju povzetkov 10. 02. 2006 ? zgodnja registracija 01. 03. 2006 ? oddaja končne različice povzetkov 15. 03. 2006 ? registracija 20. 04. 2006 ? konferenca D. Kotizacija Kotizacija znaša 20.000 sit (80 EUR). Znižana kotizacija znaša 15.000 sit (60 EUR). Kotizacija za študente je 5.000 sit (20 EUR). E. Odbori Organizacijski odbor: Peter Jurgec (ZRC SAZU), asist. mag. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Melita Zemljak Jontes (Pedagoška fakulteta v Mariboru), doc. dr. Andreja Žele (ZRC SAZU), dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon, d. o. o.) Programski odbor: asist. dr. Simon Dobrišek (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani), Peter Jurgec (ZRC SAZU), red. prof. dr. Zdravko Kačič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru), izr. prof. dr. Simona Kranjc (Filozofska fakulteta v Ljubljani), prof. dr. Vesna Mildner (Filozofska fakulteta v Zagrebu), doc. dr. Vladimir Nartnik (ZRC SAZU), red. prof. dr. Rastislav Šuštaršič (Filozofska fakulteta v Ljubljani), asist. mag. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Melita Zemljak Jontes (Pedagoška fakulteta v Mariboru), dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon, d. o. o.) F. Nadaljnje informacije Spletna stran konference je http://slofon.zrc-sazu.si, e-naslov konference pa slofon na zrc-sazu.si. V imenu organizacijskega odbora konference, Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 10 12:48:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Apr 2005 12:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] Novičke_in_vabilca Message-ID: <001301c53dba$c92a2140$6400a8c0@P4> V sveži številki revije Slovene Studies (št. 1--2, 2003), ki je posvečena spominu na ustanovitelja Society for Slovene Studies Rada L. Lenčka, je med drugim objavljen članek Ervina Dolenca Kocbek's "Reflections on Spain": An Introduction. Henry R. Cooper ocenjuje knjigo Harolda B. Segla, The Columbia Guide to the Literatures of Eastern Europe Since 1945, John Cox pa v angleščino prevedena leposlovna dela Andreja Blatnika, Aleša Čara, Kajetana Koviča, Maje Novak, Andreja E. Skubica in Aleša Štegra, ki so izšla pri študentski založbi. Sliko z odkritja spominske plošče Antonu Ocvirku na Žagi pri Bovcu v okviru Šestnajstih Primorskih slovenističnih dnevov 7. in 8. aprila 2005 si je mogoče ogledati na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obocvirku.html, poročilo o referatih na simpoziju na temo primorskih literarnih zgodovinarjev pa še pride. Nekaj nove slikovne (tudi strokovne) dokumentacije je najti na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri38.html. Sindikat novinarjev Slovenije poziva vse zainteresirane, da se pridružijo pobudi za ureditev statusa svobodnjakov na področju kulture. S predlogi se obrnite na Igorja Drakuliča, Wolfova 8, Ljubljana, sns na siol.net. Koliko je pravzaprav svobodnjakov med slovlitovci in člani Slavističnega društva Slovenije? 3. letnik slovenistov gre v torek 12. aprila na ekskurzijo v Velike Lašče. Cena je 500 sit, odhod ob 11.00 s Kongresnega trga, vrnitev ob 21.00. Ogledali si bodo Levstikovo in Stritarjevo spominsko sobo in se potem peš podali na hrib Sveti Rok, kjer jih bo sprejel Martin Krpan. V Dolnjih Retnjah si bodo ogledali Levstikovo rojstno hišo in lokacije, kjer je ustvarjal Fran Levstik. Na poti bosta za izmučene odprti dve gostilni: pri Matičkovih in pri Kuklju. Zvečer v Velikih Laščah ogled gledališke predstave Juntez. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 10 17:34:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Apr 2005 17:34:00 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna konferenca o Cirilu in Metodu Message-ID: <003c01c53de2$b9001220$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran Hladnik, Siol'" Sent: 10. april 2005 16:14 Miran, iz Trnave sem dobil vabilo na mednarodno konferenco o Cirilu in Metodu -- Slovaški in Evropi (Cyrillius and Methodius -- Slovakia and Europe), ki bo potekala od 25. do 29. maja 2005 na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Trnavi (Slovaška). [...] Čeprav je mrtvečki den za prijavo 31. 3. 2005, organizator pravi, da nam še lahko pogleda skozi prste. Vabilo je sicer v angleščini, prosto po Prešernu pa pravi: Univerza Sv. C. in M. v Trnavi se imenuje po dveh znamenitih možeh, ki sta pomembna za Slovaško in Evropo. To je tudi vzrok, zakaj pripravljamo mednarodno konferenco ob pomembni obletnici sv. Cirila. Vabimo strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem življenja in dela obeh velikih apostolov in njune misije na Velikomoravskem. Cirilo-metodijska tradicija je pomembno zaznamovala življenje na Slovaškem in ustanovitev Republike Slovaške. Zaradi tega tudi vabimo strokovnjake s celega sveta, da pri nas predstavijo svoje raziskave. Glavna področja: zgodovina in arheologija, teologija, jezikoslovje, sodobne vede. Glavne teme: Narod, družba in kultura Velike Morave v času Cirila in Metoda. Duhovna in materialna kultura. Življenje in delo Cirila in Metoda v očeh sedanje Evrope. Pravila Cirila in Metoda o razvoju slovanskih narodov. Pravila bizantinskega poslanstva pri razvoju slovanskih narodov. Krščansko poslanstvo v preteklosti in danes. Cirilo-metodijska tradicija in sodobna teologija. Pomen Cirila in Metoda za razvoj slovanskih jezikov. Od pisave do nacije. Program: Sreda, 25. 5. 2005: Registracija, sprejem gostov pri županu, otvoritev simpozija, pozdravni govori, plenarno predavanje, sprejem za udeležence simpozija Četrtek, 26. 5. 2005: Registracija, plenarna predavanja, sprejem pri rektorju in dekanu, delo po sekcijah, večerja Petek, 27. 5. 2005: Delo v sekcijah, Zakljuiček simpozija Sobota in nedelja: Dvodnevna ekskurzija po Moravski in Slovaški (prenočitev na Moravskem) Kotizacija znaša 30 evrov in ne vključuje nastanitve, za katero morajo udeleženci poskrbeti sami. Prijavo pošljite po e-pošti conference na ucm.sk. Natančnejša navodila dobite po telefonu 00421 33 55 65 277 ali 00421 33 55 65 243. Univerza sv. Cirila in Metoda, Nam. J. Herdu 2, 917 01 Trnava, Slovaška Povzetek je potrebno poslati čim prej, referate za objavo pa napisati do 15. 9. 2005. Organizatorji: Filozofska fakulteta Univerze sv. Cirila in Metoda, Oddelek za slovaški jezik in književnost, Oddelek za zgodovino, Oddelek za slovanske jezike, Fakulteta za naravoslovje, Fakulteta za množične komunikacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 09:29:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 09:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Message-ID: <000001c53e68$4486e820$e24602c1@ff.unilj.si> Se še spomnite vprašanja na Slovlitu 23. marca, kjer pri Cankarju se smrt razjoka nad Slovencem (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20050323/001081.html)? Odgovora ni bilo, tudi zato, ker je bilo vprašanje slabo zastavljeno: ni bila smrt, ampak je bil Jezus. Povrhu pa smo narobe iskali po Cankarjevem leposlovju v Jakopinovi zbirki http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html, namesto da bi šli malo nižje pogledat v Cankarjevo publicistiko. Tam vtipkana beseda razjoka* da odgovor: Ivan Cankar: O človeškem napuhu/Politični članki in satire, sentence 36 in context: "Slovenec sem!" Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti. Ta zgodba se je vršila, ko je hodil Jezus po cesarski cesti; resnica je, da hodi še zmerom. Petru Štihu hvala za vprašanje; naslednjič bo identifikacija citatov iz Cankarja hitrejša. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 12:44:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 12:44:16 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Ocvirku_na_Primorskih_slovenistični h_dnevih Message-ID: <000101c53e83$68636730$e24602c1@ff.unilj.si> Prireditelji 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) 7. in 8. aprila v Kobaridu, Žagi in Bovcu so želeli dvoje: pregledati (vsaj okvirno) prispevek Primorcev v slovenski literarni vedi in odkriti spominsko ploščo Antonu Ocvirku v njegovem rojstnem kraju Žagi. V okviru PSD je 1999 SD Nova Gorica že odkrilo sp. ploščo na rojstni hiši Dušana Pirjevca (vpisan je v Solkanu, a hiša stoji v Novi Gorici) in 2002 Avgustu Žigonu v Ajdovščini. Anton Ocvirk, ki je diplomiral l. 1931 na slavistiki in primerjalni književnosti, je kot ustanovitelj Slavistične revije, Inštituta za slovensko književnost in literarno teorijo, Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ter več pomembnih knjižnih zbirk zaslužen tako za razvoj slovenistike kot primerjalne književnosti. Ker je zadnji dve leti država odtegnila financiranje, so PSD časovno zelo omejeni. Prireditelji so se odločili, da jezikovno tematiko prenesejo v naslednje leto. V 16 letih PSD se je to zgodilo tretjič. Po pregledu prijavljenih referatov so se organizatorji znašli v zadregi zaradi njihove številčnosti -- presenetljive, saj dela ni mogoče primerno finančno ovrednotiti. V tem je mogoče videti dvoje -- zavezanost prostoru, pri udeležencih z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo pa spoštovanje do Antona Ocvirka, ustanovitelja Oddelka, ter prizadevanje, da bi to zavest prenašali na študente, saj se jih na PSD pripeljalo kar poln avtobus. 16. PSD so bili priložnost za čestitke Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju. Njeno znanstveno delo je izčrpno predstavila Marija Pirjevec (Literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž; ob življenjskem jubileju). Poleg treh okvirnih predstavitev tematike v predavanjih O mejah literarne zgodovine na Primorskem (Zoltan Jan) in O začetkih literarne zgodovine na Primorskem (Branko .Marušič) in Pomen PSD v povezovanju literarne vede in šolske prakse (mag. Marija Mercina) so bili predstavljeni: Žigonovo izročilo v Ajdovščini (Ksenija Černigoj), Folkloristično delo Janeza Dolenca (Barbara Ivančič), Primorski avtorji v osnovnošolskih berilih (Vida Medved Udovič), Prispevek Martina Jevnikarja k poznavanju zamejske in zdomske književnosti (Lojzka Bratuž), Profesor Pirjevec -- hvaležni spomin (Boris A. Novak). Enako število prispevkov je obravnavalo delo Antona Ocvirka: Akademik Janko Kos, Ocvirkova znanstvena zapuščina; Lado Kralj, Anton Ocvirk in primerjalna književnost; Tone Smolej, Pariška leta Antona Ocvirka; Majda Stanovnik, Tri velike knjižne zbirke Antona Ocvirka; Tatjana Rojc, Srečko Kosovel in Anton Ocvirk -- Kosovelov doprinos k slovenski estetski kritiki; Denis Poniž, Ocvirkova kritika Indije Koromandije; Nada Đukić, Anton Ocvirk in psihološka literatura. V Žagi je bilo isti dan Odkritje spominske plošče Antonu Ocvirku. Govorili so župan Občine Bovec g. Danijel Krivec, Miran Hladnik, predsednik SD Slovenije in akademik Ciril Zlobec, Ocvirkov učenec. Ocvirkovo delo je ovrednotil Janez Vrečko, predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Za kulturni program so poskrbeli OŠ Žaga -- Celestina Kranjc in Mešani pevski zbor -- Rado Uršič. V Bovcu so udeleženci zvečer prisostvovali otvoritvi izčrpne razstave o življenju in delu Antona Ocvirka. S pomočjo obsežnega dokumentarnega gradiva, ki so ga posodili znanstvenikovi dediči, jo je uredila bibliotekarka Ksenija Krivec. Uvodni govor je imel akademik Janko Kos. Organizatorji, predvsem SD Nova Gorica so poleg običajnih priprav veliko časa in moči posvetili zbiranju sredstev. Na srečo so v okolju naleteli na razumevanje. --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si), povezovalka primorskih SD, Nova Gorica, 10. aprila 2005. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 13:18:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 13:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanji Galina Tihanova Message-ID: <001c01c53e88$30a8a440$e24602c1@ff.unilj.si> Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi na predavanje iz bolgarske književnosti. Dr. Galin Tihanov, prof. primerjalne književnosti na Univerzi v Lancastru (VB), bo predaval na temo Bulgarian Literature in the 20th and 21st centuries: a brief survey (predavanje bo v angleščini). Predavanje bo v četrtek, 14. 4. 2005 ob 13.00, v predavalnici 5. Dr. Tihanov bo imel istega dne tudi predavanje na temo Post-Romantic Syndrome, in sicer ob 10.30 v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka 16. Avtor se posveča vprašanju, kako se diskurzi, ideje in cela območja ideološko konstruiranih pomenov prenašajo v drug čas, na drugačne družbene in kulturne podlage. Vzorec sklicevanja na romantiko pri pisanju o problemih 20. stol. se kaže v večini evropskih literatur in duhovnih tradicij. Romantika je bila prva konsistentna reakcija na filozofski projekt modernosti, in ravno zato so bili prikazen romantike in njeni viri oživljeni v filozofiji, sociologiji, literarni teoriji, zgodovinopisju in teologiji vselej, ko je bilo treba ta projekt revidirati. Posmrtno življenje romantične umetniške in miselne dediščine na Nemškem v časih, ko so romantični odzivi na nove družbeno-kulturne cilje postali nezadostni, tvori bistvo postromantičnega sindroma. Ta pojav preučuje predavatelj v širši primerjalni perspektivi, s posebnim žariščem v Nemčiji in Rusiji dvajsetih in tridesetih let 20. stol. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 13:22:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 13:22:59 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Message-ID: <002a01c53e88$d10f6a90$e24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: msmolej [mailto:milan.smolej na welho.com] Sent: Monday, April 11, 2005 1:07 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Oprostite - osebno menim, da je tovrstno mečkanje slovenskega intelekta s ponavljanjem abotnega Cankarjevega teksta na straneh Slovlita cista perverznost. Da pa je Jezus sel ( oz. hodil) naprej po cesarski poti , morda tudi pri Cankarju med vrsticami samo potrjuje uradno (slovensko) zgodovino o naselitvi slovanskih krdel na območje današnje RS. Zaradi tega se je verjetno sam gospod Peter Stih tudi oglasil . LP Milan V. Smolej From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 11 16:05:19 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 16:05:19 +0200 Subject: [SlovLit] mednarodni simpozij v Lj. + 2 literarna vecera Message-ID: <425AA03F.2215.1024AEC@localhost> Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU organizira mednarodni simpozij "Ljudska pesem kot družbeni izziv". Simpozij bo potekal v Veliki dvorani SAZU (Novi trg 3/I.) 13. in 14. aprila 2005. Uradni začetek simpozija s tremi pozdravnimi govori je v sredo, 13. aprila, ob 10.00. Prijavljenih je 21 predavateljev iz Slovenije, BiH, Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske in Ukrajine. Večina prijavljenih prispevkov se dotika zbiranja in popisovanja ljudskopesemskega gradiva, nekateri pa obravnavajo slovensko ljudsko kulturo s širšega, splošnejšega vidika. Med sodelujočimi na simpoziju je tudi Boštjan Narat, širši javnosti znan kot kitarist in idejni vodja etno skupine Katalena. V spremljevalni program simpozija spadajo koncerta poustrarjalcev slovenske ljudske glasbe Volk Folk in Tolovaj Mataj v četrtek zvečer ter petkova celodnevna strokovna ekskurzija na Bled in v Kropo. Datoteka s programom simpozija je dostopna na spletni strani GNI ZRC SAZU (http://www.zrc-sazu.si/gni/Aktualno.htm). --------------- Pa še dve najavi iz tedenskega e-informatorja ŠOU: Sreda, 13. april ob 20.00: Študentski literarni večer v ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na Študentskem literarnem večeru bo prozaistka Mojca Kumerdej predstavila svojo zbirko kratkih zgodb _Fragma_, pesnica Vida Mokrin - Pauer pa svojo pesniško zbirko _Modrice_. Pogovor bo vodila Lidija Dimkovska (lidija.dimkovska na siol.net). Vstop prost. http://www.sou-lj.si Sreda, 13. april ob 21.00: Literarni večer v Jazz klubu Gajo, Beethovnova 8, Ljubljana. Gost bo Ciril Zlobec, ki bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, zbirko esejev _Med utopijo in skepso_. Pogovor bo vodil Mitja Čander. Glasbena spremljava: Anja German (klavir). http://www.studentskazalozba.si --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 17:11:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Apr 2005 17:11:44 +0200 Subject: [SlovLit] Odgovor_spoštovanemu_dr_Janezu_Dularju__ Message-ID: <002601c53ea8$c758ca80$6400a8c0@P4> Odgovor spoštovanemu dr. Janezu Dularju na pripombo o 16. Primorskih slovenističnih dnevih (PSD), obj. v Kroniki št. 52, str. 5 Presenetila sta me Vaše zanimanje za PSD in avtoritarna drža v komentarju, "organizatorji si ne smeli privoščiti tako enostranske zasnove srečanja". Pregledujem programe vseh šestnajstih srečanj, na katerih smo se primorski slovenisti, člani SD Koper, SD Nova Gorica in Trst-Gorica-Videm samo trikrat odpovedali jezikovnim in jezikoslovnim temam, pa na nobenem seznamu referatov od leta 1990 do 2005 ne najdem Vašega imena. Kako je mogoče, da med različnimi temami PSD niste našli nobene pomembne ali vsaj zanimive? Naj jih nekaj navedem: Jeziki v srečanju, Slovarji pri učni uri, Razvijanje narodne zavesti, Jeziki v stiku, Zvrstnost jezika, Posebnosti v sporazumevanju učencev in dijakov, Normiranje jezika v šoli, Slovenščina v primorski javnosti, Jezik ob meji, Jezik učencev in dijakov ob meji, Smeri jezikovnega razvoja mladih, Vključevanje tujejezičnih otrok v slovensko šolo, Izrinjanje slovenščine iz javnega življenja, Narečja in šola itd. Nekaj let sem si kot povezovalka primorskih SD prizadevala, da bi s pomočjo Zavodov za šolstvo in različnih znanstvenih ustanov bolj sistematično in organizirano raziskovali to področje, vendar ni bilo zanimanja za to. O tem priča tudi korespondenca. To pa ne pomeni, da na PSD niso sodelovali zelo kompetentni raziskovalci. Če Vas bo zanimalo, kdo so, in jih bo urednik Kronike objavil, jih bom z veseljem izpisala iz programov. Vaši pripombi o novogoriški slovenistiki in namišljenih sredstvih za 15 referatov samo dokazujeta, da ne poznate PSD. Novogoriška slovenistika se za sodelovanje na PSD namreč prav toliko zmeni kot dosedaj Vi. Veseli bomo, če boste sodelovali na PSD 2006. --- Marija Mercina (marija.mericna na guest.arnes.si), v Novi Gorici, 10. 4. 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 17:24:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Apr 2005 17:24:02 +0200 Subject: [SlovLit] The dialects of the tribe Message-ID: <005201c53eaa$7f4dba50$6400a8c0@P4> V zadnjem hipu (rok za prijavo je 15. aprila) vam posredujemo vabilo za prispevke na konferenci v Firencah. Več si oglejte na http://www.cla.unifi.it/convegno/index.html. --- Marijan Dović (marijan.dovic na zrc-sazu.si), 11. aprila 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 19:14:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 11 Apr 2005 19:14:11 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Odgovor spo1tovanemu dr. Janezu Dularju ... Message-ID: <008801c53eb9$e28bece0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 11. april 2005 19:02 Subject: Re: [SlovLit] Odgovor spo1tovanemu dr. Janezu Dularju ... > Komentar k pikri pripombi mag. Marije Mercina glede sodelovanja novogoriške > slovenistike na Primorskih slovenističnih dnevih ("Novogoriška slovenistika > se za sodelovanje na PSD namreč prav toliko zmeni kot dosedaj Vi."): ni mi > sicer znano, s kom se je - če se je - kolegica pogovarjala o sodelovanju na > novogoriški slovenistiki, vsekakor pa bo med sodelavci in predavatelji na > tej ustanovi brez težav prepoznala vrsto referentov na Primorskih > slovenističnih dnevih. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 09:38:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Apr 2005 09:38:56 +0200 Subject: [SlovLit] Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <005c01c53f32$b033d9f0$6400a8c0@P4> Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je v okviru bolonjskega načrtovanja novih študijskih programov pojavil predlog pedagoškega paketa predmetov, ki naj bi zavzemal kar 60 kreditnih točk (pribl. 750 ur, tj. kar četrtino vseh ur ali eno leto študija). Gre za 2,4-kratno povečanje glede na dosedanjo pedagoško obremenitev študentov, kar se seveda lahko zgodi le na račun ostalih, matičnih strokovnih vsebin, saj študentovega urnika ni mogoče raztegovati preko dogovorjenega obsega. Čeprav predlog še ni dobro zakrožil med ljudmi in ga mnogi še niso utegnili prebrati, pogrešam nemudnega energičnega odziva, ki bi ga moral tak radikalni tekst sprožiti med nami. Gre namreč za poskus korenitega spreminjanja temeljnega koncepta humanističnega študija na Filozofski fakulteti. V grobem povzeto: gre za spreminjanje Filozofske fakultete v učiteljišče, torej za ravno nasprotno prizadevanje kot pri mariborskih kolegih, ki svojo Pedagoško fakulteto spreminjajo v Filozofsko fakulteto. Predlog skuša menda ustreči študentskemu povpraševanju po pedagoškem znanju, po nepotrebnem in zavajajoče pa se sklicuje na bolonjsko regulativo, ki glede reguliranih učiteljskih poklicev ni naredila še nič, in na državo, ki da ima pravico po svoje določiti delež pedagoških predmetov na univerzitetnih pedagoških študijih (po posredovanju pedagoškega lobija pač; o akademski avtonomnosti pa tokrat nič). Sam se odločno zavzemam za to, da kvota pedagoških ur za profesorski poklic ostane na dosedanji ravni (vendar naj postane kvalitetnejša, manj teoretična in bolj uporabna, manj splošna in bolj vezana na konkretne študijske smeri). V slovlitovsko diskusijo ponujam dilemo zato, da bi spodbudila načelno refleksijo o tem, kam táko radikalno spreminjanje Filozofske fakultete vodi, posebej zato, ker do organiziranega razpravljanja o tem v fakultetnih organih še ni prišlo. Zadnjega poskusa pedagogizacije Filozofske fakultete se spomnim z začetka 80. let, vendar ga je t. i. "znanstvena" frakcija na FF tedaj uspešno ustavila. V pojasnilo svojega stališča moram dodati, da sem sam slovenščino študiral pedagoško in da iz pragmatičnega premisleka tudi današnjim študentom priporočam vpisovanje na pedagoške smeri in prepis z nepedagoške na pedagoško smer. Zato vnaprej zavračam morebitne sume, da mi gre za "slonokoščenistolpizacijo" humanističnih študij. Ravno nasprotno: največ ugovorov sem do zdaj doživel prav zaradi svojih pragmatičnih pogledov na študij slovenistike. Podjetni pohod pedagoških interesov pod krinko bolonjskih reform dojemam kot usodno spreminjanje dosedanjega ravnotežja med kritičnim in uporabnim mišljenjem, ki je značilno za našo Filozofsko fakulteto. Gre torej za predlog spremembe inštitucionalne identitete in identitete vrste humanističnih disciplin na FF. Moje vprašanje se glasi: ali za njihovo nadaljnjo eksistenco res ne vidimo druge možnosti, kot je radikalna pedagogizacija? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 11:48:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 11:48:40 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli več Message-ID: <001501c53f44$cfa1f170$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. april 2005 10:46 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli več Spoštovani Miran Hladnik! Vaše stališče podpiram in želim, da s pobudo uspete. V slovenskem prostoru je ljubljanska slovenistika nosilka izročila, ki se je na organizirani univerzitetni ravni začelo z letom 1919; v luči tega izročila je treba videti naše naloge. Pritiski, o katerih pišete, so za nas toliko nevarni, ker univerzalnega modela univerze ni, četudi je splošna teoretska raven primerljiva. Postavlja se vprašanje: komu je univerza predvsem namenjena in za koga razvija in širi znanje. O tem vprašanju je doslej zelo dobro pisal rektor prof. J. Mencinger in še nekateri. Sama sem prepričana, da je namenjena slovenskemu prostoru -- in da moramo s teh stališč študij stalno razvijati in ga dopolnjevati, ne pa spreminjati zaradi vsiljenih "interesov", ki so le zamišljeni in ne preverjeni v razvoju. Zdajle ne utegnem več razpravljati in je ta zapis mišljen samo kot podpora. Seveda pa sem proti "katekizemskemu" študiju, o katerem bi morali več razpravljati. Diplomant naše univerze bi moral sam obvladati toliko teorije, da bi lahko kritično vstopal v stroko in tudi k sosedom. Za danes samo pozdrav. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 15:46:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Apr 2005 15:46:27 +0200 Subject: [SlovLit] Odgovor na odgovor prof. M. Mercina Message-ID: <001001c53f66$07a69960$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. MIran Hladnik" Sent: 12. april 2005 14:59 Subject: Za Slovlit - odgovor na odgovor prof. M. Mercina Res je: doslej nisem še nikoli sodeloval na Primorskih slovenističnih dnevih. Še hujše: ne morem zagotoviti, ali se jih bom sploh kdaj udeležil (človek pač ne zmore vsega, kar bi rad, pa naj ga tisto še tako zanima). Ampak ali je dejavna udeležba na tej prireditvi (z referatom ipd.) pogoj za to, da bi človek smel reči kaj kritičnega o njeni letošnji vsebinski zasnovi? Kolegica Marija Mercina - njeno strokovno in organizacijsko delo zelo cenim - je skrbno pregledala programe vseh dosedanjih srečanj in ugotovila, da so se prireditelji "samo trikrat odpovedali jezikovnim in jezikoslovnim temam". Pomenljivost tega podatka bi bilo mogoče realno presojati le v razmerju do manjkajočega primerljivega podatka, kolikokrat so se prireditelji v istem obdobju odpovedali literarnim temam. Za zdaj torej ostajam pri mnenju, da si tako enostranske zasnove srečanja kakor letos "ne bi smeli" privoščiti nobenkrat. Presojo, ali je javno izražanje takega mnenja znamenje "avtoritarne drže", pa prepuščam bralcem slovlitoskih strani. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 15:48:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 15:48:35 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Message-ID: <002401c53f66$53bfa5d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. april 2005 14:07 Subject: RE: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Dragi Miran, trenutno se razmeroma malo ukvarjam z našimi programi. V neki preteklosti sem zapisala nekaj kritičnih misli o načinu in z njim zvezano koristnostjo predavanj splošnih pedagoških predmetov, vendar pa mislim, da bo o deležu didaktične sestvaine študijev na FF potrebno bolj temeljito premisliti. Kakovost in obseg te sestavine bosta naše študente kvalificirala za mednarodno in evropsko poučevanje in udejstvovanje. To pa pomeni, da jih bo nezadosten delež oz. odstotek pod splošno sprejetim normativom diskvalificiral za tako delo. Našim diplomantom so pri prijavah za poučevanje že ugotovili, da nimajo predpisanega in zahtevanega obsega didaktičneih znanj in prakse. Ali želite, da diplomanti slovenistike ne bi učili zunaj naših meja? Lp meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 19:42:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 19:42:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <002301c53f87$098f0570$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Katarina Rozman" To: "Miran Hladnik Siol" Sent: 12. april 2005 16:57 Subject: Re: Filozofska fakulteta danes in nikoli ve? Upam, da bodo snovalci sprememb dobro premislili, preden bodo uvajali korenite spremembe, o katerih se ze precej casa govori in pise. Kar zadeva paket pedagoskih predmetov, ugotavljam, da na zalost precej ur, ki smo jih imeli na urniku, ni prineslo zelene kvalitete; Drugace povedano, prevec ur, prevec teorije in premalo konkretnega. Prav ure pedagoskih predmetov zelo obremenijo studentov urnik (vsaj kolikor iz izkusenj vem, je 3. letnik prava katastrofa, ceprav bi lahko nekatere vsebine mogoce premestili ze v drugi letnik). Poleg tega se ure teh predmetov prekrivajo s predavanji strokovnih vsebin, ki jih student pravzaprav studira, kar je precej standarden problem na Filozofski fakulteti. Kvota ur pedagoskih predmetov (pisem za splosne, ne za specialne didaktike) je vsekakor dovolj obsezna, ce bi bile le vsebine dobro izbrane in se ne bi podvajale. Tako se prav hitro zgodi, da student vsaj trikrat poslusa dolocene vsebine (taksonomske stopnje, Bloom, cilji ...), in jih mora, ker je udelezba obvezna, o -- po mojem mnenju -- tudi kljucnih znanjih v pedagoskem procesu pa komaj slisi, ce sploh (legastenija, pravilniki, delo s slabovidnimi, slabo slisecimi ucenci in podobnimi temami, na katere naletis takoj, ko prestopis prag sole). Ce povzamem na kratko -- po mojem mnenju ni potrebno spreminjati stevila ur, saj tako se ni zagotovljena boljsa kvaliteta, potrebno pa bo najbrz drugace razporediti ure in snov. Lep pozdrav, Katarina Rozman From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 19:55:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 19:55:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Message-ID: <003d01c53f88$cb148930$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Andreja" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 12. april 2005 19:51 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Pozdravljeni, ob branju vase elektronske poste v zvezi s predlogom zelo obseznega pedagoskega paketa predmetov so me zasrbeli prsti, zato bi rada napisala nekaj misli s stalisca absolventke pedagoske smeri slovenistike (in nepedagoske zgodovine) na FF, ceprav to ne bo odgovor na vase vprasanje. Rada bi poudarila predvsem to (citiram vase sporocilo): naj postane kvalitetnejša, manj teoretična in bolj uporabna, manj splošna in bolj vezana na konkretne študijske smeri. Problem je v KVALITETI, UPORABNOSTI znanja in ne v obsegu! Moje mnenje je, da bi se dalo tudi v okviru ur, ki so ta trenutek predvidene za dolocen (splosen ali specialen) pedagoski predmet, veliko, veliko bolje izkoristiti, zastaviti drugace, ponuditi uporabne vsebine. Ni vse samo crno, tu in tam je bila tudi kaksna svetlejsa izjema, vendar pa moram priznati, da kljub 4 splosnim in 2 specialnima pedagoskima predmetoma vsem vajam in (sicer zelo skromni) obvezni praksi navkljub res nisem usposobljena za poklic, za katerega naj bi bila. Dalo bi se povedati se marsikaj predvsem na bolj konkretni ravni, a naj bo zaenkrat dovolj. Lep pozdrav, Andreja From spela.vintar na guest.arnes.si Wed Apr 13 14:01:44 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Wed, 13 Apr 2005 14:01:44 +0200 Subject: [SlovLit] Aprilska JOTA - 19.4.2005 ob 18.00 Message-ID: <425D0A28.9020102@guest.arnes.si> Ponovno vas vabimo na JezikOvnoTehnološki Abonma, v okviru katerega nas bo obiskal mag. Jernej Vičič (Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem) s predavanjem Uvod v strojno prevajanje in statistično strojno prevajanje. Predavanje bo v torek, 19. aprila 2005, ob 18.00 na Centru za slovenščino, stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje. Povzetek predavanja in program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 13 20:55:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Apr 2005 20:55:09 +0200 Subject: [SlovLit] Štipendije Message-ID: <011b01c5405a$523422f0$6400a8c0@P4> Od: Žbogar Alenka [Alenka.Zbogar na ff.uni-lj.si] Poslano: 13. april 2005 10:33 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Za Slovlit Obveščam vas, da je na voljo nekaj štipendij za študijsko leto 2005/06 za podiplomske/postdoktorske študije v Grčiji. Zainteresirane vabim, naj se oglasijo na alenka.zbogar na guest.arnes.si. Rok za oddajo prijav je 15. 5. 2005. Z lepimi pozdravi, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 11:18:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 11:18:23 +0200 Subject: [SlovLit] Št=2E_vs=2E_Šent Message-ID: <005f01c540d2$e9e86ac0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. april 2005 9:13 Predragi slovenisti, kaj pravite na "boj" nekaterih koroških rojakov pod vodstvom prof. v p. Janka Messnerja proti pisavi (v našem novem seznamu dvojezičnih krajevnih imen na Koroškem) "Št. Jakob" namesto Šentjakob". Mi se sklicujemo na stoletno tradicijo, "nasprotniki" pa na Toporišičev Slovenski pravopis. S Toporošičem imamo Rožani in Podjunčani težave v tem, da nas imenuje kljub protestom "Rožance" in "Podjunce", kar tudi Messner in Co nočejo biti. Zaskrbljeni Franc Kattnig, Mohorjeva založba, Celovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 13:32:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 14 Apr 2005 13:32:36 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ct. vs. Cent Message-ID: <009301c540e5$a99bdde0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 14. april 2005 12:40 Subject: Re: [SlovLit] Ct. vs. Cent Pisava Št. Ilj, Št. Jur, Št. Job itd namesto Šentilj, Šentjur, Šentjob je sicer v skladu s prejšnjo dolgoletno tradicijo, predvsem pa je v sozvočju z nemškimi oblikami (St. Egyden, St. Georgen, St. Job), ni pa v skladu s poimenovalno tradicijo v matični Sloveniji že desetletja dolgo in ne le od Toporišičevega Pravopisa 2001. Poleg tega je slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem vzorno obdelal dr. Pavel Zdovc v svoji monografiji, izdani 1993 na Dunaju, kjer dosledno uveljavlja oblike Šentilj, Šentjur in jih s tem usklajuje s tistimi na ozemlju matične države Slovenije. Osebno podpiram izpisane oblike, ki so bolj v duhu slovenskega jezika. Kar zadeva t.i. stanovniška imena (imena za prebivalce), je v SP 2001 sicer veliko nepremišljenih tvorjenk, vendar v primeru Roža SP 2001 sledi SP 1962 (Rožanci, prim. tudi priimek Rožanec), v primeru Podjune pa tudi SP 2001 zagovarja trendovske Podjunčane v nasprotju s starejšo obliko Podjunci, ki jo najdemo v SP 1962. Priponska obrazila za prebivalce so v zadnjih 150 letih doživela spremembe: v Prešernovem času so bili še Ljubljanci, zdaj so že dolgo Ljubljančani, medtem ko stari Blejci ne želijo biti Blejčani in trdijo, da so Blejčani kvečjemu novi priseljenci. Če je danes v Rožu prevladujoča oblika Rožan, ni razloga, da je ne bi sprejeli tudi v normo, če le za to obstaja neko minimalno soglasje med slovensko govorečimi in pišočimi na Koroškem. Mag. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 14:45:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 14:45:34 +0200 Subject: [SlovLit] Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota Message-ID: <00d501c540ef$db423d80$6400a8c0@P4> From: "Slovanska knjižnica" Sent: 14. april 2005 12:54 Subject: Branje Don Kihota 20.-22. april 2005, Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, Ljubljana, od srede ob 20.00 do petka 23.00. Letos mineva 400 let od prve izdaje Cervantesovega Veleumnega plemiča Don Kihota iz Manče. [...] Nepretrgano branje celotnega besedila, petdeseturni literarni maraton z več kot dvesto nastopajočimi pesniki, pisatelji, prevajalci, igralci, umetniki, profesorji študenti in dijaki, ki bodo besedilo brali v slovenščini in španščini, je prvo javno branje Don Kihota zunaj špansko govorečih držav in v slovanskem svetu sploh. --- Knjižničarji Slovanske knjižnice From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 14:48:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 14:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re=3A_Št=2E_vs=2E_Šent Message-ID: <00e801c540f0$37118170$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. april 2005 14:47 Subject: Re: [SlovLit] Št. vs. Šent Spoštovani kolega Torkar, Pridužujem se Vašim pogledom na ta vprašanja. Sklicevanje na "veljavni" pravopis je sicer razumljivo, a kljub dolgemu nastajanju - kolikor se spominjam - cele vrste problemov ni bilo mogoče diskusijsko pretresti. Upoštevati je tudi treba, da pravopis ni ZAKON - in da dogovorjena določila ne morejo biti večna, posebej če ne temeljijo pri vsakem problemu bodisi na trdni (?) jezikoslovni podlagi ali na natančnejšem pretresu okoliščin, ki govorijo za posamezno rešitev. Pravopisnega raziskovanja ne bi smeli z izdajo pravopisa pretrgati, ampak bi moralo biti delo za pravopis konstantna naloga: pretresati je treba rabo, veljavnost in dognanost pravil - in sproti reševati nova vprašanja. Mislim, da je prav, da ste opozorili na razliko med slovensko in nemško rabo krajevnega imena. Glede imena Rožanci pa tole: pripona -čan je splošna dogovorna pripona za prebivalca, je v veliki večini knjižnih zapisov: drugače je z Blejci, Čedajci itd. - in tudi za to bi se bilo treba dogovoriti, pri tem pa upoštevati študije, kakor je tista Pavleta Zdovca, ki jo omenjate. Stalno pravopisno raziskovanje bi moralo imeti tudi zbirko podobnih študij, rešitev, problemov in diskusij. Pa lep pozdrav! Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 09:19:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 15 Apr 2005 09:19:05 +0200 Subject: [SlovLit] Zakonodajna besedila Message-ID: <003001c5418b$680ded90$0d4602c1@ff.unilj.si> From: Jozica Skofic [mailto:Guzej na zrc-sazu.si] Sent: Friday, April 15, 2005 9:09 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabi na predavanje dr. Lidije Tanturovske (roj. 9. maja 1964 v Skopju), znastvene sodelavke na Inštitutu za makedonski jezik Krste Misirkov v Skopju, ki raziskuje sodobni makedonski jezik, sintakso in stilistiko ter se ukvarja s stilom zakonodajnih besedil. V predavanju Zakonodavno-pravniot potstil niz primerite vo makedonskiot jazik bo govorila tako o stilu zakonodajnih besedil v makedonščini kot tudi predstavila delo skopskega inštituta za makedonski jezik in možnosti za povezovanje s slovenskimi inštitucijami. Predavanje bo v petek, 22. aprila 2005, ob 10. uri v dvorani Geografskega inštituta A. Melika ZRC SAZU na Gosposki ulici (zraven trgovine Kod in kam) v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 10:43:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 15 Apr 2005 10:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Message-ID: <000301c54197$21257fe0$0d4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jolka Milic [mailto:jolka.milic na siol.net] Sent: Friday, April 15, 2005 9:43 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Spoštovani gospod Janez Dular, ste prebrali jezikovni stolpec, pardon, kolumno Julijane Bavčar "Haider bi bil vesel" (Delo - KL, 13.4.2005), kjer teče beseda o samo nemško ali italijansko napisanih krajih v Avstriji in Italiji, ki jih običajno pišemo tudi po slovensko in bi jih tudi obvezno morali, ker gre povečinoma za dvojezične kraje? In sicer v avtokarti, ki smo jo izdali pri nas? Pri Italijanih in najbrž tudi Avstrijcih je to že utrjen običaj in Italijani navadno pišejo samo italijansko tja do nekdanje rapalske meje in še dlje, pa naši diplomati in zunanje ministrstvo, kar nonstop s srcem v hlačah, nikoli ne protestirajo, pravzaprav ne zinejo niti mu, ker je zanje očitno vse o.k. Iz silne prizadetosti, da ne bi skalili idilično lepih odnosov z našimi sosedi, kot radi poudarjajo. Kaj pa zdaj, gospod Dular, ko gre za naš zavod? Bodo (in boste posledično tudi Vi) spet molčali in prostodušno pustili, da veselo prodajajo naprej - sold je sold - sporno avtokarto? Ali jo boste - smem upati, ali gre za nezaslišano predrznost? - merodajniki in pristojniki prepovedali in zahtevali od nemarnega založnika, da jo nemudoma potegne iz prometa, kaznovali pa morebitne kršitelje, tiste, ki jo bodo naprej nezakonito razpečavali, recimo, kot pisateljico Bredo Smolnikar (vzemimo, drugim v zgled, književnico za precedens) s kakšno mastno globo in vsakodnevnimi penali? Rada bi seveda odgovor in z mano nešteto Primorcev. Zanj se Vam zahvaljujem vnaprej v svojem in njihovem imenu. jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 17:18:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Apr 2005 17:18:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Message-ID: <002a01c541ce$5602f530$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. Miran Hladnik" Sent: 15. april 2005 15:06 Subject: Odgovor J. Milič (Haider bi bil vesel) Spoštovana gospa Jolka Milič se je ob branju prispevka Julijane Bavčar (Delo 13. 4. 2005) upravičeno razjezila, ni pa upravičeno njeno namigovanje, da bomo ob zamolčevanju slovenskih krajevnih imen na zemljevidih Geodetskega zavoda "spet molčali in prostodušno pustili, da veselo prodajajo naprej - sold je sold - sporno avtokarto". Rad bi vedel, na podlagi katere dosedanje izkušnje z menoj in s prizadevanjem Sektorja za slovenski jezik si je privoščila tako krivično domnevo. Prispevek J. Bavčar sem seveda prebral in sem bil nad njim navdušen, izšel je namreč en dan po sestanku, ki ga je na mojo večkratno pobudo sklicala Geodetska uprava Republike Slovenije in na katerem smo obravnavali ista vprašanja in iste zemljevide kakor kolegica Bavčarjeva. In zavzeli tako rekoč enaka stališča, zraven pa poudarili, da zadeva nima samo kulturnopolitične razsežnosti, temveč je tudi pravno hudo sporna. Rabo zemljepisnih imen na zemljevidih ureja nekaj mednarodnih dogovorov (OZN!) in že na tej podlagi bi Geodetski zavod na svojih zemljevidih lahko uveljavljal dvojezičnost. Poleg tega so za državne ustanove, ki izdajajo zemljevide (npr. Geodetska uprava RS), zavezujoče še določbe 4. člena Zakona o državni upravi (slovenščina kot uradni jezik) in prvega odstavka 5. člena Zakona o javni rabi slovenščine, za druge slovenske izdajatelje zemljevidov (založbe in druga podjetja, Geodetski zavod, AMZS idr. osebe zasebnega prava) pa tretji odstavek 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine. Zakon o javni rabi slovenščine govori tudi o nadzoru in sankcijah za kršilce določb, vendar Sektor za slovenski jezik nima teh pristojnosti, zato smo na pojav opozorili inšpekcijsko službo in pričakovati je njeno ukrepanje. Na omenjenem sestanku pa smo se tudi dogovorili, da bo Geodetska uprava RS na svojih spletnih straneh objavila ustrezno opozorilo za vse izdajatelje zemljevidov. Dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik (MK) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 17:25:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 15 Apr 2005 17:25:22 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mi smo RO*ANI - pozdrav iz Ro*a Message-ID: <004701c541cf$5859e810$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Herta Lausegger" To: Sent: 15. april 2005 15:32 Subject: Mi smo RO*ANI - pozdrav iz Ro*a Spostovani, pri nas na ju*nem Koro*kem v Avstriji *ivimo RO*ANI in ne Ro*anci. Nih*e pri nas v *ivem govoru ne bi uporabljal razli*ice Ro*anci. Lep pozdrav Herta Maurer-Lausegger iz Ro*a From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 18 20:35:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Apr 2005 20:35:19 +0200 Subject: [SlovLit] Da_ne_bo_preveč_pošte_tri_v_enem Message-ID: <003701c54445$617077c0$6400a8c0@P4> 1. O bolonjskih spremembah ni več treba razpravljati 2. Dragi Slovenci onkraj Karavank 3. Spoštovani gospod Dular ========= 1. O bolonjskih spremembah ni več treba razpravljati ... ... je naslov članka v današnjem Delu (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=d3d45a3388885367e507688e053aa 8b404&t=html&p=14), ki poroča o novih bolonjskih presenečenjih: a) poslanstvo sodobnih univerz je tudi opravljanje storitev za potrebe okolja, b) udeležba študentov pri šolnini je neizogibna, c) večina univerz se odloča za sistem 3+2, zdaj pa točka, zaradi katere povzemam članek: č) univerze, ki bodo poudarjale svoje izobraževalno poslanstvo (ne pa raziskovalnega), bodo razvrščene v "drugo ligo". Kaj to pomeni za FF, ki se je odločila za intenzivno pedagogizacijo? --- miran ========= 2. Dragi Slovenci onkraj Karavank From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: 18. april 2005 17:07 Subject: Re: [SlovLit] FW: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Dragi Slovenci onkraj Karavank, to pa je res nezaslišano, da pri Vas v t.i. "matici" izdajate avtokarte brez slovenskih krajevnih imen, za katere se na senčni strani Karavank tepe kar celotna narodna skupnost! Pa še nov seznam teh krajev je izšel z zemljevidom, ki smo ga pustili izdelati na Dunaju! Obeh bi se založnik avtokarte v Ljubljani lahko poslužil. So pa tudi pri Vas izjeme: n.pr. Enciklopedija Slovenije, ki je vzorno natiskala tudi slovenska k nemškim krajevnim imenom tukaj na avstrijskem Koroškem. Franc Kattnig Mohorjeva založba v Celovcu ========= 3. Spoštovani gospod Dular From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 16. april 2005 17:44 Subject: Re: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Spoštovani gospod Janez Dular, zahvalim se za nagli odgovor in za vsa dodatna pojasnila, obenem se oproščam za prenagljeno namigovanje oz. slutnje, da boste (mišljeni ste Vi kot vodja in Sektor za slovenski jezik, ki mu načelujete) spet molčali itd. Novica, da je bil nič manj kot dan - en sam dan, če prav razumem - pred izidom prispevka Julijane Bavčarjeve v KL sklican sestanek Geodetske uprave Republike Slovenije, na katerem ste obravnavali ista vprašanja in iste sporne zemljevide kakor kolegica Bavčarjeva, mi je vzela naravnost sapo. Kar presenetljiva koincidenca. Gre nemara za telepatijo ali za kakšen drug skoraj mističen poseg, ki pa ni nič manj razveseljiv? Le nekaj me vseeno... intrigira, kot je moderno rekati dandanes, in sicer: Zakaj šele en dan poprej, gospod Dular... in ne - recimo - kakšno leto prej, da ne bi bilo treba prizadevni Julijani Bavčar v KL niti stegovati jezička, saj Geodetski zavod Slovenije kar na debelo greši že od leta 1998, piši in beri sedem dobrih let krši uzakonjena pravila, saj se vsem v brk nanje požvižga! - in prostodušno štanca - sold je sold - svoje avtokarte, ki si ne zaslužijo drugega, kot da grejo nemudoma v Vevče. Pa bodo šle, gospod Dular? This is a question!. Ali se bodo rajši obirale - kot Sektor za slovenski jezik pod Vašo taktirko in pod egido koga drugega, Vašega predhodnika, ki se je zmigalo šele včeraj ali predvčerajšnjim, kot ste napisali - in se za navrh sklicevale (avtokarte seveda) na vložena sredstva, češ pustite, da se prej obrnemo v denar, poboljšale se bomo v naslednji rundi, za prmejduš!. In sva spet pri namigovanju in precej mračnih slutnjah. Minili zlati časi, žal, ko sem rada nasedala na lepe besede z vrha. No, vseeno rajši pozno kot nikoli. Z upanjem, da bo inšpekcijska služba ukrepala malo hitreje od Vašega hiti počasi, najrajši po polžje Sektorja za slovenski jezik (MK), Vas prav lepo pozdravljam jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 07:50:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 07:50:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Celovška_jezikoslovna_literarnoved na_in_kulturološka_poletna_šola Message-ID: <000001c544a3$b2596c10$194602c1@ff.unilj.si> From: "Ursula Doleschal" Subject: Bitte um Bekanntmachung Date: 18. april 2005 23:54 Inštitut za slavistiko Univerze Alpe-Adrija v Celovcu vabi študente v slavistično poletno šolo (4.--17. 9. 2005). Osrednje teme bodo: alpsko-jadranski prostor kot presečišče kultur, večjezičnost in jezikovni stik, medij film v slovanskem govornem prostoru. Več o tem in prijavnico dobite na http://slawistik.uni-klu.ac.at/ pod naslovom Aktuelles. --- Po Ursuli Doleschal povzel M. Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 11:16:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:16:32 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Da_ne_bo_preveč_po=B1te_tri_v_enem Message-ID: <001901c544c0$7a87fff0$194602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 19, 2005 10:41 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Spoštovani kolegi! Bom pa še jaz napisala dva odgovora v enem. 1. Bolonjska reforma študija. Mislim, da se je treba resno vprašati, kakšni so njeni cilji. Veljavni zakon o univerzi še zmeraj izhaja iz dvojnosti univerzitetnega študija, ki naj bi izhajalo iz raziskovalnega dela in spoznavanja, in bi bilo tako posredovano študentom ne le kot znanje, ampak tudi kot osnova za kritično vseživljenjsko sprejemanje in dograjevanje pogledov na izbrano predmetnost tudi po končanem študiju itd. Če se je filozofska fakulteta opredelila za pedagoški vidik - bo FF poslej samo posrednik znanja. Na vrsti strok je matična v svetu, to pomeni, da je tako raziskavno področje kakor obseg raziskav zaradi nacionalnih ciljev (o tem se zdaj na različnih koncih veliko piše) večji kot kjer koli drugje, sem spadajo vse tako imenovane "nacionalne stroke", in če bo samo prevajala neko tuje znanje - kdo bo potem raziskoval, s kakšnim ciljem, v Ameriki? Slabost reform je očitno v tem, da si nosilci ne vzamejo dovolj časa prav za to premišljevanje, ki bi moralo zajeti seveda veliko širše in globlje vso s tem povezano problematiko. Pristajati v imenu bogve česa v reformiranje, ki ga bo vrgla naslednja "ideja" od zunaj, je preprosto nevarno in izguba časa. Tu ostaja ideja o "življenjskosti" študija, o kateri je bilo govora, o izbiri "življenjske" problematike. Mislim, da to ne pomeni iskanja nekakšne pedagoške recepture, ampak kvečjemu opustitev spon predsodkov o "znanosti", o "znanstvenem", ki so "akademsko" sfero marsikaj "reševale" pred zaresnimi problemi. A o tem morda kdaj drugič. 2. Glede krajevnih imen z dvojezičnimi imeni. Sprašujem: kje se je zataknilo. Pred leti smo izdali dve dvojezični karti, eno za Koroško je pripravil prof. Vladimir Klemenčič, drugo za slovenska poimenovanja zamejcev v Italiji je izdal pokojni prof. Medved z Oddelka za geografijo. Tedaj so izhajale tudi karte, ki smo jih člani AMD dobivali za članarino, prodajali pa so jih tudi na črpalkah in drugje - in te so imele dvojezična krajevna imena tam, kjer je zemljevid pokukal čez državno mejo. Ni bilo veliko, bilo pa je. Kje se je zdaj zataknilo? Sama mislim, da spet pri nevednosti ustanov. Sama sem bila pred leti nekaj časa članica komisije Geodetske uprave, zdaj so verjetno drugi: slovenska imena zunaj našega državnega prostora bi morala ne samo zadeva Geodetske uprave, ampak zaradi naših interesov skrb tako vladnega urada za Slovence po svetu (zunanje ministrstvo) kakor geografov skupaj z geodetsko upravo, jezikovnih inštitutov (zbirka in pravopis) kakor šolskih ustanov. Vsi ti bi morali (tudi koordinirano) poskrbeti za stalno informacijo medijem, predvsem pa tudi tu - za naš skupni nacionalni interes in ga vzdrževati iz roda v rod. --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 11:27:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:27:40 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_=5BSDJT-L=5D_Predavanje_s_podro čja_biometričnih_raziskav Message-ID: <002101c544c2$0845e630$194602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Jerneja Zganec Gros Sent: Tuesday, April 19, 2005 9:17 AM To: Sdjt-L na Ijs. Si Subject: [SDJT-L] Predavanje s področja biometričnih raziskav Pozdravljeni! želela bi vas obvestiti o nadvse zanimivem predavanju s področja biometričnih varnostnih raziskav, ki trenutno v okviru akcij boja proti terorizmu predstavlja enega izmed prednostnih raziskovalnih področij po svetu, vključuje pa tudi razpoznavanje govorcev na podlagi govora. [...] lep pozdrav, Jerneja ------------------------------ Spoštovani! Laboratorij za umetno zaznavanje Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Vas skupaj z raziskovalnim podjetjem Alpineon d.o.o. vljudno vabi na predavanje z aktualnega področja biometričnih varnostnih raziskav, s pričetkom v četrtek, 21. aprila, ob 18. uri v diplomski sobi Fakultete za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana. Predavatelj: Prof.dr. Anil, Jain, Michigan State University, ZDA Nalov predavanja: "Biometrično prepoznavanje oseb: Kako naj vem, kdo sem?" V predavanju bo vodilni svetovni strokovnjak s področja biometričnih varnostnih raziskav podal pregled najnovejšega stanja tehnike na področju razvoja biometričnih aplikacij ter nakazal izzive pri nadaljnjem razvoju tovrstnih aplikacij. Posebno pozornost bo v predavanju posvetil postopkom združevanja raznovrstnih biometričnih podatkov, ki se uporabljajo pri načrtovanju večmodalnih biometričnih sistemov. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 19 11:56:32 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:56:32 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 50/1 (jan.--feb. 2005) Message-ID: <4264F1F0.21530.AD502@localhost> Sredi aprila 2005 je izšla prva letošnja številka revije _Jezik in slovstvo_ (50/1, jan.--feb. 2005). V uvodniku, ki začenja prvo številko jubilejnega petdesetega letnika revije, MARKO STABEJ razmišlja o stvareh, ki so se v zasnovi revije spremenile v obdobju petdesetih let, ter o vsebinah, ki so kljub starosti še vedno aktualne in vredne svoje pozornosti. Tokratna številka revije ima 130 strani ter vsebuje sedem razprav in dve oceni. Avtorji razprav pišejo o literarni obravnavi prve svetovne vojne, sodobni slovenski prozi, pojavu nesporazumov v komunikaciji, funkcionalni pismenosti, slovenski leksikografiji in jezikovnih tehnologijah pri študiju. IRENA NOVAK POPOV raziskuje pojavljanje prve svetovne vojne v slovenski literaturi in manj znanih dnevnikih in spominskih zapisih. Prispevek BLANKE BOŠNJAK se osredotoča na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi. GABRIELA ZVER obravnava simbole, ki v Hiengovi prozi zaznamujejo tematiko ljubezni; z analizo teh simbolov poskuša dokazati, da Hiengovi liki ne najdejo ljubezni, najdejo le željo po njej in veliko sovraštva. DARINKA VERDONIK raziskuje jezikovnopragmatični vidik nesporazumov v komunikaciji, zanimajo pa jo tudi vzroki za tovrstne nesporazume. IRENA KRAPŠ VODOPIVEC se osredotoča na poskus kvantitativnega merjenja funkcionalne pismenosti, opravljenega z anketo; s konkretnimi primeri predstavlja prednosti in pomanjkljivosti obravnavane metode merjenja. NANIKA HOLZ se loteva leksikografske analize _Velikega slovarja tujk_ iz leta 2002, s čimer želi dokazati, da koncept takega slovarja tujk dandanes ni več aktualen. DARJA FIŠER analizira jezikoslovne študijske programe in raziskuje delež, ki ga le-ti namenjajo jezikovnim tehnologijam, čemur sledi pregled razmer na trgu delovne sile z ozirom na povpraševanje po poznavanju prevajalskih in podobnih aplikacij. V rubriki Ocene in poročila TADEJA ROZMAN piše o _Stilistiki dramskog diskursa_ Marine Katnić - Bakaršić, HOTIMIR TIVADAR pa kritično ocenjuje _Slovensko zborno izreko_, pravorečni priročnik Cvetke Šeruge Prek in Emice Antončič. Revijo sklepajo opisi nekaterih knjižnih novitet. Elektronski JiS domuje na http://www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik _Jezika in slovstva_ matjaz.zaplotnik na siol.net From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 19 11:58:37 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] dva literarna vecera ta teden Message-ID: <4264F26D.26368.CBA8B@localhost> Sreda, 20. april, ob 20.00: Študentski literarni večer v ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na študentskem literarnem večeru bo pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič predstavila svojo novo knjigo -- zbirko kolumn _S krempljem podčrtano_. Pogovor z avtorico bo vodila Lidija Dimkovska (lidija.dimkovska na siol.net). http://www.sou-lj.si Četrtek, 21. 4., ob 21.00: Večer poezije in glasbe ob izidu nove pesniške knjige Aleša Štegra _Knjiga reči_. Knjigarna Tranströmer, Klub Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana. http://www.studentskazalozba.si _____ posredoval Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 15:37:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 19 Apr 2005 15:37:29 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Message-ID: <001a01c544e4$eff3ed20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: 19. april 2005 13:28 Subject: Re: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Slovenska krajevna imena izven državnih meja RSlovenije Vidim, da je tudi med slovenisti naraslo zanimanja za slovenska krajevna imena izven Slovenije, kar nas na tem senčnem področju Karavank navdaja z veseljem! Kot znak veselja bomo radi poslali 50 (petdesetim!) bralkam/bralcem slovlita brezplačen zemljevid Koroške, ki upošteva tudi slovenska krajevna imena in smo ga izdali pred mesecem dni... Lepe pozdrave! Naročila prejemam - rad! franc.kattnig na mohorjeva.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 21:22:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Apr 2005 21:22:09 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Message-ID: <00db01c54515$15f5fec0$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. Miran Hladnik" ; Sent: 19. april 2005 19:03 Subject: Haider bi bil vesel 2 [...] Spoštovana gospa Jolka Milič res ne more iz svoje kože. Takoj potem ko se mi zahvali za pojasnila in se opraviči za svoje prenagljeno namigovanje (češ da bom v zvezi z neupoštevanjem slovenskih krajevnih imen na zemljevidih "spet molčal"), začne znova namigovati, tokrat o "presenetljivi koincidenci" med datumom sestanka na Geodetski upravi in datumom izida prispevka J. Bavčar v Književnih listih. Pri tem prezre podatek iz mojega prejšnjega pojasnila, da je Geodetska uprava sklicala omenjeni sestanek "na mojo večkratno pobudo". Prvi dopis s to tematiko sem na Geodetsko upravo poslal 23. 12. 2004, tj. skoraj štiri mesece pred izidom prispevka J. Bavčar. Zakaj pa ne še prej, bi rada vedela gospa Jolka Milič, zakaj ne npr. že kar leta 1998, ko je Geodetski zavod Slovenije začel "grešiti"? To je žalostna zgodba. Leta 1998 še ni bilo niti Sektorja za slovenski jezik niti Zakona o javni rabi slovenščine. Ko je bil sektor (oziroma urad) vendarle formalno ustanovljen -- na jezo nekaterih slovitih slovenistov in slovenistk --, mu ni bil dovoljen normalen kadrovski razvoj, da bi se bilo res mogoče sproti odzivati na številne jezikovnopolitične in jezikovnokulturne probleme (a la zemljevidi Geodetskega zavoda Slovenije). In ko je bil Predlog zakona o javni rabi slovenščine vložen v zakonodajni postopek, so isti slovenisti in slovenistke poskrbeli najprej za njegovo blokado, potem pa še za njegovo vsebinsko osiromašenje in iznakaženje, predvsem za znižanje statusa in pristojnosti urada/sektorja za slovenski jezik. Ta sektor lahko zdaj "pod mojo taktirko" samo opozarja ter daje (in do onemoglosti ponavlja) pobude, mnenja, nasvete ipd., realno ukrepanje (npr. pošiljanje spornih avtokart v Vevče) pa je odvisno od pristojnih inšpekcijskih služb in njihove razlage predpisov. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 20 08:24:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Apr 2005 08:24:24 +0200 Subject: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Message-ID: <002b01c54571$9a25b2b0$1d4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 20, 2005 6:50 AM To: Hladnik Miran Subject: pa naj bo za slovlit, miran! Draga javnost in poljavnost, na Miranovo željo vam dajem na vpogled in okušanje tale srčni izliv, ki ga je omenjeni prejel v posodici osebnega e-pisma. Ob tem izražam še eno, novejše občutenje: aplavz na odprti sceni zasluži prof. dr. Breda Pogorelec za svojo zadnjo slovlitovsko debato na temeljno temo, namreč - če bomo tako zelo skrbeli za pedagogiko in ekonomiko vednosti, kdo neki bo znanje sploh "pridobival", kdo bo raziskoval?! (Sam bi k temu dodal: raziskovalo se najbrž še bo, dokler bo to država še približno plačevala, samo kakovost znanstvenih dosežkov bo padla; pa še nekaj bi dodal, ironično: to morda ne bo v nasprotju s trendi, saj se bodo učitelji na ta način uspešno prilagodili študentom in bodo tudi sami padli na nižji nivo - kar že nekaj let opažamo pri študentih, vsaj v povprečju; in še en dodatek, za tolažbo, ali je ironičen, pa ugotovite sami iz sledeče zapleteno strukturirane povedi: kolega z neke britanske univerze, ki je - saj veste, kakšno je stališče otočanov do kontinentalcev - bolonjska reforma sicer še ni zajela, zajela pa jih je globalizacija z lokalno varianto modulov, kreditov in druge "up-to-date" tehnike za trženje znanja in proizvodnjo kadrov, mi je povedal, da je v Britaniji danes postalo zaradi izbirnosti čisto mogoče, da dosežeš naziv doktorja nemške književnosti, ne da bi prebral kakšno Goethejevo delo, da ne govorimo o Wolframu von Eschenbachu ali drugih "kuriozitetah"). Torej, kar sledi, je dobesedna in zvesta - diplomatična! - izdaja mojega pisma Miranu Hladniku z dne 16. 4. 2005. Pozdrav vsem! Marko Juvan dragi miran, podpiram tvoja stališča, z njimi povsem soglašam. žal je moja podpora čisto verbalna, tudi argumentov, oprtih na študij vsakršnih gradiv in programov mi manjka, ampak argumenti itak ne prepričajo nikogar, ko se mašinerija, kakršna je bolonjska, enkrat začne vrteti. a mogoče stvar ni tako brezupna. danes sem v delu bral, da so na pravni fakulteti ubrali edino realistično (čeprav tudi oportunistično) taktiko ob vsiljevanju reform, za katere komaj kdo ve, kdo jih je sploh oblikoval, kakšne reference ima ipd. - biti pri uvajanju evrokardeljanskih domislic tako zelo počasen, da se bo razkrilo, kakšen fiasko je bolonjiranje po celi evropi, in da se bo morala začeti reforma reforme (mogoče celo vračanje v stare, tj. današnje tirnice): prihranimo si čas, živce in energijo, zavlačujmo še mi! ne se bati, ne bo se svet podrl, če ne bomo ujeli rokov. saj imamo toliko samozavesti, da vemo, koliko presežka zaenkrat še premoremo pred potencialnimi, bolj poslušnimi in prilagodljivimi konkurenti. tudi konservativnost je lahko prednost ali, povedano v žargonu pravšnjosti, tržna niša. pedagogiziranje vsega je le stranski proizvod birokratsko-tehnokratske invazije na znanost in univerzo, ki smo jo dopustili s svojim kolaboriranjem z bolonjo (uh, v kakšen leninistični žargon me je zaneslo!) - noben ne mara bolonjske reforme, vsaj jaz ne vem za nobenega, a vsi bolj ali manj po šolarsko pridno sodelujemo. ker so zgoraj tako naročili. kaj pa sami hočemo, se pač ni časa spraševati, tudi volje in idej zmanjka, če je treba ven in ven skakati po direktivah. pa še nekaj teoretičnega za konec tegale bolj ali manj bifejskega šimfanja: mati vsega zla je prenašanje principov iz enega družbenega podsistema v drugega - ekonomija se je vsilila na področje znanosti in visokega šolstva in ju prisilila, da znanje obravnavata kot tržno blago. ker pa so zakonitosti trga povsem kontingenčne, nepredvidiljive, spremenljive, to pomeni, da znanost z univerzo vred izgublja koherenco na osi diahronije, to je v procesih ustvarjanja, samoreflektiranja znanja in samostojnega načrtovanja ciljev svojih praks. to pa vodi k razpadu sistema. pedagogizacija je samo podvrsta panekonomizacije postmoderne družbe, kar pomeni: ne samo, da se bo filozofska fakulteta spremenila v pedagoško valilnico, ampak znanost kmalu ne bo več znanost, četudi se bo še imenovala tako in jo bodo birokrati kot takšno kajpada še vedno klasificirali. lp! marko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 20 15:05:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Apr 2005 15:05:06 +0200 Subject: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Message-ID: <001801c545a9$92dcf170$1d4602c1@ff.unilj.si> rom: aleksandra.belsak na guest.arnes.si [mailto:aleksandra.belsak na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 20, 2005 12:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Oglašam se v zvezi z mnenjem g. Marka Juvana in se mu pridružujem v prepričanju, da potrebujemo raziskovalne in pedagoško-raziskovalne kadre. Povsem se strinjam, da je treba ohranjati visoko raven raziskovanja, to pomeni, da je treba omogočati ustrezne pogoje raziskovalcem ter ohraniti razliko med FF ter Pedagoško fakulteto. Menim tudi, da če je nekaj predmetov namenjenih razvijanju pedagoško-andragoških sposobnosti, naj bodo kakovostno zasnovani (kot npr. izvaja svoj predmet Boža Krakar Vogel - študenti spoznajo način in smisel pedagoške obravnave književnega dela). Vse več je MVO otrok. Moje sizifovsko poučevanje v srednji strokovni in poklicni šoli me pogosto pahne v razmišljanje o smiselnosti tega početja. Današnja šola je zasnovana tako, da dijakov NE MOREŠ NIČESAR NAUČITI (o tem pišem, ker zadeva tudi vas, univerzitetni profesorji in raziskovalci): 1. pravilnik o ocenjevanju določa, da je treba pisne naloge, pri katerih je tretjina ali več izdelkov ocenjenih negativno, ponavljati (dijaki se dogovarjajo, da se pričnejo učiti šele pri drugem preverjanju) 2. za vsak tak ponesrečen test ali esej je treba napisati analizo vzrokov za neuspeh, oddati ga je treba razredniku in treba je iti poročat k ravnatelju 3. če je v razredu preveč nezadostnih ob konferencah, je treba oddati poročilo, analizo (katera poglavja, stopnje znanja itd... so problematične) 4. pogosto se moramo učitelji zagovarjati in dokazovati, da dijaki res ne znajo dovolj za pozitivno; to moramo početi pred starši na roditeljskih sestankih, seveda pa tudi ravnatelju. Če imamo dokaze, da smo utrjevali snov pred preverjanjem (pisne naloge, domače naloge, učni listi ...), je kritika našega dela usmerjena v kriterij, ki določa, koliko odstotkov je treba doseči za zadostno. Takšno dokazovanje je najbolj neprijetno pred razredom zbranih staršev, ki so prepričani, da učencem tega ni treba vedeti, ker tega ne bodo potrebovali v resničnem življenju. 5. ob koncu leta nam zaradi prevelikega osipa grozi vodstvo z igubo službe, saj je srednješolske populacije premalo in se pulimo za dijake ... Da, strinjam se, da nivo strahotno pada - posamezniki pa lahko to stanje samo nemočno opazujemo: včasih o naših ocenah odločajo ravnatelji, včasih ostali učiteljski zbor (še posebno, če se učitelj ne drži povsem črke zakona, drugi odločajo o oceni). 6. s socialnimi dvojkami in šnelkurzi pred poklicno maturo se dijaki prijavijo na končni preizkus, nato uspešno znižajo povprečno oceno vseh udeleženih in mnogi med njimi POM tudi opravijo. (Ustni del POM ni zasnovan enotno, torej je v kakovosti znanja še večje odstopanje, ocene postajajo vse bolj subjektivne). 7. In tako dijaki nadaljujejo šolanje, takrat jih dobite vi ... Dokler bo nezadostno ocenjen dijak nadaljeval šolanje v osnovni šoli in popolnoma brez znanja prišel v srednjo šolo, dokler so normativi takšni, da smo učitelji zasuti z birokracijo namesto s poučevanjem, dokler imamo v strokovnih šolah previsoke normative glede števila dijakov v razredu (da, tudi zato jih je težko učiti in kaj naučiti), dokler bo država jemala za zgled najslabše primere evropskih držav, da bi privarčevala kak fičnik, dokler se učitelji vseh stopenj ne bomo poenotili in se zavedli, da smo vsi v eni kaši in sooblikovali standarde znanj, - je vse zaman. Šele združeni lahko prepričamo državo. (Za zgled bi lahko imeli zdravnike, ki so neverjetno enotni!) (Srednješolski učitelji smo zaman sporočali svoje mnenje, da se ne strinjamo (zaradi usklajevanja z Evropsko zvezo), z opustitvijo pouka književnosti v triletnih poklicnih programih. Razlogov je mnogo, tudi narodnoohranjevalni; med banalnimi razlogi pa je prehodnost učnih programov, zaradi česar bodo taki učenci nepoučeni o književnosti, ko bodo nadaljevali šolanje v diferencialnem programu. Morda bodo celo nadaljevali šolanje s fakulteto ...) Težave, s katerimi se soočamo, so konkretne in dolgoročne. Upam, da moj prispevek ne bo razumljen kot jadikovanje utrujene učiteljice, lepo se imejte v tej pomladi --- Aleksandra Belšak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 21 10:28:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 21 Apr 2005 10:28:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Odpoved predavanja Message-ID: <004201c5464c$19494c20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jozica Skofic" To: Sent: 21. april 2005 9:26 Subject: Odpoved predavanja > Miran, zivjo! > Zal moramo odpovedati predavanje dr. Lidije Tanturovske iz Skopja, > ki smo ga (na Slovlitu pred enim tednom) napovedali za petek, 22. 4. > 2005, na ZRC SAZU. Razlog: predavateljica zaradi objektivnih > razlogov ni mogla priti v Slovenijo. Za odpoved predavanja se > Slovlitovcem iskreno opravicujemo. > > Pozdrav, > Jozica From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 21 19:32:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Apr 2005 19:32:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_tečaje_iskanja_po_elektrons kih_virih_v_maju Message-ID: <001001c54698$0bbf58f0$454602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Nataša Kodrič [mailto:natasa.kodric na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, April 21, 2005 1:53 PM To: Mrežnik Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. virih v maju Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih in osnove iskanja po internetu. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v četrtek, 5. maja od 10. do 13. ure Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v sredo, 18. maja od 10. do 13. ure Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Nataša Kodrič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 24 23:08:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 24 Apr 2005 23:08:21 +0200 Subject: [SlovLit] Vprašalnik_za_slovenistične_diplomante Message-ID: <00b301c54911$c0019cd0$6400a8c0@P4> From: "Erika Kržišnik" To: "Miran Hladnik" Sent: 23. april 2005 18:52 Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/vprasalnik.doc se nahaja vprašalnik za diplomante ljubljanske slovenistike. Z njim želimo vzpostaviti stik z vami, da bi tako dobili povratno informacijo o vaših potrebah na delovnem mestu in ugotovili, kako ocenjujete študij po večletni praksi. Zbrati nameravamo podatke o kompetencah, ki jih potrebujete v poklicu, ki ga opravljate. Vaši odgovori so za nadaljnji razvoj izobraževanja in družbe ter prenovo naših programov zelo dragoceni, saj bodo pripomogli k vnašanju novih vsebin v programe in posledično k boljši izobrazbi in večji zaposljivosti. Vsem, ki se boste odzvali, se lepo zahvaljujemo. Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete na naslov mateja.cop na ff.uni-lj.si ali Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 24 23:12:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 24 Apr 2005 23:12:36 +0200 Subject: [SlovLit] 30_let_slovenščine_v_Nottinghamu Message-ID: <00d501c54912$5876b220$6400a8c0@P4> From: "Andreja Ponikvar" To: Sent: 22. april 2005 16:25 Subject: 30 let slovenscine v Nottinghamu V študijskem letu 2004/05 mineva 30 let, odkar je na prestižni britanski univerzi v Nottinghamu zacel delovati lektorat slovenšcine. V sredo, 27. aprila, bo nottinghamska univerza v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter Centrom za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala praznovanje 30-letnice delovanja lektorata. Dogodek ne bo pomenil le promocije slovenšcine in Slovenije med sedanjimi študenti in delavci nottinghamske univerze, pac pa bo prireditev namenjena širokemu krogu publike, tudi v Veliki Britaniji živecim Slovencem in njihovim potomcem, kot potencialnim bodocim študentom slovenšcine. Nottinghamske študente slovenšcine, univerzitetne profesorje in Slovence v Veliki Britaniji bodo s slovenske strani pozdravili slovenski veleposlanik v Združenem kraljestvu Iztok Mirošic, državni sekretar in direktor Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšic ter predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu mag. Janez Kramberger. Ob tej priložnosti bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podelil Oddelku za ruske in slovanske študije na univerzi v Nottinghamu priznanje za dolgoletno podporo slovenisticnemu lektoratu, skupaj s Centrom za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pa se bodo javno zahvalili prof. Petru Herrityju, najbolj zaslužnemu za razvoj slovenistike v Nottinghamu. Predsednik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik prof. dr. Marko Stabej bo imel v Nottinghamu predavanje o aktualnem položaju slovenskega jezika. Slovenski veleposlanik bo za povabljene priredil tudi krajši sprejem, na katerem bodo imeli gostje priložnost okusiti slovenski vino in potico. Kulturni program bo zakljucil koncert slovenske skupine Terrafolk, ki bo ta vecer nastopila dvakrat, in sicer na uradni prireditvi ter v študentskem pubu v univerzitetnem kampusu. Andreja Ponikvar, lektorica za slovescino na univerzi v Nottinghamu From gerhard.neweklowsky na univie.ac.at Mon Apr 25 08:45:39 2005 From: gerhard.neweklowsky na univie.ac.at (gerhard.neweklowsky na univie.ac.at) Date: Mon, 25 Apr 2005 08:45:39 +0200 Subject: [SlovLit] gostujoca profesura Message-ID: <200504250645.j3P6jd0w137910@imap.univie.ac.at> Spoštovane kolege! Prosim razširiti naslednje besedilo razpisa gostujo?e profesure slovenš?ine na dunajski slavistiki. Bolj detaljne informacije lahko najdete pod naslovom: www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt. Tam pogledati pod "ProfessorInnen" in "Philologisch-kulturwissenschaftliche Fakultaet". Tam so tudi splošna navodila za konkurse. Znanje nemš?ine je obvezno. Prisr?en pozdrav, prof. dr. Gerhard Neweklowsky, predstojnik Instituta za slavistiko Institut für Slawistik Spitalgasse 2-4, Hof 3 A-1090 Wien Ausschreibung eines/r Universitätsprofessors/in im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien ist die Stelle eines/r Universitätsprofessors/in für Slowenisch (privatrechtliches Dienstverhältnis, Vollbeschäftigung, im Sinne einer „Gastprofessur“ befristet auf 9 Monate) voraussichtlich mit 1. Oktober 2005 bis 30. Juni 2006 zu besetzen. Anstellungserfordernisse sind eine der Verwendung entsprechende abgeschlossene inländische oder gleichwertige ausländische Hochschulbildung, hervorragende wissenschaftliche Qualifikation in Forschung und Lehre, pädagogische und didaktische Eignung, Qualifikation zur Führungskraft sowie facheinschlägige internationale Erfahrung, nach Möglichkeit facheinschlägige außeruniversitäre Praxis. Erwartet wird die Abhaltung von Vorlesungen und Seminaren im Ausmaß von acht Semesterstunden über Slowenische Sprache, Literatur und Kultur. Bewerbungen sind unter Beischluss eines Lebenslaufes, einer Publikationsliste, eines Überblicks über die Lehrveranstaltungs- und Vortragstätigkeit bis 20. Mai 2005 (Datum des Poststempels) an das Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien, zu richten. Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. Kennzahl: 8a/23-2004/05 Die Bewerbungsfrist beginnt am 20.04.2005 und endet am 20.05.2005. Letzte Änderung: 20.04.2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 14:33:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:33:55 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Vprašalnik za slovenistične diplomante Message-ID: <005401c54993$0cb81d20$6400a8c0@P4> From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. april 2005 9:58 Subject: RE: [SlovLit] Vpra1alnik za slovenistiene diplomante Dragi slovenisti, 30. in 31. marca je bilo posvetovanje ZRSS z naslovom KLJUČNE KOMPETENCE, na katerem so se odločili 'kompetence' vendarle poimenovati 'zmožnosti', kot smo predlagali na predsestanku 15. marca. Predlagam, da se pridružite tej rabi. Lp meta From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 25 14:43:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije Message-ID: <426D0210.178.D25239@localhost> Slovensko društvo za primerjalno književnost, Društvo slovenskih pisateljev -- 20. mednarodni literarni festival Vilenica (2005) in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU organizirajo 3. mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom "Teoretsko- literarni hibridi: o dialogu literature in teorije". Kolokvij bo potekal 8. in 9. septembra 2005 v Lipici. (1) Uvod Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja 3. Mednarodni komparativistični kolokvij, vključen v program 20. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2005). Kolokvij bo potekal v sejni sobi hotela Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek in petek, 8. in 9. septembra 2005, s pričetkom v četrtek ob 15. uri. Kolokvij letos pripravljata in vodita dr. Marko Juvan (ZRC SAZU, Ljubljana) in Jelka Kernev Štrajn (Ljubljana). Sledi predstavitev koncepta, ciljev in tem kolokvija, za njim pa še vabilo k priglasitvi referatov in najnujnejša obvestila. (2) Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije (koncept kolokvija) "Poezija in mišljenje Sta prav Največji nasprotji smrti, Ker sta njeni najzvestejši priči." (Robert Juarroz, Vertikalna poezija X, 1987, prev. Taja Kramberger) Že nekaj časa je mogoče opazovati protislovno stanje besedne umetnosti: njena produkcija še vedno strmo narašča, toda literarno pisanje se spreminja v tržno blago, umetniška imaginacija izgublja soj presežnosti, konec koncev upada še njena relevantnost na intelektualnem področju. Zdi se, da položaj literature po več kot dvesto letih njene relativne avtonomije spet postaja vprašljiv in da lepa beseda doživlja svojevrstno družbeno marginalizacijo. To stanje -- ni prvo, ki ga označujemo kot krizo -- izziva temeljite revizije pogledov o "bistvu" literature in njeni vpetosti med ostale diskurzivne prakse. Glede tega so nemara po svojih političnih in socialnih implikacijah najbolj daljnosežni prav kulturni študiji. Varuhi kanona, kakršna sta George Steiner ali Harold Bloom, so se postavili v bran svetosti literature pred profanostjo njenih kritikov. Toda varuhi kanona so se oprli na zavajajoče strategije. Ena od teh je izpostavljanje domnevne opozicije med teorijo in literaturo, češ da naj bi bilo to nasprotje ali celo sovraštvo zgodovinsko dejstvo današnje kulture. Obsodili so razmere, v katerih akademski svet daje prednost teoriji pred literarno govorico; teorija naj bi zato postajala čedalje bolj samozadostna, izgubljala naj bi svoje referencialne podlage v literarnih tekstih (podobno so nekdaj privrženci doktrine mimesis obsojali umetnost, češ da se je odtrgala od resničnosti). Toda teorija in literatura od vsega začetka potujeta na isti ladji. Teoretska in zgodovinska refleksija literature se je namreč v 18. in 19. stoletju oblikovala vzporedno z avtonomiziranjem literature kot besedne umetnosti in družbenega polja, ta proces je podpirala in spodbujala. Metajezik teorije je že na začetkih romantike stopil v dialog z govorico pesništva -- nastale so hibridne oblike pisanja, v katerih se je govorica metafor, simbolov, alegorij, imaginacije in naracije prepletala z diskurzom filozofske spekulacije, estetske argumentacije in produkcije konceptov (npr. F. Schleglovi fragmenti v časopisu _Athenäum_). Od tedaj poznamo poleg fragmenta veliko modalitet sobivanja književnosti in mišljenja o njej. Mnogi pisatelji so bili hkrati tudi teoretiki, pisci kritiških in filozofskih esejev, umetniških programov in manifestov. Teorija širi svoje polje izrekljivega s črpanjem iz virov poetičnega -- od F. Nietzscheja prek G. Batailla do R. Barthesa, J. Kristeve in J. Derridaja. Po drugi strani so se tudi literarne zvrsti (od lirske poezije do romana) v interdiskurzivnem dialogu vsaka prek svojih specifičnih kodov odzivale na ideje, teoretske koncepte, in v njih iskale navdiha. Od tod alegorije, miselna lirika, maksime in aforizmi, uzgodbena filozofija, esejizirani roman in fiktivizirani eseji, pisma in dnevniki, od tod pesmi v prozi, literarna kombinatorika, konceptualizem, programi in manifesti. Poleg tega je literatura opazovala sama sebe in se tako spreminjala v svojo lastno teorijo, ki je razvila sebi lastne tehnike in retoriko. Od tod avtoreferencialna, avtotematska literatura, metafikcija in metapoezija. (3) Cilji in tematika Naš kolokvij, posvečen tovrstnim hibridom teorije in literature, bo skušal odražati transgresivno naravo izbrane tematike tudi v obliki razpravljanja: v dialogu, ki se ga bodo udeležili tako literarni znanstveniki kakor tudi pisatelji, bo premišljeval o hibridnih formah, v katerih se srečujeta in stapljata literarni in teoretski diskurz. Vabimo k obravnavi naslednjih problemov: 1. zgodovina in žanri teoretsko-literarnih hibridov od romantike do danes; 2. prevajanje teoretsko-filozofskih koncepcij v jezike literature; 3. pesniški filozofi in filozofski pesniki; 4. jeziki literature kot vir za konotativno oblikovanje idej, artikuliranje novih epistemoloških področij; 5. vloga konceptualnosti v ustvarjanju in recepciji literature; 6. samorefleksija in avtoreferencialnost v literaturi. (4) Vabilo k priglasitvi referata Na kolokviju predvidevamo udeležbo posebej vabljenih referentov iz Slovenije in tujine, želimo pa pustiti odprta vrata tudi za nastop vseh tistih, ki bodo pravočasno oddali kvalitetno in s tematsko strukturo celote čimbolj usklajeno prijavo referata. Žal je število udeležencev zelo omejeno, okrog omizja bo sedlo okoli deset referentov. Zato bo treba med prispelimi prijavami izbirati; odločitve vodij kolokvija bodo nedvomno težke in že vnaprej se opravičujemo vsem, ki ne bodo mogli biti uvrščeni v program. Zaželene pa so diskusije, vprašanja ali posegi tistih, ki bodo prireditev obiskali. Ker je kolokvij mednaroden in uvrščen v mednarodni literarni festival, bo delovni jezik angleščina. Možni in zaželeni so seveda tudi nastopi v drugih jezikih, predvsem v slovenščini, a bodo nastopajoči morali sami poskrbeti za vzporedni prevod v angleščino (o tem več v nadaljevanju). Zaradi objektivnih okoliščin smo z vabili zelo pozni, tako da bodo roki skrajno napeti. Če bi želeli nastopiti na kolokviju z referatom, morate najpozneje do 15. maja 2005 na naslov Marka Juvana (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47-06-305, faks: 01 425-77-54) ali na njegov e-naslov (marko.juvan na guest.arnes.si) poslati: -- naslov in sinopsis referata (200 besed), -- provizorični seznam uporabljene literature, -- izbor teme z našega seznama in -- vaš naslov za dopisovanje. Do 15. junija boste obveščeni, ali ste bili uvrščeni v program. V primeru vaše uvrstitve boste morali najpozneje do 10. avgusta 2005 na isti naslov poslati razširjeni povzetek (500--1000 besed) za brošuro, ki bo na voljo vsem udeležencem kolokvija in festivala Vilenica. Posamezni referat naj ne traja več kot 20 minut. (5) Prevodi V sejni sobi bo tehnično omogočena LCD projekcija vzporednega prevoda. Če boste nastopili v slovenščini, boste morali do 25. avgusta organizatorjem predložiti disketo s prevodom referata (ali vsaj razširjenega povzetka oziroma tez), da ga bo mogoče projicirati ali natisniti in razmnožiti. Prav bi bilo, če bi slovenski udeleženci, ki bodo nastopili v angleščini, enako storili s slovenskimi izvirniki referatov ali povzetki teh. (6) Namestitev in drugo Organizatorji desetim vabljenim oziroma izbranim referentom krijejo stroške bivanja v hotelu v dneh kolokvija, vključno z zajtrkom, kosilom in večerjo. Na voljo bodo tudi brezplačni prevozi na druge kraje, kjer bo potekal festival. Potne stroške od doma do Lipice si udeleženci krijejo sami. Kotizacije ni. Udeleženci brezplačno prejmejo brošuro kolokvija in drugo gradivo festivala Vilenica 2005. Vabljeni bodo na vse prireditve v okviru festivala. (7) Posebna številka PKn o kolokviju Slovensko društvo za primerjalno književnost bo po kolokviju izdalo posebno številko _Primerjalne književnosti_ z razširjenimi prispevki. Ti ne bodo honorirani. Lepo vas pozdravljava in pričakujeva vaš odziv: prijavo na kolokvij, obisk prireditve, kakšen komentar … Marko Juvan in Jelka Kernev Štrajn, vodji simpozija From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 25 14:53:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:53:29 +0200 Subject: [SlovLit] = vabili_na_literarni_večer_in_znanstve no_predavanje Message-ID: <426D0469.16716.DB7E9C@localhost> sreda, 27. april 2005, ob 20.00 Študentski literarni večer z Andrejem E. Skubicem in Fabjanom Hafnerjem v Klubu Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na literarnem večeru se bo predstavil pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic z zbirko kratkih zgodb _Norišnica_. Skubic se ukvarja s socialnimi dialekti, ki jih je uporabil tudi v romanu _Fužinski bluz_. Prevaja sodobne škotske in irske avtorje, med njimi lucidnega Jamesa Joycea. Fabjan Hafner, prevajalec in pesnik v obeh koroških jezikih, pa bo predstavil pesniško zbirko _Brezročno govorjenje_. Njegove pesmi so polne neposredne miline, pesnikov jezik je skrbno izbran. Z obema avtorjema se bo pogovarjala Jana Putrle Srdić (jana.putrle na gmail.com). Vstop prost. Splet: http://www.sou-lj.si --------------- četrtek, 19. maj 2005, ob 11.15 Slovensko društvo za primerjalno književnost vabi na predavanje "Literature and the Arts". Predaval bo dr. Jan Johann A. Mooij z Univerze v Groningenu (Nizozemska). Predavanje bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana. V zgodovini, posebno od sredine 18. stol. do sredine 20. stol., so mnogi umetniki, kritiki in znanstveniki razpravljali o razmerjih med umetnostmi (podobnostih in razlikah, klasifikacijah in hierarhijah). Pri tem so uporabljali razne kategorije, kakor npr. prostor/čas, vidno/slušno, mimetično/nemimetično, izvedbeno/neizvedbeno. Predavanje se bo posvetilo predvsem kriteriju prostora in časa. Kot eden pomembnih problemov se je izkazal položaj literature. Ali literatura (zlasti poezija) ima sestrsko umetnost, in če jo ima, katero: slikarstvo, glasbo, kiparstvo, morda celo arhitekturo? Mnenja o tem so se razlikovala glede na okus, ideologijo in literarne načrte razpravljavcev. Predavanje bo v angleščini. Prof. dr. J. J. Mooij (1929) je študiral matematiko, fiziko in astronomijo, doktoriral iz filozofije, bil v letih 1970--76 profesor analitične filozofije na Univerzi v Groningenu, od 1976 do 1991 pa prav tam profesor primerjalne književnosti. Leta 1991 se je upokojil. Njegove glavne knjižne objave so: _La philosophie des mathématiques de Henri Poincaré_ (Pariz 1966), _A Study of Metaphor_ (Amsterdam 1976), _Tekst en Lezer_ [Tekst in bralec] (Amsterdam 1979), _Fictional Realities: The Uses of Literary Imagination_ (Amsterdam 1993), _Tijd en Geest_ [Čas in duh] (Kampen 2001), _Time and Mind: The History of a Philosophical Problem_ (Leiden, pred izidom). Splet: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/novo.htm --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 14:52:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:52:53 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vilenica 2005 - vabilo k prijavi Message-ID: <008401c54995$b3052220$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovic" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs3.arnes.si> Sent: 25. april 2005 14:07 Subject: Vilenica 2005 - vabilo k prijavi Spoštovani, obveščamo vas, da Slovensko društvo za primerjalno književnost s soorganizatorji sprejema prijave na 3. Mednarodni komparativistični kolokvij: Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije, Lipica, 8. in 9. september 2005. Več o tem lahko izveste na spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk ali v priponki. Marijan Dović, tajnik SDPK From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 15:45:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Apr 2005 15:45:10 +0200 Subject: [SlovLit] Rezultati tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <00c001c5499d$00f2c350$6400a8c0@P4> Cankarjevega tekmovanja na vseslovenski ravni se je 19. marca udeležilo 2058 tekmovalcev: na prvi stopnji 1379, na 2. stopnji 31, 3A stopnja - 246, 3B - 78, 4A - 222, 4B - 102. Večje število ugovorov in predpraznični čas so krivi za zamudo pri objavi rezultatov. Ker je številke in imena nazadnje vnašala v stroj nevešča roka, berite prosim razvrstitve na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds.html s previdnostjo; po prvem maju bodo še enkrat preverjeni objavljeni na obljubljenem mestu, tj. na spletnih straneh Zavoda za šolstvo (http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=20), skupaj s statističnimi povzetki. Na 1. stopnji je bilo 121 zlatih (za zlato je bilo treba zbrati najmanj 84,5 točk, za srebrno pa 71). Na drugi stopnji je bilo 6 zlatih (prag je bil 77, za srebrno pa 53 točk). Na 3A je bilo zlatih 21 (prag je bil 86,5 točk, za srebrno 73,5). Na 3B je bilo 8 zlatih (prag je bil 79 točk, za srebrno 63,5). Na 4A je bilo 14 zlatih (prag je bil 91 točk, za srebrno 82,5). Na 4B je bilo 6 zlatih (prag je bil 84 točk, za srebrno 73,5). Dve tretjini ugovorov je bilo rešeno pozitivno in pritožniki so zlasti pri ponovni presoji spisa dosegli višjo uvrstitev; sklepi za vsak posamezni ugovor so na poti. Prepozno oddanih ugovorov in tistih, ki jih ni spremljalo plačilo, ni bilo mogoče upoštevati. Izkušnje zadnjega tekmovanja narekujejo, da na junijski seji upravnega odbora SDS ponovno pretehtamo koncept CT, zlasti smiselnost testov objektivnega tipa. --- Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 20:26:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Apr 2005 20:26:18 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika_št=2E_53 Message-ID: <003c01c549c4$47fda4f0$6400a8c0@P4> 53. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije bo v poštnih nabiralnikih ob koncu tedna, že zdaj pa je na voljo na društvenih spletnih straneh http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html v *.doc- in v *.pdf-formatu. Rubrike: Filozofska fakulteta danes in nikoli več, Ogrevanje za jesensko Lendavo, Rezultati Cankarjevega tekmovanja, Šent : Št., Avtokarte brez slovenskih krajevnih imen. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 26 15:55:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Apr 2005 15:55:03 +0200 Subject: [SlovLit] Novičke Message-ID: <003e01c54a67$8d1fb700$6400a8c0@P4> From: "Tomaz Erjavec" To: ; Sent: 26. april 2005 14:39 Subject: [SDJT-L] Zbornik "2nd Language & Technology Conference", Poznan Zdravo, sporocam, da na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/ltc05/ najdete zbornik konference 2nd Language & Technology Conference: Human Language Technologies as a Challenge for Computer Science and Linguistics (April 21-23, 2005, Poznan, Poland, http://www.ltc.amu.edu.pl/). Notri vec kot 100 clankov s precej impresivno mednarodno zasedbo! lp, Tomaz ======== Prejšnji teden je bil na obisku pri naših slavistih predsedni srbskega slavističnega društva (www.slavistickodrustvo.org.yu) Bogoljub Stanković. Srbski kolegi sicer nimajo kronike, izdajajo pa obsežne, blizu 600 strani debele zbornike. ======== Predlagajte prosim koga za kandidata za člana Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, da humanistika ne ostane čisto brez predstavnikov v tem telesu. Do konca praznikov! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 27 13:17:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 27 Apr 2005 13:17:00 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: nova knjiga Message-ID: <00b001c54b1a$a32522c0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 27. april 2005 10:47 Subject: nova knjiga Pri koprski založbi Libris je izšlo delo SILVA FATURJA: OČE IN SIN IN ZAGORSKI ZVONOVI. LEPOSLOVNA LEPLJENKA. Gre za zanimivo in izvirno kombinacijo biografije Dragotina Ketteja, pesnikovega očeta in kronike krajevnega življenja. Silvo Fatur, ugledni pedagoški delavec, rojen let 1935 v Zagorju, častni član Slavističnega društva Slovenije, ki je med drugim objavil tudi sedem samostojnih knjižnih del, je z monografijo o mladosti Dragotina Ketteja presegel značilnosti biografije, saj v njej rekonstruira tudi značilnosti tedanjega življenja krajev, kjer je pesnik preživel svoje otroštvo in dobršen del mladosti, o čemur malo vemo, čeprav so ta izkustva morala zaznamovati njegovo kratko življenjsko pot, polno ognjevitega ustvarjalnega poleta in razprostrtih eksistencialnih vprašanj. V našem kolektivnem spominu je zbledelo, da je Kette otroška leta in dobršen del mladosti preživel v Zagorju ter bližnjih krajih na Pivškem, kamor se je pogosto vračal, čeprav je bil po smrti obeh staršev brezdomec. Osamljen je doživljal hude življenjske preizkušnje, neuspehe v šoli, ljubezenskih iskanjih, itd., vendar je ohranil presenetljivo samozavest in optimizem, kar je pogosto obarval s hudomušnostjo. Zadnje poletje, pol leta preden se je izteklo njegovo življenje, je v teh krajih, kjer je veselo fantoval z domačini, napisal 43 od 62 sonetov, s katerimi je dosegel enega vrhov svojega ustvarjanja. Poglobljeno branje pesnikovih izpovedi in skrbno proučevanje različnih virov o razvojev krajev, je avtorju odprlo pot do svežega branja Kettejevega dela ter poglobilo naše poznavanje krajevne zgodovine sredi narodnega preporoda. V delo so vključeni obsežni povzetki različnih dokumentov, ki oživljajo predstavo tedanjih razmer. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 1 08:52:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 May 2005 08:52:39 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski_večer_2005 Message-ID: <002901c54e1a$5efcf700$6400a8c0@P4> From: "Eva Tesar Terseglav" To: Subject: slovenski vecer 2005 Date: Fri, 29 Apr 2005 19:27:24 +0200 Prisrcno vabimo na vsakoletno prireditev na institutu za slavistiko dunajske univerze, ki bo v torek, 10. maja 2005 ob 18:30 v Univerzitetnem kampusu v 9. okraju,dvorisce 3. Program: doc.Kristof Jacek Kozak, Univerza Koper, Slovenska narodna identiteta skozi kulturo Mojca Gaetz, Slovenski Dunaj, Predavnaje z diapozitivi Mia Znidaric / Steve Klink, Koncert Druzabni vecer From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 07:51:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 07:51:23 +0200 Subject: [SlovLit] O dramskem bralcu in gledalcu in o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <004101c54fa4$25048050$6400a8c0@P4> Mateja Pezdirc Bartol bo v četrtek 5. 5. 2005 ob 11.00 v predavalnici # 1 v pritličju FF zagovarjala disertacijo z naslovom Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Vabljeni. =========== From: "Tomaz Erjavec" To: ; Subject: [SDJT-L] Zbornik "2nd Language & Technology Conference", Poznan Date: 26. april 2005 14:39 Zdravo, sporocam, da na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/ltc05/ najdete zbornik konference 2nd Language & Technology Conference: Human Language Technologies as a Challenge for Computer Science and Linguistics, April 21-23, 2005, Poznań, Poland, http://www.ltc.amu.edu.pl/ Notri vec kot 100 clankov s precej impresivno mednarodno zasedbo! lp, Tomaz From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 19:11:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 19:11:48 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Vilne; 807. LK Message-ID: <007401c55003$31e803a0$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 3. maj 2005 15:04 Subject: Miselna ekskurzija v Slovenijo Prisrcen pozdrav! Na lektoratu slovenscine v Vilniusu smo s pomocjo Centra za slovenscino kot drugi ali tuji jezik od 22. do 24. 4. pripravili slovenski vikend z naslovom Miselna eksurzija v Slovenijo. Ta vikend je bil v prvi vrsti namenjen natancnejsemu spoznavanju vsega, kar je slovensko - slovenskim besedilom, slovenskim filmom, pesmim, kuhinji. Udelezili smo se ga vsi, ki nas povezuje slovenscina (studentje, ki obiskujejo ali so obiskovali lektorat slovenscine kot drugega slovanskega jezika, slovenisti, ki so ze zakljucili studij, prevajalec Borut Krasevec, dr. Jelena Konickaja). V prijetni druzbi in v lepem okolju Trakaja (nekaj kilometrov iz Vilniusa, kraj je nekoliko gricevnat in obkrozen z jezerci, tako da sredi "ruske" ravnice vsaj malo spominja na Slovenijo) smo torej gledali slovenske filme, spoznavali slovensko pokrajino z dokumetarci in fotografijami, poslusali in peli slovenske pesmi vseh zvrsti ter tudi plesai nanje, skuhali dva slovenska obroka (ajdovi strukjji so sicer dobili nekoliko litovsko obliko), se pogovarjali po slovensko in natancneje spoznali nekatera slovenska besedila. Dozivetje je bilo prelepo in slovenska pesem sedaj popestri vsako uro slovenscine. Vsi smo prepricani, da bomo kmalu spet pripravili podobno srecanje. Lucija Stamulak, lektorica slovenscine v Vilniusu ======== From: "lingvisticnikrozek" Sent: 3. maj 2005 18:12 Subject: LK, 9. maj Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 807. sestanek v ponedeljek, 9. maja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Janez JUG, Fakulteta za družbene vede, Osrednja družboslovna knjižnjica Jožeta Goričarja. Tema predavanja: "Gradnja večjezičnega terminološkega slovarja s programom Multiterm iX". --- Za predsedstvo doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 23:49:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 23:49:55 +0200 Subject: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Message-ID: <004501c5502a$0c8fdb10$6400a8c0@P4> From: "Dragica Breskvar" Sent: Tuesday, May 03, 2005 6:49 PM Subject: literarna kolonija Novo mesto, 27.--29. maj 2005 Pogrešate pogovore o literarnem ustvarjanju, kritične odzive na svojo literaturo, bi se radi soočili z drugimi ob različnih temah o literaturi in ustvarjanju nasploh? Če ste odgovorili pritrdilno, vas Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj s svojo Območno izpostavo Novo mesto vabi na literarno kolonijo 2005, tridnevne intenzivne delavnice, namenjene ustvarjanju novih besedil in kritičnemu pretresu poslanih besedil, literarnim branjem, srečanjem z uveljavljenimi književniki. Spoznali boste tudi dolenjsko študentsko založbo Goga, njene ustvarjalce in njeno knjigarno. Mentorja letošnje kolonije bosta: za poezijo Zoran Pevec (slovenist in ekonomist, pesnik, avtor več pesniških zbirk; zelo odmevna je najnovejša, ki je letos izšla pri založbi Apokalipsa z naslovom Moški v sobi; urednik revije Vsesledje, predsednik Literarnega društva Celje, član Društva slovenskih pisateljev.), za prozo pa Damijan Šinigoj (pisatelj, prevajalec, scenarist, publicist; avtor dveh romanov: Vojake ubijajo, mar ne, Neizstreljeni naboj, in zbirke kratkih zgodb Očkov kotiček, urednik pri Založbi Goga in časopisu Park, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev.). V spomin na pisatelja Janeza Trdino (175. obletnica njegovega rojstva, 100. obletnica njegove smrti) pripravljamo tudi pohod na Gospodično in Trdinov vrh. Kolonija bo tridnevna (od petka popoldne do nedelje popoldne), potekala bo od 27. do 29. maja 2005 v dijaškem domu v Novem mestu (Šegova 117, nasproti športne dvorane Leona Štuklja). Avtorji in avtorice morajo hkrati s prijavnico poslati še nekaj svojih del (do 5 pesmi ali do 6 strani proze ali dramski tekst). Vsa besedila bomo razmnožili, tako da jih bodo dobili vsi udeleženci. Prijave sprejemamo do 20. maja 2005 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za literarno kolonijo) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si Stroški: polni penzion v dijaškem domu stane 5.000 sit na dan, kotizacija pa je 6.000 sit. Kotizacijo plačajo avtorji s položnico, ki jo bo sklad izstavil po prijavi, prehrano in bivanje pa na recepciji dijaškega doma. Dodatne informacije dobite po tel. (01) 2410 500 (Mirjana Arko) ali 2410 516 (Dragica Breskvar) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si. Vodja literarne kolonije: Dragica Breskvar, samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost PRIJAVNICA za literarno kolonijo 2005 PODATKI O AVTORJU Ime in priimek: ............................................................................ ..................................... Leto rojstva:..........................................poklic.................... ............................................. Točen naslov: ulica, hišna št., kraj ............................................................................ ... poštna številka....................................pošta........................... ................ Telefon doma: .......................................... v službi: ........................................................ GSM: e-mail: Doslej objavil: ............................................................................ ................................... ............................................................................ ................................................................... PLAČNIK KOTIZACIJE (obkroži) sam ustanova/firma Firma/ustanova: ............................................................................ ................................... Ulica, hišna št. kraj: ............................................................................ ............................. Poštna številka: .................................pošta...................................... ................................ Telefonska številka: ........................................faks................................ .......................... Ali je plačnik zavezanec za davek na dodano vrednost DA NE Če je, napišite davčno številko plačnika: ......................... BIVANJE in PREHRANA: Dijaški dom Novo mesto: DA NE (ustrezno obkroži) Kraj in datum žig podpis From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 12:48:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 May 2005 12:48:49 +0200 Subject: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Message-ID: <003701c55096$daeabae0$454602c1@ff.unilj.si> From: gusti [mailto:budja na bredband.net] Sent: Wednesday, May 04, 2005 9:15 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Spostovani! Hvala ya vase povabilo in obvestilo o literarni koloniji 2005. Žal se tega tečaja spodaj podpisana ne bom mogla udeležiti, bi pa bilo zame koristno in zanimivo. Živim namreč na Švedskem in že nekaj let ustvarjam tudi na literarnem področju, predvsem v slovneščini. Leta 2002 sem pri založbi Družina v Ljubljani izdala učbenik ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002), lansko leto pa v samozaložbi knjigo SLOVENSKO-ŠVEDSKI BESEDNI VODNIK (2003/4), letos pa je pravkar izšla obsežnejša knjiga (monografija) SLOVENCI NA ŠVEDSKEM (2005). V Sloveniji se kaj dosti o vsem tem najbrž ne govori in tudi odziva ni skoraj nobenega na moje knjižne izdaje. Pogrešam torej pogovore o literarnem ustvarjanju, kritične odzive na svojo literaturo, rada bi se soočila z drugimi ob različnih temah o literaturi in ustvarjanju nasploh, vendar mi tokrat iz več vzrokov to žal, ne bo uspelo . Morda mi lahko kaj v zvezi z mojo problematiko svetujete tudi na daljavo, hvaležna bom. Lepo poydravljeni Augustina Budja Landskrona, Švedska, e-naslov kot zgoraj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 13:05:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 May 2005 13:05:36 +0200 Subject: [SlovLit] Monografija o bolonjskem procesu Message-ID: <003901c55099$33272930$454602c1@ff.unilj.si> From: "Igor Repac" To: Sent: Tuesday, May 03, 2005 2:48 PM Subject: MONOGRAFIJA O BOLONJSKEM PROCESU > Novost v zalozbi Univerze v Ljubljani, Pedagoske fakultete > > MONOGRAFIJA O BOLONJSKEM PROCESU > > Pavel Zgaga: > Bolonjski proces. Oblikovanje skupnega evropskega visokosolskega > prostora > (363 str.) > > Monografija je prvo delo, ki celovito prikazuje ozadje in nastanek > bolonjskega procesa ob koncu > devetdesetih let ter glavne korake in kljucna vprasanja v nadaljnjem > razvoju procesa, vse do > konca leta 2004, zakljucuje pa jo poglavje o treh razseznostih bolonjskega > procesa: strukturni, > socialni in zunanji. V dodatku prinasa poleg obsezne bibliografije in > seznama kratic tudi > najpomembnejse dokumente ter porocila in priporocila z vseh t. i. > ''bolonjskih seminarjev'' do > konca oktobra 2004 (vecinoma gre za prve prevode v slovenscino). > Monografija je lahko pomemben > pripomocek za vse, ki se na visokosolskih zavodih posebej ukvarjajo s > prenovo studija in > mednarodnim sodelovanjem, pa tudi za visokosolske ucitelje in sodelavce > ter studente nasploh, > za delodajalce in sindikate in druge, ki jih zanima sodobno dogajanje v > visokem solstvu. > > Knjigo (cena je 1.600 SIT) lahko narocite preko spletne strani: > http://javor.pef.uni-lj.si/~publikacije/ > ali pa jo kupite na recepciji Pedagoske fakultete na Kardeljevi pl. 16 v > Ljubljani (tel: 01 5892 200). > > > Lep pozdrav > Igor Repac From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 18:18:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 4 May 2005 18:18:43 +0200 Subject: [SlovLit] simpozij Slovenski dialekti v stiku 2 Message-ID: <004001c550c4$f2464230$6400a8c0@P4> From: "Jadranka Cergol" To: Sent: 4. maj 2005 13:40 Subject: simpozij Slovenski dialekti v stiku 2 Spoštovani! Pošiljam Vam program simpozija Slovenski dialekti v stiku 2 s prošnjo, da objavite obvestilo o njem v Kroniki Slavisticnega drustva! Hvala za pozornost! Lep pozdrav! Jadranka PROGRAM / PROGRAMMA PETEK / VENERDI, 6. maj / 6 maggio 2005 UP ZRS Koper, Garibaldijeva 1 UP ZRS Capodistria, via Garibaldi 1 10.30 Pozdrav gostom sestanka / Saluto agli ospiti dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem / rettore dell' Universita del Litorale dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS Koper/ direttore del UP ZRS di Capodistria dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ Koper / preside del UP FHŠ di Capodistria akad. Zinka Zorko, Univerza v Mariboru / Universita di Maribor 11.00-13.00 Predsedujoči / Presidenti: Zinka Zorko, Goran Filipi Zinka Zorko (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Štajersko-kajkavska jezikovna razmerja (Rogatec - Hum na Sotli) / I rapporti linguistici caicavo-stiriani (Rogatec - Hum na Sotli) Goran Filipi (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Izbrane slovenske izposojenke v istroromunskih govorih / Alcuni prestiti sloveni nelle parlate istrorumene Rada Cossutta (Univerza v Trstu / Universita di Trieste; UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Romansko-germanska glagolska prepletanja v kraškem in istrskem narečnem prostoru / Interferenze verbali romanzo-germaniche nell'area dialettale carsica e istriana Vesna Mikolič (UP FHŠ Koper / UP FHŠ Capodistria) Samoocena sporazumevalne zmožnosti v narečjih slovenske Istre / Autovalutazione della competenza comunicativa nei dialetti dell' Istria slovena Karin Marc Bratina (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) in Vera Smole (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti e Universita di Lubiana) Govor Rakitovca skozi čas / Lo sviluppo della parlata di Rakitovec dalle origini ad oggi KOSILO / PRANZO 14.00-16.00 Rožana Koštial (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Šavrinkina pot od narečja do knjižnega jezika / Il cammino della Šavrinka dal dialetto alla lingua letteraria Franco Crevatin (Univerza v Trstu / Universita di Trieste) Predlog za zgodovinsko branje istrskoslovenske narečne podobe / Proposta di lettura storica della situazione dialettale slovena dell'Istria Marcello Marinucci (Univerza v Trstu / Universita di Trieste) Romanizmi v nekaterih slovenskih narečjih na Krasu in v Istri / Romanismi in alcuni dialetti sloveni del Carso e dell' Istria Liliana Spinozzi Monai (Univerza v Vidmu / Universita di Udine) Jeziki v stiku v zavesti govorcev: uporaba teoričnega modela Jana Baudouina de Courtenaya / Lingue in contatto nella coscienza dei parlanti: un' applicazione del modello teorico di Jan Baudouin de Courtenay ODMOR / PAUSA 16.30-18.00 Mitja Skubic (Univerza v Ljubljani / Universita di Lubiana) Leksikalni vplivi slovenskih zahodnih narečij na obsoško furlanščino / Gli influssi lessicali dei dialetti sloveni occidentali sul friulano isontino Herta Maurer-Lausegger (Univerza v Celovcu / Universita di Klagenfurt) Manjšinski jeziki in jezikovni otoki v alpsko-jadranskem prostoru / Le lingue minoritarie e le isole linguistiche nell'area dell' Alpe-Adria Ludvik Karničar (Univerza v Gradcu / Universita di Graz) Večplastnost koroške slovenske leksike / La stratificazione del lessico sloveno carinziano SOBOTA / SABATO 7. maj / 7 maggio 2005 10.00-12.30 Irena Stramljič Breznik (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Tvorjenke v Slovarju govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, poskusni zvezek A-H / I derivati nel Dizionario delle parlate della Zadrečka dolina tra Gornji Grad e Nazarje, quaderno di prova A-H Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju / I prestiti nel lessico viticolo della parlata della Prlekija Bernard Rajh, Melita Zemljak Jontes (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Instrumentalno-slušna določitev samoglasniških sestavov obrobnega prleškega govora / La definizione audio-strumentale dei costrutti vocalici della parlata marginale della Prlekija Metka Furlan (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Iz primorske leksike / Dal lessico del Litorale Robert Blagoni (Univerza v Puli / Universita di Pola) Dinamika kategorizacije i hijerahizacije jezičnih doticaja: (socio)lingvističke bilješke uz istraživanja i promišljanja Kozlerove granice / La dinamica della categorizzazione e della gerarchizzazione dei contatti linguistici: note (socio)linguistiche quale spunto delle ricerche e delle riflessioni sul confine di Kozler Mijo Lončarič, Stipe Kekez (Institut za hrvatski jezik i jezikoslovje / Istituto di lingua croata e di linguistica) Hrvatsko-slovenski jezični dodiri u Istri / Contatti linguistici croato-sloveni in Istria KOSILO / PRANZO 14.00-15.30 Barbara Giudici (Univerza v Puli / Universita di Pola) Vzdevki in hišna imena Šišana/ I soprannomi di Sissano Matej Šekli (Univerza v Ljubljani / Universita di Lubiana) Oblikovne in naglasne značilnosti a-jevske sklanjatve v livškem govoru nadiškega narečja / Le particolarita morfologiche e accentuali della declinazione in -a nella parlata di Livek del ceppo dialettale delle Valli del Natisone Vlado Nartnik (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) K vprašanju zahodne meje balkanske jezikovne zveze / Sulla questione del confine occidentale della lega linguistica balcanica Jožica Škofic (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell'Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Konvergenca v gorenjskih krajevnih govorih v Lipniški dolini / La convergenza nelle parlate locali della Gorenjska della Lipniška dolina ODMOR / PAUSA 16.00-17.30 Danila Zuljan Kumar (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Motnje pri vzpostavljanju koherence v diskurzu (na primeru govorjenih briških besedil) / Disturbi nell'impostazione della coerenza nel discorso (su modello dei testi parlati del Collio) Tjaša Jakop (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Ohranjenost dvojine v slovenskih narečjih v stiku / La conservazione del duale nei dialetti sloveni in contatto Karmen Kenda Jež, Nataša Komac (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell'Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Med dialektologijo in sociolingvistiko: razčlemba narečnih besedil v jezikovno mešanem okolju / Tra la dialettologia e la sociolinguistica: l' analisi di testi dialettali in un'area linguistica mista Organizator /Organizzatore: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Universita della Primorska, Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Sedež / Sede: SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 Tel.: + 386 5 6637700, fax.: + 386 5 6637710 http://www.zrs-kp.si e-mail: zrs na zrs-kp.si Programski odbor / Comitato scientifico: Lucija Čok Jožica Škofic Miran Hladnik Vesna Mikolič Goran Filipi Barbara Giudici Rada Cossutta Zinka Zorko Franco Crevatin Organizacijski odbor: Vesna Mikolič Goran Filipi Rada Cossutta Karin Marc Bratina Jadranka Cergol Finančna podpora / Supporto finanziario Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research Agency of the Republic of Slovenia / Agenzia per le attivita di ricerca della Repubblica di Slovenia From literarna_zrna na hotmail.com Thu May 5 17:01:48 2005 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Thu, 5 May 2005 17:01:48 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna Message-ID: V ponedeljek bo izšla že peta številka študentskega zbornika Literarna zrna. Zbornik boste lahko za 200 SIT kupili vsak dan od 9. 5. do 13. 5. 2005 med 10h in 15h v avli Filozofske fakultete. Vabljeni ste tudi na literarni večer, na katerem se bodo predstavili študenti, ki so v tej številki objavili svoje prispevke. Literarni večer bo v sredo, 11. 5. 2005, ob 19:40 v predavalnici R/3. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 17:25:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 5 May 2005 17:25:46 +0200 Subject: [SlovLit] Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne ... Message-ID: <000601c55186$b5870740$494602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Thursday, May 05, 2005 9:11 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: FW: vabilo na simpoizij - Slovenska matica Miran, pošlji obvestilo na slovlit. Lp Anka ========== ... prireja Slovenska matica SIMPOZIJ Slovenska kultura v vojnem času:Položaj in dileme slovenske inteligence in umetniška ustvarjalnost med drugo svetovno vojno, Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I v Ljubljani, 10. in 11. maja 2005. Program TOREK, 10. maja 2005 10.00 Joža Mahnič, predsednik Slovenske matice: Pozdravne besede in otvoritev simpozija Drago Jančar: Duh časa Igor Grdina: Usodne odločitve kulturnih delavcev Alenka Puhar: Velika vojna buklarija 11.30 - Odmor 12.00 Aleš Gabrič: Slovenske kulturne ustanove v vojnih letih Peter Vodopivec: Univerza, znanost France M. Dolinar: Cerkev Mirko Mahnič: Slovenska gledališka omika v letih 1941-1945 Razprava 13.00 - Odmor 15.00 Boris Mlakar: Ideološki boj med inteligenco Jera Vodušek: Problem intelektualcev >sredine< Ervin Dolenc: Kultura kot politična propaganda (Zborniki 1942, 1944, 1945) Bojan Godeša: Osvobodilna fronta in izobraženci Razprava SREDA, 11. maja 2005 10.00 Marjan Dolgan: Prozno ustvarjanje Andrej Inkret: Med dvema rokama (o poeziji) Milček Komelj: Likovna umetnost Borut Loparnik: Vmesni čas (slovenske glasbene konotacije 1941-1945) 11.30 - Odmor 12.00 Bruno Hartman: Kultura, ustvarjalci, izobraženci na Štajerskem Milica Kacin: Kultura, ustvarjalci, izobraženci na Primorskem Simon Stern: Totalitarizem ali demokracija - opredeljevanja mariborskih liberalnih intelektualcev pred aprilskim zlomom 1941 Razprava 13.00 -Sklep simpozija From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 23:35:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 5 May 2005 23:35:21 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: kaj imajo skupnega ... Message-ID: <003301c551ba$58646ab0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 5. maj 2005 20:12 Subject: Kaj imajo skupnega ... ... učitelji slovenščine in igralci, je tema doktorske disertacije "Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški komunikaciji". Avtorica mag. Katja Podbevšek jo bo zagovarjala v torek, 10. maja ob 17h v sejni sobi ff, 5. nadstropje. Vabljeni. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 23:38:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 5 May 2005 23:38:02 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vecer s pesmimi Toma Waitsa Message-ID: <004d01c551ba$b82952d0$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: 5. maj 2005 21:44 Subject: Vecer s pesmimi Toma Waitsa Spoštovani!!! Ob tridesetletnici izida koncertne plošče NIGHTHAWKS AT THE DINER Toma Waitsa bo 19. 5. ob 21h v klubu GIS MUZIKAVIVA (Ob železnici 16, Ljubljana) koncert prevodov njegovih pesmi. Prevajalec, prepesnitelj in izvajalec: spodajpodpisani. Sam in z zasedbo SUŽNJI SENDVIČEV. Waitsova glasba in predvsem njegova poezija sta še vedno zelo vitalen in vpliven del splošne svetovne (popularne) kulture. VLJUDNO VABLJENI!!! VSTOP JE PROST!!! Za tiste, ki ne veste, kje je Ob železnici: do krožišča Žale in potem na naslednjem križišču namesto levo proti BTC-ju naravnost do konca Pokopališke ulice in levo!!! 2. 6. pa bo ob 18h v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavitev romana RADOSLAV spodajpodpisanega. Izšel bo pri ljubljanski založbi VED skupaj s priloženo ploščo, torej z glasbo iz romana. Več informacij v zadnjem tednu maja! --- Matej Krajnc Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From blaz.karlin na gmail.com Fri May 6 11:14:18 2005 From: blaz.karlin na gmail.com (=?WINDOWS-1252?Q?Bla=9E_Karlin?=) Date: Fri, 6 May 2005 11:14:18 +0200 Subject: [SlovLit] ATLAS SLOVENIJE 2005 Message-ID: <7ecf3710505060214395310a4@mail.gmail.com> Pozdravljeni! Ker imam namen v prednarocilu kupiti Atlas Slovenije, ki izide jeseni letos, bi rad povprasal malo o njegovi kvaliteti. Ve kdo kaj o tem? Hvala, Blaz -- www.karlin.tk From k na aufbix.org Sat May 7 12:10:13 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 7 May 2005 12:10:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit] ATLAS SLOVENIJE 2005 Message-ID: Dober dan vsem, Blaz je vprasal: > Ker imam namen v prednarocilu kupiti Atlas Slovenije, ki izide jeseni > letos, bi rad povprasal malo o njegovi kvaliteti. Ve kdo kaj o tem? O sami kvaliteti ti ne morem nicesar povedati, lahko pa nekaj o njegovih znacilnostih. Prvi tri izdaje so se razlikovale po kolicini podatkov, kakor jih dopuscala spreminjajoca e zakonodaja; medtem ko so bile tehnicno-izvedbeno izdelane po enakem postopku. Tistih ekkip zensk in tistih aparatur na Geodteskem zavodu Slovenije nimajo vec -- zato bo cetrta izdaja narejena v povsem drugacni, izkljucno digitalni tehniki izrisa vseh podatkov. Razen tega bo imela mrezo za sirino in dolzino ostevilceno po novem, svetovnem univerzalnem izhodiscu, kar je pomembno za uporabo mobilno-stacionarnih naprav (denimo v avtu). To dvoje skupaj je vplivalo tudi na drugacen pristop k projekciji. Iz vsega tega sledi, da bo smiselno imeti doma na polici tako tretjo in cetrto izdajo -- in da bo cetrta prelomna v mnogih ozirih, zato zna biti v marsikateri podrobnosti pomanjkljiva, premalo obrusena. HTH Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From MihaR na iolar.com Mon May 9 11:58:38 2005 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Mon, 9 May 2005 11:58:38 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD203069EDF@dellsw.iolar.si> Na forumu prevajalcev se je pojavila spodnja debata. Ali mogoče vas kdo ve kja več? Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: kokalj.de -info- [mailto:info na kokalj.de] Poslano: 9. maj 2005 11:52 Za: forum_prevajalcev na gabrijelcic.org Zadeva: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee Prevod bi bil "Sv. Magdalena". Vprašanje pa je, če je to eden od krajev, ki bi morali imeti dvojezične napise. Atlas Slovenije najbrž ni pomanjkljiv, zato bi bilo najbrž najbolje pustiti kar nemško ime. Lep pozdrav Zvone ----- Original Message ----- From: "Veronika" To: Sent: Monday, May 09, 2005 10:57 AM Subject: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > Tinkara, > > jaz imam doma Atlas Slovenije. V njem so poleg neških imen na Koroškem > navedena tudi slovenska imena (Prossowitsch-Prosoviče, Maria Gail-Marija > na Zili, itn). Tudi imena jezer imajo slovenske ustreznice, ampak pri > imenu Magdalensee prevoda ni, tudi imena kraja ni. Mogoče bi to ime lahko > kar sama prevedla ali pa pustila - seveda odvisno od namena prevoda. > > Lp, > Veronika > > Že nekaj časa zaman iščem slovensko ime kraja (in jezera) St. Magdalen am > Magdalenensee (pri Beljaku). Zdi se mi nemogoče, da ne bi obstajalo. Lahko > morda kdo pomaga? > > Lep pozdrav, > > Tinkara > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ Forum_prevajalcev mailing list Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev From SENJA.POZAR na mkz-lj.si Mon May 9 09:43:37 2005 From: SENJA.POZAR na mkz-lj.si (= SENJA_PO=AEAR?=) Date: Mon, 9 May 2005 09:43:37 +0200 Subject: [SlovLit] Novi Atlas Slovenije Message-ID: <4EC3C2B5EFE373499DD5EC91B9FD7488014E2598@mail.mkz-lj.si> Pozdravljeni! Vprašanje o kakovosti novega Atlasa Slovenije, ki izide jeseni 2005, je več kot umestno. Novi atlas odlikujejo namreč nekatere novosti, ki sledijo tako razvoju stroke kot tudi tehnologije izdelave takih publikacij. Z vsebinskega vidika lagko uporabniki pričakujejo popolnoma novo aktualno besedilo tj. predstavitve slovenskih pokrajin opremljen z atraktivnimi, tudi letalskimi posnetki. V atlasu bodo po novem tudi tematski zemljevidi, opremljeni s kratkimi opisi, dodatnimi fotografijami, kartami, diagrami in preglednicami. Vse skupaj je mišljeno kot uvodna predstavitev temeljnih značilnosti Slovenije. Pri kartografskem delu izpostavljamo nove, digitalizirane zemljevide, ki so natančnejši in preglednejši. Med drugim smo dokupili tudi nove mestne načrte in je njihovo skupno število naraslo na 60. Tako smo predstavili vse temeljne centralne kraje v Sloveniji, pri čemer nismo izpustili niti tistih najpomembnejših turističnih destinacij, kamor nas pogosto zanese pot. Atlasu bo dodan merilec razdalj na zemljevidih, ki pomaga pretvarjati razdaljo na zemljevidu v razdaljo v naravi. Uporabnik pa bo pri nakupu atlasa prejel tudi beležko, v katero bo zapisoval svoje vtise s popotovanj ali jih morda načrtoval. Vsem, ki se bodo odločili na nakup atlasa želim, da bi z njim odkrivali našo Slovenijo po dolgem in počez. Senja Požar, urednica __________________________ www.mladinska.com - Portal Mladinske knjige. www.mladinska.com/60let- praznujte z nami Vljudno vabljeni! From janez.stergar na guest.arnes.si Mon May 9 14:00:17 2005 From: janez.stergar na guest.arnes.si (Janez Stergar) Date: Mon, 9 May 2005 14:00:17 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee References: Message-ID: <000201c5548f$c5dcde10$0202a8c0@vanja> Poskus rezrešitve enigme: St. Magdalen res ni naveden v novi izdaji priročnika "Dvojezična Koroška = Zweisprachiges Kärnten" (F. Kattnig, M. Kulnik, J. Zerzer) ne preveden v novem zemljevidu "Koroška : Javne dvojezične ljudske šole v koroških občinah = Kärnten ..." (Geod. zav. Slov. + F. Kukovica), pač pa standardni priročnik - žal ga avtor dr. Pavel Zdovc ni nikoli dal v prodajo, pač pa poklanjal večjemu številu javnih knjižnic in svojih prijateljev - "Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem ..., Dunaj/Wien 1993" na s. 102 piše: "Šmadlén ... pri Beljaku; nem. St. Magdalen; v Šmadlénu ...; tudi Magdalén, v Magdalénu ...; kraj. pogov. tudi Tehánja (á), na Tehánji ... (nepublicist.) ..." Za večino koroških prevajalskih "orehov" sicer velja, da jih stre omenjeni novi priročnik, ki se opira na Zdovčev priročnik in se ga da kupiti v knjigarnah ali naročiti pri celovški Mohorjevi (v Ljubljani ima svoje predstavništvo - gl. gornji e-naslov g. Todorićeve!). LP vsem skrbnikom slovenskega jezika in dvojezičnega poimenovanja v zamejstvu! Janez Stergar Inšt. za narodnostna vprašanja, Lj. ----- Original Message ----- From: "Jurij Primožič" To: "Janez Stergar" Sent: Monday, May 09, 2005 1:16 PM Subject: FW: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee > > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miha Rus > Sent: Monday, May 09, 2005 11:59 AM > To: slovlit na ijs.si > Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee > > > Na forumu prevajalcev se je pojavila spodnja debata. Ali mogoče vas kdo ve > kja več? > > Miha > > -----Izvirno sporočilo----- > Od: kokalj.de -info- [mailto:info na kokalj.de] > Poslano: 9. maj 2005 11:52 > Za: forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > Zadeva: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > Prevod bi bil "Sv. Magdalena". Vprašanje pa je, če je to eden od krajev, > ki > bi morali imeti dvojezične napise. Atlas Slovenije najbrž ni pomanjkljiv, > zato bi bilo najbrž najbolje pustiti kar nemško ime. > > Lep pozdrav > > Zvone > > > ----- Original Message ----- > From: "Veronika" > To: > Sent: Monday, May 09, 2005 10:57 AM > Subject: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > >> >> Tinkara, >> >> jaz imam doma Atlas Slovenije. V njem so poleg neških imen na Koroškem >> navedena tudi slovenska imena (Prossowitsch-Prosoviče, Maria Gail-Marija >> na Zili, itn). Tudi imena jezer imajo slovenske ustreznice, ampak pri >> imenu Magdalensee prevoda ni, tudi imena kraja ni. Mogoče bi to ime lahko >> kar sama prevedla ali pa pustila - seveda odvisno od namena prevoda. >> >> Lp, >> Veronika >> >> Že nekaj časa zaman iščem slovensko ime kraja (in jezera) St. Magdalen am >> Magdalenensee (pri Beljaku). Zdi se mi nemogoče, da ne bi obstajalo. >> Lahko > >> morda kdo pomaga? >> >> Lep pozdrav, >> >> Tinkara >> _______________________________________________ >> Forum_prevajalcev mailing list >> Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org >> http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev >> _______________________________________________ >> Forum_prevajalcev mailing list >> Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org >> http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev >> > > > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 15:25:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 May 2005 15:25:49 +0200 Subject: [SlovLit] Celjski_pesnik_=28slovenist=29_na_knjižnem_sejmu_v_Pragi Message-ID: <003d01c5549a$9eaf1be0$6400a8c0@P4> From: "Pevec" To: "Miran Hladnik" Sent: 9. maj 2005 14:37 Na knjižnem sejmu v Pragi, ki je bil od 5. do 8. maja, je bila Slovenija častna gostja z osrednjim razstavnim prostorom. Med drugimi slovenskimi knjigami je bila predstavljena tudi knjiga Moški v sobi, Celjana Zorana Pevca. Zoran Pevec je s člani društva Apokalipsa, iz Ljubljane, bral svoje pesmi tudi na osrednji kulturni prireditvi skupaj z Lužiškimi Srbi, v starem mestnem jedru Prage, v prostorih njihovega literarnega društva - Baracnikova Rychta. Sočasno je njegove, v češčino prevedene pesmi, bral eden od članov društva. Društvo Apokalipsa je Zorana Pevca predstavilo še na Poljskem, 9. maja, v Krakowu. Pesmi iz njegove knjige Moški v sobi so bile prevedene tudi v poljščino. --- Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 16:36:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 May 2005 16:36:20 +0200 Subject: [SlovLit] Visoko solstvo v casnikih, gradiva o kakovosti Message-ID: <006401c554a4$79081630$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: 9. maj 2005 15:36 Spostovani kolegi, kolegice, naj vas spet opozorim na povzetke aktualnih prispevkov iz dnevnega tiska ter gradiva in povezave o visokem solstvu pri nas in v tujini, ki jih pripravljam na www.uni-lj.si/kakovost. Posebej opozarjam na dokumente o skrbi za kakovost in ocene o poteku "bolonjske reforme" s strani Zveze evropskih univerz (studija Trends IV in deklaracija EUA iz Glasgowa na www.eua.be) ter "standarde" za kakovost (ENQA. http://www.enqa.net/). (Prilagam izvlecek iz teh gradiv in preglednico z novostmi pri skrbi za kakovost.) Bliznji sestanek (visoko)solskih ministrov v Bergnu, 19-20.maj) boste lahko najbolje spremljali na http://www.bologna-bergen2005.no/, kjer bodo objavljene tudi "bolonjske" smernice za naslednji dve leti. Vesel bom vasih morebitnih mnenj in priporocil glede omenjenih gradiv in nacina urejanja omenjene (pod)strani. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 16:57:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 9 May 2005 16:57:12 +0200 Subject: [SlovLit] Visoko solstvo v casnikih, gradiva o kakovosti Message-ID: <007e01c554a7$633c3950$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: 9. maj 2005 15:36 Spostovani kolegi, kolegice, naj vas spet opozorim na povzetke aktualnih prispevkov iz dnevnega tiska ter gradiva in povezave o visokem solstvu pri nas in v tujini, ki jih pripravljam na www.uni-lj.si/kakovost. Posebej opozarjam na dokumente o skrbi za kakovost in ocene o poteku "bolonjske reforme" s strani Zveze evropskih univerz (studija Trends IV in deklaracija EUA iz Glasgowa na www.eua.be) ter "standarde" za kakovost (ENQA. http://www.enqa.net/). (Prilagam izvlecek iz teh gradiv in preglednico z novostmi pri skrbi za kakovost.) Bliznji sestanek (visoko)solskih ministrov v Bergnu, 19-20.maj) boste lahko najbolje spremljali na http://www.bologna-bergen2005.no/, kjer bodo objavljene tudi "bolonjske" smernice za naslednji dve leti. Vesel bom vasih morebitnih mnenj in priporocil glede omenjenih gradiv in nacina urejanja omenjene (pod)strani. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From literarna_zrna na hotmail.com Tue May 10 15:44:40 2005 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Tue, 10 May 2005 15:44:40 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna (popravek) Message-ID: Zaradi zapletov v tiskarni bo 5. številka študentskega zbornika Literarna zrna izšla šele jutri, 11. 5. 2005. Jutri bo ob 19:40 v predavalnici R/3 tudi literarni večer, na katerem se bodo predstavili avtorji, ki so v tej številki objavili svoje prispevke. Literarna zrna boste lahko kupili vsak dan od 11. 5. do 18. 5. med 10h in 15h v avli fakultete. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 10 04:54:11 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 10 May 2005 04:54:11 +0200 Subject: [SlovLit] = napoved_predavanj_in_literarnih_večer ov_=2E=2E=2E Message-ID: <42803E73.14017.22A408C@localhost> ... tokrat ne le iz ljubljanskega konca. lp, Matjaž --- torek, 10. 5., ob 18.00 v Novem mestu Predavanje dr. Zmaga Šmitka ob izidu njegove knjige _Mitološko izročilo Slovencev_. Predavanje bo v predavalnici Dolenjskega muzeja, Muzejska ul. 7, Novo mesto. Dr. Zmago Šmitek je redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se že vrsto let posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodi med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije. Dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi, ki je pred kratkim izšla pri Študentski založbi (www.studentskazalozba.si), zbira in sestavlja razdrobljene zgodovinsko-mitološke drobce v zaokroženo celoto, ki odstira čustvovanje in domišljijo, logiko in etiko naših prednikov ter njihovo tesno povezanost s skrivnostmi življenja, narave, boga in onstranstva. Primerjave z drugimi ljudstvi in kulturami kažejo na eni strani sorodnost tovrstnih nazorov, po drugi strani pa osvetljujejo slovenske posebnosti, saj je oblikovanje odnosa do sveta potekalo v dialogih z bolj ali manj oddaljenimi sosedi in staroselci. V tem procesu so se hkrati oblikovali temelji slovenske kulturne samobitnosti, kar daje knjigi _Mitološko izročilo Slovencev_, sicer doslej najizčrpnejšemu in s tem temeljnemu delu o "slovenskem mitološkem kozmosu", še prav poseben pomen. ----- torek, 10. 5. ob 19.00 v Mariboru Literarni 'spogled' z Alešem Štegrom in Markom Samcem. Knjigarna Litera, Miklošičeva 4, Maribor. Pogovor z avtorjema bo vodil Robert Titan Felix. ----- sreda, 11. 5. ob 19.00 na Ptuju V Viteški dvorani na Ptujskem gradu se bo odvijal glasbeno- pesniški večer: ob videoinstalaciji ARTerija Dušana Fišerja se bosta predstavila pesnika Aleš Šteger in Peter N. Gruber. ----- četrtek, 12. 5., ob 18.00 Pogovor o knjižni uspešnici Jonathana Franzena _Popravki_ v knjigarni Konzorcij, Slovenska c. 29, Ljubljana. O Ameriki, ameriški literaturi, globalni družbi in drugih problematikah se bodo pogovarjali filozof Darij Zadnikar, pisatelj in preučevalec ameriške književnosti Andrej Blatnik ter prevajalec knjige Jurij Potokar. Pogovor bo vodil Dražen Dragojević, ki sicer svojo novinarsko nadarjenost najopazneje razkazuje kot eden od voditeljev tv-oddaje Knjiga mene briga. ----- četrtek, 12. 5., ob 19.00 v Celju Glasbeno-pesniški večer Aleša Štegra in Petra N. Gruberja, knjigarna Antika, Kocbekova ul. 6, Celje. ----- četrtek, 12. 5., ob 19.00 uri v Murski Soboti V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski soboti bo predstavitev nove pesniške zbirke Milana Vincetiča _Raster_. Pogovor bo vodil Nino Flisar, urednik založbe Litera. ----- ponedeljek, 16. 5., ob 20:00. uri na Ptuju Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj vabi 16. maja na literarni večer. Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj vabi na literarni večer v Stari steklarski. Knjigo kratkih zgodb _Visoka moda_ bosta predstavila njen avtor Zdenko Kodrič in Nino Flisar. Na literarnem večeru bo nastopil še David Bedrač, eden najvidnejših predstavnikov najmlajše slovenske pesniške generacije, s pesmimi iz svoje najnovejše, tretje pesniške zbirke. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 10 21:30:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 May 2005 21:30:35 +0200 Subject: [SlovLit] Breztalnosti Message-ID: <010c01c55596$be96b3d0$6400a8c0@P4> From: "Slovanska knjižnica" Sent: 10. maj 2005 11:07 Subject: Povabilo na simpozij Več inštitucij prireja mednarodni simpozij Breztalnosti: Lev Šestov med religijo, literaturo in filozofijo, Ljubljana, 12. maj 2005. Nastopajoči na simpoziju: Nikolaj B. Ivanov, Gorazd Kocijančič, Pavel Kuznecov, Nicolas Monseu, Pavle Rak, Federico Skodler, Tone Smolej, Vid Snoj, Boris Šinigoj, Francesca Zaccaron. Kraj: Slovanska knjižnica, Ljubljana, Einspielerjeva 1, 12. maj 2005. Lev Šestov je velika, čeprav -- po poreklu Jud in kljub navezovanju na krščansko misel nekristjan -- netipična figura ruske religiozno-filozofske renesanse, ki se je v Peterburgu in Moskvi razmahovala v prvih dveh desetletjih 20. stoletja in bila v Sovjetski Zvezi na novo odkrita v šestdesetih letih, odkar še zmeraj vznemirja tako ruske kakor tudi tuje mislece. Šestov se je s prvima dvema knjigama, ki sta izšli v prvih letih 20. stoletja in v katerih govori o Tolstoju, Dostojevskem in Nietzscheju, uveljavil kot literarni kritik in hkrati kot razlagalec Nietzscheja ter s svojo radikalno kritiko zahodne filozofije naletel na dober sprejem med nekaterimi tedanjimi ruskimi misleci bogoiskatelji. Pozneje se je obrnil k filozofiji in religiji, vendar je stalna referenca njegovega pisanja ostal Dostojevski. Tako je glede na globoko izkušnjo literature Dostojevskega, predvsem njegovih >podtalnih< junakov, v Apoteozi breztalnosti (1905) zapisal, da je naloga filozofije >naučiti človeka živeti v negotovosti<, in potem v več spisih kriti-ziral, denimo, tako novo Husserlovo fenomenologijo zaradi opiranja na samorazvidnosti transcendentalnega jaza kakor tudi staro krščansko teologijo zaradi spravljanja vere z razumom. Šestov nagovarja sodobno misel prav z mišljenjem >breztalnosti<, zato se breztalnost ponuja kot tisti tematski vidik, pod katerim bo tekla simpozijska razprava, ko bo sledila gibanju njegove misli skoz literaturo, filozofijo in religijo oziroma po njihovih mejnih področjih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 11 13:03:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 11 May 2005 13:03:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Škrabčev_simpozij Message-ID: <001901c55619$125e53b0$494602c1@ff.unilj.si> From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, May 11, 2005 11:53 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: simpozij Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije Vas v okviru Škrabčevih dnevov '05 VLJUDNO VABI na peti simpozij o delu p. Stanislava Škrabca na temo JEZIKOSLOVCI IN NJIHOVA DELA V ŠKRABČEVIH OČEH. V četrtek in petek, 19. in 20. maja 2005, v Novi Gorici, Območna obrtna zbornica, Ulica Gradnikove brigade 6, sejna dvorana, 2. nadstropje. ČETRTEK, 19. maja 2005 9.30 SVEČANI ZAČETEK POZDRAVNI NAGOVORI Mirko Brulc, župan Mestne občine Nova Gorica, pokrovitelj simpozija p. dr. Viktor Papež OFM, provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa, Ljubljana red. prof. dr. Miran Hladnik, predsednik Slavističnega društva Slovenije p. Nikolaj Žvokelj OFM, prvi predsednik Organizacijskega odbora Škrabčevih dnevov akad. prof. dr. Jože Toporišič, predsednik Častnega odbora Škrabčevih dnevov GLASBENA TOČKA 10.00 - 12.30 DELOVNI DEL akad. prof. dr. Jože Toporišič Škrabčevo jeziko(slo)vno obzorje v polemiki o Levčevem SP 1899 prof. dr. hab. Emil Tokarz Baudouin de Courtenay in njegovo delo v Škrabčevih očeh red. prof. dr. Aleksandra Derganc S. Škrabec v polemiki z D. Hostnikom doc. dr. Andreja Žele Jezikoslovni stiki med Škrabcem in Peruškom izr. prof. dr. Marko Jesenšek Škrabec o Ilešičevem O pouku slovenskega jezika asist. Branka Vičar Škrabec v polemiki s Ternovcem o slovenskem prihodnjiku 15.00 - 18.00 izr. prof. dr. Majda Merše Trubar v Škrabčevem jezikoslovju dr. Jožica Narat Krelj v Škrabčevih očeh asist. dr. Melita Zemljak Jontes Škrabec o Juriju Dalmatinu asist. Kozma Ahačič Škrabec o Adamu Bohoriču in njegovi slovnici izr. prof. dr. Irena Orel Škrabec o Kastelcu in Svetokriškem dr. Karmen Kenda Jež Škrabec o Baudouinovi teoriji premen mag. Hedvika Dermol Hvala Škrabec o Slomškovih pravilih o zborni izreki Ljudmila Bokal, prof. Stanislav Škrabec o Pleteršniku in njegovem slovarju 19.30 Družabno srečanje udeležencev simpozija v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici PETEK, 20. maja 2005 9.30 - 12.30 red. prof. dr. Ada Vidovič Muha Breznikova napoved jezikoslovne teme 20. stoletja - praška teorija členitve po aktualnosti (Ob Škrabčevi oceni Besednega reda v govoru) mag. Alenka Valh Lopert Stanislav Škrabec o 8. izdaji Janežičeve Slovenske slovnice asist. Matej Šekli Valjavčevo naglasoslovje v Škrabčevih očeh izr. prof. dr. Vera Smole Škrabec Oblaku o ribniškem govoru Jakob Müller, prof. Jezikoslovje Marka Pohlina v delih Stanislava Škrabca dr. Andreja Legan Ravnikar Vodnik v Škrabčevih očeh izr. prof. dr. Mihaela Koletnik Škrabec o Dajnkovi slovnici izr. prof. dr. Irena Stramljič Breznik Škrabec o Metelku kot jezikoslovcu 15.00 - 18.30 doc. dr. Rada Cossutta Škrabec o Štreklju kot jezikoslovcu mag. Polonca Šek Mertük Škrabec o Franu Levstiku izr. članica SAZU prof. dr. Zinka Zorko S. Škrabec o Avgustu Pavlu in Oskarju Asbóthu doc. dr. Jožica Škofic Škrabec o Janezu Šolarju asist. Karin Marc Bratina Škrabec o Ramovšu in Nahtigalu Janko Moder, prof. Stanislav Škrabec o Antonu Brezniku mag. Marija Mercina Škrabec o Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (z vidika rabe v šoli) doc. dr. Vlado Nartnik Škrabec o Bežkovem gledanju na zložni zvočnik r dr. Francka Premk in asist. Eva Premk Škrabec v zvezi z Leskienom 18.30 ZAKLJUČEK SIMPOZIJA From marjan.lamovsek na guest.arnes.si Thu May 12 21:18:24 2005 From: marjan.lamovsek na guest.arnes.si (Marjan Lamovsek) Date: Thu, 12 May 2005 21:18:24 +0200 Subject: = =5BSlovLit=5D_bloganje_po_naše Message-ID: <20050512191804.A39D61D7870@avs3.arnes.si> Pozdravljeni! Razprava o "web logih" (krajše "blogih" - t. i. spletnih denvnikih) je bila odprta v začetku letošnjega januarja (SlovLit: K. Brunec, 17. jan. 2005) in je nato zamrla. Iz praktičnih potreb pa sem precej razmišljal v smeri "kovanja" primerne slovenske ustreznice. Zdi se mi, da ne bi bila tako napačna beseda spletopis. Osebni blog - osebni spletopis. Umetniški spletopis, pa tehnični ... Beseda pove, da gre za pisanje, hkrati pa tudi izvemo, prek katerega medija se to dogaja in da je korak ali dva pred "klinopisom" oz. (glede na zgodovinski razvoj) za njim ;) V splošni rabi npr. uporabljamo tudi analogno izpeljan izraz "letopis". SSKJ pravi: letopis -a m (i) 1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih: iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah: sodelavci letopisa Kot gre pri letopisu za zapise dogodgov v določenem časovnem obdobju (leto), gre pri "web logu" za (dnevniške) zapise, ki pa jih ne opredeljuje čas nastanka kot pri letopisu, ampak medij, prek katerega (na katerem) se pojavljajo. Mimogrede, tudi beseda tipkopis se še občasno uporablja, čeprav jo sodobni "print" močno ustrahuje :) V navedenem predlogu težavo lahko predstavlja širina pojma. Kajti spletopis bi lahko kot zbirni pojem zaznamoval sploh vse, kar je zapisanega na spletu ... Ali pa bi izraz spletopis lahko pomenil to, čemur danes rečemo spletna stran. Povedal bi, da gre za pisanje o nečem na (svetovnem) spletu, hkrati pa bi bil bolj natančen od izraza "spletna stran", saj ko govorimo o kaki spletni strani, vemo, da navadno ne gre samo za "eno" stran, ampak za več, ki so si v medsebojnem razmerju. Kot ima kaka ustanova (združenje ...) lahko svoj bilten, nekakšen časopis, zakaj ne bi imela tudi svojega "spletopisa", zapisov, objav na spletu? Da govorjenje o "eni strani" ne bi zvenelo tako siromašno ... Kaj pa pisec blogov - "blogger"? Lahko bi se mu reklo "spletopisec", kot uporabljamo letopisec, strojepisec, lepopisec ... Pa "blogging"? To bi lahko bilo "spletopisje", kot je strojepisje, lepopisje ... Hvala za kakšen namig in lep pozdrav! Marjan Lamovšek Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 12 22:38:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 May 2005 22:38:32 +0200 Subject: [SlovLit] Postavi svojo tablo Message-ID: <014c01c55732$917125a0$6400a8c0@P4> From: "Peter Scherber" Sent: 12. maj 2005 8:47 Subject: Fwd: www.heimat-domovina.at > > --- Weitergeleitete Nachricht / Forwarded Message --- > > Date: Mon, 9 May 2005 11:21:00 +0200 > > From: natasa siencnik > > Subject: www.heimat-domovina.at > > > > Sodeluj tudi ti! Mach auch du mit! > > > > www.heimat-domovina.at > > > > lp/lg From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 15 10:21:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 May 2005 10:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] Slavistično Message-ID: <007001c55927$17e6de90$6400a8c0@P4> Fedora Ferluga Petronio bo v sredo 18. maja 2005 ob 11.00 v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani predstavila zbornik Pesniška pot Nikole Šopa v slovenskem prostoru (ob 100-letnici rojstva, 1904--1982), ki ga je izdala založba Neothesis iz Trsta, nastal pa je na osnovi prispevkov na zadnjem slavističnem kongresu v Novem mestu. Cankarjevo tekmovanje se je končalo s podelitvijo zlatih in srebrnih priznanj. Ljubljansko slavistično društvo ga je organiziralo v petek 13. 5. na Vrhniki. Popestrila sta ga nastop Andreja Rozmana Roze in pogostitev s pico, predsednik SDS pa si je v skrbi za užitke ob literarnem branju v nagovoru privoščil pojamrati nad zaresnostjo prireditve (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ctnagovor.html). Naj odzivi mentoric, nekdanjih tekmovalcev in njihovih staršev pokažejo, ali je njegov strah odveč ali pa bi bilo res dobro premisliti o bodočem manj zahtevnem in manj tekmovalnem konceptu prireditve. Za konstruktivne pripombe prosim do seje UO SDS sredi junija. S šolskega ministrstva je prišla vesela novica, da se Po pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju prosvetnih delavcev naknadno točkujeta udeležba na lanskem slavističnem kongresu v Novem mestu z 1,5 točke in lanska udeležba na seminarju za mentorje Cankarjevega tekmovanja na Vrhniki z eno točko -- nadaljnje informacije pri tajnici Marjani Lavrič (marjana_lavric na hotmail.com). Druga vesela novica je s kulturnega ministrstva, ki je v okviru razpisa projektov za uveljavljanje, promocijo in razvoj slovenskega jezika za 2005 sprejelo v sofinanciranje urejanje tegale spletnega foruma in njegov periodični natis v Kroniki s 100.000 sit, 200.000 sit pa je namenilo za darila Cankarjevemu tekmovanju. Http://www.theeuropeanlibrary.com -- Evropska knjižnica, portal, ki združuje za zdaj 9 nacionalk. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 16 17:16:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 16 May 2005 17:16:11 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Predstavitev korpusa SVEZ-IJS: na IJS v torek [Solomonov Seminar] 162. Solomonov seminar Message-ID: <003101c55a2a$32a927c0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: 16. maj 2005 15:47 Subject: Predstavitev korpusa SVEZ-IJS: na IJS v torek [Solomonov Seminar] 162. Solomonov seminar > Vabim vas na 162. Solomonov seminar, ki bo v torek petek 17. maja > 2005 ob 13:00 uri v Veliki predavalnici IJS. Posnetki preteklih seminarjev > so na http://solomon.ijs.si/ > Tomaz Erjavec, IJS: > Izdelava in uporaba vzporednih korpusov: primer anglesko-slovenskega > korpusa SVEZ-IJS > > Vzporeden korpus je urejena zbirka besedil, v originalu in prevodu oz. > prevodih. Taksni korpusi so uporabni kot vir prevodov tako za ljudi > (prevajalce, slovaropisce), kot za programe, ki iz njih lahko izluscijo > vecjezicne slovarje ali pa se naucijo celotnih modelov prevajanja. > > V predavanju bomo predstavili korpus SVEZ-IJS, do sedaj najvecji (pribl. 10 > mil. besed) anglesko-slovenski vzporedni korpus, ki je nastal na osnovi > pomnilnika prevodov Sluzbe vlade RS za evropske zadeve, in vsebuje evropsko > zakonodajo. Predstavili bomo nastanek pomnilnika prevodov in njegovo > dosegljivost na straneh SVEZ, oznacevanje korpusa z jezikoslovnimi podatki, > zapis v XML, ter dostopnost preko naslova . Na koncu > obravnavamo uporabo korpusa ter njegovo razsiritev z ostalimi jeziki EU. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 17 18:02:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 17 May 2005 18:02:28 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje o mladinskem tisku + komparativisticni lit. vecer Message-ID: <428A31B4.21403.D963FA@localhost> Slovenski šolski muzej gosti razstavo Hrvaškega šolskega muzeja "V ZABAVO IN PODUK PRIDNIM OTROKOM IN MLADINI. Hrvaški časopisi za otroke in mladino od 1864 do 1945". Ob tej priložnosti muzej organizira predavanji o hrvaških mladinskih listih (Š. Batinić) in o začetkih slovenskega mladinskega tiska oz. o časopisu Vedež (M. Kobe). Predavanji bosta v sredo, 18. 5. 2005 ob 12.00 v Slovenskem šolskem muzeju, Plečnikov trg 1, Ljubljana. Razstava predstavlja kratek zgodovinski pregled razvoja hrvaških otroških časopisov z glavnimi značilnostmi obdobij, v katerih so izhajali, ter osebno izkaznico vsakega posameznega časopisa. Od leta 1864 do 1945 je izhajalo na Hrvaškem kar 52 časopisov za otroke in mladino. Kot dodatek so na razstavi -- in v katalogu v prispevku Tjaše Obal (http://www.ssolski- muzej.si/razstave/v_zabavo_slovensko_mladinsko.doc) -- upoštevani tudi slovenski mladinski listi od Vedeža (1848--1850), Vrtca, Zvončka in Našega roda, predstavljen pa je tudi pregled mladinskega tiska in razstavnih publikacij, s katerimi je Slovenski šolski muzej že predstavil ta del slovenske šolske zgodovine. Splet: http://www.ssolski-muzej.si/razstave/v_zabavo_in_poduk.htm --------------- Literarni večer študentov primerjalne književnosti V četrtek, 19. maja 2005, bo ob 18.00 v predavalnici št. 15 v pritličju Filozofske fakultete PRODUKCIJA PESNIŠKE IN PREVAJALSKE DELAVNICE študentov in študentk Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Dogodek smo po pesmi enega izmed udeležencev, študenta Domna Bertonclja, naslovili "NEPOSREDNA PROIZVODNJA". Študentje in študentke prvega letnika bodo brali pesmi, napisane v zahtevnih klasičnih pesniških oblikah, ki segajo od vzhodnjaške lirike (indonezijsko-malajski pantum in japonski haiku) do evropske srednjeveške in renesančne poezije (sekstina, triolet, rondel, rondo, francoska balada, vilanela, sonet, sonetni venec itd.). Ta besedila so nastala v okviru predavanj o primerjalni verzologiji izr. prof. dr. Borisa A. Novaka, napisali pa so jih Andraž Jež, Barbara Jurša, Petra Jordan, Peter Petkovšek, Ana Ambrož, Jasmina Milanovič, Domen Bertoncelj, Bojana Kenda, Sara Marinković, Maruša Majer, Jasna Pavlin in Zulejka Javeršek. Nekateri študentje in študentke četrtega letnika pa v okviru seminarja o literarnem prevodu pod vodstvom istega profesorja preizkušajo tudi lastne prevajalske sposobnosti. Slišali bomo nekaj njihovih izdelkov, med drugim odlomek iz igre _Preden zaspijo_ sodobne hrvaške avtorice Lade Kaštelan v prevodu Vesne Lemaić in Gaje Červ, pesmi palestinskega pesnika Mahmuda Darviša v prevodu Lare Simone Taufer, pesmi poljske pesnice Justyne Bargielske v prevodu Ane Žabkar ter koncert uglasbenih prevodov Nicka Cavea v izvedbi Mete Erženičnik in Mihaela Lajlarja, ki bo prispeval tudi avtorsko glasbo. S tema dvema delavnicama Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF začenja uvajati program kreativnega pisanja. PRISRČNO VABLJENI! --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 17 18:36:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 May 2005 18:36:21 +0200 Subject: [SlovLit] O_domačih_=2E=2E=2E Message-ID: <006a01c55afe$8ffddfe0$6400a8c0@P4> ... disertacijah redno poročamo, o onih na tujih univerzah pa z zamudo. Donald F. Reindl (je 15. dec. 2004 doktoriral na Univerzi v Indiani s tezo The Effects of Historical German-Slovene Language Contact on the Slovene Language. V slovenskih knjižnicah je še ni (mogoče kmalu izide v knjigi v Budyšinu/Bautznu). Nestrpnim interesentom jo avtor (donald.reindl na guest.arnes.si) rade volje pošlje v pdf-formatu v priponki. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 17 19:09:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 May 2005 19:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci_na_Švedskem Message-ID: <00cb01c55b03$29c9fce0$6400a8c0@P4> From: "gusti" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 17. maj 2005 18:41 Subject: Re: [SlovLit] O domaeih ... Spostovani! Spet se vam oglasam iz Svedske. Tokrat bi vam zelela povedati, da je na Svedskem izsla monografija v slovenscini z naslovm SLOVENCI NA SVEDSKEM avtorice Augustine Budja. Knjiga bo za sposojo ze v juniju na razpolago tudi v NUK v Ljubljani. Lepo pozdravljeni Augustina Budja From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 18 08:08:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 18 May 2005 08:08:11 +0200 Subject: [SlovLit] FW: J. A. Mooij - predavanje o literaturi in umetnosti Message-ID: <000701c55b6f$f9c2ae30$8f4602c1@ff.unilj.si> Od: Marijan Dovic [Marijan.Dovic na zrc-sazu.si] Poslano: 16. maj 2005 10:06 Za: sdpk na zrc-sazu.si Zadeva: J. A. Mooij - predavanje o literaturi in umetnosti Spoštovani, Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) vas vljudno vabi na predavanje iz primerjalne estetike. Dr. Jan Johann A. Mooij, profesor emeritus primerjalne književnosti na Univerzi v Groningenu (Nizozemska), bo predaval na temo Literature and the Arts. Predavanje bo v četrtek, 19. maja 2005, ob 11.15 uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana. Podrobnosti si oglejte v priponki, vabimo pa vas, da preletite tudi ostale novosti na naši spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk. Lep pozdrav, Marijan Dovic, tajnik SDPK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 18 18:42:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 18 May 2005 18:42:26 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo Message-ID: <005b01c55bc8$96457b90$6400a8c0@P4> From: "Avsenik Maja" To: "vsiprejemniki" Sent: 18. maj 2005 10:04 Subject: vabilo V četrtek, 19. V. 2005, bo ob 18. uri v predavalnici št. 15 v pritličju Filozofske fakultete PRODUKCIJA PESNIŠKE IN PREVAJALSKE DELAVNICE študentov in študentk Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Dogodek smo po pesmi enega izmed udeležencev, študenta Domna Bertonclja, naslovili NEPOSREDNA PROIZVODNJA. Študentje in študentke prvega letnika bodo brali pesmi, napisane v zahtevnih klasičnih pesniških oblikah, ki segajo od vzhodnjaške lirike (indonezijsko-malajski pantum in japonski haiku) do evropske srednjeveške in renesančne poezije (sekstina, triolet, rondel, rondo, francoska balada, vilanela, sonet, sonetni venec itd.). Ta besedila so nastala v okviru predavanja o PRIMERJALNI VERZOLOGIJI izr. prof. dr. Borisa A. Novaka, napisali pa so jih Andraž Jež, Barbara Jurša, Petra Jordan, Peter Petkovšek, Ana Ambrož, Jasmina Milanovič, Domen Bertoncelj, Bojana Kenda, Sara Marinković, Maruša Majer, Jasna Pavlin in Zulejka Javeršek. Nekateri študentje in študentke četrtega letnika pa v okviru seminarja o LITERARNEM PREVODU pod vodstvom istega profesorja preizkušajo tudi lastne prevajalske sposobnosti. Slišali bomo nekaj njihovih izdelkov, med drugim odlomek iz igre Preden zaspijo sodobne hrvaške avtorice Lade Kaštelan v prevodu Vesne Lemaić in Gaje Červ, pesmi palestinskega pesnika Mahmuda Darviša v prevodu Lare Simone Taufer, pesmi poljske pesnice Justyne Bargielske v prevodu Ane Žabkar ter koncert uglasbenih prevodov Nicka Cavea v izvedbi Mete Erženičnik in Mihaela Lajlarja, ki bo prispeval tudi avtorsko glasbo. S tema dvema delavnicama Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF začenja uvajati program kreativnega pisanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 22 15:30:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 May 2005 15:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] Hodil po zemlji sem ... Message-ID: <006801c55ed2$7cad6a50$6400a8c0@P4> Franc Kattnig je uresničil obljubo in ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prvim 50 slovlitovcem, ki so izrazili interes, poslal dvojezični zemljevid Koroške. Ob "svetovljanstvu" in ignoranci slovenskih kartografov je ta projekt Mohorjeve družbe iz Celovca (za kolege kozmopolite: aus Klagenfurt) še posebej dragocen. Kdor je bil za vključitev med zastonkarje prepozen, ga lahko naroči (tudi skupaj s knjigo Dvojezična Koroška) na Poljanski 97, Ljubljana, 01-280-1300, prodaja na mohorjeva-druzba.si. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri39.html -- nekaj pomladnih slik, ena tudi s Škrabčevega simpozija v Novi Gorici. --- miran From k na aufbix.org Mon May 23 13:06:43 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Mon, 23 May 2005 13:06:43 +0200 Subject: [SlovLit] Hodil po zemlji sem ... Message-ID: Dober dan vsem, Miran je zapisal: > Franc Kattnig je uresni™il obljubo in ob 50. obletnici podpisa Avstrijske > drśavne pogodbe prvim 50 slovlitovcem, ki so izrazili interes, poslal > dvojezi™ni zemljevid Koro˜ke. Z gospodom Kattnigom sem si takrat dopisoval -- zemljevid sem hotel kupiti, a je vztrajal, da ga dobim kot darilo. Zal ga do danes postar se ni prinesel v Kamnik. Ne vem, kje se je zataknilo. Medtem sem narocil v knjigarni 4. izdajo Atlasa Slovenije. A kdo ve, kako bodo imena krajev zapisana v njem? Zadeva ima seveda ob svoji resni plati tudi zabavno: Za ucitelje slovenscine bi bilo pripravno, ce bi na zemljevidu Evrope pisalo kar Kelmorajn, da bi otroci vedeli, kam je Preseren poslal nekatere romarje. Za umetnosnte zgodovinarje pa Monakovo, da bi vedeli, kje je imel Azbe svojo likovno solo. ;-) Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 23 19:54:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 May 2005 19:54:35 +0200 Subject: [SlovLit] O komediji Message-ID: <00d901c55fc0$7c950e30$6400a8c0@P4> V četrtek 26. maja bo ob 9.40 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani Mateja Pezdirc Bartol predavala o sodobni slovenski komediji. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 23 22:22:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 23 May 2005 22:22:08 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Predstavitev romana RADOSLAV Mateja Krajnca - Konzorcij Message-ID: <013601c55fd5$19406310$6400a8c0@P4> From: "Kulturno-umetniško društvo Štempihar" Sent: 23. maj 2005 22:14 Subject: Predstavitev romana RADOSLAV Mateja Krajnca - Konzorcij Pri ljubljanski knjižno/glasbeni založbi VED je izšel prvi roman Mateja Krajnca z naslovom RADOSLAV. Roman poleg kakih 200+ strani proznih kantavtorskih odisejad prinaša tudi CD-ploščo z glasbo iz romana in pripadajočo knjižico z besedili. To naj bi bil domala prvi takšen pisunsko-kantavtorski podvig pri nas, zato vas vse zelo prijazno vabimo na ljubljansko premiero v KONZORCIJ, 2. 6. 2005 ob 18h. www.geocities.com/matejk/radoslav.html www.geocities.com/matejk/radoslavsound.html Spremno besedo k romanu je napisal mag. Anton Šepetavc, slovenist in romanist, sicer profesor na celjski I. gimnaziji in publicist. Slišali boste odlomke iz knjige in pesmi s pripadajoče plošče v izvedbi avtorja in zasedbe SUŽNJI SENDVIČEV. ====== Druge predvidene novosti v letu 2005: Hank Williams: KOZODOJEVE ŽALOSTINKE, prevodi in opombe M. Krajnc, spr. beseda Mario Batelić, KUD Štempihar, Celje (jesen/zima) Matej Krajnc: PRETEKLOST, pesmi zadnjih let, KUD Štempihar, Celje (junij) Že od lanske pomladi je v pripravi knjiga o glasbi Johnnyja Casha POT V MEMPHIS. Več informacij o njeni usodi v jeseni 2005. Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 24 15:20:17 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 May 2005 15:20:17 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Janezu Trdini v Novem mestu Message-ID: <42934631.639.809BD@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Simpozij o Janezu Trdini v Novem mestu Date sent: Tue, 24 May 2005 11:35:45 +0200 Spoštovani, obveščamo vas o simpoziju o Janezu Trdini, ki bo ta petek v Novem mestu. Ob simpoziju bo izšla tudi jubilejna monografija o tem večplastno zanimivem pisatelju. Lepo vabljeni, če vas pot zanese na Dolenjsko! Marijan Dović, tajnik SDPK ----------------- Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo znanstveni simpozij petek, 27. maja, mala dvorana Kulturnega centra Janeza Trdine 11.00 Uvodni nagovori mag. Janez Pezelj, pozdravni nagovor gostitelja KC Janeza Trdine mag. Boštjan Kovačič, pozdravni nagovor župana MO Novo mesto mag. Marijan Dović, zaris problematike simpozija *** 11.30-14.15 Simpozij (I. del) 11.30-12.45 dr. Stanko Granda: Janez Trdina in Novo mesto Darja Peperko Golob: Trdinova zapuščina v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto dr. Matej Hriberšek: Klasični jeziki v življenju in delu Janeza Trdine 13.00-14.15 mag. Marijan Dović: Trdina, pisec na mejnikih razvoja avtonomnega literarnega sistema dr. Marjan Dolgan: Janez Trdina - realist za folklorno masko dr. Tone Smolej: Rousseaujevi avtobiografski zgledi pri Trdini in Cankarju *** 16.00-18.30 Simpozij (II. del) 16.00-17.15 dr. Matija Ogrin: Trdinove kritiške presoje in estetski pogledi dr. Darko Dolinar: Trdina in začetki slovenskega literarnega zgodovinopisja dr. Igor Kramberger: Trdinova rokopisna ostalina 17.30-18.30 dr. Marija Stanonik: Folklorizem kot literarni model pri Janezu Trdini mag. Tina Ban: Simbolika gozda in bajeslovnih gozdnih bitij v Trdinovih bajkah ------- End of forwarded message ------- forwardiral Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 25 19:27:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 May 2005 19:27:08 +0200 Subject: [SlovLit] O_=28letošnjem_in_siceršnjem=29_maturitetnem_eseju Message-ID: <004201c5614e$fbc6a490$6400a8c0@P4> From: To: Sent: 25. maj 2005 12:29 Subject: Prispevek za Slovlit Spoštovani, rad bi opozoril na odzive dijakov na letošnja navodila za maturitetni esej. Čeprav je bilo slišati, da bodo navodila letos res >jasna in enoznačna<, se je zopet zgodilo to, da ni bilo čisto tako: navodila (res je, da jih sicer sam nisem videl, saj nam pravila tega ne dovoljujejo) so bila po mnenju dijakov zelo splošna, preohlapna, torej premalo natančna - posledica tega je bil (pre)velik obseg eseja (pri nekaterih tudi do 1700 besed!). Zato bi predlagal, da ocenjevalci tokrat morda ne bi odbijali točk zaradi prevelikega obsega. Vse skupaj pa me je napeljalo k nekaterim načelnim pomislekom: 1) Ali je prav, da so navodila videti zelo >prijazna< in ohlapna, medtem ko je točkovnik - kot vemo (tudi) tisti, ki popravljamo predmaturitetne preskuse - zelo precizen, da ne rečem >rigidenprispevek< k reformi - namreč k temu, da bo pisec eseja bolj avtonomen, ustvarjalen, sam izdelek pa manj podoben kontrolni nalogi. - Seveda je to glede na rigidnost točkovnika le še ena parodija svobode več. 2) Tovrstno sestavljanje navodil je tudi v izrecnem nasprotju s kriteriji, ki jih mora upoštevati vsak učitelj pri sestavljanju vseh nalog in preskusov, ki jih ocenjuje točkovno - da mora namreč dijaku že vnaprej biti jasno število točk za posamezne postavke takega testa. To je med drugim, kot se mi zdi, tudi zahteva šolske inšpekcije in pravilnika o ocenjevanju. - Kako to, da si republiška predmetna maturitetna komisija lahko privošči takšno kršitev kriterijev ocenjevanja, čeprav naj bi bil maturitetni preskus >krona< štiriletnega šolanja (s prav nasprotnimi kriteriji!)? 3) Mar rigidno vztrajanje pri točkovniku (za kaj naj ocenjevalec da točko in zakaj ne, pa četudi navodila za to morda ne ustrezajo povsem vsem možnim odprtim interpretacijam konkretnega literarnega dela) ne pomeni tudi nezaupanje v ocenjevalce, saj se ti pri ocenjevanju ne morejo odločati avtonomno? Ali torej imamo avtonomne učitelje ali ne? Ali pa hočemo s tem dati signal, da kadrovsko sploh nismo sposobni izvesti eksternega preskusa? 4) In še en pomislek: ne glede na zakon, ki to verjetno določa, je vendarle nenavadno, da dijaki maturitetni preskus opravljajo, še preden za to sploh izpolnjujejo pogoje: torej še pred zaključkom četrtega letnika. Seveda gre za (spričo števila esejev povsem logične) organizacijske težave. Ali pa to ne pomeni, da pač tudi organizacijsko nismo povsem sposobni izpeljati projekta eksternega preverjanja? 5) In še za konec: Ali je matura projekt skupine članov maturit. komisije in gl. ocenjevalca ali pa tudi nas vseh, ki na maturo pripravljamo dijake? Če velja zadnje, bi bilo samoumevno, da bi se učitelji, ki pripravljajo za maturo, vsako leto srečali z g. glavnim ocenjevalcem in skupaj skušali oblikovati ocenjev. merila za naslednja leta. Kot vem, je že seminar za maturo vsako leto krajši, g. ocenjevalec pa se je z učitelji v vseh letih, odkar matura obstaja, neposredno soočil le enkrat, pa še to le v eni izvedbi seminarja. Lep pozdrav, Samo Krušič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 26 15:43:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 May 2005 15:43:09 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjig Message-ID: <005101c561f8$dc11e0b0$6400a8c0@P4> 1. Dies irae. Upodobitve poslednje sodbe na Koroškem. (Celovec 2002). Avtorica: Breda Vilhar. 2. Pavle Zablatnik. Simpozij ob desetletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika. Zbornik predavanj in prispevkov. (Celovec 2004). Uredila: Majda Fister, Peter Fister. Knjigo in zbornik bosta predstavili avtorica Breda Vilhar in urednica Majda Fister. Zbornik o dr. Pavletu Zablatniku je izšel kot četrta knjiga v seriji Koroški etnološki zapisi -- Glasilo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Prva številka glasila Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik je izšla leta 1999. Serijo "Koroški etnološki zapisi" bo predstavila Martina Piko-Rustia. Kdaj in kje: v četrtek, 2. 6. 2005, ob 10. uri v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani na Cankarjevi 1 /IV (vhod iz pasaže kino Komuna). Za Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik mag. Martina Piko-Rustia, vodja inštituta, in Nužej Tolmajer, predsednik društva(institut.urban.jarnik na ethno.at) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 26 18:01:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 May 2005 18:01:35 +0200 Subject: [SlovLit] O (letošnjem in siceršnjem) maturitetnem eseju Message-ID: <00b801c5620c$3283df80$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 26. maj 2005 17:53 Subject: Re: [SlovLit] O (letošnjem in siceršnjem) maturitetnem eseju Spoštovani kolega Krušič, sam spadam sicer v historiat ocenjevalcev (odstopil sem, ker se ne morem strinjati, da strokovnjaka denarno kaznujejo za vsako njegovo napako), pa sem vseeno pripisal dve tedanjih izkušnji, ki jih morda velja upoštevati v razmišljanjih. 1. Rigidnost navodil in ustvarjalnost nalog/esejev: najtežje je uskladiti ocene pri ustvarjalnih nalogah. Vsa literatura, ki navaja, da je pri materinščini ista naloga lahko ocenjena z najvišjo in najnižjo oceno, obravnava predvsem takšne skrajne naloge. Tudi slovenski statistični podatki so v tistih časih potrjevali to resnico: odstopanja so bila pri najslabših in najboljših nalogah. 2. Dijaki maturitetni preskus opravljajo še preden za to sploh izpolnjujejo pogoje: torej še pred zaključkom četrtega letnika prav na pobudo slovenistov, tako da se razpotegnejo roki za ocenjevanje. Ker naj bi se pri eseju ocenjevalo tipično trajno znanje, katerega ni mogoče pridobiti v tednu ali dveh, maturant ni prizadet, ocenjevalci imajo več časa, sama matura se nekoliko prej konča (maturanti imajo zato kakšen dan počitnic več, profesorji pa poleti (5. julij - 20 avgust) že dolgo ne spravimo skupaj več kot trideset delovnih dni dopusta). Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 27 14:07:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 May 2005 14:07:21 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika_Slavističnega_društva_št=2E_54_=2E=2E=2E Message-ID: <001001c562b4$a46142c0$6400a8c0@P4> ... bo v poštnih nabiralnikih v začetku naslednjega tedna, za prebiranje na zaslonu pa je že na voljo, kakor običajno, v dveh formatih: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika54.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika54.pdf Prinaša razna vabila in obvestila, grobi program za jesensko Lendavo, nekaj o maturitetnih esejih, o slovenščini na zemljevidih itd. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 30 09:59:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 30 May 2005 09:59:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Ni_še_čisto_prepozno_=2E=2E=2E Message-ID: <000001c564ed$72d0a3f0$8f4602c1@ff.unilj.si> ... za sporočilo, da bo Silvija Borovnik danes ob 14.00 v prostorih Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15 izvedla nastopno predavanje ob izvolitvi v redno profesorico. Naslov predavanja je Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 31 07:51:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 May 2005 07:51:13 +0200 Subject: [SlovLit] Herberstein-Litera Message-ID: <011f01c565a4$c23b8650$6400a8c0@P4> Vljudno vabljeni na tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili program letošnjega Herbersteinsko-Literinega srečanja slovenskih književnikov in razglasili letošnjega dobitnika Pretnarjeve nagrade. Tiskovna konferenca bo potekala v četrtek, 2. 6.2005 ob 11. uri v Literini knjigarni, Miklošičeva 4, Maribor. Literina knjigarna Miklošičeva 4, Maribor tel./fax.: 02/250-10-39 pon. - pet. odprto od 8.00 do 20.00 sobota 9.00 do 13.00 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 31 10:48:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 May 2005 10:48:57 +0200 Subject: [SlovLit] Re=3A_Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <000701c565bd$96afb8d0$6400a8c0@P4> Dragi Miran, hvala za tvoje zvesto pošiljanje Kronike, ki postaja vse zanimivejša. Tokratno razpravljanje o stroki in pedagogiki me je spobudilo, da se Ti oglašam s pismom. S Tvojimi stališči o tem vprašanju se v celoti strinjam, prav tako s tehtnimi mislimi, ki sta jih napisala Breda in Marko, medtem ko je opozarjanje (!) kolegice Mete precej problematično. Moje stališče dobro poznaš: v vsakem primeru mora biti na prvem mestu stroka, če hočemo imeti dobro usposobljene in kompetentne strokovnjake, vse drugo naj bi bilo temu podrejeno. Človek, ki suvereno obvlada stroko in je široko razgledan, bo obvladoval tudi praktično sceno in uspešno prenašal znanja na druge. V nasprotnem primeru ga bo pomanjkljiva strokovnost ovirala na vsakem koraku. Moje dolgoletne izkušnje s poučevanjem na treh pedagoško-filozofskih fakultetah mi jasno izpričujejo, da so trdne in široke strokovne podlage zagotovilo za uspešno oblikovanje posameznikov, strokovnjakov za posamezna področja, in nedvomno tudi zagotovilo za uspešno poznejše delo. S povedanim seveda ne zanikam potrebe po dobri didaktični usposobljenosti slovenistov, vendar v najtesnejši zvezi s stroko in njenimi zakonitostmi. Glede na razmeroma dobro poznavanje sedanjega didaktičnega usposabljanja študentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na obeh Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru bi si upal trditi, da je ustrezno dozirano in po mojem prepričanju tudi dovolj uspešno. Mislim pa, da nerešeno vprašanje tiči drugje, in sicer v premajhni praktični izkušnji, ko mladi slovenisti začenjajo delo v razredu (v delovnem razmerju). Ali je to sploh humano, da mladega strokovnjaka postavimo takoj s polno odgovornostjo v razred? Ali se ne bi raje zgledovali po medicincih, ki imajo tudi neposredno opraviti s "človeškim faktorjem", toda stroka in sistem jih v začetku zadržijo na stopnji stažiranja? Po mojem bi bil korak naprej v usposabljanju in uspešnosti v naši stroki, če bi izobraževalni sistem vpeljal npr. enoletno stažiranje in šele nato popolno in odgovorno prevzemanje pouka v razredih. Naj družba/država na tem področju pokaže pripravljenost za modernizacijo in večji napredek v šolstvu, ne pa da tuje modele neorgansko prenaša v naše razmere! Za konec še moj vtis o tem, o čemer je pisala Aleksandra. Ker jo poznam kot odlično slovenistko in srednješolsko profesorico, sem se ob njenih izkušnjah v šoli zgrozil. Ali je kaj takega sploh mogoče? Verjetno nisem zgrožen samo jaz, marveč mnogi iz starejše generacije, ki smo šolanje osnovnošolcev in srednješolcev doživljali le nekoliko drugače. Tu je dovolj gradiva za vse ravni šolskih oblasti in za pedagoško-izobraževalne izvedence. Pričakujem predloge, rešitve, ukrepe! Vem, dragi Miran, da mi boš rekel, da sem zelo naiven, a kaj hočeš, ljudje smo različni. Želim Ti uspešno urednikovanje Kronike tudi v prihodnje in prav lep pozdrav, Gregor [Kocijan] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 15:04:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 15:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] Anketa_med_študenti_specialne_didaktike=3B_na_koncu_pa_še_en_članek Message-ID: <00b401c566aa$7220c1b0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 1. junij 2005 11:00 Subject: za kroniko Rezultati ankete med študenti specialne didaktike 2004/05, pa nekaj učiteljskih mnenj o pedagoškem usposabljanju V maju 2005 sem študentom razdelila kratko anketo, ki naj bi dala povratno informacijo o kakovosti didaktike književnosti ter o študijskem kontekstu, v katerem se študenti pripravljajo na pedagoški poklic. Ker je ta priprava tridelna ("tridimenzionalna", Krakar Vogel 2004), so se vprašanja torej nanašala na specialno didaktiko, na strokovni del študija (slovenski jezik in književnost) in na splošne pedagoške predmete. Odgovarjalo je 29 študentov, kar je cca 40% 3. letnika ljubljanske slovenistike. V ta zapis vključujem tudi rezultate intervjuja z nekaterimi mentorji pedagoške prakse. 1. didaktika književnosti (predavanja iz didaktike slovenskega jezika so študenti tudi ocenjevali -- seminarja zaradi nepopolnega izvajanja predmeta po obstoječem predmetniku niso imeli, praksa pa je skupna; rezultatov sama nisem natančno obdelala, okvirno so precej podobni tem iz "književnega" dela) Predavanja, ki so v prvem semestru in "na zalogo" govorijo o rečeh, ki jih študenti preizkusijo v drugem, jim niso preveč zanimiva, ocena je le nekaj nad 3 (od 5 točk -- samokritično: ne gre izključiti možnosti, da na to oceno vpliva tudi izvedba predavanj). Malo bolje jo "odnese" seminar, kjer študenti ves čas sodelujejo bodisi z mini nastopi ali krajšimi akcijskimi raziskavami in tako "in vitro" začutijo značilnosti pedagoškega dela (ocena se povzpne do 3,5). Najbolje pa študenti ocenjujejo "terensko" prakso (strnjeno, zdaj 1-tedensko sodelovanje na šoli, hospitacije in nastope, kar vse pripravljamo in spremljamo sodelavke Katedre za didaktiko slovenskega jezika in književnosti, vodijo pa učitelji mentorji za skupine 3 študentov). Ocena je v povprečju skoraj 4,5. Na vprašanje, ali si v okviru specialne didaktike želijo kake dejavnosti še več, je 22 študentov odgovorilo, da bi morali imeti več prakse, zlasti več nastopov. Skoraj enako velika je želja po povečanju seminarja (21 od 29), ki jih z različnimi aktivnimi oblikami pripravlja na delo v razredu. Veliko (15) jih je tudi menilo, da so se ob teh dejavnostih prepričali, da si želijo opravljati pedagoški poklic in da so zanj dovolj sposobni. 1.1 Dejavnosti pri praksi so študenti ocenili takole: - Krajši vadbeni nastopi in vzorčni nastopi so dosegli najvišjo oceno, 4,2. - Hospitaije in komunikacijo z mentorjem so ocenili s 4. - Seznanjanje z učnimi načrti in gradivi ter možnost kratkih intervencij pri učnih urah: 3,4. - Z oceno 3 ali manj pa so ocenili: seznanjanje z reševanjem disciplinskih problemov, sodelovanje pri učiteljevem delu zunaj razreda, seznanjanje z možnostmi stalnega strokovnega izpopolnjevanja. 1.2 Mentorji o delu s študenti (približno ob istem času sem dobila od nekaterih mentorjev tudi odgovore v krajšem pisnem intervjuju, ki naj bi podal povratno informacijo o pripravljenosti študentov na praktično delo ter sugestije za naprej) a) Odgovore je prispevalo 12 učiteljev mentorjev (od letos skupno 23, od katerih so nekateri pohvalno prevzeli po dve skupini študentov). Menijo, da študenti pridejo na prakso dovolj strokovno pripravljeni (10 odgovorov), pedagoško didaktično pa slabše (6 dobro, 4 ne, 2 delno). Predvsem ne poznajo dovolj dobro diferenciacije v osnovni šoli in učnih načrtov, imajo tremo, nimajo praktičnih izkušenj, imajo pa dobra gradiva za pedagoško prakso -- priročnike, sheme za opazovanje, pripravo. Sicer so študentje pri praksi dovolj aktivni in motivirani (10 odgovorov), in če bi imeli več časa, bi pridobili še več. b) Učitelji na splošno menijo, da bi moralo biti pedagoške prakse več, čeprav se mnenja o tem, koliko, razlikujejo (skrajni mnenji: od 3-4 mesece v celotnem študiju do sedanje količine -- 1 teden). Večina pa meni, da 14 dni, pa da bi morala biti po dva vzorčna (izpitna nastopa) pri jeziku in pri književnosti ter nekaj krajših vadbenih nastopov. Cilj prakse je po mnenju večine študentovo aktivno preizkušanje dela v razredu (10), le eden je zapisal, da je potreben tudi pogovor; 2 pa sta zapisala še, da je cilj poglabljanje odnosa do poklica in strokovnosti, in eden, da se od študentov tudi kaj nauči (slednje v naših pogovorih po nastopih ugotavljajo tudi drugi). c) Menijo, da so za mentorsko delo že dovolj usposobljeni (9). Pri morebitnem dodatnem usposabljanju bi želeli izvedeti, kako se študentje pripravljajo v predavalnici, si ogledati posnetke učnih ur, izvedeti za poudarke in izpitne zahteve, pa kako je v tujini, se seznanjati z novostmi v stroki in problemi postmoderne nepismenosti. č) Po mnenju večine bi morali mentorsko delo vrednotiti s posebnim strokovnim nazivom in materialnim vrednotenjem (9). Želijo si sodelovanja s fakulteto, čeprav so študenti dovolj resni, in je prisotnost univerzitetnega učitelja po mnenju večine potrebna le pri vzorčnih izpitnih nastopih. 2. Splošne pedagoške predmete so študenti številčno ocenili takole: - psihologija: 3,4 - splošna didaktika: 3 - pedagogika: 2,9 - andragogika: 2, 3. 3. Strokovnih predmetov niso ocenjevali številčno, saj so bili vprašani, česa so na splošno največ pridobili pri študiju jezika in književnosti, ne pa, kaj menijo o posameznih predmetih (ali predavateljih). Izbrali so lahko dve ponujeni možnosti in dodali eno svojo, če je niso našli v vprašalniku. 3.1 Študij slovenskega jezika: Največkrat (20 odgovorov) so menili, da so se najbolj intenzivno seznanjali z razvojem slovenskega jezika. Na drugem mestu (15 odgovorov) je poznavanje jezikoslovne problematike po znanstveni sistematiki, sledi raba slovenskega jezika -- obdelovanje in tvorjenje raznovrstnih besedil (7). Možnost "zavest o vlogi slovenskega jezika v družbi" je obkrožil en anketiranec. Njihove želje za študij jezika so: delo z besedili, uporaba znanja (13 odgovorov) obravnava sodobnih vprašanj, aktualno dogajanje v jeziku, jezik medijev, reklam (5 odgovorov). 3.2 Študij književnosti a) Znotraj literarne zgodovine so študenti največ pridobili glede poznavanja posameznih avtorjev (15 odgovorov), poznavanja sodobne književne produkcije -- pripovedništvo (7), lirika (2), sledi pregled celotnega razvoja (4), zvrsti (3). b) Znotraj literarne teorije pa naslednje vsebine: informacija o sestavi literarnih del (11), uporaba pri interpretaciji (6), pregled različnih pojmovanj književnosti (6), razumevanje vloge literature v sodobni družbi (5). Želje za študij književnosti so: Več možnosti lastnih interpretacij in razpravljanja o doživljanju, razumevanju, vrednotenju literarnih del (8 odgovorov), mladinska književnost in teme iz učnih načrtov (3), povezanost tem -- obdobja, avtorji, medkulturnost (3). 4. Drugo a) Kar 21 anketirancev ob koncu 3. letnika pravi, da je bil študij slovenistike zanje dobra odločitev. Največkrat (15) zato, ker si želijo učiti, nato zato, ker so poglobili svoj odnos do slovenskega jezika in književnosti (7), ker je študij zanimiv, nudi veliko možnosti za zaposlitev, ker me zanima književnost (3 ali manj odg.) Želijo pa si več uporabnosti (8), več dialoga med profesorji in študenti oz. boljše odnose (8), aktualnost, povezave s humanističnimi predmeti (3 ali manj odg.). b) Dvopredmetniki so na vprašanje, kateri od obeh študijev je bolj izpolnil njihova pričakovanja, menili, da - primerjalna književnost (4) - slovenščina (3), - sociologija (3), - sociologija kulture, zgodovina, novinarstvo (1), - nobeden (1). 5. Ti rezultati so bolj problemsko kakor statistično relevantni. V naslednjih letih jih bo mogoče primerjati z novimi. A tudi zdaj lahko koristijo študentom za orientacijo o njihovih več kot zgolj individualnih stališčih glede študija, prav tako pa tudi učiteljem vseh treh skupin predmetov, ki sodijo v pedagoško usposabljanje. Kažejo npr., da si študenti precej želijo v pedagoški poklic, imajo do njega pozitivno stališče, in da tridimenzionalnost usposabljanja zanj jemljejo kot potrebno dejstvo. V vseh treh skupinah predmetov (splošno pedagoških, specialno didaktičnih in strokovnih) najdevajo tako dobre kakor slabe strani, in to (če smo nekoliko samokritični), v smereh, ki jih zaznavamo tudi sami. Ob tem dajejo nekatere sugestije, o katerih bi kazalo razmišljati pri vsebinskih (pre)oblikovanjih študija jezika in književnosti ter pedagoških predmetov Vsekakor se mentorjem in študentom zdi praksa, kakor se je razvila v zadnjih letih, v strukturiran proces opazovanja in postopnega delovanja, nepogrešljiva sestavina dodiplomskega usposabljanja. Te dejavnosti ne gre zamenjevati s pripravniškim stažiranjem, ki je zasnovano drugače, ni pod ingerenco fakultete in v praksi podrejeno pragmatičnim ciljem ravnateljev in šol (pripravniki so marsikje maksimalno obremenjeni, mentorji slabo usposobljeni, medtem ko mi svoje usposabljamo na posebnih seminarjih, idr. -- In če primerjamo ta del študija z medicinci, vidimo, da imajo veliko praktičnega dela tudi že v času dodiplomksega študija pod vodstvom fakultetnih učiteljev, potem pa še stažiranje.) Ti odgovori potrjujejo še, da ne bi bilo koristno nekaterih dimenzij usposabljanja učiteljev marginalizirati bolj, kakor kažejo dejanske potrebe in izkušnje bodočih in že delujočih učiteljev, s katerimi, kot pravijo, stoji ali pade šola in izobrazba nacije. Nemara bi jih bilo res treba za kako malenkost okrepiti, npr. z nekaj več prakse, ki bo všteta v predmetnik, pa s slovenščino za učitelje . (pa naj mi Humboldt oprosti). Za konec le še odmev ene od mlajših mentoric študentom: "Ne vem, ali sem bila v anketi dovolj jasna, kako zelo sem bila letos zadovoljna s študenti in da mi je bilo delo z njimi prav navdušujoč izziv. Rada bi, da bi predmet obdržali na takem nivoju, kot je sedaj . Veliko sreče pri pogajanjih vam želim." (B. R.) --- Boža Krakar Vogel ======= In še obljubljena povezava: http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/KKozak1.pdf/abstract -- Kristof Jacek Kozak (Koper, Ljubljana): Culture as Identity: the Case of 1821. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 15:38:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 15:38:26 +0200 Subject: [SlovLit] Še_troje_povezav Message-ID: <00e801c566af$31c87d60$6400a8c0@P4> Http://magazines.russ.ru.//km -- Kritičeskaja Masa, revija za pragmatične kulturne študije. Http://www.pef.uni-lj.si/strani/bologna/ -- dokument Evropske komisije o izobraževanju učiteljev. Http://www.uni-lj.si/kakovost -- izvleček prejšnjega dokumenta, ki ga je pripravil Bogomir Mihevc (Novo v Sloveniji, Visoko šolstvo v Sloveniji in EU). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 16:31:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 16:31:40 +0200 Subject: [SlovLit] Eden na vzhodu, drugi na zahodu Message-ID: <000a01c566b6$a1741eb0$6400a8c0@P4> From: Aleksander Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, June 01, 2005 11:15 AM Subject: sodelovanje s Permom Filološka fakulteta iz Perma je FF-ju poslala predlog za izdajo skupnega zbornika "Jaz in Drugi v prostoru teksta". Kaj se skriva pod tem nekoliko patetičnim naslovom, si poglejte v tajništvu. (Gre za filozofsko oz. eksistencialistično temo, Buber, Berdjajev, tudi Bahtin itd., govori pa se tudi o jezikoslovju.) Predlog lahko Filozofska fakulteta razširi oz. dopolni. Do ponedeljka do 9.00 mi posredujte naslove prispevkov za zbornik. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ========= Http://tapor1.mcmaster.ca/~faceoftext/media.htm -- vzorno urejena spletna predstavitev 3. kanadskega simpozija o tekstni analizi pod naslovom The Face of Text. S kazalom, povzetki, z video posnetki predavanj, besedili predavanj in prosojnicami hkrati! Za vzorec dva naslova: Julia Flanders, Text analysis and the problem of pedantry; John Unsworth, Forms of Attention: Digital Humanities Beyond Representation. --- miran From rok.becan na skavt.net Sun Jun 5 17:07:18 2005 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Sun, 5 Jun 2005 17:07:18 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Anketa_med_študenti_specialne_didaktike Message-ID: <004201c569e0$51a16690$ce07f9c2@Obelix> Pozdravljeni! Prebral sem analizo ankete ge. Krakar Vogel. Sem absolvent slovenistike in zgodovine na FF in na Slovlit pišem zato, da bi izrazil svoje nezadovoljstvo s poukom specialne didaktike jezika na Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani. Obe specialni didaktiki (književno in jezikovno) sem na našem oddelku poslušal predvsem v zimskem semestru 2002/2003 (pri Vas, M. Križaj Ortar in asistentkah A. Žbogarjevi in J. Voglovi), v poletnem semestru opravil prakso na gimnaziji Ledina in oba izpita. Kar sem odnesel od specialnih didaktik, tako presojam s stališča dokončanih predmetov, v primerjavi z izkušnjami, ki sem jih pridobil pri specialni didaktiki zgodovine (Danijela Trškan) in s stališča absolventa, ki bo kmalu iskal profesorsko službo. Ki bo kmalu moral pouk oblikovati tako, da bodo v njem učenci "rastli v sporazumevalni zmožnosti". Glede Didaktike književnosti ob anketi nimam pripomb, le, da je predmet res akademsko okleščen in jedrnat, sploh pri praktičnem metodološkem delu; daje pa vse glavne spretnosti in znanje. Ne čudim se, da študenti največji občutek gotovosti v svojo pedagoško usposobljenost dobijo (šele) na pedagoški praksi. Za specialno didaktiko jezika pa menim, da lahko govorimo o KRIZI. Sam sem bil pri Križaj Ortarjevi in Voglovi deležen le predavanj, praktičnega dela ni bilo: razlaga, razgovor, prosojnice, 2x delovni listi, to je vse v enem semestru (30 ur). Nobene avtentične naloge, nobenih izdelkov študentov, kvečjemu ideje, ustno, v razgovoru. Na praksi sem opravil 5 hospitacij jezika v dveh dnevih, ko gledam njihove analize v dnevniku ped. prakse, ugotavljam, da so bile analize hospitacij res sumarne. Nastop je bil en sam, ampak ker smo bili na praksi v trojkah, smo lahko 3 študentje opravili nastop v eni uri: vsak 15 minut. Vas kaj spreleti?! Nekaj praktičnega dela je bilo spet na (samo) pisnem izpitu: sestaviti primer jezikoslovne naloge za test. Katere so glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika, kakšne so, za katere učne vsebine so primerne, nam ni bilo razloženo od A do Ž. Morali smo zgolj kopirati metodo od didaktike knjievnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila. Poleg tega smo na predavanjih Jezikovne didaktike pri Križaj Ortarjevi lahko razbrali, da gre za neke spore med profesorji jezika, ki so povezani tudi s pomanjkanjem novih učbenikov za slovenščino v SŠ v zadnjih 15 letih (!!) prejšnjega stoletja. O tem študentje malo vemo, imamo pa velik problem, kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem poku slovenščine. Kakorkoli že naj bi študentje imeli praktične izkušnje nastopanja iz seminarskega dela humboldtovskega študija, nimamo avtentičnih pedagoških, gre kvečjemu za izjeme, paberke. Saj kdo od profesorjev na Oddelku za slovenistiko predavanje kdaj prinese knjigo, celo predvaja glasbo, skoraj vsi uporabljajo prosojnice, zapišejo kaj na tablo, delijo fotokopije odlomkov besedil - ampak redna predavanja niso namenjena pedagoškemu usposabljanju! Sploh pa navedena učna sredstva dosti pogosteje veljajo za predavatelje književnosti. In - na prste ene roke bi lahko preštel predavatelje sloveniste na oddelku, ki znajo uporabljati LCD-projektor! Aktualno stanje jezikovne didaktike na našem oddelku (tudi letos sem na oglasni deski prebral, da odpadejo vse vaje iz jezikovne didaktike) se mi zdi toliko kritičnejše zato, ker je v javnem mnenju očitno, da je jezikovni pouk (ti. "slovnica") pri pouku slovenščine nepriljubljen. Ne kritiziram novih učbenikov za jezik, problematično je aktualno metodološko pedagoško usposabljanje študentov, ki bo stanje gotovo poslabšalo. Ljubljanska FF v didaktiki slovenskega jezika gotovo ne zasluži primata med slovenistikami v državi, prej zadnje mesto. Glede na to, da na Slovlitu beremo, da nekateri profesorji uvajanje dodatnih didaktičnih ("pedagoških") ur razumejo kot pedagoško "radikalizacijo" FF (pedagoške fakultete pa imajo slab sloves s stališča "znanstvenikov"), se to ne bo izboljšalo. (Saj so pedagogi tudi znanstveniki, če jih imaš na oddelku, se ti obrestuje!) Glavni vzrok slabega stanja jezikovne didaktike na našem odd. namreč ni neznanstveno delo, temveč premalo študijskih ur. In odgnanost profesorjev. Ostaja monumentalni SKJ, ker ima FF in Oddelek z novim zvenečim imenom primat v državi. Pa še bolonjske spremembe, boj za kadrovska mesta, stvar je mučna in občutljiva, ljudje so ranjeni od starih sporov, ki jih ni konec niti z menjavo generacij ... Pa bo še kdo rekel, saj ni študij namenjen samo izobraževanju učiteljev(ic). Hej, pa saj ima naziv PEDAGOŠKA SMER! Tisti, ki jih pedagoska usposobljenost ne zanima, imajo vso pravico, da izberejo nepedagoško smer, pa še dosti točk ne zahteva. Pa tudi bodoči doktorji slovenisti bodo rabili pedagoške izkušnje za učinkovito predstavljanje in predajanje svojega dela. Da končno zaključim: Najbolj hecna stvar pri jeziku je, da ga predajamo z jezikom (znanstvenim "metajezikom"). Je to res? Ne, predajamo ga tudi s sporazumevalnim odnosom. Če bi radi skrbeli za jezik, brez skrbi za odnos ne bo šlo. Pedagogi in didaktiki imajo tudi radi slovenski jezik, torej s tem, da zahtevajo dober (pedagoško znanstven) odnos, ne bodo okrnili dela jezikoslovcev. Ni dovolj, da se za učinkovit pouk slovenščine poskrbijo posamezni pedagoško nadarjeni učitelji ali da se jezikovni pouk skriva za književnim. In da učitelji slovenščine pridobivajo izkušnje šele z delom, ko bi jih že morali imeti, ali na seminarjih, kjer vodstvo seminarjev spet protežira "strokovno izpopolnjevanje slovenistk", se pravi jezik, slovnico. Potrebno je sistematično vzgajanje študentov z vidika pedagoških izkušenj (se pravi: na pedagoški smeri, slovenistika na FF v LJ). To verjetno pomeni konkretno: 30 ur predavanj in 30 ur vaj didaktike slovenskega jezika, pa še teden pedagoške prakse (samo za pouk jezika). Po želji pa še kak seminar. S tem, da vam pošiljam tako dolgo razmišljanje, nočem dolgoveziti, spodbujati razprtij, širiti cinizma ... Rad bi soglasij, boljše natančnosti in sistematičnosti, upoštevanja študentov in pedagogov, boljšega položaja sporazumevanja v slovenščini. Bravo vsakomur, ki je prebral do konca. LP! Rok Bečan Brav -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050605/0ba36b22/attachment.html From rangus na planet.si Sun Jun 5 20:41:22 2005 From: rangus na planet.si (rangus na planet.si) Date: Sun, 5 Jun 2005 20:41:22 +0200 Subject: =?utf-8?Q?Re:_Re:_[SlovLit]_Anketa_med_študenti_specialne_didaktike Message-ID: <8396854.1117996882318.JavaMail.mx@mta-we> Spis sem prebral do konca in hvala za čestitke. Povsem se strinjam, da je premalo pedagoške prakse, nikakor pa se ne strinjam, da bi morali povečati število ur, namenjenih pedagoškim predmetom. Mislim, da je le razmerje med teorijo in prakso nekoliko nerodno in precej neuporabno. Sicer ne vem točno, kakšno je to razmerje v številkah, zagotovo pa lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je prav prakse zares le za vzorec in da mi 30 minut v razredu in nekaj vaj v predavalnici ne bo prav dosti pomagalo, ko se bom prvič postavil pred uka lačne mladenke in mladeniče. Še manj pa mi bodo pomagala imena avtorjev in raznih teorij, ki sem se jih moral učiti pri vseh mogočih didaktikah, psiholigiji, pedagogiki in seveda andragogiki. Osebno so se mi zdela predavanja pri naštetih predmetih precej dolgočasna, z eno izjemo, pa še to so bile vaje. Sam sem zelo proti povečanju števila ur, namenjenih pedagoškim predmetom, ker sem prepričan, da jih je dovolj, če ne celo preveč, le razmerje med teorijo in prakso bi bilo potrebno spremeniti, seveda v prid slednji. Lep pozdrav, Žiga Rangus. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 6 17:50:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Jun 2005 17:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec v gorah Balkana Message-ID: <007f01c56aaf$6f566080$6400a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 6. junij 2005 16:49 Na Kekčeve poti gremo v Hercegovino! Za 4 dni: od četrtka 30. junija do nedelje 3. julija. V narodni park Blidinje oz. na področje gore Čvrsnice, kjer so vrhovi ok. 2200 m; podobni so Karavankam ali goram v Trenti. Področje je severno od Mostarja (med Mostarjem in Jablanico). Potujemo z lastnimi avtomobili. Trasa: četrtek: Ljubljana-Jablanica-Blidinje jezero; spimo v hotelu. petek: Blidinje jezero-Masna Luka-prevoj na Čvrsnici (4 h), Pločno, 2.226 m (2 h tja, 2 nazaj), spanje v šotorih pri jezeru Crvenjak; sobota: Veliki Vilinac (okrog 2.000 m), Hajdučka vrata - naravno okno v skali (2 h tja, 2 nazaj), Blidinje jezero (4 h), spimo v hotelu. nedelja: nekropola stećkov Barzonja, po poteh hajduka Mijata Tomića (bosansko-hercegovski narodni junak), soteska Diva Grabovica, odhod v Ljubljano. Blidinje jezero je Park prirode, trudijo se, da bi območje postalo nacionalni park. Čeprav sodi v Hercegovino, so lokalni možje razglasili Hajdučko republiko Mijata Tomića, ki ima svojo vlado in svojo ustavo. V parku ni trgovin, nakupe bomo opravili prej. Za vstop v BiH potrebujemo potni list (vize ne rabimo), avtomobili morajo imeti vlečno vrv (vsak drugi tujec plača kazen), plačilno sredstvo je KM, konvertibilna marka, dobi se jih pri nas, približno 125 tolarjev za eno. Stroški: ok. 30 KM za noč v hotelu, za dve noči torej 60 KM. Hrana ni draga. S seboj vzemite poleg standardne planinske opreme (baterija, vsaj 2 čutare itd.) tudi spalne vreče in ŠOTORE. Šotora seveda ne vsak svojega; o šotorih se bomo dogovorili nekaj dni pred odhodom. Zbor je v četrtek 30. junija ob 7.00 pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi. Prijave na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From martina.krizaj na guest.arnes.si Mon Jun 6 23:45:56 2005 From: martina.krizaj na guest.arnes.si (= Martina_Križaj?=) Date: Mon, 6 Jun 2005 23:45:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Anketa_med_študenti_specialne_d idaktike References: <000d01c56a5b$bf4ab680$8f7ba8c0@prenosnik> <006901c56ab8$dd265210$3c893454@User> Message-ID: <003701c56ae1$23424a60$8f7ba8c0@prenosnik> Spoštovani kolega Rok Bečan! Takole "napol" javno (ker nimam Vašega e-naslova) se odzivam na Vaš dopis, v katerem ste Slovlitu razgrnili svoje mnenje o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki. Veseli me, da predlagate večje število ur -- res je le 30 ur predavanj za ta predmet (kolikor jih je bilo na voljo v štud. l. 2002/3, ko sem bila predavateljica) premalo; zagotovo bi bilo potrebnih vsaj še 30 ur vaj in daljša pedagoška praksa pa še ustreznejši termin tega predmeta v urniku ter tudi več sodelovanja študentov (ne le poslušanja). Žal mi je, da ste si od mojih predavanj zapomnili le "neke spore med profesorji" in opozarjanje na pomanjkanje učbenikov. Sicer ne vem, na katere spore mislite, vendar po temeljitem izpraševanju svoje vesti predvidevam, da bi to lahko bila predstavitev drugačnega gledanja na cilje in metode jezikovnega pouka, opozarjanje na novo osrednjo dejavnost učencev pri jezikovnem pouku (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil raznih vrst nam. podrobnega opisovanja jezikovnega sistema), drugačno pojmovanje komunikacije pri J. Toporišiču (= sporočanje) ter O. Kunst Gnamuš in mlajših slovenističnih jezikoslovcih (= sporazumevanje), drugačno pojmovanje vloge, obsega in globine jezikovne teorije v osnovni šoli in raznih vrstah srednjih šol (npr. kasnejša, selektivna in postopna obravnava besednih vrst, povedkovega določila in povedkovega prilastka) ipd. To ciljno-vsebinsko-metodično drugačnost aktualnih učnih načrtov in aktualnega učnega gradiva vam (tj. študentom) nisem predstavljala zato, da bi kritizirala dosedanji jezikovni pouk, ampak zato, da bi študentje spoznali in razumeli t. i. filozofijo aktualnega jezikovnega pouka -- ta je namreč precej drugačna -- od filozofije tistega jezikovnega pouka, ki ste ga bili deležni v osnovni in srednji šoli (znano je, da učitelji pogosto učijo tako, kot so bili sami poučevani; verjetno pa se še spomnite, da je večina Vaših kolegov/kolegic v prvi uri precej negativno ocenila svoj osnovno- in srednješolski jezikovni pouk), in -- od fakultetne sistematizacije jezikovnih pojavov (pogosto namreč opažamo, da učijo sveži diplomanti slovenistike v osnovni in srednji šoli to in tako, kar in kot so poslušali na fakulteti). Preseneča me Vaša trditev, da niso bile "razložene od A do Ž" "glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika" in da niste ničesar izvedeli, "kakšne so, za katere učne vsebine so primerne". Kaj res niste ničesar izvedeli o raznih vlogah slovenščine v šoli, o pedagoškem govoru, o učencih, za katere je slovenščina drugi jezik, in o njihovih težavah pri jezikovnem pouku ter pri drugih predmetih, o splošnih značilnostih predmeta slovenščina na vseh stopnjah šol, o temeljnem cilju in metodi jezikovnega pouka ter o dejavnostih učencev? Ali pa se Vam to morda ne zdi pomembno? Kaj pa o poslušanju, vrstah poslušanja, načinih neposrednega in posrednega razvijanja zmožnosti poslušanja? Pa o značilnostih branja, stopnjah razvijanja bralne zmožnosti, vrstah branja, preverjanju razumevanja prebranega? Ali o obravnavi neumetnostnega besedila (npr. o dejavnostih pred sprejemanjem besedila, med njim in po njem, in to po ogledu posnetega besedila in po branju besedila določene besedilne vrste)? Ali o razvijanju zmožnosti govornega nastopanja in tvorjenja zapisanih enogovornih besedil? Pa o obravnavi samostalnika v osnovni šoli? Še dobro, da imam zapisane teme predavanj, sicer bi se začela spraševati, po kaj le sem hodila na FF v zimskem semestru ob ponedeljkih popoldne! (Žal pa nimam seznama prisotnih študentov.) Kaj res nisem spodbujala študentov k sodelovanju, izrekanju izkušenj, predlogov ipd.? Sem zavrnila pobudo katerega študenta, npr. Vas? Pravite tudi, da ste "morali zgolj kopirati metodo od didaktike književnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila". Ne razumem, zakaj naj bi morali kaj kopirati od didaktike književnosti -- metoda dela z neumetnostnim besedilom (kar je izhodišče jezikovnega pouka) je bila namreč predstavljena na predavanjih, poleg tega ste se z njo zagotovo srečali v učnih načrtih in študijski literaturi (saj ste jo predelali, kajne?), konkretizirana pa je v učnem gradivu za osnovno šolo ter v učbenikih in delovnih zvezkih Na pragu besedila (katerih soavtorica sem). Res je, da so bila predavanja predvsem informativna in da ni bilo vaj, na katerih bi študentje preizkušali priporočene metode dela v razredu. Didaktike se pač ne more (in ne sme) samo naučiti na pamet, temveč jo je treba preizkušati oz. vaditi -- in to ne šele na svojem prvem delovnem mestu! (Vendar pa bo moral na vprašanje, zakaj ni /bilo/ vaj, odgovoriti kdo drug.) Vse bolj se mi zdi, da so izvir Vašega kritičnega mnenja o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki drugačna pričakovanja do tega predmeta -- če Vas prav razumem, ste pričakovali napotke, "kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem pouku slovenščine". Joj, za to pa je 30 ur predavanj res premalo! Pa tudi škoda jih je, saj jezikovni pouk v osnovni in srednji šoli ni "fakultetno jezikoslovje v malem" -- ZELO VELIKO znanja, ki ga pridobite pri jezikoslovnih predmetih na FF, namreč ne boste NIKOLI neposredno prenesli v šole; fakultetno jezikoslovno znanje naj bi Vam predvsem omogočalo čim večjo ustvarjalnost pri obravnavi nove učne snovi, čim bolj suvereno doseganje ciljev jezikovnega pouka, čim učinkovitejše organiziranje in vodenje samostojnega dela učencev ipd. Še to: Izpit je bil res pisni, vendar z možnostjo ustnega zagovora oz. pogovora s študentom; ko si je študent ogledal ocenjeni pisni preizkus, je lahko kaj vprašal, pripomnil, pojasnil ipd. Mislim, da lahko po besednih in nebesednih odzivih študentov trdim, da je bilo zelo malo preverjanja faktografskega znanja in da je prevladovala uporaba znanja v konkretnih primerih oz. okoliščinah, npr. kot prepoznavanje ali ponazarjanje jezikovnodidaktičnih pojmov, načinov/ postopkov obravnave neumetnostnega besedila (npr. sestavljanje nalog glede na raven razumevanja besedila, glede na vrsto iskanih podatkov, glede na dejavnost učenca, glede na strategijo branja besedila) ipd. -- vendar ne kot "primer jezikoslovne naloge za test" (kot pravite), temveč kot primer sodobne obravnave neumetnostnega besedila pri jezikovnem pouku. Vsekakor sem Vam hvaležna za pripombe; kot vidite, sem precej razmišljala o njih in o svojem delu. Očitno sem s tem, da od oktobra 2004 nisem več predavateljica predmeta jezikovna didaktika, ravnala pametno oz. v dobro bodočim profesorjem slovenščine in njihovim učencem. In da ne pozabim: LCD-projektor znam uporabljati v določeni meri (npr. za prenašanje računaIniških prosojnic), vendar pogosto še zmeraj vztrajam pri "dobrih starih" grafoskopskih prosojnicah -- iz nekih najnovejših študentskih anket lahko povzamem, da so študentje z njimi in z mojim delom nasploh zelo zadovoljni (pravijo, da zaradi sistematičnosti, preglednosti, postopnosti ipd.). Ampak v življenju je pač tako: Sto ljudi -- sto čudi! Lepo Vas pozdravljam. Martina Križaj Ortar -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050607/700746f9/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 7 09:28:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 Jun 2005 09:28:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Rebula_v_italijanščini Message-ID: <005b01c56b32$6f185690$8f4602c1@ff.unilj.si> From: tatluc na tin.it To: slovlit-request na ijs.si Sent: Wednesday, June 01, 2005 5:11 PM Subject: prevod rebule v italijanscino Pri zalozbi Consorzio culturale del Monfalconese v Trzicu (Gorica) je te dni izsel italijanski prevod romana Kacja roza - La peonia del Carso pisatelja Alojza Rebule. Prevod, ki je prejel nagrado Kosovel 1998, je delo Alessandre Foraus. Knjigo je opremil umetnik Franko Zerjal, uredil pa Giovanni (Janko) Toplikar. V romanu so prisotni vsi osrednji elementi Rebulove proze. Dogajanje je uokvirjeno v trideseta leta prejsnjega stoletja: usode osebnosti dveh razlicnih kultur se mojstrsko prepletajo v tragicnem ozracju Evrope med obema vojnama. Spremni esej je oskrbela Tatjana Rojc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 7 18:25:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Jun 2005 18:25:19 +0200 Subject: [SlovLit] Nova Gorica Message-ID: <00de01c56b7d$810faf60$6400a8c0@P4> Http://www.p-ng.si/png/slo/news/program_slovenistika.pdf --- program novogoriške slovenistike. Http://www.p-ng.si/png/slo/news/R_SLO.html-l2 --- razpis za vpis na novogoriško slovenistiko. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/skrabec/index.html --- še nekaj slik s Škrabčevega simpozija 19. maja 2005. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 09:23:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 09:23:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Poti_do_medkulturne_sporazumevalne_zmo žnosti Message-ID: <004901c56d8d$55f5b6f0$8f4602c1@ff.unilj.si> From: Karin Marc [mailto:Karin.Marc na zrs-kp.si] Sent: Thursday, June 09, 2005 1:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI Http://www.upr.si/sl/UPKonference/2005PotiDoMedkulturneSporazumevalneSpo sobnosti/Conference_Programme_sl.pdf --- Program mednarodnega znanstvenega sestanka POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI, ki bo v Kopru od 16. in 18. junija. Lep pozdrav, Karin Marc Bratina, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 11:03:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 11:03:34 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8ez_mejo Message-ID: <008501c56d9b$484e0bc0$8f4602c1@ff.unilj.si> 16. junija 2005 bo ob 18.00 v predavalnici št. 129 na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Ursula Doleschal izvedla nastopno predavanje z naslovom Slawistik Express: Stationen und Entwicklung des Faches. =============== From: alenka.zbogar na guest.arnes.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:59 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si ŠTIPENDIJA FUNDACIJE ROBERT BOSCH Absolvente slovenistike obveščam, da fundacija Robert Bosch iz Zvezne republike Nemčije razpisuje štipendijo za kulturne menedžerje za srednje- in vzhodnoevropske države. Fundacija bo 12 absolventom omogočila enoletno izpopolnjevanje v Nemčiji na področju mednarodnega kulturnega menedžmenta. Štipendisti bodo v okviru izpopolnjevanja sodelovali z uglednimi kulturnimi ustanovami, ki so že dejavne v mednarodnem prostoru, ter pripravili mednarodni projekt, ki naj bi ga po izteku štipendije izpeljali v domovini. Za izvedbo bodo prejeli dodatno trimesečno finančno pomoč. Dodatne informacije in prijavnico dobite na www.moe-kulturmanager.de. Rok za oddajo prošenj je 12. 6. 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 11:34:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 11:34:47 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [SDJT-L] BesAna Message-ID: <008601c56d9f$a4a26160$8f4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of miro.romih na amebis.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:52 PM To: sdjt-l na ijs.si Subject: [SDJT-L] BesAna Zdravo, tistim, ki bi jih to utegnilo zanimati, sporocam, da je po vec kot desetletju izsla nova razlicica slovenskega slovnicnega pregledovalnika BesAna za okolje Windows. Vec informacij na spletni strani http://www.amebis.si ... Program lahko preizkusite na spletu ali pa si casovno omejeno verzijo nalozite na svoj racunalnik. Za vse take in drugacne pripombe ter nasvete se priporocamo! Lep pozdrav, Miro From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 12:51:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 12:51:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Praznik_slovenske_književnosti_v_Prag i_tudi_maja Message-ID: <00ac01c56daa$599e1f50$8f4602c1@ff.unilj.si> From: dolezalova.l@volny.cz [mailto:dolezalova.l na volny.cz] Sent: Friday, June 10, 2005 12:13 PM To: Miran Hladnik Subject: SlovLit Mednarodni knjižni sejem Svet knjige v Pragi je bil letos posvečen slovenskim avtorjem. Vendar to ni bil konec slovenske kulture v Pragi. Maja so se v inspirativni Reinerovi baročni dvorani vile Portheimka v Pragi zvrstile številne "slovenske" prireditve, ki so jih omogočili organizatorji Sveta knjige in Slovensko veleposlaništvo v Pragi. Tri literarne - sredine podvečere sta organizirali Alenka Jensterle-Doležal in Jasna Honzak-Jahič, predavateljici na praški slovenistiki. Prvo sredo, ll. 5. je imela svoj literarni podvečer z naslovom Sence svetlobe slovenska pesnica Alenka Jensterle- Doležal, na katerem je brala svoje stare in nove češke prevode. V sredo, 18.5. so svoje prevode brali mladi prevajalci iz Prage, vsi nekdanji in sedanji študentje slovenistike praške fakultete: Aleš Kozar, Krystina Pellarova, Josef Kodet, Radek Čermák, Tereza Benhartova, Radek Novak, Kamil Valšík in Hanka Chmelikova. Nekateri izmed njih že izdajajo prevode v knjigah ali prispevajo v antologijah. Zadnjo sredo, 25. 5. je bil literarni podvečer z naslovom Korenine vetra in je bil namenjen slovenskim pesnikom starejše generacije: Edvardu Kocbeku, Ivanu Minattiju, Kajetanu Koviču, Cirilu Zlobcu, Tonetu Pavčku, Jožetu Udoviču, Gregorju Strniši, Janezu Menartu in Danetu Zajcu Pesmi v prevodih so doživeto recitirali študentje prvega letnika slovenistike praške Filozofske fakultete. Pesnike je predstavila in večer hkrati tudi vodila Hanka Chmelikova. Zadnji slovenski literarni podvečer je bil 26. 5. 2005. Posvečen je bil prevajalcu Františku Benhartu, ki že vrsto desetletij slovensko književnost posreduje češki publiki. Predstavil je dve novi knjigi prevodov: knjigo slovenske poezije in Jančarjeve eseje. Pesmi je prevajal skupaj s Hanko Chmelikovo in Davidom Blažkom. Prisotni so bili tudi nekateri slovenski pesniki kot Veno Taufer in Kajetan Kovič. V teh dneh je izšla tudi posebna številka Česko-lužickega vesnika, posvečena primorskim Slovencem v Italiji in pesniku Srečko Kosovelu. Zbornik je uredil Radek Čermák. Poleg člankov najdemo tudi prevode pesmi Srečka Kosovela, ki so jih pod vodstvom lektoric naredili študentje brnske, praške in bratislavske filozofske fakultete. Alenka Jensterle-Doležal From barbara.skrlep na guest.arnes.si Mon Jun 13 21:34:56 2005 From: barbara.skrlep na guest.arnes.si (Barbara) Date: Mon, 13 Jun 2005 21:34:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Društvo_za_ohranitev_slovenskega_jezi ka References: <20050610100001.A32F217B8EC@patsy.ijs.si> Message-ID: <000501c5704e$fafdbc60$89f5fea9@silvan> Danes se je ustanovilo Društvo za ohranitev slovenskega jezika. Njegov namen je zmanjšati uporabo hrvaških in angleških besed. Ustanovile so ga četrtošolke na naši OŠ, na lastno pobudo. Otroci znajo presenetiti! Lep pozdrav Barbara ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, June 10, 2005 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 109, številka 4 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti (Miran Hladnik) 2. Čez mejo (Miran Hladnik) 3. FW: [SDJT-L] BesAna (Miran Hladnik) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Fri, 10 Jun 2005 09:23:44 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti To: Message-ID: <004901c56d8d$55f5b6f0$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" From: Karin Marc [mailto:Karin.Marc na zrs-kp.si] Sent: Thursday, June 09, 2005 1:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI Http://www.upr.si/sl/UPKonference/2005PotiDoMedkulturneSporazumevalneSpo sobnosti/Conference_Programme_sl.pdf --- Program mednarodnega znanstvenega sestanka POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI, ki bo v Kopru od 16. in 18. junija. Lep pozdrav, Karin Marc Bratina, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper ------------------------------ Message: 2 Date: Fri, 10 Jun 2005 11:03:34 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] Čez mejo To: Message-ID: <008501c56d9b$484e0bc0$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" 16. junija 2005 bo ob 18.00 v predavalnici št. 129 na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Ursula Doleschal izvedla nastopno predavanje z naslovom Slawistik Express: Stationen und Entwicklung des Faches. =============== From: alenka.zbogar na guest.arnes.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:59 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si ŠTIPENDIJA FUNDACIJE ROBERT BOSCH Absolvente slovenistike obveščam, da fundacija Robert Bosch iz Zvezne republike Nemčije razpisuje štipendijo za kulturne menedžerje za srednje- in vzhodnoevropske države. Fundacija bo 12 absolventom omogočila enoletno izpopolnjevanje v Nemčiji na področju mednarodnega kulturnega menedžmenta. Štipendisti bodo v okviru izpopolnjevanja sodelovali z uglednimi kulturnimi ustanovami, ki so že dejavne v mednarodnem prostoru, ter pripravili mednarodni projekt, ki naj bi ga po izteku štipendije izpeljali v domovini. Za izvedbo bodo prejeli dodatno trimesečno finančno pomoč. Dodatne informacije in prijavnico dobite na www.moe-kulturmanager.de. Rok za oddajo prošenj je 12. 6. 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje ------------------------------ Message: 3 Date: Fri, 10 Jun 2005 11:34:47 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] FW: [SDJT-L] BesAna To: Message-ID: <008601c56d9f$a4a26160$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="us-ascii" -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of miro.romih na amebis.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:52 PM To: sdjt-l na ijs.si Subject: [SDJT-L] BesAna Zdravo, tistim, ki bi jih to utegnilo zanimati, sporocam, da je po vec kot desetletju izsla nova razlicica slovenskega slovnicnega pregledovalnika BesAna za okolje Windows. Vec informacij na spletni strani http://www.amebis.si ... Program lahko preizkusite na spletu ali pa si casovno omejeno verzijo nalozite na svoj racunalnik. Za vse take in drugacne pripombe ter nasvete se priporocamo! Lep pozdrav, Miro ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 109, številka 4 ******************************************* From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 09:47:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Jun 2005 09:47:27 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! Message-ID: <004001c570b5$50e19640$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoran Triglav" Sent: 14. junij 2005 9:21 Subject: Pri maturi - kapo dol! Nekje v Sloveniji je pri maturi dne 1. 6. 2005 pri pisnem delu slovenskega jezika nek dijak na vprašanje: prebivalka Trsta - ______________________ napisal odgovor: Slovenka (Trst je naš) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 16:40:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 14 Jun 2005 16:40:13 +0200 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Študijski_program_=22Intercultural_Competencies=22 Message-ID: <007501c570ee$fa9abf20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Avstrijski znanstveni institut v Ljubljani" Sent: 14. junij 2005 14:07 Subject: Študijski program "Intercultural Competencies" Spoštovani! Donau-Univerza Krems 23.11.2005 ponovno prične izvajati študijski program >Interkulturelle Kompetenzen- Intercultural Competencies<. Univerzitetni študijski program pokriva vse pomembnejše vsebine s področja medkulturne kompetence. Študijski program je namenjen izobraževanju vodilnih in vodstvenih delavcev, visokošolsko izobraženim, ter vsem izkušenim zaposlenim s področja gospodarstva, politike, neprofitnih organizacij, uprave in kulture, ki pri svojem delu potrebujejo znanje za uspešno delovanje in poslovanje v multikulturnem evropskem prostoru. Več informacij v prilogi in na spletni strani univerze: http://www.donau-uni.ac.at From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jun 14 21:16:00 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 14 Jun 2005 21:16:00 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Trdina - jubilejna monografija Message-ID: <42AF4910.11420.1E845DD@localhost> From: "Mitja" To: Subject: vabilo na tiskovno konferenco - Janez Trdina - jubilejna monografija Date sent: Tue, 14 Jun 2005 16:43:56 +0200 Vabilo na tiskovno konferenco Spoštovani, vabimo vas na tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili monografijo z naslovom Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo, ki je nastajala v letu dveh Trdinovih jubilejev. V knjigi, ki je skupni sozaložniški projekt novomeške Založbe Goga in ljubljanske Založbe ZRC, sodeluje enajst strokovnjakov in preučevalcev Trdinovega dela, ki so se lotili Trdinovega opusa iz različnih zornih kotov in z metodami različnih znanosti: od zgodovinopisja do psihologije, od etnologije do literarne vede. Trdinov opus še danes predstavlja nenavaden interdisciplinarni izziv različnim znanostim in ostaja prvovrsten vir tako za lokalne čenče kot za temeljne probleme različnih strok. Knjigo bosta predstavila dr. Darko Dolinar, predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki je tudi izdajatelj knjige, in urednik mag. Marijan Dović, sicer mladi raziskovalec na istem inštitutu. Na kratko bo predstavljen še en projekt Trdinovega leta, in sicer bibliofilska izdaja Gorjanskih bajk (knjiga in zgoščenka) s ponatisom Trdinovih besedil in fotografijami Boruta Peterlina. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 16. junija 2005, ob 11.00, v Prešernovi dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani. Zalozba Goga Mitja Licen 031/334239 www.zalozba-goga.si ------- Kratka vsebinska predstavitev monografije Monografija Janez Trdina med zgodovino, literaturo in narodopisjem sledi najprej zgodovinskemu loku, ki Trdinovo delo umešča v časovne in prostorske koordinate (Granda, Jenčič, Hriberšek), zatem pa se loti jedrnih problemov, katerih temelji so v specifičnem Trdinovem razumevanju literature: pomembno je, da jih postavi v kontekst sodobnih sistemskih teorij o nastanku in evoluciji estetskega (literarnega) subsistema (Dović) in uveljavljanja konvencij, kjer se Trdinov delo izkaže kot svojevrstne mejnik. Hkrati nam ponuja nove umestitve Trdinove avtobiografske proze v evropski komparativistični kontekst (Smolej) in sploh pomembno prevrednoti dolga desetletja zanemarjeni avtobiografski segment Trdinovega opusa z radikalno tezo o Trdinovi avtobiografski prozi kot vrhu slovenskega realizma (Dolgan). Marija Stanonik v odličnem poglavju preuči Trdinove tekstovne strategije z vidika literarnega folklorizma in ugotavlja njegovo izjemno ustvarjalno preigravanje vzorcev, medtem ko se Banova loti najbolj razvpitih Trdinovih bajk s pomočjo (jungovske) psihološke analize arhetipov in predstavi nove poglede na divji svet gorjanskih bitij. Naslednji pomemben sklop odpira problematika Trdine kot enega najzanimivejših kritikov in estetskih presojevalcev svojega časa ter enega od iniciatorjev sodobnega vrednotenja literature prve polovice 19. stoletja (Ogrin), ter hkrati tudi kot nekoliko okornega, a samozavestnega začetnika (pred)znanstvenega literarnega zgodovinopisja (Dolinar). Jubilejno monografijo dopolni in vsebinsko zaokroži objava arhivskega fotografskega gradiva iz knjižnic in zasebnih zbirk v Novem mestu in Mengšu, ki ga je s pestrimi komentarji pripravila Darja Peperko Golob. Vsa poglavja so opremljena z angleškimi povzetki. mag. Marijan Dović, urednik ------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 22:54:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Jun 2005 22:54:15 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! Message-ID: <004c01c57123$3bb85f60$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "Barbara" , Se bo njihovemu delovanju dalo tudi kako slediti - recimo po internetu? (Sprašujem seveda popolnoma resno in spoštljivo.) Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. junij 2005 16:50 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > > A ne bi bilo dobro, če bi v Slavističnem društvu zbirali podobne poglobljene > pogruntavščine dijakov in učencev? Morda bi se vremena nam zjasnila. V Celju > so nekoč izdali tak cvetober in bil je imeniten. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, arnes" > To: "SLOVLIT" > Sent: Tuesday, June 14, 2005 9:47 AM > Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Zoran Triglav" > > Sent: 14. junij 2005 9:21 > > Subject: Pri maturi - kapo dol! > > > > > > Nekje v Sloveniji je pri maturi dne 1. 6. 2005 pri pisnem delu > slovenskega > > jezika nek dijak na vprašanje: > > prebivalka Trsta - ______________________ > > napisal odgovor: Slovenka (Trst je naš) From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Tue Jun 14 23:06:22 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Tue, 14 Jun 2005 23:06:22 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! References: <004c01c57123$3bb85f60$6400a8c0@P4> Message-ID: <001101c57124$eb2f3cb0$a70ff9c2@kallisto> Da ne bo pomote: moje vprašanje se nanaša na tisto novico o četrtošolkah, ki so ustanovile "Društvo za ohranitev slovenskega jezika". (Iz sedanje "predmetne vrstice" to namreč ni razvidno.) Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, June 14, 2005 10:54 PM Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > From: "VVB" > To: "Barbara" , > > Se bo njihovemu delovanju dalo tudi kako slediti - recimo po internetu? > (Sprašujem seveda popolnoma resno in spoštljivo.) > > Lep pozdrav, > > VESNA > From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 15 16:09:30 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 15 Jun 2005 16:09:30 +0200 Subject: [SlovLit] vabili na predstavo in na predstavitev knjige Message-ID: <42B052BA.16976.13340EB@localhost> Amaterska gledališka skupina GledalIŠČE GledalNAJDE vas vabi na svojo navihano igro _Kontraklovn_, ki bo to in naslednjo sredo (15. in 22. junija 2005) ob 20.00 v dvorani JSKD (Javni sklad za kulturne dejavnosti) na Beethovnovi 5 v Ljubljani -- poleg Foto Tivoli in nasproti Ustavnega sodišča RS, v neposredni bližini parlamenta in džez kluba. Vstopnina: pičlih 500 tolarjev. Vljudno vabljeni! Več o gledališki skupini. Gledališko skupino GledalIŠČE GledalNAJDE sestavljata študenta FF Miha Pohar (dablin na email.si) in Tina Hribar, ki sicer sodelujeta tudi v gledališki skupini Oddelka za romanistiko FF Les Théatreux. Iz francoščine sta prevedla dramsko besedilo Helene Parmelin _Contre-Pitre (entrées de clowns)_ in ga nato tudi uprizorila s poslovenjenim naslovom _Kontraklovn_. Igra je sestavljena iz 17 slik, kjer vedno nastopata dva: klovn in njegov alter ego, kontraklovn. Klovn se spopada z eksistencialnimi vprašanji in s problemom identitete, tj. s problemi klovna, ki mora zabavati in ugajati ne glede na svoje počutje. Študentski gledališki tandem je imel maja in junija že okoli pet nastopov po Sloveniji, nastopil pa bo tudi v Maroku na mednarodnem festivalu študentskega gledališča (Festival international de Theatre universitaire de Casablanca). ----- Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenska prosvetna zveza in Založba Drava v Celovcu vabijo na predstavitev knjige Draga Druškoviča _Prežihov Voranc: pisatelj in politik_, ki bo v petek, 17. junija 2005, ob 11.00 v Rdeči dvorani ljubljanske Mestne hiše na Mestnem trgu 1 v Ljubljani. Spregovorila bosta avtor knjige in dr. Mirko Messner. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 16 15:26:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Jun 2005 15:26:19 +0200 Subject: [SlovLit] Priprave in prijave za Lendavo Message-ID: <007101c57276$fc5d7da0$6400a8c0@P4> Na slovenskem slavističnem kongresu v Lendavi 6.--8. oktobra bo tako kot vsako leto ob rednem programu tudi priložnost za predstavitev strokovnih knjižnih novitet s področja jezika, literature, slovenistike, slavistike, folkloristike ipd. Za posamezni naslov bo imel avtor ali založnik na voljo največ 10 minut časa. Če bo do srede avgusta oddal besedilo predstavitve, bo to objavljeno v kongresnem zborniku (do dve redko tipkani strani oziroma natančneje do 4000 znakov). Prosim za najavo predstavitev, da jih pravočasno vključimo v program. Kolegi, ki bi na kongresu želeli predstaviti svoje raziskovalno, pedagoško ali kulturno dejavnost, bodo to lahko storili v preddverju kulturnega doma bodisi ob tabli ali ob svojem prenosniku. Prosim za prijave. Še enkrat pozivam tudi k predlogom za nagrade Slavističnega društva Slovenije in za častno članstvo. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 17 20:11:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Jun 2005 20:11:12 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava, 6.--8. okt. 2005 Message-ID: <002a01c57367$f2d52d90$6400a8c0@P4> Slovenski slavistični kongres v sliki in besedi: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava1.jpg -- hišice, ki boste v njih spali, http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava2.jpg -- možje, ki so vam jih rezervirali, http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava3.jpg -- palača, v kateri boste zborovali, http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html -- spletne strani, kjer boste izvedeli vse drugo in še več. From k na aufbix.org Sat Jun 18 15:10:28 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 18 Jun 2005 15:10:28 +0200 Subject: [SlovLit] pozabljen (monografija o Trdini) Message-ID: Dober dan, minuli teden sem prezivel z izvajanjem prvega junijskega izpitnega roka, zato odgovarjam z zamudo na zapis *Kratka vsebinska predstavitev monografije* o Janezu Trdini, objavljen v SlovLit izvle?ek, let 110, ”tevilka 2.
Niso namrec omenjeni vsi avtorji in navedeni naslovi vseh prispevkov. Obzalujem, da moram predstavitev dopolniti z omembo lastne studije. Res je namrec, da po izobrazbi nisem ne slovenist ne etnolog in ne zgodovinar -- zgolj diletantsko obcasno segam na ta podrocja (formalno kot sociolog kulture). Prispevek je v zborniku uvrscen na konec sklopa: literarna zgodovina in kritika, a po svoji vsebini ne spada tja -- in po svoje tudi nikamor drugam. Predstavil sem Trdinovo ustvarjanje v dveh desetletjih, ko ni nic objavljal; predvsem skozi devetdeseta leta, ko ni dokoncal druge izdaje Zgodovine slovenskega naroda in se niti ni lotil uresnicevanja zamisli o celovitem opisu Rusije. O obeh projektih pa so se ohranili obsezni rokopisi. Alenka Koron me je medtem prijazno spomnila, da ima ta prispevek svoje daljne korenine v studiji, objavljeni pred 18 leti: Snezana Stabi in Igor Kramberger, Povest o bajkah s podukom iz literarne teorije. Problemi 25(1987)5 [277], str. 18--25. Vendar moram omeniti tudi veliko, temeljno razliko med obema besediloma. Pri starejsi studiji gre za porocilo o opazenem, za ugotovitve, ki so se nabrale med odkrivanjem in urejanjem Trdinove rokopisne ostaline. V novejsem prispevku gre za konstrukcijo vprasanj, ki so lahko izhodisce za nadaljnja raziskovanja. Zame je to nenavadno pocetje in se ob njem pocutim nekoliko nelagodno, ceprav se zavedam morebitne hevristicne uporabnosti. Za konec: vesel sem vseh bralcev, ki kompletu Podobe prednikov zagotavljajo zivost in prisotnost. Filip Robar Dorin je dialog v trikotniku med besedilom, bralcem in vsemi danimi diskurzi (prosto po Bahtinu) pri tem prenesel se v drug medij. In pokazalo se je, da ni treba s posegi scititi ne Trdine in ne tedanjih prebivalcev Novega mesta, ces da niso bili tako zelo pokvarjeni.
Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 23 11:08:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Jun 2005 11:08:48 +0200 Subject: [SlovLit] Izobra?evanje Centra za sloven??ino kot drugi/tuji jezik Message-ID: <003e01c577d3$2bb71230$6400a8c0@P4> From: "Petric Ivana" To: "Hladnik Miran" Sent: 22. junij 2005 16:27 Subject: izobraževanje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Spoštovani, vabimo vas na dvodnevni izobraževalni seminar učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki bo v torek 28. in sredo 29. junija 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljana, Aškerčeva 2, v predavalnici št. 2 v pritličju. Junijski izobraževalni seminar sodi v sklop strokovnih priprav na obe poletni prireditvi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik -- Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter Poletne šole in je priložnost za srečanje in izmenjavo izkušenj vseh, ki smo kakorkoli povezani z učenjem in poučevanjem slovenščine kot drugega/tujega jezika doma in v tujini. Predsednik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izr. prof. dr. Marko Stabej Program izobraževalnega seminarja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Torek, 28. junij 2005 (predavalnica 2) 9.30-10.00 pozdrav v Seminarski kavarni (učilnica 13) 10.00-11.00 dr. Aleš Debeljak: Slovenske konverzije in kultura (predavanje) 11.00-12.00 dr. Simona Škrabec: Po sledeh izkopanin: pojem srednje Evrope skozi 20. stoletje (predavanje) 12.00-14.00 Odmor za kosilo 14.00-15.30 mag. Mojca Belak: Model medkulturne primerjave (delavnica) 15.30-16.45 Kratke predstavitve projektov . Marjana Lavrič: Integracija . mag. Mojca Nidorfer Šiškovič: Slavic Networking . Mojca Stritar: Brezplačni mini tečaj slovenščine . mag. Jana Zemljarič Miklavčič: Slovenščina na daljavo . Saša Poklač: Splošna pomenska sorodnost slovaških in slovenskih predlogov 16.45-17.15 Katja Dragar: Strokovni izpiti Sreda, 29. junij 2005 (predavalnica 18) 9.00-10.00 dr. Nataša Pirih Svetina: Preživetvena raven v slovenščini (delavnica) 10.00-11.30 mag. Ina Ferbežar: Jezikovni testi (delavnica) 11.30-12.00 Odmor s kavo v Seminarski kavarni (učilnica13) 12.00-13.00 dr. Dubravko Škiljan: Slovenska in hrvaška jezikovna politika (predavanje) 13.00-14.30 Tiski: . dr. Jasna Honzak: Predstavitev zbornika Jan V. Lego (1833-1906) . dr. Vojko Gorjanc: Predstavitev zbornika Študije o korpusnem jezikoslovju . Nataša Domadenik: Jezikovod - učbenik za izpopolnjevalce . mag. Ina Ferbežar: Projekt TiPS . Metka Lokar: Zborniki 14.30 Evalvacija in zaključek izobraževanja Nekaj besed o predavateljih dr. ALEŠ DEBELJAK Aleš Debeljak je pesnik, esejist in prevajalec. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti, doktoriral pa je na Maxwell School of Citizenship and Public Affairs v okviru Syracuse University v New Yorku. Aleš Debeljak je eden izmed vodilnih intelektualcev in pesnikov generacije, ki je dozorela v osemdesetih letih. Je izredni profesor za kulturologijo in predstojnik centra za preučevanje kulture in religije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pretežno se ukvarja z vprašanji nacionalne identitete, religioznega fundamentalizma in etičnih konfliktov. dr. SIMONA ŠKRABEC Simona Škrabec, diplomirana literarna komparativistka in profesorica nemščine, živi v Kataloniji. V Barceloni, kjer je doktorirala, med Španci širi vedenje o srednjeevropski literaturi in kulturi. Danes jo vsi poznamo predvsem kot odlično prevajalko iz katalonščine v slovenščino, z veseljem pa pričakujemo izid njene doktorske disertacije, tokrat tudi v slovenščini. mag. MOJCA BELAK Magistrica Mojca Belak je lektorica angleškega jezika na Filozofski fakulteti na Oddelku za anglistiko, poučuje britanske študije v tretjem in četrtem letniku. Pred leti je delala na BBC pri svetovni službi londonskega BBC. Štiri leta je bila urednica biltena slovenskega društva učiteljev angleščine IATEFL Slovenia. Ukvarja se s primerjavo slovenske in britanske kulture. dr. DUBRAVKO ŠKILJAN Dubravko Škiljan je rojen leta 1949 v Zagrebu, kjer je diplomiral iz splošne lingvistike ter latinščine in grščine in leta 1976 tudi doktoriral. Od leta 1996 je zaposlen kot profesor za teoretsko lingvistiko in semiologijo na ISH - Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Objavil je okrog 250 znanstvenih in strokovnih del. Sodeluje je na znanstvenih zborovanjih doma in v tujini. Prevaja iz grščine in latinščine. Ukvarja se s splošno in teoretsko lingvistiko, zgodovino lingvistike, splošno semiologijo in klasično filologijo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 24 19:08:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 24 Jun 2005 19:08:57 +0200 Subject: [SlovLit] Primerjalna knjizevnost 28/1 (junij 2005) Message-ID: <42BC5A49.13106.214C047@localhost> Izšla je prva letošnja številka revije _Primerjalna književnost_. V njej svoje razprave objavlja devet avtorjev. Razprava MONICE SPIRIDON obravnava postmodernizem s stališča, da je o njem mogoče govoriti le v pretekliku, nekoliko podrobneje pa predstavi razpoznavne poteze vzhodnoevropskega postmodernizma. TEA ŠTOKA se ukvarja s fantastiko v prozi Itala Calvina, zlasti s tisto iz zrele faze Calvinovega ustvarjanja. Avtorica zagovarja tezo, da Calvinov tip postmodernističnega pisanja nujno vključuje dvojno branje resničnosti. Razprava FRANCETA BERNIKA se osredotoča na problem prevedljivosti lirike. Na primerih prevajanja Goetheja in Prešerna avtor raziskuje, kako daleč seže istovetnost prevoda z izvirnikom, kakšna je razlika med prevodom in prepesnitvijo ter katere prvine v liriki so tiste, ki so zaradi svoje zasidranosti v posameznem jeziku neprevedljive. MANFRED PFISTER razpravlja o eseju kot o eni izmed "uprizoritvenih umetnosti", pri čemer se opira zlasti na Montaignova razmišljanja o eseju. NEŽA ZAJC piše o začetkih avtobiografskega žanra v zahodnoevropski in ruski literaturi. Za ponazoritev avtorica uporablja dva med seboj v marsičem razlikujoča si primera -- _Žitje protopopa Avvakuma_ in Avguštinove _Izpovedi_. Razprava primerja žanrske, stilne in vsebinske lastnosti obeh del, ki sta vsaka na svoj način pomembno zaznamovali nadaljnji razvoj avtobiografskega žanra. Razprava DAVIDA BANDELLIJA se ukvarja z vprašanjem, kakšno mesto v literarni vedi pripada žanru pisateljskega dnevnika. Razprava podaja teorijo dnevniških zapisov, nato pa teoretična spoznanja aplicira na _Dnevnik_ Andreja Čeboklija, in sicer predvsem na Čeboklijevo fikcionalizacijo realnih dogodkov. BABIS DERMITZAKIS v branje ponuja svojo komparativistično zasnovano razpravo o primerjavi dveh kratkih zgodb, ki nosita enak naslov -- _Prva Ljubezen_. Avtor prve je Ivan Turgenjev, druge pa grški pisatelj Ioannis Kondilakis. GAŠPER TROHA v svoji razpravi opisuje podobo družbenega sistema v slovenski dramatiki iz obdobja 1943--1990; z analizo treh osrednjih struj tedanje slovenske dramatike (realistična in poetična drama ter drama absurda) poskuša Troha odgovoriti na vprašanje, ali je dramatiko v socialističnem družbenem sistemu res prvenstveno določala oblast. ALENKA KORON pa z drugim delom svoje študije o teorijah diskurza v literarni vedi na kratko predstavi slovensko recepcijo teorij diskurza ter se podrobneje posveti Linkovi in Angenotovi literarnovedni navezavi na sodobne teorije diskurza. V sklepnem delu tokratne številke Primerjalne književnosti se nahajajo še tri kritike: MATJAŽ ZAPLOTNIK piše o tematskem bloku _(Re)Writing Literary History_ mednarodne komparativistične revije _Neohelicon_, ALENKA KORON ocenjuje interdisciplinarno zasnovano monografijo _Ljudsko in umetno -- dva obraza ustvarjalnosti_ Marjetke Golež Kaučič, GAŠPER TROHA pa kritično poroča o prevodu knjige Aleksa Sierza _Gledališče "u fris"_, ki pomaga razumeti ozadje nenadne oživitve dramskega pisanja v Veliki Britaniji v 90. letih prejšnjega stoletja. Stik z uredništvom PKn: darja.pavlic na uni-mb.si http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ lp, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 24 18:47:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Jun 2005 18:47:22 +0200 Subject: [SlovLit] ?tipendije Message-ID: <004401c578dc$66006f90$6400a8c0@P4> From: To: ; Sent: 24. junij 2005 14:56 Subject: Štipendije PODIPLOMSKE ŠTIPENDIJE REKTORSKE KONFERENCE ALPE-JADRAN Rektorska konferenca Alpe-Jadran Univerze v Celovcu razpisuje v akademskem letu 2005/2006 podiplomske štipendije za raziskovalce s področja Alpe-Jadran, ki niso avstrijski državljani, a se znanstveno- raziskovalno ukvarjajo s tem področjem. Štipendije v višini 825,00 E mesečno bodo podeljene za 6 mesecev. Rok za oddajo prošenj, ki naj zajemajo predvideni čas, namenjen raziskovanju, opis raziskovalnega področja, življenjepis, bibliografijo, kopije diplom ter priporočilno pismo rednega profesorja iz matične univerze, je 15. 7. 2005. Prošnje pošljite na naslov: mag. Andrea Wernig, Universität Klagenfurt, Referat Alpen-Adria, Universitätsstrasse 65-67, A-9020 Klagenfurt. Dodatna pojasnila dobite na telefonski številki 0043-463- 2700/9237 ali na elektonskem naslovu andrea.wernig na uni-klu.ac.at. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Jun 27 12:42:57 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?B?QWxlxaEgQmplbMSNZXZpxI0=?=) Date: Mon, 27 Jun 2005 12:42:57 +0200 Subject: [SlovLit] Hercegovski Kekec Message-ID: <01d701c57b05$1e1e91e0$0a0ef9c2@c7l8f8> Pismo je namenjeno tistim kolegom, ki so se prijavili na Kekčeve poti po Hercegovini, ostalim tisočim pa se opravičujem za nadlegovanje. Organizatorica Đurđa Strsoglavec nam iz Hercegovine sporoča tole: "glede spanja v motelu Hajducke vrleti stvari stojijo takole: prenocisce z zajtrkom in turisticno takso za eno noc na eno osebo stane sicer 38 konvertibilnih mark, vendar imamo naslednji popust: ce so v triposteljni sobi trije ljudje, stane 25 mark na osebo na noc, ce sta v triposteljni sobi dva cloveka, stane 30 mark na osebo na noc. Prosim, sporočite mi do ponedeljka zvecer ali najpozneje torka zjutraj, kdo resnično gre v Hercegovino in kdo si zeli biti v paru ali trisu. Prosim, resnicno mi sporoci, ker nam gre motel zelo na roko in nam bo cuval sobe ? sicer so prepolni, ker je ravno takrat veliko romanje k svetnici Divi Grabovcevi." aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From alenka.zbogar na guest.arnes.si Mon Jun 27 15:14:42 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Mon, 27 Jun 2005 15:14:42 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije Message-ID: <20050627_131442_027567.alenka.zbogar@guest.arnes.si> MEDNARODNA KONFERENCA INCLUSION ? EXCLUSION (London, 16.?18. 2. 2006) Podiplomski študenti iz londonske School of Slavonic and East European Studies (University College London) organizirajo od 16. do 18. februarja 2006 sedmo mednarodno konferenco na temo Inclusion ? Exclusion. K sodelovanju vabijo raziskovalce s področja polito- in socioloških študij, pa tudi s področja zgodovinopisja, literature in kulturologije, in to tako vzhodno- kot zahodnoevropske strokovnjake. Toplo vabijo zlasti razpravljavce, ki bodo tematiko osvetlili z medkulturnega, nacionalnega ali multidisciplinarnega zornega kota. Rok za prijavo se izteče 1. avgusta 2005. Prijavi poleg elektronskega naslova, telefonske številke in točnega naslova priložite tudi do 500 besed dolg povzetek prijavljenega prispevka in življenjepis (v angleščini). Dodatne informacije dobite na http://www.ssees.ac.uk/pgconf06.htm. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From alenka.zbogar na guest.arnes.si Tue Jun 28 16:46:23 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Tue, 28 Jun 2005 16:46:23 +0200 Subject: [SlovLit] Razpisa Message-ID: <20050628_144623_008712.alenka.zbogar@guest.arnes.si> RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA DOKTOR (2005/2006) Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji nas obvešča, da objavlja Scuola Normale Superiore di Pisa natečaj za pridobitev naziva doktor za naslednja področja: filologija, jezikoslovje in klasična zgodovina, filologija in moderno jezikoslovje, filozofija, zgodovina (od srednjega veka do sodobnosti), umetnostna zgodovina. Razpis je namenjen državljanom članic Evropske unije, ki niso starejši od 30 let in imajo magisterij/specializacijo ali podobno enakovredno izobrazbo. Razpis je objavljen na www.sns.it pod Ammissone. EVROPSKO JEZIKOVNO PRIZNANJE S Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS so nam poslali promocijsko gradivo za Evropsko jezikovno priznanje. Evropski prioriteti za leto 2005 sta zgodnji pouk tujega jezika in CLIL ? poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku. Rok za oddajo prijav je 30. 9. 2005. Dodatne informacije so na spletnih straneh www.cmepisu.si in po telefonu 01/5864232. Informacije o projektih, ki so že dobili Evropsko jezikovno priznanje, dobite na http://europa.eu.int/comm/education/language/label/index.cfm. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 29 17:57:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 29 Jun 2005 17:57:44 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Wabila na predstawa KUDa Cierkna Message-ID: <005b01c57cc3$4acc7f30$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" Sent: 29. junij 2005 14:52 Subject: FW: Wabila na predstawa KUDa Cierkna -----Original Message----- From: Bjelčevič Aleksander Sent: Wednesday, June 29, 2005 1:39 PM To: Mateja Čop Subject: FW: Wabila na predstawa KUDa Cierkna -----Original Message----- From: domen@cerkno.net [mailto:domen na cerkno.net] Sent: Monday, June 27, 2005 10:59 AM To: Bjelčevič Aleksander Subject: Wabila na predstawa KUDa Cierkna Spaštwani! Wabm Was na predstawa KUDa Cierkna, ka se bo wadwiwa ta srida, 29. 6. 2005, wab 17ih na Kongresnmu trgu u Lublan. Predstawa nuos naslow e-mone, gawari pa wad tega, ki se nardi z argonawti, ka ih Jazon wadpusti. Je komedija, traje 30 minut. Hkrat je tud otworitwena predstawa mednarodnga festiwala pouličnga gledališča Ana Desetnica. Stwar se wadwiwa u petih različnih naričjih pa goworih, ka ih gawarije pasamezni argonawti, ka usak prhaja s saje strani suta. Če u srida nimate cajta, pa ste wableni, 5. 7. 2005, wab 21ih u Maribor, ka nastuopama na festiwalu Lent. Predstawa pa bo dabila plac na Glawnmu trgu u Mariboru. S spaštwajnem, Domen Uršič, awtor pa režiser predstawe, študent 3. litnka slowenistike pa sociologije From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jul 4 01:44:23 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 4 Jul 2005 01:44:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezik_in_slovstvo_let=2E_50_št =2E_2_=28mar=2E--apr=2E_2005=29 Message-ID: <42C89477.10925.18BB610@localhost> Druga letošnja številka JEZIKA IN SLOVSTVA (mar.--apr. 2005) na kar 140-ih straneh prinaša osem razprav, dve oceni, eno poročilo in tri napovednike za letošnje slovenistične prireditve. Avtorji jezikoslovnih razprav se ukvarjajo s področji leksikografije, slovaropisja in jezikoslovne teorije argumentacije, avtorji literarnovednih razprav pa pišejo o sodobni slovenski prozi, Cankarjevi _Lepi Vidi_ ter o medvojni literarni in publicistični produkciji na Koroškem. VOJKO GORJANC, SIMON KREK in POLONA GANTAR v svojem članku predstavljajo idejo oblikovanja slovenske leksikalne podatkovne zbirke, pripravljene na podlagi korpusne analize. Oblikovanje leksikalne podatkovne zbirke utemeljujejo z dejstvom, da obstoječi slovarji slovenskega jezika ne predstavljajo sodobnega jezika, so tudi metodološko zastareli in nikoli niso dosledno izpeljali jezikovnega opisovanja brez predpisovanja. Plod skupinskega dela je tudi razprava o prislovih v sinonimnem slovarju: MARTIN AHLIN, BRANKA LAZAR, ZVONKA PRAZNIK in JERICA SNOJ problematizirajo slovarski prikaz prislovov v obstoječih slovarjih ter z ugotavljanjem in opisovanjem sinonimnih razmerij dokazujejo potrebo po samostojnem pomenskem opisu, ki upošteva prislovno kategorialnost. MOJCA ŽAGAR s pomočjo _SSKJ_ in _Korpusa slovenskega jezika FIDA_ obravnava pojav popolne determinologizacije terminov iz fizike. Razprava DAVIDA PUCA najprej zgoščeno prikazuje teorijo argumentacije Oswalda Ducrota, nato njegovo teorijo aplicira na primeru besedilne vrste komentar, v sklepnem delu pa nakazuje še smernice za nadaljnji razvoj teorije toposov. BORIS PATERNU obravnava jezikovno travmo kot pogosto temo sodobne slovenske književnosti, ki je najbolj opazna že pri vprašanju pisateljeve osebne izbire med slovenskim in tujim jezikom. Ob zgledih iz opusov pisateljev Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča in Brine Svit Paternu analizira depresivnost in stresnost pisateljeve jezikovne zavesti. Članek DENISA PONIŽA je pravzaprav uvodno poglavje obsežnejše študije, ki raziskuje zgodovinsko usodo in odmeve ter današnjo recepcijo _Lepe Vide_. Poniž se v objavljenem članku poglablja zlasti v pomensko in metodološko obzorje svoje študije o tej samosvoji Cankarjevi drami. BARBARA PREGELJ razpravlja o medbesedilnih navezavah slovenske postmoderne literature iz obdobja 1980--2000, največ iz žanrov detektivke in (znanstvene) fantastike. ANDREJ LEBEN in ERWIN KÖSTLER raziskujeta slovensko-nemško literarno in publicistično ustvarjanje iz časa NOB na primeru Koroške. Obenem isto tematiko analizirata tudi v povojnem slovenskem in avstijsko- nemškem literarnem in publicističnem diskurzu ter iščeta pojasnila za njeno (ne)navzočnost v omenjenih diskurzih. V rubriki Ocene in poročila TINA VEROVNIK ocenjuje monografijo Monike Kalin Golob (_H koreninam slovenskega poročevalnega stila_), NATAŠA JAKOP piše o 22. zborniku _Obdobja -- metode in zvrsti_ (_Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti_), IVANA PETRIC, SAŠA HORVAT in TJAŠA ALIČ pa poročajo o 23. mednarodnem sejmu Expolangues v Parizu, kjer se je predstavljal tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Sklepni del rubrike prinaša še napovednike za 41. SSJLK (MARKO STABEJ), jesenski znanstveni simpozij o Janezu Trdini (ALEKSANDER BJELČEVIČ) ter 24. simpozij Obdobja -- metode in zvrsti (IRENA OREL). Revijo sklepajo zapis ALEKSANDRE DERGANC v spomin Jožetu Severju ter bralna priporočila. JiS v elektronski obliki je doma na www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 6 20:38:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 6 Jul 2005 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 41.ssjlk Message-ID: <002401c58259$efb146c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. julij 2005 14:05 Subject: 41.ssjlk SPREMEMBA PREDAVANJ - 41. SSJLK Jutri, v četrtek 7. 7., bo namesto predvidenega predavanja: Milena Mileva Blažič: Večkulturna mladinska književnost ob 12.30 predavanje: Janez Krek: Večkulturalizem, pravice in izobraževanje učencev romske etnične manjšine v javni šoli. Prof. dr. Milena Mileva Blažič pa bo imela predavanje naslednji teden, v sredo, 13. 7., ob 12.30 uri. Hvala za razumevanje in vljudno vabljeni. Tjaša Alič strokovna sodelavka 41. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 6 20:40:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 6 Jul 2005 20:40:17 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: SSJLK - PARADA MLADIH Message-ID: <002f01c5825a$29528ab0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. julij 2005 12:44 Subject: SSJLK - PARADA MLADIH VABILO - 41. seminar slovenskega jezika, literature in kulture! Vse zainteresirane vabimo na sklop predavanj, na t. i. parado mladih, ki bo jutri, 7. 7. 2005, od 17.00 do 19.00 ure v predavalnici 15 (Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2). Predavanja ponujajo vpogled v znanstveno in strokovno dejavnost najmlajše generacije slovenističnih in drugih znanstvenic in znanstvenikov. Jutri bodo predavali: 1.. Ana Zwitter Vitez: Prozodija v spontanem govoru 2.. Matjaž Zaplotnik: Kulturna širina v treh slovenskih verznih pripovedih iz prve polovice 19. stoletja 3.. Matej Šekli: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške poklice in dejavnosti v nadiškem narečju 4.. Nataša Špolad: Pouk književnosti v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini z vidika učiteljev slovenščine in njihovih učencev Seveda ste vabljeni tudi na druga predavanja - več o programu seminarja: http://www.centerslo.net/seminar. izr. prof. dr. Marko Stabej predsednik 41. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 7 08:29:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jul 2005 08:29:14 +0200 Subject: [SlovLit] Dokler nam strela ne skuri modema Message-ID: <001b01c582bd$334b4d50$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 -- o Tavčarjevi strategiji mešanih slovensko-nemških porok, o usodni rdeči pištoli, o tem, kako sveti Polikarp blaži značajske poteze Izidorjevega očeta v Visoški kroniki in še o marsičem do zdaj manj znanem v bodočem maturitetnem berilu (priporočam za počitniško branje). Http://www.ijs.si/lit/luiza.html-l2 -- o nemško-slovenskem pisanju Luize Pesjakove. Http://www.ijs.si/lit/pavlina.html-l2 -- o ženskem romanu Pavline Pajkove (nekaj malega tudi o njenem možu Janku). Http://www.ijs.si/lit/kranjskizb.html-l2 -- o luterancih, rokovnjačih in pesnikih v Prešernovem Kranju (nekaj tudi o svetem Janezu Nepomuku). Http://www.ijs.si/lit/alamut5.html-l2 -- Kaj razberemo v Alamutu, če zraven pomislimo še na Bartolovo prozo iz zbirke Al Araf? Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/bosna/index.html -- fotoreportaža s Kekčevih poti po gorah Balkana. Http://www.hhp.uni-trier.de -- digitalni Heine. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 11:05:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jul 2005 11:05:05 +0200 Subject: [SlovLit] Novo pri SDS Message-ID: <004d01c58465$4dbde0e0$6400a8c0@P4> Na začetni strani Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) se dobo naslednje novosti: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika55.pdf -- sveža 55. številka Kronike http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika55.doc -- sveža 55. številka Kronike v doc-formatu (v poštne nabiralnike pride sredi prihodnjega tedna) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html -- osnutek programa slovenskega slavističnega programa v Lendavi 6.--8. oktobra http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_prijavnica.html -- prijavnica za taisti kongres http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct2006.html -- knjige za tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2006 http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikUOjun05.html -- zapisnik zadnje (junijske) seje upravnega odbora društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pridularju.jpg -- ena slika Še nekaj slik in naslovov za lendavski kongres: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava1.jpg -- hišice v lendavskem naselju Lipov gaj; cene že od 4400 sit na osebo (če je v apartmaju več oseb), skupaj z vstopnico za kopališče. Rezervacije na http://www.terme-lendava.si/novice.asp?id=511&jezik=1 http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava2.jpg -- apartmaji znotraj http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava3.jpg -- Kulturni dom v Lendavi, gl. tudi http://www.zkp-lendava.si/HTML/SI_07_zgodovina.php http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html - spletne strani prekmurskega SDS (ur. Gabriela Zver), kjer boste izvedeli vse drugo in še več lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 14:14:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 9 Jul 2005 14:14:14 +0200 Subject: [SlovLit] Silva Trdina in ?etvero povezav Message-ID: <010c01c5847f$ba07bef0$6400a8c0@P4> From: "Katja M. Poniž" To: "'Miran'" Sent: 9. julij 2005 12:55 Subject: Silva Trdina Dragi Miran, kot član odbora za pripravo simpozija o Janezu Trdini gotovo veš, da pripravljam referat o njegovi sorodnici Silvi Trdina. Letos je namreč stoletnica njenega rojstva. Ker je vprašanje, kdaj bo spet priložnost o njej kaj napisati in povedati, te prosim, če objaviš na Slovlitu mojo prošnjo, da mi kolegice in kolegi, ki vedo karkoli zanimivega o njej, to sporočijo na moj elektronski naslov katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si. Vesela bom tudi namigov in nasvetov, na koga se še lahko obrnem. Vsem lep poletni pozdrav z deževne Notranjske, Katja ============ ... in še četvero povezav: http://www.ceeol.com/index.aspx -- CEEOL = srednje- in vzhodnoevropska omrežna knjižnica ikum na eunet.yu -- naslov za prijavo na simpozij Slika o drugem v balkanskih in srednjeevropskih književnostih, ki ga organizira Miodrag Maticki z Inštituta za književnost in umetnost (Kralja Milana 2, Dom Vukove zadužbine, 11000 Beograd) 30. nov. do 2. dec. 2005 in je eno od srečanj v okviru sodelovanja med univerzami v Poznanju, Sofiji, Zagrebu in Beogradu sovraznigovor_ne na yahoo.com -- sem lahko pošljete svoj glas proti sovražnemu govoru (primer Rupar); protestno izjavo je mogoče prebrati na http://obala.net/index.php?show=news&action=news&id=10369 http://www.ff.uni-lj.si:81/knjigarna/default.asp -- knjigarna FF, zaenkrat jo je na ineternetu še zelo težko odkriti; tudi http://www.ff.uni-lj.si/knjigarna/ lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 19:06:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jul 2005 19:06:50 +0200 Subject: [SlovLit] Iz samega navdu?enja Message-ID: <016f01c584a8$9a5570b0$6400a8c0@P4> Http://earth.google.com/ -- Google Earth sicer ni literarna lokacija, vendar je vredna posebne omembe tudi v temle forumu. Ko si ta Googlov program zastonj namestite na računalnik, se lahko po mili volji spreletavate nad našim planetom, občudujete njegov relief od daleč in za posamezne lokacije tako blizu, da vidite okno na stavbi in morda celo kakšno človeško glavo v njem ("okno svetlo. / Kdo? / senca na njem"), iz žabje ali iz ptičje perspektive, kot v kakšni računalniški igrici. Kaj zato, če se nad Blejskim jezerom pojavi napis Veldeser See, če pa je v zameno namesto Trieste za celi svet izpisano Trst. Ker je bila na bosanski ekskurziji po Kekčevih poteh megla, si zdaj lahko s pomočjo Guglove Zemlje ogledamo konfiguracijo Velikega Vrana, po katerem smo se spotikali v vetru in dežju in mrazu. Bomo kdaj takole virtualno vstopali tudi v slovenske knjižnice, brskali po njihovih policah, jemali z njih knjige in kakšno mimogrede celo prebrali? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 10 16:47:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Jul 2005 16:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] ?e dva ?lanka za dobro mero Message-ID: <003e01c5855e$5584e540$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/wittenberg.html-l2 -- Zum Konzept der Nation im slovenischen historischen Nachkriegsroman; referat na simpoziju o literaturi in z godovinski kulturi v državnem socializmu, Wittenberg, 10. jan. 2005 (obravnava Rebulo, Kavčiča, Rupla in Škamperleta). Http://www.ijs.si/lit/multikult.html-l2 -- Z njihovimi ženskami se poročajte ali soočanje kultur v slovenskem zgodovinskem romanu; predavanje na 41. SSJLK (obravnava Pesjakovo, Jurčiča, Tavčarja, Bartola). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 11 15:33:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Jul 2005 15:33:07 +0200 Subject: [SlovLit] Kosovelova poetika (posebna ?t. Primerjalne knji?evnosti) Message-ID: <005801c5861d$144532a0$6400a8c0@P4> From: "Darja PAVLIČ" To: "Miran Hladnik" Sent: 11. julij 2005 14:35 Izšla je posebna, tematska številka revije Primerjalna književnost z naslovom Kosovelova poetika. Razprave, objavljene v slovenščini in angleščini, obravnavajo različne vidike Kosovelove ustvarjalnosti: analizam verza, podobja in avantgardnih pesniških parazvrsti sledijo prispevki, ki se ukvarjajo s problemi literarnozgodovinske umestitve in kanonizacije pesnika, z njegovim odnosom do nihilizma ter z bralskimi odzivi; razpravi, ki sta objavljeni na koncu, obravnavata Kosovelovo poetiko tako, da jo postavita v kontekst sočasnega italijanskega, predvsem tržaškega literarnega dogajanja. Boris A. Novak v svoji analizi Kosovelovega verza ugotavlja, da je mladi pesnik, ki je imel prirojen posluh za ritem, vendar ni bil spreten verzifikator, krizo verza premagal tako, da je napake spremenil v vrline. Darja Pavlič je proučila podobje v Kosovelovi poeziji in prišla do zaključka, da je velik del njegove poezije romantičen, realističen in ekspresionističen, medtem ko je moderno metaforiko uporabljal samo v manjšem delu svoje poezije. Božena Tokarz se je v svojem prispevku osredotočila na prepoznavne značilnosti dveh pesniških parazvrsti, konsov in integralov, ki ju je uvedel Kosovel. Razprava Janeza Vrečka raziskuje pesnikovo zadržanost do italijanskega futurizma in balkanskega zenitizma, pri čemer ugotavlja, da so njegovi znameniti konsi posebnost in eden od vrhov evropskega literarnega konstruktivizma. Marko Juvan je v hibridni koprezenci raznorodnih Kosovelovih poetik prepoznal pomemben simptom modernizma - modernistično večjezičnost, relativizem, ambivalenco, prezentizem in perspektivizem. Prispevek Marijana Dovića opozarja, da so odločilno vlogo pri kanonizaciji Kosovela odigrali drugi akterji v literarnem sistemu, saj proizvajalec ni zapustil natančnejših načrtov, kaj storiti z njegovo zapuščino. Matevž Kos ugotavlja, da Nietzsche ni ključna oseba, ki bi odpirala vrata Kosovelovega pesniškega sveta. Pesnik v nasprotju s filozofom zagovarja poudarjeno etično-moralno držo, saj se mora človek vsakič znova odločati med dobrim in zlim, pravičnim in krivičnim. Alenka Jovanovski se v svojem prispevku ukvarja s komunikativno funkcijo estetskega izkustva, pri čemer raziskuje, na kakšen način je Kosovel usmerjal bralca v družbeno aktivno vlogo. Prispevek Katie Pizzi se osredotoča na obširen korpus sočasne tržaške pesniške produkcije in na ta način ponuja oceno o Kosovelovem mestu v kontekstu evropske avantgarde. Darja Betocchi na osnovi komparativne analize Kosovelovega opusa ter pesmi in pisem milanskega pesnika Clementeja Rebore (1885-1957) ugotavlja, da o pravem ekspresionističnem gibanju pri Italijanih ni mogoče govoriti. Cena številke je 1.500 tolarjev, revijo lahko zaenkrat kupite v knjižnici Oddelka za primerjalno književnost ali naročite na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 13 08:33:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 13 Jul 2005 08:33:56 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 41.ssjlk Message-ID: <000b01c58774$db18aa30$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 13. julij 2005 7:55 Subject: FW: 41.ssjlk SPREMEMBA PREDAVANJ - 41. SSJLK Danes, 13. 7., bo namesto predvidenega predavanja: Janez Krek: Večkulturalizem, pravice in izobraževanje učencev romske etnične manjšine v javni šoli. ob 12.30 predavanje: Milena Mileva Blažič: Večkulturna mladinska književnost Ob 17.00 pa ste vljudno vabljeni tudi na serijo predavanj PARADA MLADIH (FF, predavalnica 15): Jordi Magrinya: Večjezičnost v Kataloniji Maruša Mugerli: Pisanje med kulturama (dvojezično pesništvo Josipa Ostija) Gašper Troha: Večkulturnost in umetniška svoboda v SFRJ - primer drame Karamazovi Dušana Jovanoviča Mateja Jemec: Koliko večkulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila? Z lepimi pozdravi, Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 19 12:59:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jul 2005 12:59:34 +0200 Subject: [SlovLit] MR-ji Message-ID: <003301c58c50$f3f502c0$6400a8c0@P4> From: Bogomir Mihevc Sent: Tuesday, July 19, 2005 9:50 AM Cc: Bogomir Mihevc (Miro.Mihevc na uni-lj.si) Subject: mladi raziskovalci, visoko solstvo / higher education in Slovenia, Europe Spoštovana kolegica, spoštovani kolega, Naj vas opozorim, da je Univerza v Ljubljani na svoji domači strani objavila razpis za mlade raziskovalce za 2005; rok za prijavo je sreda 27. julija.2005 (http://www.uni-lj.si/AKTUALNO/RazpisPodiplomski0506.pdf). Razpis je dostopen tudi na www.uni-lj.si/kakovost kjer objavljamo povzetke prispevkov iz dnevnega tiska in razna gradiva o visokem šolstvu pri nas in drugod. Glej /See: zemljevid strani / site map. Lepo pozdravljeni! Dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 23 17:57:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 23 Jul 2005 17:57:43 +0200 Subject: [SlovLit] Da poletje ne ostane brez novic Message-ID: <00f201c58f9f$44440e50$6400a8c0@P4> Zavod za zaposlovanje razpisuje Zoisove štipendije. Prijavijo se lahko nadarjeni diplomski in podiplomski študentje, ki so v preteklem letu imeli povprečno oceno vsaj 8 in so v zadnjih dveh letih objavili razpravo v priznani recenzirani strokovni publikaciji oz. bili nagrajeni. Obrazec za prijavo in natančnejše zahteve najdete na www.ess.gov.si. Rok 30. september 2005. -- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 25 18:37:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Jul 2005 18:37:11 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno Message-ID: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4> Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove maturitetne pole iz slovenščine. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 25 20:42:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Jul 2005 20:42:35 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno References: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4> <000501c5913e$49fffc00$6501a8c0@Prenosnik> Message-ID: <00eb01c59148$a16cebb0$6400a8c0@P4> zoltan, če bi imeli v srednji šoli predmet medicina, bi bil gotovo podvržen enaki ugovorni proceduri. poleg tega obstaja v medicini t. i. inštitucija drugega mnenja. da so kolegi medicinci višje cenjeni, bo pa najbrž povezano s tem, da se nam preživeti zdi važnejše od biti izobražen. sicer pa se strinjam, da humanisti vse preveč radi spodbijamo eden drugega. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. julij 2005 19:28 Subject: Re: [SlovLit] Osebno > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne bi > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > položaj v družbi . . . > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, July 25, 2005 6:37 PM > Subject: [SlovLit] Osebno > > > Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član > akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni > občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! > > 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja > slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob > železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove > maturitetne pole iz slovenščine. > > lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > From nina.heferle na gmail.com Tue Jul 26 22:35:07 2005 From: nina.heferle na gmail.com (Nina Heferle) Date: Tue, 26 Jul 2005 22:35:07 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno References: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4><000501c5913e$49fffc00$6501a8c0@Prenosnik> <00eb01c59148$a16cebb0$6400a8c0@P4> Message-ID: <000c01c59221$83661a90$9921c052@fifi> Pozdravljeni! Ne morem si kaj, da se ne bi oglasila. Namreč ravno danes sem bila s sestro na DIC-u, kjer sva gledali izpitne pole. Zakaj ne bi gledala pod prste kolegom, če pa se zgodi, da dva kolega isti esej ocenita drugače, a ne pri vsebinskem delu, pač pa drugače ocenita jezikovni del. Kot da ne bi brala istega eseja in opazila istih pravopisnih, jezikovnih in slogovnih napa?! To se namreč dogaja! Lep pozdrav, Nina Heferle ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "Jan Zoltan" ; "SLOVLIT" Sent: Monday, July 25, 2005 8:42 PM Subject: Re: [SlovLit] Osebno zoltan, če bi imeli v srednji šoli predmet medicina, bi bil gotovo podvržen enaki ugovorni proceduri. poleg tega obstaja v medicini t. i. inštitucija drugega mnenja. da so kolegi medicinci višje cenjeni, bo pa najbrž povezano s tem, da se nam preživeti zdi važnejše od biti izobražen. sicer pa se strinjam, da humanisti vse preveč radi spodbijamo eden drugega. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. julij 2005 19:28 Subject: Re: [SlovLit] Osebno > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne bi > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > položaj v družbi . . . > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, July 25, 2005 6:37 PM > Subject: [SlovLit] Osebno > > > Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član > akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni > občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! > > 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja > slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob > železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove > maturitetne pole iz slovenščine. > > lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jul 28 13:55:09 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 28 Jul 2005 13:55:09 +0200 Subject: [SlovLit] = koncert_ruske_duhovne_in_ljudske_glasbe_ na_Novi_Štifti Message-ID: <42E8E3BD.14351.CBC21@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: Polona Lovšin To: "Polona" Subject: koncert ruske duhovne in ljudske glasbe na Novi Štifti Date sent: Thu, 28 Jul 2005 09:49:14 +0200 VABILO ŠKRABČEVE DOMAČIJE HROVAČA V ponedeljek, 1. avgusta 2005, ob 20. uri vas vabimo v cerkev Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti na koncert ruske pravoslavne duhovne in ruske ljudske glasbe. Na koncertu bomo prisluhnili slovitemu zboru semeniščnikov kurske nadškofije iz Rusije, ki se ponaša ponaša z bogato tradicijo in odličnim slovesom. Zbor, ki je prišel v Slovenijo zaradi svečanosti pri Ruski kapelici, vodi Alexander Beletski. Lepo vabljeni! ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 20:20:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 30 Jul 2005 20:20:14 +0200 Subject: [SlovLit] Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej Message-ID: <014901c59533$5608b890$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 17:03 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Osebno: 1. Mnenje: Mislim, da kolega Zoltan nima prav. Zadnje čase se uveljavlja tudi v medicini "drugo mnenje" in to je včasih povsem drugačno od prvega. Kar se tiče drugega mnenja, se je meni nekaj podobnega zgodilo pri maturi pred petdesetimi leti v Brežicah. Slovenščino sem ocenjevala in izpraševala jaz, soocenjevalca pa sta bila ravnatelj Bogo Javornik in kolegica Božena Orožen. Nalogo, ki sem jo ocenila z dobro, ker je učenec povzemal v glavnem moje besede, soocenjevalca pa sta jo kot najboljšo z oceno odlično poslala kot najboljšo v Ljubljano. Tisti učenec je potem študiral matematiko in bil nazadnje do upokojitve v Brežicah ravnatelj. Še zdaj se smejemo, a za pripetljaj je nekdanji dijak zvedel veliko kasneje. 2. Pred dnevi sem prebrala v Delu, da je vrsta sorodnih ustanov protestirala zaradi neustreznega ravnanja s zapuščinsko knjižnico Otona Župančiča, ki so jo njegovi svojci zaupali Mestnemu muzeju, ta pa te predstavitve ni predvidel. Mislim, da v mestno knjižnico pesnikovega imena kljub vsemu ne spada - in bi bilo prav, da se Zveza slavističnih društev Slovenije pridruži protestom. Še ideja. Morda pa bi bilo le prav, če bi začeli razmišljati o Muzeju slovenske literature. Ko sem bila predsednica Društva (1974-1975), si je za to najbolj prizadevala Marja Boršnik, posebej v zvezi s Tavčarjevim stanovanjem na Bregu, tudi Janeza Rotarja je zadeva zanimala. A ob vseh tedanjih nalogah ni bilo dovolj ljudi in časa, da bi se s tem ukvarjali, bi pa bilo prav. Taka ustanova bi morda povezovala podobne ustanove po Sloveniji itd. Za danes samo kot ideja in lep pozdrav v vroče dni. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 20:18:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 30 Jul 2005 20:18:32 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Osebno Message-ID: <013e01c59533$18d65ea0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 15:20 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Tudi jaz imam "drugo mnenje". To, da zdravniki ne upajo/ne želijo spodbijati mnenja oz. ocene kolega, jim morda res dvigne ugled v družbi, vprašanje pa je, koliko to prispeva k zdravju bolnika (za kar naj bi konec koncev šlo). Kako pomembna je "stanovska nekolegialnost", gotovo ve igralec Boris Cavazza, ki ga je napačna prva diagnoza skoraj stala življenja (imena časopisa, v katerem znani igralec razkriva adrenalinsko življenjsko izkušnjo, zaradi ohranitve "ugleda" - slovenisti pač tiste revije ne beremo - ne upam javno izdati). Tudi profesorji slovenščine bi - po mojem mnenju - morali opozoriti na napake, ki vplivajo na nadaljnjo študijsko in življenjsko pot dijaka - tudi za ceno "ugleda". Kot so mi namreč pokazale izkušnje lanske mature, lahko drobne napake maturitetnih ocenjevalcev pomembno vplivajo na možnost vpisa. Priznam, da sem lansko leto na prošnjo svoje dijakinje, ki jo je le točka ločila od rednega študija (plačljivi izredni študij pa je bil zanjo težko dosegljiv), odšel na RIC in pregledal maturitetni esej. Brezplačno, seveda (plačevanje tega se mi zdi precej bolj sporno kot pomoč sama). In, priznam, odkril tudi napako "objektivnega tipa", ki je ni bilo mogoče ovreči. Napaka (morda zmota?) je bila tako priznana in popravljena, dijakinji pa dodeljena dodatna točka, ki bi ji lahko omogočila želeni študij. Bi, pravim, kajti tretji ocenjevalec je - predvidevam, da v skrbeh za taisti "ugled" - pridobljeno točko izničil tako, da je še enkrat skrbno pregledal celotni spis in našel točno en en odgovor, ki naj bi bilo za točno eno točko preveč točkovan (pustimo ob strani dejstvo, da je bila utemeljitev odvzema točke precej manj "objektivnega tipa" kot poprej storjena napaka). Točk je bilo torej enako. Volk sit, koza cela? Konec dober, vse dobro? Mnogo hrupa za nič? Nam je res tako težko priznati, da smo zmotljivi? Lp, Klemen Lah , > > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne > bi > > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > > položaj v družbi . . . > > > > Lepe pozdrave > > > > Zoltan JAN > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 22:10:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 30 Jul 2005 22:10:36 +0200 Subject: [SlovLit] Dve poletni prireditvi (ena ?al ?e mimo) Message-ID: <027001c59542$c101d4b0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 28. julij 2005 9:00 Subject: dve poletni prireditvi Spoštovani in dragi! Posredujem vabilo za eno kulturno prireditev zamejskih Slovencev v Ljubljani in eno kulturno-zabavno prireditev v bližnjem zamejstvu. V nizu "Literatura točno opoldne" oziroma bralnih matinej Društva slovenskih pisateljev bodo v soboto 30. julija 2005 na vrtu DSP (Ljubljana, Tomšičeva 12) - seveda točno opoldne - brali naslednji zamejski avtorji: Cvetka Lipuš in Franc Merkač s Koroške, Lev Detela z Dunaja in Sergej Verč, Marko Kravos ter Marij Čuk s Primorske. Za glasbeno spremljavo bodo skrbeli: Kristijan Muck ter Nanča Muck /jazz vokal/ in kitarist Mario Bobojelič. Priloženo pa je vabilo Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline na likovno razstavo "Futurizem Milka Bambiča" v četrtek 11.8.2005 ob 18. uri v srednjeveški trdnjavi v Trbižu (Tarvis/Tarvisio) ter na koncert kantavtorja Vlada Kreslina z ansamblom Mali bogovi istega dne ob 20,45 na Piazza Unita´ v Trbižu. Podrobnejše informacije na spletni strani www.planika.it in po e-pošti info na planika.it. Lep pozdrav in nasvidenje! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 1 17:53:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Aug 2005 17:53:06 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski narodopisni in?titut Urban Jarnik Message-ID: <002101c596b1$1d096560$6400a8c0@P4> From: "piko" Sent: 1. avgust 2005 15:06 Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je doslej vsako leto ob obletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika konec maja priredil takoimenovani >Zablatnikov dan<. V zadnjih letih so Zablatnikovi dnevi potekali v obliki posvetov in simpozijev. Znanstveni sosvet Narodopisnega društva Urban Jarnik je na svoji redni seji, dne 15. 12. 2004 sklenil, da bodo Zablatnikovi dnevi v prihodnje le vsako drugo leto imeli obliko posveta ali simpozija, inštitut Urban Jarnik pa bo ob Zablatnikovih dnevih prirejal tudi izobraževalne ekskurzije, seminarje in druge zanimive prireditve. V letu 2005 smo ob Zablatnikovem dnevu načrtovali izobraževalno ekskurzijo v Kanalsko dolino. Ker pa je v letošnjem >jubilejnem letu< mesec maj bil posvečen spominskim prireditvam ob 60-letnici konca vojne, 50-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in 10-letnici pristopa Avstrije k Evropski skupnosti, smo se odločili, da preložimo predvideno enodnevno ekskurzijo v Kanalsko dolino na jesenski čas. Na ekskurziji se bomo srečali s predstavniki slovenske skupnosti v Kanalski dolini, ki delujejo na področju kulture, izobraževanja, zgodovinopisja in gospodarstva. Seznanili se bomo z delovanjem Slovenskega kulturnega središča Planika ter spoznali prizadevanja za pouk slovenščine v Kanalski dolini, obiskali pa bomo tudi značilne kulturne znamenitosti kraja. Celodnevna ekskurzija v Kanalsko dolino bo v soboto, 24. septembra 2005. Če se zanimate za udeležbo na ekskurziji, Vas prosimo, da se javite pri inštitutu Urban Jarnik (institut.urban.jarnik na ethno.at). Kontaktni osebi: Milka Olip, Martina Piko-Rustia. Natančen program ekskurzije Vam bomo pravočasno poslali. Dovolite, da Vam na kratko predstavimo še nekatere naše aktualne dejavnosti. Narodopisno društvo Urban Jarnik je imelo 16. 12. 2004 svoj redni občni zbor. Po občnem zboru nadaljujemo uspešno pot, ki jo je usmeril bivši predsednik društva, dr. Pavel Apovnik in je tudi bistveno pripomogel, da se inštitut uveljavil kot znanstvena ustanova. Nužej Tolmajer, sedanji novi predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik, pa je bil med pobudniki sistematične etnološke dejavnosti na Koroškem, ki je v nad dvajsetih letih uspešnega dela rodila lepe sadove. V letošnjem letu je izšla knjiga z naslovom >Vezenine so okras, vezenje pa veselje<, ki jo je pripravila dr. Marija Makarovič. Knjiga v sliki in besedi predstavlja vezenine in vezenje, govori pa tudi o pomenu, ki ga je imelo vezenje za dekleta in žene. Konec maja smo v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa predstavili publikacije inštituta Urban Jarnik, med katerimi je tudi zbornik o dr. Pavletu Zablatniku, ki je izšel kot četrta številka glasila inštituta Urban Jarnik (Koroški etnološki zapisi 4/2004). Zablatnikov zbornik bomo jeseni predstavili tudi v domačem kraju dr. Zablatnika, v Bilčovsu. (Obe knjigi lahko naročite pri inštitutu Urban Jarnik.) Jeseni bo na Zilji gostoval zbor Anton Jobst iz Žirov, s čimer želimo osvežiti spomin na skladatelja Antona Jobsta (1894-1981), ki se je rodil na Brdu pri Šmohorju v Ziljski dolini. Leta 1910 se je še ne šestnajstletni Anton Jobst znašel na orglarski šoli v Ljubljani, leta 1912 pa je nastopil službo organista v Žireh, kjer je deloval vse do svoje smrti. Prireditev bo potekala v sklopu čezmejnega projekta, ki ga inštitut Urban Jarnik v letošnjem letu izvaja skupno z občino Žiri. V projekt je vključeno tudi Slovensko prosvetno društvo na Kostanjah, ki k upravlja etnološki muzej v Drabosnjakovem domu; tam je v pripravi spominska soba Andreju Šusterju Drabosnjaku, v Žireh pa želijo pripraviti spominsko sobo Antonu Jobstu. V začetku junija sta dijakinji osnovne šole Gorica v Velenju, Sara Vanovšek in Špela Podvratnik, na državnem tekmovanju v okviru Srečanja mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije, prejeli zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom >Ekate, pekate, cukate me<. Raziskovalna naloga, v kateri so predstavljene otroške igre v Vinski gori, je nastala s pomočjo avtorice knjige >Križ kraž kralj Matjaž - Otroške pesmi, igre in igrače na Koroškem<, mag. Uši Sereinig, ki je dijakinjama in mentoricama predstavila knjigo in metodo zbiranja gradiva na terenu. Naloga je bila prvič predstavljena na osnovni šoli Gorica, javne predstavitve pa smo se udeležili tudi zastopniki inštituta Urban Jarnik in predsednica Strokovnega pedagoškega združenja, mag. Lucija Ogorevc Feinig. Na pobudo ravnatelja OŠ Gorica, gospoda Ivana Planinca, pa so na povabilo inštituta Urban Jarnik ter Strokovnega pedagoškega združenja, ravnatelji osnovnih šol mestne občine Velenje junija letošnjega leta na enodnevni ekskurziji spoznali šolstvo pri Slovencih na Koroškem. Znanstveni sosvet Narodopisnega društva Urban Jarnik je kot prioritetni projekt inštituta Urban Jarnik v naslednjih letih predlagal dokumentiranje toponomije na južnem Koroškem. S hvaležnostjo se spominjamo naše zveste sodelavke Jelene Leiler iz Blač (1927-2005), ki je želela pri projektu sodelovati. V zavesti svoje težke bolezni je tik pred smrtjo posnela pogovor o ledinskih imenih v svojem domačem kraju< in ga izročila našemu inštitutu. Prosimo Vas, da nam sporočite, če ste tudi Vi zapisovali ledinska in hišna imena v vaših krajih. Morda tudi poznate koga, ki doma hrani dragocene zapiske s področja imenoslovja. Vse sodelavce, podpornike in prijatelje inštituta Urban Jarnik lepo pozdravljamo in Vas vabimo, da se udeležite jesenskega izleta v Kanalsko dolino! Nužej Tolmajer, predsednik društva Martina Piko-Rustia, vodja inštituta Milka Olip, tajnica From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 1 22:22:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Aug 2005 22:22:49 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <006901c596d6$ca8ca5b0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Zoltan.Jan na siol.net To: Miran Hladnik, Siol Sent: Monday, August 01, 2005 12:05 PM Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej 1. Ugovori na maturi ali slovensit slovenistu volk. Kolegi, ki zagovarjajo spodbijanje z oceno izraženo strokovno mnenje kolege zaradi človekoljubnih nagibov (navadno se končajo pri znancih, prijateljih in lastnih učencih), pozabljajo, da sistem mature poleg mehaničnih in računskih kontrol, ki jih opravi računalnik, vključuje "drugo mnenje," saj vsako nalogo ocenjujeta dva profesorja ne da bi vedela drug za drugega in videla popravke, kaj šele popravke drug drugega. Če se njuni oceni pomembno razlikujeta, nalogo oceni še tretji. Da so vedno mogoče napake, predvsem pa različna mnenja in strokovni pogledi!, ni posebno odkritje. Prav tako ni posebna neznana resnica, da je ista naloga lahko (in je tudi dejansko bila) ocenjena z najvišjo in najnižjo oceno (ne le pri slovenščini, pač pa pri vseh maternih jezikih!), vendar takšne usode ne doživljajo povprečne naloge, pač pa ustvarjalne in izvirne, ki pač presegajo ustaljena in vnaprej dogovorjena merila, toda število takšnih nalog je majhno. 2. Spomini. Častna članica Slavističnega društva Slovenije, dr. Breda Pogorelec, ni bila predsednica društva od 1974 do 1975, pač pa od 1974 do 1979, kar je eno najdaljših - če ne najdaljše predsedovanje SD. 3. O muzeju slovenske literature. Podpiram pobudo, da Slavistično društvo Slovenije protestira zaradi usode Župančičeve knjižnice. O Muzeju slovenske literature so si prizadevali tudi drugi predsedniki SD, ki to nalogo omenjajo v svojih poročilih in med nje velja dodati vsaj še dr. Jožo Mahniča in dr. Štefana Barbariča, velja pa se tudi spomniti, da se je potem, ko smo dobili možnosti v Vodnikovi domačiji, navdušenje kmalu poleglo in do danes tudi skorajda povsem pozabilo. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, July 30, 2005 8:20 PM Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 17:03 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Osebno: 1. Mnenje: Mislim, da kolega Zoltan nima prav. Zadnje čase se uveljavlja tudi v medicini "drugo mnenje" in to je včasih povsem drugačno od prvega. Kar se tiče drugega mnenja, se je meni nekaj podobnega zgodilo pri maturi pred petdesetimi leti v Brežicah. Slovenščino sem ocenjevala in izpraševala jaz, soocenjevalca pa sta bila ravnatelj Bogo Javornik in kolegica Božena Orožen. Nalogo, ki sem jo ocenila z dobro, ker je učenec povzemal v glavnem moje besede, soocenjevalca pa sta jo kot najboljšo z oceno odlično poslala kot najboljšo v Ljubljano. Tisti učenec je potem študiral matematiko in bil nazadnje do upokojitve v Brežicah ravnatelj. Še zdaj se smejemo, a za pripetljaj je nekdanji dijak zvedel veliko kasneje. 2. Pred dnevi sem prebrala v Delu, da je vrsta sorodnih ustanov protestirala zaradi neustreznega ravnanja s zapuščinsko knjižnico Otona Župančiča, ki so jo njegovi svojci zaupali Mestnemu muzeju, ta pa te predstavitve ni predvidel. Mislim, da v mestno knjižnico pesnikovega imena kljub vsemu ne spada - in bi bilo prav, da se Zveza slavističnih društev Slovenije pridruži protestom. Še ideja. Morda pa bi bilo le prav, če bi začeli razmišljati o Muzeju slovenske literature. Ko sem bila predsednica Društva (1974-1975), si je za to najbolj prizadevala Marja Boršnik, posebej v zvezi s Tavčarjevim stanovanjem na Bregu, tudi Janeza Rotarja je zadeva zanimala. A ob vseh tedanjih nalogah ni bilo dovolj ljudi in časa, da bi se s tem ukvarjali, bi pa bilo prav. Taka ustanova bi morda povezovala podobne ustanove po Sloveniji itd. Za danes samo kot ideja in lep pozdrav v vroče dni. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 2 21:50:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Aug 2005 21:50:27 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno in skrunitev groba Ivana Trinka - Zamejskega Message-ID: <003501c5979b$702ab7e0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 16:03 Subject: Osebno in skrunitev groba Ivana Trinka - Zamejskega Spoštovani kolega Jan, ker odpirate zanimivo tematiko, ki presega zgolj ocenjevanje pri maturitetnem oseju, mi dovolite, da v zagovor navedem še nekaj argumentov oz. pomislekov. 1. Na žalost vam moram povedati, da je bila maturitetna naloga, kjer sta ocenjevalca - prepričan sem, da povsem nehote - spregledala oznako tretje osebe (videla sta le oznaki dveh oseb), povsem povprečna, kar ne potrjuje teze, da se ocenjevalci motijo le pri ustvarjalnih in izvirnih, "ki presegajo ustaljena in vnaprej dogovorjena pravila". Upravičeno lahko torej sumim, da takšnih nalog ni tako malo in da niso vse deležne tretjega ocenjevalca. 2. Moti me, da krnitve ugleda obtožujete kolege, ki napako odkrivajo, saj me spominja na logiko "kdor ga zvoha, ta ga spoha". Kadar storimo napako "objektivnega tipa", jo pač moramo pošteno priznati, ne glede na to, kdo je najditelj napake in kakšne namene je imel. Napaka je pač napaka, zato menim, da ni konstruktivno označevati kolege, ki si upajo podvomiti v nezmotljivost sistema ali kolega, z volkom, ampak še naprej ustvarjati sistem usposabljanja in ocenjevanja, ki bo možnost za nastanek takšnih napak omejil na najmanjšo možno mero, in, še pomembneje, ozračje, v katerem bodo napake ocenjevalcev in njih odkrivanje sprejeto kot popolnoma normalen odziv na sistem, ki ni, ne more in ne sme biti popoln (ne sme, pravim, kajti kaj bi potem še ostalo od jezika in iterature). Verjamem tudi, da je za ocenjevalca lažje breme priznanje napake kot pa misel, da je zaradi vztrajanje pri "ugledu" povečana možnost, da bo kateremu izmed dijakov onemogočeno iti po želeni življenjski poti. 3. Tudi med pedagoškim izobraževanjem in usposabljanjem so me učili (praksa pa mi je to potrdila), da priznavanje lastnih napak avtoritete in ugleda ne spodbija, temveč krepi. Verjamem, da bi bilo tako tudi v primeru maturitetnega ocenjevanja. Naj sklenem. Če bi matura bila le "zrelostni izpit" in sklepni del štiriletnega izobraževanja, bi najbrž učenci ne prosili za pomoč, učitelji pa ne nudili. A kot vsi vemo, je matura nadomestila tudi sprejemni izpit: točke na maturi, ki niso vselej rezultat "mehaničnih in računskih kontrol" so tako postale izjemno usodne za nadaljnjo pot naših otrok. Po mojem mnenju je to zelo narobe - matura se iz "zrelostnega izpita" v vse bolj "mehanizirano in računsko" orodje selekcije, ki ne sme imeti napak. To pa je za jezik in književnost na maturi pogubno. Lp, Klemen Lah P.S Čeprav imam o odkrivanju napak na maturi drugačno mnenje, pa se moram kolegu Janu pridružiti v pozivu k enotnosti slovenistov. V zadnjem času je bilo namreč kar nekaj javnih dogodkov, ki bi si zaslužili naše enotno in glasno ukrepanje in obsodbo. Zadnja izmed njih, nestrpna in primitivna skrunitev groba pesnika Ivana Trinka - Zamejskega, je, vsak kolikor spremljam medije, ostala brez našega odziva. Ker tovrstni incident ni osamljeno dejanje proti slovenskemu jeziku, kulturi in ljudem v zamejski Sloveniji, uradna slovenska politika pa pomen takih incidentov zaradi "dobrososedskih odnosov" rada zmanjšuje ali kar ignorira, predlagam, da se oglasimo. Enotno in glasno. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 2 21:51:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Aug 2005 21:51:59 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <004001c5979b$a64b87a0$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 17:36 Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Spoštovani, Strinjam se s kolegom Janom: drugo, tretje mnenje je nujno, tudi je mogoče, da dva kolega nimata za branje potrebnega, predvsem pa ne enakega znanja. Po diplomi me je sošolec, takrat asistent na Ekonomski fakulteti, pozneje znani gospodarstvenik Miran Goslar prosil za lektoriranje Ekonomske revije. Delala sem zelo ponižno in z večinoma z avtorji, moja kolegica, sestra Janeza Stanovnika, že pokojna nekdanja ravnateljica bežigrajske gimnazije, je popravljala pred menoj, a tako, da je Goslar kot ekonomist opazil, da je treba še pregledovati. In res sva imeli že tedaj različna pogleda tako na lektoriranje kakor na sam jezik. Mislim, da bi bilo manj hude krvi, če bi popravljanje oziroma kritično branje besedil gojili v aktivih slavistov. Tudi ocenjevanjer je lahko različno zaradi tega. Drugo. Opravičujem se za napačno letnico, zapisalo se je, mislila pa sem pravilno, Predsednica SDS sem postala jeseni 1974 in 15. decembra 1979 sem predsednikovanje predala novemu predsedniku, Janezu Rotarju. Razlog je bil v zasnovi, izpeljavi in soorganizaciji republiškega posveta Slovenščina v javnosti 14. in 15. maja 1979 in v sovodenju (kot podporedsednica) Zveze jugoslovanskih slavističnih društev od 1975 do 1979; predsednik Zveze je bil Jože Toporišič. Tretje. Vodnikova domačija seveda ne more pokriti. zamisli o muzeju slovenske književnosti. Mislim, da se kljub spominskim sobam in krajevnim rešitvam do česa takega ne bo mogoče dokopati samo z osebno zanesenostjo. Muzealstvo vsake stroke zahteva poseben pristop in začeti bi morali s tega zornega kota. Prav zanimivo je, da se Mestni muzej otepa Župančičeve sobe, pa je vendar Moderna živela v Ljubljani, tu so pokopani, tudi zaradi njihovega dekeža in pozneje Plečnika se je Ljubljana razvijala v prestolnico Slovencev. A naša stroka kakor da k njim ne najde. Z Marjo Boršnik sva si zelo prizadevali, da bi rešili Tavčarjevo hišo na Bregu ( nedavna afera z igralko Zvezdano Mlakar), pa bi samo to prizadevanje terjalo celega človeka. Z začetno skromnostjo v viziji ne pridemo daleč. Vse lepo pozdravljam in hvala za popravke. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 3 17:08:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Aug 2005 17:08:59 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <008b01c5983d$47ba5cf0$6400a8c0@P4> From: "gusti" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 22:10 Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Se nekaj mojih misli: Se vam ne zdi, spostovani kolegi, da je po vsej tej polemiki o ocenjevanju s prve, druge in tretje roke razvidno, da so ocene (uciteljev, profesorjev, mentorjev) nekaj nepotrebnega, nepravicnega, ja - naravnost krivicnega?! To mnenje ze dolgo gojim, seveda ga je tezko komentirati, kajti, ni drugih meril, s katerimi bi lahko pravicnejse ocenjevali ucence, dijake, studente ... Zal. Morda bi bilo raziskovalcem, ucenjakom in drugim strokovnjakom na tem podrocju potrebno veliko vec vlagati v to smer in se ozreti na krivice, ki so preko tako subjektivnega ocenjevanja ze skozi desetletja storjene nasim dijakom ... Po mojem mnenju o tem vsekakor ni dvoma, toda - pricakujem, da e se vsi ne bodo strinjali ... Gusti Budja From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 8 18:30:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Aug 2005 18:30:51 +0200 Subject: [SlovLit] Trije ljudje in njihova usoda pa dve strani iz albuma poletnih fotografij Message-ID: <004301c59c36$8bf23300$6400a8c0@P4> Naprošen sem bil sporočiti, "da se pedagoški slovničar France Žagar na stara leta zabava s pisanjem leposlovja. Pri založbi Karantanija je izšla njegova knjiga kratkih zgodb (utrinkov), z naslovom Vojna, kaj je to?" Nini A. Lenček smo se opravičili, ker nas ni bilo na pogrebu Rada Lenčka v Novem mestu 4. maja 2005, in jo opozorili na pet zapisov o pokojnem častnem članu SDS v Kroniki in Slovlitu, ki vsaj malo blažijo resnico neprijaznega pregovora Nemo propheta in patria. Žalostna usoda pisemske zapuščine. Tri mesece sem bil prepozen s poizvedovanjem o usodi kupa pisem, ki jih je Boris Pahor pisal profesorici slovenščine Mariji Žagar med leti 1962 in 1993. Nedavno so namreč potomci pokojne pisateljice Nade Matičič, ki ji je Marija Žagar zaupala dragoceno korespondenco, Pahorjeva pisma vrgli v smeti. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri42/index.html -- Tuji slovenisti ... Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri43/index.html -- Po sledeh Visoške kronike ... --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 11 09:06:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Aug 2005 09:06:37 +0200 Subject: [SlovLit] Trije ljudje in njihova usoda Message-ID: <00f901c59e43$3870c840$6400a8c0@P4> From: "Igor Kramberger" To: "slavist" Sent: 9. avgust 2005 13:51 Subject: nic novega Miran, zdravo: prebral sem v danasnjem slov-litovem zbirniku tvoj zapis: > Žalostna usoda pisemske zapuščine. Tri mesece sem bil prepozen s > poizvedovanjem o usodi kupa pisem, ki jih je Boris Pahor pisal profesorici > slovenščine Mariji Žagar med leti 1962 in 1993. Nedavno so namreč potomci > pokojne pisateljice Nade Matičič, ki ji je Marija Žagar zaupala dragoceno > korespondenco, Pahorjeva pisma vrgli v smeti. Torej ostaja stanje v teh krajih nespremenjeno -- o pomenu pisem je pisal ze Ivan Prijatelj v svoji meditaciji V zatisju leta 1914 v Vedi, potem pa znova leta 1917 v Nasi knjigi, prilogi k Ljubljanskemu zvonu. A ocitno se ohranja tradicija, ki jo povezujemo z odzivi na Prijateljevo monografijo o Kersniku, v kateri je ob casopisih uporabil tudi pisma. Nekateri znani Slovenci so mu to takrat tako zamerili, da so sezgali do takrat hranjena pisma. Upam, da bomo tem potomcem postavili spominsko plosco v opomin naslednjim rodovom zalujocih ostalih, da naj ne mecejo v smeti stvari, ki jim nic ne pomenijo (ali pa jim je zaradi njih [njihove vsebine] morda nerodno). Socustvujem s teboj in z vsemi, ki imamo do takega gradiva nekoliko drugacen odnos. Lep pozdrav, Igor From malka.ceh na email.si Fri Aug 12 11:46:32 2005 From: malka.ceh na email.si (Malka (E-mail)) Date: Fri, 12 Aug 2005 11:46:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Nov_slovenistični_forum Message-ID: <000401c59f22$b991c610$8227f9c2@ceh> Sporočam, da je bil na pobudo študentov slovenistike odprt nov slovenistični forum. Če se želite pridružiti, nas najdete na naslovu http://www.phpbber.com/phpbb/index.php?mforum=slovenistika. Vabljeni! Lp, Malka Čeh (šutdentka, FF) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 12 17:03:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 12 Aug 2005 17:03:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Selani na veliki ?maren na Vi?arjah Message-ID: <00d701c59f4f$01a9b8a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 12. avgust 2005 16:28 Subject: Selani na veliki šmaren na Višarjah Dragi člani in prijatelji Kluba koroških Slovencev! Neumorni Rudi Bartaloth nas vabi še na nekaj bližnjih koroško oziroma vseslovensko obarvanih prireditev v Kanalski dolini oziroma na sv. Višarjah in v Trbižu, in sicer na veliki šmaren, 15. avgusta, ko imamo tudi državljani RS delopust. Po Primorskem dnevniku oziroma po spletnih straaneh "Planike" iz Kanalske doline ( www.planika.it ) povzemam spodnje vabilo, dodajam pa še lep pozdrav! Janez Stergar VIŠARJE NA VELIKI ŠMAREN: TROJEZIČNA MAŠA S NASTOPOM ZBORA IZ SEL. Lahko trdimo, da je Slovensko kulturno središče Planika utrdilo svoj položaj ponudnika in kulturnega posrednika v Kanalski dolini. Ponudba je postala raznolika, od tečajev slovenskega jezika do raznih delavnic in raziskovalnega tabora do organizacije ali soorganizacije kulturnih dogodkov. Ravno za Veliki Šmaren pripravlja skupaj s Slovenkim prosvetnim društvom Zila iz Ziljske doline na Koroškem in žabniško župnijo na Svetih Višarjah trojezično mašo. Na prireditvi, ki se bo odvijala na višarskem svetišču 15. avgusta s pričetkom ob 11. uri bo nastopal pevski zbor iz Sel na Koroškem, ki je pred dvemi leti obhajal petdeseto obletnico obstoja. V okviu teh praznovanj je nastala Jubilejna maša, ki jo bo zbor izvajal na višarski cerkvici pod vodstvom mag. Romana Verdela. Stilno je naslonjena na klasično romantično glasbo z motivi ljudskega petja v Selah. Dodatno bodo zapeli še venček selskih pesmi. Prireditev bo spremljala tudi petčlanska zasedba ljubljanskih sinfonikov. Ob 19. uri pa bo na Trbižu na glavnem trgu nastop folklorne skupine iz Bovca, ki bo prikazala posebnosti narodnega plesa na bovškem. VIR: PRIMORSKI DNEVNIK 9. 8. 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 22 11:26:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Aug 2005 11:26:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj po?nemo v tem de?evnem poletju? Message-ID: <00cb01c5a6fb$a59ab9b0$6400a8c0@P4> Jože Lipnik se je za svojo 70-letnico povzpel na Mont Blanc! Aljoša Ocepek, Zoran Triglav in Miran Hladnik so se znašli med osmimi slovenskimi nominiranci za nagrado Svetovnega vrha za najboljše elektronske vsebine (WSA; http://www.wsis-award.org). Slovenijo bodo zastopali v kategoriji e-learning s spletnim frazeološkim priročnikom Slovenščina za popotnike / Slovenian for Travelers (http://www.ff.uni-lj.si/sft/). Pisatelj Janez Kajzer napiše o gradnji hiše roman (Sanjska hiša, Ljubljana: Nova revija, 2004), Miran Hladnik pa svoje graditeljske izkušnje dokumentira v bolj praktični obliki na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gradnja.html. Neimenovana literarna zgodovinarka izreče pobudo za postavitev doprsnega kipa Marji Boršnikovi ob bližajoči se 100-letnici njenega rojstva. Pesnik Matej Kranjc izda dva nova avtorska glasbena albuma: Same dobre novice in Prepozno za svetnike. SSJLK vabi na tradicionalno avgustovsko delovno srečanje z lektorji, ki slovenščino poučujejo na tujih univerzah (25. in 26. avgusta na Filozofski fakulteti). Nekdo bi rad vedel, kako slovensko reči flip-chart (to je tista tabla s papirnimi polami). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 25 14:59:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Aug 2005 14:59:41 +0200 Subject: [SlovLit] Novosti o visokem ?olstvu Message-ID: <002901c5a974$dd083410$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" Cc: Sent: 25. avgust 2005 13:14 Subject: novosti o visokem šolstvu Spoštovana kolegica, spoštovani kolega! Na www.uni-lj.si/kakovost lahko preberete novice in gradiva o visokem šolstvu pri nas in drugod, ki so se nabrale čez poletje. Od domačih novic jih je največ o vpisu, štipendijah in študentskih domovih. Aktualen je predlog resolucije o nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu in predlogi za spreminjanju visokošolskih predpisov. Širši razmislek lahko spodbudijo tudi izvlečki iz pogovorov z univerzitetnimi profesorji in diplomanti. Od tujih novic pa je najbolj zanimiva nova >šanghajska< lestvica najboljših univerz. V tematsko urejenih poglavjih v ARHIVU (s prispevki do 22.7.2005) so gradiva o >bolonjski< reformi, o visokošolskih inštitucijah v Sloveniji, o skrbi za kakovost, pedagoških vprašanjih, študentih in učiteljih, knjižnicah. Prebrati velja rektorjevo poročilo o delu Univerze v Ljubljani in pogovor z izvoljeno rektorico. Kot izhodišče za brskanje po tej (pod)strani je uporaben zemljevid strani. Ker se je v zadnjih letih nabralo v ARHIVU veliko besedil, smo pripravili enostaven način iskanja prispevkov na določeno temo. V vrstici z menijem (na ekranu čisto zgoraj levo) pritisnite >Urejanje/Edit<, nato >Najdi (na tej strani)<, potem pa v okvircek vtipkate znacilno besedo npr. priimek. Poleg povzetkov člankov ponekod dodajamo povezave na druge prispevke in gradiva >v ozadju<, naslove institucij ipd. Z računalnikov, ki so vključeni v Intranet UL, lahko tudi preberete večino člankov v celoti, po zaslugi Arhivsko-muzejske službe UL. Dobrodošla bodo vaša morebitna mnenja in predlogi glede načina urejanja te (pd)strani. Hvaležni vam bomo za opozorila na morebitne večje napake. Če menite, da bi bilo objavljeno zanimivo tudi za druge, jih obvestite. In če vam je odveč občasno opozarjanje na to domačo (pod)stran, nam to sporočite; pa tudi morebitno spremembo vasega e-naslova. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 26 17:09:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Aug 2005 17:09:22 +0200 Subject: [SlovLit] >Halo, tukaj slovenski mediteran!< Message-ID: <004201c5aa50$25bf8060$6400a8c0@P4> From: "Karin Marc" To: Sent: 26. avgust 2005 12:12 12. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali >Halo, tukaj slovenski mediteran!< Klicu >HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN< Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali, ki so letos potekali že dvanajsto leto, se je odzvalo 50 udeležencev iz 16 držav vsega sveta: Avstrije, Belgije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Makedonije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Poljske, Bolgarije, Srbije in Črne gore, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Za letošnjo vodilno temo, ki je povezovala dopoldanske in popoldanske lektorate ter spremljevalni program, je bila izbrana tema >Slovenska znanost doma in po svetu<, glede na to, da v letošnjem letu obeležujemo 100. obletnico Einsteinove teorije relativnosti in 50-letnico znanstvenikove smrti. Poletni tečaji so letos potekali pod vodstvom dr. Vesne Mikolič (vodja programa za slovenski jezik), Mojce Butinar Mužina (vodja Poletnih tečajev) ter Karin Marc Bratina (strokovna tajnica). Dopoldanski lektorati so potekali v petih skupinah, na več nivojih (začetniških, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih), pod strokovnim vodstvom naslednjih lektoric: Gite Vuga, Lee Klopčič, Tatjane Jamnik, Nine Novak ter Saše Poklač. Pri popoldanskih individualnih urah pa so udeležencem pomagale lektorice - asistentke: Urška Kerin, Tina Rožac ter Jana Volk. Udeleženci so se v jezikovnem centru s slovenščino seznanjali s pomočjo različnih medijev: radia, televizije, računalnika, časopisov, literarnih besedil. S pomočjo asistentk so udeleženci oblikovali tudi bilten Poletnih tečajev Polteč polmeš, ob katerem bodo kasneje podoživljali prijetne občutke s Poletnih tečajev. Spremljevalni program je bil posvečen ogledu Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki ter tradicionalnemu ogledu Slovenske obale z morja s postankom v enem izmed obmorskih mest. Drobce slovenske znanosti s področja slovenske literarne zgodovine, gledališča, etnomuzikologije in folklore so udeleženci lahko spoznavali na tradicionalnih delavnicah in njihovih odprtih večerih. Na odprtem večeru delavnice slovenske folklore so si udeleženci ogledali nastop folklorne skupine Rožmarin iz Vnanjih Goric, ki jim je zaplesala dolenjske, gorenjske in štajerske plese. V okviru gledališke delavnice in filma so udeleženci prisluhnili pogovoru gledališkega kritika in teoretika dr. Krištofa Jacka Kozaka, v okviru delavnice slovenske književnosti pa pogovoru s pesnikom in esejistom dr. Alešem Debeljakom. Odprti večer delavnice slovenske ljudske glasbe pa je popestril etnomuzikolog in vsestranski glasbenik Dario Marušič. Prispevek organizatorja Poletnih tečajev Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, Fakultete za humanistične študije ter Centra za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem je že zelo opazen, poletni tečaji slovenščine pa so le ena od številnih dejavnosti na področju slovenistike, ki se razvija na najmlajši slovenski univerzi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 27 17:21:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Aug 2005 17:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] Novitete pa med in mleko Message-ID: <002001c5ab1b$11b330f0$6400a8c0@P4> Kdor je lani na slavističnem kongresu v Novem mestu predstavil svojo knjigo, lahko predstavitev (ne več kot 4000 znakov oz. dve strani) objavi v letošnjem zborniku Slavističnega društva Slovenije, ki izide 1. oktobra 2005. Besedilo pošljite na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si do konca avgusta (ali največ nekaj dni čez). Enako storite prosim tudi tisti avtorji, uredniki oz. založniki, ki nameravate svoje novitete predstaviti letos med 6. in 8. oktobrom na slavističnem kongresu v Lendavi. Nekje daleč za devetimi gorami in vodami se zanimajo za mladega in energičnega bohemista in polonista (s filološkim oz. humanističnim doktoratom povrhu) in mu obljubljajo med in mleko. Če je kakšen tak med vami, dragi slovlitovci, ali če kakšnega takega poznate, me obvestite, pa mu na uho povem se kaj več. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 30 10:00:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Aug 2005 10:00:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_56_Kocbek_in_Lovrenčič Message-ID: <000001c5ad38$d2ebf4e0$244602c1@ff.unilj.si> Šestinpetdeseta, septembrska številka Kronike Slavističnega društva izide konec tedna, na spletu pa je dostopna že zdaj: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.pdf. Jana Vackova v časopisu Obrys kmen (26/2005, 2) z veliko naklonjenostjo poroča o prevodu pesmi Edvarda Kocbeka v češčino, izpod peresa prevajalca in urednika Ivana Dorovskega. Nina A. Lenček je vesela zapisov, ki so jih v spomin njenega očeta Rada Lenčka v Slovlit in Kroniko zapisali Marija Mitrović, Zoltan Jan, David Stermole in Breda Pogorelec. Kroparski poštni žig na mojem pismu jo je spomnil, kako je v otroških letih z očetom tam obiskala dr. Jožo Lovrenčiča. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 31 09:41:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 31 Aug 2005 09:41:15 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na te?aje iskanja po elektronskih virih v septembru in oktobru References: Message-ID: <002c01c5adff$5f393ea0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Nataša Kodrič" To: "Mrežnik" Sent: 30. avgust 2005 13:00 Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. virih v septembru in oktobru Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v sredo, 14. septembra od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v ponedeljek, 19. septembra od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v četrtek, 22. septembra od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v petek, 14. oktobra od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 25. novembra od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. From ursula.doleschal na uni-klu.ac.at Wed Aug 31 16:48:36 2005 From: ursula.doleschal na uni-klu.ac.at (Ursula Doleschal) Date: Wed, 31 Aug 2005 16:48:36 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava: iscem prostor v avtu Message-ID: <4315C344.1030106@uni-klu.ac.at> Dragi kolegi in kolegice, ali ima nekdo, ki se bo peljal z avtom v Lendavo 6 oktobra že prostor zame? (Samo za eno smer). Bila bi zelo rada in hvaležna, Ursula Doleschal -- Univ.Prof. Dr. Ursula Doleschal Institut für Slawistik, Univ. Klagenfurt Universitätsstr. 65-67, 9020 Klagenfurt Tel: ++43-463-2700-2611, Fax: -2699 From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 31 22:33:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 31 Aug 2005 22:33:33 +0200 Subject: [SlovLit] V Lendavo z busom Message-ID: <006501c5ae6b$433975a0$6400a8c0@P4> Iz Maribora, do koder lahko pridete z vlakom, krenejo proti Lendavi naslednji avtobusi: 11:00 14:15 16:30 17:50 Pot jim vzame dve uri. From alenka.zbogar na guest.arnes.si Thu Sep 1 12:03:34 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Thu, 1 Sep 2005 12:03:34 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije Message-ID: <20050901_100334_077629.alenka.zbogar@guest.arnes.si> ŠTIPENDIJE ZA PODIPLOMSKO RAZISKOVALNO DELO NA UNIVERZI V TRSTU V študijskem letu 2005/06 razpisuje Univerza v Trstu štipendije za podiplomsko raziskovalno delo. Dve (v višini 10.000,00 ?) sta namenjeni podiplomskim študentom z zaključeno diplomo oz. magisterijem, tri (v višini 16.000,00 ?) pa podoktorskim študentom z zaključenim doktoratom oz. kandidatom z magisterijem, ki imajo 5 delovnih izkušenj v raziskovanju. Štipendisti bodo denar prejeli v treh obrokih (ob prihodu, tj. predvidoma 1. 12. 2005, po 6 mesecih raziskovanja in ob koncu raziskovalnega dela, tj. ob predložitvi poročila izbranemu mentorju na Univerzi v Trstu). Rok za prijavo je 15. oktober 2005. Dodatna pojasnila in obrazce za prijavo dobite pri podpisani do vključno 12. oktobra 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Sep 1 13:12:27 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 1 Sep 2005 13:12:27 +0200 Subject: [SlovLit] Vilenica 2005 in 3. mednarodni komparativisticni simpozij Message-ID: <4316FE3B.10798.4FFC9F@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" Sent: Thursday, September 01, 2005 12:25 PM Subject: Vilenica 2005 in 3. mednarodni komparativistični simpozij Spoštovani, Vabimo vas na 3. mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga v okviru 20. mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2005 organizira Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Kolokvij bosta vodila Marko Juvan in Jelka Kernev Štrajn. Tema letošnjih referatov in diskusij (govorili bodo štirje tuji in devet domačih literarnih znanstvenikov in pisateljev) je "Teoretsko-literarni hibridi: O dialogu literature in teorije". Kolokvij bo v Poročni dvorani pri hotelu Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek, 8. septembra 2005, od 15. 00 do 18.10, in petek, 9. septembra, od 9.30 do 12.30. Program in povzetke v slovenščini in angleščini si lahko ogledate na naši spletni strani: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/SDPKdrustvo/Vilenica2005.htm Vljudno vabljeni! Marijan Dović, tajnik SDPK ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 4 21:30:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Sep 2005 21:30:36 +0200 Subject: [SlovLit] Jeziki - zakladnica Evrope Message-ID: <000f01c5b187$216ead90$6400a8c0@P4> SporočiloOd: Zoltan Jan [Zoltan.Jan na siol.net] Poslano: 2. september 2005 10:15 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: Vabilo na Evropsko sredo "Jeziki - zakladnica Evrope" Miran, morda velja obvestiti kolege. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: Center Evropa To: Undisclosed-Recipient:; Sent: Friday, September 02, 2005 9:29 AM Subject: Vabilo na Evropsko sredo "Jeziki - zakladnica Evrope" Cmepius, Urad vlade za informiranje in Center Evropa vas vljudno vabijo na Evropsko sredo z naslovom >Jeziki - zakladnica Evrope<, ki bo 7. septembra ob 16. uri potekala v Avditoriju Centra Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. >Evropa prihodnosti bo tako kot zdaj in v preteklosti Evropa jezikovne raznolikosti. Prav v tem se skriva velika moč Evrope. V Evropi bi morali vsakomur omogočiti, da se uči jezike vse življenje. Vsak si zasluži priložnost, da izrabi kulturne in gospodarske prednosti, ki jih ponujajo jezikovne spretnosti. Učenje jezikov pomaga tudi razvijati strpnost in razumevati ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.< Viviane Reding, nekdanja evropska komisarka za izobraževanje in kulturo Tokratna Evropska sreda bo namenjena predstavitvi jezikovnih aktivnosti v programu Socrates, vključno s pobudo Evropsko jezikovno priznanje in jezikovnih aktivnosti v programu Leonardo da Vinci (projekti jezikovnih znanj in spretnosti ter projekti mobilnosti za mentorje jezika stroke). Aktivnosti bosta predstavili Eva Jurman (Socrates) in Marja Medved (Leonardo da Vinci) s Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Udeležba na dogodku je brezplačna vendar vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite na telefonski številki (01) 438 22 70 ali na info na center-evropa.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 4 22:34:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Sep 2005 22:34:52 +0200 Subject: [SlovLit] Kje je bil rojen Matija ?op Message-ID: <01a601c5b190$1ce53ec0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 2. september 2005 20:28 Subject: SOS Spoštovani gospod Miran, prosim za pomoč. Prevajam v italijanščino življenjepis nekega slov. slikarja, kjer je omenjena Čopova domačija v ... Zabreznici na Gorenjskem. Naročnika sem prosila, naj preveri pri avtorici zapisa, ali gre za Zabreznico ali nemara za Žirovnico, kjer se je Čop rodil. Saj navadno so domačije v rojstnem kraju. Naročnik mi je odgovoril, da ne bo nič sprqševal in naj se držim striktno teksta, ker je zapis izpod peresa eruditne Gorenjke in naj Kraševka, pa če je še tako kunštna, ne soli pamet strokovnjakom. Ne bodi lena, sem telefonirala tudi sežanski knjižnici in jih prosila, naj poizvejo zame, kje stoji Čopova domačija. Odgovorili so mi kasneje, da po podatkih, ki so jih našli, stoji v Žirovnici. Dodali pa: upam, da se nismo kaj motili. No, Vi prav gotovo veste za kraj Čopove domačije. Če je zares v Zabreznici, bi rada zvedela, zakaj je tja ... zašla. Hvala za odgovor. Jaz rajši postavljam ... napol neumna vprašanja kot napačno prevajam. Ljub pozdrav, jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 5 12:34:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Sep 2005 12:34:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Kje je bil rojen Matija ?op Message-ID: <002b01c5b205$540065e0$754602c1@ff.unilj.si> Pri lokaciji rojstne hiše Matije Čopa si slavisti večinoma pomagamo z internetom (Vesna Velkavrh Bukilica, Zvonko Budja, Mateja Jemec) in navajamo iz Poti kulturne dediščine http://www.zirovnica.si/pot_kulturne_dediscine.html, kjer stoji: "V tem delu je obnovljena vaška gostilna pri Trebušniku. Trebušnika, nekdanjega lastnika gostilne, trgovca s konji, je slikovito upodobil Janko Mlakar v delu Gospod Trebušnik. Nasproti te gostilne je rojstna hiša Prešernove matere Marije Svetina, le nekaj deset metrov naprej, prav na sredini vasi, pa rojstna hiša Prešernovega prijatelja Matije Čopa." Sam sem šel povrhu gledat v Slovenski biografski leksikon, kjer je navedeno tudi ime hiše, Aleš Bjelčevič pa morda razkriva, kako je do napake z Zabreznico prišlo. --- miran -----Original Message----- From: Aleš Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Sent: Monday, September 05, 2005 10:54 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Kje je bil rojen Matija ?op V knjigi Matija Čop (zbirka Znameniti Slovenci), v knjigi Preteklost v zavetju Stola in v Enc. Slov. piše, da v Žirovnici; njegov oče naj bi se tja preselil s Koroške Bele. V Zabreznici pa pred šolo stoji njegov kip oz. 4 kipi: Antona Janše, Čopa, Prešerna, Finžgarja. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 5 22:16:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Sep 2005 22:16:15 +0200 Subject: [SlovLit] Obe sta v rde?ih ... Message-ID: <003801c5b256$ac362b90$6400a8c0@P4> ... platnicah: Aleksandre Bizjak nova knjiga Pridiga kot žanr (Ljubljana: ZRC SAZU, 2005; Linguistica et philologica, 11) in Maje Melinc Motiv smrti v delih Goriške Mohorjeve družbe (Gorica: MD, 2005). Prva je nastala na osnovi doktorata, druga na osnovi diplomske naloge in vabita k branju. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:32:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:32:01 +0200 Subject: [SlovLit] Seminar o vzgoji za strpnost preko mladinske knji?evnosti Message-ID: <003d01c5b319$a91e3290$6400a8c0@P4> From: "Hojker Mihaela" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. september 2005 15:30 Subject: Vabilo na seminar o vzgoji za strpnost preko mladinske književnosti Vabimo Vas na seminar z naslovom VZGOJA ZA STRPNOST IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI PREKO MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, ki bo potekal 16. in 17. septembra 2005 v Postojni. Ciljna skupina: učitelji in učiteljice v osnovnih in srednjih šolah. Cilj: Namen programa je učitelje in učiteljice seznaniti z možnostmi vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko branja mladinskih književnih del. Pri tem prvi korak pomeni že sprejemanje drugačnosti književnih del. Seminar bo ponudil nekaj teoretičnih izhodišč, tako z literarnodidaktičnega kakor tudi s psihološkega vidika. Sledila bo besedilna analiza nekaterih mladinskih del, ki tematizirajo drugačnost, bodisi kot tujstvo, kot občutek manjvrednosti zaradi videza, zaradi socialne pripadnosti, bolezni itd. Cilj programa je učiteljem in učiteljicam prikazati, kako lahko učenci in učenke z branjem literarnih del, njihovo analizo in diskusijo o njih razvijajo strpnost in sprejemanje drugačnosti. Teme in predavatelji: Vzgoja k strpnosti - literarna didaktika tujosti in drugačnosti - Neva Šlibar Literatura in vzgoja k miru - Werner Wintersteiner Besedilne analize konkretnih literarnih del - Milena Blažič, Vesna Kondrič Horvat, Saša Jazbec Psihološki vidiki vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko književnosti - Nataša Bucik Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Natančnejši urnik in program seminarja boste prejeli teden dni pred začetkom, gradivo pa na seminarju. Obveznosti: aktivno sodelovanje pri seminarju in skupna priprava gradiv za pouk. Opombe: Priporočamo, da udeleženci/udeleženke preberejo kakšno delo otroške ali mladinske literature na temo drugačnosti. Program je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in je za udeležence brezplačen. Prijavnico, ki jo zaprosite na cpi na ff.uni-lj.si, nam, prosimo, izpolnjeno vrnite najkasneje do 9. 9. 2005, na naslov Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana. Za dodatna pojasnila nas lahko pokličete na tel.:01/24 11 048 (kontaktna oseba: Urša Gruden), lahko pa nam pišete na ursa.gruden na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:39:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:39:14 +0200 Subject: [SlovLit] Izobra?evalna ekskurzija v Kanalsko dolino Message-ID: <004f01c5b31a$aac97c20$6400a8c0@P4> From: "Institut" Sent: 6. september 2005 13:27 Vljudno Vas vabimo na celodnevno izobraževalno ekskurzijo v Kanalsko dolino v sklopu Zablatnikovega dneva 2005. Ekskurzija bo v soboto, 24. septembra 2005. PROGRAM: 7.45: Odhod z avtobusom iz Celovca (zbirališče: Mohorjeva, 10.-Oktoberstr. 25). Avtobus pelje iz Dobrle vasi preko Celovca in Roža -- po dogovoru je med potjo možno vstopiti v avtobus. 9.30: Prihod v Kanalsko dolino. Sprejem v Občinskem kulturnem centru na Trbižu (ulica Stazione 1). 10.00: Posvet: Slovenski jezik in kultura v Kanalski dolini Pozdrav gospoda Franca Baritussia -- župan občine Trbiž Pozdrav in predstavitev Urada za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose v občini Trbiž -- odbornica za kulturo gospa Nadia Campana Rudi Bartaloth: Predstavitev delovanja Slovenskega kulturnega središča Planika Predstavitev Glasbene šole Tomaža Holmarja Predstavitev novega dokumentacijsko informacijskega centra SKS Planika Raziskovalni tabori v Kanalski dolini -- prikaz krajšega amaterskega filma Mag. Nataša Komac, mag. Peter Rustia, Tanja Šturm: Pouk slovenščine v Kanalski dolini -- Zasebni pouk pri SKS Planika in izkušnje v javnem šolstvu Dr. Rafko Dolhar: Kulturna zgodovina Kanalske doline -- Predstavitev publikacij o Kanalski dolini Dr. Igor Jelen: Geografske značilnosti Kanalske doline Kristina Chersi: Arhitekturne posebnosti v Kanalski dolini Mag. Peter Gerdol: Letni in zimski turizem v Kanalski dolini s posebnim poudarkom na Višarjah 13.00: Kosilo 15.00--18. 00: Ogled kulturnih znamenitosti Kanalske doline. Ogled cerkve v Žabnicah v spremstvu msgr. Dionizija Mateucica -- župnik v Žabnicah in na Sv. Višarjah, ogled Beneške palače v Naborjetu, obisk groba Jurija Prešerna v Ovčji vasi. V Celovec se vrnemo ob 20. uri. INFORMACIJE IN PRIJAVE: SNI Urban Jarnik / Kontaktni osebi: Milka Olip, mag. Martina Piko-Rustia, Telefon: 0463 / 51 62 44, fax: 0463 / 50 23 79, e-mail: institut.urban.jarnik na ethno.at. Cene: Prevoz: eur 18,- / Kosilo: eur 15,- / Ogled Beneške palače: eur 2. Prosimo za prenakazilo prispevka na konto Zveza Bank 39100 -- številka računa 56929, ali po dogovoru. Prijave sprejemamo do torka 20. 9. 2005. Posvet je odprt za vse in se ga lahko tudi samostojno udeležite! Lepo vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:59:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:59:58 +0200 Subject: [SlovLit] Nerodna re? Message-ID: <005f01c5b31d$9044d220$6400a8c0@P4> V 56. številki Kronike Slavističnega društva Slovenije, ki ste jo danes dobili po pošti, se je ravno na straneh z informacijami o lendavskem kongresu 6.--8. oktobra iz nerazumljivih razlogov zgodil štrajk č-jev. V pdf- in doc-verziji na zaslonu jih vidimo (www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.pdf), v tiskani verziji pa je na straneh 180--83 na mestu č-jev praznina. Zato nazaj k bohorizhizi? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 7 08:10:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Sep 2005 08:10:50 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica v Bielsku-Bia?i Message-ID: <004301c5b372$e6ef8e30$6400a8c0@P4> Od: Agnieszka Będkowska-Kopczyk [kopczyk na poczta.onet.pl] Poslano: 5. september 2005 14:29 Za: Miran Zadeva: porocilo za Slovlit Dragi Miran, pod mojim pismom in v prilogi se nahaja sporocilo o 2. prevajalski delavnici, ki smo jo maja organizirali v Bielsku-Biali. Upam, da ni prepozno za porocanje o tem majskem slavisticnem (in slovenisticnem) dogodku. Lep pozdrav! Agnieszka V dneh 14. in 15. maja 2005 je bila na slavistiki Univerze v Bielsku-Białi izvedena 2. prevajalska delavnica za študente slovenščine in češčine. Podobna delavnica je bila, sicer v manjšem obsegu, organizirana že februarja lani. Delavnice se je udeležilo 30 študentov, od tega 25 slovenistov z lektoratov slovenskega jezika v Bielsku-Białi, Katovicah, Lodžu in Varšavi ter 5 bohemistov z Univerze v Bielsku-Białi. Delavnico sta organizirali dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk (kot mentorica Slavističnega znanstvenega krožka na ATH) in Tatjana Jamnik (kot predstavnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dalje CSDTJ). Pri izvedbi delavnice sta pomagali študentki slovenščine na ATH, Joanna Kurnik in Maria Kamińska. V zadnjem trenutku sta vodstvo delavnice na svoja ramena prevzela dr. Michał Kopczyk in Tatjana Jamnik. Vsebinsko zasnovo delavnice je oblikovala dr. Będkowska-Kopczyk, ki je kot konzultantka sodelovala tudi pri izboru besedil. Izbor slovenskih in čeških pesniških in proznih besedil skupaj z bio-bibliografskimi podatki o avtorjih je pripravila T. Jamnik. Besedila v elektronski obliki skupaj s soglasjem glede morebitnih avtorskih pravic (v primeru revialne objave prevodov) je pridobila od avtorjev samih oz. založbe Petrov iz Brna (za njene avtorje). Finančno so delavnico podprli: Univerza v Bielsku-Białi, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Poljske, CSDTJ na Univerzi v Ljubljani in udeleženci delavnice. Delavnica je imela dve prevajalski sekciji, slovensko in češko. V obeh sekcijah so bila za prevajanje izbrana besedila po šestih sodobnih slovenskih oz. čeških pisateljev in pesnikov. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Primoža Reparja, Maje Vidmar in Tomislava Vrečarja ter krajša prozna besedila Borisa Jukića, Maje Novak in Suzane Tratnik. V češki sekciji se je prevajala poezija Hane Chmelíkove, Radka Malýja in Bogdana Trojaka ter kratka proza Alexandre Berkove, Pavla Brycza in Irene Douskove. Študentje so izbrana besedila prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice, tako da so lahko prevode pripravili vnaprej, na delavnici pa so jih v skupinah natančno obravnavali s pomočjo mentorjev. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: za izhodiščni in za ciljni jezik. Naloga mentorja za izhodiščni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik. Mentor za ciljni jezik je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku, torej poljščini. V okviru delavnice je bil v soboto, 14. maja, organiziran tudi literarni večer z Majo Novak in Klemenom Piskom. V delavnici je sodelovalo skupaj 19 mentorjev. Od tega je 12 mentorjev vodilo skupine oba dneva, preostali pa so se kateri od skupin pridružili prvi ali drugi dan. Izvedbo delavnice sta koordinirala dr. Michał Kopczyk in Tatjana Jamnik. Medijska odmevnost: Književni listi (Delo), spletne strani založbe Petrov iz Brna (www.ipetrov.cz), spletne strani slavistike v Bielsku-Białi (http://www.slawistyka.ath.bielsko.pl/) - program, slike, poročilo v poljščini, spletne strani poljskega portala Słowenia (http://www.slowenia.com.pl). Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielska-Białe se za pomoč pri organizaciji delavnice iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in njegovi predstavnici, Tatjani Jamnik, vsem sodelujočim mentorjem (Marcinu Baniowskemu, Anni Car, Primožu Čučniku, Lubomíru Hamplu, Borisu Jukiću, Arkadiuszu Kremzi, Tobiaszu Melanowskemu, Macieju Meleckemu, Ewi Michalski, Liborju Paveri, Katarini Šalamun-Biedrzycki, Jasmini Šuler Galos, Andreju Šurli, Bojani Todorović, Adamu Wiedemannu) ter nastopajočima Maji Novak in Klemenu Pisku. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 7 08:18:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Sep 2005 08:18:48 +0200 Subject: [SlovLit] Nate?aj za lutkovna besedila Message-ID: <005d01c5b374$03d89130$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na pef.uni-lj.si] Poslano: 6. september 2005 12:52 Za: Miran Hladnik Zadeva: lgl_0707.pdf LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana, objavlja ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNA LUTKOVNA BESEDILA. Besedila naj upoštevajo uprizoritvene možnosti na velikem ali malem odru gledališča ter naj bistveno ne presegajo 40 000 znakov s presledki. Prednost bodo imela besedila, namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Besedila, označena z geslom, pošljite najpozneje do 30. oktobra 2005 na naslov gledališča, s pripisom >za natečaj<. Komisija bo podelila tri nagrade: prvo v vrednosti 600.000,00 SIT, drugo v vrednosti 500.000,00 SIT in tretjo v vrednosti 400.000,00 SIT, s katerimi si gledališče zagotovi možnost odkupa besedil in pravico do praizvedbe do konca leta 2007. Rezultati natečaja bodo objavljeni na spletnih straneh www.lgl.si (natečaj) od 29. novembra 2005 dalje. Pisatelji bodo avtorstvo dokazali z originalnim izvodom besedila. From alenka.zbogar na guest.arnes.si Wed Sep 7 11:21:23 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Wed, 7 Sep 2005 11:21:23 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije_Nemške_akademske_slu žbe_za_izmenjavo Message-ID: <20050907_092123_068746.alenka.zbogar@guest.arnes.si> V študijskem letu 2005/06 nudi Nemška akademska služba za izmenjavo štipendije za: - izdelavo diplomskih nalog za študente germanistike, - obisk visokošolskih poletnih tečajev za študente višjih letnikov (do 15), - študijska potovanja študentskih skupin v Nemčijo, - doktorande in mlade znanstvenike (za obdobje od 7 do 12 mesecev in za obdobje do 6 mesecev), - diplomante z vseh znanstvenih področij in - nekdanje štipendiste. Podrobnejše informacije so na naslovu http://www.daad.de/stipendien. Prošnje pošljite najkasneje do 15. 11. 2005 (poštni žig) na Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije, Prešernova 27, 1000 Ljubljana. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From Vlado na zrc-sazu.si Thu Sep 8 10:00:43 2005 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Thu, 08 Sep 2005 10:00:43 +0200 Subject: [SlovLit] Nerodna re? Message-ID: <43200BCB.22636.204742@localhost> Spo*stovani gospod predsednik SDS! Tiskarski *skrat si je zares duhovito privo*s*cil 56. *stevilko Kronike Slavisti*cnega dru*stva Slovenije, ko je opustiv*si *c-je na straneh 180-183 samemu vrhu SDS pri*sepnil vzdih: Zato nazaj k bohorizhizi? Na ta vzdih bi se sicer mirno navezala *se dilema: Ali so ljudje premalo popolni za stroje ali so stroji premalo popolni za ljudi? Le da se v zvezi s trikotnikom med bohori*cico, metel*cico in gajico (oziroma husico) velja mimogrede zadr*zati *se pri *crkarski pravdi iz leta 1833. Vse ka*ze, da je pre*sernoslovje v svoji zazrtosti v Primicovo Juljo povsem prezrlo, da je Sonetni venec doktorja Pre*zirja iz*sel tudi okroglih 25 let po Kopitarjevi in okroglih 250 let po Bohori*cevi slovnici. *Se ve*c: re*sitev ena*be M = 3y, kjer pomeni M Magistrale in y *stevilo njegovih verzov, se da v obliki zmno*zka M = 3.14 razumeti za namig na 314 let, ki so pretekla od rojstva Adama Bohori*ca (okrog) leta 1520 do izida Sonetnega venca leta 1834! Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 8 22:12:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Sep 2005 22:12:25 +0200 Subject: [SlovLit] Po poteh Viso?ke kronike Message-ID: <011501c5b4b1$a241f5d0$6400a8c0@P4> Andrej Steklasa (andrej.steklasa na cooltura.si), produktni vodja potovalne agencije CMT (Center za mladinski turizem; www.mondialtravel.si, www.collegium.si, www.25plus.si, www.cooltura.si), je poslal prospekt za ekskurzijo po poteh Visoške kronike. "Termini ekskurzij so 23., 26. in 30. september 2005, 3., 7., 10., 14., 17., 21., 24. in 28. oktober 2005, 7., 11., 14., 18., 21., 25. in 28. november 2005, 6., 10., 13., 17., 20., 24., 27. in 31 marec 2006 ter 3., 7. in 10. april 2006. Odhod ob dogovorjeni uri zjutraj. Prihod v Škofjo Loko, kjer poberemo lokalnega vodnika. Vožnja proti Poljanam, rojstnemu kraju Ivana Tavčarja. Po ogledu Tavčarjeve rojstne hiše imamo dobre pol ure peš sprehod iz Poljan do Visokega. Pot je makadamska, priporočamo primerno obutev. Na Visokem imamo zunanji ogled Kallanovega kmečkega dvorca in Tavčarjevega spomenika. Z avtobusom nadaljujemo v Škofjo Loko, kjer si ogledamo grad in muzej v njem. Poseben poudarek bo na sobah, ki so posvečene srednjeveški kolonizaciji v širšem območju Škofje Loke in dr. Ivanu Tavčarju, njegovemu življenju in Visoški kroniki. Imeli boste priložnost celo videti švedsko vojno blagajno. Sledi ogled mesta Škofja Loka, gornjega in dolnjega trga ter sotočja obeh Sor, kjer se je odvijala sodba Agati Schwarzkobler. V Škofji Loki bomo imeli tudi kosilo v stavbi znamenite škofjeloške kašče. Po ogledu Škofje Loke se lahko po želji odpeljemo v Davčo, kamor je Tavčar postavil Wulffinge. Zanimiva je predvsem zato, ker boste tu dejansko dobili občutek, kakšni odročni predeli so bili poseljeni v srednjeveški drugi kolonizaciji. Poleg tega se na poti do Davče peljemo tudi skozi Železnike, kjer lahko vidite izvrstno ohranjen pravi Po ogledu Davče se poslovimo in se odpeljete proti domu. Cena 7.900 sit vključuje avtobusni prevoz iz vašega kraja in nazaj, ogled Poljan in Tavčarjeve rojstne hiše, ogled Visokega, ogled muzeja na gradu v Škofji Loki (vstopnina vključena), ogled mestnih znamenitosti Škofje Loke; ogled Davče; jutranji prigrizek (sendvič in sok); kosilo v 'Kašči' v Škofji Loki, strokovno vodenje s poudarkom na maturitetnih temah. Doplačila: oddaljenost od Škofje Loke manj kot 80 km je za osnovno ceno, od 80 do 140 km 500 SIT, od 140 km do 200 km 1.000 SIT, nad 200 km 1.500 SIT." From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 9 00:07:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 9 Sep 2005 00:07:54 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Po poteh Viso?ke kronike Message-ID: <019501c5b4c1$c4bd1120$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 8. september 2005 23:56 Subject: Re: [SlovLit] Po poteh Viso?ke kronike Miran, pozdravljen! Samo majčkeno opozorilo v zvezi s poselitvijo Davče: srednji vek na Slovenskem se konča z letom 1500, Davča pa je bila - kot je to pokazal zgodovinar Pavel Blaznik - poseljena že v novem veku, v letih 1560- 1630, medtem ko se Podporezen (rovtarske kmetije Plašajta, Rovt in Podhoč) v loških urbarjih pojavi šele z letom 1632. Prav v Podporeznu se namreč l. 1661 v virih prvič pojavi priimek Sborzkobler, ki je nastal iz gorskega imena Sborzkobel. Dobrih 1000 m visoka vzpetina na tolminski strani Petrovega Brda, ki jo na specialkah danes imenujejo Črni vrh ali tudi Robarjev grič, je v tolminskem urbarju l. 1624 poimenovana s slovenskim imenom Zerne rob. Priimka Švarckobler ("Črnorobar") v Sloveniji ni več od l. 1945, ko so se zadnji njegovi nosilci iz okolice Sovodnja izselili v Avstrijo. Lep pozdrav! Silvo Torkar Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 10 09:06:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Sep 2005 09:06:30 +0200 Subject: [SlovLit] Sloven??ina za Evropo Message-ID: <003601c5b5d6$2d1755e0$6400a8c0@P4> From: "Zemljarič Jana" To: Sent: 10. september 2005 7:56 Subject: Slovenščina za Evropo (za SLOVLIT) Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je po tritedenskem počitku po poletnih prireditvah spet začel delovati s polno močjo. Najprej so bili konec avgusta v matični celici na dvodnevnem izobraževanju zbrani lektorji, ki učijo slovenščino na univerzah v tujini. Delovno srečanje je bilo namenjeno seznanjanju z novimi strokovnimi vsebinami in učnimi gradivi, pa tudi izmenjavi pogledov in izkušenj pri delu s slovenščino na različnih koncih sveta. Ko to poročamo, je večina lektorjev že odpotovala na svoje univerze v tujino; želino jim uspešno leto! V ponedeljek, 5. 9., se je začel intenzivni tečaj slovenščine za stotinjo Erasmusovih študentov, ki so prišli na izmenjavni študij v Slovenijo. Razveseljivo je, da se je za razpisanih 45 mest v rednem roku prijavilo 105 študentov iz vseh evropskih držav, ki so si nadvse prizadevali priti na tečaj v Slovenijo. S pomočjo rektorja Univerze dr. Mencingerja smo uspeli pridobiti dodatna sredstva, tako da smo lahko sprejeli vse študente. Z veseljem lahko poročamo, da so že v Ljubljani in se nadvse intenzivno, po 4 ure na dan učijo slovenščino. Pričakujemo, da bodo do konca enomesečnega tečaja usvojili osnovne sporazumevalne vzorce v slovenščini (večinoma so popolni začetniki) in da bodo sposobni s pomočjo slovarja razumeti bistvo pisnih (strokovnih) besedil. Prav tako v ponedeljek, 5. 9., se je začel tudi tečaj slovenščne za (tuje) prevajalce EU, ki delajo v različnih institucijah v Bruslju in Luksemburgu. Tu pa gre za visoke izpopolnjevalce, ki v Ljubljani pilijo detajle in sprašujejo po razlagi najtežjih mest v slovenščini. V dveh skupinah, oboroženi z elektronskimi in knjižnimi slovarji ter priključeni na internet za nenehni dostop do korpusov po 6 ur dnevno intenzivno delajo -- širijo besedni zaklad ob besedilih, študirajo strukture jezika in prevajajo pravne akte iz slovenščine v svoje jezike -- angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino in nizozemščino. V začetku oktobra z novim akademskim letom v Centru za slovenščino začenjamo z redno ponudbo tečajev in izpitov. Podrobnosti so na www.centerslo.net. Jana Zemljarič Miklavčič From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Sep 12 14:21:46 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 12 Sep 2005 14:21:46 +0200 Subject: [SlovLit] Tematska stevilka Jezika in slovstva Message-ID: <43258EFA.31514.7227C1@localhost> Na spletni strani Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com) so že na voljo povzetki razprav, ki bodo izšle v letošnji dvojni tematski številki revije (letnik 50, št. 3--4, maj--avgust 2005). Tematska številka, ki je v celoti posvečena sodobni literarni vedi, bo izšla okrog 22. septembra. Urednica letošnje tematske številke je red. prof. dr. Silvija Borovnik. Obenem smo elektronski arhiv na naši spletni strani dopolnili z vsebino prvih dveh letošnjih številk, ki sta sedaj -- tako kot vse starejše številke revije -- v celoti na voljo v elektronski obliki. Lep pozdrav, Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a http://www.jezikinslovstvo.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 12 19:23:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Sep 2005 19:23:32 +0200 Subject: [SlovLit] Tri novice Message-ID: <007e01c5b7be$b470fca0$6400a8c0@P4> Matjaž Zaplotnik sporoča, da je 29. 8. 2005 umrl Mihael Kuzmič. Leta 2000 je obranil disertacijo Slovenski izseljenci v Betlehemu, PA, ZDA, v letih 1893--1924: Naselitev ter njihove zgodovinsko socialne, politične, literarne in verske dejavnosti, spomnimo pa se ga tudi s simpozija o slovenskem romanu leta 2003. Na šolski strani današnjega Dela (12. septembra) novinarka Andreja Žibret spominja državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo Alenko Šverc na dejstvo, da zbornik o izobraževanju učiteljev, ki je nedavno izšel, >razkriva zelo različne poglede na na prenovo učiteljskega študija v Sloveniji< in jo sprašuje o enotnih standardih za učiteljski poklic. Šverčeva ji odgovarja, da je >bila za to imenovana posebna skupina, ki bo podala temeljna izhodišča za oblikovanje programov, težko pa bi že zdaj rekli, da gre za oblikovanje enotnih standardov.< S podobnim sklepom se je istega dne (danes, 12. sept.) končal sestanek nekaterih društev in Zavoda za šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, na katerem naj bi uskladili in poenotili kriterije šolskih tekmovanj, ki učencem prinašajo točke za vpis na srednjo stopnjo. Ker je za večje spremembe absolutno premalo časa in ker so tradicionalna šolska tekmovanja preveč obsežna in kompleksna, da bi jih lahko čez noč spreminjali, bo to za prihodnje leto s premislekom poskusil poseben programski svet. (Zasnovan je bil že v prejšnji sestavi ministrstva, vendar je z zamenjavo kadra na ministrstvu njegovo delo zamrlo.) Z ukinitvijo zunanjega preverjanja se je namreč šolskim tekmovanjem povečala teža, saj bo od uspeha na njih odvisna nadaljnja učenčeva usoda in je treba zato poskrbeti za njihovo primerljivost in čim večjo pravičnost pri merjenju rezultatov. V prihodnje naj bi se uveljavilo vrednotenje rezultatov glede na vnaprej določen prag in ne po relativnem kriteriju določenega števila najboljših z vsake šole. Zlato priznanje na njih bo štelo 5 točk in srebrno 3 točke; kandidat lahko dobi za tekmovanja skupaj največ 15 točk. Še prej pa bo programski svet premislil koncept in smisel tekmovanj in njihovo načelno uporabnost za razvrščanje učencev. Že letos bomo dopolnili pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje v tistem členu, ki določa postopek ugovorov in pritožb. Razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje lahko pričakujete v prihodnjih dneh. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 16 11:03:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Sep 2005 11:03:32 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres Slavisti?nega dru?tva v Lendavi 6.--8. okt. 2005 Message-ID: <007a01c5ba9d$84d72050$6400a8c0@P4> Osveženi program lendavskega slavističnega kongresa 6.--8. oktobra je na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html. Zraven je tudi razpored knjižnih predstavitev in predstavitev projektov. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 17 17:13:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Sep 2005 17:13:52 +0200 Subject: [SlovLit] Knjiga in razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <001601c5bb9a$6b6b29b0$6400a8c0@P4> Pri založbi Intelego je izšla knjiga iz serije Matura 2006: Vinko Cuderman, Mitja Čander, Miran Hladnik, Rajko Korošec, Janja Perko, Esej na maturi 2006. Ta priročnik o pisanju eseja za maturante in maturantke ima podnaslov V vrtincu zločina in krivde, kar je tudi naslov maturitetnega sklopa za to leto. Prinaša bistvene značilnosti maturitetnega eseja in podaja koristne napotke za njegovo pisanje. Navaja zglede za razpravljalni in interpretativni esej, ki so jih napisali letošnji četrtošolci. Pri tem nazorno razčlenjuje navodila za pisanje in pojasnjuje sistem točkovanja esejev na maturi. Miran Hladnik piše o Tavčarjevi Visoški kroniki, Vinko Cuderman pa o Zločinu in kazni. Knjigo zaključuje Rajko Korošec s priporočili za uspešno pisanje šolskega eseja v obliki desetih preglednih šolskoesejskih zapovedi. Na straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) je objavljen razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/razpisct2006.html); če bi strežnik Filozofske fakultete nagajal, si ga preberite na straneh Zavoda za šolstvo: http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 18 19:41:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Sep 2005 19:41:21 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <002b01c5bc78$3055e480$6400a8c0@P4> From: "Branka Ramsak" To: Sent: 18. september 2005 13:36 Subject: Cankarjevo priznanje Dragi Miran, pišem ti, ker vidim, da si se vključil kot predsednik SDS v tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Berem, da je med razpisano literaturo tudi knjiga Frana Milčinskega, Ptički brez gnezda. Rada bi ti povedala izkušnjo, ki jo ima moj sin s to knjigo v lanskem šolskem letu. Namreč sedaj hodi v 9. razred in seveda gledamo po internetu, kako bo zbral še tistih 15 dodatnih točk za vpis v gimnazijo. Šole imajo zelo različne zahteve, tekmovanja pa štejejo povsod. Skratka, lansko leto, ko je bil v 8. razredu devetletke, jim je prof. sloveščina dala za domače branje omenjeno knjigo. Naj ti povem, da nihče od 22 dijakov ni mogel te knjige prebrati (morda so bile izjema 3 punce). Kolektivno so se uprli in potem je učiteljica umaknila knjigo iz bralnega seznama. Gre za OŠ Prežihovega Voranca v Lj., kjer so dijaki v njegovem razredu čisto v redu, nobenih problematičnih mulcev, ne po vedenju, po uspehu pa tudi ne! Skratka, v knjigi obravnavana tematika je tem otrokom povsem oddaljena, za nekaj svetlobnih let daleč. Nikakor jih ne spodbuja k branju oz. prav nasprotno, branje slov. literature se jim vse bolj upira. V splošnem je to velik problem, ki se kasneje vleče skozi celo izobraževanje - otroci v glavnem ne marajo slovenščine in tudi slovenske književnosti ne. Verjetno bi vi slovenisti morali pošteno pretresti seznam literature, ki se bere v posameznih razredih OŠ, pa tudi v srednjih šolah. Morda jim v tem konkretnem primeru (Ptički...) učiteljica ni znala knjige približati, ni bilo primernega vodstva med branjem, samo upor je bil kolektiven, kar pa tudi nekaj pove. Zato sem presenečena, da je knjiga na seznamu za Cankarjevo priznanje. In seveda prva reakcija, ko ga je videl - nikakor ne grem na Cankarjevo tekmovanje. Sicer, po pravici povedano, niti nisem čisto verjela, da se bo odločil za slovenščino, ker je bolj naravoslovne sorte, a vseeno mi ni čisto vseeno... No, bomo pa tekmovali iz matematike in delali raziskovalne naloge iz fizike, morda še biologije. Želela sem ti samo opisati svojo izkušnjo. Želim ti veliko uspeha z delom pri Cankarjevem priznanju. Lep pozdrav, Branka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 09:57:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Sep 2005 09:57:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pri sosedovih berejo! Message-ID: <003201c5bcef$c773fc40$904602c1@ff.unilj.si> From: Boštjan Grošelj [mailto:bostjan.groselj na gyrus.si] Sent: Monday, September 19, 2005 9:12 AM To: 'Miran Hladnik, arnes' Mercatorjeva osrednja humanitarna akcija 2005 1. Izhodišče V Mercatorju smo se letos odločili, da v okviru vsakoletne Osrednje humanitarne akcije, tokrat vstopi na področje branja in bralne kulture. Zavedanje, da knjiga postaja vedno bolj pomembna, še bolj pa način, kako jo približati ne samo kupcem temveč tudi drugim ljudem, je bil vzgib za nastanek projekta M knjiga. V Mercatorju bomo izvedli številne aktivnosti, ki bodo vzpodbudile branje tako med osnovnošolsko kot starejšo generacijo. Poleg projekta M knjiga pa nameravamo v Mercatorju v letu 2005 in 2006 izvesti še druge aktivnosti na področju branja ter izdajanja knjig. 2. Mercatorjeva vloga V Mercatorju se zavedamo pomena branja, ki je med drugim tudi glavno sredstvo učenja. Knjige, ki jih otroci in mladostniki berejo pa morajo biti čim bolj kvalitetne in zanimive. Dobra knjiga nas torej plemeniti - vzgaja; spreminja naše misli, stališča, predsodke, vzbuja pozitivna čustva, omogoča, da spoznavamo življenja soljudi in se vživljamo v njihove usode. Branje kvalitetne knjige je torej ključno za osebno rast ter za spoštovanje in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Celovit in kompleksen projekt zavezuje slogan akcije Branje povezuje. Z njim želimo priti med ljudi, jih vzpodbuditi k branju ter širiti bralno kulturo med mladimi. Gre za družbeno odgovorno akcijo, ki vsebuje tudi humanitarne elemente. Projekt podpira Društvo Bralna značka ter Državna založba Slovenije. Gre za prvi takšen projekt, ki na eni strani združuje tako civilno iniciativo kot podjetniški interes. Korist od akcije pa bodo imeli predvsem in zgolj bralci. Menimo, da je projekt izredno zanimiv za širšo javnost, da bo dosegel visoko publiciteto ter da zasluži pozornost tudi vlade oziroma Ministrstva za šolstvo. 3. Aktivnosti na področju branja. Predvidene aktivnosti, ki se bodo izvajale z namenom vzpodbujanja javnosti k branju in pomoči pri reševanju problematike vzdrževanja visoke stopnje slovenskega knjižničarstva in kulture branja, so: 3.1. Odprtje knjižnice Domžale v sklopu Mercator centra. Mercator že od samega začetka sodeluje pri projektu selitve Domžalske knjižnice, ki bo odslej v Mercatorjevem centru. 3.2. Izdaja knjižne zbirke M knjiga. Z izdajo knjižne zbirke M knjiga bomo mladim bralcem (med 11 in 15 letom) ponudili kakovostno literaturo slovenskih avtorjev. V zbirko bo zajetih 12 knjig, ki jih bomo izdali v sodelovanju z DZS. M knjigo sestavljajo dela eminentnih slovenskih pisateljev (Desa Muck, Smiljan Rozman, Feri Lainšček, Vitan Mal in drugi). 3.2.1 Zbirko M knjiga bomo donirali 400 - 500 OŠ po Sloveniji. Zbirka je nastala v sodelovanju z društvom Bralna značka in vključuje knjige s priporočenega seznama za Bralno značko ter knjige za domače branje. 3.2.2 Organizacija Bralnih uric s pisateljico Deso Muck in drugimi pisatelji iz zbirke M knjige po osnovnih šolah. Namen projekta je vzpodbujanje bralnih navad med osnovnošolsko najstniško populacijo ob podpori društva >Bralna značka<. Bralne urice so regionalni projekt, s katerim nameravamo razširiti popularnost M knjige v 30-ih osnovnih šolah. Nastop pisateljev je zamišljen kot sproščen pogovor med mladimi bralci, cilj dogodkov pa povečati branost slovenskih avtorjev. 3.2.3 V Mercatorju bomo v treh intervalih po 4 knjige izdali skupno 12 knjig, ki sestavljajo zbirko M knjiga. Knjiga bo na voljo v vseh Mercatorjevih prodajalnah po ugodni ceni za 990 SIT. S tem želimo knjigo približati našemu potrošniku, obenem pa razširiti naš program izdelkov. 3.2.4 V Mercatorjevih centrih bomo organizirali dogodke za mlade pod naslovom Literarni rap. Mladi bodo ob glasbi zapeli, zaigrali del besedila iz zbirke M knjiga. Namen te akcije je, mladim približati kakovostno literaturo še na drugačen, bolj popularen način. 3.3. Zavod za slepo in slabovidno mladino. Del od prodaje knjig bomo namenil v dobrodelne namene in sicer; slovenskemu Zavodu za slepo in slabovidno mladino bo poleg zvočne knjige podaril enega od prepotrebnih pripomočkov. 3.4. Obnova knjižnice Otona Župančiča. Mercator bo v letu 2006 MOL sofinanciral obnovo Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 18:17:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 18:17:57 +0200 Subject: [SlovLit] Richard Message-ID: <003401c5bd35$b42b7370$6400a8c0@P4> From: "richard" To: Sent: 28. avgust 2005 3:37 Subject: book information Richard Tomback je iz Brooklyna v New Yorku in bi se rad naučil brati slovensko. Ker v ZDA ne najde pravih pripomočkov, bi rad koga, ki bi mu svetoval in poslal primerno literaturo, slovnico, slovar, preproste zgodbe. Dal sem mu že nakaj naslovov (Center za slovenščino, adresar slovenskih knjigarn), vendar mi je danes telefoniral in se potožil, da od nikoder ni bilo odziva. Ali je med 600 slovlitovci kakšna dobra duša, ki bi pomagala zavzetemu samouku? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 19:12:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 19:12:16 +0200 Subject: [SlovLit] Neznanska hitrost samoreklamiranja Message-ID: <007e01c5bd3d$4a2e9a30$6400a8c0@P4> From: "Igor Kramberger" To: "slavist" Sent: 18. september 2005 22:51 Subject: hitrost Miran, zdravo: si pa hiter z reklamo za knjigo o maturi 2006. Se Google je nasel zgolj omembo v NUK -- knjige v tisku, ko sem vtipkal ISBN stevilko. ESEJ na maturi 2006 : v vrtincu zločina in krivde / Vinko Cuderman ... [et al.]; [...] In ta zalozba res nima *pri nas* spletne strani? -- Odkril sem, da je to vseevropska zalozniska / distribucijska organizacija. Mimogrede pa se, da je matura priloznost za zasluzek: Ob kakovosti slovenscine v reklamnem obvestilu me je minilo, da bi si knjigo tudi kupil, ceprav bi lahko stopil do zalozbe kar pes. Lep pozdrav -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik [...] ====== [Igorju knjige ne bo treba kupiti, ker dobi en avtorski izvod v dar takoj, ko ti pridejo do mene. Dopisovala sva si še o honorarju, kar pa ni za javnost. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 19:51:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 19:51:02 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <00b201c5bd42$b4e00a80$6400a8c0@P4> Na občutljivo temo izbora berila za Cankarjevo priznanje, ki jo je včeraj odprla Branka Ramšak, so do zdaj prišli trije odzivi, vendar ne še v obliki, primerni za forum. Sveža članica Slovlita Mojca Luštrek je pismo prebrala zgrožena, potrlo jo je in ne razume ga: "Ali je mogoče, da je današnja otročad 'svetlobna leta' drugačna od nas? Da je drugačna, je jasno, da je zelo drugačna, tudi, ampak TAKO?" Izmenjala sva si izkušnje, kako so knjigo dojeli najini otroci in kako midva. Sam sem priznal, da me delo v pubertetnih letih ni preveč ogrelo, ker so mi napovedovali zabavno berilo, pa komike v njem nisem našel, ona pa je knjigo ohranila v spominu kot delo, polno toplega in tihega humorja (najavam po spominu, ker sem pismo pustil v drugem stroju). Na to lahko navežem mnenje Bože Krakar-Vogel, da gotovo ni mogoče pričakovati, kako bo izbrano berilo vsem bralcem všeč. Branki Ramšak sem odgovoril, da je bil izbor berila za Cankarjevo priznanje "plod več predlogov in ustrezno dolge razprave med slavisti. Prav iz zavesti, da bi sama litrarna klasika lahko učence odvrnila od branja, je bila za primerjavo dodana knjiga Dese Muck, ki pa je zelo priljubljena: naj učenci razložijo razlike med njima, kaj je tisto, kar ob podobni temi dela Milčinskega nesimpatičnega." Čeprav sem glede literarnih izborov za šolske in obšolske priložnosti sam trivialno razpoložen in ne stavim vse na kanon, moram vendarle "do neke mere pritrditi kolegom, ki zahteven izbor berila utemeljujejo s tem, naj gredo na tekmovanje pač učenci, ki imajo do literature in jezika poglobljen odnos". Povabil sem jo, naj pride na kongres slavistov v Lendavo 6.-8. oktobra, kjer bo okrogla miza prav o izboru šolskega berila (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html). Seznam berila za letošnje tekmovanje je na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/razpisct2006.html). Toliko v diskusijsko spodbujo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 21:03:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 21:03:46 +0200 Subject: [SlovLit] Nase zveze in gostilna Roznik Message-ID: <005801c5bd4c$ddad3f50$6400a8c0@P4> Prebrali smo, da je visoko mesto pri vladi (v. d. direktorata za srednje šolstvo) zasedel sošolec Janez Mežan. Da bi bil z našim delom na tekočem, smo mu začeli pošiljati Slovlit in Kroniko in ga povabili med člane Slavističnega društva Slovenije. --- miran ========= Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 19. september 2005 9:10 Zadeva: še nekaj vabil Dragi člani Kluba koroških Slovencev in prijatelji zamejskih Slovencev! [...] v četrtek, 22. septembra 2005, ob 18,30 bo v gostilni Rožnik na ljubljanskem Cankarjevem vrhu predstavitev sodobnih črtic Dese Muck "Pasti življenja", romana Rudija Mlinarja "Kjer ptice oneme" in pesniške zbirke Andreja Žigona "Regratov venec". Srečanje z avtorjema D. Muck in R. Mlinarjem ter uredniki Manco Košir, Petrom Kolškom in Vinkom Ošlakom bo vodil vodja založbe Franc Kattnig, za glasbeno spremljavo pa bodo poskrbele "Stare kosti". Zaradi pripravljanja pogostitve založba prosi, da svojo udeležbo čimprej sporočite na tel (01) 2801-300 (Mohorjeva, gospa Branka). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 21:05:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 19 Sep 2005 21:05:15 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Richard Message-ID: <006401c5bd4d$12f2ca40$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 19. september 2005 20:53 Subject: Re: [SlovLit] Richard > V skrajnem primeru se bomo zatekli pod okrilje Cerkve. V New Yorku vodijo > neko župnijo frančiškani. Naslova ne bo težko najti, ko pa bo vzpostavljen > stik, bo šlo. A smo nekakšno lektorsko mesto tam nekje zapravili? > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, September 19, 2005 6:17 PM > Subject: [SlovLit] Richard > > From: "richard" > To: > Sent: 28. avgust 2005 3:37 > Subject: book information > > Richard Tomback je iz Brooklyna v New Yorku in bi se rad naučil brati > slovensko. Ker v ZDA ne najde pravih pripomočkov, bi rad koga, ki bi mu > svetoval in poslal primerno literaturo, slovnico, slovar, preproste zgodbe. > Dal sem mu že nakaj naslovov (Center za slovenščino, adresar slovenskih > knjigarn), vendar mi je danes telefoniral in se potožil, da od nikoder ni > bilo odziva. Ali je med 600 slovlitovci kakšna dobra duša, ki bi pomagala > zavzetemu samouku? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 23:17:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 23:17:19 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda Message-ID: <012e01c5bd5f$8607ad40$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 19. september 2005 22:12 Subject: Ptički brez gnezda O tem, kaj učenci osnovnih in srednjih šol radi berejo in kaj ne, je pri meni vrsta diplomskih nalog in tudi kakšna magistrska. Na pamet vseh teh seznamov ne znam, nekaj stalnic pa lahko naštejem iz glave: Osnovnošolci proti koncu šolanja (radi) berejo prozo z aktualno tematiko, s problemi odraščanja, družine, okolja, s katerimi se lahko identificirajo. To ustreza njihovemu bralnemu razvoju in je legitimno. Med avtorji npr. Desa Muck, tudi Janja Vidmar, V. Mal, pa seveda serija H. Potter. Vse to upošteva tudi učni načrt za osnovno šolo, ki je upošteval tudi knjižnične sezname priljubljenih knjig. Učenci ne marajo predvsem klasike, besedil iz drugih časov in o drugačnih socialnih razmerah, v težavnem oz. starejšem jeziku - tako se je v nemilosti na tem forumu znašla že Bevkova Pestrna, zdaj pa Ptički brez gnezda.- Sama (kot sklepam po ocenah v medijih, tudi precej osamljena) menim, da to nemaranje na prvo žogo ni zelo prepričljiv razlog, da se nekaterim branjem v šoli kar odpovemo, saj literarna klasika po spoznavni, moralni in estetski plati seznanja mladino z drugačnostjo časov, prostorov in vrednot(kar kot cilj deklarirajo vsi šolski sistemi). Da o tem, da pomaga brati sodobne tekste, ne govorimo. Kolikor vem, se tudi matematiki kljub računalnikom niso odpovedali temu, da se otroci naučijo nepriljubljene poštevanke. Bistvo vzgoje in izobraževanja je prav srečevanje s sprva neznanim in nerazumljivim, v šoli pa čas, prostor in strokovnjak, ki naj bi približevanje tega in takega vzel za pedagoški izziv. Eden od izzivov literature v šoli je v tej luči tudi nepriljubljena literarna klasika, ki pa je prišla med klasiko prav zaradi tega, ker je imela kaj povedati vsaki novi generaciji bralcev. Če odpremo primerna vrata v identifikacijo, tudi zdajšnji. To sem pri hospitacijah pogosto videla na lastne oči. Na Prežihovem Vorancu npr. presenetljive in občudovanja vredne odzive na Malega princa, za katerega sem prej tudi pogosto slišala, da ga otroci ne marajo (več). Zato sem prepričana, da zmorejo tudi Ptički brez gnezda z večno aktualno tematiko mladinskega prestopništva, zapuščenosti idr. nagovoriti sodobne mlade bralce. Gotovo pa ne vseh. Tega ne zmore nobena knjiga. Drug problem je, da tekmovanja izgubljajo svoj prvotni pomen in namen. Zdaj sploh postajajo instrument selekcije, ne pa tekmovanje med najboljšimi, tj. tudi najbolj motiviranimi in občutljivimi za soočenje z neznankami v določeni predmetnosti. Rešitev še vedno obstaja, nakazala jo je kolegica Ramšak: tisti, ki jih določena snov ne zanima dovolj, pač ne bodo tekmovali. V normalnih razmerah, ko bi npr. zadostovalo že tekmovanje na enem področju tudi za selekcijo, bi bilo to popolnoma samoumevno. Menim, da tema tekmovanj zasluži kakšno posebno okroglo mizo ali strokovni posvet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:04:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:04:52 +0200 Subject: [SlovLit] Lendavski zbornik in Parada znanja Message-ID: <007001c5bdc2$5dfd65c0$6400a8c0@P4> Lendavski zbornik z naslovom Vloga meje (Madžarsko-slovenska razmerja, slovenistika na sosednjih univerzah, zahodnoslovanski študiji, izbor šolskega berila, humanistika in družboslovje v Pomurju) je že dostopen na spletu: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendavskizbornik20sept.pdf, o Paradi znanja, ki se bo v organizaciji Andragoškega centra dogajala v parku Zvezda v Ljubljani 20. oktobra 2005, pa se zainteresirani, ki bi tam radi postavili stojnico ali si jo samo ogledali, lahko poučite na naslovu http://tvu.acs.si/prijava/. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:13:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:13:36 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Richard Message-ID: <009901c5bdc3$9628dd20$6400a8c0@P4> From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" To: Sent: 20. september 2005 10:33 Subject: Richard Miran, naj se Richard obrne na Slovenski konzulat v New Yorku, saj ga bodo znali napotiti na kakšno od slovenskih organizacij (najbrž tudi predlagano cerkveno) in kakšnega učitelja v njegovi bližini. S Centra za slovenščino mu je sicer že odgovorila Mojca Stritar, ponudimo mu lahko naše učbenike -- če je začetnik, ABC, 123 ... gremo, ki ima navodila tudi v angleščini, če pa slovensko že dobro zna, je od poletja na voljo Jezikovod z mnogimi aktualnimi besedili in nalogami. Pripravljamo tudi program Slovenščina na daljavo, ki bo v bližnji prihodnosti koristen v takih primerih. Slovenskega lektorata, ki je bil organiziran preko Fulbrightovega programa, pa na Kolumbijski univerzi resnično že od leta 1990 ni, prizadevanja za ponovno vzpostavitev v letih 1998 in 1999 so bila žal neuspešna, po smrti prof. Lenčka pa smo letos začeli z novimi pogovori s pomočjo slovenskega konzulata v New Yorku in takšni mednarodni pogovori ponavadi kar trajajo. Lep pozdrav, Mojca Nidorfer Šiškovič ========== From: "VVB" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 19. september 2005 21:32 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Richard Nisem slavistka, sem pa "dobra duša", ki spoštuje zavzete duše..:) Če želi, se lahko obrne name. Lep pozdrav, VESNA From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:15:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:15:54 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <00a901c5bdc3$e8a81890$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 20. september 2005 10:31 Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Miran, obsojam izbor Ptičkov brez gnezda. Komisiji očitno ni bilo jasno, da "problematični" mulci, ki ne vejo ne za računalnik, MP3, ne iščejo zakladov in med poletnimi počitnicami ne razkrijejo, da je navidez dobrodušni sosed pravzaprav vodja tihotapske tolpe, nimajo kaj vznemirjati sodobnega doživljanja sveta naše mladine. Le kako ste lahko pričakovali, da bo današnja mladina, ki do svojega tridesetega leta (in se kaksno cez) zivi doma, razumela, da majhni otroci bezijo od doma? Zato za prihodnje leto predlagam, da se komisija razpusti in prepusti izbor knjig za bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturo najboljšemu sosedu (kot sem prebral, bo njegova skrb za knjigo v letu 2005 prav ganljiva). Mislim, da sosed precej bolj razume zahteve in pričakovanja današnje mladine in da se bo "bralnost" dvigovala skupaj z njegovimi delnicami. Za XXL-branje, KLemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 18:10:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 18:10:25 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda Message-ID: <00b601c5bdfd$d0c9aa60$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 20. september 2005 18:13 Subject: Re: [SlovLit] Pticki brez gnezda Spoštovani, pridružujem se mnenju, ki ga je zapisala kolegica Boža Krakar glede izbora snovi za bračno značko. Mislim, da je od učiteljevega pojasnila odvisno, kako bodo otroci brali klasike oziroma literaturo iz prejšnjih obdobij. Če jih bomo naučili brati slovenske klasike, to ni enostavno, bodo morda sčasom razumeli, da se svet ni rodil z njimi in da imajo kot Slovenci preteklost, na katero so lahko ponosni, in da so v tej preteklosti ustvarjali tudi z besedo, da so opisali življenje, kakor ga za sedanjost opisuje literatura, ki jo berejo radi, ker jim je sedanja izkušnja blizu.. Odpor, predvsem pa pristajanje na ta odpor, pomeni že tudi določen odnos do preteklosti, škodljivo je, ker se s tem ustvarja tudi prva oblika identitete, in verjemite, ta ostane za pozneje in je skorajda ni več mogoče nadomestiti. Pri okrogli mizi bi bilo mogoče o tem povedati kaj več. Vsaka vrsta književnosti, iz današnjega sveta in iz sveta preteklosti prinašata v zavest svoj del izkušnje in obe skupaj lahko oblikujeta spoznavni/besedilni/čustveni svet mladega bralca. S pozdravi. Breda Pogorelec From alenka.zbogar na guest.arnes.si Tue Sep 20 20:33:27 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Tue, 20 Sep 2005 20:33:27 +0200 Subject: [SlovLit] Richard Message-ID: <20050920_183327_066863.alenka.zbogar@guest.arnes.si> Dragi Miran, Richarda vljudno vabim, naj se vpiše v 8-tedenski intenzivni začetniški tečaj slovenščine, ki ga bienalno organizira Department of Slavic Languages and Literatures v Bloomingtonu (Indiana University). Vsako poletje se približno 200 študentov udeleži poletnih šol slovanskih, vzhodnoevropskih in azijskih jezikov, in to v programu, imenovanem SWSEEL (Summer Workshop in Slavic, East European and Central Asian Languages), ki sicer ponuja okoli 18 različnih jezikovnih tečajev. Tečaj slovenščine, ki naj bi ga naslednje leto znova vodila podpisana, bo v Bloomingtonu od junija do avgusta 2006. V Bloomingtonu poučujem od leta 2000 in rečem lahko, da se šole udeležujejo ambiciozni in zavzeti študenti, ki učenje najpogosteje nadaljujejo v Sloveniji. Več informacij o programu (in štipendijah) je na http://www.indiana.edu/~iuslavic/swseel/index.shtml. Lahko mi seveda tudi piše (na alenka.zbogar na guest.arnes.si), z veseljem mu bom pomagala! Lep pozdrav Alenka Žbogar From metka.hojnik na triera.net Tue Sep 20 22:30:58 2005 From: metka.hojnik na triera.net (Metka Hojnik-Verdev) Date: Tue, 20 Sep 2005 22:30:58 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pticki brez gnezda Message-ID: <001401c5be22$357a7330$0400a8c0@metka> ----- Original Message ----- From: "Metka Hojnik-Verdev" To: Sent: Tuesday, September 20, 2005 10:26 PM Subject: Fw: [SlovLit] Pticki brez gnezda > Spoštovani, pridružujem se mnenju kolegov, da je v slovenski šoli nujno > učencem ponuditi slovenske klasike in s tem predstaviti razmere, v katerih > so slovenski otroci odraščali. Prepričana sem, da se za tekmovanja > odločijo učenci, ki radi berejo, če jim šola približa slovensko zgodovino > skozi slovensko litraturo, je to nujno in potrebno. Vprašam se, kdo jim bo > to ponudil, če ne šola? Podpiram izbor klasikov in predlagam, da se skozi > literturo že v osnovni šoli približa učencem svet drugačnosti. Lep pozdrav > Metka Hojnik Verdev > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, September 19, 2005 11:17 PM > Subject: Re: [SlovLit] Pticki brez gnezda > > > From: "Boža Krakar Vogel" > To: "miran" > Sent: 19. september 2005 22:12 > Subject: Ptički brez gnezda > > O tem, kaj učenci osnovnih in srednjih šol radi berejo in kaj ne, je pri > meni vrsta diplomskih nalog in tudi kakšna magistrska. Na pamet vseh teh > seznamov ne znam, nekaj stalnic pa lahko naštejem iz glave: > > Osnovnošolci proti koncu šolanja (radi) berejo prozo z aktualno tematiko, > s > problemi odraščanja, družine, okolja, s katerimi se lahko identificirajo. > To > ustreza njihovemu bralnemu razvoju in je legitimno. Med avtorji npr. Desa > Muck, tudi Janja Vidmar, V. Mal, pa seveda serija H. Potter. Vse to > upošteva > tudi učni načrt za osnovno šolo, ki je upošteval tudi knjižnične sezname > priljubljenih knjig. > > Učenci ne marajo predvsem klasike, besedil iz drugih časov in o drugačnih > socialnih razmerah, v težavnem oz. starejšem jeziku - tako se je v > nemilosti > na tem forumu znašla že Bevkova Pestrna, zdaj pa Ptički brez gnezda.- > Sama > (kot sklepam po ocenah v medijih, tudi precej osamljena) menim, da to > nemaranje na prvo žogo ni zelo prepričljiv razlog, da se nekaterim branjem > v šoli kar odpovemo, saj literarna klasika po spoznavni, moralni in > estetski > plati seznanja mladino z drugačnostjo časov, prostorov in vrednot(kar kot > cilj deklarirajo vsi šolski sistemi). Da o tem, da pomaga brati sodobne > tekste, ne govorimo. Kolikor vem, se tudi matematiki kljub računalnikom > niso odpovedali temu, da se otroci naučijo nepriljubljene poštevanke. > Bistvo > vzgoje in izobraževanja je prav srečevanje s sprva neznanim in > nerazumljivim, v šoli pa čas, prostor in strokovnjak, ki naj bi > približevanje tega in takega vzel za pedagoški izziv. Eden od izzivov > literature v šoli je v tej luči tudi nepriljubljena literarna klasika, ki > pa > je prišla med klasiko prav zaradi tega, ker je imela kaj povedati vsaki > novi > generaciji bralcev. Če odpremo primerna vrata v identifikacijo, tudi > zdajšnji. To sem pri hospitacijah pogosto videla na lastne oči. Na > Prežihovem Vorancu npr. presenetljive in občudovanja vredne odzive na > Malega > princa, za katerega sem prej tudi pogosto slišala, da ga otroci ne marajo > (več). Zato sem prepričana, da zmorejo tudi Ptički brez gnezda z večno > aktualno tematiko mladinskega prestopništva, zapuščenosti idr. nagovoriti > sodobne mlade bralce. Gotovo pa ne vseh. Tega ne zmore nobena knjiga. > > Drug problem je, da tekmovanja izgubljajo svoj prvotni pomen in namen. > Zdaj > sploh postajajo instrument selekcije, ne pa tekmovanje med najboljšimi, > tj. > tudi najbolj motiviranimi in občutljivimi za soočenje z neznankami v > določeni predmetnosti. Rešitev še vedno obstaja, nakazala jo je kolegica > Ramšak: tisti, ki jih določena snov ne zanima dovolj, pač ne bodo > tekmovali. > V normalnih razmerah, ko bi npr. zadostovalo že tekmovanje na enem > področju > tudi za selekcijo, bi bilo to popolnoma samoumevno. Menim, da tema > tekmovanj > zasluži kakšno posebno okroglo mizo ali strokovni posvet. > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > __________ NOD32 1.1224 (20050920) Information __________ > > This message was checked by NOD32 antivirus system. > http://www.eset.com > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 13:59:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Sep 2005 13:59:16 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <002601c5bea3$e45f6190$904602c1@ff.unilj.si> From: Tivadar Hotimir [mailto:Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, September 21, 2005 12:13 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: RE: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Ob tej pozni uri, ko prebiram osamljene ... e-maile, bi dodal še nekaj imen še boljših sosedov, ki jih je z XXL-om nakazal Klemen ... Spar, Leclerc, prihaja Lidl, Hofer, ki nas razveseljujejo z najbolj super reklamami ... najlepše bi bilo, če bi se dalo knjige okusno in slastno ter poceni pojesti. Če pa sem malo bolj resen, pa dodajam, da upam, da bo "ta čudna" mladina brala tudi slovensko literaturo in imela pozitiven odnos do literature in jezika. O tem se je vsekakor potrebno pogovarjati in ukrepati na ustrezen način, kot je že bilo poudarjeno. In kaj bo, "ko mladih več ne bo", če malo parafraziram pred kratkim slišano popevko Slavka Ivančiča! Z dobronamernimi nočnimi mislimi Hotimir Tivadar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:09:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:09:06 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki (stresice v naslovu je pred dnevi slovlitov streznik nenadoma zacel preganjati) Message-ID: <007401c5bed7$8f9e9cf0$6400a8c0@P4> From: "Jozica Skofic" To: "Miran Hladnik" Sent: 21. september 2005 19:34 Subject: Ptički Živjo, Miran! Berem tale sporočila Slovlitovcev v zvezi s Cankarjevim priznanjem in se odločam, ali naj se vendarle oglasim ... Torej - tudi jaz sem mama devetošolke, ki so ji tik pred ciljem spremenili pogoje tekmovanja. A to pravzaprav niti nima kake posebne zveze z odločitvijo, ali na Cankarjevem tekmovanju sodelovati ali ne - saj se je deklica konec koncev odločila tudi za Veselo šolo (in še kaj), čeprav ji morebitno tu pridobljeno priznanje pri vpisu v izbrano šolo (torej pri zbiranju točk) ne bo koristilo. Gre preprosto za to, da jo precej stvari zanima in da med "zanimanja" sodijo tudi dobre knjige. O tem, kaj je dobra knjiga, ima seveda lahko vsak svoje mnenje - ko ona izbira, izbira tako med tujimi kot domačimi (predvsem mladinskimi) pisatelji, važno je, da je zgodba napeta, da "se dogaja", da ji je tema blizu, predvsem pa - da ima o prebranem možnost s kom debatirati. In to zadnje se mi zdi pravzaprav najbolj pomembno! O nekaterih knjigah se pogovarja s sošolci, o drugih s knjižničarkami, o nekaterih pač z nikomer, ker enostavno ni kaj reči, o nekaterih pa se pogovarja celo s svojo mamo, čeprav je ta odraščala "svetlobna leta daleč" - ker so nekatere teme pač vedno aktualne in ker nekateri problemi odraščajočih "mulcev" na žalost pač ne zastarajo, samo pojavljajo se v vedno novih oblikah in "mulci" se nanje odzivajo vedno znova drugače, pa vendar enako ... Zato sem bila letošnjega izbora knjige za Cankarjevo tekmovanje vesela! Ker gre za slovensko klasiko, s katero se otroci žal vedno bolj poredko srečujejo, ker je tema te knjige vedno znova aktualna in ker bo večino osnovnošolskih tekmovalcev zagotovo veliko bolj pritegnila kot lanska. In zame je pravzaprav to bolj pomembno kot dodatne točke, ki bi jih na tekmovanju lahko zbrala. Upam samo, da bodo sestavljalci preizkusov znanja manj faktografski, predvsem pa bolj prožni kot lani (ko so npr. trinajstletnemu tekmovalcu prečrtali odgovor "opis", ker je bil predviden pravilni odgovor "opisovanje" - ja, saj vem, da se je spraševalo po postopku (če se prav spomnim), pa vendar - odgovarjali so trinajstletniki, ki so opis sposobni razlikovati od orisa, pripovedi, navodila ...). Če kaj, potem mlade tekmovalce predvsem ta način preverjanja njihovega branja odvrača od tekmovanja. In še tole - hčerki sem pokazala tudi tole polemiko na Slovlitu in prav navzkrižnost mnenj odraslih o tem, kaj naj bi mladi radi brali in kaj ne, jo je vzpodbudila, da je takoj preverila, kako je s Ptički ... - in že takoj na prvi strani ugotovila, da pozna kašnega sodobnega Kocmurja in da stvar utegne biti zelo zanimiva ... Pozdrav k "sosedu" in na Slovlit, Jožica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:11:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:11:17 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki Message-ID: <007f01c5bed7$ddcddf30$6400a8c0@P4> From: "tatluc" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 21. september 2005 19:25 Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Spoštovani, čudi me, da kdo postavlja pod vprašaj izbor Ptičkov brez gnezda in dviga ob tem toliko -po mojem mnenju- povsem nepotrebnega prahu. Moderna in globalizirana slovenska mladina naj ne bi razumela sporočilnosti še tako "nevznemirljivega" branja, kakršnega smo bili deležni tudi mi pred komaj kakšnim desetletjem. Iz lastne izkušnje lahko povem, da smo imeli Slovenci v Italiji na voljo po vsebini in obliki zelo prikupno italijansko mladinsko literaturo, vendar je bilo prebiranje klasičnih slovenskih avtorjev, četudi niso bili jezikovno neposredni ali vsebinsko sodobni našemu tedanjemu čutenju, samo po sebi umevno. Bi si Italijani upali zapisati, da je Salgari zastarel, da so pustolovščine njegovih junakov nezanimive? Bi se Američan odpovedal Alcottovi? Danec Andersenu? In povprečni Rus, sicer že odrastel, Tolstoju????? Mar predstavlja tistih nekaj pa čeprav še tako mučnih strani Ptičkov brez gnezda za našo mladino tako življenjsko travmo? Prisrčno Vas pozdravlja travmatizirana in staromodna Tatjana Rojc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:21:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:21:13 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodni simpozij ob stiristoletnici izida Don Kihota Message-ID: <00c001c5bed9$418a98f0$6400a8c0@P4> From: "Branka Kalenić Ramšak" Sent: 21. september 2005 14:19 V letu 2005 praznujemo štiristoletnico izida prvega dela romana Don Kihot španskega pisatelja Miguela Cervantesa de Saavedre. Po vsem svetu akademije, univerze, kulturni centri obeležujejo to pomembno obletnico s številnimi znanstvenimi srečanji, prigodnimi dogodki in objavami romana. Sekcija za španski jezik in književnost Oddelka za romanske jezike bo ob tej priložnosti 24. in 25. novembra 2005 organizirala mednarodni simpozij, ki bo potekal na Filozofski fakulteti. Cilji simpozija so interdisciplinarno preučevanje Don Kihota. Sodelovali bodo domači in evropski hispanisti (iz Španije, Avstrije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije) s prispevki o genezi, tematiki, strukturi, jeziku, metaforiki in stilistiki romana ter literarni komparativisti s temami o recepciji, vplivih in prevodih Don Kihota v posameznih evropskih državah. Slovenski strokovnjaki bodo osvetlili recepcijo Cervantesovega romana pri Slovencih (Cankar, Pirjevec). Roman bo obravnavan tudi s stališča duhovne zgodovine in medkulturnih povezav. Didaktiki španskega jezika pa bodo predstavili metode sodobnih pristopov pri poučevanju književnosti, s čimer bodo izpostavili njegovo aktualnost in pomembnost za današnjega mladega bralca. Vljudno vas vabimo k sodelovanju. Če se želite tudi vi prijaviti na simpozij kot predavatelji, nam, prosim, to sporočite najkasneje do 4. oktobra 2005 na elektronski naslov branka.kalenic@ff.uni-lj.si ali maja.sabec na ff.uni-lj.si. Udeležbo potrdite z naslovom prispevka in povzetkom (do 15 vrstic). Organizacijski odbor: prof. dr. Branka Kalenić Ramšak prof. dr. Jasmina Markič doc. dr. Tone Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 09:52:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 09:52:05 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <004b01c5bf4a$8877b9c0$6400a8c0@P4> From: "Branka Ramsak" To: Sent: 21. september 2005 23:21 Dragi Miran, veseli me, da je moje pismo o izboru dela za letošnje Cankarjevo priznanje le "dvignilo nekaj prahu" in vzpodbudilo nekaj reakcij, nekaterih akademsko oddaljenih od šolskega vsakdana, drugih spet bolj realnih. Nikakor pa ni bil namen mojega pisanja dvomiti o tem, ali naj otroci berejo klasike ali ne. Seveda jih morajo brati in vedno jih bodo brali, tudi slovenske, pa naj bodo obvezno ali ljubiteljsko branje! Zanimivo je, kam vse lahko pripelje takšna razprava, celo do nekakšnih občutkov ogroženosti slovenske kulturne dediščine. To prav gotovo ni bilo sporočilo mojega pisma. Vprašanje je čisto preprosto - kako narediti pouk slovenščine zanimivejši, kako današnjim otrokom približati klasično slovensko književnost ter kako v novih selektivnih pogojih privabiti več mladine k Cankarjevemu tekmovanju? Ljudje smo pač različni in imamo različne okuse, o katerih ne kaže razpravljati. Otroci so zelo trpežni in zaradi Ptičkov niso padli prav v nobeno travmo. Tudi brez poznavanja omenjene knjige so veseli, vedoželjni otroci, ki trenutno pri slovenščini z navdušenjem odkrivajo Cankarjeve črtice. Kar samo potrjuje dejstvo, da je potrebno posamezno knjigo izbrati ob primernem starostnem obdobju in jo predstaviti na primeren način, kar pa v današnji "zbirokratizirani" šoli, žal, pogosto ni mogoče. Prisrčne pozdrave, Branka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 12:46:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 12:46:07 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda, ali humanistika ima smisel Message-ID: <011201c5bf62$d7f009e0$6400a8c0@P4> From: "Irena Blazinšek" To: Sent: 22. september 2005 12:03 Subject: Ptički brez gnezda, ali humanistika ima smisel Pozdravljeni,redno berem debate v SlovLitu, že zaradi tega, ker sem pač slovenist in me zanima to področje. Ta sestavek pa je udaril na moje strune, tako da bom tudi jaz dodala kakšno drobtinico iz mojih šolskih dni, ki še niso tako davno v preteklosti ... Res je, da se zanimanje za tovrstno literaturo ''slovenskih klasikov'' mladi ne zanimajo več. Ne bom rekla da vsi, vendar večina te literature ne bere. Razlogov za to je več. Kot je opozoril na to eden od kolegov, ta vrsta literature postaja ekskluzivno področje ''zlatih otrok'', nikakor pa ne zajame večje populacije. Današnja mladina - oziroma današnji mladi živimo v sedajnosti in za prihodnost. Medije obvladujejo predvsem računalniki, internet, mobilna telefonija in televizija. Kaj nam bo torej koristilo branje takih starih, dolgočasnih knjig, ki so povrhu še tako polževo počasi napisane? Se opravičujem, če sem kako verno dušo slovenske besede prizadela, ampak take knjige so ''out''. Mladi hočejo predvsem hitre zgodbe, akcijo, in dramo, da jih drži v napetosti do konca, in jih ne spusti iz rok ... uh, strani. In tega večina starejših avtorjev slovenske klasike nima. Seveda se najdejo izjeme, vendar ostali večinoma pišejo o svojih mladostnih spominih, dogodkih, ki so se zgodili, ko so bili še mladi ... in ti dogodki danes niso več aktualni. Lahko bi rekli, da so že ''voda pod mostom''. Poleg tega, danes si mladi ne znajo več predstavljati, kako je tako življenje sploh potekalo. Spomnim se anekdote, ko so v Ameriki naročili otrokom, mislim da že v osnovni šoli, naj narišejo kravo in jo pobarvajo. Kravo so narisali, to že - ampak barva njene dlake je bila lila, tako kot v reklamnih spotih za čokolado Milka. In kaj naj bi to povedalo o našem razumevanju sveta? Da gremo tako hitro naprej, da ne opazimo najbolj osnovnih stvari. Naša kultura se mutira v ''kiborg kulturo'', ki je zvezana skupaj z računalniki ter je tam edina barva krav lila ... In v šoli? Tam se učitelji trudijo predstaviti mladim kulturo, kot je bila v starih časih, ne osredotočajo pa se na njene današnje vidike. Kako to izgleda? Za primer bom podala tipično sceno iz srednje šole - zaradi tega, ker tam pač spoznamo največ o literaturi našega naroda, vsaj po mojem mnenju. Profesor pride v razred, pove obdobje, ki ga bomo predelali, in začne naštevati stare, zaprašene fakte zgodovinskih dejstev - letnic, krajev, vzrokov in posledic. Kratek oris zgodovinskega obdobja, mrzel in sterilen kot v kirurški dvorani. Če imamo srečo, nas profesor/profesorica opozori na različne kulturne dogodke danes, ki so povezani s tem in tem pesnikom ali pisateljem. Nato glasno branje odlomka, mogoče - ampak res samo mogoče! - debata o izbranem odlomku, kaj je avtor povedal, ali mislil povedati s tem in tem ... pa še to, da je ta in ta knjiga na seznamu za domače branje in jo je treba nujno prebrati ... Uh. Ne, hvala lepa. Gremo na računalnik, poiščimo obnovo literarnega dela, se ga napiflajmo in upajmo, da esej ne bo imel preveč filozofskih vprašanj, ali da profesor ne bo odkril prevelikih lukenj v našem znanju, takih, ki bi se lahko kosale s tistimi v švicarskem siru. Obstajajo pa tudi zlate izjeme, ki zvesto poslušajo predavatelje in se trudijo razumeti to že ''prazgodovinsko'' obdobje naše literature. Današnja kultura je mestna kultura - mesto je center novih literarnih tokov in smeri, novih idej in ideologij, ki se v milisekundah prenašajo s celine na celino. Mladina odrašča v spoznavanju mestne kulture - posredno ali neposredno, in ima potem težave z razumevanjem starejše kulture, kot so jo poznali naši pradedki in prababice. Nekateri imajo še to srečo, da so odraščali na podeželju, in so s tem posredno izkusili utrip kmečkega življenja kot je bilo nekoč - vstajanje zgodaj zjutraj, oranje, košnja in sušenje trave, obiranje in ličkanje koruze, trgatev, pospravljanje poljskih pridelkov ... a vse to se konča zvečer, ko mladostnik namesto skupaj s starši sede za računalnik in ''surfa'' po internetu v neki popolnoma novi realnosti. Sama menim, da bi bila rešitev v mešanici starega in novega - povezati današnjo kiberkulturo preko aktualnih tem in dogodkov s preteklostjo. Ne mislim suhoparnih primerjav v slogu '' danes imamo elektriko, prej pa ne'', temveč da govorimo o problemih človeka v tistem času v primerjavi z današnjim. Saj tudi trdimo, da ima humanistika smisel, ne? Torej to tudi dokažimo! Irena Blazinšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 17:45:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 17:45:57 +0200 Subject: [SlovLit] Poljska Message-ID: <01f601c5bf8c$ba83e5a0$6400a8c0@P4> From: "Smilja Pevec" To: Sent: 22. september 2005 17:13 Subject: Za Kroniko - Poljska Od 14. do 17. septembra so bili na mednarodnem pesniškem festivalu Pobocza 2005 v Wiecborku na Poljskem tudi slovenska pesnica Tatjana T. Jamnik in pesniki Esad Babačić, Primož Repar in Zoran Pevec. Nastopali so po gimnazijah, kulturnih domovih, kabarejih in jazz klubih. Njihove pesmi so bile prevedene in izdane v zborniku z naslovom Iles tam mil wyobrazni. Na festivalu so sodelovali še pesniki iz Poljske, Belorusije, Češke, Slovaške in Srbije. --- Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 21:44:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 21:44:06 +0200 Subject: [SlovLit] SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO? Message-ID: <003801c5bfad$ff522c70$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, September 22, 2005 8:10 PM Subject: SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO? Ne izpusti priložnosti, da se javno predstaviš publiki, ki bo takoj ocenila tvoje delo, in da si z dobrim nastopom prislužiš tudi kakšno nagrado. Organizator: revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Edina revija pri nas, ki že več kot 25 let skrbi za mlade in še neuveljavljene literarne ustvarjalce. Soorganizatorja: Območna izpostava JSKD Lenart - Breda Slavinec in KUD Ernes Golob Peter iz Svete Trojice - Drago Lipič Kraj: Močna - Gostilna Šiker (klet), nekaj kilometrov pred Lenartom v smeri Maribor - Murska Sobota Čas: sobota, 1. oktober 2005, začetek tekme ob 18.uri (prijave do 17.30) Voditelj: Marijan Pušavec, pisatelj, literarni urednik Mentorja Njegov pomočnik: Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, kantavtor Gosta literarne tekme: Ivo Stropnik, pesnik, urednik, Eva Kovač, zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2005 Nagrade: Udeležba na literarni koloniji maja 2006 na Ptuju Vikend paket (polpenzion) za eno osebo na Turistični kmetiji Firbas, Cogetinci Let z zmajem (za eno osebo) Skok s padalom (za eno osebo) Ura jahanja (za eno osebo) - Keramičarstvo Edvard Žižko, s. p. Zg. Verjane 24, Sveta Trojica Domači narezek za dve osebi s pol litrom vina - Turistična kmetija Kavčič, Benedikt Domači narezek za dve osebi s pol litrom vina - Turistična kmetija Senekovič, Sveta Ana Knjižne nagrade Pravila literarne tekme: sodeluje lahko vsak, ki se prijavi (prijavnica priložena!) vsak tekmovalec nastopi s svojim avtorskim delom vsak ima na razpolago 3 minute tekmovalec lahko bere ali prosto pripoveduje in pri tem razen mikrofona ne sme uporabljati drugih pripomočkov nastope ocenjuje publika S seboj pripelji tudi svoje prijatelje. PRIJAVNICA Mentorjeva literarna tekma 2005 Ime in priimek .......... Naslov ............ GSM ....... e-pošta ........ Letnica rojstva .... Podpis ...... From marija-novak na hotmail.com Fri Sep 23 08:16:52 2005 From: marija-novak na hotmail.com (Marija Novak) Date: Fri, 23 Sep 2005 08:16:52 +0200 Subject: [SlovLit] Pika na i Message-ID: Spoštovani! Povsem se strinjam s pismom ge. Blazinšek, posebej pomenljive so njene besede, da današnja mladina še ni izkusila kmečkega življenja. Da pa ameriški otroci rišejo lila krave, mi ni simpatično. Priznati moram, da me je kar vznemirila tudi oddaja Jamieja Oliverja, v kateri je dokazal, da angleški otroci ne ločijo čebule od krompirja, špinače od solate, pora od stročjega fižola. Bojim se, da se kaj takega ne primeri tudi mojemu otroku, zato menim, da je treba ukrepati. Ker raziskave kažejo, da so mladim blizu mediji, predlagam, da to izkoristimo tudi v vzgojno-izobraževalnem smislu. Prav z olajšanjem sem včeraj, 22. 9. 2005, prebrala novico Slovenske tiskovne agencije, da Govedorejsko poslovno združenje meni, da so na RTV Slovenija demokratične spremembe, s katerimi bi problematiko kmetijstva in podeželja bolj približali prebivalstvu, potrebne. Mislim, da se nam zato obetajo boljši časi in da naši otroci ne bodo risali lila krav in bodo poučeni o različnih vrstah zelenjave. Tudi humanistiki bo zato bolje. Lep pozdrav Marija Novak _________________________________________________________________ FREE pop-up blocking with the new MSN Toolbar - get it now! http://toolbar.msn.click-url.com/go/onm00200415ave/direct/01/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 23 11:09:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Sep 2005 11:09:46 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <005a01c5c01e$8aeac240$904602c1@ff.unilj.si> From: tatluc [mailto:tatluc na alice.it] Sent: Thursday, September 22, 2005 10:45 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Še enkrat spoštovani! Veseli me, da ima danes med Slov-litovci še kdo smisel za humor!!!! In da zna pravilno vrednotiti slovensko mladino, ki se je ne da KAR TAKO travmatizirati! Mi smo pač "ta stara garda" štiridesetletnikov. Vse dobro v nadaljevanju debate o kiber-futurizmu, ki ga mi nismo več zmožni razumeti. Starost ... Prisrčno Tatjana Rojc (ki se zavzema za strumno obrambo naše kulturne dediščine na zapadni meji...) ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Thursday, September 22, 2005 9:52 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje From: "Branka Ramsak" To: Sent: 21. september 2005 23:21 From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 23 17:57:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 23 Sep 2005 17:57:29 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, tematska stevilka Message-ID: <43344209.2922.17760DC@localhost> Letošnja tematska številka revije _Jezik in slovstvo_ (50/3--4, maj-- avg. 2005), ki nosi naslov Sodobnejša slovenska literarna zgod(b)ovina, na 140 straneh prinaša osem razprav, tri literarnovedne eseje, eno oceno in dve poročili. Po uvodnih besedah SILVIJE BOROVNIK, urednice tematske številke, je namen pravkar izdane dvojne številke prikazati del slovenske 'zgodbe o literaturi in njeni zgodovini'. Vanjo so tako uvrščene raziskave s področja sodobne slovenske proze, poezije in dramatike, pa tudi literarne teorije in mladinske književnosti, čemur se pridružuje še tema feminističnih raziskav v literarni znanosti, privlačno berljiva novost pa je tudi rubrika za literarnovedni esej. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ v svojem prispevku analizira homoerotične motive in teme v sodobnem slovenskem romanu, pri čemer ugotavlja, da se podoba homoseksualnosti v slovenskem romanu počasi prebija proti normalizaciji. Razprava ALENKE ŽBOGAR prinaša podroben vsebinski in kvantitativni pregled slovenske kratke proze zadnjih dvajsetih let 20. stoletja, ki mdr. pokaže, da v 80-ih letih prevladujejo kratke zgodbe, v 90-ih pa novele. DRAGICA HARAMIJA pregledno obravnava sodobno slovensko mladinsko prozo oz. njene najpogostejše vrste: med kratkoproznimi vrstami je to sodobna umetna pravljica, med dolgoproznimi pa mladinski roman. Članek HELGE GLUŠIČ predstavlja literarni opus koroškega pesnika in pisatelja Valentina Polanška. MATEJA PEZDIRC BARTOL v svoji razpravi analizira deset komedij Toneta Partljiča in sedem komedij Vinka Möderndorferja. Raziskuje podobnosti in razlike med motivi in temami obravnavanih komedij, vlogo družbene angažiranosti in erotičnih elementov v obravnavanih komedijah ter naravo njihovih komičnih učinkov. Članek SILVIJE BOROVNIK prinaša obravnavo značilnosti dramskega opusa Rudija Šeliga. Razlaganje Šeligovega dramskega opusa izpeljuje iz avtorjeve pripadnosti t. i. magijskemu gledališču, ki je v ospredje postavljalo like magijsko-mitske kulture, kot temeljno značilnost Šeligovih dram pa avtorica izpostavlja tudi posebno pozornost ženskim likom, ki ostajajo prevarani za svoja hrepenenja. Razprava JOŽICE ČEH je teoretične narave: avtorica opisuje in medsebojno primerja različne poglede na metaforo, kot jih prinašajo substitucijska, primerjalna, interakcijska in kognitivna teorija metafore. Članek KATJE MIHURKO PONIŽ pa prinaša pregled razvoja in aktualnega položaja feministične literarne vede na Slovenskem; avtorica svoj pregled zaključuje s pozitivno mislijo, da so v slovenskem prostoru realne možnosti za izvedbo simpozija na katero izmed tem feministične literarne vede. Rubrika Literarnovedni eseji vsebuje prispevke treh avtorjev: BORISA PATERNUJA, ki na podlagi nekaterih nasprotnih literarnovednih konceptov razmišlja o treh glavnih problemskih mestih sodobne literarne zgodovine; DARJE PAVLIČ, ki piše o vplivih globalizacije na slovensko poezijo, zlasti na njeno tematiko in na položaj lirskega subjekta; ter DENISA PONIŽA, ki v svojem polemično obarvanem eseju razmišlja o položaju slovenske literarne vede, težavah z njenim prevrednotenjem, njenim zgodovinskim spominom in odnosom do preteklosti nasploh. V zadnjem delu revije, tj. v rubriki Ocene in poročila ALENKA ŽBOGAR piše o monografiji _Poglavja iz didaktike književnosti_ Bože Krakar Vogel, medtem ko MATJAŽ AMBROŽIČ poroča o fragmentu najstarejše ohranjene Prešernove pesmi, ki je v zapisu Toma Zupana ohranjena v njegovi rokopisni zapuščini, objavljena pa je bila zgolj v eni izmed Slodnjakovih izdaj Prešernovih _Poezij_. JANEZ DOLENC predstavlja življenje in delo Gregorja Kreka -- utemeljitelja slavistike v Gradcu --, obenem pa napoveduje prireditve, ki se bodo jeseni zvrstile ob letošnji stoti obletnici Krekove smrti. Revijo sklepa rubrika V branje vam priporočamo s predstavitvijo številnih svežih literarnovednih monografij. JiS v spletni obliki je doma na http://www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 22:57:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 25 Sep 2005 22:57:12 +0200 Subject: [SlovLit] uhuh Message-ID: <00e101c5c213$b50ea450$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alenka Hladnik" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 24. september 2005 6:38 Subject: uhuh Živjo! Lepo, da se ga Marija Novak veseli novega govedorejskopoljedelskega sporeda RTV, ki bo prišel z demokratičnimi spremembami in odplavil nevarnost, da bi tudi naši otroci zamenjevali čebulo in krompir. Ker bo z njim zagotovljen še napredek čebulnokrompirjeve humanistike, predlagam raziskavo v letu 2010, priglasi jo naj kakšen nadebudni humanist jezikoslovec: 'Vpliv demokratičnih sprememb RTV in kmetijskih oddaj na besednjak 10letnikov'. Državna podpora zagotovljena. 'Če že tonemo, potonimo s plapolajočimi zastavami,' je bil slogan na RŠ, v pradavnini seveda. lp alenka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 23:01:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Sep 2005 23:01:43 +0200 Subject: [SlovLit] Vec reci, o Ptickih pa nic Message-ID: <010e01c5c214$569d21c0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 25. september 2005 17:24 Subject: več reči, o Ptičkih pa nič V zadnjih dneh se je nabralo nekaj dogodkov in novic, ki se mi zdijo širše zanimive za pedagoško motivirane bralce. 1. Za letošnje maturante je izšel še en priročnik, Esej na maturi 2006, pri Mladinski knjigi. Avtorji in vsebine so naslednji: Ana Jesenovec: Šolski esej,Matjaž Kmecl Ivan Tavčar in Visoška kronika, Irena Velikonja: Zločini, kazni in spoznanja na Visokem, Miha Javornik: Tukaj se hudič z Bogom bori! Prostor bitke so pa srca ljudi ..., Samo Krušič: Zločin in krivda, Bernarda Rovtar: Primerjava romanov Zločin in kazen ter Visoška kronika. Maturantom se v obilici branja najprej priporoča prebrati Visoško kroniko ter Zločin in kazen. 2. V sredo, 21. 9. je bila v Slovenskem šolskem muzeju okrogla miza o branju in osnovnošolskem kurikulu (Učenec in bralna kultura). Bilo nas je 6 uvodničarjev in nato živahna razprava. Po spominu povzemam nekaj misli: M. Grosman in N. Bucik sta poudarjali pomen branja za razvoj posameznika in splošne pismenosti in opozarjali na priložnosti, ki bi jih za ta del lahko bolje izkoristili učitelji, starši, šolski sistem in ne nazadnje učenci. Osnovnošolski praktičarki B. Fras in M. Mihelič sta poročali o pozitivnih prizadevanjih in izkušnjah z bralno motivacijo učencev, ki jo ustrezno spodbuja novi učni načrt za osnovno šolo. I. Saksida in jaz sva se strinjala v mnenju, da branje pri slovenščini ni ne nerazvito in tudi ne ekstremno razvito, da pa ni razlogov za paniko, ki jo radi širijo mediji. Prav tako jih tudi ni v zvezi z (ne)priljubljenostjo slovenščine v šoli, saj vrsta raziskovanj v zadnjem desetletju in med različnimi učenci različnih programov potrjuje, da je slovenščina priljubljena podobno kakor drugi zahtevni in tudi manj zahtevni predmeti. Razprava po tem je poudarila, da za dvig splošne pismenosti ni zadolžena zgolj slovenščina v šoli. Žal je mogoče ugotoviti, da se pri drugih predmetih ne skrbi za razvoj celostne sporazumevalne zmožnosti, da učenci nimajo priložnosti in opozoril glede jezikovne rabe, da zgolj rešujejo testne vrste nalog in niso vajeni oblikovati samostojnih sporočil, kar vse sproti uspešno spodjeda prizadevanja pri pouku slovenščine. Več bi bilo treba storiti za tovrstno ozaveščanje učiteljev in drugih sodelujočih v šolstvu. (Očitno izpit iz slovenščine, ki ga morajo vsi učitelji opravljati v okviru strokovnega izpita, ni dovolj.) 3. Od četrtka do sobote (22.9.-24.9.) je nato na Bledu potekala mednarodna konferenca Partnerstvo in mentorstvo v izobraževanju učiteljev. Organiziral jo je Center za pedagoško izobraževanje s FF. O svojih izkušnjah in dognanjih glede izobraževanja učiteljev smo govorili predstavniki vseh fakultet s temi programi pri nas, tudi naravoslovnih, imeli pa smo možnost slišati še tujce iz Anglije, Škotske, Nizozemske, Nemčije. Izvedeli smo, da si je finska država kot prvi pogoj za uspešen šolski sistem postavila kakovostno izobraženega učitelja. In, da je v izobraževanje učiteljev vključene veliko prakse (v Angliji, na Nizozemskem do 24 tednov, na Škotskem 18 tednov). Ponekod izvajajo dodiplomsko izobraževanje v zaporednem modelu, torej "pedagoško" leto po absolviranju študija iz temeljne stroke, drugod poteka vzporedno. Za izobraževanje učiteljev so zadolžene fakultete in hospitacijske šole (v "partnerstvu"), fakultete poleg študentov sistematično izobražujejo tudi mentorje. Slednje se v zadnjih letih dogaja tudi pri nas, a je zaenkrat bolj na prostovoljni osnovi kakor kje drugje, kjer mentor brez licence ne more opravljati tega dela. Pri nas je to, kako naj poteka praksa, že precej jasno, koliko naj je bo, pa ne. Kaže, da bo tudi pri nas neke enotne standarde za učiteljski poklic postavila država. Predstavljena je bila raziskava o želenih in pridobljenih učiteljskih kompetencah med diplomanti in študenti ff (slovenistov je bilo 6 od 49 učiteljev in 5 od 132 študentov 4. letnika). Učitelji in študenti menijo, da so pridobili dovolj temeljnega strokovnega znanja, premalo pa npr. znanja o ocenjevanju, ravnanju z vedenjsko problematičnimi, z učenci z motnjami v razvoju, o komunikaciji s starši ipd. Na okrogli mizi so predstavniki MŠŠ povedali, da gre v prvo branje zakon o strokovnih naslovih. Prvostopenjski študij ( 3-4-letni) bo dal naziv diplomirani učitelj (ekvivalent nekdanjemu učitelju s prvo stopnjo), drugostopenjski študij bi prinesel naziv magister profesor (ekvivalent sedanjemu profesorju). Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 23:07:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Sep 2005 23:07:19 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo v Bilcovs Message-ID: <012001c5c215$1ecab4f0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 25. september 2005 19:45 Subject: posredovanje vabila Spoštovani in dragi! Komaj smo se vrnili iz Kanalske doline z zelo uspelega posveta in strokovne ekskurzije Slov. narodopisnega inštituta Urban Jarnik (v sodelovanju s Slov. kult. središčem Planika), celovški inštitut vabi še na eno prireditev, posvečeno narodopiscu Pavlu Zablatniku (1912-1993). Tako v prilogi posredujem vabilo v Bilčovs za soboto 1. oktobra zvečer ob 20. uri. In še lep pozdrav! Janez Stergar =========== Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik (institut.urban.jarnik na ethno.at) in drugi vabijo na prireditev Pavle Zablatnik, Raziskovalec domačih šeg in navad - Strokovnjak in domačin in predstavitev knjige Pavle Zablatnik: Zbornik predavanj in prispevkov - Simpozij ob desetletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika, izdajatelj: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, uredila: Majda Fister, Peter Fister v soboto, 1. oktobra 2005, ob 20.00 uri v avli Ljudske šole v Bilčovsu. Prireditev v njegov spomin bodo oblikovali: Wilhelm Baum: Pavle Zablatnik in njegov pomen za nemški kulturni prostor (v nemščini), Peter Fister: Pavle Zablatnik in njegov pomen za slovensko etnologijo, Marko Tavčar: Sodelovanje Pavleta Zablatnika s primorskimi Slovenci, Helena Ložar-Podlogar in Hanzi Filipič: Pavle Zablatnik - Raziskovalec domačih šeg in navad. Osebnost dr. Pavleta Zablatnika (1912-1993) je ena najbolj izstopajočih med koroškimi Slovenci in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru v 20. stoletju. Bil je velik narodnjak, ki je vse svoje življenje živel s svojim ljudstvom. Kot duhovnik, narodopisec, kulturni delavec in pedagog je bistveno sooblikoval razvoj slovenske manjšine na Koroškem. Njegovo vsestransko delovanje je predstavljeno v zborniku, ki ga je inštitut Urban Jarnik izdal ob desetletnici njegove smrti. Zablatnikovo kulturno-znanstveno delovanje ima širši pomen, ki sega v skupni slovenski in nemški kulturni prostor, kot strokovnjak pa je vse življenje ostal tesno povezan z domačim krajem. Njegove raziskave šeg in navad so temeljno etnološko delo koroških Slovencev. Prireditev bo sooblikoval Mešani zbor SPD "Bilka". From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 26 00:21:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Sep 2005 00:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki Message-ID: <027101c5c21f$8bd4f010$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 23. september 2005 12:36 Subject: Odgovori: Re: [SlovLit] Pticki (stresice v naslovu je pred dnevi slovlitov streznik nenadoma zacel preganjati) Dragi SlovLitovci! Veseli sva prispevka, ki ga je napisala Jožica. Končno en konkreten prispevek, mnenje, ki je empirično dokazano in s katerim se zelo strinjava. Točno se ve, da Milčinski nekaj pomeni in da je tema še kako aktualna. Z veseljem se bova skupaj z otroki lotili branja knjige in si obetamo sadove (pa čeprav ne v točkah). Pa še to: na forumu je bilo mogoče prebrati, da današnji otroci ne bežijo od doma. Lepo bi bilo, če res ne bi. sosedi iz Lipniške OŠ, Breda in Katarina From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 26 00:27:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Sep 2005 00:27:39 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza Zenske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira? Message-ID: <029f01c5c220$57bec7f0$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na pef.uni-lj.si] Poslano: 22. september 2005 22:10 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: 1. obvestilo: Okrogla miza Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira?, Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 ----- Original Message ----- From: "Darja Cot" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs2.arnes.si> Sent: Friday, September 09, 2005 12:54 PM Subject: 1. obvestilo: Okrogla miza Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira?, Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 > Okrogla miza "Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi > diskriminira?", Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 > > Obveščamo vas, da bo v četrtek, 20. oktobra 2005 med 16.00 in 18.30 v > Cankarjevem domu v Ljubljani (Dvorana E3) potekala okrogla miza > "Ženske v > znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira". Organizirana bo pod > pokroviteljstvom 11. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo > in > Evropske pobude za raziskovalce, ki poteka med junijem in novembrom 2005 > po > Evropi. Na okrogli mizi si bomo ogledali dokumentarni film Ženske znanosti > ter spregovorili o izzivih s katerimi se v svojem poklicnem življenju > srečujejo raziskovalke. Namenjena je predstavnicam oz. predstavnikom > raziskovalne skupnosti, dodiplomskim in podiplomskim študentom/kam ter > vsem, > ki jih to področje zanima. > > > Na okrogli mizi, ki jo bo vodila dr. Maca Jogan s Fakultete za > družbene vede, bodo sodelovali (našteti po abecednem vrstnem redu): > 1.. mag. Evi Genetti, Center for Gender Equality, University of > Vienna, Dunaj, Avstrija > 2.. dr. Claudine Herman, Ecole Polytechnique, Palaiseau, Francija > 3.. mag. Kerin Herrasser, Science Communication Schütz & Martos GmbH, > Dunaj, Avstrija > 4.. dr. Joyce Hill, Unversity of Leeds, Velika Britanija > 5.. dr. Tamara Lah, direktorica, Nacionalni inštitut za biologijo, > Ljubljana > 6.. dr. Dunja Mladenić, Institut Jožef Stefan, Ljubljana > 7.. dr. Dragica Noe, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani > 8.. dr. Maja Remškar, Institut Jožef Stefan, Ljubljana > 9.. dr. Andreja Umek Venturini, Ministrstvo za visoko šolstvo, > znanost in tehnologijo RS, Ljubljana > 10.. dr. Jure Zupan, minister, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost > in tehnologijo RS, Ljubljana > 11.. dr. Milan Zver, minister, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, > Ljubljana > Okroglo mizo organizira Slovenska znanstvena fundacija s finančno > podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (glavni > financer), Krke, d.d., Novo Mesto, Mercatorja, d.d., Ljubljana, ASO > Ljubljana, British Council Slovenija in Instituta Français Charles > Nodier. Podrobnejše informacije o okrogli mizi so objavljene na spletni strani > SZF, na naslovu: www.ustanova-szf.si. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Sep 26 17:46:44 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 26 Sep 2005 17:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] zagovor doktorske naloge Natase Jakop Message-ID: <43383404.11024.17E0DAA@localhost> Mag. Nataša Jakop bo v torek, 27. septembra 2005, ob 14.00 uri zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Tipologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih značilnosti slovenskih pragmatičnih frazemov. Zagovor bo v predavalnici 209c Filozofske fakultete. Mentorica doktorske disertacije je izr. prof. dr. Erika Kržišnik. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 09:04:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 09:04:02 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij, vabilo k branju knjige in vabilo na ve?er z avtorjem Message-ID: <01c201c5c4c3$fbe605f0$6400a8c0@P4> Ob 40. obletnici delovanja Pedagoški inštitut v Ljubljani organizira simpozij z naslovom Vloga in pomen jezika v vzgoji in izobraževanju. Simpozij bo potekal v petek, 7. 10. 2005, v prostorih Pedagoškega inštituta, Gerbičeva 62, Ljubljana. S prispevki bodo sodelovali slovenski strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, jezikoslovja, filozofije, sociologije ter drugih družboslovnih in humanističnih ved, vabimo pa tudi vse udeležence, da se aktivno vključijo v diskusijo, ki bo spremljala vsako predavanje. Vljudno vabljeni! --- Organizator simpozija red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta dr. Zoran Pavlović PROGRAM DELA Petek, 7. 10. 2005 (od 9h do 16.15h) 9.00: Zoran Pavlović: Uvodni pozdrav direktorja Pedagoškega inštituta 9.15: Igor Ž. Žagar: Statistika in retorika (uvod v simpozij) 9.30--10.00: Zdenko Kodelja: Elementi za analizo pedagoškega diskurza 10.00--10. 30: Marjan Šimenc: Zastavljanje vprašanj v didaktični literaturi in v razredu 10.45--11.15: Bogomir Novak: Posledice razlik med dobro in slabo komunikacijo za kakovost pouk 11.15--11.45: Igor Ž. Žagar: Argumentiranost kot model sporazumevanja v šoli 11.45--12.15: Valerija Vendramin: Konceptualizacije pismenosti in razgradnja nekaterih s tem povezanih mitologij 13.45--14.15: Matjaž Babič: Slovnica kot uporabniški vmesnik 14.15--14.45: Janja Žmavc: Pouk latinščine v osnovni šoli ter njegovo mesto v sodobni vzgoji in izobraževanju 15.15--15.45: Vesna Mikolič: Zavest o kulturni in jezikovni raznolikosti kot mikropraksi narodnostno mešanih prostorov kot cilj jezikovne vzgoje 15.45-16.15: Matejka Grgič: Vloga jezika in tišine na poti spoznavanja ========= Marija Vačun Kolar, Mladi bralec: Rast osnovnošolskega bralca v stiku z umetnostnim besedilom. Slovenj Gradec: Cedronis, 2005. 213 str. Spremna beseda Matjaž Kmecl in Meta Grosman. ========== Osrednja knjižnica Kranj prireja v četrtek 29. sept. 2005 ob 19.30 v Modri dvorani gradu Khislstein večer s pesnikom, literarnim zgodovinarjem, urednikom in profesorjem Francetom Pibernikom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 09:17:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 09:17:01 +0200 Subject: [SlovLit] ?e eno vabilo in ?e ena publikacija Message-ID: <01f001c5c4c5$cc1692c0$6400a8c0@P4> From: "Helena Drewry" To: Sent: 27. september 2005 10:18 Subject: Don Kihot - razstava Spoštovani, prav prijazno vabljeni na otvoritev razstave ob 400-letnici izida prve izdaje Cervantesovega Don Kihota, ki bo v četrtek, 29. septembra, ob 12.00 uri v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice. Razstava bo sicer na ogled do 22. oktobra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 9.00 do 13. ure. --- Helena Drewry, Svetovalka uprave, Narodna in univerzitetna knjižnica =========== László Gajárszki (laszlo.gajarszki na maxmagyar.hu) mi sporoča, da je prevedel Slovenščino za popotnike (avtorja Miran Hladnik in Toussaint Hočevar, avtorja elektronske izdaje še Aljoša Ocepek in Zoran Triglav) v madžarščino in jo skupaj s 1800 ozvočenimi frazami postavil na http://slovenija.gaja.hu/info/language/index.html; načrtuje tudi knjižno izdajo. Oni teden pa je Janez Gradišnik 1800 slovenskim frazam dodal še enako število angleških ustreznic in tako avdio CD te knjige napravil dostopen tudi tistim, ki se slovenščine učijo med vožnjo v avtu. Glasove za angleški del so posodili Don in Dawn Reindl, Lea in Marc Greenberg ter Tim Pogačar. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 10:56:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 10:56:08 +0200 Subject: [SlovLit] Pa sem menda ... Message-ID: <000701c5c4d3$a3b48ef0$6400a8c0@P4> ... res pozabil povedati, da je oktobrska Kronika Slavističnega društva Slovenije (št. 57) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57.pdf ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57.doc z dodatkom za kongres v Lendavi: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57b.pdf ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57b.pdf že na spletu; dosegljivo tudi z začetne strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 13:38:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 13:38:40 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij ... Message-ID: <00a901c5c4ea$57d69840$6400a8c0@P4> From: "Igor Z. Zagar" Spoštovani, spoštovane, Sent: 29. september 2005 13:35 Subject: Vabilo - dopolnilo včerajšnjemu vabilu na simpozij VLOGA IN POMEN JEZIKA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU je po nerodnosti ušlo sledeče opozorilo: Zaradi precejšnjega zanimanja in omejenih prostorskih možnosti vas prosimo, da morebitno udeležbo do srede, 5. X., potrdite na e-naslov igor.zagar na guest.arnes.si. ======== ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 29. september 2005 13:14 Subject: Re: [SlovLit] Vabilo na simpozij,vabilo k branju knjige in vabilo na ve?er z avtorjem > > Spoštovani kolegi, > > vsak slavist naj bi vedel se vsako leto vsak prvi četrtek v oktobru začne > slovenski slavistični kongres, ki traja do konca tedna (sobote). Drugi > tradicionalni termin je prvi ponedeljek v juliju, ko se začne Seminar slov. > jezika, literature in kulture ter Poletna šola. Škoda, da drobimo sile. > > Lepe pozdrave > Zoltan JAN >> ----- Original Message ----- >> From: "Miran Hladnik, Siol" >> To: "SLOVLIT" >> Sent: Thursday, September 29, 2005 9:04 AM >> Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij,vabilo k branju knjige in vabilo na >> ve?er z avtorjem >> Ob 40. obletnici delovanja Pedagoški inštitut v Ljubljani organizira >> simpozij z naslovom Vloga in pomen jezika v vzgoji in izobraževanju. >> Simpozij bo potekal v petek, 7. 10. 2005, v prostorih Pedagoškega inštituta, >> Gerbičeva 62, Ljubljana. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 3 21:29:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Oct 2005 21:29:11 +0200 Subject: [SlovLit] Prosto delovno mesto in dve napaki Message-ID: <007e01c5c850$bccdccf0$6400a8c0@P4> Jolka Milič poroča o prostem mestu učitelja slovenščine na Evropski osnovni šoli v Luksemburgu; več informacij na http://eursc na mamer.lu oz. cynthia.kandel na eursc.org. Pozorno branje je odkrilo dve napaki v zadnji Kroniki: Joža Mahnič, da Nina Lenček ni hči, ampak vdova po profesorju Radu Lenčku (je pa hči Joža Lovrenčiča); Marija Stanonik pa je pokazala na nerodno omembo Tavčarjeve rojstne hiše v Steklasovi ekskurziji po poti Visoške kronike, saj je bila ta že zdavnaj temeljito preurejena. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 3 22:13:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Oct 2005 22:13:48 +0200 Subject: [SlovLit] Trije dnevi do Lendave Message-ID: <009001c5c856$f8133c40$6400a8c0@P4> Na slovenski slavistični kongres v Lendavi 6.--8. oktobra se je prijavilo okrog 150 ljudi in prijave še vedno prihajajo. Program prireditve je natisnjen na zadnjih straneh 57. številke Kronike, v rahlo osveženi obliki pa je dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html. Na recepciji lendavskih hotelov se želijo izogniti nepotrebni gneči in zato prosijo vse, ki imate rezervirano prenočišče, če se v sobe v Elizabeti ali v apartmaje Lipov gaj naselite v jutranjih urah ali postopoma med odmori. Pri prijavi povejte, da ste udeleženci slavističnega kongresa. Med obveščanjem smo spregledali podatek, da izredno nizka cena prenočevanja v apartmajih ne vključuje zajtrka. Zaradi povpraševanja bodo za zmerno doplačilo ponudili tudi zajtrk. Zemljevid vseh kongresnih lokacij vas bo čakal v vrečki, ki jo prevzamete ob prihodu. Nekaj zavzetih študentov je izrazilo željo, da bi pripotovali na kongres v Lendavo. Res smo bili prireditelji nerodni, ker nismo študentske udeležbe sami spodbudili in organizirali. Naj bo to šola za organizacijo prihodnjega kongresa. Jutri v okviru odštevanja dni pred kongresom predstavimo izjavi, ki ju bomo predlagali v sprejem: o poškodovanju nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega in o pobudi literarnega muzeja. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 08:45:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 08:45:11 +0200 Subject: [SlovLit] Do Lendave ?e dva dni Message-ID: <002401c5c8af$2c669700$6400a8c0@P4> Od častnih članov Slavističnega društva pridejo na kongres v Lendavo akademiki Anton Vratuša, Franc Zadravec, Jože Toporišič in Zinka Zorko, pisateljica Karolina Kolmanič in Breda Pogorelec. Opravičili so se in udeležence prijazno pozdravljajo pa častni člani Marko Kranjec, Alenka Glazer, Božena Orožen, France Bernik, Silvo Fatur, Rozka Štefan, Joža Mahnič, Berta Golob, Mira Medved, Helga Glušič, Janez Rotar, Mirko Križman, Alenka Kozinc, Boris Paternu, Marija Pirjevec, Martin Silvester, Janez Dolenc, Lojzka Bratuž, Aleksander Skaza. Za vabilo se je zahvalil tudi državni sekretar z Ministrstva za kulturo Jože Horvat, sprejela pa ga je in nas pride pozdravit državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc. Z Ministrstva za znanost (še) nismo dobili odgovora. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 08:52:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 08:52:09 +0200 Subject: [SlovLit] Z zamudo in Trinko Message-ID: <002a01c5c8b0$258ec500$6400a8c0@P4> Z zamudo poročamo o uspešnem zagovoru magistrskega dela Gordane Rodinger Bralni interesi učencev v tretjem triletju osnovne šole, ki se je zgodil 30. sept. 2005 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. ========= Klemen Lah je sestavil izjavo o Skrunitvi nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega, ki jo želimo sprejeti v petek 7. 10. na kongresu v Lendavi: Kam se, kam drvite, vzburjeni narodi! Ta vas pot prekleta v temno brezno vodi. Brat daj roko bratu, sosed pa sosedu; delajta vzajemno, a po starem redu. Vse zaman, ah Bože! Moj je glas v puščavi, zemlja pa domovje temi in zmešnjavi! (Ivan Trinko -- Zamejski) Konec julija letošnjega leta nas je neprijetno presenetila oskrunitev nagrobnega spomenika pesnika Ivana Trinka - Zamejskega, ki so ga neznani storilci popisali s fašističnimi in nacističnimi simboli. Dejanje je toliko bolj nerazumljivo, ker Ivan Trinko, slovenski zamejski duhovnik, vsestranski kulturni ustvarjalec in narodni buditelj, ne svojega pesništva ne narodnega ozaveščanja ni gradil na nasprotjih in konfrontacijah z drugimi narodi, temveč na spoštovanju jezikovno-kulturnega bogastva, ki mu ga je prinašalo sotočje treh jezikov -- slovenskega, italijanskega in furlanskega. Prav v spoštovanju raznolikosti sosednjih kultur se je njegova domoljubna poezija, čeprav odmaknjena na skrajni zahodni rob slovenskega jezika, navezala na osrednjo pesem slovenske domoljubne poezije -- Zdravljico Franceta Prešerna. Tudi Trinko postavlja v ospredje svetovljansko idejo sožitja med narodi kot edino možno pot za ohranitev in rast slovenskega jezika. Do tega spoznanja sta ga, tako kot najbrž tudi Prešerna, pripeljali težka usoda slovenščine, ki je bila kot jezik z nizkim družbeno-političnim statusom odrinjena iz javnosti, in zavest, da so njegova najgloblja videnja, spoznanja in doživetja kljub dobremu znanju večinskega tujega jezika ubesedljiva le v materinščini. Končno spoznanje Trinkove domoljubne poezije je bilo tako svetovnonazorsko odprta drža, ki je v ogroženosti enega jezika prepoznala grožnjo vsem jezikom, v ogroženosti sosednjega jezika ogroženost svojega, v ogroženosti lastne materinščine pa ogroženost pravice vsakega posameznika, da se izraža v jeziku, ki mu je najbližji. Le tako si je mogoče razložiti, kako lahko tako Prešeren kot Trinko, kljub oz. prav zaradi težkega položaja lastne besede, sporočata "Žive naj vsi narodi" oz. "Brat daj roko bratu / sosed pa sosedu". Kot poudarja Andrej Budal, se je že v mladem "Trinku utrdila zavest, da mora prav tu, na meji med latinstvom in slovanstvom, služiti obema, posredovati med obema, blažiti nasprotja med obema in se udejstvovati pri obeh." Bil je "ljubosumen čuvar zapadne jezikovne meje Slovencev, vnet zagovornik prijateljskega sožitja med Latinci in Slovani in še bolj vnet nasprotnik vsakega narodnega nasilja." Prenaglili bi se torej, ko bi menili, da je bila na Trinkovem grobu izrečena grožnja slovenski besedi. Trinko je, temelječ na tradiciji slovenskega domoljubnega pesništva, dokazal, da grožnje slovenske besede ne utišajo, temveč spodbudijo k širjenju ideje sosedskega sožitja. In prav to je bilo napadeno -- tromostovje furlanskega, slovenskega in italijanskega jezika, ki so ga gradili tako Trinko kot njegovi italijanski in furlanski somišljeniki. Motiv napadalcev tako ne moremo zožiti zgolj na nestrpnost do simbola zavednega zamejskega Slovenca ali slovenske besede, pa čeprav se znaki nestrpnosti do slovenske besede v zamejstvu pojavljajo vse pogosteje: oskrunitev Trinkovega groba lahko razumemo predvsem kot napad na njegovo idejo večjezičnih in medkulturnih mostov, brez katerih si danes ne moremo predstavljati nadaljnji razvoj evropskih povezav. Napadena je bila pravica posameznika do izražanja v materinščini. Slovenisti zato pozivamo odgovorne, da z odločnejšim ukrepanjem zagotovijo uveljavitev tistih zakonskih pravic, ki ščitijo ohranitev slovenske besede v zamejstvu, in z ustrezno podporo omogočijo slovenskim kulturnim institucijam neobremenjeno uresničevati zastavljene cilje. Kajti če sta Prešeren in Trinko v ogroženosti svoje materinščine zaznala ogroženost univerzalne pravice do izražanje v lastnem jeziku, potem se moramo tudi mi nehati spraševati, kdo in kaj je ogroženo, ko so ogroženi naši zamejci. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 10:23:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 10:23:34 +0200 Subject: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezika in knji?evnosti Message-ID: <008f01c5c8bc$eac9d5b0$6400a8c0@P4> Kdo vse se je prijavil na lendavski kongres, lahko preberete na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/udelezencivlendavi.doc. Sem se da tudi z začetne strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Sporočite prosim morebitne napake. ============ Breda Pogorelec je oblikovala pobudo za ustanovitev jezikovno-literarnega muzeja, ki naj bi jo sprejeli na kongresu v Lendavi: V Zvezi slavističnih društev Slovenije smo že v sedemdesetih letih poskušali odgovoriti na vprašanje, kako na sodoben način in kar najbolj nazorno predstaviti dediščino slovenske besedne ustvarjalnosti in jezika širši javnosti v posebni dejavnosti, ki bi bila združena pod okriljem posebne ustanove, ki jo v tej pobudi imenujemo z delovnim naslovom Muzej slovenskega jezika in književnosti. S to izjavo nekdanjo zamisel oživljamo in predlagamo ustanovitev nove muzejske ustanove z nalogo, sistematično zbirati gradivo o okoliščinah rabe slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti, povezovati podobne spominske ustanove v skupnem poslanstvu, zbrano gradivo ustrezno in s sodobnimi sredstvi dokumentirati in preučevati ter posredovati domači in tuji javnosti. Vsa dejavnost Muzeja bo namenjena tako slovenskemu samospoznavanju kakor utrjevanju slovenske identitete, pri tem je treba poudariti, da jo je mogoče uspešno zastaviti šele v današnjih zgodovinskih razmerah samostojne slovenske državnosti. Sodobne tehnologije zbiranja, povezovanja in predvsem multimedijske prezentacije razen tega bodo omogočale in pospeševale stalen, živ stik z javnostjo, ki ji bo opisana muzejska informacija namenjena. Zavedamo se, da je projekt vzpostavitve in razvitja take dejavnosti zahtevna naloga, ki jo bo treba udejanjati le postopoma in z velikim vložkom znanja in osebne zavzetosti vseh, ki se bodo namenili zamisel uresničiti. Slovenistična stroka, ki projekt predlaga, bo morala zagotoviti strokovne kadre in oblikovati prvo zasnovo programa nove dejavnosti, od pristojnih oblasti v šolstvu, znanosti in kulturi pa pričakujemo podporo glede materialnih osnov za delovanje. Muzej slovenskega jezika in literature ne bo slovenska posebnost, podobne ustanove imajo tudi drugod, na primer pri Ircih, znamenit je češki spomenik besednega ustvarjanja na Strahovu v Pragi. Pri nas zbirajo in hranijo gradivo besednega ustvarjanja različne ustanove, med njimi so na prvem mestu Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerzitetna knjižnica v Mariboru, Pokrajinski arhiv v Mariboru ter številne pokrajinske študijske knjižnice. V teh ustanovah je gradivo tudi dostopno raziskovalcem. Na pesnike in pisatelje in druge javne delavce spominjajo tudi muzejske predstavitve rojstnih hiš ali spominskih sob. Novi muzej slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti ne bo prevzemal dosedanje dejavnosti od katere koli ustanove, njegova naloga bo v prvi vrsti v povezovanju te dejavnosti z dokumentacijo in zbiranjem drugega gradiva s področja slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti ter v stalnih in občasnih tematskih predstavitvah tega gradiva. Muzej se bo v mreži muzejske dejavnosti povezoval zlasti z drugimi muzeji, ki hranijo in predstavljajo človekovo ustvarjalnost. Nedavno dogajanje v zvezi z materialno zapuščino velikega pesnika slovenske moderne Otona Župančiča, ki je obstala v skladišču pomembnega muzeja v slovenski prestolnici, je idejo o samostojnem jezikovnem in literarnem muzeju na novo aktualiziralo. Za ta namen bo potrebno v okviru slovenističnih ved na novo postaviti posebno muzejsko dejavnost in jo razviti za pojasnjevanje pomena besedne ustvarjalnosti za obstoj in življenje naše narodne skupnosti in njenega prispevka v svetovno kulturno zakladnico. Pri Zvezi slavističnih društev Slovenije bomo oblikovali delovno skupino z nalogo, poskrbeti za začetek prizadevanj za uresničenje opisane zamisli. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 14:55:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 14:55:44 +0200 Subject: [SlovLit] Muzej slovenskega jezika in knji?evnosti Message-ID: <005d01c5c8e2$f0486e90$6400a8c0@P4> From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 4. oktober 2005 13:47 Subject: Re: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezikain knji?evnosti Pozdrav iz Celovca! Pri ustanavljanju jezikovnega muzeja pa nikakor na Celovec in okolico ne pozabite! Prisrčno si to želi in Vas vse sloveniste lepo pozdravlja vdani Franc Kattnig, Mohorjeva založba v Celovcu ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, October 04, 2005 10:23 AM Subject: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezikain knji?evnosti From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 15:18:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 15:18:32 +0200 Subject: [SlovLit] Dodatna ekskurzijska prilo?nost Message-ID: <000a01c5c8e6$207292a0$6400a8c0@P4> O Šiftarji fondaciji v Petanjcih so na znanstvenem ministrstvu zapisali, da skrbi za varstvo "kulturne in naravne dediščine, ohranitev in razvoj Vrta spominov in tovarištva v vsej svoji neokrnjeni substanci in simboliki, utrjevanje in razvijanje sodelovanja med narodi, še posebej s sosednjih regionalnih območij na področjih temeljnih dejavnosti ustanove, podpiranje in raziskovanje znanstveno-raziskovalnega dela, vzpodbujanje aktivnosti s področja varstva okolja in sodelovanje pri prizadevanjih drugih organizacij s tega področja." Akademik prof. dr. Anton Vratuša je tam pripravljen sprejeti 10--20 udeležencev slavističnega kongresa ali drugih zainteresiranih, kratko predstaviti njen program in nas skromno pogostiti. Ker je sobota že rezervirana za dve dolgo načrtovani ekskurziji, je ta kulturni dodatek uresničljiv le za posamezne obiskovalce ekskurzije po Kranjčevih krajih, ki bi po kosilu pri Ciganih lahko sedli v avtomobile in se zapeljali v Petanjce. Prosim, če se mi nemudoma oglasite vsi, ki bi se hoteli pridružiti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 15:36:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 15:36:52 +0200 Subject: [SlovLit] Kako do tja Message-ID: <001f01c5c8e8$af156530$6400a8c0@P4> Večina kongresnih udeležencev bo stanovala v apartmajih Lipov gaj poleg hotela Lipa. Prijavite se v recepciji hotela Lipa; tam imate v restavraciji hotela tudi zajtrk. Do Lipe pridete mimo nogometnega igrišča in na križišču desno do konca. Zemljevid lokacije in slike hotela dobite na straneh prekmurskega slavističnega društva http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html oz. http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/mestna%20karta.html. Manjši del udeležencev pa spi v hotelu Elizabeta, do koder se pride mimo trgovine Spar -- hotel je nasproti trgovine. Prijavite se v recepciji hotela; v hotelu tudi zajtrkujete. Vse naštete stavbe spadajo pod Terme Lendava. Iz Ljubljane do Lendave računajte s tremi urami lagodne vožnje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 18:46:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 18:46:39 +0200 Subject: [SlovLit] Nagrade Slavisti?nega dru?tva Slovenije Message-ID: <023b01c5c903$3230a1e0$6400a8c0@P4> Na začetku slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi v četrtek 6. okt. bo podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije. Letos jih bo spet pet, tako kot lani. Utemeljitve so bile tako obsežne in tehtne, da ne bi bilo pravično izbirati med njimi. 1. Irena Novak-Popov je utemeljila nagrado za uspešen diplomski študij Vladki Tucovič s Filozofske fakultete v Ljubljani. 2. Blanka Bošnjak je utemeljila nagrado za uspešen magistrski študij Branki Vičar s Pedagoške fakultete v Mariboru. 3. Boža Krakar-Vogel je utemeljila nagrado za uspešen doktorski študij Katji Podbevšek z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. 4. Fabio Ivančič je utemeljil nagrado za dolgoletno skrb za strokovni jezik Mojci Luštrek z Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 5. Štefan Kardoš je utemeljil nagrado za pomembne dosežke pri raziskovanju in v publicistiki Franciju Justu s Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti. Če vas zanima in se vam zdi primerno, mi pišite, da objavim tudi zelo kratke povzetke utemeljitev. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 5 10:14:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Oct 2005 10:14:32 +0200 Subject: [SlovLit] En dan do Lendave Message-ID: <000001c5c984$d09e79c0$124602c1@ff.unilj.si> Informacije o lendavskem kongresu smo pred meseci zastavili s prekmursko kulinarično ponudbo, pa jih z menijem večerje v četrtek ob 20.00 tudi zaključimo: Jedilnik 1 NADEVAN PERUTNINSKI ZVITEK * KROMPIRJEVA SMETANOVA JUHA * BRŽOLA ESZTERHÁZY OCVRTA PURANJA RULADA SKUTINI ŠTRUKLJI PRAŽEN KROMPIR SESTAVLJENA SOLATA * OMLETA PRESENEČENJA Jedilnik 2 NADEVAN PARADIŽNIK S SKUTINIM NADEVOM * ZELENJAVNA JUHA * SEITAN V ČEBULNI OMAKI ŠPINAČNI TORTELINI SESTAVLJENA SOLATA * OMLETA PRESENEČENJA Vsak dobi še "perec" in četrt litra pijače. Cena svečane večerje s programom (Rudi, Kreslin, Langa) je 3.000 SIT (oz. 5000 SIT za neplačnike kotizacije). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 9 21:55:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Oct 2005 21:55:16 +0200 Subject: [SlovLit] Fotoreporta?a s slavisti?nega kongresa v Lendavi konec tedna Message-ID: <000701c5cd0b$6014fe10$6400a8c0@P4> Slike z lendavskega kongresa si oglejte na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri44/index.html . Živahne debate in prijetne družabnosti dokumentirata tudi dva kratka filmska kadra na koncu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 9 23:11:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Oct 2005 23:11:36 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjige Jezik v zrcalu kulture Message-ID: <01dc01c5cd16$0a0ce900$6400a8c0@P4> From: "Nataša Grzinič" Sent: 6. oktober 2005 15:09 Subject: vabilo na predstavitev knjige Jezik v zrcalu kulture Knjigarna Libris in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem - Založba Annales vabita na predstavitev knjige dr. Vesne Mikolič Jezik v zrcalu kultur: Jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med)etnična ozaveščenost v Slovenski Istri, ki bo v torek, 11. oktobra 2005, ob 19. uri v koprski knjigarni Libris. Knjigo bo predstavil dr. Marko Stabej. Večer bo s svojo glasbo obogatil Rudi Bučar. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 10 01:55:47 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 10 Oct 2005 01:55:47 +0200 Subject: [SlovLit] podelitev stipendij Ustanove patra S. Skrabca Message-ID: <4349CA23.12636.7F5DC62@localhost> Ustanova patra Stanislava Škrabca vabi na svečano podelitev štipendij izbranim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije v četrtek, 13. oktobra 2005, ob 19. uri v cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Na slovesnosti bo spregovorila red. prof. dr. Ada Vidovič Muha z Oddelka za slovenistiko FF. Ob podelitvi štipendij Škrabčeve ustanove bo premierno predvajan dokumentarni film o patru Stanislavu Škrabcu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 10 19:06:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Oct 2005 19:06:39 +0200 Subject: [SlovLit] France Bezlaj Message-ID: <001f01c5cdbc$fc0467a0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Sivic-Dular" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 10. oktober 2005 12:47 Subject: France Bezlaj Dragi Miran, čeprav je minilo že nekaj časa, pa naj vendarle opozorim tudi širšo slavistično javnost na naslednji dogodek: Ob 95. letnici rojstva prof. dr. Franceta Bezlaja je 20. septembra 2005 v prostorih Knjižnice Litija potekala kratka spominska svečanost. Prof. Bezlaj je bil namreč po kraju rojstva Litijan. Svečanost so organizirali Fondacija Villa Litta, Knjižnica Litija in nekdanji študentje prof. Bezlaja iz Litije. Bezlajevo življenje in delo je orisal gospod Martin Brilej, ki predseduje Fondaciji Villa Litta, nekdanji študentje so se ga spomnili z živimi spomini in anekdotami, učenci OŠ Litija in OŠ Gradec pa so se v dvoboju preizkusili v znanju iz etimologije. Prireditev je spremljala priložnostna razstava znanstvenih del prof. Bezlaja, ki jih hranijo v posebni zbirki, ob tej priložnosti pa sta bili izdani tudi kuverta in žig z likom prof. Bezlaja. Alenka Šivic-Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 11:08:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 11:08:18 +0200 Subject: [SlovLit] Lingvisti?ni kro?ek in anekdote profesorja Bezlaja Message-ID: <00c501c5ce43$53b13420$6400a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: 10. oktober 2005 19:07 Subject: LK, 17. oktober Lingvistični krožek FF vabi na 812. sestanek v ponedeljek, 17. oktobra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, tema predavanja: Dvojina v slovenskih narečjih. Za predsedstvo, doc. dr. Chikako Shigemori Bučar ========= From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 10. oktober 2005 19:57 Subject: Re: [SlovLit] France Bezlaj Lepo bi bilo, če bi anekdote prof. Bezlaja zaupali tudi ostalim kolegom, ki smo nehote prezrli pomemben datum, čeprav nam je veliko podaril in še več zapustil. Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 11:58:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 11:58:56 +0200 Subject: [SlovLit] Optimalnostna teorija v jezikoslovju Message-ID: <014901c5ce4a$66801920$6400a8c0@P4> From: "Peter Weiss" To: "Miran" Sent: 11. oktober 2005 4:12 Subject: Fw: [ZRC - vsem:] Hisotricni seminar [...] ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Metoda Kokole Za: vsem na zrc-sazu.si Poslano: 9. oktober 2005 19:09 Zadeva: [ZRC - vsem:] Hisotrični seminar HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Optimalnostna teorija v jezikoslovju. Optimalnostna teorija (optimality theory, OT), ki sta jo prva predlagala Alan Prince in Paul Smolensky leta 1993, je danes ena vodilnih slovničnih teorij, uveljavljena predvsem v fonologiji, morfonologiji in oblikoslovju (v okviru katerih bo tudi predstavljena), manj pa drugod (npr. v skladnji ali fonetiki). OT-slovnica ne temelji na pravilih, ampak je vzporedno primerjalna: med možnimi rezultati (outputi) izbira najbolj harmoničnega oz. optimalnega. V slovničnem modelu to določajo omejitve (constraints), ki so med seboj strogo rangirane, vendar so tudi (pre)kršljive. So dveh tipov: zvestobnostne (ki primerjajo razmerje med vnosom in rezultatom) in zaznamovanostne (ki se tičejo rezultata neodvisno od vnosa). Omejitve so univerzalne, jeziki pa rangirajo različno. Klasična oblika OT-obravnave je tablica (tableau). - Največji izziv teoriji danes predstavlja zlasti t. i. netransparentnost (opacity), ki ima v sodobni OT najrazličnejše rešitve (npr. zvestoba med rezultati, simpatičnost, verige kandidatov, ozke omejitve), deloma pa tudi izjeme (npr. pri prevzemanju) in variantnost. - Teorija bo predstavljena na splošno, vendar dodatno z gradivom iz slovenščine. Predaval bo Peter Jurgec. Peter Jurgec (1979) je mladi raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Glavni področji njegovega zanimanja sta fonetika in fonologija, posebej še z vidika slovenščine, s katerih je objavil več kot deset znanstvenih člankov in monografijo (Samoglasniški nizi v slovenščini: fonološko-fonetična analiza, 2005). Študijsko se usposablja tudi na Univerzi v Massachusettsu v Amherstu (pri profesorju Johnu J. McCarthyju). Predavanje bo v četrtek, 13. oktobra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 13:09:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 13:09:18 +0200 Subject: [SlovLit] Utemeljitve leto?njih nagrad Slavisti?nega dru?tva Slovenije Message-ID: <022801c5ce54$3ab82ad0$6400a8c0@P4> Utemeljitve letošnjih nagrad Slavističnega društva Slovenije si je mogoče prebrati na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/utemeljitve.doc. Eno manjkajočo dodamo takoj, ko dospe. --- miran Date: Thu, 6 Oct 2005 11:45:23 +0200 From: To: Spoštovani, zdi se mi prav in posteno, objaviti utemeljitev tovrstnih nagrad -- avtorji si zasluzijo, da smo seznanjeni z njihovimi dosezki, delom in trudom, ki so ga morali vloziti v dolocene projekte, da so bili na svojem podrocju tako uspesni. Lep pozdrav, Mojca Tomisic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 15:46:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 15:46:49 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava po Lendavi Message-ID: <031901c5ce6a$3c0c2010$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/vratusa.doc --- govor akademika Antona Vratuše na otvoritvi lendavskega kongresa 7. 10. 2005. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/izjava05.doc --- izjava o oskrunjenju nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega in izjava o jezikovno-literarnem muzuju, sprejeti na slavističnem kongresu v Lendavi 7. 10. 2005. Http://www.ceeol.com --- novosti v Srednjeevropski omrežni knjižnici: 200 celotnih humanističnih in družboslovnih revij s tega prostora. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 17:03:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 17:03:04 +0200 Subject: [SlovLit] Dve sve?i knjigi Message-ID: <03e701c5ce74$e327ed20$6400a8c0@P4> Pri tržaški Mladiki, goriški Mohorjevi in videmskem Slavističnem društvu je izšel Rebulov zbornik, ki ga je uredila Lojzka Bratuž. Posvečen je avtorjevi 80-letnici, opremljen je s fotografijami iz njegovega življenja, članke pa so prispevali Lojzka Bratuž, Helga Glušič, Marija Pirjevec, Kajetan Gantar, Jadranka Cergol, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Đukić, Majda Artač Sturman, Diomira Fabjan Bajc in Martina Ožbot. 140 str. + priloge. Tudi avtor Slovenskega romana dvajsetega stoletja (Murska Sobota: Franc-Franc, Ljubljana: SAZU in ZIFF, 2005, 383 str.) Franc Zadravec je pravkar dopolnil 80 let. V obsežnem tretjem delu svoje literarnozgodovinske trilogije o slovenskem romanu obravnava ljubezensko, duhovno, socialno in vojno tematiko, razpravlja o formi romana, uporabi narečja in fantastike v njem, o njegovi časovnostilni klasifikaciji, pokrajinski določenosti in žanrih. Obravnavani so avtorji Ivan Cankar, Berta Bojetu, Bogdan Novak, Marij Čuk, Brina Švigelj-Merat, Dušan Merc, Feri Lainšček, Florjan Lipuš in še trikrat toliko drugih. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 12 11:52:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Oct 2005 11:52:02 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja Message-ID: <002e01c5cf12$9869d200$8d4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Juvan [mailto:Marko.Juvan na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 12, 2005 11:19 AM SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vas, po uspešno zaključenem 3. mednarodnem komparativističnem kolokviju v okviru Vilenice 2005, vljudno vabi še na oktobrski niz treh izzivalnih predavanj, in sicer Winfrieda Menninghausa o evolucijsko-biološki in psihoanalitični estetski teoriji ter o interpretaciji Hölderlina s stališč študijev spolov in Vida Snoja o klasični, a vedno znova aktualni temi primerjalne književnosti - pojmu svetovna književnost. Prof. dr. Winfried Menninghaus, profesor na Inštitutu za občo in primerjalno literarno vedo na Freie Universität Berlin, bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 18. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (za NUK, pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana, predaval na temo Beauty and Death in Darwin and Freud, v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, pa še o temi Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer. Samo en teden pozneje, na istem mestu - se pravi, v četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. - pa bo nastopil doc. dr. Vid Snoj s temo Svetovna literatura na ozadju drugega. Dr. Marko Juvan, predsednik SDPK ======== Winfried Menninghaus: Beauty and Death in Darwin and Freud / Lepota in smrt pri Darwinu in Freudu. Vse do 70. let 20. stol. so Darwinovo teorijo "čuta za lepoto" v glavnem odklanjali celo v evolucijski biologiji, v humanistiki pa ni bila deležna nikakršne pozornosti. Od tedaj naprej pa sta evolucijska biologija in psihologija Darwinu pripisovali zasluge za temeljne uvide v lastnosti in funkcije fizične privlačnosti. Predavanje se bo navezovalo na Darwinovo "estetiko" in Freudovo nadvse izvirno prilagoditev darwinovske pripovedi ter v tej luči obravnavalo ključne predpostavke o odlikah lepote, ki uveljavljajo življenje, kakor tudi nasprotne sile, ki vodijo v afinitete med lepoto, škodljivostjo in, ne nazadnje, smrtjo. Sreda, 19. oktobra, ob 18. uri, Gosposka 16. W. Menninghaus: Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer / Hölderlinov sapfični modus: Revidiranje mita o moškem pindarskem vidcu. Hölderlin je pred dvesto leti pripravil svojo zadnjo objavo; v žepnem almanahu za leto 1805 je natisnil tudi eno od svojih najslavnejših pesmi, Hälfte des Lebens. Predavanje se bo lotilo natančnega branja te pesmi in skušalo prevrednotiti pojmovanje - uveljavljeno vsaj od Norberta von Hellingratha naprej - Hölderlina kot (moškega) pindarskega pesnika preroka, posrednika med bogovi in ljudmi. Predstavljena bo sapfična dvojnica v Hölderlinovi poeziji ter osvetljen izjemen pomen Sapfe tako za teorijo lirske poezije kakor tudi za politiko spola in koncepcijo ženske simbolne avtoritete okrog leta 1800. Četrtek, 20. oktobra, ob 11. uri, Novi trg 4. Prof. dr. Winfried Menninghaus (1952) je profesor obče in primerjalne književnosti na Freie Universität v Berlinu in član berlinske Akademije znanosti, gostoval pa je tudi na vodilnih univerzah v ZDA (Princeton, Yale, Berkeley) in Izraelu (Jeruzalem). Ukvarja se z literaturo in poetiko od 1750 do danes, posebej z nemško romantiko; objavljal je še s področij klasične retorike in poetike, estetike, antropologije in evolucijske biologije ter moderne kritične teorije. Svoje monografije, objavljene od leta 1980 do danes, je posvečal delu W. Benjamina, P. Celana, G. Kellerja, I. Kanta, L. Tiecka in F. Hölderlina, vedno v luči splošnih problemov, kakršne je obravnaval še v knjigah Unendliche Verdoppelung: Die Frühromantische Grundlegung der Kunsttheorie im Begriff absoluter Selbstreflexion (Suhrkamp 1987), Lob des Unsinns: Über Kant, Tieck und Blaubart (Suhrkamp 1995, ameriški prev. Stanford UP 1999) in Ekel: Theorie und Geschichte einer starken Empfindung (Suhrkamp 1999, ameriški prev. SUNY Press 2003). Pred izidom je njegova knjiga Hälfte des Lebens: Versuch über Hölderlin's Poetik. Vid Snoj: Svetovna literatura na ozadju drugega. Predavanje Svetovna literatura na ozadju drugega bo govorilo o tem, kako je pojem svetovna literatura nastal pri Goetheju in katere pomenske razsežnosti je dobival predvsem v recepciji 20. stoletja. Vendar se ne bo ukvarjalo samo z Goethejevo zasnovo pojma in njegovo poznejšo recepcijo. V drugem delu bo govorilo o tem, kaj svetovna literatura lahko pomeni, če se vprašamo po razmerju literature do sveta in hkrati do drugega, ki je lastno literaturi - do neizrekljivega. To bo poskušalo prikazati ne le teoretično, ampak tudi ob konkretnem literarnem zgledu. Doc. dr. Vid Snoj (1965) je diplomiral in doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer poučuje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Doslej je objavil več razprav, največ o slovenski literaturi in Bibliji. Pri ZRC SAZU bo v kratkem izšla njegova knjiga Nova zaveza in slovenska literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 12 12:19:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Oct 2005 12:19:04 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Vzhodno-slovanski splet Message-ID: <003c01c5cf16$5f9ad560$8d4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, October 12, 2005 9:55 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vzhodno-slovanski splet Miran, na slovlitu sem našla tvoje sporočilo o VS on line knjižnici - Http://www.ceeol.com --- novosti v Srednjeevropski omrežni knjižnici: 200 celotnih humanističnih in družboslovnih revij s tega prostora. Zdi se mi zelo zanimiva, čeprav vsaj za nekatere države in njihove produkte, knjige, članke, predvsem pa revije zelo neažurna. Vendar Slovenije noter ni. Vsaj osrednji slavistični reviji SR in JIS bi tam noter morali biti, da o drugih ne govorim. Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 13 10:07:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Oct 2005 10:07:07 +0200 Subject: [SlovLit] Spored konference o Gregorju Kreku, utemeljitelju gra?ke slavistike Message-ID: <008b01c5cfcd$1c782b90$6400a8c0@P4> From: "jurij fikfak" To: Sent: 13. oktober 2005 9:52 Subject: Inštitut za slovensko narodopisje Prof. dr. Gregor Krek, utemeljitelj graške slavistike (8. 3. 1840 v Četeni Ravni -- 2. 7. 1905 v Gradcu) Graz/Gradec 20. 10. 2005; Četena Ravan 21. in 22. 10. 2005 20. 10. 2005 - Graz/Gradec, Avstrija - Uni-Zentrum Wall, Mehrzweckraum; Merangasse 70, A-8010 Graz (v nemškem jeziku) 10.30-11.15 Pozdravi gostov (Rektor, Dekan, Predstojnik Inštituta za slavistiko Graz/Gradec, predstavnik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU) 11.15-12.30 Gregor Krek in njegov čas Akademik, prof. dr. Matjaž Kmecl, SAZU Ljubljana: Gregor Krek, utemeljitelj znanstvene slavistike v Gradcu Prof. Janez Dolenc: Življenjska pot Gregorja Kreka Prof. dr. Walter Höflechner: Humanistika na graški univerzi v času Gregorja Kreka 12.30-14.30 Kosilo 14.30-17.00 Gregor Krek in filologija Prof. dr. Alois Kernbauer: Gregor Krek in začetki slavistike na graški univerzi Prof. dr. Wolfgang Eismann: Gregor Krek in slavistična literarna zgodovina Prof. dr. Darko Dolinar: Gregor Krek in slovanska literarna zgodovina Prof. dr. Alenka Šivic-Dular: Gregor Krek in jezikoslovje Doc. dr. Jurij Fikfak: Gregor Krek in narodopisje Informacije: Graz: Institut für Slawistik - Tajništvo (+43 316 380 25 20) Znanstveno srečanje so finančno in/ali organizacijsko podprli: Gradec/Graz: Fakulteta za humanistiko Univerze v Gradcu; Dežela Štajerska; Slovenski znanstveni inštitut Dunaj; Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost RS; Avstrijski znanstveni inštitut; Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Slavistično društvo Slovenije 21. 10. 2005 Četena Ravan v Poljanski dolini, rojstni kraj Gregorja Kreka (v slovenskem jeziku) 10.00 Pozdravi (Predstojnik Inštituta za slavistiko Graz/Gradec, predstavnik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU idr.) Univerza v Gradcu in Slovenci Prof. dr. Stane Granda, Gregor Krek, Gradec in Slovenci Prof. dr. Walter Höflechner, Humanistika na graški univerzi v času Gregorja Kreka 11.15-11.30 Odmor 11.30-13.30 Gregor Krek, filologija in sodobniki Prof. dr. Alois Kernbauer, Gregor Krek in začetki slavistike na graški univerzi Prof. dr. Darko Dolinar, Gregor Krek in slovanska literarna zgodovina Prof. dr. Wolfgang Eismann, Gregor Krek in slavistična literarna zgodovina Prof. dr. Alenka Šivic-Dular, Gregor Krek in jezikoslovje Prof. dr. Katja Sturm Schnabl, Gregor Krek in Fran Miklošič 13.30-15.00 Kosilo 15.00-17.30 Gregor Krek in ljudska kultura Doc. dr. Jurij Fikfak, Gregor Krek in narodopisje Prof. dr. Marija Stanonik, Gregor Krek in slovstvena folklora Prof. dr. Vitomir Belaj, Pojmovanje mitologije pri Gregorju Kreku Dr. Marija Klobčar, Krekove presoje ljudskega pesništva Doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Recepcija Gregorja Kreka Bibliografija Gregorja Kreka Drago Samec, Bibliografija dr. Gregorja Kreka 19.00 Predstavitev knjige >Nekoč je bilo jezero.< Povedke in pravljice iz poljanske doline in njenega pogorja, ki jih je zbrala in uredila prof. dr. Marija Stanonik in izdalo Muzejsko društvo Škofja Loka 22. 10. 2005 Četena Ravan v Poljanski dolini 11.00-13.00 Pozdravi gostov Akademik, prof. dr. Matjaž Kmecl - Gregor Krek, utemeljitelj slavistike v Gradcu Prof. Janez Dolenc - O življenju in delu prof. dr. Gregorja Kreka Odkritje doprsnega kipa Gregorja Kreka (akad. kipar Metod Frlic) Kulturni program, ki ga oblikujejo domačini 13.00- Pogostitev, ki jo pripravijo domačini Informacije: Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU - dr. Jurij Fikfak (+386 1 470 62 90) Dokončen program s povzetki bo dosegljiv na spletnih straneh www.zrc-sazu.si/isn/krek/gradecravan.htm. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 17 23:00:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Oct 2005 23:00:10 +0200 Subject: [SlovLit] Dve predavanji Message-ID: <01d601c5d35d$c40b6eb0$6400a8c0@P4> From: "Marijan Dovic" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 17. oktober 2005 14:05 Subject: SDPK: Predavanja v oktobru Slovensko društvo za primerjalno književnost (www.zrc-sazu.si/sdpk) vas, po uspešno zaključenem 3. mednarodnem komparativističnem kolokviju v okviru Vilenice 2005, vljudno vabi še na oktobrski niz treh izzivalnih predavanj, in sicer Winfrieda Menninghausa o evolucijsko-biološki in psihoanalitični estetski teoriji ter o interpretaciji Hölderlina s stališč študijev spolov in Vida Snoja o klasični, a vedno znova aktualni temi primerjalne književnosti - pojmu "svetovna književnost". Prof. dr. Winfried Menninghaus, profesor na Inštitutu za občo in primerjalno literarno vedo na Freie Universität Berlin, bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 18. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (za NUK, pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana, predaval na temo Beauty and Death in Darwin and Freud, v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, pa še o temi Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer. Samo en teden pozneje, na istem mestu - se pravi, v četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. - pa bo nastopil doc. dr. Vid Snoj s temo Svetovna literatura na ozadju drugega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 17 23:37:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Oct 2005 23:37:27 +0200 Subject: [SlovLit] Nove slike iz Lendave in nove knjige iz Porabja Message-ID: <023b01c5d362$f985abf0$6400a8c0@P4> From: "Gabriela Zver" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 13. oktober 2005 22:57 Še druge slike iz Lendave: http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/slike%20z%20zborovanja%20in%20stran/slike_zborovanje.html ========== From: "Marjana Lavric" To: Sent: 14. oktober 2005 10:37 Subject: Književni dar porabskih Slovencev Na slavističnem popotovanju po slovenskem Porabju, ki je potekalo v okviru lendavskega kongresa 6.--8. oktobra, je Francek Mukič v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem podaril Slavističnemu drustvu Slovenije naslednje knjige: Francek MUKIČ, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, učbenik za 1.--4. razred osnovne šole Francek MUKIČ, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, učbenik za spoznavanje slovenstva za 7.--10. razred Francek MUKIč, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, berilo za spoznavanje slovenstva za 7.--10 razred Etnologija Slovencev na Madžarskem 1., 1997 Etnologija Slovencev na Madžarskem 2., 1999 Etnologija Slovencev na Madžarskem, 3., 2001 Etnologija Slovencev na Madžarskem, 4., 2003 Dušan in Francek MUKIČ, Füčkaj, füčkaj, fantiček moj, sto porabskih Dušan in Francek MUKIČ, Füčkaj, füčkaj, fantiček moj, sto porabskih, 2 Francek MUKIČ, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar Marija KOZAR, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem Francek MUKIČ, Madžarsko-slovenski frazeološki slovar Francek MUKIČ, Slovenska slovnica Za ta dragoceni književni dar pa tudi bogate vtise s Slovenskega Porabja se našim rojakom najlepše zahvaljujemo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 18 09:11:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Oct 2005 09:11:47 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Message-ID: <000e01c5d3b3$33fbbdb0$8d4602c1@ff.unilj.si> From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Tuesday, October 18, 2005 2:11 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: RE: kronicno porocilo Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC in Lawrence, ZDA: Hall Center for the Humanities. 188 str. ISSN 1408-2616. Junija 2005 je izšla 5. številka revije Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies, tokrat s prispevki s področij aspektologije, etimologije, fonetike, retorike, didaktike, leksikografije in dialektologije. Stephen M. Dickey (University of Kansas) v prispevku "S-/Z- in gramatikalizacija glagolskega vida v slovanščini" obravnava nastanek predpone s-/z- kot posledico sovpada predpon *s6- in *j6z- po izgubi polglasnikov. Avtor zagovarja stališče, da se je predpona s-/z- gramatikalizirala kot préverbe vide, pri čemer je v leksikalnih vrstah, v katerih s-/z- nastopa kot préverbe vide, prišlo do delitve s preubeseditvijo. Vzporedni postopek s predpono po- v vzhodnih jezikih naj bi igral pomembno vlogo pri razvoju pomena vzhodnega dovršnika v kategorijo časovne določnosti in ustvaril sodobni sistem vidske rabe v teh jezikih. Helena Jazbec (ISJFR ZRC SAZU) v članku "Slovensko štépselj in štófeljc" razlaga izvor taistih besed. Sln. štépselj -na 'majhen, debelušen človek' je izposojeno iz bav. n. Stepsl -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Poleg bav. n. Stepsl sta bila iz nemščine v slovenščino izposojena še naslednja sinonimna izglagolska samostalnika: izvorno nizkonemško, danes pretežno bavarsko Stoppel -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen človek' in mogoče tudi nvn. Stöpfel -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Jerica Snoj (ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske večpomenskosti" obravanava kategorialni pomen, ki je prepoznan kot obvezna sestavina slovarskega pomena in se uresničuje preko kategorialnih pomenskih lastnosti oz. kategorialnih pomenskih sestavin. Marjeta Vrbinc (FF, Ljubljana) v "Križi in težave rojenih govorcev slovenščine s kolokacijami v angleščini" najprej obravnava kolokacije v angleščini in razvrstitev kolokacij glede na zgradbo. Nato se osredotoči na protistavne probleme, na katere naletijo rojeni govorci slovenščine pri enkodiranju. Poudarek je na študiji, ki jo je izvedla, da bi ugotovila, kakšne napake se pojavljajo na področju kolokacij, kadar rojeni govorci slovenščine prevajajo iz slovenščine v angleščino. Marko Snoj (ISJFR ZRC SAZU) v "O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah" obravnava vprašanje nadaljnje delitve slovenskih besed tujega izvora. Avtor soglaša z Breznikom, ki prevzete besede deli na izposojenke in tujke. Peter Jurgec (ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Začetne opombe k laringalizaciji v slovenščini" predstavlja začetno fazo raziskave nemodalne fonacije v slovenščini s poudarkom na hripavemu glasu. Izhodišče je splošno fonetično; povzete so ugotovitve artikulacijske in akustične fonetike v zvezi s fonacijskimi možnostmi v jezikih sveta, ki so navedeni povzemalno. Tatjana Marvin (FF, Ljubljana) ocenjuje posebno številko Sprachtypologie und Universalienforschung, posvečeno slovenščini, ki jo je Berlinska založba Akademie izdala l. 2003 vzporedno z Mednarodnim slavističnim kongresom v Ljubljani. Na koncu pa še Tom Priestly (Alberta, Kanada) korigira Gumperzove podatke iz sociolingvističnih raziskav v Ziljski Bistrici. Povzetki so na voljo na http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/synopses05.pdf. --- Marc L. Greenberg From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 18 09:33:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Oct 2005 09:33:12 +0200 Subject: [SlovLit] Najdeni predmeti Message-ID: <001401c5d3b6$32154310$8d4602c1@ff.unilj.si> Na moji mizi sta se znašli dve lepi knjigi. Če nihče ne pride ponju, si ju nameravam prisvojiti (no ja, nesti v oddelčno knjižnico), namesto plačila pa razbobnam njuno eksistenco po Slovlitu: Martina Ožbot in Matej Hriberšek (ur.), Nesem te v zibel drugega jezika: Zbornik ob petdesetletnici Društva, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2003, Prevajanje besedil iz obdobja romantike (ur. Martina Ožbot), Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2004 (29. prevajalski zbornik: Obdobni pristop, 3). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 09:33:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 09:33:15 +0200 Subject: [SlovLit] Najdeni predmeti Message-ID: <004301c5d548$887c3450$8d4602c1@ff.unilj.si> Date: Wed, 19 Oct 2005 08:25:05 +0200 To: slovlit na ijs.si From: Igor Kramberger Subject: Re: [SlovLit] Najdeni predmeti Dober dan, Miran, predlagam, da ju odneses v knjiznico -- in bosta tako v korist mnogim. Mene bi druga malce zanimala, ker me je spomnila na case, ko sem se veliko prevajal. A tega skoraj ne pocnem vec. In tako branje, ce bi si ga privoscil, bi me zgolj opozorilo, koliko napak sem pri tem pocetju naredil. Lep pozdrav, Igor ========= Lastnica knjig se je medtem po zaslugi obvestila v Slovlitu že oglasila in jo čakajo v oddelčnem tajništvu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 10:24:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 10:24:35 +0200 Subject: [SlovLit] Seminar za mentorje na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, Vrhnika, 2005/06 Message-ID: <004901c5d54f$b46c5b60$8d4602c1@ff.unilj.si> Mentorjem osnovnih in srednjih šol Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite že tradicionalnega Seminarja za TCP, ki bo tudi letos potekal v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki (Tržaška 25), in sicer v treh izvedbah: 24. in 25. novembra ter 2. decembra. Pri organizaciji letošnjega seminarja smo upoštevali vaše želje, zato bo letos seminar potekal na delovnik, in ne v soboto, samo en dan, in ne dva, kot je bilo to v preteklih letih. Zaradi intenzivnejšega programa smo poskrbeli tudi za topel obrok, ki je vključen v ceno kotizacije. Kotizacija za letošnji seminar znaša za člane SDS 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT. Zaradi velikega povpraševanja so za prvo stopnjo torej na voljo trije datumi. Potem ko se boste prijavili, vam bomo poslali program in vas obvestili o tem, na kateri datum smo vas uvrstili. 2., 3. in 4. stopnja pa bodo potekale 25. decembra. Zbrali se bomo ob deveti uri, uradni začetek seminarja pa bo ob 9.30. Seminar se bo predvidoma zaključil približno ob 19. uri. Na seminar se lahko prijavite po pošti (Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, Ljubljana), če pa je le mogoče, pa po e-pošti na naslov marjana_lavric na hotmail.com. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete name (mobi: 041 236 912) ali na Marijo Kraner, blagajničarko Slavističnega društva Slovenije (marija.kraner na volja.net, 041 34 00 43). Veselimo se sodelovanja z vami in vas toplo pozdravljamo, Marjana Lavrič, tajnica Slavističnega društva Slovenije ======== PRIJAVNICA IN PODATKI ZA IZDAJO RAČUNA Z izdajo računa v skladu s 34. in 35. členom Zakona o davku na dodano vrednost in 63. členom pravilnika potrebujemo vaše podatke: Firma po registraciji oz. skrajšano ime po registraciji: Ulica, hišna številka, poštna številka, kraj: Telefon: Identifikacijska številka: Davčna številka: Zavezanec za DDV: DA NE Ime in priimek udeležen-ke/-ca (udeležencev): Način plačila: Plačilni nalog: Dne: Datum: Informacije: Marija KRANER, blagajničarka SDS (Tiha ulica 11, 2000 Maribor, 02 47 11 172; 041 34 00 43, marija.kraner na volja.net). Prijavnico dobite tudi na spletni strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnicaCT.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 10:30:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 10:30:12 +0200 Subject: [SlovLit] = IŠ=C8EMO_SLOVENISTE_Z_ZNANJEM_TUJIH_JE ZIKOV Message-ID: <004b01c5d550$7d15fc60$8d4602c1@ff.unilj.si> K sodelovanju vabimo vse diplomirane sloveniste in profesorje slovenščine in tudi absolvente in študente četrtega letnika, ki si želijo sodelovati pri nastanku dvojezičnega slovarja. Kandidati morajo biti natančni in preudarni, z odličnim strokovnim znanjem iz slovenskega jezika ter dobrim znanjem še vsaj enega tujega jezika (po možnosti nemščine). Zaželeno je poznavanje zgradbe dvojezičnih slovarjev ter morebitne izkušnje na tem področju. Vse zainteresirane prosimo, da nam pošljete prošnje s kratkim življenjepisom po elektronski pošti (aleksandra na rokus.com) ali na naslov ZALOŽBA ROKUS d.o.o., STEGNE 9B, 1000 LJUBLJANA, s pripisom: SLOVAR. Prošnje pošljite najkasneje do 30. oktobra 2005. Izbrani kandidati bodo po zaključku zbiranja prijav prejeli poskusni test po elektronski pošti, na osnovi katerega bomo naredili končni izbor. Vse dodatne informacije dobite na elektronskem naslovu (aleksandra na rokus.com) ali na telefonski številki (01) 513 46 16 (Aleksandra Maček). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 10:06:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 10:06:32 +0200 Subject: [SlovLit] Popravek datuma seminarja mentorjev za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <000401c5d616$595def00$8d4602c1@ff.unilj.si> 2., 3. in 4. stopnja pa bodo potekale 25. novembra (in ne 25. decembra, kot je bilo včeraj pomotoma zapisano). Z opravičili, Marjana Lavrič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 15:38:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 15:38:04 +0200 Subject: [SlovLit] Trdinov simpozij Message-ID: <005e01c5d644$a9cb2470$8d4602c1@ff.unilj.si> From: To: "slovlit" Subject: Trdinov simpozij Date: Fri, 21 Oct 2005 11:13:34 +0200 Miran, za Slovlit pošiljam program Trdinovega simpozija v Mengšu. Ne vem pa, v kakšni obliki ga ja najbolje razpošiljati: takole, kot je spodaj, ali v priponki? Ali v pdf-ju? ******** Aleš, velja za vsa sporočila na Slovlit: naj bodo v txt-obliki; Wordove priponke, pdf-ji, html-ji, rtf-ji ipd. se zelo nerodno arhivirajo, pa tudi precej več prostora zavzamejo. Gl. napotek na dnu vsakega Slovlitovega pisma. --- miran ******** Naslednji petek ob 10.30 bo simpozij o Janezu Trdini. Dogajal se bo na gradu Jablje. Jablje so med Trzinom in Mengšem, pri vasi Loka, 10 km iz ljubljana. Grad stoji pod hribom, pred 2 letoma je bil obnovljen. Računam, da bo na simpoziju dobro vino (menda vipavski zelen). Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ******** Zastavil sem svoje življenje - mednarodni simpozij o življenju in delu Janeza Trdine Janez Trdina, Mengeš, 29. maj 1830 - Novo mesto, 14. julij 1905 Petek, 28. oktober 2005 Grad Jablje v Loki pri Mengšu 10.00-10.30 Sprejem 10.30-11.00 Janez Škrlep Uvodne besede Aleksander Bjelčevič Predstavitev sodelavcev simpozija 11.00-12.00 Irena Gantar Godina Janez Trdina: izseljenec in >Slavjan< Milena Mileva Blažić Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Alenka Jensterle Doležal Paradoks ženske v delu Janeza Trdine 12.00-12.15 Odmor 12.15-13.15 Vlado Nartnik Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger Trdina v Logarjevi redakciji Alenka Koron Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala 13.15-13.45 Odmor 13.45-14.45 Barbara Pregelj Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Alenka Divjak Pouk tujih jezikov v Trdinovih časih - zlasti angleščine Mira Delavec Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Simpozij sta omogočili Občina Mengeš in Agencija za raziskovalno dejavnost RS. From: To: "slovlit" Subject: Trdinov simpozij Date: Fri, 21 Oct 2005 11:13:34 +0200 Miran, za Slovlit pošiljam program Trdinovega simpozija v Mengšu. Ne vem pa, v kakšni obliki ga ja najbolje razpošiljati: takole, kot je spodaj, ali v priponki? Ali v pdf-ju? ******** Velja za vsa sporočila na Slovlit: naj bodo v *.txt obliki; Wordove priponke, pdf-ji, html-ji ipd. se zelo nerodno arhivirajo, pa tudi precej več prostora zavzamejo. Gl. napotek na dnu vsakega Slovlitovega pisma. --- miran ******** Naslednji petek ob 10.30 bo simpozij o Janezu Trdini. Dogajal se bo na gradu Jablje. Jablje so med Trzinom in Mengšem, pri vasi Loka, 10 km iz ljubljana. Grad stoji pod hribom, pred 2 ldetoma je bil obnovljen. Računam, da bo na simpoziju dobro vino (menda vipavski zelen). Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ******** Zastavil sem svoje življenje - mednarodni simpozij o življenju in delu Janeza Trdine Janez Trdina, Mengeš, 29. maj 1830 - Novo mesto, 14. julij 1905 Petek, 28. oktober 2005 Grad Jablje v Loki pri Mengšu 10.00-10.30 Sprejem 10.30-11.00 Janez Škrlep Uvodne besede Aleksander Bjelčevič Predstavitev sodelavcev simpozija 11.00-12.00 Irena Gantar Godina Janez Trdina: izseljenec in >Slavjan< Milena Mileva Blažić Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Alenka Jensterle Doležal Paradoks ženske v delu Janeza Trdine 12.00-12.15 Odmor 12.15-13.15 Vlado Nartnik Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger Trdina v Logarjevi redakciji Alenka Koron Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala 13.15-13.45 Odmor 13.45-14.45 Barbara Pregelj Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Alenka Divjak Pouk tujih jezikov v Trdinovih časih - zlasti angleščine Mira Delavec Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Simpozij sta omogočili Občina Mengeš in Agencija za raziskovalno dejavnost RS. [Organizatorja simpozija sta Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani -- dodaja Matjaž Zaplotnik.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 16:33:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 16:33:48 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna Humboldtova konferenca v Bolgariji Message-ID: <005f01c5d64c$7349c480$8d4602c1@ff.unilj.si> Challenges to the Science in South-East European Countries before their Membership in European Union je bil naslov mednarodne Humboldtove konference, ki je bila v Sofiji od 14. do 16. oktobra 2005. Podprla jo je fundacija Alexander von Humboldt (http://www.avh.de), udeležili pa so se je predstavniki iz Romunije, Madžarske, Grčije, Srbije in Črne Gore, Bolgarije, Slovenije, Turčije in Nemčije. Slovenijo sva zastopala Miran Hladnik (nekdanji Humboldtov štipendist) in Alenka Žbogar z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Podpisana sem se med mladimi znanstveniki predstavila s prispevkom o problemskem pouku sodobne slovenske kratke zgodbe (Modern Methods of Teaching the Short Story). Program so s plenarnimi predavanji uvedli predsednik bolgarskega Humboldtovega združenja (http://www.avh-bulgaria.org/index_eng.html) Dimo Platikanov (Univerza v Sofiji), Alf Zimmer (Univerza v Regensburgu) s prispevkom Die Herausforderung eines gemeinsamen europäischen Bildungsraumes für ein Europa der Kulturen in Christo Balarew (Bolgarska akademija znanosti) s predavanjem Die Herausforderungen, die die Wissenschaft in südosteuropäischen Ländern in Zusammenhang mit deren Eintretten in die Europäische Union annehmen soll. Naslovne teme se je lotila vrsta priznanih raziskovalcev ter mladih znanstvenikov, in to tako s področja humanistike kot naravoslovnih ved. Namen konference je bil osvetliti znanstveno-raziskovalne in tehnološke izzive, s katerimi se sooča Evropska unija in na katere naj bi bile morebitne nove članice EU pripravljene. Predavanja so potekala v dveh sekcijah, t. i. sekciji Kulturno-zgodovinske dediščine, kjer so se odpirale teme, povezane z zgodovinopisjem, arheologijo, umetnostno zgodovino, literarno teorijo in lingvistiko, ter t. i. sekciji Modernih materialov, kjer so se predstavili strokovnjaki s področja naravoslovja in tehnologije. Prav raznolikost strok ter zastopanost predstavnikov različnih znanstveno-raziskovalnih generacij in šol je tej izjemno zanimivi in uspešni prireditvi vtisnila nepozaben pečat. Fotografije s konference si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri45/index.html. Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 23 22:39:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Oct 2005 22:39:14 +0200 Subject: [SlovLit] Knji?ni dogodki Message-ID: <00f201c5d811$d65eae20$6400a8c0@P4> V ponedeljek 24. okt. bo ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani tiskovna konferenca ob izidu 3. knjige Franca Zadravca o slovenskem romanu 20. stoletja, ki jo je izdala založba Franc-Franc. Za strokovno debato v okviru 21. knjižnega sejma, ki se bo dogajal od 30. 11. do 4. 12. 2005 v Cankarjevem domu, se lahko prijavite na www.knjigosled.com. Dnevni red tega 2. strokovnega knjigosleda (29. 11. 2005 od 14.00 do 20.00) obsega slavnostne prireditve ob Bralni znački, predstavitev skandinavskega knjižnega trga in bralne kulture, pogovore z založniki in knjigotržci. Studia humanitatis proslavlja 20-letnico obstoja (med drugim) z naslednjima dogodkoma: 24. 10. ob 17.00 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z javno tribuno pod naslovom Humanistika zdaj, 26. 10. ob 11.00 v Knjigarni Konzorcij s predstavitvijo knjige V. J. Proppa Morfologija pravljice. From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Fri Oct 21 21:06:34 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Fri, 21 Oct 2005 21:06:34 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Call for Contributors Message-ID: <006701c5d672$8dff6cf0$0a02a8c0@kallisto> De Gruyter isce sodelavce za prirocnik o srednjem veku. Nekatera zanimiva "gesla" so se prosta. Lep pozdrav, V. ----- Forwarded message from aclassen na email.arizona.edu ----- > Date: Tue, 18 Oct 2005 13:07:21 -0700 > From: Albrecht Classen > Reply-To: Albrecht Classen aclassen na email.arizona.edu > > Contributors to the new Handbook of Medieval Studies, which I am editing for > de Gruyter, are still needed, especially in the areas of medieval history, > philosophy, and anthropology. > > Please take a look at > http://www.gened.arizona.edu/aclassen/handbook.htm. Guidelines for writing > the entries are ready. If you are interested, please contact: > > Professor Albrecht Classen > University Distinguished Professor > Dept. of German Studies > 301 Learning Services Building > University of Arizona > Tucson, AZ 85721 > Tel.: (520) 621-1395 > Fax: (520) 626-8268 > aclassen na u.arizona.edu > www.gened.arizona.edu/aclassen > > > Thanks. > > A.C. From monikapemic na yahoo.de Sun Oct 23 22:53:23 2005 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Sun, 23 Oct 2005 22:53:23 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] knjizno darilo Message-ID: <20051023205323.54299.qmail@web26908.mail.ukl.yahoo.com> Drage kolegice, dragi kolegi, dr. Gertraud Marinelli-Koenig z dunajske Akademije znanosti je pripravljena podariti knjiznicam nekaj izvodov svoje knjige "Die Suedslaven in den Wiener Zeitschriften der Vormaerz" (1994). Kogar knjiga zanima, naj mi prosim poslje naslov ustanove, ki si knjigo zeli. Lepe pozdrave Monika Pemic monikapemic na yahoo.de ___________________________________________________________ Gesendet von Yahoo! Mail - Jetzt mit 1GB Speicher kostenlos - Hier anmelden: http://mail.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 00:03:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 00:03:37 +0200 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca pred simpozijem o Janezu Trdini Message-ID: <016d01c5d81d$9ff9da10$6400a8c0@P4> Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabita na novinarsko konferenco pred simpozijem o življenju in delu Janeza Trdine z naslovom Zastavil sem svoje življenje. Novinarsko konferenca bo v sredo 26. oktobra 2005 ob 13. uri na gradu Jablje v Loki pri Mengšu. Nasvidenje na gradu Jablje! --- Janez Škrlep, direktor MUZEJA MENGEŠ PS: Tistim, ki nameravate na pot z avtobusom, priporočam, da greste na direktni avtobus med Ljubljano in Brnikom. Mislim, da z ljubljanske glavne avtobusne postaje odpelje 10 minut čez vsako uro. Nato se peljete do avtobusne postaje v Trzinu v smeri proti Mengšu, kjer izstopite in nadaljujete peš do gradu Jablje po poti, ki je označena na zemljevidu. Tisti z avtomobili pa v Trzinu zavijete levo - smer Mengeš - Kamnik in ste nato v Trzinu ali Loki pri Mengšu pozorni na veliko belo-zeleno-rjavo tablo na kateri piše Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, kjer zavijete levo. Nato pot nadaljujete ves čas naravnost. Ta pot vas pripelje neposredno do gradu. Če slučajno ne bo šlo, pokličite 041 368 161 (Vili) in Vam bomo pomagali. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 00:24:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 24 Oct 2005 00:24:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Posodobitveni programi profesionalnega usposabljanja za pou?evanje sloven??ine Message-ID: <019a01c5d820$7ed5efb0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Hojker Mihaela" To: "Hladnik Miran" Sent: 21. oktober 2005 17:22 Subject: Posodobitveni programi profesionalnega usposabljanja za poučevanje slovenščine Spoštovani dr. Hladnik. V nadaljevanju vam pošiljam vabilo za tri seminarje, namenjene učiteljem slovenščine, ki jih bomo izvedli v mesecu novembru 2005. Prosila bi Vas, da te informacije posredujete slovenistom, saj se bojimo, da do vseh kljub pošiljanju na vse šole v državi ni prišla. Hvala za pomoč in sodelovanje. Lep pozdrav, Mihaela Hojker ---------------------------------------------------------------------------- ---- Vabimo vas na naslednje seminarje posodobitvenih programov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju: PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI ki bo potekal 4.-5.11., 11.-12.11. in 18.-19.11.2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem na osnovnih in srednjih šolah. Traja 24 ur in je ovrednoten z 1,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja posodobitev strokovnega znanja povezanega z učnimi načrti. Teme in predavatelji: . Med antiko in avantgardo - Janez Vrečko . Francoski klasicizem in naturalizem - Tone Smolej . Moderna drama - Lado Kralj Kotizacija: 23.900 SIT za zaposlene v VIZ, 31.070 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 26.10.2005. PREGLED NOVEJŠE SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI ki bo potekal 18.-19.11., 25.-26.11. in 2.-3.12.2005 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem na osnovnih in srednjih šolah. Traja 24 ur in je ovrednoten z 1,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja je posodobitev strokovnega znanja povezanega z učnimi načrti (za boljši vpogled v najaktualnejše literarnozgodovinske tokove in zmožnost posredovanja estetsko - filozofske razsežnosti literature, zapolnitev vrzeli v strokovnem znanju). Teme in predavatelji: . Slovenski modernizem - Vanesa Matajc . Slovenski prozni postmodernizem - Tomo Virk . Postmodernizem v liriki - Matevž Kos Kotizacija: 19.000 SIT za zaposlene v VIZ, 24.700 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 4.11.2005. NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - JEZIK ki bo potekal 5. novembra 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja je seznanitev udeležencev s strokovnimi novostmi v znanstvenih disciplinah ter uvajanje novih pristopov pri pouku slovenščine (izboljšanje interpretacije govorjenih besedil..) Prav tako bo obravnavano tudi pojmovanje jezikovnih pravic v Evropi, načeta bo tudi tematika zbiranja narečne leksike na našem ozemlju. Teme in predavatelji: . Pojmovanje jezikovnih pravic v Evropi - Marko Stabej . Zbiranje narečne leksike - eno od težišč sodobne slovenske dialektologije - Vera Smole . Interpretacija govorjenih besedil in pravorečje - Hotimir Tivadar Kotizacija: 7.630 SIT za zaposlene v VIZ, 9.920 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 26.10.2005. ---------------------------------------------------------------------------- ---- Izpolnjeno prijavnico pošljite po pošti na naslov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana ali po faksu na številko (01) 241 1047. Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom seminarja, gradivo boste predvidoma prejeli na samem seminarju. Nižje od zgoraj navedenih kotizacij veljajo za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid Ministrstva za šolstvo in šport za ostale pa veljajo višje. V ceno je že vključen 20% DDV. Nakazilo izvršite na račun Filozofske fakultete št. 01100-6030707216 z navedbo imena in priimka udeleženca ter oznako SM 143417 za prva dva seminarja in SM 143423 za tretji seminar. Dokazilo o vplačilu (fotokopija položnice, virmana ali zbirnega sporočila o obremenitvi računa) prinesite na seminar, da vam bomo lahko izstavili račun. Pisne odjave sprejemamo do 10 dni pred izpeljavo programa. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Za morebitne dodatne informacije za omenjene programe smo dosegljivi na tel.: 01 241 1049 (kontaktna oseba: Mihaela Hojker) ali na elektronskem naslovu mihaela.hojker na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 08:57:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Oct 2005 08:57:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_časnikov Message-ID: <000001c5d868$3c03af40$8d4602c1@ff.unilj.si> O zborovanju slavistov v Lendavi v začetku oktobra so pisali v goriškem Novem glasu (vr.t. = najbrž Vera Tuta; časopis je prijazno poslala Lojzka Bratuž) 13. okt., str. 13, in istega dne tudi v Delu (str. 9). Pod naslovom Na Madžarskem v Lendavi, skratka v Porabju, ki ga je vzel iz članka Štefana Kardoša v časopisu Porabje, je Peter Kolšek simpatično poročal o slavističnem kongresu. Zraven so v skrajšani obliki objavili obe izjavi Slavističnega društva: protest zoper skrunitev spomenika Ivana Trinka Zamejskega in o muzeju slovenskega jezika in literature. Peter Kolšek je tudi avtor intervjuja s častnim članom društva Francem Zadravcem, ki je konec septembra dopolnil 80 let (Delo 19. okt. 2005); čilemu jubilantu smo čestitali že na kongresu v Lendavi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 18:25:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 18:25:14 +0200 Subject: [SlovLit] Perspektive slovenisti?nega ?tudija in raziskav na unierzah po svetu Message-ID: <002a01c5d8b7$84e51e70$6400a8c0@P4> From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: 24. oktober 2005 16:08 Subject: dunajski posvet V petek, 21. 10. 2005 je bil na Dunaju v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštiuta posvet "Perspektive slovenističnega študija in raziskav na unierzah po svetu". Bistvene zadeve bi lahko strnili takole: To je bilo doslej najširše srečanje predstavnikov (učiteljev, lektorjev in raziskovalcev) fakultet, na katerih je mogoče študirati slovenščino bodisi kot lektorat bodisi kot dodiplomski in celo podiplomski študij. Prišli so iz cele Evrope: Nemčije, Avstrije, Francije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Italije in z vseh slovenskih univerz. Celodnevni posvet, ki sva ga moderirala dr. V. Reisp in jaz, se je končal z okroglo mizo, ki jo je vodil dr. F. Bister. (Ljubljansko slovenistiko sva učinkovito predstavili M. Nidorfer Šiškovič in jaz, v imenu FF je prišel prodekan M. Pintarič.) Posvet je pokazal, kaj je v zvezi s študijem slovenščine po svetu in doma dobro in kaj slabo, pa tudi, kaj je mogoče pač zgolj evidentirati in kaj je mogoče predlagati za naprej. 1. Najbolj pozitivno dejstvo, ki se je pokazalo na celotnem posvetu, je velika motivacija in zavzetost učiteljev in študentov za poučevanje oz. učenje slovenističnih vsebin. Posledica tega je rast števila študentov, slovenističnih oddelkov in lektratov po svetu -- diplomirati je mogoče na 19 univerzah, na leto je med 30 in 40 diplomantov, število lektoratov pa je preraslo 50 ... Narašča število mednarodnih izmenjav, tudi strokovna podpora v Sloveniji je velika in hvalevredna, tako pri Centru za sl. kot drugi/tuji jezik kakor pri mariborski slovenistiki (tam imajo trenutno na študiju 24 poljskih študentov) in v Kopru. Izkazalo se je, da k razvoju slovenistike v določenem okolju zelo prispeva "rezidenčni", tj. stalno nameščeni profesor za slovenistiko (npr. na Poljskem). K tej razvejani slovenistični dejavnosti so, kot smo se spomnili, bistveno pripomogli trije dolgoletni "projekti" ljubljanske slovenistike -- seminar SJLK, simpozij Obdobja in program Slovenščina na tujih univerzah. Slovenistom "od zunaj" se zdi poleg tega zelo pozitivno še, da se zdaj študij slovenistike v domovini pluralizira in da poleg ljubljanske rastejo dinamične in prodorne v Mariboru, Kopru in Novi Gorici. 2. Tisto, kar je za slovenistike po svetu manj dobro, je to, da ponekod usihajo ustaljeni študiji. Tako je npr. v Nemčiji, kjer ima slovenistika z majhnim številom študentov enake pogoje za obstoj kakor številčnejši študiji -- šolnine, pogoji napredovanja, objave idr. Izkazalo se je, da je spričo notranjih zapletov pri prenovi programov ogrožen tudi prihodnji vpis slovenistov na praški univerzi. In da je za dinamično in sodobno slovenistiko neprijetno, kadar je ujeta v okvire bolj anahronistično pojmovanih panslovanskih študij iz časov 19. stoletja. 3. Ugotoviti je mogoče, da ima bolonjski proces za razvoj slovenistik po Evropi različne posledice: pozitivne so v tem, da bodo zdaj lahko študenti pridobili slovenistično diplomo tudi po 3 letih, da bo krajši študij formaliziran in da bodo v uradne statistike šteti študenti, ki zdaj obiskujejo predavanja krajši čas in niso nikjer zavedeni ter jih za financerje ni. Slabša plat medalje pa so šolnine, pogoji tržnosti, enaki za številčno močnejše smeri in slovenistiko. 4. Udeleženci so slovenistični stroki v domovini izrazili željo po uporabni slovnici ter učbeniku o kulturi in civilizaciji. Oblastem, ki jih je zastopala ga. Vera Troha z Min. za visoko šolstvo, so priporočili več slovenističnih kulturnih centrov po Evropi, diplomatom (okrogle mize se je udeležil veleposlanik E. Petrič) pa, naj intenzivno promovirajo slovenski jezik, literaturo in kulturo (to npr. počne francoska diplomacija, kot je poročal I. Grdina). Morda bo kaj od tega posveta, kakršen naj bi se še kdaj ponovil, prišlo tudi v širšo javnost. Najbolj požrtvovalen novinar z mariborskega radia je spremljal cel posvet in je dejal, da bo posnetek okrogle mize posredoval tudi ljubljanskemu radiu. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 18:48:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 18:48:46 +0200 Subject: [SlovLit] Odkritje spomenika Gregorju Kreku Message-ID: <004201c5d8ba$ce0e7da0$6400a8c0@P4> O mednarodnem simpoziju o utemeljitelju slavistike na graški univerzi Gregorju Kreku, ki ga je ob stoletnici njegove smrti organiziral Jurij Fikfak in se je dogajal pod konec prejšnjega tedna na graški univerzi in v jubilantovem rojstnem kraju Četeni Ravni, smo v Slovlitu že poročali. V soboto 22. oktobra pa je Janez Dolenc v Četeni Ravni odkril še doprsni bronasti kip Gregorja Kreka, ki ga je po njegovem naročilu napravil kipar Metod Frlic. Ob tej priložnosti sta s predavanji nastopila Janez Dolenc in Matjaž Kmecl, s slavnostnimi nagovori pa predstavniki domačinov in Miran Hladnik, ki je prisotne spomnil na to, da je Gregorju Kreku hvaležna tudi slovenistično-slavistična knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki si je začetni fond ustvarila z nakupom bogate knjižnice graškega profesorja. Od slavistov sta se poleg naštetih dogodka udeležila še Marija Stanonik in Miha Mohor. Kulturnemu programu je sledila obilna gostija. Nekaj slik se je shranilo na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri46/index.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 19:02:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 19:02:30 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovna klasfikacija Message-ID: <006a01c5d8bc$b9883590$6400a8c0@P4> From: "Peter Grzybek" To: Sent: 24. oktober 2005 14:37 Subject: gfkl2006 call Peter Grzybek z univerze v Gradcu vabi k prijavi na 30. letno konferenco nemškega društva za klasifikacijo, v okviru katerega deluje tudi lingvistična sekcija (http://www.wiwiss.fu-berlin.de/lenz/gfkl2006/). Konferenca bo na Freie Universität (FU) Berlin 8.--10. marca 2006, prijaviti pa se je treba do 10. novembra letos. V poštev pridejo kakršna koli vprašanja jezikovne klasifikacije, zlasti pa teme iz kvantitativne lingvistike in jezikovne statistike. Več informacij pri organizatorju Petru Grzybeku. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 25 12:20:04 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 25 Oct 2005 12:20:04 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne strani FF imajo spremenjene URL naslove Message-ID: <435E22F4.3211.50D6E2@localhost> Pozdrav, v minulem tednu so na strežniku Filozofske fakultete izvedli kup posodobitev in novih nastavitev. Rezultat tega so spremenjeni URL naslovi spletnih strani Oddelka za slovenistiko (http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/slovenistika/default.htm), ki jih navajam spodaj. Podobna sprememba je doletela tudi strani: -- ostalih oddelkov FF, ki domujejo na strežniku FF (tj. se niso 'osamosvojili' od fakultete), -- Knjigarne FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp), -- OHK knjižnice (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/ohk/Predstavitev_OHK.htm), -- oddelčnih knjižnic FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/ohk/Oddelcne_knjiznice/Oddelki.htm), -- strani z urniki za tekoče študijsko leto (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/vis/urnik/default.htm ) ipd. Nekaj pomembnejših strani Oddelka za slovenistiko: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/default.htm (oddelčna glavna stran) http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/obvestila.asp (obvestila študentom) http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mednarodno.asp (obvestila o oddelčnem mednarodnem sodelovanju, za katera skrbi Alenka Žbogar) http://www.centerslo.net/slvnforum/forums.asp oz. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/forum (oddelčni študentski forum) ... Podobna sprememba je tudi pri ostalih podstraneh -- povsod se je v URL-naslov 'vrinila' beseda 'oddelki/'. Verjetno pa bodo številne spletne povezave še dolgo časa kazale na stare URL-je, zato je toliko bolj pomembno, da se oborožite s poznavanjem spremenjenih naslovov. Ker fakultetni računalničarji ne morejo (oz. nočejo) poskrbeti za avtomatske preusmeritve na nove URL lokacije ali vsaj za informativne strani, ki bi obveščale o preselitvi strani, je edina uspešna pot, da se dokopljete do želene strani, zaenkrat ta, da stran poiščete iz izhodiščne točke, glavne strani FF (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm). Lp, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 25 18:16:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Oct 2005 18:16:08 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj pa Nemci Message-ID: <004801c5d97f$69a4a900$6400a8c0@P4> Z veliko zamudo prebiram spomladansko številko časopisa Deutschland (www.mahazine-deutschland.de), ki je posvečena 200-letnici Schillerjeve smrti (1759--1805) -- mimogrede: Friedrich Schiller je bil z blizu 190 cm višine precej večji pesnik od Goetheja, čeprav ju spomenik v Weimarju predstavlja enako velika; tudi zastopila se moža nista preveč, ker je šla Goetheju Schillerjeva popularnost v nos --, sicer pa revija prinaša zanimive podatke o vstopanju nemških univerz v bolonjo. Prva posledica reform je stalna rast števila tujih študentov (zdaj že 12 %). Znanje nemščine ni več povsod pogoj, saj obstaja okrog 300 programov v tujih jezikih (najbrž v angleščini). Nemške univerze se še vedno sklicujejo na humboldtovski ideal raziskovanja in poučevanja, kar v praksi pomeni, da na univerzi uči lahko samo tisti, ki poroča o svojih raziskovalnih izsledkih. Visokih šol imajo na izbiro 365. Glede na število prebivalstva bi to ustrezalo nekako osmim slovenskim. Večinoma gre za državne šole. Čisto sveža novost je uvedba šolnin, ki jih prej niso imeli. Največ je klasičnih univerz (70 %), na drugem mestu so visoke strokovne šole (ki jih je še vedno trikrat manj kot univerz, vendar hitreje pripeljejo do poklica), ostalega (umetniške akademije, upravne visoke šole, teologija, pedagoške fakultete) je le za vzorec. Na pedagoških visokih šolah študira npr. le 20.000 študentov od skupaj več kot 2 mio študentov. Filološki in kulturni študiji so na drugem mesto po popularnosti (blizu 0,5 mio študentov). Vedno več študijskih smeri zahteva od študenta mednarodne izkušnje oz. del študija v tujini. Med 9000 študijskimi smermi jih je že 3000 umerjenih po bolonji in se končajo z BA ali MA. Dvopredmetni študij germanistike in italijanistike na univerzi v Mannheimu pripelje po treh letih do stopnje BA, ki dovoli diplomantom poiskati prevajalsko ali učiteljsko službo. Filološki študij pri nas očitno ni tako učinkovit, saj po treh letih menda nismo pripravljeni nikogar spustiti v razred. Ali pač? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 25 18:29:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 25 Oct 2005 18:29:34 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Perspektive slovenističnega študija in raziskav na univerzah po svetu Message-ID: <008801c5d981$4a47b870$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Boža Krakar Vogel" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. oktober 2005 15:08 Subject: Re: [SlovLit] Perspektive slovenisti?nega ?tudija in raziskav naunierzah po svetu V moje poročilo se je prikradla neljuba povedna napaka: Z Min. za visoko šolstvo je bila na dunajskem posvetu ga. Vanda Rode, ne pa Vera Troha! Obema prizadetima se opravičujem. --- B. Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 10:54:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Oct 2005 10:54:29 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: ?e pedago?ko Message-ID: <013701c5dad4$0bc74da0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: 27. oktober 2005 10:47 Subject: še pedagoško Janez Skela je poslal rezultate ankete med učitelji angleščine. Gotovo so koristni za nekatere primerjave, zato jih z njegovim dovoljenjem posredujem slovlitu. --- BKV http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/skela.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 14:09:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Oct 2005 14:09:21 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: V spomin Message-ID: <002c01c5daef$44c35ca0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Logar Plesko" To: "Miran Hladnik" Cc: Sent: 27. oktober 2005 13:19 Subject: V spomin Dragi Miran, v časopisu sem prebrala žalostno novico, da nas je veliko prezgodaj zapustila naša prijateljica in kolegica Alenka Kraigher Gregorc, s katero smo skupaj študirali še v prostorih stare Slovanske knjižnice, mlajši kolegi pa so jo zagotovo poznali po njenih številnih radijskih oddajah, s katerimi je spremljala dogajanje na oddelku ter novosti in dosežke v stroki. Mislim, da bi bilo prav, da njen spomin počastimo tudi na naših straneh. Lep pozdrav, Alenka Logar-Pleško From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 23:31:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 27 Oct 2005 23:31:55 +0200 Subject: [SlovLit] Vsak naslov bi bil zavajajo? Message-ID: <002701c5db3d$dbe6c830$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri47/index.html -- kaj je na teh slikah literarnega? Zvon s Prešernovim napisom, svete štenge, na katere naj bi Prešeren sestavil pesem, dve slovenistični avtoriteti in en razred slovenistične mladeži. Drugo so podobe iz poletne in jesenske narave. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 28 13:20:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Oct 2005 13:20:25 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Fw: V spomin Message-ID: <004901c5dbb1$97e15af0$1c4602c1@ff.unilj.si> From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Friday, October 28, 2005 8:07 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: Re: [SlovLit] Fw: V spomin Dragi kolegi, posebej še Alenka Logar! Tudi mene je pretresla vest, da so se domači v torek poslovili od naše mlajše kolegice, sodelavke in prijateljice Alenke Kraigher Gregorc, pa se pridružujem vsem, ki se je spominjamo. Bila je kot radijska novinarka zmeraj z nami, spremljala in "pokrivala" je naše prireditve, imela z mnogimi od nas intervjuje in nas vabila na pogovore. Pri nas pa je sodeloval tudi njen pokojni soprog, dr.ing. Peter Gregorc, in sicer pri okrogli mizi na zborovanju na Bledu leta 1977 in je njegov prispevek tudi objavljen v JiS-u l977/78. Takrat je posebej poudaril pomen našega dela in dediščine za vse slovensko življenje, tudi za gospodarstvo in za promocijo Slovenije in Slovencev. Za zgled je navedel učinek Dalmatinove Biblije - v Afriki, ko so razvijali lesno industrijo Slovenia-bois in so se v začetku organizatorji lahko legitimirali s tako imenitnim delom. Za Alenko sem vedela, da je bolna, že zelo dolgo ji je bilo hudo, a sem upala, da se je bolezen le malo umirila. S svojim delom naj ostane v našem spominu in v spominu naše stroke. --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 3 11:09:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 3 Nov 2005 11:09:40 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Litija-?ate? Message-ID: <007301c5e05e$b55ee550$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Aleksander Bjelčevič" To: "Miran Hladnik" Cc: "Kotnik Branka" ; "Aleksander Bjelčevič" Sent: 2. november 2005 14:41 Subject: Litija-Čatež > Popotovanje Litija-Čatež > > V četrtek, 10. novembra. Zbor ob 6.25 zjutraj na ljubljanski železniški > postaji. Odhod vlaka ob 6.50. Vlaka nazaj: za neučakane ob 16.30, za večino > ob 18.38. Kupite povratne karte (za skupine nad 5 je popust) Lj-Litija + > Velika Loka-Lj. (cena ok. 1500 sit). Hodimo ok. 7 ur, Dolenjce lahko > počakamo v Litiji (ob 7.15) ali v Šmartnem ob 8.00. Na Čatežu bomo ok. > 15.00, tam bomo imeli kosilo na svoje stroške. Oprema: čevlji za 7 ur hoje > po gozdu in kolovozih, malica, pijača, denar za kosilo, baterija za pot od > čateža do Velike Loke. V Ljubljano pridemo ok. 19.50 (namreč tisti, ki > gredmo na vlak ob pol sedmih). > Lep pozdrav > Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 3 19:36:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Nov 2005 19:36:06 +0100 Subject: [SlovLit] Mladinske knjige, te?aj Cobiss, nova Kronika, v spomin Message-ID: <013e01c5e0a5$74ee5810$6400a8c0@P4> From: "Jakob Kenda" Sent: 2. november 2005 11:49 Subject: vabilo na novembrsko strokovno sredo Knjižnica Otona Župančiča vabi Vas na novembrsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno drugo sredo v mesecu, torej 9. 11., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Kot verjetno že veste, bodo strokovne srede od oktobra do decembra 2005 potekale v dvorani Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana). Naslov tokratne strokovne srede je PREGLEDNI IN PRIPOROČILNI SEZNAM MLADINSKIH KNJIG IZ LETA 2004. Preden se posvetimo naslovni temi, bomo pregledali nove spletne strani IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), v nadaljevanju pa bomo seveda razdelili novi Seznam in spregovorili o njegovih novostih. Temo iz naslova bomo s predavanji osvetlili: Jakob J. Kenda, vodja Pionirske knjižnice in odgovorni urednik Seznama: Problemi zaostrenega vrednotenja v povezavi z vprašanji t. i. strokovne nabave, Ida Mlakar, urednica Seznama, in Vojko Zadravec, tehnični urednik Seznama: Vsebinska in tehnična zasnova Seznama z vidikom nove postavitve. --- Jakob J. Kenda =========== From: "Srečko Bončina" Sent: 2. november 2005 10:44 Subject: Tečaj Cobiss/OPAC Vabimo vas na brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v sredo 30.11.2005 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov ... Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. --- Srečko Bončina, Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski in referalni center =========== Http://www.kakanien.ac.at/news -- novice na spletišču Kakanien, tj. spletnih dverih za srednjeevropske in vzhodnoevropske študije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika58.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika58.pdf -- sveža številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. V papirnati obliki po pošti jo te dni dobijo samo člani SDS s poravnano naročnino za leto 2005; če je pri čiščenju seznama naročnikov prišlo kje do napake, mi jo prosim nemudoma sporočite. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html -- do Kronike se da priti tudi z začetne strani Slavističnega društva Slovenije. =========== From: "Boža Krakar Vogel" To: "Miran Hladnik" Sent: 28. oktober 2005 18:02 Subject: Re: [SlovLit] FW: Fw: V spomin Tudi mene je pretresla vest o smri ge. Alenke. Veliko sem sodelovala z njo na radiu, nazadnje je vodila okroglo mizo v času 38. SSJLK 2002. Spominjam se je kot kulturne in poglobljene sogovornice daleč od rumenih površnosti, pa kot dobrega in plemenitega človeka. --- BKV From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Nov 6 20:46:25 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 6 Nov 2005 20:46:25 +0100 Subject: [SlovLit] Literatura in njene moznosti selitve v druge medije: Literatura in gledalisce Message-ID: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> Literarno-umetniško društvo Literatura organizira v novembru in v začetku decembra več prireditev (predavanj, okroglih miz, literarnih večerov, bralnih večerov, pesniških slemov ...) pod skupnim naslovom Literarna kultura. Obiska vredne se zdijo zlasti predavanja in okrogle mize na temo 'Literatura in njene možnosti selitve v druge medije', ki bodo potekali od 7. novembra do 5. decembra 05, z izjemo zadnjega tedna v novembru vselej ob ponedeljkih z začetkom ob 21.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Prva okrogla miza z naslovom Literatura in gledališče, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, bo še posebej aktualna, saj bo na njej govora o dramatizacijah in uprizoritvah proznih besedil. Gledališka sezona 2005/06 namreč prinaša vrsto dramatizacij domačih literarnih besedil (v SNG Drama Ljubljana so to Alamut, Fužinski bluz, Katarina, pav in jezuit), postavitve modernih klasikov svetovne književnosti (npr. Zločin in kazen, Ana Karenina, Bratje Karamazovi, Idiot, Kraljica Margot, Ime rože, Proces, Iskanje izgubljenega časa, Trainspotting ...) pa so zaznamovale že nekaj preteklih sezon različnih gledališč. Zakaj in kako se lotiti dramatizacije? Odgovore bo iskala okrogla miza, ki jo bo vodil Rok Vevar, na njej pa bodo mdr. sodelovali Barbara Orel, Diana Koloini in Blaž Lukan. Naslovi ostalih okroglih miz in predavanj iz sklopa 'Literatura in njene možnosti selitve v druge medije' pa so Literatura in digitalna kultura, Literatura in strip, Literatura in slem ter Literatura in film. From jaka na jaka.org Mon Nov 7 00:34:37 2005 From: jaka na jaka.org (Jaka_=Železnikar?=) Date: Mon, 07 Nov 2005 00:34:37 +0100 Subject: [SlovLit] samoumevnost (literarnega) medija In-Reply-To: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> References: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> Message-ID: <436E930D.7000008@jaka.org> na hitro: - ali obstaja medij literature, če se lahko ta seli iz njega? - kateri je ta medij? - (kam gre literatura?, bo potem še literatura? za koga? kdo in zakaj to trdi?) - ali se (še) verjame v delitev na 'čiste' umetnosti? - kaj je DSP? kakšen smisel ima? (resno vprašanje) - kdo je določil medij literature? - se je literarna stroka sploh kdaj resno posvetila (vsaj dominantnemu) mediju? - je medij sporočilo, le če ne gre za literaturo? - je literatura v 'drugem' mediju literatura le, če se tako odloči stroka? Katera stroka? Kdo jo predstavlja? Kaj so njegovi motivi? Njeni motivi? ... - je knjiga poezije bolj literatura kot branje istega avtorja? Radijski nastop? TV nastop? Spletni pristop? Pristop preko mobilnih telefonov? Holograma? Recitacije na ulici? - zakaj delitev na medije in kdo ne zna razložiti razlik, podobnosti in vsebin? - ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana za medij? in tako... jaka Matjaž Zaplotnik wrote: >Literarno-umetniško društvo Literatura organizira v novembru in v >začetku decembra več prireditev (predavanj, okroglih miz, literarnih >večerov, bralnih večerov, pesniških slemov ...) pod skupnim >naslovom Literarna kultura. Obiska vredne se zdijo zlasti >predavanja in okrogle mize na temo 'Literatura in njene možnosti >selitve v druge medije', ki bodo potekali od 7. novembra do 5. >decembra 05, z izjemo zadnjega tedna v novembru vselej ob >ponedeljkih z začetkom ob 21.00 v prostorih Društva slovenskih >pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. > >Prva okrogla miza z naslovom Literatura in gledališče, ki bo v >ponedeljek, 7. novembra, bo še posebej aktualna, saj bo na njej >govora o dramatizacijah in uprizoritvah proznih besedil. Gledališka >sezona 2005/06 namreč prinaša vrsto dramatizacij domačih >literarnih besedil (v SNG Drama Ljubljana so to Alamut, Fužinski >bluz, Katarina, pav in jezuit), postavitve modernih klasikov >svetovne književnosti (npr. Zločin in kazen, Ana Karenina, Bratje >Karamazovi, Idiot, Kraljica Margot, Ime rože, Proces, Iskanje >izgubljenega časa, Trainspotting ...) pa so zaznamovale že nekaj >preteklih sezon različnih gledališč. Zakaj in kako se lotiti >dramatizacije? Odgovore bo iskala okrogla miza, ki jo bo vodil Rok >Vevar, na njej pa bodo mdr. sodelovali Barbara Orel, Diana Koloini >in Blaž Lukan. > >Naslovi ostalih okroglih miz in predavanj iz sklopa 'Literatura in >njene možnosti selitve v druge medije' pa so Literatura in digitalna >kultura, Literatura in strip, Literatura in slem ter Literatura in film. > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 7 14:07:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Nov 2005 14:07:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_=C8atež_z_biciklom=3F Message-ID: <001501c5e39c$2bdcef70$2e4602c1@ff.unilj.si> Večina jih res pešači, nekateri pridejo kar z avtom, drugi nekateri s širokokrajnimi klobuki prijezdijo, kolesarske frakcije pa menda še ni bilo. Je interes zanjo v četrtek 10. novembra? Vstati ne bi bilo treba tako zgodaj kot drugim in še malo daljšo pot bi lahko napravili, kot jo sicer prevali slavistična pehota. Javite se, ki bi želeli odpreti novo, kolesarsko poglavje slovenske ekskurzijske literarne zgodovine. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:03:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:03:56 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Novici z Lektorata v Brnu - popravek Message-ID: <004101c5e42a$35432780$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 7. november 2005 16:54 Subject: Novici z Lektorata v Brnu - popravek V četrtek, 3. 11. 2005, je Lektorat slovenščine na FF Masarykove univerze v Brnu obiskal slovenski veleposlanik na Češkem Drago Mirošič s svojim namestnikom Vojkom Kuzmo. Po uvodnem srečanju z nekaterimi profesorji na Oddelku za slavistiko je veleposlanik pozdravil in nagovoril študente slovenščine. Ti so srečanje popestrili s svojimi predstavitvami po skupinah. Zvečer istega dne pa je v centru mesta v klubu Leitnerka potekal literarno-glasbeni večer, na katerem sta nastopila slovenska pesnika Klemen Pisk in Andraž Polič. Študenti so predstavili svoje prevode njunih pesmi v češčino. V dveurnem programu je bilo več kot 80 ljudi navdušenih nad predstavljenim. Mateja Medvešek, lektorica slovenščine From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:06:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:06:00 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje o so?nih slovanskih kletvicah Message-ID: <004b01c5e42a$7fe5e7a0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik" Sent: 8. november 2005 2:29 Subject: Vabilo na predavanje o sočnih slovanskih kletvicah Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabi na predavanje Tabuji telesa in tabuji jezika pri Slovanih. Predaval bo prof. dr. Aleksander D. Duličenko, Univerza v Tartuju (Estonija). Predavanje bo v petek, 11. novembra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Predavanje bo v ruščini. Prof. dr. Aleksander Dmitrijevič Duličenko od l. 1976 dela na Univerzi v Tartuju v Estoniji, kjer je redni profesor na Katedri za slovansko filologijo in njen predstojnik. Njegova doktorska disertacija Slavjanskie literaturnye mikrojazyki, v kateri je utemeljil jezikoslovno kategorijo slovanskih knjižnih mikrojezikov, je izšla l. 1981 v Tallinnu (druga izdaja v dveh knjigah z dodanimi besedili 2003?2004). Bibliografija prof. dr. A. D. Duličenka obsega nad 450 del, med njimi knjige Russkij jazyk konca XX stoletija (1994), Jugoslavo-Ruthenica (1995), Etnosociolingvistika 'perestrojki' v SSSR (1999), Pasaulinës kalbos beieđkant (2003). V krog znanstvenih interesov prof. dr. A. D. Duličenka spada tako splošno jezikoslovje (splošna teorija jezika, sociolingvistika, etnolingvistika, interlingvistika) kot slovanska filologija (slovanski knjižni mikrojeziki, med njimi vprašanja rezijanskega knjižnega mikrojezika, zgodovina slavistike in tudi slovenskega jezika). Je učenec akad. Nikite I. Tolstoja. Ureja in izdaja znanstveni periodični publikaciji Slavica Tartuensia (od l. 1985) in Interlinguistica Tartuensis (od l. 1982), je član Mednarodnega slavističnega komiteja in predsednik Nacionalnega komiteja slavistov Estonije. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:09:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:09:27 +0100 Subject: [SlovLit] Iz programa Kluba koroških Slovencev Message-ID: <007901c5e42a$fb04ead0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs4.arnes.si> Sent: 7. november 2005 22:30 Subject: drugi in tretji novembrski teden [...] V četrtek, 10.11.2005 ob 19.00 bodo v Celovcu podelili letošnjo Einspielerjevo nagrado jezikoslovcu univ.prof.dr. Heinz-Dieterju Pohlu, in sicer za njegovo znanstveno delo, ki je spremenilo poglede na koroško preteklost in dvojezičnost dežele v sedanjosti. V petek, 18.11.2005 ob 18. uri bo v Koroški osrednji knjižnici - Ravne odprtje razstave "Tiho tkanje slovenske ljudske kulture" o narodopiscu dr. Francu Kotniku (1882-1955) in jezikoslovcu dr. Janku Kotniku (1885-1975). Oba Korošca sta bila močno povezana z dejavnostjo našega kluba, drugi mu je nekaj časa tudi predsedoval. Razstava bo na ogled do 10. decembra. Lep pozdrav in nasvidenje na kateri od prireditev! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 9 07:31:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Nov 2005 07:31:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige Message-ID: <000001c5e4f7$3dfe05c0$164602c1@ff.unilj.si> Silvija Borovnik. Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. 198 str. Dramatična in teatralna devetdeseta? Ur. Denis Poniž idr. Ljubljana: AGRFT, 2005. 234 str. A bilingual anthology of Slovene literature. Ur. Henry Cooper. Bloomington, Indiana: Society for Slovene studies, 2003. 333 str. Dobili smo recenzijska izvoda Antologije za SR in JiS; interesenti za oceno te in drugih knjig v SR ali JiS se oglasite tehničnima urednikoma Matjažu Zaplotniku in Andreji Žele (andreja.zele na zrc-sazu.si; matjaz.z na gmx.net). Že pred meseci je Zvonko Kovač v zagrebški univerzitetni knjižnici odkril doslej nepoznano izdajo pesnitve Sedem sinov Jožefa Žemlje, ki je izšla v Gajevi tiskarni v Zagrebu leta 1842, eno leto pred ljubljansko izdajo pri Blazniku 1843, in je veljala za uničeno. Avtor se je zagrebškemu natisu odrekel menda zaradi napak -- s primerjavo izdaj bo zdaj mogoče to trditev preveriti. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 9 14:09:50 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 9 Nov 2005 14:09:50 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca Knjigarne FF Message-ID: <4372032E.27824.B0077A@localhost> Na tiskovni konferenci Knjigarne FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp) bodo predstavljene naslednje knjige in publikacije, ki so izšle na FF: Mirko Jurak in Igor Maver, Angleška poezija in proza: izbrani eseji. Dušan Gabrovšek, Words galore: Aspects of general and Slovenian -- English contrastive lexiology. Miha Pintarič (ur.), Solitudes. Ina Ferbežar in Nataša Domadenik, Jezikovod: učbenik za izpopolnjevalce na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Boštjan Kravanja in Matej Vraneš (ur.), Mess 6. Mediterranean Ethnological Summer School Vol. 6. Jože Hudales in Nataša Visočnik (ur.): Dediščina v očeh znanosti. Dediščina v rokah stroke. Tiskovna konferenca bo v petek, 11. novembra 2005, ob 11.30 v predavalnici R2B (prizidek FF) poleg Knjigarne FF. Kratke predstavitve naštetih knjig so na voljo na: http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/prva_stran/Slovesnost05/tiskovna%2011%20novemb er.htm http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 10 16:05:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Nov 2005 16:05:08 +0100 Subject: [SlovLit] Medtem ko truma slavistov ?ene svoje izmu?eno truplo iz Litije do ?ate?a Message-ID: <001b01c5e608$254f2d80$6400a8c0@P4> V tiskani verziji 58. številke Kronike je nagajala paginacija; pri njenem popravljanju so iz zadnjih vrstic na strani nerazložljivo izginile nekatere besede. Tehnika nam lajša življenje, obenem pa nam tudi koplje prerani grob. Barbara Ivančič Kutin je 20. septembra 2005 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem. Mentorica je izr. prof. dr. Marija Stanonik. Seznam slovenističnih in slavističnih diplomantov v zadnji Kroniki ni ravno za med uradne dokumente: eden od naštetih je diplomiral že lansko leto, ena pa je diplomirala na anglistiki. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri48/index.html -- od slavistov so na slikah Aleksander Skaza (70. let), Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak, Branka Vičar, Franc Zadravec (80 let), Miha Mohor (60 let), Miran Štuhec, 4. letnik slovenistov na FF v Ljubljani; zraven je nekaj hribov in jesenskega listja. --- miran From tutorka.sln na email.si Thu Nov 10 20:32:35 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Thu, 10 Nov 2005 20:32:35 +0100 Subject: [SlovLit] Brezplacen izlet/druzenje s studentkami celovske slovenistike Message-ID: <20051110193436.592328B7C4@www1.email.si> Drage kolegice in kolegi, na dvotedenski studijski izmenjavi na FF so studentke slovenistike, pedagogike, zgodovine, psihologije ... s celovske univerze. K predavanjem in tecaju slovenscine sodi tudi nedeljski izlet (Cankarjeva rojstna hisa, tehniski muzej v Bistri, ogled izvira Ljubljanice in Cerkniskega jezera), kamor ste prijazno vabljeni tudi drugi, ki bi z veseljem poklepetali z njimi v slovenscini, spoznali nacin studija v Avstriji itd. Ker je prostih mest v avtobusu se dovolj, se lahko pridruzite to nedeljo, 13. novembra 2005, ob 10.00 na Kongresnem trgu (predviden prihod: ob 17.00). Vladka Tucovic ____________________ http://www.email.si/ From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 11 13:17:07 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 11 Nov 2005 13:17:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <025e01c5e6ba$0b6b15c0$010ef9c2@c7l8f8> Bilo nas je 44 = 40 študentov, 4 učitelji in asistenti. Sonce smo imeli po 11-ti in to ornk sonce. Letos smo se že drugič ustavili v Bajčevi zidanici, kjer sta nam gospod in gospa naredila kuhano vino, kavo in seveda vino, lani je bil še kostanj, letos le za nekatere. Nuša Dedo Lale letos za razred ni spekla štrudla, ampak čokoladne kukije (zvedel sem, da se da speči tudi take, da zadenejo (s "travo"?) - ti bodo drugo leto). Zgubili se nismo, zahvaljujoč Vladki Tucovič, ki je eno skupino zelo uspešmo peljala po eni od bližnjic (da so prehiteli nas, pravoverne). Na Čatež smo malo zamudili, ker smo se na toplem soncu šli ne le Črnega moža, ampak tudi Trden most. Tudi na vlak smo pritekli zadnjo minuto. S seboj smo imeli novinarko, ki nas je intervjuvla, tako da bomo nastopili na radiu Soški val (a sem si prav zapomnil?) Domen Uršič nam ponuja kolesarski izlet Cerkno-Zakojca-Reka-Trebuša-Slap-Most na Soči-Cerkno. LP (= markacije na Levstikovi poti) Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 11 13:38:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 11 Nov 2005 13:38:26 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA se vraea!!! Message-ID: <001101c5e6bc$d016ea50$594602c1@ff.unilj.si> Date: Fri, 11 Nov 2005 12:13:03 +0100 From: Spela Vintar Dragi soJOTniki, tudi letos bomo kuhali JezikOvnoTehnoloski Abonma, namenjen ljubiteljem jezikovnih tehnologij, studentom in mimoidocim vseh vrst. Otvoritveno srecanje nove sezone JOTAnja bo v cetrtek, 17. novembra 2005, ob 18.00, predaval pa bo dr. Bozo Bekavac s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Naslov predavanja bo Sustav za prepoznavanje i klasifikaciju naziva za hrvatski. Gre za zanimiv jezikovnotehnoloski problem, znan tudi kot Named Entity Recognition (NER), dr. Bekavac pa bo predstavil svojo programsko resitev, ki jo je razvil v okviru doktorske disertacije. Povzetek predavanja je pripet spodaj. Predavanje bo v hrvaskem jeziku. JOTA bo tokrat IZJEMOMA na Filozofski fakulteti na Askercevi 2 v sejni sobi 527, v 5. nadstropju. Vec o JOTI najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Se vidimo! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 13 21:41:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Sun, 13 Nov 2005 22:41:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Nova_številka_Slovene_Studies Message-ID: <20051113_214156_098318.miran.hladnik@guest.arnes.si> Pošiljatelj "Donald F. Reindl" Prejemniki "Miran Hladnik, Siol" Zadeva Re: SS Datum Sun, 13 Nov 2005 10:26:05 +0100 Vsebina revije Slovene Studies (26/1-2) Spoštovani Slovlitovci, pred kratkem se je izšla nova številka ameriške revije /Slovene Studies/. Ocene so na voljo tudi na povezavi: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviews.html Lep pozdrav, Don Reindl */Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies/* (ISSN: 0193-1075). l. 26, št. 1-2, 2004 [objavljen september 2005] *ČLANKI:* *Marija Klobčar*, The Ballad of the Killer of Girls in France: A Tale of the Travel of Shocking Stories or the Travel of People? [Balada o morilcu deklet na Francoskem ? pripoved o potovanju vznemirljivih zgodb ali pripoved o potovanju ljudi?] 3 * * *Sean C. O'Rourke*, On Syntactic /and/ Prosodic Domains of Clitic Placement in Slovene [O skladenjskih in prozodičnih določnicah pri umeščanju naslonk v slovenščini] 27 * * *Timotej Jagrič, Sebastjan Strašek, Marko Kolanovič, in Boris Podobnik*, The Performance of Slovenian Mutual Funds [Uspešnost slovenskih vzajemnih skladov] 81 *SPOMINI:* *Mary Gramar*, "Contemplations on Calico" (an excerpt from /Listening to Voices/) ["Opazovanja na kaliku" (izvleček iz romana /Poslušanje glasov/)] 93 *OCENJEVALNI ČLANKI:* *Miran Hladnik*, "Nevertheless, Is It Also a Machiavellian Novel?" [Vendarle tudi makiavelistični roman?] Ocena študije "Against Ideologies: Vladimir Bartol and /Alamut/" *Michaela* *Bigginsa.* V: Vladimir Bartol. /Alamut/.* *107 * * *Cvetka Hedžet Tóth*, "The Time of Soul is the Time of Poetry." Ocena zbirke /Ljubljana /*Mete Kušar* 117 *OCENE:* *David C. Hammack, Dianbe L. Grabowski & John J. Grabowski*, ur. /Identity, Conflict, and Cooperation: Central Europeans in Cleveland/ (June G. Alexander) 131 * * *Boris Mlakar*. /Slovensko Domobranstvo 1943?1945. Ustanovitev, organiyacija, idejno ozadje/ (Paul Borstnik) 135 * * *Michael Reichmayer*. /Ardigata! Krucinal! Ein slowenisches Schimpf-wörterbuch, basierend auf Arbeiten von Josef Matlč (1897? 1974) zum deutsch-slawischen Sprach- und Kulturkontakt: Mit einem Vorwort von Paul Parin/ (Tom Priestly) 137 * * *Franc Zadravec*. /Slovenski roman 20. stoletja. Prvi analitični del. Slovenski roman 20. stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez /(Timothy Pogačar) 142 * * *Simon Krek*, ur. /Veliki angleško-slovenski slovar Oxford./ Knj. 1: A?K. (Donald F. Reindl) 145 * * *NAŠI AVTORJI* 153 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 14 08:28:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Nov 2005 08:28:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nov slovar Message-ID: <002901c5e8ed$08a01810$124602c1@ff.unilj.si> Založba Pasadena je te dni izdala Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar avtorjev Maje in Vlada =D0ukanovi=E6a.=20 =20 Slovenija in Srbija nista več del nekdanje skupne države, = slovenščina in srbščina pa sta po dvajsetih letih spet, ali pa celo prvič, = združeni v isti knjigi - prvem tovrstnem slovarju sploh. Zadnji slovensko-srbohrvaški = slovar je izšel leta 1982, zadnji srbohrvaško-slovenski slovar štiri leta = zatem, že dolgo pa ju ni mogoče več kupiti.=20 =20 Zdaj sta pred bralkami in bralci nova sodobna dvojezična slovarja. From: "Maja Djukanovic" To: Subject: Obvestilo o izidu slovarja Date: Sun, 13 Nov 2005 12:56:30 +0100 Založba Pasadena je te dni izdala Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar avtorjev Maje in Vlada Đukanovića. Slovenija in Srbija nista več del nekdanje skupne države, slovenščina in srbščina pa sta po dvajsetih letih spet, ali pa celo prvič, združeni v isti knjigi - prvem tovrstnem slovarju sploh. Zadnji slovensko-srbohrvaški slovar je izšel leta 1982, zadnji srbohrvaško-slovenski slovar štiri leta zatem, že dolgo pa ju ni mogoče več kupiti. Zdaj sta pred bralkami in bralci nova sodobna dvojezična slovarja. Spremenjene politične okoliščine na področju nekdanje Jugoslavije so botrovale tudi nekaterim socio-lingvističnim spremembam. Srbohrvaški jezik je prešel v območje zgodovine, njegovo vlogo pa so prevzeli srbski, hrvaški in bosanski jezik. Tako se prvič v zgodovini na knjižnem trgu pojavljata srbsko-slovenski in slovensko-srbski slovar. V srbsko-slovenskem slovarju je 15.397 gesel, 1.337 izrazov, 85 kulturoloških opomb in 568 prevedenih stavkov, slovensko-srbski slovar pa obsega 16.171 gesel, 1.057 izrazov, 118 kulturoloških opomb in 472 prevedenih stavkov. V obeh slovarjih bodo lahko uporabniki zasledili tudi pomembno novost v dvojezičnem slovaropisju. Pri velikem številu gesel so namreč ob prevodu besede navedeni tudi primeri rabe v njenem naravnem okolju, v stavku, ki so prav tako prevedeni. Ta novost bo v veliko pomoč uporabnicam in uporabnikom pri iskanju prave besede v pravem kontekstu. Ob tem vas vabimo na uradno predstavitev slovarja ki bo v knjigarni Konzorcij, 16. novembra 2005 ob 18 uri. From MihaR na iolar.com Mon Nov 14 10:03:25 2005 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Mon, 14 Nov 2005 10:03:25 +0100 Subject: =?windows-1250?Q?RE=3A_=5BSlovLit=5D_Litija-=C8ate=9E Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD2043E5B7B@dellsw.iolar.si> I wish I was there. Pa se nam je rodil šesti otrok, hči Betsabeja. Radio pa je menda Alpski val, ka-li? Šalom, Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: Aleš Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Poslano: 11. november 2005 13:17 Za: slovlit Zadeva: [SlovLit] Litija-Čatež Bilo nas je 44 = 40 študentov, 4 učitelji in asistenti. Sonce smo imeli po 11-ti in to ornk sonce. Letos smo se že drugič ustavili v Bajčevi zidanici, kjer sta nam gospod in gospa naredila kuhano vino, kavo in seveda vino, lani je bil še kostanj, letos le za nekatere. Nuša Dedo Lale letos za razred ni spekla štrudla, ampak čokoladne kukije (zvedel sem, da se da speči tudi take, da zadenejo (s "travo"?) - ti bodo drugo leto). Zgubili se nismo, zahvaljujoč Vladki Tucovič, ki je eno skupino zelo uspešmo peljala po eni od bližnjic (da so prehiteli nas, pravoverne). Na Čatež smo malo zamudili, ker smo se na toplem soncu šli ne le Črnega moža, ampak tudi Trden most. Tudi na vlak smo pritekli zadnjo minuto. S seboj smo imeli novinarko, ki nas je intervjuvla, tako da bomo nastopili na radiu Soški val (a sem si prav zapomnil?) Domen Uršič nam ponuja kolesarski izlet Cerkno-Zakojca-Reka-Trebuša-Slap-Most na Soči-Cerkno. LP (= markacije na Levstikovi poti) Aleš _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 11:26:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 11:26:19 +0100 Subject: [SlovLit] Tiho tkanje slovenske ljudske kulture iz zaKotnih Dobrij v svet . Message-ID: <009a01c5e9cf$062dbcd0$6400a8c0@P4> Od: "Institut Urban Jarnik" Poslano: 14. november 2005 20:05 Zadeva: Vabilo Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem vabi vas in vaše prijatelje na otvoritev razstave ob 50-letnici smrti dr. Franca Kotnika ter 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti dr. Janka Kotnika v petek, 18. novembra 2005, ob 18. uri v grajskem razstavišču. Izjemne redkosti ter dokumenti pisne kulturne dediščine iz zapuščine narodopisca dr. Franca Kotnika bodo na ogled do 10. decembra 2005. S prispevkom o povezanosti dr. Franca Kotnika z zamejsko Koroško bo sodelovala mag. Martina Piko-Rustia. S prijaznimi pozdravi! Martina Piko-Rustia From tutorka.sln na email.si Tue Nov 15 11:57:14 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Tue, 15 Nov 2005 11:57:14 +0100 Subject: [SlovLit] O Zofki Kveder v Cankarjevem domu Message-ID: <20051115105924.6EC7C8B8A8@www1.email.si> Ob blizajoci obletnici smrti Zofke Kveder bo v sredo, 16. novembra 2005,ob. 19.00 v Klubu Cankarjevega doma pogovor z dr. Katjo Mihurko Poniz, avtorico monografije Drzno drugacna:Zofka kveder in podobe zenskosti, Ljubljana: Delta 2003. Pogovor bo vodila Barbara Simoniti, prisotna pa bo tudi pisateljicina pravnukinja, hci Suncane Skrinjaric, hrvaska pisateljica Sanja Pilic. Prijazno vabljeni! ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 15:08:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 15:08:09 +0100 Subject: [SlovLit] Leksikon pisaca Jugoslavije Message-ID: <003901c5e9ee$031e8ff0$6400a8c0@P4> Od: "Marija Mitrovic" Za: "miran hladnik" Poslano: 14. november 2005 9:46 Zadeva: enciklopedija Dragi Miran, [...] Pri Matici srpski v Novem Sadu so se odločili, da dokončajo enciklopedijo Leksikon pisaca Jugoslavije (od črke N naprej). Tako kot so to delali v prvih petih zvezkih, želijo uvrstiti tudi slovenske pisatelje, ki so se uveljavili do leta 1991. Problem so seveda sodelavci in glavni koordinator za slovensko literaturo. Domnevam, da poznaš ta priročnik: tako izčrpnih bio-bibliografskih informacij res ne dobiš nikjer drugje. V prejšnjih zvezkih je delo koordinatorja opravljal F. Dobrovoljc, ki je tudi sam veliko enot obdelal. Moja vprašanja so naslednja: - ali vidiš osebo, ki bi prevzela to ogromno delo? - bi se dobili sodelavci za kaj takega? - zaradi velikih razlik v nivoju prihodkov bo honorar za to delo v primerjavi s slovenskimi honorarji pičel in bi bilo treba poiskati inštitucijo/fondacijio, ki bi delo podprla s tem, da bi plačala dodatne honorarje sodelavcem iz Slovenije. Komu bi se lahko obrnili s to prošnjo? Matica srpska vsekakor želi iti naprej s to publikacijo: slovenska stran lahko tudi odkloni sodelovanje. Meni osebno se zdi, da bi bilo kaj takega škoda. Leksikon je že prisoten po kulturnih inštitucijah po svetu in če bi v zvezkih po črki N ne bilo več Slovencev, bi se mi zdelo res v škodo slovenske kulture. Vesela bom Tvojega odgovora! Z najlepšimi pozdravi, Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 18:46:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 18:46:05 +0100 Subject: [SlovLit] Iz SSS in SDS Message-ID: <00ef01c5ea0c$7505d1f0$6400a8c0@P4> Oktobrska številka biltena Letter (št. 58), ki ga izdaja Society for Slovene Studies (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html), napoveduje novembrsko srečanje ameriškega združenja za napredek slavističnih študij (AAASS), ki je zdaj že za nami. Jezikovni ali literarni slovenistični referati so bili naslednji: Sean O'Rourke: Clitic Placement in Slovene as Phrasal Affixation, Raymond Harry Miller: Jernej Kopitar and the Russians, Matthew C. Curtis: Small Nations, Tall Tales: Three Balkan Epics and National Identity in Slovenia, Serbia, and Albania. Tam najdete tudi razpis za ameriške štipendije. Minuli slovenski slavistični kongres v Lendavi s svojo (ob)mejno tematiko in konceptualizacijo periferije nagovarja k umestitvi tudi bodočih kongresov na slovenske etnične robove in preko meja: v načrtu so kongres v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Prosim za mnenja. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 21:01:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 21:01:12 +0100 Subject: [SlovLit] Odmevi na mednarodne na?rte Message-ID: <005901c5ea1f$553464f0$6400a8c0@P4> Ad Leksikon pisaca Jugoslavije: dve pozitivni reakciji (Vladimir Osolnik, Milena Blažič), z ministrstva pa nobene. =========== Ad slovenski slavistični kongres v Zagrebu, Trstu, Celovcu: vrsta odzivov, navdušenih, voljnih in skeptičnih. Za Trst 2007 (ker je takrat 400-letnica Sommaripovega slovarja) so Miran Košuta, Boris Pangerc, Majda Kavčič Baša, bolj skeptični pa (tudi zato, ker je ravno takrat barkolana in bi bilo treba kongres prestaviti v tretji teden oktobra) Lojzka Bratuž, Breda Pogorelec in še kdo. Za Zagreb so Zvonko Kovač, idejo ustno hvali Vesna Požgaj-Hadži, nekateri pa so previdni. Za Celovec na prvem mestu se navdušuje Milena Blažič, predlaga pa še Madžarsko. Obsežnejša mnenja navajamo v celoti: Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:23 No ja, za Zagreb sicer ne bi bilo težko najti kulturnopolitične utemeljitve, težje pa bi se bilo izogniti razmišljanjem o Alpskih Hrvatih. Trst smo skušali večkrat zavzeti, toda dlje od tega, da je tu včasih živelo več Slovencev kot v Ljubljani, nismo prišli, čeprav so vsa zborovanja ob zahodni meji vključevala tudi poučna popotovanja v Trst, sedaj pa smo obupali celo nad Rdečim mostom (Ponterosso). --- Zoltan Jan Od: "tatluc" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:31 Spoštovani, res se mi zdi pomembno razmišljati o Trstu, Zagrebu in Celovcu. In to ne samo zaradi slovenske prisotnosti zunaj slovenskih meja, ampak predvsem zaradi možnosti soočanja naših sosedov z nami, z vprašanji, s katerimi se ubadamo, z dosežki v slovenistiki, s pisatelji, ki ustvarjajo na narodnostno mešanem območju. Upam, da se bo našel še kdo, ki bo podprl Vašo zamisel. Vse dobro Tatjana Rojc Od: "Matjaž Zaplotnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:54 [...] O slavističnih kongresih na teritoriju kulturnih mejá, o čemer si pisal na SlovLit: vsaj kar se Primorske tiče, je idejo že preizkusilo SDPK s svojimi ''kolokviji'' v okviru Vilenice -- pod streho so spravili že tri, od njih 2 tematsko povezana na mešanje kultur (prostori transgresije 2003 in lanski o Kosovelu; letošnji je bil malo bolj teoretsko zaprt). Ambient in mednarodna festivalska publika dasta srečanju neki tak multikulturni poudarek, najbrž nekaj takega, kar se je dogajalo tudi v Lendavi. zanimivo bi bilo videti, kako bi se kongres slavistov obnesel še drugod, na Koroškem, v Trstu in v Zagrebu. --- Matjaž Zaplotnik From peter.jurgec na guest.arnes.si Wed Nov 16 19:15:00 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Wed, 16 Nov 2005 19:15:00 +0100 Subject: [SlovLit] = SloFon_1=3A_Rok_za_oddajo_povzetkov_poda ljšan_do_30=2E_11=2E Message-ID: <20051116181508.2D2C72C3543@avs4.arnes.si> Spoštovani, organizacijski odbor 1. slovenske mednarodne fonetične konference (SloFon 1) sporoča, da je rok za oddajo povzetkov podaljšan do 30. novembra 2005. Vse informacije so na voljo na naslovu http://slofon.zrc-sazu.si. Elektronski naslov konference je slofon na zrc-sazu.si. V imenu organizacijskega odbora, Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 16 22:02:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 Nov 2005 21:02:33 -0000 Subject: [SlovLit] Trdinov simpozij Message-ID: <001501c60284$051d9040$6400a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: Subject: Trdinov simpozij Date: Wed, 16 Nov 2005 16:23:10 +0100 Simpozij o Janezu Trdini, ki je konec oktobra potekal na gradu Jablje pri Mengšu, se bo ponovil v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani. Simpozij bo v sredo, 23. novembra 2005 med 10. in 14. uro. Okvirni program je: Irena Gantar Godina: Janez Trdina: izseljenec in "Slavjan" Milena Mileva Blažić: Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Vlado Nartnik: Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger: Trdina in Slovenska matica Alenka Koron: Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala Barbara Pregelj: Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž: Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Mira Delavec: Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Mira Miladinovič Zalaznik: Trdina, bralec beletrističnega lista Carniolia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:00:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:00:58 -0000 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 21. november Message-ID: <000c01c602d7$a1c208b0$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 17. november 2005 3:45 Zadeva: LK, 21. november LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 815. sestanek v ponedeljek, 21. novembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predaval bo: dr. Donald F. Reindl, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Tema predavanja: Zgodovinski vpliv nemščine na slovenski jezik Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:32:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:32:51 -0000 Subject: [SlovLit] To?ke za udele?be na kongresu v Lendavi; zbornik SDS References: <000801c5ead4$18219eb0$0300a8c0@metka> Message-ID: <002d01c602dc$0fa4b130$6400a8c0@P4> Točke za udeležbo na kongresu Slavističnega društva Slovenije v Lendavi in točke za seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. Tako kot lani bo programski svet za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje na šolskem ministrstvu prireditvi naknadno verificiral in jima podelil točke. Ko bo naša vloga na ministrstvu odobrena, objavimo dokument na spletu in v Slovlitu ter v Kroniki opozorimo nanj. Dodatne informacije pri tajnici Marjani Lavrič (marjana_lavric na hotmail.com; 041-236-912). Ostalo nam je še nekaj zbornikov z letošnjega slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi. 278 strani debelo knjigo na teme slovensko-madžarskih razmerij, slovenistike na sosednjih univerzah, novih zahodnoslovanskih študijev, izbora šolskega in obšolskega berila in pomurske humanistike lahko dobite zastonj v slavistično-slovenistični knjižnici v drugem nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:48:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:48:15 -0000 Subject: [SlovLit] Articae horulae na medmre?ju Message-ID: <007601c602de$3682e0e0$6400a8c0@P4> Od: "Dusan Dovc, SCCA" Poslano: 16. november 2005 17:55 Zadeva: Sporocilo za medije: Arcticae horulae na medmrezju Alenka Pirman: Arcticae horulae Slovar nemskih izposojenk v slovenskem jeziku www.arcticae-horulae.si - elektronska izdaja prvega natisa iz 1997 - arhiv istoimenskega umetniskega projekta 1991-1998 Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohoric) se je razvijal sproti - od zasebne ljubiteljske zbirke nemskih izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjiznici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knjizne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je dozivela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih. Proces je povezal umetnisko podrocje z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetniski postopki so javnost namrec zavedli, da je knjizico sprejela kot referencen slovar. Zato se je projekt za avtorico zakljucil 8. januarja 1998, ko je v Knjizevnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj. Zaradi nezmanjsanega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila "povprecna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost" umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ RAZSTAVA IN POGOVOR Z AVTORICO V sredo, 7. decembra 2005, bo od 11. ure dalje v Projektni sobi SCCA, Metelkova 6 v Ljubljani, na ogled razstava izdelkov in arhivskega gradiva, ob 20. uri pa sledi vecer z avtorico, Mojco Dimec in Nevenko Sivavec. Slisali bomo nekaj socne kranjscine in koncno (!) spregovorili tudi o uporabljenih umetniskih postopkih in metodah. O PROJEKTU www.arcticae-horulae.si Avtorica: Alenka Pirman Produkcija: SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana, 2005 Uredniško delo: Alenka Pirman, Barbara Borcic, Dusan Dovc Spremna studija: Nevenka Sivavec Oblikovanje in programiranje: Damijan Kracina Digitalizacija: Kamerad.net Arcticae horulae je prva elektronska knjizna izdaja SCCA-Ljubljana, ki tudi z drugimi spletnimi projekti (Videodokument in Internet Portfolio) razvija in omogoca odprt dostop do umetniske produkcije na medmrezju. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ VEC INFORMACIJ http://www.scca-ljubljana.si http:// www.arcticae-horulae.si SCCA, Zavod za sodobno umetnost Metelkova 6, 1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 09:22:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 08:22:01 -0000 Subject: [SlovLit] Simpoziji Message-ID: <009c01c602e2$f0c3dc30$6400a8c0@P4> Ali nam res ni nihče poslal e-verzije programa 24. mednarodnega slovenističnega simpozija Obdobja, ki pod naslovom Razvoj slovenskega strokovnega jezika poteka od danes 17. novembra do 19. novembra? Pa objavimo vsaj povezavo nanj: http://www.centerslo.net/simpozij oz. http://www.centerslo.net/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=142&L4_ID=166 Pač pa Orion Anderson (oanderson na ideologiesofwar.com) podjetno vabi k sodelovanju na interdisciplinarni konferenci o raziskovanju pripovedi z naslovom Narrative Matters: The Storied Nature of Human Experience: Fact and Fiction, ki bo potekala 25.--27. maja 2006 na Acadia University, Wolfville, Nova Scotia, Kanada. Rok za prijave je 15. december 2005. Več informacij na http://narrativematters.com/dist.html ; narr-mat06 na acadiu.ca Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru vabi na Miklošičeve dneve 24. in 25. novembra 2005. Letošnja tema je Šola med marketingom in humanizmom, nastopili pa bodo ravnatelj Zvonko Kustec, minister Milan Zver, župan Jožef Špindler, . Franci Just, Miran Puconja, Norma Bale, Matej Bogataj in Cvetka Toth Hedžet. Prireditve bodo na Miklošičevi domačiji v Radomerščaku, na gimnaziji in v Domu kulture. Dijaki bodo sodelovali z debato, pogovorom z novinarko Karmen Švegl in na temo bojev za severno mejo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 09:37:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 08:37:39 -0000 Subject: [SlovLit] Program Seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <00a301c602e5$23191310$6400a8c0@P4> Od: "Marjana Lavric" Za: Poslano: 16. november 2005 14:24 Seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje (Vrhnika, Cankarjev dom, Tržaška 25) 1. stopnja (24. november, 25. november, 2. december 2005) 8.00 Registracija 9.30--9.45 Uvodni pozdrav (Miran Hladnik, Vladimir Pirc, Marjana Lavrič, Velika dvorana) 9.45--10.30 Zora Vurnik, Poti in stranpoti odraščanja, Velika dvorana 10.30--11.30 Dragica Haramija, Tema odraščanja v izbranih delih, Velika dvorana 11.30--13.00 Kosilo 13.00--14.30 Vladimir Pirc, Predstavitev tematskega sklopa za 1. stopnjo, Velika dvorana 14.30--15.00 Odmor 15.00--16.00 Igor Saksida, O Desi Muck in z Deso Muck (1. izvedba) Pogovor z Igorjem Karlovškom (2. izvedba) Pogovor z Mihom Mazzinijem (3. izvedba) Velika dvorana 16.00--18.00 Delavnica, Mala dvorana (odmor za kavo si skupine določijo same) ========== 1., 3., 4. stopnja (25. november 2005 -- II. izvedba) 1., 3., 4. stopnja 8. 00 Registracija 9.30--9.45 Uvodni pozdrav (Miran Hladnik, Vladimir Pirc, Marjana Lavrič, Velika dvorana) 9.45--10.30 Zora Vurnik, Poti in stranpoti odraščanja, Velika dvorana 10.30--11.30 Dragica Haramija, Tema odraščanja v izbranih delih, Velika dvorana 11.30--13.00 Kosilo 3., 4. stopnja 13.00--14.00 Valentina Kobal, Predstavitev tematskega sklopa za 3. stopnjo 14.00--15.00 Alojzija Zupan Sosič, Predstavitev tematskega sklopa za 4. stopnjo, Mala dvorana 1., 3., 4. stopnja 15.00--16.00 Igor Saksida, Pogovor z Igorjem Karlovškom (Velika dvorana) 16.00--18.00 Delavnice 3. stopnja (Valentina Kobal), 4. stopnja (Lidija Golc) (odmor za kavo si skupine določijo same) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 10:27:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 09:27:53 -0000 Subject: [SlovLit] CT, kongres SDS, Pretnarjevi verzi, flimi na FF Message-ID: <010e01c602ec$2799b500$6400a8c0@P4> Program seminarja mentorjev pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje je objavljen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/smct05.doc. H kongresom v Zagrebu, Trstu, Celovcu. Rob očitno ne pomeni vedno tudi ruralnega. V naštetih primerih je za Slovence potovanje na rob potovanje v urbano. Mogoče se pa kdaj pomerimo s kolegi iz drugih strok, ki svoje stanovske kongrese organizirajo kar na Havajih. No, vsaj do Trubarjevega Tübingena bi se že lahko kdaj odpravili, pravi Katka Balažic. Ob izidu knjige Verzi Toneta Pretnarja, ki jo je ob Tončkovi 60-letnici uredila Mojca Seliškar (Celje: Mohorjeva, 2005), nam na vest trkajo še drugi dolgovi do pokojnega kolega, na prvem mestu zbornik z referati s simpozija, ki smo ga pred leti priredili na ljubljanski slovenistiki in slavistiki. Priložnost izkoriščam tudi za poziv vsem, ki na razglednicah, voščilnicah, prtičkih ... hranite kakšne Pretnarjeve neobjavljene verze, da jih poiščete in njihovo kopijo s svojim komentarjem vred pošljete na moj naslov (miran.hladnik na guest.arnes.si; Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). --- miran Od: "Avsenik Maja" Poslano: 17. november 2005 10:00 Zadeva: Svetovni dnevi slovenskega filma na FF Program filmskih projekcij na Filozofski fakulteti: Ponedeljek 21. 11. 2005 ob 20. uri v pred. 34: Ples v dežju (1961) Torek 22. 11. 2005 ob 20. uri v pred. 34: Z vzhoda (2003) in ob 20.30 uri v pred. 34: Kajmak in marmelada (2003) Sreda 23. 11. 05 ob 20. uri v pred. 34: Šelestenje (2002) Vabljeni! From tutorka.sln na email.si Fri Nov 18 12:31:18 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Fri, 18 Nov 2005 12:31:18 +0100 Subject: [SlovLit] Iztok Geister v Trstu Message-ID: <20051118113333.1BA638B825@www1.email.si> V torek, 22. novembra 2005, bo ob 20.30 v slovenskem trzaskem gledaliscu na ulici Petronio pesniski vecer z Iztokom Geistrom. Z ohojevskim pesnikom, ornitologom, zagovornikom narave, dobitnikom Rozanceve nagrade za esejisticno zbirko Levitve in nagrade Presenovega sklada za roman Pospala pozelenja, ki je lani izdal novo pesnisko zbirko Hvalnica ruju, pred dvema tednoma pa esejisticno knjigo Dozivetja krasa, se bo pogovarjal Janko Petrovec. Cez kraski rob prijazo vabljeni med ruj, Vladka Tucovic ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:20:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:20:42 +0100 Subject: [SlovLit] Zadnji dan simpozija Obdobja Message-ID: <00a401c5ece2$23538f90$6400a8c0@P4> Od: "tjasa alic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 16:46 SOBOTA, 19. 11. 2005 9.00-12.00 Plenarna predavanja (Zbornična dvorana, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12) 9.00 Elizabeta Bernjak, Szombathely Medjezikovni transfer - strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov ob slovensko-madžarski meji 9.15 Jelisava Dobovšek-Sethna, Tokyo Prenos terminologije in jezikovno načrtovanje - primeri iz Japonske in Slovenije 9.30 Maja Lozar Štamcar, Ljubljana Izzivi prevajanja umetnostnozgodovinskih besedil v angleščino 9.45 Katja Dragar, Ljubljana Konceptualizacija tujega v slovenskih pravopisih 10.00 Diskusija 10.20 Odmor 10.45 Petra Stankovska, Ljubljana Shody a rozdíly morfologické terminologie v české a slovinské mluvnici 11.00 Anita Peti-Stantić, Zagreb Naslonke - terminologija med sintakso in prozodijo 11.15 Maja Dukanović, Beograd Nedoločni zaimki v srbščini in slovenščini 11.30 Diskusija 11.45 Zaključek simpozija Lep pozdrav, Taša Alič strokovna sodelavka 24. simpozija Obdobja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:22:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:22:28 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Simpoziji Message-ID: <00a901c5ece2$62273d70$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 14:46 Zadeva: RE: [SlovLit] Simpoziji Dragi Miran, v ponedeljek se začnejo Svetovni dnevi slovenskega filma. Pošiljam ti besedilo o projektu. Priklučilo se mu je kar 53 univerz po svetu. Lep pozdrav, Mojca Nidorfer Šiškovič ======== Svetovni dnevi slovenskega filma V tednu od 21. do 24. novembra 2005 na več kot 45 univerzah po svetu potekajo projekcije štirih slovenskih filmov. Projekt je nastal ob 100-letnici slovenskega filma na pobudo Maše Guštin, ki poučuje slovenščino na Univerzi v Gdansku. Idejno in organizacijsko smo ga zasnovali sodelavci programa Slovenščina na tujih univerzah, ki deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predvajani bodo celovečerni filmi PLES V DEŽJU, ŠELESTENJE, KAJMAK IN MARMELADA ter igrano-dokumentarni film Z VZHODA. S projektom želimo širšemu mednarodnemu krogu gledalcev predstaviti del slovenske filmske produkcije, z njo pa slovensko kulturo, civilizacijo in jezik. Hkrati je bila to priložnost, da se med sabo povežejo lektorji slovenščine na tujih univerzah in njihovi študenti, ki so skupaj organizirali projekcije in prevedli brošuro o projektu in slovenskih filmih v vse jezike držav, kjer bodo potekali Svetovni dnevi slovenskega filma. Veseli nas, da so projekt z navdušenjem podprle tudi univerze po svetu, ki vključujejo slovenščino v svoje študijske programe. Igrane filme je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije, film Z vzhoda Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem, k uspešni organizaciji pa so pripomogla tudi konzularno-diplomatska predstavništva Republike Slovenije v tujini. Slovenija v filmu, slovenski film v svetu, svetovni dnevi slovenskega filma ... svetovni sta tudi temi filmov: ljubezen in življenje. Predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izr. prof. dr. Simona Kranjc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:25:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:25:46 +0100 Subject: [SlovLit] Pred svojim ?asom, ?isto lahko pa bi bilo tudi obratno (no, zdaj smo se ?e vrnili v sedanjost) Message-ID: <00b001c5ece2$d89e1550$6400a8c0@P4> Od: "Heinrich Pfandl" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 17:21 Zadeva: Re: [SlovLit] CT, kongres SDS, Pretnarjevi verzi, flimi na FF > Dragi Miran, > ne vem več, če se tikava ali vikava - na vsak način te/Vas moram > opozoriti, da nam stalno pišeš iz bodočnosti: zadnja pisma so datirani > "17.12.2005", to je sicer lep dan, ki ga navaja tvoj računalnik, ampak, > kot bi mi rekli v nemščini: du bist deiner Zeit voraus. Wie weiland > Goethe. > > S tem komplimentom se poslavljam na danes > > Heinz iz Gradca From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 10:40:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 10:40:22 +0100 Subject: [SlovLit] Mediji in literatura Message-ID: <001301c5edb6$6ede9980$6400a8c0@P4> Jaka Železnikar (jaka na jaka.org) je 7. nov. 2005 v Slovlitu spraševal, - ali obstaja medij literature, če se lahko ta seli iz njega? - kateri je ta medij? [...] - se je literarna stroka sploh kdaj resno posvetila (vsaj dominantnemu) mediju? - je medij sporočilo, le če ne gre za literaturo? - je literatura v 'drugem' mediju literatura le, če se tako odloči stroka? Katera stroka? Kdo jo predstavlja? Kaj so njegovi motivi? Njeni motivi? - je knjiga poezije bolj literatura kot branje istega avtorja? Radijski nastop? TV nastop? Spletni pristop? Pristop preko mobilnih telefonov? Holograma? Recitacije na ulici? - zakaj delitev na medije in kdo ne zna razložiti razlik, podobnosti in vsebin? - ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana za medij? Med slovlitovci ni uspel nikogar izzvati v diskusijo, pač pa je odgovor mogoče zaslutiti v Delu 18. novembra (str. 10), kjer je bil objavljen zanimiv intervju z nizozemskim profesorjem Marekom Wieczorekom iz Seattla v ZDA, ki pojasnjuje, kako so v današnji umetnosti meje med zvrstmi in mediji razpadle in posamezne umetnostne veje niso več določene s specifičnim medijem. Naj ob tem opozorim na konzervativnost literarne vede, ki se, tako kot njen predmet literatura, še vedno preveč oklepa samo tradicionalnega kanala revialnih in knjižnih objav. Na http://www.eternalegypt.org/ si interesenti z boljšimi računalniki lahko ogledajo, v katero smer gre digitalizacija kulturne dediščine. Spletišče z egiptovskimi muzeji ponuja iskanje po razstavljenih predmetih, njihovo ogledovanje (povečujemo jih in sukamo), potovanje skozi čas, geografsko lokacijo, razlage z besedilom in z glasom ipd. Tako simpatično bi bilo mogoče zastaviti tudi virtualni slovenski jezikovni in literarni muzej. Če je med trumo slavistov kdo, kin bi si pod egido Slavističnega društva Slovenije upal lotiti tega posla, naj se mi oglasi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 10:42:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 10:42:48 +0100 Subject: [SlovLit] Porabje Message-ID: <001f01c5edb6$c5f78150$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Sivic-Dular" Za: Poslano: 19. november 2005 17:42 Zadeva: Porabje V 33. številki letošnjega letnika Porabja, časopisa Slovencev na Madžarskem, z dne 17. novembra 2005, Ernest Ružič piše, da je Društvo madžarsko-slovenskega prijateljstva v letu 2006 načrtuje med drugim naslednje tri projekte: (1) Skupaj z Zvezo Slovensve na Madžarskem in Galerijo Lendava načrtuje slovesno odkritje spomenika Pribini in Koclju v Zalaváru/Blatogradu, ki so ga po tehničnih zapletih že postavili 7. novembra 2005, njegov avtor pa je akademski kipar Metod Frlic iz Škofje Loke. Iz članka med drugim izvemo, da ima projekt že kar dolgo zgodovino.V začetku devetdesetih let, ko so na območju Blatograda izvajali obsežna arheološka izkopavanja in na utrjenem Grajskem otoku našli številne ostanke slovanskih grobov iz 9. stol. in temelje cerkve svetega Janeza Krstnika, se je bil tedanji slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajós v Budimpešti že dogovoril za postavitev spominske plošče, vendar pa je bila tedaj izpeljava tega dogodka tedaj brez obrazložitve preklicana. (2) Natis Antologije prekmurske in porabske sodobne slovenske literature v madžarščini; njen urednik je dr. Székely András Bertalan, za prevode pa je poskrbela lendavska pesnica in prevajalka Judit Zágorec Csuka. Predvideno je, da bo poezijo predstavljalo štirinajst in prozo dvanajst avtorjev, sedem avtorjev pa bo sodelovalo s študijami in razpravami. (3) Uresničitev zamisli, da se ena izmed ulic poimenuje po Sándorju Petőfiju (v Ljubljani) in po Francetu Prešernu (v Budimpešti). --- AŠD From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 21:04:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 21:04:09 +0100 Subject: [SlovLit] 400 let Don Kihota v Ljubljani Message-ID: <005001c5ee0d$9314da10$6400a8c0@P4> Od: "Branka Ramsak" Za: "Miran. Hladnik" Poslano: 20. november 2005 12:10 Dragi Miran! Tudi mi na Hispanistiki imamo simpozij ta teden, pa bi te prosila, če obvestilo daš na Slovlit. V Prilogi ti pošiljam urnik simpozija in grafično podobo simpozija, namreč gre za Pirnatovo ilustracijo k prvemu celotnemu prevodu "Don Kihota", ki ga je leta 1935 prevedel Stanko Leben. Na njej don Kihot prebira viteške romane, v rokah pa drži znanega "Amadisa", ki je bil eden najpopularnejših viteških romanov sploh. Hvala. Lp, Branka ============= Katedri za španski jezik in književnost na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se pridružujeta obeležitvi 400. letnice izida prvega sodobnega evropskega romana Don Kihota Miguela Cervantesa de Saavedre. Pripravljata simpozij, ki bo potekal 24. in 25. novembra 2005 na Filozofski fakulteti. Na njem bo sodelovalo 19 domačih in tujih, mednarodno uveljavljenih hispanistov in literarnih komparativistov. Vabimo vas, da se udeležite kakšnega predavanja ali pa da se udeležite otvoritve, ki bo v četrtek, 24. novembra, ob 9.30 v predavalnici št. 18 (pritličje Filozofske fakultete). Vabimo vas tudi na ogled gledališke predstave študentske igralske skupine Hipercloridia, ki bo premierno uprizorjena prav tako v četrtek ob 20.30 v Kavarni Union. N. Pirnat, 1935 ČETRTEK, 24. november (predavalnica 18) 9.30--10.15 -- Otvoritev -- Božidar Jezernik, Dekan Filozofske fakultete Vladimir Pogačnik, Predstojnik Oddelka za romanske jezike in književnosti Nj. eksc. Da Carmen Fontes, Veleposlanica Kraljevine Španije v Sloveniji Branka Kalenić Ramšak (Ljubljana) 10.15--11.00 -- Plenarno predavanje -- Mitja Skubic (Ljubljana): Un valor particular del verbo en Cervantes: perfecto presente 11.00--11.45 -- Plenarno predavanje -- Julio Rodríguez Puértolas (Madrid): Varias mujeres, algunas cartas y una ínsula 11.45--12.15 -- Odmor 12.15--13.15 -- Predstavitev: Daniel-Henri Pageaux María Luisa Domínguez (Sevilja): Don Quijote o el placer del texto Klaus-Dieter Ertler (Gradec): Construcciones de complejidad en el Quijote de Miguel de Cervantes 13.15--15.00 -- Odmor 15.00--16.30 -- Predstavitev: Matías Escalera Cordero Eva Morón Olivares (Valencia): Sagrario Torres: cartas a Quijote Ana Cecilia Prenz (Trst): Ladran, che! Una conversación latinoamericana de don Quijote y otras reflexiones sobre el teatro Tomo Virk (Ljubljana): Cervantes and Borges 16.30--17.00 -- Odmor 17.00--18.00 -- Predstavitev: Alejandro Rodríguez Díaz del Real Csaba Csuday (Piliscsaba): La cueva de Montesinos: el espacio de límite Claudio Cifuentes-Aldunate (Odense): Don Quijote: el resultado de un "querer-ser" u ontología de un deseo 19.00--20.00 -- Sprejem v Mestni hiši 20.30--21.30 -- Gledališka predstava (Kavarna Union) -- Hipercloridria: Porque sueno, no lo estoy PETEK, 25. november (predavalnica 34) 10.00--10.45 -- Plenarno predavanje -- Daniel-Henri Pageaux (Pariz): Un primer balance del IV Centenario del Quijote: sobre algunos eventos y libros del ano 2005 10.45--11.30 -- Plenarno predavanje -- Juan Octavio Prenz (Trst): Los pre-textos del Quijote 11.30--12.00 -- Odmor 12.00--13.00 -- Predstavitev: María Luisa Domínguez Hans Felten (Aachen): Don Chisciotte in Sierra Morena: una carnavalización del Quijote en la Corte de Viena Matías Escalera Cordero (Alcalá de Henares): El IV centenario del Quijote: reducción a la literalidad, apropiación mediática, negocio y desarticulación de la obra de Cervantes 13.00--15.00 -- Odmor 15.00--16.30 -- Predstavitev: Maja Šabec Tone Smolej (Ljubljana): Les citations de Don Quichotte dans la littérature slovene avant 1918 Barbara Pregelj (Ljubljana): Don Quijote y la literatura eslovena Santiago Delgado (Murcia): Cervantes versus don Quijote 16.30--17.00 -- Odmor 17.00--18.00 -- Predstavitev: Barbara Pihler Luis Luque Toro (Videm): Aspectos de la fraseología en el Quijote: sus traducciones al inglés Jasmina Markič (Ljubljana): "Veleumni" o "bistroumni plemič Don Kihot iz Manče": dos traducciones eslovenas de Don Quijote -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/jpeg Velikost: 22986 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20051120/8b00c277/attachment.jpe From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 09:36:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 09:36:33 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjig z narodopisno vsebino Message-ID: <001c01c5ee76$ada17b40$1c4602c1@ff.unilj.si> From: piko [mailto:piko na ethno.at] Sent: Monday, November 21, 2005 7:57 AM To: Janez Stergar; Miran Hladnik Subject: Vabilo na predstavitev knjig z narodopisno vsebino Pregovori in reki: Leto in dan v slovenski ljudski modrosti / Sprichwörter und Bauernregeln: Das Jahr in der slowenischen Volksweisheit. Zbral in uredil: Iztok Ilich. Panjske končnice izbrala in opisala: Bojana Rogelj Škafar. Prevedla: Gabi Kristan. Knjiga vsebuje 413 pregovorov, ki so razporejeni v dvanajstih tematskih poglavjih. Spremlja jih 40 panjskih končnic, ki se prilegajo posameznim temam. Dvojezični slovensko-angleški predstavitvi tega dragocenega dela slovenskega folklornega izročila je zdaj sledila še slovensko-nemška izdaja. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala: Magdalena Pleiweis. Slovenska kuharica Marije Magdalene Pleiweis (1815-1890), rojene Knafelj v Podgorjah v Rožu, je bila prva izvirna tovrstna knjiga na Slovenskem. Reprint pete izdaje Slovenske kuharice iz leta 1902 se vrača "k izviru", s čimer je izraženo spoštovanje kmečki ženski, ki se je zavedala, da mora v domači kuhinji veljati tudi domača beseda. V četrtek, 24. 11. 2005, ob 11. uri v sejni sobi Krščanske kulturne zveze (10.-Oktoberstr. 25/3, 9020 Celovec). Knjigi je izdalo Izobraževalno založništvo DZS v Ljubljani. Predstavila ju bosta urednik Iztok Ilich in avtorica Bojana Rogelj Škafar. --- Za Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik: mag. Martina Piko - Rustia (vodja inštituta) in Nužej Tolmajer (predsednik društva) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 10:12:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 10:12:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Mentorjem_pri_Cankarjevem_tekmovanju_ status_SDS_zadnji_zvezek_etimološkega_slovarja Message-ID: <002f01c5ee7b$a2dda530$1c4602c1@ff.unilj.si> Na drugi stopnji (poklicne šole) seminarja za mentorje CT letos zaradi objektivnih okoliščin predavateljice ne bo na drugi izvedbi (25. novembra), ampak na tretji - 2. decembra. Če ste se prijavili na drugo stopnjo, prosim, potrdite svojo udeležbo po e-pošti ali telefonu (marjana_lavric na hotmail.com, 041 236 912). Slavistično društvo Slovenije je pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo doseglo podaljšanje statusa društva, "ki deluje v v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja" in "v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti", kar mu bo omogočilo nadaljnjo izdajateljsko dejavnost in prijavljanje na ustrezne ministrske razpise. Predstavitev 4. knjige Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (Š-Ž), ki je izšel pri SAZU, bo v torek 22. nov. 2005 ob 12. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I, v Ljubljani. O njem bodo spregovorili Janez Orešnik in avtorja Metka Furlan in Marko Snoj. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 12:52:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 12:52:42 +0100 Subject: [SlovLit] Forum in nova knjiga Message-ID: <000b01c5ee92$147401b0$1c4602c1@ff.unilj.si> Sporočam, da se je slovenistični forum preselil na novo lokacijo. Naslov: http://www.slavistika.net/slovenistika/forum/index.php Lep pozdrav, Malka Čeh V sredo 23. nov. bodo ob 11. uri v džezovskem klubu Gajo na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani predstavili knjigo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Napisala jo je Irena Avsenik Nabergoj, o njej pa bosta spregovorila tudi Jože Krošvec in Helga Glušič. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 21:16:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Nov 2005 21:16:44 +0100 Subject: [SlovLit] LK, 28. november Message-ID: <001d01c5eed8$7f931760$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 21. november 2005 19:39 Zadeva: LK, 28. november LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 816. sestanek v ponedeljek, 28. novembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predaval bo: Sašo Živanovič, mladi raziskovalec na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tema predavanja: Razlika med angleškim "most" in slovenskim "največ": medjezikovna posplošitev Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 21:20:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Nov 2005 21:20:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nikola ?op pred Lendavo in po njej Message-ID: <002701c5eed9$0bac6ad0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 21. november 2005 20:13 Zadnje tri knjige o hrvaškem pesniku bosanskega porekla Nikoli Šopu, med katerimi je še posebno pozornost zbudil slovenski zbornik Pesniški svet Nikole Šopa v slovenskem prostoru, Neothesis, Trst 2005, je podpisana predstavila že pred simpozijem v Lendavi skupaj s hrvaško monografijo Kozmički svijet Nikole Šopa, HFD, Rijeka 2005 in hrvaškim zbornikom Pjesničko stvaralaštvo Nikole Šopa (1904-1982) između filozofije i kozmologije, HKD Napredak, Sarajevo-Zagreb 2005, in sicer: - V Splitu v okviru "Knjige Mediterana" 22. septembra 2005 (obširen članek o tem v Novem listu /Reka/, 24 septembra 2005. - V Jajcu, v Bosni, v okviru simpozija "5. Šopovi dani na Plivi", 24. septembra 2005, kjer je še posebno odjeknilo dejstvo, da so vse tri knjige posvečene 100. obletnici pesnikovega rojstva. Temu je bila posvečena cela stran v sarajevskem Oslobođenju (25. 8. 2005). - Na Cresu, 25. septembra 2005,, kjer se je v okviru prireditev "14. dani Frane Petrića" odvijal mednarodni simpozij v organizaciji Hrvaškega filozofskega društva "Teorija relativnosti i filozofija (povodom 100.obljetnice Einsteinove specijalne teorije relativnosti)". Na tem simpoziju sem nastopila tu di s plenarnim predavanjem Relativnost časa in prostora v pesniškem delu hrvaškega pesnika Nikole Šopa (1904-1982) in slovenskega pesnika Gregorja Strniše (1930-1987). Sledila je predstavitev v Lendavi, 7.oktobra 2005, v okviru vsakoletnega Slovenskega slavističnega kongresa, ki ga prireja Slavistično društvo Slovenije. Po Lendavi so bile knjige predstavljene še: - V Puli v okviru simpozija "3. Pulski dani eseja", 22. oktobra 2005, kjer je bil pesnik Nikola Šop predstavljen v sklopu sekcije "Kako čitamo Europu" kot evropski pesnik (o tem Glas Istre, 22. in 25. oktobra 2005) - V Sarajevu, 25. oktobra 2005, pri Založbi Napredak. O tem sta obširno poročala sarajevski tisk in televizija. V kratkem, in sicer 9. decembra 2005, se bo odvijalo v Rimu na Sedežui italijanskih dežel (Sede delle Regioni / Palača Ferrajolo, Trg Colonna 355) mednarodno srečanje o Nikolu Šopu, v organizaciji Univerze v Vidmu, Dežele Julijske Krajine in Društva Italija-Hrvaška (Rim), pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RH, Ambasade BiH pri Sveti Stolici, Ambasade BiH v Italiji, Ambasade RH v Italiji. Na srečanju bodo nastopili izvedenci Šopovega opusa in sicer: veleposlanik BiH pri Sveti Stolici Miroslav Palameta, pesnik Stevan Tontić iz Sarajeva, redni profesor za primerjalno književnost na FF v Zagrebu Boris Senker, podminister Ministrstva za kulturo Republike Srbije Ljiljana Šop in podpisana. Predstavljene bodo tudi knjige in zborniki, ki jih je podpisana posvetila 100.obletnici Šopovega rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From petra_likar na hotmail.com Wed Nov 23 14:42:13 2005 From: petra_likar na hotmail.com (Petra Likar) Date: Wed, 23 Nov 2005 14:42:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_kulturni_večer_oddelka_za_sl ovenistiko Message-ID: V okviru tedna univerze vas vabimo na KULTURNI VEČER oddelka za slovenistiko, ki bo v sredo, 30. 11. 2005, od 18h naprej na hodniku oddelka za slovenistiko (2. nadstropje desno). Predstavili se bodo: - kantavtor Matej Krajnc, - kantavtor Andraž Jež, - Gledališče Gledajnajde s projektom Kontraklovn, - oddelčni pevski zbor in - člani društva IZMUZ. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 15:56:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 15:56:06 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Message-ID: <009401c5f107$342f3020$6400a8c0@P4> Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran Od: "Sollner Anka" Za: Poslano: 24. november 2005 9:20 Zadeva: Srednjeevropska knjižnica Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice Http://www.ceeol.com še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 19:06:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 19:06:18 +0100 Subject: [SlovLit] Program prireditev na Filozofski fakulteti v tednu Univerze v Ljubljani od 28. 11. do 2. 12. 2005 Message-ID: <00f701c5f121$c60d43a0$6400a8c0@P4> 29. 11. 2005 11.00: Merjenje dalje in nebeških strani - tiskovna konferenca ob izidu zbornika slavističnega letnika 1953 (sejna soba št. 527) 17.00: Obvladovanje različnosti, poslovno preživetje - predavanje v okviru ciklusa predavanj Kultura strpnosti (predavalnica 526); Dan Filozofske fakultete, 30. 11. 2005 9.00: Predstavitev raziskovalnega in razvojnega dela Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo (sejna soba št. 527) 10.00: Začetek prireditev ob dnevu Filozofske fakultete (avla) - Humanist, izvaja Sonja Lovrenčič - Govor dekana FF, prof. dr. Božidarja Jezernika - Kulturni program študentov Oddelka za slavistiko, katedre za zahodnoslovanske jezike s pevskim nastopom slovakističnega zborčka in recitalom poezije Wisławe Szymborske 11.00: Odkritje štirih umetniških del na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo - upodobitev prof. dr. Pirjevca in prof. dr. Ocvirka v bronu in olju, dela akad. kiparja Draga Tršarja in akad. slikarja Krištofa Zupeta (4. nadstropje) 11.30: Tiskovna konferenca ob izidu publikacij FF (predavalnica R2B, prizidek); več v priponki 13.00: Pogostitev (K 16) 18.00: Kulturni večer študentov Oddelka za slovenistiko (2. nadstropje) - Kantavtor Matej Kranjc - Gledališki duo Gledalnanajde s predstavo Kontraklovn - Nastop oddelčnega pevskega zbora 19.00: Slavnostna podelitev potrdil o uspešno končanem izpopolnjevanju na pedagoško andragoškem področju - Center za pedagoško izobraževanje (predavalnica 2) - Nagovor prodekana Filozofske fakultete doc. dr. Nikolaja Ježa in predstojnice Centra za pedagoško izobraževanje prof. dr. Cirile Peklaj - Kulturno umetniški program (Andreja Istenič - flavta, Barbara Smolej - Fritz violina, Branka Žičkar - kitara) - Pogostitev 20.00: Na drugi strani reke; dokumentarni film Karaule Mir in Candide Tv, ki je nastal kot rezultat sodelovanja slovenskih in italijanskih raziskovalcev - Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (predavalnica 34); From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 16:08:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 16:08:22 +0100 Subject: [SlovLit] Samoumevnost literarnega medija Message-ID: <00a601c5f108$ea63d250$6400a8c0@P4> Irena Blazinšek (irena_blazinsek na hotmail.com) obsežno odgovarja na vprašanja, ki jih je v Slovlitu zastavil Jaka Železnikar (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051107/001365.html). Iz njenega dopisa tale odstavek: Ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana na medij? --- To je odvisno od primera do primera. Recimo, da imamo likovno pesem. Imamo jo v pisni obliki, tako kot jo je zapisal avtor, nato v navadnem tisku v šolski knjigi, in navsezadnje v zvočnem mediju. Kaj se zgodi? Če primerjamo, 'šolsko' različico z avtorjevo, bomo videli, da je precejšen del likovne metafore izgubljen že s samim tiskom. In če jo nato še poslušamo, jo dojamemo drugače, kot če bi jo brali. Mogoče bolj ... pusto. Kocbekov Croquis je ena takih pesmi. Vendar sama metafora ne umre dokončno, le spremeni obliko in mogoče intezivnost, s katero vpliva na bralca. Metafora torej je vezana na medij, venda ne tako zelo, da bi morala praktično ''umreti'' v prenosu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 19:50:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 19:50:00 +0100 Subject: [SlovLit] Udele?encem seminarja za mentorje pri CT Message-ID: <015b01c5f127$e09b2650$6400a8c0@P4> Drage kolegice, nagovor sem namenil refleksiji celotnega tekomovanja za Cankarjevo priznanje, ne le temule seminarju. Vsako leto več vas pride sem na Vrhniko. Zakaj? Ker so izvajalci tako dobri in vsakič boljši? Ker so izbrani avtorji vedno bolj zanimivi ali vedno bolj zahtevni? Ali mogoče zato, ker je tekmovalcev vedno več, ki ste jim mentorji? Ali ti vaši tekmovalci vedno več berejo leposlovne knjige in so literaturi ljubeče in strastno vdani? Ali pa so le ministrove točke tisto, kar vedno bolj privlači? Pri tem ne mislim toliko na ubogo točko, ki jo dobite udeleženci seminarja (pa še to šele po naknadni verifikaciji programa), oziroma točk, ki jih dobite za najboljše tekmovalce, ampak mislim na tiste točke, ki jih zbirajo tekmovalci (in njihovi starši, da, zlasti starši), da bi se z njihovo pomočjo lahko vpisali na šolo svojega srca. Letos je ministrstvo ukinilo zunanje preverjanje znanja in tekmovanja, kot je naše, so postala poleg rednih ocen edina priložnost za skok v prvo jakostno skupino. Omenjeno ministrsko spremembo spremljata dve neprijetnosti. Na eno sem opozarjal že lani, namreč da se s poudarjeno tekmovalnostjo literatura vedno bolj umika iz polja užitka in postaja samo sredstvo selekcije. Druga neprijetnost pa tiči v dejstvu, da tako pomemben mehanizem selekcije, kot ga predstavlja CT, ni deležen ustrezne državne finančne podpore. CT, ki je po velikosti in zahtevnosti primerljivo z maturo pri slovenščini in ki maturo pri tem predmetu vedno bolj nadomešča, se s profesionalnostjo mature tudi od daleč ne more primerjati. Organizacija CT ostaja amaterska (izvedejo jo ljudje ob svoji redni službi, kaj ljudje, en sam človek), ki je pri tem v veliki meri odvisen od dobre volje svojega službenega šefa in kolegov (mislim na kolega Pirca in na Zavod za šolstvo). Nič mi ni treba reči tudi o finančni podprtosti tistega dela tekmovanja, ki ga sami najbolj poznate. Kljub spremenjenim razmeram smo se odločili prireditev letos izpeljati še po starem. Vnaprej se opravičujem, če bo zaradi tega v kakšni točki organizacije kaj zaškripalo -- smo pač amaterji in CT je samo ena od naših poklicnih in službenih obveznosti. Za naprej pa bom zelo vesel sugestij, ki jih bo prispevala vaša izkušnja s CT. K sprostitvi tekmovalnega vzdušja je že pred leti začel nagovarjati Miha Mohor, pač v strahu za literaturo, ki se ji v takem tekmovalnem odnosu ne godi najbolje in potegne kratko: Cankarjevo tekmovanje ne služi več vzbujanju ljubezni do literature, kar je bil pred leti razlog, da se je sploh pojavilo, ampak vedno bolj postaja sredstvo za nabiranje točk. Mohorjeva razmišljanja najdete na začetni spletni strani SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/cank_prizn.doc; http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/paradokstekmovanj.doc). Vabim vas, da si jih preberete in se odzovete. Vaše vizije, vaša mnenja bomo objavili v forumu Slovlit in v biltenu Kronika in z njihovo pomočjo poskusili najti za CT tako obliko, ki bo osvežila njegov prvotni namen, užitek v branju in interpretaciji. Za organizacijo tegale seminarja je zaslužna tajnica SDS Marjana Lavrič, za prostor pa se moramo ponovno zahvaliti prijaznemu direktorju Kulturnega doma Ivana Cankarja z Vrhnike Igorju Bergincu -- se priporočamo tudi za naprej. --- Dragi seminaristi, pozabite prosim za danes (ampak samo za danes) na moje uvodno nerganje v zvezi z namenom, poslanstvom, organizacijo in financami CT in se posvetite seminarskemu delu. Konec tedna, ko bo zunaj grdo vreme, pa sedite k stroju, premislite z vaše plati o teh rečeh in mi pišite! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 21:24:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 21:24:43 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika59 in branje z zaslona Message-ID: <01a101c5f135$1c356830$6400a8c0@P4> Kronika št. 59 prinaša debato na temo literatura in drugi mediji, obvestila o literarnih, jezikoslovnih in drugih dogodkih, objavah, kongresu SDS, tekmovanju za Cankarjevo priznanje, novih objavah in podobnem. V nabiralnikih bo v začetku prihodnjega tedna, že zdaj pa jo lahko preberete na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf oziroma http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.doc. Oboje tudi z začetne strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Revija Ubiquity (letnik 6, št. 40 (november 2-8, 2005, http://www.acm.org/ubiquity/) prinaša članek Michelle Cameron Why People Don't Read Online and What to do About It: branje z zaslona vzame 25 % več časa kot branje s papirja, ker bralca vabljive povezave pogosto zapeljejo daleč stran od sporočila, ker ponuja preveč alternativnih sorodnih tekstov, ker se zaradi preobilja informacij ne morejo skoncentrirati na besedilo in besedila samo preletavajo. Avtorica daje tudi napotke za izboljšanje berljivosti besedil na zaslonu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 25 07:15:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Nov 2005 07:15:45 +0100 Subject: [SlovLit] Popovi? za SlovLit Message-ID: <003301c5f187$ad6e67a0$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran" Poslano: 25. november 2005 5:15 Zadeva: Popovic za SlovLit V ponedeljek, 21. novembra, je bil v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju pod vodstvom dr. Vincenca Rajšpa spominski večer ob 300. obletnici rojstva Janeza Žiga Valentina Popoviča, ki se po nemško piše Johann Siegmund Valentin Popowitsch. Ta nadvse učeni jezikoslovec in dialektolog ter naravoslovec, rojen v Arclinu pri Vojniku in dejaven v tretji četrtini 18. stoletja, je na dunajski univerzi učil nemščino in govorništvo, napisal pa je vrsto jezikoslovnih del, od katerih je nekaj še neizdanih (tudi v Ljubljani); Pohlin je z njegovim gradivom izdal svoj Glossarium slavicum. V času Popovičevega življenja je izšla obsežna knjiga Untersuchungen vom Meere (Raziskave morja, 1750), v kateri se je zavzel za načelo ena črka -- en glas. Lani je izšel njegov obsežni avstrijski slovar (Vocabula Austriaca et Stiriaca), v katerem je vse polno omemb slovenskega besedja. S tem in z drugimi deli je bil utemeljitelj uveljavljanja avstrijskih jezikovnih posebnosti v nemškem knjižnem jeziku, pri čemer ni šlo brez lasanja: kregal se je z vsemi, recimo tudi s takimi veličinami, kot je bil takrat največji nemški jezikoslovec Gottsched (na botaničnem področju pa švedski naravoslovec Linné). Popovičevo življenje in delo so orisali prof. dr. Katja Sturm-Schnabl z dunajske univerze, prof. dr. Igor Grdina z ZRC SAZU v Ljubljani, mag. dr. Richard Reutner z dunajske univerze, izdajatelj Popovičevih spisov o nemškem pravopisu in avstrijskega slovarja, in dr. Peter Weiss z ZRC SAZU. (Med gosti je bilo opaziti recimo prof. dr. Gerharda Neweklowskega in prof. dr. Petra Scherberja, novinarji pa so prireditev ignorirali.) Iz Vojnika je prišla olepšat večer občinska delegacija, okrepljena s harmonikarskim orkestrom in moškim oktetom, ki si je naslednjega dne šla ogledat trg Perchtoldsdorf in hišo, v kateri je Popovič ravno 21. novembra 1774 umrl. Nadvse prijazni Perctoldsdorfčani so do nekdanjega sotržana spoštljivi, poznajo ga in vejo celo, da je bil doma iz današnje Slovenije, tako kot Hugo Wolf, ki je proti koncu 19. stoletja v tem trgu živel v hiši, ki je poimenovana po njem in v kateri je danes muzej. Obletnica Popovičevega rojstva je v Sloveniji minila zelo neopazno (Pošta Slovenije je izdala spominsko znamko za 107 tolarjev), vendar bomo o njem še brali, ker nam ima veliko povedati. Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 07:55:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 07:55:41 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knjižnica Message-ID: <003d01c5f31f$95f256b0$6400a8c0@P4> From: "Andrej Blatnik" To: Subject: Re: [SlovLit] Srednjeevropska knjižnica Date: Fri, 25 Nov 2005 09:34:43 +0100 Spoštovani, kolikor poznam vzdrževalce strani www.ceeol.com, bodo zelo veseli sodelovanj iz Slovenije. Nekatere tukajšnje revije so k vključitvi v svojo podatkovno bazo že vabili, pa zaradi digitalne polpismenosti v slovenskih kulturnih krogih do tega še ni prišlo. Ko je ena od sodelavk CEEOLa predstavljala projekt na srečanju v Vilenici, je bila deležna pomilovalnih nasmeškov in ironičnega zapisa v zaenkrat največjem slovenskem dnevniku ;-)). Veseli me, da kvalificirani uporabniki mislite drugače. Navodila je v grobem mogoče najti na FAQ povezavi v rubriki Contacts. Za vse informacije so izvajalci na voljo tudi na . Po izraženem obojestranskem interesu in sklenjenem sporazumu reviji pošljejo program, ki omogoča preprosto nalaganje novih številk revije na server. Lep pozdrav, Andrej B. www.andrejblatnik.com ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran Od: "Sollner Anka" Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice Http://www.ceeol.com še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:09:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:09:53 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <005501c5f321$91b1dbf0$6400a8c0@P4> Pozdravljeni! Bi globoko v sebi našli voljo in okoli sebe toliko časa, da bi iz zakladnice svojega raziskovalnega truda poslušalcem programa ARS postregli z osem strani dolgim, za razumljivo javno poslušanje oblikovanim besedilom? Sprašuje urednica oddaje Trojna spirala - mojca.dvorak na guest.arnes.si, 24. nov. 2005 Vas vljudno vabimo, da se v ponedeljek, 28. novembra 2005, ob 12. uri v prostorih Univerze (Balkonska dvorana), Kongresni trg 12, udeležite odprtja razstave Gradove svetle zida si v oblake ... France Prešeren v ljubljanskih latinskih in višjih šolah 1813-1821. Na osnovi ohranjenega arhivskega gradiva ljubljanske gimnazije, filozofskega licejskega študija in drugih dokumentov je na razstavi predstavljena Prešernova študijska pot na obeh znamenitih ljubljanskih učnih ustanovah. Razstavo bo odprla rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič, v kulturnem programu bodo sodelovali študentje AG in AGRFT. - Jože Ciperle (Joze.Ciperle na uni-lj.si), 23. nov. 2005 Jemlje čas po nepotrebnem, ker je vabilo v obliki slike in ga je treba pretipkati, pa vendar: vabijo nas na "svečano slovesnost ob 45-letnici Bralne značke, ki bo v torek, 29. 11. 2005 od 14.00 do 15.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma." Nastopili bodo Mitja Zupančič, Slavko Pregl, Tone Partljič, Milan Zver, Janez Drnovšek, otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Jette Ostan Verjup, Danica Simšič, Milan Kučan. Svojo prisotnost potrdite na info na bralnaznacka.si --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:16:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:16:36 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Message-ID: <00e501c5f322$821d8ee0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. november 2005 18:47 Zadeva: Re: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Hm, saj posredno je: klik na povezavo Avtorji prikaže izbor slovenskih piscev od B-Ž (piscev, katerih priimki bi se začeli s črko A, v Sloveniji torej nimamo), klik na povezavo Linki pa sto povezav na osrednje narodno-kulturne ustanove. Vprašanja pa se po hitrem pregledu strani šele začnejo odpirati. Npr. 1. Po kakšnem merilu so bili izbrani avtorji? Pod črko P sem našel osem avtorjev, pa nihče med njimi ni Prešeren, pod C enega - Čandra nisem mogel upoštevati - pa to ni Cankar, pod črko B devet, pa nihče ni Bartol itd. Za plasma med izbrance (med njimi prevladujejo literati, najde pa se tudi kak profesor - še posebej, če je zapisal kaj leposlovnega, ekonomist ipd.) se zdi, da je nujno biti živ (oziroma vsaj ne dolgo mrtev) in ne objavljati v slovenščini. 2. Zakaj se zdi, da Slovenija ne izdaja periodike (pod povezavo Periodika je namreč v resnici ni)? 3. Zakaj Slovenija nima založnikov? No, roko na srce: ko gledamo seznam, jih mdr. nimajo niti naši poljski in hrvaški bratje, zato pa jih imajo bolgarski šest! 3. Zakaj v povezavi "Search for e-Books & Articles" lahko iščemo slovenske avtorje po imenu, priimku, naslovu knjige itd., ne pa tudi po jeziku (kot druge srednjeevropske avtorje)? Mar to pomeni, da imamo imena, priimke, avtorje in knjige, ne pa tudi jezika? Pa še bi se našlo. LP, KLemen > Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran > > Od: "Sollner Anka" > Za: > Poslano: 24. november 2005 9:20 > Zadeva: Srednjeevropska knjižnica > > > Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice > Http://www.ceeol.com > še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:18:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:18:50 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika zlo?ina Message-ID: <00fb01c5f322$d1b98080$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo Lale" Za: Poslano: 25. november 2005 14:37 Zadeva: Kronika zločina Sinoči smo si 4 slovenistke v Šentjakobskem gledališču ogledale predpremiero oz. odprto generalko predstave Kronika zločina. Predstava temelji na motivih romana Zločin in kazen ter Visoška kronika in je v prvi vrsti namenjena letošnjim maturantom. Dramatizacija in režijska postavitev sta osredotočeni na najbolj gledališke elemente obeh romanov, jih prepletata in povezujeta z neposrednostjo živega gledališča. Ob preizkušanju oblik interaktivno-kolektivnega gledališča je gledalec popeljan v notranji svet Raskolnikova, po drugi strani pa "obdan" z zunanjim svetom Tavčarjeve Škofje Loke. Dramatizacija in režija: Vida Cerkvenik-Bren in Jaša Jenull Dramaturgija: Marko Bratuš Kostumografija: Katarina Zalar Scenografija: Gerhard Feldbacher Premiera: 25. 11. 2005 ob 19.30 ps: Močno priporočam ogled! lp nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:22:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:22:18 +0100 Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebe?kih strani' Message-ID: <010101c5f323$4dbaf470$6400a8c0@P4> From: Osolnik Vladimir Sent: Friday, November 25, 2005 1:01 PM To: Avsenik Maja Subject: RE: Teden Univerze in dan FF- slovenisti in slavisti proslavljajo 50-letnico diplom prve povojne generacije z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Obveščam Vas, da Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani v torek, dne 29. novembra 2005, ob 11.uri, pripravlja skromno svečanost ob 50-letnici diplome prve povojne generacije na Oddelku za slovanske jezike in književnosti v Sloveniji in predstavitev jubilejnega zbornika, ki so ga cenjeni diplomanti pripravili pod naslovom 'Merjenje dalje in nebeških strani'. Kot Vam je znano, je bil Oddelek za slovanske jezike in književnosti ustanovni oddelek slovenske univerze v Ljubljani in naše Filozofske fakultete; bil je njen največji ter ustvarjalno najbogatejši del v drugi polovici XX. Stoletja; prav rod diplomantov iz leta 1953 je postavil temelje slovenski humanistiki in skozi minula desetletja ustvarjalno in znanstveno kompetentno sooblikoval visoko podobo slovenistike, slavistike in Filozofske fakultete ter Univerze v Ljubljani. Iz njegovih vrst so izšli profesorji in dekani Filozofske fakultete Mirko Jurak in Frane Jerman, Jože Koruza, Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Aleksander Skaza, Jože Pogačnik, številni znanstveniki, pedagogi, pisatelji, uredniki, kulturni delavci, igralci, katerih življenjska pot je v zborniku kratko predstavljena, kot so predstavljeni tudi nekatera njihova znanstavena in leposlovna besedila. Zato Vas vljudno vabim, se odzovete vabilu dekana in vabilu cenjenih diplomantov ter njihovih naslednikov na Oddelku za slovenistiko in na Oddelku za slavistiko, ter da s svojo prisotnostjo iskažete spoštovanje do njihovega dela in dosežkov ter prisluhnete predstavitvi jubilejnega Zbornika nekdanjih dipomantov oz. slavistov in slovenistov. --- Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:27:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:27:45 +0100 Subject: [SlovLit] Spreminjevalec Message-ID: <011101c5f324$110e76e0$6400a8c0@P4> Od: "jaka.org" Za: ; Poslano: 26. november 2005 23:52 Zadeva: jaka.org: Spreminjevalec 1. [...] Jaka.org je spletno mesto Jake Železnikarja, avtorja del s področja (predvsem spletne) umetnosti in (digitalne) literature. (Vsa dela na jaka.org so dostopna brezplačno.) Poštna lista na jaka.org je namenjena obveščanju zainteresiranih posameznikov in medijev o novih umetniških delih na jaka.org. Poštna lista obsega nekaj sporočil letno. Če želite prejemati tovrstna obvestila, vas vabim, da se prijavite na poštno-listo. Prijava / odjava na listo je dosegljiva na vsaki strani spletnega mesta jaka.org: http://www.jaka.org/slo.html 2. POMEMBNO obvestilo za vse naročene na listo jaka.org Zaradi programske napake so bili iz liste izbrisani vsi poštni naslovi. Če želite tudi v nadaljne prejemati obvestila iz jaka.org, se prosim prijavite znova, na http://www.jaka.org/slo.html Opravičujem se za nevšečnost. 3. Novo spletno delo: Spreminjevalec http://www.jaka.org/2005/spreminjevalec/ Spreminjevalec je razširitev, dodatna orodna vrstica za pregledovalnik interneta Firefox, ki temu doda niz disfunkcionalnosti. Spreminjevalec omogoča besedilne in grafične intervencije v spletne strani s postopki umeščanja, premeščanja, spremembe in izbrisa ter njihovih kombinacij. Omogoča tudi avtonomno, neželeno pregledovanje spleta (z možnimi samodejnimi intervencijami) in brisanje 'session cookiejev'. Več o delu in delo samo je dostopno na naslovu: http://www.jaka.org/2005/spreminjevalec/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:48:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:48:47 +0100 Subject: [SlovLit] Obvestila Milene Bla?i? Message-ID: <012901c5f327$00db8df0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 26. november 2005 20:56 British Council v novembru Carl Schoenfeld: Developing digital movies, 19. nov. ob 18.00, Club. UK, British Council. Srečanje s pisateljico Jackie Kay 30. nov. ob 20.00, Club. UK, British Council; četrtek 1. dec. ob 16.00, Cankarjev dom. ======= Justyna Deszcz-Tryhubczak z univerze v Vroclavu na Poljskem, vabi na komparativistično konferenco Definitions of the real in prose and poetry, ki se bo dogajala 6. in 7. maja 2006. Zadeva britansko, ameriško in poljsko fikcijo, rok za prijavo z 200-besednim povzetkom je 15. januar 2005 na naslov branson na uwplatt.edu. ======= V okviru 21. knjižnega sejma se bo sekcija IBBY kot soorganizator podala v dve zanimivi debati. V četrtek, 1. 12., ob 15h bo predsednik Sekcije vodil debato z izbranimi nordijskimi avtorji, vabljeni pa bodo tudi prevajalci iz dotičnih jezikov. Sodelujoči bodo torej: Jakob J. Kenda, Pionirska knjižnica (moderator), Mauri KUNNAS (Finska), Eirik NEWTH (Norveška), Eva SUSSO (Švedska). V petek 2. 12, ob 18h pa Sekcija soorganizira izrazito interdisciplinarno debato na temo literature za starejše adolescente in študente oziroma t. i. cross-over literaturo. V debati sodelujejo: Jakob J. Kenda, Pionirska knjižnica (moderator), Boštjan Gorenc, voditelj Bukvožerskih debat, Gaja Kos, revija Literatura, Irena Miš Svoljšak, Založba Miš, Katarina Torkar Papež, Gimnazija Poljane, Martina Peštaj, TVS, Savina Zwitter, Gimnazija Bežigrad, Vasja Cerar, Mladinska knjiga, Zdravko Duša, Cankarjeva založba. ======= Bohuslav Manek vabi na 4. mednarodno konferenco o otroški literaturi v angleščini z naslovom From Myths and Fairy-Tales to Contemporary Fantasy (Children's Literature and Drama, and the Visual and Methodological Aspects), ki bo 26. in 27. jan. 2006 na pedagoški fakulteti v Hradec Králové. Prijavni formular in druge informacije na kajlpdfuhk na centrum.cz. --- Jakob Kenda From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 17:28:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 17:28:46 +0100 Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebeških strani' Message-ID: <004801c5f36f$a50f4d10$6400a8c0@P4> Dragi kolega Osolnik, ja za božjo voljo, kdo Vam je pa povedal, da so bili našteti prva povojna generacija slavistov. Prva se je vpisala leta 1945 - in so diplomirali leta 1949 (tudi zaradi nekaterih študijskih olajšav). Med imeni: Franc Jakopin in Janez Zor, naslednji letnik je moj letnik z imeni B. Paternuja, F. Bernika, tudi moje malenkosti in vrste drugih. Tudi za nami je bilo še nekaj generacij. Moj letnik je tudi maturiral šele 1946. Petdesetletnico smo soveda zamudili, a če že štejete, prosim, povejte, kako in zakaj to štetje poteka.. Pa brez zamere - in imenitno se mi zdi, da se je ta letnik spomnil, tako opozoriti nase. Vse lepo pozdravljam. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik, Siol To: SLOVLIT Sent: Sunday, November 27, 2005 8:22 AM Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebe?kih strani' From: Osolnik Vladimir Sent: Friday, November 25, 2005 1:01 PM To: Avsenik Maja Subject: RE: Teden Univerze in dan FF- slovenisti in slavisti proslavljajo 50-letnico diplom prve povojne generacije z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Obveščam Vas, da Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani v torek, dne 29. novembra 2005, ob 11.uri, pripravlja skromno svečanost ob 50-letnici diplome prve povojne generacije na Oddelku za slovanske jezike in književnosti v Sloveniji in predstavitev jubilejnega zbornika, ki so ga cenjeni diplomanti pripravili pod naslovom 'Merjenje dalje in nebeških strani'. Kot Vam je znano, je bil Oddelek za slovanske jezike in književnosti ustanovni oddelek slovenske univerze v Ljubljani in naše Filozofske fakultete; bil je njen največji ter ustvarjalno najbogatejši del v drugi polovici XX. Stoletja; prav rod diplomantov iz leta 1953 je postavil temelje slovenski humanistiki in skozi minula desetletja ustvarjalno in znanstveno kompetentno sooblikoval visoko podobo slovenistike, slavistike in Filozofske fakultete ter Univerze v Ljubljani. Iz njegovih vrst so izšli profesorji in dekani Filozofske fakultete Mirko Jurak in Frane Jerman, Jože Koruza, Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Aleksander Skaza, Jože Pogačnik, številni znanstveniki, pedagogi, pisatelji, uredniki, kulturni delavci, igralci, katerih življenjska pot je v zborniku kratko predstavljena, kot so predstavljeni tudi nekatera njihova znanstavena in leposlovna besedila. Zato Vas vljudno vabim, se odzovete vabilu dekana in vabilu cenjenih diplomantov ter njihovih naslednikov na Oddelku za slovenistiko in na Oddelku za slavistiko, ter da s svojo prisotnostjo iskažete spoštovanje do njihovega dela in dosežkov ter prisluhnete predstavitvi jubilejnega Zbornika nekdanjih dipomantov oz. slavistov in slovenistov. --- Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 18:47:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 18:47:15 +0100 Subject: [SlovLit] Oblika pred vsebino Message-ID: <008501c5f37a$9bd2f2a0$6400a8c0@P4> Lepo prosim vse, ki pošiljate na Slovlit pošto, da 1. ne pošiljate slikovnih priponk in 2. pretvorite sporočilo v golo besedilo. To storite tako, kot vas usmerja napotek na dnu vsake slovlitovske pošte: z miško greste v meni, kliknete Oblika, potem kliknete Golo besedilo namesto Obogatenega (ali html-) besedila. V istem meniju nastavite tudi Kodiranje --> Srednjeevropsko (ISO). Vsaka drugačna oblika povzroča težave s šumevci in z arhiviranjem in me sili, da sporočila konvertiram sam. Na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri49/index.html je dokumentiran letošnji prvi sneg, pred njim pa tudi posamezna strokovna dejstva, npr. slovanska imena v Karnijskih Alpah in seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Nov 28 15:37:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 28 Nov 2005 15:37:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Niklas_Holzberg=3A_Hans_Sachs_in_antič ni_roman Message-ID: <438B2455.4525.104008@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marko Marincic" Date sent: Sat, 26 Nov 2005 12:37:43 +0100 Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete, Društvo za antične in humanistične študije in Historični seminar ZRC SAZU so leto po izidu slovenskega prevoda knjige _Antični roman_ povabili v Ljubljano avtorja Niklasa Holzberga, profesorja za klasično filologijo na Univerzi v Münchnu, ki bo imel ob tej priložnosti predavanje: 'Uprizorjeno še pred Shakespearom: Hans Sachs in antični roman' Predavanje bo v četrtek, 1. decembra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v angleščini. Vabljeni. Več o prireditvi: http://odmev.zrc-sazu.si/hs/vabilo.htm ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 16:47:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 16:47:52 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika zločina Message-ID: <003701c5f433$195c8390$6400a8c0@P4> Od: "Anja B" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. november 2005 11:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Kronika zlo?ina O predstavi lahko povem samo vse najboljše - pa vendar se mi je porodil dvom o tem, ali bo predstava dosegla ciljno publiko, saj je po mojem mnenju "pretežka" za povprečnega srednješolca. Zdi se mi, da so bile produkcije iz prejšnjih let pod taktirko Mojce Dimec bolj pisane na maturantsko dušo. Je pa seveda to okus vsakega posameznika. Lp, Anja On 11/27/05, Miran Hladnik, Siol wrote: Od: "Nusa Dedo Lale" Za: < miran.hladnik na guest.arnes.si> Poslano: 25. november 2005 14:37 Zadeva: Kronika zločina Sinoči smo si 4 slovenistke v Šentjakobskem gledališču ogledale predpremiero oz. odprto generalko predstave Kronika zločina. Predstava temelji na motivih romana Zločin in kazen ter Visoška kronika in je v prvi vrsti namenjena letošnjim maturantom. Dramatizacija in režijska postavitev sta osredotočeni na najbolj gledališke elemente obeh romanov, jih prepletata in povezujeta z neposrednostjo živega gledališča. Ob preizkušanju oblik interaktivno-kolektivnega gledališča je gledalec popeljan v notranji svet Raskolnikova, po drugi strani pa "obdan" z zunanjim svetom Tavčarjeve Škofje Loke. Dramatizacija in režija: Vida Cerkvenik-Bren in Jaša Jenull Dramaturgija: Marko Bratuš Kostumografija: Katarina Zalar Scenografija: Gerhard Feldbacher Premiera: 25. 11. 2005 ob 19.30 ps: Močno priporočam ogled! lp nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 17:09:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 17:09:20 +0100 Subject: [SlovLit] Na en obisk brez marele, na drugega z njo Message-ID: <004e01c5f436$18660e40$6400a8c0@P4> Lepo, bogato in zgledno spletišče si je napravila Alenka Žbogar (http://www.alenkazbogar.com). Drugi kolegi gotovo slede. Kdo pa bo na splet postavil učitelje iz predinternetnega obdobja (Prijatelja, Kidriča, Ramovša, Nahtigala, Boršnikovo, Slodnjaka, Ocvirka, Koruzo itd. itd.)? --- miran ===== Od: "Amanda Mlakar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 28. november 2005 15:34 Zadeva: Dubravka Ugrešić v Ljubljani Spoštovani gospod Hladnik, sporočam vam, da bomo pri založbi Meander v času Slovenskega knjižnega sejma 2005 predstavili knjigo Ministrstvo za bolečino Dubravke Ugrešić. Predstavitev bo vodil Jadran Sterle v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra RS, Trg francoske revolucije 3 v Ljubljani, v petek, 2.12.2005, ob 11h. V soboto, 3.12. 2005 ob 17h, bo v okviru knjižnega sejma potekala debatna kavarna na temo Literarna diaspora. Sodelovali bodo: Dubravka Ugrešić, prevajalka Klarisa Jovanović in moderator Jadran Sterle. Veselilo bi me, če bi se udeležili katerega od dogodkov za debatno kavarno je na voljo tudi nekaj gratis vstopnic. Sporočite mi, ali vam jih pošljem in naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 18:52:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 18:52:32 +0100 Subject: [SlovLit] Decembra vabijo Message-ID: <010501c5f444$836a9180$6400a8c0@P4> Od: "Darka Tancer Kajnih" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. november 2005 18:36 Spoštovani! v okviru 21. knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani bo revija Otrok in knjiga pripravila dve prireditvi: v četrtek, 1. decembra 2005, ob 10. uri v dvorani E 1 TISKOVNO KONFERENCO REVIJE OTROK IN KNJIGA, na kateri bomo predstavili zadnji letnik revije, letošnjega dobitnika večernice Igorja Karlovška, knjigo dr. Igorja Sakside Bralni izzivi mladinske književnosti, ki jo bo v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga (Mariborsko knjižnico) izdala založba Izolit, in načrte za leto 2006 v četrtek, 1. decembra, ob 12. uri v Prvem preddverju debatno kavarno PRIPOROČILNI SEZNAMI BRALNE ZNAČKE: DA LI NE? V pogovoru, ki ga bo vodila Darka Tancer-Kajnih, bodo sodelovali: dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije, Zora A. Jurič, profesorica slovenščine in mentorica bralne značke, Jakob J. Kenda, predsednik Slovenske sekcije IBBY in vodja Pionirske knjižnice KOŽ Ljubljana, Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, Janja Vidmar, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP, in Vlado Žabot, predsednik DSP. Veseli in počaščeni bomo, če se nam boste pridružili. --- Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije ===== From: Zalka Kelih-Olip Sent: Monday, November 28, 2005 5:16 PM Subject: 8_december_vabilo Spoštovani! Zopet je leto naokoli in bliža se gledališki praznik Krščanske kulturne zveze. Vabimo vas na našo osrednjo gledališko predstavo, ki bo v četrtek, 8. decembra 2005, ob 19.30 uri, v Mestnem gledališču v Celovcu. Letos smo se odločili za Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi" in vas prav prisrčno vabimo, da jo uživate z nami. Gostuje Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Prisrčno vabljeni! Prosimo za sporočilo glede rezervacije vstopnic. Več o tem na www.kkz.at. --- Za Krščansko kulturno zvezo Andrej Lampichler, tajnik From Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si Wed Nov 30 08:57:16 2005 From: Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Wed, 30 Nov 2005 08:57:16 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <80EB72D25BB6B84B80CC517674507F820C6377@server.kamnica.si> Spoštovani, zanima me, zakaj Trnuljčica (COBIB: 136 zadetkov) in ne Trnjulčica (13 zadetkov)? Hvala in lep pozdrav, Mojca Tomišić From Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si Wed Nov 30 11:30:33 2005 From: Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Wed, 30 Nov 2005 11:30:33 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <80EB72D25BB6B84B80CC517674507F820C637D@server.kamnica.si> Kolikor vem, je bila obdana z grmovjem s trni, zato ne vidim povezave s trnuljami, tudi če je šlo za črni trn. Sicer je že dolgo nisem brala, pa vendar ;-). Lep pozdrav, Mojca Tomišić -----Original Message----- From: Katja Križnik [mailto:katjak na rokus.com] Sent: Wednesday, November 30, 2005 11:16 AM To: Mojca Tomišić; slovlit na ijs.si Subject: RE: [SlovLit] Ena prevajalska Se mi zdi, da zato, ker njeno ime ne izhaja iz trnja (Trnjulčica) ampak iz trnulj (Trnuljčica) - to pa je plod črnega trna. Zakaj tako, pa ne vem. Lep pozdrav Katja Križnik -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of Mojca Tomišić Sent: Wednesday, November 30, 2005 8:57 AM To: slovlit na ijs.si Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Spoštovani, zanima me, zakaj Trnuljčica (COBIB: 136 zadetkov) in ne Trnjulčica (13 zadetkov)? Hvala in lep pozdrav, Mojca Tomišić _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 1 18:50:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Dec 2005 18:50:05 +0100 Subject: [SlovLit] Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih avtorjev, Trnulj?ica in BesAna Message-ID: <009601c5f69f$ab1c78d0$6400a8c0@P4> From: drejc.pogacnik@guest.arnes.si Sent: Wednesday, November 30, 2005 10:20 AM Subject: koncert Tukaj lahko kupite vstopnice v pre(d)prodaji za veliki koncert kranjske skupine HEPA, ki bo premierno predstavila svoj album GLASBA ZA UŠESA v nedeljo, 11. 12. 2005 ob 16.00 uri v kadilnici Prešernovega gledališča. Šlo bo za edinstven koncertno-literarni performance, saj bodo poleg Hepe nastopili še štirje mediji, ki edini na svetu razumejo sporočila nesnovnih avtorjev iz vesolja in znajo njihova sporočila ne le prevajati v slovenski jezik, ampak jim tudi pridajo pesniško noto. Na dan prireditve bo mogoče na prizorišču samem tudi prvič kupiti CD skupine HEPA in to za smešno nizko ceno. Že samo kupljena karta pomeni, da ste z dvema od vaših treh nog že lastniki CD-ja. Cena vstopnice v pre(d)prodaji je 1000 SIT, na dan koncerta pa 1500 SIT, vendar je število mest zaradi velikega povpraševanja ali pa zaradi sorazmerne majhnosti prostora omejeno, zato pohitite z nakupom. V predprodaji so vstopnice na voljo v Prešernovem gledališču, v Cafe galeriji Pungart in v lokalih Downtown in Terasa na Mohorjevem klancu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Se vidimo v Prešernovem gledališču! --- http://listen.to/hepa ========= Anglesko - sleeping beauty - nima blage veze s trnjem - zanimiv pa finski prevod - prinsessa ruusunen - torej princesa rozica - oz. vrtnica - vcemo pa, da imajo vrtnice trne. Zanimivo bi bilo primerjati se na drugih jezikih. --- lp, Milan V. Smolej, runoilija, pesnik, poeta, fi-02120 espoo. --- [Milan V. Smolej] (nmsscand na hotmail.com) ========= Http://besana.amebis.si -- Nova verzija slovničnega pregledovalnika odkriva napake v urejevalniku Word in v drugih programih. Enoletna licenca stane 26.400 sit, s številom licenc pa cena pade (gl. cenik na http://besana.amebis.si/cenik/). Besana odkriva, kje manjka vejica, kje manjka presledek za ločilom, velike črke, neujemanje samostalnikov, pridevnikov (V sobi sta dve mize), napačne sklone (med otroci, na velikemu vrtu), zatipkane besede (življenski) ali drugače neprimerne besede, nepravilno vikanje (boste šla domov?) itd. Črkovalnik mikroBesAna obvlada tudi slovensko deljenje. --- Miro Romih (info na amebis.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 1 22:30:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Dec 2005 22:30:59 +0100 Subject: [SlovLit] Od zahoda Message-ID: <001701c5f6be$8768ab10$6400a8c0@P4> From: tatluc na alice.it To: slovlit-request na ijs.si Sent: Thursday, December 01, 2005 8:24 PM Subject: slovenska književnost v Rimu Spoštovani, naj Vas seznanim s pomembnim srečanjem v Rimu: Italijanski Ministrstvi za zunanje zadeve in za kulturo, Občina Rim in Pokrajina Rim so skupaj s Fundacijo Bellonci (ki je pobudnica znamenite in prestižne literarne nagrade Strega) promovirali predstavitev literarnih dosežkov novih držav članic Evropske unije stotim italijanskim gimnazijam preko branja nekaterih avtorjev, ki so prevedeni v italijanščino. Za slovensko književnost je bilo z navdušenjem izbrano delo Vila ob jezeru tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki ga je v italijanščino prevedla slovenistka prof. Marija Kacin. Prevod je izšel pri založbi Nicolodi v Trentu, doživel pa je tudi izreden uspeh v okviru promocije najpomembnejših tržaških pisateljev, ki jo je v lanskem letu izvedel italijanski časnik Il Piccolo iz Trsta in v okviru katere je bila knjiga(ki je izšla v preko 4.000 izvodih) razprodana v nekaj dneh. V torek 6.decembra ob 10.00 se bo torej v glavni dvorani Biblioteca Angelica v ulici S.Agostino, 8 (v strogem centru, nekako med palačama senatne in poslanske zbornice) v italijanskem glavnem mestu odvijala konferenca, posvečena slovenski književnosti in pisatelju Borisu Pahorju. Pisatelja bo vzajemno s slovensko literarno in kulturno zgodovino v svojem kritičnem posegu predstavila Tatjana Rojc, ki preučuje pisateljev opus in ga uokvirja v evropski kontekst. Prav lep pozdrav. Tatjana Rojc ========= Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 1. december 2005 22:00 Zadeva: Re: [SlovLit]Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih avtorjev,Trnulj?ica in BesAna Trnuljčica je v italijanščini la Bella Addormentata - speča lepotica. Ljub pozdrav jolka > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Thursday, December 01, 2005 6:50 PM > Subject: [SlovLit]Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih > avtorjev,Trnulj?ica in BesAna > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 3 20:13:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 3 Dec 2005 20:13:58 +0100 Subject: [SlovLit] Torkov ve?er v Knji?nici dr. Toneta Pretnarja v Tr?i?u Message-ID: <005a01c5f83d$b8786a80$6400a8c0@P4> Od: "MArija Maršič" Za: "Miran HLADNIK" Poslano: 2. december 2005 0:04 Zadeva: Torkov večer v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču V letu, ki se počasi izteka, bi pokojni dr. Tone Pretnar praznoval šestdeseti rojstni dan. Tržiška knjižnica s ponosom in hvaležnostjo nosi njegovo ime, s ponosom, ker se zavedamo pomena velikega znanstvenika za slovensko literarno zgodovino, prevajalstvo, pesništvo in verzologijo in s hvaležnostjo, ker so nekateri med nami imeli priliko in veselje, da so bili Tončkovi prijatelji in sodelavci pri literarnih večerih, srečanjih in razstavah, ki nam jih je pomagal organizirati. Zato smo posebej veseli, da Vas lahko skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo povabimo na predstavitev knjige, s katero je založba obeležila obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Knjigo Verzi Toneta Pretnarja bomo po svojih najboljših močeh poskušali predstaviti Mojca Seliškar (izbrala je pesmi, grafomanije, prevode in besedila in napisala spremno besedilo), urednik Mohorjeve Matija Remše, Marko Žugelj in Marija Maršič. Vabljeni v "Tončkovo" knjižnico v Tržič na Balos 4, v torek, 6. decembra ob 19. uri. Lepo vse pozdravljam, Marija MARŠIČ, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Balos 4, 4290 Tržič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 4 20:44:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Dec 2005 20:44:25 +0100 Subject: [SlovLit] Ttri knjige avstrijskih slovenistov in problemski ?tudij Message-ID: <008901c5f90b$2348feb0$6400a8c0@P4> Prišle so tri knjige iz zbirke Pavlove hiše (Wissenschaftliche Schriftenreihe des Pavelhauses), ki jo izdajata društvo Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark in Pavlova hiša (www.pavelhaus.at): Michael Reichmayr: Von Ajda bis Žuži: Slawisches in österreichischen Rindernamen: Eine sprachliche und kulturhistorische Analyse. 2005 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 8). Michael Reichmayr: Ardigata! Krucinal! Ein slowenisches Schimpfwörterbuch. 2003 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 1). Erwin Köstler: Vom Erleben und Deuten: Srečko Kosovels Integrali: Ein herausgebersich Artefakt. Spr. beseda Janez Vrečko. 2005 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 7). Bi kdo želel pisati o njih za katero od naših strokovnih revij? Na voljo je nekaj zastonj izvodov slednje; zavzeti interesenti jo lahko pridejo iskat v kabinet 218 na FF. --- miran ============= Od: "Bogomir Mihevc" Za: "Barica Marentič Požarnik" Kp: Poslano: 2. december 2005 12:16 Zadeva: problemski študij, SDVD Spostovana kolegica, spostovani kolega, posredujem vam vabilo na srecanje Slovenskega društva za visokosolsko didaktiko na temo problemsko zastavljenega studija 12. 12. 2005. Prilagam tudi prijavnico za vclanitev v društvo. O njegovi dejavnosti lahko izveste kaj več na spletni strani http://www.bfro.uni-lj.si/gost/sdvd/. Prijavnico pošljite na e-naslov barica.marentic na guest.arnes.si. --- Doc.dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 4 20:56:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Dec 2005 20:56:56 +0100 Subject: [SlovLit] Gradivo za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <009801c5f90c$e2d04170$6400a8c0@P4> Od: "Valentina Kobal" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 4. december 2005 17:19 Zadeva: gradivo za III. stopnjo Potem ko smo se bolj ali manj uspešno prebili skozi seminar mentorjev tekmovanja za CP na Vrhniki, se bo treba spopasti z razpisano literaturo. Dijakom in kolegom, ki bodo brali Karlovškov roman Gimnazijec, bo morda v pomoč gradivo, ki je nastalo za seminar in ob seminarju na Vrhniki (predavanje in delavnica). Objavila sem ga na spletni strani http://www2.arnes.si/~sspvkant/ Na istem naslovu je objavljena tudi seminarska naloga prof. Lidije Golc, ki primerjalno govori o treh romanih, ki so letos razpisani za CP (Trije romani o odraščanju). [...] --- Valentina Kobal Na spletnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/haramija05.doc pa je objavljeno predavanje Dragice Haramije Žanri slovenskega mladinskega realističnega romana. --- miran From Urska.Skalicky na ff.uni-lj.si Mon Dec 5 08:09:23 2005 From: Urska.Skalicky na ff.uni-lj.si (= Skalicky_Urška?=) Date: Mon, 5 Dec 2005 08:09:23 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A1938F9@FFS1.ff.uni-lj.si> Verjetno bi bilo zanimivo pogledati v stari katalog v NUK, kdaj je bila Trnuljčica prvič prevedena in kakšno obliko je prevajalec takrat uporabil. Večina prevodov (42:8 pri prevajanju Grimma in 2:1 pri Perraultu - vir je COBIB) nosi naslov Trnuljčica. Po mojem prepričanju so prevajalci, ki so uporabili obliko Trnjulčica, želeli po nemškem vzoru vključiti ime (v tem primeru Julčica Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 818. sestanek v ponedeljek, 12. decembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Filogenetsko načelo v sedeči kopeli (ob predavateljevi sedemdesetletnici). --- Chikako Shigemori Bučar (lingvisticnikrozek na butn.net) ========== Zvočni posnetek nastopa Mihe Mazzinija na seminarju mentorjev za Cankarjevo tekmovanje je na naslovu http://friends.s5.net/mazzini/slonadom/Slavisti20051202_l.MP3 -- komentirajte. ========== Del UO SDS po včerajšnji seji: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/uosds5_12_05.jpg. --- miran ========== Od: Osolnik Vladimir [Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 5. december 2005 16:02 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: RE: [SlovLit] Gradivo za Cankarjevo tekmovanje [...] Samo mimogrede, pojasnilo za tiste, ki jih mladinska književnost resno zanima: pri profesorju dr. Janezu Rotarju je med drugimi (ok. 1990) doktoriral profesor Dragutin Ognjanović iz Beograda, takrat največji poznavalec mladinske književnosti v skupni državi,s temo (navajam po spominu) Mladinska književnost na tleh Jugoslavije. Doktorat obsega 1000 strani in se dobi v naši skupni oz. tedanji oddelčni knjižnici. Velik del študije je namreč posvečen prav slovenskim avtorjem in njihovim delom, ter različnim primerjavam, kjer so prav slovenska dela kriterij za vrednotenje. --- mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 7 17:37:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 7 Dec 2005 17:37:22 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Obvestilo o preizkusnem predavanju Message-ID: <005401c5fb4c$839280f0$6400a8c0@P4> Od: "Pirih Nataša" Za: Poslano: 7. december 2005 14:58 Zadeva: obvestilo o preizkusnem predavanju [...] Asist. dr. Nataša Pirih Svetina bo imela pred prvo izvolitvijo v naziv docentke preizkusno predavanje z naslovom Učenje jezika in razvoj jezikovne zmožnosti. Predavanje bo v sredo, 21. 12. ob 14h v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Kongresnem trgu 12. Vabljeni. [...] --- Nataša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 8 20:54:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Dec 2005 20:54:19 +0100 Subject: [SlovLit] Ali slavisti kaj beremo? Message-ID: <00d701c5fc31$2ed97f10$6400a8c0@P4> Od: "Vojo Likar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. in 8. december 2005 14:47 Zadeva: Re: ad kronika Spošt. g. prof. dr. Miran Hladnik, pišem vam kot uredniku Kronike Slavističnega društva Slovenije in vam pošiljam predlog, da v eni od naslednjih Kronik ponatisnete v celoti ali samo označeni del uvodnika v 3. številko Bukle, ki ga je prispeval Orlando Uršič, direktor založbe Litera iz Maribora. Komentar namreč 100 % drži, saj smo imeli tudi pri naši založbi, ki izda med drugim vsako leto kar nekaj jezikoslovne in literarnozgodovinske literature, enake nekajletne izkušnje in na ta srečanja oz. kongrese zdaj že drugo leto zapovrstjo ne hodimo več. Predlagam natis z mastnimi črkami. Sicer pa bi se morali -- kot profesor -- tudi sami vsaj malce zamisliti nad tem dejstvom. Drži namreč tudi to, da za razliko od nekaterih drugih študentov, tudi študentke in študentje slavistike in slovenistike zelo, zelo redko kupijo kakšno jezikoslovno ali literarnozgodovinsko delo, ki ni na spisku "zapovedane" literature. Kot da bi škodilo prebrati še kaj drugega. Seveda je tole moje pisanje čisto dobronamerno in seveda sem vam kot vodja založbe še kako hvaležen, da redno poročate o naših novih izdajah. Tako slavisti in slovenisti preberejo vsaj njihove naslove. S prijaznimi pozdravi, Vojislav Likar, glavni urednik in vodja založbe ========== Od: "Orlando URSIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. december 2005 14:16 Zadeva: Fw: Emailing: orlandoursic Citat Uršičevega uvodnika iz Bukle: "Trdno sem prepričan, da bi morali Buklo redno in v zadostnem številu izvodov distribuirati direktno v zbornice slovenskih osnovnih in srednjih šol, saj me za bralno kulturo slavistk in slavistov zelo skrbi. Na Slavističnem kongresu, namreč, ki se je zgodil pred dvema tednoma v Lendavi, smo bili prisotni tudi založniki, s svojimi prepolno naloženimi stojnicami, misleč seveda, da 190 slavistk in slavistov na enem mestu pomeni zelo dober biznis, a smo se pošteno ušteli, razen gospe, ki je na svoji stojnici ponujala različne praktične zadeve, kot so npr. mape s slikami tigrčkov in slončkov in žirafic, peresnice, koledarčke in podobne luštne, poceni in praktične stvari. Ta gospa nas je, založnike v nacionalnem interesu, gledala z neko posebno milino v očeh, prav smilit smo se ji morali, saj smo v povprečju v treh dneh prodali tri (3) knjige in to seveda knjige s področja izvirnega slovenskega leposlovja, strokovne literature ipd., vse subvencionirano s strani Ministrstva za kulturo, ki ne financira ničesar, kar ni v nacionalnem interesu. Seveda ne moremo trditi, da so slovenski profesorji kulturno nerazgledani ali da so slabi bralci, zagotovo pa na podlagi takšne izkušnje ne moremo zanikati trditve, da je dobra knjiga (vsaj kratkoročno) slab biznis." From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 8 21:02:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Dec 2005 21:02:04 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Pionirske knji?nice Message-ID: <00f501c5fc32$43c4c320$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. december 2005 17:35 Zadeva: Fw: vabilo na decembrsko Strokovno sredo Vabimo Vas na decembrsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno drugo sredo v mesecu, torej 14. 12., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Kot verjetno že veste, strokovne srede od oktobra do decembra 2005 potekajo v dvorani Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana). Naslov tokratne strokovne srede je Predstavitev projektov Moja naj knjiga na internetu in Mala knjižnica na internetu. Prvi projekt bo predstavila mag. Tilka Jamnik, drugega pa Vojko Zadravec. V okviru predstavitve bo seveda prikazana uporaba obeh medmrežnih aplikacij, ki prenavljata znana projekta Pionirske knjižnice: Priporočilne in pregledne sezname ter nagrado Moja najljubša knjiga. --- Jakob J. Kenda (jakob.kenda na lj-oz.sik.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 11 09:01:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Dec 2005 09:01:44 +0100 Subject: [SlovLit] Nagrada Jolki Mili? Message-ID: <00b401c5fe29$220033c0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. december 2005 10:25 Zadeva: Nagrada Jolki Milič Miran, če si spregledal: neutrudna pesnica, pisateljica, prevajalka in publicistka Jolka Milič je te dni prejela visoko italijansko odlikovanje, in sicer red zvezde nacionalne solidarnosti (in s tem prejela visok častni naziv Grande Ufficiale). Nedvomno jih lahko čestitamo tudi na slovlitu. LP, Klemen From monikapemic na yahoo.de Sun Dec 11 22:41:19 2005 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Sun, 11 Dec 2005 22:41:19 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] knjizno darilo Message-ID: <20051211214119.377.qmail@web26915.mail.ukl.yahoo.com> Drage kolegice in kolegi, skoraj trideset se Vas je prijavilo za knjigo dr. Marinelli-Koenig Die Südslaven in den Wiener Zeitschriften. Upam, da ste jo do zdaj tudi vsi dobili. Pri posiljanju so se pojavili nepricakovano visoki postni stroski, saj ena knjizna posiljka v tujino znasa 12,50 EUR. Dr. Marinelli-Koenig zato prosi, ce je mogoce, da ji povrnete stroske posiljanja. Pri tistih, ki ste dobili knjigo po cenejsi poti, velja pac cena na ovojnici. Prosim, ce denar lahko nakazete na racun akademije: Österreichische Akademie der Wissenschaften Dr. Ignaz-Seipel-Pl. 2 A-1010 Wien BLZ 12000 Kto: BA-CA 26-26 505/19 IBAN: AT541100000262650519 SWIFT: BKAUATWW "Kennwort: KKt/Portorefundierung" Kdor bi imel pri tem tezave, naj se, prosim, oglasi pri meni: monikapemic na yahoo.de Z lepimi pozdravi Monika Pemic ___________________________________________________________ Telefonate ohne weitere Kosten vom PC zum PC: http://messenger.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 11 22:44:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 11 Dec 2005 22:44:18 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Nagrada Jolki Mili? Message-ID: <000e01c5fe9c$0b4f3220$6400a8c0@P4> Od: "breda pogorelec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. december 2005 20:20 Zadeva: Re: [SlovLit] Nagrada Jolki Mili? Dragi Miran, Sama sem se zanesla, da boš opazil, pa sem čestitala v svojerm imenu. Tisti dan je Jolka Milič v Društvu književnih prevajalcev Slovenije prejela tudi Lavrinovo diplomo. Mislim pa, da bi zaslužila še kaj, ali ne bi kdo predlagal? Breda Pogorelec From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 12:28:42 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 12:28:42 +0100 Subject: [SlovLit] Stalisce SDPK do primera Smolnikar Message-ID: <439D6CFA.6420.14FC21@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Stališče SDPK do primera Smolnikar Date sent: Mon, 12 Dec 2005 09:05:23 +0100 Spoštovani člani in prijatelji Slovenskega društva za primerjalno književnost! Na spletni strani http://www.zrc-sazu.si/sdpk (v rubriki "novo") lahko preberete stališče Slovenskega društva za primerjalno književnost do obsodbe pisateljice Brede Smolnikar. Izjavo je v imenu društva napisal predsednik dr. Marko Juvan. Poleg tega je na isti strani objavljeno tudi pismo podpore oddelku za primerjalno književnost v Innsbrucku ter zapisnik s sestanka evropske komparativistične mreže REELC (Firence, september 2005), v kateri so aktivno vlogo prevzeli tudi nekateri člani našega društva. Lep pozdrav, Marijan Dović, tajnik SDPK Marijan.Dovic na zrc-sazu.si ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 12:25:54 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 12:25:54 +0100 Subject: [SlovLit] predstavitev nove knjige iz zbirke Agora Message-ID: <439D6C52.7680.126AB8@localhost> From: "tinka selic" Date sent: Mon, 12 Dec 2005 12:15:46 +0100 Priority: normal Subject: [Agor] vabilo Spoštovani, Založba ZRC in Društvo za antične in humanistične študije Slovenije Vas vljudno vabita na predstavitev nove knjige iz zbirke Agora: Matej Hriberšek: KLASIČNI JEZIKI V SLOVENSKEM ŠOLSTVU 1848--1945 in VII. letnika revije KERIA. Studia Latina et Graeca Tiskovna konferenca bo v četrtek, 15. decembra 2005, ob 13. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja, Plečnikov trg 1, Ljubljana. Lep pozdrav! Za Založbo: Za Društvo: dr. Vojislav Likar, l.r. dr. Brane Senegačnik, l.r. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 20:07:59 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 20:07:59 +0100 Subject: [SlovLit] novost na www.jezikinslovstvo.com Message-ID: <439DD89F.2573.1B97A01@localhost> Na spletni strani Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com) so že dostopni izvlečki razprav, uvrščenih v 5. letošnjo številko revije Jezik in slovstvo (JiS 50/5, sept.--okt. 2005). Ta številka, ki bo imela okroglih sto strani, bo izšla pred koncem letošnjega leta. Uredništvo revije še opozarja, da je konec starega oz. začetek novega koledarskega leta najprimernejši čas, da -- če to še niste -- postanete naročnik/-ica JiS-a. Za spodbudo naj omenim, da bodo naročnine za leto 2006 ostale takšne kot letos. Na revijo se lahko naročite kar s pismom, poslanim na e-naslov tehničnega urednika. Na omenjeni naslov lahko obstoječi naročniki/-ice tudi sporočite morebitne spremembe svojih naročniških podatkov. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 13 09:55:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Dec 2005 09:55:49 +0100 Subject: [SlovLit] Jurgec na Lingvisti?nem Message-ID: <006d01c5ffc3$04fad460$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 13. december 2005 0:16 Zadeva: LK, 19. december Lingvistični krože Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 819. sestanek v ponedeljek, 19. decembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. Peter Jurgec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Optimalnostna teorija: primeri iz slovenske fonologije. --- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 13 15:13:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Dec 2005 15:13:08 +0100 Subject: [SlovLit] Dru?tvo Janezek Message-ID: <003601c5ffef$59444480$6400a8c0@P4> Od: "Društvo Janezek" Za: Poslano: 13. december 2005 13:51 Spoštovani! Obveščamo vas, da se je že tako nepregledni kopici slovenskih založb in drugih ustanov, ki tudi izdajajo knjige, pridružila še ena. Imenuje se DRUŠTVO LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK. Da jo boste lahko ločili od ostalih, vas vljudno vabimo na predstavitev ob prvi izdaji njenih knjig, ki bo v petek, 16. 12. 2005, ob 18. uri v Literini knjigarni na Miklošičevi 4 v Mariboru. Na voljo za ogled in nakup vam bo 7 zbirk kratkih zgodbic Gregorja Hrovatina, in sicer Bojne, Govorne, Nasilne, New age, Nežne, Otroške (a ne za otroke) in Zgodbice o odraščanju. Knjige imajo 40-50 strani, prodajale pa se bodo po ceni 850 SIT. Zgodbice so raznolike, tako da boste skoraj gotovo našli kakšno, ki vas bo pritegnila, razen če ste nagnjeni h knjigam, ki od vas zahtevajo velik umski napor pri branju in vam vsiljujejo svoj način razmišljanja in vrednotenja. Takšnih knjig namreč društvo ne izdaja. Obljubljamo vam, da knjig ne boste rabili poslušati, vsekakor pa jih boste lahko brali. Ne grozi vam tudi nevarnost pred dolgimi govori, boste pa o društvu izvedeli vse, kar boste vprašali, glede njegovih knjig pa vse, kar boste prebrali. Želimo vam prijetno preživljanje predprazničnih dni, kakšnega morda v naši družbi, še kakšnega več pa v družbi naših ali katerih drugih, vsekakor pa berljivih knjig. Lep pozdrav, Gregor Hrovatin DRUŠTVO LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK Maistrova 26, 2000 Maribor GSM: 031 579 086 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 16 17:33:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Dec 2005 17:33:03 +0100 Subject: [SlovLit] 17. primorski slovenisti?ni dnevi aprila 2006 Message-ID: <003c01c6025e$645596f0$6400a8c0@P4> Na sestanku Meddruštvenega odbora v Kosovelovi knjižnici v Sežani so člani Meddruštvenega odbora določili teme 17. PSD: Jezikovni pojavi -- vprašanja medkulturnosti; Dragotin Kette; Simon Gregorčič. Organizator PSD 2006 bo SD Koper. Mag. Marija Mercina je povezovanje primorskih SD predala prof. Seniji Smailagić. Nadaljuje se iskanje novih razmerij med primorskimi SD in Zavodom RS za šolstvo ter primorskimi visokošolskimi ustanovami. --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 17 09:50:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Dec 2005 09:50:47 +0100 Subject: [SlovLit] Danes zve?er Message-ID: <001c01c602e6$fb427cd0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Kramberger" Poslano: 17. december 2005 9:08 Zadeva: danes zvecer Dobro jutro, rad bi vas opozoril, da bo danes zvecer (v soboto, 17. decembra 2005) ob 20.00 uri na TV Slovenija 2 predvajan film Filipa Robarja Dorina z naslovom Trdinov ravs. Reziser je bistveni del navdiha za ta igrano-dokumentarni film dobil med branjem Trdinovih "zapisnih knjizic", objavljenih v treh zvezkih s skupnim naslovom: Podobe prednikov (Ljubljana 1987). S tem filmom je pocastil dve obletnici, povezani s Trdino: njegovega rojstva in smrti. Film je dolg 75 minut, vsaka minuta je za leto pisateljevega zivljenja (1830--1905). A film ni samo posvecen Trdini, temvec je predvsem trdinovski, ker govori o tem nasem casu, o prebivalcih danasnjega Novega mesta in njegove okolice. V nekem trenutku zamenja lik harlekina na klopi kar reziser sam. In pozoren velja biti na tiste trenutke, ko se za hip pojavi na obrobju prizora. Trdina, halerkin in reziser spremljajo zivljenje, prvi in tretji ga tudi dokumentirata. Kadar se dokumenti ohranijo, se lahko poznejse generacije naslajajo ali zgrazajo, muzajo ali zmajujejo z glavo. Car tega dokumentiranja je, da ne vemo, kaksne odzive bo vzbujalo. Upam, da ne boste med gledanjem preklopili drugam. Lep pozdrav, Igor ========== Od: "Igor Kramberger" Poslano: 17. december 2005 9:24 Zadeva: danes zvecer -- popravek Dobro jutro -- se enkrat, napake se dogajajo, vcasih tam, ko je najmanj treba. Skratka, na klopi reziser ne zamenja harlekina -- temvec Trdino (to nedvomno sledi iz zasnove filma, tako da je moj spodrsljaj morda simptomaticen). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 21 08:11:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Dec 2005 08:11:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_povezavi_in_ena_čestitka! Message-ID: <000001c605fd$cc1bb330$a54602c1@ff.unilj.si> Http://www.ustanova-szf.si -- razpis dveh denarnih podpor za študij na humanističnih smereh iz sklada Frana Miklošiča; prijave do 12. januarja 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri50/index.html -- slavisti pred novim letom in snega obilica pred objektivom. Tomo Korošec je predvčerajšnjim od predsednika države prejel zlati red zaslug "za izjemen prispevek k prizadevanju za slovenski učni in znanstveni jezik ter pionirsko delo pri razvoju slovenskega vojaškega izrazoslovja in študija obramboslovja". From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 21 23:17:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Dec 2005 23:17:36 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo in nova Kronika Message-ID: <002501c6067c$5a4f5de0$6400a8c0@P4> Na začetni strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html so nove povezave na gradivo in predavanja z vrhniškega seminarja mentorjev: http://www2.arnes.si/~sspvkant/ -- Valentina Kobal, Karlovškov roman Gimnazijec, in Lidija Golc, Trije romani o odraščanju, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/haramija05.doc -- Dragica Haramija, Žanri slovenskega mladinskega realističnega roman, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pircsmct05.doc -- Vlado Pirc, Ptički pod milim nebom (Drobci o vzgojni povesti Frana Milčinskega Ptički brez gnezda in mladinskem romanu Dese Muck Pod milim nebom), http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika60.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika60.pdf -- prva številke 10. letnika društvene Kronike. Na papirju izide 1. januarja 2006. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 27 10:14:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Dec 2005 10:14:57 +0100 Subject: [SlovLit] Poziv za prijavo referatov za slovenski slavisti?ni kongres 2006 Message-ID: <000d01c60ac6$039a15f0$6400a8c0@P4> Slovenski slavistični kongres 2006 bo 5.--7. oktobra v Zagrebu. Do zdaj so kolegi zanj predlagali naslednje teme: 1. Izdajanje slovenske leposlovne klasike, 2. Slovenistični Zagreb, 3. Ilirizem, 4. Slovenistična in primerjalna literarna veda, 5. Slovenist v razredu: delitev na skupine, posvetovalne ure za esej, podoba v javnosti. Če hočemo za organizacijo znanstvenega sestanka in izdajo zbornika pridobiti državno subvencijo, moramo že v prihodnjih dneh oblikovati dokončni program z imeni referentov in naslovi refaratov. Prosim vas torej za nemudno prijavo, bodisi referata v okviru kakšne od naštetih tem bodisi nove teme ali okrogle mize s tremi do petimi referenti. Največje možno število referatov je trideset, zato prosim za razumevanje, če bo treba med prijavami izbirati. Tako kot letos bodo tisti referenti, ki jih ne bo mogoče vključiti v osrednji program kongresa, svoje raziskave lahko predstavili v vzporedni sekciji. Referent(ka): Zaposlen(a) na: E-naslov: Naslov referata: Izvleček (300--900 znakov): Rok za oddajo prijave je 15. januar. Pošljite jo na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si. Rok za oddajo celotnega besedila (največ 30.000 znakov) je konec februarja 2006. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Dec 30 01:26:16 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 30 Dec 2005 01:26:16 +0100 Subject: [SlovLit] JiS 2005/5 in PKn 2005/2 Message-ID: <43B48CB8.27707.6163D2@localhost> Tik pred zaključkom leta 2005 je izšla peta, še v tople jesenske barve odeta številka _Jezika in slovstva_. V njej je na sto straneh natisnjenih pet razprav, štiri ocene in eno poročilo. Tokratno številko uvajata dva didaktična članka. META GROSMAN piše o razvijanju jezikovne ozaveščenosti, eni od bistvenih sestavin pouka, ki bi omogočal trajnejše jezikovno znanje, zagotavljal funkcionalno pismenost učencev in spodbujal zanimanje učencev za delovanje jezika. METKA KORDIGEL in MARIJA ROPIČ predstavljata rezultate empirične raziskave o dvotirnem komunikacijskem modelu književne vzgoje; obravnavani model je v razpravi med drugim predstavljen kot prikladen za tiste učence, ki imajo zaradi literarnoestetsko nestimulativnega okolja omejene literarnorecepcijske sposobnosti. NINA MODRIJAN raziskuje naslavljanje med ženskimi in moškimi liki v treh slovenskih romanih iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja; v ospredju njene raziskave je preučevanje socialnih odnosov ter vpliv jezikovnih in socialnih dejavnikov na izbiro jezikovnih sredstev. BOŠTJAN KERNC na primerih slovenskih parlamentarnih govorov analizira značilnosti parlamentarnega govora v totalitarni in demokratični družbi; pri analizi namenja največ pozornosti leksikalnim in slovničnim elementom govorov. Literarnovedna razprava ANDREJE JEZERNIK pa je posvečena minimalizmu v sodobni slovenski kratki prozi. Avtorica opredeljuje značilnosti minimalizma, kot se kažejo na izbranih primerih iz svetovne književnosti, nato pa z analizo primerov iz kratke proze A. Blatnika, D. Čatra, A. Čara in P. Glavan določuje značilnosti slovenskega minimalizma. V drugem delu revije so zbrani ocene in poročila. TINA VEROVNIK piše o monografiji _Pravopisje na Slovenskem_ Helene Dobrovoljc, BLAŽ TREBAR pa o zborniku _Terminologija v času globalizacije_, ki ga je uredila Marjeta Humar. MARKO STABEJ ocenjuje zbornik _Študije o korpusnem jezikoslovju_, ki sta ga uredila Vojko Gorjanc in Simon Krek, medtem ko NATAŠA PIRIH SVETINA poroča o _Jezikovodu_, novem učbeniku za izpopolnjevalce na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Revijo sklepata poročilo POLONE GANTAR o konferenci Europhras Slovenija, ki je potekala septembra letos v Strunjanu, ter pet strani obsegajoče predstavitve knjižnih novosti. Zadnja, tj. šesta številka jubilejnega 50. letnika revije _Jezik in slovstvo_ bo izšla predvidoma konec januarja 2006. Veliko veselih in nepozabnih trenutkov v prihajajočem letu vam želi uredništvo Jezika in slovstva. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik matjaz.zaplotnik na siol.net ___________________________ Sredi decembra je izšla tudi druga letošnja številka revije _Primerjalna književnost_. Revija, ki se od letošnjega letnika lahko pohvali z vključitvijo v citatni indeks A&HCI in ki se ji v zadnjem času opazno povečuje obseg, je s to številko uvedla spremenjen način citiranja in sedaj kot prva izmed sorodnih revij uporablja najnovejši standard, priporočen s strani MLA. V novi številki revije objavlja svoje razprave osem avtorjev: MILOŠ ZELENKA piše o češki in literarni komparativistiki, IVO POSPÍŠIL o pomenu arealnih študijev pri obravnavi problematike slovanstva in slovanskih kultur, TONE SMOLEJ analizira obdobje, ki ga je Anton Ocvirk kot podiplomski študent preživel v Parizu, FLORENCE GACOIN - MARKS se ukvarja z genezo _Višnjeve repatice_ Vladimirja Levstika v evropskem kontekstu, VID SNOJ piše o nekaterih ključnih elementih odnosov med _Biblijo_ in slovenskim jezikom ter slovensko literaturo, MIHA JAVORNIK analizira recepcijo Vladimirja Sorokina, enega najbolj kontroverznih ruskih pisateljev, v njegovi domovini in v Zahodni Evropi, ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ se ukvarja z vprašanjem spolne identitete oz. iskanja le-te v najnovejših slovenskih romanih, ANDREJ ZAVRL pa analizira spolnost in poželenja v zgodnejši poeziji Thomasa S. Eliota. V zadnjem delu te številke _Primerjalne književnosti_ so objavljeni še zapis pogovora _Platon v slovenščini_, ki ga je SDPK aprila 2005 priredilo ob prvem prevodu celotnega Platona v slovenščino, tri strokovne ocene -- napisali so jih GAŠPER TROHA, MATEJA PEZDIRC BARTOL in MARTINA OŽBOT -- ter poročilo MATJAŽA ZAPLOTNIKA z znanstvenega kolokvija _Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije_, ki je potekal septembra 2005 v Lipici. Najelegantnejši stik z uredništvom _Primerjalne književnosti_ je e- naslov glavne in odgovorne urednice revije: darja.pavlic na uni-mb.si Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 09:14:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 09:14:57 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Message-ID: <003001c60f74$9fa484a0$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "SLOVLIT" Subject: Koliko ura bije Date: Mon, 2 Jan 2006 03:35:37 +0100 Pozdravljeni, vesela bi bila, če bi mi kdo, ki se spozna na historični besednjak, pojasnil konkretni izvor reka "(vedeti), koliko ura bije" v slovenščini. Natančneje: zanima me, kdaj (vsaj približno) je prvič zabeležen v slovenščini in v kateri pokrajini (in seveda, v katerem tekstu, če je to znano). Samo po sebi se razume, da bom vesela tudi vsake dodatne informacije ali misli. Lep pozdrav, V. ========== Levstik ima v Najdihojci verze "mečeš bratca in sestrico / s kamenom in krpezico" in "Da ne pride pote rak, / v dolgih brkah, osmokrak, / ne prinese krpezice, / da nabišem ti samice." Njegovega Zbranega dela in Pleteršnika nimam pri roki, v SSKJ, Snoju in Bezlaju ni, samo še pri Kosmaču stoji v Pomladnem dnevu: "Udaril sem po oknu in zaškripal: - Nehaj, krpezica hudičeva!" -- gl. Jakopinovo http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html). Sosedovo dekle mora razložiti pesem do torka -- na pomoč za pomen teh verzov! --- miran ========== p. s. Slovlit stopa v sedmo leto gostovanja na strežniku Inštituta Jožef Štefan (http://mailman.ijs.si), začel pa se je že nekaj mesecev prej, pri Yahooju septembra 1999 (http://www.egroups.com/group/slovlit/)-- kar lepa vztrajnost za ta spremenljivi internetni svet . From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 11:29:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 11:29:53 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom ali Urarji in porajklji ali Dva na en mah Message-ID: <001c01c60f87$79b9f730$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. januar 2006 10:42 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Dragi Miran, Pleteršnik ima besedo "krpezíca" v dveh pomenih (morebitne oblike "krpeza" nima): "der Knüttel [= krepelo], Vrt.[ec]; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst.[ik] (Zb.[rani] sp.[isi]); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice (Goriš.)-Erj.[avec] (Torb. [= Iz potne torbe])." [...] Peter ============= Od: "Andrej Lenarcic" Za: Poslano: 2. januar 2006 10:42 Zadeva: urarji in porajklji Krpezica je krepelce - količek, s katerim so klatili sadje z dreves. "mečeš" - tukaj npr. obmetavaš "nabišem" - tukaj recimo "nabrišem".... Kosmačevo okno: verjetno je veja tokla v pomladnem vetru po steklu. Reka "(vedeti) koliko ura bije" ne poznam, ker ga v slovenščini ni in je tudi sicer popoln nesmisel! Če namreč ura BIJE, potem pač vemo, koliko je ura. Rek se pa tiče prav tega problema: Da namreč NE VEMO KOLIKO JE! in se zato pravilno glasi: "vedeti, koliko je ura". Ker je merjenje in določanje časa šele zadnje čase običajno in dostopno vsakomur, je problem "vedeti koliko je ura" sodobniku nekoliko zastrt. Nekoč je bil pa tisti, ki je "vedel, koliko je ura" pravi car! Tudi danes so še vedno carji - pravzparav "bogovi vojne" tisti, ki vedo, koliko je NATANČNO URA - za izstreljevanje satelitov, sond, raket in vseh mogočih daljinskih izstrelkov je nujno poznati do milisekunde natančno čas, če hočemo zadeti oz. pravilno usmeriti izstrelek. To možnost imajo v rokah Angloameričani in Rusi. Evropa se krčevito bori, da bi zmogla sama natančno določati čas, in je zato z velikimi mukami nazadnje le uspela izstreliti satelit programa Gallileo, ki to omogoča. Torej: "(vedeti) koliko ura bije" je nesmisel! "Vedeti, koliko je ura" je pravilno in je pojem, splošno človeški. Andrej Lenarčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 13:26:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 13:26:57 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Message-ID: <002e01c60f97$d41879d0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik, Siol" Kp: Poslano: 2. januar 2006 12:30 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšsto začenjamo z jezikom Pozdravljena, če se ne motim, se ura / čas / huda ura in podobna ali različna pojmovanja pojavljajo tudi v slovenskem ljudskem izročilu v smilu Hud čas / Huda ura kot personificirano bitje (M. Cvetek: Bohinjske pravljice, 1999). V Slovanski mitologiji in verovanju (D. J. Ovsec, str. 468) omenja (po M. Matičetov) bajno bitje čas iz Rezije (ES, str. 170). V svetovni mladinski književnosti je najbolj znana fantastična pripoved Michaela Endeja Momo ali Čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku ki ga je ljudem vrnil (1978), ki govori o mojstru Hori in pojmovanju časa. V slovenski mladinski književnosti je znana fantastična pripoved Bine Štampe Žmavc: Ure kralja Mina (1996), nagrajena slikanica Muc Mehkošapek (1998) itn. Lp, Milena M. B. ============= Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. januar 2006 13:17 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Spoštovana Vesna.V.- B. Tudi jaz, kot nekdo, ki Vam je medtem odgovoril, nisem poznala reka Vedeti koliko ura bije, v prenesenem smislu, to zvezo pa najdete v Slovensko-italijanskem frazeološkem slovarju DVE MUHI NA EN MAH /DUE PICCIONI CON UNA FAVA tržaške prevajalke Diomire Fabjan Bajc (Gorisška Mohorjeva družba 1005). Na strani 115. piše: vedeti, koliko je ura bila - conoscere la situazione (poznati-vedeti kakšna je situacija) vedeti, koliko je ura - sapere che vento tira (vedeti, kako piha veter. Zelo zgovorna zveza za oportuniste, ki so mojstri pri obračanju plašča po vetru. Na Krasu pa smo že od pamtiveka poznali le daljšo varianto, in sicer smo znali ali vedeli,... koliko kaže ura na zvoniku. (Zelo primeren rek za današnje čase, skrajni čas je, da go vzamemo iz naftalina in damo spet v rabo. Za časa socializma - mimogrede rečeno: ki pa ni bil vedno tako črn ali rdeč, kot ga radi malajo...prav naši passe-par-tout malarji, ki hočejo biti vedno na špici v vsakem času - ker so se režimovci bali cerkvenih izrazov kot hudič križa, je samo po sebi umevno zvonik odpadel, kot je odpad (oziroma obtičal samo v slovarju) tudi sveti Martin pri Martinovem poletju novembra, priskočili pa so nam požrtvovalno na pomoč Apači in Irokezi in vam velikodušno dali v zamenjavo indijanska poletja. Da bi rajši segli po kakšnem babjem poletju, se nam je pa zdelo za malo. Morda prefeministično za slovensko srenjo! No, glavno je, da razumemo, za kaj sploh gre. Če drugje ne, pri Bevku (v starejših primorskih predvojnih knjigah) bi našli marsikaj sočnega, zelo uporabnega in zanimivega. Pa še zgodovinsko opredeljenega. Lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 14:23:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 14:23:43 +0100 Subject: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Message-ID: <007d01c60f9f$c21bdb20$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Fatur" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 2. januar 2006 13:34 Zadeva: Krpan 2005 Dr. Hladnik, kot ste predlagali, pošiljam za slovlit "pravo pravcato" razpravo o Krpanu, ki je izšla lani v zajetnem Slavenskem zborniku; natančneje: Slavenski zbornik, zbral in uredil Janko Boštjančič, izdalo Kulturnno društvo Slavina, Vrhnika: Galerija 2, 2005. Pa srečno (sf) Razpravo lahko snamemo z naslova http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/silvofatur_martinkrpan.doc -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 21:54:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 21:54:58 +0100 Subject: [SlovLit] Lingvisti?ni kro?ek FF v Ljubljani ... Message-ID: <002c01c60fde$cbfba1e0$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 2. januar 2006 21:23 Zadeva: LK, 9. januar ... vabi na 820. sestanek v ponedeljek, 9. januarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bo: dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Tema predavanja: Slovenska teorija jezikovne naravnosti ob slovenskem (obliko)skladenjskem gradivu (predstavitev monografije) Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 16:57:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 16:57:10 +0100 Subject: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Message-ID: <003401c6107e$5ca8ae00$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. januar 2006 10:51 Zadeva: Re: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Prof. Silvo Fatur, edini slavist med avtorji Slavenskega zbornika, je v svojem odgovoru (Primorske novice, 31. 8. 2005) na moja kritična opozorila (prav tam, 16. 8. 2005) podprl uvedbo v knjižni jezik narečnega pridevnika slávenski (iz krajevnega imena Slavina) namesto že dolgo rabljene knjižne oblike slávinski. Sklicevanje na to, da domačini uporabljajo izključno obliko slavenski, pač nima nobene teže, saj uporabljajo tudi izključno obliko Slavna, a vendar pišejo Slavina. Če bi takšnemu, za knjižni jezik razdiralnemu, "tenkemu posluhu za jezikovno pristnost" sledili tudi drugi, bi v Tolminu svoj zbornik poimenovali tminski, v Kranju kranski, v Radovljici radolški, v Ribnici ribenški ipd. Če ne bi bilo "dolgotrajnih in tudi dragih postopkov", potrebnih za spreminjanje že standardiziranega ("uradno zacementiranega") krajevnega imena, bi nekateri slavisti -- kot smemo sklepati iz pisanja g. Faturja -- "tudi v imenu demokracije" nemudoma uvedli še narečno obliko krajevnega imena, torej Slavna. To ocenjujem kot korak nazaj od že dosežene stopnje višje, knjižne jezikovne zavesti, ki jo Slovenci mukoma in vztrajno gradimo vsaj od Vodnika in Kopitarja dalje. Ker se prof. Fatur v svojem pismu loti še (sicer docela upravičene) kritike umetnega ustvarjanja stanovniških imen (*Ospčani in *Slovenskovaščani namesto živih oblik Osapci in Nemškovci, ki dejansko v ničemer ne odstopata od zahtev knjižnega jezika), moram takoj opozoriti, da se v to problematiko v svoji kritiki nisem spuščal. Sam se je zelo dobro zavedam in sem v strokovnem tisku že argumentiral svoje nasprotovanje umetnim ("napovedljivim") oblikam stanovniških imen, med drugim tudi na primeru Osapcev in izmišljenih *Ospčanov (gl. zbornik Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, Ljubljana 2004). Naj torej ponovim: v svojem odzivu sem zavrnil glasoslovno napačno, z načeli knjižnega jezika sprto izpeljavo pridevnika slavenski namesto že zdavnaj uveljavljene knjižne oblike slavinski. Nujnosti poknjiževanja zemljepisnih imen in njihovih izpeljank na glasoslovnem nivoju se je zavedal in jo sprejemal tudi geograf Roman Savnik, urednik Krajevnega leksikona Slovenije I--IV, ki je sicer slovel kot velik zagovornik ljudskih oblik stanovniških imen in pridevniških oblik, izpeljanih iz krajevnih imen (obenem tudi avtor gesla Slavina v tem leksikonu, kjer navaja izpeljanki slavinski in Slavinci). --- Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 17:24:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 17:24:08 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisa dva Message-ID: <00a701c61082$20e29170$6400a8c0@P4> Http://www.jskd.si/dejavnosti/literatura/urska/urska_uvod_06.htm -- razpis festivala mlade literature Urška (od D. Breskvar preko Milene Blažić, milena.blazic na pef.uni-lj.si, 3. 1. 2006). Http://www.nytud.hu/cescl -- študentska lingvistična konferenca, Budimpešta 29.--31. maja 2006; rok za prijavo na štipendijo je 10. jan. 2006, za izvlečke pa 31. jan. 2006; jezik konference je angleščina, dolžina referatov 30 min. (Gergely Bottyan preko Roka Bečana, rok.becan na skavt.net, 22. dec. 2005 -- informacijo za 14 dni založil mh). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 21:49:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 21:49:53 +0100 Subject: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Message-ID: <007d01c610a7$408775c0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. januar 2006 21:40 Zadeva: Re: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Pozdravljen, Miran! Potem ko sem odprl na slovlitu sporočeni naslov in priklical na ekran razpravo Martin Krpan - slavinski faran, sem prijetno presenečen ugotovil, da se je njen avtor prof. Fatur za to priložnost vrnil k že ustaljeni knjižni normi glede pridevnika slavinski in je zavrgel za knjižni jezik neprimerno narečno obliko slavenski, ki jo je sicer zagovarjal pri nastajanju Slavenskega zbornika in nato tudi v že omenjenem ugovoru v Primorskih novicah z dne 31.08.2005. Ta korak pozdravljam. Glede priimka Krpan opozarjam na članek pokojnega akad. Franca Jakopina Od kod je priimek Krpan?, ki je izšel v lokalnem glasilu Bloški korak l. 2001(štev. 4, str. 17). --- Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 5 11:32:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jan 2006 11:32:34 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Message-ID: <006b01c611e3$58a93390$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "SLOVLIT" Subject: Subject: Koliko ura bije Sent: 3. januar 2006 22:31 Pozdravljeni, lahko da je rek "nesmisel" (ali pa tudi ne ... ne sprašujem namreč brez natanko določenega vzroka:), vsekakor pa v slovenščini obstaja: velikokrat sem ga slišala. Je pa vaše sporočilo zelo dobrodošlo, ker potrjuje (navidezno) nesmiselnost tega reka. In zelo vesela bom, če mi kdo sporoči, ko ugotovi izvor oziroma kako zgodnjo omembo tega reka. Tudi podatki o prvi omembi variante "(vedeti) koliko je ura" bodo NADVSE dobrodošli. Lep pozdrav, VVB > Od: "Andrej Lenarcic" > Poslano: 2. januar 2006 10:42 > Zadeva: urarji in porajklji > > Reka "(vedeti) koliko ura bije" ne poznam, ker ga v slovenščini ni in je > tudi sicer popoln nesmisel! =========== V zvezi z Levstikovim verzom iz Najdihojce "da nabrišem ti samice." smo dolžni še pojasnilo zadnje besede. Iz opomb v Levstikovem ZD 2 (342, 343) prepisujem: "Samíce so jerhaste hlače od ene 'same' kože storjene, a ne od dveh." --- Redki izraz samopašen je nedavno sicer osvežil Tine Hribar in z njim pomagal odstaviti liberalno oblast, vendar ne bo narobe spomniti na blažji pomen besede v Levstikovih časih, ki ga v SSKJ ni več (spet iz ZD po objavi v Vrtcu 1880, 60): "Samopáša je živál, katera se hoče vedno stráni od čréde 'sama pasti', in tudi prešíren otrok se imenuje samopaš." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 5 12:33:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jan 2006 12:33:49 +0100 Subject: [SlovLit] Dan odprtih vrat na Centru za sloven??ino Message-ID: <00cc01c611eb$e6bd9a10$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 5. januar 2006 8:23 Zadeva: FW: prošnja Spoštovani, na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo se odločili, da bomo pestro ponudbo svojih programov in dejavnosti, publikacij in projektov zainteresirani javnosti, predvsem pa sodelavcem pooblaščenih organizacij, ki z nami sodelujejo pri izvedbi izpitov iz znanja slovenščine na osnovni ravni, predstavili na Dnevu odprtih vrat Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Dan odprtih vrat bo v soboto, 14. januarja 2006. S predstavitvijo bomo začeli ob 10h dopoldne v predavalnici številka 2 v pritličju Filozofske fakultete (Aškerčeva 2, Ljubljana). Na Dnevu odprtih vrat bo mogoče po ugodnejših cenah kupiti Centrove publikacije, z udeleženci pa naj bi poiskali tudi možnosti za sodelovanje v prihodnje. PROGRAM DNEVA ODPRTIH VRAT CENTRA ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI/TUJI JEZIK Sobota, 14. 1. 2006, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana, predavalnica št. 2 (pritličje) 1. Odprtje Dneva odprtih vrat, pozdrav predsednice Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik 2. Predstavitev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, predstavitev njegovih programov in dejavnosti 3. Predstavitev programa Slovenščina za tujce 4. Predstavitev učbenikov za učenje slovenščine kot tujega jezika (založnik CSD/TJ) 5. Predstavitev gradiv, zanimivih za širšo publiko: Sporazumevalni prag za slovenščino, priročniki TIPS (Pojmovnik izrazov s področja jezikovnega testiranja, Priročnik za avtorje testnih gradiv, Preživetvena raven v slovenščini, Opisi ravni jezikovnega znanja) 6. Elektronski viri za učenje slovenščine -- projekt Slovenščina na daljavo 7. Diskusija, evalvacija; predlogi možnih oblik sodelovanja z zainteresiranimi v prihodnosti V programu bomo sodelovale sodelavke Centra za slovenščin kot drugi/tuji jezik. S predstavitvijo bomo predvidoma zaključili ob 14. uri. Prisrčno vabljeni. V imenu vseh sodelavk Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik --- dr. Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 6 19:44:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Jan 2006 19:44:44 +0100 Subject: [SlovLit] Sve?e iz tiskarne in nogometna antologija Message-ID: <007901c612f1$44700c50$6400a8c0@P4> Srečko Kosovel . Integrales. Prev. Santiago Martín. Zaragoza: Bassarai, 2005 (Poesía / Bassarai, 38). 222 str. Prevajanje baročnih in klasicističnih besedil. Ur. Tone Smolej. Ljubljana: DSKP, 2005 (Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev: Obdobni pristop, 4). 399 str. Znanstvene izdaje in elektronski medij. Ur. Matija Ogrin. Ljubljana: ZRC SAZU, 2005 (Studia litteraria). 334 str. ========== Alon Raab (alonraab na uoregon.edu) iz Portlanda, Oregon USA, pripravlja za University of Nebraska Press "nogometno antologijo", ki naj Američanom predstavi literaturo in esejistiko (creative non-fiction) nepoznanih "nogometnih dežel", med katere spada tudi Slovenija. Želi si ženskih avtorjev in literature o ženskah, nacionalizmu, rasizmu, odporu, razredu ... Za več informacij se obrnite neposredno na urednika. S slovenskimi besedili ne bi smeli biti v zadregi, saj veliko slovenskih avtorjev spada med nogometne navdušence (za avtorice pa ne vem). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 7 19:12:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Jan 2006 19:12:03 +0100 Subject: [SlovLit] Koliko je ura, UO SDS, te?aji v NUK-u, pesni?ki trg Message-ID: <015d01c613b5$dddf8720$6400a8c0@P4> Od: "Barbara Ivancic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. januar 2006 13:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Pozdravljeni! V svojem domacem okolju (Bovsko) sem rek, in sicer v nekaj razlicicah, veliko krat slisala: Ti ze pokazem, koliko je ura, ko poldne zvoni / bije (npr. groznja otroku, ki nagaja). Sem vedel, koliko je ura zvonila / bila (vedel sem / se mi je kar zdelo, za kaj gre). Sem ze vedel, koliko je ura (enako kot zgoraj). Lep pozdrav, Barbara ========== Zapisnik decembrske seje UO SDS je potem, ko je bil deležen troje popravkov (Špolad, Verdinek, Švara), dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikuo_dec05.doc. Predsednike pokrajinskih društev in sekcij prosim še za manjkajoča poročila o delu v lanskem letu. V skladu s sklepom UO prosim upokojene člane SDS, ki bi težko zmogli plačilo članarine, da mi pišete, naj vam Kroniko pošiljamo zastonj. --- miran ========== Od: "Nataša Kodrič" Za: "Mrežnik" Poslano: 5. januar 2006 12:49 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v januarju in februarju Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v sredo, 18. januarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 24. januarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v sredo, 1. februarja od 10. do 13 ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v petek, 17. februarja od 10. do 13 ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 23. februarja od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. ============== Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v19/0538.html -- Ken Friedman, profesor vodenja in strateškega načrtovanja na inštitutu za komunikacijo, kulturo in jezik na Norveškem (kakšna habilitacija! kakšna inštitucija!) je v diskusijo pri forumu Humanist prispeval zanimiv pogled na ameriško (pa ne samo ameriško) pesniško tržišče. V prvi vrsti ga sestavljajo pesniki sami, na drugem mestu so bralci, ki imajo poezijo v učnih načrtih, in minimalni delež pripada drugim, slučajnim kupcem. --- miran From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Jan 7 20:53:04 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 7 Jan 2006 20:53:04 +0100 Subject: [SlovLit] =22Ti_že_pokažem_koliko_je_ura! =22 References: <015d01c613b5$dddf8720$6400a8c0@P4> Message-ID: <007701c613c3$faa8e140$0a02a8c0@kallisto> V zahvalo za te izredno koristne podatke naj še povem, zakaj me tako zanima ta rek. Ob branju neke zelo zanimive knjige o beneški zgodovini sem našla podatek, da so v Benetkah že pred davnimi stoletji poznali rek (grožnjo): "Ti faccio vedere che ore sono" (in podobno). Kar je posebno zanimivo, pa je izvor tega reka. Kot je splošno znano, so v Benetkah javne usmrtitve opravljali med stebroma na Piazzetti. Manj znano pa je, da je bil obsojenec obrnjen s hrbtom proti morju. Zadnje, kar je videl v svojem življenju, je bil torej pogled na zvonik z "mavroma", ki bijeta uro... In od tod ta beneški rek: "(Pazi), da ne boš videl, koliko ura bije" (in podobno). Ravno dejstvo, da je, kot je opozoril gospod Lenarčič, v slovenščini ta rek (navidez) nesmiseln, bi utegnilo potrjevati, da je rek uvožen. Takšen uvoz prav gotovo ne bi bil nič nenavadnega. Ljubljana, recimo, je že vsaj v poznem srednjem veku imela stalne trgovske zveze z Benetkami; ljubljanski trgovci so hranili svoje blago v "nemškem skladišču", Fondaco dei Tedeschi. Še več: v 18. stoletju je dolžnost ljubljanskega župana nekaj časa opravljal rojen Benečan. (In tako naprej.) Da se je ta rek priselil na Slovensko iz Benetk, je seveda le zanimiva misel, domneva. Zelo bi me veselilo, če bi se iz tega razvila diskusija oziroma raziskava, ki bi to domnevo potrdila ali ovrgla (kolikor je to sploh še mogoče). Da ne bomo o izvoru tujih rekov vedeli več kot o domačih... Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: 7. januar 2006 19:12 Subject: [SlovLit] Koliko je ura, UO SDS, te?aji v NUK-u, pesni?ki trg Od: "Barbara Ivancic" Poslano: 5. januar 2006 13:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Pozdravljeni! V svojem domacem okolju (Bovsko) sem rek, in sicer v nekaj razlicicah, veliko krat slisala: Ti ze pokazem, koliko je ura, ko poldne zvoni / bije (npr. groznja otroku, ki nagaja). Sem vedel, koliko je ura zvonila / bila (vedel sem / se mi je kar zdelo, za kaj gre). Sem ze vedel, koliko je ura (enako kot zgoraj). Lep pozdrav, Barbara From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 8 09:51:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Jan 2006 09:51:23 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika pa muzej Message-ID: <001901c61430$b5652bd0$6400a8c0@P4> Razvedelo se je, da nekatere bralke Kronike moti poročanje o dogodkih, ki so se že zgodili (Vabila, razpisi, pozivi, prireditve, dogodki -- pozor, nekateri so že mimo!). Po moji presoji se tu veliko spremeniti ne da, ker je kronika po definiciji poročanje o minulih rečeh, ki jih tako ohranja v spominu in za večnost (ali pa vsaj za arhiv in zgodovino :). Rešitev vendarle obstaja: odpoved Kronike in presedlanje na Slovlit, ki se o dogodkih trudi obveščati sproti. Profit je dvojen: bralke prišparajo živce, društvo pa denar. Breda Rakuša Slavinec, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart, je Slavističnemu društvu Slovenije ponudila pomoč pri ustanavljanju muzeja slovenskega jezika in literature. Želi namreč, da muzej registrira in shrani dejavnost 25 srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se odvijala med 1973 in 1986 v Gradišču oz. Sveti Trojici v Slovenskih goricah. To tradicijo od leta 2005 nadaljuje festival Urška v Slovenj Gradcu. Ponudbo z veseljem sprejemamo. Za uresničitev zamisli je poleg modrih načrtovalcev potreben še marljiv delavec, ki bo pod egido Slavističnega društva Slovenije zbiral dokumentacijo, jo pripravljal za objavo na spletu, poskrbel za prijavo projekta pri Ministrstvu za kulturo in tako zagotovil tudi svoje plačilo. Delavoljne slavistke (ali slavisti), brezposelni slavisti, vsakodnevne šolske tlake naveličane slavistke ... -- oglasite se vendar! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 8 23:16:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Jan 2006 23:16:39 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika pa muzej Message-ID: <009001c614a1$339f35c0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 8. januar 2006 11:39 Zadeva: Re: [SlovLit] Kronika pa muzej Vsaj nekaj razlogov je, da Kroniko, kot glasilo, ki beleži dejavnost članov, ohranimo tudi na papirju. Prav gotovo imajo različni elektronski zapisi omejen rok trajanja. Zaradi naglih sprememb programske in strojne opreme čez kratko dobo ne bo več mogoče brati. Seveda tudi sodobno tiskanje ni več tisto, kar je nekoč bilo, pa je vendarle trajnejše, čeprav manj kot pisanje na papir pred 19. stoletjem in pergament. Zelo verjetno je, da bomo ohranili Brižinske spomenike, malo pa, da današnje zapise. In še mimogrede o navadi, da se kolegi ne podpisujejo z imeni in priimki, pač pa le z imeni ali celo začetnicami. Pri večina občudujem samozavest, ker verjamejo, da jih vsa vesoljna slovenistika, slavistika in slovlit pozna, vendar berejo Kroniko in slovlit ljudje iz različnih okolji in zase vem, da ni nujno, da se v vsakem trenutku spomnijo, kodo je z., z.j., jan, zoltan, zoltan j. From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sun Jan 8 23:41:45 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sun, 8 Jan 2006 23:41:45 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <000f01c614a4$b688d290$0a02a8c0@kallisto> Pozdravljeni, zelo hvaležna bi bila za podatke o morebitnih (lahko tudi zelo posrednih, prikritih) omembah padca Carigrada (1453) v slovenskih ljudskih pesmih in pripovedkah. (Torej ne v romanih in podobnem.) V meni dostopnih knjigah nisem našla nikakršne omembe. Zato sem pred dvema letoma o tem povprašala dr. Terseglava, ki mi je nadvse ljubeznivo in velikodušno odgovoril. Žal so poslani podatki o ljudeh, ki morebiti vedo kaj več o tem, ostali na nenadno preminulem trdem disku; dobro pa se spomnim njegovega priporočila, naj povprašam zbrane na tem "forumu". Vsake informacije bom zelo vesela. Lep pozdrav, V. From vlado na zrc-sazu.si Tue Jan 10 14:14:13 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 10 Jan 2006 14:14:13 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <43C3C135.19936.77A1B6@localhost> Gospa Vesna Velkovrh-Bukilica se je na slovlitovce obrnila za podatke o morebitnih (tudi posrednih) omembah padca Carigrada leta 1453 v slovenskem ljudskem slovstvu. Preden navedem vsaj en mozni odmev, naj opozorim, da se je leta 1453 koncala tudi stoletna vojna med Anglijo in Francijo, zaceta leta 1337. Prelom v tej vojni je pomenil nastop Device Orleanske leta 1429. Ponizani Anglezi so se ji mascevali tako, da je bila leta 1431 sezgana na grmadi, leta 1456, se pravi tri leta po padcu Carigrada, pa cerkveno odvezana krivde carovnistva. S to odvezo je v oceh ljudstva postala sodobnica in tako rekoc posestrima zadnjega vzhodnorimskega cesarja Konstantina XII Paleologa, ki je padel v boju ob turskem zavzetju Carigrada konec majnika leta 1453. S podano vednostjo kaze se enkrat prebrati pesem Junaska Alencica (SLP 7), ki je bila ocitno zelo pri srcu tudi pesniku Zdravljice, kakor sem ze nakazal v 12. letniku Slave. Pesem se zacne s podatkom, da je v bojih s Turki padel nekdo, ki bi bil lahko Grega, brat radovedne Alencice. Ime Grega pac pomeni Grka, zelo verjetno istovetnega ravno s padlim Konstantinom XII, saj se pesem konca pod oknom turskega carja, se pravi v Carigradu. Vmes ima Alencica v svojem nadomescanju padlega brata kar nekaj potez Device Orleanske: Jana se je mosko oblecila. Na portretu iz leta 1581 ima v roki mec in na klobuku perjanico. Bila je crnolaso dekle lepih prsi in prijetnega glasu. Sklepni prizor soocenja s turskim carjem bi bil po svoje lahko se namig na poznejse vedenje angleskega kralja Henrika VIII. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 10 17:51:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Jan 2006 17:51:01 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <008601c61606$0aed0c40$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: Kp: "Miran Hladnik" Poslano: 10. januar 2006 17:29 Zadeva: Re: [SlovLit] Padec Carigrada Spoštovani kolega, Alenčica, Gregčeva sestrica je znan motiv t. i. preoblečenih deklic v slovenski (mladinski) književnosti, ki je slovenska inačica motiva Device Orleanske. Teza, ki temelji za tem motivom, je, da je deklicam/ženskam bilo dovoljeno, da so pogumne, drugačne le pod pogojem, da so 'preblečene' v dečka/moškega. Šele na koncu, po separaciji, iniciaciji in individuaciji, jim je dovoljeno, da pokažejo atribute ženskosti (lasje, dojke ipd.) O motivu preoblečenih deklic, v povezavi z Devico Orelansko, je pisala tudi Maria Nikolajeva v knjigi From Mythic to Linear. Lp, Milena Mileva Blažić UL, PeF From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 11 11:07:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 11 Jan 2006 11:07:28 +0100 Subject: [SlovLit] Danes ... Message-ID: <004601c61696$d41e2a50$a54602c1@ff.unilj.si> ... 11. januarja ob 21.00 slovenisti 4. letnika na FF UL vabijo na brucovanje, ki bo v Lunaparku v gradu Kodeljevo v Ljubljani. Program obljubljajo bogat! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 12 23:45:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jan 2006 23:45:55 +0100 Subject: [SlovLit] Primorski slovenisti?ni dnevi 2006 Message-ID: <00f301c617c9$f45c1aa0$6400a8c0@P4> Od: "Breda Švara" Za: "Miran" Poslano: 12. januar 2006 10:55 Zadeva: Razpis Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo letošnji 17. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, 6., 7. in 8. aprila 2006 na Premu in v Ilirski Bistrici z osrednjima temama Dragotin Kette in medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti. Na srečanju bomo obeležili 130-letnico pesnika Dragotina Ketteja. V četrtek zvečer bo na Premu predstavitev nove zbirke samo veselih Kettejevih pesmi v izboru in uredništvu Silva Faturja, v petek bo študijski dan, v soboto dopoldne pa odprtje Kettejeve poti iz Trnovega ob Velki vodi (reki Reki) na Prem. Vse, ki vas predpisani temi zanimata ali se z njima že ukvarjate, vabimo, da svoj teoretski ali didaktični prispevek, povezan s šolsko prakso, prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 10. 2. 2006 na elektronski naslov: breda.svara@guest.arnes.si ali ssmailagic na siol.net oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 17. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Trst-Gorica-Videm in SD Nova Gorica. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni --- Senija Smajlagič, meddruštveni odbor PSD in Breda Švara, predsednica SD Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 12 23:50:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jan 2006 23:50:08 +0100 Subject: [SlovLit] Ob?ni zbor Slavisti?nega dru?tva Ljubljana Message-ID: <010c01c617ca$8b47d0d0$6400a8c0@P4> Spoštovani, vljudno Vas vabim na redni OBČNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v ČETRTEK, 19. JANUARJA 2006, OB 18.00 V KNJIŽNICI SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO, LJUBLJANA, VEGOVA 4 (1. nadstropje, levo). Dnevni red: 1.. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overitelja zapisnika 2.. Poročilo o delu upravnega odbora SDL 2004-05 3.. Poročilo o finančnem poslovanju društva 4.. Poročilo nadzornega odbora 5.. Razrešitev starega upravnega in nadzornega odbora in izvolitev novega 6.. Program nadaljnjega delovanja društva 7.. Razno Prosim, da se občnega zbora društva zanesljivo udeležite, ker bomo izvolili novo predsednico društva. --- Katja Lasbaher, tajnica SDL, in Mojca Stare-Aljaž, predsednica SDL From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 13 00:02:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Jan 2006 00:02:50 +0100 Subject: [SlovLit] Nove spletke Message-ID: <013b01c617cc$518fbea0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pravilnikCT.doc -- pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje se nahaja tudi na straneh Slavističnega društva Slovenije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/okroznica1.doc -- prva okrožnica ravnateljem v zvezi z letošnjim Cankarjevim tekmovanjem. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri51/index.html -- nič slavističnega, nič jezikovnega, nič literarnega. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri52/index.html -- fotoreportaža z brucovanja slovenistov v Gradu Kodeljevo 11. 1. 2006. --- miran From vlado na zrc-sazu.si Fri Jan 13 17:01:39 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 13 Jan 2006 17:01:39 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada in Zdravljica Message-ID: <43C7DCF3.14110.EBEB48@localhost> Ko sem se v torek oglasil v zvezi s spominom na padac Carigrada, sem oprt na Kroniko clovestva napacno zapisal, da je bil zadnji vzhodnorimski cesar Konstantin XII. Nadaljnje preverjanje pa je pokazalo, da je bil to Konstantin XI. In ko sem nato v zvezi s pesmijo Junaska Alencica omenil se Zdravljico, sem naknadno postal pozoren na tri barve - rdeco, crno in belo - v pesmi Junaska Alencica.Presernova Zdravljica sicer na zunaj mocno spominja na Vodnikov prevod brambovskega Napitka, le da si v slednjem mozje nazdravljajo samo med sabo, medtem ko je Alencica svojemu bratu Gregu vsaj enakovredna. In Zdravljica gre se naprej tako, da med uvodno (U) in sklepno (S) kitico ter v navezavi na sorojenca v Junaski Alencici nazdravlja najprej zenskim (Z), potem moskim (M) in naposled obojim (O) takole: U Z Z M M O O S Tako se pokaze, da je Zadravljica ujeta v crko Z, ki bi pomenila zgolj zacetnico naslova pesmi, ce ne bi kar tri posevni precke ZZ, MM, OO skladno z drugo izdajo Murkovega slovarja rajsi namigovale na tri barve Zastave v Zastavici. Bojevitost moskega para kitic pa, kakor se zdi, vmesca rdeco barvo na sredo pod belo barvo zenskih kitic in nad modro barvo obcecloveskih kitic! From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sun Jan 15 00:01:39 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sun, 15 Jan 2006 00:01:39 +0100 Subject: [SlovLit] Projekt Gutenberg Message-ID: <006f01c6195e$7a3965c0$0a02a8c0@kallisto> Pozdravljeni, seveda še vedno se priporočam za morebitne podatke o omembah padca Carigrada (itd.), ta hip pa imam še neko vprašanje, ki zadeva širšo problematiko: namreč (ne)navzočnost slovenske književnosti na svetovnem spletu. V projektu Gutenberg, vsaj sodeč po zadnjih podatkih, ni prav nobenega slovenskega teksta. http://www.gutenberg.org/catalog/ Poleg vseh "velikih" jezikov so mdr. zastopane književnosti v jezikih nahuatl, gamilaraay, tagalog, raznih majevskih jezikih... in tako naprej. Glede na ugled in obiskanost projekta Gutenberg mislim, da mi vprašanja niti ni treba formulirati... Morda kaka misel, pripomba? Lep pozdrav vsem, V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 00:02:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jan 2006 00:02:29 +0100 Subject: [SlovLit] Brucovanje, nova knjiga, Gutenberg Message-ID: <00e001c61a27$c40f6db0$6400a8c0@P4> Brucovanje 11. januarja na gradu Kodeljevo je bilo jako simpatično. Odvijalo se je v obliki dramoleta v sedmih prizorih pod naslovom Prjatli vprašajo me kam, ki je povezal serijo citatov iz slovenskih literarnih del in ga je podpisal Domen Uršič. Iz njega npr. naslednja Menartova: Ko popki se odpirajo, kadar je maj, ko vdove se ozirajo, ko prostitutke hirajo, kadar je maj, ko ženske noge vnemajo v fantičih zmedene željé, ko punčke v snu prižemajo se k pernicam in, vznak ležé, drgetajoče stokajo, ko mačke zadke k tlom tišče in za devištvom jokajo, kadar je maj, takrat na svetu so ljudje, ki vse noči prekrokajo in sámi ne vedó zakaj. Ko so bili pred štirimi leti zdajšnji organizatorji sami bruci, je bilo prireditvi naslov Za narodov blagor, začela pa se je takole: "Dragi gledalci in gledalke! Dober večer in lepo pozdravljeni v oddaji >Za narodov blagor<, v kateri danes gostim predstavnice 6 društev, ki bodo predstavile svoje programe in skušale prepričati Državni urad za slovenistiko, ki bo na podlagi današnjega soočenja nekomu od prisotnih namenil finančna sredstva za realizacijo programa. Torej, stvar je resna. Gre za jezik in za denar. Z mano v studiu so danes predstavnice Društva ljubiteljev dvojine, Društva za uvedbo Brižinskih spomenikov v 9-letko, Društva za beatifikacijo Frana Levstika, Društva sovražnikov tehnike, Društva ljubiteljev lepih naših in Društva za razrast 3. palatalizacije. (Ob napovedi vsakega društva se dvignejo transparenti.)" ========== Prišlo je prijazno knjižno darilo: Majda Stanovnik, Slovenski literarni prevod 1550--2000 (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2005; Studia litteraria), 315 str. ========== > Od: "VVB" > Za: "SLOVLIT" > Poslano: 15. januar 2006 0:01 > Zadeva: [SlovLit] Projekt Gutenberg > V projektu Gutenberg, vsaj sodeč po zadnjih podatkih, ni prav nobenega > slovenskega teksta. http://www.gutenberg.org/catalog/ > Poleg vseh "velikih" jezikov so mdr. zastopane književnosti v jezikih > nahuatl, gamilaraay, tagalog, raznih majevskih jezikih... in tako naprej. > Glede na ugled in obiskanost projekta Gutenberg mislim, da mi vprašanja > niti > ni treba formulirati... Morda kaka misel, pripomba? Nekaj komentarja najdete v člankih Slovenski Gutenberg (http://www.ijs.si/lit/cosic.html-l2) in Slovene Language, Literature and Culture on the Internet Slowenische Sprache, Literatur und Kultur im Internet (http://www.ijs.si/lit/kiel.html-l2). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 00:27:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jan 2006 00:27:39 +0100 Subject: Okrogla miza o Marji Boršnik Message-ID: <012b01c61a2b$47fa74f0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. januar 2006 23:49 Zadeva: okrogla miza o m. borsnik Spoštovani prof. dr. Miran Hladnik! [...] pošiljam za slovlit predlog za organizacijo okrogle mize o Marji Boršnik v okviru simpozija v Zagrebu. Mislim, da bi bilo zelo primerno, če bi ob priliki slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu obeležili z okroglo mizo 100. obletnico rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik (1906-1982). Ali je kdo od kolegov tostran in onstran meje zainteresiran za to pobudo? Zelo lepo bi bilo, če bi se poklonili spominu univerzitetne profesorice in, med drugim, vrhunske raziskovalke življenja in dela nekaterih zelo pomembnih slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi Antona Aškerca, ki proslavlja letos 150. obletnico rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 12:56:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Jan 2006 12:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Okrogla_miza_o_Marji_Boršnik Message-ID: <000f01c61a93$ef1a9810$a54602c1@ff.unilj.si> From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Monday, January 16, 2006 10:30 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: Okrogla miza o Marji Boršnik Glede okrogle mize o delu Marje Boršnik naj pripomnim, da bi verjetno sodelovali vsi, ki so sodelovali na simpoziju, ki je potekal v okviru slovenskega slavističnega kongresa na Bledu 2003, če bomo na kongresu ponavljali teme v tako kratkem razmiku. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, January 16, 2006 12:27 AM Subject: Okrogla miza o Marji Boršnik Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. januar 2006 23:49 Zadeva: okrogla miza o m. borsnik Spoštovani prof. dr. Miran Hladnik! [...] pošiljam za slovlit predlog za organizacijo okrogle mize o Marji Boršnik v okviru simpozija v Zagrebu. Mislim, da bi bilo zelo primerno, če bi ob priliki slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu obeležili z okroglo mizo 100. obletnico rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik (1906-1982). Ali je kdo od kolegov tostran in onstran meje zainteresiran za to pobudo? Zelo lepo bi bilo, če bi se poklonili spominu univerzitetne profesorice in, med drugim, vrhunske raziskovalke življenja in dela nekaterih zelo pomembnih slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi Antona Aškerca, ki proslavlja letos 150. obletnico rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 13:06:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jan 2006 13:06:36 +0100 Subject: [SlovLit] Se eno lepo knjizno darilo in Wabila na naricna poezija Message-ID: <000501c61b5e$774f0160$a54602c1@ff.unilj.si> Zadeva: Še eno lepo knjižno darilo Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI), 1 (Koper: Annales, 2005; Annales majora), 455 str., ki sta ga napravila Rada Cossutta in Franco Crevatin, mi je izročila Vera Smole, avtorica pa ga je na Goljavi 13. 1. 2005 opremila s posvetilom, slove: "Dragemu Miranu z željo, da bi se na naslednjem slovenskem kongresu srečali v naši lepi Sloveniji." Pod željo se je podpisalo še 14 primorskih in štajerskih slavistov. Za darilo se lepo zahvalim, glede lokacije prihodnjega kongresa pa naj kolege spomnim na zamujeno priložnost, da bi se izrekli o tem v debati, ki je potekala na Slovlitu 15. in 17. novembra 2005 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051115/001383.html in sl.; glej tudi Kroniko 1. dec. 2005 -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf). Prvotni načrt je bil po Črtomirjevem zgledu ("med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake") s slovenističnim kongresnim misijonom začeti v Trstu in nadaljevati z drugimi za Slovence pomembnimi kulturnimi središči zunaj RS (Celovec, Zagreb, Tübingen ...). Potem ko so se Tržačani odločili za leto 2007, smo se oprijeli mariborskega predloga in prijazne pripravljenosti zagrebških slovenistov, da leta 2006 zborujemo v Zagrebu. Prijavilo se je že preko 20 referentov, predvidene teme so za zdaj Izdajanje slovenske leposlovne klasike, Slovenski in slovenistični Zagreb, Ilirizem, Slovenist v razredu ter Slovenistična in primerjalna literarna veda. Upravni odbor SDS je na podlagi stališč, ki so jih prispevali kolegi v debati na Slovlitu in v Kroniki, na seji 5. decembra 2005 potrdil Zagreb kot kraj naslednjega slovenskega slavističnega kongresa. Prepričljivih strokovnih razlogov proti ni navedel nihče, kar se politike tiče, pa je moja misel taka, naj slavisti za orožje poprimemo zadnji. --- miran ============ Od: "Domen Uršič" Za: Poslano: 16. januar 2006 17:58 Zadeva: Wabila na narična poezija Spaštwani! Wabm Was na recital maje narične poezije, ka se bo zgadiu ta srida, 18. 1. 2006, na Wiču u študenstkmu domu na Gerbičeu 59. Upam, de bo glas wabstau, če bo pa preweč zafušanu, se pa že wnaprej waprawičujem. --- Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 17:38:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jan 2006 17:38:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Mladinska_književnost_in_kultura_v_ele ktronski_obiki Message-ID: <000b01c61b84$61dd6490$a54602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na pef.uni-lj.si] Sent: Tuesday, January 17, 2006 1:28 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: slovlit IRSCL (Mednarodno društvo za raziskovanje mladinske književnosti) vabi na mednarodno srečanje z naslovom "Mladinska književnost in kultura v elektronski obliki" (video igre, e-knjige, spletne strani, ipd.), ki bo v sklopu srečanja društa MLA - Modern Language Association v Filadelfiji, od 27. do 30. decembra 2006. Rok za oddajo povzetkov je 1. marec 2006 (1-2 strani povzetka ali 8 strani referata) na e-naslov cmartin na english.ufl.edu Cathlena Martin z Univerze v Floridi. Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 11:13:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Jan 2006 11:13:43 +0100 Subject: [SlovLit] Se eno lepo knjizno darilo in Wabila na naricna poezija Message-ID: <000801c61ba0$b976b640$6400a8c0@P4> Zadeva: Še eno lepo knjižno darilo Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI), 1 (Koper: Annales, 2005; Annales majora), 455 str., ki sta ga napravila Rada Cossutta in Franco Crevatin, mi je izročila Vera Smole, avtorica pa ga je na Goljavi 13. 1. 2005 opremila s posvetilom, slove: "Dragemu Miranu z željo, da bi se na naslednjem slovenskem kongresu srečali v naši lepi Sloveniji." Pod željo se je podpisalo še 14 primorskih in štajerskih slavistov. Za darilo se lepo zahvalim, glede lokacije prihodnjega kongresa pa naj kolege spomnim na zamujeno priložnost, da bi se izrekli o tem v debati, ki je potekala na Slovlitu 15. in 17. novembra 2005 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051115/001383.html in sl.; glej tudi Kroniko 1. dec. 2005 -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf). Prvotni načrt je bil po Črtomirjevem zgledu ("med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake") s slovenističnim kongresnim misijonom začeti v Trstu in nadaljevati z drugimi za Slovence pomembnimi kulturnimi središči zunaj RS (Celovec, Zagreb, Tübingen ...). Potem ko so se Tržačani odločili za leto 2007, smo se oprijeli mariborskega predloga in prijazne pripravljenosti zagrebških slovenistov, da leta 2006 zborujemo v Zagrebu. Prijavilo se je že preko 20 referentov, predvidene teme so za zdaj Izdajanje slovenske leposlovne klasike, Slovenski in slovenistični Zagreb, Ilirizem, Slovenist v razredu ter Slovenistična in primerjalna literarna veda. Upravni odbor SDS je na podlagi stališč, ki so jih prispevali kolegi v debati na Slovlitu in v Kroniki, na seji 5. decembra 2005 potrdil Zagreb kot kraj naslednjega slovenskega slavističnega kongresa. Prepričljivih strokovnih razlogov proti ni navedel nihče, kar se politike tiče, pa je moje stališče, naj slavisti za orožje poprimemo zadnji. --- miran ============ Od: "Domen Uršič" Za: Poslano: 16. januar 2006 17:58 Zadeva: Wabila na narična poezija Spaštwani! Wabm Was na recital maje narične poezije, ka se bo zgadiu ta srida, 18. 1. 2006, na Wiču u študenstkmu domu na Gerbičeu 59. Upam, de bo glas wabstau, če bo pa preweč zafušanu, se pa že wnaprej waprawičujem. --- Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 09:06:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Jan 2006 09:06:31 +0100 Subject: Odlično obiskan simpozij o pesniku Nikoli Šopu v Rimu Message-ID: <001e01c61ccf$44550b70$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: Poslano: 19. januar 2006 0:07 Zadeva: sop v rimu V petek, 9. decembra 2005, se je na sedežu Dežele FJK v Rimu odvijalo mednarodno srečanje ob stoletnici rojstva hrvaškega pesnika filozofa bosanskega porekla Nikole Šopa. Srečanje so priredile Dežela Furlanija Julijska Krajina, Univerza v Rimu in Društvo Italija-Hrvaška (Rim), organizirala pa ga je Fedora Ferluga-Petronio, redni profesor za srbsko in hrvaško književnost na Univerzi v Vidmu.Pesnikovo življenje in delo so prikazali priznani izvedenci Šopovega opusa, med temi veleposlanik pri Svetem sedežu Miroslav Palameta, avtor prve monografije o Nikoli Šopu, in Ljiljana Šop, pesnikova sorodnica, literarni kritik in podminister pri Ministrstvu za kulturo Republike Srbije iz Beograda. Posvetu je prisostvovala nabito polna dvorana. Pesniku, ki je bil dobrih petnajst let po drugi svetovni vojni zaradi duhovne, filozofske in religiozne vsebine svojih del tako rekoč "prepovedan", se je poklonilo devet ambasad bivše Jugoslavije (vključno z diplomatskimi predstavniki v Vatikanu), od rodne Bosne, preko Srbije, Hrvaške do Slovenije in celo Makedonije, kot da bi pesnik preko neke nevidne niti s svojo poduhovljeno pesniško besedo združil okrog sebe narode, ki jih je do pred kratkim pretresala strahotna bojna vihra. Na simpoziju je občinstvo prisluhnilo tudi Šopovim pesmim v hrvaščini, v italijanskem in slovenskem prevodu. Predavatelji so prikazali tudi niz knjig, ki so izšle ob stoletnici pesnikovega rojstva, med drugim tudi slovensko knjigo o Šopu, ki jo je izdala založba Neothesis v Trstu l. 2005. O mednarodnem posvetu o Nikoli Šopu v Rimu bo izšel tudi zbornik, ki ga bodo finančno podprli Dežela FJK, Univerza v Vidmu in Hrvaško ministrstvo za kulturo. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 17:33:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 19 Jan 2006 17:33:23 +0100 Subject: [SlovLit] Pakirka in pakirc Message-ID: <004201c61d16$121acc70$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Andrej Skrbinek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 19. januar 2006 10:36 Spoštovani SlovLitovci, iščemo primeren slovenski izraz za nemško: Packer. Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna "žensk[o], ki pakira: pakirka" kako se imenuje oseba moškega spola, pa nam ne izda. Ali imate morda vi kakšen predlog? Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 17:44:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 19 Jan 2006 17:44:42 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pakirka in pakirc Message-ID: <007401c61d17$a6c3a210$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 19. januar 2006 17:38 Zadeva: Re: [SlovLit] Pakirka in pakirc Mi mu pravimo ZAVIJAČ... Franc Kattnig, Mohorjeva založba Celovec > Spoštovani SlovLitovci, iščemo primeren slovenski izraz za nemško: Packer. > Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna "žensk[o], ki pakira: pakirka" > kako se imenuje oseba moškega spola, pa nam ne izda. Ali imate morda vi > kakšen predlog? Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 20 09:50:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Jan 2006 09:50:30 +0100 Subject: Zavijač in MozArt (Nowa čarobna kitara) Message-ID: <005d01c61d9e$934fb2f0$6400a8c0@P4> Od: "slavica" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 19. januar 2006 20:01 Zadeva: Re: [SlovLit] Fw: Pakirka in pakirc Zdravo! SP pravi: pakirec, pakirka. Besedi zavijač in zavijalec sta že rezervirani za druge pomene. Lp Slavica M Bric ================ From: "VVB" To: "SLOVLIT" Date: Thu, 19 Jan 2006 23:01:30 +0100 Mislim, da bi za ustrezen prevod pomagalo določiti konkretno obliko "pakiranja" - zavijanje itd. - in iz tega izpeljati ustrezno besedo (če je še ni). "Zavijač", ki ga je predlagal g. Katttnig, je po tej plati nedvomno ustrezen izraz. Vsekakor pa je to res "zagatna" beseda. In ker nikakor ni edina, smo se v sporočilni skupini za literarne prevajalce pomalem - še zelo počasi, a vendarle - začeli ukvarjati z iskanjem oz. kovanjem ustreznih izrazov za opravila oziroma poklice, ki se v praksi pogosto (čedalje pogosteje) pojavljajo, a v slovenščini še nimamo pravega izraza zanje. Naj zato vržem eno od naših "žog" še v širšo slovenistično javnost: iščemo (med drugim) pravi prevod za angleški izraz "entertainer". Slovenska javna občila to popolnoma nekaznovano prevajajo kot - "zabavljač". (Zabavljanje je v tem primeru vsekakor na mestu...) Avtorji predlaganih prevodov bodo seveda navedeni na seznamu, ki ga sestavljamo. Lep pozdrav, VESNA ====================== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 20. januar 2006 9:18 Zadeva: Fw: 250 let MozArta Jani Kovačič vam bo ob spremljavi računalnika povedal, prebral in odbrunadal 2. dej(anje) znamenite NOWE ČAROBNE KITARE na melodije Wolfganga Amadeusa MOZARTA. Jani Kovačič je spisal nov libreto in priredil arije in jih dopolnil z ... Dogaja se v in pred bolnico in sanatorijem. Osebnosti: SARASTRO - primarij MONOSTASOS - šef varnosti, priseljenec TAMINO - odvisnik začetnik PAMINA - frikica KRALJICA NOČI - glavna nočna sestra PAPAGENO - mešetar, poulični prodajalec, hišni rekviziter PAPAGENA - na črno priseljena snažilka Servisi: TRI DAME (3) - bolniške sestre DUHOVNIKI (3) - dežurni zdravniki PAŽI (3) - dijaki, zaposleni preko ŠS SLUGE (3) - varnostniki KUD France Prešeren, sreda, 25. septembra 2006, od 20.30 dalje. Wolfgang Amadeus MozArt & Jani Kovačič Pozor! 2. dej sestavlja blazno prizorov in finale finala! I.-VI. Prizor /vkleteh sanatoriju, blizu obrata javne prehrane/ Eno samo iskanje smisla prebivanja VII.-IX prizor /v Sarastrovem sanatoriju, v dvigalu in na terasi in v jedilnici ali družabnem prostoru/ Finale Obče repenčenje, samohvala in novi status quo VSI /finale/ Kratka vsebina: Razvajen sin novih lastnikov delnic Tamino, ki je privat začetnik odvisnik, doživi svojo prvo krizo in sestre ga rešijo. Glavna nočna sestra ga v zameno za metadon pošlje po svojo hčerko Pamino, ki ji je ušla po prepiru k Sarastu v službo. Sarastro je njena stara ljubezen še iz časa njegovega stažiranja. Hoče se maščevati in ga strokovno uničiti. Za pajdaša mu določi Papagena, znanega mešetarja in fuk-fehtarja. Ponoči vlomita v sanatorij, da bi zmaknila Sarastrove zapiske o zdravljenju, s katerimi bi ga glavna sestra lahko kompromitirala pred zdravniško zbornico, vendar ju zasačijo. Sarastro ponudi ali prijavo na policijo ali zdraljenje po novi nepreizkušeni metodi - o kateri pa ne sme črhniti. Tamino sprejme zdravljenje, ki ni drugega kot teoretiziranje nervoz. Ob tem sreča Pamino in odkrijeta, da bo najbolje, če se združita - spolno, ekonomsko in posvetno. A ker mora tudi 2. dej trajati, ima Tamino težke naloge, ki jih reši po načelu: "Nič ne štekam, ziher je kul!" Na koncu. 1.dejanje je bilo bo na sporedu 22. septembra 2005!! Zagotovite si vstopnice za 2. del pravočasno! (in boste izvedeli kako se konča) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 10:37:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jan 2006 10:37:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Boršnikova_nemška_slavistika_in_p revodne_dileme Message-ID: <002701c62000$aa3b9c40$a54602c1@ff.unilj.si> Z vabila na kratek spominski simpozij ob 100-letnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik, ki je s SAZU prispelo na našo slavistiko in slovenistiko, prepisujem, da bodo v 1. nadstropju SAZU na Novem trgu 3 v torek 24. januarja ob 9.30 nastopili Boris Paternu, Darko Dolinar, Franc Zadravec, Helga Glušič, Goran Schmidt, Aleksander Skaza in Matjaž Kmecl. Po simpoziju bo ob 13.30 v avli Filozofske fakultete otvoritev razstave v spomin profesorice, ki jo bodo odprli Irena Novak Popov, Matjaž Kmecl, avtorica Anka Sollner Perdih in morda še kdo. ============== Nataša Grzinić s tajništva Fakultete za humanistiko v Kopru pošilja naprej vabilo na slavistično konferenco, ki jo organizirata oddelka za slavistiko na univerzah v Regensburgu in v Münchnu. Dogajala se bo med 21. in 24. septembrom 2006 v Regensburgu, 15. april 2006 pa je zadnji rok za oddajo povzetkov. Več informacij vam po želji pošlje prof. dr. Björn Hansen (pos2 na slav.fak12.uni-muenchen.de). ============== Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: Zavijač in MozArt (Nowa čarobna kitara) Datum: 20. januar 2006 12:14 > Besedi zavijač in zavijalec sta že rezervirani za druge pomene. Saj je to večkrat tako, da ista beseda pomeni kaj več. Vem, da je zavijač tudi nek metuljček ... Tako je pač tudi v drugih jezikih. Ne le v kitajščini. Saj je tudi slovenščina prevzela nekaj pojomov npr. iz pojmov za konjske vprege za avtomobile in druge stroje. Zakaj pa ne? LP Kattnig. --------------- Od: Za: Zadeva: Zabavljač Datum: 20. januar 2006 14:26 Kaj pa je narobe z izrazom "zabavnik", ki ga ponuja že stari agleško-slovenski slovar? Zabavljač je brez dvoma popolnoma neprimeren, saj je izpeljan iz "zabavljati" in ne iz "zabavati", poleg tega ima zaradi pripone -ač slabšalni prizvok. Lp, Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 10:57:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jan 2006 10:57:53 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in pospravljen arhiv Message-ID: <003901c62003$7a90f9b0$a54602c1@ff.unilj.si> Blanka Bošnjak. Premiki v sodobni slovenski kratki prozi. Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora, 38). 223 str. ------------- Založba ZRC SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabita na predstavitev novih publikacij: Aleksandra Bizjak, Pridiga kot žanr, Helena Dobrovoljc, Slovenska teorija jezikovne naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom, Tomaž Sajovic, Jezik med umetnostjo in znanostjo (Slogovne razprave), Hanna Popowska-Taborska, Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika (prev. Karmen Kenda Jež), Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, št. 5 (ur. Marko Snoj in Marc L. Greenberg), Jezikoslovni zapiski XI/št. 1 in 2 (ur. Janez Keber). Predstavitev bo v četrtek 26. januarja ob 11.00 v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 (pritličje). -------------- Na naslovu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ je lepo pospravljen arhiv Slovlita za pretekla leta (2000-2006), preurejeno pa je tudi sprotno arhiviranje sporočil. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 23 16:22:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 23 Jan 2006 16:22:08 +0100 Subject: [SlovLit] (Fwd) vabilo na predavanje Rade Lecic Message-ID: <43D502B0.9007.E67FC0@localhost> ------- Forwarded message follows ------- To: From: "VVB" Date sent: Mon, 23 Jan 2006 11:39:22 +0100 Subject: [DSKP] Fw: vabilo na predavanje Ljubljana, 18. januar 2006 V A B I L O Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na predavanje Rade Lečič z naslovom George, Georgea, Georgeu - ni težko! Georgeev pa nam slabše gre v uho (ali o sklanjanju tujih imen). Predavateljica nam bo predstavila tematiko, s katero smo se v Društvu slovenskih književnih prevajalcev sicer že srečali, a je spričo zamotane večplastnosti žarišče nenehnih drobnih negotovosti marsikaterega prevajalca. V obravnavi, ki bo preglednejša od tiste v Pravopisu, se bo posvetila tujim moškim in ženskim imenom s poudarkom na lastnih imenih, dodala pa bo tudi nekaj krajevnih imen ter večbesedna oziroma večdelna imena. Pri vsakem od njih bo predstavila oblike za 2. in 6. sklon ter svojilni pridevnik. Pri tem nam bo sistematično predstavila končnice in se med drugim ustavila pri razlikah med pisavo in izgovarjavo. Opravila bo tudi nekaj primerjav Pravopisa s Skazovim priročnikom (EPIS, Pravopisni priročnik) in opozorila na pomanjkljivosti v Pravopisu. Predavanje bo v torek, dne 24. januarja 2006 ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Prijazno vabljeni. Društvo slovenskih književnih prevajalcev zanj Štefan Vevar, predsednik ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 23 19:37:01 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 23 Jan 2006 19:37:01 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 50/6 (nov.--dec. 2005) Message-ID: <43D5305D.23856.198DEA7@localhost> Zadnja številka lanskega, 50. letnika _Jezika in slovstva_ ima 92 strani, v njej pa so objavljeni pet razprav, tri ocene in eno poročilo. Razpravljalni del revije, ki je zaenkrat zgolj v obliki povzetkov dosegljiv tudi na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com), je tokrat tematsko zelo raznolik, saj avtorji obravnavajo področja slovenščine kot drugega/tujega jezika, leksikografije, književne didaktike, verzologije in sodobne slovenske kratke proze. Šesto številko uvajata NATAŠA PIRIH SVETINA in INA FERBEŽAR, ki v svoji raziskavi s pomočjo izbranih odlomkov besedil, nastalih na izpitu iz znanja slovenščine na visoki ravni, analizirata nekatere značilnosti slovenščine tujejezičnih govorcev slovenščine, ukvarjata pa se tudi z odnosom domačih govorcev slovenščine do takšnih besedil. DARJA FIŠER na podlagi dveh osrednjih leksikalnih podatkovnih zbirk WordNet in EuroWordNet obravnava različne pristope k izdelavi leksikalnih podatkovnih zbirk, v nadaljevanju razprave pa izdela slovensko besedno mrežo z razširitvenim pristopom ter jezikovnomotivirano slovensko besedno mrežo za pomensko polje "sorodstvo". JURE ŠINK v svoji analizi zastopanosti zahodnoslovankih književnikov v slovenskih srednješolskih berilih ugotavlja, da je prisotnost teh avtorjev v berilih premajhna. Razprava predlaga nekatere rešitve, predvsem uvrstitev kanonskih del J. Kollárja in P. J. Šafárika v učni načrt za srednje šole. Razprava BLANKE BOŠNJAK prinaša izvirno tipologijo sodobne slovenske kratke proze 80. in 90. let preteklega stoletja ter njeno aplikacijo na korpus besedil. Predstavljena tipologija, ki je rezultat avtoričinega večletnega znanstvenega raziskovanja kratke proze, si prizadeva nadgraditi predhodne analize ter klasifikacije sodobne slovenske literature. Članek PETRA SVETINE pa obravnava značaj in oblikovne značilnosti desetih epigramov Janeza Damascena Deva, objavljenih oz. namenjenih objavi v prvem slovenskem pesniškem almanahu _Pisanice_. Avtor razprave se v sklepnem delu razprave ustavi še pri primerjavi Devovih epigramov s tistimi, ki so jih kasneje pisali pesniki v _Krajnski čbelici_. V zadnjem delu revije ANITA LAZNIK piše o slovenskem prevodu knjige _O literaturi_ Umberta Eca, NANIKA HOLZ kritično primerja tiskano in elektronsko različico _Priročnega slovarja tujk_ Cankarjeve založbe s sorodnimi leksikografskimi projekti pri nas, TADEJA ROZMAN pa ocenjuje učbenik _Slovenščina v bolnišnici_ (gre za učbenik za učenje slovenščine kot tujega jezika na začetni stopnji za zdravstvene delavce, ki je nastal v okviru evropskega jezikovnega projekta Leonardo da Vinci -- Zdravi jeziki (Healthy Languages)). V poročilu Slovenščina na daljavo za Skandinavce pa MORGAN NILSSON predstavlja tečaj slovenščine na Oddelku za slovanske jezike Univerze v Göteborgu. Zadnjo številko jubilejnega 50. letnika _Jezika in slovstva_ sklepa rubrika, ki je uvedla prvo številko tega letnika -- rubrika Jubilej. Tokrat je v njej mdr. objavljen pregled vseh uredništev revije v minulih petdesetih letih. Spremembe naročniških podatkov, prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnični urednik revije na svoj e- naslov. Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), tehnični urednik Jezika in slovstva From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 19:53:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Jan 2006 19:53:51 +0100 Subject: Vabilo na posodobitvene programe za poučevanje slovenščine Message-ID: <008601c6204e$5b94bc90$6400a8c0@P4> Od: "Hojker Mihaela" Za: "Hladnik Miran" Poslano: 23. januar 2006 16:35 Vabimo Vas na naslednje seminarje: NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - KNJIŽEVNOST, ki bo potekal 4. in 11. februarja 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Cilj: Seznanitev udeležencev s strokovnimi novostmi v znanstvenih disciplinah ter uvajanje novi pristopov pri pouku slovenščine. Teme in predavatelji: . Kaj je literatura? - Aleksander Bjelčevič . O sodobnih analizah stila literarnih besedil - Marko Juvan . O Visoški kroniki kaj novega? - Miran Hladnik . Najmlajša slovenska poezija - Irena Novak Popov . Poimenovanje zadrege kratke proze - Alenka Žbogar . Spolna identiteta in sodobni slovenski roman - Alojzija Zupan Sosič . Matjaž Zupančič in sodobna slovenska dramatika - Mateja Pezdirc Bartol Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Kotizacija: 11.700 SIT za zaposlene v VIZ, 15.210 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006. ============================ NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA, ki bo potekal 3. in 4. februarja 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Cilj: Seznanjenje z novostmi stroke in pripravo na nove pristope pri pouku slovenščine. Strokovno pripraviti in praktično usposobiti profesorje slovenščine na delu z učenci, katerim materni jezik ni slovenščina. Teme in predavatelji: . Slovenščina kot drugi/tuji jezik in slovensko jezikovno načrtovanje - Marko Stabej . Predstavitev ciljne publike, nivojev in učbenikov na tečajih za tujce - Katja Dragar . Metodika poučevanja slovenščine za tujce - Tanja Jerman . Delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika - Ina Ferbežar . Individualni pouk slovenščine kot tujega jezika - Nataša Pirih Svetina . Hospitacije in nastopi na tečajih slovenščine za tujce - Nataša Pirih Svetina, Katja Dragar . Zaključno srečanje - Katja Dragar, Mojca Stritar Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Pogoj: učiteljice/učitelji in profesor/profesorice slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Kotizacija: 13.100 SIT za zaposlene v VIZ, 17.030 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006. =============================== SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V TEORIJI IN ŠOLSKI PRAKSI, ki bo potekal 18. marec 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točko za napredovanje. Cilj: Seznanjenje z novostmi stroke in pripravo na nove pristope pri pouku slovenščine. Teme in predavatelji: . Slovenska ljubezenska pesem - Alojzija Zupan Sosič . Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja - Alenka Žbogar . Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom - Mateja Pezdirc Bartol Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Kotizacija: 7.170 SIT za zaposlene v VIZ, 9.230 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 3. 3. 2006. ===================== Izpolnjeno prijavnico (dosegljiva na http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/cpi/prijavnica-internet.pdf) pošljite po pošti na naslov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p. p. 580, 1001 Ljubljana ali po faksu na številko (01) 241 1047. Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom seminarja, gradivo boste predvidoma prejeli na samem seminarju. Nižje od zgoraj navedenih kotizacij veljajo za udeležence, ki so zaposleni v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, za ostale pa veljajo višje. V ceno je že vključen 20 % DDV. Nakazilo izvršite na račun Filozofske fakultete št. 01100-6030707216 z navedbo imena in priimka udeleženca ter oznako SM 143423. Dokazilo o vplačilu (fotokopija položnice, virmana ali zbirnega sporočila o obremenitvi računa) prinesite na seminar, da vam bomo lahko izstavili račun. Pisne odjave sprejemamo do 10 dni pred izpeljavo programa. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Za morebitne dodatne informacije za omenjene programe smo dosegljivi na elektronskem naslovu mihaela.hojker na ff.uni-lj.si. ====================== Vabimo Vas na seminar z naslovom VZGOJA ZA STRPNOST IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI PREKO MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, ki bo potekal 10. in 11. februarja 2006 v Slovenj Gradcu. Ciljna skupina: učitelji in učiteljice v osnovnih in srednjih šolah. Cilj: Namen programa je učitelje in učiteljice seznaniti z možnostmi vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko branja mladinskih književnih del. Pri tem prvi korak pomeni že sprejemanje drugačnosti književnih del. Seminar bo ponudil nekaj teoretičnih izhodišč, tako z literarnodidaktičnega kakor tudi s psihološkega vidika. Sledila bo besedilna analiza nekaterih mladinskih del, ki tematizirajo drugačnost, bodisi kot tujstvo, kot občutek manjvrednosti zaradi videza, zaradi socialne pripadnosti, bolezni itd. Cilj programa je učiteljem in učiteljicam prikazati, kako lahko učenci in učenke z branjem literarnih del, njihovo analizo in diskusijo o njih razvijajo strpnost in sprejemanje drugačnosti. Teme in predavatelji: - Vzgoja k strpnosti - literarna didaktika tujosti in drugačnosti - Neva Šlibar - Literatura in vzgoja k miru - Werner Wintersteiner Besedilne analize konkretnih literarnih del: - Vzgoja za strpnost in umetnostno besedilo pri književnem pouku v devetletni osnovni šoli - Milena Blažič - Ozaveščanje in sprejemanje generacijskih "prepadov" in razlik med vrstniki preko mladinske književnosti - Vesna Kondrič Horvat - Literarna socializacija - Saša Jazbec - Motivacija za branje - eden od ključnih pogojev za vzgojo preko književnosti - Nataša Bucik Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Natančnejši urnik in program seminarja boste prejeli teden dni pred začetkom, gradivo (zbornik in nekaj knjig) pa na seminarju. Obveznosti: aktivno sodelovanje pri seminarju in skupna priprava gradiv za pouk. Opombe: Priporočamo, da udeleženci/udeleženke preberejo kakšno delo otroške ali mladinske literature na temo drugačnosti. Program je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in je za udeležence brezplačen. Prijavnico (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/cpi/prijavnica-internet.pdf) nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 25. 1. 2006, na naslov Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p. p. 580, 1001 Ljubljana. Za dodatna pojasnila pišite na ursa.gruden na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 24 19:29:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 24 Jan 2006 19:29:59 +0100 Subject: [SlovLit] Kiberprostor Message-ID: <006801c62114$30686b90$6400a8c0@P4> Od: "Marijan M. Klemencic" Za: Poslano: 23. januar 2006 17:40 Zadeva: Prošnja Spoštovani kolega, obračam se na Vas s "strokovno" prošnjo. V časopisu sem prebral izraz KIBERPROSTOR. Strokovno se ukvarjam s problemom (geografskega) prostora, katerega del je tudi tako imenovani navidezni/kibernetični/virtualni prostor. [...] Vas prosim za nasvet -- kateri od navedenih (ali kakšen drug) je najustreznejši. Hvaležen Vam bom za odgovor. Marijan M. Klemenčič (sosed z geografskega dela hodnika) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 24 21:48:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 24 Jan 2006 21:48:54 +0100 Subject: Posodobitveni programi za poučevanje slovenščine: Novejši tokovi v slovenistiki -- književnost Message-ID: <015701c62127$98723320$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 24. januar 2006 21:35 Zadeva: Fw: Spremenjeni program seminarja Pri navajanju programa v včerajšnjem obvestilu je prišlo do napake, zato tule popravek: 4. 11. 2006: 9.00--10.30: M. Hladnik: O Visoški kroniki kaj novega? - 2 P 10.30--12.00: A. Blječevič: Kaj je literatura? - 2 P, D 12.00--13.30: M. Juvan: O sodobnih analizah stila literarnih besedil - 2 P 14.00--15.30: B. Krakar Vogel: Kaj je novega v didaktiki književnosti - 2P, D (nam. A. Žbogar) 11. 2. 2006 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Spolna identiteta in sodobni slovenski roman - 3 P, D 11.15--13.30: I. Novak Popov: Najmlajša slovenska poezija - 3 P, D 14.00--15.30: M. Pezdirc Bartol: M. Zupančič in sodobna slovenska dramatika - 2 P, D Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Seminar velja 1 točko. Kotizacija: 11.700 SIT za zaposlene v VIZ, 15.210 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006, naslov: Center za pedagoško izobraževanje, FF, Aškerčeva 2, Ljubljana oz. Mihaela. Hojker na ff.uni-lj.si. From MihaR na iolar.com Wed Jan 25 11:29:46 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Wed, 25 Jan 2006 11:29:46 +0100 Subject: [SlovLit] Kiberprostor Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD2050378AD@dellsw.iolar.si> David Pahor v Pasadeninem Leksikonu uporablja zvezo "kibernetni prostor". Lp, Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: Miran Hladnik, FF [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Poslano: 24. januar 2006 19:30 Za: SLOVLIT Zadeva: [SlovLit] Kiberprostor Od: "Marijan M. Klemencic" Za: Poslano: 23. januar 2006 17:40 Zadeva: Prošnja Spoštovani kolega, obračam se na Vas s "strokovno" prošnjo. V časopisu sem prebral izraz KIBERPROSTOR. Strokovno se ukvarjam s problemom (geografskega) prostora, katerega del je tudi tako imenovani navidezni/kibernetični/virtualni prostor. [...] Vas prosim za nasvet -- kateri od navedenih (ali kakšen drug) je najustreznejši. Hvaležen Vam bom za odgovor. Marijan M. Klemenčič (sosed z geografskega dela hodnika) _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 26 21:24:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Jan 2006 21:24:25 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna konferenca v Gorici Message-ID: <018601c622b6$812d9c00$6400a8c0@P4> V Gorici (v Italiji) bo julija konferenca evropskega društva funkcijske lingvistike. Pošiljam v vednost, kar sem dobila na spletu, morda bi konferenca koga zanimala: http://www.cla.units.it/convegno.php. - Sonja Starc (sonja.starc na guest.arnes.si), 26. januar 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 26 23:02:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Jan 2006 23:02:09 +0100 Subject: [SlovLit] Novo pri SDS Message-ID: <01c901c622c4$28628f00$6400a8c0@P4> Z začetne strani SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) se pride do: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika61.doc ali Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika61.pdf -- nova, februarska številka Kronike, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pravilnikCT.doc -- obnovljen Pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 27 12:24:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Jan 2006 12:24:12 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobja 25: poziv za referate Message-ID: <008a01c62334$343778c0$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 25. januar 2006 19:00 Zadeva: Obdobja 25 Kolege vabim, da začnejo razmišljati o svojem sodelovanju na 25. simpoziju Obdobja. Letošnji bo imel naslov Književnost v izobraževanju -- cilji, vsebine, metode. Potekal bo 16. in 17. novembra 2006 v Ljubljani. Temeljni namen simpozija je tokrat pretres vprašanj, ki jih odpira sodobno premišljevanje o književnosti kot predmetu izobraževanja. Neposredna spodbuda zanj pa so reformni procesi na vseh stopnjah izobraževanja, še posebno bolonjski, ki nas motivira za nov premislek vloge literarnega izobraževanja tudi na univerzitetni ravni. Vabljeni so torej referenti, ki raziskujejo literaturo in se ukvarjajo z izobraževalnimi procesi na univerzitetni ravni, kakor tudi na ravni osnovnih in srednjih šol. Prispevki naj bi se navezovali na enega od treh poglavitnih tematskih področij, povezanih s problematiko literarnega izobraževanja. 1. Cilji literarnega izobraževanja: Cilji, včasih poimenovani tudi temeljne usmeritve, vizije, so odgovor na vprašanje, kako naj bi naslovniki dojemali literaturo, kaj naj bi ob njej doživeli, spoznali, razumeli -- bodisi temeljnega bodisi specifičnega, in k čemu naj bi prispevalo tako vedenje - katere kompetence naj bi razvili naslovniki literarnega izobraževanja, kakšno znanje naj bi pridobili, kako to izobraževanje prispeva k oblikovanju vrednot, v čem je njegov prispevek k (samo)zavedanju posameznika in družbe. V tem smislu je vprašanje o ciljih mogoče členiti takole: - razvijanje zmožnosti literarne recepcije (zmožnosti literarnega branja, interpretacije): doživljanje literature, raziskujoče razčlenjevanje, vrednotenje, razvrščanje, primerjanje; vrste literarnega branja in tipi bralcev kot cilj izobraževanja - razvijanje (meta)vedenja o literaturi -- spoznavanje in razumevanje obtekstnih dejavnikov literarnega sistema in njihove vloge - spodbujanje literarnega raziskovanja - kreativno pisanje kot cilj v literarnem izobraževanju - razvijanje bralne in književne kulture - prispevek literarnega izobraževanja k razvoju jezikovne, sporazumevalne zmožnosti in pismenosti - oblikovanje širšega vrednostnega sistema kot cilj literarnega izobraževanja -- toleranca, empatija, nacionalno kulturna, medkulturna zavest . - cilji literarnega izobraževanja na posameznih stopnjah izobraževalnega sistema - cilji literarnega izobraževanja v okviru študija (pouka) materinščine in tujih jezikov - cilji in učinki literarnega izobraževanja v kontekstu sodobnih dvoplastnih pojmovanj znanja kot tržne dobrine ali humanistične vrednote 2. Vsebine Predmet, jedro literarnega izobraževanja, kamor sodijo literarna dela, vsebine iz literarne vede in drugih >pomožnih< družboslovno humanističnih disciplin, kot odgovor na vprašanje kaj je vsebina izobraževanja oz. s čim je mogoče dosegati zastavljene cilje: - vloga literarnega kanona in različnih žanrov - sodobna in starejša književnost, - književne zvrsti in vrste -- lirika, epika, dramatika, slovstvena folklora . -izvirna in prevodna književnost - književnost v tujih jezikih - integralni tekst in odlomek - književnost in mediji - merila in dejavniki izbiranja literarnih besedil v izobraževalnih procesih - literarna zgodovina, teorija, primerjalna književnost idr. za razumevanje literature pomembne discipline kot vsebina literarnega izobraževanja - književnost kot vsebina drugih izobraževalnih področij v okviru humanistike, družboslovja, religiologije - vzgoja in izobraževanje kot tema slovenske literature. 3. Metode V ožjem pedagoškem smislu so metode načini poučevanja in učenja oz. interakcije med učiteljem, naslovnikom in vsebino, odgovor na vprašanje kako dosegati cilje. V širšem smislu gre tudi za pregled metod literarnega raziskovanja, ki vplivajo na izobraževalne procese, ter za definiranje in uporabo interdisciplinarne raziskovalne metodologije, s katero se ti procesi preučujejo: -vpliv smeri v literarni vedi in iz njih izvirajoče literarnoraziskovalne metodologije na koncepte poučevanja literature nekoč in danes - prehod od raziskovalca k učitelju književnosti na različnih stopnjah - metodologija pedagoškega raziskovanja in aplikacija pedagoških spoznanj v literarnem izobraževanju - pomen čustveno motivacijskih (odnos do branja, stališča) in kognitivnih (predznanje, inteligentnost .) dejavnikov branja na izbiro učnih strategij (vsebin im metod) na različnih stopnjah izobraževanja - komunikacijski/ na naslovnika osredinjeni pouk književnosti - metoda šolske interpretacije in druge metode v književnem izobraževanju - ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti - cilj ali metoda literarnega izobraževanja? - usposabljanje za ubeseditev oz. nebesedno predstavitev literarnega doživetja, razumevanja, vrednotenja, raziskovanja, npr. esej, razprava, govorna, vizualna, gibalna predstavitev - knjiga -- literarno besedilo, berilo, učbenik, razprave -- in drugi mediji kot vir književnega izobraževanja - dodatne "zunajšolske" oblike literarnega izobraževanja in motiviranja. 4. Refleksije literarnega izobraževanja in vede o njem v teoriji in praksi nekoč in danes Na simpoziju naj bi kritično pregledali tudi, kaj je bilo o književnem izobraževanju izrečenega pred to prireditvijo, kakšni so (bili) učinki literarnega izobraževanja, kako jih vidi kritična javnosti, in kaj se dogaja v sodobni teoriji in praksi v Sloveniji in zunaj nje: - pogledi na literarno izobraževanje na posameznih stopnjah v teoriji, šolski praksi in v širši javnosti - literarni ustvarjalci o literarnem izobraževanju - vrednotenje rezultatov literarnega izobraževanja pri različnih generacijah in na različnih stopnjah - lastnosti in prizadevanja vidnih učiteljev književnosti nekoč in danes - didaktika književnosti kot veda o književnem izobraževanju. O simpoziju bo obveščal tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na svojih spletnih straneh in v tiskani obliki. Namen tega obvestila je spodbuditi vse zainteresirane, da se čimprej odločite za sodelovanje. Boža Krakar Vogel, predsednica simpozija Obdobja 25 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 27 12:29:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Jan 2006 12:29:29 +0100 Subject: Računalniška filologija in Knafelj Message-ID: <009601c62334$f1ad0f00$6400a8c0@P4> V Forumu Computerphilologie (http://www.computerphilologie.de) je mogoče prebrati tri zanimive nove prispevke: Roland Kehrein, Alfred Lameli in Jost Nickel: Möglichkeiten der computergestützten Regionalsprachen-forschung am Beispiel des Digitalen Wenker-Atlas (DiWA) (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/kehrein/kehrein.html) -- nemški digitalni dialektalni atlas, ki dokumentira tudi vpliv lužiškosrbske poselitve (sprehodi se po njem!), Therese Muxeneder Archivierung und virtuelle Edition: Arnold Schönbergs Nachlaß als offenes Archiv (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/muxeneder/muxeneder.html) -- zgledno urejena digitalizirana zapuščina, Amélie Zöllner-Weber: Formale Repräsentation und Beschreibung von literarischen Figuren (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/zoellner-weber.html) -- o klasifikaciji literarnih oseb za potrebe računalniške obdelave. Franc Kattnig (franc.kattnig na mohorjeva.at) vabi k ogledu informacij o lastništvu in usodi Knafljevega doma na Dunaju, ki jih je zbral iz različnih virov: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/KorotanKnafelj.doc. --- miran From zoran.bozic na kate.si Sat Jan 28 20:42:00 2006 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran_Bozic?=) Date: Sat, 28 Jan 2006 20:42:00 +0100 Subject: [SlovLit] Preseren_v_cirilici Message-ID: <001d01c62442$e8573a70$0a4efdd5@faliment> Spostovani kolegi (in kolegice)! V zapuscini dr. Henrika Tume v Novi Gorici se nahaja drobna knjizica, ki nima nobenik podatkov o avtorju, casu in kraju izida. Ocitno gre za izbor iz Presernovih balad in romanc in legend, saj je njen naslov Balade, romance in legende (ne v gajici ne v bohoricici, pac pa v neki razlicici cirilice), v njej pa se nahajajo Presernove pesmi Hcere svet, Turjaska Rozamunda, Ribic, Lenora, Povodni moz itd., ki niso prevedene v noben slovanski jezik, pac pa so samo transkribirane v cirilico. Zelo bi bil hvalezen za vsak namig, kaj ta rec je. Zoran Bozic From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 29 09:32:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Jan 2006 09:32:54 +0100 Subject: 10 let Slovenščine v šoli Message-ID: <006901c624ae$9b5312a0$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran" Poslano: 28. januar 2006 18:43 Zadeva: predstavitev Slovenscine v soli Izšla je revija Slovenščina v šoli. Z dvojno številko (3/4) je zaokrožila deset let izhajanja. Revija želi biti prizorišče kritičnih in ustvarjalnih strokovnih izmenjav in želi ohranjati pokončno strokovno držo ter biti vez med teoretskimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami. Kako uspešna je v svojem poslanstvu, pa boste ocenili vi, cenjene bralke in cenjeni bralci. Sedanjemu uredništvu se izteka mandat, zato pripravlja prostor naslednjemu. V pričujoči številki pa vam ponuja v branje strokovno presojo dogajanj ob diferenciaciji pouka (Mojca Kovač Šebart), razmislek o pomenu književnega pouka pri razvijanju sporazumevalne in kulturne zmožnosti (Boža Krakar - Vogel), analize književnih besedil za tekmovanje za Cankarjevo priznanje (Alojzija Zupan Sosič o Mazzinijevem romanu Kralj ropotajočih duhov, Vlado Pirc o povesti Frana Milčinskega Ptički brez gnezda in mladinskem romanu Dese Muck Pod milim nebom ter Valentina Kobal o romanu Igorja Karlovška Gimnazijec); didaktične izkušnje o branju in pisanju interpretacije (Tanja Jelenko), o rabi slovenščine na spletu (Jure Šink), zastavljanju vprašanj pri pouku književnosti in preverjanju znanja na poklicni maturi (Lidija Golc), literarnih besedilih pri razrednih urah (Bojana Reščič Modrijančič) in o diferenciaciji pri pouku književnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole (Renata Škodnik). Prebrali boste lahko tudi tri ocene knjig. Slovensko pravopisje v zrcalu Helene Dobrovoljc ocenjuje Bernard Rajh, Poglavja iz didaktike književnosti Bože Krakar Vogel Alenka Žbogar, Očete in sinove in Zagorske zvonove Silva Faturja pa Anica Grilj. Poročilo o delu v evropskem projektu Leonardo da Vinci je prispevala Silva Kastelic. Vabimo vas tudi, da preberete razpis osrednjih tem 17. primorskih slovenističnih dni 2006 in se nanj odzovete s prispevkom. Želimo vam prijetno in ustvarjalno branje. --- Sonja Starc, odgovorna urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 29 11:27:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Jan 2006 11:27:31 +0100 Subject: Spletno in društveno Message-ID: <00ad01c624be$9ddc8960$6400a8c0@P4> Http://www.nuk.uni-lj.si/PortretnaZbirka/ -- Nukova zbirka fotografij znamenitih Slovencev; nekaj konkurenčnih posnetkov se dobi tudi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgr/zr_slike.htm. Http://www.dlib.si/ -- digitalna knjižnica Slovenije. V Delu smo pred dnevi prebrali, da je na Nukovem spletišču v okviru Slovenske retrospektivne biliografije (http://www.nuk.uni-lj.si) prosto dostopen celoten digitalizirani Ljubljanski zvon. Po daljšem klikanju se žal dokopljemo le do skope informacije, da je bil zaradi tehničnih težav LZ umaknjen s spleta. Pripravljajo tudi digitalizacijo Doma in sveta. Http://labs.google.com/ -- novi Googlovi servisi, v preizkusni fazi. Http://googleblog.blogspot.com/ -- Googlov blog. Http://www.google.com/reader/ -- Googlov "bralnik". Slavistično društvo Srbije vabi na svoj 45. kongres, ki bo v začetku leta 2007. Referate v dolžini največ 16.000 znakov je treba oddati do novembra 2006. Več informacija na http://www.slavistickodrustvo.org.yu oziroma na oddelku za slavistiko na FF. V dveh slavističnih društvih so na občnem zboru izvolili novo vodsvo: v SD Ljubljana je predsedništvo namesto Mojce Stare Aljaž prevzela Marija Leskovar (tajnica je postala Nina Florjanc), v SD Nova Gorica pa je na predsedniškem mestu Božico Špolad Žuber nadomestila Bojana Modrijančič Reščič. Bivšima predsednicama čestitamo za uspešno vodeni mandat, novima predsednicama pa za izvolitev. Želimo jima dobro delo in plodno sodelovanje. Ob tem pozivamo manj številčna društva, da oživijo svojo dejavnost, preverijo v domačih dokumentih, koliko je še do izteka mendata, ter poskrbijo za obnovo članstva in društvenih funkcij. Zapisnike in poročila z veseljem objavimo na spletnih straneh SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html). --- miran From vlado na zrc-sazu.si Mon Jan 30 11:38:12 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Mon, 30 Jan 2006 11:38:12 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada ter Belgrado Message-ID: <43DDFAA4.32157.2B3E7D@localhost> Potem ko sem se ze dvakrat odzval v zvezi z odmevi padca Carigrada v slovenskem ljudskem izrocilu, naj svoje odzivanje dorecem v tretje. K moznosti navedenih odmevov v Junaski (Gregovi sestri) Alencici (SLP 7) naj dodam, da bi Alencici se najbolj ustrezala Katarina Celjska, zena Urha II in hci Jurija Brankovica. Slednji je dobil naslov despota leta 1429 in ga nosil do smrti leta 1456, kar se mimogrede krije z zaporedjem let nastopa Device Orleanske in njene odveze krivde krivoverstva in carovnistva. Izvirno ime Katarina je skoz panonsko varianto Katalena lahko dalo pesemsko ime Alencica, ki se sicer navezuje na ime Helena oziroma Jelena, pripadajoce materi prvega ter poslednjega cesarja vzhodnega Rima. Pesemskemu bratu Gregu bi spet ustrezal Katarinin brat Gregor. Ta je prezivel oceta Jurija za tri leta, le da ga je ze v somernem letu 1441 skupaj z bratom Stefanom dal oslepiti svak Murat II. Gregova pesemska smrt pa je v tem primeru lahko privzela smrt Konstantina XI ob padcu Carigrada v Luninem letu 1453 podobno, kakor je Katarinino prezivetje moza in oceta, ki sta umrla v letu turskega poraza pod Belim gradom, podaljsalo upe za slovensko pa tudi srbsko drzavnost. Za vse to bi govorila tudi skladotvorna in besedotvorna sorodnost imena Carigrad z imenom Beli grad (ob izlivu Save v Donavo) in imenom Belgrado (na Tilmentu v Furlaniji). V Belgradu se je namrec po letu 1459 ustalil Katarinin brat Stefan, ki je prezivel svojega bratra Gregorja za sestkrat tri leta. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 30 21:05:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jan 2006 21:05:58 +0100 Subject: [SlovLit] Objavljajo in predavajo Message-ID: <009d01c625d8$9778fc50$6400a8c0@P4> V Kranjskem zborniku 2005 so objavljeni naslednji literarni prispevki: Lojzka Bratuž, Zgodba o Petru Kupljeniku v slovenski književnosti Franc Drolc, Prešernova pot v svet Marija Pirjevec, Prošnja Matija Čopa za profesorsko mesto na reški gimnaziji Boris Paternu, Jenkove "diverzije" Prešerna Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki Matjaž Kmecl, Ivan Tavčar med literaturo in povzpetništvom Gregor Kocijan, Pripovedna proza v Gorenjcu v letih 1900--1916 France Pibernik, Gorenjska v pripovedništvu Karla Mauserja Miha Mohor, Plamenica 1963 Stanko Šimenc, Kranj in slovenski film ========= V sredo 1. februarja organizira Lektorsko društvo Slovenije predavanje Petra Weissa z naslovom Kaj nam pripovedujejo slovenski slovarji (in o čem molčijo). Predavanje bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob 18.00. 15. marca pa bo na istem mestu Marinka Milenković predavala o Leposlovju in kriminologiji. ========= Boštjan Škorjak (Hrenova ulica 7, Ljubljana; skorjak.bostjan na gmail.com) je leta 2003 v samozaložbi izdal knjigo latinskih sentenc s slovenskimi prevodi, z lastnimi aforističnimi ter z Bineta Roglja ilustratorskimi dopolnili. Naslov knjige je Ride, si sapis (Smej se, če si pameten), cena pa pri avtorju 3400 sit. Za zgled: IN MEDIAS RES. V bistvo, naravnost k stvari. Res, samo ne v medijih. ========== V oči nam je padel tale plakat z Božo Krakar Vogel v glavni vlogi (klikni http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/krakarca.jpg). Iz suma, da gre za napoved novega slovenskega filma, smo jo povprašali, kaj pomeni, in odgovorila je takole: "Plakat je vizualno dopolnilo prireditve Srečanja, ki jo imajo vsako leto na Plečnikov rojstni dan na Gimnaziji Jožeta Plečnika. Na to prireditev povabijo nekaj gostov -- bivših dijakov te gimnazije, ki je bila v naših časih Šubičeva. Letos smo 23. januarja tam pripovedovali o sebi in odgovarjali na vprašanja dijakov igralka Olga Kacijan, slikar Marko Batista, filozof Lev Kreft in Boža Krakar Vogel, slavistka. K tej predstavitvi sodijo tudi veliki plakati in njihovi manjši iztisi, ki jih oblikuje Metod Vidic, primerki pa so tudi v vitrini gimnazije na Šubičevi ulici. V stavbi so razstavljene še naše slike in knjige in priznanja, če jih imamo itd. Vse skupaj je lepa prireditev , na kateri podelijo tudi priznanja sedanjim uspešnim dijakom, pa kak predstavnik oblasti kaj pove (letos Damjan Prelovšek o Plečniku in sodobni kulturi) in je v celoti poučen zgled za nove rodove dijakov te častitljive inštitucije. Za Srečanja je močno zaslužen sedanji ravnatelj Anton Grosek." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 31 10:07:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 31 Jan 2006 10:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in identiteta na Balkanu References: <00ad01c624be$9ddc8960$6400a8c0@P4> <009a01c625e5$375391c0$aa01a8c0@ibmczx0645> Message-ID: <005401c62645$b5687ac0$6400a8c0@P4> Od: "Anita Peti-Stantić" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 30. januar 2006 22:36 Zadeva: Re: Spletno in društveno Spoštovani Miran, pošiljam ti program velike okrogle mize ki se bo dogajala v četrtek 2. febr. ob 11.00 v Matici hrvaški v Zagrebu: http://www.mvinfo.hr/najnovije-najave.php?ppar=482, Strossmayerov trg 4. Tema je jezik in identiteta. Morda bo kdo zainteresiran, ali samo informativno. Govorci so najboljši hrvaški jezikoslovci, vse bomo posneli, posebej avtorizirali diskusijo in potem objavili v knjigi, upam do poletja. Anita. p. s. Gre za okroglo mizo o knjigi Roberta D. Greenberga Jezik i identitet na Balkanu: Raspad srpsko-hrvatskoga, ki jo je prevedla Anita Peti-Stantić. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 31 22:28:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 31 Jan 2006 22:28:47 +0100 Subject: Milan Šega Message-ID: <00b901c626ad$531d3aa0$6400a8c0@P4> Od: "Jurij Primožič" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 31. januar 2006 10:45 Zadeva: RE: [SlovLit] Jezik in identiteta na Balkanu Spoštovani! Mi lahko kdo pomaga najti kakšno fotografijo Milana Šege? Zanima me tudi, če so podatki o njem v Enciklopediji Slovenije točni. Nekoliko me čudi, da ob datumu smrti ni bilo ne osmrtnice, ne nekrologa. Pa lepo pozdravljeni! Jurij Primožič, Slovanska knjižnica From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 5 23:55:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 5 Feb 2006 23:55:10 +0100 Subject: Fw: znanje slovenščine Message-ID: <004401c62aa7$387981b0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 5. februar 2006 20:23 Zadeva: znanje slovenščine Strokovni javnosti posredujem naslednje obvestilo: Na spletnih straneh vlade RS (http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc1257 0e50034eb54%32c87ae126319fcb0bc12571070040c383%3FOpenDocument) je bil objavljen predlog uredbe o znanju slovenskega jezika za posamezna delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti. Z uredbo se predpisujejo ravni potrebnega znanja slovenskega jezika. Tako se predvideva tri stopnje aktivnega znanja slovenščine in sicer osnova, srednja in višja raven, pri čemer se upošteva le izobrazba, ki jo je posameznik pridobil na slovenskih osnovnih, srednjih ali visokošolskih zavodih. Vaše mnenje k predlogu uredbe lahko posredujete na e-mail: puric.jasmina na skupnostobcin.si. Za posvečene: verjetno bo bolje delovalo, če pripombe pošljete neposredno na Sektor za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo (vodja sektorja: dr. Janez Dular, tel: 01 478 7959, e-pošta: janez.dular na gov.si). Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 09:51:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Feb 2006 09:51:32 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 13. februar Message-ID: <00aa01c62bc3$b2f31510$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 6. februar 2006 21:54 Zadeva: LK, 13. februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 821. sestanek v ponedeljek, 13. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Naravno oblikoslovje in naravna skladnja (pred obiskom prof. Dresslerja). --- Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 10:47:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Feb 2006 10:47:34 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna Message-ID: <011001c62bcb$abffc7a0$6400a8c0@P4> Od: tinka selic [tinka na zrc-sazu.si] Poslano: 6. februar 2006 13:27 Za: seznam na avs3.arnes.si Zadeva: vabilo Založba ZRC in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig v zbirki Studia litteraria: a.. Majda Stanovnik: SLOVENSKI LITERARNI PREVOD 1550--2000 b.. Vid Snoj: NOVA ZAVEZA IN SLOVENSKA LITERATURA c.. ZNANSTVENE IZDAJE IN ELEKTRONSKI MEDIJ (zbornik razprav, uredil Matija Ogrin) Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. februarja 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. --- Za Založbo: dr. Vojislav Likar, za Inštitut: dr. Darko Dolinar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 12:08:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Feb 2006 12:08:36 +0100 Subject: [SlovLit] Olomuc in CT Message-ID: <016201c62bd6$d8c7b440$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 6. februar 2006 19:08 Zadeva: Olomuc Pozdravljen, Miran! Pretekli teden sem bil na Pedagoški fakulteti v Olomucu. Univerza v Olomucu obstaja od leta 1573, njena pedagoška fakulteta pa od leta 1946. Ob 60-letnici obstoja in ob primopredaji dekanskih poslov je fakulteta pripravila slovesnost, na kateri so predstavili dve knjigi o fakulteti in predali nekaj častnih medalj z likom Komenskega dolgoletnim sodelavcem (po eno tudi v Slovenijo, Nemčijo, na Slovaško in Madžarsko). Ker s fakulteto sodelujem že celo desetletje in ker sem bil pri njih prvi gostujoči profesor, sem tudi sam dobil medaljo in sem bil boter (skupaj z dekanom iz Prešova) eni od obeh novih knjig. Gostje smo si po slovesnostih ogledali muzikal Čudotvorni lonec v Moravskem gledališču. Ne vem, ali podeljevanje časti pomeni slovo od aktivnega dela ali morda tudi spodbudo za nadaljnje delo. Najbrž je tako, kakor si vsak sam to predstavlja. [...] --- Jože ======== V naši kulturi so ustne informacije očitno še vedno prepričljivejše od zapisanih, čeprav pri ustnem prenašanju pogosteje pride do napak ali nesporazumov. Zato ponavljam zapisani sklep UO SDS, da je letošnja kotizacija za Cankarjevo tekmovanje 2500 sit na tekmovalca. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 8 11:38:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Feb 2006 11:38:23 +0100 Subject: Prešeren pa Taras Message-ID: <001b01c62c9b$caa45c40$6400a8c0@P4> Silvo Fatur (silvester.fatur na guest.arnes.si) in Breda Švara (breda.svara na guest.arnes.si) voščita "kulturnim ljudem" vesel praznik, Radivoj Pahor (radivoj.pahor na guest.arnes.si) pa odgovarja z verzi: Dve reki sva, dve ljubi, dva objema, povsod sva dvojni: daješ in dobivaš. Nevidna sla v brezpotjih sva obema varljiva maska: vse poveš in skrivaš. R. (iz soneta Dve vodi) ========== Na spletnih straneh Tarasa Kermaunerja (http://www.kermauner.net/) najdemo seznam njegovih 105 knjig o slovenski dramatiki (http://www.kermauner.net/szk.asp), njegovo in Alenke Gojevšček bibliografijo, razlago vseh kratic, ki jih uporablja, in druge zanimivosti, pet knjig pa je tudi v prostem dostopu (http://www.kermauner.net/eknj.asp) -- vredno ogleda. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 8 17:09:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 8 Feb 2006 17:09:07 +0100 Subject: Fw: Prešeren pa Taras Message-ID: <001e01c62cc9$fec8a9d0$6400a8c0@P4> Od: "Mojca Luštrek" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 8. februar 2006 12:32 Zadeva: RE: Prešeren pa Taras Hvala za dobre želje. Upam, da ni predomišljava tale (samo)uvrstitev med "kulturne ljudi", saj prav nekulturno sedim v službi in se prebijam skozi našo davčno znanost. Zunaj sije sonček in me nesramno vabi v hribe. Ko že ne morem tja, pa vsaj obujam spomine (poleg sončka sta malo kriva tudi odlomek iz Pahorjevega soneta in moj edini današnji kulturni dogodek - Vestnikova fotorazstava http://www.planinskivestnik.com/w3/fotoutrinki.htm): Ko sončiva v kraljévem se sijaju, si ti moj princ in kralj me nič ne mika - naj zviška pogleduje dol na naju. Razglede v dalj uživava široke na Trento, Pode - res prelepa slika - in Triglav nama, princ moj, jé iz roke. (iz soneta Stenarju) Mojca -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Hladnik, Siol Sent: Wednesday, February 08, 2006 11:38 AM To: SLOVLIT Subject: Prešeren pa Taras Silvo Fatur (silvester.fatur na guest.arnes.si) in Breda Švara (breda.svara na guest.arnes.si) voščita "kulturnim ljudem" vesel praznik, Radivoj Pahor (radivoj.pahor na guest.arnes.si) pa odgovarja z verzi: Dve reki sva, dve ljubi, dva objema, povsod sva dvojni: daješ in dobivaš. Nevidna sla v brezpotjih sva obema varljiva maska: vse poveš in skrivaš. R. (iz soneta Dve vodi) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 9 12:31:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Feb 2006 12:31:15 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke Message-ID: <002501c62d6c$57b22b50$6400a8c0@P4> Http://www.patacriticism.org/juxta/ -- orodje za manipulacijo besedil v več variantah, npr. za kritične izdaje. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html -- preurejena začetna stran Slavističnega društva Slovenije, z novostmi v rubriki Slavistična knjižnica. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 10:24:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 10:24:05 +0100 Subject: Primorski slovenistični dnevi Message-ID: <00f601c62eec$e8a8e460$6400a8c0@P4> Od: "Karmen Sirk" Za: Poslano: 10. februar 2006 10:31 Zadeva: PSD Pošiljam dopis kolegice Marije Mercina in vas lepo pozdravljam. ========== ODMEVI PRIMORSKIH SLOVENISTIČNIH DNEVOV Lojzka Bratuž je ob življenjskem jubileju Alojza Rebule uredila Rebulov zbornik. Poleg prispevkov s 14. PSD na Opčinah, napisali so jih Marija Pirjevec, Kajetan Gantar, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Dukič in Diomira Fabjan Bajc, so študije o pisatelju napisali Helga Glušič, Jadranka Cergol, Majda Artač Šturman in Martina Ožbot. V zborniku je objavljena izčrpna bibliografija in slikovno gradivo Iz družinskega albuma. Knjigo (140 + XII str.) je izdala založba Mladika v Trstu. V reviji Primorska srečanja (številka 284-5-6/2005) so objavljeni referati s 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) v Kobaridu in Bovcu aprila 2005. Med njimi je tudi obsežnejše poročilo o PSD 1-16 in predstavljena njihova problematika oziroma stalno prilagajanje spremembam in iskanje novih možnosti. Revija tako nadaljuje pomembno (sorazmerno) sprotno objavljanje prispevkov s PSD. Ksenija Krivec, bibliotekartak iz Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je za Občino Bovec pripravila razstavo Življenje in delo Antona Ocvirka. Kasneje so razstavo postavili v Sežani (ob predstavitvi nove številke revije Primorska srečanja), kasneje pa še v Ljubljani na Filozofski fakulteti s sodelovanjem Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, v Novi Gorici v sodelovanju s Politehniko in na Univerzi v Mariboru. ALI SO PSD SPLOH POTREBNI? Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 10:40:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 10:40:50 +0100 Subject: Četvero Mileninih obvestil Message-ID: <013001c62eef$3f826750$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 10. februar 2006 6:02 Posredujem povezavo s programom za pisanje scenarijev, ki je tudi preveden v slovenščino http://www.celtx.com/. Povezava je bila objavljena na spletni strani AGRFT. ========= Drugo svetovno srečanje o mladinski literaturi (Second World Children's Literature Convention) bo od 21. do 25. avgusta v Seulu v Koreji. Konferenca bo tematizirala globalna vprašanja, npr. vojna, terorizem, nasilje, revščina, človekove pravice, izkoriščanje, človekovo ravnanje in okolje z namenom spodbujanja miru in razumevanja med narodi. Na srečanju bodo sodelovali priznani znanstveniki: Klaus DODERER, Maria NIKOLAJEVA, Rutta KUIVVASMAKI, Manarama JAFA, Anne SCOTT MACLEOD, Zohar SHAVIT, Clare BRADBORD in Perry NODELMAN. Zadnji rok za prijavo je 28. februar 2006. Morebitni zainteresirani, naj stopijo v stik z Shin, Heonjae (hwangch na snue.ac.kr ) ali Park, Sangjae (macaca na chollian.net). ========= Posredujem obvestilo in program druge izvedbe izobraževalnega seminarja "Vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti", ki bo 10.--11. februarja 2006 v Slovenj Gradcu v Šolskem centru. ========= The Institute of Germanic & Romance Studies (University of London, School of Advanced Study), pripravlja konferenco o Ostržku (Ostržek in telo kot stroj), ki bo v soboto, 25. februarja 2006. Možne teme so vizualna umetnost, Ostrežek in film, dihotomija med lutko in človekom, umetno in fantomsko telo ter vloga lutke v zgodovini človeštva. Uvodne predavanje bo imel prof. Jean PERROT z Inštituta Charles Perrault iz Pariza z naslovom Skrivnost Ostržka. Zainteresirani naj stopijo v stik z Rosemary Lambeth (igrs na sas.ac.uk) ali Dr. Katia Pizzi Institute of Germanic and Romance Studies, University of London (katia.pizzi na sas.ac.uk), http://igrs.sas.ac.uk Lp, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 14:25:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 14:25:02 +0100 Subject: Primorski slovenistični dnevi Message-ID: <01e601c62f0e$916ee790$6400a8c0@P4> Od: "breda pogorelec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. februar 2006 12:14 Zadeva: Re: Primorski slovenistični dnevi Spoštovani! Odgovarjam na vprašanje, zastavljeno na koncu. Obžalujem, da se iz napisanega ne da razbrati vpraševalca - kdo je postavil vprašanje, s kakšnim namenom in v kakšnih okoliščinah. Potem bi bilo vprašanje jasnejše. In tudi odgovor lažji. Primorski slovenistični dnevi so nujni, zaradi cele vrste dejstev: ker je Primorska za slovenski prostor v vsem svojem posebne vrste okno v svet, zaradi posebnosti v videnju in vzpostavljanju življenja, kar je zgodovinsko in regionalno še kako pogojeno, predvsem pa zaradi dejstva, da se na Slovence z mejo ne konča naš jezikovni, kulturni in s tem tudi etnostni prostor in da je glede tega nujna nenehna refleksija. Zaradi vsega tega - in tudi zaradi potrebe po druženju in diskusiji so PSD še kako potrebni. Pozdravljeni! Breda Pogorelec =========== > From: Miran Hladnik, Siol > To: SLOVLIT > Sent: Saturday, February 11, 2006 10:24 AM > Subject: Primorski slovenistični dnevi > > Od: "Karmen Sirk" > Za: > Poslano: 10. februar 2006 10:31 > Zadeva: PSD > > Pošiljam dopis kolegice Marije Mercina in vas lepo pozdravljam. > > ========== > > ODMEVI PRIMORSKIH SLOVENISTIČNIH DNEVOV > > Lojzka Bratuž je ob življenjskem jubileju Alojza Rebule uredila Rebulov > zbornik. Poleg prispevkov s 14. PSD na Opčinah, napisali so jih Marija > Pirjevec, Kajetan Gantar, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Dukič in > Diomira > Fabjan Bajc, so študije o pisatelju napisali Helga Glušič, Jadranka > Cergol, > Majda Artač Šturman in Martina Ožbot. V zborniku je objavljena izčrpna > bibliografija in slikovno gradivo Iz družinskega albuma. Knjigo (140 + XII > str.) je izdala založba Mladika v Trstu. > > V reviji Primorska srečanja (številka 284-5-6/2005) so objavljeni referati > s > 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) v Kobaridu in Bovcu aprila > 2005. > Med njimi je tudi obsežnejše poročilo o PSD 1-16 in predstavljena njihova > problematika oziroma stalno prilagajanje spremembam in iskanje novih > možnosti. Revija tako nadaljuje pomembno (sorazmerno) sprotno objavljanje > prispevkov s PSD. > > Ksenija Krivec, bibliotekartak iz Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je > za > Občino Bovec pripravila razstavo Življenje in delo Antona Ocvirka. > Kasneje > so razstavo postavili v Sežani (ob predstavitvi nove številke revije > Primorska srečanja), kasneje pa še v Ljubljani na Filozofski fakulteti s > sodelovanjem Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, v > Novi > Gorici v sodelovanju s Politehniko in na Univerzi v Mariboru. > > ALI SO PSD SPLOH POTREBNI? > > Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:51:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:51:47 +0100 Subject: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Message-ID: <004a01c63133$2188bba0$6400a8c0@P4> Od: "Kozma Ahačič" Za: Poslano: 13. februar 2006 20:12 Zadeva: Obvestilo Spoštovani Miran Hladnik! Vse slaviste in druge, ki bi jih tema utegnila zanimati, bi veljalo obvestiti na SlovLit, da se v torek, 14. 2., ob 17.35 začenja dokumentarna serija v štirih delih z naslovom: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Lep pozdrav, Kozma Ahačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:52:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:52:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo in obvestilo Message-ID: <005201c63133$3673a700$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 13. februar 2006 19:07 Zadeva: vabilo in obvestilo Predstavitev knjižne novosti Mirana Košute. Ob slovenskem kulturnem prazniku vabita Generalni konzulat Republike Slovenije in Kulturni dom Gorica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji na predstavitev knjižne novosti Mirana Košute: Slovenica: Peripli letterari italo - sloveni (Slovenica: italijansko - slovenska književna jadranja), ki jo je v italijanščini izdala založba Diabasis iz Reggio Emilie v sozaložništvu z Založništvom tržaškega tiska iz Trsta. V svoji šesti knjigi je avtor, poverjeni profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu, pa tudi literarni ustvarjalec in glasbenik, zbral dopolnjene in deloma predelane študije, eseje in referate, ki jih je pripravil za različna mednarodna strokovna in znanstvena srečanja. Ob Bartolu, slovenskem literarnem ustvarjanju v Italiji, Lepi Vidi, Petrarki . razmišlja o medkulturnih stikih skozi spektor različnih vprašanj ob bogati literarnozgodovinski in splošno kulturni razgledanosti. Dogodek bo v sredo 15. t. m. ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20). Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:57:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:57:12 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna Message-ID: <008201c63133$e2e2df10$6400a8c0@P4> Od: "tinka selic" Za: Poslano: 13. februar 2006 10:26 Zadeva: vabilo Založba ZRC in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Vas vljudno vabita na predstavitev prevoda dela ameriške kulturne antropologinje Irene Portis-Winner SEMIOTIKA KMETSTVA V TRANZICIJI: Slovenski vaščani in njihovi sorodniki v Ameriki. Irene Portis-Winner je skoraj vse svoje raziskovanje posvetila preučevanju kulture slovenskega podeželja in povezavam, ki jih je vaška skupnost imela in jih še ima s svojimi sorodniki v Ameriki. V knjigi Semiotika kmetstva v tranziciji obravnava predvsem razmerja, ki se in so se vzpostavljala med prebivalci Žerovnice in njihovimi sorodniki v ZDA. Avtoričina pripoved je osredotočena na nekatere posameznike in družine, njihovo doživljanje sveta in na znake, ki ponazarjajo živ, neprekinjen krog komunikacije med Slovenci na tej in oni strani Atlantika. Zbirka Opera ethnologica Slovenica. Prevedli Luka Rejec, Veronika Fikfak in Jurij Fikfak. In zbornika TEXT & REALITY / TEXT & WIRKLICHKEIT, uredili Jeff Bernard, Jurij Fikfak in Peter Grzybek. Delo odpira nekatere temeljne dileme razmerja med resničnostjo in njenim ubesedovanjem. V 17 poglavjih so jih osvetlili strokovnjaki različnih disciplin, ki pa jih povezuje temeljno semiotično stališče o tekstu kot kompleksnem znaku, katerega funkciji sta reprezentiranje resničnosti in pragmatično umeščanje govorečega/spoznavajočega subjekta v to resničnost. Tiskovna konferenca bo v torek, 14. februarja 2006, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Za Založbo dr. Vojislav Likar, za Inštitut dr. Monika Kropej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 08:57:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 08:57:40 +0100 Subject: [SlovLit] Leksikografski kolokvij Message-ID: <00f101c6313c$57288570$6400a8c0@P4> Od: "Nataša Grzinič" Poslano: 13. februar 2006 14:10 Oddelek za germanistiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru prireja 4. mednarodni leksikografski kolokvij, ki bo v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2006 in bo posvečen vlogi slovarja pri postopkih prevajanja. Vabimo Vas, da se nam pridružite kot avtorji prispevkov ali slušatelji. Prireditev spada v vrsto mednarodnih leksikografskih kolokvijev, s katerimi sta leta 2000 začela Herbert Ernst Wiegand, priznani teoretik slovaropisja, in Pavel Petkov, bolgarski germanist. Trije dosedanji kolokviji, ki so potekali v Sofiji (2000 in 2002) in Varni (2004), so bili posvečeni dvojezičnemu slovaropisju. V Mariboru bomo tematiko razširili na področje prevajanja in tako nadaljevali tradicijo nekaterih znanstvenih srečanj, na katerih je bila vloga slovarjev v postopkih prevajanja že obravnavana (Lexeter, Exeter 1983; Euralex, Innsbruck 1987; Prevajanje in dvojezični slovarji, Hong Kong 2002). Leksikografija in prevajanje sta tradicionalno povezana. Čeprav so slovarji med prevajanjem nepogrešljiv referenčni in informacijski vir, prevajalci z njimi niso zadovoljni, prav tako pa tudi slovaropisci ne sodelujejo dovolj dobro in uspešno s to pomembno skupino slovarskih uporabnikov. Kako prevajalec uporablja slovar? Kaj prevajalec pričakuje in zahteva od slovarja, da mu bo pri prevajanju v pomoč? Kakšna je vloga prevajalca v metaleksikografskem raziskovanju in slovaropisni praksi? Kako naj slovaropisec pri svojem delu učinkovito uporabi poglobljena védenja o slovarskem uporabniku? Vprašanja se nanašajo na eno- in večjezične splošne slovarje, na specialne slovarje ter terminološke zbirke podatkov, dotikajo pa se tudi besediloslovja in korpusnega jezikoslovja, saj je vključevanje paralelnih besedilnih korpusov v prevajanje že ustaljena praksa. Pričakujemo prispevke z naslednjih tematskih področij: - novosti v oblikovanju zasnove in sestavljanju splošnih eno- in večjezičnih slovarjev, - prevodni jezikovni in stvarni slovarji, - elektronski slovarji in prevajalska orodja, - enojezikovni in paralelni korpusi, - slovar kot posrednik medkulturnosti, - metode empiričnega raziskovanja rabe slovarjev med prevajanjem, - jezikovnopolitične razsežnosti leksikografije in translatologije (uveljavitev obeh kot samostojnih akademskih disciplin, poklicni profil slovaropisca in prevajalca, družbena podpora sestavljanju slovarjev in razvoju korpusov). Prepričani smo, da bo kolokvij pomembno prispeval k vzajemnemu razumevanju leksikografije in translatologije ter pospešil sodelovanje na obeh raziskovalnih in delovnih področjih. Tematika je tesno povezana z vedno večjimi potrebami po prevajanju v globalizacijski družbi. Delovni jeziki kolokvija so nemščina, slovenščina in angleščina, povzetki slovenskih prispevkov bodo prevedeni v nemščino; plenarna predavanja trajajo do 60 minut, ostali nastopi do 30 minut. Prispevki bodo objavljeni v periodični publikaciji Germanistische Linguistik (2007, Olms Verlag). Prosimo, da se prijavite na kolokvij do 31. marca 2006 na naslov vida.jesensek na siol.net. Aprila 2006 Vam bomo poslali podatke o možnostih namestitve, v začetku septembra 2006 pa še dokončni program kolokvija. --- Vida Jesenšek, predsednica organizacijskega odbora From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 09:17:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 09:17:09 +0100 Subject: LK, nova ugodnost za člane SDS, Krakarjevi dnevi Message-ID: <010601c6313f$0e71d680$6400a8c0@P4> LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 822. sestanek v ponedeljek, 20. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. dr. Franc Marušič, Politehnika Nova Gorica. Tema predavanja: O teoriji faz in obstoju nesimultanih faz v slovenščini (predstavitev doktorata). --- Za predsedstvo doc. dr. Chikako Shigemori Bučar ========== Glavni urednik in vodja založbe ZRC SAZU Vojislav Likar sporoča, da so se odločili priznati članom Slavističnega društva Slovenije enake ugodnosti pri nakupu njihovih publikacij, kot jih daje članstvo v Azilu, Knjižnem klubu Založbe ZRC. Popust (za nove knjige od 10 % naprej, običajni začetni popust 15--20 %, za starejše pa tudi do 50 %) lahko uveljavite v knjigarni Azil na Novem trgu 2 v Ljubljani (odprto 10.00--12.00, v soboto 10.00--14.00) ali naročite na zalozba na zrc-sazu.si (tel. 01 470-6465), pri čemer je ceni knjige treba prišteti še poštne stroške. Katalog izdaj je na http://www.zrc-sazu.si/zalozba; založba bo priznala popust na osnovi seznama članov SDS. ========== Občina Semič in kulturno društvo Orel Semič vabita na 10. Krakarjeve dneve. V soboto 18. februarja ob 17.00 bo pred muzejem odkritje doprsnega kipa Lojzeta Krakarja, v knjižnici njegove spominske vitrine, ob 18.00 pa v kulturnem domu predstavitev Krakarjeve pesniške zbirke Ob poti rastem in sem poln prahu (nastopila bosta Matjaž Kmecl in Peter Kolšek). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 10:05:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 10:05:05 +0100 Subject: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Message-ID: <016c01c63145$c088e7e0$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 14. februar 2006 9:24 Zadeva: Re: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Spoštovani, pozdravljam tako serijo oddaj in predlagam, da bi jo posneli na DVD, ker bi bilo to odlično učno gradivo za šole. Srečno. Lep pozdrav. Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 15:09:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 14 Feb 2006 15:09:19 +0100 Subject: Portreti slovenskih književnikov in dve voščili Message-ID: <01ea01c63170$415f2350$6400a8c0@P4> Od: "Rimljanka" Poslano: 14. februar 2006 13:55 Zadeva: Vabilo Spoštovani, v četrtek, 16. februarja ob 20. uri vas vabimo v knjigarno Rimljanka na literarni pogovor z Vladimiro Rejc, avtorico knjige Čarovnija pisanja - portreti slovenskih književnikov in njenima gostjama Metko Cotič in Nino Kokelj. Pogovor bo vodila Jana Kolarič. Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni --- Berta Mauhler, Knjigarna Rimljanka ========== Med voščili, ki so prišla okrog novega leta na naslov Slavističnega društva Slovenije (ažurnost pa taka!), moramo omeniti pošto častne članice Rozke Štefan, in voščilnico Tončke Stanonik, namenjeno "vsem, ki se še posebej trudite, da ostaja naše strokovno znanje trdno in se slavistična ozaveščenost ne predaja malodušju", z željo po sreči, miru in "radoživem druženju v našem društvu". --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 16:59:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 16:59:59 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Message-ID: <000d01c6317f$b70e1980$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/popot05_2.mp3 -- odlomek iz lanskega slovenističnega popotovanje iz Litije do Čateža, oddajo za radio Alpski val posnela Špela Mrak, nastopajo Aleš Bjelčevič, Alojzija Zupan Sosič, Vladka Tucovič idr. Prvi del za okus, druge naložim, če bo povpraševanje (traja, potrpljenje zaželeno). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri53/index.html -- Marja Boršnik za izgovor, sicer razglednice. --- miran Na klubskem večeru DUP, ki bo v četrtek, 16. februarja 2006 ob 18. uri na naslovu Reber 11 v Ljubljani (75 korakov s Starega trga proti gradu), bo Silvo Torkar predaval O slovenskih krajevnih imenih, ki so nastala iz staroslovenskih krajevnih imen. Novosti na spletnih straneh Društva univerzitetnih profesorjev: http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ -- dr. David Nedeljković From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 22:53:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 22:53:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Message-ID: <002301c631b1$244f7f80$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 14. februar 2006 17:09 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Miran, pozdravljen! V naslovu predavanja je dr. Nedeljković napačno zapisal: "...iz staroslovenskih krajevnih imen", prav je seveda: "iz staroslovenskih OSEBNIH imen". Krajevna iz krajevnih -- takih menda res ni. --- Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 15 09:08:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Feb 2006 09:08:34 +0100 Subject: [SlovLit] FW: INVITACION Message-ID: <001b01c63207$040b09f0$524602c1@ff.unilj.si> From: Barbara [mailto:barbara.pregelj na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, February 15, 2006 8:50 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: INVITACION From: Aurora Calvet Sent: Tuesday, February 14, 2006 8:36 AM Subject: INVITACION Vabljeni na odvoritev raztave KATALONSKA KNJIŽEVNOST, Goriška knjižnica Franceta Bevka, četrtek, 16. februar 2006, ob 18. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 16 23:51:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Feb 2006 23:51:34 +0100 Subject: Logarjevi dnevi in Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Message-ID: <009601c6334b$8a8f9ff0$6400a8c0@P4> From: Mojca Garantini [mailto:mojca.garantini na uni-mb.si] Sent: Thursday, February 16, 2006 6:34 AM To: Sollner Anka; Benčina Marjana Subject: Fw: Program Mednarodni dialektološki simpozij Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, Logarjevi dnevi, Maribor, 24.--25. februar 2006 Univerza v Mariboru, Rektorat, Slomškov trg 15, Maribor PETEK, 24. 2. 2006 10.00 Slovesni začetek simpozija (Miklošičeva dvorana) 11.00 Plenarna predavanja (Miklošičeva dvorana) 11.00--11.10 Božena in Emil Tokarz, Bielsko-Biala, Zaslužna profesorica doktorica Zinka Zorko, izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti 11.10--11.30 Jože Toporišič, O besedju cerkvenjaškega in moščanskega štajerskega govora 11.30--11.50 Martina Orožen, Puristično prečiščeni kranjski knjižni jezik v nabožnem slovstvu pred normativnim poenotenjem slovenskega knjižnega jezika 11.50--12.10 Han Steenwijk, Padova, Genitive Plural Desinences in Resian Feminine a-stem Substantives Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 15.00--15.10 Vera Smole, Prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa: realnost ali utopija? 15.10--15.20 Andrej N. Soboljev, Marburg, Malyj dialektologičeskij atlas balkanskih jazykov: k 10-letiju proekta 15.20--15.30 Josip Lisac, Zadar, Hrvatska dijalektologija u drugoj polovici 20. stoljeća 15.30--15.40 Pavlo Hrycenko, Kijev, Ukrajins'ka dialektologija drugoi polovini xx stolittja: ideji ta rezul'tati 16.40--16.50 Günter Koch, Passau, Morphologische Daten und ihre Darstellung auf Punktsymbolkarten 16.50--17.00 Rada Cossutta, Trst, Od Gilliérona do Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa slovenske Istre (SDLA-SI) 17.00--17.10 Ljudmila Bokal, Značilnosti narečnih terminov 17.10--17.20 Pavol Žigo, Bratislava, Slovenská dialektológia v II. polovici 20. storočia Sekcija B (Predavalnica 2) 15.00--15.10 Marija Stanonik, Slovenska narečna proza 15.10--15.20 Jožica Čeh, Dialektizmi v Potrčevi prozi 15.20--15.30 Duro Blažeka, Čakovec, Gornji međimurski poddijalekt 15.30--15.40 Anita Celinić, Zagreb, Iz fonološke problematike gornjosutlanskih govora 16.40--16.50 Jožica Škofic, Prevajanje govorjenega narečnega besedila v pisani knjižni jezik 16.50--17.00 Mihaela Koletnik, Uglasbena prekmurska poezija 17.00--17.10 Andreja Žele, Krajevni govor v lokalnih medijih 17.10--17.20 Nada Šabec, Anglicizmi v slovenskih medijih 20.00 Slovesnost ob 70-letnici prof. dr. Zinke Zorko -- neposredni radijski prenos v oddajo Akvareli Radia Maribor (Dvorana Antona Trstenjaka, Dvorana Borisa Podrecce) Mihaela Koletnik, Ob življenjskem jubileju profesorice doktorice Zinke Zorko Zinka Zorko, Samoglasniški sestavi v vzhodnih govorih panonske in štajerske narečne skupine SOBOTA Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 9.00--9.10 Ludvik Karničar, Gradec, Iz koroške poljedelske leksike 9.10--9.20 Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami 9.20--9.30 Mirko Križman, Vpliv nemščine na mariborski nogometni žargon po drugi svetovni vojni 10.20--10.30 Mira Menac-Mihalić, Zagreb, Projekt "Istraživanje hrvatske dijalektne frazeologije" 10.30--10.40 Karin Marc Bratina, Izražanje negativnih čustev v govoru vasi Pregara v slovenski Istri -- pragmatični frazemi 10.40--10.50 Tjaša Jakop, Leksika in frazeologija v Pavlovem glasoslovju slovenskega cankovskega narečja 10.50--11.00 Koloman Brenner, Budimpešta, Aktueller Stand des UDSA (Ungarndeutscher Sprachatlas) 11.50--12.00 Mijo Lončarić, Zagreb, Dijalektološka istraživanja u Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje 12.00--12.10 Matej Šekli, Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narečju slovenščine 12.10--12.20 Ulrich Langanke, Budimpešta, "Sopron: total War" -- Der Sprachatlas als Computerspiel: Sprachdatenbanken und Autoadaptivität Sekcija B (Predavalnica 2) 9.00--9.10 Majda Merše, Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju 9.10--9.20 Jožica Narat, Slovenske strani neba 9.20--9.30 Branislava Vičar, Posebnosti v izrazni podobi predlogov in vezniških besed v književnih delih Antona Šerfa 10.20--10.30 Peter Jurgec, Melita Zemljak Jontes, Metodologija preučevanja glasovnega gradiva 10.30--10.40 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje v knjižnem jeziku in narečju (Ob primerjavi poskusnega slovarja narečja in besednih družin) 10.40--10.50 Simona Pulko, Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli 10.50--11.00 Alenka Valh Lopert, Vpliv narečij na govor Radia Maribor 11.50--12.00 Irena Orel, Krajnsko besediše pisano -- prvi ohranjeni obrnjeni slovar iz 17. stoletja 12.00--12.10 Francka Premk, Red, poredu/poredi do reda v slovenski protestantiki 12.10--12.20 Andreja Legan Ravnikar, Liturgična terminologija v procesu oblikovanja enotne knjižne norme sredi 19. stoletja Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 15.00--15.10 Ubavka Gajdova, Skopje, Od istražuvanjata na morfosintaksičkite osobenosti na makedonskiot dialekten jazik 15.10--15.20 Klaus Geyer, Vilna, naus dë veld -- 'hinaus der [DAT] Welt (lit.)' -- und die Folgen: aktueller Sprachwandel in einem ostfränkischen Dialekt 15.20--15.30 Danila Zuljan Kumar, Ponovitev kot potrditev in konverzacijski duet 16.20--16.30 Herta Maurer Lausegger, Celovec, Avdiovizualna dialektologija in njeni metodološki pristopi 16.30--16.40 Andrejka Žejn, Gradec, Graški leksični raziskovalni projekt -- uresničevanje prvega delnega cilja 16.40--16.50 Ilijana Krapova, Jovka Tiševa, Plovdiv, Sofija, Clitic Reduplication Structures in the Bulgarian Dialects 16.50--17.00 Karmen Kenda-Jež, Slovenska dialektologija v drugi polovici 20. stoletja Sekcija B (Predavalnica 2) 15.00--15.10 Silvana Vranić, Reka, O mjesnome govoru Staroda 15.10--15.20 Roberto Dapit, Videm, Slovenska narečja v Furlaniji: odnos do matičnega in sosednjega sveta 15.20--15.30 Elizabeta Bernjak, Perspektive preživetja in razvijanja manjšinske materinščine pri slovenski manjšini na Madžarskem 16.20--16.30 Vlado Nartnik, Besedotvorne posebnosti privezno-pridevnih besed v črnovrškem dialektu Ivana Tominca 16.30--16.40 Bernard Rajh, Glagoli v severozahodnoprleškem govoru 16.40--16.50 Marko Jesenšek, Značilno besedje vzhodnoštajerskega in prekmurskega jezika 16.50--17.00 Katja Sturm-Schnabl, Dunaj, Narečna besedila kot zgodovinski vir ========= Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 16. februar 2006 10:23 Zadeva: za slovlit Po odmevni predstavitvi monografije Ljubezen in krivda Ivana Cankarja dr. Irene Avsenik Nabergoj je v današnjem Delu izšel obsežna predstavitev predavateljice novogoriške slovenistike na Politehniki. --- Zoltan JAN ========= Od: "Sonja Starc" Za: Poslano: 15. februar 2006 17:29 Zadeva: cestitke prvi oddaji o zgodovini slovenskga jezika Čestitke dr. Marku Stabeju in Slavku Hrenu ter vsem sodelujočim za odlično Kratko zgodovino slovenskega jezika (1. del). Razgibana in sveža izobraževalna oddaja. --- Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 15:54:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Feb 2006 15:54:17 +0100 Subject: Program izobraževalnega seminarja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (začetno usposabljanje) Message-ID: <004201c633d2$07e3b4b0$6400a8c0@P4> Od: "Pirih Nataša" Za: Poslano: 17. februar 2006 11:13 Predlog programa izobraževalnega seminarja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (začetno usposabljanje) UVODNE PRIPOMBE: - seminar je načeloma namenjen absolventom in svežim diplomantom slovenistike - predvidevamo kotizacijo v višini pribl. 20.000 SIT - plačila so seveda opravičeni tisti, za katere smo že zdaj zainteresirani, da bi delali pri nas (oz. morda celo delajo, pa bi bilo dobro, če bi se še malo usposobili), - na izobraževanje lahko pride kdorkoli, ki izpolnjuje pogoje, ki jih mi določimo (absolvent ali diplomant slovenistike); po opravljenem izobraževanju (obvezna prisotnost, aktivno sodelovanje, seminarska naloga) dobi neko potrdilo - sodelovanja ne garantiramo, zaenkrat pa lahko zagotovimo, da bodo kandidati za delo na Centru, ki bodo imeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, imeli prednost. CILJI: - seznanjanje z vlogo in pomenom slovenščine kot tujega jezika - seznanjanje z značilnostmi govorcev slovenščine kot tujega jezika - seznanjanje z osnovami poučevanja slovenščine kot tujega jezika - priprava na delo v razredu ORGANIZACIJSKA OBLIKA: - seminar naj bi izvedli v marcu in aprilu - enkrat na teden - morda 8 sred popoldne po 3 šolske ure = 24-urni seminar ali celo 8 sred popoldne po 4 šolske ure (2+2) - od 8. 3. do 26. 4. Sreda, 8. 3. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik; Nataša Pirih Svetina Slovenščina kot prvi, drugi in tuji jezik; učenje jezika in razvoj sporazumevalne zmožnosti - temeljni pojmi; Nataša Pirih Svetina Sreda, 15. 3. Govorci slovenščine kot tujega jezika -- udeleženci na tečajih Centra; organizacijske oblike tečajev, statistični podatki; Mojca Stritar Sreda, 22. 3. Osnove poučevanja slovenščine kot tujega jezika; kdo in kaj je učitelj slovenščine kot tujega jezika; Tanja Jerman Sreda, 29. 3. Opredelitev ravni jezikovnega znanja Tanja Jerman Učbeniki za učenje slovenščine kot tujega jezika, priročniki in drugo uporabno gradivo; Mihaela Knez Sreda, 5. 4. Komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot tujega jezika; učenje slovnice; delo z učbenikom ABC; Nataša Pirih Svetina Sreda, 12. 4. Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika; Mihaela Knez Sreda, 19. 4. Posebne oblike učenja slovenščine -- individualni pouk in učenje na daljavo; Mojca Stritar in Nataša Pirih Svetina Sreda, 26. 4. Pred odhodom v razred: priprava na pouk, učni načrti, programi, projekcije, poročila; vaje, popravljanje in odpravljanje napak, odprta vprašanja ., Tanja Jerman, Mihaela Knez, Mojca Stritar, Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 16:42:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 17 Feb 2006 16:42:18 +0100 Subject: [SlovLit] Online SLO-DE-SLO Message-ID: <00e901c633d8$bd0ff550$6400a8c0@P4> Od: "Matija Ogrin" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. februar 2006 16:33 Zadeva: Online SLO-DE-SLO Nedavno je dr. Birte Lönneker-Rodman objavila prenovljeno izdajo svojega spletnega slovarja Online SLO-DE-SLO. Najdete ga na naslovu http://webapp.rrz.uni-hamburg.de/~slowenisch/ Kakor prejšnja izdaja je tudi ta prosto dostopna in neprofitna; avtorica dopolnjuje slovar v prostem času. In vendar je zanj že drugič prejela nagrado Laurence Urdang EURALEX Award. Avtorici iskrene čestitke! --- Matija Ogrin From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 17:21:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 17 Feb 2006 17:21:03 +0100 Subject: IKT in poučevanje Message-ID: <011901c633de$28bdee10$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. februar 2006 12:56 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: Seminar solskega polja Dragi Miran, pošiljam v vednost: Seminar šolskega polja, v sredo, 22. feb. 2006 ob 19.00 uri v 026 na Pedagoški fakulteti (prof. dr. Bernard CORNU, Francija). Naslov predavanja: IKT in poučevanje v 21. stoletju: Nov poklic? Predavanje in podrobnosti na spletni strani http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html. Lp, Milena Mileva Blažić ----- Original Message ----- From: "Igor Repac" To: Sent: Wednesday, February 15, 2006 12:51 PM Subject: Seminar solskega polja > Spostovane kolegice in kolegi, > > mesec je naokrog in vabimo Vas na novo srecanje v okviru Seminarja > solskega polja, na katerem bomo pozdravili se enega pomembnega gosta iz > tujine: prof. dr. Bernard Cornu (Francija), direktor EIFAD (l'Ecole > d'ingenierie de la formation a distance) na francoskem Nacionalnem > centru za izobrazevanje na daljavo (CNED) v Poitiersu. Naslov njegovega > uvodnega predavanja bo ICT and Teaching in the XXIst Century: A new > Profession?, temu pa bo kot obicajno sledila razprava na to temo. Uvod bo > gost podal v anglescini; razpravo oziroma vprasanja za gosta pa bomo po > potrebi prevajali iz slovenscine; z gostom pa seveda lahko govorite tudi v > francoscini. > > Kot obicajno lahko na nasi spletni strani > najdete pisno gradivo za > spodbuditev razprave (sinopsis predavanja ter clanek dr. Cornua iz leta > 2004 Networking and collective intelligence for teachers and learners), > objavljamo pa tudi kratko biografsko predstavitev nasega gosta. Ce nam > posebej sporocite svojo zeljo, Vam gradivo lahko posljemo tudi po > elektronski posti. > > Srecanje bo v sredo, 22. februarja 2006 s pricetkom ob 19.00 uri v > sobi 026 na Pedagoski fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, > Ljubljana. Racunamo, da se nam boste pridruzili in veseli bomo, ce nam > potrdite > svojo navzocnost na tel. (01) 589 23 44 ali ceps na pef.uni-lj.si. > > Vljudno vabljeni in lep pozdrav! Pavel Zgaga, Vodja CEPS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 18:44:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Feb 2006 18:44:51 +0100 Subject: [SlovLit] NUK Message-ID: <014e01c633ea$780c8c90$6400a8c0@P4> Http://www.dlib.si/ -- Digitalna knjižnica Slovenije: na tej NUK-ovi lokaciji je ponovno možno iskanje po Ljubljanskem zvonu. Iskana besedila se prikažejo v jpg- ali v pdf-obliki. Čudno pa je, da ni nikjer na NUK-ovih spletnih straneh obvestila o razstavi ob 250-letnici Antona Tomaža Linharta Podoba s silhuete, ki so jo odprli tam 14. februarja; natisnjeno vabilo so nekatere inštitucije sicer dobile, za objavo na slovlit pa žal ni prišlo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 20 08:36:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 20 Feb 2006 08:36:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Jovan_Deli=E6_na_FF Message-ID: <003b01c635f0$51946260$524602c1@ff.unilj.si> From: Osolnik Vladimir Sent: Thursday, January 12, 2006 2:59 PM Subject: program obiska red. prof. dr. Jovana delića iz Beograda, 19.--23.februar 06 Pogram obiska red. prof. dr. Jovana Delića, predstojnika Oddelka za srbsko in južnoslovanske književnosti na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu Ponedeljek, 20. 2. 2006 10.30, predavalnica 2: Predavanje o sodobni srbski književnosti Torek, 21. 2. 2006 11.20, predavalnica 210 c: Predavanje o sodobnih tokovih v srbski književnosti 16.20, predavalnica 1a, prizidek: Predavanje o sodobni srbski književnosti in njenih odmevih v mednarodni javnosti Sreda, 22. 2. 2006: Pogovor z gostom o sodobnih literarnih tokovih in možnostih akademskega sodelovanja From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 20 16:20:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 20 Feb 2006 16:20:42 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Semič_=5BKrakarjevi_dnevi=5D Message-ID: <003d01c63631$36d3b7a0$524602c1@ff.unilj.si> From: Lidija Golc [mailto:Lidija.Golc na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 20, 2006 3:09 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Fw: semič Spoštovani! Morda bi objavili na slovlitu? Ali pa je preveč osebno? Lidija From: Lidija Golc To: Boza Krakar Sent: Sunday, February 19, 2006 12:19 AM Subject: semič Spoštovani! Premagujem svojo zadržanost, a drugače ne morete izvedeti, kako sem doživela današnji dan. (Glede programa res nisem pogledala na Slovlit [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001517.html, op. mh], sem pa pisala na spletno stran tic na siol.net, a mi niso odgovorili. Tudi moj dijak iz Semiča, Blaž Šprajcer, ni vedel točnih ur.) Na poti sem možu, ekonomistu z občutkom za lepo, brala Belo krajino, Avtoportret, Ljubezen, Hvala, draga; Utrujen sem ..., Samotni kamen, Koliko samozvancev in mojo najljubšo Zaspi že slavček, zaspi. Potem je on poslušal šport, jaz pa sem bila užaljena (tihih deset minut), dokler ni končno rekel, kot vedno z zamikom: Tisto daj še enkrat, ki se konča "s škržatom in s tabo." V Semiču sva najprej obiskala grob. Profesor Kmecl ima sicer prav, a grobove obiskujem kot drage prijatelje, brez patetike, z globokim spoštovanjem in z zavedanjem korenin. Takoj so naju ustavili: Ali iščete ... In tudi v Semiču: Ali iščete ... Najbolj všeč pa mi je bilo v gostilni: No, zdaj je pa že pet. Knjižnica me je spomnila na Bežigrajsko, prav taka je bila pred prenovo, še nasproti Gospodarskega razstavišča, v prostorih današnje Bežigrajske galerije: pregledna, prijazna, dišala je po miru in radovednosti. Ko smo selili knjige v novo, sem se zavedala, da ne bo nikoli, kot je bilo, sedaj pa sem nepričakovana spet stala v njej, le da ni bilo Nede, so bile pa tri druge ponosne knjižničarke, ki se jim je zdelo, da je šlo prehitro, samo trenutek, pa so vsi odšli. Tudi meni se je zdelo tako. - Hvala za govor, besede so se me dotikale in želela sem si jih zapisane, takoj. Tako se lahko vračam, tako laže zajamem celoto, tako vem, da česa nisem spregledalal in preslišala. Ampak ja, prezgodaj. Med prezgodaj in prepozno mine naš trenutek. Prezgodaj pomeni odprtost, vedoželjnost, iskrenost in samozavest. Začutila sem globoko hvaležnost prav za tisti trenutek, potem pa je nekomu grobijansko zazvonil mobitel. Ministov govor je prekinil cerkveni zvon, to je pomenilo, naj se ustavimo in prisluhnemo bolj zbrano, besedi, ki ni cunja papirja, in njenemu odzvenu (kasneje so zvonili še kurenti, odzvanjalo je Jerčino doživeto petje pa zbor Lipa; ta zbor je deset let, kolikor sem poučevala na šoli Prežihovega Voranca, vadil v šolski dvorani, morda še vedno; na proslavah so nam večkrat zapeli, zadnjo vedno svojo Lipo. Radi so peli Kernjaka, posebej, ko jih je vodil Munih). Glasovi, glasovi, spet sem pogrešala zapisano besedo, da jo varno vso dojamem, da se mi ne izgubi v pogledu in glasovih. A vse je minilo prehitro: županov sproščeni nagovor, Kmeclov govor (vedno je literatura in človeška širina in toplina), Kolškova predstavitev, koncert ... Želela sem vam stisniti roko, vsaj to, a menda ni bilo primerno, zdaj mi je pa žal. Raje ne preberem še enkrat in začnem premeščati in popravljati. Hvala za vse. Zunaj lije in grmi kot poleti, a ne dežuje v mrzlih curkih, to v gnezda lije življenje. Lidija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 10:47:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Feb 2006 10:47:09 +0100 Subject: [SlovLit] = =BDive_naj_vsi_narodi Message-ID: <003d01c636cb$c8b0f8a0$524602c1@ff.unilj.si> From: Andrej Skrbinek [mailto:andrej.skrbinek na uni-mb.si] Sent: Tuesday, February 21, 2006 9:44 AM Pozdravljeni! Na slovenski kulturni praznik, ko odmevajo besede: "žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan...", je med nas zakrožil e-mail z vsebino, ki se bi morala dotakniti vsakega pravega, ponosnega Slovenca! Verjetno ravno pravi čas, da se zavemo, da tudi v 21. stoletju ne gre bre z prepirov, saj naši rojaki še vedno nimajo povsod pravice, ki jim priti?e. Koroški deželni glavar Jörg Haider, je z novo namestitvijo napisa Bleiburg in odrekanjem dvojezičnih pravic v našem sosednjem Pliberku, nazorno pokazal, koliko v sodobni Evropi pomeni pravo in pravica. Še posebej zaskrbljujoče, da takšen brezpravni korak naredi doktor prava! Bodimo vsaj v tem složni prebivalci Evrope in na miren na?in, s podpisom, obsodimo tovrstna primitivna dejanja! Na avstrijskem Koroškem so z namenom zoperstavljanja takšnim in podobnim krivicam ustanovili spletno stran http://www.prokaernten.at/ na kateri zbirajo podpise v podporo upoštevnju ustavnih pravic koroških Slovencev! Če se strinjate z vsebino "kliknite" gumb "Eintragen/Vnos" na desni strani in se vpišite med podpisnike. Če se vam bo odprla stran v avstrijskem jeziku, lahko na vrhu nastavite slovenščino. Lep in miren dan želim, [Andrej Skrbinek] ========= From: Marjana [mailto:marjana_lavric na hotmail.com] Sent: Tuesday, February 21, 2006 8:32 AM To: 'Miran Hladnik' Subject: Pobudi Jolka Milič opozarja, da bi kazalo dvigniti svoj glas tudi proti SiMOBILU, ki na slovenskih tleh nedaleč od Sežane in verjetno še kje drugje, v kraju, ki ne sodi v dvojezični pas, ima maksiplakat samo v italijanščini: BENVENUTI / Scegliete Si.mobil - Vodafone / e usate il cellulare come a casa vostra / si.mobil / VODAFONE. Uredništvo novih brezplačnih Kraških bodic, ki izhajajo v Sežani, se je že večkrat ob plakat obregnilo, v zadnji 4. številki na 4. strani pa prijavilo SiMOBIL. Kazalo bi, da se oglasi tudi Slavistično društvo in podpre protest in ovadbo. Saj osamljeni borci dosežejo bolj malo, da ne rečem nič. --- Marjana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 10:52:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Feb 2006 10:52:34 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanja Message-ID: <003e01c636cc$8a7639f0$524602c1@ff.unilj.si> From: Lingvistični krožek [mailto:lingvisticnikrozek na butn.net] Sent: Tuesday, February 21, 2006 1:22 AM Subject: LK, 27. februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 823. sestanek v ponedeljek, 27. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Wolfgang U. Dressler, Univerza na Dunaju. Tema predavanja: Morfonotaktika kot sintagmatska sestavina oblikoglasja (predavanje bo v angleščini). Prof. Dressler bo imel še eno predavanje 1. marca ob 11h v dvorani SAZU z naslovom Usvajanje materinščine in jezikovna tipologija (predavanje bo v angleščini). --- Chikako Shigemori Bučar. =============== From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, February 21, 2006 8:34 AM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Jovan Delić na FF Samo majhen popravek: torek, 13.00, predavalnica 116; Torek, 16.20, predavalnica 404. Lp v. osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 17:26:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Feb 2006 17:26:52 +0100 Subject: [SlovLit] Igre, etika in vizualna poezija Message-ID: <000501c63703$a1401980$6400a8c0@P4> Http://www.i-r-i-e.net/current_issue.htm -- etika e-iger, posebna številka International Review of Information Ethics (dec. 2005). 9. 2. 1006 je Meta Lokar pred komisijo Irena Novak Popov, Janez Vrečko in Denis Poniž uspešno zagovarjala magistrsko delo o slovenski vizualni poeziji z naslovom Likovnost v sodobni slovenski poeziji. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 26 10:45:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Feb 2006 10:45:23 +0100 Subject: Marčevska kronika Message-ID: <000501c63ab9$5e6620f0$6400a8c0@P4> Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika/kronika62.doc oz. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika/kronika62.pdf se nahaja nova, 62. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz vsebine: delovni program slovenskega slavističnega kongresa oktobra 2006 v Zagrebu, razpis za Obdobja 25, o Lojzetu Krakarju, o mednarodnem dialektološkem simpoziju, o primorskih slovenističnih dnevih, razpisi, objave, spletke. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 26 23:42:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Feb 2006 23:42:05 +0100 Subject: Ponovno se je potrdila preroška moč slovenske poezije ... in zastavoslovje Message-ID: <003801c63b25$dfe2cf90$6400a8c0@P4> Naša stara, siva vrana že boleha teden dni. Huda mrzlica jo trese, glava jo močno boli. "Morala bom do zdravnika," sama zase godrnja. "Bom stopila k bortu štrku, ki na gripo se spozna." Modri doktor pri pregledu le latinsko govori. Z repom malo pomigava in navzkriž vrti oči. "Sedem bolh in pet komarjev naj v lekarni ti dado. Z močnim kropom jih popari in popij takoj nato." To preskušeno zdravilo res je gripo prepodilo: lonec kropa je požrla in takoj nato umrla. ========== Od: "Andrej Skrbinek" Za: "'Miran Hladnik'" ; Zadeva: sčit, lat. vexillum; veksikologija ali veksilologija, in zakaj ne veksilogija? Datum: 22. februar 2006 11:14 Temeljiteje sem se soočil z izrazom "zastavoslovje". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Laboratorij za korpus slovenskega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, 22. 2. 2006) je zabeležil tudi besedi "veksikologija" in "veksilologija", na hrvaškem govornem področju je v rabi "veksilologija", angleški izraz za zastavoslovje je "vexilollogy", latinski izraz za ščit je "vexillum", ali bi se potemtakem lahko reklo samo "veksilogija"? --- Andrej Skrbinek From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 12:16:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Feb 2006 12:16:59 +0100 Subject: [SlovLit] 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Message-ID: <000601c63b8f$53611030$524602c1@ff.unilj.si> From: tjasa alic [mailto:tjasaalic na yahoo.com] Sent: Monday, February 27, 2006 11:18 AM To: Miran Hladnik Subject: 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Od 26. junija do 14. julija 2006 bo Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL organiziral že 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture -- tema letošnjega seminarja je Mesto in meščani. Vse informacije o 42. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture si lahko preberete na spletni strani www.centerslo.net/seminar. --- Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 13:05:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Feb 2006 13:05:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Marčevska_kronika_--_popravek Message-ID: <000001c63b96$150b19a0$524602c1@ff.unilj.si> Prava naslova kronike sta http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika62.doc oz. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika62.pdf. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 21:26:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Feb 2006 21:26:00 +0100 Subject: [SlovLit] Dva simpozija na en klik Message-ID: <003701c63bdc$0758ecb0$6400a8c0@P4> Od: barbara.pregelj na guest.arnes.si Zadeva: zdaj pa menda bo Poslano: 27. februar 2006 13:43 Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca na Politehniki Nova Gorica pripravlja ZNANSTVENI SIMPOZIJ O SIMONU GREGORČIČU, ki bo potekal 10. novembra 2006 v Kobaridu. Simpozij je kar najširše zasnovan, zato Vas vabimo, da s svojimi prispevki obogatite védenje o življenju in delu "goriškega slavčka". Vaši prispevki bodo objavljeni v monografiji. Krajše povzetke (do 10 vrstic) z naslovom svojega prispevka pošljite do 30. aprila 2006 na naslov Šole za slovenske študije Stanislava Škrabca, ali po elektronski pošti na naslov barbara.pregelj@guest.arnes.si ali zoran.bozic na guest.arnes.si. ZNANSTVENO SREČANJE "LITERATURA V STIKU: USTVARJALNO DELO J. MILIČ" pa bo potekalo 26. maja 2006 v Sežani. Vabimo vas, da s svojimi prispevki obogatite védenje o ustvarjalnem opusu Jolke Milič (prevajanje, pesniško ustvarjanje, esejistika, polemike, satira, kritika prevodov, analiza njenega humorja, sloga) ali o literaturi v stiku in medkulturnem položaju. Prispevki bodo objavljeni v monografiji. Simpozij bo spremljala postavitev razstave o življenju in delu Jolke Milič v Kosovelovi knjižnici Sežana. Krajše povzetke (do 10 vrstic) z naslovom svojega prispevka pošljite do 31. marca 2006 na naslov Šole za slovenske študije Stanislava Škrabca, ali po elektronski pošti na naslov barbara.pregelj@guest.arnes.si ali ana.toros na p-ng.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 1 12:18:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 1 Mar 2006 12:18:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <002301c63d21$e346c940$9f4602c1@ff.unilj.si> LK FF vabi na 824. sestanek v ponedeljek, 6. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo Gorazd Kocijančič. Tema predavanja: Platonovo pojmovanje jezika. --- Chikako Shigemori Bučar Pred dnevi je pri objavi vabila na tečaj izobraževanja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika prišlo do neljubih napak. Prava oblika vabila je objavljena v rubriki Aktualno na spletnih straneh Centra za slovenščino na FF: http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=30&L2_ID=29. http://computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/wittdiewald.html -- Andreas Witt/Niels Diewald: Texttechnologie an der Universität Bielefeld, članek v časopisu Jahrbuch für Computerphilologie - online. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 20:47:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Mar 2006 20:47:53 +0100 Subject: Seminar Sodobna književnost v teoriji in šolski praksi Message-ID: <007701c63efb$5e50e0f0$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Kp: "Hojker Mihaela" Poslano: 2. marec 2006 12:18 Zadeva: Seminar Sodobna KN v teoriji in šolski praksi V soboto, 18. 3 2006 bo na FF posodobitveni seminar za učitelje z naslovom "Sodobna slovenska književnost v teoriji in šolski praksi". Seminar velja 0,5 t. Kotizacijo 9.230,00 sit nakažite na račun FF, št. 01100-6030707216, z oznako SM 143423 ter z vašim imenom in priimkom. Kopije potrdil prinesite s seboj. Prijavite se na e-naslov mihaela. hojker na ff.uni-lj.si ali po pošti na CPI FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, do 6. 3. 2006. 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Slovenska ljubezenska pesem -- Kako brati slovensko ljubezensko poezijo?, 3h (P, D), 11.15--13.30: M. Pezdirc Bartol: Novejša slovenska dramatika med platnicami in odrom: Sodobna slovenska komedija, 3h (P, D). 14.00--15.30: PREDAVATELJ BO SPOROČEN NAKNADNO (namesto A. Žbogar -- bolniška odsotnost: Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja) --- Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 21:25:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Mar 2006 21:25:48 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar sopomenk Message-ID: <00d501c63f00$a9f56760$6400a8c0@P4> Od: "Aljoša Ocepek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 3. marec 2006 9:16 [...] a obstaja kak slovenski slovar sopomenk? Po moznosti v digitalni obliki. Vem, da ima word nekaj takega, ampak ni hudo bogat. Kako oz. s cim si npr. pomagajo prevajalci? Vem, da je bil tezaver eno glavnih orodij Douglasa Adamsa, pa nikakor ne najdem kaj takega pri nas. :( --- [Aljoša Ocepek] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 5 17:36:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Mar 2006 17:36:41 +0100 Subject: [SlovLit] Sopomenke Message-ID: <00cf01c64072$fcd03230$6400a8c0@P4> Od: "VVB" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. marec 2006 21:30 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovar sopomenk Žal ne. ahko pa si (deloma) pomagate tako, da v iskalnik SSKJ vpišete termin, katerega sopomenko iščete.(Tudi za to je pogosto treba nekaj iznajdljivosti - a literarnim prevajalcem iznajdljivosti ponavadi ne manjka..:)) Veliko sreče, V. ====== Od: "Helena" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 4. marec 2006 21:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovar sopomenk Pri iskanju sopomenk sta prakticno uporabna Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP 2001) v elektronski obliki. Po Amebisovi razlicici teh slovarjev (iskalnik ASP32) je mogoce iskati glede na razlicne kriterije oziroma dele slovarskega sestavka, ki so urejeni kot iskalna polja (po iztocnicni besedi, po slovarskem zaglavju, po oznakah, po razlagi, primerih/zgledih in podobno). Ker imajo v SSKJ iztocnice pomensko razlago, kateri sledijo mnogokrat tudi sopoomenke, in ker tudi SP 2001 prinasa pomensko uvrstitev iztocnicne besede, si je pri iskanju sopomenk mogoce pomagati tako, da v iskalno polje "razlaga" vtipkamo besedo, kateri iscemo sopomenke. Za ponazoritev: Ce iscemo sopomenke besedi "dosleden", dobimo med zadetki naslednje iztocnice (pogojne sopomenke): - v SSKJ: brezkompromisen, konsekventen, premocrten, raven, ravnocrten, strikten, strog; - v SP: brezkompromisen, kategoricen, konsekventen, nekompromisen, prem, premocrten, ravnocrten, rigorozen, strikten, strog. Seveda je zadetkov vec in se morate o sopomenskosti odlociti tudi na osnovi pripadajocega sobesedila. Sicer pa slovar sopomenk trenutno izdeluje skupina sodelavcev na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Lep pozdrav, Helena > Od: "Aljoša Ocepek" > Za: "'Miran Hladnik'" > Poslano: 3. marec 2006 9:16 > > [...] a obstaja kak slovenski slovar sopomenk? Po moznosti v digitalni > obliki. Vem, da ima word nekaj takega, ampak ni hudo bogat. Kako oz. s cim > si npr. pomagajo prevajalci? Vem, da je bil tezaver eno glavnih orodij > Douglasa Adamsa, pa nikakor ne najdem kaj takega pri nas. :( --- [Aljo a > Ocepek] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 5 17:51:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Mar 2006 17:51:08 +0100 Subject: Prešeren v cirilici Message-ID: <010201c64075$01adb370$6400a8c0@P4> Od: "Zoran Božic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 4. marec 2006 15:48 Zadeva: Fw: [SlovLit] Preseren v cirilici Dragi Miran! Če tole Silvovo izčrpno pojasnilo ni bilo na Slovlitu (tako kaže Kronika?), te prosim, da z njim seznaniš zainteresirano javnost. LP Zoran From: To: "Zoran Bozic" Sent: Sunday, January 29, 2006 11:05 PM Subject: Re: [SlovLit] Preseren v cirilici Spostovani kolega Zoran Bozic! Za Presernom v cirilici se "skriva" danes zal nekoliko pozabljeni narodni buditelj, sicer pa znani pravnik in publicist iz Grgarja, Matej Ternovec (1842-1913). Izcrpno informacijo o njem nudi SBL (12. zv., 1980, 59- 60): V dobri veri, da se bodo Slovani hitreje zblizali, ce bodo uporabljali enoten crkopis, se je lotil reforme cirilice na osnovi starocerkvenoslovanscine, ne upostevajoc srbske Vuka. St. Karadzica. V tem crkopisu je objavil: S. Gregorcic, Kmecki hisi (Slovanski svet), vrsto Presernovih in Flegericevih (SBL I, 180-181) pesmi ter prevode Puskina, Lermontova idr.; Kitica povestic, Trst 1892 (psevd. Matvej Andr. Lamurskij - v cirilici), F. Preseren, Poezije, Trst 1893 (v cirilici). Vnuk Matveja Ternovca je pravnik Aleksander Ternovec, ki je do konca leta 2005 delal kot notar v Ilirski Bistrici, kjer zivi. Z njim sem v obcasnem stiku. Menim, da si Matej Ternovec zasluzi, da bi mu posvetili manjsi interdisciplinarni simpozij (slavisti, pravniki, zgodovinarji, narodopisci), nekaj podobnega kot smo to organizirali o Davorinu Hostniku (gl. Hostnikov zbornik). To sem g. Aleksandru Ternovcu ze omenil, vendar seveda on ni tisti, ki bi organiziral taksen simpozij. Ce Vas bo zadeva pritegnila, bi morda o tem rekla se kaksno besedo. Lep pozdrav! Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 09:12:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Mar 2006 09:12:09 +0100 Subject: Ljudje in društva Message-ID: <008001c641be$d5e5d9c0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/občni zbor sd kranj.doc -- zapisnik občnega zbora kranjskega SD; za predsednico je bila ponovno izvoljena Vlasta Jemec. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikuo_dec05.doc -- s poročilom kranjskega SD obogaten zapisnik seje UO SDS. Juana Robida (juana.robida na guest.arnes.si), do zdaj predsednica celjskega SD, sporoča, da je nova predsednica postala Alenka Prebičnik Sešel (I. gimnazija v Celju, Kajuhova 2, 3000 Celje). Dosedanjemu vodstvu hvala, novemu dobre želje! --- miran Iz Strgarjevih Novic Kluba koroških Slovencev (janez.stergar na guest.arnes.si) povzemam informcaijo o življenjskih jubilejih dveh slavistk. "O 70-letnici mariborske akademičarke prof.dr. Zinke Zorko [...] so pisali tudi osrednji slovenski mediji. Pač pa so (smo) -- zaradi njenega mladostnega videza, seveda! -- skoraj spregledali enak jubilej prof. dr. Katje Sturm Schnabl, čeprav je takorekoč na svoj jubilej v Ljubljani predstavljala nov literarno-zgodovinski zbornik o Berti Bojetu Boeta. Katja (uradno pravzaprav Stanislava Katharina) se je rodila 17. 2. 1936 v Celovcu ter bila aprila 1942 z družino pregnana iz domače Svinče vasi (Zinsdorf) v Nemčijo, v izseljensko taborišče Rechnitz in nato Eichstätt. Študij slavistike in umetnostne zgodovine na dunajski univerzi je 1973 zaključila z disertacijo o slovenskem narečju in ostankih narečja v celovški kotlini, 1973--84 je bila sodelavka Avstrijske akademije znanosti in umetnosti, od 1984 pa poučuje na dunajski univerzi slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturno zgodovino, od 1999 kot univerzitetna profesorica. Med njenimi objavami velja omeniti monumentalno delo Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit den Südslaven = Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani (1991). Prevedla in dopolnila je Geschichte der slowenischen Literatur Marije Mitrović (2001) in Trst -- Trieste Borisa M. Gombača (2002)." From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 21:11:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Mar 2006 21:11:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dva dogodka Message-ID: <001b01c64223$538f8100$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 7. marec 2006 14:30 Zadeva: LK, 13. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 825. sestanek v ponedeljek, 13. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Irena Srdanović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Teorija semantičnih okvirov FrameNet in njena raba v korpusno zasnovani leksikalni analizi. --- Chikako Shigemori Bučar ============ Od: "Domen Uršič" Poslano: 7. marec 2006 11:56 Zadeva: Wabila na poezija pa gledališka igra Zdrawo! Jutre, u srida, 8. 3. 2006 wab 20ih, ste wableni u Hostel Celica (Metelkowa) na koncert awtorske narične poezije. U tark, 14. 3. 2006 wab 21ih, pa u dworana na AGRFT na predstawa u naričju z naslowam KADU? KaNt AwToR - avtorske narečne pesmi s spremljavo kitare Domen Uršič - avtor, pevec, študent slovenistike in sociologije na FF v Ljubljani Jože Strel - kitarist, avtor melodije, študent ekonomije na EF v Ljubljani Besedila so nastajala in bila objavljena v letih od 1999 do 2005 v narečnem časopisu Siga'čan. Uglasbena v času od septembra 2005 do januarja 2006 v študentskem domu Gerbičeva 59. Velika večina besedil je igrivih in se poigrava z vsakdanjimi stvarmi. Prevladujejo motivi iz narave in ljubezenski motivi. Največ je sonetov. Gre za umetne pesmi, ki so namenjene kar najširšemu občinstvu. Vsa besedila so avtorska v cerkljanskem narečju. Ne gre za klasičen koncert. Vse skupaj je uglasbena gledališka uprizoritev, ki se rojeva skupaj s publiko. http://kantawtor.cerkno.net KUD Cerkno (Strila z jasnga) - KADU? Zgodba o vsakdanjiku štirih prisrčnih upokojencev. Scenarij: Domen Uršič, režija: Strila z jasnga, igrajo: Gwido: Gašper Uršič, Nežka: Branka Florjančič, Filip: Peter Lahajnar. Predstava nam prikaže vsakdanjik štirih upokojenih Cerkljanov, ki zahajajo na klopco k naši Albinci. Kljub temu da se dotika predvsem življenja štirih prisrčnih upokojencev, ki čisto po svoje preživljajo prosti čas, svoja razmišljanja pa ob tej priložnosti zaupajo tudi vam, bo v zgodbi, ki jo pripovedujejo, našel kakšno novo modrost zase prav vsak od nas. Ker v predstavi nastopajo štirje 'stari' mački cerkljanskega gledališča, lahko z gotovostjo trdimo, da bo vsakemu gledalcu ponudila slabo uro zdravega smeha in vas zagotovo spravila v dobro voljo. --- http://kud.cerkno.net, Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 11 09:02:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Mar 2006 09:02:48 +0100 Subject: Janez Žiga Popovič Message-ID: <007001c644e2$3117f870$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran" Poslano: 10. marec 2006 16:12 Zadeva: ZRC SAZU -- Historični seminar HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Med barokom in razsvetljenstvom: slovaropisna in pravopisna dela Janeza Žiga Valentina Popoviča Janez Žiga Valentin Popovič (v nemški literaturi Johann Siegmund Valentin Popowitsch), ki je bil rojen leta 1705 v Arclinu pri Vojniku in je umrl leta 1774 v Perchtoldsdorfu pri Dunaju, je bil prvi profesor nemškega jezika na dunajski univerzi. Sem ga je leta 1753 povabil dunajski nadškof Trautson, ki je bil zadolžen za študijska vprašanja. Popovič, eden od najbolj svojevoljnih učenjakov svojega časa, je zapustil vrsto rokopisnih del. Med temi je tudi njegov avstrijski slovar Vocabula Austriaca et Stiriaca, ki so ga v zadnjih dvesto letih večkrat uporabili in katerega izdajo so vedno znova zahtevali (npr. prominentni J. G. Herder), vendar pa je postal dostopen javnosti šele z izdajo leta 2004. Kot najobsežnejši zgodovinski avstrijski slovar ima veliko kulturnozgodovinsko vrednost in vsebuje dvoje sestavin: baročne (predvsem pri etimoloških podatkih) in tudi razsvetljenske (predvsem pri pomenskih razlagah). Na predavanju naj bi bili obdelani vsi bistveni vidiki slovarja, pri čemer - ker gre za homonimni in sinonimni slovar - pripada poseben pomen prostorskosti. - V drugem delu predavanja bodo na ozadju reformnega pravopisa 18. stoletja predstavljeni Popovičevi pravopisni spisi. Obravnavana bodo tudi Popovičeva pisma, predvsem tista, ki jih je pisal prijatelju, nürnberškemu zdravniku Jacobu Trewu. Predaval bo dr. Richard Reutner Richard Reutner se je rodil leta 1967 na Dunaju. Po študiju na dunajski univerzi, ko je kot glavni predmet končal nemško filologijo, je v letih 1992-1998 sodeloval pri projektu Krajevna imena dežele Zgornje Avstrije. Štiri leta je bil lektor za nemščino na univerzi v Debrecenu na Madžarskem, v letih 2002-2004 pa je delal pri projektu Avstrijske narodne banke, katerega rezultat je bila izdaja in analiza rokopisa avstrijskega slovarja J. Ž. V. Popoviča. V knjižni obliki je izdal tudi Popovičev razdelek o dialektih iz njegovih mešanih spisov (2003) in Popovičev prispevek k nemškemu pravopisu (2005). Od jeseni 2004 je lektor za nemški jezik in književnost na univerzi v Zagrebu. Ves čas svojega pedagoškega dela uči tudi na dunajski univerzi, kjer se je lani habilitiral za privatnega docenta za germanistično jezikoslovje. Predavanje bo v torek, 14. marca 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v nemškem jeziku. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 12 11:03:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Mar 2006 11:03:43 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajalski orehi Message-ID: <012101c645bc$3fc94100$6400a8c0@P4> Od: "Maja Zorga" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. marec 2006 10:42 Zadeva: gostinstvo in velike začetnice Lep dan, slovlitjani! Trenutno lektoriram gostinski leksikon, pa sem se znašla v zagati in prosim za vaše mnenje. Primere problematičnih gesel sem med samim delom kolepljala (kolepiti = kopirati in (pri)lepiti v wordu) v drugo datoteko, tako so pred vami večinoma še nelektorirane verzije. [Ker je seznam orehov za pismo predolg in v bogatotekstovnem formatu, smo ga postavili na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/majazorga_oreh.doc, kjer si ga lahko v miru ogledate in avtorici komentirate, najzanimivejše rešitve pa pošljete tudi na Slovlit. --- miran] Za zgled: Ballantine's -- zelo znan škotski viski s 43 odstotki alkohola, proizvajajo ga v več različicah Sama bi vse pisala z malo, po 131. členu pravopisa, [...] kaj pa storiti z [...] apostrofom? Kako potem pisati sklanjatev, ballentine'sa? Maja Žorga From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 07:59:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 13 Mar 2006 07:59:43 +0100 Subject: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Message-ID: <000f01c6466b$b50c3940$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Mark17 [mailto:mfabjan na gmail.com] Sent: Monday, March 13, 2006 4:51 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: zanima me... Pozdravljeni! Uvrstil sem se na Državno temovanju v znanju slovenščine; torej Cankarjevo tekmovanje. Letos sem Cankarjevo tekmovanje pisal prvič. Obiskujem 3. letnik srednje tehniške šole; torej spadam v 4. stopnjo B. kategorije in prabrati sem moral Kralja ropotajočih duhov. Zanima me glede testa, v kaki meri se lahko primerja z tekmovanjem za bronasto priznanj, kolikokrat se količnik znanja pomnoži v primerjavi s prvim tekmovanjem inše, kje bi bilo to zahtevano slovnično znanje pridobiti-svetujete kako dodatno gradivo ua utrditev znanja slovnice. Še to me zanima, ali so časi pisanja spisa in testa isti kot na Tekmovanju za bronasto priznanje? Koliko % je potrebno, da osvojiš zlato in koliko % je potrebno, da osvojiš srebrno priznanje. Koliko dijakov je lani osvojilo omenjeni priznanji(po številu)??? Lep pozdrav Marko ========== Ali je res treba CT krojiti po meri vseh teh točk željnih tisočev? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 22:32:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Mar 2006 22:32:39 +0100 Subject: Quo vadis Cankarjevo, tri vabila in eno vprašanje Message-ID: <006f01c646e5$a87cbcc0$6400a8c0@P4> > Ali je res treba CT krojiti po meri vseh teh točk željnih tisočev? Od: Jože Andrej Čibej [ekorist na siol.net] Poslano: 13. marec 2006 8:17 Za: 'Miran Hladnik' Zadeva: RE: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Normalno ... zakaj pa k meni prihajajo predstavniki prve generacije bolonjskih 3+2-jčkov, ki so se pri računanju (tako rekoč citat!) "zmotili samo v tem, da so delali na plus namesto na krat", spraševat, kako lahko popravijo oceno, da ne bodo imeli težav s povprečjem pri nadaljevanju na magistrskem študiju. "Pa ljudi moji, da li je to moguće??", bi najbrž vzkliknil Mladen Delić. Je, žal je. Mi smo uspeli narediti nekaj, kar ni še nikjer nikomur uspelo: z voljo čistega uma in prijemi črne magije premakniti in raztegniti Gaussovo krivuljo. Pa brez zamere za ta izpad! Jože Od: "slavica" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 13. marec 2006 21:02 Zadeva: Re: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Zdravo! Če Markova vprašanja niso "hec", ukinimo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Pozdrav, Slavica ========== Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Kp: "Hojker Mihaela" Poslano: 13. marec 2006 18:46 Zadeva: Fw: Seminar Sodobna književnost v teoriji in šolski praksi V soboto, 18. 3 2006 bo na FF posodobitveni seminar za učitelje z naslovom "Sodobna slovenska književnost v teoriji in šolski praksi". Seminar velja 0,5 t. Kotizacijo 9.230,00 sit nakažite na račun FF, št. 01100-6030707216, z oznako SM 143423 ter z vašim imenom in priimkom. Kopije potrdil prinesite s seboj. Če želite, se še lahko prijavite na e-naslov mihaela. hojker na ff.uni-lj.si ali po pošti na CPI FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, do 16. 3. 2006. 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Slovenska ljubezenska pesem - Kako brati slovensko ljubezensko poezijo?, 3h (P, D), 11.15--13.30: M. Pezdirc Bartol: Novejša slovenska dramatika med platnicami in odrom: Sodobna slovenska komedija, 3h (P,D). 14.00--15.30: Boža krakar Vogel: Načrti z novimi učnimi načrti za srednje šole (Namesto A. Žbogar - bolniška odsotnost: Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja) Boža Krakar Vogel =========== Od: Metka Zver [Metka.Zver na mk-trgovina.si] Poslano: 13. marec 2006 11:59 Zadeva: dialogi v knjigarni Konzorcij Knjigarna Konzorcij v letu 2006 nadaljuje s serijo tematskih večerov, vsako leto posvečenih določenemu področju znotraj družboslovja in humanistike. Letošnje Dialoge bo vodil ddr. Igor Grdina. Z gosti se bo ob pomembnih novih knjižnih izdajah pogovarjal o različnih temah s področja zgodovine. Prvi letošnji Dialogi bodo v torek, 14. marca ob 18. uri v knjigarni Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. Tematska os večera bo razmerje med zgodovino in literaturo. Za izhodišče pogovora bodo služile različne konceptualizacije odnosa med zgodovino in literaturo v preteklosti in sedanjosti. Od antičnega ločevanja, ki ga poznamo iz Aristotelove Poetike (ponatis je lani izšel pri Študentski založbi ), do današnjega križanja žanrov -- opozorili bomo na romane Umberta Eca (Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok včerajšnjega dne, Baudolino) ter na roman enega od gostov večera dr. Igorja Škamperleta (Kraljeva hči). Seveda ne bodo spregledana niti aktualna dela, ki privlačijo izjemno recepcijsko pozornost, kot je neizogibni Dan Brown z Da Vincijevo šifro. [...] Sogovorniki bodo spregovorili tudi o samem pojmu zgodovinopisja in o njegovih pripovednih konceptih. V izhodiščnem delu pogovora bosta sodelovala gosta -- pisatelj dr. Igor Škamperle in zgodovinar dr. Oto Luthar. --- Metka Zver ========== From: To: Subject: Joze Tomazic Date: Mon, 13 Mar 2006 Litera Maribor in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica bosta med 1. in 3. junijem 2006 v bistriškem gradu pripravila prvi bistriški književni festival. Prvi dan bo posvečen Jožetu Tomažiču, pisatelju, pripovedovalcu, bajkarju, igralcu in učitelju -- 9. marca je bila 100-letnica rojstva -- drugi dan pa bo beseda tekla o nadrealizmu v slovenskem romanu -- referate bodo pripravili Milan Dekleva, Petra Vidali in Matej Bogataj -- tretji dan pa bo dan za knjigo, zabavo, glasbo, teater in izlet. Referate o Tomažiču že pišejo Dragica Haramija, Janko Čar, Borut Gombač in Lidija Gačnik Gombač. --- Zdenko Kodrič, član programskega sveta Bistriškega književnega festivala) ========= Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Martina Ozbic [Martina.Ozbic na uni-lj.si] Poslano: 9. marec 2006 12:40 Zadeva: [SDJT-L] szj - info Pozdravljeni! Skupina oseb, ki se ukvarja s slovenskim znakovnim jezikom gluhih, išče informacije o že opravljenih raziskavah. Želelo bi se ustvariti slovar, slovnico, analizirati jezik, njegov razvoj, osnovati nek korpus. Če ima kdo informacije ali je zainteresiran, naj prosim sporoči. Hvala in lep pozdrav vsem, mag. Martina Ozbič, Pedagoška fakulteta, Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 23:28:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Mar 2006 23:28:56 +0100 Subject: Učbenik za ruščino Message-ID: <005001c647b6$afd2de10$6400a8c0@P4> Dragi Miran, tule je novica iz rusističnih logov za kroniko Slavističnega društva: izšel je učbenik ruščine Janje Urbas Situacije, mnenja, vaje. Napisan je za študente 2. letnika rusistike, je pa primeren tudi za višje stopnje v gimnaziji in na tečajih ruščine. Odlikuje se po avtentičnih, svežih besedilih in po tem, da upošteva naslovnika -- nosilca slovenščine. 9. marca je bil predstavljen na srečanju društva Slovenija-Rusija. O učbeniku sem povedala nekaj besed sama, Janez Zor je povedal nekaj svojih spominov na to, kako je poučeval ruščino prof. Preobraženski, nato pa sta Janja Urbas in Boštjan Romih (študent rusistike) -- malo za šalo in malo zares -- odigrala prizor živega poučevanja ruščine (pri odgovorih sta uporabila glas ljudstva itd.). Lep pozdrav, Saša From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 23:45:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Mar 2006 23:45:50 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pripovedovalski festival Message-ID: <006501c647b9$0c180360$6400a8c0@P4> Od: "Manca Perko" Za: Poslano: 14. marec 2006 14:23 Zadeva: FW: Pripovedovalski festival - Pravljice danes program V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 29., 30. in 31. marca 2006 že devetič zapored potekal slovenski pripovedovalski festival Pravljice danes. [...] Program je namenjen otrokom in odraslim, vodi pa ga pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan. [...] K njegovemu preboju je poleg dejavnosti Anje Štefan gotovo najbolj pripomoglo delovanje mladih pripovedovalcev Radia Študent, ki so s svojimi Pravljičnimi ReŠetanji poskrbeli za opazno promocijo pripovedovalske umetnosti pri nas. Tako je festival z leti dozorel v dogodek, ki ponuja prireditve za predšolske otroke in osnovnošolce, vabi srednješolce in študente, obsega pa tudi dva večerna nastopa za odrasle. [...] Koordinacija prireditve Alenka Veler. 9. pripovedovalski festival Pravljice danes podpira Mladinska knjiga Založba. Prisrčno vabljeni! PROGRAM 29. marec 2006 I. pripovedovalski forum slovenskih knjižničarjev 10.00 Pripovedovalski nastopi izkušenih slovenskih knjižničark. S kratkimi ljudskimi pripovedmi se nam bodo predstavile Ida Mlakar iz Ljubljane, Liljana Klemenčič s Ptuja, Vesna Racman iz Murske Sobote, Andreja Babšek iz Maribora, Slavka Kristan iz Novega mesta, Marija Godnič iz Sežane, Špela Pahor iz Izole, Marinka Kenk-Tomazin iz Tržiča, Rudi Meden iz Radovljice in Suzi Horvat iz Ljubljane. 11.00-11.15 Odmor za kavo in izmenjavo izkušenj 11.15 Dr. Marjana Kobe: Pogledi nekdanje pripovedovalke 11.45 Irena Matko-Lukan, urednica Cicibana in Cicidoja: O pomenu pripovedovanja ljudskih pravljic in o poslušanju Prireditev je namenjena predvsem knjižničarjem šolskih in splošnih knjižnic, vodjem splošnih knjižnic ter študentom bibliotekarstva, vabljeni tudi drugi. Prost vstop. 19.00 S pravljico okrog sveta, pripovedovalski večer za odrasle Pripovedujejo: Anja Štefan, Jette Ostan Vejrup, Svava Bernhardsdottir, Hujkin Vang, Azad Karim, Inacio Bintchende, Rožana Koštial Z besedami sedmih pripovedovalcev iz različnega kulturnega okolja bomo popotovali od slovenskega do danskega, islandskega, kitajskega, kurdskega in gvinejskega izročila ter se vrnili na domača tla. Vsak od pripovedovalcev se bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini ter primaknili tudi drobce svojih maternih jezikov, verzov, morda melodij. Anja Štefan se je rodila v Šempetru pri Gorici, živi in ustvarja v Cerknici. Študirala je slavistiko in anglistiko, nadaljevala na podiplomskem študiju folkloristike. Piše pesmi in pravljice za otroke, raziskuje in pripoveduje ljudske pripovedi. Od leta 1998 vodi pripovedovalski festival Pravljice danes. Jette Ostan Vejrup prihaja iz Danske. Že 18 let živi v Sloveniji in dela kot igralka. Poleg igranja v gledališkem ansamblu jo vse bolj zanima, kako lahko en sam igralec pove celotno zgodbo, pravljico. Rada ima pripovedništvo H. Ch. Andersena, z leti ga vedno bolj ceni. Najbrž jo je ravno to, da je zapustila svojo prvo domovino, spodbudilo k zavestnemu iskanju svojih korenin. Svava Bernhardsdottir se je rodila na Islandiji, živela tudi v Etiopiji in ZDA. Na Nizozemskem, v ZDA in Švici je študirala violo in baročno violino. V Nemčiji je srečala moža Slovenca, zdaj oba igrata v Slovenski filharmoniji. Vsako leto vsaj enkrat obišče Islandijo, kjer ima še veliko sorodnikov in prijateljev. Slikarka Hujkin Vang je bila rojena leta 1955 v Nantongu na Kitajskem. Po končanem študiju na oddelku za likovno umetnost Pedagoške univerze v Nankingu je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost končala grafično in slikarsko specialko ter ostala v Ljubljani. V Slovenji živi in dela že več kot dvajset let. Je velika ljubiteljica umetnosti in literature. Azad Karim je Kurd, prihaja iz pokrajine Kurdistan na severnem delu Iraka. Likovno umetnost je najprej študiral v Bagdadu, nato še v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ajdovščini. Po evropskih muzejih vztrajno zasleduje sledove kulture svoje dežele. Njegova likovna dela opazno zaznamuje kulturno izročilo prostora, iz katerega je izšel. Inacio Bintchende je bil rojen v afriški državi Gvineja Bissau. V Slovenijo je prišel leta 1986 in tu doštudiral gozdarstvo. Nekaterim je poznan kot priljubljeni Janez Belina, nekaterim pa po njegovih dejavnostih v organizaciji Amnesty International in v Afriškem centru, spet tretjim po sodelovanju s slovenskim gledališčem v Trstu. Tokrat se bo predstavil s pripovedjo iz svoje dežele. Rožana Koštial prihaja iz slovenske Istre. Je slavistka, zgodovinarka in etnologinja, ki že desetletja zbira in posreduje istrsko duhovno izročilo. S svojim delovanjem med laiki in strokovnjaki spreminja mnenje, da je Istra siromašna, trpeča in odmaknjena. Z vso ljubeznijo ohranja njeno narečje, pesmi in pripovedi. 30. marec 2006 9.00 O kraljični, ki je znala rešit' vse uganke, O živi vodi in O lintvernu, pripoveduje: Anja Štefan Za otroke od 7. do 9. leta 10.00 TRI BENEŠKE, Andrej Rozman -- Roza Za otroke od 8. do 10. leta 11.00 SLOVENSKI ILUSTRATORJI IN NJIHOVE NAJLJUBŠE PRAVLJICE, pripovedujeta: Jelka Reichman in Peter Škerl Za otroke od 6. do 8. leta 19.00 Pravljično ReŠetanje: Za dva groša fantazije v živo, pripovedujejo: sodelavci Radia Študent (za odrasle) 31. marec 2006 9.00 KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK?, pripoveduje: Ajda Rooss Remeta Za otroke od 5. leta naprej 10.00 PRAVLJICE IZ MOJEGA OTROŠTVA, pripoveduje: Jurij Souček Za otroke od 6. do 8. leta 11.00 Pravljično ReŠetanje: Za dva groša fantazije v živo, pripovedujejo: sodelavci Radia Študent Za študente, dijake in učence višjih razredov OŠ SPREMLJEVALNI PROGRAM: TO, 28., ob 19. uri, SR, 29., ob 17. uri (Pripovedovalski festival) in ČE, 30., PE, 31. marca, ob 10. uri Lutkovna premiera: Silvan Omerzu & Umetniško društvo Konj, KROKI IN PRIJATELJI Dvorana Duše Počkaj, CENE: 800 sit (dopoldanske predstave), 1200 sit (popoldanske predstave), 1000 sit (Kroki in prijatelji); popusti za skupine. Dodatna pojasnila: Tibor Mihelič, 01/ 2417 172, tibor.mihelic na cd-cc.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 07:54:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Mar 2006 07:54:58 +0100 Subject: [SlovLit] = LK_NUK_iraški_kolegi_jagnetov Message-ID: <002c01c647fd$5fb95fc0$9f4602c1@ff.unilj.si> Od: "Lingvistični krožek" Datum: 13. marec 2006 22:35 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 826. sestanek v ponedeljek, 20. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Jelisava Dobovšek Sethna, Tokijska univerza za tuje jezike. Tema predavanja Družbeno-jezikovni dejavniki v prenosu terminologije iz angleškega v japonski in slovenski jezik. --- Chikako Shigemori Bučar =========== Od: "Srečko Bončina" Datum: 14. marec 2006 7:51 Vabimo vas na brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v torek, 04.04.2006 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si. ============ Od: "jmd" Zadeva: Fwd: Appeal to save Iraq's academics Datum: 13. marec 2006 23:50 Spoštovani Miran Hladnik,[...] vas prosim, če bi spodnje sporočilo posredovali naprej po akademski skupnosti. [...] --- Mia Dintinjana From: Andrew Jameson2 Date: Mon, 13 Mar 2006 11:21:15 -0000 [Več info na http://www.brusselstribunal.org/Academics.htm. Peticijo za rešitev iraških akademikov lahko podpišete na http://new.petitiononline.com/Iraqacad/petition-sign.html --- miran] --- Andrew Jameson, Malvern Meeting, Society of Friends (Quakers) ============ Od: "Jože Andrej Čibej" Za: Kp: "'Miran Hladnik, arnes'" Zadeva: FW: [SlovLit] Prevajalski orehi Datum: 12. marec 2006 14:21 Pozdravljeni! Ko sem prof. Hladnika opozoril na napako v spletnem naslovu [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/majazorga_oreh.doc -- op. mh] in je to takoj odpravil, sem se zahvalil in napovedal, da "Hvala za korekcijo, ostalo bom kar z avtorico ... :)" Sam projekt, ki ste se ga lotili, torej prevod gostinskega leksikona, se mi namreč zdi zelo zanimiv, sočasno pa glede na raven jezika v tej stroki in nedorečenost posameznih pravil oziroma uporab nadvse zahteven. Bolj za šalo kot zares (pa ne čisto za šalo) tale premislek: Denimo: "svojilnost" v "jagnjetov kotlet z artičokami" težko najde vzporednico pri ustaljenih rabah za jedi iz drugih vrst mesa, kjer imamo "telečji", "ribji", ..., zakaj torej ne "jagnječji"; upam, da vsaj "goveji golaž" ne bo postal "govedov" ... če so že prašniki bikovi, ker pač drugače ne gre (palatalizacija bi utegnila biti špasna, koristna pa ne). Strah me je edino globalnega napada z desnimi prilastki, če bi se želeli izviti v univerzalnost. Googlov iskalnik na spletnih straneh v slovenščini najde (neodvisno od vsebine, se razume, ampak vsaj na prvi strani so sami kulinarični) 239 zadetkov z "jagnječji", z "jagnjetov" pa 7, od tega so razen enega, ki se nanaša na solčavsko ovco, sami "religiozni". Seveda ne verjamem naukom tipa "Jejte govno, milijoni muh se ne morejo motiti!", ampak ... frekvenca je pa le frekvenca, je že 30 let nazaj menil Denis Poniž. --- Lep pozdrav, Jože (Andrej Čibej) From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Mar 16 09:15:32 2006 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 16 Mar 2006 09:15:32 +0100 Subject: [SlovLit] SloFon 1 - Program Message-ID: <20060316081536.C42952C3432@avs4.arnes.si> Pozdravljeni, znan je program 1. slovenske mednarodne fonetične konference (SloFon 1), ki bo v Ljubljani od 20. do 22. aprila 2006. Program sestavlja 40 referatov udeležencev iz devetih držav in tri vabljena predavanja (Moira Yip, Jože Toporišič in Bernd Möbius). Spletna stran konference z aktualnimi informacijami je http://slofon.zrc-sazu.si. Konferenčni e-naslov za morebitna vprašanja pa je slofon na zrc-sazu.si. Vljudno vabljeni. Peter Jurgec (v imenu organizacijskega odbora SloFon 1) --------------------------------------------------------------------------- SloFon 1 1. slovenska mednarodna fonetična konferenca ? Program 1st Slovene International Phonetic Conference ? Programme Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Četrtek, 20. april 2006 // Thursday, 20 April 2006 08.30? Registracija // Registration 09.00?09.20 Uvodni nagovor // Welcoming remarks 09.20?09.30 Nagovor organizatorjev // Remarks by the organizers 09.30?10.00 Odmor za kavo // Coffee break 10.00?11.00 Vabljeno predavanje // Invited talk Moira Yip Sožitje med percepcijo in slovnico v fonologiji prevzetih besed The symbiosis between perception and grammar in loanword phonology 11.00?11.20 Odmor za kavo // Coffee break 11.20?13.00 Fonologija I // Phonology I 11.20?11.40 Franc Marušič *Af-koren-iks: Ali so nekontinuirani afiksi sploh možni? *Aff-stem-ix: Are there any discontinuous affixes? 11.40?12.00 Sašo Živanovič Vpliv obsega mentalnega slovarja na domeno fonološke teorije How does the size of the mental lexicon influence the range of phonological theory? 12.00?12.20 Tatjana Marvin Interakcija med strukturo in izgovarjavo v angleških izpeljankah The interaction between structure and pronunciation in English affixation 12.20?12.40 Alja Ferme Izglasni zvočniški sklopi Final sonorant clusters 12.40?13.00 Peter Jurgec O fonološkem statusu [?] v slovenščini On the phonolgical status of schwa in Slovene 13.00?15.00 Odmor za kosilo // Lunch break 15.00?16.00 Vabljeno predavanje // Invited talk Jože Toporišič Slovensko knjižno glasovje in naglas, kakršna sta Standard Slovene sounds and accent (as they are) 16.00?16.20 Odmor za kavo // Coffee Break 16.20?17.40 Fonologija II / Phonology II 16.20?16.40 Irena Sawicka Slovanski mehčani ustrezniki mehkonebnim zapornikom, posebej še v poljščini Slavic softened counterparts of velar stops, with special reference to the Polish situation 16.40?17.00 Teodor Petrič Glasoslovni razvoj slovenskega otroka ? soglasniki in soglasniški sklopi Phonological development of a Slovenian child ? Consonants and consonant clusters 17.00?17.20 Vlado Nartnik K razmejitvi kontoidov in vokoidov v slovenskih slovnicah On delimitation of contoids and vocoids in the Slovenian grammars 17.20?17.40 Agata Šega Nekatere glasovne značilnosti osnov za starejše latinizme oziroma romanizme v slovenščini Some phonetic characteristics of bases for older latinisms or romanisms in Slovene 17.40?18.00 Odmor za kavo // Coffee Break 18.00?19.00 Fonetika slovenščine I // Phonetics of Slovene I 18.00?18.20 Peri Bhaskararao, Nina Golob Kaj je pomembno pri slovenskem naglasu? Akustična primerjava tonemskega in netonemskega naglasa What matters in Slovene accent? An acoustic comparison of stress and pitch accents 18.20?18.40 Melita Zemljak Jontes Zlivanje glasov v spontanem (narečnem) govoru Sound fusion in spontaneous (dialectal) speech 18.40?19.00 Peter Jurgec, Karmen Kenda Jež Akustična analiza leksikalnega tona v govoru Ukev Acoustic analysis of lexical tone in the Slovene dialect of Ukve 20.00?? Sprejem pri županji ge. Danici Simšič // Reception (Ms. Danica Simšič, the mayoress of Ljubljana) Petek, 21. april 2006 // Friday, 21 April 2006 09.30?10.30 Vabljeno predavanje // Invited talk Bernd Möbius Eksemplarična reprezentacija govora Exemplar-based speech representation 10.30?11.00 Odmor za kavo // Coffee Break 11.00?12.20 Jezikovne tehnologije I // Language Technologies I 11.00?11.20 Tomaž Šef, Tea Tušar, Andrej Bratko, Matjaž Gams Naglaševanje nepoznanih slovenskih besed: primerjava med človekom, človeškimi pravili in strojnim učenjem Comparison between humans and machines on the task of accentuation of Slovene words 11.20?11.40 Jerneja Žganec Gros, Varja Cvetko - Orešnik, Primož Jakopin, Aleš Mihelič Leksikon izgovarjav SI-PRON The SI-PRON pronunciation lexicon 11.40?12.00 Matej Rojc, Darinka Verdonik Uporaba fonetično-morfoloških slovarjev SIlex in LC-STAR pri grafemsko-fonemski pretvorbi tujih imen Using SIlex and LC-STAR lexica for grapheme-to-phoneme conversion of foreign names 12.00?12.20 Andrej Žgank, Darinka Verdonik, Aleksandra Zögling Markuš, Zdravko Kačič Razširitev slovenske govorne baze BNSI Broadcast News za izboljšano akustično modeliranje govora Expanding the Slovenian BNSI Broadcast News speech database for improved acoustic modeling 12.20?14.00 Odmor za kosilo // Lunch break 14.00?15.20 Splošna fonetika // General phonetics 14.00?14.20 Ivo Škarić Prostorska percepcija in sluh Spatioception and hearing 14.20?14.40 Gordana Varošanec Škarić Vibrato profesionalnih moških glasov Vibrato in trained male voices 14.40?15.00 Ana Zwitter Vitez Prozodične strategije v spontanem govoru: analiza in aplikacije Prosodic strategies in spontaneous speech: analysis and applications 15.00?15.20 Branko Starc Vokografija in njena uporaba v fonetiki Vocographics and its application in phonetics 15.20?15.40 Odmor za kavo // Coffee Break 15.40?17.00 Jezikovne tehnologije II // Language Technologies II 15.40?16.00 Tomaž Rotovnik, Mirjam Sepesy Maučec, Darinka Verdonik Problemi razpoznavanja spontanega govora ob primerih iz govornega korpusa Turdis Discussing spontaneous speech recognition problems with examples from speech corpus Turdis-1 16.00?16.20 Simon Dobrišek, Boštjan Vesnicer, France Mihelič in Nikola Pavešić Biometrični sistem za razpoznavanje govorcev A biometric system for speaker recognition 16.20?16.40 Ekaterina Panova Principi sestavljanja zvočne komponente v združevalni sintezi govora za sorodne jezike Principles of compiling sound components in concatenative synthesis for closely related languages 16.40?17.00 Matej Rojc, Andrej Žgank, Tomaž Rotovnik, Bojan Kotnik Prevajalni sistem govora v govor BABILON za jezikovni par slovenščina-nemščina Speech-to-speech translation system BABILON for Slovenian-German language pair 17.00?17.20 Odmor za kavo // Coffee Break 17.00?18.00 Jezikovne tehnologije III // Language Technologies III 17.00?17.20 France Mihelič, Maša Novak, Simona Lustek, Grega Milharčič, Tadej Trebec Statistična analiza formantnih frekvenc slovenskih samoglasnikov s standardnimi programskimi orodji Statistical analysis of formant frequencies for Slovene vowels using standard software tools 17.20?17.40 Primož Jakopin Samoglasniki in soglasniki v korpusu Nova beseda Vowels and Consonants in the Nova beseda corpus 17.40?18.00 Tomaž Erjavec, Matija Ogrin Fonetični znaki in elektronske izdaje Phonetic characters in digital editions Sobota, 22. april 2006 // Saturday, 22 April 2006 9.30?11.10 Kontrastivne raziskave // Contrastive studies 9.30?9.50 Charalampos Karypidis, Antonia Colazo - Simon, Angelica V. Costagliola Neenakomernost pri percepciji J2: dokazi iz artikulacijske sinteze kontinuuma /i/~/e/ Asymmetry in vowel perception in L2: evidence from articulatory synthesis of an /i/~/e/ continuum 9.50?10.10 Elenmari Pletikos, Jelena Vlašić, Jordan Bićanić Uresničevanje leksikalnih naglasov v različnih intonacijskih glavah v hrvaščini The realization of lexical accents within different focuses in Croatian 10.10?10.30 Rastislav Šuštaršič Angleško-slovenska kontrastivna fonetika ter njene aplikacije pri poučevanju angleške fonetike English-Slovene Contrastive Phonetics and its Applications in Teaching English Phonetics 10.30?10.50 Damir Horga, Vesna Požgaj - Hadži, Marko Liker Časovne spremenljivke hrvaščine in slovenščine in njihov tujejezični jezikovni stik Temporal parameters of Croatian and Slovene in their linguistic contact as foreign languages 10.50?11.10 Hotimir Tivadar, Matea Hotujac Artikulacijsko-akustični opis slovensko-hrvaškega jezikovnega sistema Articulatory and acoustic description of the Slovene-Croatian language system 11.10?11.30 Odmor za kavo // Coffee Break 11.20?12.20 Fonetika in govorna rehabilitacija // Phonetics and speech rehabilitation 11.20?11.40 Irena Hočevar Boltežar, Miha Žargi Spremembe v oblikovanju samoglasnikov pri gluhih osebah po vsaditvi polževega vsadka Changes in the articulation of the vowels in deaf subjects after cochlear implantation 11.40?12.00 Martina Ozbič Razumljivost govora oseb z motnjo sluha: prispevek tranzientov, formantov ter glasovnih, govornih in izgovornih elementov Intelligibility of talk of people with disturbance of hearing: Contribution of the transients, formants, voice, speech and articulation and articulation elements 12.00?12.20 Tanja Kocjančič, Stefan Werner Akustična analiza diadokokineze v govoru oseb z nevrološko poškodbo Acoustic analysis of diadochokinesis in neurologically impaired speech 12.20?14.00 Odmor za kosilo // Lunch Break 14.00?15.40 Fonetika slovenščine II // Phonetics of Slovene II 14.00?14.20 Hotimir Tivadar Sodobni knjižni jezik med pisnostjo in govorjenostjo (na primeru radia in televizije) Contemporary standard Slovene between writing and speech (on the radio and television) 14.20?14.40 Damjan Huber Vpliv nekaterih sociolingvističnih dejavnikov na (slušno) zaznavanje samoglasnikov slovenskega standarda pri dijakih pomurskih srednjih šol Influence of some sociolinguistic factors to (speech) perception of standard Slovene vowels in the case of high shool students in Pomurje 14.40?15.00 Jana Zemljarič Miklavčič, Marko Stabej Zapisati nezapisljivo How to write down what cannot be written down 15.00?15.20 Nina Novak Prvine spontanega govora v zapisniku Elements of spontaneous speech in the protocols 15.20?15.40 Zdravko Zupančič Premislek ? manjkajoči člen med ?verbum mentis? in ?vis sermonis? Reflection ? A missing link between ?Verbum Mentis? and ?Vis Sermonis? 15.40?16.00 Zaključni pozdrav // Concluding remarks Konferenca bo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. The conference will be held at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Novi trg 4, Ljubljana, Slovenia. ---------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 10:14:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 16 Mar 2006 10:14:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Spominska_plošča_Dragotinu_Ketteju Message-ID: <002501c648d9$fadd0650$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Silvo Fatur [mailto:silvester.fatur na guest.arnes.si] Sent: Thursday, March 16, 2006 8:43 AM DRAGOTIN KETTE (Prem 1876 -- Ljubljana 1899). V pročelje Kulturnega doma Zagorje smo vzidali spominsko ploščo: Tu v Zagorju je v letih 1879-1889 odraščal pesnik DRAGOTIN KETTE, tu je hodil v očetovo ljudsko šolo, sem se je kot gimnazijec vračal na počitnice; v teh krajih je poleti 1898, pol leta pred smrtjo, napisal kar 43 od svojih 62 sonetov. K svečanemu odkritju, ki bo v soboto, 25. marca 2006 ob 16. uri, vabita Občina Pivka in Vaška skupnost Zagorje. Ob tej priliki bo slavnostno besedo spregovoril akademik dr. Matjaž Kmecl; kulturni spored bodo izvajali recitatorji, pevke in pevci treh okoliških Kettejevih krajev, Prema, Ilirske Bistrice in Košane. Na voljo bo tudi še sveža knjižica pesmi Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 18:06:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Mar 2006 18:06:14 +0100 Subject: Na zaslonu in v življenju Message-ID: <006601c6491b$f0021210$6400a8c0@P4> Http://www.personal.leeds.ac.uk/~lnp0sg/ -- začetna stran slovenistke Sabine Grahek, od tod je nekaj zanimivih povezav, med njimi tudi naslednji dve: http://bos.zrc-sazu.si/ -- besedilne zbirke Primoža Jakopina: Beseda (162 mio besed), slovensko leposlovje (3 mio besed), sskj, odzadnji slovar, besedišče slovenskega jezika, oblikoslovno označena besedila itd., http://www.ku.edu/%7Eslavic/sj-sls/ -- revija Slovenski jezik / Slovene linguistic Studies (ur. Marko Snoj in Marc L. Greenberg). Pozabili smo napraviti reklamo, zato zdaj poročamo za nazaj: 9. 3. ob 20.00 je Miran Hladnik izmuzovcem (društvo mladih ustvarjalcev) na FF govoril o Alojzu Gradniku, 10. 3. pa je Barbara Pregelj na novogoriški Politehniki izvedla preizkusno predavanje za docentko slovenske književnosti. Naslov: Nekatere pomembnejše značilnosti baroka v slovenski književnosti. V torek 28. marca bo ob 13.30 v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani Marijan Dović zagovarjal disertacijo z naslovom Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. --- miran ======== Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. marec 2006 7:55 Zadeva: Bolonjski knjizni sejem Dragi Miran, informacija za tiste, ki jih zanima največji in najboljši knjižni sejem otroških in mladinskih knjig na svetu -- Bolonja od 27. do 30. marca 2006. V vednost pošiljam domačo stran http://www.bookfair.bolognafiere.it/index.asp?m=52&l=2&ma=3 in sporočam, da je najboljše, da se pred-registrirate http://www.bookfair.bolognafiere.it/page.asp?m=52&l=2&ma=3&c=20&sc=658&p=52Pre-registration do 20 marca. Od Ljubljane do Bolonje je 3,5 ure z avtom, oznake so zelo dobre. Svetujem, da si prej ogledate program in dejavnosti za tisti dan ali za dva dneva. Iskreno priporočam. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 09:03:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 09:03:48 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanja o Pierru Bourdieu na Oddelku za sociologijo Message-ID: <006d01c64cbd$fcf80380$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Končan" Poslano: 17. marec 2006 11:30 Zadeva: Predavanja o Pierru Bourdieu na Oddelku za sociologijo 21.3. 2006 Darko Štrajn BOURDIEU IN NJEGOVI KONCEPTI ob 19. uri, predavalnica 15 30.3. 2006 Rastko Močnik GOVORNE CENE IN PROFITI: ANALOGIJA, METAFORA, KONCEPT 6.4. 2006 D. B. Rotar PREŽVEKOVALNI DISKURZ IN RADIKALNOST (O intelektualnih tradicijah in njihovi rabi) 13.4. 2006 Slavko Gaber ŠOLA IN REPRODUKCIJA NEENAKOSTI 20.4. 2006 Mileva Filipović VLADAVINA MUŠKARACA 9. 5. 2006 Dejan Dejanov THE CRITIQUE OF THEORETICAL REASON AND THE THEORY OF PRACTICAL LOGIC From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 17:09:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 17:09:16 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <004201c64d01$cef69390$6400a8c0@P4> Medtem ko se je v soboto 18. marca v Planici dogajalo ljudsko rajanje, se je na več mestih v Sloveniji odvijalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Po lanskoletnih pripombah na zaprti tip vprašanj so bila letošnja bolj odprtega značaja, pač v skladu z izvirnim konceptom tekmovanja, ki naj spodbuja tekmovalčevo ustvarjalnost, kar pa obenem pomeni, da bo ocenjevanje zato nekoliko napornejše. Še enkrat je treba pojasniti, da so vprašalnike sestavljali učitelji z dolgoletnimi izkušnjami in da so bili na FF strokovno recenzirani. Ocenjevalce prosim, da prispevate svoje izkušnje, in vas obenem vabim, da se priključite skupini, ki bo načrtovala Cankarjevo tekmovanje leta 2007. Organizatorje, mentorje in tekmovalce prosim tudi za poročila o težavah, ki se jih bomo potrudili do takrat odpraviti. Letos je zadrege povzročila nenadna ministrska odločitev, da se kotizacije tekmovalcem devetošolcem ne smejo zaračunavati. Da bi nadomestili finančni izpad, obljubljajo na ministrstvu konec marca razpis, na katerega se bodo prijavili organizatorji šolskih tekmovanj. V zvezi z ministrskimi načrti, da uporabi tekmovanje namesto nekdanjega eksternega ocenjevanja, naj pripomnimo, da CT nima na voljo profesionalne ekipe ne na RIC-u ne na Zavodu za šolstvo, kaj šele v okviru Slavističnega društva, in da ga organiziramo amatersko, torej ob svojih rednih službah. Zato se s profesionalno organizacijo mature seveda ne more meriti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 19:39:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 19:39:14 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <001701c64d16$c23a0780$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 21. marec 2006 18:12 Zadeva: RE: [SlovLit] Cankarjevo ŠE BESEDA O CANKARJEVEM TEKMOVANJU Pri navajanju števila udeležencev pa je treba upoštevati tudi tiste na šolskih tekmovanjih in ne le 2100 na državnem tekmovanju, kot se je letos pojavljalo v sredstvih javnega obveščanja. Vsako leto tekmuje okrog 10.000 učencev in dijakov! Temu je treba poleg priprav tekmovanja (določitev teme, literature itd., izdelave nalog in priprave naslovov) dodati še izobraževanje mentorjev, individualno delo mentorjev s tekmovalci, izvedbo dvojnih tekmovanj in spremljajočih dogodkov, zaključne prireditve in še kaj. Potem postane jasno, da slovenisti zmoremo volontersko v prostem času nekaj, kar je primerljivo z državno maturo, čeprav nimamo niti enega poklicno zaposlenega delavca, niti enega prostora, ne tehnične ne administrativne ne finančne podpore, ki pritiče državnim poklicnim ustanovam. Kje v naši državi še obstaja kaj podobnega? Glede kotizacije: navadno je prihajalo do nesporazumov, ker so šolski oblastniki mislili, da morajo tekmovalci osebno poravnati kotizacijo (in pri tem še sumničavo namigovali, koliko zaslužkarijo učiteljice). Ko smo jim povedali, da gre v bistvu za solidarnost med šolami, ki s plačilom kotizacije za svoje tekmovalce pomagajo kriti stroške šoli, ki gosti tekmovanje, so se večinoma pomirili. Še bolj pa jih je pomiril znesek, ki bi bil potreben, če bi se šli tržno gospodarstvo. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 23 19:53:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Mar 2006 19:53:22 +0100 Subject: Iz Koroških novic, vabilo na konferenco o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <008101c64eab$1071b7a0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Za: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs3.arnes.si> Poslano: 23. marec 2006 14:48 Zadeva: še nekaj vabil... [...] Oktobra 2004 je SM pripravila posvet o Slovencih na Koroškem po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, oktobra lani pa posvet ob 100-letnica rojstva akademika prof. dr. Frana Zwittra. Zadnja številka Glasnika Slovenske matice objavlja mdr. gradivo dveh posvetov o slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem (Reginald Vospernik, Matjaž Kmecl, Joža Mahnič, Peter Kolšek) in o književnosti Slovencev po svetu (Drago Jančar, Helga Glušič, Pavel Fajdiga, Bert Pribac, Janja Žitnik). Med novejšimi knjigami z zamejsko tematiko velja posebej omeniti literarno čitanko Reginalda Vospernika Celovška knjiga; izbor besedil sega od najstarejših zapisov o slovenski navzočnosti v mestu pa do najnovejših literarnih refleksij, ki so povezane z življenjem v Celovcu in ki nesporno dokazuje ne samo pomembnost tega mesta za slovensko kulturo, ampak tudi močno slovensko kulturno navzočnost v Celovcu (cena bogato ilustrirane knjige je 6510 SIT / 27,17 EUR). Med najavami prihodnjih knjig pa pri SM najdemo tudi Tatjane Rejec TIGR in komunisti ter Borisa Pahorja Trg neskladnega videza. [...] ======= Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Jerneja Zganec Gros [jerneja na alpineon.com] Poslano: 23. marec 2006 9:47 Zadeva: [SDJT-L] Konferenca Jezikovne tehnologije IS-LTC 2006: Prvo vabiloza prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2006 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 9. do 13. oktobra 2006 na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. To srečanje je peto v vrsti slovenskih konferenc o jezikovnih tehnologijah, letos pa prvič organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim pro- gramskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Na konferenci želimo zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij in javne uprave, ki raziskujejo, razvijajo ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva področja jezikovnih tehnologij so: * razvoj, standardizacija in uporaba jezikovnih virov * govorne tehnologije * strojno prevajanje ter drugo več- in medjezikovno procesiranje naravnega jezika * jezikovne tehnologije, vezane na semantični splet in predstavitev znanja * strojno (statistično) učenje jezikovnih modelov * zajemanje in luščenje informacij * primeri uporabe jezikovnih tehnologij * jezikovne tehnologije in jezikovni opisi * predstavitve jezikovnotehnoloških projektov [...] Prispevki morajo predstaviti nove raziskave s področja jezikovnih tehno- logij ali nove načine njihove uporabe. Dobrodošli so tudi pregledni prispevki. Prispevki v slovenskem ali angleškem jeziku naj bodo dolgi 4 ali 6 strani in oblikovani v skladu z navodili, ki so na voljo na konferenčni spletni ž strani. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Avtorje nekaterih izbranih prispevkov bomo povabili, da pripravijo razširjen članek za objavo v posebni številki revije Informatica. 25. junij -- rok za oddajo prispevkov, 20. avgust -- obvestilo avtorjem o sprejetju, 15. september -- oddaja končne različice prispevkov, 9.--10. oktober -- konferenca. Tekoče informacije so dostopne na konferenčni spletni strani http://nl.ijs.si/is-ltc06/. Konferenčni e-poštni naslov je hlt-conf na ijs.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 23 19:59:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Mar 2006 19:59:06 +0100 Subject: Poročilo o vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje v SD Kranj Message-ID: <00a001c64eab$dd87da80$6400a8c0@P4> Od: "Vlasta Jemec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 23. marec 2006 14:45 Zadeva: [...] poročilo o izvedbi tekmovnja V soboto, 18. 3. 2006, je tako kot v ostalih regijah tudi v Kranju na Tehniškem šolskem centru potekalo vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. V naši regiji se je letos tekmovanja udeležilo 157 učencev in dijakov ter 12 mentoric (nadzornih učiteljic in ocenjevalk) iz srednjih šol in 29 mentoric (nadzornih učiteljic in ocenjevalk) iz osnovnih šol, kar je največ doslej. Pretekmovalno napetost smo omilili s kratkim kulturnim programom. Nastopil je trio flavt, ki ga sestavljajo Maša, Anja in Urša iz Glasbene šole Škofja Loka. Učenka solopetja Nataša pa nam je zapela slovensko in evropsko himno. Tekmovalce je z vzpodbudnimi besedami nagovoril tudi koordinator tekmovanja za CP, gospod Vlado Pirc. Praktične nagrade za tekmovalce sta prispevala avtošola B&B ter Območno združenje Rdečega križa Kranj. SD Kranj pa je poskrbelo za malico tako tekmovalcev kot mentorjev. Letos bomo slavnostno podelitev zlatih in srebrnih CP pripravili v Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu v sredo, 24. 5. 2006, kjer nas bo gostil ravnatelj gimnazije in slavist dr. Miha Vrbinc. Zlati "cankarjevci" bodo prejeli grafike akademske slikarke Maje Šubic na temo letošnjega tekmovanja Odraščanje, srebrni pa knjižne nagrade. Poskrbeli bomo za kratek kulturni program in si ogledali kulturne znamenitosti avstrijske Koroške. --- Vlasta Jemec, prof., SD Kranj From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 24 19:32:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Mar 2006 19:32:22 +0100 Subject: Zakon o OŠ, Robert Alain de Beaugrande in MSK Message-ID: <004b01c64f71$4bc617d0$6400a8c0@P4> Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Slovensko društvo pedagogov vas vabita, da se udeležite javne okrogle mize z naslovom Osnovnošolska zakonodaja na razpotju: kaj prinašajo predlagane spremembe? ZDPDS in SDP se želita tvorno vključiti v spreminjanje Zakona o osnovni šoli, ki na dveh bistvenih področjih -- učni diferenciaciji in nacionalnih preizkusih znanja -- posega v sedanji koncept devetletke. Sistemske spremembe, ki zadevajo obvezno šolanje, so namreč problematika, ki nedvomno terja širšo strokovno razpravo. Povabili smo predstavnike Ministrstva za šolstvo in šport, da bi nam uvodoma predstavili predlagane spremembe zakona in pričakovane učinke le-teh, temu pa bi sledila razprava, h kateri smo povabili strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter učitelje in vzgojitelje. Vladne predloge zakonskih sprememb, o katerih bomo diskutirali na okrogli mizi, lahko preberete na internetni strani http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/. Okrogla miza bo v torek, 4. aprila 2006 ob 18. uri v Ljubljani, Tržaška cesta 2, poslovna stavba, I. nadstropje levo, sejna soba št. 1.050. --- Zdenko Medveš in Robi Kroflič preko Milene Blažič (milena.blazic na guest.arnes.si), 23. marca 2006 ============ Od: "Nataša Grzinič" Poslano: 24. marec 2006 15:59 Zadeva: Vabilo predavanje prof. de Beaugrand Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dr. R. A. de Beaugrande bo začel predavati na slovenistiki koprske Fakultete za humanistične študije pri Besediloslovju v torek, 28. marca 2006, ob 15.30 in zatem imel predavanja vsak torek. Tema prvih dveh bo Razvoj in sodobna dognanja besediloslovja. Vljudno Vas vabim, da se nam pridružite na predavanjih. --- Mag. Sonja Starc, asistentka ============ Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mks-zapisnik-tematika2005.doc --- Zapisnik 2. zasedanja predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja (Beograd, 23.-25. junija 2005) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 27 13:02:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Mar 2006 13:02:38 +0200 Subject: [SlovLit] Parada mladih Message-ID: <002301c6518d$f5dd7dd0$9f4602c1@ff.unilj.si> Od: "Alič Tjaša" Zadeva: parada mladih Datum: 24. marec 2006 12:36 Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 42. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Mesto in meščani (v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 3. do 14. julija 2006. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Ponujamo nekaj predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 15. aprila 2006 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili konec aprila. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 15. maja 2006 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:09:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:09:22 +0200 Subject: [SlovLit] Nagrada Stumbergerjevi Message-ID: <008f01c65236$8b30f170$6400a8c0@P4> To: Subject: Nagrada Stumbergerjevi Date: Mon, 27 Mar 2006 21:50:43 Mag. Saška Štumberger, asistentka na Oddelku za slovenistiko, je za svoje magistrsko delo Slovenščina pri dvojezičnih Slovencih v Nemčiji na 4. nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela na predlog strokovne komisije -- predsednik doc. dr. Jernej Zupančič -- prejela prvo nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Javna svečana podelitev pisnih priznanj bo v četrtek, 30. 3. 2006 ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iskreno čestitamo --- Ada Vidovič Muha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:26:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:26:30 +0200 Subject: [SlovLit] Dva razpisa in eno vabilo Message-ID: <010d01c65238$f0182c00$6400a8c0@P4> Http://www.esf.org/eurocores -- razpis ena. Http://www.arrs.gov.si/sl/infra/period/razpisi - razpis dva. ========= Od: "Marko Marincic" Poslano: 27. marec 2006 14:41 Zadeva: vabilo 29. in 30. 3. 2006 bo na obisku v Ljubljani dr. Neven Jovanović z Oddelka za klasično filologijo Univerze v Zagrebu. Obisk je povezan s ponovno vzpostavitvijo stikov med oddelkoma in bo priložnost tudi za konkretne pogovore o prihodnjem sodelovanju med člani oddelkov, študenti in učitelji klasičnih jezikov. Ob tej priložnosti bo imel gost dve predavanji, in sicer v sredo, 29. 3. 2006, ob 17.00, v predavalnici 345 na Filozofski fakulteti: Digitalizacija besedil kulturne dediščine: modeli in problemi. Seznanili se bomo s projekti digitalizacije starejših besedil (zlasti humanističnih), ki potekajo na Hrvaškem in v nekaterih drugih evropskih državah, pa tudi na splošno z digitalnimi zbirkami literarnih besedil, ki jih večina med nami uporablja skoraj vsak dan. Drugo srečanje bo uvod v delavnico študijske skupine učiteljev latinščine v četrtek, 30. 3., ob 15.30 v predavalnici 04 (računalniška učilnica), in sicer na temo Klasična filologija in pouk klasičnih jezikov na Hrvaškem. Gost bo predstavil zlasti obdobje zadnjih 15 let; sodeloval bo tudi v diskusiji. --- predstojnik Oddelka za klasično filologijo, izr. prof. dr. Marko Marinčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:36:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:36:37 +0200 Subject: Kronika št. 63 (2. april 2006) Message-ID: <012501c6523a$59bc95f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika63.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika63.pdf -- nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz kazala: Quo vadis Cankarjevo, festival Pravljice danes, mednarodna fonetična konferenca, sopomenke na internetu, ptičja gripa in slovenska književnost. V poštne nabiralnike članom pride njena tiskana verzija čez dva dni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 22:12:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 22:12:54 +0200 Subject: [SlovLit] Klasiki Message-ID: <00c001c652a4$007d3e80$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 28. marec 2006 17:09 Vabimo Vas na tiskovno konferenco ob izidu štirih novih knjig iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so pravkar izšle pri Založbi Litera: - Jože Udovič: ZBRANO DELO - 5. knjiga (dnevniki, pisma). Uredil: prof. France Pibernik. MPC: 7.800,00 SIT - Ivan Pregelj: ZBRANO DELO - 2. knjiga (dramatika). Uredil: prof. Janez Dolenc. MPC: 6.300,00 SIT - Zofka Kveder: ZBRANO DELO - 1. knjiga (kratka proza). Uredila: dr. Katja Mihurko Poniž. MPC: 4.800,00 SIT - Primož Kozak: ZBRANO DELO - 1. knjiga Uredil: prof.. Dušan Moravec. MPC: 7.500,00 SIT Novitete bomo predstavili ob prisotnosti glavnega in odgovornega urednika zbirke prof. akad. dr. Franceta Bernika, urednika zbirke Andreja Brvarja in urednikov posameznih knjig. Predstavitev bo potekala v petek, 31. marca 2006 ob 11. uri na Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 8, Ljubljana). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 30 15:05:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Mar 2006 15:05:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_natečaj Message-ID: <000401c653fa$a0721bc0$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Ana Ivančič [mailto:ana.ivancic na ucila.si] Sent: Thursday, March 30, 2006 2:57 PM To: 'Miran Hladnik' Subject: RE: literarni natečaj Založba Učila International Tržič razpisuje NATEČAJ za POLITIČNI TRILER in EROTIČNI ROMAN. Nagradni sklad posameznega žanra je 1.500.000 tolarjev. 1. nagrada: 1.000.000 tolarjev 2. nagrada: 300.000 tolarjev 3. nagrada: 200.000 tolarjev Žirija si pridružuje pravico, da ne podeli vseh nagrad. Založba in avtor se zavezujeta, da bo nagrajeno delo objavljeno v knjižni obliki. Na natečaju lahko sodelujejo pisci s še neobjavljenim izvirnim besedilom v slovenskem jeziku. Besedilo naj ima od 250.000 do 400.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo ustrezala določilom natečaja (dolžini, literarni zvrsti in izvirnosti), bodo izločena. Besedila pošljite do 1. septembra 2006 na naslov: Učila International, založba, d. o. o., Cesta Kokrškega odreda 18, 4924 Križe, s pripisom "za natečaj". Pošiljka naj vsebuje tri natisnjene in spiralno vezane izvode besedila, označene s šifro. Podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov) naj bodo dodani v posebni zapečateni ovojnici, označeni z isto šifro. Žirijo sestavljajo: Mojca Benedičič, Samo Rugelj in Marcel Štefančič, jr. Nagrajenci bodo slovesno predstavljeni novembra na 22. knjižnem sejmu v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Mar 31 19:20:51 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 19:20:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpisi_Ustanove_patra_S=2E_Škrabca_za _nagrade_in_štipendije Message-ID: <442D8113.13189.14F91E2@localhost> Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 razpisuje nagrado na področju slovenskega jezikoslovja. Nagrado lahko prejme pravna ali fizična oseba. Predlagatelj naj predloži podatke o kandidatu in obrazložitev predloga. Rok za pošiljanje predlogov je do vključno 30. 6. 2006. Predloge z obrazložitvijo naj predlagatelji pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom -- razpis za nagrado. Dodatne informacije so možne po telefonu 01 / 836 10 95 in 01 / 837 26 12 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. -------------------------------------------------------- Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2006/2007, in sicer: -- celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; -- celoletne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; -- celoletne štipendije za podiplomski študij študentom -- članom Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2006/2007 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom, -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu, -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja ter -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "Razpis za štipendije". Rok za prijavo: do vključno 5. 5. 2006. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne po telefonu 01 / 836 10 95 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 30. 6. 2005. Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 31 09:50:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 09:50:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_17=2E_Primorskih_slovenistični h_dnevov Message-ID: <002001c65497$cd6ac800$9f4602c1@ff.unilj.si> Prem in Ilirska Bistrica, 6., 7. in 8. aprila 2006 From: Breda Švara [mailto:breda.svara na guest.arnes.si] Sent: Thursday, March 30, 2006 9:15 AM Subject: PSD Prem, 6. aprila ob 17.30 ogled Kettejeve rojstne hiše Grad Prem, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del, pogovor s Silvom Faturjem, urednikom zbirke, in ilustratorjem Romeom Volkom; vodi Senija Smajlagič. Kulturni program: Kulturno društvo Prem Ilirska Bistrica, 7. aprila ob 9. uri v OŠ Dragotina Ketteja Pozdravni govori Matjaž Kmecl, Dragotin Kette, "pesnik z veselo in neomadeževano dušo" (I. Cankar) Aleksander Bjelčevič, Kettejev verz Tatjana Rojc, Dragotin Kette: Moderna ali tradicija 10.30-11.00 Odmor Jasna Čebron, Kettejevo pesništvo za otroke Anita Nedeljkovič Andlovic, Devetošolci spoznavajo književnika D. Ketteja in njegovo literarno delo Nada Đukič, Uporaba nevrolingvističnega programiranja pri obravnavi Kettejevih besedil Prisluhnimo Jolki Milič, vodi Alen Mesarič 13.00--14.30 Odmor Za Kosilo Medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti -- jezik v stiku Meta Grosman, Vzgojni potencial medkulturne razsežnosti pri poučevanju jezika in književnosti Boža Krakar Vogel, Kompetenčni pristop pri oblikovanju učnega načrta za 4-letne strokovne šole? Vesna Mikolič, Mladi v medkulturnem položaju ob slovensko-italijanski meji 16.00--16.30 Odmor Milena Mileva Blažić, Medkulturnost v besedilih D. Ketteja za otroke in mladino -- analiza primera "Šivilja in škarjice" Maruša Mugerli, Medkulturnost (sodobne) slovenske književnosti Odprtje Kettejeve spominske poti ob 130-letnici pesnikovega rojstva 8. Aprila ob 9. uri, zbirno mesto pred OŠ D. Ketteja v Trnovem, organizator: Društvo Kettejeva pot. Pot: Trnovo/Ilirska Bistrica--Rečica--Zarečje--Novakov Mlin--Smrje--Prem (9 km) 17. PSD prirejajo slavistična društva Nova Gorica, Koper, Trst-Gorica-Videm. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Mar 31 19:27:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 19:27:08 +0200 Subject: [SlovLit] 36. teden slovenske drame, Kranj, 18.--30. marec 2006 Message-ID: <442D828C.2355.155519F@localhost> V četrtek, 30. marca 2006, se je v dvorani Prešernovega gledališča Kranj z zaključno slovesnostjo končal 36. teden slovenske drame. Podelili so tri nagrade: Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev slovenskega dramskega besedila ter prvikrat v okviru festivala tudi nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Žirija za Grumovo nagrado (letos ji je predsedoval Blaž Lukan) je med več kot 42 besedili, prispelimi na natečaj za Grumovo nagrado 2006, pred začetkom TSD nominirala pet najboljših, na sinočni sklepni prireditvi pa nagrado podelila Matjažu Zupančiču za dramo _Razred_, "veselo igro o žalostnih rečeh", s katero Zupančič nadaljuje z razkrivanjem brezobzirnosti in krutosti potrošniškega sveta, izraženim že v njegovih prejšnjih dramah. Sicer pa je to za Zupančiča že četrta Grumova nagrada (prejel jo je že 1997 za dramo _Vladimir_, 2001 za komedijo _Goli pianist ali mala nočna muzika_ in 2003 za _Hodnik_, dramo v stilu resničnostnega šova). Med šestimi uprizoritvami, ki jih je za tekmovalni program 36. TSD izbrala selektorica Barbara Orel, je tričlanska žirija (Alenka Bole Vrabec, Jaša Drnovšek in Tadeja Krečič) za dobitnika letošnje Šeligove nagrade razglasila dramatizacijo _Epa o Gilgamešu_ Nebojše Popa Tasića v izvedbi SMG iz Ljubljane. Letošnja novost festivala je nagrada občinstva, za katero so se potegovale vse uprizoritve iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa TSD. Po pričakovanjih je kranjsko publiko najbolj navdušil prodorni satirični kabaret Borisa Kobala in Segreja Verča _Zafrkon_. Kranjski festival Tedna slovenske drame postaja vse obsežnejši oganizacijski zalogaj. Letos se je v dvanajstih dneh na odru zvrstilo šest tekmovalnih uprizoritev ter štiri iz spremljevalnega programa, za povrh pa še tri uprizoritve iz mednarodnega programa, namenjenega uprizoritvam slovenskih dramskih besedil v izvedbi tujih gledališč. Letos so se v okviru mednarodnega programa v Kranju predstavili Beogradsko dramsko pozorište z _Igro parov_ Matjaža Zupančiča, Crnogorsko narodno pozorište s komedijo Zorana Hočevarja _Smejči_ ter Theater im Keller iz Gradca z uprizoritvijo _Nore Nore_ Evalda Flisarja (na lanskem festivalu smo isto dramo videli v izvedbi gledališča Al-Soradk Pavilion Group iz Kaira), žal pa nismo videli napovedane uprizoritve drame _Vladimir_ Matjaža Zupančiča v izvedbi Teatr Polski iz Bydgoszcza. Na letošnjem fesivalu je bolj kot prejšnja leta odmeval izbor predstav za tekmovalni program, torej predstav, ki so bile v igri za Šeligovo nagrado. Deloma zato, ker je letošnji repertoar slovenskih gledališč (posebej ljubljanske SNG Drame) toliko zasičen z različnimi dramatizacijami slovernskih in tujih pripovednih besedil, da je bila selektorica letošnjega TSD Barbara Orel prisiljena celo nekoliko spremeniti programska izhodišča festivala (gre za nerazčiščeno dilemo, koliko je avtorska dramatizacija npr. romana Prima Levija ali pa starodavnega sumerskega epa sploh slovensko dramsko besedilo). Deloma je presenetila tudi uvrstitev amaterskega gledališča Toneta Čufarja v tekmovalni program (njihova izjemno posrečena izvedba socialne drame Toneta Čufarja _Polom_ se odvija v hladnem ambientu zapuščene industrijske hale železarne Acroni na Slovenskem Javorniku), medtem ko sta eni najpomembnejših uprizoritev dveh osrednjih slovenskih gledališč (_Alamut_ SNG Drame Ljubljana in dramatizacija romana Prima Levija _Je to človek?_ MGL) pristali v spremljevalnem programu. V okviru 36. TSD se je v Kranju zvrstilo še veliko spremljevalnih prireditev, med njimi koncertne uprizoritve dram, nominiranih za Grumovo nagrado 2006, okrogla miza o valu dramatizacij, ki jo je vodil Matej Bogataj, predstavitev prve knjige _Zbranih dram_ Evalda Flisarja, ki je izšla pri newyorški založbi Texture Press, in predavanje Milene Mileve Blažić _Linhart za mlade in malo manj mlade_, s katerim je Prešernovo gledališče Kranj obeležilo 250. obletnico rojstva prvega slovenskega dramatika. Potekale tudi delavnice dramskega pisanja, ki so jih vodili priznani domači in tuji gledališčniki. Sklepno slovesnost TSD so popestrili igralci kranjskega gledališča z uprizoritvami kratkih odlomkov iz besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ter nastop etno-skupine Katalena, ki je poleg starejših uspešnic predstavila tudi nekaj skladb s svojega novega albuma _Kmečka ohcet_. Več o Tednu slovenske drame na http://www.pgk.si/. Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 3 09:05:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Apr 2006 09:05:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_Tretjega_hrvaško-slovenskega_s lavističnega_srečanja_v_Opatiji Message-ID: <002d01c656ec$f560cbf0$9f4602c1@ff.unilj.si> Petek 7. aprila 2006 9.30-12.30 POZDRAVNI GOVORI Zvonko KOVAČ, Književnosti kao druge/strane Krešimir NEMEC, Šenoa i Jurčič - povijesne, kulturološke i sociološke analogije Irena NOVAK POPOV, Kocbek in Hrvaška DISKUSIJA Vesna HADŽI POŽGAJ, Tatjana BALAŽIC BULC, Otvori usta pa ću ti reći tko si (stavovi prema različitim jezicima u Hrvatskoj i Sloveniji) Ivo PRANJKOVIĆ, Prezent u hrvatskome standardnom jeziku i slovenski efektivni prezent DISKUSIJA Miran ŠTUHEC, Literarni izzivi (Ljubljana, Maribor: SAZU, Pef, 2003) Ivana LATKOVIĆ, Prilozi zagrebačke slovenistike u proučavanju slovenske proze Miran HLADNIK, Slovenski slavistični kongres 2006 v Zagrebu DISKUSIJA 12.30-13.00 Odmor in malica 13.00-15.30 Ada VIDOVIČ MUHA, Knjižni jezik - do kdaj še? Marko SAMARDŽIJA, Nekoliko napomena o mjestu i ulozi lingvističke i komunikacijske pravilnosti u hrvatskoj normativistici Marko JESENŠEK, Normativnost prekmurskega jezika Mira MENAC MIHALIĆ, Iz kontrastivne analize hrvatskih i slovenskih dijalektnih frazema DISKUSIJA Vladimir OSOLNIK, Delež hrvaških vsebin v študijskih programih na Filozofski fakulteti v Ljubljani Vanda BABIČ, Alenka ŠIVIC DULAR, Položaj historičnih in filoloških predmetov v novih bolonjskih študijskih programih Mateo ŽAGAR, Paleoslavistika u novim sveučilišnim programima: zagrebačko stanje DISKUSIJA Irena OREL, Hrvaško-slovenski stiki pri oblikovanju slovenskega (kemijskega) izrazja v drugi polovici 19. stoletja Aleksandar BJELČEVIĆ, Problem z definiranjem literarnih obdobij - na primeru romantike Marija STANONIK, Vraz etnolog DISKUSIJA IZLET V KASTAV Večerja Sobota 7. aprila 2006 9.30-11.00 Silvija BOROVNIK, Novosti v prozi sodobnih slovenskih prozaistk Stipe BOTICA, Novi hrvatski epitafi Alojzija ZUPAN SOSIČ, Nasilje v sodobnem romanu Đurđa STRSOGLAVEC, Jezikovna mimetičnost proze Andreja Skubica in Renata Baretića Mateja PEZDIRC BARTOL, Marginalci v sodobni slovenski dramatiki Marko ALERIĆ, Pale sam na svijetu u prijevodu Ivana Esiha i promjene u hrvatskome standardnom jeziku DISKUSIJA 11.00-11.30 Odmor in malica 11.30-13.00 Marko STABEJ, Besedilo med improvizacijo in kodifikacijo Anita PETI-STANTIĆ, Opis, propis i red riječi Nina NOVAK, Slovenščina in Evropska unija: problematika tujih stvarnih imen Bernardina PETROVIĆ, Razgovorni idiomi hrvatskoga jezika u javnim elektroničkim medijima Andreja PONIKVAR, Nataša PIRIH SVETINA, Slovenska slovnica za tujce - kaj imamo, kaj pa bi DISKUSIJA 16.00-17.00 Sprejem pri opatijskem županu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 3 18:33:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Apr 2006 18:33:18 +0200 Subject: [SlovLit] Za maturo gvant Message-ID: <005301c6573c$5194d340$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 3. april 2006 15:45 Zadeva: Vabilo na "maturantske" prireditve v Slovenskem šolskem muzeju V Slovenskem šolskem muzeju je na ogled razstava ob deseti obletnici splošne mature na Slovenskem (1994/95--2004/05) -- matura x let. Prijazno vabljeni v Slovenski šolski muzej na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani: 1) v četrtek, 6. aprila 2006, ob 12. uri in ob 18. uri na prireditev "Kako izberem maturantsko obleko?" Ponuja se vam izjemna priložnost, da se o tej temi pogovorite s priznanimi slovenskimi modnimi oblikovalci: Zoranom Garevskim, Natašo Peršuh, Uršo Drofenik, Natašo Hrupič in Marto Vodeb. V sklopu dogodka je na ogled tudi razstava avtorskih kreacij omenjenih oblikovalk in oblikovalca. Vabljene maturantke, maturanti, njihovi starši in profesorji ter vsi, ki radi kaj vidite in slišite o lepem, primernem videzu! [...] 2) v ponedeljek, 10. aprila 2006, ob 12. uri na okroglo mizo "Izmenjajmo izkušnje ob predaji ključa!" Svoje izkušnje bodo predstavile naslednje šole: Gimnazija Celje - Center, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazija Kranj, Ekonomska šola Ljubljana in Gimnazija Šentvid. V pogovoru bo sodeloval etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Z okroglo mizo želimo spodbuditi razmišljanja o ritualih, šegah in navadah ob slovesu od šole in hkrati ohraniti nekaj tovrstne sodobne šolske dokumentacije za prihodnje rodove. Vabljene ravnateljice in ravnatelji, profesorice in profesorji, maturantke in maturanti ter vsi, ki jih zanimajo šege in navade ob sklepu srednješolskega izobraževanja! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 4 14:16:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Apr 2006 14:16:17 +0200 Subject: [SlovLit] Dve italijanski za Slovlit Message-ID: <004801c657e1$94ebb050$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 4. april 2006 11:56 Zadeva: Dve za slovlit Slovenščina na italijanskih univerzah Ob izidu knjižnega prevoda Tomizzovega romana Obiskovalka je v Delu (3. aprila t. l., str. 25) izšel obsežen intervju Petra Kolška s prevajalcem Miranom Košuto, profesorjem slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu. Med drugim opozoril tudi da: "krni posredniški potencial tržaške slovenistike njena vpetost v italijanski univerzitetni sistem, ki ga po reformi vse bolj pestijo pomanjkanje sredstev, mercifikacija znanja, posledično omalovaževanje humanistike, klestenje "manjših", številčno nerentabilnih predmetov in še in še in še ... Slovenščina je tako v Italiji danes univerzitetno zapostavljena, saj sploh ne premore -- denimo -- svojega ordinarija ." Opozarja pa tudi, da "kljub vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa [slovenščina] ni priznana za enakopraven evropski jezik, saj še nima -- tako kot npr. angleščina, nemščina, francoščina ali španščina -- posebnega docenta za jezik in posebnega za književnost. Tudi matica je pri slovenistični promociji -- razen svetle izjeme ljubljanskega Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik -- razmeroma pasivna. [.] Če kako, potem bomo v današnji dobi valjarskega globalizma Slovenci kot narod lahko v svetu razpoznavni, zanimivi, posebni in povedni edino še prek kulture, jezika, literature, knjig." --- Zoltan JAN Prevod poezije Daneta Zajca v italijanščino Čeprav nagrade in priznanja še vedno prihajajo (v Saloju so nedavno nagradili dva izmed dveh ducatov njenih knjižnih prevodov slovenskih pesnikov v italijanščino), se slavljenje življenjskega jubileja (iz štirih ničel) Joke Milič preveša v praznovanje delovnih zmag. Slovenisti novogoriške Politehnike pripravljajo okroglo mizo o njenem ustvarjanju, ki bo v Sežani konec maja, razveseljive novice o uspehih njenega dela pa se vrstijo skoraj vsak teden. Pred kratkim je prevajalka, kulturna ustvarjalka in sodelavka slovlita dočakala izid obsežnega izbora svojih prevodov poezije Daneta Zajca v italijanščino. Bibliofilsko knjigo Amore e morte -- Ljubezen in smrt je z letnico 2005 izdal Ambrož Kodelja, župnik v Doberdobu, ki je v tokratni izdaji prispeval kratek uvod, že pred tem pa je poskrbel za izid grafične mape s prevodi nekaterih njenih Zajčevih pesmi, ki so jih povezali v Križev pot. Če upoštevamo, da je leta 2004 Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litterae slovenicae natisnilo njen knjižni prevod Zajčeve poezije Fuoco e cenere (Ogenj in pepel), je do sedaj izšlo okrog sto njenih v italijanščino prevedenih poezij tega pesnika, v njenih mapah pa bi se gotovo našel še kakšen prevod. Tokratno postno izdajo njegovih poezij je zaznamovala smrt. Najprej smrt pesnika, ki je sodeloval pri pripravi knjige, čeprav je vedel, da se mu zaradi neozdravljive bolezni naglo in zanesljivo bliža, objela pa ga je, še preden je bila izdaja dokončana, zato se je njen izid iz leta 2005 zamaknil v postni čas 2006. Drugo znamenje smrti predstavlja slika Vladimira Lakoviča (1921--1997) Kraška apokalipsa, ki je last doberdobskega cerkve svetega Martina. Nastala je tik pred smrtjo kot spomin na porušen rojstni kraj med prvo svetovno vojno. Tedaj je ta vas postala mnogih slovenskih fantov grob, kot poje ljudska pesem. Slikar je Kristusov vnebohod povezal z apokaliptičnimi jezdeci, kompozicijsko jedro pa je postavil nad upodobitvijo uničenega Doberdoba. Oblikovalci knjige (Grafiche VISSI v Trstu) so pri likovnem opremljanju vzeli za izhodišče omenjeno sliko, ki jo je občudoval tudi Dane Zajc. Na uvodni strani nas v branje uvedejo tri razglednice Doberdoba, ena iz leta 1902, dve pa prikazujeta iste zgradbe med prvo svetovno vojno porušene vasi. Odsev teh detaljev najdemo tudi na Lakovičevi sliki in v ozadju na posameznih knjižnih straneh. Posebna razsežnost likovne podobe knjige se pokaže v sporočilu in prevladujočem vtisu, ki kljub tematiki ni grozljivo, pač pa zaznamovano s podtonom upanja in vere v vstajenje. S tem sporočilom je usklajen tudi izbor in ureditev poezije, ki pa kot selekcijski kriterij skuša uveljaviti kvaliteto prevoda, ne pa izvirnika, zato bi morda lahko v izboru pogrešali to ali ono značilno Zajčevo pesem, vendar je vprašanje, ali bi z manj posrečenim prevodom izbor pridobil ali bi se pesnikova podoba zameglila. Drugi očitni kriterij je bil, da se v antologijo vključijo predvsem prevodi, ki še niso bili objavljeni. V ospredju so kasnejša dela, ki so manj znana, saj Daneta Zajca večina bralcev pozna preko starejših zbirk. Dvojezična antologija je zato zanimiva tudi za slovenskega ljubitelja poezije. --- Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 17:52:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Apr 2006 17:52:34 +0200 Subject: Na zahodu veliko novega in o praznožepih slavistih Message-ID: <004d01c658c8$f5f1b600$6400a8c0@P4> Od: "Natasa Komac" Za: Poslano: 5. april 2006 12:24 Na letošnjem četrtem nagradnem natečaju Urada Vlade RS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu sta v slovenističnih vrstah ostali tudi nagradi s področja zamejstva, ki sta nastali pod mentorstvom dr. Majde Kaučič Baša, in sicer 1. nagrada mag. Valerije Perger za magistrsko delo z naslovom Položaj in vloga slovenske jezika v narodnostni šoli v Porabju na Madžarskem: sociolingvistična presoja porabskega modela manjšinskega izobraževanja in 2. nagrada Irene Obreza za diplomsko delo z naslovom Slovenski jezik v Italiji. Šolska terminologija. Iskrene čestitke! ======= Od: "Uros Urbanija" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. april 2006 11:36 Zadeva: ekskurzija italijanskih studentov slovenscine Italijanski študentje slovenščine na ekskurziji v Sloveniji Študentje slovenščine na italijanskih univerzah v Padovi, Vidmu in Rimu so se konec marca udeležili strokovne ekskurzije po Sloveniji. V okviru ekskurzije so obiskali Državni zbor, kjer jih je sprejela poslanka Alenka Jeraj in predsednik DZ dr. France Cukjati. Cukjati je v pozdravnem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da se številni Italijani odločajo za študij slovenščine. Pri tem je obžaloval, da bodo študentje ostali zgolj nekaj dni v Sloveniji in tako ne bodo imeli priložnosti, da >bi prisostvovali kakšni izmed sej Državnega zbora, kjer bi se poleg običajne slovenščine, ki jo sicer lahko slišijo na ulici, soočili še z nekoliko bolj ostrim in čustveno obarvanim jezikom.< Poslanka Alenka Jeraj je predstavila delovanje in sestavo sedanjega parlamenta ter vlade. V okviru ekskurzije so študentje obiskali še Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ogledali pa so si rojstno hišo Primoža Trubarja in Josipa Jurčiča, grad Otočec in samostan Pleterje. Založba Goga jim je v Novem mestu organizirala literarni večer s pesnikom Smiljanom Trobišem. Uroš Urbanija Pa še to ... V okviru ekskurzije so imeli študentje organizirano kosilo v gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah. Cena za kosilo 1500 SIT je bila že predhodno dogovorjena. Toda nadebudni natakarici, katere mama po njenih besedah kuha celo v Bruslju, očitno ni šlo v račun, da nekdo v njihovi gostilni lahko je tako poceni. Zato je vsakič, ko je prišla mimo mize, kjer sta sedeli lektorici in lektor, zmajevala z glavo in tarnala, kako se za 1500 SIT ne da nič dobrega jesti. Kosilo je bilo sicer odlično, toda natakarica vseeno ni bila zadovoljna. Ob slovesu smo ji tako dejali, da morda sedaj res ti študentje plačajo nekoliko manj, toda nekoč bodo odrasli in morda bodo imeli veliko denarja in se vrnili v to gostilno ter tudi zapravili nekoliko več. Pa je odgovorila: >Ah, ti slavisti, oni itak nikoli nimajo denarja.< From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 18:02:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Apr 2006 18:02:45 +0200 Subject: [SlovLit] Doktorski zagovor in dve povezavi Message-ID: <006c01c658ca$61af14e0$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Za: "Marcello Potocco" Poslano: 5. april 2006 12:43 Zadeva: Zagovor doktorata M. Potocca Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo obvešča, da bo imel kandidat Marcello Potocco zagovor doktorske disertacije z naslovom Kulturna identiteta in estetskost v slovenski in angleški kanadski poeziji v četrtek, 6. aprila 2006 ob 11.30 v pred. 526 (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani pred komisijo izr. prof. dr. Tomo Virk (preds.), red. prof. dr. Janez Vrečko (mentor), red. prof. dr. Mirko Jurak (v pok.), izr. prof. dr. Aleš Debeljak. ======= Http://www.cts.dmu.ac.uk/AnaServer?CaxtonsOL+0+start.anv -- elektronska izdaja Canterbury Tales. Http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001570.html -- kazalo hrvaško-slovenskega slavističnega srečanja v Opatiji ta konec tedna (v lepši obliki, kot je prišlo po epošti). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 6 07:55:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 Apr 2006 07:55:40 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska knjizevnost v italiji Message-ID: <004101c6593e$bdce5be0$6400a8c0@P4> From: tatluc To: slovlit-request na ijs.si Sent: Wednesday, April 05, 2006 11:15 PM Subject: slovenska knjizevnost v italiji Očitno si slovenska književnost vse bolj odpira pot tudi v italijansko stvarnost. Zanimanje za mlado državo, ki je komaj pristopila v Evropsko unijo, se stopnjuje. Tako je bilo tudi zadnji konec tedna v marcu, ko se je v mestu Salo ob Gardskem jezeru odvijal simpozij ob podelitvi Mednarodnih literarnih nagrad Citta' di Salo'. Simpozij je bil uzrt v dogajanje v novi Evropi in je izhajal iz eseja znamenitega italijanskega filozofa in filozofskega zgodovinarja Giovannija Realeja, ki je prejel prvo nagrado za svojo študijo z naslovom Karol Wojtyla, un pellegrino dell'Assoluto (Karol Wojtyla, romar Absolutnega), ki je izšel leta 2005 pri prestižni založbi Bompiani. Giovanni Reale je redni profesor Zgodovine antične filozofije na Katoliški univerzi v Milanu, kjer je tudi diplomiral. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in nato nekaj let predaval na Univerzi v Parmi. Ukvarja se predvsem s Platonom, Sokratom in Aristotelem. Do danes je napisal na desetine knjižnih esejev, ki so prevedeni v domala vse evropske jezike, pri založbi Bompiani pa je bil tudi urednik objave celotnega literarnega in teološkega opusa, papeža Janeza Pavla II., na katerega ga je vezalo, kakor je sam zapisal in povedal, tudi osebno prijateljstvo. Skupno iskanje evropske zavesti pa je bila tudi misel na katero se je oslanjal drugi del simpozija, ki ga je sestavljal pozdrav veleposlanika Republike Slovenije v Italiji Andreja Capudra ter predavanje Tatjane Rojc. Slednja je poudarila prav evropsko matrico, ki je zaznamovala slovensko narodno bitnost in celoten razvoj slovenske kulture vse od Brižinskih spomenikov dalje. V svojem posegu je poudarila, kako slovensko identiteto zaznamuje zavezanost jeziku, ne pa teritoriju, in očrtala posamezna predvsem književna obdobja do današnjih dni, ter jih povezala z navedbo različnih avtorjev z evropskimi miselnimi tokovi. Kot rečeno je bil simpozij srečanje ob podelitvi nagrad mednarodnega literarnega natečaja, kjer so slovenski avtorji poželi presenetljiv uspeh. Nagrada se sicer podeljuje tako objavljenim kakor še neobjavljenim delom. Vsa neobjavljena dela, ki so prejela nagrade ali posebna priznanja, je komisija ocenila in natisnila v posebni in dokaj zajetni antologiji, ki sta jo uredila Rina Gambini, članica prestižne žirije, ter njen predsednik Gian Carlo Molignoli. Žirijo pa so sestavljali še drugi prestižni kritiki in literarni zgodovinarji vsedržavnega slovesa, Giorgio Barberi Squarotti, Giuseppe Benelli, Cristina Benussi, Gualtiero Comini, Enrico Ferri, Lucio Pisani, Giampietro Rigosa, Guido Iavanone ter sin predstavnika italijanskega poetičnega hermetizma Salvatoreja Quasimoda. Med neobjavljenimi prispevki bi posebej omenili nagrado, ki jo je za svoje lirike haiku prejela slovenska pesnica Tatjana Pregl Kobe. Med objavljenimi deli si je pomembno nagrado prisvojil Brane Mozetič z dvojezično pesniško zbirko Besede, ki žgejo/Parole che bruciano. V italijanski jezik je Mozetičeve verze, prav kakor pri Tatjani Pregl Kobe, prepesnila Jolka Milič, knjigo pa je izdala založba Mobydick iz Faenze. Za pripovedna dela je prvo nagrado prejel tržaški pisatelj Marko Sosič za svoj roman Balerina, balerina. Sosičevo delo je v slovenskem originalu izšlo pri tržaški založbi Mladika ter prejelo tudi literarno nagrado Vstajenje. Odlično italijansko inačico je oskrbela Darja Betocchi, ki se vse bolj uveljavlja kot najbolj prefinjena posrednica slovenske besede v italijanski jezik. Roman je izdala založba Ibiskos iz Empolija, predgovor pa je napisala svetovno znana pisateljica Susanna Tamaro, ki se je navezala na svoje več desetletno prijateljstvo z Markom Sosičem. Tudi srečanje v mestu Salo' ob Gardskem jezeru, ki nosi s seboj za vse nas tako negativni prizvok, je torej pokazalo, kako Slovenci s svojim jezikom in svojo kulturo nismo prestopili evropskih meja leta 2004, ampak smo z Evropo in njeno omiko že od vsega začetka pravzaprav tesno spojeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:09:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:09:25 +0200 Subject: Kolokvij o umetniškem govoru Message-ID: <002901c65c54$8f2ff190$6400a8c0@P4> Od: "Katarina Podbevšek" Za: Poslano: 9. april 2006 20:16 Zadeva: Kolokvij o umetniškem govoru na AGRFT Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo prirejamo 13. aprila 2006 strokovno srečanje o umetniškem govoru.Nastopilo bo 19 predavateljev z različnih področij (gledališče, radio, film, tv, lutke, pripovedovanje pravljic, zvočne knjige, prevajanje ...). Dogodek se bo začel ob 10.00 uri in bo potekal na Akademiji v predavalnici 71. Vabljeni vsi, ki vas zanima govorjeni jezik.Univerza v Ljubljani. 13. april 2006 10.00 Pozdrav dekana - Aleš Valič Uvod v kolokvij - Katarina Podbevšek 10.30 Jože Faganel: Razvoj pedagoških nazorov o igralčevem govoru Barbara Sušec Michieli: Patetično, patološko, naravno . (Nekaj opomb o govoru in glasu Marije Vere) Denis Poniž: Med glasovi in tišino, med besedami in molkom (Vloga tišine in molka v dramskem besedilu) Saša Pavček: Izgovorjena beseda Kristijan Muck: Onkraj besed 12.00 Tatjana Stanič: V primežu norme Srečko Fišer: Substandardna govorica: življenje, papir, oder Nevenka Verstovšek: Lektor v operi - med Scilo in Karibdo Maja Cerar, Martin Vrtačnik: Ko bom velik, bom gledališki lektor 13.30 Ivo Verovnik: Akustika glasu in govora Alida Bevk: Alica: Beseda v govoru, beseda v petju Branko Jordan: Smer Babilon (Specifike tujejezičnih govornih uresničitev na odru) Darja Reichman: Oblikovanje vsakdanjega govora na odru 14.45 Anja Štefan: Pripovedovanje kot jezikovno iskanje Valerija Fišer: Zvočnice ali Knjige lahko tudi poslušamo Edi Majaron: Ali lutka govori? Aleš Jan: Beseda izrečena ne vrne se nobena Igor Maksim Košir: Televizijski jezik in jezik televizije Igor Koršič: Nekaj o umetnosti neumetniškega govora v filmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:12:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:12:46 +0200 Subject: Iz Strgarjevih koroških novic Message-ID: <003301c65c55$06d33b80$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Poslano: 9. april 2006 18:12 Dne 12.4.2006 ob 17.00 bo v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Ljubljana, Tomšičeva 12) okrogla miza >Dvojezičnost na avstrijskem Koroškem - zgolj avstrijski ali tudi slovenski in evropski problem?<. Pisateljica Mojca Kumerdej bo vodila zelo aktualni pogovor, v katerem bodo sodelovali znani poznavalci manjšinske problematike prof.dr. Borut Bohte, mag. Mojca Drčar Murko, Janko Messner, prof.dr. Dušan Nećak, prof.dr. Boris A. Novak, prof.dr. Danilo Türk in mag. Rudi Vouk. Kot že najavljeno: prilagam program 3. Koroških kulturnih dni v Ljubljani 18.-24. aprila 2006 (glej: zgibanka_30-3-06_.pdf). Udeležba na vseh šestih prireditvah, ki jih je pod motom >Povezuje nas slovenska pesem in beseda< pripravilo Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, je brezplačna. S podrobnostmi glede posameznih prireditev bom prejemnike klubskih e-obvestil še seznanil. Že danes pa naj sporočim, da sta se vabilu na literarno branje 21.4. zvečer poleg najavljenih pesniških vrstnikov Martina Kuchlinga, Franca Merkača in Janija Oswalda odzvala še nekaj starejši Andrej Kokot ter predstavnica koroških slovenskih poetes Jožica Čertov - Druml Last, but not least: Ob Haiderjevem zaključevanju zbiranja 15.000 podpisov za referendum proti nameščanju dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem me zadnje tedne čudi in rahlo že jezi, da se je nasprotna, solidarnostna akcija spletnega zbiranja podpisov za narodnostno sožitje na Koroškem in za dvojezične table "Pro Kaernten = Za Koroško" nekako umirila pri nekaj sto podpisi nad 42.000. Z vabilom/informacijo v nemškem, angleškem in slovenskem jeziku - ta je na spletnem naslovu http://www.prokaernten.at - bi s slovenskimi in drugimi prijatelji po vsem globaliziranem svetu lahko dosegli okroglih 50.000 ali celo 100.000 podpornikov solidarnostne akcije! --- Spet lep - tokrat predprazničen - pozdrav na vse strani! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:32:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:32:23 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja, simpoziji, knjige, nagrade Message-ID: <009c01c65c57$c44e8c30$6400a8c0@P4> Od: "Mehle Ana" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 7. april 2006 13:05 Zadeva: FW: Predavanje Prof. dr. Ranko Matasović s Filozofske fakultete v Zagrebu bo predaval na Filozofski fakulteti: V torek, 25. aprila, ob 17.10: Problemi rekonstrukcije protokeltščine v predavalnici št. 6 V sredo, 26. aprila, ob 12.00: Izvor baltoslovanskega akuta v predavalnici št. 1 Obe predavanji bosta v hrvaščini. ========= Od: "Alič Tjaša" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 7. april 2006 12:49 Na spletni stani www.centerslo.net/simpozij si lahko preberete več informacij in se po elektronski poti prijavite na letošnji 25. simpozij Obdobja Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode, ki bo potekal v Ljubljani 16. in 17. novembra 2006. Vljudno vabljeni! ========= Od: "Avsenik Maja" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 7. april 2006 9:01 Zadeva: Noam Chomsky, Sila, zakon in obeti za preživetjeLanskoletni obisk znamenitega jezikoslovca in enega vodilnih sodobnih kritičnih mislecev Noama CHOMSKEGA v Ljubljani in v Novigradu (29. in 30. marca 2005) je organizatorje predavanj zavezal, da skupaj izdajo trojezično (slovensko, hrvaško, angleško) publikacijo Sila, zakon in obeti za preživetje. V publikaciji sta objavljeni dopolnjeni predavanji, ki ju je imel Prof. Chomsky v Ljubljani in Novigradu ter njegov govor ob podelitvi častnega doktorata v Bologni. Uvodoma sta objavljena tudi prispevka prof. ddr. Rudija Rizmana pobudnika in organizatorja obiska Noama Chomskega v Sloveniji in na Hrvaškem, Marije Zidar in intervju Sniježane Matejčič. Knjigo je izdala Galerija Rigo iz Novigrada v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednica publikacije je Jerica Ziherl. Tiskovna konferenca ob izidu omenjene publikacije bo na Filozofski fakulteti v torek, 11. aprila 2006, ob 11. uri (soba 526). ======== Od: "Majda Kaucic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 7. april 2006 0:53 Zadeva: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: štiri od šestih nagrad slovenističnim raziskavam Ob uspehih posameznikov na letošnjem nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ne smemo prezreti, da so bile kar štiri od šestih nagrad podeljene raziskavam slovenskega jezika. Na natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela se je prijavilo 18 nalog iz RS in iz tujine, in sicer 11 na temo A-Slovenci v zamejstvu in 7 na temo B-Slovenci v izseljenstvu. V skupini A je bila nagrajena s prvo nagrado magistrska naloga mag. Valerije Perger POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V NARODNOSTNI ŠOLI V PORABJU NA MADŽARSKEM : SOCIOLINGVISTIČNA PRESOJA PORABSKEGA MODELA MANJŠINSKEGA IZOBRAŽEVANJA, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, mentorica izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša, somentorica zasl. prof. dr. Zinka Zorko. Ta naloga je bila razglašena tudi za najboljše delo natečaja. V isti skupini je prejelo drugo nagrado diplomsko delo Irene Obreza SLOVENSKI JEZIK V ITALIJI : ŠOLSKA TERMINOLOGIJA, Filozofska fakulteta (Facolta di lettere e filosofia) tržaške univerze, mentorica izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša. Vskupini B je bila prva nagrada podeljena mag. Saški Štumberger za magistrsko delo SLOVENŠČINA PRI DVOJEZIČNIH SLOVENCIH V NEMČIJI, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, mentorica red. prof. dr. Ada Vidovič-Muha. S tretjo nagrado v skupini B je bilo nagrajeno diplomsko delo Maje Pavšič SLOVENŠČINA IN NJENO POUČEVANJE PRI SLOVENSKIH ZDOMCIH, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, mentor izr. prof. dr. Marko Stabej. V strokovni komisiji, ki je ocenjevala dela, ni bilo ne slovenistov ne drugih jezikoslovcev. Slovenistične naloge so torej toliko jasne, da so jih razumeli tudi drugi strokovnjaki, nagrajene pa so bile tudi zato, ker rešujejo probleme. Majda Kaučič Baša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:50:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:50:05 +0200 Subject: [SlovLit] Mediteranska in alpska kultura Slovencev Message-ID: <00d201c65c5a$3d4ee330$6400a8c0@P4> Izbor slik s hrvaško-slovenskega slavističnega srečanja v Opatiji ta konec tedna je na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/opatija/index.html. Celotna fotoreportaža je na zgoščenki za kopiranje na voljo v knjižnici oddelkov za slavistiko in slovenistiko. Http://www.ijs.si/lit/zadravec80.html-l2 -- pa še fotografija Franca Zadravca ob 80-letnici. ======== Od: "Aristej" Poslano: 6. april 2006 16:38 Zadeva: Dialogi o alpski kulturi Slovencev Spoštovani, vabimo vas na OKROGLO MIZO ALPSKI GORJANCI ALI KOSMATI BEDANCI? ob izidu revije Dialogi št. 1-2/2006 s tematskim sklopom ALPSKA KULTURA SLOVENSTVA NA PRAGU NOVEGA TISOČLETJA. CANKARJEV DOM LJUBLJANA, dvorana M1, prost vstop. SREDA, 12. APRILA 2006, OB 18. URI Pogovor bo vodil gostujoči urednik tematskega sklopa Boštjan Šaver, sodelovali pa bodo avtorji prispevkov: Stojan Burnik, Viki Grošelj, Mojca Stritar, Tadeja Drolc, Meta Kordiš, Miha Debevec in Nina Kopčavar. Redko si zastavljamo vprašanje, čemu so gore slovenski narodni simbol in zakaj je alpska pokrajina eden izmed prevladujočih stereotipov Slovenije, čeprav so Alpe le značilnost severnih in zahodnih slovenskih pokrajin. Tema skuša pokazati, kako je ta konstrukcija identitete slovenstva nastajala skozi zgodovino, katere pozitivne plati lahko v njej najdemo danes in kje se v njej skrivajo negativne plati slovenskega nacionalizma. Alpe namreč predstavljajo slovensko stično točko z "bolj civiliziranim evropskim svetom" in hkrati prezir do vsega, kar je južneje od reke Kolpe (Balkan). Emica Antončič odgovorna urednica PROGRAM OKROGLE MIZE mag. Emica Antončič, odgovorna urednica revije Dialogi otvoritveni nagovor mag. Boštjan Šaver, urednik tematskega sklopa o alpski kulturi, kulturolog in pedagog na Fakulteti za družbene vede predstavitev teme Alpska kultura slovenstva na pragu novega tisočletja Tadeja Drolc, kulturologinja in alpinistka mag. Boštjan Šaver, kulturolog in pedagog na Fakulteti za družbene vede Kaj je tisto neizrekljivo pri doživljanju gora? - Koncept svetega v religijski in kulturni konstrukciji gora dr. Stojan Burnik, alpinist in profesor na Fakulteti za šport Viki Grošelj, alpinist in športni pedagog Slovenski alpinizem med vrhunskim športom in zgodovinsko kulturo nacije - Alpinisti in himalajci kot soustvarjalci športne kulture Slovencev Meta Kordiš, etnologinja, kulturna antropologinja in umetnostna zgodovinarka Gorski motivi v vizualni kulturi in likovni umetnosti - Slovenska alpska kultura kot tržno blago v plakatu do leta 1940 Miha Debevec, kulturolog in glasbenik Ljudska in narodnozabavna glasba v slovenski kulturi - Diatonična harmonika med nacionalnimi stereotipi in umetniškim ustvarjanjem Mojca Stritar, slovenistka in komparativistka na Filozofski fakulteti Gore v slovenskem mladinskem pripovedništvu - Nevarne, koristne in lepe Nina Kopčavar, kulturologinja, alpinistka in strokovnjakinja varstva naravne dediščine Pogled v alpski kulturi vzporeden kontekst indijskih gora in himalajske kulture - Ladak: kultura in narava v pasteh globalizacije From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 12 09:33:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Apr 2006 09:33:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_večer_študentski_spletn i_časopis_knjiga_o_Terski_dolini Message-ID: <009f01c65e03$751a2b80$a24602c1@ff.unilj.si> From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 10:03 PM Koroški kulturni dnevi petek 21. aprila ob 18.00 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/4, Ljubljana -- literarni večer, v katerem bodo sodelovali ustvarjalci Martin Kuchling, Jani Osvald, in Franc Merkač, ob povezovalcu, odličnem poznavalcu koroške literature dr. Matjažu Kmeclu. ======== From: Miran Stuhec [mailto:miran.stuhec na uni-mb.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 4:39 PM Subject: Miran, zdravo, moje študentke izdajajo spletni časopis odelka Listek. Mislim, da bi lahko bil zanimiv za Slovitovce [...] Miran -- http://www.pfmb.uni-mb.si/listek/ ======== From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 12:13 PM To: Miran Hladnik, FF Subject: Nova knjiga Miran, pravkar sem prejela obvestilo prof. Milene Kožuh, da bo v začetku maja izšla knjiga z naslovom Terska dolina. Vsebovala bo prispevke o Terski dolini, terskem narečju itd. in pesmi V. Černa v terskem narečju ter prevodih v slov. in it. Prispevki bodo v slovenščini in/ali italijanščini, na koncu pa še povzetki v furlanščini. Knjiga bo obsegala približno 550 strani in bo bogato ilustrirana. Pobudo za izid knjige je dala gospa M. Kožuh, ki je vse delo - od zbiranja gradiva do založnika -- opravila sama oz. s pomočjo sodelavcev. Njen namen je bil dvigniti samozavest toliko desetletij zatiranih ljudi v Terski dolini. Knjigo bo izdala Mohorjeva družba (celjska in goriška) in jo lahko do 5. maja 2006 naročite po prednaročniški ceni 6. 300 sit, in sicer na tel. št. 244 36 50. Po izidu bo cena knjige okoli 7.000 sit. --- Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 12 18:03:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 Apr 2006 18:03:43 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Message-ID: <00ed01c65e4a$adba5ae0$6400a8c0@P4> Na naslov Slavističnega društva Slovenije in na poldrugo desetino drugih naslovov slovenskih jezikoslovnih inštitucij je prispela Peticija za ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanščina v dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zahtevo po ohranitvi teh dveh predmetov v bodočem bolonjskem študijskem programu argumentira (povzemam z dveh strani neavtoriziranega besedila) z nepogrešljivostjo njunih vsebin za študij slovenske zgodovinske slovnice in dialektologije pa tudi sodobnega knjižnega jezika. Predmeta dokazujeta slovanski (in ne morda venetski) značaj slovenščine, lajšata študij drugih slovanskih jezikov in ohranjata stik slovenistike s slavistiko. Njuna opustitev bi porušila ravnotežje med teoretičnimi in uporabnimi jezikoslovnimi vsebinami in tako ogrozila znanstveno dimenzijo stroke. Peticijo spremlja blizu 130 podpisov slovenskih jezikoslovcev in študentov. Prosim za pojasnila, stališča, komentarje. ======== Menda še nismo opozorili na izid zbornika s Škrabčevega simpozija v Novi Gorici leta 2005: Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh: Škrabčeva misel, 5, ur. Jože Toporišič, izdal Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 299 strani. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 10:49:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Apr 2006 10:49:49 +0200 Subject: [SlovLit] = 17=2E_primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: <000101c65ed7$39588540$a24602c1@ff.unilj.si> rom: Breda Švara [mailto:breda.svara na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 9:44 AM To: Miran Hladnik Subject: 17.PSD V soboto, 8. aprila 2006, so se z odprtjem Kettejeve spominske poti od Trnovega v Ilirski Bistrici do Prema zaključili 17. PSD. Pohoda se je udeležilo nad dvesto pohodnikov z Obale, Trsta, Pivškega, Ljubljane in Mengša. 17. PSD so se začeli že v četrtek, 6. aprila, ko smo na Gradu Prem predstavili novo Kettejevo zbirko Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del, ki jo je uredil prof. Silvo Fatur, ilustriral pa prof.Romeo Volk. Na predstavitvi je s pesmijo in recitacijami sodelovalo Kulturno in športno društvo Prem. V petek, 7. aprila, je na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici potekal osrednji del PSD, in sicer strokovno-znanstveno srečanje na temo Dragotin Kette in medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti. Cankarjeva misel, da je bil Kette pesnik z veselo in neomadeževano dušo, je bila izhodišče uvodnega predavanja dr.Matjaža Kmecla. Sledila je razprava o pesniku in njegovem ustvarjanju. Dr. Aleksander Bjelčevič je spregovoril o Kettejevem verzu, razmišljanje dr. Tatjane Rojc pa se je osredotočalo na Kettejev verz v luči Prešernove arhetipske valence, saj Kette med vsemi Modernimi hote ostaja najbolj vezan na slovensko pesniško tradicijo, ko zavestno odvrača impulz evropske umetnostne revolucije ob koncu XIX. stoletja in se posveča iskanju človekove (in posredno tudi lastne) dimenzije. Posebej zanimiva so bila predavanja povezana s šolsko prakso, ki so nas seznanila z načini poučevanja Kettejevih besedil v osnovni šoli. Takšna sta bila prispevka prof.Anite Nedeljkovič Andlovic z naslovom >Devetošolci spoznavajo književnika D.Ketteja in njegovo literarno delo< in prof.Nade Đukič >Uporaba NLP (nevrolingvističnega programiranja) pri obravnavi Kettejevih pesmi<. Most med dopoldanskim in popoldanskim delom je predstavljalo srečanje s pesnico, pisateljico, prevajalko in publicistko Jolko Milič, ki je prisotnim na duhovit način razkrila nekatere podrobnosti iz svojega življenja in dela. Vsa tri primorska društva, SD Koper, SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm so podala predlog, da naj bi Jolka Milič postala častni član Slavističnega društva Slovenije. V popoldanskem delu so predavatelji spregovorili o medkulturnosti pri poučevanju jezika in književnosti. Dr. Meta Grosman je poudarila, da le pouk, ki načrtno razvija medkulturno ozaveščenost, prispeva k medkulturnemu razumevanju tujih kulturnih pojavov ob hkratnem povečanem zanimanju za lastno kulturo, saj brez takega zanimanja ostanejo posebnosti tuje kulture nezaznavne in nerazumljive. Dr. Boža Krakar Vogel je v svojem prispevku spregovorila o pomenu medkulturnih vidikov v novih vzgojno izobraževalnih paradigmah, ki po mnenju mnogih ni le spoznavanje drugih kultur, ampak tudi primerjalno pozitivno vrednotenje lastne. Na vprašanje, kako prispevati k višji ravni medetnične/medkulturne ozaveščenosti mladih in njihovih staršev, učiteljev in oblikovalcev šolskih in kulturnih politik v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru, je skušala v svojem prispevku odgovoriti dr.Vesna Mikolič. O medkulturnosti v besedilih D.Ketteja za otroke in mladino, predvsem z analizo primera >Šivilja in škarjice<, je prisotne seznanila dr. Milena Mileva Blažić. 17. PSD so se zaključili s predavanjem mlade diplomirane nemcistke Maruše Mugerli, ki je spregovorila o književnosti priseljenskih avtorjev in avtoric, ki živijo v Sloveniji, tukaj ustvarjajo in objavljajo svoja dela, vendar kljub temu nimajo mesta v sodobnih slovenskih literarno-zgodovinskih študijah, še manj pa v učnih vsebinah v slovenskih šolah. Breda Švara, predsednica SD Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 17:57:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 17:57:52 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <005301c65f13$06b1a2c0$6400a8c0@P4> Od: "Babič Matjaž" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: RE: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Datum: 12. april 2006 20:24 Podpiram peticijo. Če se odpovemo preteklosti, nam ostane samo izmuzljiva sedanjost in negotova prihodnost. Matjaž Babič ========= Od: "msmolej" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Datum: 12. april 2006 20:21 Kdo mesa venetski jezik v ta koncept? podlo podtikanje? najprej naj kdo dokaze kaj tocno je stara cerkvena slovanscina in katera je tista taprava. brez zamere, Milan V. Smolej, Runoilija - Poet ========== From: "Irena Blazinšek" To: slovlit na ijs.si Subject: jezikoslovna peticija Date: Thu, 13 Apr 2006 13:27 Pozdravljeni, kot veste, je peticija v polnem razmahu, in so pričakovani takšnišin drugačni odzivi. Torej bom pristavila svoj lonček tudi jaz. Starocerkvena slovanščina in Uvod v slovansko jezikoslovje sta sicer zelo zanimiva predmeta, in tudi res malo razjasnita vprašanja v zvezi s slavističnimi vprašanji, vendar bi se morali vprašati, ali je res smiselno, da tadva predmeta obstajata že v prvem letniku, in sta za enopredmetnike takorekoč mandatorna. Prvi letnik je predvsem namenjen temu, da pridobimo občutek za jezikoslovje in književnost, in deloma tudi za slovanske jezike, v obliki lektoratov. Vendar pa se pojavlja problem, da imamo že veliko jezikoslovja - trije predmeti - na drugem mestu je književnost - tukaj imamo štiri predmete, če ne štejem vaj in lektoriranja. Za jezikoslovje so obvezni vsi, pri književnisti sicer le dva, vendar se problem potem pojavi v količini snovi, ki jo moramo študentje predelati, še posebej pri jezikoslovju, če hočemo biti na tekočem. In ker gre potem za kvaliteto in ne za kvantiteto znanja, začne razumljivo zmanjkovati časa. Kako naj potem ''stisnemo'' zraven še starocerkvenoslovanščino in slovansko jezikoslovje? Pri obeh predmetih gre za precej velike količine informacij in poleg tega sta tudi obvezna za prehod v višji letnik - vsaj za enopredmetnike. Ko sem začela hoditi na predavanja, mi spočetka ni bilo prav nič jasno. Sicer je pri stari cerkveni slovanščini pomagala literatura, pa vendar so se še vedno pojavljale težave, še posebej pri slovanskemu jezikoslovju, kjer nimamo nobene ''prave'' študijske literature - in s tem mislim literature, ki bi bila napisana v obliki učbenika ter tako pomagala študentom bolje razumeti, kakšna je bila interakcija v zgodnjih fazah slovanskega jezika ter vpliv le-te v današnjem času. Sicer je res, da sta starocerkvena slovanščina in slovansko jezikoslovje kolikor toliko vzajemna, ker včasih dobesedno ''plonkata'' področja drug od drugega - kot na primer palatalizacija, nazalizacija ... vseeno pa med njima obstajajo tudi razlike. Zato sama menim, da bi sicer oba predmeta obdržali, in če ju že ne moremo premakniti v višje letnike, bi ju lahko vsaj postavili kot nepogojna predmeta - ali pa če to ne bi bila zadovoljiva rešitev, enega od teh bi si študentje izbrali za pogojnega, medtem ko bi bil drugi nepogojen. Tukaj bi bilo dobro tudi osvetliti vprašanje bolonjske reforme - če bo slovenistika vključena v ta proces, bo nujno ali zmanjšati število predmetov, da dobimo kvalitetna dela in izobražence, vključno s hitrejšim potekom celotnega procesa reforme, ali pa zmanjšati pritisk na določene predmete, ki sicer ostvarjajo trdno ogrodje slovenskemu jeziku, vendar pa na dolgi rok zaradi obširne snovi ter malo domače literature (beri: učbenikov) še dodatno zavirajo proces vključevanje naših študentov slovenistike v evropski kulturni in intelektualni prostor. Lep pozdrav, Irena Blazinšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 18:03:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 18:03:16 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <007e01c65f13$c7bac000$6400a8c0@P4> Od: "urška perenič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. april 2006 17:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Zahteva po ohranitvi obeh predmetov v dodiplomskem študiju slovenščine bi bila po mojem mnenju nedvomno upravičena, ko bi ta dva predmeta resnično lajšala razumevanje zgodovinske slovnice z dialektologijo ter sodobnega slovenskega knjižnega jezika. Vendar pa mislim, da doslej ni bilo tako. To dokazujejo tudi preštevilne izjave študentov. Predmeta v resnici živita vse preveč samozadostno in zaprto in si ne prizadevata prav veliko po vzpostavljanju kakršnih koli povezav s predmetoma, ki sta ju v tej peticiji uporabila za svojo oporo. Bolj smiselni bi bilo, da bi se vsebine iz stare cerkvene slovanščine in slovanskega jezikoslovja v strnjeni obliki posredovale kar v sklopu slovenističnih predmetov, in sicer v obsegu, v katerem so za nas sloveniste lahko resnično pomembne in uporabne. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 23:46:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 23:46:47 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <004401c65f43$c57514f0$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Pelikan" Za: Poslano: 13. april 2006 19:47 Zadeva: Re: Jezikoslovna peticija Pozdravljeni! S kolegicami dvopredmetnega pedagoškega studija slovenskega jezika in knjizevnosti na FF se o STCSL in Uvodu v slovansko jezikoslovje pogosto pogovarjamo. Prisle smo do zakljucka, da sta snov in znanje teh dveh predmetov sicer potrebna, vendar bi ju lahko zdruzili v en sam predmet: v enem semestru bi studentje poslusali o slovanskem jezikoslovju, v drugem pa o STCSL (vsaj za dvopredmetni studij). Zatorej peticijo le delno podpiram(o). Lp From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 18 14:07:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Apr 2006 14:07:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Je_učbenik_edino_učno_gradivo=3F Message-ID: <000801c662e0$b3e73bf0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Boža Krakar Vogel [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 18, 2006 12:41 PM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Za ogrevanje pred Zagrebom Tisti, ki se nameravate udeležiti okrogle mize o slovenističnem šolstvu na kongresu v Zagrebu, pa ostali tudi lahko, če želite, preberete spodnje poročilo. Na veliki petek popoldne je bila v Štihovi dvorani CD okrogla miza z naslovom "Je učbenik edino učno gradivo?" Udeležilo se je je kakšnih 50 ljudi, tudi nekaj slovenistov, ki jih (nas) zanimajo te stvari. Povod za to okroglo mizo je bil novi predlog pravilnika o potrjevanju učbenikov, ki določa, da bo pristojni strokovni svet poslej potrjeval in šolam v katalogu priporočal samo "tisto učno gradivo, ki za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ne zahteva neposrednega vpisovanja in vrisovanja rešitev ter odgovorov na vprašanja" (3.člen). Tako ne bo več potrjeval doslej potrjevanih, recenziranih in ciljno usklajenih drugih sestavin učbeniških kompletov, npr. učbenikov z možnostmi dopisovanja, delovnih zvezkov, map, slikovnih in zvočnih gradiv, atlasov itd. Zanje se bodo menda odločali avtonomni učitelji po lastni presoji. Taka odločitev šolskih oblasti vleče za sabo vrsto problemov, na katere je opozarjal strokovni del razpravljalcev na okrogli mizi, od matematikov, naravoslovcev do slovenistov, ki pa jih drugi del razpravljalcev - predstavnica MŠŠ Mojca Škrinjar, predstavniki društev staršev in drugih v aktualnem šolstvu merodajnih dejavnikov - striktno zavrača. Problemi so strokovne, tudi pravne in kajpak politične narave. 1. Prvega, strokovnega, poraja določba, naj se v učbenik ne piše (op. pis.: zato, da se lahko vrne v učbeniški sklad in naslednje leto vnovič izposodi - kako lahkotno se pri tem zanemarja vzgoja odnosa do lastne knjige, in navsezadnje oškodovanost avtorjev in založnikov, je posebno vprašanje). Proces učenja pa ne v praksi ne v teoriji ne poteka brez dejavnega sodelovanja, torej tudi pisanja in dopolnjevanja izhodiščnega gradiva. Zato je z vidikov že lep čas znanih zakonitosti konstruktivističnega in transformacijskega učenja, pri katerem je učeči se dejaven z mislimi, izkušnjami in ubeseditvami, določba, naj se v učno knjigo ne piše, ne podčrtava, ne zaznamuje, strokovno nesprejemljiva. Kolikor toliko je bila praktično uresničljiva, dokler so bili potrjevani učbeniški kompleti, h katerim so poleg "skladovega" učbenika sodili vsaj še strokovno recenzirani in s kurikulom usklajeni delovni zvezki, tako da so se procesi dejavnega reševanja problemov dogajali v njih (resnici na ljubo, trg so preplavili tisti potrebni in nepotrebni, bolj ali manj kakovostni, a tega ne kaže reševati administrativno, smo se strinjali razpravljalci). 2. Strokovnemu se pridružuje še pravni problem. O njem je zelo jasno pisala M. Križaj Ortar (Šolski razgledi, 15.4., Delo, 18. 4. 2006): Interpretacija novega pravilnika, ki jo ponuja MŠŠ, češ, učitelj bo po presoji dodatna gradiva lahko uporabljal še naprej, je neskladna s krovnim zakonom (ZOFVI, 2005). Ta namreč določa, da se pri pouku uporabljajo le potrjena učna gradiva! To seveda pomeni, da bo "avtonomni" učitelj, ki bo učencem poleg izposoje potrjenega učbenika naročil še nakup delovnega zvezka, delovnega učbenika (ki ima "snov" in naloge v isti knjigi), kakega zvočnega gradiva idr., ravnal pravzaprav nezakonito, saj teh gradiv ne bo več v katalogu potrjenih učbenikov. Tako bo, predvidevamo, tvegal jezo šolskih vodstev, staršev, svetov, in nemara še kakega sodnika po vrhu. Iz te zagate imajo predstavniki oblasti, ob podpori združenj staršev idr. borcev za lažje šoske torbice pri roki duhovito rešitev: avtonomni učitelj bo gradiva za svoje učence pač izdeloval sam. (Da to zna, mu že moramo zaupati, posebno tisti, ki smo te učitelje izobraževali, so nas poučili.) Po predstavah odgovornih se bo vsestransko preobremenjenemu učitelju avtonomija povečala, če bo namesto recenziranih, vsebinsko in didaktično timsko pripravljenih in korigiranih gradiv (nekatera so bila celo mednarodno nagrajena) uporabljal v naglici sestavljene in fotokopirane učne liste, ki jih bo izdeloval ob številnih drugih naloženih mu preobremenitvah in zahtevah, in to slej ko prej kot obveznost, ne pa prostovoljno, ustvarjalno in priložnostno, kot mnogi počnejo že zdaj. 3. No, na okrogli mizi smo ostali vsak pri svojem, in, kot je ugotovil eden od razpravljalcev, spremenilo se ne bo nič. Vseeno je bilo poučno. V zgoščeni obliki se je prisotnim dokaj jasno pokazala "metodologija" aktualnih šolskopolitičnih smernic: - strokovna nedodelanost sprememb, ki so to samo napol, in slabo kompatibilne s tistim, kar ostaja "od prej" (npr. spreminja se status pedagoško utemeljenih učnih gradiv, a ostajajo pedagoško restriktivni učbeniški skladi, ostajajo eksterci, menjuje se način selekcije, ostaja diferenciacija, a se prepušča bogve čemu in komu vse ...); - naglica pri uvajanju odločitev brez prave javne razprave (čas za tole o pravilniku o učbenikih je bil menda 5 dni), - nepripavljenost na dialog in na umik nekaterih očitnih strokovnih spodrsljajev, - opiranje na "ljubiteljsko-strokovna" združenja in neupoštevanje "nenaših" strokovnjakov ... Ob zadnji alineji še pomislek: nekoliko je vendarle čudno, da slovenisti v vseh teh desetletjih nismo "pridelali" nobenega strokovnjaka, ki bi pasal na šahovnico sedanjih šolskih potez. V organih šolskega odločanja (strokovni svet za splošno izobraževanje, komisija za učbenike, komisija za gimnazije, komisija za prenovo mature) nas namreč "zastopa" le prof. dr. Janko Kos. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 18 20:31:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Apr 2006 20:31:04 +0200 Subject: PSD in štipendije Message-ID: <005c01c66316$418b33f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/psd-referat2005.doc -- Marija Mercina, Primorski slovenistični dnevi 1990--2005: povezovanje vede in šolske prakse (referat) Http://www.mss.gov.si (http://www.mss.gov.si/index.php?id=454&show_single=536) -- med razpisi Ministrstva za šolstvo glej tudi tistega za 130 študentskih štipendij za pedagoške poklice! Rok 30. sept. 2006 --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 19 10:43:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Apr 2006 10:43:43 +0200 Subject: [SlovLit] jezikoslovna peticija, o Opatiji, profesorji na Dunaj! Message-ID: <000d01c6638d$5d5d4510$a24602c1@ff.unilj.si> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. april 2006 21:27 Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija > Peticija za > ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena > slovanščina v dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Slovenski > jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odvisno od zdrave mere predavateljev, ki to predavajo. Dobri stari profesorji so nam omogočili določen vpogeled, niso pa bili drobnjakarji in selektorji. Upam, da želi biti slovenistika oz. slavistika moderen in privlačen študij. --- Alenka Prebičnik Sešel ======= Poročilo o opatijskem srečanju slovenskih in hrvaških slavistov pod naslovom Tekmovanje v prijateljstvu, ki ga je podpisala Vladka Tucovič, je bilo objavljeno v sobotnem Večeru (za ogled v arhivu časopisa http://www.vecer.com/arhiv/ je treba odšteti 300 sit). ======= Inštitut za slavistiko na Filološko-kulturnoznanstveni fakulteti Univerze na Dunaju razpisuje dve mesti univerzitetnih profesorjev za slovenščino (1. s poudarkom na literarnih in kulturnih vedah, 2. s poudarkom na jezikoslovju) in mesto univerzitetnega profesorja za bosanski, hrvaški in srbski jezik. Rok za prijavo je 15. maj, natančnejši podatki pri viru informacij. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 20 13:55:11 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 20 Apr 2006 13:55:11 +0200 Subject: [SlovLit] Peticija proti davku na knjigo, ki jo organizira zalozba Sanje Message-ID: <444792BF.12167.38B092@localhost> ----- Original Message ----- From: Sanje To: maja.kraigher na guest.arnes.si Sent: Wednesday, April 19, 2006 5:06 PM Subject: Peticija proti davku na knjigo S posebnim veseljem vas obveščamo, da z današnjim dnem začenjamo podpisovanje peticije Vladi Republike Slovenije in parlamentu, s katero zahtevamo, da povsem opustita namere o zvišanju davka na knjigo ter ničelno stopnjo davka uvrstita med svoje prednostne cilje. Peticijo organizira založba Sanje (telefon + 386-1-5880129, faks +386-1-5612303, info na sanje.si) v sodelovanju z drugimi založbami, pisatelji, pesniki in uglednimi javnimi osebnostmi. Trdno verjamemo, da je v naši zahtevi zastopan najmanjši skupni imenovalec slovenske kulture in civilizacije, kar zgovorno potrjuje tudi dejstvo, da so med prvopodpisniki in pobudniki peticije številni najuglednejši Slovenke in Slovenci, ne glede na generacijsko pripadnost, politično ali versko prepričanje. Peticijska izjava, vključno s seznamom prvopodpisnikov ter seznamom institucij, ki podpirajo pobudo, je objavljena na spletni strani hppt://www.peticija.si . Na tem naslovu lahko zainteresirani oddate svoj glas, peticijo pa lahko podpišete tudi osebno na podpisnih mestih, med drugim tudi na stojnicah nekaterih založb na Slovenskih dnevih knjige (seznam podpisnih mest je objavljen na spletni strani - pozor, seznam se dnevno dopolnjuje). Lep pozdrav, Rok Zavrtanik Založba Sanje knjiga na peticija.si ----------------------- Peticijska izjava ----------------------- Peticija proti davku na knjigo! Spodaj podpisani državljanke in državljani Slovenije menimo, da je davek na slovensko knjigo, glede na njen pomen za slovensko identiteto, ponižujoče dejstvo, zato od Vlade Republike Slovenije in parlamenta najodločneje zahtevamo, da v celoti opustita predloge za zvišanje davka na knjigo ter da ničelno stopnjo davka na knjigo z vračilom vstopnega davka določita za enega od prednostnih ciljev. To je najmanj, kar država dolguje svojim prednikom, ki so ji predvsem s knjigo skozi stoletja omogočali današnjo sedanjost, in obenem najmanj, kar dolguje sedanji in prihodnjim generacijam. Ničelna stopnja DDV je edina kulturna stopnja davka za slovensko knjigo, najmanjši skupni imenovalec slovenske omike in civilizacije ter majhno upanje in obet za našo prihodnost. ---------------------------------------------- Seznam prvopodpisnikov in podpornikov peticije ---------------------------------------------- Pobudniki in prvopodpisniki peticije Seznam tistih, ki so se peticiji pridružili do 19. aprila 2006: Rok Zavrtanik, založba Sanje Kristina Brenkova, pisateljica Milan Dekleva, pesnik Miloš Mikeln, pisatelj Tone Pavček, pesnik Janko Moder, pisatelj in prevajalec Jože Faganel, profesor slovenskega jezika in književnosti dr. Maja Breznik, raziskovalka prof. dr. Manca Košir Damjana Hainz, bivša direktorica knjižnice Oton Župančič, upokojenka prof. dr. Rastko Močnik, sociolog prof. dr. Andrej A. Lukšič, Inštitut za ekologijo akademik, prof. dr. Boris Paternu dr. Neda Pagon, založba Studia Humanitatis Blanka Jarni, Založba Genija Zoja Skušek, Založba CF Iztok Osojnik, pisatelj, pesnik, prevajalec Janez Skok, Založba Sidarta Bojana Pavlič, Založba Iskanja Knjigarna in založba Libris Knjigarna Kulturnica Velenje akademik prof. dr. Matjaž Kmecl zaslužni profesor dr. Gregor Kocjan Slavko Pregl, pisatelj Desa Muck, pisateljica Barbara Korun, pesnica Zlatko Kaučič, glasbenik Tina Košir, publicistka, voditeljica oddaje Knjiga mene briga Primož Repar, Založba Apokalisa Jure Potokar, pesnik, prevajalec Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, glasbenik Peter Kisin, urednik Ana Barič, prevajalka Dušan Jelinčič, pisatelj (Trst) Urban Golob, pisatelj, fotograf Janez Ramoveš, pesnik Sebastijan Pregelj, pisatelj Ivo Stropnik, Velenika Ivan Dobnik, Revija Poetikon Andrej Detela, znanstvenik, pisatelj prof. dr. Dragan Marušič, matematik Andrej Rozman - Roza, pesnik Franc Burgar, prevajalec, Ljubljana prof. dr. Aleš Debeljak, Ljubljana akademik Ciril Zlobec, pesnik in pisatelj Miha Mazzini, pisatelj, Ljubljana Rudi Zaman, Založba Didakta, Radovljica Boštjan Gorenc - Pižama, književnik in glasbenik, Naklo Matjaž Bizjak, Prešernova družba, Ljubljana Suzana Koncut, prevajalka Nives Vidrih, prevajalka, Ljubljana Branko Gradišnik, pisatelj dr. Zalka Drglin, Ljubljana dr. Miran Jus, raziskovalec prof. dr. Pavel Zgaga, filozof, Ljubljana Lenart Šetinc, ravnatelj NUK dr. Andrej Blatnik, pisatelj Seznam institucij in podjetij Seznam institucij, društev in podjetij, ki podpirajo peticijsko izjavo. 1. Založba Sanje, Ljubljana 2. Založba Genija, Ljubljana 3. Založba Sidarta, Ljubljana 4. Založba Iskanja, Ljubljana 5. Založba cf, Ljubljana 6. Založba Apokalipsa, Ljubljana 7. Založba Studia Humanitatis 8. Knjigarna in založba Libris, Koper 9. Knjigarna Kulturnica, Velenje 10. Revija Poetikon, Celje 11. Asociacija Velenika, Velenje 12. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov, Velenje 13. Buča knjigotrštvo, Ljubljana 14. Založba Didakta, Radovljica 15. Prešernova družba, Ljubljana Seznam se dopolnjuje, spremljajte http://www.peticija.si . ------------------------------- Seznam podpisnih mest ------------------------------- Seznam mest, kjer poteka osebno podpisovanje peticije: Dnevi slovenske knjige (19.--22. april 2006) Park Zvezda v Ljubljani: stojnice založbe Sanje, založbe Genija, založbe Iskanja Koper, Izola: Knjigarne in stojnice Libris Velenje: Knjigarna Kulturnica V kratkem bo omogočeno podpisovanje tudi na drugih mestih - spremljajte http://www.peticija.si . Če želite sodelovati pri zbiranju podpisov, nam prosim sporočite: knjiga na peticija.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 23 23:33:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Apr 2006 23:33:47 +0200 Subject: Nova Kronika, nove fotografije, novi stari častni člani Message-ID: <001d01c6671d$9cb5a3e0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika64.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika64.pdf -- nova številka Kronike SDS z diskusijo o predmetih Uvod v slovansko jezikoslovje in Stcsl, o 17. Primorskih slovenističnih dnevih, tretjem slovensko-hrvaškem slavističnem srečanju, razpisi, vabila, spletke. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri54/index.html -- fotografiji dveh razredov na FF, drugo morje in sneg. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/neuradni%20rezultati-I.stopnja.xls -- rezultati Cankarjevega tekmovanja, 1. stopnja. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/neuradni%20rezultati-II.III.abIV.ab%20mh.xls - - rezultati Cankarjevega tekmovanja, 2, 3. in 4. stopnja. 26. 4. 2006 bo objavljena dokončna razporeditev, z upoštevanimi ugovori. ========= Kako smo odkrili nove častne člane SDS TV Slovenija, uredništvo dokumentarnega programa pripravlja dokumentarni film o našeme rojaku Janku Lavrinu. Moje ime je Ana Nuša Dragan in v tem primeru nastopam kot scenaristka in režiserka. Za pripravo scenarija sem že navezala stike za sodelovanje s strokovnjaki v Sloveniji (Moravec, Šuklje, Maver, Gradišnik, Zlobec, Bernik, Torkar ...), s strokovnjaki v Veliki Britaniji in Rusiji ter Lavrinovimi sorodniki v Sloveniji, Walesu in Severni Ameriki. Snemanje tega filma bo zelo zahtevno in drago, zato bomo zaprosili za finančna sredstva tudi Ministrstvo RS za kulturo. V ta namen pripravljam tudi podatke o strokovnih in častnih naslovih Janka Lavrina. V članku Božidarja Borka Antologija slovenske lirike v angleščini (Naši razgledi 12. maja 1958) sem zasledila, da je bil prof. Janko Lavrin sprejet za častnega člana Slavističnega društva v Ljubljani v aprilu tega leta. Prosim, če mi lahko potrdite resničnost te informacije [...] Mogoče samo v pomoč, v že omenjenem članku piše, da je v četrtek 19. aprila 1958, Slavistično društvo v Ljubljani imenovalo prof. Janka Lavrina, prof. Williama Kleesmana Matthewsa in prof. Viviano Soli de Pinto za svoje častne člane. Naslednji večer so jim pripravili prisrčno slovesnot, kjer so jim izročili diplome. - Ana Nuša Dragan (ana.nusa.dragan na amis.net), 20. aprila 2006 [Spregledane častne člane smo takoj vključili v naš arhiv na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 25 15:19:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Apr 2006 15:19:13 +0200 Subject: [SlovLit] Peticija za ohranitev predmetov STCSL in USJ Message-ID: <002f01c6686a$d9ee8f30$6400a8c0@P4> From: Robert Jakomin To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 25 Apr 2006 11:47 Subject: Peticija za ohranitev predmetov STCSL in USJ Spoštovani slovlitovci! Debata o peticiji za ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanščina se je na tem spletnem mestu že začela, česar smo pobudniki peticije veseli. Da pa se bo lažje nadaljevala, njena >nosilca< pošiljava kar celotno besedilo, kar naj omogoči natančno seznanitev vseh, ki vas reč zanima, z argumenti, ki so doslejšnje podpisnike (teh je do sedaj prek 60 izmed študentov slovenistike 3. in 4. letnika, več je doktorjev jezikoslovnih znanosti, podpisani pa so tudi vsi trije slovenski akademiki jezikoslovci, torej profesorji Jože Toporišič, Janez Orešnik in Zinka Zorko) prepričali; če se z njimi bolj ali manj strinjate tudi vi, bo vaša podpora dobrodošla; elektronske podpise zbiramo na peticija_stcsl na email.si. Besedilo peticije se nahaja na naslovu: http://peticija-stcsl.i8.com/peticija.pdf Lep pozdrav, Miha Zor Robert Jakomin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 25 16:08:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Apr 2006 16:08:58 +0200 Subject: [SlovLit] Branje, po TV danes in novo v NUK-u Message-ID: <00b801c66871$cd1c87b0$6400a8c0@P4> d: Grosman Meta [Meta.Grosman na ff.uni-lj.si] Poslano: 24. april 2006 10:30 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: BDS V počastitev mednarodnega dneva pismenosti bosta Bralno društvo Slovenije in Filozofska fakulteta 8. septembra 2006 organizirala pogovor o osnutku dokumenta NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI in o korakih, ki bi bili potrebni za učinkovito udejanjanje predlagane strategije in dvig pismenosti na Slovenskem. Posvetovanje se bo predvidoma začelo ob 14.00 uri v predavalnici 34 v pritličju Filozofske fakultete. Beseda bo tekla - o Nacionalni strategiji, ki jo bo predstavila izr. prof. dr. Sonja Pečjak, - o usposabljanju in usposobljenosti učiteljev/profesorjev za poučevanje pismenosti, - o pomenu ključnih zmožnosti (Key Competencies, 2002) za pouk pismenosti in - o informacijski pismenosti za uspešno vzgojno izobraževalno delo. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju in udeležbi (brez kotizacije). Program z nadrobnostmi bo objavljen zadnji teden meseca avgusta. Osnutek dokumenta Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je sestavila Komisija za pripravo smernic za razvoj področja pismenosti, ki jo je vodila izr. prof. dr. Sonja Pečjak. Komisijo je imenovalo Ministrstvo za šolstvo leta 2004, njeno delo pa je potekalo s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada pod okriljem Andragoškega centra RS. Predložen osnutek je na svoji seji 12. decembra 2005 podprlo MŠŠ, celo besedilo pa je objavljeno na spletni strani Andragoškega centra Republike Slovenije. Na predvečer mednarodnega dneva pismenosti, 7. septembra 2006, pa bo Bralno društvo Slovenije organiziralo javno OKROGLO MIZO o osnutku dokumenta NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI in o pomenu dobro razvite pismenosti za uspešno osebno in družbeno delovanje. Okrogla miza se bo pričela ob 16.00 v Klubu Cankarjevega doma. O pomenu dobro razvite pismenosti pa bo spregovorilo več javnih delavcev na osnovi lastnih izkušenj. Vsi zainteresirani vabljeni k sodelovanju in udeležbi. --- Za BDS Meta Grosman in Jelka Vintar ========= Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 25. april 2006 9:59 Zadeva: FW: Če bomo danes zvečer odprli TV Danes ob 21:30 bo TV SLO 1 predvajala oddajo Slavka Hrena Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, ki je nastala na podlagi znanstvene monografije dr. Irene Avsenik Nabergoj, docentke na Šoli za slovenske študije Stanislav Škrabec Univerze v Novi Gorici. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ======= Od: "Gorazd Vodeb" Za: "Mrežnik" Poslano: 25. april 2006 9:14 Zadeva: Dostopen servis SAGE Journals Online Z veseljem vas obveščamo, da je konzorcij COSEC nabavil servis SAGE Journals Online (SAGE Premier). Servis nudi dostop do 390 naslovov znanstvenih časopisov uglednega založnika Sage Publications, ki skupaj obsegajo preko 94 000 celotnih besedil člankov. Zastopane so različne znanstvene discipline. Seznam vseh znanstvenih časopisov najdete na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/sage_premier.pdf Servis SAGE Journals Online je dostopen z lokacij Univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem preko povezave http://online.sagepub.com Oddaljen dostop pa je možen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic UL preko povezave http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://online.sagepub.com ========= Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 21. april 2006 7:16 Za: Mrežnik; Univerza v Ljubljani Zadeva: Preizkusni dostop do servisa SCOPUS Obveščamo vas, da je do 6. maja ponovno odprt testni dostop do informacijskega portala SCOPUS, založbe Elsevier. Dostop je možen do 6.5.2006 z lokacij Univerze v Ljubljani (tistih članic, ki so pristopile k pogodbi za ScienceDirect), NUK-a in CTK-ja pod enakimi licenčnimi pogoji uporabe kot veljajo za ScienceDirect na naslovu http://www.scopus.com SCOPUS nudi iskanje in dostop do povzetkov približno 15.000 znanstvenih revij, od leta 1966 dalje. Zajete so revije 4000 založnikov, od tega je več kot 12.800 je recenziranih naslovov revij, okrog 530 je prosto dostopnih naslovov revij (open access) in okrog 600 konferenčnih zbornikov. Istočasno se izvaja tudi iskanje po sistematično izbranih informacijah na straneh svetovnega spleta (250 milijonov spletnih strani). Trenutno servis obsega 27,7 milijona povzetkov. Za obdobje (od leta 1996 dalje, 245 milijonov referenc). Iz seznama zadetkov ali posameznega zapisa je možno povezovanje na polni tekst (če Univerza naroča revijo), avtorje članka in na citirane ali citirajoče (samo v obsegu sistema Scopus!) članke. Možno je iskanje dokumentov (po vsebini, avtorju, naslovu revije, ISSN, DOI) in citatov, število zadetkov pa omejiti glede na avtorja, naslov vira in leto objave, tip dokumenta in strokovno področje. Posebni zanimiv je SCOPUS-ov sistem sledenja citiranosti (avtorjev, člankov itd.) Citation Tracker. Več o vsebini in funkcionalnosti SCOPUS-a najdete na naslovu: http://info.scopus.com/. Uporabniki se lahko registrirajo in dobijo uporabniško ime in geslo, s katerim si oblikujejo profil za obveščanje o novostih na želeno temo ipd. Postopek registracije je zelo enostaven: kliknemo na "Register" desno zgoraj na vstopni strani in izpolnimo zahtevane rubrike podatkov. To geslo deluje samo na IP naslovu, kjer je bilo registrirano. Vsem imetnikom uporabniškega imena in gesla za dostop do osebnega profila na ScienceDirect-u se ni potrebno na novo registrirati, ampak lahko s "starimi" identifikacijskimi podatki dostopajo tudi do osebnih nastavitev na Scopusu. --- Maja Vihar, CTK From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 27 15:07:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Apr 2006 15:07:32 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis na Dunaju References: <006001c669e6$57055680$ea0ef9c2@oemcomputer> Message-ID: <004801c669fb$8cbe3020$6400a8c0@P4> Od: "Vera Smole" Poslano: 27. april 2006 12:35 Zadeva: Razpis na Dunaju Dragi kolegi! Začudeni, da razpis ni izšel v slovlitu, kamor je bil poslan, so me kolegi z Dunaja prosili, naj vas še enkrat spomnim na razpis za gostujoča profesorja s polnim delovnim časom: 1 za slovensko literaturo in 1 za slovenski jezik v zimskem semestru prihodnjega študijskega leta. Želijo čimveč prijav - tudi v podporo slovenistiki na Dunaju. Tisti, ki ste s stanjem te slovenistike seznanjeni, veste, da je tak razpis velik napredek, zato ne sme ostati spregledan! Pohitite, časa je malo! (P.S.: dobro znanje nemščine vzemite malo z rezervo, navsezadnje boste predavali na slavistiki slovenščino). Razpisa [...] si [lahko] ogledate (skupaj z drugimi) na domači strani dunajske univerze. Želim vam dober izkoristek prazničnih dni in vas lepo pozdravljam Vera Smole P.S.: Če sem koga pozabila, ga dodajte vi! =========== Draga Vera, obvesti prosim površne bralce, da sem o razpisu za učiteljska mesta na dunajski univerzi v Slovlitu poročal 19. aprila, glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001588.html Pa naj bo za dobro mero in v imenu plemenitega cilja še enkrat. (Tujejezičnih sporočil v izvirni obliki v Slovlitu po lanskem upravičenem polemičnem odzivu Janeza Dularja ne objavljamo več -- treba se je pomujati in prevesti.) --- miran From mira.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 27 16:25:10 2006 From: mira.hladnik na guest.arnes.si (Mira) Date: Thu, 27 Apr 2006 16:25:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Rezultati_29=2E_tekmovanja_v_znanju_slov enščine_za_Cankarjevo_priznanje Message-ID: <000901c66a06$6521cda0$6500a8c0@98ka> Šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje 9. 2. 2006 se je v Republiki Sloveniji na vseh stopnjah udeležilo 8108 tekmovalcev. Skupno so osvojili 3344 bronastih priznanj (I. stopnja 1984, II. stopnja 59, III. a stopnja 520, III. b stopnja 193, IV. a stopnja 440 in IV. b stopnja 148). Uradni rezultati 29. vseslovenskega tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 18. 4. 2006 Na vseslovenskem tekmovanju (18. 4. 2006) je za Cankarjevo priznanje tekmovalo 2205 tekmovalcev. Skupno so učenci in dijaki na štirih stopnjah oziroma v šestih kategorijah osvojili 836 srebrnih in 174 zlatih priznanj. Točkovne meje za dosego srebrnih in zlatih priznanj I. stopnja: srebrna: najmanj 71,5, zlata: najmanj 83,5 II. stopnja: srebrna: najmanj 65, zlata: najmanj 78 III. a stopnja: srebrna: najmanj 76,5, zlata: najmanj 89 III.b stopnja: srebrna: najmanj 70, zlata: najmanj 81 IV. a stopnja: srebrna: najmanj 80, zlata: najmanj 90 IV. b stopnja: srebrna: najmanj 70,5, zlata: najmanj 81 Tekmovalci iz zamejstva in učenci z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji so osvojili srebrna in zlata Cankarjeva priznanja v skladu z 19. členom Pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje. --- Vlado Pirc, 26. 4. 2006. Rezultati so objavljeni na spletnih straneh SDS in Zavoda za šolstvo. --- miran From vlado na zrc-sazu.si Fri Apr 28 15:07:20 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 28 Apr 2006 15:07:20 +0200 Subject: [SlovLit] Peticiji na rob Message-ID: <44522FA8.14004.548F88@localhost> Ko podpiram ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanscina v dodiplomskem univerzitetnem studijskem programu Slovenski jezik in knjizevnost, si dovolim primerjavo jezika z mestom. Mesto ima navadno staro jedro, kjer tako rekoc vsak kamen pripoveduje svojo zgodbo, ob jedru pa si v pasovih sledijo novejse stavbe vse do modernih blokov. Tako je tudi z jezikom: cisto na sredi so zaimki z glagolom BITI kot najbolj pogosto rabljene besede in oblike, ki ze z nenavadnim pregibanjem odrazajo castitljivo indoevropsko, da ne recem kar nostraticno dediscino. Temu sledijo novejsi pasovi oziroma plasti besedja in oblik vse do dolgoveznih skovank in napol prilagojenih izposojenk, ustrezajocih modernim blokom asfaltne dzungle. Ravno taki bloki so se posebno priljubili romunskemu diktatorju Cavseskuju, da je zacel rusiti zgodovinsko jedro Bukareste. Romunskega diktatorja je ustavil cas, njegova herostratska omejenost pa, zal, nahaja plodna tla v glavah uporabnih metajezikoslovcev. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 28 17:01:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Apr 2006 17:01:23 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenisticni simpozij na Dunaju Message-ID: <007301c66ad4$9ee13c50$6400a8c0@P4> Od: "neweklowsky" Za: Poslano: 28. april 2006 10:05 Zadeva: Slovenisticni simpozij na Dunaju Spoštovani kolegi! 1.--2. junija organiziram simpozij o avstrijski slovenistiki. Pošiljam Vam plakat in program za Vašo informacijo. Prisrčen pozdrav, prof. dr. Gerhard Neweklowsky ========= SLOVENISTIKA V AVSTRIJI Institut für Slawistik (Spitalgasse 2-4, Hof 3) in Slovenski znanstveni institut (Seilerstätte 2, A-1010 Wien/Dunaj) Četrtek, 1. junija 2006 09:00-09:30 Otvoritev in pozdravi: Gerhard Neweklowsky, Vincenc Rajšp 09:30-09:50 Heinz-Dieter Pohl: Die Bedeutung des Slowenischen für die Toponymie der Tauernregion 09:50-10:10 Georg Holzer: Zur Frage der Nordgrenze des slowenischen Sprachgebiets im Mittelalter 10:10-10:30 Diskusija 10:30-10:40 Odmor 10:40-11:00 Gerhard Neweklowsky: Primož Trubar als Schöpfer einer Schriftsprache 11:00-11:20 Vincenc Rajšp: Uveljavljanje slovenščine kot poslovnega jezika v času Marije Terezije in Jožefa II. Patenti v slovenskem jeziku 11:20-11:40 Vera Smole: Delež avstrijske slovenistike pri Slovenskem, Slovanskem in Evropskem lingvističnem atlasu 11:40-12:10 Diskusija 12:10-14:00 Odmor 14:00-14:20 Silvija Borovnik: Literatura slovenskih avtoric v Avstriji 14:20-14:40 Andreas Leben: Probleme der Autobiographieforschung im slowenischen Kontext 14:40-15:00 Bernarda Katušić: Ivan Tavčars Realismus 15:00-15.30 Diskusija 15:30-15:50 Odmor 15:50-16:10 Peter Scherber: Österreich, 1938 und die Folgen. Zur Thematisierung jüngerer Geschichte im zeitgenössischen slowenischen Roman 16:10-16:30 Stefan Simonek: Wiener An- und Einsichten im Werk von Oton Župančič 16:30-16:50 Erich Prunč: Deutsch-slowenische Übersetzungen im Zeitraum 1848-1918. (Ein Werkstättenbericht) 16:50-17:10 Erwin Köstler: Wem soll die Übersetzung nützen? Einige Beispiele zum Wirken utilitärer Konzepte in der Vermittlung slowenischer Literatur in den deutschsprachigen Raum 17:10-17.40 Diskusija 18:00-18:45 Literarni večer Kluba slovenskih študentov (in študentk) na Dunaju ca. 19.00 Sprejem na Slovenskem znanstvenem inštitutu Petek, 2. junija 2006 09:30-09:50 Sergio Bonazza: Kopitar und Friedrich Schlegel in Wien: Wissenschaftsbeziehungen 09:50-10:10 Radoslav Katičić: Vermerk über die Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich 10:10-10:30 Eva-Maria Hüttl-Hubert: Die Bibliothek als Werkstatt slowenistischer Forschung 10:30-11:00 Diskusija 11:00-11:20 Odmor 11:20-11:40 Katja Sturm Schnabl: Miklosichs Bedeutung für die Slowenistik 11:40-12:00 Elizabeta Jenko: Jezikovna praksa pri pouku slovenščine kot tuji jezik 12:00-12:20 Diskusija 12:20-14:20 Odmor 14:20-14:40 Johann Strutz: Regionalität - Interregionalität - Komparatistik: Die slowenische Literatur im Rahmen des Klagenfurter komparatistischen Regionalschwerpunkts 14:40-15:00 Herta Maurer-Lausegger: Die Slowenistik in Kärnten: Eine Retrospektive und ein Blick in die Zukunft 15:00-15:10 Odmor 15:10-15:30 Ludwig Karničar: Perspektiven der Slowenistik in Graz 15:30-15:50 Gero Fischer: Perspektiven der Slowenistik in Wien 15:50-16:30 Diskusija 19:00 Skupna večerja za nastopajoče v restavraciji Max, na vogalu Landhausgasse/Herrengasse From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 16:21:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 16:21:15 +0200 Subject: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Message-ID: <007d01c66df3$ad075fe0$6400a8c0@P4> Potem se je postavilo vprašanje, če ni Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici vendarle realizacija Levstikovega literarnega programa iz leta 1858. Na to bi lahko kazala že izbira imena naslovnega junaka: njegov zavetnik sveti Martin iz Toursa goduje namreč ravno na 11. novembra, ko je Levstik kolovratil iz Litije do Čateža in sestavljal svoj znameniti literarni program. Za potrdilo se izplača pogledati v ekumenski svetniški leksikon na http://www.heiligenlexikon.de/, kjer pod sv. Martinom najdemo zanimive in za slovensko literarno zgodovino do zdaj skrite paralele. Iz njih sicer ni mogoče zatrdno skleniti, da je bil Martin Krpan z Vrha res mišljen kot zgled, po katerem naj se na Slovenskem piše literatura, pomagajo pa nam najti nekatera nova sporočila tega začetnega slovenskega besedila. Da Levstikova izbira imena za prvega med slovenskimi junaki ni bila slučajna in da je Krpan za svoje poteze zadolžen pri svetniku Martinu, govori že bližnji kraj svetnikovega rojstva in delovanja. Na svet je privekal kot sin poganskega rimskega tribuna okrog leta 316 v Savarii (danes Sombotel v Železni županiji na Madžarskem), bil krščansko vzgojen v Pavii v Padski nižini (mimogrede: v tem kraju se je rodila Pavlina Pajkova) in misijonaril po Panoniji. S Krpanom ga najprej druži konj, brez katerega ni upodobitve sv. Martina: na konju sedeč z mečem reže na pol svoj plašč, da bi ga dal prezeblemu revežu, in tudi Krpana si brez kobilice ni mogoče predstavljati. Martin je zelo popularen, ljudski svetnik in ima zaradi tega vrsto zavetniških dolžnosti: je zaščitnik Francije, kantona Schwyz (je mogoče tudi to eden od razlogov za nedavni prevod Krpana v švicarski dialekt?) in Gradiščanske, vojakov, konjenikov in vitezov, kovačev, tkalcev, strojarjev, krojačev, usnjarjev in klobučarjev, klicarjev, hotelirjev in krčmarjev, popotnikov, ubogih, beračev, krtačarjev, ubežnikov, jetnikov, pastirjev, sodarjev, vinogradnikov, mlinarjev, abstinentov (!), gosi (!!), je dober proti izpuščajem (turom), kačjemu piku in rdečici, za dobro rast poljščin (v naših krajih zlasti vina) in pri nas tudi zakonskih mož, ki se jim po Krpanu najbolje godi takrat, ko ovdove: "To je presneto slaba krama, babo po svetu prenašati!" Najočitneje kaže na Krpanovo zadolženost pri sv. Martinu scena z lipo. Eno izmed legendarnih dejanj svetega Martina je sekanje poganskega drevesa in tudi pri Krpanu je to pomemben dogodek. Zakaj mora posekati drevo z mehkim lesom, je v povesti sicer ustrezno razloženo ("Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo rabo, kakršnega v boju potrebujem"), potlačili pa smo interpreti neprijetno vprašanje, zakaj se je Krpan odločil prav za lipo, ki je bila v 19. stoletju razglašena za slovansko drevo. Ko ga zaradi "neekološkega" ravnanja kregajo, se Krpan upre z jasnim sklicevanjem na misijonarsko dejanje svojega zavetnika: "Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj?" Ljudstvo je bilo skupaj s Krpanom do verske usmeritve svoje gospode slej ko prej nezaupljivo. Pomenljive so tudi razlike med svetniškim in Krpanovim Martinom. Francoski Martin je bil prvi svetnik, ki ni storil mučeniške smrti, in je slovel po svojem asketizmu, pravičnosti, skromnosti in ponižnosti. Tako sramežljiv je, da se skrije v hlev, ko ga hočejo razglasiti za škofa, in ga izda šele gaganje gosi. Naš Martin pa ni prav skromen in se zna samozavestno postaviti za svoj prav. V slovanskih kulturah (pa tudi kje drugje) je Martinovo ime povezano s karnevalskim obnašanjem, saj je njegov praznik poznan kot jesenski pust. Martinovati pomeni nezmerno jesti in piti; v frc. je mal de Saint Martin 'pijanski maček'. Ponižni sveti Martin je živo nasprotje neumnim ali grobim ljudskim Martinom, ki osvežujejo zavest o etimološki povezavi imena z rimskim bogom vojne Marsom. V ruščini je martin 'len, čudaški kmet' (tudi Martinu z Vrha pri Sveti Trojici "dela ni bilo mar") ali 'šaljiv človek s klovnovskim obnašanjem', slov. poldrugi Martin je 'omejen človek', pl. marcin 'grobjan, medved', hrv. je martin 'plešoči medved'. Zveza z medvedom je ohranjena tudi v slovenščini, saj so v okolici Gorice z Martinovim vozom označevali ozvezdje Velikega medveda (vse iz Kebrovega Leksikona slovenskih imen). Na te pomene namiguje minister Gregor, ko predlaga cesarju, da sprejme Martina Krpana v službo kot dvornega norčka: "Zvitorepec je; debel je; smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!" V Levstikovi povesti pride do zanimivega prehoda od tega karnevalskega do kultiviranega Martina, ki je obenem preskok od preprostejše oblike trgovske menjave k razvitejši, to je iz blagovne menjave v denarno trgovino. Cesarsko nagrado ("petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač") bi moral Krpan namreč transportirati domov na Kranjsko, na Dunaju prodati pa nikakor ne bi smel. Zato jezni junak zagrozi cesarju s tradicionalnim karnevalskim obnašanjem, po katerem je poznan ("pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti"), in ga pripravi do tega, da mu predlaga odkup: "Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih reči? [...] Mošnjo cekinov ti dam." Martin je po svetu znan kot vremenski svetnik in večina pregovorov, ki se nanašajo nanj, je take narave. (Mimogrede: indijanskemu poletju ali babjemu poletju, to je obdobju lepega jesenskega vremena, se po slovensko lepo reče Martinovo poletje.) Slovenci pa ga v skladu s pregovorom, da "Sveti Martin iz mošta dela vin", poznamo v prvi vrsti kot vinskega svetnika in ohranjamo tako v spominu v večji meri njegovo karnevalsko, pogansko ozadje. In še ena pomenljiva razlagalna možnost, ki jo odpira Martinovo. Na svetega Martina dan so gospodarji svojčas služinčadi izplačevali letni zaslužek in plačevali davke, služinčad pa je tedaj lahko menjala gospodarja. Povest Martin Krpan z Vrha asociira torej na "dan obračuna" in se spogleduje z mislijo o alternativnem gospodarju ter tako prikimava interpretaciji "angleške soli", ki je metafora alternativne, to je nenemške tuje pameti in kulturnega vpliva (glej moj članek Pa začnimo pri Krpanu, http://www.ijs.si/lit/krpan.html-l2). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 16:22:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 16:22:22 +0200 Subject: Mi smo Prežihovi Message-ID: <008101c66df3$d4eadc80$6400a8c0@P4> Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (http://www.szi-dunaj.at) organizira 12. 6. 2006 posvet o Prežihovem Vorancu, njegovem pomenu v kulturi (od literature do filma) in vlogi v politiki. K sodelovanju so povabili Inštitut za novejšo zgodovino, PeF Maribor, ZRC SAZU, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, pisateljsko društvo in PEN. Hudo pa se je morala direktorju Vincencu Rajšpu zameriti Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, da je ni uvrstil med prejemnike vabila, čeprav je UL celo soustanoviteljica inštituta. So zamere osebne ali politične narave, se vpraša, in v kolikšni meri si jih sme privoščiti inštitucija, ki jo vzdržuje cela dolina šentflorjanska. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 18:53:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 18:53:21 +0200 Subject: Mi smo Potterjevi, Potter je naš Message-ID: <003001c66e08$ecd8c220$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 2. maj 2006 18:21 Zadeva: konferenca o Harryju Potterju Znanstvena konferenca o Harryju Potterju bo od 17.-21. maja 2007 v New Orleansu v Francoski četrti (French Quarter). Organizatorji pričakujejo čez tisoč udeležencev, znanstvenikov, univerzitetnih učiteljev, knjižničarjev, pisateljev, ilustratorjev, ljudi različnih poklicev in ljubiteljev Harryja Potterja. Podrobnosti o konferenci lahko dobite pri Suzanne SCOTT, programski vodji Phoenix Rising programming na thephoenixrises.org ali na domači strani (http://www.thephoenixrises.org/) . Lp, Milena Mileva Blažić Pedagoška fakulteta, Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 3 17:13:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 May 2006 17:13:17 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski Etimoloski Slovar Message-ID: <003301c66ec4$1cbcf9f0$6400a8c0@P4> From: Vesna Gorec Subject: Slovenski Etimoloski Slovar To: slovlit na ijs.si Pozdravljeni, Ali obstaja internetna stran podobna http://www.m-w.com/cgi-bin/mwwod.pl ki se nanasa in obravnava slovenski jezik. Iscem namrec spletno stran s katere bom lahko razbrala pomen slovenskih besed, njihovo zgodovino in uporabo. Merriam-Webster OnLine je zelo uporaben kar se tice angleskih besed, se posebej so poucne njihove Word of the Day strani. Lep pozdrav, Vesna From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 4 10:00:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 May 2006 10:00:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Muzikološka_in_pravopisna_pomoč_potr ebna Message-ID: <002701c66f50$e0ac1a80$a24602c1@ff.unilj.si> From: sabina burkeljca [mailto:sabinaaccetto na yahoo.com] Sent: Thursday, May 04, 2006 9:27 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: problemček Dragi slovlitovci, imam majhen (velik problemček). Zanima me, kako se piše beseda macdonaldizacija oz. makdonaldizacija... Ali sploh lahko to pišemo. Pomen je v smislu družbenih sprememb v današnji družbi, kjer gre za instant družbo, macdonald's družbo. Kako bi torej pravilno napisali: macdonaldizacija ali makdonaldizacija? Kaj predlagate? Morda kakšno drugo besedo? Hvala, Sabina Burkeljca =========== Nemški glasbenik potrebuje nekaj besedil slovenskih ljudskih pesmi z glasbenim zapisom, prevodom in virom. Lahko kdo priskoči na pomoč? Nadaljevanje je citat. --- miran From: Christoph Breitenbach [mailto:ckh_breitenbach na hotmail.com] Sent: Thursday, May 04, 2006 9:07 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Slovenian lovesongs Mr. Hladnik, I am a German musician searching for traditional Slovenian folk songs featuring the theme "love" in any aspect. Since I do not speak the language I need help from native speakers who are willing to provide me some material. By chance I found your site concerning the Slovene language; in the appendix you mention the book: "200 Slovenian folksongs with melodies". Would it be possible to receive a few lovesongs from that book via e-mail or in photocopy? What I would need to have is -the melody in musical notation -the complete lyrics -a translation very close to the words -the indication of the source From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat May 6 20:13:18 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Sat, 6 May 2006 20:13:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: obvestilo Message-ID: <002b01c67138$c0b17380$6a6b4dc1@zrc1sjyfhsfxs0> From: Minka Marija Cvetek [mailto:marija.cvetek1 na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 26, 2006 12:45 AM To: Bjelčevič Aleksander Subject: obvestilo Dragi slovlit Muzej Mengeš je izdal faksimilirano izdajo prvega slovenskega bontona s pomenljivim naslovom Olikani Slovenec. Napisal ga je mengeški rojak Ivan Vesel Vesnin; rodoljubni slovenski duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Knjiga je prvič izšla l. 1868 pri takratni Matici Slovenski v Ljubljani. (Ne zameri, če ti naštevam stvari, ki jih najbrž dobro poznaš!) Letošnja bibliofilska izdaja obsega 999 oštevilčenih izvodov. Knjige so tiskane na posebnem uvoženem papirju (tiskarna Ozimek v Trzinu), celotno izvedbo projekta pa je opravil PRIMER, Studio za oblikovanje in vodenje projektov, d. o. o iz Mengša. V posebni knjigi pa je izšla strokovna razprava s slovarjem, to sem napisala jaz (Marija Cvetek) in nosi naslov Veselov Olikami Slovenec ter podnaslov Prvi slovenski bonton. Komplet obeh knjig je v lično oblikovanem ovitku in zelo primeren za lepo darilo. Včeraj (24. t. m.) sta bili knjigi predstavljeni na tiskovni konferenci v Galeriji mežnariji v Mengšu, danes (25. t. m.) pa je prav tam Janez Škrlep (direktor Muzeja Mengeš) pripravil javno dražbo za knjige, ki so oštevilčene s številkami od 1 do 25. Menim, da je izid te knjige pomemben in zanimiv tudi za slovenistično "srenjo". Minka Cvetek ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 9 15:47:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 May 2006 15:47:50 +0200 Subject: O paverpointu in o drugih rečeh Message-ID: <012e01c6736f$2ac5d490$6400a8c0@P4> Od: "Florjančič Neža" Poslano: 9. maj 2006 11:45 Zadeva: Blišč in beda predstavitev PowerPoint Ste se kdaj vprašali, zakaj študentje ne marajo predavanj v PowerPointu? Morda ne razumejo moderne tehnologije? Ali pa moderna tehnologija ni tisto, kar nam obljubljajo tržniki? Klemen Belhar, poznavalec zloglasnega orodja PowerPoint, meni, da ne kaže kriviti poslušalstva in tehnologije. Vse niti ima v rokah predavatelj. Toda kako? Odgovor lahko dobite v četrtek, 18. maja 2006, ob 18:00 uri, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški 25 (dovoz na parkirišče je z Jamove ulice), v predavalnici 15. Predavanje pripravlja Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko v prijaznem sodelovanju Šole retorike Ane Aleksandre Zupančič in Zdravka Zupančiča. Predavanje je brezplačno. Vabljeni! --- Predsednik SDVD prof. dr. Iztok Fajfar, l.r. ========= Http://www.ijs.si/lit/alamut_de.html-l2 -- o Alamutu v nemščini. Http://www.ijs.si/lit/e-knjiga.html-l2 -- o Luinovi digitalni dediščini slovenskega leposlovja. Http://www.ijs.si/lit/oizboruberila.html-l2 -- o izboru berila za Cankarjevo tekmovanje. Http://www.ijs.si/lit/onacionalnem.html-l2 -- o nacionalnem. Http://www.ijs.si/lit/oavtu.html-l2 -- o birokratski deželi Sloveniji. Http://www.ijs.si/lit/delo.html-l2 -- kako sem odjavil Delo. --- miran ========== Od: "Slovanska knjižnica" Poslano: 9. maj 2006 9:55 Zadeva: Povabilo V četrtek, 11. maja 2006, bo ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1, Ljubljana) osmi pogovorni večer iz cikla Philologos, ki ga pripravljata Slovanska knjižnica in KUD Logos. Beseda bo tekla o Platonovih Zbranih delih v prevodu Gorazda Kocijančiča. Izhodišče za razpravljanje je vprašanje: Kaj potrebuje pesništvo, da se približa Dobremu? Večer bosta uvedla dr. Tine Hribar in dr. Vid Snoj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 09:50:26 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 May 2006 09:50:26 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja Message-ID: <006801c674cf$91388310$a24602c1@ff.unilj.si> From: Nataša Grzinič [mailto:Natsa.Grzinic na fhs.upr.si] Sent: Wednesday, May 10, 2006 4:02 PM Subject: Predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem in Knjigarna Libris vabita na predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja, dr. literarnih znanosti, upokojenega profesorja za dramaturgijo na temo O mojem tipu literarne zgodovine, ki bo 16. maja 2006 ob 18:00 v knjigarni Libris na Prešernovem trgu v Kopru. Na vabilo Oddelka za slovenistiko FHŠ UP bo predaval za študente in vso zainteresirano javnost. Taras Kermauner, izjemen predavatelj, še več, raconteur, ki se je v zadnjem času umaknil iz javnosti in objavlja zgolj na spletu. Po dolgem premoru bo tokrat spet javno predaval. Kermauner je delal kot ravnatelj Drame SNG, asistent in dramaturg pri filmu in v gledališču, kot gledališki režiser in kritik ter prevajalec, je bolj znan kot esejist, urednik (revija Perspektive), literarni zgodovinar in teoretik, predvsem pa kot avtor gigantskega projekta "Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike," ki že sam na sebi presega sto knjižnih naslovov. Akad. Kermaunerja bo predstavil dr. Krištof Jacek Kozak. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 11:03:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 May 2006 11:03:57 +0200 Subject: [SlovLit] = En_izlet_en_polemični_članek_in_e n_cel_časopis Message-ID: <008e01c674d9$d621c360$a24602c1@ff.unilj.si> From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, May 10, 2006 6:38 AM Subject: izlet dveh klubov 20. maja Dragi rojak in prijatelj! V soboto, dne 20.5.2006 ob 7.30 (prosimo za točnost!) odhajamo s Kongresnega trga v Ljubljani na prvi skupni izlet Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter Kluba Korošcev Ljubljana in sicer prek Kanalske doline v Ziljsko dolino. Pot nas bo vodila mimo romantičnih Belopeških jezer in skozi Trbiž/Tarvis/Tarvisio; če ne bo mogoče popiti jutranje kavice že v koči pri jezeru, bo za to priložnost v tem središču Kanalske doline. V Vratih/Thörl na avstrijski strani zdaj neopazne meje si bomo ogledali znamenito gotsko cerkvico in se spomnili slovenskih besed ob sprejemu trubadurskega viteza Urha Lihtenštajnskega. Zapeljali se bomo na zahod v Ziljsko dolino, vse do skrajne slovenske jezikovne meje pri Šmohorju/Hermagor in se ustavili ob grobu poslanca Franca Grafenauerja v Brdu/Egg. Sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Janez Stergar in Danijel Grafenauer nas bosta vodila po vaseh, kjer so bili doma znameniti narodni buditelji Urban Jarnik, Matija Majar Ziljski, Julij Felaher in drugi. Okoli 13. ure bomo kosili v gostilni "Stara pošta" oziroma v galeriji "Noricum", ki jo v Ziljski Bistrici/Feistritz a.d. Gail vodita Pepca in dr. Ludvik Druml. Gospodinjo - rojeno Čertov - smo pred kratkim poslušali na pesniškem večeru v Ljubljani, gospodar pa je odvetnik v Beljaku in predsednik Zveze slovenskih zadrug. V galeriji razstavlja slikarka Tanja Prušnik, vnukinja partizanskega voditelja Karla Prušnika Gašperja. Po kosilu si bomo ogledali 10-minutni film o štehvanju in prisluhnili domačinom, ki nam bodo predstavili nekdanje in sedanje življenje Ziljskih Slovencev. Deloma peš in deloma z avtobusom se bomo nato podali po Bistrici in v bližnji Zahomec/Achomitz, kjer bomo pod lipo zapeli z jubilantom, 60-letnikom Jankom Zwittrom, vsestranskim narodnim in kulturnim organizatorjem in mdr. sedanjim predsednikom avstrijske zveze rejcev konj noriške pasme. Če se bomo lahko dogovorili z župnikom Stankom Trapom, si bomo v sosednjih Gorjah/Göriach v cerkvici ogledali tudi cirilske napise; oskrbel jih je Matija Majar Ziljski, ki je cesarju Francu Jožefu zatrdil, da "od tam do Urala živijo samo Slovani". Na povratku bomo pred karavanškim predorom napravili vsaj še en krajši postanek (predvidoma v Mariji na Zilji/Maria Gail), v Ljubljani pa naj bi bili spet okoli 19,30 ure. Prispevek za izlet znaša 2.000 SIT, in sicer vključno s kosilom. Prispevek za nečlane kluba znaša 5.000 SIT. Prispevek za izlet je treba vplačati na naš bančni račun (NLB 02083-0050910525) najpozneje do ponedeljka, 15. maja. O vplačilu nas obvestite po pošti, elektronski pošti (janez.stergar na guest.arnes.si) ali na mobilni telefon 041-798-798 (lahko tudi z SMS-om). Člani Kluba koroških Slovencev lahko hkrati vplačate klubsko članarino in naročnino na Koroški vestnik: odrasli po 2000 SIT, upokojenci in mladina pa 1500 SIT letno. Še vedno zbiramo tudi prostovoljne prispevke za kulturno-izobraževalno dejavnost naših koroških rojakov; darovalcem vnaprej hvala. Člani KKS-LJ lahko vplačajo tudi nedavno izdano knjigo Draga Druškoviča "Prežihov Voranc - pisatelj in politik" po klubski ceni 5000 SIT (Prežih je bil po 2. svetovni vojni več let predsednik našega kluba). S koroškim pozdravom in na svidenje! --- Predsednik KKS-LJ: Janez Stergar ========= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/BLEF_sOLSKEGA_POKRA.doc -- Blef šolskega pokra, neskrajšani članek Igorja Sakside iz Dela o novi šolski politiki. Http://esnips.com/doc/28baf321-09c0-4d9c-9c0d-def5a5c66d3a/Informator.pd f -- Informator, spletno glasilo kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (http://www.ksssg.net.tc/). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 21:52:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 May 2006 21:52:17 +0200 Subject: [SlovLit] V znamenju 666 Message-ID: <008f01c67534$6958bc10$6400a8c0@P4> Števec članov Slavističnega društva Slovenije se je te dni zaustavil na apokaliptičnih 666. Slovlitovcev pa je 101 več: 767. Http://www.krtaca.si/ -- na portalu Krtača lahko prebiramo, kako pometa nova metla na Delu (http://www.krtaca.si/aktualno/novice/kolikokrat-ze-in-kol). --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri May 12 14:56:46 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 12 May 2006 14:56:46 +0200 Subject: [SlovLit] Desetnica in nove publikacije FF Message-ID: <4464A22E.23038.D5796A@matjaz.zaplotnik.siol.net> RAZGLASITEV NOMINACIJ ZA NAGRADO DESETNICA Društvo slovenskih pisateljev in Prešernova družba iz Ljubljane vabita v sredo, 17. maja 2006, ob 10. uri na tiskovno konferenco ob svečanem dogodku, ko bodo v knjigarni Prešernove družbe na Igriški 5 v Ljubljani razkrita imena desetih nominirancev za nagrado DESETNICA. Kaj je DESETNICA? Nagrada Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost. Nagrada bo letos podeljena tretjič. Pokrovitelj DESETNICE je Prešernova družba iz Ljubljane. Nominirane avtorje in njihova dela bo razglasil Jože Hudeček, spregovorila bosta direktor Prešernove družbe Matjaž Bizjak in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot, tiskovno konferenco bo vodil Lenart Zajc. ======================== V petek, 12. maja 2006, je Knjigarna FF na tiskovni konferenci predstavila naslednje publikacije FF: _Zven in pomen_ Borisa A. Novaka, s podnaslovom Študije o slovenskem pesniškem jeziku, ima za motto Novakovo pesniško geslo "V poeziji zven pomeni in pomen zveni". V prvem od treh sklopov, posvečenem Prešernu, sta najzanimivejši analizi trubadurskih elementov pri Prešernu ter njegove vloge pri formiranju sonetnega venca kot umetniške oblike. Drugi sklop obravnava prelom med vezano besedo in prostim verzom v prvi polovici 20. stoletja, tretji pa poetike izbranih sodobnih slovenskih pesnikov in pesnic. Zbornik _Breztalnosti: Lev Šestov med literaturo, religijo in filozofijo_ vsebuje besedila z mednarodnega simpozija o naslovnem avtorju, katerega eklektična misel združuje filozofijo, književnost, religijo in mejna področja, bralca pa nagovarja še zlasti s konceptom "breztalnosti". Simpozij je potekal v soorganizaciji s KUD Logos in Slovansko knjižnico v okviru _Foruma Orient- Occident_ 12. maja 2005 v Ljubljani. Zbornik _Post-Yugoslav Lifeworlds. Between Tradition and Modernity_, ki sta ga uredila Z. Šmitek in A. Svetieva, vsebuje tri vrste prispevkov: komparativne probleme in obravnavo posameznih segmentov slovenske in makedonske ljudske kulture ter raziskave sodobnih trendov v makedonski kulturi. Državi se srečujeta s podobnimi izzivi in problemi, nacionalizem, multikulturnost, identiteta, demografska perspektiva, mednarodna ekonomska uspešnost, reforme ipd. Knjiga je opremljena s fotografijami iz let 2000/02, ko je potekal mednarodni etnološko-antropološki raziskovalni projekt med univerzama v Ljubljani in Skopju. _The Syntax of the Infinitive and the Participle in Early Byzantine Greek. An Interpretation in Terms of Naturalness Theory_ Jerneje Kavčič, kjer je v povzetku zapisano, da je temeljno vprašanje, kako so lahko neosebne glagolske oblike, ki so v stari grščini predstavljale hrbtenico stavka in bile eno izmed poglavitnih sredstev za izražanje odvisnosti, v določeni dobi iz govorjenega jezika izginile in v njem ostale zgolj v sledeh. _El verbo en espa~nol_ Jasmine Markič, s podnaslovom Aspctos teoricos de la morfosintaxis del verbo espa~nol je učbenik, namenjen študentom španskega jezika pri predmetu Špansko jezikoslovje. Knjiga, razdeljena na deset tematskih sklopov, je prikaz oblikoslovnih, skladenjskih in pragmatičnih vidikov španskega glagola kot so definicija glagola, pravilna in nepravilna spregatev, vrste glagolov, glagola ser in estar, glagolske kategorije, raba glagolskih paradigem v indikativu in subjunktivu ter poglavje o glagolskih perifrazah. (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/DogodkiNovi/Tiskovna20060512/tiskovna.htm) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 15:18:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 15:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] Tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ti si kakor zdravje Message-ID: <003601c675c6$91df9040$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 12. maj 2006 12:10 Zadeva: Tekmovanje za CP, ti si kakor zdravje Vsako leto znova se ob organizaciji tekmovanja za Cankarjevo priznanje (CP) razplamtijo tradicionalne polemike o dve točkah tekmovanja: njegovih ciljih in izboru knjig. Menim, da bi bilo zato letos modro spodbuditi razpravo o teh dveh točkah in sprejeti določene sklepe, še preden se začne organizacija novega ciklusa tekmovanja za CP. Zato v premislek nudim nekaj svojih misli, pogledov in rešitev, pa ne zato, da bi obveljale, ampak da bi prek razprave prinesle v organizacijo in izvedbo tekmovanja spremembe, za katere -- tako se zdi -- večina meni, da so nujne. 1. Cilji in izvedba tekmovanja Naprej k ciljem tekmovanja za CP. Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje v 2. členu določa cilje tekmovanja. Navajam ga v celoti. "Tekmovanje učencev in dijakov za Cankarjevo priznanje je tekmovanje v znanju slovenščine. Z njim učence osnovnih šol in dijake srednjih šol spodbujamo k študiju slovenskega jezika in umetnostnih besedil. Vsebino za tekmovanje določajo veljavni šolski programi za predmet slovenščina ter vsakoletni razpis tekmovanja. Ta lahko tudi presega obseg učnega načrta z dodatno razpisano literaturo. Tekmovanje vsebuje prvine raziskovanja." Menim, da je v razpravi nujno problematizirati celoten člen, saj ne ustreza več "družbeni stvarnosti". V zadnjih letih je namreč opaziti, da se cilji tekmovanja za CP -- z vidika otrok in staršev -- zožujejo na osvajanje točk, namenjenih pridobitvi štipendij, boljšim možnostim vpisa ipd. S tem seveda načelno ni nič narobe, toda vprašati se je treba, ali naj te cilje podpira tudi organizacija in izvedba tekmovanja za Cankarjevo tekmovanja. Osebno menim, da ne, zato predlagam spremembo drugega člena. Najprej bi bilo nujno spremeniti formulacijo, po kateri je Cankarjevo priznanje "tekmovanje v znanju slovenščine" (in vse nadaljnje formulacije, ki se nanjo jezikovno in vsebinsko navezujejo). Branje, podoživljanje in preučevanje književnosti je že v svojem temeljnem poslanstvu sprto z idejo tekmovanja, katerega glavni cilj je razvrstiti ljudi in njihove dosežke. V sodobni slovenski družbi, ki tekmovalnost spodbuja in v kateri domovinsko pravico vse bolj dobiva banalizirana ideja ameriškega sna, da šteje samo prvi, pa je, vsaj v šolskem sistemu, nujno vzpostaviti mehanizme in ponuditi rešitve, ki tovrstno tekmovalnost in individualnost blažijo. Zato bi bilo "tekmovanje v znanju slovenščine" dobro preoblikovati v srečanje in soočenje bralskih doživetij, interpretacij, ustvarjalnosti, različnih pogledov ipd. Kako to storiti konkretno? Najprej je na formalni ravni nujno izpustiti ali zamenjati besedo "tekmovanje" z ustreznejšo. Nato bi bili treba postopoma spremeniti izvedbo tekmovanja, ki zdaj temelji na individualni tekmovalnosti in objektiviziranih merilih ocenjevanja. Menim, da bi bilo to najbolje z uvedbo projektnega dela in ustvarjalnih metod dela. Komisija bi še vedno vsako leto določila knjigo in temo (lahko pa tudi samo knjigo ali samo temo, a o tem pozneje), in to za stopnje, kot so v veljavi zdaj. Le da bi se zdaj preučevanja knjige lotevale skupine dijakov (število dijakov v skupini bi moralo biti natančno določeno ali omejeno, npr. od 4--6). Vsako leto bi komisija določila način pristopa: eno leto bi skupine npr. aktualizirale dramsko delo iz 19. stoletja, drugo leto dramatizirale in "odigrale" pripovedno delo, tretje leto bi morale pripraviti šolsko uro s pesniško zbirko, četrto leto bi "filmizirale" novelo, peto leto naredile oglaševalsko kampanjo za spodbujanje branja poezije . Vsi udeleženci bi se, tako kot zdaj, najprej srečali na lokalni ravni, najboljši po izboru ocenjevalnih komisij, pa tudi na državnem (na Cankarjev rojstni dan). Bronasta priznanja bi se podeljevala na lokalni ravni, srebrna in zlata pa na državni, s to razliko, da priznanja sprejmejo vsi člani skupine (tako bi dijake opozorili, da je za uspeh skupine pomemben tudi najšibkejši člen -- ki pri dosedanji zasnovi tekmovanja kmalu leti ven). Zakaj mislim, da je tak način boljši? - Ne spodbuja storilnosti, tekmovalnosti in pehanja za točkami, ampak ustvarjalne pristope h književnosti. - Dijake navaja na timsko/projektno delo in poudarja pomembnost sodelovanja. - Prijazen je tudi do dijakov, ki nimajo izrazitih delovnih navad, zato pa energijo in kopico idej. - Tekmovanje spreminja v srečanje mladih bralcev, soočenje različnih pogledov ter festival književnosti. - "Cankarjev literarni festival" (zasilno ime) bi lahko postal kovačnica idej, kako popestriti književni pouk. Predlagam, da se spremembe v prvem letu uvajajo samo na srednješolski stopnji in vzporedno s klasičnim tekmovanjem: udeležijo naj se ga torej samo mentorji in učenci, ki jim dosedanja oblika ne predstavlja več izziva. Po prvi izvedbi se zberejo vtisi, pripombe, predlogi in razmisli, kako naprej. 2. Izbor književnih del Izbor knjig bo najbrž vedno vznemirjal in prav je tako (zaskrbelo me bo, ko bo vse tiho). A vseeno mislim, da bi bilo dobro uvesti dve spremembi. - Nič slabega ne vidim v tem, da se k izboru knjig pripusti tudi glas staršev, ki si te pravico želijo in jo v zadnjih letih tudi vse glasneje zahtevajo. Pred tem pa bi "starši" (konec koncev smo to tudi mi) morali odgovoriti na eno ključno vprašanje. In sicer: kako in po katerih načelih izbrati očeta/e ali mamo/e (sem najbrž sodijo tudi rejniki, posvojitelji ipd.), ki bi reprezentativno zastopali vse pisane želje slovenskih staršev? Bo morda ustanovljen "sindikat" slovenskih staršev, "Društvo staršev za pravico do izbire knjige na CP"? Ne vem. - Prebral sem pravilnik o CP in nikjer nisem našel člena, ki bi govoril o tem, da se mora pri izbiri knjige za CP izbirati le med slovenskimi književnimi deli. Zato predlagam, da se odslej ne izbira zgolj med slovenskimi književnimi deli, ampak med književnimi deli v slovenščini. Ne najdem namreč pravega razloga -- razen če sežem po domačijski logiki 19. stoletja --, ki bi še opravičeval deljenje književnosti na slovensko in neslovensko glede na nacionalnost oziroma državljanstvo avtorja. Mislim, da kriterij "slovenskosti" ne bi smel biti "stvar" avtorja, temveč jezika. Če naj CP kaj spodbuja, potem naj bo to branje v slovenščini, in ne branje slovenskih avtorjev. Če pa je CP -- in tega do zdaj morda nisem vedel -- namenjen predvsem promociji slovenskih del, predlagam, da se promovira drugače in drugje (tam, kjer se mora). Z izbiro književnih del slovenskih avtorjev, ki ne dosegajo prave umetniške vrednosti, pa slovenski literaturi prej škodimo kot koristimo, saj utrjujemo predsodke o neberljivosti slovenskih knjig. Toliko v razmislek. Morda nimam prav. Kaj pa če imam? Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 15:28:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 15:28:52 +0200 Subject: [SlovLit] Mi smo Cankarjevi Message-ID: <003701c675c8$043b9340$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovor2006.html -- nagovor predsednika SDS Cankarjevim nagrajencem iz ljubljanske regije, Vrhnika 12. maja 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mvi_4339.avi.html -- video posnetek nagovora predsednika Janeza Drnovška nagrajencem (obsežno 60 Mb! -- prosim za potrpljenje pri nalaganju). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/img_4332.jpg -- pa še slika skeča iz Ptičkov brez gnezda (nastopajo dijaki Srednje lesarske šole) in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/img_4335.jpg -- organizatorke in voditeljice prireditve Marije S. Leskovar, predsednice ljubljanskega SD. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 16:38:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 16:38:18 +0200 Subject: Novička za razbobnanje Message-ID: <008501c675d1$b73dc090$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 12. maj 2006 10:04 O obeh v italijanščino prevedenih zbirkah Daneta Zajca v prevodu Jolke Milič (Fuoco e cenere, DSP - Litterae slovenicae 2004 in Amore e morte/Ljubezen in smrt, ki jo je izdala doberdobska župnija alias župnik Ambrož Kodelja leta 2005) se je zelo lepo razpisal v letošnji aprilski številki tržaškega mesečnika za kulturo, umetnost, leposlovje, glasbo in prireditve Arte & Cultura njen direktor, pesnik, literat in recenzent Claudio H. Martelli. Spodaj pa še ponatisnil prevod Danetove pesmi Za vse boš plačal - Pagherai per tutto. --- jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 22:11:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 12 May 2006 22:11:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mnenje o CP - odziv na zapis Klemna Laha Message-ID: <001401c67600$42596430$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran" Poslano: 12. maj 2006 18:53 Zadeva: Mnenje o CP - odziv na zapis Klemna Laha K izražanju svojega mnenja o (zdravju) CP me je spodbudil zapis g. Klemna Laha. Samo poimenovanje Tekmovanje v znanju (poznavanju) slovenščine me ne moti, ker vsaka interpretacija med drugim pomeni tudi prepoznavanje (vseh) sporočilnih možnosti, ki nam jih ponuja neki jezikovni kod. V našem primeru ugotavljamo pač, na kakšne načine vse nam literarna besedila v slovenskem jeziku lahko sporočajo to in ono, kako bralec to razume, sprejme in se nanj odziva. Pač pa me zelo motita sedanji koncept in status tekmovanja. Že na nekaj mestih sem izrazila svoje stališče do tega, tokrat ga ponavljam v upanju, da bo morda le pripomoglo k ponovnemu razmisleku o smislu takega tekmovanja. Tekmovanje naj bo namenjeno onim, ki se v osnovni in srednji šoli s slovenščino ukvarjajo "nadstandardno", ki v branju literature in brskanju po jezikovnih izraznih možnostih uživajo, in jim to ne pomeni dodatnega šolskega trpljenja. Tekmovanje, kakršnega poznamo danes, ni nič drugega kot posnetek strukture maturitetnega izpita, in je v taki zasnovi že samo po sebi absurdno, kajti zunanje preverjanje po koncu srednje šole že obstaja, vključeno je v sistem izobraževanja, zato sedanje CP praviloma ne pomeni preseganja in nadgrajevanja z učnim načrtom predpisanih učnih ciljev, pač pa le nesmiselno podvajanje načina preverjanja. Na ravni osnovne šole pa je v zadnjem letu postalo še bolj izrojeno, ker je na silo dobilo vlogo točkovnega razsodnika pri vpisu na srednjo šolo, medtem ko je zunanje preverjanje (strokovno in organizacijsko podprto s strani inštitucij), ki je bilo prav temu namenjeno, to funkcijo izgubilo. In v kakšni absurdni situaciji smo se znašli? Da ima zunanje preverjanje "ljubiteljsko" vlogo, tekmovanje pa selektivno. Zato tudi sama menim, da je nujno potrebno spremeniti koncept tekmovanja iz slovenščine. Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 13 16:51:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 May 2006 16:51:30 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna kolonija Message-ID: <005a01c6769c$b9c04880$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 12. maj 2006 23:38 Zadeva: Literarna kolonija Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor vabita na Literarno kolonijo JSKD 2006, ki bo na Ptuju, od 26.--28. maja 2006. Mentorji literarne kolonije: David Bedrač, Zdenko Kodrič, Branka Bezeljak Glazer in svetovalka JSKD in urednica revije Mentor Dragica Breskvar. Podrobneje informacije na spletni strani https://www.jskd.si/dejavnosti/literatura/dej_literatura.htm in dragica.breskvar na jskd.si. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 14 17:23:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 May 2006 17:23:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <001501c6776a$4e5c7a40$6400a8c0@P4> Od: "Iva Potocnik" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 14. maj 2006 10:29 Zadeva: Cankarjevo Gospod Hladnik, prav zabava me, ko berem odzive na Cankarjevo tekmovanje. In sicer zaradi tega, ker vedno znova odkrivamo toplo vodo, učinka pa nobenega. Ne vem, če so bili učitelji (po mnogih odzivih sodeč) sploh kdaj zadovoljni s tako obliko tekmovanja, kakor koli ga že imenujemo. Tudi tisti ne, ki so bili po "po sili razmer" za Bog povrni vključeni v pripravo tekmovanja (govorim o osnovnošolski stopnji). Sama sem brez odziva (regijskemu SD, v ŠS, v Mreži, G. Pircu) mnogokrat predlagala, - naj se pisni preizkusi ukinejo, - bralci naj se o prebranem v ustrezno organizirani (izločevalni) debati pomerijo med seboj. O tvorbi besedila na določeno temo in vseh drugih dejavnostih bi se lahko dogovorili, če bi bila volja. Menim, da je ni, sicer bi se že kaj spremenilo. Kdo pa ima moč, da se kaj spremeni, vemo. Učitelji "iz baze" gotovo ne. Lep pozdrav v preveč oddaljeno Ljubljano s Koroške --- Iva Potočnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 15 13:14:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 May 2006 13:14:37 +0200 Subject: [SlovLit] Alojz Gradnik na RTV Koper, Vladimir Osolnik pa na Univerzi v Vidmu Message-ID: <000c01c67810$c0877330$a24602c1@ff.unilj.si> From: fedora ferluga [mailto:fedora.ferluga na uniud.it] Sent: Sunday, May 14, 2006 11:48 PM V sredo, 29. marca 2006, ob 20. uri, se je po italijanski RTV Koper odvijala oddaja o pesniku Alojzu Gradniku. V 40. minutni oddaji je Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za hrvaško in srbsko književnost na Univerzi v Vidmu v Italiji, prikazala v intervjuju z novinarjem Elijom Velanom (med programom Parliamo di.../Pogovorimo se...) pesniško pot Alojza Gradnika od mračne ljubezenske poezije prek viharnosti domovinske in socialne tematike Tolminskega punta do metafizičnih dimenzij Večnih studencev in Zlatih lestev. Govor je bil tudi o odmevu Gradnikove poezije v domačem prostoru, pa o možnostih uveljavitve njegove pesmi v italijanskem kulturnem svetu. Maja meseca lani je v isti oddaji Fedora Ferluga prikazala umetniško pot bosanskega pesnika hrvaškega porekla Nikole Šopa, ki je v marsičem podoben pesniku Goriških Brd. V četrtek, 4. maja 2006, je na Univerzi v Vidmu, na Oddelku za jezike in književnosti srednje-vzhodne Evrope gostoval dr. Vladimir Osolnik, redni profesor hrvaške in srbske književnosti z ljubljanske univerze, v okviru programa Socrates/Erasmus s predavanjem o ljubezenski poeziji v stari hrvaški književnosti v Dalmaciji v obdobju renesanse in baroka. V nabito polni predavalnici je študentom slikovito prikazal pesniški opus Šiška Menčetića, Džore Držića, Hanibala Lucića, Mikše Pelegrinovića in Ignjata Đurđevića.Na koncu se je zaustavil še ob sloviti ljubezenski narodni pesmi Hasanaginici. Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 15 18:03:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 May 2006 18:03:06 +0200 Subject: Kasandra in spremembe visokošolskega zakona Message-ID: <009b01c67839$0ee2a040$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Končan" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 15. maj 2006 13:52 Ob praznovanju 21. maja, svetovnega Dneva kulturne različnosti, Oddelek za sociologijo vabi na predstavitev trojezične pravljice Kasandra, ki bo v sredo, 17. 5. 2006 ob 10.00 v avli FF. Pravljico so napisali romski otroci pod mentorstvom Julije Sardelić, študentke Oddelka za sociologijo. Predstavitve se bo udeležil slavnostni gost, poglavar romskega naselja Kamenci Ludvik Levačič. Ob predstavitvi knjige bodo otroci-avtorji pravljico tudi uprizorili. Predstavi bo sledila otvoritev razstave fotografij, ki so nastale v romskem naselju Kamenci med leti 2004 in 2006. ================ Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 15. maj 2006 15:35 Zadeva: novosti o visokem šolstvu, zakon, nacionalni program Spostovani, na spletnem mestu www.uni-lj.si/kakovost lahko dobite povezavo na besedilo predloga sprememb visokošolskega zakona in osnutka nacionalnega programa visokega šolstva. Osnutek je v razpravi do konca maja 2006. Povzetke novosti o visokem šolstvu pri nas in drugod (EU, Vel. Britanija, ZDA ...) pripravljamo že nekaj let. V arhivu pri ustreznih poglavjih lahko preberete, kako so doslej tekle razprave o reformi programov, študentih, učiteljih, raziskovanju. --- Bogomir Mihevc From isj na zrc-sazu.si Tue May 16 07:36:30 2006 From: isj na zrc-sazu.si (Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa) Date: Tue, 16 May 2006 07:36:30 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <446980FE.6287.24EBA9@localhost> Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev transliterirane izdaje dela Maks Pleteršnik SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR I?II Knjižno izdajo uredila Metka Furlan Elektronsko izdajo na CD-ju uredile Metka Furlan, Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec Slovensko-nemški slovar I?II je v letih 1894 in 1895 izšel v Ljubljani in velja za klasično delo slovenskega slovaropisja. Ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to naš najobsežnejši slovar. Delo s 102.522 iztočnicami iz knjižnega in narečnega besedja 19. stoletja ter z besedjem starejših obdobij od 15. stoletja dalje je urednik Maks Pleteršnik izdelal na podlagi gradivskih zbirk številnih slovenskih jezikoslovcev in jih dopolnil s svojimi izpisi. Nova izdaja odpravlja tehnične in redaktorske nedoslednosti izvirnika ter odstopanja pri prepisovanju posameznih besed iz citiranih virov. Vsebuje dodatni besedili K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja in Zemljepisne oznake v Pleteršnikovem slovarju ter kartografski prikaz z več kot 350 lokacijami, ki ilustrira prostorsko zastopanost besedja v slovarju. Iz gotice transliterirana izdaja slovar približuje sodobnemu uporabniku, elektronska izdaja pa omogoča številne možnosti hitrega iskanja po slovarju, tako po iztočničnih besedah kot tudi po nemških ustreznicah in vsebini slovarskih sestavkov. Predstavitev slovarja bo v četrtek, 18. maja 2006, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 (pritličje), Ljubljana. O inštitutskih publikacijah in o slovarju bodo spregovorili akad. prof. dr. Janez Orešnik, prof. dr. Metka Furlan in dr. Helena Dobrovoljc. Prijazno vabljeni! Za Založbo: Za Inštitut: dr. Vojislav Likar prof. dr. Varja Cvetko Orešnik Ljubljana, 11. maja 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 07:56:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 May 2006 07:56:10 +0200 Subject: [SlovLit] Natecaj poezije za otroke Message-ID: <005101c678ad$708e3100$6400a8c0@P4> Od: "Petra Korsic" Za: Kp: Poslano: 15. maj 2006 23:00 Zadeva: Fwd: Natecaj poezije za otroke Revija Literatura v sodelovanju z revijami Ciciban, Cicido in Za starse razpisuje natecaj poezije za otroke. Avtorji naj do 15. junija 2006 posljejo najvec deset pesmi na naslov LUD Literatura, Gosposka 10, 1000 Ljubljana, s pripisom Za natecaj poezije za otroke. Nekaj najboljsih pesmi bo objavljenih v revijah Literatura, Ciciban, Cicido in Za starse. Vsi avtroji bodo o izidu natecaja pisno obvesceni septembra 2006. Pet avtorjev bomo nagradili s knjiznimi nagradami Zalozbe Mladinska knjiga in zalozbe LUD Literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 19:19:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 May 2006 19:19:03 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje 2007 Message-ID: <000501c6790c$d5f29090$6400a8c0@P4> Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Pokrajinskim slavističnim društvom Zavzetim posameznim slovenistom Drugim zainteresiranim Poziv Osrednja tema, avtorji in dela pri Tekmovanju za Cankarjevo priznanje 2007 Spoštovani, pozivamo vas, da oblikujete predloge za TCP 2007. Upravni odbor SDS bo na junijski seji predloge pretehtal in med njimi izbral najprimernejšega, PS za slovenščino pri Zavodu za šolstvo Slovenije pa ga bo potrdila. Kriteriji za izbor bodo: 1. celovitost (za vse štiri stopnje) in tematska sklenjenost 2. didaktična diferenciranost/primernost 3. ustvarjalna spodbudnost izbora 4. reprezentativnost izbora (poznanost, kvaliteta, aktualnost, zahtevnost) O konceptualnem okviru, zgodovini, težavah in perspektivah si lahko preberete na spletnih straneh Slavističnega društva (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html), o najbolj svežih predlogih pa v forumu Slovlit (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/date.html: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001608.html, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001611.html in naprej). Rok za oddajo predlogov je 1. junij 2006, naslov pa miran.hladnik na guest.arnes.si ali vladimir.pirc na zrss.si. Vabljeni k sodelovanju! Miran Hladnik (predsednik SDS), in Vlado Pirc (koordinator CT) V Kranju, 16. maja 2006 From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 16 20:39:57 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 16 May 2006 20:39:57 +0200 Subject: [SlovLit] Izbrana pisma Srecka Kosovela Message-ID: <446A389D.14328.1B10073@matjaz.zaplotnik.siol.net> Predstavitev nove knjige iz zbirke Klasiki Kondorja bo v sredo, 17. maja 2006, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Tokrat bodo predstavili knjigo _Izbrana pisma Srečka Kosovela_. Pogovor z avtorjema knjige -- Ludwigom Hartingerjem in Alešem Bergerjem -- bo vodila Majda Kne. Nekaj pesmi bo prebral Brane Grubar. Obsežno pisemsko gradivo, ki se je ohranilo za Srečkom Kosovelom, je (skoraj) v celoti izšlo v uredništvu in s komentarji dr. Antona Ocvirka leta 1977 v _Zbranem delu_, ki je že dolgo razprodano in težko dosegljivo. Ob še vedno živem zanimanju za pesnika in njegovo delo, ki se je doma in po svetu izpričalo ob 100 letnici njegovega rojstva, se zdi prav, da postane ponovno dostopen tudi večji del njegove korespondence, in ta je pravkar izšel v zbirki Klasiki Kondorja (in s katerim zaznamujemo tudi 50. obletnico izhajanja zbirke Kondor). Ludwig Hartinger je za natis, ki je urejen kronološko, izbral 148 pisem 27 naslovljencem; vsa pripovedujejo o pesnikovem naglem zorenju in o različnih stanjih njegovega vročičnega duha in so dragocena po dokumentarni pa tudi literarni plati, saj v njih zablestijo tudi antologijske sentence ali drobne pesmi v prozi. Knjigi so dodani podatki o naslovljencih, ob njih pa imensko kazalo znanih oseb, omenjenih v pismih, iz katerih sta razvidni pesnikova velika vedolželjnost in nič manjše znanje. Dodatna dragocenost knjige, ki izhaja ob 80 letnici pesnikove smrti, pa je natis dvanajstih doslej neobjavljenih dopisov (razglednic) Srečka Kosovela; napisal jih je kot dijak in nato študent iz Ljubljane domačim v Tomaj, kjer so se ohranili in jih je jeseni leta 2005 našel in pregledal Ludwig Hartinger. Gre za priložnostne dopise, ki dodatno pričajo o tesni in topli povezanosti družine Kosovel, obenem pa razkrivajo še kak zanimiv drobec iz let pesnikovega odraščanja. Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana (http://www.mladinska.com/emag.aspx?docid=220472&nodeid=309&day=16&month=5&year= 2006&selectedmonth=0) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 08:45:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 May 2006 08:45:40 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o literaturi v medkulturnem polozaju in ustvarjalnem delu Jolke Milic Message-ID: <000f01c6797d$8353fbf0$a24602c1@ff.unilj.si> Od: barbara.pregelj na guest.arnes.si Zadeva: Literatura v medkulturnem polozaju in Jolka Milič Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Če bo koga 26. maja, na datum povezan s Srečkom Kosovelom, zaneslo na Kras, ga vabimo, da se ustavi tudi v Sežani, kjer Fakulteta za slovenske Študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico organizira simpozij o LITERATURI V MEDKULTURNEM POLOŽAJU IN USTVARJALNEM DELU JOLKE MILIČ. PROGRAM (26. maj 2006, Kosovelova knjižnica Sežana): 9.00--9.30 Sprejem udeležencev 9.30 Pozdravni nagovori Nadja Mislej Božič, ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Božo Marinec, podžupan občine Sežana predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev Apolonija Gantar, namestnica vodje Fakultete za slovenske študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici Glasbeni program: Trio Art 10.00 Predstavitev udeležencev simpozija ter začetek simpozija (moderira Adrijana Špacapan) Božena Tokarz: O empatiji v prevodu Marija Pirjevec: Baržunasta lirika in Integrali v italijanščini David Bandelli: Dve varianti 'italijanskega' Kocbeka: Antonio Setola in Jolka Milič Zoltan Jan: Dvoje italijanskih popotovanj: Jolka Milič in Ciril Zlobec Bogomila Kravos: Josip Tavčar: domet posredniške vloge Martina Ožbot: Slovensko-italijanski kulturni odnosi skozi prizmo književnega prevajanja 12.15-12.30 Odmor za kavo in sok Vladka Tucovič: Zofka Kveder - slovenska in hrvaška ustvarjalka Ana Toroš: Gradnik pri Italijanih Barbara Pregelj: Federico García Lorca v slovenskih prevodih Tamara Klanjšček: Vpliv kulturnospecifične metavsebine na kakovost prevoda na primeru romanov Teci, zajček (Rabbit Run, 1960) in Rabbit se vrača (Rabbit Redux, 1971) ameriškega pisatelja Johna Updika Tatjana Pregl Kobe: V Italiji nagrajeni prevodi J. Milič 14.00 - 16.00 Odmor za kosilo 16.00 - 17.00 Študentska okrogla miza o večkulturnosti in delu Jolke Milič ter razprava udeležencev o temah simpozija Gostja: Jolka Milič Sodelujejo: Urša Papler, Danjela Viher, Nina Rogelja, Sara Adamlje, Lorijana Ferko, Sanela Pančič, Tjaša Dujmovič, Andreja Škabar, Marjetka Sosič, Špela Sušanj, Alenka Vončina, Špela Ušaj, Veronika Vidmar Povezuje: Zoran Božič 17. 30 Odmor za kavo in sok 18 - 19 Literarni večer članov Združenja književnikov Primorske Sodelujejo: Jolka Milič, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Magdalena Svetina Terčon, David Terčon, Aldo Žerjal KOTIZACIJE NI. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na naslov: kosovelova.knjiznica na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 18:41:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 May 2006 18:41:33 +0200 Subject: [SlovLit] Spletni seznam slovenskih besed in Svet besed Message-ID: <00d601c679d0$c31d3eb0$6400a8c0@P4> Od: "Helena" Poslano: 17. maj 2006 18:22 Zadeva: Spletni seznam besed Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Vas vljudno vabi na predstavitev rezultatov projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, ki bo v sredo, 24. maja 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, II. nadstropje. Namen projekta je na enem, vsem dostopnem mestu zbrati večino slovenskih besed z osnovnimi podatki, npr. o besedni vrsti, in s povezavami na spletna mesta, kjer je o teh besedah mogoče izvedeti več. Seznam, ki je dostopen na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/besede.html , trenutno obsega 333.000 besed, na predstavitvi pa bo govor o virih, iz katerih je bil narejen, o problemih pri ugotavljanju, kaj je slovenska beseda in kaj ni, o velikosti slovenskega besednega zaklada in o poteh, kako naprej. Dodatne informacije: doc. dr. Primož Jakopin, vodja projekta (primoz.jakopin na guest.arnes.si). ========== Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 17. maj 2006 19:24 Zadeva: LK, 22. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 833. sestanek v ponedeljek, 22. maja 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Teoretični in didaktični koncept književnega pouka v devetletki (predstavitev projekta Svet iz besed). --- Doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 20:31:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 May 2006 20:31:07 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <011901c679e0$1122db10$6400a8c0@P4> Od: "Tina Primožič" Za: Poslano: 17. maj 2006 19:48 Zadeva: Cankarjevo tekmovanje K vašim mnenjem o spremembi tekmovanja za Cankarjevo priznanje naj dodam še svoje. Res je, da razglasitev rezultatov vsako leto nekoliko zagreni življenje mentorjem in tekmovalcem, saj se zdi, da njihov trud ni poplačan.Točke, ki jih nekateri tekmovalci dosegajo pri testu, so visoke. Rezultat dela se je torej pokazal. Ustvarjalno besedilo pa je ocenjeno slabo (ne glede na kriterije, je tu še vedno prisoten subjektivni element ocenjevalca, in tako bo vedno), in tako je zaprta pot do zlatega ali srebrnega priznanja. Vedno znova se sprašujem, koga vzgajamo, koga spodbujamo s tem tekmovanjem: bodoče pisatelje, pesnike, umetnike? Ne. Ti se menda rodijo. Vzgajamo pa morda bodoče slaviste, ljubitelje, poznavalce slovenskega jezika in književnosti. Zdi se mi, da tekmovalci ob prebiranju dane literature in ob različnih pogledih nanjo, seveda ob pomoči mentorja, ki vendarle ve nekaj več od njih, ogromno pridobijo. Ne tekmujejo vsi samo zaradi točk, ampak ker imajo slovenščino radi. Zato se mi zdi škoda, da bi zaradi razočaranj in neuspehov mentorji izgubili voljo. Tekmovanj ne maram. Pa vendar mislim, da Cankarjevo tekmovanje mora ostati, če bodo ostala tekmovanja iz drugih predmetov. Tudi točke, ki pripomorejo pri vpisu na srednjo šolo, morajo ostati, sicer bomo potisnili slovenščino na stranski tir - torej pomembna je matematika, fizika, kemija ... Tam se dobijo točke. Tako bo mnenje "grebatorskih" učencev in staršev. Morda bi se slabi volji vsaj delno izognili, če bi pri Cankarjevem tekmovanju še vedno obdržali test objektivnega tipa, ustvarjalnost učencev pa spodbujali tako, da bi istočasno razpisali literarni natečaj (Cankarjev literarni festival predlaga g. Lah) v zvezi s predlagano temo. Vsaka šola bi morala že sama narediti izbor in na natečaj poslati le eno delo. Vse izdelke bi pregledala komisija, ki naj jo sestavljajo za to usposobljeni ljudje (književniki). Najboljši v testu naj prejmejo zlata in srebrna priznanja, ustvarjalno delo pa naj bo nagrajeno na kak drug način. Mislim, da bi bilo slabe volje manj. Sicer pa je to le eden izmed predlogov, upam, da bo uspelo izbrati najboljše. Lep pozdrav Tina Primožič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 19 18:06:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 May 2006 18:06:34 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 3-4, Bologna po Bologni Message-ID: <004f01c67b5e$3488a330$6400a8c0@P4> Od: "Aristej" Poslano: 19. maj 2006 13:38 Zadeva: Dialogi 3-4 V Uvodniku se Boris Vezjak, urednik za kritično misel, ukvarja z aktualnim odnosom med slovenskimi kulturniki in oblastjo. Njegovo izhodišče je dogajanje ob podelitvi letošnjih nacionalnih priznanj za kulturo, Prešernovih nagrad (poimenovanih po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, ki je ustvarjal v obdobju romantike). Neoliberalni ekonomist Mićo Mrkaić je namreč izjavil, naj si slovenski umetniki Prešernove nagrade izplačujejo kar iz svojih prihrankov, v svojem slavnostnem nagovoru pa je kulturo pred njim zagovarjal letošnji lavreat, pesnik Milan Dekleva. Brutalne Mrkaićeve teze o neiztržjivosti kulture ni težko zavrniti, to so storili že mnogi, pravi Vezjak, bolj zaskrbljujoča je tiha disciplinizacija slovenskih umetnikov. Ob stalnih dvomih vanje se slovenski umetniki, zlasti literati, oglašajo samo še, ko so ogrožene državne subvencije za njihovo ustvarjanje, medtem ko jih npr. oženje človekovih in ustavnih pravic azilantom, Romom in istospolnim ne zanima. Vezjak se ob tem sprašuje, ali gre za apolitičnost, ki ne uvidi neoliberalizma kot sistemske želje, ali pa za kolaboracijo kulturnikov z oblastjo. Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil intervju z dramaturginjo, urednico, prevajalko in publicistko Aljo Predan. Pogovarjala sta se o položaju dramaturga v slovenskem gledališču, o položaju gledališča v današnji družbi in slovenski dramski produkciji, posebej pa še o njenem urejanju Knjižnice MGL, ki je specializirana zbirka strokovne teatrološke literature. Naslov pogovora >Refleksija družbe se v gledališčih ne dogaja več< je dovolj zgovoren. Sledita dve razpravi. V prvi se Karolina Babič ukvarja z absurdom v literaturi ruskega avantgardista Daniila Harmsa (1904-1942). Harmsovemu absurdu se smejemo, a smejemo se z nekim zadržkom, za razlago katerega avtorica uporabi Freudov termin >unheimliche<. V drugi razpravi Gizela Polanc Podpečan analizira roman Boštjanov let slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, živečega na avstrijskem Koroškem, in dramo slovenskega pesnika in dramatika Daneta Zajca Grmače. Nasilna smrt, ki jo je povzročila Ideja in ki povezuje rodove iz preteklosti v sedanjost, je osrednje sporočilo obeh del. Zajčev junak svojo zgodovinsko določenost preseka z avtodestrukcijo, Lipušev pa jo s sočutjem premaga in preseže. V literarnem delu te številke je pesnik Veno Taufer predstavil tri sodobne armenske pesnike - Gevorga Emina, Henrika Edojana in Violeto Grigorjan - ter prevedel nekaj njihovih izbranih pesmi. Sledi nova kratka zgodba Vinka Möderndorferja ter pesmi Primoža Čučnika, Danice Križanič Müller in Barbare Jurša. V Kulturni diagnozi je ocenjeno veliko knjig. Igor Žunkovič piše o slovenskem prevodu knjige Niklasa Holzberga Antični roman, Rok Benčin ocenjuje najnovejšo pesniško zbirko Knjiga reči mladega pesnika Aleša Štegra; Tina Kozin pa roman Objestnost Jurija Hudolina. Breda Kolar Sluga, nova urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, piše o zanimivi knjigi umetnostnega zgodovinarja Damirja Globočnika Prešeren in likovna umetnost: V njej avtor predstavi vse znane likovne upodobitve največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849), ki so pa vse nastale po njegovi smrti. Podoba, ki bi bila narejena v času Prešernovega življenja, ostaja uganka. Marta Gregorčič piše o knjigi sociologa Mitje Velikonje Evroza - kritika novega evrocentrizma, v kateri je avtor zbral in analiziral številne izdelke in reklamne materiale z blagovno znamko EU, ki so preplavili Slovenijo v zadnjem desetletju. Vesna Krmelj piše o mednarodnem trienalu Ekologija in umetnost v Mariboru in ob tem razmišlja o sodobni umetnosti in njenem odnosu do narave. Na koncu je še ena filmska ocena: Nenad Jelesijević piše o dokumentarnem filmu režiserja Saše Podgorška Divided States of America - Laibach 2004 Tour, nastalem ob gostovanju slovenske postavantgardne rockovske skupine Laibach po ZDA. Dnevnik je pisal filmski urednik Boštjan Lah, v Družbeni diagnozi pa je Boris Vezjak slovenskemu ministrstvu za obrambo postavil nekaj vprašanj v zvezi z zakonitostjo letošnjega romanja vojakov in njihovih družin v Lurd. Odgovoril je vojaški vikar Jože Plut. ======== Od: "Metka Zver" Poslano: 19. maj 2006 11:40 Zadeva: Bologna po Bologni 14. razstava tujih otroških knjig BOLOGNA PO BOLOGNI bo od 23. do 27. maja 2006 v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Otvoritev razstave bo v torek, 23. maja ob 11. uri. Igralec Jurij Souček nam bo interpretiral odlomek iz pravljice Razbojnik Rogovilež, razstavo pa bo odprl Marko Ručigaj, član uprave Mladinske knjige Trgovine. Mag. Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župančiča bo imela ob 12. uri prvo strokovno vodstvo po razstavi. Strokovna vodstva po razstavi bodo sicer vsak dan od srede do petka ob 11. uri. Pravljične ure z Ido Mlakar sreda, 24. maja in četrtek, 25. maja ob 9.30 uri za predšolske otroke. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun May 21 03:55:57 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 21 May 2006 03:55:57 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjig Message-ID: <446FE4CD.5676.7191B42@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Maja Kraigher" Date sent: Fri, 19 May 2006 20:42:20 +0200 Subject: Fw: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjigo ----- Original Message ----- From: Sanje To: maja.kraigher na guest.arnes.si Sent: Friday, May 19, 2006 7:13 PM Subject: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjigo Obveščamo vas, da bo 22. maja s pričetkom ob 18h v Štihovi dvorani Cankarjevega doma javna tribuna PETICIJA PROTI DAVKU NA KNJIGO. Gre za prvo javno predstavitev odmevne peticije vladi in parlamentu Republike Slovenije, ki je v vsega nekaj tednih združila slovenske založbe, knjigarje, avtorje, knjižnice in velik del slovenske javnosti. V uvodnem delu bodo svoj pogled na peticijsko zahtevo kratko predstavili pobudniki in prvodpodpisniki peticije, drugi del pa bo posvečen javni razpravi. Pričakujemo nastope številnih uglednih gostov, avtorjev, založb, knjigarjev in knjižničarjev. Predvidoma bodo nastopili tudi pisatelj in prevajalec Janko Moder, pesnik Milan Dekleva, predsednica Društva založnikov Slovenije Tanja Tuma, pesnik Andrej Rozman -- Roza, pisateljica dr. Katarina Marinčič, Vilenka Bizjak (Knjižnica Otona Zupančiča), zaslužni prof. dr. Martin Žnideršič, predstavnik Mladinske knjige trgovine, direktor Prešernove družbe Matjaž Bizjak, direktorica založbe in knjigarne Libris Ingrid Celestina, pesnica Barbara Korun, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, pesnica in raziskovalka dr. Stanislava Repar Chrobáková, direktor Založbe Sanje Rok Zavrtanik in drugi. Razpravo bo vodil Slavko Pregl, nekaj zanimivih izjav pa bo prebral Sandi Čolnik. Vstopnice so brezplačne, zainteresiranim pa priporočamo, da si jih pravočasno priskrbite pri blagajni Cankarjevega doma. S peticijo se lahko podrobneje seznanite na spletni strani http://www.peticija.si. Založba Sanje (c) Sanje, telefon + 386-1-5880129, faks +386-1-5612303, info na sanje.si ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 07:59:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 07:59:10 +0200 Subject: Verzi po naročilu, Morovič in Hudolin Message-ID: <003401c67c9b$af41fbb0$6400a8c0@P4> Http://verzi.najportal.com -- verzi po naročilu (ljubezenski, prijateljski, voščilni, o sreči in žalosti ...)! =========== Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 20. maj 2006 14:45 Študentska založba se pripravlja na deseto obletnico, ki jo bo svečano praznovala 8. junija na Dvornem trgu v Ljubljani. Že v mesecu maju pripravljamo vrsto prireditev. V naslednjem tednu vas vljudno vabimo na naslednje [literarne] dogodke: Torek, 23. maja ob 19. uri: Literarni večer z Andrejem Morovičem v Literini knjigarni. Vabljeni na predstavitev knjige Seks, ljubezen in to Andreja Moroviča v Literino knjigarno v Mariboru. S pisateljem se bo pogovarjal pesnik Marko Samec. Četrtek, 25. maja ob 20. uri: Jurij Hudolin v Atriju Goga v Novem mestu. V Nizu Goginih literarnih poslastic bo Jurij Hudolin predstavil svoj roman Objestnost. Objestnost je romaneskni prvenec Jurija Hudolina, ki smo ga doslej poznali predvsem kot pesnika. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 15:46:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 15:46:19 +0200 Subject: [SlovLit] Osmi poverjenik Message-ID: <009b01c67cdc$f1dcb320$6400a8c0@P4> Od: "Strsoglavec Đurđa" Poslano: 21. maj 2006 12:55 Zadeva: Predstavitev Osmega poverjenika Slovenijo bo prihodnji teden obiskala največja zvezda hrvaškega literarnega obzorja, Renato Baretić. Pri Mladinski knjigi so pravkar izdali njegov simpatični roman Osmi poverjenik, prisrčno satiro, ki zbada v najobčutljivejše točke sodobnega urbanega človeka in družbe v obdobju tranzicije. Osmi poverjenik je izšel v zbirki Kapučino, ki vsako pomlad prinese nekaj trendovskih romanov, in to več kot očitno nakazuje Baretićevo posebnost. Nagrade in številna priznanja, ki jih je prejel Baretić (nagrada Republike Hrvaške Vladimir Nazor, nagrada Matice hrvaške August Šenoa, nagrada časopisa Vjesnik Ivan Goran Kovačič, nagrada mesta Zabok in Društva hrvaških književnikov Ksaver Šandor Gjalski ter nagrado knjižnega sejma v Pulju Kiklop), pa potrjujejo tudi vsebinsko, jezikovno in čustveno mojstrsko raven romana. Roman je napisan v vsaj petih različnih jezikih, še bolj suvereno kot jezikovno raven pa avtor obvladuje čustveno: žalost in veselje sta v tem romanu nedeljiva kot morje in sol. Avtor se bo slovenski javnosti predstavil v ljubljanskem Jazz clubu Gajo v sredo, 24. maja, ob 12.00. Istega dne ob 19. uri bo obiskal še Koper. Vljudno vabljeni! Renato Baretić: OSMI POVERJENIK, zbirka: Kapučino, prevod: Đurđa Strsoglavec, urednik: Vasja Cerar. Vsebina: Roman Osmi poverjenik odpelje bralca na najbolj oddaljeni naseljeni hrvaški otok Trećić. Najdete ga takoj za Prvićem in Drugićem, vendar do tja ne vozi trajekt, na otoku ni signala za mobilni aparat, še stacionarni telefoni ne delujejo in vaščani živijo brez elektrike. In na tem "od boga pozabljenem otoku" ljudje prav dobro živijo tudi brez kakršnihkoli organov oblasti. Zato je vladni poverjenik, ki pride na otok kazensko, že osmi po vrsti. Ima samo eno nalogo: organizirati volitve in vzpostaviti legalno otoško oblast. A kaj, ko je na Trećiću vse drugače kot drugje ... Ljudje živijo drugače, razmišljajo drugače in tudi govorijo drugače, po trećićansko ... Namesto političnega trilerja se tako na otoku, na katerem žive skoraj izključno starci, začne odvijati drama, v kateri nastopajo tudi Bosanec, dve Aboridžinki, porno zvezda v izgnanstvu, italijanski švercerji ... O avtorju: Novinar, kolumnist, scenarist, pesnik in pisatelj Renato Baretić, ta hip osrednji hrvaški avtor, dobitnik najvišjih literarnih nagrad na Hrvaškem, se je rodil l. 1963 v Zagrebu. Nekoliko pozneje je v istem mestu skoraj dokončal študij fonetike in primerjalne književnosti. Od leta 1983 živi in dela kot novinar; piše za številne hrvaške dnevnike, tednike, štirinajstdnevnike, mesečnike in dvomesečnike. Je koscenarist televizijske serije Novo doba in sestavljalec vprašanj za nekatere najbolj gledane televizijske kvize. Pred Osmim poverjenikom je objavil zbirko pesmi Riječi iz džepova. Zadnjih deset let živi in dela v Splitu, kjer je mož Maji in oče Katarini. >Baretićev prozni prvenec je prisrčna satira, katere želo se zabada v najobčutljivejše točke sodobnega urbanega človeka. Z njegovim junakom se je lahko poistovetiti, saj smo tako kot on vsi ujetniki čustvenega avtizma, milje daleč od lastnega srca.< --- Mira Bićanić, profesorica književnosti in prva hrvaška milijonarka >Osmi poverjenik je pravzaprav severnjaško strašansko žalostna in južnjaško brezupno smešna avtobiografska proza, zgodba o osmem poverjeniku Baretiću, tu pri nas bolj znanem kot Rijenatu Barijetitju Buarniju, ki je pred nekaj leti prispel med dalmatinske domorodce s svojimi celinskimi forami in prinesel v našo konobo, v daljni, od sveta odmaknjeni Split, na mizo s slanimi srdelami, friganimi gavuni in dolče garbom - zagrebško purico, zagrebški kuiš, ono in zagrebško pivo.< --- Boris Dežulović >Moj priljubljeni Tv kritik je povedal zgodbo o svetu okrog sebe, o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko se premier ne oglaša na seljula fan (hrv. mobitel), za kaj so v tej deželi dobri zakoni, kaj dela obveščevalno podzemlje, kako funkcionirajo združene nabave, koncesije, privatizacije, koalicije, provizije ... skratka, kako živimo v majhni deželi za velike zgodbe! Velike zgodbe.< --- Mario Ujević, direktor softverskega podjetja Plus Plus From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 15:49:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 15:49:51 +0200 Subject: Založba VED Message-ID: <00b701c67cdd$7004d7a0$6400a8c0@P4> Od: "Založba VED - stiki z javnostjo" Poslano: 21. maj 2006 15:43 Zadeva: ZALOŽBA VED SE PREDSTAVLJA Založba VED vas vabi na literarno druženje, točneje na mini literarno turnejo po Ljubljani. Najprej se bomo srečali 31. 5. 2006 ob 20h v DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12, LJ), kjer se bodo predstavili: BOGDAN NOVAK (anekdote NOVINARSKE RACE) MIHAEL LAJLAR (pesniška zbirka DOTIKANJA) ALEŠ DEŽMAN (pesniška zbirka SUPERMARKET HEROIN - izšla 20. 5.) MATEJ KRAJNC (roman MAGDALENA ALI KIS-DUR - izšel 20.5.) Za glasbo bosta poskrbela MIHAEL LAJLAR in MATEJ KRAJNC. Drugo srečanje pa bo 1. 6. 2006 ob 19.30 v KNJIŽNICI MOSTE, kjer se bodo predstavili: MILAN FRIDAUER-FREDI (aforizmi AFORIZMI ZA VSAKO NOČ) SONJA PIRMAN (roman POŽELENJE NI LJUBEZEN) MATEJ KRAJNC (roman MAGDALENA ali KIS-DUR) Za glasbeni predah bo poskrbel MATEJ KRAJNC 25. 5. 2006 bo ob 19.30 v KNJIŽNICI MOSTE posebej predstavil svojo knjigo NOVINARSKE RACE pisatelj BOGDAN NOVAK. Vljudno vabljeni na druženje s knjigami, kitarami, aforizmi in anekdotami! Več informacij: matej.krajnc na svarun.org (Organizacija tiskovnih konferenc in literarnih večerov za založbo VED) ali www.svarun.org. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 22 19:52:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 May 2006 19:52:40 +0200 Subject: Služba in lepe Ciganke Message-ID: <002001c67dc8$86856c60$6400a8c0@P4> Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici razpisuje prosta delovna mesta za znanstvene sodelavce s področja literarne zgodovine ter asistente s področja splošnega jezikoslovja. Vse potrebne informacije dobite na http://www.p-ng.si/si/o-univerzi/razpisi-delovna-mesta/. =========== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 22. maj 2006 11:16 Zadeva: vabilo ODDELEK ZA GERMANISTIKO FF UL vabi na predavanji dr. Almuta Hilleja (Freie Universität Berlin). ČETRTEK, 25. 5. 2006 9.40--11.10 v 102: Die "Schöne Zigeunerin" in der europäischen Literatur-tradition und in der deutschsprachigen Literatur vor 1945 (Cervantes: Preciosa; Merimée: Carmen; A. von Arnim: Isabella von Ägypten; Mörike: Maler Nolten; Hesse: Narziß und Goldmund; Roth: Falsches Gesicht ...) 13.50-15.20 v 302: Die "Schöne Zigeunerin" in der deutschsprachigen Literatur nach 1945. Predavanja bodo v nemščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 22 23:31:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 May 2006 23:31:47 +0200 Subject: O Palmotiću in o SSS Message-ID: <000d01c67de7$2330dcc0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. maj 2006 23:32 GOSTOVANJE FEDORE FERLUGA-PETRONIO NA FF V LJUBLJANI V OVIRU PROGRAMA SOCRATES V torek, 16. maja 2006, je na vabilo prof. dr Vladimirja Osolnika, predstojnika katedre za hrvaško in srbsko književnost, v okviru programa Socrates gostovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Fedora Ferluga-Petronio, predstojnica katedre za hrvaško in srbsko književnost Univerze v Vidmu. Gostja je predavala o Juniju Palmotiću in baročni dramski književnosti v Dubrovniku v 17. stoletju. O najplodnejšem baročnem hrvaškem dramskem piscu 17. stoletja Juniju Palmotiću je Fedora Ferluga napisala knjigi Fonti greco-latine nel teatro di Junije Palmotić, Padova 1990, in Fonti italiane e slave nel teatro di Junije Palmotić, Udine 1992. Prva knjiga je bila prevedena v hrvaščino z naslovom Grško-latinski izvori u Junija Palmotića, HFD, Rijeka 1999. Zanjo je dobila tudi mednarodno nagrado Davidias, ki jo vsako leto podeljujeta Hrvaško ministrstvo za kulturo in Društvo hrvaških pisateljev za najboljšo knjigo tujega kroatista. ======== Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l06-59.html -- 59. (aprilska) št. biltena Letter Society for Slovene Studies poroča med drugim o slovenističnih omizjih na ameriškem slavističnem kongresu novembra 2006. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 08:55:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 23 May 2006 08:55:32 +0200 Subject: [SlovLit] Novo v dialektologiji in glasovi iz narave Message-ID: <000401c67e35$e2b95100$a24602c1@ff.unilj.si> From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, May 23, 2006 3:23 AM To: Miran Subject: Historični seminar -- Karmen Kenda-Jež HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Novo v dialektologiji. V drugi polovici 20. stoletja, ko se je težišče jezikoslovne misli dokončno prevesilo iz diahronije v sinhronijo, spremenjene jezikovnozvrstne razmere v industrijski družbi zahodnoevropskih držav pa so (vsaj na prvi pogled) zmanjševale reprezentativnost izsledkov klasičnih dialektoloških raziskav, se je zdelo, da je dialektologija kot jezikoslovna disciplina že izrabila svoje zmožnosti. Od šestdesetih let 20. stoletja so dialektologi (zlasti pri narodih z močno razvito klasično dialektologijo) razpravljali o krizi dialektologije in njenem teoretično-metodološkem zastoju. Nova izhodišča naj bi presegla kopičenje podatkov o posameznih narečnih idiomih, preprečila dotedanjo gradivsko prenasičenost in omogočila sintezo izsledkov na višji ravni. - Predavanje je namenjeno opisu razvoja teh izhodišč, predstavitvi novejših raziskovalnih smeri in oceni stanja v slovenski dialektologiji. Predavala bo dr. Karmen Kenda-Jež. Predavanje bo v četrtek, 25. maja 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Dr. Karmen Kenda-Jež je raziskovalka v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s slovensko in slovansko jezikovno geografijo (od leta 1999 je članica Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa pri Mednarodnem slavističnem komiteju), narečnim slovaropisjem ter teorijo in zgodovino (slovenske) dialektologije. Njeno terensko delo je omejeno na raziskave zahodnih slovenskih narečij (cerkljanskega, tolminskega, ziljskega v Kanalski dolini). Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. ========== From: Lingvistični krožek [mailto:lingvisticnikrozek na butn.net] Sent: Tuesday, May 23, 2006 2:43 AM Subject: LK, 29. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 834. sestanek v ponedeljek, 29. maja 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. dr. Milko Matičetov, Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. Tema predavanja Ob zibki poezije: Oživljanje glasov iz narave. --- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 16:06:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 May 2006 16:06:30 +0200 Subject: [SlovLit] Knjige in festival Message-ID: <003d01c67e72$189f1c50$6400a8c0@P4> Meta Grosman. Razsežnosti branja: Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. 296 str. Matej Krajnc. Groteske: Soneti. Celje: KUD Štempihar, 2006. 132 str. ====== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 23. maj 2006 12:28 Zadeva: Fw: vabilo književni festival Z veseljem vabimo Vas in Vaše prijatelje na prvi Bistriški književni festival, ki bo potekal 1.--3. junija 2006 v Slovenski Bistrici. Četrtek, 1. 6. 12.00 Notranje dvorišče Gradu Slovenska Bistrica: Sprejem udeležencev, ogled gradu, projekcija filma Srednja šola: Pogovor z Milanom Deklevo MC K. Reš: Literarna delavnica 16.00 Notranje dvorišče: Okrogla miza: Pripovedništvo v slovenski literarni zgodovini 20.00 Večerna branja 21.30 Monodrama Dialog z golobom 23.30 MC K. Reš: Pogovor s Ferijem Lainščkom in koncert skupine Langa Petek, 2. 6. 10.00 Osrednji trg: Knjižni sejem s spremljevalnim programom 11.00 Notranje dvorišče: Nastop za osnovnošolce: Partljič, Lainšček, Gombač s spremljavo Adija Smolarja MC K. Reš: Literarne delavnice Park za knjižnico: Pohorski car (Lutkovna predstava za vrtec) 12.00 Notranje dvorišče: Okrogla miza: Nadrealizem v sodobni slovenski književnosti 20.00 Večerna branja 21.00 Notranje dvorišče: Big band Slovenska Bistrica 23.30 MC K. Reš: Hip hop večer s poezijo: Project Raplica Sobota 3. 6. 11.00 Graslov stolp: Ogled razstave 10.00 Trg svobode: Knjižni sejem s spremljevalnim programom 12.00 Ančnikovo najdišče: ogled 11.00 MC K. Reš: Literarne delavnice 16.00 Vrnitev v Slovensko Bistrico, prosto 20.00 Notranje dvorišče: Zaključni govori, večerna branja 21.00 Notranje dvorišče: koncert Jebela cesta 23.30 MC K. Reš: večer s skupino Jazz virtuozi: Jani Mršek (kitara), Peter Markeš (bobni), Beno Korošec (bas), Božo Juhart (saksofon) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 24 18:39:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 24 May 2006 18:39:57 +0200 Subject: [SlovLit] Napoved in odpoved Message-ID: <00b501c67f50$b262d2d0$6400a8c0@P4> Junijska Kronika Slavističnega društva Slovenije (št. 65) je že na spletu: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika65.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika65.pdf Eno poglavje namenja Cankarjevemu tekmovanju, drugo Dunaju, tretje razpisom, četrto Krpanu in tako naprej. Zadnjič ni delovala povezava na video posnetek smešnega nagovora Janeza Drnovška zlatim ljubljanskim nagrajencem, zdaj pa dela, samo malo potrpljenja je treba: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mvi_4339.avi --- miran ===== Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 24. maj 2006 11:30 Žal vam moramo sporočiti, da predavanje dr. Karmen Kenda-Jež, napovedano za četrtek, 25. 5. 2006, zaradi bolezni odpade. Prosimo za razumevanje. --- Za koordinacijski odbor Historičnega seminarja ZRC SAZU Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 25 21:37:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 May 2006 21:37:28 +0200 Subject: Predstavitev nove knjige Slavističnega društva Maribor (zbirka ZORA) Message-ID: <001d01c68032$a9de5c00$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 25. maj 2006 20:03 Zadeva: miran, prosim, daj na Tvojlit V sredo, 31. 5. 2006, ob 18.uri bo v dvorani Svete Cecilije v Mariboru (Slomškov trg 3) predstavitev in tiskovna konferenca ob izidu 40. knjige knjižne zbirke ZORA: Tinjska rokopisna pesmarica. Knjigo je uredila Martina Orožen, transkripcija Pavle Zdovc, študije pa so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Engelberg Logar. "Uresničuje se namen slovenistov in teologov, poznavalcev cerkvene pesmi v preteklosti in sedanjosti, da Tinjska rokopisna pesmarica izide v knjigi in tako slovenistično javnost seznani s posebno zvrstjo besedne ustvarjalnosti v nekdanjem dvojezičnem prostoru koroške dežele onkraj Karavank. Besedila so pesmi z versko vsebino, opredelimo pa jih lahko kot leposlovno jezikovno zvrst. Med množico ohranjenih rokopisnih cerkvenih pesmaric iz 18. in 19. stoletja, odkritih preko 250 v nekdanjih slovenskih deželnih jezikovnih različicah (kranjski, štajerski, koroški ter prekmurski) je Tinjska rokopisna pesmarica tretja, ki bo ob Kalobskem rokopisu (Liber cantionum carniolanum, izšla l. 1973) ter kajkavsko-prekmurski Martjanski pesmarici (izšla l. 1987), ob spremnih študijah slovenskih slovenistov z obeh strani meje "zagledala beli dan". V vseh treh zbirkah, iz treh različnih deželnih prostorov (Kranjske, Koroške in prekmurja), gre za pomembno jezikovno, vsebinsko in glasbeno izoblikovana besedila, ki v naši kulturni zgodovini nudijo dragoceno gradivo za osvetlitev ter spoznavanje besedilnih vrst, zlasti prevladujočega oblikovanja vezane (pesniške) besede oz. leposlovne jezikovne zvrsti v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika." From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 19:28:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 19:28:45 +0200 Subject: Poročilo SD Kranj o slavnostni podelitvi srebrnih in zlatih Cankarjevih priznanj Message-ID: <00c601c681b3$04b41e40$6400a8c0@P4> Od: "Vlasta Jemec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 27. maj 2006 12:34 Zadeva: Slavnostna podelitev V sredo, 24. 5. 2006, je SD Kranj za najuspešnejše tekmovalce na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje pripravilo podelitev srebrnih in zlatih CP na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Letos se je državnega tekmovanja za CP v naši regiji udeležilo rekordnih 157 tekmovalcev, od tega trije iz Zvezne gimnazije za Slovence. Dosegli smo zavidanja vreden uspeh, saj je kar 89 naših tekmovalcev prejelo priznanja, od tega 67 srebrna in 22 zlata. Učenka Ema Demšar iz OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vasi je dosegla na I. stopnji najvišje število točk in 1. mesto, imamo pa tudi rekorderko med mentoricami. Učiteljica slovenskega jezika ga. Olga Koplan iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka je s svojim prizadevnim delom pomagala do zlatega priznanja kar štirim tekmovalcem od petih prijavljenih. Karavana treh avtobusov s tekmovalci, mentorji, članicami upravnega odbora SD Kranj, koordinatorjem tekmovanja za CP g. Vladom Pirce in direktorjem OE Zavoda za šolstvo Kranj g. Mihom Mohorjem se je deževnega jutra odpravila proti Celovcu. Tam sta nas pričakala ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence dr. Miha Vrbinc, slovenski konzul v Celovcu g. Gregor Juvan, učitelji njihove gimnazije in dijaki. Pripravili so nam kratek kulturni program, nato pa je sledila podelitev. Pozdravila sta nas tudi koordinator tekmovanja g. Vlado Pirc in v imenu predsednika SDS dr. Mirana Hladnika, ga dr. Milena Blažić. Zlati cankarjevci so prejeli grafike akademske slikarke Maje Šubic na temo letošnjega tekmovanja. Maji, ki že peto leto sodeluje z našim društvom, so bile za navdih knjige za letošnje tekmovanje, na svojih grafikah pa je prikazala pot odraščanja sodobnega najstnika. Srebrni cankarjevci so prejeli knjižne nagrade, ki jih je delno sponzorirala Mladinska knjiga iz Ljubljane. Za dve knjižni nagradi pa so poskrbeli tudi naši gostitelji v Celovcu, podelil pa jih je njihov ravnatelj g. Miha Vrbinc. Po kratkem intervjuju za njihovo televizijo in radio so nas pogostili s toplo malico v prostorih njihove gimnazije in nas seznanili s potekom dela na njihovi šoli. Nato smo se glede na avtobuse razdelili v tri skupine, vsaka je dobila svojega spremljevalca -- vodnika, in sledil je ogled Celovca z okolico. Naš avtobus je spremljal sam ravnatelj. Ogledali smo si vojvodski prestol, cerkev Gospe Svete ter mestno jedro Celovca z njegovimi znamenitostmi. Navdušeni nad zanimivo, poučno in strokovno razlago g. Vrbinca smo se ob 16.00 poslovili od Celovca in odpeljali proti Kranju. Naj svoje poročilo zaključim z besedami, s katerimi sem se poslovila od mentoric in tekmovalcev zmagovalcev na svojem avtobusu: "Želim vam, da se čez poletje spočijete, naberete novih moči in idej, jeseni pa spet vključite v kolesje sistema, ki se mu pravi tekmovanje za CP. Tekmovalcem pa v športnem duhu kličem Nasvidenje na vseslovenskem tekmovanju za CP 2007". --- Vlasta Jemec, predsednica SD Kranj From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 19:44:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 19:44:37 +0200 Subject: Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije --slovenski jezik v stiku Message-ID: <00f801c681b5$3a71fb90$6400a8c0@P4> Od: "Mojca Butinar" Za: Poslano: 26. maj 2006 Zadeva: Še nekaj za Kroniko Pri založbi Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem je v začetku tega leta izšla monografija z naslovom Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, s katero smo uredniki želeli na poseben način obeležiti vstop slovenske države v Evropsko unijo leta 2004. Monografija prinaša prispevke več avtorjev in odgovore na nekatera vprašanja rabe slovenskega jezika. Razdeljena je na tri sklope. V prvem sklopu Medkulturnost jezika in njegovih uporabnikov se teoretiki sprašujejo, čigav je slovenski jezik, tako z diahronega kot sinhronega vidika, in kaj zanj pomeni svojevrstni medkulturni položaj, v katerega je vstopil po vključitvi Slovenije v evropsko združbo. Pojem medkulturnosti in vsebine medkulturnega sporazumevanja so razčlenjeni in utemeljeni z jezikoslovnega, kulturološkega in filozofskega vidika. Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje sta tako postavljena pred pomembne izzive. Drugi sklop Socialno-funkcijski položaji slovenskega jezika prinaša nekatere odgovore na vprašanje, ali zvrstnost slovenskega jezika danes, tudi spričo evropske integracije, postaja še kompleksnejša ali nasprotno, kot trdi del slovenskih jezikoslovcev, raba slovenščine na nekaterih področjih peša, zaradi česar trpi tudi njena zvrstna pestrost. Polno življenje jezika se kaže tudi ali predvsem v uspešnem funkcioniranju tega jezika na gospodarskem, političnem, kulturnem, šolskem področju in javnem življenju nasploh. Tako je posebna pozornost posvečena različnim socialno-funkcijskim tipom slovenskih besedil in aktualnim vprašanjem slovenščine v politiki, diplomaciji, medijih ter šolstvu. V tretjem sklopu Slovenski jezik v stiku avtorji ugotavljajo, kako je tudi za prihodnje načrtovanje razvoja slovenščine izredno pomembno opazovanje delovanja tega jezika v stiku z drugimi/tujimi jeziki, ki se še uporabljajo v Sloveniji, in jeziki, prisotnimi na narodnostno mešanih območjih slovenskega kulturnega prostora (v okviru Slovenije in v zamejstvu). Predstavljene so ugotovitve, kako se v zvezi z omenjenimi vprašanji soočajo pripadniki različnih družbenih skupin in kaj to pomeni za njihovo raven sporazumevalne zmožnosti. Spremembe v rabi slovenščine po osamosvojitvi Slovenije in njenem vstopu v Evropsko unijo pa se čutijo tudi pri njenih neslovenskih uporabnikih, tj. uporabnikih zunaj slovenskega kulturnega prostora. Tako se nekateri prispevki posvečajo problematiki slovenščine kot tujega jezika, drugi pa obravnavajo vprašanja, povezana s prevajanjem in tolmačenjem tako v Sloveniji kot v različnih institucijah Evropske unije. Monografija s poglobljenim vpogledom v količino in naravo uporabnikov slovenskega jezika nedvomno prinaša pomembne elemente za načrtovanje razvoja slovenskega jezika v prihodnosti. Nadejamo se lahko, da bo pričujoči znanstveni razmislek imel možnost stopiti v dejaven dialog s slovensko politiko, katere pomembno področje naj bi seveda predstavljala tudi jezikovna politika. Nenazadnje je večina jezikovnih uporabnikov tudi volivcev . --- Vesna Mikolič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 21:26:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 21:26:19 +0200 Subject: Poletni tečaji slovenščine na Primorskem Message-ID: <018601c681c3$6f9d1850$6400a8c0@P4> Od: "dejan" Za: Poslano: 25. maj 2006 23:15 Zadeva: Obvestilo o Poletnih tečajih slov. jezika na Slov. obali in o Poletni šoli META Humanistika za Kroniko 13. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali Halo, tukaj slovenski Mediteran bodo tokrat potekali v Portorožu od 26. junija do 9. julija 2006 v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna poletna tedna na morju. Tema, ki bo povezovala dopoldanske jezikovne tečaje s popoldanskimi tečaji s predavanji in delavnicami ter večernim programom, je Slovenija - stičišče evropskih kultur. Udeležence čakata tudi letos dve ekskurziji: tradicionalni izlet z barko ob Slovenski obali in izlet po hrvaški Istri. Pripravili pa smo kar nekaj novosti. Poletnim tečajem bo namreč sledila Poletna šola META Humanistika (Mediteranska poletna šola teoretske in aplikativne humanistike), na katero vabimo vse, ki želijo poglobiti svoje znanje na področju humanistike in družbenih ved ter izpopolniti znanje slovenščine. META Humanistika bo potekala takoj po Poletnih tečajih, in sicer od 10. julija do 23. julija. Letošnja tema je Pre-misliti Evropo: konstrukcije novega. Šola bo razdeljena na tri vsebinske sklope -- Antropološko-religiološko-kulturološki vidiki, Ekonomsko-demografski vidiki in Jezikovno-kulturni vidiki EU. Predavatelji previh dveh sklopov bodo predavali v angleškem jeziku, predavatelji tretjega sklopa pa v slovenskem jeziku. Posebni gostje Poletne šole bodo med drugimi John Sinclair, Robert de Beaugrande, Janez Strutz, James Anderson ... Toplo vabimo, da se udeležite tečajev slovenskega jezika v lepem mediteranskem mestecu na Slovenski obali in/ali Poletne šole META Humanistika. --- Karin Marc Bratina, Mojca Butinar Mužina From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 21:36:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 21:36:02 +0200 Subject: Osti, Gluvić in Zorman ter Žabot v makedonščini Message-ID: <01c901c681c4$cb2a2db0$6400a8c0@P4> Od: "Subiotto Namita" Za: Poslano: 24. maj 2006 16:35 Zadeva: J. Osti, G. Gluvić in A. Zorman ter V. Žabot v makedonščini Danes, 24. maja 2006 [v junijsko Kroniko sem novico vključil pravočasno, v Slovlit pa sem do danes 27. maja pozabil in se opravičujem --- miran]) ob 19.30 bo v lokalu Art Café Johnatan v Skopju promocija treh novih knjig v izdaji Kulturne ustanove Blesok, in sicer: 1. Izbrane pesmi Josipa Ostija: Kuk'a od jazik (prevedel Igor Isakovski). 2. Proza Gorana Gluvića: Harms denes (prevedel Igor Isakovski). 3. Štirijezični haiku izbor (v makedonskem, slovenskem, angleškem in francoskem jeziku) Alenke Zorman: Vnatrešna sloboda (prevod v makedonščino: Nikola Madžirov). (Knjigi G. Gluvića in A. Zorman sta izšli s podporo Trubarjevega sklada pri DSP). Več informacij na: http://www.blesok.com.mk/promo.asp?lang=mac Pred kratkim pa je (pri založbi Zojder, Skopje) v makedonščini izšel tudi roman Vlada Žabota >Pastorala<, v prevodu Bistrice Mirkulovske. --- Namita Subiotto From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 07:22:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 May 2006 07:22:10 +0200 Subject: [SlovLit] Nekaj majskih Message-ID: <001b01c682df$d60c0e30$a24602c1@ff.unilj.si> Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 25. maj 2006 8:08 Zadeva: še nekaj majskih V Klubu koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-LJ) ter v prijateljskih zamejskih krogih ob povolilnih spremembah v Italiji seveda spremljamo tudi predvolilna dogajanja v Avstriji, kamor zelo neposredno spada tudi "never-ending story" o dvojezičnih krajevnih napisih. V zadnjih dneh notranjeavstrijski procesi skupaj z oblikami mednarodnega vplivanja morda le vlivajo nekaj upanja na (zapozneli, postopni, nepopolni, kompromisni...) razplet te zgodbe. Vmesno bilanco ne-postavljanja dvojezičnih krajevnih tabel bodo poskusili opraviti na podijski diskusiji "St. Kanzian/Škocjan. Nič hud´ga. Ali ...?", in sicer v petek, 26. maja 2006 ob 19,30 v "Tourismus Infocenter" v Selu/Seelach pri Klopinju/Klopein. Podrobnosti z imeni prominentnih diskutantov so v prilogi "Kanzian Skocjan". Skupaj s člani partnerskega Kluba Korošcev v Ljubljani smo - kot veste - z dvema polnima avtobusoma preteklo soboto obiskali Ziljsko dolino in tam poleg "nagrobnikov" (kot bi rekel dr. Ludvik Druml, z ženo Jožico naš gostitelj v "Alte Post - Stari pošti" v Ziljski Bistrici) videli tudi nekaj "mladja". Med "mlade" pojave bi ob tem našem izletu lahko šteli tudi dejstvo, da je enega od avtobusov prvič vodil Ziljan po rodu in imenu Danijel Grafenauer, prof. zgodovine in geografije, ki od jeseni na našem Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani kot mladi raziskovalec pripravlja disertacijo o dolgoletnem predsedniku KKS dr. Juliju Felaherju - njegovo rojstno hišo smo tokrat obiskali. Ker je Danijel v ponedeljek praznoval svojo 30-letnico, mu tudi takole voščimo vse najboljše! [...] Celo stoletje pa je minilo od ustanovitve vrste koroških slovenskih prosvetnih društev, katerih jubileje proslavljajo to pomlad. Žal se vseh prireditev člani našega kluba ne uspemo udeležiti, čeprav nas nanje povabijo in čeprav bi jim radi tudi osebno zaželeli še uspešnih naslednjih sto let delovanja. Šele včeraj pa nas je (posredno) doseglo vabilo na delovno akcijo za poživitev Gradišča na Turnah, na severnem robu domačije Miklove Zale v Svatnah/Schlatten nad Šentjakobom v Rožu. Cilj več let potekajočega projekta je tudi Prireditveni in razstavni dom Miklova Zala; prek Jake Špicarja, ki je dramatiziral priljubljeno Sketovo povest je z Miklovo Zalo povezan tudi naš klub. Dela na gradišču se nadaljujejo že od danes do sobote (torej od 25. 5. do 27. 5.), ponovno pa poleti med 14. in 26. avgustom 2006. O "Iniciativi Miklova Zala" vam podrobnosti lahko sporoči Franz Mikel, Svatne/Schlatten 11, A-9183 Podrožca/Rosenbach, oevz na twinet.net [...] --- Janez Stergar Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri57/index.html -- slike s podelitve priznanj za Cankarjevo tekmovanje na Vrhniki, jezikoslovca, etnologinja, Alpe. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 12:44:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 May 2006 12:44:56 +0200 Subject: [SlovLit] Mlade rime in Feri Message-ID: <000601c6830c$ed26d870$a24602c1@ff.unilj.si> From: KUD Kentaver [mailto:kentaver na gmail.com] Sent: Monday, May 29, 2006 11:52 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vabilo na 8. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, na vas se obračam, ker ste skrbnik SlovLita in vas prosim, če bi posredovali članom vašega foruma vabilo na Mlade rime. To je pesniški večer, kjer se na Metelkovi, v Menzi pri koritu, vsak mesec predstavi pet mladih pesnikov/pesnic. Osme Mlade rime bodo 31.5. (to sredo) ob 21. uri. Svoje pesmi bodo brali Stanka Hrastelj, Tanja Petelinek, Iva Jevtić, Aljoša Harlamov in Aleš Kreže. Gost večera bo Milan Dekleva. --- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) =========== From: LITERINA KNJIGARNA [mailto:info na knjigarna-litera.org] Sent: Monday, May 29, 2006 10:38 AM Subject: vabilo Pred pričetkom poletja vam pripravljamo še zadnji literarni večer, na katerem bo gost FERI LAINŠČEK. Predstavili bomo njegovo najnovejšo zbirko kratkih zgodb z naslovom STRAH, DA SE BO USTAVIL ČAS. Literarni večer bo popestrila ciganska glasbena skupina LANGA, avtorjeva besedila pa bo interpretiral ELVIS BERLJAK. Prireditev bo v sredo, 31. maja 2006 ob 20. uri v Líterini knjigarni (Miklošičeva 4, Maribor). Literarni večer bo povezoval Marko Samec. Feri Lainšček, književnik iz šolskih učbenikov in antologij, dobitnik številnih prestižnih nagrad in priznanj, je svojo ustvarjalnost že zdavnaj pospremil s preprosto razlago, da pisateljevanje zanj ni poklic, niti poklicanost ali poslanstvo, temveč kratko malo način življenja. Avtor je pričujoči izbor kratkih zgodb podnaslovil časopisnice. Ta izvirna žanrska oznaka ji nadvse pristoji, saj je dejstvo, da je Lainščku v minulih nekaj letih na straneh časopisa Nedelo uspelo ustvariti nekaj na slovenskem zelo redkega. Gre namreč za kratke zgodbe, ki sicer posegajo po dnevno aktualni tematiki, vendar pa kolumnistovo mnenje, komentar in >vsevednost< praviloma nadomeščajo z zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon May 29 15:42:09 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 29 May 2006 15:42:09 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitev novih knjig Filozofske fakultete Message-ID: <447B1651.22284.76EEF5@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabimo vas na predstavitev novih knjig Filozofske fakultete, ki bo v torek, 30. maja 06, ob 11. uri v predavalnici številka 526 v petem nadstropju zgradbe na Aškerčevi 2. Predstavljene bodo naslednje knjige: Marko Kerševan (ur.), Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča se Evropa Zbornik raziskuje različnost odnosa do protestantizma na Slovenskem danes in njen pomen za slovensko identiteto v času evropskega združevanja. Pri tem se še posebej posveti okoljem in obdobjem, ki so (bila) posebej občutljiva za odnos do protestantizma: narodnostno in versko mešana Koroška, Štajerska in Prekmurja, obdobje političnih, in mednacionalnih napetosti in polemik ob začetku 20. stoletja (in 400- letnici Trubarjevega rojstva). Prikaže sodobno protestantsko 'politično teologijo' in njeno kritiko ter stališča evropskih protestantskih cerkva do procesov evropskega združevanja. Zbornik vsebuje tudi pregled vizualnih obeležij protestantizma v Sloveniji in bibliografijo spisov o protestantizmu na Slovenskem za obdobje 1995-- 2005. Raziskavo je vodilo prepričanje, da razvidnejša, bolj argumentirana in diferencirana podoba protestantskega elementa v kompleksnosti slovenske identitete olajšuje promocijo Slovenije kot odprte družbe navzven in njeno uresničevanje navznoter. Božidar Jezernik (ur.), Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi Na vprašanje 'Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi' imamo veliko odgovorov. Pred desetletji je Franc Brajdič, denimo, povedal tegale: "Ciganski narod so bili sami grofi. Zdaj so pa začele tiste ... kurbice razcapane hoditi, pa so šle prosit po svetu. Potlej so to prinesle domu. Potlej je prišel bog k njim in je vprašal, kaj delajo to oni. Potlej so povedali, da kuhajo (kar dobijo) zase in za prasce. 'Viš -- pravi -- vi ste grofi, ampak grdo delate! Kmetje se matrajo, vi pa delate tako! Zdaj ste frdamani!' Jih je bog frdamal. Po tem niso mogli ostati v graščini." V zborniku z istim naslovom, ki je nastal na podlagi izdelkov, nastalih pri Teoretskem seminarju podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, in ki ga je uredil prof. dr. Božidar Jezernik, pa lahko bralci najdejo še druge odgovore. Poleg tega pa še odgovor na vprašanje, zakaj si navedeno vprašanje sploh zastavljamo. Zato bodo knjigo z zanimanjem prebrali strokovnjaki in politiki, romski in sintovski aktivisti ter vsi, ki jih zanimajo vprašanja o identitetah. Borut Ošlaj, Antropoetika. Etična dekonstrukcija simbolnega v kateri avtor na izviren način združuje filozofsko antropologijo in etiko, teorijo človekove simbolne narave in praktično orientirano moralnost. Osrednji namen Antropoetike je poskus utemeljitve univerzalno etičnih moralnih dejanj, ki zajemajo tako sočloveka kot tudi življenje in naravo nasploh. Glavna teza, ki jo avtor izpeljuje iz obsežne kritike simbolnih form in človekovega duha, je prepričanje, da se etičnost začenja tam, kjer se simbolno, simbolni jaz in njegove forme samoosmišljanja, presežejo v smer metasimbolne govorice življenja. Peter Simonič (ur.), Ethnography of Protected Areas. Endangered Areas -- Endangered Habitats V zborniku so objavljene razprave 19 raziskovalcev iz Slovenije, šestih evropskih dežel in Bangladeša, Nepala in ZDA, ki so na Pohorju oktobra 2003 sodelovali na mednarodnem simpoziju "Etnografija varovanih območij -- Ogroženi habitati / Ogrožene kulture" v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Mnogi narodi so namreč že ob koncu 19. stoletja zavarovali nekatera naravna območja. Danes je naravnih rezervatov, krajin in parkov že več kot 12 odstotkov zemeljske površine. Slovenija, ki sodi med biološko najbolj raznovrstne evropske regije, je s programom Natura 2000 povečala površino varovanih naravnih območij z 8 na 30 %. Kaj to pomeni za ljudi, ki živijo v takšnih območjih? Avtorji, ki jih varovana območja zanimajo predvsem s 'kulturnega' vidika, utemeljujejo potrebo po obsežnejši uporabi antropoloških (etnografskih) znanj pri ustanavljanju in upravljanju parkov, zlasti pa pomen lokalnih in staroselskih znanj in interesov. Antropologi ugotavljajo prepad med naravovarstveniki in prebivalci varovanih območij. Tudi družbe in kulture teh območij potrebujejo zaščito in razvoj. V Sloveniji je zaradi ločitve uprav za varovanje narave in kulturne dediščine problem še posebej pereč. Študentke/je Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete so v tematski reviji Študetskega etnološkega gibanja (ŠEG 6) Al´ že spiš? Študentske raziskave uspavank in uspavanja objavili svoje multidisciplinarne izsledke o uspavankah in načinih uspavanja otrok in odraslih, ki segajo od strokovnih analiz (antropološke, folklorne, etnološke, etnomuzikološke, psihoanalitične, pedagoške, literarne ...) do poljudnejših zapisov (etnografski opisi, recenzije zgoščenk in pesmaric z uspavanjem). Revija je primerna za raziskovalce/ke omenjenih znanstvenih disciplin in strok, pa tudi za širšo publiko, za tiste, ki jih uspavanje (in uspavanke), ena najintimnejših, najbolj razširjenih in večrazsežnostnih oblik človeškega komuniciranja iz tega ali onega razloga (kot starše, vzgojitelje, učitelje ...) še posebej zanima. Knjigarna FF http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/prva_stran/maj06/Knjigarna.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 18:52:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 May 2006 18:52:13 +0200 Subject: [SlovLit] Dva popravka in Slava Slovencem Message-ID: <006a01c68340$3d51e280$6400a8c0@P4> Od: "Gyorkos Tatjana" Za: "Hladnik Miran" Poslano: 29. maj 2006 14:37 Zadeva: Kronika Slavističnega društva Slovenije -- popravek!!! Zasledila sem, da ste v Kroniki Slavističnega društva Slovenije objavili spodnji tekst: "Oddelek za germanistiko FF UL vabi na predavanji dr. Almuta Hilleja (Freie Universität Berlin). Četrtek 25. 5. 2006" Rada bi vas opozorila na to, da je dr. Almut Hillejeva predavateljica -- ženskega spola. --- Tatjana Györkös =========== Od: "Matej Krajnc" Poslano: 29. maj 2006 14:17 Zadeva: PREDSTAVITEV V KNJIŽNICI MOSTE ODPADE Sporočamo, da načrtovana predstavitev v četrtek 1. 6. 2006 ob 19.30 v knjižnici Moste odpade. Ponovno pa lepo vabljeni na predstavitev v sredo 31. 5. 2006 ob 20.00 v DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV. --- Založba VED (www.svarun.org) =========== Od: "anja" Za: Poslano: 27. maj 2006 13:45 Zadeva: Slava Slovencem Tole je pred dnevi prispelo v moj poštni predal. Pošiljam naprej kot zanimivost. --- Anja Kren =========== SLAVA SLOVENCEM Besedilo Jožef Virk (pred 1870) Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, pahe zemlje naj zdrobi; vendar kakor siva skala, sred viharjev trdna stala, večna bo Slovencev čast! Naj se ves svet zoperstavi, narodu pravice davi, in kovati ga želi; Slave zora bo svetila, zlob verige razdrobila, večna bo Slovencev čast! Naj mrtvaški strup jezika, nas srdito v srce pika, naj le slabo govori; vzeti nam ne more slave, ne utajiti bistre glave, večna bo Slovencev čast! Kadar bliska meč morije, v boju kri junaška lije, kakor hrast Sloven stoji, za očestvo se daruje, vso nevarnost zaničuje, večna je Slovencev čast! Zato mi Slovenije sini, zvesti svoji domovini, eno srce bodimo! Če nam je ljubezen mati ino sloga nas pobrati, večna bo Slovencev čast! [Več o pesmi in njeni današnji uporabi na http://www.hervardi.com/himna.php -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 30 00:34:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 May 2006 00:34:59 +0200 Subject: [SlovLit] Ludvik Message-ID: <003e01c68370$1fbddc30$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 29. maj 2006 20:35 Zadeva: se ena za Tvojlit Prof. dr. Ludvik Karničar, gonilna sila in duša graške slovenistike, je 29. 5. 2006 dobil pomembno priznanje iz mariborskih logov - pred polno dvorano mariborskega Rotovža mu je mag. Franci Pivec izročil Plaketo Zveze kulturnih društev Maribor ter veliko priznanje za izjemen prispevek pri kulturnih stikih med Gradcem in Mariborom (med nagrajenci sta bila še Christa Lehr in Kurt Necker). Profesor Karničar, Obirčan, izvrsten dialektolog (pred kratkim je npr. izšla njegova študija o narečnih značilnostih Tinjske rokopisne cerkvene pesmarice), poliglot in vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, je najzaslužnejši, da so se med dvema sosednjima univerzitetnima mestoma vzpostavili tudi odlični kulturno-literarni stiki, prepoznavni po literarnih večerih in gostovanjih slovenskih pesnikov in pisateljev na Inštitutu za slovenski jezik v Gradcu. Graški študentje slovenistike bi ostali prikrajšani za marsikatero žlahtno slovensko podobo in stike z živo slovensko besedo, literaturo in kulturo, če ne bi imeli profesorja Ludvika Karničarja, ki je vse svoje življenjske in znanstveno raziskovalne moči posvetil slovenistični stroki in >mili besedi materini<. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 30 09:04:11 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 May 2006 09:04:11 +0200 Subject: [SlovLit] O berilu za otroke Message-ID: <005501c683b7$42033c80$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Rebolj" Poslano: 30. maj 2006 8:22 Zadeva: prijazno vabilo Javno vabilo na razgovor z ugledno slovensko pesnico in pisateljico Svetlano Makarovič. Razgovor bo na Filozofski fakulteti v sredo 31.05.2006 ob 18. uri v predavalnici št. 34. Tema razgovora bo soočenje znanosti o duševnem razvoju otrok z dilemami ustvarjanja literature za otroke. Razgovor bo vodil prof.dr. Ludvik Horvat z oddelka za psihologijo. Vabljeni so vsi zainteresirani študentje, kolegi učitelji in sodelavci ter vsi občudovalci literature gostje Svetlane Makarovič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 31 11:33:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 31 May 2006 11:33:36 +0200 Subject: [SlovLit] Mlade rime in slovenski jezikoslovci v Genovi Message-ID: <000001c68495$4d237240$a24602c1@ff.unilj.si> From: KUD Kentaver [mailto:kentaver na gmail.com] Sent: Wednesday, May 31, 2006 9:48 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: Vabilo na 8. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, pišem vam še z eno prošnjo: če bi na SlovLitu objavili še informacijo o gostovanju Mladih rim v Novi Gorici, ki bo 1. junija ob 20. uri na Mostovni. Gostovanje organiziramo skupaj s Fakulteto za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici. Svoje pesmi bodo brali: Franci Novak, Marko Rop, Ana Pepelnik in Kristina Kočan. Gost večera bo Jure Jakob. --- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) =========== Od: "Tomaz Erjavec" Zadeva: [SDJT-L] Zbornik LREC'06 Datum: 30. maj 2006 9:41 V Genovi se je ravnokar končala 5. konferenca "Language Resources and Evaluation", http://www.lrec-conf.org/lrec2006/ LREC je, skupaj z obilico pridruženih delavnic, panelov... največji dogodek s tega področja; letos je bilo 800 udeležencev, prispevkov objavljenjih v zborniki pa tudi kar nekaj. Kot je že v navadi, jih najdete na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/lrec06/ Članke o slovenščini najdete pod "Slovenian" v Keywords. Želim vam zanimivo branje! --- Tomaz Erjavec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 1 19:46:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Jun 2006 19:46:33 +0200 Subject: [SlovLit] Tri knjige Message-ID: <009001c685a3$53f7f3c0$6400a8c0@P4> From: sed-drustvo na sed-drustvo.si To: marija.cvetek1 na guest.arnes.si ; zora.slivnik na telemach.net Sent: Wednesday, May 31, 2006 2:05 PM Subject: Fw: olikani slovenec vabilo Vljudno vas vabimo v petek 2. junija ob 19.45 v Galerijo mežnarijo v Mengeš na slovesno predstavitev bibliofilske izdaje, faksimila prvega slovenskega bontona Olikani Slovenec, avtorja Ivana Vesela (1868). 999 oštevilčenih izvodov bo predstavila prof. Marija Cvetek, ki je prispevala strokovno razpravo s slovarjem. Komplet dveh knjig v izredno lepo oblikovanem ovitku je primerna za vašo knjižnico in kot imenitno darilo. --- Zora Slivnik Pavlin ======= Ustvariti Evropejce = Fare gli Europei. Ur. Miran Košuta. Trst, 2006 (Zbornik Inštituta Gramsci Furlanije Julijske krajine, 8). 242 str. Andrej Lutman. Črkovanje. Ljubljana: Bistisk, 2005, 2006 (Pesmarica). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 2 09:35:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Jun 2006 09:35:00 +0200 Subject: [SlovLit] Kariere Message-ID: <000c01c68617$0f8015a0$6400a8c0@P4> Že pred časom me je Zoltan Jan spodbujal k objavi informacij s slovenističnega podiplomskega študija in o univerzitetnih habilitacijah. Kot član senata Filozofske fakultete v Ljubljani imam pri roki nekaj zapisnikov, iz katerih z zamudo prepisujem. Na senatni seji 7. dec. 2005 so bile odločene Prešernove naslednje slovenistične študentske nagrade: Andrej Koritnik (Negativna utopija), Maja Pavšič (Slovenščina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih) in Damjan Huber (Sodobni SKJ v SV Sloveniji). Veliko priznanje FF je bilo podeljeno Eriki Kržišnik (utemeljitev Irena Orel), priznanje pa Ini Ferberžar (utemeljitev Marko Stabej). Za docentko za slovensko književnost je bila izvoljena Mateja Pezdirc Bartol. Doktorske teme so bile odobrene naslednjim kandidatom: Patrizia Vascotto, Preklapljanje in mešanje koda pri dvojezičnih govorcih na Tržaškem (mentorja Marko Stabej, Albina Nećak Lük), Ina Ferbežar, Besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi (Marko Stabej), Špela Bregač, Literarna preteklost Novega mesta v obdobju starejše književnosti (po spremembi prvotnega naslova, ki je posegal v raziskovalno temo Nataše Golob), Tatjana Balažic Bulc, Raba in funkcija konektorjev v jezikoslovnem diskurzu na primeru slovenščine in hrvaščine kot prvega in tujega jezika (Vesna Požgaj Hadži, Vojko Gorjanc). Že na prejšnjih sejah so bile odobrene doktorske teme: Barbara Zorman, Pripovedne funkcije likov slovenskih ekranizacij (Marko Juvan), Simon Krek, Pridobivanje jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov za namen izdelave enojezičnih slovarjev in slovnic (Marko Stabej), Irena Kapš Vodopivec, Jezikovno(besedilna)zmožnost med šolsko prakso in sporazumevalno resničnostjo: Razmerje med učbeniškimi vzorci in konkretnimi pojavitvami besedil (Marko Stabej). Pozitivno je bila ocenjena disertacija Nataše Jakop Tipologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih značilnosti slovenskih pragmatičnih frazemov. Seja senata FF 11. jan. 2006. Andreja Musar je postala asistentka za slovensko književnost. Odobrena je bila doktorska tema Izražanje ab straktnega v slovenskih istrskih govorih, ki jo je prijavila Karin Marc Bratina pri mentoricah Veri Smole in Eriki Kržišnik. Boža Krakar Vogel je postala predsednica Obdobij, Irena Novak Popov predstojnica Centra za slovenščino in Alojzija Zupan Sosič predsednica Slovenščine na tujih univerzah, vse za eno leto. Senat FF 8. marca 2006. Odobrene so bile doktorske teme: Vita Žerjal Pavlin, Oblikovanje ciklov v slovenski liriki 19. in 20. stoletja (mentor Marko Juvan), Peter Jurgec, Novejše besedje s stališča fonologije: primer slovenščine (Ada Vidovič Muha in Vesna Mildner, FF Zagreb). Imenovana je bila komisija za oceno disertacije Petre Kodre, Vzgoja in razvoj zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju (Miran Hladnik, Boža Krakar Vogel, Marija Stanonik, Tadej Vidmar). Potrjena je bila komisija za zagovor disertacije Marijana Dovića Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Kramberger) in Danile Zuljan Kumar, Govorjena briška narečna besedila z vidika besedilne skladnje (Marko Stabej, Vera Smole, Simona Kranjc, Monika Kalin Golob). Nataša Logar je bila ponovno izvoljena za asistentko za slovenski jezik in teorijo jezika, Primož Jakopin ponovno za docenta za področje jezikovnih tehnologij, Nataša Pirih pa za docentko za slovenski jezik in teorijo jezika. Senar FF 5. aprila 2006. Odobrena je bila doktorska tema Matjažu Zaplotniku (Slovenska verzna pripoved 19. in začetka 20. stol., mentor Aleš Bjelčevič). Senat FF 17. maja 2006. Mira Krajnc je prijavila disertacijo Zasebni dvogovori (mentorica Ada Vidovič Muha). Senat je na predlog oddelka sprejel modifikacijo habilitacijskega naziva za področje "slovenskega jezika in teorije jezika" v zgolj "slovenskega jezika". Na predlog slovenističnega in slavističnega oddelka na FF bo podeljeno veliko priznanje FF prof. dr. Přemislu Hauserju z Masarykove univerze v Brnu; predlog je utemeljil Tomo Korošec. Senat FF 7. junija 2006. Odobrena je bila tema doktorske disertacije Tanje Fajfar, Slovenska pravna terminologija ob primerih sodb sodišča evropske skupnosti (Ada Vidovič Muha). Imenovana je bila komisija za zagovor disertacije Mojce Smolej, Vpliv besedilne vrste na uresničitev skladenjskih struktur: Primer narativnih besedil v vsakdanjem spontanem govoru (Mojca Schlamberger Brezar, Marko Stabej, Monika Kalin Golob) in Darinke Verdonik, Analiza diskurza kot podpora sistemom strojnega simultanega prevajanja govora (Simona Kranjc, Marko Stabej, Zdravko Kačič, Špela Vintar). Prehod na doktorski študij: David Puc (mentorica Simona Kranjc). Dopolnite prosim seznam še s poročili z drugih oddelkov, fakultet in univerz. --- miran From franc.marusic na p-ng.si Fri Jun 2 12:20:37 2006 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Fri, 02 Jun 2006 12:20:37 +0200 Subject: [SlovLit] znanstvena koference fdsl Message-ID: <448010F5.1040507@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici bo od 1. do 3. decembra 2006 v Novi Gorici organizirala znanstveno konferenco FDSL 6,5 Konferenca FDSL (Formal Descriptions of Slavic Languages "Formalni opisi slovanskih jezikov) je bila vse do letos organizirana le vsaki dve leti izmenoma med Leipzigom in Potsdamom, letos pa bo postala vsakoletna. Ker je to torej prva FDSL konferenca organizirana le eno leto za prejšnjo (FDSL 6 je bila organizirana v Potsdamu decembra 2005) in prva FDSL konferenca organizirana izven Nemčije, smo ji dali (nogometno obarvano) ime FDSL (halftime) 6.5 [FDSL (polčas) 6,5]. Konferenca bo potekala v angleščini. Povabljeni predavatelji: - prof. dr. Željko Bošković, University of Connecticut - prof. dr. Draga Zec, Cornell University - dr. Ora Matushansky, CNRS/ Université Paris VIII - doc. dr. Tatjana Marvin, Univerza v Ljubljani Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici vas vabi, da pošljete povzetke predavanj za konferenco FDSL 6.5. Pošljite nam povzetke za 20 minutna predavanja (z 10 minutno diskusijo, torej skupaj 30 minut) o katerikoli temi, ki na formalen način obravnava slovansko skladnjo, glasoslovje, pomenoslovje, oblikoslovje ali dušno-jezikoslovje (psiholingvistiko). Drugače kot na prejšnjih FDSL konferencah, letos ne bomo imeli vzporednih sekcij, zato pa bomo imeli rezerviran čas za ogled posterjev. Rok za oddajo povzetkov je 1. julij, 2006 Največja dovoljena dolžina povzetkov je dve strani (vključujoč podatke in reference). Povzetki morajo biti napisani v angleščini s fontom velikosti 12. Imeti morajo naslov in biti anonimni. Prosimo vas, da jih pošljete kot .pdf priponke na naslov: fdsl.6.5 na gmail.com. Sprejemamo le elektronsko poslane povzetke. Prosimo vas, da skupaj s povzetkom pošljete tudi spodaj naveden podatke: 1. naslov predavanja 2. vaše ime 3. vaš naslov in institucija, kateri pripadate 5. vaš e-mail naslov (6. ali ne želite, da bi vaš povzetek ocenjevali tudi za posterske prispevke.) Več informacij dobite na domači strani konference http://www.p-ng.si/~fmarusic/fdsl/index_slo.html From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 2 15:19:00 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 02 Jun 2006 15:19:00 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2006/1 Message-ID: <448056E4.32723.12917AA@matjaz.zaplotnik.siol.net> V novi številki Jezika in slovstva (2006/1), ki obsega 105 strani, svoja besedila objavlja enajst avtorjev. V razpravljalnem delu revije se avtorji ukvarjajo s sledečimi tematikami: z vprašanjem trivialnega v luči refleksije o postmodernizmu (BARBARA PREGELJ), s problemi prevajanja slovenskih ljudskih pesmi in umetnih pesmi z navezavami na ljudsko tradicijo (MARUŠA MUGERLI), s teorijo Michaela Hoeyja o strukturi besedila ter z vprašanjem uporabnosti besedilne matrice pri analizi besedil (SONJA STARC), z značilnostmi specializiranega korpusa v primerjavi z referenčnim korpusom (ŠPELA ARHAR) in z raziskavo o slušni percepciji samoglasniških opozicij pri dijakih iz Pomurja (DAMJAN HUBER). Sledijo strokovne recenzije oz. ocene številnih slovenističnih in slavističnih monografij (SIMONA KLEMENČIČ piše o slovenskem prevodu monografije priznane poljske jezikoslovke Hanne Popowske Taborske, NATAŠA PIRIH SVETINA o monografiji Vesne Mikolič, MATEJA JEMEC o oblikoslovnem priročniku Rade Lečič in VLADKA TUCOVIČ o lingvostilistični študiji Marije Mercina) ter poročili z enega domačega ter enega tujega jezikoslovnega simpozija (ANDREJKA ŽEJN poroča z Logarjevih dnevov v Mariboru, JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ pa s konference Slovko 2005 v Bratislavi). Revijo kot običajno sklepa rubrika V branje vam priporočamo z jedrnatimi predstavitvami knjižnih novitet. Naslednja številka revije bo izšla prb. čez en mesec, v intenzivni pripravi pa je tudi že poletna dvojna tematska številka, ki jo bo letos uredil Marko Stabej. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 2 17:48:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Jun 2006 17:48:21 +0200 Subject: [SlovLit] Michnik o medijih in politiki in SDKP Message-ID: <00f601c6865b$faf34270$6400a8c0@P4> Od: "Avsenik Maja" Poslano: 2. junij 2006 15:00 Zadeva: Adam Michnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani Adam Michnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Politika proti medijem ali nasprotno -- Kakšno naj bi bilo njuno idealno razmerje? Predavanje v okviru ciklusa Kultura strpnosti 8. junija 2006 ob 17.00 v predavalnici 34. --- Kot politični esejist, novinar in zgodovinar se Adam Michnik, glavni urednik časopisa Gazeta Wyborcza, legenda iz burnih časov poljske poti v demokracijo in rušenja komunističnega režima v Vzhodni Evropi, nekdanji disident, ki ostaja zvest demokratičnim načelom tudi pri obračunavanju s preteklostjo, še vedno kritično odziva na aktualna vprašanja družbenega življenja in dosledno vztraja v brezkompromisni drži svobodnega intelektualca. Londonski Financial Times ga je uvrstil na listo 20 najbolj vplivnih novinarjev na svetu: "Obsojeni smo na nepopolnost. Zato demokracija ni ne črna ne bela. Demokracija je siva, mukoma se rojeva, njeno vrednost in okus pa je moč najbolje spoznati takrat, ko omaga pod pritiskom skrajnosti rdečih, belih ali rjavih idej." (Adam Michnik) ===== Od: "Marijan Dovic" Poslano: 31. maj 2006 14:51 Zadeva: Obcni zbor Spostovani clani Slovenskega društva za primerjalno književnost, na spletni strani društva http://www.zrc-sazu.si/sdpk boste našli fotografije, zapisnik, predsednikovo poročilo in druge podatke o obcnem zboru društva, ki je bil prejšnji ponedeljek v prostorih DSP. Za novo predsednico drustva je bila izvoljena dr. Vanesa Matajc, društvo pa je dobilo tudi novega častnega člana, dr. Daroslava Dolinarja. --- Marijan Dović, urednik spletnih strani SDPK From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 2 17:58:44 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 02 Jun 2006 17:58:44 +0200 Subject: [SlovLit] V imenu knjige! 10 let Studentske zalozbe Message-ID: <44807C54.26327.1BAEBD1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Kot je bilo preko SlovLita sporočeno že 21. maja, Študentska založba praznuje deseto obletnico svojega delovanja. V tem času se je uveljavila kot ena pomembnejših slovenskih založb s področja literature in humanistike, k čemur so pripomogle zlasti njene knjižne zbirke (Beletrina, Claritas, Scripta, Koda in ČKZ), v katerih je slovensko tržišče redno oskrbovala s prodornimi leposlovnimi, esejističnimi in humanističnimi naslovi, delno pa tudi brezplačni dvomesečnik Air Beletrina. Osrednja prireditev praznovanja (ki nosi udarno ime 'V imenu knjige!') bo potekala v četrtek, 8. junija 2006, od 16. do 22. ure na Dvornem trgu v Ljubljani. S slavnostnimi govori in branji bo nastopila kopica pomembnih imen, med njimi tudi književniki in publicisti Dušan Šarotar, Aleš Šteger, Mitja Čander, Tone Peršak, Manca Košir, Lucija Stupica, Darko Žlebnik, Marko Samec, Andrej Brvar, Damijan Šinigoj, Matjaž Brulc, Tomaž Šalamun, Dušan Merc, Erica Johnson Debeljak, Polona Glavan, Nina Kokelj, Vladka Rejc, Feri Lainšček, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Mojca Kumerdej, Andrej E. Skubic, Irena Svetek, Dušan Čater in Jurij Hudolin. Praznovanje bosta popestrila nastopa etno skupine Jararaja in Ditke Haberl. Natančen program praznovanja: http://www.studentskazalozba.si/si/informacija.asp?id_meta_type=4&id_informacija =94 Več o desetletnici obstoja Študentske založbe: http://www.studentskazalozba.si/si/informacija.asp?id_meta_type=4&id_informacija =93 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 08:11:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Jun 2006 08:11:37 +0200 Subject: [SlovLit] Zora in Celovec Message-ID: <000001c68866$e7de5ff0$a24602c1@ff.unilj.si> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Zadeva: Miran, se ena predstavitvena za Tvojlit, s prosnjo, da jo objavis v ponedeljek Datum: 1. junij 2006 21:15 Založba Zora in Slavistično društvo Maribor vas vabita v sredo, 7. 6. 2006, ob 13. uri v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor (Gospejna 10) na predstavitev in tiskovno konferenco ob izidu petih knjig s področja jezikoslovja in književnosti, ki so izšle v knjižni zbirki Zora. O knjigah bodo spregovorili uredniki in avtorji: Zora 38: Blanka Bošnjak: Premiki v sodobni slovenski kratki prozi. Zora 39: Anna Kolláth: Magyarul a Muravidéken. Zora 40: Tinjska rokopisna pesmarica, uredila Martina Orožen. Zora 41: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, uredili Mihaela Koletnik in Vera Smole. Zora 42: István Lukács: Paralele. Slovensko-madžarska literarna srečanja. ======= Na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) so ob poročilu Vlaste Jemec o podelitvi Cankarjevih priznanj v Celovcu objavljene tudi slike, gl. poglavje Cankarjevo tekmovanje, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/podelitev_celovec.doc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 20:41:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Jun 2006 20:41:36 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev strip albuma Meksikajnarji Message-ID: <010901c688cf$ae559550$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Pušavec" Poslano: 5. junij 2006 13:54 Zadeva: FW: Predstavitev strip albuma Meksikajnarji Strip Meksikajnarji, avtorjev Zorana Smiljaniča in Marijana Pušavca, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Mladina, je te dni izšel v samostojni abumski obliki. Gre za prvega od skupno petih delov, z naslovom Miramar, ki bodo izhajali v naslednjih letih. Zgodba govori o slovenskih fantih, ki so se šli leta 1864 za cesarja Maksimilijana borit v Mehiko. Predstavitev stripa bo v četrtek, 8. junija ob 18. uri v Striparnici Buch na Murglah v Ljubljani. Ob zvokih mehiške glasbe in kozarčku tekile bosta avtorja pokomenirala, kako sta se v mediju stripa spoprijala s tem spregledanim, a izredno zanimivem poglavju slovenske zgodovine. Toplo vabljeni! [Naslovnico stripa si oglejte na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/naslovnicameksikajnarji.jpg --- miran.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 21:09:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Jun 2006 21:09:04 +0200 Subject: Veliko novega v visokem šolstvu Message-ID: <004e01c688d3$841da490$6400a8c0@P4> Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 5. junij 2006 16:06 Zadeva: veliko novega v visokem šolstvu V zadnjem tednu je bilo v visokem šolstvu toliko novih pomembnih stvari, kot le redko prej. Na www.uni-lj.si/kakovost so povzetki člankov iz dnevnega tiska o razpravi o spremembah visokošolskega zakona in o nacionalnem programu in o odstopu državnega sekretarja za visoko šolstvo. Lahko preberete odmeve na neizvolitev študentskega predsednika in na študentske proteste ter zaplete pri gradnji študentskih domov ter umetniških akademij. Z domace strani EFUL smo povzeli ocene zunanjih ocenjevalcev za akreditacijo EQUIS, z domače strani UL pa o predlog njene strategije. Aktualni so tudi razpisi podiplomskega študija UL, UM in UP. Za tiste, ki jim je pomembno kakovostno pedagoško delo, bo zanimiv razpis priznanj Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko, ki te dni praznuje 10 letnico. Poglejte tudi novice o živahnem dogajanju v prejšnjih tednih, v ARHIVu. --- B. Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 6 14:57:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jun 2006 14:57:55 +0200 Subject: Nova strokovna knjiga, nova literarna revija in usodno število 666 Message-ID: <003b01c68968$d532d400$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Poslano: 6. junij 2006 14:25 Zadeva: Writing Literary History - zbornik Z Instituta za slovensko literaturo ZRC SAZU vam posredujem vabilo na jutrisnjo predstavitev knjige Writing Literary History: Selected Perspectives from Central Europe, ki sta jo uredila Darko Dolinar in Marko Juvan, izdala pa jo je mednarodna znanstvena zalozba Peter Lang. Predstavitev bo jutri (v sredo), 7. junija 2006 ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana). --- Marijan Dovic, SDPK ============ Izmuz (Format sodobnosti): Študentska literarna in splošno humanistična revija I/1 (april 2006). 161 str. Ur. Ana Ambrož, Andraž Jež, Maruša Majer, Dijana Matkovič, Peter Petkovšek, Toma Strle. Izdaja Izmuz, društvo mladih ustvarjalcev, Filozofska fakulteta, slovenistika, Aškerčeva 2, Ljubljana. Cena 500 sit, naročila na izmuzs na yahoo.com ============= Od: Za: Poslano: 6. junij 2006 11:47 Zadeva: Re: Kariere Miran, ker smo danes sele 6.6.6, se povsem nerazlozljivo bere glagolski cas zapisnika Senata FF z dne 7. junija 2006, da je bila odobrena tema doktorske disertacije ... Ko je Nostradamus prerokoval v svojih Centurijah, je rabil prihodnjik, in podobno je rabil prihodnjik tudi Gregorcic v pesmi Soci. Ali pa gre za vnaprejsnji zapisnik, kar je zelo spolzko, saj se tudi celo vremenoslovci, ki jim je to dovoljeno, kar preradi motijo. --- Vlado [Nartnik] [Vlado, če se jutri 7. 6. 2006 Slovlitova napoved senatnega dogajanja uresniči, bomo veseli krepitve naših preroških sposobnosti, če pa se slučajno kaj zaplete z datumom, ljudmi ali njihovimi znanstvenimi izdelki, skesano objavimo popravek. Še dobro, da je od 6. 6. 6. ostalo manj kot 666 minut. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 6 17:09:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jun 2006 17:09:27 +0200 Subject: Sporočilo z Dunaja: Ponovni razpis profesorskega mesta Message-ID: <001d01c6897b$36b98b30$6400a8c0@P4> Od: "Andreas Leben" Za: Poslano: 6. junij 2006 15:34 Zadeva: razpis profesorskega mesta za slovenščino Institut za slavistiko Univerze na Dunaju ponovno razpisuje mesto za univerzitetno profesorico / univerzitetnega profesorja za slovenščino (jezikoslovje // literarna veda // kulturna veda) za štiri mesece, od 1. oktobra 2006 do 31. januarja 2007. Pogoji za namestitev so: ustrezna visokošolska izobrazba, izvrstna znanstvena kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Pričakuje se predavateljska dejavnost (predavanja -- tudi obvezna, seminarji) do 8 tedenskih ur (slovenski jezik, slovensko jezikoslovje ali literarna veda ali kulturna veda) ter dobro znanje nemščine. Prijave (z življenjepisom, s seznamom objav in predavanj) je treba poslati do 23. junija 2006 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, A-1010 Wien. Številka razpisa: 8A/81-2005/06. From N.Pirih na ff.uni-lj.si Wed Jun 7 15:35:49 2006 From: N.Pirih na ff.uni-lj.si (= Pirih_Nataša?=) Date: Wed, 7 Jun 2006 15:35:49 +0200 Subject: [SlovLit] = junijsko_izobraževanje_Centra_za_slove nščino_kot_drugi/tuji_jezik Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493AD3B0BA@FFS1.ff.uni-lj.si> Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik vabi na tradicionalni dvodnevni junijski izobraževalni seminar. Seminar je namenjen vsem, ki jih zanima slovenščina kot tuji jezik, profesorjem slovenščine, diplomantom slovenistike, absolventom in študentom, vsem, ki si želijo pridobiti in poglobiti svoje znanje s področja slovenščine kot tujega jezika. Seminar bo potekal v sredo, 28. junija, in v četrtek, 29. junija 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2. Program seminarja je dostopen na internetu: www.centerslo.net. Kotizacija za 20-urni seminar znaša 15.000,00 SIT za zaposlene in 10.000 SIT za študente. Kotizacijo lahko poravnate do začetka seminarja na blagajni FF ali z bančnim nakazilom na račun FF št 01100-6030707216, referenca 05, s pripisom "seminar, SM 14390". Sodelavci Oddelka za slovenistiko in Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik so oproščeni plačila kotizacije. Prijave sprejemamo do 26. 6. 2006 na elektronski naslov: lidija.jesenko na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Vabljeni. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 8 13:52:54 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Thu, 08 Jun 2006 13:52:54 +0200 Subject: [SlovLit] Vitomil Zupan, Pesmi iz zapora Message-ID: <44882BB6.8836.2D40B7@matjaz.zaplotnik.siol.net> Škrabčeva domačija (Hrovača 42, Ribnica; http://www.skrabceva-domacija.com) vabi na literarni večer z Ifigenijo Simonović in Manco Košir. Tema srečanja bo zbirka pesmi Vitomila Zupana _Pesmi iz zapora_. Vitomil Zupan (1914--1987) je s pomočjo Ifigenije Simonović ponovno oživljen -- oživljen kot doslej še neznan, predvsem ljubezenski pesnik. Ko je bil med letoma 1948 in 1954 zaprt kot politični kaznjenec, je dneve in noči pisal pesmi na toaletni papir in v majhne zvezke. Pisal je, da bi preživel. Pisal je, da bi povedal zgodbo slovenskega povojnega ujetnika. Ifigenija Simonović, znana kot pesnica, pisateljica in oblikovalka, je pesmi prepisala in jih izdala v sedmih knjigah z naslovom _Pesmi iz zapora_. Literarni večer bo v četrtek, 15. junija 2006, ob 20. uri na vrtu Škrabčeve domačije. V primeru slabega vremena se bo literarni večer odvil v skednju Škrabčeve domačije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 8 20:52:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Jun 2006 20:52:07 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor disertacije Message-ID: <008301c68b2c$a550ddc0$6400a8c0@P4> Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 8. junij 2006 19:33 Zadeva: [SDJT-L] Zagovor disertacije Darinka Verdonik bo v torek, 13. 6. 2006, ob 11.00 v sejni sobi Filozofske fakultete zagovarjala disertacijo z naslovom Analiza diskurza kot podpora sistemom strojnega simultanega prevajanja govora. --- Tomaz Erjavec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 8 21:40:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Jun 2006 21:40:55 +0200 Subject: Indiskretno vprašanje Message-ID: <002a01c68b33$76961ca0$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: jolka.milic na siol.net Poslano: 8. junij 2006 21:22 Zadeva: Pikalo in Smolnikar Kako to, da se nihče ne dotakne literarno-sodnih afer Pikalo in Smolnikar? Konec koncev sta slovenska pisatelja, kaznovana zaradi knjig. Kaj se slovenska književnost ne tika slovenskih slavistov vobče in slovenistov posebej? Ta ... grobni molk in smrtna tišina pri slovlitovcih me naravnost preseneča. Slovensko društvo za primerjalno književnost se je vsaj ... desetkrat boljše odrezalo. Sprašuje že kronično radovedna --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 9 17:26:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Jun 2006 17:26:22 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_zadeva_knjiga_pred_sodiščem Message-ID: <001b01c68bd9$11b6baf0$a24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helga Krisper [mailto:helga.krisper na volja.net] Sent: Friday, June 09, 2006 1:47 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: zadeva knjiga pred sodiščem Da je tovrstno sojenje literarnemu besedilu, ki sicer ne vsebuje za slovensko moralo usodno nevarnih prvin, absurd, je jasno, a kdo sodi sodišču, tega literarna stroka sama ne more vedeli. Na strokovnih simpozijih in v literarnih kritikah je bilo pred časom, kot se spominjam, precej besed izrečenih na ta račun, a sodišča in ministri za kulturo tega seveda ne berejo. Če se prav spominjam, se je Matjaž Pikalo tedaj odločil, da gre raje demonstrativno v ječo, kot da bi plačal visoko vsoto denarja tistemu, ki se je čutil podobnega literarnemu izmisleku. Če bi se za zapor (namesto plačila) odločila tudi preganjana avtorica, bi bila absurdnost stvari tako očitna, da bi se takemu preganjanju na široko smejala vsaj vsa Evropa. Zdaj je stvar postala zelo javna in najbrž rešitev groteske ni daleč. Sojenja te vrste so po svetu uveljavila posebno varnostno sporočilo pred literarnim besedilom in opažam, da se to vedno pogosteje spet uveljavlja tudi pri nas. Pozdrav! Helga From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 10 18:15:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Jun 2006 18:15:42 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <009c01c68ca9$20e380a0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 9. junij 2006 22:44 Zadeva: Re: Indiskretno vprašanje Kazen se mi zdi nora; glede krivde pa je stvar bolj zapletena. V romanu je nedvomno opisana domžalska družina, ki je pisateljico tožila: osebe oz. mnoga imena, njihove lastnosti in dogodki so resnični. Posamični dogodki pa so izmišljeni. (Tako kot v romanih o Prešernu ali nedavni nadaljevanki o Prešernu.) Iz tega sledita dve vprašanji: 1) Ali so opisane osebe zaradi nespodobnih domišljijskih vložkov lahko užaljene? Recimo, da roman opisuje mene: ali me delo, ki je delna fikcija, lahko užali? Reagiram lahko na dva načina: a) ne, saj je žaljivi del izmišljen; b) da, saj le jaz in romanopisec veva, kaj je izmišljeno; saj večina bralcev fikcijo jemlje zares; saj se mi ljudje režijo, tudi če ni res (spomnimo se šolskih zafrkancij!) Kakorkoli: opisana oseba ima pravico biti užaljena. Nobena literarna teorija tega ne more spremeniti. Pa tudi noče; kar spomnimo se pripomb na nadaljevanko o Prešernu: kljub fikciji so literati protestirali, da Prešeren že ni bil tak. Torej je stroka fikcijo jemala zares; pri Smolnikarjevi pa si je premislila. 2) Kaj naj stori sodnik, ko se užaljenec pritoži? Na tehtnico mora postaviti dvoje: žalitev in posmehe okolice na eno stran, na drugo pa koristi te povesti. Koristi so, da nekaj sto bralcev po službi v fotelju z užitkom prebira to zares odlično povest. Sodnik se odloča, ali estetski užitek stotinje bralcev odtehta posmeh, ki ga doživlja cela družina. Za konec: ni strahu, da bodo tožbe zelo narastle (tožbe bodo, ampak redke). Romanopisci namreč redko točno opisujejo živeče ljudi; če že, si raje izberejo javne, znane osebe z njihovimi javnimi grehi; ponavadi opis tudi tako spremenijo, da občutek izmišljenosti prevlada. Če želi literatura ohraniti status medija, kjer se smejo povedati pomembne moralne in politične resnice, mora ta privilegij čim redkeje zlorabljati. Torej je odgovornost tudi na pisateljih. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 11 08:11:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Jun 2006 08:11:35 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <003601c68d1d$e5fa4530$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: Poslano: 10. junij 2006 23:22 Zadeva: Smolnikar Pozdravljeni! Z velikim zanimanjem sem prebrala pismo gospoda Aleša Bjelčeviča, vendar se mi zdi, da se je proti koncu svojega premišljevanja zatekel po ponesrečen primer, kjer dolži literate alias stroko, da se je pri Smolnikarjevi premislila, ker se sklicuje le na fikcijo pri obravnavi njene povesti, medem ko v nadaljevanki in filmu o Prešernu je pripominjala in protestirala, da Prešeren že ni bil tak, in odklanjala fikcijo. Pozabil je namreč, da pri nadaljevanki je bilo prav izrecno rečeno, da filmarji opisujejo pesnikovo življenje ne pa kakšne zgodbe o pesnikih vobče in nasploh, v katerih bi gledalci lahko navsezadnje našli tudi kakšno Prešernovo potezo, recimo pivsko, saj se ga je kot on in še več nacejal marsikateri svetovni pesnik in literat. In ker si vsak izmed nas slovenskega pesnika predstavlja po svoje, je neugodnih odmevov in protestov kar deževalo, med protestniki sem bila celo jaz, ker bolj kot gospod... prešeren, se mi je zdel France prej gospod... mence in bog se usmili neroda in tudi umski počasne. Breda Smolnikar pa kar naprej trobi in trdi, da v svoji zgodbi ni sploh upodobila družine in matere tožnic, pač pa napisala le povest alias fikcijo, ni pisala njihove sage ali kronike, le tožnice so si jo prisvojile in se v njej prepoznale ter zagnale vik in krik, da njihova mati sploh ni bila taka in niti oče in sploh nihče, same laži in obrekovanje - navajam prosto- in da je zgodba, ki jo je napisala Smolnikarjeva, dobesedno ogabna ali nagnusna, nekaj podobnega so izjavile na Pop TV. Upam, da sem bila dovolj jasna v opisu teh dveh diametralno nasprotnih razlik, ki se ju po mojem mnenju ne da primerjati.Stroka potemtakem ni bila niti malo nedosledna. S spoštovanjem jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 12 13:44:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Jun 2006 13:44:12 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <001201c68e15$86999f70$a24602c1@ff.unilj.si> rom: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Subject: Fw: [SlovLit] Smolnikar Date: Mon, 12 Jun 2006 10:24:58 +0200 Res obstaja omenjena razlika med romani/nadaljevanko o Prešernu in Smolnikarjevo, namreč, da avtorji izrecno trdijo oz. zanikajo, da gre za realne osebe. Moja (neposrečena) primera pa je merila na tole: da je lit. zgodovina polna iskanja modelov za literarne like in da pravilno trdi, da so v nekaterih romanih opisane dejanske osebe. Zdaj pa nekateri trdijo, da je v vsakem romanu v principu popolnoma vse izmišljeno, kar pa ni res. Sklepajo takole: če je v stavku "Brinovčeva sta kuhala žganje" predikat neresničen, je neresničen tudi subjekt; to pa očitno ni res (prim. z "Prešeren je napisal dramo"). Kaj je res in kaj si je izmislil, resda ve predvsem avtor. Vendar ni dvoma, da je Smolnikarjeva opisala dotično družino. Knjige nimam pri roki, bral sem jo pred leti, zato po spominu navajam, v čem se opis v romanu ujema z dejanskim stanjem: 7-članska družina iz Ihana, starša pred vojno v ZDA, spoznala sta se v New Yorku, še pred vojno nazaj v Ihan, ekonomsko sprva dobro stojijo, materi so po domače rekli Rozina (ime glavne junakinje), liki se pišejo Brinovec (dejansko hišno ime), pet hčera, imena otrok so večinoma enaka, mati kupčevala s sadjem in zelenjavo, imela deponijo na Reki, voznik, ki je vozil na Reko, ima enako ime in priimek, mati med vojno rešila osebo xy iz Begunj. Vse te reference so točne. Naredimo paralelo s Prešernom: kdo bi iz tega opisa ne prepoznal Prešerna: Ribičev gospod, rojen v Vrbi na začetku 19. stoletja, pravnik, študiral v Gradcu, neporočen, napisal nekaj pesmi, oče dveh otrok. V obeh opisih je le en netočen podatek: "spoznala v NY" in "študiral v Gradcu", kar pa ne otežuje prepoznavanja. Lep pozdrav, Aleš PS: To, da Smolnikarjeva ni nameravala družine užaliti, je najbrž res. Vendar to ni več literarno vprašanje, ampak pravno. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jun 12 14:07:45 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Jun 2006 14:07:45 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca mladih slavistov v Pragi, oktober 06 Message-ID: <448D7531.10607.586759@matjaz.zaplotnik.siol.net> Študentska/doktorandska slavistična konferenca v Pragi Sporočamo Vam, da bo 11. in 12. oktobra 2006 na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi drugič potekala mednarodna znanstvena KONFERENCA MLADIH SLAVISTOV. Zainteresirani študenti in doktorandi slavistike bodo zopet dobili priložnost, da predstavijo rezultate svojih raziskovalnih dejavnosti. Konferenca je nadaljevanje zelo uspešne konference, ki je potekala maja 2005. Prisrčno vabimo k sode lovanju tudi študente iz ostalih slavističnih področij. Cilj projekta je povečati prepustnost informacij o strokovni dejavnosti študentov na posameznih slavističnih področij in tudi različnih slavističnih delovnih mestih. Za dosega tega cilja je po našem mnenju potrebno pridobiti zadostno število referentov in recipientov in zagotoviti primerne pogoje za uspešno diskusijo. Zaradi tega vabimo tudi slaviste izven Prage in tuje slaviste. Udeležence konferece prosimo za referat dolg 15--20 minut. Jeziki konference bodo slovanski, pri čemer so referetni dolžni organizatorjem javiti vnaprej (skupaj s prijavo), v katerem jeziku bodo predstavili prispevek. Posamezni prispevki bodo na podlagi izbranih tem razdeljeni v skupine, ki jih bodo vodili doktorandi FF UK. Udeleženci,ki bodo svoje referate dodelali v obliki zaokrožene študije, bodo imeli možnost svoj tekst tudi izdati v zborniku. Tematska področja: 1) jeziki in literatura manjšin, 2) jezikovni kontakti -- zgodovina in sodobnost, 3) slovanska književnost v evropskem kontekstu, 4) Rusija -- mit in resničnost, 5) politična in filozofska razmišljanja slovanskega areala, 6) slavistika v modernem svetu. Od udeležencev bomo pobrali konferenčno takso v višini 300 Kč (na mestu). Nastanitev udeležencev, ki niso iz Prage, krije organizator, ostale stroške (prevoz do mesta dogajanja in hrano) krije ustanova, ki udeleženca pošilja, oz. študent sam. Zainteresirane prosimo, da kar najhitreje kontaktirajo organizatorje konference na naslov konference2006 na seznam.cz. Rok za prijave je 30. junij 2006. Termin za oddajo strukturiranih in preglednih anotacij referatov v jeziku prispevka in v češčini ali angleščini je 31. julij 2006. Ob pravočasni prijavi zagotovimo udeležencem, ki niso iz Prage, nastanitev v Pragi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 15:17:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 15:17:37 +0200 Subject: Kaj ti je deklica, Žogica marogica in Sue Townsend Message-ID: <00a101c68eeb$bf2109b0$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 13:09 Zadeva: Re: a. g. v pismih [...] in za konec še beseda o predstavi Kaj ti je deklica včeraj na Gradu: bila je odlična! V temelju je komedija del arte, ki objame in preplete lepo število ljudskih motivov z nekaj plesa, petja in muzike (glasba je delo Jureta Karasa, bolj znanega pod imenom Slon iz slavnega tandema Slon in sadež, izvajalca pa sta bila Marko Brodnik na harmoniki in Grega Budal na klarinetu). Prisotni so še elementi interakcijskega gledališča in lutkovnega gledališča. Vse skupaj se je zgodilo pod milim ljubljanskim nebom v grajskem atriju. Spregledati pa ne gre tudi scenografije in kostumografije (delo mlade, uveljavljajoče se kostumografke Kate Zalar). Res je, da so pripadniki Šentjakobskega gledališča označeni kot amaterji, vendar se v včerajšnji predstavi pod vodstvom Jaše Jenulla, Vide C. Bren in Marka Bratuša ta oznaka ni nikjer kazala. lp, nuša ======== Od: "Adrian Kert" Za: Poslano: 13. junij 2006 12:12 Zadeva: Pisatelji in sport Spoštovani g. Hladnik, eseji avstrijskih pisateljev v dnevnem časopisju na temu svetovno prvenstvo v nogometu so mi dali idejo, da bi se kaj takega lahko naredilo tudi s slovenskimi pisatelji. Ker mi zaenkrat niso znani slovenski pisatelji, ki so vneti (pasivni) športniki, se obračam na Vas, ki boste gotovo vedeli, ali že obstajajo teksti. --- Lep pozdrav, Adrian Kert, Mohorjeva d. o. o. Celovec-Ljubljana [Prosim Slovlitove nogometne navdušence za pomoč. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 15:47:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 15:47:29 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca o jezikovnih tehnologijah in vzporedni besedilni korpusi Message-ID: <00e401c68eef$eb2b76e0$6400a8c0@P4> Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 12. junij 2006 22:44 Zadeva: [SDJT-L] Konferenca SDJT: drugo vabilo za prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2006 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 9. do 13. oktobra 2006 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je peto v vrsti slovenskih konferenc o jezikovnih tehnologijah, in je sedaj prvič organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim programskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Na konferenci želimo zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij in javne uprave, ki raziskujejo, razvijajo ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva področja jezikovnih tehnologij so: * razvoj, standardizacija in uporaba jezikovnih virov * govorne tehnologije * strojno prevajanje in drugo več- in medjezično procesiranje naravnega jezika * jezikovne tehnologije, vezane na semantični splet in predstavitev znanja * strojno (statistično) učenje jezikovnih modelov * zajemanje in luščenje informacij * primeri uporabe jezikovnih tehnologij * predstavitve jezikovnotehnoloških projektov [...] Tekoče informacije so dostopne na konferenčni spletni strani http://nl.ijs.si/is-ltc06/ oz. pišite na hlt-conf na ijs.si. ============ Od: sdjt-l-bounces na ijs.si namesto Tomaz Erjavec [tomaz.erjavec na ijs.si] Poslano: 12. junij 2006 10:56 Za: sdjt-l na ijs.si Zadeva: [SDJT-L] JRC-Acquis: a large aligned parallel corpus in 21 languages, freely available Velik vzporedni korpus v 21 jezikih (v obsegu po 8,8 milijona besed na posamezni jezik) prosto dostopen na naslovu http://langtech.jrc.it/#Publications; besedila so večinoma pravnega značaja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 16:03:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 16:03:51 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <014101c68ef2$347cc5e0$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: marijan.pusavec na knjiznica-celje.si Zadeva: FW: pesniki, pisatelji nogometaši ojla, miran, takoj odreagiram na prošnjo v slovlitu: mohor hudej, uroš zupan, matjaž pikalo, goran gluvič, peter božič ... zupan je en članek objavil nedavno v sobotni prilogi, pikalo pa cel roman, posvečen eu-prvenstvu v žogobrcu, ko je sodelovala slo, gluvič ima mladinski roman, kjer se dogaja nogomet; božič je pa strasten nogometni kibic .... no, več se jih zdajle ne spomnim. a ja, mimo rožanca pa njegovih esejev o človeku iz mesa in krvi (pa še eni so, ki so, se mi zdi, bolj in samo na šport naravnani) pa seveda tudi ne gre. upam, da bo kaj koristilo. lep pozdrav, marijan p. [dodajam vsaj še emila filipčiča in toneta perčiča ... --- miran] =========== Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 13. junij 2006 15:28 Zadeva: RE: Kaj ti je deklica, Žogica marogica in Sue Townsend Glede nogometa: verjetno so najmočnejši na mariborski slovenistiki, ki se imenuje slavistika, ampak sedaj na ekranu najverjetneje nimajo slovlita, pač pa ... --- Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 18:13:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 18:13:10 +0200 Subject: Kar v angleščini pa Maček Muri fuzbaler Message-ID: <018e01c68f04$45470040$6400a8c0@P4> Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 17:42 Dear slovenists! Kaj Ti je, narod matični moj, da Tvoje založbe pišejo nam, ki smo v starodavni "narodni zibelki", bolj in bolj v angleščini?! [Katera od založb, da jo damo na pranger? --- miran] Tudi se trudimo z otročiči in vnuki za vsako slovensko besedo, mednarodno pa za vsako slovensko krajevno ime na sicer enojezičnih krajevnih tablah, Vaši pa nam pišejo v angleščini, samo ker nas ločujejo Karavanke!? Za scagat je, za scagat! Dano 13. 6. 2006 v Celovci. Franc Kattnig, Mohorjeva založba (ustan.1851 v Celovcu) =========== Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 16:40 Zadeva: Re: Žogica marogica Tudi Kovičev Maček Muri je strasten nogometaš. --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 14 19:23:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jun 2006 19:23:38 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <008501c68fd7$47caee20$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 14. junij 2006 13:03 Zadeva: Re: Kaj ti je deklica, Xogica marogica in Sue Townsend Pisatelj in esejist, ki je znal in si upal svojo ljubezen do športa ubesediti tudi v eseju, je bil Marjan Rožanc: njegovi eseji z leti samo še pridobivajo. Med sodobniki velja meniti vsaj še Matjaža Pikala (Evropa 2000), Andreja Skubica (Fužinski bluz opisuje dan znamenite tekme med ZRJ in Slovenijo, ki se je končala s 3 : 3), esejista Mitja Čandra, ki je mdr. sodeloval kot soscenarist pri dokumentarcu o znanem srbskem nogometašu ... pa še bi se jih našlo, ki sem jih po nemarnem pozabil. A toliko na prvo žogo. Sama ideja pa se mi ne zdi slaba: ker je književnost po osamosvojitvi izgubila svojo narodotvorno funkcijo, politika pa je ne zmore prevzeti, bo najbrž res najbolje, če štafeto predamo nogometu. Osebno na trgih raje gledam spomenike žogi kot generalom. P. S. Obstajajo seveda tudi drugačni pogledi. Enega izmed njih je najti v kolumni Mića Mrkaića Planet opic (finance-on.net). --- Lp, Klemen Lah [Pred leti sem v Göttingenu prebiral teoretično knjigo na temo nogometa in literature: Walter A. Koch. Tension and Suspence. On the Biogenesis and the Semiogenesis of the Detective Novel, Soccer and Art: Research in Text Theory/Untersuchungen in Texttheorie, 9: Linguistic Dynamics. Discourses, Procedures, and Evolution. Berlin: W. de Gruyter, 1985. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 14 19:41:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jun 2006 19:41:19 +0200 Subject: Misliti in govoriti boljši svet Message-ID: <00a501c68fd9$bfaab9f0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Z. Zagar" Poslano: 14. junij 2006 16:24 Zadeva: Vabilo Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Pedagoški inštitut, Svetovni debatni inštitut na Univerzi v Vermontu, ZDA, Zavod Republike Slovenije za šolstvo ter ZIP, Za in proti, Zavod za kulturo dialoga Slovenija, vabijo vse strokovnjake in strokovnjakinje s področja argumentacije, retorike in debate, ter vse učitelje in učiteljice, ki uporabljajo aktivne debatne metode na mednarodno konferenco o argumentaciji, retoriki, debati in pedagogiki podeljevanja moči, ki bo pod naslovom MISLITI IN GOVORITI BOLJŠI SVET, od 24. do 26. novembra 2006, potekala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, Slovenija. Konferenca bo združila strokovnjake in strokovnjakinje za argumentacijo in retoriko, učitelje in učiteljice, mentorje in mentorice debatnih klubov ter organizatorje lokalnih, nacionalnih in mednarodnih debatnih mrež, ki bodo v živahnih razpravah izmenjevali mnenja o kritičnem mišljenju in zagovorniškem diskurzu kot metodah poučevanja, kakor tudi o širših problemih uporabe argumentacije, retorike in debate. [...] Program konference obsega tri tematske sklope: ­Argumentacija in retorika, Debata, Kritično mišljenje/pedagogika podeljevanja moči. Naj vas ne skrbi, če se vam zdi, da vaš prispevek ne sodi v nobeno od treh kategorij. Pošljite nam ga in presodili bomo, kam spada. Prispevke, za katere se sami ne morete odločiti, kam spadajo, pošljite na naslov: alfred.snider na uvm.edu . Pričakujemo prispevke v naslednjih oblikah: skupinske ali individualne akademske referate, skupinske razprave o inovacijskih konceptih, javne debate o pomembnih temah na teh področjih, primere in predstavitve aktivne pedagogike, kreativne predstavitve, ki inspirirajo in motivirajo, delavnice, ki ponujajo nove tehnike in programe. Prispevke pošljite po elektronski pošti v izbrano kategorijo (glej spodaj). Vse, ki nameravate sodelovati s prispevki, prosimo, da pošljete naslov in kratek izvleček prispevka v slovenščini ali angleščini, ki naj ne presega 150 besed. Udeleženci in udeleženke konference bodo v roku šestih mesecev po konferenci dobili zbornik prispevkov s konference. Predloge za prispevke pošljite do 1. avgusta 2006. Prosimo, da sodelovanje na konferenci in nastanitev uredite z gospo Bojano Skrt: bojana.skrt na siol.net . Veselimo se prispevkov v slovenščini, saj bo del konference namenjen tudi slovenskim predstavitvam, sicer pa bodo gostje iz tujine svoje prispevke predstavljali v angleškem jeziku. Prevajanja ne bo. [...] Konferenca bo potekala na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper, http://www.fhs-kp.si . Prijavnina je 55 EUR in pokriva udeležbo na konferenci, materiale in banket. Udeleženci in udeleženke bodo nastanjeni na različnih lokacijah, glede na to, koliko so pripravljeni odšteti v ta namen. Cene nastanitev so od 19 EUR v dijaškem domu, do 31 EUR v Hotelu Vodišek (http://www.hotel-vodisek.com/ ) Cene so za eno osebo v dvoposteljni sobi, za enoposteljno sobo je treba doplačati 10 EUR. Na voljo so še drugi hoteli v Kopru, Izoli in Piranu. Za dodatne informacije pobrskajte po Internetu. Konferenca je javna in vsi, ki vas tematika zanima, ste vljudno vabljeni. Dodatne informacije najdete na http://www.ljudmila.org/debata ali http://debate.uvm.edu/betterworld.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:01:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:01:59 +0200 Subject: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <007101c69095$09d70090$6400a8c0@P4> Od: Janez.Dular na gov.si Za: Dr. Miran Hladnik Poslano: 15. junij 2006 12:57 Zadeva: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Prireditelji mednarodne konference o argumentaciji, retoriki, debati in pedagogiki podeljevanja moči (Misliti in govoriti boljši dvet, Koper od 24. do 26. novembra 2006) zatrjujejo, da se veselijo tudi "prispevkov v slovenščini, saj bo del konference namenjen slovenskim predstavitvam, sicer pa bodo gostje iz tujine svoje prispevke predstavljali v angleškem jeziku"; tudi na konferenci o jezikovni tehnologiji (Ljubljana od 9. do 13. oktobra 2006) sta dva uradna jezika, konferenca pa "bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini". Zanimivo bo videti, koliko slovenskih referentov, moderatorjev, vodij delavnic in razpravljalcev bo nastopalo v slovenščini, edinozveličavni tuji gostje (in soorganizatorji) namreč ne razumejo našega lokalnega idioma in marsikdo se jim bo želel prilagoditi, kajti prireditelji posredno ali neposredno napovedujejo: "Prevajanja ne bo." Najbrž za prevajanje (kot ponavadi) ni denarja. Bo pa denar (vsaj v Kopru) za banket. Take so videti "mehke" metode za izrivanje slovenščine iz znanosti. Če so opazne na konferencah, ki jih prirejajo strokovnjaki za jezikovna ipd. vprašanja, nas ne sme presenečati trša in neposrednejša usmeritev na srečanjih, ki jih prirejajo kemiki, strojniki, mikrobiologi in drugi "nehumanisti". Argumentacija moči ali "pedagogika podeljevanja moči"? --- Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:10:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:10:22 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <00d501c69096$35fee830$6400a8c0@P4> Od: "Bostjan Skorjak" Za: Poslano: 15. junij 2006 14:12 Zadeva: NOGOMET Spoštovani SlovLitovci! Naj pristavim še svoj piskrček. Na temo nogometa sem v svojem prvencu, knjigi t. i. latinskih aforizmov "RIDE, SI SAPIS - Smej se, če si pameten!", izdani v samozaložbi oktobra 2003, med drugimi objavil tudi naslednje aforizme: A VERBIS AD VERBERA. Od besed k palicam. Trenerjevo zadnje upanje. CANTABIT MEILUS COLLUTO GUTTURE GALLUS. Petelin bo bolje pel z vlažnim grlom. Nogometaš pa tekel s podmazanimi nogami. CARPE DIEM. Izkoristi (današnji) dan. Kaj dan, vsaj 90 minut. LEVIUS DICERE QUAM FACERE EST. Laže je reči kakor napraviti. Trener in igralci. QUOD LICET IOVI, NON LICET BOVI. Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu. Za debitante ni enajstmetrovk! SI DEUS PRO NOBIS, QUIS CONTRA NOS? Če je Bog z nami, kdo je lahko proti nam? Sodnik! SIC ERAT IN FATIS. Tako je bilo usojeno. Pardon, dosojeno. UBI BENE, IBI PATRIA. Kjer je dobro, tam je domovina. Prestopni roki se bližajo. VOX CLAMANTI IN DESERTO. Glas vpijočega v puščavi. Trener ob igrišču. --- Boštjan Škorjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:31:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:31:12 +0200 Subject: [SlovLit] Nova [z]namenja Message-ID: <017701c69099$1ee2bd90$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 15. junij 2006 15:58 Zadeva: Fw: NOVITETE ZALOŽBE LITERA Nova znamenja. Ena osrednjih humanističnih zbirk na Slovenskem. Ob poeziji in krajših proznih delih prinaša zbirka predvsem dela sodobne domače in tuje filozofske, sociološke in >alternativne< misli, s posebnim poudarkom na temeljnih problemih današnjega postmetafizičnega časa in dehumaniziranega človeka v njem. Poleg tega se zbirka posveča tudi sodobni esejistiki kot tisti literarni zvrsti, ki zaradi svoje hibridnosti omogoča različnim avtorjem osvetliti različne problematike na zelo različne, individualne načine in ki je zato danes vse bolj brana. Urednik Andrej Brvar. Mitja Čander: ESEJI O SLOVENSKI PROZI (eseji o slovenski literaturi). V svojem prvencu Zapiski iz noči (Litera, 2003), se je Mitja Čander, eden najbolj profiliranih mlajših esejistov, ukvarjal s temami in deli svetovne književnosti. Zbirka esejev, ki jo bomo natisnili tri leta pozneje, pa se ukvarja s slovensko literaturo, natančneje s prozo po drugi svetovni vojni. Zbirka je nekakšno dopolnilo oziroma dvojček prve. Tudi tokrat ostaja Čander zavezan esejističnemu subjektivizmu in oblikovani igrivosti. Zato zbirka ni nobena literarnozgodovinska študija. Marsikaj je namenoma opuščeno in marsikaj tudi predimenzionirano, kar je pač davek oblike. Kljub temu pa se v izbranih esejih skozi fragmentarnost zasebnih obsesij razkriva cela vrsta silnic, ki so temeljno oblikovale duhovno fiziogonomijo sodobne slovenske proze. Navsezadnje celota le limitira v najnovejšo prozo. Zbirka Eseji o slovenski prozi je relativen poskus iskanja korenin, žive dediščine v posameznih delih Vitomila Zupana, Lojzeta Kovačiča, Draga Jančarja, Mateta Dolenca, Zorka Simčiča, Rudija Šelige, Petra Božiča, Marjana Rožanca, Marjana Tomšiča, Borisa Pahorja in drugih. Ob pripravi zbirke, mi je avtor, med drugim sporočil naslednje: >Ob tem pa bo zelo pomembno, koliko odkritosrčno in smelo mi bo uspelo artikulirati lasten horizont pričakovanj, torej pozicijo, s katere zrem na literaturo.< Zdaj, ko je zbirka napisana in sestavljena, je avtorjeva skepsa odveč. Tako kot že prvenec Zapiski iz noči, so tudi Eseji o slovenski prozi individualno močno profilirana, v pogledih inovativna in hkrati jezikovno bleščeče napisana zbirka literarnih razmislekov. Predstavitev bo potekala v četrtek, 22. junija 2006 ob 11. uri v Jazz clubu Gajo, Beethovnova 8 v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:57:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:57:36 +0200 Subject: Strategija Univerze v Ljubljani in učni jezik Message-ID: <002901c6909c$ced3e910$6400a8c0@P4> Od: "Monika Kalin Golob" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:20 Zadeva: Re: Strategija UL in učni jezik Strategija univerze ter slovenščina kot znanstveni in učni jezik V zadnjih letih je Slovenija sprejela kar nekaj zavezujočih dokumentov, ki na prvi pogled nimajo nikakršne povezave z vprašanjem univerzitetnega učnega jezika v R Sloveniji. V resnici pa prinašajo -- posredno ali neposredno -- možnost, da bo slovenščina brez poglobljene in načrtovane jezikovne politike izgubila status ustavno in zakonsko zagotovljenega učnega jezika in s tem izgubila pomembno funkcijsko področje: jezik znanosti. Tako na primer Bolonjska deklaracija na več mestih kot enega glavnih ciljev (cilj 3) navaja večjo mobilnost študentov in profesorjev, vladni Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji pa v ukrepu 28 to nadgrajuje na več mestih: -- Zagotoviti mednarodno izmenjavo (mobilnost) učiteljev, dijakov in študentov, vključno s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja in izmenjav, denimo z nacionalnimi in EU programi mednarodne mobilnosti posameznikov in skupin. Vzpostavitev učinkovitega sistema vseživljenjskega kariernega svetovanja (lifelong guidance). -- V izobraževalne univerzitetne programe za učitelje uvesti kot obvezni predmet en tuji jezik, ki se govori na območju Evropske unije. -- Odpraviti omejitve za rabo angleščine pri prenašanju sodobnih znanj, delu tujih učiteljev in oblikovanju mednarodnih izobraževalnih programov, hkrati pa spodbujati prevajanje temeljnih del vseh znanstvenih področij v slovenski jezik. Na podlagi obeh dokumentov se zdi samoumevno, da Univerza v Ljubljani v svojem osnutku Strategije kot enega pomembnih ciljev navaja povečevanje vpisa tujih študentov (vsaj 10 %) in v okviru profesorske izmenjave cilj, da bi vsaj 10 % programov izvajali tuji predavatelji. Vsem tem dokumentom je skupno, da nikjer ne odpirajo, kaj šele rešujejo vprašanja izvedbe programov za tujce, reformni predlog celo izrecno >odpravlja omejitve za rabo angleščine<, de facto torej odpravlja slovenščino; Univerza v Ljubljani pa v popravku osnutka Strategije pristavlja, da bo tuje študente vključila v tečaj slovenščine. A ne prevajanje v slovenščino, ki ga omenja reformni okvir, ne vključevanje študentov v tečaje slovenščine samo po sebi ni dovolj. Razmislek o položaju slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika je v tem trenutku nujen, celo usoden. Če jezikovno vprašanje prepustimo toku dogodkov, bomo soodgovorni za izbris v marsičem najpomembnejšega funkcijskega področja delovanja slovenskega knjižnega jezika. Jezikovnokulturne in družbene razmere v naši državi so take, da vsako razpravljanje o položaju slovenščine odpre dva skrajna -- in enako neplodna -- odziva: pokroviteljskega, ki apriorno zagovarja popolno zaščito in zaprtost slovenščine, in anarhističnega, popolnoma odprtega, ki se predvsem pri razpravah o slovenščini v znanosti in na univerzi kaže v dvomu o smiselnosti njenega obstoja oz. celo verjetju, da je edini jezik znanosti angleščina. Tale razmislek ne želi biti del te ali one skrajnosti. Opozoriti želi: -- da je ustavna pravica vsakega slovenskega študenta, da posluša predavanja in opravlja študijske obveznosti v slovenskem jeziku; -- da je Univerza v Ljubljani dolžna razvijati slovenski znanstveni in strokovni jezik, saj jo k temu zavezujejo okoliščine njenega nastanka in njeno poslanstvo, seveda tudi Zakon o visokem šolstvu; -- da nas bolonjska prenova sili k resnim ukrepom, ki bodo izključili kakršnokoli možnost, da tuj jezik postane prevladujoči učni jezik slovenske univerze. Zavedajoč se pomembnosti pretoka študentov in učnega osebja, tak razmislek ne izključuje programov v tujem jeziku. UL mora v okviru izvrševanja svoje strategije resno razmisliti o smiselnem načinu vključevanja tujih študentov, kar je po našem mnenju zares možno edinole s kakovostnimi vzporedni programi, katerih predmete bi lahko izbirali tudi domači študenti. Univerza bi morala znotraj vsake članice ponuditi in financirati vsaj en tak program, ki bi bil del verificiranih programov, torej izbor najprimernejših predmetov, zanimivih za tujce. Tako bi se izognili nenaravni situaciji, da slovenski študenti zaradi enega, dveh ali petih tujcev v predavalnici poslušajo predmet v angleščini, čeprav je to celo proti Zakonu o visokem šolstvu, ki je glede jezika zelo nenatančen. Statut UL ga le povzema in ne rešuje vprašanja, kaj pomeni >večje število tujih študentov<. Kakovostni tuji programi (denimo vsaka članica enega v okviru UL) pa bi gotovo pomenili konkurenčno prednost ljubljanske univerze. Ob tej najbolj sistemski možnosti se lahko na univerzah uveljavijo tudi druge praktične jezikovne in sporazumevalne rešitve pri morebitnem vključevanju tujih študentov v druge predmete, ki se sicer poučujejo v slovenščini; npr. dejansko bogatejše sofinanciranje učinkovitega učenja slovenščine tujih študentov (zdaj je sredstev zelo zelo malo kljub zakonski in drugi deklarativni podpori), rešitve z izročki predavanj in konzultacijami v tujih jezikih ter s predavanji in frontalnim delom v slovenščini (pri čemer bi morali izročke in konzultacije dodatno plačati), pa spodbujanje študentske solidarnosti in tutorstva oziroma partnerskega odnosa med domačimi in gostujočimi študenti ipd. Pri vprašanju o jeziku ne moremo mimo odprtega vprašanja jezikovne zmožnosti univerzitetnih učiteljev in učiteljic. Že zmožnost v slovenščini je spričo pomanjkanja slovenščine kot strokovnega predmeta na slovenskih univerzah pri marsikaterem visokošolskem učitelju pomanjkljiva in mu onemogoča učinkovito delo. Koliko učiteljev pa ima res dovolj visoko predavateljsko zmožnost v angleščini ali drugem tujem jeziku? Za večino se lahko upravičeno vprašamo, ali so res sposobni znanstveno in pedagoško ubesedovati zahtevno vsebino v tujem jeziku. Točki vladnega reformnega okvira, ki govori o obveznem evropskem tujem jeziku v izobraževalnih univerzitetnih programih za učitelje, lahko sicer pritrdimo, vendar bi ob tem pričakovali, da glede na zaveze in obveze v slovenski ustavi, zakonih, deklaracijah in statutih prostor v programih dobi tudi slovenščina kot strokovni in znanstveni jezik. Koliko sta država in Univerza pripravljeni vložiti v reševanje teh vprašanj in ali se v resnici sploh zavedata njihovega pomena? Samoumevnost ideje o >mobilnosti< študentov in profesorjev novega visokošolskega obzorja kaže, da se o jeziku slovenske univerze in znanosti ne želi izreči nihče. Ker je nevarno. Načelno stališče o tem je v analitičnem prispevku podala prof. dr. Ada Vidovič Muha v Delu (Književni listi, 25. 1. 2006, str. 12: Slovenska univerza in znanstvena razprava v slovenščini), in ker sumimo, da opozorilo na perečo problematiko ni vstopilo v zavest odločujočih posameznikov, moramo nanj ponovno opozoriti. Ni politika in ni vodstva univerze, ki bi bili pripravljeni izreči tisto, kar je v vseh omenjenih dokumentih vsebovano: politika in vodstvo Univerze v Ljubljani se odrekata slovenščini v visokem šolstvu in znanosti. A tega ne bosta storila izrecno, ker ni popularno, ker ni korektno, temveč postopoma in kar mimogrede. Proti temu izrekamo svoje nasprotovanje. Ljubljanska univerza je nastala tudi zato, da bi dokazala enakopravnost in odličnost slovenskega jezika ter njegovo sposobnost, da lahko deluje in izpolnjuje svojo polnofunkcijskost na najbolj zahtevnem področju človekovega delovanja in mišljenja -- v znanosti. Zaradi želje po izrazitejši mednarodni razsežnosti in večji kvaliteti, kaj šele zaradi tržne logike se ta ista univerza (skupaj s slovensko državo) ne sme odreči slovenščini. Odreči pa se ji je tudi ni treba: vzporedni programi so dobra možnost za reševanje >mobilnosti< in upoštevanje ustavne pravice do rabe slovenskega jezika na vseh stopnjah izobraževanja. Sestavila: Monika Kalin Golob (FDV) in Marko Stabej (FF) Podpisniki: Katedra za novinarstvo, Fakulteta za družbene vede Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 19:01:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 19:01:54 +0200 Subject: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <003901c6909d$68ac5ef0$6400a8c0@P4> Od: "Stabej Marko" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:51 Zadeva: RE: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Od vodje Sektorja za slovenski jezik slovenskega kulturnega ministrstva bi človek (poleg bolj ali manj duhovitega smešenja organizatorjev mednarodnih jezikoslovnih sestankov na slovenskih tleh) pričakoval tudi kakšno konkretno in z denarjem podprto (trdo) rešitev, s katero bi lahko slovenščina v takih okoliščinah zares delovala. Morda bi kdo, ki je blizu oblasti, znal pridobiti nekaj deset dodatnih milijonov proračunskih tolarjev posebej za konferenčno tolmačenje ter prevajanje gradiva v slovenščino in obratno? Ali pa bi se morali prireditelji udeležbi tujcev odreči in bi lahko "edinozveličavni" ostali le razni slovenski jezikoslovci vodniki, jezikoslovke vodnice in njihovi vrli sleditelji in slediteljice? Morda pa je dobra rešitev že predlagana - odreči se je treba banketu, pa bo dovolj denarja za prevajanje. Če se udeleženci odrečejo tudi spanju, bo morda dovolj denarja, da jim podarimo še po en izvod Slovenskega pravopisa ali SSKJ, pa se naj naučijo našega lokalnega idioma, če nam že hočejo kaj povedati. --- Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 19:22:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 19:22:50 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <005d01c690a0$550bed90$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. junij 2006 19:07 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Spoštovani prof. Bjelčevič, ne zamerite, da vam odgovarjam šele danes, včeraj smo imeli v Gorici (v Italiji) predstavitev dvojezične pesniške zbirke ital. pesnika Silvia Cumpete Iraški brevir /Breviario iracheno v mojem prevodu, spremno besedo je napisal Ciril Zlobec, izdala pa ital. založba KAPPA Vu iz Vidma (Udine). Drugače rečeno: vse drugo je za nekaj dni odpadlo oz. bilo pomaknjeno za kdaj kasneje. Jaz sicer niti od daleč ne poznam družine tožnic in, po pravici povedano, se niti ne spominjam podrobno, kakšna je bila Rozinina družina v povesti Smolnikarjeve, vem pa zagotovo, da ihanski materi ni bilo ime Rozina, ne po domače in ne zares in da tega niso trdile niti tožnice med razpravo. Vi pa pravite, da so vse vaše reference točne. Odkod to veste? Kdo vam je povedal? In kdo potrdil, da ne gre za kakšno v sili in potrebi prikrojeno resnico ali "vsevednost" iz znanih virov rekla in kazala ali, kot pravimo na Krasu, za radio babe? Tudi Brinovcev, s tem osebnim ali hišnim priimkom in podobnim je po vsej Sloveniji kar nekaj. Ne sicer toliko kot Novakov, a če bi se vsi oglasili, bi nastala verjetno kar gneča. So vsi podatki, ki ste jih v dobri veri nanizali, zares tako zanesljivi, kot trdite? Bi bili pripravljeni garantirati? Že pri Rozini, če bi si vzela čas in poiskala tisti (menda sodni) zapis, ne bi izdelali izpita. Pravzaprav, ko bo te grozne afere konec - saj je naše sodišče, milo rečeno, napihnilo muho v slona in nadvse prikupno Rozino naravnost povampirilo in iz nje naredilo malo manj, ne, malo več kot pošast - bi res kazalo kakemu literarnemu raziskovalcu sesti za mizo in si na list napisati vse v zvezi z Rozino in njeno familijo: je velika, majhna, debela, suha itd itn, kakšne so hčere, tudi njim se po domače reče podobno kot piše avtorica, in tako naprej, vse do potankosti in nato stopiti do tožnic in zvedeti vse o materi etc. In nato prostodušno primerjati. Najbolj hecno je to: vi se sklicujete na podobnosti, hčere pa kar naprej trdijo o drugačnosti, niti za las nočejo biti podobne Bredinim junakinjam. Za magisterij bi ta raziskava skrajno objektivno izpeljana s še kakšnim dodatkom in priveskom verjetno zadostovala. Tudi nam bi razčistila pojme, saj smo zgodbo menda vsi brali precej ležerno in z dopadenjem, ne da bi memorili vsako njihovo značilnost opisanih junakinj, saj ni šlo za detektivko vendar, kjer moraš biti zares malce bolj pozoren do detajlev, da odkriješ sam storilca hudodelnosti. S prav lepimi pozdravi. Oba se najbrž trudiva in najbrž še kdo z nama, da pridemo resnici do dna. Tožnice pa so itak dobile svoje zadoščenje - štiri milijončke so že pokasirale za "morebitno" obrekovanje, obeta se jim še najmanj petkrat toliko - 4x5 - kot koren lečen za totalno ozdravitev srčnih ran. Možne so ponovitve s še večjimi zneski v zacelitev tistih trdovratnih ran, ki se bodo težje celile in zapirale. S spoštovanjem --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 16 10:38:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Jun 2006 10:38:25 +0200 Subject: Slovenščina na znanstvenih konferencah in (brez Re:) Slovenske slike Message-ID: <001e01c69120$400fdc00$6400a8c0@P4> Od: "Miha Rus - NTP" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:08 Zadeva: Out of Office AutoReply: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Hello. I will out of Office tommorow, June 16. Please send all urgent issues to Franci Batagelj (francib na iolar.com). ========= Najdi.si že najde vašo sliko (če vas je seveda kdo slikal in postavil na splet :), potem ko v njegov iskalnik slik (www.najdi.si, slike/avdio/video) odtipkate svoje ime. Od slovlitovcev recimo Julijo Sozino, Jožeta Lipnika, Metko Kordigel, Meto Grosman, Božo Krakar Vogel, Bredo Čop, Marijo Leskovar, Zvonka Kovača, Vesno Požgaj Hadži, Mirka Osolnika, Ireno Novak Popov, Marka Stabeja in še mnoge druge. Google potrebuje za evidentiranje fotografij na spletu očitno nekaj več časa. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 18 22:33:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jun 2006 22:33:35 +0200 Subject: Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <013d01c69316$7abc6b50$6400a8c0@P4> Od: Za: "Dr. Miran Hladnik" Poslano: 16. junij 2006 17:11 Zadeva: Še za Slovlit - slovenščina na znanstvenih konferencah Ko sem pisal svoj komentar o neuglednem statusu slovenščine na napovedanih znanstvenih konferencah o jezikovni problematiki, sem se zavedal, da drezam v občutljivo vprašanje in da utegnem sprožiti neprijetne odzive, vendar nisem pričakoval takega in od tam, kot je prišel. Posebno sem začuden, ker je avtor hkrati sosetavljalec izjave o neuglednem statusu slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika na univerzi (zadeva, za katero se v okviru svojih pristojnosti že dolgo v isti smeri grebem tudi jaz). K vsebini (očitkom) samo tri pripombe. 1. Ni mi znano, na koga so se (če so se) organizatorji omenjenih konferenc obrnili za morebitno financiranje tolmačenja. Na Sektor za slovenski jezik (MzK) se niso. (To ne pomeni, da bi ta sektor lahko v celoti rešil njihove finančne skrbi, posebno če bi bil med predračunskimi postavkami naveden tudi banket.) 2. Z izpostavljanjem neprebolelih frustracij zaradi jezikoslovcev vodnikov ali jezikoslovk vodnic ni mogoče preusmeriti pozornosti od temeljne problematičnosti napovedane "mehke" metode izrivanja slovenščine iz znanosti. (Posebno sem začuden, ker je avtor hkrati sosetavljalec na Slovlitu objavljene kritične izjave o neuglednem statusu slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika na univerzi - zadeva, za katero se v okviru svojih pristojnosti že dolgo v isti smeri grebem tudi jaz). 3. Zelo bom vesel, če bo tale spor na slovlitoskem forumu kaj pripomogel k temu, da bi čim več slovenskih referentov in razpravljalcev na napovedanih znanstvenih konferencah - ne glede na navzočnost nekaj tujih gostov - nastopilo v slovenščini. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 18 22:40:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jun 2006 22:40:21 +0200 Subject: Slovenščina na daljavo in 42. SSJLK Message-ID: <015501c69317$6c3807a0$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 16. junij 2006 14:45 Zadeva: Vabilo Centra za slovenščino Z veseljem vam sporočamo, da bo internetni tečaj Slovenščina na daljavo odslej prosto dostopen na spletnem naslovu www.e-slovenscina.si. Tečaj je namenjen samostojnemu učenju slovenščine kot tujega jezika. Nastal je kot rezultat ciljnega raziskovalnega projekta, katerega nosilec je bil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF UL, ter v sodelovanju z Laboratorijem za telekomunikacije FE UL in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odprtje in javna predstavitev tečaja bo v četrtek, 22. junija 2006, ob 11. uri v multimedijski dvorani Fakultete za elektrotehniko, Tržaška cesta 25 (pritličje levo). Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite. Vse nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu na št. (01) 241 86 48 ali po e-pošti jana.zemljaric na ff.uni-lj.si --- izr. prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, izr. prof. dr. Marko Stabej, vodja CRP-a Slovenščina na daljavo, Filozofska fakulteta ========= Od: "Alič Tjaša" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 16. junij 2006 15:08 Zadeva: ssjlk Na spletni strani http://www.centerslo.net/seminar si lahko ogledate program 42. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja, Parada mladih in izbirni tečaji so odprti za vso zainteresirano publiko. Lepo vabljeni! --- izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 19 19:09:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jun 2006 19:09:49 +0200 Subject: [SlovLit] Kar_v_angleščini_Išče_se_avto r_Išče_se_lektor Message-ID: <008601c693c3$2d9d7f00$6400a8c0@P4> Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 19. junij 2006 17:36 Zadeva: Re: Kar v angleščini [...] Dragi Miran, Študentska založba nam je poslala angleško licenčno pogodbo za nemško izdajo Petelinjega klica Ferija Lainščka, Didakta pa nam je ponudila slovensko knjigo o kmečki arhitekturi v Karavankah v prodajo -- tudi v angleškem pismu. Kam plovemo? Lepe pozdrave, Franc NUJNO iščemo avtorja ne preveč učenega učbenika slovenščine za učenje doma -- brez učitelja! Mnogo je povpraševanja, avtorjev pa ni ... ========= Od: "Jože Andrej Čibej" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 18. junij 2006 23:47 Zadeva: RE: Slovenščina na daljavo in 42. SSJLK Lepo ... pa se moja tečnoba ni mogla premagati, da ne bi spet stavila sama s seboj, da v petih minutah najde najmanj tri napake. Je že res, da niso iz plejade kapitalnih kozlov, so pa vendar ... in to v testni poli za preizkus slovenščine na visoki ravni. LP, Jože [Izjemoma sporočilu za Slovlit pripenjam tudi slike. Oglasite se prosim, če boste imeli z njihovim ogledom težave. --- miran] -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0001.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 34258 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0004.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 13344 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0005.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 22488 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0006.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 31887 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0007.gif From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 19 19:51:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jun 2006 19:51:05 +0200 Subject: 30 let revije Primerjalna književnost, Halgato in pujsek sredi Celovca, Sovražni dialogi Message-ID: <00c701c693c8$f28ff220$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Zadeva: Obletnica PKn - vabilo k sodelovanju Datum: 16. junij 2006 12:37 Spostovani clani SDPK, na spletni strani drustva www.zrc-sazu.si/sdpk (v rubriki novo) najdete vabilo k sodelovanju ob jubileju revije Primerjalna knjizevnost. --- Marijan Dovic ========= Od: Franc Kattnig [franc.kattnig na mohorjeva.at] Poslano: 19. junij 2006 13:40 Zadeva: Fw: Halgato Spoštovana gospa, cenjeni gospod! Radi Vas tudi letos vabimo na "Praznik Mohorjeve", ki bo v četrtek, 22. junija zvečer tukaj na travniku Mohorjevega doma na Vetrinkskem obmestju. (Vhod cesta 10. oktobra!). Veselilo nas bo, ko boste pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje in znance, ki morda še niso bili tukaj v podeželskem ambientu sredi Celovca! Tudi v četrtek velja vstopnina predprodaje: 7 eur. Vidimo se! --- Franc =========== Od: "Aristej" Poslano: 16. junij 2006 11:37 Zadeva: Dialogi 5-6 in sovražni govor Uvodnik je napisala odgovorna urednica Emica Antončič, v njem pa komentira najnovejše pretrese na slovenskem knjižnem trgu, ki je eden najmanjših v Evropi. Državna podpora knjigi ima zato v Sloveniji že dolgo tradicijo, najnovejše raziskave pa so odkrile, da so javne knjižnice, ki so lani dosegle evropski rekord v izposoji knjig, podlegle komercializaciji. [...] Naslov tokratne osrednje teme je Sovražni govor v Sloveniji. Pripravil jo je urednik Boris Vezjak in za njeno izhodišče vzel zadnje primere javnega sovražnega govora nekaterih slovenskih politikov. Namen teme je razjasnjevanje labilne meje med svobodo govora in sovražnim govorom. Kaj storiti in kako ravnati, da bi ohranili svobodo izražanja in se hkrati ne odpovedali pregonu tistih, ki svobodo izrabljajo za svoje sovražne nagibe ter širjenje ksenofobije, diskriminacije, rasizma? Poleg urednika s svojimi prispevki sodelujeta sociologa Srečo Dragoš in Vesna Leskošek, varuh človekovih pravic Republike Slovenije Matjaž Hanžek in pravnik Aleš Završnik. --- V literarnem delu so objavljeni prevodi novih pesmi srbske pesnice Ane Ristović in nove pesmi slovenskih pesnikov Vladimirja Gajška, Metoda Češka in Tomislava Kiša. Pisatelj Štefan Kardoš objavlja odlomek iz novega romana, ki se dogaja v današnjem Prekmurju, pokrajini ob slovensko-madžarski meji. V Mariboru v okviru vsakoletnih aprilskih Dnevov knjige že 6 let poteka Pesniški turnir, nagradno literarno tekmovanje, na katerem se pesniki in pesnice -- vsak s svojo pesmijo -- potegujejo za naslov viteza oz. vitezinje turnirja. Dialogi tokrat prvič objavljajo pesmi vseh finalistov. [...] Gaja Kos ocenjuje novo knjigo slovenske mladinske pisateljice Nejke Omahen Prigode Poprove Pipi, Mojca Puncer pa razmišlja ob slovenskem prevodu knjige Jacquesa Ranciera Nevedni učitelj: pet lekcij o intelektualni emancipaciji [...] sledi pa nova rubrika, poimenovana Detektor. Gre za obliko krajšega intervjuja, v katerem uredništvo nekaj vprašanj na aktualne teme v družbeni ali kulturni sferi postavi vabljenemu sogovorniku. Prvi gost rubrike je ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Janez Pipan. Urednik za gledališče Primož Jesenko ga je povprašal o stanju t.i. postdramskega gledališča, trendu uprizarjanja dramatizacij velikih literarnih besedil, aktualni produkciji slovenske dramatike ter odnosu med družbo in gledališčem. [...] ======= Http://www.heranet.info -- projekt HERA (Humanities in European Research Area). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 20 08:51:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Jun 2006 08:51:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Kar_v_angleščini Message-ID: <000101c69435$ee8fd920$a24602c1@ff.unilj.si> From: "Vesna Mikolic" To: Date: Tue, 20 Jun 2006 01:47:38 +0200 Rada bi izrazila pohvalo avtorjema, tj. Moniki Kalin Golob in Marku Stabeju, ter podpisnikom, tj. članom Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, za oblikovano strategijo univerze glede slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika v luči pospeševanja mednarodnih izmenjav, ki ga narekuje bolonjska prenova. Najbrž se vsi, ki delujemo v slovenskem univerzitetnem prostoru, zavedamo, da le-ta kot del evropskega in širšega mednarodnega prostora potrebuje prav to - konkretne pobude, kako spričo neobhodnih sprememb visokega šolstva zagotavljati prisotnost in ustrezen status slovenščine na tem področju, hkrati pa onemogočiti izolacijo slovenske znanosti. Prav oblikovanje takšne strategije in koordinacija med slovenskimi univerzami oziroma sprejetje enotne strategije za celoten slovenski visokošolski prostor, ki bi se seveda izognila tako "pokroviteljskemu" kot "anarhističnemu" pogledu, bi morala pristojna ministrstva razumeti kot eno svojih glavnih nalog, nedvomno veliko pomembnejšo kot zgolj nadziranje organizatorjev različnih mednarodnih znanstvenih dogodkov, ki se problema največkrat zavedajo in ga skušajo reševati po svojih najboljših močeh. (Po opravljenem delu, ko bo sprejeta skupna strategija, ste seveda vabljeni na banket v Koper!) --- Vesna Mikolič, Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 20 20:59:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Jun 2006 20:59:50 +0200 Subject: [SlovLit] O Ingeborg Bachmann Message-ID: <000f01c6949b$b67265b0$6400a8c0@P4> Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 20. junij 2006 12:21 Zadeva: Vabilo Ingeborg Bachmann: nova branja in nadaljnje pisave Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko vabi ob 80. obletnici rojstva najpomembnejše avstrijske pisateljice Ingeborg Bachmann na dvodnevni mednarodni znanstveni posvet, ki bo potekal od 23. do 24. junija 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predavalnica 302. Podroben program je na voljo tudi na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/germanistika/Slovensko/prireditve/bachmann-program.htm. Petek, 23. junija 2006 9.30 Pozdravne besede dekana, predstojnice 10.00: Kurt Bartsch, Gradec, Bachmann-Lektüren: Literarische und essayistische Annäherungen 10.40 Sara Lennox, Amhurst, Bachmanns "Simultan" und Zygmunt Baumanns "Flüchtige Moderne" 11.20 Odmor za kavo 11.40 Helgard Mahrdt, Oslo, Denken und Schreiben -- "Ansiedlungsversuche" in der Welt. Ingeborg Bachmann und Hannah Arendt 12.20 Barbara Agnese, Dunaj, Das Bild der Psychiatrie bei Ingeborg Bachmann und Sylvia Plath 13. 00 Odmor za kosilo 14.00 Vesna Kondrič Horvat, Maribor, Eine Autorin als Transformator, der die Welt verändert, die Welt schön macht? Ingeborg Bachmann und ihre ambivalente Rezeption durch die Autorinnen in der Schweiz 14.40 Rita Svandrlik, Firence, "Das Virus Verbrechen": Täter und Opfer bei Ingeborg Bachmann und Elfriede Jelinek 15.20 Odmor za kavo 15.40 Amalija Maček, Ljubljana, Simultan (un)glücklich? 16.20 Irena Samide, Ljubljana, Fremde Textwelten: Ingeborg Bachmanns Dunkles zu sagen aus DaF-/auslandsgermanistischer Perspektive 17.00 Saša Jazbec, Maribor, Ingeborg Bachmann im DaF-Unterricht oder Jugend in einer slowenischen Stadt 19.00 Sprejem na avstrijskem veleposlaništvu Sobota 24. junija 2006 9.00 Hermann Korte, Siegen, Portalfiguren der Nachkriegslyrik: Bachmann, Benn und Celan in der Gedichtpoetik der jüngeren Dichtergeneration. 9.40 Luigi Reitani, Videm, ".zum Schauen erwacht". Ingeborg Bachmanns Poetik des Sehens am Beispiel ihrer italienischen Erfahrung 10.20 Odmor za kavo 10.50 Dejan Kos, Maribor, Literaturgeschichte und Systemtheorie. Beispiel: Bachmann 11.30 Christa Gürtler, Salzburg, Gedächtnisräume und Sehnsuchtsorte - Zur Topographie in Ingeborg Bachmanns Prosa 12.10 Ilse Nagelschmidt, Leipzig, Zerstörungen weiblicher Kindheit und lebenslang wirkende Folgen. Ingeborg Bachmann - Christa Wolf. Ein Vergleich 12.40 Odmor za kosilo 14.00 Eva Höhn, Banská Bistrica, Ingeborg Bachmann. Die Wege ihrer Prosa 14.40 Neva Šlibar, Ljubljana, Fremdheiten. Zu den frühen Prosafragmenten Ingeborg Bachmanns 15.20 Špela Virant, Ljubljana, Dramatische Strukturen in der Prosa Ingeborg Bachmanns 16.00 Okrogla miza o prevajanju del Ingeborg Bachmann: Anja Uršič, Neža Maurer, Amalija Maček, Aleš Šteger, moderator: Štefan Vevar 17.00 Zaključna diskusija referentk in referentov ter drugih sodelujočih 19.00 Skupna večerja referentk in referentov Prispevki bodo v nemščini; razprave so lahko v nemščini in v slovenščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 00:20:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Jun 2006 00:20:19 +0200 Subject: Išče se lektor; Forum za umetniška tuhtanja Message-ID: <002001c694b7$b84c9330$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 19. junij 2006 19:38 Zadeva: Re: [SlovLit]Kar v angleščini, Išče se avtor, Išče se lektor Pozdravljen, Miran, k tistemu, kar je posredoval gospod Jože Andrej Čibej. V čisto zadnji vrstici tega, kar imamo na slikah, bi rada bila z rokico zakrita še ena nepotrebna: "Imate kakšNE predlog, kako do rešitve?" Imam, podoben pa je tvojemu: besedilo je potrebno jezikovnega pregleda ko star volk šusa. --- [...] Peter ========== Od: "Matej Krajnc" Poslano: 20. junij 2006 21:43 Zadeva: FORUM Spoštovani vi! Od pred pol ure obstaja nov forum , specializiran za literaturo in glasbo z imenom FORUM ZA UMETNIŠKA TUHTANJA IN ZAPRAVLJANJE ČASA. http://p4.forumforfree.com/mk.html Lahko že pokukate vanj, tudi kaj zabeležite. Načrtujem, da bi zadeva postala resen prostor za izmenjavo mnenj o literaturi, prevajanju in glasbi. Povejte naokrog, priporočite, da bo zadeva, zdaj še mrtva, ker je nastala šele pred pol ure, zaživela. Vsaj do zime. Če ne, jo bom pa neusmiljeno ukinil, he he he. Forum je dostopen tudi na moji spletni strani www.matejkrajnc.com Hvaležen, M. K. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 08:38:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 08:38:14 +0200 Subject: [SlovLit] Sovretovi nagradi 2006 Message-ID: <001201c694fd$487ebce0$a24602c1@ff.unilj.si> From: V. Velkovrh Bukilica [mailto:vvb na siol.net] Sent: Wednesday, June 21, 2006 3:16 AM To: SLOVLIT Subject: Sovretovi nagradi 2006 Sinoči je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Sovretovi nagradi za najboljše prevodne dosežke v letu 2005. Prejeli sta jo Vlasta Pacheiner Klander (za prevod vedske poezije) in Jana Unuk (za več prevodov iz poljščine). Ker imajo prav literarni prevajalci izredne zasluge za bogatitev slovenskega jezika - tako z vnašanjem novosti kot z ohranjanjem pogosto pozabljene dediščine - menim, da si nagrajenki zaslužita posebno tople čestitke tudi v okviru te skupine. --- V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 12:25:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 12:25:23 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <000001c6951d$015389c0$a24602c1@ff.unilj.si> Včeraj dopoldne se je v 2. nadstropju na hodniku FF odvijala zanimiva debata na Slovlitovo temo Smolnikar (slučajni udeleženci Bjelčevič, Juvan, Zupan Sosič) in me spodbudila, da posežem vanjo. Nagibam se bolj k Aleševemu stališču, ki ni povprek navijaško "za naše", ampak izhaja iz ugotovitve, da je problem pisateljskih sodnih procesov kompleksen. Samo na prvi pogled se nam namreč zdi, da v spopadu med pisatelji in intelektualno vsestransko inferiornimi nasprotniki ne bi smelo biti dileme, češ saj se menda ne bomo postavljali na stran pregovorno zabitih policajev in pritlehne vaške oziroma malomeščanske mentalitete, ampak se bomo zavzeli za naše, to je pametne, kreativne, nekonformne, kritične ... kolege pisatelje. Inštitucija strokovne ekspertize naj bi dodatno utemeljila bizarnost sodnih primerov. Do njih naj bi prišlo zato, ker ljudstvo (s sodniki vred) ne zna prav brati literature, to je ne razlikuje med fikcijo in dejanskostjo in romane bere kot poročilo o dejanskem. Sklepanje ima tri šibke točke: 1. Večinska recepcija literature (k njej sodijo tudi tožniki) je res v veliki meri take narave, vendar brez nje ne bi bilo literarnega trga in jo je zato zelo nerodno označevati kot "napačno" ali "neprimerno". Večinski bralec še posebej rad posega po tistih romanih, v katerih najde informacije o ljudeh, krajih, dogodkih, ki jih pozna. 2. Akoravno se na načelni ravni literarni eksperti do take recepcije radi vzvišeno distanciramo, jo pravzaprav tudi sami prakticiramo in spodbujamo, pomislimo samo na opombe v zbranih delih slovenskih klasikov, ki se izčrpavajo v iskanju dejanskih modelov za literarne osebe. Eno najbolj avtentičnih vprašanj v seminarski debati o predstavljeni knjigi je, kaj od opisanega je bilo avtobiografsko doživljeno. Avtorji tovrstne zveze neradi razkrivajo, vendar imajo s prenosom dejanskega v fikcijo nedvomno veselje. Janko Kersnik piše npr. svoji pisemski ljubici Marici Nadlišek, poznejši materi danes slavnega Vladimirja Bartola: "Takov, prav takov sem kakor dr. Hrast početkom II. poglavja v 'Cyclamenu'." Literarna veda pozna temu ustrezne termine avtorjev alter ego, roman s ključem itd. oziroma fraze, kako je avtor v tem in tem delu "obračunal" s svojimi nasprotniki, recimo Tavčar z Mahničem v romanu 4000. V sodobni literaturi je del, ki jih jemljemo v roke prav zaradi interesa do dejanske predloge za junake, preveč za naštevanje. Nazadnje sem si iz firbca, kaj ima o sodobni literarni sceni sporočiti Jurij Hudolin, sposodil njegov roman Objestnost, pripravila pa me je k temu kritika, ki je namigovala na tovrstno opravljivo obetavnost knjige. Pogosto se zgodi, da je opravljivost tudi edina zanimiva razsežnost knjižne novitete. 3. Že nekaj časa ni več mogoče prepričljivo razlikovati med leposlovjem in neleposlovjem na osnovi razlikovanja med fikcijo in faktom. Romani se ne dogajajo več na lepo preglednem polju izmišljenega, tako kot v dobrih starih časih, ampak svoj učinek in smisel sidrajo v dvoumnem prostoru na meji med fikcijo in faktom. Bralca skušajo držati v negotovosti glede statusa predstavljenega sveta: ali je izmišljen ali je resničen? Nekateri pisatelji, npr. Branko Gradišnik, se fikciji (občasno) celo odpovedujejo. Odločitev za tožbo proti romanopiscu zaradi žalitve ugleda skratka ni nekaj, kar bi bilo a priori vredno zgolj zgražanja in radikalne ter ironične diskvalifikacije, ampak je boleča posledica spremenjenih razmerij moči v literarnem sistemu. Obnašata se drugače oba, avtor in bralec. Avtor se ne trudi več toliko s kamuflažo modelov, ki si jih je sposodil iz življenja, in se ne varuje več z uvodno izjavo o zgolj slučajni podobnosti zgodbe z dejanskimi dogodki in osebami, bralec, ki se prepozna v kakšni karikirani ali ironizirani osebi v romanu, pa ni več pripravljen tiho pogoltniti jeze in se ukloniti pisateljevi avtoriteti, ampak predrzno preko sodišča zahteva varovanje svojih osebnih pravic, saj naj bi bili v demokraciji glede tega vsi enakopravni, bogati in revni, pametni in zabiti, konformni in kritični. Do zdaj so sceno obvladovali pisatelji, ki so s svojo intelektualno in moralno avtoriteto, sploh ne nazadnje pa tudi s sposobnostjo mojstrskega izražanja narekovali pravila interpretacije. Obsodbe pisateljev s hkratnim ignoriranjem servisa, ki ga pisateljem nudi "stroka", so indikator dejstva, da imajo po novem škarje in platno v rokah druge interesne skupine, ki si lastijo večjo avtoriteto kot pisatelji. V slovenskih dveh sodnih primerih je specifično še to, da so bili predmet literarne karikature in so tožniki t. i. mali ljudje. Kar se je v podobni nezavidljivi "fiktivni" poziciji znašlo znanih osebnosti, so se potuhnile, zavedajoč se, da bi vsako razburjanje, ne glede na izid morebitne tožbe, njihov zli sloves le še okrepilo (zledov iz rahločutnosti do kolegov nočem navajati). Mali ljudje reagirajo drugače. Izgubiti ne morejo dosti, čeprav se zna pri tako literarno zaznamovani naciji, kot smo Slovenci, zgoditi, da se pred vrati tožnikove hiše lepega dne pojavi razred dijakov ali študentov z željo v živo si ogledati ta zanimivi predmet pisateljevega interesa. Ker je njihovo življenje veliko bolj vpeto v lokalno skupnost, ki vse počne s skrbjo, kaj bodo na to rekli sosedje, so zaradi literarnega smešenja kljub omejenemu krogu znancev in prijateljev najbrž res lahko bolj prizadeti kot vsega hudega navajene javne osebnosti, zato dopuščam, da pri tožbah ne gre nujno za golo željo po veliki odškodnini. Pri intelektualnih bralcih vendarle lahko domnevamo, da vsega v literarnem delu ne preberejo kot čiste resnice, pri ljudstvu pa je tako pričakovanje absolutno prezahtevno. Je realno upati, da si bo karikirani rekel nekako takole: "Res me grdo in krivično žali, ampak napisano je pa tako dobro, da ne morem biti nič hud?" Vprašanje je, kaj bi stalo pisatelja oziroma kaj bi škodovalo umetniškemu sporočilu, če bi lastnosti predstavljenih oseb pomešal, jim spremenil ime ali prebivališče, da njihovi opisi ne bi preočitno namigovali na realne ljudi? Če tega ni pripravljen storiti, pomeni, da svoje delo namenja prav njim in želi, da bi se v delu nedvoumno prepoznali. Pisatelj se mora zelo jasno zavedati, da knjige, če ne bo napisana tako, da se vnjej lokalni bralec prepozna, ta sploh ne bo vzel v roke. Ker vobče ne bere. Pisatelj s tem naravnost izzove nebralca in ga primora k branju. To je sicer zaslužno prosvetno dejanje, ki pa mora računati s podobno nevarnimi posledicami kot tisti obiskovalec živalskega vrta, ki pleza čez ograjo k opicam in se jim pači, dokler jih ne spravi ob živce. V šoli smo se učili, da je pisateljevo poslanstvo družbi nastavljati kritično zrcalo. To naj bi pisatelji vendarle počeli tako, da se dvignejo nad konkretne posameznosti in bičajo obče napake. Pa se res? Je res nemogoče, da bi se pisatelj v romanu lotil svojih nasprotnikov iz golih osebnih nagibov? In če je mogoče, ali je to res treba tolerirati? Imajo pisatelji res vedno prav? Današnja debata na hodniku je na tej točki postala hudo radikalna in se je izvršičila v vprašanje, ali naj se v imenu opisane plemenite kritične vloge literature zavzemamo za to, da pisatelji nekako tako kot državni poslanci pridobe imuniteto. Ali naj imajo pisatelji privilegij nekaznovano smešiti to, kar jim upravičeno hodi na živce, tudi če se pri tem ne povzpnejo na raven univerzalnega ter si očitno in objestno dajejo duška na račun svojih bližnjih? Je to davek, ki ga je treba plačati, da literatura sploh obstane, ali je to zloraba avtoritete, ki si jo je literatura pridobila v preteklosti? V nekem ameriškem filmu, ki sem ga pred meseci gledal po televiziji, je ljubica brez sence dvoma v pravilnost svoje odločitve zapustila ljubimca dramatika (ali pa je bil mogoče scenarist, sem že pozabil), ko je ugotovila, kako zlorablja njuno razmerje in njune intimne pogovore sproti in dobesedno vpleta v svojo novo dramo. Naši odgovori gredo tu vsaksebi. Sam sem proti privilegijem enih na račun drugih. Zavedam se nevarnosti, ki jih prinaša tako "izdajalsko" in samodestruktivno stališče. Če se sprijaznimo z za zdaj uveljavljeno pravno logiko, utegnemo spodbuditi 1. "osebno rahločutnost" literarnih modelov in porast ter stopnjevanje tožb zaradi "žalitve ugleda", 2. hermetizacijo literature, 3. širjenje občutljivosti z ravni osebnega na raven kolektivnega po kriteriju spola, nacije, nazorov, stanu, barve las (ali imajo blondinke pravico upreti se seksističnim vicem na svoj račun?) ... Kljub tem nevarnostim sem proti generalnemu navijanju za literarni prav nasproti civilnemu prav. S takim odnosom in z ironiziranjem nasprotnika pristanemo na istem nivoju s tožniki, ki niso niti zmožni niti željni preseči sveta osebnih ali stanovskih koristi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 12:38:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 12:38:21 +0200 Subject: [SlovLit] Kako sloveniti Message-ID: <000e01c6951e$d10808c0$a24602c1@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: damjana.drobne na bf.uni-lj.si Zadeva: kako sloveniti Spoštovani! Slovenim nekaj strokovnih izrazov na področju elektronske mikroskopije. Sprašujem, katerih načel se moram pri tem držati? Ali obstoja skupina strokovnjakov, ki preveri, ali so izrazi ustrezno prevedeni? Opis problema: Težave imam pri slovenjenju izraza >focused ion beam milling<, ki se nanaša na obdelavo vzorca v elektronskem mikroskopu. Pri tem posegu pride do obdelave površin z ioni na nano in mikro metrskem nivoju. Ti ioni zelo natančno obtolčejo površino, tako da je končni rezultat gladka površina in različno oblikovane strukture. Menim, da bi bil nazoren opis dogajanja >drobljenje z ionskim žarkom<, morda tudi >struženje< idr. Sprašujem za nasvet --- dr. Damjana Drobne, dipl. biol. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 21 13:43:28 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 13:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] Stritarjeva nagrada 2006 + Festival Pranger Message-ID: <44994D00.22184.89A984@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vesna V. Bukilica je poročala o torkovi podelitvi dveh Sovretovih nagrad za prevajanje, jaz pa dodajam, da so dan prej, v ponedeljek, 19. junija 2006, v prostorih Društva slovenskih pisateljev podeliti še eno nagrado -- Stritarjevo nagrado mlademu literarnemu kritiku, s katero želi Društvo opozoriti na kritiko kot posebno zvrst literature. Žirija v sestavi Mitje Čandra (predsednik žirije, sicer pa prvi dobitnik Stritarjeve nagrade ob njeni ustanovitvi 1998), Aleša Čara in Petre Pogorevc (lanska dobitnica Stritarje nagrade) je odločila, da nagrado letos prejme Gorazd Trušnovec, znan kot sodelavec četrtkove Delove priloge Polet. --- Očitno je, da organizatorji Stritarjeve nagrade zadnja leta veliko opozarjajo na razsežnost pojma literarna kritika, saj je bila lanska dobitnica nagrade nagrajena za gledališko, letošnji nagrajenec pa za filmsko kritiko. (Prim. Delo, 20. 6. 2006, str. 15.) ===== Festival Pranger -- 3. srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos potekal med 5. in 8. julijem (http://www.pranger.si - - Šmarje pri Jelšah, Kozje, Pilštanj, Podsreda). Kritičarki Lucija Stepančič in Petra Koršič ter kritik Robert Titan Felix so izbrali naslednje pesniške zbirke: _Nova okna_ Primoža Čučnika, _Nikoli več_ Petra Kolška, _Neslišnost_ Blaža Lukana, _Še banalije_ Braneta Mozetiča, _(U)sodno tolmačenje_ Aleša Mustarja, _Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih_ Marcella Potocca, _Lesbos_ Iva Svetine, _Knjiga reči_ Aleša Štegra in _Prisotnost_ Maje Vidmar. --- Prevajalski del tudi letos vodi dr. Martina Ožbot, s prevajalci Edom Fičorjem, Brankom Čegcem in Josipom Ostijem, gostujoča jezika pa sta hrvaški in bosanski. Letošnja tematska okrogla miza festivala bo imela naslov _Adolescenca in poezija_ (dr. Milena Blažič, Boštjan Gorenc -- Pižama, Barbara Korun in Ivan Dobnik), v soboto pa bo potekal posvet hrvaških in slovenskih promotorjev poezije s predstavniki obeh ministrstev za kulturo in literarnih festivalov. --- Glasbeni gostje bodo Katalena, Boštjan Gorenc -- Pižama, Jani Kovačič, DJ Podli in hrvaška kantavtorica Lea Dekleva. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 07:49:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 07:49:50 +0200 Subject: [SlovLit] Riba Faronika Message-ID: <009e01c695bf$ae5d4c80$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: ana.kodelja na gmail.com Zadeva: riba Faronika Lep pozdrav, v diplomski nalogi se posvečam motivu ribe Faronike v slovenski književnosti in iščem literarna dela, ki bi vsebovala ta motiv ali zgolj motiv svet noseče ribe. Do sedaj sem našla Pregljevega Plebanusa Joannesa, Vugov roman Na rožnatem hrbtu Faronike, Strniševo dramo Samorog, dve Kocbekovi in Tauferjevi pesmi, Pisoar Aleša Štegra, sveto Jožeta Snoja, Vincetičevo Ribo Faroniko, pravljico Gustava Strniše in Kristine Brenkove Riba Faronika - darilo za dedka. Sprašujem, če kdo pozna še kakšno delo s tem motivom oziroma prosim za nasvet, kje, po katerih virih naj iščem, da bi me (mogoče) pripeljali še do kakšnega dela, povezanega z ribo. Hvala za kakršnokoli informacijo. --- Ana Kodelja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 09:04:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 09:04:59 +0200 Subject: [SlovLit] Riba Faronika Message-ID: <017f01c695ca$2df4d3f0$6400a8c0@P4> Od: "Marjetka Golez" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 22. junij 2006 8:49 Zadeva: Re: [SlovLit] Riba Faronika Spoštovana kolegica, motiv ribe Faronike je v podiplomskem programu Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur - modul Slovenske študije (ZRC in Univerza v Novi Gorici) v seminarski nalogi v okviru mojega predmeta Ljudska in umetna pesem - folkloristični in medbesedilni vidiki, obdelala (v kratkem bo članek o tem objavljen v reviji Traditiones) študentka Vladka Tucovič, ki je obdelala Preglja, Vugo, Gustava Strnišo idr. O samem motivu in medbesedilnem nizu sem pisala tudi sama v knjigi Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti (2003), kjer sem vključila ljudsko pesem kot predlogo in analizirala pravzaprav vse pesnike, ki jih navajate in še v članku Folk Song Today - Between Function and Aesthetics (Traditiones 34/1, kjer navajam sodobno transformacijo pesmi Riba Faronika v ljudskem izročilu in omenjam vse pesniške realizacije, vključno s Štegrom, zato se zdi, da ste s to temo že prepozni. No, morda pa boste našli še kakšen drug vidik. Lep pozdrav doc. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 16:33:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 16:33:47 +0200 Subject: [SlovLit] Kako sloveniti ... In nekaj svežih povezav Message-ID: <002301c69608$e0c772b0$6400a8c0@P4> Od: "Ivanka Sircelj Znidarsic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. junij 2006 18:20 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sloveniti Spoštovani! Mislim, da bi morda struženje čisto ustrezalo (žal ne znam angl.) ali pa morda glajenje (gladenje), drobljenje pa ne, saj ne gre -- če prav razumem -- za to, da bi se kaj zdrobilo, razpadlo v manjše dele, ampak da bi površina postala gladka. Morda bi prišel v poštev tudi izraz poliranje (polirati = "s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko"), torej poliranje z ionskim žarkom. Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič ========= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html -- študentka Vida Kovač je za seminarsko nalogo opremila častne člane Slavističnega društva Slovenije Janeza Logarja, Bratka Krefta in Lina Legiša z biografijami; iščemo še druge pridne delavce! Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri58/index.html -- fotoalbum s pikinka oddelkov za slovenistiko in slavistiko na FF UL in praznovanja 80-letnice Janeza Zora; cedejka z vsemi posnetki je za kopiranje na voljo v oddelčni knjižnici. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nasi.html -- Ali imajo naši vedno prav? Ugotovil sem, da tega prispevka iz konca leta 2001 še nisem objavil in ga zato zdaj dajem na splet kot dopolnilo razpravljanju o primeru Smolnikar, glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001686.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 23 14:44:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Jun 2006 14:44:54 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <00db01c696c2$d65b7e60$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 23. junij 2006 14:33 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Spoštovana ga. Milič, oglasil se nisem iz raznih službenih in domačih razlogov. Tudi zdajle bom kratek: na prvi niz vprašanj bom odgovoril čez kak dan, ko si bom znova sposodil knjigo. Zdajle pa odgovarjam na tole: "Najbolj hecno je to: vi se sklicujete na podobnosti, hčere pa kar naprej trdijo o drugačnosti, niti za las nočejo biti podobne Bredinim junakinjam". Ni tako: ni res, da niti za las nočejo biti podobne junakinjam. Če bi to trdile, bi bile shizofrene ("smo in hkrati nismo XY"). One trdijo nekaj drugega, namreč: v romanu in v stvarnosti se ujemajo določena osebna imena, imena krajev, dogodki - ujema se toliko podatkov, da smo se me prepoznale in da so nas prepoznali naši znanci. Druge reči pa so izmišljene. Te izmišljije so za nas neprijetne. Tako pravijo one. Mi vsi lahko dodamo tole: ker le opisani točno ve, kaj je izmišljeno, publika pa ne, je samoumevno, da se bo publika tudi ob izmišljijah režala (ali zgražala ali karkoli), saj jih bolj ali manj jemlje resno. Vse to sem sicer že povedal, ampak nič ne de. Ker si vsi želimo obvarovati Smolnikarjevo pred zadnjo idiotsko kaznijo, nočemo videti dejstev, ki ji lahko škodijo. Zanjo in za literaturo bo bolj koristno, da pošteno nanizamo vse za-je in proti-je in prepričan sem, da bo teža argumentov tudi brez sprenevedanja in cehovskih trikov Smolnikarjevi v prid. Lep pozdrav, Aleš PS: Prosim, da ne uporabljava nazivov kot prof. ipd. Te reči preprečujejo, da bi neobremenjeno brali golo besedilo, gole argumente. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 22 23:24:43 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 22 Jun 2006 23:24:43 +0200 Subject: [SlovLit] Primerjalna knjizevnost 26/1 (junij 2006) Message-ID: <449B26BB.26082.2C48B44@matjaz.zaplotnik.siol.net> V novi številki revije _Primerjalna književnost_ (29/1, junij 2006), ki obsega 146 strani, je objavljenih osem razprav in dve kritiki. WINFRIED MENNINGHAUS z literarnovednega inštituta v Berlinu je avtor v angleščini objavljene razprave 'Hölderlinov sapfiški način: revizija mita o moškem pindarskem vidcu', v kateri analizira recepcijo Hölderlinove poezije, osvetljuje vpliv Sapfo na njegov pesniški opus ter načenja vprašanje pomena te starogrške pesnice za teorijo lirike in politiko spola. FRANCE BERNIK piše o slovenski religiozni poeziji druge polovice 19. in 20. stoletja. Izpostavlja tri pesnike -- Simona Gregorčiča, Franceta Vodnika in Jožeta Udoviča, da bi utemeljil tezo o radikalnem odnosu do religioznega, ki se kaže v njihovi poeziji. ŠPELA ŽAKELJ v svoji razpravi išče elemente dramske ironije v srednjeveški liturgični dramatiki. Zanimajo jo zlasti sredstva dramske ironije in situacije, kjer ta v obravnavanih igrah -- miraklih in moralitetah -- prihaja do izraza. VARJA BALŽALORSKY s pomočjo opusa Chrétiena de Troyesa, znamenitega francoskega pisatelja iz 12. stoletja, problematizira razmerje med epom in romanom v srednjeveških dvorskih romanih. Romane obravnavanega avtorja sooči s tremi modernimi teorijami romana z namenom, preveriti njihovo romanesknost. Teoretična razprava MARCELLA POTOCCA obravnava vlogo in položaj ideloškega v literaturi. Razprava išče predvsem odgovor na vprašanje, kakšna je povezava med besedilom in zunajbesedilnim svetom ter kateri elementi v literaturi omogočajo njeno identifikacijo z realnim svetom. Sledi v angleščini objavljeno besedilo 'Marx Barks. Nove perspektive v literarni sociologiji: postmarksizem Ernesta Laclaua in Chantal Mouffe', v katerem avtorja SASCHA BRU in BART KEUNEN z Univerze v Ghentu v Belgiji orisujeta razvoj socialnih struktur v literarni teoriji (oz. eni njenih panog, literarni sociologiji), izsledke pa poskušata nadgraditi v luči postmarskistične teorije. Razprava DARKA SUVINA se vrti okrog Bertolta Brechta in Frederica Jamesa, avtorja najpomembnejših študij o Brechtu in njegovem pomenu ter avtorja teze o obstoju posebne brechtovske metode oz. "drže", zaradi katere naj bi bil Brechtov opus še danes izjemen. Avtorica zadnje razprave, FRANCA SINOPOLI z Univerze La Sapienza v Rimu, pa se v krajšem kulturološkem članku ukvarja s klasično obarvanim pojmom evropske literature s stališča literarnega kritištva 20. stoletja, kamor naveže še svoj razmislek o konceptu "zglednega avtorja/teksta". V zadnjem delu tokratne številke sta še dve kritiki novih literarnovednih monografij: ALENKA KORON piše o prevodu knjige _Retorika pripovedne umetnosti_ Wayna C. Bootha, GAŠPER TROHA pa o prevodu esejistično obarvane knjige _Papirnati kanu_ Eugenia Barbe, enega najbolj znanih evropskih gledaliških režiserjev in eksperimentatorjev. Revijo zaključuje vabilo glavne in odgovorne urednice Darje Pavlič (darja.pavlic na uni-mb.si) k sodelovanju ob jubilejnem 30. letu izhajanja revije _Primerjalna književnost_, ki ga bo revija praznovala prihodnje leto (vabilo je bilo na SlovLitu že objavljeno 19. junija, prim. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001681.html). Spletna stran revije (in njenega izdajatelja, SDPK) pa se nahaja na naslovu http://www.zrc-sazu.si/sdpk. --- Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 09:01:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 09:01:23 +0200 Subject: Prvič objavljena pisma Zofke Kveder in Re: Faronika in Kako sloveniti Message-ID: <008e01c6975c$02960790$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 23. junij 2006 12:45 Zadeva: Prvic objavljena pisma Z. Kveder Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih publikacij Dve domovini / Two homelands, št. 23 (2006), urednik revije Marjan Drnovšek, kjer je objavljena razprava Vladke Tucovič z naslovom Zagreb, Ljubljana, Praga: Korespondenca Zofke Kveder in njene hčerke Vladimire Jelovšek. Novinarska konferenca bo v torek, 27. junija 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. Pri predstavitvi bo sodelovala tudi gostja iz Zagreba, pesnica in pisateljica Sanja Pilić, vnukinja Zofke Kveder. ========= Od: boris.dolina na libero.it dne Fri Jun 23 16:56:08 2006 Zadeva: RIBA FARONIKA Draga Ana, vem, da je skladatelj Marjan Gabrijelcic uglasbil pesem za mesani zbor pod tem naslovom. Vem, da jo je v letih 1972--75 pel APZ Tone Tomsic. Kolikor mi prinasa spomin od dalec, je glasbo napisal na ljudsko besedilo. Partituro boste nasli v arhivu APZ-ja. Kaj vec vam nisem v stanju pomagati. Prisrcen pozdrav. Boris Pangerc ========= Od: "Vito Smolej" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 22. junij 2006 20:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sloveniti focussed ion beam milling Glede na izvor besede - to mill: mleti - bi izraz najbolje prevedli kot mletje s >>fokusiranim<< (za pomen vsekakor potreben pridevnik) ionskim žarkom. LP Vito Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 15:59:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 15:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit]Smolnikar Message-ID: <007e01c69796$72e078c0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "slovlit" Poslano: 23. junij 2006 19:09 Zadeva: Smolnikar Prejšnjega maila nisem končal: gre za razlago ideje "prepoznale smo se, pa to vendarle nismo me". Ponavljam, kar sem zapisal že prejšnji teden. Isti princip imamo v laži ali zmoti: "Predsednik Drnovšek je poročen". Ta stavek ni resničen, pa vendar se Drnovšek v njem prepozna. Predmet je namreč resničen (preds. Drn. resnično obstaja), le opis je neresničen (ni res, da je poročen). Ta princip po mojem deluje tudi v izmišljijah. Ker bomo slejkoprej hoteli neko definicijo izmišljije, naj podam svojo (ki je vsaj v eni točki slaba, na kar tudi opozarjam). Fikcija (F) je v tem, da je PISEC PREPIČAN, da govori izmišljotine; pisec hkrati načrtuje, da bo bralec stvar prepoznal kot F in ne kot resno izjavo. Večina F (ne pa vse; vtem je pomanjkljivost definicije) spada v rod neresničnih izjav; v tem rodu so mdr. laž, zmota in fikcija. Laž je namerna in zavajajoča neresnica; zmota je nenamerna neresnica; F je namerna in nezavajajoča neresnica. Rekel sem "večina F, ne pa vse": če se namreč F izkaže za resnično (to je omenjena slabost -- v tem primeru namnreč F ni neresnična), je zadeva še vedno fikcija, ker je bil avtor med izrekanjem prepričan v njeno neresničnost. Neresnica torej ni pogoj za F; pogoj za F je, da je avtor prepričan, da gre za neresnico. Kaj je F in kaj ni F, v prvi vrsti določa avtor. Toda Smolnikarjeva si opisa družine ni izmislila in ta kao-fikcijski opis se ni slučajno izkazal za resnico. Več o tem pa, ko dobim knjigo. Če se bo debata obrnila k vprašanju, kaj je fikcija, opozarjam na razlikovanje med literaturo (L) in fikcijo (F): to namreč ni isto. 1) Obstajajo F, ki morda niso L (npr. šale: "Mujo gre v Ameriko ..."); obstajajo L, ki niso F (nekatera lirika, nekatera avtobiografija, nekater potopis). 2) Če L vsebuje F izjave, ni nujno, da so VSE izjave v L fikcijske. Trditev 2 je lahko diskutabilna, toda po mojem obranljiva. --- Lp, Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 16:34:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 16:34:54 +0200 Subject: [SlovLit] AHCI Message-ID: <00c401c6979b$5d074380$6400a8c0@P4> V bibliografsko bazo AHCI (Arts and Humanities Citation Index) se je uvrstila za Filozofskim vestnikom tudi revija Primerjalna književnost. To je pohvalno dejstvo in zgled drugim slovenskim humanističnim revijam, da gredo po isti poti, manj simpatična pa je habilitacijska politika UL, ki je mimo Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-znan-strok-uspesn-06.asp), s katerim država želi poenotiti merjenje znanstvene odličnosti, podelila AHCI-ju privilegiran status. Objave v revijah, registriranih pri AHCI-ju, namreč v nasprotju s Pravilnikom vrednoti dvakrat višje od objav v revijah, ki jih popisuje mednarodna bibliografska baza, izrecno imenovana kot merodajna za literarne vede, to je MLA (Modern Language Association), v kateri so doslej na istem vrednostnem nivoju živele naše revije Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Acta Neophilologica, Traditiones, Razprave SAZU itd. Za tako vrednostno razlikovanje med AHCI-jem in MLA-jem ni prepričljivih razlogov, saj so pripravljalci Pravilnika izrecno opozorili na neprimerljivost AHCI-ja s SCI-jem in SSCI-jem, ki tak izpostavljen status na področju družboslovnih in naravoslovnih strok imata: faktor vpliva pri AHCI-ju ni znan oziroma javno dostopen, indeks je anglocentričen, združuje znanstvene in leposlovne revije itd. Nekaj sem o tem pred več kot desetimi leti pisal tudi sam, glej Evropa in Amerika pa literarna veda (http://www.ijs.si/lit/humanist.html-l2), celo v angleščini, če to kaj več velja (The Study of Literature in its European and American Settings with Reference to Slovene Fiction; http://www.ijs.si/lit/hum_ang.html-l2). Če gre UL res za poenotenje kriterijev znanstvene odličnosti, kar javno trdi, bo poskrbela za odpravo opisane anomalije. Treba je samo ukiniti razlikovanje med habilitacijsko kategorijo 1.7 (ki odlikuje AHCI) in kategorijo 1.8 (kjer se navajajo objave, registrirane pri MLA-ju), tako kot je to uresničeno v 5. členu Pravilnika, kjer se oboje smiselno nahaja v isti kategoriji 1 C ("Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI, ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov s seznama agencije"). --- miran, 24. junija 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 10:48:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jun 2006 10:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit]Riba faronika Message-ID: <002e01c698fd$3f03cf80$a24602c1@ff.unilj.si> From: David Bandelli [mailto:dbandelli na yahoo.it] Sent: Monday, June 26, 2006 10:12 AM To: SlovLit na ijs.si Subject: Riba faronika Med najnovejsimi skladateljskimi deli s to tematiko lahko najdemo tudi priredbo ljudske pesmi Riba Faronika, ki jo je napisal goriski skladatelj Patrick Quaggiato. Skladbo je premierno izvedel Mesani zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Sceka na tekmovanju primorskih pevskih zborov in vokalnih skupin v Postojni, novembra 2004. --- lep pozdrav, david From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 12:57:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jun 2006 12:57:04 +0200 Subject: [SlovLit] Nova strokovna knjiga in Re: Riba faronika Message-ID: <000f01c6990f$42c1e3c0$a24602c1@ff.unilj.si> Sent: Monday, June 26, 2006 12:11 PM To: 'Miran Hladnik, Siol' Subject: Nova strokovna knjiga Z veseljem sporočam, da je izšel Slovenski glagol mag. Rade Lečič tudi v italijanščini: Slovenski glagol -- Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov: Il verbo sloveno -- Manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni (Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, 270 strani). Priročnik je zastavljen na več kot poldrugo desetletje dolgi pedagoški praksi - avtorica je namreč kot lektorica slovenščine poučevala in še vedno poučuje slovenščino predvsem tujce. V priročniku so na enem mestu zbrani in urejeni oblikotvorno-oblikoslovni podatki o slovenskem glagolu, in kar je še pomembnejše - priročnik s svojim konceptom predstavitve omogoča hiter in sistematičen dostop do najosnovnejših slovničnih podatkov. Slovar je prevedla Barbara Iskra Šarec in ima 270 strani. Stane 4070 SIT oziroma 17 EUR. Knjigo se lahko naroči pri Tjaši Alič na tjasa.alic na ff.uni-lj.si . Splača se jih naročiti že v času seminarja (od 3. do 14. julija), ker je 10 % popust. Na razpolago je tudi druga izdaja slovenske različica tega dela: Rada Lečič, Slovenski glagol - Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov/Slovene verb - A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 2. natis 2005, 268 str. Pri isti založbi je pred dvema mesecema izšla tudi nemška verzija Das slowenische Verb -- Morphologisches Hand- und Worterbuch der slowenischen Verben), prevedli pa sta jo Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. --- Zoltan JAN ======== From: Marjetka Golez [mailto:Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si] Sent: Monday, June 26, 2006 11:08 AM Subject: Re: [SlovLit] [Slovlit]Riba faronika > Med najnovejsimi skladateljskimi deli s to tematiko lahko najdemo tudi > priredbo ljudske pesmi Riba Faronika, ki jo je napisal goriski > skladatelj Patrick Quaggiato. Skladbo je premierno izvedel Mesani zbor > Ipavska pod vodstvom Matjaža Sceka na tekmovanju primorskih pevskih > zborov in vokalnih skupin v Postojni, novembra 2004. --- lep pozdrav, > david O obeh skladateljih ter še o likovnih ustvarjalcih na to temo sem pisala v svoji razpravi v Traditiones, tako da kolegica vse podatke, ki sem jih danes videla v obeh elektronskih sporočilih, lahko prebere kar tam. Lep pozdrav, doc. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 23:09:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Jun 2006 23:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Pozivi SDS in Slovene for Travelers Message-ID: <007801c69964$c9c68dd0$6400a8c0@P4> Pozivi Slavističnega društva Slovenije - Prosim za predloge novega častnega člana; za dosedanje častne člane društva glej http://www.ff.uni-lj.si/castni.html. - Prosim za predloge nagrad SDS po kategorijah: zelo uspešen diplomski, magistrski, doktorski študij, učitelj slovenščine, raziskovalni dosežki ... Predloge za oboje s prepričljivimi utemeljitvami zbiramo do konca julija na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si. - Pozivam k prijavi znanstvene monografije za natis v zbirki Slavistična knjižnica; za razpisne pogoje in seznam dosedanjih izdaj gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html. - Prijavite se tudi za predstavitev slavističnih strokovnih ali znanstvenih knjig, ki ste jih napisali ali izdali v preteklem letu, oziroma projektov, ki jih vodite. Predstavitvam bo tako kot prejšnja leta odmerjeno po 10 minut na kongresu Slavističnega društva Slovenije, tokrat v Zagrebu 5. in 6. oktobra 2006. Pravočasno, to je do srede avgusta oddana besedila v obsegu največ 3000 znakov za knjige in 5000 znakov za projekte bodo natisnjena lahko že v letošnjem kongresnem zborniku, sicer naslednje leto. ======== Cedejka Slovene for Travelers / Slovenščina za popotnike ima v novi verziji (2.0), ki sva jo napravila z Alojošo Ocepkom junija 2006, poleg slovenskih tudi klikljive in poslušljive angleške fraze, skupaj 3378 klipov. Brali so jih Lea in Marc Greenberg, Dawn in Don Reindl ter Tim Pogačar. V kratkem bo tako dopolnjena tudi spletna varianta priročnika na http://www.ff.uni-lj.si/sft/ - miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 23:28:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Jun 2006 23:28:15 +0200 Subject: Kongres v Zagrebu in Poročilo s seje UO SDS Message-ID: <009001c69967$70fd2f80$6400a8c0@P4> Kongres v Zagrebu Prenočišča za udeležence kongresa so pripravljena v sveže obnovljenem Hotelu International v Zagrebu (http://www.hotel-international.hr). Referenti bodo gostje SDS in jih bomo prijavili mi, drugi pa si sobo z zajtrkom čim prej rezervirajte po telefonu 00-385-1-6108-400, telefaksu 00-385-1-6159-459 ali po epošti na http://www.hup-zagreb.hr/int_rezervacija.php ter se pri tem sklicujte na Slavistični kongres. Znižane cene na noč za kongresne udeležence: v enoposteljni sobi 82 eur (sicer 94 eur), če sta v sobi dva po 54 eur na osebo (sicer 61 eur), plus turistična taksa 1 eur. Kongres bo potekal na zagrebški Filozofski fakulteti, ki je od hotela oddaljena 300 metrov. Prostore nam je prijazno odstopil dekan Miljenko Jurković, kavo med odmori in kosila pa nam bodo pripravili v fakultetni kuhinji. Potolažite ravnateljevo skrb glede stroškov: kolikor več ga bodo stale mednarodne dnevnice, toliko manj bo odštel za vašo kotizacijo. Program bo objavljen na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html; tam se bodo sproti nabirale tudi druge informacije o kongresu in bodo natisnjene v septembrski Kroniki. ======= Poročilo o seji UO SDS 23. junija 2006 Ker je treba s Kroniko že v tiskarno, uradnega zapisnika o seji še ni, namesto njega pač tole kratko poročilo. Udeležilo se je je 19 članov razširjenega upravnega odbora SDS, čas pa smo porabili za dve točki dnevnega reda: priprave na menjavo vodstva SDS in Cankarjevo tekmovanje. UO bo oktobra na občnem zboru v Zagrebu predlagal v izvolitev novega predsednika Mirana Košuto iz Trsta. Sedež društva ostane v Ljubljani, za hitro zvezo s Trstom pa bo skrbela tajnica Milena Blažić. Univerzitetni profesor dr. Miran Košuta je osrednji predstavnik slovenistike na zahodni meji, predavatelj, pisatelj, prevajalec, glasbenik, intelektualec ..., izpričana agilnost doc. dr. Milene Blažić s Pedagoške fakultete v Ljubljani pa je garancija za nadaljnje tekoče delo društva. Izbira je povezana z načrtom organizirati naslednji kongres slovenskega slavističnega društva oktobra 2007 v Trstu in tako nadaljevati s povezovanjem slovenskega zamejstva z osrednjo Slovenijo. Cankarjevo tekmovanje. Koliko denarja nam bo naklonilo ministrstvo namesto izpadlih kotizacij za devetletkarje, še ne vemo, zaupanje pa imamo, da se izide tako, da ne bo škode. Vlado Pirc nas je seznanil z načrtom poenostavitve in pocenitve CT, ki jo je mogoče doseči z ločitvijo testa in spisa: 70 % tekmovalcev bi pisalo samo test, 30 % tekmovalcev pa bi mentorji prijavili samo za esej in v enakem razmerju bi bila razdeljena tudi priznanja. Spis bi na državni ravni ocenjevala samo ena žirija, kar bi prispevalo k večji primerljivosti ocen, manjše število ocenjevalcev testov pa bi omogočilo, da se to delo tudi spodobno hornorira in se s tem odpove amaterskim napakam. V debati o predlogu so prišla do izraza različna stališča (in tudi nekatere precej grenke izkušnje z minulega tekmovanja, zlasti iz ljubljanske in koroške regije; preštevilne ljubljanske tekmovalce bo nujno treba razdeliti v manjše obvladljive skupine), vendar je bila večina prisotnih predlogu naklonjena. Vlado Pirc bo zato razmislil o konkretnih spremembah pravilnika CT v to smer. Festivalski dodatek tekmovanju, ki ga je skrbno pripravil Klemen Lah, bo koordiniral kar predlagatelj sam za poizkusno manjšo skupino udeležencev, ki jim ne gre za točke, bi pa želeli v večji meri dati poleta svoji ustvarjalnosti. V poštev prideta zanje letos dve deli, Pijevo življenje Yanna Martela in Osmi poverjenik Renata Baretića. Oblikovali smo tudi delovno skupino, ki bo iz predlogov, ki so prispeli, do konca meseca pripravila dokončni seznam del za vse štiri stopnje tekmovanja v letu 2007 - objavili ga bomo sredi poletja na Slovlitu, 1. septembra pa tudi v Kroniki. Tehtali bomo med temo spominov na otroštvo in obravnavo žanrov. Alenka Šivic Dular je poročala o pripravah na naslednji slovanski slavistični kongres v Makedoniji, France Novak o želji, da se na naslednji kongres uvrsti tudi leksikološka tema, druga poročila pa pričakujemo v pisni obliki in jih objavimo na spletu, ko prispejo. MŠŠ je udeležencem seminarja mentorjev CT na Vrhniki 24. in 25. nov. in 2. dec. 2005 dodelilo 0,5 točke za napredovanje, udeležencem slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi 6.-8. okt. 2006 pa je podelilo eno točko. Uradna potrdila bo udeležencem razposlala tajnica SDS Marjana Lavrič. Seja se je zaključila pod Lipo, fotografsko dokumentacijo pa si boste čez čas lahko ogledali na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri59/index.html. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 08:07:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 08:07:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_66 Message-ID: <000001c699b0$0ab22a20$a24602c1@ff.unilj.si> 66. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je tokrat dvojne debeline, pač na račun zavzete debate na temo pisateljev pred sodiščem in na temo uporabe angleščine v slovenske znanstvene svrhe. Preberete lahko tudi kaj o bolonjskih reformah, o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, o citatnem indeksu AHCI kot merilu znanstvene odličnosti, o pisateljih žogobrcih, ribi Faroniki, bodočem kongresu v Zagrebu, seji upravnega odbora društva in novih objavah v stroki. Berila so vredni še razpisi in pozivi. Kronika je na voljo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika66.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika66.pdf, v poštne nabiralnike članov SDS pa pride konec tedna. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 14:18:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 14:18:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <001b01c699e3$df060f20$a24602c1@ff.unilj.si> From: Pritekelj Kristina [mailto:Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, June 27, 2006 11:36 AM Subject: Kekčeve poti Po navodilih Aleša Bjelčeviča za na SlovLit: Na Kekčeve poti gremo to soboto, 1. julija. Zbor bo pred Filozofsko fakulteto ob 6.30. Z avtomobili se bo šlo preko Tržiča [ne Tržiča, ampak Trbiža!, popravil miran] preko sedla Nevea na planino Pecol (cca. 1500 m). Hoja bo s planine Pecol do Špika Hude police (cca. 2400 m) tja in nazaj trajala približno 4 h, pot pa bo tehnično nezahtevna. Kdor si želi tehnično zahtevnejšo pot, lahko izbere Montaž (cca. 2700 m), kjer je hoje za 6 ur. Tura je enodnevna, o morebitnem podaljšanju na dva dni se bomo dogovorili po poti. Oprema: NUJNO: gojzarji, pijača, krema za sončenje, osebna izkaznica ali potni list, evri, kapa s šiltom, po možnosti pohodne palice. Prijave s podatkom, koliko ljudi lahko vzamete v avto, na naslov aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 15:35:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 15:35:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_=AElebeh_in_V_dar_smo_prejeli Message-ID: <002c01c699ee$9354c430$a24602c1@ff.unilj.si> From: Silvo Torkar [mailto:silvot na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, June 27, 2006 3:09 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti Je morda s "sedlom Nevea" mišljen preval Na Žlebeh? Gl. Pavle Merku, Slovenska krajevna imena v Italiji. Priročnik, Trst 1999, str. 52. S. Torkar [Silvo, hvala za opomin. "Naše izhodišče je visoka planota Pecol, ki se široko razprostira pod Montaževimi južnimi ostenji. Do sem se pripeljemo po slikoviti in zelo strmi cesti z Nevejskega sedla z lepim, a že skorajda pozabljenim slovenskim imenom V žlebeh." -- Mitja Košir, Montaž (http://planid.org/rubrike_view.php?pid=3955). Posnetek Pecola s smučiščem nad Žlebmi (?) v ozadju glej na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri43/target10.html --- miran] ======== V dar smo prejeli: Ivana Živančević-Sekeruš. Uporednici južnoslovenskih književnosti. Novi Sad: ITP Zmaj, 2004 (Studije i ogledi, 4. kolo: knjiga 2). Miodrag Radović. Lijepo li ova knjiga čita ... Novi Sad: ITP Zmaj; Podgorica: Kulturno-prosvjetna zajednica, 2001 (Studije i ogledi, 2. kolo: knjiga 2). From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jun 27 15:53:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 15:53:12 +0200 Subject: [SlovLit] javni poziv v zvezi s primerom Smolnikar Message-ID: <44A15468.26635.C81B5B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovlitovcem posredujem dopis, ki je iz uredništva Nove revije danes začel krožiti po spletu. Gre za (nelektoriran) javni poziv Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN pristojnima ministroma v zvezi z obsodbo pisateljice Brede Smolnikar. Po mnogih izrečenih stališčih, s katerimi so se nekatere inštitucije uradno opredelile do primera Smolnikar (DSP že večkrat, konec leta 2005 tudi SDPK -- prim. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2005/001439.html in http://www.zrc-sazu.si/sdpk/smolnikar.htm), gre tokrat očitno za pravo peticijo v podporo obsojeni pisateljici, ki sta jo zasnovala DSP in PEN, pri izvajanju pa jima pomaga Nova revija. Poziv se dotika zlasti drastično nesorazmernih posledic izrečenih sodb in opozarja, da bi morala biti višina denarnih kazni sorazmerna s spornim dejanjem. Je pa podobno kot pri primeru Pikalo tudi v tokratnem pozivu ohranjeno sklicevanje na argument, da sodišče "ob obravnavah te vrste primerov ne upošteva stališč in mnenj litearne [sic] stroke", o čemer je, če se prav spominjam, pred časom na SlovLitu že potekala diskusija. --- matjaž zaplotnik -------- Original Message -------- Date: Tue, 27 Jun 2006 13:17:45 +0200 From: Tajnistvo Nove revije Spoštovani, v pripetku vam pošiljamo poziv ministroma za pravosodje in kulturo v zvezi z obsodbo pisateljice Brede Smolnikar. Predlagamo, da se mu pridružite tudi založba Nova revija, njeni sodelavci in somišljeniki, in nam v sedmih dneh, torej najkasneje do 4. julija 2006, na naslov DSP, Ljubljana, Tomšičeva 12 ali na elektronski naslov barbara.subert na guest.arnes.si vrnete čim več podpisanih pozivov oziroma sporočil, da ga podpirate. Hvala in lepo pozdravljeni. za DSP: Barbara Šubert (barbara.subert na guest.arnes.si) ______________________________ Društvo slovenskih pisateljev Slovenski center PEN in podpisniki, državljani RS Javni poziv dr. Lovru Šturmu, ministru v Vladi RS za pravosodje dr. Vasku Simonitiju, ministru v Vladi RS za kulturo Spoštovana gospoda ministra, dr. Lovro Šturm in dr. Vasko Simoniti, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in sopodpisniki vaju pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti in skladno z načelom, da sodba za sleherni prekršek ali kaznivo dejanje mora biti pravična ter sorazmerna s spornim dejanjem, nemudoma sprožita v Vladi RS in nadalje v Državnem zboru RS postopek za ustrezne spremembe zakonodaje, v skladu s katero sodišča v Republiki sloveniji obravnavajo in izrekajo sodbe ob civilnih tožbah zaradi domnevne prizadetosti in moralne škode, ki naj bi ju tožniki utrpeli zaradi objavljenih literarnih del. Podpisniki svoj poziv utemeljujemo z drastično nesorazmernimi posledicami izrečenih sodb in že odrejenih izvršb v znanih primerih Matjaž Pikalo in še posebej Breda Smolnikar, ki ji grozi zaseg celotnega premoženja in dela vseh prejemkov do smrti. Opozarjamo na to, da tako nesorazmerno visoke kazni in odškodnine, ki za deset in večkrat presegajo najvišje možne avtorske honorarje v Sloveniji, nikakor ne morejo biti pravične in skladne z načeli pravne države. Še enkrat poudarjamo, da je docela nesprejemljivo, da sodišče ob obravnavah te vrste primerov ne upošteva stališč in mnenj litearne stroke in ne vključuje v postopek izvedencev za to področje na ustrezen način. Spoštovana gospoda ministra, opozarjamo tudi na to, da bo vztrajanje pri takšnih predpisih imelo zelo hude posledice za slovensko književnost in tudi za slovenski film, gledališče in za slovnesko kulturo v celoti. Pozivamo vaju, da podvzameta potrebne korake takoj, in da v skladu s svojimi pristojnostmi in pravnim redom Republike Slovenije vendarle skušata sprožiti postopke, ki bodo omogočili morebitno revizijo izrečene sodbe zoper Bredo Smolnikar in odpravo pogubnih posledic te sodbe za njeno eksistenco. Ljubljana, 27. junija 2006 Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak, predsednik Slovenskega centra PEN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 19:32:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Jun 2006 19:32:48 +0200 Subject: Na/V Ž/žlebeh, Rudno, Nevejsko sedlo Message-ID: <007901c69a0f$b69b5d20$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 27. junij 2006 15:44 Zadeva: Re: [SlovLit] Na Žlebeh in V dar smo prejeli Ne V Žlebeh, pač pa Na Žlebeh. --- S.T. =========== Stanko Klinar v knjigi Sto slovenskih vrhov (Ljubljana: Prešernova družba, 1991, 86) v enem od številnih odstavkov, posvečenih gorskim imenom, zapiše: "Nasploh je slovenski imenoslovni delež tudi tam, kjer je, [...] čudno odrinjen. [...] Večino sta jih z neznansko vztrajnostjo izkopala iz pozabe Henrik Tuma in Viktor Vovk. Brez dvoma zadnji hip (ali celo že prepozno). [...] Za Nevejo danes nimamo upanja, da bi jo zamenjali s starim slovenskim imenom V žlebeh, ali Rudno. [...] Slovenskim planincem pa se spodobi slovenska imena uporabljati in ohranjati." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 28 20:46:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 28 Jun 2006 20:46:45 +0200 Subject: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Message-ID: <00a301c69ae3$358af270$6400a8c0@P4> Tako me je danes pojezil članek Brez slovarja v rokah ne gre, da sem na uredništvo Dnevnika poslal naslednji odziv: Skrb novinarke Sonje Primožič za ubogega tujega turista v Sloveniji, da bo ob samih domorodskih napisih po mestu ostal brez južine, je resnično ganljiva. Ali ni pomislila na to, da je turist, posebej tisti z nahrbtnikom, radovedna vrsta človeka, ki ga morda zanima in veseli tudi turistična znamenitost, ki se ji reče slovenski jezik? Da prihaja sem ravno zato, ker imamo vse urejeno nekoliko drugače kot pri njem doma in vsemu tudi drugače rečemo? Turistom vobče lahko pripisujemo vsaj toliko iznajdljivosti, da bodo po izvesku z uro našli urarja, klobaso in burek pa tudi po vonju iz lokala (in kako bi sploh prevedli burek v angleščino?). Domneva, da turist ne bo prepoznal poštnega urada, ker na njem ni napisa post office, ampak samo emblem poštnega roga v rumenem, pomeni grobo žalitev njegove civiliziranosti, turista, ki bi v teh žejnih dneh brez napisa pub ne znal najti tiste hiše, ki iz nje bog roko ven moli, pa si preprosto ni mogoče zamisliti. Žalostno komični višek prispevka je pričakovanje Primožičeve, da bi v angleščino morali prevesti tudi napis Kitajska restavracija, čeprav že njegova značilna tipografija v rumeno-rdeči barvni kombinaciji po celemu svetu nezmotljivo oznanja, za kaj gre. Novinarkina skrb za turistovo angleško jezikovno oskrbo v Ljubljani ni noben znak prijaznosti, ampak podcenjevanja njegove zdrave pameti in pa izraz zloglasne slovenske servilnosti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 10:41:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 10:41:51 +0200 Subject: Brez slovarja v rokah ne gre ter Slovenščina danes in nikoli več Message-ID: <007401c69b57$df786ff0$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. junij 2006 23:37 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Miran, odlično! Tudi sam veliko potujem po svetu, pa si s cirilskimi, arabskimi in kitajskimi napisi ob pomoči logotipov in drugih izveskov lahko kar pomagam. Slovenščino pa spoštujem do onemoglosti in se prav zato brez uspeha jezim nad tistimi nepotrebnimi (ne nad vsemi) tujimi vplivi na naš jezik, ki je naša identiteta, naš prepoznavni znak. Priznam pa, da sem povsod dobro sprejet, če se vsaj malo potrudim razumeti in uporabljati jezik svojih gostiteljev oziroma ljudi, s katerimi imam opravka; pa tudi če gre samo za pozdrav ob bežnem srečanju. Na svojem domu sem gostil že mnoge domače in tuje ljudi od sosednjih Hrvatov do oddaljenih Kitajcev in vsak se je rad hitro naučil nekaj slovenskih besed, kot so hvala, na zdravje, dober dan idr. Pa lep slovenski pozdrav vsem tujcem, ki nas bodo obiskali! Jože Lipnik ========== Od: "Alenka Hladnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 7:37 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Heh! Neverjetno! Tale servilna gospa je tudi spregledala dejstvo, da slovenščine skoraj ni več najti v raznoraznih napisih. Še malo, pa bomo domorodci pozabili na pomen besed gostilna, urad, burek, trgovina, tovarna, pivnica. Tega sem se spet enkrat zavedla včeraj, ko sem z okna Rica nezadovoljno opazovala na rušeči se stavbi preprost starokapitalistični napis Tovarna lanenega olja in firneža Ljubljana, nasproti njemu pa se je bohotil novokapitalistični Bauhaus. Bojazen, da bi neradovedni turisti, ki pridejo k nam zaradi poceni letov, ne našli pubov, je odveč, večja je bojazen, da turisti, o katerih pišeš ti, kmalu ne bodo več brez slovarja mogli odkriti, kako se pubu reče po naše. Moja malomestna stara mama je uporabljala širhakel, ferniki, šporhat, šefarka, moja generacija kao, valjda, smatrati, rak rana, mlada generacija ful, kul, rolati, bejba. Pred časom sem v belokranjskih Drašičih poslušala najlepšo slovenščino v svojem življenju, v drašičkem dialektu seveda, ampak *absolutno* brez kakršnekoli navlake. Ne razumi narobe, nisem čistun, ki bi preganjal nove izraze. Spomin preskoči na stare belokranjske izseljence iz Hamiltona, ki kare bekajo, hiše bildajo, delajo velke mistejks, prodavajo tikets, fonajo. Za razliko od moje stare mame, mene, mladih, so v glavnem le vključili in podijalektili - vsem se še po desetletjih neizbrisno pozna govorica rojstne vasi, ne le belokranjsko poreklo - nove izraze. Preostali svoje besede nadomestimo s finejšimi, z besedami, ki so bolj kul kot gostilna ali urad. Oprosti za te jutrajnje pesimistične asociacije in jamrarije, ampak napis Tovarna lanenega olja in firneža Ljubljana ne gre in ne gre iz glave. Kot prfokso filozofije me namreč muči osiromašenje, ki ga povzroča servilno nadomeščanje izrazov, ki gre Slovencem tako odlično od rok, žal pa se ponavadi ravna po kapitalistični logiki. Kaj bi se pomirjali, ne jezili, ne razburjali, ne vznemirjali, ko pa se lahko samo skuliramo. Malo besed ima za posledico malo misli, meje mojega sveta so meje mojega jezika, in če zdravorazumsko beremo Wittgensteina, se svet Slovencev v času evropeizacije in globalizacije paradoksno manjša ... Ob uvajanju novih evropskih oddelkov v srednjih šolah se mi zamrači od hudega. Še slabi dve desetletji nazaj bi se nam odrolalo, če bi oblast uvajala jugoslovanske oddelke, doslej še nisem zasledila, da bi se kdo obregnil obnje, še Marko Zorko ne, slovenska literarna stroka se bolj muči pravdami kot s tako daljnosežnimi šolskimi reformami. Treba je biti na liniji in se učiti še slovenskih avtorjev in naravoslovja v tujem jeziku. Bodi dovolj. lp alenka =========== Od: "Mojca Dvorak" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 8:38 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Hvala. Moje in mojega srecno porocenega moza najhecnejse in najljubse popotovalne izkusnje so prav jezikovne. Stradala nisva ne hrane, ne smeha. Lp, Mojca ============= Slovenščina danes in nikoli več Peter Jurgec (peter.jurgec na guest.arnes.si) žalostno sporoča iz Bloomingtona, kjer vodi poletni lektorat slovenščine za 4 zavzete podiplomske študente, da je to verjetno zadnja taka šola na tamkajšnji univerzi. Prvič zaradi praviloma nizke udeležbe, drugič pa, ker je tečaj financiral ACSL (American Council of Learned Societies), ki tega noče več, ker da je slovenščina uradni jezik EU; tako so nehali financirati že češčino in poljščino. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi se v primeru, ko bi študenti slovenščine tu morali plačati polno šolnino (več kot 2000 dolarjev), slovenščini bolj slabo pisalo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 11:38:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 11:38:46 +0200 Subject: Pisatelj pred sodiščem Message-ID: <002901c69b5f$d2fcd060$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Pikalo" Za: "SLOVLIT" Poslano: 29. oktober 2000 2:05 Zadeva: [...] Pošiljam zapis, ki sem ga poslal tudi na Delo. S pozdravi, M. Pikalo =========== KDAJ IMA KDO PRAV? V zvezi s ponedeljkovo kolumno Petra Kolška z naslovom Kdo ima prav? in pa razpravo na spletni strani SlovLit-a, bi dodal še naslednje: da bi se enkrat za vselej vedelo "kdo ima prav", kadar se srečata na sodišču dve koliziji -- pravica do zasebnosti in pravica do umetniškega izražanja -- bi moralo Ustavno sodišče nujno sprejeti še dopolnilo k zakonu o teh dveh pravicah, kot sta sicer zapisani v ustavi, po katerem bi bilo jasno, kdaj lahko tožnik dobi tožbo, kot je to treba v podobnih primerih storiti v Združenih državah Amerike, deželi strastnih pravdarjev. Po tako sprejetem zakonu bi moral tožnik dokazati, da je imel avtor s svojim pisanjem zoper njega zločesti namen, da se je hotel s svojim dejanjem finančno opomoči (obogateti), da je uničil tožnikovo kariero oz. eksistenco in da je imel izrecen namen omalovaževanja. Gre namreč vendarle za temeljno vprašanje, zakaj je avtor neko knjigo napisal in zakaj naj bi v njej nekoga domnevno žalil? S kakšnim namenom? Če vsega tega po zakonu ne bi bilo moč dokazati, tožba jasno pade. MATJAŽ PIKALO, LJUBLJANA From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 18:14:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 18:14:09 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Pisatelj na sodniji Message-ID: <004801c69b97$0e98cde0$6400a8c0@P4> > Po tako sprejetem zakonu bi moral > tožnik dokazati, da je imel avtor s svojim pisanjem zoper njega zločesti > namen, da se je hotel s svojim dejanjem finančno opomoči (obogateti), da > je > uničil tožnikovo kariero oz. eksistenco in da je imel izrecen namen > omalovaževanja. *Gre namreč vendarle za temeljno vprašanje, zakaj je avtor > neko knjigo napisal in zakaj naj bi v njej nekoga domnevno žalil? S > kakšnim > namenom? Če vsega tega po zakonu ne bi bilo moč dokazati, tožba jasno > pade.* > MATJAŽ PIKALO Mislim, da je pravo vprašanje: ali je dokazljiva škoda (moralna, materialna, psihološka itd.) kot NEPOSREDNA posledica teksta - tj. NE kot posledica *interpretacije* teksta. "Motiv" - ki je sicer temeljnega pomena v sodni obravnavi umorov in podobnih kriminalnih dejanj - v tovrstnih primerih po mojem mnenju niti ne more biti predmet obravnave. Kot ni mogoče ugotoviti (ponavadi niti samemu piscu), "zakaj" je napisal kak tekst, tudi motiva za razžalitev nikakor ni mogoče DOKAZATI. (Da takšen motiv lahko obstaja - govorim seveda na splošno, NE o tem primeru - ni dvoma. Imenuje se zloba, maščevalnost, objestnost... marsikaj. DOKAZATI - namreč tako, da bo na trdni pravni podlagi - pa ga nikakor ni mogoče.) Lep pozdrav vsem, VESNA From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 23:13:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 23:13:15 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Smolnikar Message-ID: <00c201c69bc0$d74642d0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 20:57 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Jolki Milič sem obljubil, da bom znova prebral knjigo; in sem jo; in lahko odgovorim na njena vprašanja. Najprej pa ponovim probleme, ki smo jih odprli: 1) ali povest opisuje družino Nakrst iz Ihana (dejstva vs. izmišljija) 2) ali je opis s stališča kogarkoli lahko žaljiv (s stališča pisca ali poljubnega bralca) 3) ali je žaljiv s stališča pisateljice, tj. kakšna je pisateljičina namera 4) pisateljeva odgovornost za nastalo užaljenost. Prvo vprašanje je literarno (za lit. stroko), drugi dve sta moralni, četrto je pravno. Vprašanje 4 je danes odprl Pikalo (zadnjič nakazal tudi jaz); to je zame edino težko vprašanje, prvo pa trivialno. Poglejmo, če je res. V enem od mailov sem povedal, v čem se zgodba iz povesti ujema z dejanskostjo. Jolka Milič sprašuje, odkod vem za dejanskost: "So vsi podatki, ki ste jih v dobri veri nanizali, zares tako zanesljivi, kot trdite? Bi bili pripravljeni garantirati? Že pri Rozini, če bi si vzela čas in poiskala tisti (menda sodni) zapis, ne bi izdelali izpita." Evo odgovora: podatki o družini so iz sodne dokumentacije, objavljene v njeni knjigi Zlate depuške pripovedke. Zanje garantirajo tožnice (ali so to "v sili in potrebi prikrojene resnice", je zlonamerno vprašanje). Zdaj pa k omenjenemu izpitu. Da bi ga izdelali, rabimo povzetek. Vse, ki ste povest prebrali, prosim za mnenje, ali je sledeči povzetek v redu: Brinovčevi so doma iz Ihana. Oče in mati sta se pred prvo vojno spoznala v ZDA, kjer je mati pred poroko živela pri tetah in delala v tovarni slamnikov. V ZDA sta se poročila in kupila posestvo, kjer sta pridelovala hrano in s tem dodatno zaslužila. Rodila se jima je hči Fanny. Leta 1914 prideta na obisk v Slovenijo, da bi jima moževa mama prepisala kmetijo (vsi moževi bratje so namreč tudi v ZDA). Vrnitev v ZDA jima prepreči začetek vojne. Fanny je ostala pri tetah v ZDA (Forest Hills) in se jima je pridružila pozneje. Ameriške prihranke sta naložila v banko, ki pa jima je po prvi vojni zaradi gospodarske krize propadel. V Ihanu sta odprla trgovino s sadjem; mati se je tedensko vozila s prevoznikom Pretnarjev na Reko, kjer je imela na Sušaku deponijo: prinašala je fižol in gobe, dobila pa rozine in fige, ki jih potem doma prodajala. Brinovec pa je bil tudi znan žganjekuh. V Sloveniji sta se jima rodile še 4 hčere, mdr. Minka, ki je bila med II. vojno zaprta v Aušvicu in jo je od tam rešila mama. Brinovka je pri Nemcih dosegla pomilostitev tudi za sosedo Zmage, takisto zaprto v taborišču. Tete so jim po vojni pošiljale pakete. Vse hčere so se poročile, ena mdr. s policajem. Kmalu po vojni, l. 1948, je oče Brinovec umrl in imel velik pogreb (med pogrebci so Ravnikarjevi iz Sv. Trojice, vsi iz Zlatega polja, Štang itd). Ko je bila mati stara krepko čez 60 let, je obiskala ZDA, da bi si izborila pokojnino. Iz ZDA je vnukinji Silvi, ki sta jo imela oba zelo rada (oče jo je včasih vzel v gostilno k Navžarju), prinesla več daril, mdr. zlato uro, šivilja Štepicova pa je Silvi predelovala obleke, ki jih je Fanny pošiljala iz ZDA. Resno prosim, da mi vsaj dva od bralcev odgovoriata na vprašanje. Lp, Aleš Bjelčevič From vlado na zrc-sazu.si Fri Jun 30 15:12:48 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:12:48 +0200 Subject: [SlovLit] Od Faronike do Veronike Message-ID: <44A53F70.25669.32E262@localhost> Ker se je ravno v dneh, ko obhajamo 15. obletnico bojev za samostojno Slovenijo, na Slovlitu zvrstilo tudi nekaj misli v zvezi z ribo Faroniko, ni odvec, da spomnim na svojo knjigo Zvezdne poti s podnaslovom Poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi. Knjiga, ki je izsla v Kranju leta 1991 in jo je urednik Franci Zagoricnik z dobrsno mero iznajdljivosti spravil prek protitankovskih barikad v Ljubljano, omenja ribo Faroniko ze v prvem poglavju s povednim naslovom Iskanje zacetkov. Na strani 10 je podana tudi njena nebesna podoba: ta neposredno ni vec prepoznavna, ker se je pozneje skoz vmesno podobo ptice, medveda in cloveka ujela v ozvezdje, ki mu dandanes navadno pravimo Veliki voz. Kako se je ob silno pocasnem spreminjanju ene zvezdne podobe v drugo sploh lahko ohranil spomin na prvotno ribo, je poglavje zase. Zanimiva pa je ribi Faroniki bliznja podoba kace Veronike, kakor jo je upodobil slikar Miha Males. Ta se namrec ne nanasa vec na pradavno predhodnico Velikega voza, ampak na se prepoznavno ozvezdje Hidre, kakor kaze primerjava na str. 15 v mojem clanku Bozicna zvezda v luci dveh slovenskih ljudskih pesmi, objavljenem v debatnem listu Slava 12/1 leta 1998. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 15:34:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:34:22 +0200 Subject: [SlovLit] 42. SSJLK: sprememba v programu Message-ID: <001c01c69c49$e5ad66d0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Alič Tjaša [mailto:Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si] Sent: Friday, June 30, 2006 10:49 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: slovlit 42. SSJLK - SPREMEMBA V PROGRAMU! Spoštovani, v torek, 4. 7. 2006, 13.20, bo namesto napovedanega predavanja izr. prof. dr. Marka Stabeja: Jezikovna opremljenost mesta in meščanov predavanje dr. Sarivala Sosiča: Razstava kot vizualni nagovor, ki je bilo napovedano za četrtek, 6. 7. 2006. Izr. prof. dr. Marko Stabej pa bo tako imel predavanje v četrtek, 6. 7. 2006 ob 13.20 uri. Hvala za razumevanje in lep seminarski pozdrav, Tjaša Alič, strokovna sodelavka 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 15:43:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Lvov_in_Loče Message-ID: <002501c69c4b$2b40b8e0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Friday, June 30, 2006 3:17 PM To: Miran Hladnik Subject: Lvov Univerza Ivan Franko v Lvovu v Ukrajini v sodelovanju z drugimi organizira mednarodni znanstveni simozij z naslovom Vizualizacija otroka v mladinski književnosti, ki bo od 11.-13. aprila 2007 v Lvovu v Ukrajini. Teme so: zgodovinski razvoj mladinske književnosti, ljudske in klasične pravljice za otroke, avtobiografija in fantastična pripoved za mlade, socialni in politični pogled na fantastični pripoved, otroška psihologija in domišljija, mesto mladinske književnosti v literarnem sistemu, literarna teorija in mladinska književnost ter prevajanje mladinske knjjiževnosti. Podrobnosti so na spletni strani: http://www.lnu.edu.ua/faculty/inomov.new/english/1kids_eng.htm ============ From: "Slavko Sticker" To: Subject: Date: Sat, 22 Jul 2006 12:05:28 +0200 Spostovani! Zivim v Locah na avstrijskem Koroskem in ze nekaj casa iscem ustrezen slovenski prevod ceste, na kateri zivim. To je Karawankenblickstrasse, kar v grobem pomeni "Pogled na Karavanke". Prosim za pomoc! Lep pozdrav! Slavko Sticker From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 22:13:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 30 Jun 2006 22:13:19 +0200 Subject: Smolnikar, Re: Karawankenblickstrasse in Razpis podiplomskega študija Message-ID: <00ca01c69c81$a2bbaac0$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 30. junij 2006 14:36 Zadeva: SlovLit Smolnikar Ker profesorjev ne marate, meni pa so gospe odveč, se pojdimo (po abecednem redu) Aleša, Jolko in Mirana brez vseh ukrasnih pridevkov. Miran, ne zamerite, da šele danes odgovarjam na vaše pismo. Ker se mi pa zdi, da tako vi kot Aleš ne vesta dobro, za kaj se pravzaprav od vsega začetka potegujem, vama pošiljam v branje daljšo verzijo odprtega pisma generalni državni tožilki Brezigarjevi, ministru za pravosodje dr. Šturmu, varuhu človekovih pravic in književniku Hanžku in univerzitetni diplomirani pravnici Cerarjevi [postavil na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/milic_smolnikar_d.doc miran] In tudi krajši izvleček [postavil na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/milic_smolnikar_k.doc], ki je še bolj pomemben, ker se zlasti nas tiče, veliko bolj kot pisateljice, in še nekaj ilustrativnih dodatkov, z zadnjim zapisom v zvezi z zadnjo astronomsko visoko globo Smolnikarjevi, kjer nagovarjam pisatelje in slaviste. Daljše pismo je objavljeno v Primorskih srečanjih štev.289-290, ki nosi lansko letnico, čeprav so dejansko izšla šele spomladi letos Krajša verzija - z dodatki in omenjenim zadnjim zapisom - pa je izšla v 101/102 številki Apokalipse. Odgovor na e-pismo z dne 21. junija 2006: Tudi jaz nisem a priori na strani kogarkoli ne glede na njegov status in izobrazbo. Pisatelji potemtakem niso izuzeti. Sem celo proti znanim ali zloglasnim pisateljskim oz, umetniškim "penzijam", zdijo se mi naravnost škandalozne, ker menim, da ima pravico do pokojnine, le kdor je plačeval prispevke zanje. Če se pa državi ali kakšni domači ugledni ustanovi zdijo določeni pesniki in pripovedniki zaslužni, jih lahko kako drugače in zelo bogato nagradi. Proti tem nagradam nimam nič, prej nasprotno. Ne vem na koga merite, kjer pravite, da nagibate k Aleševemu stališču, ki ni povprek navijaško "za naše" ... Mene kar odpišite in vključite v vajin klub. ======== Re: [Slovlit] Karawankenblickstrasse Od: "V. Velkovrh Bukilica" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 30. junij 2006 16:03 Zadeva: Re: [SlovLit] Lvov in Loče V praksi bi se takšna cesta imenovala "Pri razgledu", "Na razgledu" (odvisno od topografije konkretne ulice) ali celo kar "Razgled". Brez Karavank - saj so dobro vidne, ne? :-) Lep pozdrav, VESNA P.S. Ali pa Razgledna ulica. ======== Od: Mateja Čop [Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Poslano: 30. junij 2006 13:45 Zadeva: Razpis za vpis na podiplomski študij za štud. leto 2006/07 [...] 27. maja 2006 je izšel Razpis za vpis na podiplomski študij za štud. leto 2006/07. Rok za prijavo je 10. september 2006. Letošnja novost pri tem je, da se kandidati na razpis prijavljajo elektronsko, preko fakultetne spletne strani. Elektronske prijave bodo mogoče le do izteka roka za prijavo, tj. do 10. septembra 2006. Po tem datumu elektronski obrazec ne bo več dostopen, prijav pa po roku v podipl. referatu ne bodo več sprejemali. Na razpis se morajo v roku prijaviti tudi tisti, ki do 10. 9. 2006 še ne bodo diplomirali, bodo pa dodiplomski študij zaključili najpozneje do 30. septembra 2006. Ti kandidati morajo k svoji prijavi predložiti potrdilo o datumu zagovora, zato v podiplomskem referatu prosijo, da jim omogočite pridobitev takšnega potrdila. Lep pozdrav, Mateja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 2 10:30:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 Jul 2006 10:30:35 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec in Re: Smolnikar Message-ID: <005b01c69db1$cbb2c220$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri59/index.html -- 1. julija so se na Špiku Hude police dogajale letošnje Kekčeve poti. Prišlo je 18 ljudi: 2 študenta, 2 podiplomski študentki, 2 precej sveže diplomirana slovenista, 2 iz učiteljske kaste, 1 upokojeni učitelj, 2 nepedagoški delavki, ostalo pa družinski člani naštetih. Vreme: idealno, razgledi (glejte slike), spremstvo: lokalni kozorogi in svizci. Cedejko s kompletno fotografsko dokumentacijo dobite v presnemavanje v slavistični knjižnici na FF. --- miran p. s. Četvero slik na začetku albuma je s seje UO SDS. ===================== Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 30. junij 2006 23:14 Zadeva: Konec pisma Nadaljevanje pisma od zadnjič Mene kar odpišite in vključite v vajin klub, oz. v klub nekakšnih privržencev ne za vsako ceno, le po treznem in tehtnem premisleku in za stvari, ki se ne sesujejo ob konfrontaciji z argumenti. Pripravljena vsak čas, da kapituliram, če mi kdo dokaže, da se motim. Morajo pa biti dokazi, ne le ugibanja in domneve. Pod točko dve ste mi nanizali kar nekaj lepih primerov piscev, ki so se celo sami radi identificirali s fikcijo. Povedano v današnji slovenščini je Kersnik priznal svoji ljubi, da:Tak, prav tak sem kot dr. Hrast. Torej je pod fikcijo svojim čitateljem podtaknil sebe, drugače rečeno, fantazijo je pomešal z resničnostjo. Saj brez poroke teh dveh elementov ne bi sploh imeli literature. Bi bila sploh možna? Kajetan Kovič v zadnjih KL z dne 29. junija na vprašanje Miriam Drev: "Od kod najpogosteje privrejo osnutki za vaše zgodbe?", je - ne da bi dvakrat pomislil - povsem prepričano odgovoril: "Pobuda pride zmeraj iz resničnosti, ki jo nato nadgradim z domišljijo." Torej je resničnost tista nujnost, brez katere se na tem področju sploh ne da. O tem smo si na jasnem in istih misli.Tudi Tavčar je v romanu 4000 nekako javno, ne da bi to niti malo prikrival, obračunal z Mahničem, saj je bil njun spor celo razbobnan in, če ne bi bralstvo vedelo o tem zaresnem spopadu, bi verjetno bilo za roman manj zanimanja in povpraševanja. Bilo je torej izrecno, da ne rečem zanalašč rečeno in poudarjeno, o čem teče pravda.in kdo je kdo. No, vsi ti nazorni in zgovorni primeri - in bi jih še kaj lahko našteli -- po mojem mnenju nimajo nobene logične zveze z afero Smolnikar. Mi Slovenci vobče znamo sicer misliti, ne ljubi pa se nam pogosto, da bi se nato resnično potrudili misli še logično povezati med seboj in to zvezo iz previdnosti na koncu tudi preveriti. Očitno gre za dve kolikor toliko sorodni, vendar zelo različni stvari. Breda, vsaj kar je meni znano, lahko me demantira, če se motim, ni nobenemu ljubemu ali prijateljici, nobeni ujni ali bližnjemu sorodniku in niti ne sodnikom na sodišču, ki so njen proces vodili, skratka nobenemu živemu krstu zaupala ali napisala: V tej moji nepozabni Rozini pa sem ovekovečila gospo Nakrstovo. Ali pa: Spopadla sem se s to ihansko družino, ker. in navedla svoje zakaje. Ona kar naprej trdi in ponavlja in gode in brunda, de je napisala pripovedko to je fikcijo ali izmišljijo, ki nima nič skupneha s tožnicami, da je po poklicu pripovednica, ki si izmišljuje zgodbe in samo tako blago iz Cankarjeve arene življenja in domišljije. Ko sem jo nekoč vprašala, zakaj ne napiše tistega . magičnega stavka Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna, v izogib nevšeč, mi je osorno odgovorila, da tisti stavek je najbrž primeren za filme, saj so si ga filmarji izmislili, za knjige, kjer že na platnici piše, da je v njej natisnjena pripovedka, ne pa kakšna resnična zgodba ali reportaža, ne rabi dodatnih razlag, šlo bi zgolj za tavtologijo. Za druga vprašanja pa je zmanjkalo časa..Argumenti in razlage se, žal, razvlečejo. Ljub pozdrav jolka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 2 14:10:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 Jul 2006 14:10:46 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Smolnikar Message-ID: <001d01c69dd0$8e9ba040$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. julij 2006 12:14 Zadeva: Re: Smolnikar Draga Jolka, vem, za kaj se od vsega začetka potegujete; oba vaša prispevka sem bral že prej. Bolj se mi zdi, da ni jasno, za kaj gre meni, čeprav sem že večkrat napisal: da je evidentno, da je Smolnikarčina povest romansirana biografija družine Nakrst, da pa je kazen za to dejanje vsekakor prevelika (denarna kazen, opravičilo, prepoved, absurdno, nemoralno, zlonamerno pa je nalaganje odgovornosti za dejanja drugih, tj. knjigarne, ki na svojo roko še vedno razpečuje knjigo). V drugi točki se vsi strinjamo, v prvi pa ne, ker po vsej sili želimo Smolnikarjevo rešiti vsake kazni. Zadnjič sem objavil povzetek in zaprosil za potrdilo, da povzetek ustreza romanu. Zgleda, da romani skoraj nihče ni bral in da ja večina obrambe kar apriori, "naši pa že niso krivi". Moj povzetek ni povzetek romana - to je povzetek biografije družine Nakrst, kakor je zapisana v sodni dokumentaciji: povzetek življenja in povzetek romana sta identinčna. Če Smolnikarjeva to zanika, se laže (branitelji pa to laž podpirajo). Brez filozofiranja se bomo strinjali o tem: da roman opisuje Brinovčeve, ki sta se poročila v ZDA ok. 1910, ki sta imela 5 hčera, mdr. Fanny in Minko, prva živi v Forest Hillsu, druga je bila med vojno zaprta in jo je skupaj s sosedo Zmago rešila mama, da sta Brinovca prišla iz ZDA l. 1914, po sili ostala doma, zgubila denar v banki, kupčevala na Reki itd. itd. Zdrava pamet nam govori, da je v Ihanu - in zato tudi na celem svetu - ena sama taka družina; da je nemogoče, da bi tak opis, kjer se ujema X imen, X dejanj, X krajev, X datumov, nastal slučajno, zlasti izpod peresa prebivalke tega istega kraja! Celoten roman se suče zgolj okoli te družine in nič drugega (mimogrede - med pisanjem romana je vnukinja Silva, ki tudi nastopa v romanu, Smolnikarjevi poslala podatke o svoji družini, ker je Smolnikarjeva pisala delo o ameriških izseljencih). Poljubno lit. delo je lahko v celoti izmišljeno, lahko pa seveda govori o konkretnih osebah. Pri Smolnikarjevi gre za to drugo. (Toliko zanesljivo, kot je zanesljivo, da romaneskni opis "Ribičev France, rojen na Vrbi 1800, pravnik, zaljubljen v Julijo Primic, avtor Krsta pri Savici, umrl za vodenico 1849" kaže na tistega Prešerna, o katerem se učimo v šoli, in ne na izmišljeno osebo.) Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 4 10:03:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Jul 2006 10:03:10 +0200 Subject: Letošnji vpis na gimnazije Message-ID: <009401c69f40$4bb3b670$6400a8c0@P4> Od: "branka ramsak" Za: "Miran. Hladnik" Poslano: 3. julij 2006 23:10 Zadeva: Letošnji vpis na gimnazije Dragi Miran, Pošiljam ti ogorčeno pismo Borisa Ostana o letošnji vpisni zmešnjavi na gimnazije v Ljubljani. Prosim, če ga daš na Slovlit. [Postavljeno na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/gimnazija.doc -- miran.] Morda bo tudi nekdo, ki nima otrok te starosti, začutil, kakšna krivica se je letos otrokom dogajala in kaj so (smo) morali preživljati tako otroci kot starši. V upanju, da se bo kaj spremenilo in da bodo kriteriji v bodoče pravičnejši, te lepo pozdravljam. --- Branka Ramšak From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 4 16:02:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Jul 2006 16:02:59 +0200 Subject: E, novičke! Message-ID: <005501c69f72$90394bc0$6400a8c0@P4> Http://www.philol.msu.ru/~rlc2007/ -- vabilo na tretji mednarodni kongres raziskovalcev ruščine z naslovovm Ruski jezik: njegova zgodovinska usoda in današnje stanje, ki se bo dogajal 20--23. marca 2007 na Filološki fakulteti Univerze Lomonosova v Moskvi. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html -- delovni program slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu 5.--7. oktobra 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html -- seznam častnih članov SDS je dopolnjen s tremi novimi biografijami: Uroš Kraigher, Tine Logar, Rado Lenček. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 7 11:36:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 7 Jul 2006 11:36:01 +0200 Subject: Matura iz slovenščine v Bruslju Message-ID: <000d01c6a1a8$c3e37800$6400a8c0@P4> Za popolnejšo predstavo o naši novi "zvezni" prestolnici nemara ne bo odveč izvedeti, da tam ne prebivajo samo slovenski funkcionarji in uradniki, pa še kak kulturnik ali gospodarstvenik povrh, ampak da tamkaj sadove svojega truda in ustvarjalnosti te dni obirajo tudi njihovi otroci, ki pač morajo tam hoditi v šolo in imajo v njej skladno z deklarirano pravico o enakopravnosti evropskih jezikov že drugo leto med učnimi predmeti tudi slovenščino. Otroke poučujejo učitelji iz Slovenije. Lani je vse, t. j. osnovno- in srednješolce učil Andrej Bartol, letos pa na prvi (osnovnošolski) stopnji to opravlja Marija Sivec, na drugi (gimnazijski) pa Vladimir Donaj. To leto je na mednarodni šoli Bruselj 1 pouk slovenscine obiskovalo 17 otrok in dijakov: 2 v šolskem vrtcu, 5 na primarni ter 10 na sekundarni stopnji. V prihodnjem solskem letu jih bo na vseh stopnjah skupaj 30. Slovenski šolarji tvorijo na tej veliki šoli pravzaprav le majhen otoček: letos je namreč gostila kar 2750 ucencev. Skupno število otrok na šoli bo do šolskega leta 2009/2010, ko bodo v Bruslju zgradili četrto šolo te vrste, še naraščalo. Šolanje poteka po sekcijah, tj. po skupinah z določenim učnim jezikom. Teh skupin je osem: angleška, francoska, nemška, danska, španska, italijanska, madžarska, poljska; slovenščina in malteščina nimata svoje sekcije zaradi premajhnega števila otrok. Slovenščina torej ni učni jezik, pač pa le učni predmet. 4. julija se je na tej šoli zgodil dogodek, ki bi ga po besedah ravnatelja lahko imeli za enega sicer manj glamuroznih, a vendarle zgodovinskih mejnikov našega evropskega sobivanja: na ta dan je namreč maturirala prva slovenska maturantka, Ela Meh. Maturitetni izpit iz slovenščine kot prvega jezika, ki je po propozicijah evropske šole po vsebini in zgradbi enak kot v matični državi, je opravila odlično, maturo v celoti pa prav tako, tako da bi si nedvomno zaslužila naziv zlate maturantke. Matura je težja kakor naša: vseh izpitov je kar devet: pet pisnih in štirje ustni; pisni del mature sestavljajo L1 (prvi jezik, npr. slovenščina), L2, L3, matematika in dva izbirna predmeta, ustni del pa L1, L2, in dva druga izbirna predmeta; na ta način se matura opravlja iz sedmih različnih predmetov, pri čemer je sestava teh predmetov odvisna tudi od števila učnih ur med letom (npr. dijaki, ki obiskujejo pouk matematike na višji ravni s pripadajočimi osmimi urami pouka tedensko, morajo opravljati ustni in pisni izpit iz matematike); vsak izpit oceni učitelj tega predmeta in en zunanji ekspert. Pri prvem maturitetnem izpitu iz slovenščine sem nalogo zunanje ocenjevalke opravljala jaz. Še bolj kakor nad samo oceno sem bila navdušena nad maturantkino splošno razgledanostjo, visoko bralno zmožnostjo, iskrenim zanimanjem za slovensko književnost in nad, kljub tujejezičnemu okolju suverenim obvladovanjem pisne in ustne slovenščine. Bila sem poleg tega prijetno presenečena, da ji matura iz slovenščine ni vzela veselja do jezika in književnosti, nad čimer pogosto tožijo naši maturanti in njihovi zaščitniki; po izpitu je namreč izrazila željo, da bi med študijem v tujini s kom v Sloveniji študijsko, s kakšno možnostjo komunikacije na daljavo, delila svoje misli o prebrani slovenski literaturi -- rada bi celo še naprej pisala eseje! Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 8 21:13:11 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Jul 2006 21:13:11 +0200 Subject: [SlovLit] Mesto v pesniku -- pesnik v mestu Message-ID: <008b01c6a2c2$9311a4c0$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. julij 2006 17:07 Zadeva: Poročilo V sredo, 5. 7. 2006, smo študenti (Anja, Petra, Branka, Petra, Špela, Zsolt, Magda, Nuša) izbirnega diplomskega seminarja pod vodstvom Irene Novak Popov v Dijaškem domu Vič priredili literarni večer z naslovom Mesto v pesniku - pesnik v mestu. Recitacije pesmi so bile zelo različne. Predstavili smo 14 slovenskih pesnikov: Lili Novy (Temna vrata), Edvard Kocbek (Zamorska, Blaznež), Tomaž Šalamun (Ljubljana), Gregor Strniša (Stolpnice I, V), Milan Jesih (Nekje, si mislim, svet rahlo zastrt; Ves dan sem živel), Meta Kušar (Ljubljana, 59.), Brane Mozetič (dolga črta kokaina po Ljubljani), Aleš Debeljak (Emigrantski pisatelj na Zmajskem mostu), Uroš Zupan (Platon), Matjaž Pikalo (Bela, Ljubljana), Peter Semolič (Pot na Fužine, Ko stopim na balkon), Aleš Šteger (Cesta IX/17), Primož Čučnik (Soneti za neodgovorjene klice, Aprilske prigode), Jure Jakop (Noč v mestu). Recitacije so dopolnjevali glasbeni vložki (Wolfram Huschke, Bor Turel, Eric Satie/Bojan Gorišek, Aldo Kumar/Žarko Ignjatovič, Red Sparowes). Literarni večer je trajal približno 45 minut in je bil dovolj razgiban, da se nihče ni niti začel dolgočasiti. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, pa tudi za tujce je bilo dovolj razumljivo, saj smo jim v roke dali antologijo, v kateri so bile zbrane vse pesmi, ki smo jih, sicer neprofesionalci, profesionalno odrecitirali. Dogodek je bil vključen v popoldansko-večerni program 42. SSJLK. Za ponoven nastop smo vedno pri volji. Lp, Nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 10:14:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jul 2006 10:14:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Cvetke_iz_testa_pri_Uvodu_v_študij_slo venske_književnosti Message-ID: <000001c6a3f8$d6916eb0$a24602c1@ff.unilj.si> Na vprašanje v verzih o Slavističnem društvu Slovenije (V katero društvo se slavist vpiše?), ki se je glasilo takole: Si vsako bitje družbo išče, samota mu je namreč v breme, in družijo se (ne glede na vreme) ljudje po izobrazbi in poklicu. Odgovori zdaj na mesta licu, v katero društvo se slavist vpiše? Dodaj o njem še, kar te mika, in tvoja je že druga pika. je študent Boris Cesar odgovoril v pesmici: Pravzaprav iz prve roke pretental bi le otroke, če pa, da pojma nimam, povem iskreno, sem poslabšal si oceno. Kaj je SLovlit? --- To je mailing lista, ki povezuje sloveniste, komparativiste in vse, ki jih zanima literatura in kultura. Obvešča nas o dogodkih, povezanih z literaturo. G. Hladnik, hvala za vse koristne informacije, ki letijo v moj e-predal. Na vprašanje, kaj je Wikipedia, je veliko študentov odgovorilo 'Enciklopedija za Britanke'. Pri vprašanju o tujih literarnih zgodovinarjih s slovenistično monografijo so se med odgovori pojavili tudi Boris Paternu, Franc Zadravec, Taras Kermauner in Zoltan Jan. Test je skupaj spravil Miran Hladnik, izdelke sta popravila Andreja Musar in Matjaž Zaplotnik; slednji je cvetke zbral za tole sporočilo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 13:46:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jul 2006 13:46:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletna_literarna_šola Message-ID: <000601c6a416$827a3280$a24602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Monday, July 10, 2006 10:54 AM Subject: poletna literarna sola Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabi na Poletno literarno šolo v Pliskovico (Mladinski hotel Pliskovica pri Sežani), od 23.-27. avgusta 2006. Poletna literarna šola Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ima za seboj že skoraj tri desetletja uspešnega dela. Gre za seminar in delavnico hkrati, ki predstavlja nove literarne poti v slovenski in tuji literaturi, se ukvarja z vprašanji literarne in bibliotekarske vede pa tudi z veščinami pisanja, interpretacije umetnostnih besedil in nastopanja. Namenjena je širokemu krogu ljubiteljev literature - tistim, ki se z njo ukvarjajo poklicno (učitelji - mentorji šolskih glasil, literarnih krožkov, bralnih značk; šolski in splošni knjižničarji itn.), pa tudi ustvarjalcem (od dijakov in študentov do "seniorskih" piscev). Teme: pisanje knjižnih recenzij (dr. ANDREJ BLATNIK, pisatelj, urednik pri Cankarjevi založbi, predavatelj kreativnega pisanja na Fakulteti za humanistične študije), spolna identiteta v sodobni slovenski prozi (dr. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ, docentka za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani), različni teoretični pogledi na mladinsko književnost, delo s književnimi besedili (dr. MILENA MILEVA BLAŽIČ, docentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani), sodobni pristopi branja drame (teoretična izhodišča branja in uprizarjanja dramskih besedil, meja med literarno umetnino in gledališkim delom -- dr. VIDA MEDVED UDOVIČ, docentka za sodobno dramatiko in gledališče na Pedagoški fakulteti v Kopru), Ti povem ano pravco - zbiranje, raziskovanje, ohranjanje in zapis ljudskih pripovedi in pesmi (predavanje in delavnica -- JASNA MAJDA PERŠOLJA, raziskovalka in zbiralka ljudskih besedil, avtorica več knjig), literarni tokovi in vplivi revialnega tiska na sodobno slovensko književnost (NATAŠA ŠVIKART, pesnica in mentorica), priprava literarnega večera (osnovni elementi dramaturgije literarnega večera - izbor besedil, vrstni red, vsebinska sporočila; oblike literarnih večerov - branje, performans, ugledališčenje; priprava nastopa z udeleženci -- BRANKA BEZELJAK GLAZER, prof. slovenščine, režiserka in gledališka pedagoginja). Dopoldne ali popoldne bosta potekali literarna in mentorska delavnica. Udeleženci se bodo lahko odločili za literarne pogovore (vodila jih bo pesnica Maja Razboršek) ali za pripravo literarnega nastopa (Branka Bezeljak Glazer). Večerna srečanja s slovenskimi pesniki, pisatelji in uredniki (Aleksander Peršolja, Aldo Žerjal, David Terčon, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Iztok Ilich). Ekskurzija po Krasu: Pliskovica - Tomaj (Kosovel) - Kobdilj (škof A. Mahnič) - Štanjel (M. Fabiani) - Gorjansko (K. Štrekelj) - Pliskovica. Vodi pesnik David Terčon. Šolnina znaša 15.000 SIT, za posamezen dan seminarja pa 3.500 SIT. Za bivanje in prehrano poskrbijo udeleženci sami. Prijavnice sprejemamo do 15. avgusta 2006 na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za poletno literarno šolo) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si; tam tudi dodatne informacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 17 18:16:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Jul 2006 18:16:43 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis na Dunaju Message-ID: <009501c6a9bc$65bfc410$6400a8c0@P4> Od: "Elizabeta M. Jenko" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. julij 2006 12:25 Zadeva: razpis na dunaju gre za profesuro za juznoslovanske jezike (slovenscina, hrvascina, srbscina, bosanscina); informacije pod http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/artikel.php?Art_ID=2480&sub1=619&sub2=630 lepo in predvsem vazno bi bilo, da se najde kdo, ki resno pokriva TUDI slovenscino. lep pozdrav, mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 18 15:03:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Jul 2006 15:03:51 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje 2007 Message-ID: <007f01c6aa6a$9f2b53f0$6400a8c0@P4> Preden se odpravite na morje, bi najbrž radi vedeli, katere knjige si boste v knjižnici izposodili za s sabo. Lahko bi se namreč lotili že tistih, ki bodo zelo verjetno septembra sestavljale razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2006/07. To bo tokrat posvečeno kratki prozi. Navajam jih iz predloga za razpis: 1. stopnja Ivan Cankar: Zdenko Petersilka (Zbrano delo, 17. knjiga, DZS, 1974), Tuja učenost (ZD 21), Jutranji obisk, Lisjak/Sova (ZD 23) Milan Pugelj: Zimska pot, Hlapec, Osat, Na gradu, Sestanek, Krst, Vrane (Mali ljudje, Karantanija, 1998) Lovro Kuhar - Prežihov Voranc: Tri pisanke (Zbrano delo, 3. knjiga, DZS 1971), Listnica uredništva (ZD 9) Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, Pogled z domačega praga< ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Sosed Harič v omaki, Naše hiše, Ata in čebele (Slišal sem, kako trava raste, Mladinska knjiga, 1990) Boštjan Seliškar: Taksist, Igor Bratož: Cafe do Brasil, Polona Glavan: Pravzaprav (Čas kratke zgodbe, Študentska založba, 1998) 2. stopnja: Ciril Kosmač, V gaju življenja, MK, 1989 3. stopnja: Andrej Blatnik: Zakon želje, Študentska založba, 2000 ali Vladimir Bartol: Novele I., Mladinska knjiga, 1995 4. stopnja: Čas kratke zgodbe, Študentska založba, 1998 Ob tekmovalni literaturi bodo letos prvič na voljo tudi knjige za festivalski del prireditve. Naloge bo septembra oblikoval Klemen Lah, naslova del za alternativno tekmovanje pa sta Pijevo življenje (Yann Martel, MK) in Osmi poverjenik (Renato Baretić, MK). Festivalski del bo namenjen učiteljem in dijakom, ki si želijo drugačnega branja, bi radi spoznali nove oblike dela z besedilom in se pomerili v bolj ustvarjalnih oblikah tekmovanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 18 15:14:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Jul 2006 15:14:49 +0200 Subject: Nekaj koroškega poletja Message-ID: <008901c6aa6c$275bb7f0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Poslano: 18. julij 2006 10:20 Zadeva: nekaj koroškega poletja Dragi člani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter prijatelji zamejskih Slovencev! Druga polovica junija je na Koroškem minevala v znamenju številnih spoštovanja vrednih kulturnih jubilejev, ki so jih osrednji slovenski mediji večinoma spregledali. Bolj so se razpisali o mrzličnem iskanju političnega kompromisa, ki bi vsaj za silo "pokril" (milo rečeno: sramotno) zgodovinsko dejstvo, da ne 6. julija 1972 in ne 7. julija 1976 sprejeti avstrijski restriktivni inačici delnega izvajanja manjšinsko zaščitnih določb avstrijske Državne pogodbe nista bili uresničeni. Poteklo je še eno zakonodajno obdobje avstrijskega parlamenta, od 15. maja 1955 pa skupaj že obdobji dveh človeških generacij, ko je večina koroških Slovencev prikrajšana za pomemben del svojih pravic. Niti iztoženi in uskladiščeni dvojezični tabli za Pliberk in Drvešo vas še ne stojita ... Zato pa se bo nekaj deset zasebno postavljenim "lastniškim" dvojezičnim krajevnim tablam jutri pridružil še 2 x 3 m velik dvojezični relief tržne občine Dobrla vas. V prilogi je vabilo na odprtje v sredo, 19.7.2006 ob 18.30 uri; oba prireditelja - SPD "Srce" in EL -- v nadaljevanju ob 20.30 vabita še na glasbeni "Gorenjski večer" v dobrolskem samostanu. Ob tradicionalno živi povezanosti Gorenjske s sosednjo Koroško je toliko bolj nerazumljiva in nesprejemljiva odločitev uredništva "Gorenjskega glasa", da pred tednom dni (11. 7.) objavi enojezični nemški reklamni zemljevid dežele "Kärnten". Lahko se le pridružimo javnim protestom proti takemu početju in se spomnimo na "Kdor ponižuje se sam ..." [...] --- Janez Strgar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 22 07:31:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Jul 2006 07:31:01 +0200 Subject: Oljko naj golobček nosi, raj naj našo pot konča (T. Pretnar) Message-ID: <004701c6ad50$090884e0$6400a8c0@P4> Umrla je Breda Pogorelec, častna članica Slavističnega društva Slovenije in v letih 1974--1979 njegova predsednica. Pogreb bo na ljubljanskih Žalah v torek 25. julija 2006 ob 10.00 izpred vežice sv. Jožefa. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 25 07:02:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Jul 2006 07:02:51 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje in smetje Message-ID: <00c901c6afa7$96d97230$6400a8c0@P4> Http://www.li-go.de/definitionsansicht/ligostart.html -- Literaturwissenschaftliche Grundbegriffe online; privlačen literarnovedni leksikon z zgledi in vajami za samostojno učenje; njegovo oceno lahko preberemo v časopisu Forum Computerphilologie (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/fischer.html). =========== Vito Smolej predlaga, da v elektronskih izdajah Kronike SDS (dostopna je v doc- in v pdf-formatu, gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika.html) ne navajamo e-naslovov dopisovalcev, ker jih lahko zlorabijo zbiralci naslovov za pošiljanje reklamnih sporočil. --- E-naslov ob imenu nudi možnost dialoga in neposrednega odzivanja na zapisano in je simpatična specifika ter prednost elektronskega publiciranja, zato mi taka zaščita osebno ni ljuba. Spam (poštno smetje) je davek, ki ga moramo trenutno plačevati za ta komunikacijski privilegij. Tako kot vržem v smeti reklamni material, ki ga poštar pusti v poštnem nabiralniku, z brisalko vsak dan pomečem v koš tudi desetine najrazličnejših elektronskih reklam, ki so se izmuznile avtomatskemu filtriranju na poštnem strežniku. Tako kot na poštni nabiralnik dam nalepko, da je reklamna pošta nezaželena, lahko v računalnikov poštni program vgradim protismetne filtre oziroma napravijo to pri mojem poštnem servisu (na Arnesu, pri Siolu, FF, ZRC SAZU ...). Če ne želimo svojega imena in telefonske številke v slovenskem telefonskem imeniku, nas tam pač ni, in moj predlog je podben: dopisovalec, ki svojega e-naslova ne želi razkriti, naj to sporoči uredniku foruma. Prosim še za druga mnenja in stališča. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:09:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:09:33 +0200 Subject: [SlovLit] Beseda na pogrebu prof. dr. Brede Pogorelec, 25. 7. 2006 Message-ID: <009901c6b07a$11753330$6400a8c0@P4> Krhka sta telo in misel. Združuje ju vera v smisel. V sončnih življenjskih dneh se človeku zazdi, da je čas le privid, da je dogovorna mera za razporejanje dejavnosti, kvečjemu še slovnični pojav - in da je sobivanje telesa in misli nerazdružljivo. Le zazdi se tako človeku: ko vidi telo, ki ga zapušča misel, ali vidi misel v odpovedujočem telesu, se zave, da je njuna srečna povezanost v smislu le dragocen, malo daljši trenutek. Oprime se rešilne bilke: telo lahko preživi telo v drugem telesu; misel lahko preživi lastno telo v smislu besed, besedil, sporočil in dejanj, ki ostanejo. Profesorice Brede Pogorelec, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani, ni več med nami. Težko se bo navaditi na to, da se z njo ne bomo mogli nikoli več pogovarjati in skupaj iskati smisla znanosti, stroki, spoznavanju, bivanju. Glede tega nas je razvadila. Še tako dolge pogovore je ponavadi končala z besedami se bomo še pogovarjali. Rada je imela besedo, rada je pripovedovala, rada je tkala svojo misel. Kdor ni želel samo nemo poslušati, se je moral v pogovoru z njo priboriti do besede, kar se je dalo le z dobrim podatkom, z izvirno interpretacijo, z bistrim opažanjem, z utemeljenim mnenjem. Tudi profesorica v življenju ni kar tako prišla do besede in njena beseda kar tako do javne veljave. Že zgodaj se je zavédla svojih nalog, napotila se je po svoji poti, zavedala pa se je - ne brez bridkósti - tudi tega, da s svojim odločnim mnenjem, bivanjem in delovanjem ustvarja v okolju vtis posebnosti in drugačnosti. Nikoli ni bila nekdo drug, zmeraj je bila samo ona. Njene dragocene zamisli, izvirni načrti, daljnosežni programi so nenehno naletévali na čeri nezaupanja. Šele mlajša generacija ji je zmogla nekoliko bolj zaupati in verjeti - saj smo imeli pred seboj težko priborjene dragocene sadove profesoričinega znanstvenega, strokovnega, pedagoškega in organizacijskega dela. Pa še nam se je marsikateri profesoričin načrt zdel neizvedljiv, neuresničljiv, nedosegljiv - kako sladko smo se največkrat motili. Delo prof. Brede Pogorelec ni bilo nikoli namenjeno samo sebi, nikoli ni bilo končni cilj - in nikakor ni pomenilo vsega njenega življenja. Bilo pa je posvečeno življenju. Življenju slovenskega jezika (v zamejstvu še s posebno skrbjo), življenju ljubljenih besednih umetnin, življenju slovenskega naroda, življenju izostrenih spoznanj. Nenehno se je spraševala, kaj mora vsak znanstvenik, še posebej slovenist, sporočati družbi in kako. Zakaj mora to početi, ji je bilo jasno od samega začetka: zato, da se lahko družba v svoji kontinuiteti razume in se osmišlja; da se lahko spreminja na bolje in prenavlja notranja razmerja; da lahko dosega duhovno, kulturno blaginjo, brez katere nobena družba in noben narod nista vredna svojega imena. Ker je profesorica odgovor na to vprašanje ves čas imela, ji ni bilo treba v življenju nikoli menjavati barv. Profesoričino večno vznemirjenje - bila je nenavadno radovedna, pregovorno impulzivna, zelo čustvena, izjemno pozorna - se je izteklo v pomirjenje. Pogovarjati se torej ne bomo mogli več - ostajata nam neizčrpen smisel in sporočilo njenih natisnjenih, izrečenih, celo pomenljivo zamolčanih besed. In ostajamo hvaležna družba tistih, ki bi bili brez profesorice Brede Pogorelec drugačni, veliko siromašnejši. --- Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:14:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:14:37 +0200 Subject: [SlovLit] Smetje Message-ID: <00b701c6b07a$c7133020$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 25. julij 2006 10:21 Zadeva: Tajnost podatkov Zivel Miran, zelo se strinjam s tvojim staliscem, naj bo podatek o elektronskem naslovu nekega avtorja izpuscen samo na njegovo zeljo. Stvar je ponekod sla res ze predalec, podatki o doktoratih, magisterijih in diplomskih nalogah so v Cobissu recimo vsem dostopni, ko bi zelel avtorju zanimive naloge kaj sporociti, pa ni prav nobenega normalnega nacina, da bi to lahko storil. Na dekanatih dobis odgovor da tega ne smejo dati zaradi varovanja osebnih podatkov, v nalogi (njeni tiskani razlicici) tega navadno tudi ni, tako da ce imas sreco pa kaj najdes z Googlom ali Najdi.si - pa se tu je veliko ljudi z enakim imenom in priimkom. In izgubis se dosti casa potem z opravicevanjem in tako naprej. Na kratko, ce na internetu si, si tudi s svojim elektronskim naslovom, ce te ni, je pa bolje da te res nikjer ni. [...] Primoz =========== Od: "Klemen Brumec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 9:51 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Pozdravljeni. Pa recimo še eno o smetju. Na spletni strani Kronike SDS so, kot rečeno, na voljo le .doc in .pdf datoteke, v katerih so kot del besedila zapisani tudi elektronski naslovi. Lepo in predvsem pametno se mi zdi, da koga še skrbi, kje vse se objavljajo e-naslovi, saj se je zadnje čase res vedno težje braniti pred neželeno pošto, ki nam ponuja brezplačna potovanja in kopico podobno cenjenih zdravil. A tokrat je ta skrb neupravičena. Programi, ki se imenujejo e-mail harvesterji (in ki "žanjejo" ter zbirajo e-naslove), brskajo po kodi (!) spletnih strani in tam iščejo kombinacije znakov v obliki 'ime' 'afna' 'domena'. Na strani Kronike je tako reklamnim nevarnostim izpostavljen le en naslov; miran.hladnik na guest.arnes.si na dnu dokumenta. Vse ostale povezave so le povezave do .doc in .pdf dokumentov, ki pa jih omenjeni programi ne znajo prebrati tudi pri najboljši volji. Če bi g. Miran (ali kdor koli drug) rad zaščitil svoj e-naslov na omenjeni (ali kateri koli drugi) spletni strani, naj si ogleda postopek zaščite, ki je opisan na spodji povezavi: http://www.mways.co.uk/prog/hidemail.php Drug, zelo enostaven način, ki se običajno obnese kot učinkovita zaščita, pa je rahla "predelava" e-naslov. Tako bi lahko v dokumente Kronike SDS (če se to komu še zdi potrebno) namesto polnih e-naslovov (recimo 'brumec na o2.pl') napisali spremenjeno izvedenko v obliki 'brumec NA o2.pl', na začetku Kronike pa med "navodili za uporabo" omenili, da je potrebno za točen e-naslov 'NA' zamenjati z afno (@). Lep pozdrav, Klemen ========= Od: "Helga Krisper" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 14:50 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Miran, tema, ki si jo poudaril, je vsak dan, se mi zdi, bolj aktualna.Odvečni oglasi in vabila k nakupom, ki človeka seveda nič ne zanimajo, so še najbolj nedolžna stvar. Vedno širše in nevarnejše pa so možnosti, da se računalniški ribiči dokopljejo do najrazličnejših osebnih podatkov, ki jih izrabijo sebi vprid. To mi prihaja v misel zato, ker sem pred kratkim dobila opozorilo, ki priporoča zaščito osebnih in finančnih podatkov. Goljufi so, se zdi, vedno spretnejši in iznajdljivejši. V dopisu iz Amerike jih imenujejo PHISHING SCAM. Zahteva po previdnosti pri uporabi osebnih podatkov v e-prometu je torej na mestu. Pozdrav! Helga =========== Od: "Stanonik Toncka" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 12:06 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Spoštovani, sprašujete za mnenje glede objave e-naslovov v Kroniki. Za marsikoga so gotovo ti zelo dobrodošli, jaz imam npr. Kroniko na vidnem mestu v službi (poleg takih in drugačnih leksikonov), naslove sem označila z barvnim flomastrom, in če iščem hitro informacijo od konkretne osebe, za katero predvidevam, da bom v Kroniki našla njen e-naslov, je to najkrajša pot za vzpostavitev stika. Torej tu je en glas za. Lep počitniški pozdrav. Tončka Stanonik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:19:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:19:09 +0200 Subject: Slovenščina na maturi: Je kozarec napol prazen ali napol poln? Message-ID: <00c601c6b07b$6956ccc0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Saksida" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 25. julij 2006 11:47 Zadeva: RE: [SlovLit] Spletje in smetje Na vprašanje, ali je slovenščina na maturi težja od matematike, bi lahko odgovorili potrdilno: povprečna ocena pri slovenščini je bila 3,28 točk, pri matematiki 3,55. Če v povprečju dijaki pri slovenščini dosežejo nižjo oceno, je najbrž snov, ki jo preverja matura, res zahtevnejša oz. težje obvladljiva. Razlogi za njeno višjo zahtevnost bi lahko bili v "dvojnosti" slovenščine kot učnega predmeta. Po eni strani morajo dijaki obvladovati jeziko(slov)ne vsebine kot sestavino razvite sporazumevalne zmožnosti ter ob tem seriozna poglavja iz "slovnice", hkrati pa matura preverja še bralne zmožnosti in književno znanje, kar dijaki dokazujejo ob pisanju maturitetnega eseja in na ustnem delu preverjanja znanja. Esej je sam po sebi zahtevno besedilo, saj zahteva poznavanje književnih del kot tudi pravil pisanja te besedilne vrste. Izbor besedil (tematski sklop) kot podlaga za esej iz leta v leto zastavlja temeljno vprašanje: ali sta dva obsežna romana (skupaj tudi do 1000 strani) res primerna kar za vse dijake, ali ni tak izbor že sam po sebi lahko prezahteven, še posebej, ker gre najpogosteje za t. i. klasična dela, ki nekatere dijake bržkone navdajajo z odporom, saj jim njihovo razumevanje in povezovanje z lastnim predstavnim svetom povzročata težave. In še ustni del mature: letos je predpisoval poznavanje 53 obveznih besedil in njihovih avtorjev s pregledom obdobij in njihovih značilnosti, poznavanje razvoja literarnih zvrsti in vrst ter razvoja in zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja. Lahko bi torej pritrdili misli dr. Draga Žagarja, da število točk in povprečna ocena sami po sebi ne povesta ničesar, pač pa je treba presoditi, katere vsebine in cilji pouka so "pokriti" s táko ("surovo") oceno -- in zato, bi lahko bili duhoviti, tudi ni mogoča primerjava rezultatov npr. med slovenščino in matematiko. A bodimo resni: dejstvo je, da so rezultati pri slovenščini na maturi nižji; menim, da je to predvsem posledica zame nerazumljivega vztrajanja pri eni sami, temeljni ravni maturitetne slovenščine. Zakaj ima matematika dve ravni, slovenščina pa le eno? V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za to dandanes samoumevno "enoravninskost", veliko pa zgolj ideoloških, npr. o neizmerni pomembnosti materinščine, ki da mora biti za vse enaka. Pri taki zasnovi mature, tako so mi povedali profesorji, ki dijake pripravljajo na maturo, izgubljajo tako najboljši kot manj zmožni učenci: prvim šablonskost esejev ni pravi izziv, drugim so besedila in navodila za esej prezahtevna. Z uvedbo dveh ravni slovenščine na maturi bi pridobili oboji -- in to bi ne bilo prav nič nezaslišanega in tudi nič revolucionarnega. Le zakaj ima dve ravni materinščine, temeljno in višjo, mednarodna matura? Bi torej lahko bile ocene pri maturitetni slovenščini na dveh ravneh višje? --- Igor Saksida From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 1 21:41:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Aug 2006 21:41:45 +0200 Subject: Poleti tudi Slovlit malo počije Message-ID: <003901c6b5a2$86a138c0$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 1. avgust 2006 21:20 Zadeva: Toporisic Spoštovani kolegi, zbornik ob 80-letnici akademika Toporišiča je pripravljen za tisk (Zora Maribor in SAZU Ljubljana). Če želi še kdo dodati svoje ime na listo (tabula gratulatoria) tistih, ki slavljencu čestitajo (objavljena bo na začetku zbornika), mi, prosim, pošljite svoje ime in naslov (institucija). Hvala, Marko Jesenšek ============== Http://www.georgiasouthern.edu/ijsotl/ -- novi recenzirani in prosto dostopni elektronski časopis International Journal for the Scholarship of Teaching & Learning, s poudarkom na terciarnem izobraževanju. Http://www.kakanien.ac.at/home -- Kakanien revisited, internetni portal za srednje- in vzhodnoevropske študije. Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri60/index.html -- Šebrelje, Bloke, Krka, tudi slika kakšnega slavista je vmes. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 10 17:54:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Aug 2006 17:54:41 +0200 Subject: [SlovLit] Konference in druge preference Message-ID: <008601c6bc95$4c315bd0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Zadeva: Tolkienova konferenca Datum: 3. in 9. avgusta 2006 V času od 21. do 25. avgusta 2006 bo v Oxfordu (Exeter College) Tolkienova konferenca z naslovom Gospodar prstanov: Vir inspiracije (The Lord of the Rings: Sources of Inspiration). Program, predavatelji, registracija in podrobnosti na spletni strani http://www.tolkiensoxford.com/ ------------------- Konferenca s področja mladinske književnosti The Child and the Book (Otrok in knjiga) 2007 bo od 30. 3. do 1. 4. 2007 v Istanbulu v Turčiji. Plenarna predavateljica je izraelska znanstvenica Zohar Shavit. Podrobnosti o konferenci so na spletni strani http://www.ncrcl.ac.uk/childandbook/Index.htm, kontaktna oseba pa Laura Atkins L.Atkins na Roehampton.ac.uk. Naslednja konferenca (2008) bo v Buffalo State University, New York, USA. Kontaktna oseba prof. Karen Sands O'Conor SANDSK na BuffaloState.edu. Podrobnosti o prejšnjih konferencah s področja mladinske književnosti so na spletni strani http://www.ncrcl.ac.uk/childandbook/Index.htm. --- Milena Blažić =========== Od: "Janez Stergar" Poslano: 9. avgust 2006 15:56 Zadeva: nekaj klubskih obvestil [...] Na spletnih straneh www.fran.at si lahko ogledate nekaj podrobnosti o odprtju razstave "Paradigma:D.in" umetnega strugarja, pesnika in sociologa dr. Franca Merkača, in sicer v soboto, 12. avgusta ob 20. uri v Galeriji Fran v Šmihelu nad Pliberkom. Odprtje sodi v niz "Franovih sobot" = drugih sobot v mesecu. Tudi v sedanji (počitniški, dialoško-iščoči, pričakujoči...) fazi prizadevanj za dvojezične krajevne napise ter javno rabo slovenščine bi bilo več kot zanimivo prisluhniti Merkačevim izkušnjam pri boju za uradno priznanje "č"-ja v njegovem priimku! [...] Žal moram tudi tokrat obvestila zaključiti z žalostno "opombo": 25. julija smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od zaslužne jezikoslovke, slovenistke prof.dr. Brede Pogorelec. Ne le da je bila dolgoletna članica našega kluba, ampak je dogajanja na Koroškem in v drugih delih slovenskega zamejstva spremljala tako strokovno kot z osebnim angažmajem. Že zapisanemu v spominskih člankih velja zlasti dodati, da je bila med pobudniki in rednimi aktivnimi udeleženci Koroških kulturnih dni v Celovcu. --- Janez Stergar =========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri61/index.html -- "Priznam, da sem trpel, da nisem mogel dopolniti s sliko, kar sem izrazil z besedo." (Gradnik Boršnikovi leta 1954) Tokratne slike so bolj z vzhodnega konca. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 12 11:24:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Aug 2006 11:24:29 +0200 Subject: [SlovLit] Prepoznavanje besedila Message-ID: <002001c6bdf1$1e4ba600$6400a8c0@P4> Iščem ugodnega ponudnika za skeniranje in prepoznavanje 150 strani slovenskega besedila iz 50 let stare knjige (pribl. 67.000 besed). Ali pa za pretipkanje. Rok: en teden. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:27:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Aug 2006 18:27:05 +0200 Subject: Konferenca o mladinski književnosti in konferenca o Tinu Ujeviću ter zastonj tečaji v NUK-u Message-ID: <001701c6c863$4f586b30$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. avgust 2006 22:25 Zadeva: Mednarodna konferenca za mladinsko knjizevnost Mladinska knjižnica v Cotsenu (Univerza v Princetonu, ZDA), vabi na znanstvneo konferenco o mladinski književnosti in kulturi od 16.-18. novembra 2006 z naslovom "Ostrenje pretanjenega noža: nastajanje novih poti v mladinski književnosti". Podrobnosti o konferenci in programu so na spletni strani http://ccl.princeton.edu/research/e347/conferences.html . Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić Pedagoška fakulteta Ljubljana ============== Občina Kijevo in ljudska univerza Invictus v Zagrebu sta priredili 5. kijevska literarna srečanja, ki so bila tokrat posvečena Tinu Ujeviću. Z referati, ki so objavljeni v zborniku s srečanja (208 str.), so nastopili naši kolegi Vlado Pandžić, Cvjetko Milanja, Jože Lipnik, Ivo Pranjković in drugi. Zbornik si lahko sposodite v slavistični knjižnici na FF. ============== Od: "Nataša Kodrič" Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v septembru in oktobru Datum: 23. avgust 2006 15:33 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 5. septembra od 10. do 13. ure. Osnove iskanja po internetu -- v petek, 8. septembra od 10. do 13. ure. Znanstvene bibliografije in citatni indeksi -- v petek, 15. septembra od 10. do 13 ure. Elektronski časopisi -- v torek, 10. oktobra od 10. do 13 ure. Iskanje knjig -- v sredo, 25. oktobra od 10. do 13. ure. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 26 15:52:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 Aug 2006 15:52:05 +0200 Subject: Slovenski slavistični kongres v Zagrebu 5.--7. okt. 2006 in nova Kronika, št. 67 Message-ID: <001301c6c916$d25977a0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html - začetna stran kongresa. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html - obvestila. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_zg.html - prijavnica. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html - program. Http://www.hup-zagreb.hr/int_lokacija_en.php - hotel International. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lokacija2_zg.gif - lokacija. http://www.zagreb-touristinfo.hr/?id=93&l=h&nav=nav4 - cenejša prenočišča v Zagrebu. Http://www.ffzg.hr/ - Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu. Http://www.ffzg.hr/juzslav/ - Oddelke za južno slavistiko na FF Zg. Http://www.hdki.hr/hdki_files/Zagreb_map.jpg - središče Zagreba. ======== Septembrska Kronika SDS prinaša nadaljevanje debate o primeru Smolnikar (Knjiga pred sodiščem), razpis berila za Cankarjevo tekmovanje 1007, o slovenščini na maturi, o Kekčevih poteh, o težavah s slovenščino v javni rabi in o spletnem smetju ter varovanju svojega dobrega spletnega imena. Vse to bo v poštnih nabiralnikih 1. septembra 2006, na spletu pa je že zdaj: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika67.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika67.pdf --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Aug 28 12:56:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 28 Aug 2006 12:56:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Zgodovina_in_njeni_literarni_žanri Message-ID: <44F2E7E8.4396.F605F9B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Četrti mednarodni komparativistični kolokvij "Zgodovina in njeni literarni žanri" bo (v okviru 21. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica) potekal 7. in 8. septembra 2006 v Poročni dvorani v Lipici. Organizatorji kolokvija: Slovensko društvo za primerjalno književnost Društvo slovenskih pisateljev Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Univerze v Ljubljani Vodji kolokvija: Vanesa Matajc (vanesa.matajc na guest.arnes.si) in Gašper Troha (gasper.troha na guest.arnes.si) Cilji in teme kolokvija: Mednarodni simpozij bo v dialogu, ki se ga bodo udeležili literarni znanstveniki in pisatelji iz Slovenije in tujine, premislil o sodobnem stanju zgodovinskega relativizma v literarnih žanrih z vidika teoretskih konceptov zgodovine in avtopoetik ustvarjalcev zgodovinskih literarnih žanrov v okviru naslednjih tem: -- geneza zgodovinskih literarnih žanrov; -- vsebinsko-strukturne spremembe zgodovinskih žanrov glede na različne koncepte zgodovine od romantike do sodobnosti; -- razmerje med zgodovinskimi literarnimi žanri in: a) političnimi ideologijami; b) nacionalnimi mitologijami; -- aktualizacija zgodovinskih literarnih žanrov v gledališču in na filmu; -- ohranjanje tradicionalnejših koceptov zgodovine v trivialnih zgodovinopisnih literarnih žanrih; -- poetike in avtopoetike zgodovinskih literarnih žanrov in njihovih ustvarjalcev. Program kolokvija: Četrtek, 7. septembra 2006 15.00--18.00 Prvo zasedanje POZDRAVNI NAGOVOR JOHN NEUBAUER (Amsterdam): Zgodovinopisje literarne zgodovine IGOR ŠKAMPERLE (Ljubljana): Družba, zgodovina in literarni pogled 16.15--16.30 Odmor LUCIA BOLDRINI (London): Na meji novega izma EGON PELIKAN (Koper): Zgodovinski roman med nacionalno identiteto, ideologijami in "zgodovinskimi žanri" DISKUSIJA Petek, 8. septembra 2006 9.30--10.30 Drugo zasedanje BEATA THOMKA (Pécs): Dekonstrukcija zgodovine in narativna identiteta BART KEUNEN (Ghent): Pojav meta-žanra: modernizacija romana DISKUSIJA 10.30--10.45 Odmor 10.45--11.45 Tretje zasedanje MARIJAN DOVIĆ (Ljubljana): Zgodnje literarne artikulacije slovenske nacionalne zgodovine in "slovenski kulturni sindrom" GAŠPER TROHA (Ljubljana): Zgodovinska drama in njena družbena vloga na Slovenskem pod komunizmom DISKUSIJA 11.45--12.00 Odmor 12.00--13.00 Četrto zasedanje KARL STUHLPFARRER (Celovec/ Klagenfurt): "1. april 2000": avstrijski film, ki je gradil narod GREGOR POMPE (Ljubljana): Zgodovina opere in zgodovinska opera DISKUSIJA SKLEPNE BESEDE Ker je kolokvij mednaroden in uvrščen v mednarodni literarni festival, bo delovni jezik angleščina. V dvorani bo tehnično omogočena LCD projekcija vzporednega prevoda. Več informacij o prireditvi: http://www.zrc-sazu.si/sdpk http://www.vilenica.si/program.html#kolokvij From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 15:27:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Aug 2006 15:27:19 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodni dan pismenosti Message-ID: <008201c6caa5$b0f504e0$6400a8c0@P4> Od: "Grosman Meta" Za: Poslano: 28. avgust 2006 10:12 Zadeva: BDS vabilo Bralno društvo Slovenije bo letos mednarodni dan pismenosti 8. september obeležilo z dvema dogodkoma: 7. septembra bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Nacionalna strategija za razvoj pismenosti in možnosti njenega udejanjanja. 7. 9. 2006: 16.00--16.30 Sonja Pečjak: Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 16.30--16.45 Andrej Marušič: Vloga pismenosti pri ohranjanju zdravja 16.45--17.00 Lojze Ude: Vloga pismenosti pri razvijanju odgovornega družbenega in pravnega ravnanja 17.00--17.15 Meta Grosman: Vloga pismenosti pri vključevanju v EU 17.15--17.30 Manca Košir: Vloga pismenosti pri zagotavljanju pogojev za srečno življenje - kako branje osrečuje človeka 17.30--17.45 Alenka Kukovec: Vloga pismenosti v letalskem prometu 17.45--18.00 Marija Lubšina Novak: Vloga pismenosti pri zagotavljanju pogojev za uspešno izobraževanje (OŠ Brežice) 18.00--18.15 Milena Ivšek: Pobude ravnateljev za učinkovito udejanjanje strategije pismenosti 8. septembra bo na Filozofski fakulteti, predavalnica št. 34, potekal strokovni posvet z naslovom Nacionalna strategija za razvoj pismenosti in usposabljanje učiteljev za razvijanje pismenosti. 8. 9. 2006: 14.00--14.45 Sonja Pečjak:Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 14.45--15.30 Meta Grosman:Mnenje učiteljev o znanjih, potrebnih za pouk pismenosti 15.30--16.00 Odmor/Občni zborObčni zbor za člane BDS 16.00--16.45 Milena IvšekAli je razvijanje pismenosti razvijanje ključnih zmožnosti? 16.45--17.30 Silva Novljan:Informacijska pismenost za uspešno vzgojno-izobraževalno delo Vstopnine ni. Kontaktna oseba je mag. Vida Gomivnik Thuma, e-naslov: vida.gomivnik na zrss.si Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je dosegljiva na spletnem naslovu: http://pismenost.acs.si/projekti/komisija From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 08:56:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 08:56:38 +0200 Subject: [SlovLit] Predstavitve knjig in projektov na kongresu SDS Message-ID: <004b01c6ccca$9c4f2350$6400a8c0@P4> Prijavite prosim predstavitve svežih slovenističnih publikacij za kongres SDS v Zagrebu (gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html Kdor bi želel, da je njegova predstavitev v zborniku, ki bo izšel pred kogresom 5.--7. okt., naj mi besedilo pošlje takoj. Za format gl. navodila na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 09:00:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 09:00:01 +0200 Subject: [SlovLit] Spletke, popravek in jezikovni razvoj Message-ID: <004f01c6cccb$154022f0$6400a8c0@P4> Http://unixgen.muohio.edu/~poetess/ -- The poetess archive (arhiv angl. pesnic do leta 1900). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/ssliev.html -- slovenski literarni internetni viri, predavanje za lektorje v tujini: "Polovica slovenskih pisateljev nima e-pošte." Http://odmev.zrc-sazu.si/instituti/isn/files/File/Spored_Programm%20Lj_Ce.pdf na ZRC SAZU -- Program mednarodne konferenca (In honorem Niko Kuret) Ljudsko izročilo in religija med tradicijo in transformacijo, Ljubljana-Celje, 7.--12. 9. 2006. Od slavistov nastopajo France Bernik, Jurij Fikfak, Roberto Dapit, Taras Kermauner, Irena Avsenik Nabergoj, Monika Kropej idr. ========== Od: "Grosman Meta" Poslano: 29. avgust 2006 14:02 Zadeva: BDS vabilo Sprememba dogajališča! Predstavitev Nacionalne strategije za razvoj pismenosti (glej obvestilo na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001737.html) bo v četrtek, 7. septembra, ob 16.00 v Štihovi dvorani in ne v Klubu Cankarjevega doma. Objava v uradnem Napovedniku CD (v sobotnem DELU, 26. 8. 2006) pa je napačna. Program v petek ob 14.00 namreč poteka v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti. --- Meta Grosman ============= Od: "Vasja Bratina" Poslano: 29. avgust 2006 18:44 Zadeva: Fw: hude lublanske izjave ... Posredujem vam zadnje stiri hude iz Ljubljane (anglansčina, anglasevanje): 1. Dons sm si kofi čist ful posugrala. (danes sem si kavo preveč sladkala) 2. Kva me kolas lih k doga wokam. (zakaj me kličes ko sprehajam psa?) 3. A si vidu keta kok po rufu klajmba. (si videl kako se maček sprehaja po strehi?) 4. Učer se je en oldi z rufa skenslu. (Starejsi gospod je včeraj naredil samomor s skokom s strehe) Lp, Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 21:37:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 21:37:58 +0200 Subject: [SlovLit] Sodobna slovenska literatura in elektronski viri Message-ID: <008601c6cd34$f790c010$6400a8c0@P4> Od: "Jaka Železnikar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 31. avgust 2006 14:28 Zadeva: Sodobna slovenska literatura in elektronski viri Lep pozdrav, pogledal sem stran http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/ssliev.html in se mi zdi zanimiva osnovna zbirka spletnih naslovov za zainteresirane, a ne preveč vpeljane literarne teoretike. Kakopak sem opazil tudi, da umanjkajo blogi - ti resda lahko imajo večjo ali manjšo literarno ambicijo. S tem se mi seveda pojavi vprašanje kje je meja med jezikovnim in literarnim. Zlasti na spletu. No, en zanimiv blog (dnevniki so (lahko) neke vrste literani žanr) je gotovo: http://mrwica.blogspot.com/ Sam pa se ukvarjam z neke vrste spletno konkretno/vizualno poezijo. Kaj natančno (teoretsko) moje delo je, me pravzaprav niti ne zanima, s tem se lahko veliko relevantneje ukvarjajo teoretiki. Res je, da tovrstna dela (kot že 'papirnata' tradicija vizualne poezije) delno izstopajo iz polja literarnega glede na prevladujočo literano dogajanje. A bi bilo pričakovati, da literana stroka svoja teoretska orodja spremeni oziroma dopolni glede na tekoče literarne pristope, ne pa da vztraja na starih orodjih in razširjeno-literarna dela odrine iz svojega obzorja. Zdi se mi torej koristno, da bi se zainteresiranim skušalo predstaviti tudi literane pristope, ki so izven prevladujočih tokov. S tem mislim na razna spletna literana dela in tudi na raziskave z zvočnostjo oziroma kombinacijo medijev (npr. Primož Čučnik). Res je, da tega ni prav veliko in da pogosto dokumentacija ne obstaja ali pa ni dostopna. Vseeno, nekatera dela so dostopna. Pregled bi torej bilo dobro dopolniti s pregledom literarnih blogov ( koristen začetek je lahko: http://www.siblogs.com/ ) in spletnih del. Moja so na http://www.jaka.org (še za referenco: moja zadnje predstavitev lastnega dela poteka v Patrasu, v sklopu letošnje evropske kulturne prestolnice) Zanimivo bi bilo tudi pogledati stanje spletnih mest za podporo literaturi, ki obstajajo v mednarodnem prostoru, pri nas pa tovrstnih spletnih pristopov spoh ni. Recimo: http://www.bbc.co.uk/dna/getwriting/ http://www.ubu.com/ Širjenje vednosti o literarnosti in podpornih dejavnostih, ki potekajo na spletu se mi zdi v okviru stroke zelo pomembno (v mislih imam Slovenijo). Prvič, ker tega takorekoč ni (ali pač vsaj sam tega ne opazim), drugič pa zato, ker stroka konec koncev vzgoji bodoče teoretike, kritike, učitelje ... njihovo znanje pa potem vpliva na splošno vednost javnosti. Te opombe seveda ne gredo le strani 'Sodobna slovenska literatura in elektronski viri' - mišljene so na splošno. Lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org + to sicer ni bilo napisano s SlovLitom v mislih, a če se vam zdi zanimivo za tja, prosim posredujte ========= Strinjam se z vsem povedanim. Hvala za zanimive povezave. Elektronsko verzijo članka bom dopolnil z navedenimi naslovi, v natisnjenem prispevku pa bi to lahko storil samo tako, da prej kaj zbrišem. Uredniška zapoved je bila namreč tri strani in zapolnil sem jih do zadnje vrste. Na vašo literarno stran pride zainteresirani bralec preko povezave na moji citirani leposlovni strani, pri blogih pa sem res prezgodaj obupal, potem ko se mi na oglašani Lainščkovi blogovski strani pri Delu ni pojavilo nič. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 3 21:50:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Sep 2006 21:50:51 +0200 Subject: Slovenska književnost in elektronski viri Message-ID: <002701c6cf92$44693c00$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 1. september 2006 12:10 Za: Miran Hladnik Kp: jaka na jaka.org Zadeva: Spletne strani za slovlit Dragi Miran, če bi slučajno bralce slovlita in Jako Železnikarja zanimale spletne strani za književnost in mladinsko književnost, jih pošiljam v prilogi za morebitno objavo. Povezava med (mladinsko) književnostjo in računalniki je nujna in pomeni sodobno pot do znanja, ne pa samo znanje. Lp, Milena (Mileva Blažić) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/Spletne strani za Mladinsko knjizevnost 2005-2006.doc ========== Od: "Jaka Železnikar" Poslano: 1. september 2006 23:49 Zadeva: Re: Spletne strani za slovlit Spoštovani, hvala za zbirko povezav. + medijski prostor, ki se je odprl s povezanimi računalniki (in telefoni), je, se vsekakor strinjam, pot do informacij/znanja - je pa tudi več kot le to. Omogočil je tudi svojevrstno novo literarnost/besedilnost (spletna umetnost/literarnost, blogi in sorodno ...) in nov način osebnih/družbenih odnosov (in ti kličejo tudi po lastnem izrazu znotraj priljubljenih načinov komunikacije, en teh izrazov je gotovo tudi literaren). lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 3 22:18:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 3 Sep 2006 22:18:36 +0200 Subject: Fw: Slovenska književnost in elektronski viri Message-ID: <001a01c6cf96$24d1a180$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. september 2006 22:00 Zadeva: Re: Slovenska književnost in elektronski viri > miran, naslov spletne strani je fovš. > Lp > Aleš Res je, ukinil sem moteče presledke v njem, zdaj pa deluje: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/SpletnestranizaMladinskoknjizevnost2005-2006.doc - -- miran > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, September 03, 2006 9:50 PM > Subject: Re: Slovenska književnost in elektronski viri > > > Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] > Poslano: 1. september 2006 12:10 > Za: Miran Hladnik > Kp: jaka na jaka.org > Zadeva: Spletne strani za slovlit > > Dragi Miran, > > če bi slučajno bralce slovlita in Jako Železnikarja zanimale spletne > strani > za književnost in mladinsko književnost, jih pošiljam v prilogi za > morebitno > objavo. Povezava med (mladinsko) književnostjo in računalniki je nujna in > pomeni sodobno pot do znanja, ne pa samo znanje. > > Lp, Milena (Mileva Blažić) > > http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/Spletne strani za Mladinsko knjizevnost > 2005-2006.doc > > ========== > > Od: "Jaka Železnikar" > Poslano: 1. september 2006 23:49 > Zadeva: Re: Spletne strani za slovlit > > > Spoštovani, hvala za zbirko povezav. > > + medijski prostor, ki se je odprl s povezanimi računalniki (in > telefoni), je, se vsekakor strinjam, pot do informacij/znanja - je pa tudi > več kot le to. Omogočil je tudi > svojevrstno novo literarnost/besedilnost (spletna umetnost/literarnost, > blogi in sorodno ...) > in nov način osebnih/družbenih odnosov (in ti kličejo tudi po lastnem > izrazu > znotraj > priljubljenih načinov komunikacije, en teh izrazov je gotovo tudi > literaren). > > > lep pozdrav, > Jaka Železnikar > http://www.jaka.org > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From vvb na siol.net Sun Sep 3 22:49:55 2006 From: vvb na siol.net (Vesna Velkovrh Bukilica) Date: Sun, 3 Sep 2006 22:49:55 +0200 Subject: [SlovLit] Naslovi (URL) References: <001a01c6cf96$24d1a180$6400a8c0@P4> Message-ID: <000701c6cf9a$847214e0$0a02a8c0@kallisto> Tole je mogoče primerna priložnost, da vse člane opozorim na zelo uporabno aplikacijo, imenovano TinyUrl, ki vse spletne naslove v hipu - dobesedno z enim "klikom" - predela v zelo kratko (pa tudi za tuje oči neprepoznavno) obliko. Še najlažji način njene uporabe je ta, da si jo vnesete kar na zgornji rob brskalnika (vsaj pri Firefoxu je tako); in ko se znajdete na kateri koli spletni strani, ki bi jo radi posredovali drugim, samo kliknete na ikonico TinyUrl - pa je. Več o tem tule: http://tinyurl.com/ Lep pozdrav, V. ----- Izvorno sporočilo ----- > miran, naslov spletne strani je fovš. > Lp > Aleš Res je, ukinil sem moteče presledke v njem, zdaj pa deluje: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/SpletnestranizaMladinskoknjizevnost2005-2006.doc - -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 4 22:30:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Sep 2006 22:30:35 +0200 Subject: Komparativistični kolokvij - Vilenica 2006 Message-ID: <00ee01c6d060$fb7dc7c0$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Poslano: 4. september 2006 15:29 Zadeva: Komparativistični kolokvij - Vilenica 2006 Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) vas vabi na 4. Mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Zgodovina in njeni literarni žanri. Kolokvij bo v Poročni dvorani pri hotelu Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek, 7. septembra 2005, od 15. 00 do 18.00, in petek, 8. septembra, od 9.30 do 13.00. Večina predavanj bo v angleščini, poskrbljeno pa bo za vzporedno projekcijo slovenskih prevodov. Slovenske in angleške povzetke najdete na spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk, program pa je spodaj. Vljudno vabljeni! --- Marijan Dović, SDPK Program kolokvija Četrtek 7. septembra 15.00--18.00 Prvo zasedanje JOHN NEUBAUER (Amsterdam): Zgodovinopisje literarne zgodovine IGOR ŠKAMPERLE (Ljubljana): Družba, zgodovina in literarni pogled LUCIA BOLDRINI (London): Na meji novega izma EGON PELIKAN (Koper): Zgodovinski roman med nacionalno identiteto, ideologijami in "zgodovinskimi žanri" Petek, 8. septembra 9.30--10.30 Drugo zasedanje BEATA THOMKA (Pécs): Dekonstrukcija zgodovine in narativna identiteta BART KEUNEN (Ghent): Pojav meta-žanra: modernizacija romana 10.45--11.45 Tretje zasedanje MARIJAN DOVIĆ (Ljubljana): Zgodnje literarne artikulacije slovenske nacionalne zgodovine in "slovenski kulturni sindrom" GAŠPER TROHA (Ljubljana): Zgodovinska drama in njena družbena vloga na Slovenskem pod komunizmom 12.00--13.00 Četrto zasedanje KARL STUHLPFARRER (Celovec): "1. april 2000": avstrijski film, ki je gradil narod GREGOR POMPE (Ljubljana): Zgodovina opere in zgodovinska opera From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 16:25:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Sep 2006 16:25:35 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenskih fantov grob Message-ID: <007f01c6d0f7$28a55060$6400a8c0@P4> Od: "Igor Saksida" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 5. september 2006 15:11 Dragi Miran: Vprašanje za kolege: Ali morda kdo ve, kdo je avtor besedila Oj Doberdob, slovenskih fantov grob? Menim, da je ponarodela - če pa bi vedeli avtorja, bi bilo sijajno. Lep pozdrav, Igor Saksida. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 6 07:43:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Sep 2006 07:43:39 +0200 Subject: [SlovLit] Kako na kongres v Zagreb in kako nazaj Message-ID: <004301c6d177$68ae61d0$6400a8c0@P4> Vožnja iz Ljubljane do Zagreba traja dobri dve uri. Od postaje do Hotela se gre lahko 15 minut peš ali z lokalnim avtobusom (navodila slede) ali s taksijem. Sobotno ekskurzijo bomo zaključili s kosilom, ki se ne bi smelo zavleči preveč čez tretjo uro popoldne, tako da je primerna zveza nazaj ob 18:10 (prihod v Ljubljano ob pol devetih). Komur bi se mudilo, lahko sede na avtobus ob 16:25, ki pride v Ljubljano ob 18:45, ali na tistega, ki spelje ob 16:30 proti Kranju in prispe v Ljubljano ob 19:03 (cena 2800 oziroma v soboto 3180 sit). Za druge avtobusne zveze glej http://www.nigrad.si:8081/VozniRed.aspx Sicer pa se pridružite komu od udeležencev z osebnim avtomobilom. Oglasite se prosim tisti, ki ste pripravljeni sprejeti sopotnike in z njimi deliti stroške prevoza. S http://www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/mednarodne_povezave/hrvaska/zagreb/ prepisujem železniški vozni red od 11. 12. 2005 do 9. 12. 2006. Ljubljana - Zagreb EN241 MV297 MV415 EC53 IC211 EC213 MV411 EC315 2:35 6:15 8:35 13:20 14:08 17:45 21:05 21:45 4:56 8:34 10:52 15:42 16:32 20:03 23:31 23:59 *Vlak MV 431 (odhod 15:40, prihod 18:14) ne vozi ob sobotah in nedeljah. Zagreb - Ljubljana MV410 EC212 EC314 IC210 EC52 MV414 MV296 EN240 5:53 7:50 9:44 13:15 13:55 18:10 21:05 23:22 8:32 10:06 12:02 15:39 16:12 20:31 23:28 1:42 Enosmerna vozovnica 2.852 sit Navadna povratna vozovnica 4.601 sit Za vse druge informacije o kongresu, tudi za znižane hotelske cene, glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 8 15:55:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 Sep 2006 15:55:30 +0200 Subject: [SlovLit] Popusti Message-ID: <004701c6d34e$73e19030$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 8. september 2006 14:39 V torek, 12. septembra ob 19. uri vas vabimo na pogovor s pesnikom, kantavtorjem in prevajalcem Matejem Krajncem, ki ga bo vodila Simona Kopinšek. Želeli bi vas opozoriti še na naslednje dogodke in prodajne akcije: - knjiga meseca septembra SLOVAR SIMBOLOV -- znižana iz 16.690,00 sit na 3.990,00 sit. - Znani so nominiranco za Rožančevo nagrado: Andrej Blatnik (Neonski pečati), Mitja Čander (Pokrajine proze) in Drago Jančar (Duša Evrope). - V četrtek, 21. septembra ob 19. uri vas vabimo na pogovor z nominirancem za Rožančevo nagrado Mitjo Čandrom, ki ga bo vodil Robert Titan Felix. Knjigo Pokrajine proze je v mesecu septembru možno kupiti s 25 % popusta, ostali dve nominirani knjigi s 5 % popusta. - Kupce, ki bi želeli kupiti knjige preko spletne trgovine Amazon.com obveščamo, da pri nas zbiramo naročila za nakup in vam zaradi paketnega naročanja omogočamo cenejšo nabavo knjig zaradi delitve poštnih stroškov. Naslednje naročilo načrtujemo v petek, 15. septembra 2006. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 12 10:03:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Sep 2006 10:03:34 +0200 Subject: Novo o kongresu v Zagrebu, pa še dva druga spisa za povrh Message-ID: <00ea01c6d641$f35ec350$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kakodotja.html -- Kako v Zagreb in nazaj: informacije o dogajališču s slikami za udeležence slovenskega slavističnega kongresa 5.--7. oktobra; vse druge informacije o kongresu se nabirajo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html Http://www.ijs.si/lit/slikarji.html -- Gradnik in slikarji, članek ob 80-letnici prof. Zadravca; za strešice izberite v brskalniku ustrezno kodiranje takole: Pogled, Kodiranje, Srednjeevropsko po ISO 8859-2. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ZapisnikUO_jun06.doc -- zapisnik junijske seje UO SDS. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 12 21:59:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Sep 2006 21:59:27 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 7-8/06 o mladi slovenski dramatiki Message-ID: <025001c6d6a5$f4ecdef0$6400a8c0@P4> Od: "Aristej" Poslano: 11. september 2006 14:17 Zadeva: nova številka Dialogov in mlada slovenska dramatika Poletna številka Dialogov, tematski prispevek Primoža Jesenka, urednika za gledališče pri reviji, je posvečena stanju mladega dramskega pisanja v Sloveniji. Uvodnik presprašuje vzroke za nenehni občutek krize na polju slovenske dramske pisave in opozarja na protiargument, ki ga podaja tekmovalni izbor predstav za prihajajoče oktobrsko Borštnikovo srečanje v Mariboru -- ta v resnici govori zgodbo, po kateri izvirna drama in gledališče razmeroma zadovoljivo živita z roko v roki. Je vtis krize potemtakem varljiv? Sledi shematičen zgodovinski pregled slovenske drame v 20. stoletju, njene moralne in družbene narave. Slovenska dramska pisava naj bi bila redko provokativna, raje manj kot bolj eksperimentalno naravnana, šokantnost v njej ne kotira visoko. S posrednostjo naj bi bilo mogoče zajemati stvarnost bolj polno -- pri čemer se zdi, da sega začetek tega principa šifriranosti posredovanega pomena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Pričujoča številka Dialogov ne poskuša formulirati odgovorov o problemskih vozlih slovenskega dramskega pisanja, nakazuje prej vitalne točke, konkretne pisave in imena, za katera se zdi, da bodo "gradila prihodnost" slovenske drame. Izbor dramskih besedil, ki jih prinaša številka, želi videti mimo omejujočih presoj ter implicira možnosti, ki jih besedila odpirajo uprizoritvenim posegom kot svojemu osrednjemu eksistenčnemu modusu. Divji vzhod Iztoka Lovrića je bil januarja 2005 uprizorjen v Gledališču Glej. Igro Komika zla Matjaža Briškega spremlja esejska analiza Tarasa Kermaunerja, literarnega zgodovinarja in strokovnjaka za slovensko dramatiko, ki delo kontekstualizira znotraj aktualnih razmerij slovenske gledališke sfere in njenega odnosa do nove dramatike. Naslednja nagrajenka natečaja mlade dramske pisave je igra Reykjavik Martine Šiler. Tem trem "celovečernim" besedilom sta pridruženi dve krajši igri, ki sta nastali kot produkt dramskega laboratorija PreGleja, prve slovenske iniciative bralnega uprizarjanja novih besedil: ob Nogavicah Simone Semenič je tu Beli dež Saše Rakef, ki je kot lirični poskus izjema v nizu doslej nastalih PreGlejevih iger. Umetnostni kritik Rok Vevar je prispeval širši pregled in predstavitev dejavnosti PreGleja. Temu sledi krajši pogovor s Simono Semenič, koordinatorico PreGleja, hkrati tudi njegovo udeleženko, ki govori o doseženih ciljih in o zastavljenih mednarodnih načrtih pobude. Gašper Troha, mladi raziskovalec na ljubljanski Filozofski fakulteti, sklepa številko z esejem o današnjih možnostih političnega gledališča, ki je nastal ob obisku gledališkega festivala v slovaški Nitri septembra 2005 in nakazuje tehtne možnosti onkraj danega stanja sodobne slovenske dramatike in gledališča. --- Emica Antončič, odgovorna urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 13:24:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Sep 2006 13:24:37 +0200 Subject: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Message-ID: <004f01c6d727$3384dec0$6400a8c0@P4> Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo tudi v šolskem letu 2006/2007 vabita učence 8. in 9. razreda devetletke ter dijake srednjih šol in njihove mentorje na tekmovanje v znanju slovenščine. Mladi se bodo lahko pomerili na štirih zahtevnostnih stopnjah. Šolska tekmovanja bodo potekala hkrati po vseh šolah v torek, 6. februarja 2007, ob 13.30. Učenci in dijaki bodo reševali naloge, ki jih zanje pripravljamo na Zavodu RS za šolstvo v sodelovanju z učitelji praktiki. Šole morajo poslati najkasneje do 19. januarja 2007 pedagoškemu svetovalcu na območno enoto ZRSŠ prijavo tekmovalcev (po stopnjah) in natančen naslov šole. Vseslovensko tekmovanje, organizirano po območjih organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo oziroma slavističnih društev, bo v soboto, 17. marca 2007, ob 9.00. Šole po izpeljanih šolskih tekmovanjih najkasneje do 1. marca 2007 prijavijo na naslove območnih enot ZRSŠ po tri oziroma ustrezno število na vsaki zahtevnostni stopnji najbolje uvrščenih tekmovalcev za vseslovensko tekmovanje (Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, 19. člen). V šolskem letu 2006/2007 je naslov tekmovanja KRATKA ZGODBA DVAJSETEGA STOLETJA. Z letošnjim razpisom tekmovanja za Cankarjevo priznanje želimo usmeriti pozornost mladih bralcev v različna kratka besedila slovenskih literatov, ki so ustvarjali v 20. stoletju. Na tekmovanju bodo učenci in dijaki: . reševali naloge objektivnega tipa iz jezika in književnosti (45 min.) in . pisali nalogo (90 min.) . preverjanje bo povezano z dano literaturo. Dodatne informacije dobite na Slavističnem društvu Slovenije (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana), na organizacijskih enotah Zavoda RS za šolstvo in pri koordinatorju (Vlado Pirc, ZRSŠ, OE Kranj, Stritarjeva 8, 4000 Kranj; vlado.pirc na zrss.si). Kolegice in kolege hkrati vabimo, da se udeležijo seminarja mentorjev našega tekmovanja, ki bo konec novembra. Prijavite se na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_seminarCT.html oziroma na naslov Slavističnega društva Slovenije. Zadnji rok za prijavo je 31. 10. 2006. Mentorji naj na prijavnici navedejo, za katero stopnjo tekmovanja pripravljajo tekmovalce. Vsem, ki boste kakorkoli sodelovali pri izvedbi tekmovanja, predvsem pa tekmovalcem, želimo, da bi pri svojem delu imeli veliko zadovoljstva in bili kar najuspešnejši. P. S. Razpis tekmovanja, Pravilnik o tekmovanju za CP in dodatna pojasnila so oz. bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za šolstvo, predmetna skupina za slovenščino, Cankarjevo tekmovanje: http://www.zrss.si/. Aktualne informacije so tudi na spletni strani Slavističnega društva Slovenije, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Pomembno! V okrožnici je navedeno samo temeljno gradivo. Podrobnejši (popolni) razpis za vse štiri tekmovalne stopnje (naslovi tekmovalnih sklopov, gradivo za učence in dijake, gradivo za mentorje in priporočila mentorjem) je na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo in Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/razpisCT_2007.doc). Novost! V letošnjem letu bo v okviru Cankarjevega tekmovanja potekal tudi Cankarjev literarni festival, namenjen drugačnim pristopom h književnosti. Letošnja tema bo Književnosti in film: mentorji in dijaki se bodo seznanjali z razlikami in podobnostmi med literarnim in filmskim upodabljanjem, filmskimi uprizoritvami slovenskih književnih del ter se učili pisanja scenarijev po literarni predlogi. Končni izdelki, scenariji po literarni predlogi, bodo predstavljeni na zaključni prireditvi CT, najboljši pa bodo tudi nagrajeni. Tej novosti bo na seminarju mentorjev letos namenjena scenaristična delavnica, ki se bo vrednotila tako kot sodelovanje v drugih delavnicah, dijake pa je treba opozoriti, da jim zmaga na festivalu ne bo prinesla zlatega ali srebrnega priznanja. Seminar bo pripravil Klemen Lah. PRILOGA ZA UČENCE IN MENTORJE V OSNOVNI ŠOLI Ivan Cankar: Sova. V: Ivan Cankar, Zbrano delo, 21. knjiga. Ljubljana: DZS, 1974 in druge izdaje. Ivan Cankar: Jutranji gost. V: Ivan Cankar, Zbrano delo, 23. knjiga. Ljubljana: DZS, 1975 in druge izdaje. Zofka Kvedrova: Misterij žene. V: Odsevi iz pripovednih in dramskih del. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 in druge izdaje. Milan Pugelj: V letih nerodnih, Zimska pot, Osat, Vrane. V: Mali ljudje. Ljubljana: Karantanija, 1998 in druge izdaje. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Tri pisanke. V: Zbrano delo, 3. knjiga. Ljubljana: DZS, 1971 in druge izdaje. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Listnica uredništva. V: Zbrano delo, 9. knjiga. Ljubljana: DZS, 1973 in druge izdaje. Ciril Kosmač: Kruh. V: V gaju življenja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1989 in druge izdaje. Lojze Kovačič: Učiteljica, Dijaški dom. V: Ljubljanske razglednice. Ljubljana: Gyrus, 2003 in druge izdaje. Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, "Pogled z domačega praga" ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Ata in čebele, Sveče za Šempetrsko gorco. V: Slišal sem, kako trava rase. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 in druge izdaje. Igor Bratož: Café do Brasil. V: Čas kratke zgodbe. Ljubljana: Študentska založba, 1998 in druge izdaje. (Razpis za prvo stopnjo so pripravili Iva Potočnik, OŠ Frana Goloba Prevalje, dr. Blanka Bošnjak, Pedagoška fakulteta Maribor, in Vlado Pirc, ZRSŠ, OE Kranj.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI POKLICNI ŠOLI II. STOPNJA Ciril Kosmač: V gaju življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga,1989 in druge izdaje. (Razpis za drugo stopnjo sta pripravili Mirjam Podsedenšek, ZRŠ, OE Nova Gorica, in Katja Lasbaher, SŠER, Ljubljana.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI ŠOLI (A in B STOPNJA) III. STOPNJA Andrej Blatnik: Zakon želje. Ljubljana: Študentska založba, 2000 (Zbirka Beletrina). (Razpis za tretjo stopnjo je pripravila Mira Hedžet Krkač, ZRSŠ, OE Koper in SEPŠ Koper.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI ŠOLI (A in B STOPNJA) IV. STOPNJA Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ljubljana: Študentska založba, 1998 (Knjižna zbirka Beletrina). (Razpis za četrto stopnjo je pripravila Valentina Kobal, SETŠ Nova Gorica.) From MihaR na iolar.com Wed Sep 13 13:37:10 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus - NTP) Date: Wed, 13 Sep 2006 13:37:10 +0200 Subject: [SlovLit] odstotek flektivnih oblik Message-ID: <5F7493AA3449314D92BFCD8D4EA6053B02213BDB@ntpetelin.iolar.si> Živeli, veščaki. Ali mi kdo pomore: kakšen odstotek bi bil število flektivnih oblik v kratkih, večinoma besednih nizih? Gre za uporabniški vmesnik telefona. Primer za ruščino: English Russian Selected masculine ?????? feminine ??????? neuter ??????? plural ??????? Gre res za približek. Je takšnih oblik več kot 50 %, se pravi vseh neimenovalniških oblik oz. takih, ki se pregibajo po spolu, sklonu in številu. Hic Rhodus, hic salta: potrebujem zelo hiter odgovor. Ne linčajte me, če nisem bil povsem ekzakten. Večno vam bom hvalo pel, Miha Rus From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 17:17:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Sep 2006 17:17:04 +0200 Subject: Sintetična slovenščina Message-ID: <004e01c6d747$acdbbe90$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 13. september 2006 14:16 Zadeva: [SDJT-L] Govorec (2.0) če morda koga zanima, si lahko na naših spletnih straneh http://www.amebis.si/ (http://govorec.amebis.si/demo/) ogleda naš novi izdelek - sintetizator govora za slovenski jezik Govorec (2.0), ki smo ga razvili v sodelovanju z IJS (odsek za inteligentne sisteme). Govorca, ki ga lahko prosto preizkusite, bomo v kratkem (tednu ali treh) še dodatno izboljšali, potem pa se podali na dolgo pot nadgrajevanja... Lep pozdrav, Miro Romih, Amebis, d. o. o., Kamnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 15 15:58:37 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 15 Sep 2006 15:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] = 100=2E_obletnica_rojstva_dr=2E_Marje_Bor šnik Message-ID: <450ACDAD.8698.F8EF0D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Letos mineva 100 let od rojstva dr. Marje Boršnik in 60 let od ustanovitve knjižnice v Borovnici. Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvi in odkritju spominske plošče dr. Marji Boršnik na njeni rojstni hiši. Pričakujemo vas v soboto, 23. septembra 2006, ob 16. uri v dvorani Osnovne šole v Borovnici. Vljudno vabljeni! Občina Borovnica Oš dr. Ivana Korošca Borovnica Cankarjeva knjižnica Vrhnika Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 15 15:45:46 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 15 Sep 2006 15:45:46 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2006/2 Message-ID: <450ACAAA.19966.ED2EFE@matjaz.zaplotnik.siol.net> V drugi letošnji številki _Jezika in slovstva_ (51/2), ki obsega 122 strani, je natisnjenih pet razprav, pet ocen in tri poročila. Razprave sodijo na področja historičnega jezikoslovja, deiktike, jezikovne stilistike, literarne zgodovine in literarnotipološke analize. MATEJKA GRGIČ v svoji razpravi obravnava jezikoslovne vede antičnega obdobja in opozarja na težave, ki spremljajo historično perspektivo jezikoslovnega preučevanja. DARINKA VERDONIK s kvalitativnim in kvantitativnim pristopom analizira diskurzne označevalce, pri čemer opozarja zlasti na njihovo pragmatično funkcijo v diskurzu. Razprava URŠKE JARNOVIČ predstavlja kognitivnostilistično analizo pesniških besedil Daneta Zajca. Ugotavlja predvsem alternativnost besedilnih svetov Zajčeve poezije ter njihovo odprto strukturo. GAŠPER TROHA na podlagi teorij P. Szondija in A. Ubersfeld razvija svojo definicijo žanra eksistencialistične drame, ustreznost te definicije pa nato preverja ob dramah J. P. Sartra in A. Camusa ter dramah izbranih slovenskih avtorjih P. Kozaka, M. Rožanca in D. Jančarja. Razprava VLADKE TUCOVIČ se ukvarja z analizo esejev o naravi Iztoka Geistra. Avtorica se posveča raziskovanju jezikovnega sloga in ubeseditvenega načina Geistrovih esejev o naravi z namenom, dognati posebnost Geistrove esejistike znotraj sodobne slovenske publicistike in literature. V nerazpravljalnem delu tokratne številke _Jezika in slovstva_ SILVIJA BOROVNIK piše o tretjem dramaturškem zborniku AGRFT (2005), ki ga je uredil Denis Poniž, VOJKO GORJANC ocenjuje monografijo _Bez predrasuda i stereotipa_ (2005) Mirjane Benjak in Vesne Požgaj Hadži, JURIJ E. ROJS opisuje novi slovar sodobnega ruskega jezika (2005), ki ga je sestavil S. A. Kuznecov, NATAŠA LOGAR recenzira knjigo _Jezikovni obronki_ (2005) Tine Verovnik, ANDRAŽ JEŽ pa monografijo Valentina Kalana _Grška filozofija -- Platon: pet študij o njegovih dialogih_ (2003). Zadnji del revije prinaša še poročila s treh osrednjih spomladanskih slovenističnih prireditev: Tretjega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja (VLADKA TUCOVIČ), 17. Primorskih slovenističnih dnevov (MARUŠA MUGERLI) in 42. SSJLK (IRENA NOVAK POPOV). Bralcem sta na voljo tudi napovednika za prihajajoči prireditvi: za simpozij o Simonu Gregorčiču (BARBARA PREGELJ in ZORAN BOŽIČ) in za 25. simpozij Obdobja -- metode in zvrsti (BOŽA KRAKAR VOGEL). Zadnje strani pa so kot ponavadi namenjene kratkim predstavitvam knjižnih novitet. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik revije From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 16 08:47:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 16 Sep 2006 08:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] Sinteticna slovenscina in Prijave za zagrebski kongres Message-ID: <016801c6d95c$042c5270$6400a8c0@P4> Od: "Miha Rus - NTP" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "SLOVLIT" Poslano: 13. september 2006 17:30 Zadeva: RE: Sintetična slovenščina Govorca že dolgo uporabljam in je kar uporaben. Le kje malo udari mimo: namesto "puščava" reče "puštava" na primer. Drugače pa zelo uporaben. Lp, Miha > -----Izvirno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik, Siol [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Poslano: 13. september 2006 17:17 > Za: SLOVLIT > Zadeva: Sintetična slovenščina > > Od: > Za: > Poslano: 13. september 2006 14:16 > Zadeva: [SDJT-L] Govorec (2.0) > > če morda koga zanima, si lahko na naših spletnih straneh > http://www.amebis.si/ (http://govorec.amebis.si/demo/) ogleda naš novi > izdelek - sintetizator govora za slovenski jezik Govorec (2.0), ki smo ga > razvili v sodelovanju z IJS (odsek za inteligentne sisteme). Govorca, ki > ga > lahko prosto preizkusite, bomo v kratkem (tednu ali treh) še dodatno > izboljšali, potem pa se podali na dolgo pot nadgrajevanja... ========== Svoje prijave za slovenski slavistični kongres v Zagrebu lahko preverite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_zg.html ali neposredno na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavljeni_zg.doc. Seznam, ki ga pripravlja Marjana Lavrič, osvežujemo vsake tri štiri dni. Pohitite s prijavami, ker od ponedeljka dalje ne bomo mogli več zagotavljati prenočiš v hotelu International. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 17 13:04:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Sep 2006 13:04:06 +0200 Subject: [SlovLit] Szymborska Message-ID: <013401c6da49$000fefb0$6400a8c0@P4> Od: "MArija Maršič" Za: "Miran HLADNIK" Poslano: 14. september 2006 23:42 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Društvo Apokalipsa vabita na literarni večer. V torek, 19. septembra 2006, bo ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja predstavitev drobne, a bogate knjižice pesmi nobelovke Wisławe SZYMBORSKE -- TRENUTEK. O prevajalskem delu in o avtorici bo spregovoril dr. Niko JEŽ, nekaj pesmi bo v originalu prebrala Ana ŽABKAR, zbirko Fraktal, v kateri je knjiga izšla, bo predstavil član uredniškega odbora Janko ROŽIČ, z gosti se bo pogovarjala Marija Maršič. Na predstavitvi bo knjigo možno tudi kupiti po promocijski ceni. Od sto ljudi je takih, ki vse vedo najbolje - dvainpetdeset; negotovih pri vsakem koraku - skoraj vsi ostali; pripravljenih pomagati, če ne bo trajalo predolgo - kar devetinštirideset; zmeraj dobrih, ker ne znajo drugače - štirje, morda pet; nagnjenih k občudovanju brez zavisti - osemnajst; ki živijo v stalnem strahu pred nekom ali nečim - sedeminsedemdeset; usposobljenih za srečo - kvečjemu nekaj več kot dvajset; takih, ki vsak zase niso nevarni, v množici pa podivjajo - zanesljivo več kot polovica; krutih, kadar jih k temu prisilijo okoliščine - bolje, da tega ne vemo niti približno; generalov po bitki - le malo več kot pred bitko; takih, ki od življenja ne vzamejo ničesar razen stvari - štirideset, čeprav bi si želela, da se motim; šepavih, bolnih in brez luči v temi - triinosemdeset, prej ali slej; umrljivih - sto od stotih. Število, ki se za zdaj ne spreminja. (Szymborska, W.: Trenutek. Ljubljana, Društvo Apokalipsa, 2005, str. 30) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 17 21:23:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Sep 2006 21:23:32 +0200 Subject: [SlovLit] 11. Grimmova nagrada Message-ID: <02e501c6da8e$c4ad9800$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. september 2006 9:46 Zadeva: 11. Grimmova nagrada Mednarodni inštitut za mladinsko književnost iz Osake na Japonskem (IICLO -- International Institute for Children's Literature, Osaka, Japan) razpisuje 11. Grimmovo nagrado na področju teorije mladinske književnosti. Dosedanji dobitniki so K. Doderer, G. Klingberg, J. Fraser / S. Rorigoe, D. Escarpit, T. Bruggemann, J. Zipes, J. Perrot, P. Hunt in M. Nikolajeva. Kot zanimivost: nagrada znaša 1.000.000 jenov. Podrobnejše informacije so na spletni strani http://www.iiclo.or.jp/english/english.htm --- Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 18 16:42:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Sep 2006 16:42:01 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna Message-ID: <000501c6db30$9bba0350$6400a8c0@P4> Od: Nataša Tušek Kuštrin [natasa.tusek na guest.arnes.si] Poslano: 18. september 2006 8:16 Za: Miran Hladnik Zadeva: besedilo_manja Pazljivo sem prebrala pripombe k maturi Igorja Saksida. Upam, da bo sprožil še kakšen odziv med praktiki. Moje razmišljanje in pripombe je spodbudil s kritiko "enoravninskosti" pri ocenjevanju slovenščine. Soglašam z njim, da pri uravnilovki izgubljajo tako najboljši kot slabši dijaki, le da bi dodala: ne, izgubljajo/-mo vsi, ker je pouk slovenščine zaradi tega slabši. Kako naj argumentiram takšno trditev? Zaradi enoravninskoti smo se premalo posvečali diferenciaciji pouka -- notranji in zunanji pri obravnavi snovi in ocenjevanju. Pri pouku tujih jezikov npr. sodelujejo rojeni govorci, ki izboljšujejo dijakov govorjeni jezik in popravljajo njegove pisne izdelke. Z dijaki delajo na zunaj diferencirano po različnih ravninah, pri pouku pa so skupine bolj homogene in zato omogočajo kvalitetnejše delo. Različni predmeti, kot so zgodovina, sociogija idr., imajo za maturo seminarske naloge in temu namenjene šolske ure za njihovo pripravo, kar omogoča kvalitetnejše delo s posameznimi dijaki. Veliko več pozornosti kot diferenciaciji smo pri slovenščini posvetili iskanju meril za objektivno ocenjevanje in literaturo spravili v maturino Prokrustovo posteljo. Namesto da bi razvijali dijakovo (tudi) osebno recepcijo literarnega dela in ga spodbujali, da jo samostojno (in tudi izvirno) izrazi, ga učimo, kako razumeti navodila, jih upoštevati in se eksplicitno izraziti, da bo dobil točke. Ocenjevalci smo se jih morali naučiti poiskati. Ali so točke res tako pomembne? Igor Saksida je napisal: "V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za enoravninskost". Razumljivo da ne, saj pri enoravninskem in objektivnem ocenjevanju slovenščine ne gre za strokovno utemeljevanje, temveč takojšnjo podreditev pragmatičnim okoliščinam. Matura je državi omogočila omejevanje vpisa na univerzo in to, da že vsa leta plačujejo šolnino navidezno izredni študenti, zato mora ocenjevanje (tudi pri slovenščini) dobiti videz enakosti, objektivnosti in s tem legitimnosti. Menim, da smo veliko časa, sredstev in moči porabili na nepravi poti. Možnosti za izboljšanje vidim v iskanju diferenciacije pouka in drugačnih možnosti za ocenjevanje. Spominjam pa se, da smo praktiki že l. 1993/94, tj. pred prvo poskusno maturo, imeli pomisleke proti enoravninskosti in takšnemu ocenjevanju. V tem trenutku bi morali uporabiti učenje na napakah. Ali smo za kaj takega dovolj samozavestni? --- Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 19 22:47:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Sep 2006 22:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] Zagrebski zbornik Message-ID: <005d01c6dc2c$da944660$6400a8c0@P4> 17. zbornik Slavističnega društva Slovenije z referati za Zagrebški kongres 5.--7. oktobra 2006 je končno odpotoval v tiskarno in ga dobimo v roke čez 14 dni. V elektronski obliki pa ga (če le nimate prepočasnega stroja) snamete s spletnih strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zborniki.html Kazalo člankov je zelo podobno kongresnemu programu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html). Jaz sem ga vesel. --- miran From Zoltan.Jan na siol.net Wed Sep 20 11:49:19 2006 From: Zoltan.Jan na siol.net (Zoltan Jan) Date: Wed, 20 Sep 2006 11:49:19 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna References: <000501c6db30$9bba0350$6400a8c0@P4> Message-ID: <003f01c6dc9a$0c7caf10$6401a8c0@Zoltan> Da ne bomo preveč zašli pri razglabljanjih o uravnilovki in preveliki zahtevnosti itd., velja obuditi malo zgodovinskega spomina na vse aktivnosti, s katerimi so prvi člani maturitetne komisije (sam nisem bil med njimi) dosegli pri slovenščini samo eno, vendar višjo raven. Matematiki so uspeli, da so jim priznali dve ravni zahtevnosti, sledili so jim še tuji jeziki, slovenisti pa so z velikim težavami in po vsemogočih bojih in spopadih, v katerih so navajali tako prepričljive argumente za enoravninskost, da so dokazali, kako je znanje pri slovenščini enako pomembno za vse maturante, vendar naj se jih stimulira tako, da se vsem prizna višja raven. Pri preračunavanju ocen in toč v skupno oceno na maturi so torej rezultati pri slovenščini več vredni kot npr. pri matematiki na nižji zahtevnostni stopnji (in enakovredni le s tistimi nekaj procentov maturantov, ki se odločijo za matematiko na višji stopnji - in bili uspešni). Upam, da praktiki tega niso pozabili pri motivaciji maturantov, in da bo ostala strokovna javnost to upoštevala pri svojih ambicijah. Slovenisti sicer nimamo prav posebno poglobljenega znanja iz statistike, toda če znamo še kaj gimnazijske matematike iz naših časov (izpred 40-ih let, ko smo imeli tudi eno poglavje iz kombinatorike in statistike), se zdijo navedbe kolege Sakside vprašljive, saj ni razvidno, kako navedeno povprečje vključuje višjo in nižjo zahtevnostno stopnjo. Pri analizi maturitetnih rezultatov je namreč precej več podatkov, kot jih povzema dnevno časopisje, predvsem pa je definirano njihovo zajemanje in vpliv na rezultat (trije fižolčki v kupčku iz nekaj sto pol, ni isto kot trije fižolčki v kupu več tisoč poln in na stotisoče točk). In ker smo vsi pametni, naj pristavim še svoj piskrček. Zame je pri slovenščini na maturi najbolj sporno preverjanje jezikovnih kompetenc, ki se deloma zgleduje po anglosaških modelih (razumevanje besedila je pri njih smiselno, ker se morajo praktično pri vsaki besedi naučiti na pamet pisavo in izgovorjavo), deloma naseda floskulam o praktični pismenosti, deloma preverja terminologijo, predvsem pa premalo vrednoti praktično uporabo pridobljenega jezikoslovnega znanja. Dejanske jezikovne kompetence, ki se pokažejo pri pisanju eseja, se tu manj kot minimalno upoštevajo in komajda vplivajo tudi na oceno pri izpitni poli, ki preverja jezikovno znanje (večinoma se šteje za pravilen odgovor o jezikoslovnih pojavih tudi tako pisanje, ki ni niti spominja ne na knjižno slovenščino). V praksi to pomeni, da maturant oziroma slovenski izobraženec, ki dela grobe pisne in pravopisne napake, pri slovenščini lahko dobi prav dobro oceno. Druga katastrofa je obseg literarnovedne snovi. Če se prav spominjam, naj bi gimnazijec v vseh štirih letih spoznal 60 del iz vse slovenske in svetovne književnosti, vendar je sistem mature tak, da se mu celo s temi minimalističnimi zahtevami ne splača ukvarjati. Esej bo pisal iz maturitetnega sklopa, ki vsebuje le par del, pa še teh mu ne bo treba prebrati, ker bo šel na gledališko predstavo, prebral v te namene prirejene uvode, ali kaj prekopiral s spletnih strani. Vse ostalo znanje bi mu morda prišlo prav na ustnem delu, vendar je še tu tako skromno ovrednoteno, da se s tem res ne splača zgubljati časa (le dve od treh vprašanj sta literarni, večji vpliv kot literarnovedno znanje pa ima branje in govorni nastop, vse skupaj pa predstavlja le 20 odstotkov ocene pri slovenščini). Lepe pozdrave Zoltan JAN, Zoltan.Jan at siol.net ----------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, September 18, 2006 4:42 PM Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna Od: Nataša Tušek Kuštrin [natasa.tusek at guest.arnes.si] Poslano: 18. september 2006 8:16 Za: Miran Hladnik Zadeva: besedilo_manja Pazljivo sem prebrala pripombe k maturi Igorja Saksida. Upam, da bo sprožil še kakšen odziv med praktiki. Moje razmišljanje in pripombe je spodbudil s kritiko "enoravninskosti" pri ocenjevanju slovenščine. Soglašam z njim, da pri uravnilovki izgubljajo tako najboljši kot slabši dijaki, le da bi dodala: ne, izgubljajo/-mo vsi, ker je pouk slovenščine zaradi tega slabši. Kako naj argumentiram takšno trditev? Zaradi enoravninskoti smo se premalo posvečali diferenciaciji pouka -- notranji in zunanji pri obravnavi snovi in ocenjevanju. Pri pouku tujih jezikov npr. sodelujejo rojeni govorci, ki izboljšujejo dijakov govorjeni jezik in popravljajo njegove pisne izdelke. Z dijaki delajo na zunaj diferencirano po različnih ravninah, pri pouku pa so skupine bolj homogene in zato omogočajo kvalitetnejše delo. Različni predmeti, kot so zgodovina, sociogija idr., imajo za maturo seminarske naloge in temu namenjene šolske ure za njihovo pripravo, kar omogoča kvalitetnejše delo s posameznimi dijaki. Veliko več pozornosti kot diferenciaciji smo pri slovenščini posvetili iskanju meril za objektivno ocenjevanje in literaturo spravili v maturino Prokrustovo posteljo. Namesto da bi razvijali dijakovo (tudi) osebno recepcijo literarnega dela in ga spodbujali, da jo samostojno (in tudi izvirno) izrazi, ga učimo, kako razumeti navodila, jih upoštevati in se eksplicitno izraziti, da bo dobil točke. Ocenjevalci smo se jih morali naučiti poiskati. Ali so točke res tako pomembne? Igor Saksida je napisal: "V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za enoravninskost". Razumljivo da ne, saj pri enoravninskem in objektivnem ocenjevanju slovenščine ne gre za strokovno utemeljevanje, temveč takojšnjo podreditev pragmatičnim okoliščinam. Matura je državi omogočila omejevanje vpisa na univerzo in to, da že vsa leta plačujejo šolnino navidezno izredni študenti, zato mora ocenjevanje (tudi pri slovenščini) dobiti videz enakosti, objektivnosti in s tem legitimnosti. Menim, da smo veliko časa, sredstev in moči porabili na nepravi poti. Možnosti za izboljšanje vidim v iskanju diferenciacije pouka in drugačnih možnosti za ocenjevanje. Spominjam pa se, da smo praktiki že l. 1993/94, tj. pred prvo poskusno maturo, imeli pomisleke proti enoravninskosti in takšnemu ocenjevanju. V tem trenutku bi morali uporabiti učenje na napakah. Ali smo za kaj takega dovolj samozavestni? --- Marija Mercina _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit at ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 20 20:55:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Sep 2006 20:55:45 +0200 Subject: [SlovLit] Spletna vizualna poezija Message-ID: <016401c6dce6$627e7000$6400a8c0@P4> Od: "Jaka Železnikar" Za: "Miran Hladnik" Zadeva: spletna vizualna poezija Datum: 19. september 2006 14:26 Lep pozdrav, pravkar sem končal svoje zadnje delo, spletno vizualno pesem v obliki dodatka za pregledovalnik Firefox: Crke: http://www.jaka.org/2006/crke/ Lep pozdrav, Jaka Zeleznikar jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 13:10:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 13:10:58 +0200 Subject: Slovenski slavistični kongres v Zagrebu Message-ID: <012801c6dd6e$9edb6fc0$6400a8c0@P4> Svoje prijave na slovenski slavistični kongres v Zagrebu preverite prosim na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavljeni_zg.doc, rezervacije v hotelu International pa na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijaveInternational.doc Potrebne spremembe (samo če so res nujne) sporočite prosim na miran.hladnik na guest.arnes.si Nagrade Slavističnega društva bodo letos podeljene ob otvoritvi 5. 7. 2006 naslednjim kolegicam: Ivi Potočnik za življenjsko delo, Darinki Ambrož in Irmi Kern Slapar kot odličnima učiteljicama slovenščine in Urški Perenič za uspešno diplomsko delo. Častni član SDS bo na občnem zboru 6. 7. 2006 postal France Novak. Utemeljitve si lahko ogledate na koncu zbornika SDS http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:00:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:00:48 +0200 Subject: [SlovLit] CANKARJEV LITERARNI FESTIVAL Message-ID: <02bc01c6dd86$58410490$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 21. september 2006 14:50 Zadeva: Cankarjev literarni festival Miran, v vpogled in razpravo pošiljam besedilo za novačenje mentorjev, ki bi sodelovali na letošnjem CLF. 1. Čeprav smo govorili, da bi se omejili le na srednjo šolo, po krajšem premisleku za to ne vidim pravega razloga, razen v primeru prevelikega števila prijav mentorjev - a tega se nam prvo leto,ap tudi kakšne naslednje, najbrž ni bati. 2. Pri izboru literarnega dela, po katerem naj bi bil prirejen scenarij, ostajam v dvomih: naj ponudimo Visoško kroniko (morda Alamuta) in/ali slovensko literarno delo po izboru skupine. Je še kakšen drug literarni predlog? 3. Stopam v stik z organizatorji scenarističnih delavnic, ki bi nam lahko pomagali pri organizaciji delavnice/seminarja in oblikovanju komisije, ki bi izbirala in nagradila najboljše scenarije. Več o tem, ko mi vrnejo odgovor. 4. Vse, ki so za to zainteresirani, vabim na krajši koordinacijski sestanek v četrtek ali petek na slavističnem kongresu v Zagrebu. Več o tem, ko bomo vedeli, kdaj smo tam in kdaj bomo imeli čas (predlagam večerne ure). Lp, Klemen Lah =================== Cankarjev literarni festival je ustanovljen kot spremljevalni program vsakoletnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Njegov poglavitni namen je odpiranje prostora za drugačne pristope in poglede na književnosti ter vzpodbujanje ustvarjalnosti. Letošnja tema Vsako leto bo za Cankarjev literarni festival izbrana nova tema, ki bo določala celoten potek in izvedbo. Za letošnje leto je izbrana tema >Slovenska književnost in film<. Mentorji in dijaki bodo preučevali razmerje med (slovensko) literaturo in filmom, spoznavali slovenska in tuja literarna dela, ki so bila uprizorjena na filmskih platnih/gledaliških odrih, se učili adaptacije literarnih del v filmski scenarij, spoznavali delo scenarista ipd. (v prihodnjih letih načrtujemo teme, ki bodo književnost povezovale s stripom, parodijo, svetovnim spletom, gledališčem, šolskim poukom ipd.). Potek festivala Jeseni bosta, sočasno s seminarjem za Cankarjevo tekmovanje, organizirana tudi delavnica in seminar, na kateri bodo prijavljeni šolski mentorji pridobili znanje (in točke) za izvedbo priprav. Ker bo letošnje število prijav omejeno, prosimo vse zainteresirane, da prijavo pošljejo do 15. oktobra 2007 na e-naslov klemen.lah na email.si ali poštni naslov SDS, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Priprave in delo na šolah bo potekalo skupinsko in projektno; mentorji bodo vodili in usmerjali manjše skupine štirih do šestih dijakov (predvidoma naj bi vsak mentor vodil eno skupino). Skupina bo morala do 15. aprila 2007 oddati scenarij, prirejen po romanu Ivana Tavčarja Visoška kronika ali scenarij, prirejen po slovenskem književnem delu, ki si ga je skupina izbrala sama. Nagrade Najboljši scenariji se bodo potegovali za zlato, srebrno ali bronasto priznanje v obliki posebej za to priložnost oblikovane skodelice kave. Vsi scenariji bodo predstavljeni na zaključni prireditvi Cankarjevega tekmovanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:14:26 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:14:26 +0200 Subject: Roman v porabščini in simpozij o etnologu Niku Županiču Message-ID: <035a01c6dd88$403147a0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Za: <"Undisclosed-Recipient:;"@avs1.arnes.si> Poslano: 21. september 2006 10:00 Zadeva: konec poletja [...] Druga tokratna priloga je vabilo na simpozij o slovenskem jeziku in kulturi v Porabju v sredo, 27.9. ob 11.00 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani (Kongresni trg 8/I) ter na predstavitev romana Franceka Mukiča v porabskem narečju Garaboncijaš (Črnošolec), ki bo istega dne ob 17.00 v knjigarni Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani. Če bom že sam tega dne daleč na severu Evrope, naj vsaj ostale opozorim na to možnost primerjave položaja med dvema slovenskima manjšinama. ========== Seznam: SlovLit na ijs.si Od: matjaz.zaplotnik na siol.net Zadeva: Mednarodni simpozij o Niku Županiču - Vabilo k sodelovanju 1. decembra 2006, ob stotrideseti obletnici rojstva belokranjskega antropologa, etnologa, geografa, politika, domoljuba, prvega ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja, ustanovitelja znanstvene revije Etnolog in, nenazadnje, prvega profesorja in utemeljitelja programa kulturne antropologije oz. etnologije na Univerzi v Ljubljani Nika Županiča bomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (Zavetiška 5, Ljubljana), pripravili mednarodni simpozij. Z načrtovanim simpozijem želi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo osvetliti znanstveno delo in področja raziskovanj tega pomembnega znanstvenika in pedagoga, ki mu na oddelku dolgujemo več kot le naslov oddelčne znanstvene zbirke. Vabimo vas, da se nam s prispevkom pridružite na enodnevnem simpoziju, ki ga bomo organizirali v prostorih Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter s spremljevalnimi prireditvami v Slovenskem etnografskem muzeju. Prosimo vas, da nam najkasneje do 10. oktobra 2006 posredujete naslov vašega prispevka, do konca oktobra 2006 pa njegov povzetek. Posvet bo potekal v slovenskem in drugih južnoslovanskih jezikih. V pričakovanju vašega odziva na povabilo vas lepo pozdravljam. Izr. prof. dr. Rajko Muršič, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF eika na ff.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:34:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:34:46 +0200 Subject: Iz uvoda v zagrebški kongres slovenskih slavistov Message-ID: <037001c6dd8b$177fec50$6400a8c0@P4> Z letom 2006 načrtujemo serijo slovenskih slavističnih kongresov zunaj domačih meja: v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Na simbolni ravni pomeni ta ekspanzija odpiranje vrat varnega zavetja "svojega prostora", izstop iz samozadostnosti in odpoved določenosti nacionalne filologije z državnim teritorijem. Utemeljujejo jo potreba po promociji slovenistike na univerzah sosednjih držav, potreba po mednarodni vpetosti in soočanju z alternativnimi strokovnimi pogledi in praksami ter priložnost artikulacije tistih jezikovnih, literarnih in nacionalnopolitičnih tem, ki so povezane s kongresnim dogajališčem, v zagrebškem primeru zlasti ilirizma ter zagrebških Slovencev Stanka Vraza, Matije Valjavca, Ferda Kočevarja, Frana Celestina, Frana Erjavca, Zofke Kveder, Frana Ilešiča, Alojza Gradnika, Frana Petreta, Jožeta Pogačnika itd. Za vse naštete seveda tudi tokrat ne bo časa. Zagrebško dogajališče referente nagovarja k razmisleku o arbitrarnosti kulturnih odločitev: koliko sta literarna in kulturna identiteta rezultat jezikovnih danosti, koliko pa zgolj posledica starih upravnih razdelitev in ekonomskih odločitev. Hudo pretirano bi se bilo hvaliti, da se slovenski slovenisti tokrat prvič zbirajo na strokovno srečanje zunaj Slovenije. V okviru ameriškega slavističnega kongresa je npr. vsako leto tudi več slovenističnih sekcij in do zdaj so se izključno slovenistične teme predstavljale v različnih kongresnih centrih v ZDA. Referenti so bili Slovenci, poslušalci so bili Slovenci ali tuji slovenisti z dobrim znanjem slovenščine, pot in dnevnice je plačalo slovensko ministrstvo za znanost, jezik referatov in diskusije pa je bila angleščina. Doma smo predstavljali ta svoj kongresni turizem kot promocijo slovenistike v tujini in naciji je to godilo, posebej če se je o nastopih poročalo še v kakšni časopisni rubriki, seveda brez žalostne podrobnosti, da so neredko referenti brali samo svojima dvema soreferentoma (s katerima so si vse lahko povedali že v kakšnem ljubljanskem bifeju), predsedniku omizja in morebiti še koreferentu oziroma diskutantu. V načrtovani seriji prihodnjih slovenskih slavističnih kongresov je bil na prvem mestu predviden Trst, ko pa je bil Trst iz različnih utemeljenih razlogov prestavljen v leto 2007, je pripadla vloga prvega kongresnega dogajališča zunaj državnih meja Zagrebu. (Za takojšnjo pripravljenost in pomoč pri organizaciji se prisrčno zahvaljujem prof. dr. Zvonku Zvonku Kovaču s Filozofske fakultete v Zagrebu, dekanu fakultete prof. dr. Miljenku Jurkoviću pa za prostore, ki nam jih je prijazno odstopil.) Zagreb ima v naši zavesti prej status velikega mesta kot izpostave slovenstva ali slovenistike. Proti Zagrebu je gravitiral ves slovenski jugovzhod, ker mu je bilo tako bolj pri roki in bližje od Ljubljane. Med 14. in 16. stoletjem je slovenske in hrvaške dežele povezovalo kmečko trgovanje, za politično povezovanje so skrbeli Celjski grofje, v 15. stoletju Matija Korvin oziroma >naš< kralj Matjaž in od 16. stoletja dalje skupna vključenost pod habsburško krono. Več je nudila dela Hrvaška Slovencem kot narobe: tako gozdarjem kot profesorjem, služkinjam kot gledališčnikom, uradnikom, oficirjem in podjetnikom, zato ni čudno, da živijo v Zagrebu številni Slovenci. Za Slovence je bil Zagreb vedno zanimiv tudi kot univerzitetno središče; tja (ali pa v Prago) so šli študirat tisti, ki jim je slovansko čustvovanje odsvetovalo vpis na graško ali dunajsko univerzo. Ljubljanski literarni zgodovinarji so Zagrebu vedno zavidali t. i. zagrebško interpretacijsko šolo -- nezanemarljivo število slovenskih univerzitetnih filologov si je pridobilo zagrebško doktorsko diplomo. Ker imamo Slovenci težave z dojemanjem Zagreba kot enega od alternativnih slovenskih kulturnih centrov (na isti ravni s Trstom, Celovcem, Mariborom), nas vedno znova začudijo podatki o slovenskih avtorjih, ki so živeli, pisali in izdajali svoje knjige v Zagrebu ter tako vpisali mesto med začetna žarišča slovenske literature. Nad njimi visi nekakšna stigma, ali pa jih je doletela popolna pozaba. Pomislimo samo na Prešernovemu Krstu konkurenčno pesnitev Sedem sinov Jožefa Žemlje iz leta 1842, na Kočevarjevega Mlinarjevega Janeza, 1859, ki je ogrožal junaško prvenstvo Levstikovega Martina Krpana, in na satirično noveleto Dijak v Luni Andreja Volkarja, 1871, ki je zgodnji zgled daljše fantastične proze. Oboje, stigmo in pozabo, je mogoče pripisati strahu, da bi priznanje alternativnih kulturnih skupin in konceptov utegnilo ogroziti centralno in združevalno vlogo Ljubljane. Žemlja se je kar sam odpovedal svoji zagrebški knjigi in je šel raje skozi vrsto cenzorskih zapletov, samo da je lahko leto pozneje isto knjigo izdal v Ljubljani. Ferda Kočevarja, ki je veljal za enega najpametnejših Slovencev svojega časa (imel je visoko funkcijo računovodja zagrebške univerze in akademije), pa je kritika ostro zavrnila zaradi jezika, ki ga je avtor hotel približati štajerskim in kajkavskim bralcem. Neenakopravnost Zagreba lepo ilustrira Josip Stritar, ki je sinu, ki je hotel tja kot učitelj takoj po prvi svetovni vojni, Zagreb odločno odsvetoval; do selitve z Dunaja potem ni prišlo, Stritarjevi potomci pa so utonili v nemštvu. Negativna stališča do slovenskega Zagreba, ki jih metaforično reprezentira lik >slovenskega uskoka< Stanka Vraza, naravnost kličejo po analizi in interpretaciji. Boleče slovensko razmerje do Zagreba je indikator dejstva, da odločitev za samostojno nacionalno eksistenco v prvi polovici 19. stoletja nikakor ni bila samoumevna in da je rojevala različne dileme, ki jih je vsaka generacija dolžna znova premisliti. Morda je bila občutljivost razumljiva v času negotovega ustanavljanja lastne identitete, danes, ko nas ne bremeni več fantastično zahtevni projekt nacionalnega zedinjevanja, pa je anahrono. Objektivni in sproščeni odnos do preteklih kulturnih dilem ovira žal slovenska obsesivna želja po oddaljevanju od vsega balkanskega in prispeva k pomanjkanju refleksije ter vodi k odrivanju in potlačitvi. Nelagodje ob odpiranju jezikovno-literarno-kulturnih alternativ v minulih stoletjih je žalosten znak slovenske nesamozavesti in strahu pred tem, da bi ponovno postale aktualne. Literarni zgodovinar Henry Cooper je v svoji monografiji o Prešernu pred več kot 25 leti razložil, da imamo Slovenci Franceta Prešerna za svojo kulturno ikono zato, ker nam je ponudil uspešen model kulturnega preživetja in rasti. Na kratko povzeto gre Slovencem kulturno dobro zato, ker smo razvili posluh za tuje kulturne vrednote, si jih upali prevzeti in si jih znali prilagoditi. Prešernov pesniški zgled ni nagovarjal k zapredanju v toplo, varno, samozadostno, identitetno samoslovenstvo, ampak se je, tako kot njegov Črtomir, zavzel za tvegano odprtost tujemu in drugačnemu. Odpiranje nacionalne lupine pomeni tako sprejem tujih govorcev in tuje slovenistike kot ekspanzijo slovenistike preko državnih meja. Podjetne nacije otvarjajo kulturne in promocijske centre po svetu, mi pa naj bi zgolj blagrovali svoj zapeček in uživali v dragem nam Blatnem dolu? "Slovenistični misijon" v Zagrebu je refleks tiste drže, ki jo je nakazal Prešeren s Črtomirjem v koncu Krsta pri Savici, kjer pravi: "med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake", in jo v različnih oblikah ponavljajo vsa kapitalna slovenska literarna dela. Stališča kolegov slavistov, ki ste v anketi potrdili Zagreb za primerno lokacijo letošnjega kongresa in se kongresa tudi udeležili, pričajo, da Prešernova nazorska dediščina in Črtomirjev recept kulturnega preživetja še nista presežena. Izbira Zagreba za slovenski slavistični kongres je nenavadna in predrzna samo na prvi pogled. Od nje si obetamo več koristi. 1. S tem promoviramo slovenistiko zunaj slovenskih meja in podpiramo njen razvoj na sosednji univerzi. 2. Zaradi nezadostne reprodukcije naravnih govorcev (primanjkljaj je menda okrog 17.000 letno!) se soočamo z nujo po uvozu ljudi, ki jim bo slovenščina sprva tuj jezik, in s potrebo po prilagoditvi izobraževalnega sistema (tudi jezikovnega in literarnega pouka) takim interesentom. Srečanje s priučenimi govorci slovenščine čez mejo nam bo pomagalo uzavestiti in se sprijazniti s to potrebo. 3. Kongres dokazuje, da smo sposobni drugačne mesedbojne komunikacije, kot jo diktirajo naši proletarski rojaki ribiči, drvarji, senzacionalistični žurnalisti in tako imenovano javno mnenje, ki ga tako zelo radi neodgovorno zajahajo lokalni in državni politiki na obeh straneh. 4. Mimogrede lahko izrazimo tudi podporo in ponudimo pomoč zagrebški slovenski skupnosti; premalo je poznano, da je v Zagrebu živelo tudi do 20.000 Slovencev. Veseli me, da ste referenti uzavestili simbolično izbiro Zagreba za kongresno dogajališče in uglasili svoje prispevke na hrvaško-slovenske teme. Ker je takih več kot ena tretjina, ima zbornik lepo vidno rdečo nit, ki povezuje med seboj različne sekcije: tisto, kjer bo tekla beseda o ilirizmu, tisto, ki bo tehtala razmerje med nacionalno in primerjalno literarno vedo, tisto, ki bo obravnavala slovenistični Zagreb, in tisto, ki jo bo zanimala vloga literature pri pouku slovenščine. V času, ko je marsikomu nevšečna vsaka prijazna misel o sosedih in bi najraje potlačil v pozabo vse, kar nas je kdaj kulturno povezovalo in nas še povezuje, nacionalistično zavzeti pa bi radi celo klicali na korajžo in postavljali zidove, smo slavisti na obeh straneh meje (ki se ji, tako upamo, počasi izteka rok trajanja) toliko bolj zadolženi, da namesto pregrad in prekopov kažemo na zgodovinske mostove, jih vzdržujemo in gradimo nove. Miran Hladnik, glej tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/zbornik2000.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 17:46:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 17:46:35 +0200 Subject: Zagrebškim zastonjkarjem Message-ID: <03ab01c6dd95$1f790bd0$6400a8c0@P4> Kongresne izkušnje iz preteklih let narekujejo naslednje obvestilo. Število obrokov za kosila in večerje ter kav, sokov in čajev (ter palačink) za odmore pripravijo v hotelu in v fakultetni kantini glede na število prijavljenih udeležencev. Zato lepo prosim vse neprijavljene, ki boste na kongresu samo kratek čas in nameravate ostati tudi na kosilu, večerji in med odmori, da že zjutraj poveste hostesi, kateri obrok boste použili, in ji odštejete za: kosilo v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (zagrebački odrezak + roštan krompir + solata / vege) večerja v hotelu International v četrtek -- 6000 sit (bife: dalmatinski pršut, domača šunka, pečena v kruhu, karpačo iz grdobine, solata iz morskih sadežev, hladni svinjski kare, sirova in zelenjavna solata, solata Marco Polo, slavonski kulen, izbor domačih sirov, hladno pečena zelenjava; losos v paradižnikovi omaki, zeleni rezanci s tartufi, ocvrti šampinjoni s tatarsko omako, zapečeni zagorski štruklji; puranove prsi v omaki iz fine trave (?), pečena telečja koljenica (?), svinjski kotlet na samoborski način, piščančja rolada v rožmarinovi omaki, file grdobine v belem vinu, telečji medaljoni z gobami; razne priloge; izbor senozskih solat; sladice: čokoladne kocke, sadni parfait, jabolčni zavitek (štrudelj), dubrovniška rožata, sirova torta, izbor svežega sezonskega sadja) kosilo v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (jelenji golaž + njoki + solata / vege) večerja v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (bife: ribe + hladne solate) čaj, kava, mineralna voda, piškoti, palačinke -- 300 sit za en odmor; 600 sit za cel dan; 1200 sit za četrtek in petek --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 22 09:39:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 22 Sep 2006 09:39:49 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja in nagovori Message-ID: <005101c6de1a$4a2e6bb0$6400a8c0@P4> Od: "Strsoglavec Durda" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 22. september 2006 9:23 Zadeva: evo Društvo srbska skupnost vabi na cikel predavanj Razmišljanja o jeziku (O uporabi besed in zapisov). Predavatelji: Vojko Gorjanc (FF Ljubljana): O čem vse nam govori slovar; Rajna Dragičević (Filološka fakulteta Beograd): Slovarji srbskega jezika; Drago Tešanović (FF Banja Luka): Cirilica - kdo te sploh še mara? V četrtek, 28. 9. 2006, ob 18.00 v Mestnem muzeju, Gosposka 15, Ljubljana. ======= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovori.html -- slavistični nagovori za razne priložnosti. -- m. h. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 00:55:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 00:55:35 +0200 Subject: Kroniika št. 68 Message-ID: <00b701c6e0f5$b789ab60$6400a8c0@P4> Kronika št. 68 izide na papirju do konca tedna, spletna kronika pa je že zdaj na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika68.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika68.pdf, oboje dosegljivo s strani Slavističnega društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Prinaša razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007 z novostjo, Cankarjevim festivalom, utemeljitve letošnjih nagrad SDS in častnega člana Franceta Novaka, polemiko o slovenščini na maturi in o literarnih elektronskih virih, zapis ob 100-letnici Marje Boršnik ter naslov sintetičnega govorca slovenščine. Druga polovica biltena je v službi slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu. Tu je natisnjen program predavanj, okroglih miz, predstavitev knjig in projektov ter kulturnih dogodkov. Uvodna "informacija za javnost" teši radovednost, zakaj kongres ravno v Zagrebu, sledijo koristni spletni naslovi, potopis od železniške postaje do hotela International ter Filozofske fakultete, podatki o alternativni kulturni ponudbi, sestava obrokov v fakultetni kantini in jedilnik večerje v hotelu ter prijavnica za zamudnike. Od oktobra dalje člani SDS, ki niso poravnali članarine, ne bodo več prejemali tiskane Kronike (sporočite prosim morebitne napake). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 00:57:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 00:57:58 +0200 Subject: [SlovLit] Izza kongresa Message-ID: <00bb01c6e0f6$0c95fa50$6400a8c0@P4> Igralec Niko Goršič (Nick Upper) je v Kazalištu ITD (Savska 25, Zagreb) režiral Zajčevo dramo Grmače. 24. septembra zvečer sem si na njegovo povabilo ogledal ljubljansko premiero te slovensko-hrvaške koprodukcijske drame (pripravili so jo Teatar ITD, Eurokaz in zagrebška ter ljubljanska akademija za gledališče) v Mestnem gledališču ljubljanskem v okviru festivala Ex ponto, in jo toplo priporočam, saj se lepo vklaplja v zagrebški program. Gre za igralsko zahtevno (eno uro in 40 minut dolgo) in tudi scenografsko stremljivo predstavo. Predstave so v Zagrebu 5.--7. oktobra in so primerna samoplačniška alternativa našemu internemu programu. Več informacij in vstopnice pri Urški Comino, Kulturno društvo B-51, Ex ponto (http://www.ljudmila.org/exponto/), Prešernova cesta 7, 1000 Ljubljana, 01 426 94 05, b51 na mail.ljudmila.org. Do danes vemo še naslednje predstave v Zagrebu: Satiričko kazalište Kerempuh: Rene/Tarik/Illuman, Magic act show (http://www.kazalistekerempuh.hr/main.asp?ID=42, petek 6. oktobra 2006). Gradsko kazalište Gavella: Filip Šovagović, Ptičice (http://www.gavella.hr/narudzba.aspx, četrtek 5. oktobra 2006) in Mate Matišić, Sinovi umiru prvi (http://www.gavella.hr/predstava.aspx?id=604, petek 6. oktobra 2006). Hrvatsko narodno kazalište/Opera: Milan Ogrizović-Mustafa Nadarević, Hasanaginica (http://www.hnk.hr/hr/predstava.php?id=78, četrtek 5. okt. 2006 ob 19.30). Humanitarni koncert Hrvatske lige za borbu proti raku Operni biseri, petek 19.30. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 01:25:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 01:25:38 +0200 Subject: [SlovLit] Ljudje in stroka Message-ID: <00f201c6e0f9$ea69f950$6400a8c0@P4> Na predlog Slavističnega društva Slovenije je Boža Krakar Vogel dobila nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2006. Slovesna podelitev bo 4. okt. 2006 ob18.00 v Grand hotelu Union na Miklošičevi 1 v Ljubljani. Častni člani Slavističnega društva Slovenije Alenka Glaser, Dušan Moravec, Jože Šifrer, Martin Silvester, Bruno Hartman, Joža Mahnič, Martina Orožen, Janko Čar, Berta Golob, Janez Zor, Boris Paternu, Marija Pirjevec se zahvaljujejo za povabilo na kongres, lepo pozdravljajo in želijo uspešno strokovno druženje. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovori.html -- slavistični nagovori za razne priložnosti, zadnji ob 100-letnici rojstva Marje Boršnik. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 09:19:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 09:19:42 +0200 Subject: [SlovLit] Prekmurje v Ljubljani Message-ID: <00de01c6e13c$240ae920$6400a8c0@P4> Od: "FRANC-FRANC" Poslano: 25. september 2006 10:11 Zadeva: Vabilo Kot gostujoča založba se v knjigarni Mohorjeve na Nazorjevi 1 v Ljubljani v letošnjem septembru predstavlja založba Franc-Franc iz Murske Sobote. V dneh od 26. do 29. septembra bomo v prostorih knjigarne predstavili štiri knjižne novitete. Res bomo veseli, če se nam boste na teh predstavitvah lahko pridružili. torek, 26. september, 18:00 Franci Just: Panonski književni portreti 1. Prekmurje in Porabje A-I, literarnozgodovinski leksikon in strokovna monografija. Sodelujejo: Franci Just, avtor, Milan Vincetič, moderiranje, Simona Zadravec, interpretacija besedil, Beno Horvat, interpretacija besedil sreda, 27. september, 17:00 Francek Mukič: Garaboncijaš, prvi porabski roman. Sodelujejo: Francek Mukič, avtor w Franci Just, urednik knjižne zbirke Med Rabo in Muro w Matija Remše, moderator četrtek, 28. september, 18:00 Feri Lainšček in Cvetka Hojnik: Posončnice, pesmi in krpanke. Sodelujejo: Feri Lainšček, Cvetka Hojnik (avtorja), Mija Žnidarič, pevka, in Steve Klink, glasbenik; Andrea Haberl Zemljič, prevajalka; Judit Csuka Zágorec, prevajalka petek, 29. september, 18:00 Dušan Šarotar: Krajina v molu, pesniška zbirka. Sodelujejo: Dušan Šarotar, avtor, Feri Lainšček, urednik knjige, Rihard Zadravec, glasbenik, Lucija Stepančič, avtorica spremne besede From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 09:35:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 09:35:05 +0200 Subject: Troje častitljivih predavateljev Message-ID: <00f401c6e13e$4a685010$6400a8c0@P4> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je tri svoje ugledne učitelje ob njihovih 80-letnicah nagovoril za predavanja: v ponedeljek 2. oktobra bo imel predavanje Pozabljeni poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec akad. prof. dr. Franc Zadravec, v torek 3. oktobra bo imel predavanje Novo branje Krsta pri Savici akad. prof. dr. Boris Paternu, v ponedeljek 9. oktobra bo imel predavanje Škrabec o Prešernu akad. prof. dr. Jože Toporišič. Predavanja bodo v Zeleni dvorani Univerze v Ljubljani ob 10.00. Toplo vabljeni vsi kolegi in učenci! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 15:20:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 15:20:24 +0200 Subject: Troje častitljivih predavateljev Message-ID: <008601c6e16e$87e016a0$6400a8c0@P4> Predavanja profesorjev Zadravca, Paternuja in Toporišiča bodo v Hribarjevi (ne pa v Zeleni dvorani) Univerze v Ljubljani. --- miran ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "SLOVLIT" Poslano: 26. september 2006 9:35 Zadeva: Troje častitljivih predavateljev > Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je tri svoje > ugledne učitelje ob njihovih 80-letnicah nagovoril za predavanja: > > v ponedeljek 2. oktobra bo imel predavanje Pozabljeni poet prekmurskih > ravnin Miško Kranjec akad. prof. dr. Franc Zadravec, > v torek 3. oktobra bo imel predavanje Novo branje Krsta pri Savici akad. > prof. dr. Boris Paternu, > v ponedeljek 9. oktobra bo imel predavanje Škrabec o Prešernu akad. prof. > dr. Jože Toporišič. > > > Predavanja bodo v Zeleni dvorani Univerze v Ljubljani ob 10.00. Toplo > vabljeni vsi kolegi in učenci! > From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Sep 26 20:02:03 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 26 Sep 2006 20:02:03 +0200 Subject: [SlovLit] Modeli slovenskega pisatelja - predavanje M. Dovica Message-ID: <4519873B.2408.1AF3298@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Marijan Dovic" Subject: Modeli slovenskega pisatelja - predavanje Date sent: Mon, 25 Sep 2006 10:59:54 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Historični seminar ZRC SAZU vabita v četrtek, 28. septembra 2006, ob 11. uri (Mala dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje) na predavanje dr. Marijana Dovića z naslovom Modeli slovenskega pisatelja. V predavanju bo avtor skušal predstaviti slovenskega pisatelja (kot proizvajalca literarnih besedil) z vidika, ki je v slovenski literarni zgodovini manj znan. V središču razprave bo "vloga" pisatelja, ki je v nenehni interakciji z drugimi vlogami v literarnem sistemu in je povezana tudi z drugimi družbenimi (pod)sistemi. V predavanju se bo avtor sprehodil po zgodovini slovenskega pisatelja od razsvetljenstva do sodobnosti: po zgodovini njegove družbene vloge, statusa in finančnega položaja, njegovih prizadevanj za profesionalizacijo in afirmiranje lastnega poklica, samotematizacijah avtorske vloge, pa tudi po zgodovini njegove "ujetosti" v vsakokratne sistemske, ekonomske in politične danosti ter njegovih aktivnih prizadevanjih po širitvi meja literarne igre. Ob tem sprehodu bodo zarisane temeljne poteze modelov slovenskega pisatelja: od pisatelja-preroditelja, pisatelja-umetnika, pisatelja- disidenta do pisatelja-proizvajalca. Skozi tipološki pregled se utegnejo pokazati tudi obrisi dilem, ki zaznamujejo prihodnost literarnega avtorja. Dr. Marijan Dović je od leta 2000 zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Leta 2003 je magistriral, leta 2006 pa doktoriral pri dr. Marku Juvanu s tezo Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Že med študijem se je intenzivno ukvarjal s preučevanjem literarnega kanona, s teorijo vrednotenja, s sodobno sistemsko teorijo literature in s teoretičnimi in zgodovinskimi raziskavami avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami omenimo predvsem monografijo _Sistemske in empirične obravnave literature_ (2004). Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o avantgardistu Antonu Podbevšku, monografijo o Janezu Trdini ter elektronsko izdajo _Zbranih pesmi_ Antona Podbevška. Vljudno vabljeni! From franc.marusic na p-ng.si Wed Sep 27 17:56:04 2006 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Wed, 27 Sep 2006 17:56:04 +0200 Subject: [SlovLit] [Fwd: Znanstveni vecer 5.10.] Message-ID: <451A9F14.7000300@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici (doc. dr. Urška Lavrenčič Štangar, Vipavska 13, p.p. 301, SI-5001 Nova Gorica, tel.:05 3315 241, faks:05 3315 296, e-pošta: urska.lavrencic na p-ng.si) VABILO Vabimo Vas na predavanje prof. dr. Carla Semenze (Univerza v Trstu) z naslovom "Spomnim se te, a ne vem, kako ti je ime". Možgani in priklic lastnih imen ("I remember you, but not your name" The brain and proper name retrieval) Predavanje bo 5. 10. 2006 ob 19. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral dr. Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici. Predavanje bo potekalo v okviru cikla Znanstveni večeri s sofinanciranjem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Povzetek: Pozabljanje lastnih imen je zelo pogost vir zadrege. Razlike med lastnimi in občimi imeni so predmet številnih filozofskih špekulacij in jezikoslovnih teorij. Predavanje bo primerjalo priklic lastnih imen s priklicem občih imen in skušalo odgovoriti na navezujoča se vprašanja z metodami kognitivne nevropsihologije. Več o predavanju na http://www.ung.si Predavanje bo v angleščini. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 28 10:04:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Sep 2006 10:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] Delovno mesto asistenta za slovenski jezik Message-ID: <003701c6e2d4$b83df490$a54602c1@ff.unilj.si> From: Marja Bešter [mailto:marija.bester1 na guest.arnes.si] Sent: Thursday, September 28, 2006 9:45 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: za slovlit Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so objavili razpis za delovno mesto asistenta/-ke za slovenski jezik, in sicer za določen čas (nadomeščanje asistentke med porodniškem dopustom). Razpis je objavljen na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani od 29. 9. 2006. Nastop dela: 1. 11. 2006. Pogoji: -- izborazba: prof. slovenskega jezika in književnosti, -- naziv: asistent/-ka za slovenski knjižni jezik, -- izkušnje: pedagoško delo s študenti. Lep pozdrav Marja Bešter Turk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 28 11:26:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Sep 2006 11:26:09 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis_tekmovanja_v_znanju_slovenšči ne_za_Cankarjevo_priznanje Message-ID: <005301c6e2e0$21cb6f90$a54602c1@ff.unilj.si> Od: "Nina Heferle" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "'SLOVLIT'" Poslano: 27. september 2006 17:15 Zadeva: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Pozdravljeni! Zanima me, ali bo v oktobru res izšla knjiga, v kateri bodo zbrana vsa besedila, ki so letos na prvi stopnji. Ker prihajam z novoustanovljene šole, nismo dobili nobene ponudbe, se pa nekaj govori ... Za vsako informacijo o založniku bom zelo hvaležna. LP Nina Heferle =========== From: Vladimir Pirc [mailto:Vladimir.Pirc na zrss.si] Sent: Thursday, September 28, 2006 11:14 AM To: Miran Hladnik, arnes; nina.heferle na gmail.com Subject: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Spoštovani! Praksa zadnjih let je, da založbe ponatisnejo dela, ki so predlagana na prvi tekmovalni stopnji (npr. Strogo zaupno na Irskem, Cimre, Ptički brez gnezda itd.). Mislim, da bo tako tudi letos. Lep pozdrav Vlado Pirc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 29 10:34:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 29 Sep 2006 10:34:46 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Message-ID: <006101c6e3a2$1fd8d930$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 28. september 2006 20:39 Zadeva: Re: [SlovLit] Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Res je, razpisana dela bodo izšla v knjigi. Na našo šolo je že prišla ponudba, vendar natančnejših podatkov nimam, lahko pa se jutri pozanimam pri knjižničarki in jih posredujem. Lep pozdrav, Katarina Rozman Od: Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 29. september 2006 9:41 Zadeva: Re: [SlovLit] še nekaj Pozdravljeni! Kot sem obljubila, sem poiskala dopis, ki smo ga dobili na šolo z založbe Intelego. V njem piše, da bodo knjigo "HOTEL SEM PRIJETI ŠE LUNO" izdali najkasneje do 8. 10. 2006, v njej pa bo zbrana vsa kratka proza, ki je razpisana kot gradivo na I. stopnji tekmovanja za Cankarjevo priznanje v šol. letu 2006/07. Ivan Cankar: Jutranji gost, Sova; Zofka Kvedrova: Misterij žene; Milan Pugelj: V letih nerodnih, Zimska pot, Osat, Vrane; Lovro Kuhar - Prežihov Voranc: Tri pisanke, Listnica uredništva; Ciril Kosmač: Kruh; Lojze Kovačič: Učiteljica, Dijaški dom; Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, Pogled z domačega praga ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Ata in čebele, Sveče za Šempetrsko gorco; Igor Bratož: Cafe do Brasil. Cena za šole in splošne knjižnice v prednaročilu do 6. 10. 2006: 2600 sit (le na založbi ali pri pooblaščenem potniku založbe) Maloprodajna cena po 6. 10. 2006: 3100 sit Knjige je mogoče naročiti: a) z naročilnico po pošti na naslov: Intelego d.o.o., Streliška ulica 3, 1000 Ljubljana, b) z naročilnico po faksu: 0590 22 88 5. Knjige (tako pravijo na založbi) bodo dostavili najkasneje do 20. 10. 2006. Za naročila do osem knjig zaračunavajo pavšalne stroške pakiranja in poštnine v višini 500 sit. Vse cene vključujejo DDV. mogoče bo komu koristila tudi telefonska številka založbe: tel: 0590 22 88 3 fax: 0590 22 88 5 Lep pozdrav, Katarina Rozman ======= Miran Hladnik wrote: > Od: "Nina Heferle" > Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "'SLOVLIT'" > > Poslano: 27. september 2006 17:15 > Zadeva: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo > priznanje + > seminar mentorjev > > > Pozdravljeni! > Zanima me, ali bo v oktobru res izšla knjiga, v kateri bodo zbrana vsa > besedila, ki so letos na prvi stopnji. Ker prihajam z novoustanovljene > šole, nismo dobili nobene ponudbe, se pa nekaj govori ... Za vsako > informacijo o založniku bom zelo hvaležna. LP Nina Heferle From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Sep 29 14:23:25 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 29 Sep 2006 14:23:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Učna_ura_v_Šolskem_muzeju Message-ID: <006901c6e3c2$0ff71750$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Učna ura ob svetovnem dnevu učiteljev Svetovni dan učiteljev nas v Slovenskem šolskem muzeju spomni tudi na pomembno vlogo, ki so jo učitelji v preteklosti opravljali v skrbi za lepo pisavo. Šolski predmet lepopis je bil eden najpomembnejših predmetov do leta 1959, ko je bil ukinjen. V četrtek, 5.10.2006 ob 17. uri, vas vabimo v preteklost - na učno uro lepopisja iz leta 1930. Lahko se boste seznanili s pomenom in vlogo lepopisja v šoli, osnove lepopisne pisave pa pridobili s pisanjem lepopisnih črk s peresnikom in tinto na učne liste pod budnim očesom "gospodične učiteljice" Kunigunde. Prijave sprejemamo na telefonsko številko 01/2513024,cena delavnice je 500,00 SIT za otroke in 700,00 SIT za odrasle. Slovenski šolski muzej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 1 10:38:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Oct 2006 10:38:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Udeležencem_kongresa_v_Zagrebu_+_liter arni_utrinek Message-ID: <010101c6e535$0770d3e0$6400a8c0@P4> Plačilno sredstvo v Zagrebu so kune, ne evri, zato denar pravočasno zamenjajte. Slavnostno večerjo in druge obroke lahko neregistrirani udeleženci plačate pri naši recepciji tudi s tolarji. Pijačo pri obrokih plačate sami. Prenočišče z zajtrkom v hotelu International je 54 eur ali 13.000 sit na noč na osebo v enoposteljni sobi oz. 82 eur (19.674 sit) na osebo v dvoposteljni sobi. Morebitne zamenjave uredite sami in na svoj račun v hotelski recepciji. V četrtek dopoldne bo pred Filozofsko fakulteto na Lučićevi ulici vratar dvigoval zapornico na parkirišču avtomobilom s slovensko registracijo. Pozneje, ko bo prostora zmanjkalo, boste vozniki morali poiskati zastonj parkirno mesto kje v bližini. Dovolj prostora bo popoldne pred Nacionalno knjižnico, za plačilo pa v hotelski garaži: 90 kun za 24 ur. ==================== Kakšen je bil Zagreb eno leto po Kosovelovi smrti, leta 1927, ko ga je doživljal in popisoval njegov prijatelj Bogomir Magajna, preberimo s prve strani Magajnove knjige Gornje mesto (Povesti iz zagrebškega življenja. Celje: Mohorjeva družba, 1932; druga izdaja 1957 pri CZ): Po ozkem pločniku llice sta hitela medicinec Simon in učenka glasbene šole Marija. Simon je skakal sem in tja, da bi naredil prostor njej. Nič se ni menil za luže oktobrskega dežja. Hlače je imel z blatom poškropljene do kolen. Večkrat se je ozrl na Marijo in oči so se mu svetile v veselju. Potem je zopet pogledal v izrezek Novosti, ki je že vsega mokrega držal v rokah. >Gospodična, sedaj sva ob številki enainsedemdeseti. Poskusiva še tukaj srečo. Sicer je že pozno popoldne in bo že tudi to stanovanje oddano. Ali pa bo zopet predrago. Na Ilici je namreč. Midva pa nisva mogla celo v predmestjih najti ničesar. Še enkrat vam povem: za štiri sto dinarjev ne dobite svoje sobice. In če bi jo dobili, bi tista soba ne bila soba, ampak brlog, v katerem bi venel vaš obraz kot roža v kleti. Ves dan sem molčal o tem predlogu, ki vam ga bom izrekel sedaj. Dam vam častno besedo, da s predlogom ne merim nikamor, dasi bi bil srečen v vaši bližini. Za šest sto dinarjev je mogoče dobiti že prcecej lepo sobo. Toda ne vi ne jaz ne bi zmogla te vsote. Imam sicer sobo za štiti sto, toda zelo majhna je in brez peči. Vi v tem času niti take ne boste mogli dobiti. Zato vam predlagam, du si najameva skupno sobo in plačava vsak po tri sto dinarjev.< >Prosim vas, to je vendar popolnoma nemgoče. Stopiva v to hišo!< (Ilica 71, danes sedež Hrvatskega farmacevtskega društva) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061001/d1008667/attachment.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/jpeg Velikost: 5458 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061001/d1008667/attachment.jpe From matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si Mon Oct 2 22:29:47 2006 From: matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si (= Matjaž_Rebolj?=) Date: Mon, 2 Oct 2006 22:29:47 +0200 Subject: [SlovLit] = štirikratdvajset In-Reply-To: Message-ID: <000b01c6e661$82918970$0bdffea9@WSMODRI> http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/oktogezimi/index.html od danes, jutri naprej lp Matjaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 23:26:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 02 Oct 2006 21:26:21 -0000 Subject: Vabilo na žalno sejo zaslužne prof. dr. Brede Pogorelec Message-ID: <018101c6f7b3$09900d40$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 28. september 2006 15:07 Zadeva: Vabilo na žalno sejo zaslužne prof. dr. Brede Pogorelec Spoštovani, vljudno vabljeni na žalno sejo v spomin na našo kolegico, zaslužno prof. dr. Bredo Pogorelec, ki bo v sredo, 4. oktobra 2006 ob 11.00 uri na Filozofski fakulteti v predavalnici št. 2. Lep pozdrav, doc. dr. Aleksander Bjelčevič predstojnik Oddelka za slovenistiko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 23:48:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 02 Oct 2006 21:48:15 -0000 Subject: Lingvistični krožek FF ... Message-ID: <01a501c6f7b6$1856d450$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 2. oktober 2006 17:31 Zadeva: LK, 9. oktober 2006 Lingvistični krožek FF vabi na 835. sestanek v ponedeljek, 9. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Slovenski trpnik z deležnikom (v naravni skladnji). --- Za predsedstvo, Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 07:29:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 07:29:35 +0200 Subject: [SlovLit] Kune i studenti Message-ID: <006701c6e6ac$eb2e6ed0$6400a8c0@P4> Prof. Anita Peti-Stantić (anita.peti-stantic na ffuzg.hr) sporoča, da so zagrebški študenti pripravljeni prenočiti svoje slovenske kolege, ki bodo prišli pokukat na slavistični kongres v Zagreb. Interesenti se dogovorite prosim z Nušo Dedo-Lale (nusa.dedo-lale na volja.net). Izkušeni slovlitjani so nas opozorili, da je kune bolje kupiti v Zagrebu kot doma. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 09:43:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Oct 2006 09:43:55 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_sporočilce Message-ID: <000401c6e6bf$ada4f990$a54602c1@ff.unilj.si> From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:52 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: sporočilce Pozdravljeni! Spodobilo bi se in pravično bi bilo ..., ko bi iz Kronike slavistična srenja zvedela, da sta septembra odšli s sveta dve izjemni slavistki (žal stare generacije, ki pri mnogih nima cene!!!) profesorici Anda Peterlin in Urška Snedic. Memoriam sem jima napisala v ŠR - ko se ju pa nihče drug ni zmenil in jima tudi po liniji SD ni privoščil nikjer nobene besede. Kot še marsikomu ne. A SE TEGA NE DA MALO OČLOVEČITI? Ljudje božji slavistarski, saj boste enkrat vsi pod rušo. Eno normalno slovensko otesanost bi pa človek od nas (slavistov) le še pričakoval ... A ne? A ja? Berta G. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 15:28:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 15:28:31 +0200 Subject: [SlovLit] Gospa Judit Message-ID: <003701c6e6ef$d2d75f20$6400a8c0@P4> From: Marija Mitrovic mitrovic na units.it To: ; Subject: Gospa Judit Date: Tue, 3 Oct 2006 11:32 Se v casu predkompjuterske dobe (v naso hiso je racunalnik prisel leta 1986) sem prevedla Cankarjevo Gospo Judit v srbscino (takrat se je ta jezik imenoval srbohrvascina). Tekst sem prevedla za Vajat, eno prvih privatnih zalozniskih his iz Beograda. Kljub dobri volji urednika Jovana Janicijevica, je prevod oblezal in sem nanj popolnoma pazabila. V preseljevanju iz Beograda v Trst se je dosti materiala porazgubilo, izginilo. Tako tudi tipkopis prevoda Gospe Judite. Ob stoletnici izida Cankarjevega romana me poisce gospod Janicijevic, ki je ohranil tipkopis prevoda in mi sporoca, da sedaj sodeluje pri novem zalozniku, Idea. Ta si zeli zaceti novo zbirko ravno s Cankarjem! Zbirka se imenuje Meander in bo objavljala literarne tekste o odnosih med zensko in moskim. Zakaj ravno s Cankarjem? Odgovor in celo vrsto drugih informacij o knjigi smo dobili na predstavljanju prevoda Gospe Judit, 28 septembra v Rimski dvorani Mestne knjiznice v Beogradu. Navzoca tudi gospa Jadranka Sturm Kocjan, namestnica slovenskega veleposlanca v Beogradu. Knjigo je financno podprl sklad Primoz Trubar iz Ljubljane. Moje veselje ob izidu prevoda je bilo veliko vecje kakor bi sicer bilo pred dvajsetimi leti: ne samo zaradi tega ker sem prepricana, da je danes ta tekst blizji bralcu, ampak tudi zato, ker sem se s to knjigo (prevod in spremna beseda) nekako zopet priblizala slovenistiki. Toje tudi prvi prevod slovenske klasike po dolgem (predolgem) nezanimanju srbske kulture za slovensko. Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 16:38:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 16:38:59 +0200 Subject: [SlovLit] Koroska pesem in generacija brez cene Message-ID: <016001c6e6f9$aaecf920$6400a8c0@P4> Od: "piko" Za: "Miran Hladnik" ; "Janez Stergar" Poslano: 3. oktober 2006 7:35 Zadeva: Fw: Film KOROSKA PESEM Uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija je dokončalo dokumentarno oddajo KOROŠKA PESEM... TI DRUŽICA MOJA. Za scenarij, izbor dokumentarnega gradiva in besediloje bila odgovorna Jasna Nemec Novak, urednica pa je Danica Dolinar. [...] TV Slovenija bo oddajo prenašala v torek, 10. oktobra 2006, ob 21.00 uri, na 1. sporedu. V ponedeljek, 9. oktobra 2006, ob 18.00 uri, bo predstavitev filma v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predstavitev na Koroškem pa bo v sredo, 4. oktobra 2006, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu. Za pevski okvir bo poskrbel MePZ Danica pod vodstvom Stanka Polzerja. --- Za Krščansko kulturno zvezo, Andrej Lampichler, tajnik ======== Bralce Slovlita in Kronike ponovno opozarjam, da je to najprej prostor za vaše objavljanje, ne pa za selektivno uredniško povzemanje literarnega, jezikovne in slavističnega dogajanja. Če česa v Kroniki in Slovlitu ne najdete, je to zato, ker niste sem nič poslali. Začnite ceniti svoje glasilo in poročajte. Člani SDS imajo več možnosti, da o njih smrti izve cela srenja, ker se Kronika na njihov naslov vrne -- o smrti kolegic, ki niso članice društva, pa nas lahko pietetno obvestite le njihovi bližnji. --- miran > From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] > Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:52 AM > To: miran.hladnik na guest.arnes.si > Subject: sporočilce > > Pozdravljeni! > Spodobilo bi se in pravično bi bilo ..., > ko bi iz Kronike slavistična srenja zvedela, da sta septembra odšli s > sveta dve izjemni slavistki (žal stare generacije, ki pri mnogih nima > cene!!!) > profesorici Anda Peterlin in Urška Snedic. Memoriam sem jima napisala v > ŠR - ko se ju pa nihče drug ni zmenil in jima tudi po liniji SD ni > privoščil nikjer nobene besede. Kot še marsikomu ne. A SE TEGA NE DA > MALO OČLOVEČITI? Ljudje božji slavistarski, saj boste enkrat vsi pod > rušo. Eno normalno slovensko otesanost bi pa človek od nas (slavistov) > le še pričakoval ... > A ne? A ja? > Berta G. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 22:52:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 22:52:10 +0200 Subject: [SlovLit] Dva dni do Zagreba Message-ID: <02fc01c6e72d$cd2bc460$6400a8c0@P4> Človek je eno zmotljivo bitje, zato pa mora venomer popravljati za sabo: Med obvestili za Zagreb (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html) je pisalo, da imate v četrtek dve kosili in dve večerji, v petek pa bi ostali lačni. Ni res: pri zadnjih dveh obrokih je bil mišljen petek. Jedilnik slavnostne četrtkove večerje v hotelu International za 20 EUR smo pozneje zamenjali z jedilnikom za 25 EUR. Ustrezna cena v tolarjih (6000 sit) je bila navedena, podatek v evrih pa je po pomoti ostal. Za tolažbo pa je za 5 EUR cenejša sobotna ekskurzija, ki se zaključi z bifejem v hrvaški nacionalni knjižnici (cenejša samo za tiste, ki niso plačali kotizacije, za prijavljene kongresnike je zastonj!). Pijačo (da, tudi vino) zastonj prispeva hrvaška stran, tako da bo za dodatno prijavljene stala samo 3600 sit. Odhod avtobusov je ob 9.00 izpred hotela International, zapeljemo se do Zrinjevca, od koder se v eni uri sprehodimo do Gornjega mesta. Tam nas spet pobere avtobus in čez Pantovčak odpelje na pokopališče Mirogoj, kjer se ustavimo tudi na Pogačnikovem in Cesarjevem grobu, ter ob 12.00 do Nacionalne knjižnice. Vplačate ekskurzijo (3600 sit) tako kot vse drugo pri kongresni recepciji na fakulteti. Ekskurzijo je pripravila Mateja Hotujec. Zagreb se je mrzlično pripravljal na prihod skoraj 200 slovenskih slavistov, vendar mu je za dokončanje vseh del zmanjkalo nekaj dni. Tako je pri mostu na vstopu v mesto (Zagreb zahod) treba računati na počasnejši promet in jo je mogoče bolje ubrati do centra po obvoznici Zagreb jug. Tudi rekonstrukcija fakultete ni zaključena (tako kot tudi na ljubljanski FF še nimamo vseh predavalnic). Dvorana D-VII, kjer bo otvoritev, še ni povezana z drugim delom fakultete in hodnik v 1. nadstropju je še gradbišče. Nič zato: veseli smo lahko, da nam je dekan dal prostore zastonj! Po prvem bloku referatov se preselimo v predavalnico D-V in tam ostanemo tudi naslednji dan; zraven nje je predavalnica D-001, kjer se bodo predstavljale knjige -- vse bo, tak je načrt, lepo označeno z napisi in smerokazi. Plačilno sredstvo v Zagrebu so kune, na kongresni blagajni pa seveda tolarji (cene v evrih smo navajali le zaradi primerljivosti; in iz vzgojnih razlogov :). Đurđa Strsoglavec sporoča: "Najbolj se splača v Zagrebu dvigniti kune s kateregakoli bankomata s kartico maestro (navadna bančna kartica)." V programu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html) je bilo treba pred sekcijo Ilirizem za 15 minut uskladiti minutažo in tri predstavitve knjig iz petka dopoldne prestaviti na zgodnje popoldne. Jutri razpošljemo še dnevni red Občnega zbora, sicer pa lahko rečemo, da smo s pripravami pri kraju. Pri prijavah, nastanitvah, spremembah in drugih težavah vam bodo na pomoč priskočili tajnica SDS Marjana Lavrič, za plačila (v četrtek) računovodkinja Barbara Glavan, pomočnici podiplomski študentki Maja Melinc in Urška Perenič, asistent Matjaž Zaplotnik bo skrbel za računalniško in drugo tehniko ter za obvestila o dogajanju v mali predavalnici, za bife in usmerjanje sta zadolžena asistentka na zagrebški slovenistiki Ivana Latković in podiplomski študent Ivan Majić. In če vsi skupaj ne bodo zalegli, se boste obrnili na organizatorja (in glavna krivca za vse) profesorja Zvonka Kovača in na Mirana Hladnika. Srečno pot v Zagreb! p. s. Igor Kramberger (k na aufbix.org) piše: "Ne vem se, ali naj grem z vlakom ali z avtom. Ce bi imel nekaj sopotnikov iz MB, bi sel z avtom. Ne potrebujem soudelezbe s placilom stroskov, zgolj druzbo in razpolozenje. Odpeljal bi se iz MB malo po 8.00 uri (cetrtek). Vracal pa se bom v petek popoldne ali proti veceru -- proti LJ in Kamniku. Znova bi mi bilo ljubo, ce ne bi bil sam. Sicer grem raje z vlakom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 09:48:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Oct 2006 09:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Program za pretipkavanje posnetih besedil Message-ID: <003101c6e789$6eae72a0$a54602c1@ff.unilj.si> From: Marjan Savli [mailto:marjan.savli na gmail.com] Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:38 AM Subject: Program za pretipkavanje posnetih besedil Živjo, pošiljam link do Programa za pretipkavanje posnetih besedil, intervijujev - Scribe. S tipkama F2 (počasi) F3 (hitro) in F4 (stop) gre čisto fino. Nastaviš si hitrost predvajanja posnetka in ga lahko prepisuješ tako hitro kot ga uspeš pretipkavati. Če gre prehitro ustaviš ali "previješ" posnetek malce nazaj. Podpira različne formate datotek (wma, wav, mp3,...) Pa še zastonj je. Podpira poleg uporabe tipkovnice tudi USB in COM stopalke. Tudi obstoječe starejše stopalke se da zvezati na računalnik - tam nekje je shematski načrt. Poleg tega je to ceneje kot kupiti stopalko s programom za 40.000 SIT. http://www.nch.com.au/scribe/ Marjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 14:42:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Oct 2006 14:42:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Registracija_na_slavističnem_kongresu_ in_občni_zbor_SDS Message-ID: <000001c6e7b2$80317e40$a54602c1@ff.unilj.si> Prosimo udeleženke (in udeležence) kongresa, da se ob prihodu obvezno javite pri kongresni recepciji na fakulteti. Ob tej priložnosti boste dobili bloke za obede in potrdila o udeležbi na kongresu. Za parkiranje pred FF pa bo problem, ker bo prostorov zelo hitro zmanjkalo. Svetujemo torej, da pravočasno najdete parkirni prostor kje v bližini, najbolje pred nacionalno knjižnico. ============ Občni zbor Slavističnega društva Slovenije 6. okt. 2006 10.45--12.45, Filozofska fakulteta, Ivana Lučića 3, Zagreb Dnevni red 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva in zapisnikarja občnega zbora in imenovanje volilne komisije. 2. Podelitev častnega članstva dr. Francetu Novaku. 3. Poročila pokrajinskih društev, sekcij in predsednika SDS za zadnji dve leti. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitve novega vodstva SDS. 6. Razno. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 9 14:23:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 9 Oct 2006 14:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Zagrebška_poodmevanja Message-ID: <002601c6eb9d$b0225270$a54602c1@ff.unilj.si> V Zagrebu nas je bilo 140 prijavljenih, ko pa dodamo še enodnevne obiskovalce in sodelavce ter pomočnike z obeh strani meje, nismo več daleč od številke 200, kar je več kot v preteklih letih. Najbolj pomembno se zdi poudariti, da je bila izbira kongresnega dogajališča posrečena in se je potrdila s pozitivnim vzdušjem na njem. Program smo izvedli z izjemo enega neodjavljenega predavanja (prof. Toporišič) v celoti. Iz kabineta slovenskega predsednika smo prejeli čestitke z željo po plodnem delu: "S preseganjem meja in z organizacijo kongresa v Zagrebu ustvarjate nove vezi med dvema sosednjima narodoma, ki imata veliko skupne preteklosti in, tako verjamemo, tudi skupno prihodnost." Na otvoritvi so spregovorili naš veleposlanik v Zagrebu dr. Milan Orožen Adamič, dekan Filozofske fakultete prof. dr. Miljenko Jurković, prodekan FF doc. dr. Niko Jež, predstojnik oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti prof. dr. Borislav Pavlovski, predstojnica katedre za slovenistiko prof. dr. Anita Peti-Stantić, predsednik slavistične sekcije Hrvaškega filološkega društva prof. dr. Marko Samardžija in v imenu Centra za slovenščino prof. dr. Marko Stabej. Z daljšim pismom nas je pozdravil častni član SDS prof. dr. Aleksander Skaza, uspešno delo pa so s pismom ali po telefonu zaželeli še prof. dr. Krešimir Nemec, lanski nagrajenec prof. dr. Marc L. Greenberg, častni član prof. dr. Mirko Križman (druge pozdrave častnih članov smo navedli že v sporočilu 26. sept. -- http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001770.html) in nekateri predsedniki pokrajinskih društev. Na otvoritvi so bili hrvaški televizijci, slovenska televizija pa je prišla samo na otvoritev razstave slovenike v hrvaški nacionalni knjižnici in izjave o kongresu raje ni posnela, saj ubogi novinar res ne more vedeti, kako bi bilo to všeč trenutni slovenski politični orientaciji. Kongresna fotoreportaža seveda še pride, tule pa je kazalka na intervju v Delu s predstavitvijo društva in utemeljitvijo tokratne kongresne lokacije: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseganje.html Na občnem zboru smo izvolili novega predsednika Slavističnega društva prof. dr. Mirana Košuto in novo tajnico doc. dr. Mileno Blažić in od organizatorjev prihodnjega kongresa izvedeli, da so hotelske sobe v Trstu že rezervirali: slovenski slavistični misijon brez meja se skratka nadaljuje! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 00:05:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 00:05:52 +0200 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <018201c6ebef$174e0ce0$6400a8c0@P4> Od: "Nataša Kodrič" Poslano: 9. oktober 2006 12:43 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v oktobru Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. [...] Tečaj Elektronski časopisi bo v torek, 10. oktobra od 10. do 13. ure. Tečaj Iskanje knjig bo v sredo, 25. oktobra od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. ========= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 9. oktober 2006 14:19 Zadeva: Fw: Predstavitev knjige Zgodovina idrijskega šolstva Slovenski šolski muzej vabi na predstavitev knjige Zgodovina idrijskega šolstva v sredo, 11. okt. 2006 ob 12. uri v čitalnici. Podrobnosti na spletni strani http://www.ssolski-muzej.si/slo/news.php Pionirska knjižnica Maribor vabi na Pravljčno šolo od 25.--27. oktobra 2006. Za podrobnosti se obrnite na zdenka.gajser na mb.sik.si Založba Genija vabi na predstavitev knjige Geniji: Antologija sodobne slovenske mladinske kratke proze, ki bo v sredo, 11. okt. 2006 ob 11. uri v DSP. =========== Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 9. oktober 2006 20:36 Zadeva: Cestitke za Zagreb in objava za Toporisica Slavistično društvo Maribor in Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor vabita v sredo, 11. oktobra 2006, ob 11 uri v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10, na javno predstavitev 44. knjige iz zbirke Zora: Jezikovna predanost -- akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Na predstavitvi bo prisoten tudi slavljenec. Akademik prof. Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah, po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani (slovenistika in rusistika) pa se je študijsko izpopolnjeval v Zagrebu, Hamburgu in Čikagu. Slovensko jezikoslovje je akademik Toporišič zaznamoval s strukturalizmom. Uvedel je natančno izrazje (Enciklopedija slovenskega jezika, 1992), slovensko jezikoslovje pa je zaznamoval s t. i. Toporišičevo tvorbeno strukturalno slovnico, v katero je uvedel načelo funkcijskosti. Znanstveno in raziskovalno delo je sprva usmerjal predvsem v sinhrone glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske raziskave ter vprašanja družbenosti jezika. Delo za slovensko slovnico, pravopis in slovar je nato nadgrajeval s primerjalnimi raziskavami (jezik v stiku), narečjeslovnimi študijami in razpravami iz zgodovine slovenskega (knjižnega) jezika, tako da danes velja za znanstvenika, ki celostno obvladuje vsa raziskovalna področja slovenskega jezika. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 10 16:17:47 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 10 Oct 2006 16:17:47 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev Message-ID: <452BC7AB.4813.204FA022@matjaz.zaplotnik.siol.net> Narodni muzej Slovenije Muzejska ul. 1 Ljubljana V Narodnem muzeju Slovenije ob svojem prazniku, 185. obletnici ustanovitve najstarejše neprekinjeno delujoče kulturne in znanstvene ustanove v Sloveniji, vabimo na odprtje razstave SLOVENSKI JEZIK: IDENTITETA IN SIMBOL Kratka zgodovina Slovencev avtorice dr. Maje Žvanut. Razstavo bo odprl minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Odprtje, ki ga bo popestril nastop študentskega okteta iz Litije, bo v četrtek, 12. oktobra 2006, ob 18. uri v atriju Narodnega muzeja Slovenije, Muzejska ulica 1, Ljubljana. Veselimo se srečanja z Vami! Razstava bo na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 20. ure, ob dnevu Narodnega muzeja Slovenije, 15. oktobra 2006, pa do 24. ure. Ogled razstave pod strokovnim vodstvom avtorice, muzejske svetnice dr. Maje Žvanut, bo 15. oktobra 2006 ob 20. uri. V okviru praznovanja 185. obletnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, v muzeju organizirajo še druge prideditve. Več o njih na: http://www.narmuz-lj.si/slovensko/09_aktualno/185let.html in http://www.narmuz-lj.si/slovensko/09_aktualno/obvestila.html . From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 17:48:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 10 Oct 2006 17:48:37 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Drevo glasov in Na drugi strani Message-ID: <00ff01c6ec83$8e05e620$6400a8c0@P4> Od: "Lidija Golc" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. oktober 2006 2:02 Zadeva: Drevo glasov in Na drugi strani Spoštovani! Če mi neka misel ne da spati, vam jo pa res moram sporočiti, ob takile neposobni uri, pa četudi je po toči zvoniti prepozno; gre za odziv na okroglo mizo v Zagrebu. Ena od kolegic iz osnovne šole je v petek popoldne vprašala, ali naj sedmošolcem razdelijo knjigo Na drugi strani ali ne. - Kaj pa naj zdaj storijo, seveda jo je treba razdeliti, brati je pač prav in lepo, z vidika prenove ali brez vidika prenove. Ampak. Mazzinijev članek v Delu smo prebrali, še prej pa obe besedili, upam. Vsaka komisija za ocenjevanje mora v Sloveniji, pri tako pišočem ljudstvu, opraviti spoštljivo ogromno delo. Čisto osebno pa me zanimajo kriteriji te komisije, (ki si je nisem zapomnila in jih lahko dobim po glavi, seveda), kajti že popolnoma naivna primerjava obeh knjig (oznaka oseb, pripoved, jezik) prevesi tehtnico na stran Drevesa glasov. (Lani sem ga predlagala za tekmovanje za CP za ustrezno stopnjo). Morda je tema nasilja med najstniki zanje, se pravi za učence, res bolj aktualna od nasilja oglaševalcev? Ali pa ne verjamemo (-jo), da bi učenci razumeli slogovno zahtevnejše besedilo? Zdaj, ko imajo na klopeh roman o Svitovem odraščanju, naj vseeno preberejo tudi, kako in zakaj se lahko ustavi čas in kako se sprti starši včasih tudi pobotajo. Pri izbiri kvalitetnega branja ima kaj besede lahko tudi učitelj, ali ne? Lep pozdrav. Lidija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 17:54:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 17:54:46 +0200 Subject: [SlovLit] Tinjska rokopisna pesmarica Message-ID: <010a01c6ec84$6a4f06c0$6400a8c0@P4> Od: "Institut Urban Jarnik" Poslano: 10. oktober 2006 16:22 Zadeva: Vabilo Vabilo na predstavitev 40. knjige iz humanistične knjižne zbirke Zora: TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA v petek, 20. oktobra 2006, ob 19. uri, v Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah. Knjigo je uredila profesorica dr. Martina Orožen, transkripcija rokopisa dr. Pavle Zdovc. Študije so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Bertej Logar. "Uresničuje se namen slovenistov in teologov, poznavalcev cerkvene pesmi v preteklosti in sedanjosti, da Tinjska rokopisna pesmarica iz leta 1939 izide v knjigi in tako slovenistično javnost seznani s posebno zvrstjo besedne ustvarjalnosti v nekdanjem dvojezičnem prostoru koroške dežele onkraj Karavank. Besedila so pesmi z versko vsebino, opredelimo pa jih lahko kot leposlovno jezikovno zvrst. Med množico ohranjenih rokopisnih cerkvenih pesmaric iz 18. in 19. stoletja, odkritih preko 250 v nekdanjih slovenskih deželnih jezikovnih različicah (kranjski, štajerski, koroški ter prekmurski), je Tinjska rokopisna pesmarica tretja, ki je ob Kalobskem rokopisu (v knjižni obliki je izšel leta 1973) ter rokopisni prekmurski Martjanski pesmarici (izšla je leta 1987), ob spremnih študijah slovenistov z obeh strani meje, 'zagledala beli dan'. V treh zbirkah iz treh različnih deželnih prostorov (Kranjska, Koroška in Prekmurje) gre za pomembno jezikovno, vsebinsko in glasbeno izoblikovana besedila, ki v naši kulturni zgodovini nudijo dragoceno gradivo za osvetlitev ter spoznavanje besedilnih vrst, zlasti prevladujočega oblikovanja vezane (pesniške) besede oz. leposlovne jezikovne zvrsti v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika". (Prof. dr. Martina Orožen). Glasbeni okvir: Vokalna skupina NOMOS iz Škocijana. Prisrčno vabljeni! --- mag. Martina Piko-Rustia in prof. dr. Ludvik Karničar, SNI Urban Jarnik in Inštitut za slavistiko v Gradcu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 19:19:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 19:19:25 +0200 Subject: [SlovLit] Kongresna poodmevanja in Identiteta na Balkanu Message-ID: <01f401c6ec90$3d467030$6400a8c0@P4> Z zamudo sporočamo, da so naš kongres v Zagrebu poleg že naštetih pozdravili še naslednji častni člani: Karolina Kolmanič, Štefanija Krhlanko, Božena Orožen, Rozka Štefan. Za izvedbo pa nam čestitajo dekanja Fakultete za humanistične vede Vesna Mikulič, prorektor Univerze v Mariboru Marko Jesenšek, Nace Polajnar z Ministrstva za šolstvo. Veseli smo tudi številnih pozdravov kolegic in kolegov (nagrajencev, referentov, diskutantov, poslušalcev), s katerimi smo se tri dni prijetno in plodno družili. --- miran ======= Od: "Urša Štrukelj" Poslano: 10. oktober 2006 14:15 Zadeva: VABILO NA PREDAVANJE Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabi na predavanje PAMELE BALLINGER, ki predava antropologijo na Bowdoin College v Maineu. Terenske raziskave je opravljala v Trstu, Istri in Dalmaciji. Njeno glavno delo je History in Exile: Memory and Identity at the Borders of the Balkans. Predavanje bo v ponedeljek, 16. oktobra 2006 od 16.20 do 17.50, v veliki predavalnici na Oddelku EIKA. ======== Http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ziff/ziff/index.htm -- Znanstveni inštitut Filozofske fakultete ima novo spletišče. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 23:48:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 23:48:08 +0200 Subject: Še vabila Message-ID: <03ba01c6ecb5$c74436d0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 4. oktober 2006 15:01 Zadeva: tri obvestila za slovlit Pionirska knjižnica vabi na oktobrsko strokovno sredo 11. okt. 2006 od 9.30 v Cankarjevem domu. Naslov: Predstavitev slovenskega knjižnično-mezejskega mega kviza. Podrobnosti so na spletni strani http://www.lj-oz.sik.si/strokovne_srede.htm ; kontaktna oseba tilka.jamnik na lj-oz.sik.si. 4. mednarodna konferenca The Child and the Book (http://www.cb2007.boun.edu.tr/cfp.htm) bo konec marca 2007 v Istanbulu, Turčiji. Zainteresirani naj si pogledajo spletno stran in/ali kontaktirajo Anthony Pavlika cb2007 na boun.edu.tr Oxfordska konferenca od 30. 3.--5. 4. 2007: Reading Lives: the literature of life and the life of literature in intercultural education (http://www.britishcouncil.org/seminars-arts-0702.htm). Mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Visualizing the child in children's fiction, bo 11.--14. aprila 2007 v Lvovu, Ukrajina. Kontaktna oseba Ulyana HNIDETS (symposium_child na yahoo.com) in http://osvita.org.ua/events/?event_id=218 From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 00:53:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 00:53:04 +0200 Subject: [SlovLit] Zagreb sliki in drugo Message-ID: <044a01c6ecbe$d9b24c40$6400a8c0@P4> Na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri62/index.html je 129 posnetkov iz Zagreba. Čez kakšen dan si bo v slavistični knjižnici na FF UL mogoče izposoditi za kopiranje tudi zgoščenko s še več posnetki in filmčki v polni ločljivosti. Manjkajoče strešice v napisih k slikam počasi usposobimo. Od vabljenih kolegov, ki so pozdravili zagrebški kongres, dodajmo še slovenista Juraja Martinovića iz Sarajeva in Marijo Mitrović iz Trsta. ======== Http://www.librarything.com/ -- osebni knjižnični katalog. ========= Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 11. oktober 2006 1:48 Zadeva: LK, 16. oktober 2006 LK v Ljubljani vabi na 836. sestanek v ponedeljek, 16. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr. Mitja Skubic, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 19:07:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 19:07:48 +0200 Subject: Spočetka se je zdelo, da pridejo samo najbolj predrzni ... Message-ID: <029501c6ed57$c85f1510$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Fatur" Za: Poslano: 11. oktober 2006 15:36 Zadeva: Re: SlovLit izvleček, let 176, številka 2 Kot častni član sem se za neudeležbo v Zagrebu opravičil z e-spročilom že 20. septembra ob 11.07; glasilo se je: Zahvaljujem se vam za vabilo, žal me ne bo zraven. Želim uspešno delo. Pozdrav, tudi predsedniku (sf). Misleč, da gre bolj za organizacijsko-tehnično reč, sem ga skladno z vašim navodilom ali-ali poslal tajnici Marjani Lavrič, a danes že v tretje berem, kdo vse se je opravičil in zaželel uspeh, zato sklepam, da je to hudo pomembno. In da ne bi bil morebiti po krivem vštet med polkulturne butce, vam pišem tole, s priporočilom, da še enkrat prebrskate e-pošto, saj je tam morda še kak primer, ki je podobem mojemu. Pa brez zamere, prosim. S pozdravi (sf) ======== Namesto opravičila: > Od: "Marjana" > Za: "'Miran Hladnik'" > Poslano: 9. oktober 2006 11:14 > Zadeva: RE: razsnova > [...] Za častne člane se bom skušala spomniti, ne bo pa lahko, ker so me > dobili v > vseh nemogočih situacijah (v avtu za volanom, med poučevanjem, na cesti > ipd.) Lp, marjana In v pojasnilo: 20. septembra je kapnilo samo v moj poštni predalček 34 sporočil, 21. septembra pa celo 62. Sicer pa udeležba na kongresu za častne člane ni bila obvezna :) in zamere zato ni. --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 19:28:20 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 19:28:20 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Message-ID: <02e101c6ed5a$a6ffa850$6400a8c0@P4> Od: "Kari Klemelä" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 11. oktober 2006 8:11 Zadeva: Zagreb, prevodi [...] Mimogrede, letos bodo izdani naslednji prevodi v finscini: - Evald Flisar: Velika zival samote (Mansarda oktober 2006) - Danilo Kis: Rani jadi (Mansarda oktober 2006) - Boris Pahor: Nekropola (Mansarda oktober 2006) - Tomaz Salamun: Moz z zlatim ocesom (WSOY/NVL, junij, izbor od let 1966-2006) - Studentska zalozba, izbor besedila slovenskih avtorjev (SZ oktober 2006) To je nek rekord. Mansarda je sicer moja zalozba. Lep pozdrav, Kari Kari Klemelä Translator Publisher (Mansarda) Chairman of Slovenia-seura or Finnish-Slovenian Friendship Association From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 12 00:11:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Oct 2006 00:11:09 +0200 Subject: [SlovLit] Prevodi in raziskave in katalog Message-ID: <03eb01c6ed82$2913e960$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. oktober 2006 20:23 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Bravo Kari! In vendar, vsaj danes, ko smo tako obcutljivi na nacionalno pripadnost avtorjev, bi se morda spodobilo Kisa izlociti iz slovenske. In uvrstiti... ja kam? V srbsko pac, kljub temu, da se je sam imel za jugoslovanskega pisatelja. V slovenscini pa ni pisal. M.Mitrovic Citando "Miran Hladnik, Siol" : > Od: "Kari Klemelä" > Za: "Miran Hladnik" > Poslano: 11. oktober 2006 8:11 > Zadeva: Zagreb, prevodi > > [...] Mimogrede, letos bodo izdani naslednji prevodi v finscini: > - Evald Flisar: Velika zival samote (Mansarda oktober 2006) > - Danilo Kis: Rani jadi (Mansarda oktober 2006) > - Boris Pahor: Nekropola (Mansarda oktober 2006) > - Tomaz Salamun: Moz z zlatim ocesom (WSOY/NVL, junij, izbor od let > 1966-2006) > - Studentska zalozba, izbor besedila slovenskih avtorjev (SZ oktober 2006) ============ Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 11. oktober 2006 22:43 Zadeva: ARRS - Obvestila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/, obvešča o: 1.. podaljšanju roka za zbiranje zahtevkov za sprejete mednarodne bilateralne projekte (do 16. okt. 2006), 2.. datum o začetku financiranja uposabljanja novih mladih raziskovalce (do 1. nov. 2006), 3.. poročilo o financiranju znanstveno raziskovalne djeavnosti za 2006 in 2006. Javna agencija obvešča tudi o dogodkih, razpisih in rezultatih razpisov na spletnem naslovu http://www.arrs.gov.si/sl/. ============== Ustvarjalci dveh kultur / Stvaritelji dviju kultura: Razstavni katalog Nacionalne i sveučilišne knjižnice v Zagrebu (7. oktober -- 4. nov. 2006 ) in NUK-a v Ljubljani (9. nov. -- 25. nov. 2006). Ur. Mihael Glavan, besedila M. Glavan, Zvonko Kovač, Vladimir Osolnik. 72 str. [ob razstavi slovenistike in kroatistike v obeh nacionalkah]. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 00:38:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Oct 2006 00:38:54 +0200 Subject: Nadaljevanje fotoreportaže in konferenca o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <003101c6ee4f$33dee2f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri63/index.html -- fotografije Mateja Kranjca z zagrebškega kongresa, na koncu odlomek iz Zajčevih Grmač. Video klipi s Sanjo Pilić, Markom Stabejem in Janijem Kovačičem delujejo zdaj tudi na predhodni strani v albumu: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri62/index.html --- miran ======== Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 12. oktober 2006 11:38 Zadeva: [SDJT-L] Zbornik konference IS-LTC 2006 V ponedeljek in torek je na IJS potekala Peta slovenska in prva mednarodna konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; v dveh, kar prenatrpanih dnevih se je zvrstilo preko 50 prispevkov, od katerih je bila približno tretjina v slovenskem, ostali pa v angleškem jeziku. Redni udeleženci so prejeli tiskane zbornike; te je sicer še vedno mogoče naročiti preko IS, so pa sedaj vsi članki, tako kot vsa leta do sedaj dostopni tudi preko interneta, na naslovu http://nl.ijs.si/is-ltc06/proc/ Zaradi raznih okoliščin smo se odločili, da skupščine SDJT ne skličemo skupaj s konferenco, zato pa računamo, da bo potekala enkrat novembra, vsekakor pa še letos. lp, Tomaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 14 23:10:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Oct 2006 23:10:23 +0200 Subject: [SlovLit] 80-letniki in drugo Message-ID: <00ac01c6efd5$2dea9a60$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri64/index.html -- Haloze, Kropa, Istra, Julijci (slike). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri65/index.html -- kako smo 2., 3. in 9. oktobra 2006 proslavljali visoke obletnice svojih učiteljev Zadravca, Paternuja in Toporišiča (fotoreportaža z video klipi; za strešice potrpite do torka). Zvonko Kovač piše, da je bil danes na hrvaški TV v oddaji Prizma kratek prispevek o slovenskem slavističnem kongresu. 9. okt. so o otvoritvi hrvaško-slovenske razstave v zagrebški nacionalni knjižnici poročali v Vjesniku in 7. okt. v Večernjem listu. Zoltan Jan poroča, da se v Primorskem dnevniku vrstijo odmevi na Zagreb. 9. okt. je bil Miranu Košuti posvečen cel članek, 11. okt. pa čestitka ob izvolitvi v posebnem okvirčku na najbolj brani strani za obvestila in oglase. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Oct 15 15:22:27 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 15 Oct 2006 15:22:27 +0200 Subject: [SlovLit] Rudolf Chmel: predavanje "Nacionalizmi v Srednji Evropi" Message-ID: <45325233.7582.4C508F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Subject: Kultura sožitja in predavanje dr. R. Chmela Date sent: Fri, 13 Oct 2006 16:13:23 +0200 From: "Avsenik Maja" To: "vsiprejemniki" V okviru ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo predavanje: Doc dr. Rudolf Chmel: "Nacionalizmi v Srednji Evropi". Predavanje bo v četrtek, 19. 10. 2006, ob 17.30 uri v predavalnici št. 34. Doc. dr. Rudolf Chmel (11. 2. 1939, Plzeň), bivši slovaški veleposlanik na Madžarskem, poslanec v parlamentu in minister za kulturo (do 2006), je literarni zgodovinar, ki je diplomiral leta 1961 na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, bil zaposlen na Inštitutu za slovaško književnost, obenem pa predsedoval Zvezi češkoslovaških pisateljev, bil glavni in odgovorni urednik revije _Slovenské pohžady_ (1988--1989), in se na znanstvenem področju ukvarja predvsem s slovaško-madžarskimi političnimi in kulturnimi odnosi. Izdal je več monografij in razprav s tega področja (_Moje madžarsko vprašanje_, _Slovaško narodnostno vprašanje v 20. stoletju_). Trenutno je predstojnik Katedre za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, od 1. marca 2006 pa tudi direktor Inštituta za slavistične in vzhodnoevropske študije na Filozofski fakultete Karlove Univerze v Pragi. Predavanje bo v slovaščini s povzetkom v slovenščini. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 16 08:07:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Oct 2006 08:07:24 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo in Re: prevodi Message-ID: <000201c6f0e9$59b729a0$5a4602c1@ff.unilj.si> From: Darka Tancer Kajnih [mailto:darka.tancer-kajnih na mb.sik.si] Sent: Friday, October 13, 2006 12:33 PM To: Miran Hladnik, Siol Vabimo Vas na predstavitev knjige Rosande Sajko Poetičnost zvoka: Ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, ki bo v četrtek, 19. oktobra 2006, ob 18. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. S priznano režiserko, ki je v letih od 1954 do 1999 zrežirala več kot tristo šestdeset radijskih iger za odrasle in otroke, se bo pogovarjala dr. Marjana Kobetova. Pogovoru bo sledilo poslušanje radijske igre Petelin se sestavi. To Zajčevo besedilo je bilo sicer zasnovano za lutkovni oder, a je izjemno fascinantno in izvirno zaživelo tudi v zvočnem mediju. Veseli in počaščeni bomo, če se nam boste lahko pridružili. --- Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga =========== Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Datum: 12. oktober 2006 16:42 Dragi Slovlitovci, dopolnilno h tej nadvse razveseljivi vesti naj omenim še, da je odlomek iz nemškega prevoda knjige "POD MILIM NEBOM" Dese MUCK izšel v prikupnem finskem učbeniku za nemščino "GUTE IDEE!", ki jo pred kratkim izdala založba WSOY v Helsinkih - z zgoščenko vred. Izvirna mladinska knjiga "Pod milim nebom" in nemški prevod sta izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu! Lepo je brati take razveseljive novice, se mi zdi! Franc Kattnig, Celovec =========== Da se je seznam Karijevih prevodov, med katerimi je tudi en Kiš, znašel pod naslovom Slovenske knjige za Fince, je kriva moja uredniška površnost. Mogoče pa sta bila v podzavesti na delu zloglasna slovenski kulturni ekspanzionizem in literarno uzurpatorstvo :) --- miran Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. oktober 2006 20:23 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince > Bravo Kari! In vendar, vsaj danes, ko smo tako obcutljivi na > nacionalno pripadnost avtorjev, bi se morda spodobilo Kisa izlociti iz > slovenske. In uvrstiti... ja kam? V srbsko pac, kljub temu, da se je > sam imel za jugoslovanskega pisatelja. V slovenscini pa ni pisal. > M.Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 08:29:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 08:29:17 +0200 Subject: Domača branja Message-ID: <008e01c6f1b5$93a61eb0$6400a8c0@P4> Od: "Maturant&ka" Za: Poslano: 16. oktober 2006 12:16 Medijska hiša Delo je za tekoče šolsko leto v sodelovanju z založbama Intelego in Študentska založba pripravila zbirko literarnih del Domača branja. V zbirko smo vključili večino del domače in svetovne književnosti, ki jih predvideva učni načrt za gimnazije in srednje šole. Broširane izdaje, opremljene s spremnimi študijami priznanih slovenskih avtorjev, vprašanji za razmislek, opombami prevajalcev in slovarjem manj znanih besed bodo bodočim dijakom dobrodošel učni pripomoček. Knjige bodo izhajale skupaj s časnikom Delo vsak četrtek od 5. oktobra 2006 vse do 1. marca 2007. Vljudno prosimo vse slaviste v osnovnih šolah, da o knjižni zbirki obvestite učence razredov zadnje triade, saj je to enkratna priložnost, da po ugodni ceni kupijo knjige, ki jih bodo potrebovali v srednji šoli. Prav tako prosim srednješolske profesorje, da o zbirki obvestijo dijake. Cena posamezne knjige ob nakupu časnika Delo je 990 SIT (4, 13 EUR). Cena posamezne knjige za kupce kompletov je 800 SIT (3, 34 EUR). Z akcijo želimo razbremeniti proračune družin s šoloobveznimi otroki ter učence in njihove starše vzpodbuditi k nakupu knjig; tako si bodo učenci in dijaki ustvarili svojo prvo knjižno zbirko, ki jim bo med šolanjem v veliko pomoč. V šolskem letu 2006/07 bo v zbirki izšlo 23 del: 1. letnik 1. Sofoklej: ANTIGONA in KRALJ OJDIP (spremna beseda: Rajko Korošec in dr. Brane Senegačnik) 2. ZGODBE SVETEGA PISMA (izbor in spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. Cervantes: DON KIHOT (spremna beseda: Urška Perenič) 4. W. Shakespeare: HAMLET (spremna beseda: dr. Igor Kramberger) 5. A. T. Linhart: MATIČEK SE ŽENI (spremna beseda: mag. Klemen Lah) 2. letnik 1. F. Prešeren: KRST PRI SAVICI, BALADE IN ROMANCE (spremna beseda: dr. Boris Paternu) 2. J. Jurčič: DESETI BRAT (spremna beseda: dr. Matjaž Kmecl) 3. J. Kersnik: JARA GOSPODA (spremna beseda: dr. Gregor Kocijan) 4. I. Tavčar: VISOŠKA KRONIKA (spremna beseda: dr. Miran Hladnik) 5. I. Tavčar: CVETJE V JESENI (spremna beseda: dr. Matjaž Kmecl) 6. G. Flaubert: GOSPA BOVARY (spremna beseda: Samo Kolar ) 7. F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, 1. del (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 8. F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, 2. del (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 9. O. Wilde: SALOMA (spremna beseda: Ana Jesenovec) 10. A. P. Čehov: ČEŠNJEV VRT (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. letnik 1. I. Cankar: NA KLANCU (spremna beseda: dr. Irena Avsenik Nabergoj) 2. I. Cankar: MARTIN KAČUR (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. I. Cankar: HLAPCI (spremna beseda: mag. Klemen Lah) 4. I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (spremna beseda: dr. Mateja Pezdirc Bartol) 5. Izbor slovenske kratke proze 19. in 20. stoletja (spremna beseda dr. Gregor Kocijan) 6. S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI (spremna beseda: dr. Katja Mihurko Poniž) 7. A. Camus: KUGA (spremna beseda: Barbara Logar) 8. J. P. Sartre: ZAPRTA VRATA (spremna beseda: Janez Stanek) Informacije za šole: 041 630 293, Boštjan Grošelj. Individualno naročanje: brezplačna telefonska številka 080 11 99, faks 01 47 37 613, narocnine na delo.si www.delo.si/domacabranja From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 08:58:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 08:58:15 +0200 Subject: Poročilo nadzornega odbora SDS za obdobje 2004--2006 Message-ID: <00da01c6f1b9$9fa96380$6400a8c0@P4> Člani nadzornega odbora: dr. Zoltan Jan, predsednik, člana: akad. dr. Zinka Zorko, častna članica SD, in dr. France Novak. Nadzorni odbor je v skladu z društvenimi pravili in pooblastili, zaupanih mu na občnem zboru v Novem mestu, 8. oktobra 2004, redno spremljal delovanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (dalje SD) in njenih organov ter se redno udeleževal sej upravnega odbora. Društvo je v iztekajočem se mandatnem obdobju uspešno izpolnjevalo svoje naloge v skladu s programom, ustanovnim aktom in pravili društva. Vse utečene dejavnosti so se nadaljevale, nekatere med njimi pa so dosegle tudi viden napredek. Ustalilo se je redno izhajanje obeh strokovnih revij (Jezik in Slovstvo ter Slavistična revija), članstvo pa je redno prejemalo sprotna obvestila preko spletne klepetalnice Slovlit, ki so izhajala tudi v tiskani obliki društvenega glasila Kronika. Zaželeno je, da bi ob koncu mandata te liste izdali tudi v knjižni obliki, kar bi omogočilo trajno in pregledno informacijo o delu društva. Nadaljevale so se tudi druge utečene oblike strokovnega izpopolnjevanja, organizirana sta bila letna slovenska slavistična kongresa, vsako leto je bilo izvedeno tekmovanje za Cankarjevo priznanje, žal pa še vedno niso zaživele sekcije SD. Pohvaliti je treba delo Mednarodnega slavističnega komiteja, ki ga vodi dr. Alenka Šivic Dular, ter nekatera pokrajinska društva. Ob tem pa je bilo potrebno opraviti še ogromno sprotnega dela, se prijavljati na različne razpise, poročati različnim organom, vzdrževati najrazličnejše poslovne in strokovne stike. Glavno breme teh obveznosti so nosili predsednik dr. Miran Hladnik in tajnica Marjana Lavrič, profesorica, poleg njiju pa tudi računovodkinja Marija Kraner, ki skrbi za finančno poslovanje društva in vodi tudi pregledno evidenco sredstev, tako da vsi in vsak uporabnik vedno ve, s kakšnimi materialnimi možnostmi razpolaga. Pri spremljanju finančnega poslovanja nadzorni odbor ni ugotovil nobene nepravilnosti ali spornih dejanj. Upravni odbor je vsako leto prejel finančno poročilo in ga odobril. SD trenutno nima nepokritih terjatev in finančno stanje ni kritično. Sredstva se uporabljajo v skladu z njihovim namenom. Nadzorni odbor čuti dolžnost, da opozori na posebno pereč problem članstva, ki zadnja leta neprestano upada, čeprav sta se predsednik in tajnica društva trudila, da število članov ne bi upadlo, oziroma, da bi se vključili tisti kolegi, ki tega še niso storili. Društvo brez primernega števila članov ne more dobro delovati in se pojavljati kot reprezentativna organizacija naših strok ter se učinkovito zavzemati za reševanje ključnih problemov na poklicnih področjih, ki smo se jim zapisali, še manj pa je uspešno pri izboljševanju pogojev dela in razpletanju drugih stanovskih vprašanj. Pred desetletji si ni bilo mogoče predstavljati, da bi bil sprejet učni načrt, potrjen učbenik, uvedene delovne obveznosti itd. brez mnenja našega strokovnega in stanovskega društva. Danes nas nihče ali komajda kdo pogreša. Novi organi bi morali vložiti veliko energije tudi na tem področju, sicer bomo kmalu priče zatonu naše stanovske organizacije, ki je 7. junija praznovalo 72-letnico delovanja in je bila dolga leta zgled za delo podobnih stanovskih društev. Na podlagi ugotovljenega nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da razreši dosedanje organe društva ter se jim zahvali za vestno in uspešno opravljeno delo. Predsednik NO dr. Zoltan JAN Ljubljana, 6. 10. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 09:11:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 09:11:22 +0200 Subject: Zahvala in tri vabila: na melanholično muziciranje, k ogledu jesenskih fotografij in na obisk Koroške Message-ID: <015d01c6f1bb$7486d690$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 16. oktober 2006 11:29 Zadeva: zahvala (slovlit) Drage kolegice in kolegi! Vsem, ki ste mi čestitali ob prejemu letošnje državne nagrade na področju šolstva, se iskretno zahvaljujem. Vaših čestitk in spodbud sem bila zelo vesela. Tudi jaz vam želim vse dobro in vas lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel ========== Od: "Marko Stabej" Poslano: 15. oktober 2006 19:11 Zadeva: Ena melanholična za nedeljo zvečer Drage kolegice in kolegi, če slučajno ne boste odprli vabila, informacija še v tej obliki: Kdo: Melanholiki (Marko Stabej, Jaka Vadnjal, Jernej Bolka, Matjaž Zorko, Miha Muck in Žiga Arh) Kje: Luna Park (Grad Kodeljevo, Koblarjeva 34) Kdaj: 21. 10. 2006 ob 20h Zakaj: že pred dvajsetimi leti smo posneli O Anjo, pa še zdaj radi igramo Vabljeni & pozdravljeni Marko ========== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri66/index.html -- še nekaj slik iz Zagreba, Ozalj, Borovnica, Žrd z jesenskimi macesni. --- miran ========== Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 13. oktober 2006 19:56 Zadeva: RE: Tinje Vabilo na predstavitev 40. knjige iz humanistične knjižne zbirke Zora: TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA v petek, 20. oktobra 2006, ob 19. uri, v Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah. Knjigo je uredila profesorica dr. Martina Orožen, transkripcija rokopisa dr. Pavle Zdovc. Študije so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Bertej Logar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 16:31:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 16:31:40 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska Picasa, konkordance Koseskega in Besede o neubesedljivem Message-ID: <024f01c6f1f8$f71575c0$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Rebolj" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 17. oktober 2006 8:09 Zadeva: RE: Picasa2 A si probu tut tole? :) :( http://dl.google.com/picasa/picasa2-current.exe Sm probu in sm navdušen, ker je nova Picasa prevedena v slovenščino in s kodiranjem strešic pri pripravi spletnih albumov ni več težav. To, kar še straši hieroglifov po http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri62/index.html in v okolici, bomo sčasoma popravili. Priporočam montažo tega izvrstnega programa. --- miran =========== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/koseski.htm -- Kozma Ahačič, Konkordance izvirnih pesmi Jovana Vesela -- Koseskega. Ahačičeva kritična izdaja Koseskega izide kmalu v Slavistični knjižnici. =========== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Za: <"Undisclosed-Recipient:;"@postar.simetric.si> Poslano: 17. oktober 2006 15:05 Zadeva: vabilo Spoštovani; vabimo vas na predstavitev knjige BESEDE O NEUBESEDLJIVEM avtorice Metke Peserl, ki bo v četrtek, 19.10.2006 ob 19.00 v Literini knjigarni na Miklošičevi ulici 4 v Mariboru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 11:03:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 11:03:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Transkripcija_hebrejščine_nove_kn jige_pri_SAZU_ter_Otroku_in_knjigi Message-ID: <002101c6f294$4b594120$984602c1@ff.unilj.si> V sredo 25. okt. bo ob 19.00 v DSP na Tomšičevi 12, Ljubljana, za Lektorsko društvo Slovenije predaval prevajalec Klemen Jelinčič. Tema: transkripcija hebrejskih besed. 2. razred SAZU vabi na predstavitev novih knjig v ponedeljek 23. okt. ob 11.00 v dvorani SAZU, Novi trg 3 v Ljubljani: Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, ur. V. Likar, Razprave Razreda za filološke in literarne vede 18 (prispevki s simpozijev o Edvardu Kocbeku in Bratku Kreftu), ur. A. Inkret, Razprave Razreda za filološke in literarne vede 19 (prispevki s simpozija o Marji Boršnik), ur. M. Kmecl. Revija Otrok in knjiga vabi na predstavitev knjige Rosande Sajko z naslovom Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, ki bo v četrtek 19. okt. 2006 ob 18. uri v Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana). Pogovor bo vodila dr. Marjana Kobe. Sledila bo radijska igra D. Zajca z naslovom Petelin se sestavi. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 18 16:11:15 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 16:11:15 +0200 Subject: [SlovLit] dva zagovora magistrskih nalog na FF Message-ID: <45365223.28862.C9055D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Zagovor magistrske naloge Vesne Nedelko z naslovom 'Frazeologija pri prevajanju umetnostnih besedil (izdelava teorije prevajanja frazemov in frazeoloških prenovitev s pomočjo opisa in klasifikacije nemških frazemov in njihovih slovenskih prevodov ob primeru romana Pločevinasti boben avtorja Günterja Grassa)' bo 26. oktobra 2006 ob 13.00 v sejni sobi Filozofske fakultete. Mentorica magistrskega dela je izr. prof. dr. Erika Kržišnik. Zagovor magistrske naloge Jelke Kernev Štrajn z naslovom 'Alegorija in ironija v pripovednih delih' bo 3. novembra 2006 ob 10.00 uri v sejni sobi Filozofske fakultete. Mentor magistrskega dela je red. prof. dr. Janko Kos. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 21:20:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Oct 2006 21:20:47 +0200 Subject: [SlovLit] LK in SDS Message-ID: <001e01c6f2ea$850627c0$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 18. oktober 2006 14:16 Zadeva: LK, 23. oktober 2006 LK FF v Ljubljani vabi na 837. sestanek v ponedeljek, 23. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Frederick J. Newmeyer, zaslužni profesor z univerze v Seattlu. Tema predavanja: Formal linguistics and functional explanation --- bridging the gap. Predavanje bo v angleščini. ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/porocilo2005-06.doc -- poročilo o delu Slavističnega društva Slovenije v preteklih dveh letih. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/doku.html se nahaja tudi poročilo nadzornega odbora SDS. Urejanje spletnih strani SDS prevzema Andreja Musar, urejanje Kronike pa Matjaž Zaplotnik. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 18 22:26:27 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 22:26:27 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetke iz testov v prvem letniku ljubljanske slovenistike Message-ID: <4536AA13.16004.2208518@matjaz.zaplotnik.siol.net> Nekaj zanimivosti, ki so jih zapisali študenti prvega letnika ljubljanske slovenistike (pri septembrskih testih iz predmeta Uvod v študij slovenske književnosti pri Miranu Hladniku) Pri nalogi, kjer je bilo treba našteti imena slovenskih literarnih nagrad, se je v več testih pojavila "nagrada Kmecelj". Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je en študent preimenoval kar v Združena dela slovenskih pesnikov in pisateljev. France Bernik je lahko upravičeno razočaran, saj ga je na enem od izpitnih rokov le ena samcata študentka imenovala kot urednika Zbranih del (med drugim so bili v tej funkciji omenjeni Alojz Gradnik, Marko Juvan in Marko Slodnjak [sic]). Na vprašanje, kaj je SlovLit, sta dve študentki nekoliko slavilno odgovorili "slovenski diskusijski forum v sliki in besedi". Študent Boris Cesar, stalni gost naše rubrike, pa je na to vprašanje odgovoril: "Nekaj na internetu, kamor sem se z genijalnim odgovorom tudi sam imel čast uvrstiti prejšnji izpitni rok." (Gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001721.html in 67. številko Kronike. In ja, za odgovor je dobil točko.) Izraz cut and paste generation je Cesar zmotno opisal takole: "Obkrožimo željeni odrezek, pritisnemo desni gumbek optične ali navadne miške, ki je imela 'plastično operacijo', med ponujenimi možnostmi izberemo 'izreži', poiščemo mesto, kjer želimo ta izrezek imeti, ponovno pritisnemo desni gumbek, a tokrat izberemo 'prilepi'. Pa dober tek!" Ko smo hoteli preveriti, katere literarne zgodovinarje s Pedagoške fakultete v Mariboru poznajo študenti, smo med njihovimi odgovori naleteli tudi na Draga Jančarja, Helgo Glušič, Bredo Pogorelc [sic], Mileno Balažič [sic], Igorja Saksido, Gregorja Kocijana, Borisa Paternuja in Toneta Pretnarja. Pri vprašanju, kateri sta osrednji strokovni reviji za jezikoslovje in literaturo, ki ju izdaja stanovsko društvo slovenistov in slavistov, so se med odgovori pojavili tudi revije Primerjalna književnost, Literatura in celo Dialogi. Če smo že s prejšnjih rokov navajeni, da je Wikipedia "enciklopedija za Britanke", je tokratna novost odgovor, da je Wikipedia "enciklopedija za tujce". Ena izvirnejših domislic je gotovo ta, da je živa pagina delo, katerega avtor še živi. Nekdo meni, da se literarna kritika od znanstvene razprave razlikuje po tem, da je napisana že pred objavo dela, ki ga obravnava, in "zajema kritike", medtem ko razprava "zajema strokovno mnenje dela". ----- Vprašanja za teste je vkup spravil Miran Hladnik, teste sva popravila in točkovala njegova asistenta Andreja Musar (andreja.musar na siol.net) in Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), ki sva tudi izbrala in prepisala najbolj izvirne odgovore. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 19 11:43:32 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 19 Oct 2006 11:43:32 +0200 Subject: [SlovLit] = podelitev_nagrade_in_štipendij_Ustanov e_patra_Stanislava_Škrabca Message-ID: <453764E4.31120.4FA43DA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ob podelitvi nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca gospodu Janku Modru za njegovo življenjsko delo ter štipendij izbranim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije vas Ustanova patra Stanislava Škrabca v Mozartovem letu vabi na koncert W. A. Mozarta Requiem, ki bo v sredo, 25. oktobra, ob 19.30 v Cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Polona Lovšin (polona.lovsin na riko.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 12:42:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Thu, 19 Oct 2006 12:42:46 +0200 Subject: [SlovLit] Slovaropisno predavanje Message-ID: <004901c6f36b$51f5c7b0$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 19. oktober 2006 10:54 Zadeva: Za slovlit: Wiegand 2006-10-23 -- vabilo_a_txt.txt Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, vabi na predavanje Učni in svetovalni slovar: nov tip strokovnega slovarja ob primeru Slovarjev k jezikoslovju in komunikacijski znanosti (Wörterbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft) Predaval bo prof. dr. dr. h. c. Herbert Ernst Wiegand. Profesor Wiegand -- pred upokojitvijo je bil predstojnik katedre za germanistično lingvistiko na univerzi v Heidelbergu - je med najplodovitejšimi, najprodornejšimi in najvplivnejšimi slovaropisnimi teoretiki današnjega časa ter urednik nekaterih temeljnih slovaropisnih in jezikoslovnih izdaj, kot je npr. monumentalna zbirka Priročniki k jezikoslovju in komunikacijski znanosti (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft). Predavanje, na katero so vabljeni strokovnjaki in študenti, ki se ukvarjajo s slovaropisjem ali pa jih to zanima, bo v ponedeljek, 23. oktobra 2006, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v nemščini. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 20:40:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Oct 2006 20:40:39 +0200 Subject: Igraje do slovenščine iz treh drugih jezikov Message-ID: <01af01c6f3ae$1482e6e0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 19. oktober 2006 20:04 Zadeva: za slovlit Pri založbi ZRC v Ljubljani so izšle kartice mag. Rade Lečič z naslovom Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. 51 kartic za utrjevanje in ponavljanje slovenske slovnice lahko uporabljajo vsi, ki so seznanjeni z osnovami slovenskega jezika: s sedanjikom, preteklikom in prihodnjikom, s pogojnikom, z velelnikom, z vsemi skloni v ednini, s tožilnikom v ed., dv., mn., z rodilnikom v ed., dv., mn., s povratnimi glagoli, predlogi, z uro, besednim redom, z osebnimi zaimki, s stopnjevanjem pridevnika, s postavljanjem vprašanj ... na vsaki kartici so navodila v slov., angl., nem. in italij. jeziku. Navodila so prevedli: v angleščino Anthony Nicols, v nemščino Kasilda Bedenk, v italijanščino pa Barbara Iskra Šarec in Roberto Dapit. Med karticami tudi take z ilustracijami (teh je 140), narisala pa jih je Tamara Korošec. Na hrbtni strani kartic so rešitve, zato so primerne tako za samostojno učenje kot za skupinsko delo v razredu. Komplet kartic stane 2.110 Sit oziroma 8,80 evrov. Naročite jih lahko pri Tjaši Alič na el naslovu: tjasa.alic na ff.uni-lj.si Prejšnje delo kolegice Rade Lečič -- učbenik o slovenskem glagolu je postal prava uspešnica in celo komercialna uspešnica. Želimo, da bi bilo tudi tokrat tako. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 19 21:36:39 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 19 Oct 2006 21:36:39 +0200 Subject: [SlovLit] = debatni_večer_Slovenskega_PEN Message-ID: <4537EFE7.25071.7194744@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: Boža Krakar Vogel Subject: vabilo na debatni večer (slovlit) Date sent: Thu, 19 Oct 2006 21:12:17 +0200 Vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v torek, dne 24. oktobra, ob 19.30 v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o položaju slovenščine v naši družbi. Pri tem se postavlja vprašanje o poučevanju slovenske književnosti in slovenskega jezika ter odnosu učencev in dijakov do materinščine. Za uvodne misli smo zaprosili dr. Božo Krakar Vogel, dr. Martino Križaj Ortar, dr. Janeza Dularja in ddr. Igorja Grdino. Večer bo povezoval Peter Kovačič Peršin. Lep pozdrav in nasvidenje, Tone Peršak, predsednik Slovenskega centra PEN (slopen na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 23 18:08:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Oct 2006 18:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Olikani Slovenec Message-ID: <017f01c6f6bd$709e4430$6400a8c0@P4> Od: "Minka Marija Cvetek" Za: "FF" Poslano: 23. oktober 2006 15:33 Zadeva: za slovlitovce Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj Vas in Vaše prijatelje vljudno vabi na predstavitev faksimilirane izdaje prvega slovenskega bontona, ki nosi pomenljiv naslov OLIKANI SLOVENEC in je prvič izšel l. 1868 pri takratni Matici Slovenski v Ljubljani. Napisal ga je v Mengšu rojeni duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec IVAN VESEL VESNIN (1840-1900), ki je prijateljeval in sodeloval tudi z našim bohinjskim pisateljem Janezom Mencingerjem. Muzej Mengeš je poleg faksimilirane izdaje bontona v posebni knjigi založil tudi razpravo in slovar avtorice MARIJE CVETEK z naslovom VESELOV OLIKANI SLOVENEC in podnaslovom Prvi slovenski bonton. Komplet knjig bosta predstavila direktor Muzeja Mengeš, g. Janez Škrlep in avtorica druge knjige, prof. Marija Cvetek. V petek, 27. oktobra 2006 Vas ob 19. uri z veseljem pričakujemo v Mali dvorani Joža Ažmana! Prisrčno pozdravljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 01:34:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 24 Oct 2006 01:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] Tri leta in pol pozneje Message-ID: <037401c6f6fb$cc2aa990$6400a8c0@P4> V Kroniki št. 38 (maj 2003) beremo pod datumom 27. 4. 2003 naslednje poročilo urednika Zoltana Jana: "V 105. nadaljevanju svojih jezikovnih pogovorov v Družini (str. 15) se je častni član SD Branko Gradišnik pridružil mnenju, da bi opičje znamenje @ [afna] zamenjali z izrazom polžek." Te dni se je nanj odzval apostrofirani Branko Gradišnik: Od: "Branko Gradišnik" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 22. oktober 2006 0:50 Ahoj, Miran, iskaje ne vem več kaj sem naletel na gornjo miskonstrukcijo slavistične zgodovine. Morda popraviš. Moj predlog bi bil, če bi ga kdaj izrekel, da znaku @ pravimo amfora, kajti v resnici se bil v antiki rabljen v tem smislu (kot volumenska enota olja, falernžana ipd.). Čisto zares. Sekundarni vir bi bil Ferdo Šerbelj, muzejec. LP BRane P. S. za nepoučene: Avtor predloga v Družini je bil častni član SDS Janez Gradišnik, pisatelj Branko Gradišnik pa je sin Janeza Gradišnika in še ni naš častni član. Potem imamo pa še prevajalca Bogdana Gradišnika, ki ga ne smemo zamenjati s pisateljem Bogdanom Novakom ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 02:10:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 02:10:41 +0200 Subject: Vabila (eno že zamujeno) in še en popravek Message-ID: <041101c6f700$d8dc8870$6400a8c0@P4> Od: "Peter Scherber" Poslano: 20. oktober 2006 13:29 Zadeva: Einladung - Povabilo Drugo branje sodobne slovenske književnosti v dunajskem Volkstheatru z naslovom Schreiben am Tolmun: Literatur des slowenischen Nachbarn bo 25. oktobra ob 19.45 v Belem salonu. Karte so po 5 evrov. Predstavili se bodo prozaisti Esad Babačič, Miklavž Komelj, Jana Putrle Serdić, Tone Škrjanec, Maja Vidmar, Erika Vouk. Brala bosta Jennifer Frank in Gerd Rigauer, moderiral bo Peter Scherber. 4. decembra se bo vrsta nastopov nadaljevala z dramatiko. Pripravili so jih Klub slovenskih študentov na Dunaju in Center za slovensko literaturo v Ljubljanu. =========== Od: "Sheppard Milena" Poslano: 20. oktober 2006 13:58 Zadeva: F.J.Newmeyer Prof. dr. FREDERICK J. NEWMEYER, zaslužni prof. za jezikoslovje iz Seattla, bo predaval na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje v četrtek 26. 10. 06 v pred. 6: Rare typological features: Should grammars be punished for licensing them? ================ Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 20. oktober 2006 15:32 Zadeva: vabilo Že drugo leto potekajo v času Borštnikovega srečanja v Líterini knjigarni predstavitve knjižnih izdaj s področja dramatike in teatrologije. V ponedeljek, 23.oktobra 2006 vas ob 17. uri vabimo na predstavitev knjig Silvija Borovnik: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja; Igor Lampret: Rabe sočutja; Taras Kermauner: Kreftova in Kocbekova dramatika; Eugenio Barba: Papirnati kanu; Jasna Vombek: Prevzetost pogleda; Denis Poniž: Ivan Cankar: Lepa Vida (poskus interpretacije). Že naslednji dan, v torek, 24. oktober ob 17. uri, pa bodo predstavljene Evald Flisar: Drame; Vinko Möderndorfer: Mefistovo poročilo, igre in komedije; Matjaž Briški: Križ; Janez Jalen: Izbrani spisi III: Dramska trilogija Dom, Srenja, Bratje. Oba literarna večera bo vodil Jernej Novak. ============= Od: "Alič Tjaša" Za: Poslano: 20. oktober 2006 16:14 Zadeva: naročilo Popravek: Kartice mag. Rade Lečič z naslovom Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando lahko naročite pri Aniti Abram (Založba ZRC), tel. 01/4706465. Hvala za razumevanje. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 24 04:26:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 Oct 2006 04:26:12 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika st. 69 (nov. 2006) Message-ID: <453D95E4.25243.1019B92@matjaz.zaplotnik.siol.net> Novembrska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je že dosegljiva na spletni strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html . V nabiralnikih društvenih članov (s plačano članarino) pa bo čez kakšen teden. Iz vsebine: številni odmevi na oktobrski Slovenski slavistični kongres v Zagrebu, nadaljevanje debate o Cankarjevem priznanju 2007, slovenska literatura v srbščini in finščini, veliko ostalih knjižnih novitet v slovenščini, kakšno še aktualno obvestilo ali dve, vmes pa tudi kaj za razvedrilo. Prijetno branje, Matjaž Zaplotnik, novi urednik Kronike From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 15:50:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 15:50:14 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <02d001c6f773$563cc240$6400a8c0@P4> O ajkah, afnah, polžkih in opicah smo v temle forumu na prelomu let 2003 in 2004 že razpravljali, glej arhiv na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ oziroma: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000689.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000692.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000694.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000695.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000704.html vendar ne bo nič narobe, če priobčimo še pismo, ki je prispelo danes: ============== Od: "rok" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 24. oktober 2006 10:39 Zadeva: o @ Lep pozdrav Vidim, da je @ (afna) tako priljubljena v pogovorih in ima toliko možnosti za preimenovanja. Zdi se pa mi, da je to nekako bolj šport slovenistov, kot pa kakšna resna in celo potrebna namera. Dejstvo je, da se je afna že udomačila in, če je pač germanizem, bog pomagaj. Priznati sicer moram, da ne sodim med tiste ultrafunkcionaliste in mi ni tuje simpatiziranje s purizmom, ampak tako početje je res na škodo ubogemu znaku @, če sploh prodre v javnost in se ne odvija sam zase v tujem svetu. Pa, da ne bo mišljeno narobe, da samo kritiziram: saj se mi zdi ideja preimenovanja @ čisto zabavna in bi bila tudi primerna, samo malo pozno smo se spomnili. Če pa bi ravno želeli ustrezen slovenski strokovni izraz: - opica je nekako dobesedni prevod in ne vem, v kolikšni meri smo se s tem odrekli germanizmu (malo že, še vedno pa je kalk), - polžek je sicer simpatičen in se nekako tudi navezuje na obliko, ampak se ne začne na a, kar bi bilo za to znamenje zelo zaželjeno, - amfora se sicer začne na a, toda je trozložna in asociacijsko ne vem, kako bi jo vzporejali z znamenjem. Poleg tega je zopet tujka. Na nekem slovenističnem forumu (naj strokovnjaki kdaj povprašajo tudi študente), pa sem našel lep izraz, ki mi je na moč simpatičen: ajka. Je dvozložen, pomensko nemotiviran, tudi tujka ni, lahko izgovorljiv, aj + ka, pri čemer je aj osnova (pri pregibanju a, aja, aju, a, o aju, z ajem). Beseda sicer ne bi mogla nastati s poenobesedenjem (univerbizacijo), saj imamo na razpolago le ajasto znamenje/znak, razen če vzamemo ajasta črka/pismenka. No, pa le gre :) No, to samo tako, da se malo zamislite. Sicer je pa študent, ki je to predlagal (ne vem kdo, vsekakor si tega nisem izmislil jaz, samo zelo všeč mi je) pametno razmišljal, da bi morda nekoč dobili tudi podobna znamenja, ki bi bila izvedena iz drugih samoglasnikov. In kako bi poimenovali ta, nova znamenja? Po naliki preprosto ejka, ijka, ojka, ujka. Slovenščina bi tako imela že kali prihodnostnega razvoja, celo pred drugimi jezika, kar je kar redkost. In morda, kar bi bilo za naš ego sploh oh in sploh, bi to ejko sprejel še kdo. lp, rok dovjak =============== O tem, kako se afni pravi še v drugih jezikih (Affenschwanz, Klammeraffe, a commercial, arroba, Strudel, apestaartje, slingeraap, arobace ...), glej živo razpravo v forumu Humanist (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist) iz leta 1996: http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0013.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0021.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0023.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0029.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0033.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 17:52:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 17:52:22 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <002d01c6f784$65e380b0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 24. oktober 2006 17:13 Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Dragi Miran, izčrpnejše informacije o tem, kako znaku @ rečejo v različnih jezikih (ne le zahodnoevropskih), je mogoče najti na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/At_sign (za tiste, ki jim je okno v svet angleščina), če pa slučajno kdo razume tudi poljsko, mu priporočam zanimiv članek poljskega avtorja Pawla Rutkowskega na spletni strani http://archiwum.wiz.pl/2001/01073200.asp, objavljen sicer že daljnega leta 2001 v reviji Wiedza i Zycie. Iz navedenih virov se je mogoče prepričati, da tudi polžek ni zrasel na slovenskem zeljniku, predvsem pa, da se poimenovanja za znak @ (predvsem neuradna) v različnih jezikih ne začenjajo nujno s črko a. Čehi in Slovaki mu rečejo zavinač, Rusi sobaka, Madžari pa uporabljajo staro slovansko izposojenko kukac (črv). Lep pozdrav, Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 26 08:18:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Oct 2006 08:18:13 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <009301c6f8c6$85ed6ae0$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. oktober 2006 23:44 Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Tudi Italijani imajo polžka (tistega s hišico) - chiocciola. A ker smo mi, Slovenci,.. afne guncali že vsaj eno stoletje, in jih še, pa se tudi radi afnamo na mile viže, svetujem, da podelimo afni, ki že predolgo živi v simbiozi z nami častno slovensko državljanstvo in se ne zmrdujemo več nad njo. Jo nasprotno sprejmemo v svoje občestvo oberoč. Začnemo pa lahko preganjati kakšno mlajšo ali skorajšnjo pritepenko, ki se ni še zakoreninila med nas, recimo (jemljem izraze iz zadnjega pravopisa): avanzma, ariden, invenciozen, iregularen in podobne.) Če čisto brez slabe vesti in vihanja nasu z velikim tekom jemo pršut (prosciutto), in naj ga še naprej in še bolj naj nam tekne, saj se z njim mastimo že malodane od pamtiveka, nima sploh smisla, da se spotikamo ob afno. Spotakljivo bi bilo le, če bi opicam (onim pravim, ne človeškim) začeli spet praviti afne. Hujše je, da si iz svete lenobe in brez vsake potrebe privoščimo pico z... rukolo" namesto, da bi si jo naročili z rukvico. Slovenski pravopis 2001 ne ve zanjo. Ponuja nam tuj izraz treh bližnjih dialektov naših sosedov. Mi to furlansko, tržaško in bizjaško besedo (rucola) pišemo le fonetično (rukola). Ponovim: iz svete lenobe in delno tudi, ker svojega jezika ne ljubimo bogzna kako. Vsi drugi jeziki se nam zdijo bolj povedni, bolj blagozvočni, bolj to in bolj ono, s skrajno lahkoto dajemo prednost tujkam, ker nam zvenijo lepše... naravnost neprimerljivo z našo ubogceno govorico... Pred dnevi sem brala nekakšen slavospev "gentilezzi", ki se je zdela pesniku Juretu Deteli tako nenadkriljivo izjemna, tako nonplusultra, da jo je ponašil v "džentileco", ki sodi med male pravopisne spačke in s tem pohabljenčkom ves blažen opletal, ko da bi šlo za kakšen čudež ali razodetje. Gentilezza je, kar je; kot večina besed v vseh jezikih, je večpomenski izraz, ki ga zlahka na različne načine, po potrebi pač, tudi posloveniš. Povedano brez rokavic, nič takega, kaj še enkratnega, da opraviči kov slovenske džentilece. In ob njej se ni zdrznil niti urednik, ki je eseje objavil prvi v kakšnem časopisu, niti založnik, ki jih je v knjigi izdal lani in niti umetnostni zgodovinar in pisec spremne besede, in slednja dva sta večjezična celo (Zapisi o umetnosti, Hyperion, Koper 2005). Če bi bila gentilezza (z njeno francosko sestrično gentillesse) vred nekaj tako... "bulversantnega" - bouleversante / pretresljivega, naj ga tudi jaz lomim bolj po evropsko in pridobim kakšno točko na naši literarni borzi - , je ne bi mogli niti stopnjevati, recimo, v... gentilezza squisita. Škoda, da ni Deteli nihče podtaknil tudi ta pridevnik. Verjetno bi dobili dvojčka "džentileca skvizita" ob njegovi podvojeni radosti. In še bolj ostrmeli. Ne poznam naroda, ki bi ga na splošno preveval tak odpor do svojega jezika. Tak, kot bi rekli Italijani "disamore"- neljubezen do materinščine. Celo naši slovarniki in pravopisniki rajši paberkujejo po tujih besednjakih, ko da bi vtaknili nos, denimo, v Floro Slovenije in v njej našli rukvico in spotoma tudi dobro misel. Dr. Toporišič et altri za domačo rastlino in začimbo dobro misel niti ne vejo. Ali se jim zdi... preordinarna, Oni poznajo in nam razpečavajo le origano... z napako, in sicer z napačnim naglasom na a namesto na i. Prav jim bodi, kaj pa se afnajo z jeziki, ki jih ne znajo, mar bi govorili in pisali po domače, to je po naše, slovensko. In ker smo že pri afnanju, se lahko povrnemo še k računalniški afni. Jaz sem za to, da jo posinovimo in ji podelimo častno državljanstvo. Kakšen nunc (Drnovšek, pomočnik nadškofa, novoizvoljeni predsednik SD ali spiritus agens Slovlita, naj jo požegna, da bo dolj držalo.) jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 26 19:08:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Oct 2006 19:08:35 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <009401c6f921$60e5fcc0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Poslano: 26. oktober 2006 13:18 Afna je v slovenščini pač pogovorna beseda za znak @, toda tudi v drugih jezikih obstaja za ta znak knjižni izraz, ob njem pa živi splošno rabljen pogovorni. Zakaj naj bi torej gladko sprejeli v strokovni jezik neko pogovorno tujko in se odrekli iskanju primernega domačega izraza. Afna in afnanje sta med nami tudi brez takih ali drugačnih nuncev, dobrim slovenskim ustreznikom zanju pa se ne kaže vnaprej odpovedovati. Silvo Torkar From MihaR na iolar.com Thu Oct 26 19:13:51 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus - NTP) Date: Thu, 26 Oct 2006 19:13:51 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Ajke_afne_pol=9Eki_in_opice Message-ID: <5F7493AA3449314D92BFCD8D4EA6053B02214004@ntpetelin.iolar.si> Šalom. Strinjam se z dr. Torkarjem. Sam uporabljam v govoru "at" in me zelo moti, ker moram izustiti "afna", ko kdo kar ne more razumeti, ko mu npr. po telefonu sporočam svoj e-poštni naslov. "afna" mi ne gre z jezika pa amen. Kol tuv, Miha Rus -----Izvirno sporočilo----- Od: Miran Hladnik, Siol [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Poslano: 26. oktober 2006 19:09 Za: SLOVLIT Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Od: "Silvo Torkar" Poslano: 26. oktober 2006 13:18 Afna je v slovenščini pač pogovorna beseda za znak @, toda tudi v drugih jezikih obstaja za ta znak knjižni izraz, ob njem pa živi splošno rabljen pogovorni. Zakaj naj bi torej gladko sprejeli v strokovni jezik neko pogovorno tujko in se odrekli iskanju primernega domačega izraza. Afna in afnanje sta med nami tudi brez takih ali drugačnih nuncev, dobrim slovenskim ustreznikom zanju pa se ne kaže vnaprej odpovedovati. Silvo Torkar _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 19:31:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Oct 2006 19:31:37 +0100 Subject: [SlovLit] Program simpozija Obdobja 25 Message-ID: <008e01c6fb88$79876c00$6400a8c0@P4> From: Alič Tjaša Sent: sob 28.10.2006 13:37 Subject: SlovLit - program simpozija Obdobja 25 Spoštovani! V dneh od 16. do 18. novembra 2006 bo v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani, v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, potekal jubilejni, že 25. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode. Več o simpoziju si lahko preberete na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij Na spletni stani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=24&L3_ID=75&LANG=slo pa si lahko ogledate osnutek programa (udeležence simpozija vljudno prosimo, da nam sporočijo morebitne napake na tjasa.alic na ff.uni-lj.si). Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 22:35:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Oct 2006 22:35:24 +0100 Subject: Županova Micka, Mehika in Berlin Message-ID: <003b01c6fba2$262bb470$6400a8c0@P4> Alessandra Allegretti, ki skrbi za projekt IntraText (http://www.intratext.com/) -- do zdaj se je v njem nabralo 6761 besedil 712 avtorjev v 40 jezikih (http://www.intratext.com/Catalogo/), obvešča o prvem slovenskem besedilu v zbirki, Linhartovi Županovi Micki (http://www.intratext.com/ixt/SLV0030/). Program izdela slovar besedila in zanimivo statistiko (http://www.intratext.com/ixt/SLV0030/_STAT.HTM). --- miran ========== From: "Milena Mileva BLAZIC" To: "Matjaž Zaplotnik" Copies to: "Miran Hladnik" Date sent: Sat, 28 Oct 2006 19:09:19 +0200 Mednarodna zveza in mednarodni komite za mladinsko književnost pripravljata panel o mladinski književnosti v Mehiki in v španskem jeziku, ki bo potekal od 14.-16. junija 2007, v času mednarodne konference v Christopher Newport Univerza, VA v ZDA. V ta namen je možno dobiti tudi štipendijo v višini 2.000 dolarjev. Podrobne informacije: kkiessling na childlitassn.org, spletni strani http://chla.wikispaces.com ter http://www.irscl.ac.uk/news.htm in Kim.Reynolds na ncl.ac.uk ========== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 27. oktober 2006 12:24 Zadeva: RE: Literarni tandem - vabilo Spoštovani! Vabimo vas na "literarni tandem" Berlin-Ljubljana, ki bo 7.11.2006 ob 14.40 v predavalnici 302. Gosta bosta Kevin Vennemann in Mojca Kumerdej, pogovor bosta vodili Irena Samide in Tanja Petrič. Prisrčno vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Oct 29 23:08:48 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 29 Oct 2006 23:08:48 +0100 Subject: [SlovLit] Beckett ter zgodba v filmu in literaturi Message-ID: <45453480.23881.21D8759@matjaz.zaplotnik.siol.net> V ponedeljek, 13. 11. 2006, ob 11:00 bo v avli ljubljanske FF otvoritev razstave o življenju in delu Samuela Becketta. Odprtje razstave ob stoletnici rojstva tega velikega irskega dramatika in pisatelja bo spremljala predstavitev Izbranih del Samuela Becketta v slovenskem prevodu, ki jih je v zadnjih treh letih izdala Cankarjeva založba. O svojih prevajalskih izkušnjah bo spregovorila priznana prevajalka Beckettovih del, gospa Tina Mahkota. Vabi Glavna pisarna FF (Glavnapisarna.fakultete na ff.uni-lj.si) --- 13. novembra ob 11. uri bo v dvorani M1 Cankarjevega doma potekala okrogla miza Duh današnje zgodbe v filmu in literaturi, na kateri bodo sodelovali Marko Naberšnik in Andrej Košak (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev), Maja Weiss in Metod Pevec (Društvo slovenskih režiserjev) ter Maja Novak in Dušan Šarotar (Društvo slovenskih pisateljev). Pogovor bo vodil Martin Srebotnjak. Vstop prost. Prireditev je umeščena v spremljevalni program letošnjega festivala LIFFe. Več informacij: http://www.liffe.si/index.php?menu_item=accompanyingprogramme From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 1 23:25:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Nov 2006 23:25:07 +0100 Subject: [SlovLit] LK, IntraText, Vasja Cerar, razpisi Message-ID: <009201c6fe04$9797f380$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 1. november 2006 15:05 Zadeva: LK, 6. november 2006 Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 838. sestanek v ponedeljek, 6. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Jerneja Kavčič, Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Skladnja nedoločnika in deležnika v zgodnjesrednjeveški grščini (predstavitev monografije). --- Alja Ferme ============ V mednarodnem projektu IntraText so na straneh s slovensko književnostjo že novi avtorji: Janez Cigler, Simon Gregorčič, France Prešeren, Josip Stritar, Janez Svetokriški, Primož Trubar, Valentin Vodnik in Jožef Žemlja: http://www.intratext.com/8/slv/default.htm Priprava slovenskih besedil uspeva, čeprav urednica Alessandra Allegretti ne zna nič slovensko. --- miran ============ Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 1. november 2006 12:55 Sekcija izvršnega odbora IBBY sporoča, da je po dolgotrajni bolezni preminul član izvršnega odbora IBBY 2000-02, član žirije za Andersenovo nagrado 2005-06 in dobitnik Častne liste IBBY 2006. Slovo od dejavnega člana, izjemnega prevajalca in urednika za mladinsko književnosti pri Mladinski knjigi Založbi, je bilo v ponedeljek, 30. 10. 2006, na Žalah. Vasja Cerar, r. 1959 v Ljubljani, je prevajal filme, TV nadaljevanke in dokumentarne oddaje. Slovenskim bralcem bo ostal v trajnem spominu kot izvrsten prevajalec serije knjig o Jadranu Krtu avtoarice Sue Townsend, Ezopovih basni in Skrivnostnega primera ali kdo je umoril psa Marka Haddona, za katero je bil uvrščen na Častno listo IBBY 2006 konec septembra 2006 na Kongresu IBBY na Kitajskem. --- Milena Mileva Blažić ============ ARRS napoveduje javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2007. Objava bo 3. nov. 2006, rok za oddajo priajv je 6. 12. 2006. Več na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/infra/sest/obvestila/06/napoved-jr-sestanki07.asp Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture. Rok za prijavo je 20.11.2006. Več na spletni strani http://www.culture.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=781 Na spletni strani Univerze v Ljubljani je objavljen razpis za izvajanje sporazuma o izmenjavi študentoav med slovenskimi univerzami. Več na spletni strani http://www.uni-lj.si/Razpisi/MedunivezitetnoSodelovanje.asp Na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so razpisi za štipendije tujih vlad http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=470 Na spletni strani CMEPIUS-a (Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in uposabljanja) so razpisi. Aktualen je CEEPUS (izmenjava za študente in profesorje) razpi za izmenjavo v letnem semestru 2006/07. Rok za prijavo je 15. 11. 2006. Več na spletni strani http://www.cmepius.si/Novice/NW/CEEPUS_rok_za_izmenjave_v_letnem_semestru_2006/07 - -- Milena Mileva Blažić From roman.maurer na amis.net Thu Nov 2 09:52:13 2006 From: roman.maurer na amis.net (Roman Maurer) Date: Thu, 02 Nov 2006 09:52:13 +0100 Subject: [SlovLit] Martin Cilensek (botanik) Message-ID: <1162457533.4549b1bd8cd8c@www.amis.net> Pozdravljeni! Tole morda ne spada čisto sem, ampak to je edini neračunalniški dopisni seznam, ki ga berem. :-/ Ali morda kdo ve, kdaj je umrl Martin Cilenšek, avtor knjige "Naše škodljive rastline v podobi in besedi" (Družba sv. Mohorja, Celovec, 1892)? Sprašujem zato, ker bi knjigo rad poskeniral in objavil v Wikiviru. -- Pozdrav, Roman From majda.ilc-hussein na guest.arnes.si Thu Nov 2 11:04:40 2006 From: majda.ilc-hussein na guest.arnes.si (majda.ilc-hussein na guest.arnes.si) Date: Thu, 2 Nov 2006 11:04:40 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?Q2lsZW7FoWVr Message-ID: <20061102_100440_098598.majda.ilc-hussein@guest.arnes.si> Spoštovani g. Roman! Odgovor na vaše vprašanje najdete v Enciklopediji Slovenije, knj. 2 (str. 67). V bodoče vam za podobna vprašanja svetujem tudi uporabo referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja (http://cobiss.izum.si). Majda Ilc Hussein, knjižničarka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 13:59:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 2 Nov 2006 13:59:08 +0100 Subject: Popotovanje Litija-Čatež in jazzitette Cerberus Hotel Message-ID: <002301c6fe7e$b068a420$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Poslano: 2. november 2006 13:01 Zadeva: Popotovanje Litija-Čatež Popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 9. novembra. Zberemo se na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Kupite povratno karto Ljubljana-Litija (635 sit) in Velika Loka-Ljubljana (935 sit, skupaj torej 1570 sit). Vlak odpelje ob 6.50, v Litijo prispe ob 7.20. Kdor nas bo čakal v Litiji, naj pomni, da se v Litiji ne bomo zadrževali. Za pol ure pa se bomo ustavili v Šmartnem. Od tam naprej nas čaka ok. 6 ur zložne hoje do Čateža. Na Čatežu bomo predvidoma ok. 15.00. Od Čateža je do vlaka v Veliko Loki slaba ura in pol hoje (ampak navzdol). Iz Vel. Loke imamo 2 vlaka: prvega ob 16.32, drugega ob 18.39 (v Ljubljano pride ob 19.44). Večina gre na slednjega, ker nas v gostilni Ravnikar na Čatežu čaka kosilo. Kaj rabite? Čevlje, ki zdržijo 7-8 ur počasne hoje (gojzarji niso nujni, salonarji pa niso primerni). Pot gre po asfaltu, makadamu in gozdnih stezah. Količina blata odvisna od padavin. S seboj imejte pulover, anorak, za vsak slučaj dežnik, malico, PIJAČO (nekaj plastenk bomo rabili za vino, ki ga bomo sproti kupovali v zidanicah), Levstikov potopis in njegove pesmi. Vodi Miran Hladnik. --- Aleš Bjelčevič [Opla, vodstvo in odgovornost tako kot vedno Aleš Bjelčevič, Hladnik pa vmes kakšno reče in sodeluje pri igri kdo se boji črnega moža ter pri Roštanu. --- miran] ========= Od: "Jani Kovacic" Poslano: 28. oktober 2006 18:24 Zadeva: Fw: KONCERT V STUDIU 14 KUD France Prešeren & Radio Slovenija predstavljata: Jani Kovačič, Cerberus Hotel, Jazzitette*. Priredil Igor Lunder, izvajajo Jani Kovačič & Big Band RTV Slovenija, dirigent Igor Lunder, četrtek, 9. novembra 2006 ob 20. uri, Radio Slovenija - Studio 14, Tavčarjeva 17, Ljubljana. --- KUD France Prešeren & Radio Slovenija From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Nov 2 17:43:59 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Thu, 2 Nov 2006 17:43:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Razstava_Šolskega_muzeja Message-ID: <006e01c6fea0$924a6790$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Šolski muzej vabi v svoje prostore na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani na odprtje razstave >Hiše učenosti v Ljubljani na starih razglednicah<, ki bo v sredo, 8. novembra 2006 ob 12. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 18:14:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 2 Nov 2006 18:14:54 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival Message-ID: <003301c6fea2$6bb10c40$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Kp: Poslano: 2. november 2006 16:29 CANKARJEV LITERARNI FESTIVAL Letošnje šolsko leto bo ob Cankarjevem tekmovanju organiziran tudi Cankarjev literarni festival, ki bo namenjen drugačnim pristopom h književnosti. Letošnje leto bo festival organiziran prvič, tema pa bo Slovenska književnost in film. Za tiste, ki vas tema zanima, pripravljamo v četrtek, 30. 11., in petek, 1. 12. 2006, dvodnevno scenaristično delavnico. Potekala bo v Ljubljani od 13.00 do 17.00, na njej pa vam bosta predavatelja Zdravko Duša in Ana Lasič na konkretnih primerih (mdr. V filmu Cvetje v jeseni) predstavila glavne zanimivosti in pasti pisanja scenarijev. Delavnico bodo popestrili tudi gostje režiserji in scenaristi. Mentorji, ki so bodo usposobili na delavnici, bodo lahko na svojih šolah s skupino dijakov pripravili scenarij(e) po slovenskem literarnem delu in z njim(i) sodelovali na Cankarjevem literarnem festivalu, ki bo maja 2007 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Najboljše scenarije bo strokovna komisija nagradila z nagradami (zlato, srebrno in bronasto skodelico kave). Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo do 20. novembra, in sicer na naslov Slavističnega društva Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, ali e-naslov klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT. Pohitite, število prostih mest je omejeno. --- Koordinator CLF, Klemen Lah From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 3 20:24:57 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 3 Nov 2006 20:24:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Učna_ura_v_Šolskem_muzeju Message-ID: <007501c6ff7d$bfaae240$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Šola iz leta 1900. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1 v Ljubljani, v četrtek, 9. novembra 2006 ob 17.00 uri. Pri učni uri prirodopisa učenci spoznavajo domačo žival - mačko. Pod strogim očesom gospodične učiteljice, oblečene po modi iz konca 19. stoletja, so učenci "v živo" pri pouku, kakršnega so obiskovali njihovi vrstniki pred sto leti. Okusijo tudi čar takratnih disciplinskih ukrepov: tepež z leskovo palico, klečanje v kotu in sedenje v oslovski klopi. Uporabljajo šolske potrebščine, kot so jih učenci v šoli preteklih dni in pišejo s kredo po tablici. Na učni uri prirodopisa učenci spoznavajo mačko; v Drugem berilu iz leta 1895 preberejo zgodbico o mački in se pogovarjajo o starih slovenskih pregovorih o tej živali, temeljito si jo ogledajo tudi s pomočjo starega šolskega učila. Učno uro interpretira "gospodična učiteljica" Taja Gubenšek in traja 45 minut. Obvezna je predhodna prijava na telefon 01/ 25 13 024 ali 25 13 127. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 3 21:15:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Nov 2006 21:15:23 +0100 Subject: [SlovLit] Dogodkov obilo Message-ID: <011101c6ff84$cc566da0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 3. november 2006 20:23 Zadeva: tri vabila in obvestilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovšča ZRC SAZU (http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=insti&ime=1) in Založba ZRC (http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/taxonomy_menu/3/37) vabita na predstavitev novih publikacij iz zbirke Linguistica et pchilologica: Jože Toporišič, Besedjeslovne razprave, in Nataša Jakop, Pragmatična frazeologija. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. novembra 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. Nove knjige s področja literarne vede so na spletni strani http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/taxonomy_menu/3/40. --- Varja Cvetko Orešnik Univerza v Novi Gorici (http://www.p-ng.si/si/; Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca) in Občina Kobarid vabina na Simpozij o Simonu Gregorčiču, ki bo v petek, 10. novembra 2006 v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Na simpoziju bodo sodelovali M. Glavan, A. Bjelčevič, D. Poniž, F. Ferluga Petrnio, M. M. Blažić, T. Jamnik, D. Lavrenčič Vrabec, V. Nartnik, T. Sajovic, B. Kravos, D. Bandelli, I. Prosenc Šegula, Z. Božič, L. Bratuž, B. Marušič, S. Fatur in M. Grgič. --- Barbara Pregelj Podjetje za promocijo kulture FRANC-FRANC in revija Otrok in knjiga vabita na enajsto srečanje Oko besede, ki bo v petek, 17. novembra 2006. Gre za 11. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev. Ob tej priložnosti bo organiziran simpozij na temo Mladinska književnost v šolskih berilih. Program je na spletni strani http://www.franc-franc.si/index.php?option=content&task=view&id=65&Itemid=102 - -- Darka Tancer Kajnih in Franci Pust Na spletni strani http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ra/r2006112.pdf (str. 8633) je izšel javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2007 (format Acrobat Reader). Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija bosta v nekaj dneh dosegljiva tudi na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/infra/sest/obvestila/06/napoved-jr-sestanki07.asp AGRFT razpisuje scenaristični natečaj (http://www.agrft.uni-lj.si/aktualno/novice/2006102700020308) za Grossmannovo nagrado 2006. Besedilo razpisa je na spletni strani http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/nagrade_in_priznanja/grossmannove_nagrade/. Rok za oddajo je 11.12.2006. Na spletni strani AGRFT je dostopen program (tudi v slovenščini na http://www.celtx.com/download.html) za pisanje scenarijev: http://www.celtx.com/ Pionirska knjižnica v Ljubljani (Komenskega 9), vabi na novembrsko Strokovno sredo, ki bo 8. novembra 2006 ob 9.30 (do 12.00) v Cankarjevem domu (dvorana M3). Tematika novembrskega srečanja so predstavitve preglednega in priporočilnega seznama 2005. Na Strokovni sredi bodo sodelovali: Ida MLAKAR, Tilka JAMNIK, Darja LAVRENČIČ VRABEC in Vojko ZADRAVEC. Udeleženci bodo dobili tudi seznam v tiskani in spletni obliki (http://www.lj-oz.sik.si/letni_tematsko_priporocilni_seznam.htm in http://www.lj-oz.sik.si/izbor_mla_knjig.htm). Kontaktna oseba Jakob Jaša KENDA (jakob.kenda na lj-oz.sik.si) --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 5 21:47:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Nov 2006 21:47:33 +0100 Subject: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Message-ID: <002a01c7011b$9f730ad0$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Hladnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. november 2006 19:23 Kdo je avtor teh dveh pesmi? ================== Molitev O, Bog, če si, kar si, kjer si, glej, po križpotjih ver in zmot iskal sem te vso dolgo pot, a tebe ni in ni, se zdi. Vse stvarstvo pa je čudo čud in pameti ni moč verjeti, da sonce se iz niča sveti, da je življenje jalov trud. In smrt je takšno strašno zlo in up v nesmrtnost tak vir sreče, da v želji, da postal bi večen, verjel bi vse - če bi lahko. A vse, kar truden sem popotnik dognal na brvi čez prepade, je to, da nimaš sive brade n da ne gledaš skoz trikotnik; in da vse moje modrovanje po vir resnic z rešetom hodi, da dvom je le upor usodi, vprašanje pa vse moje znanje. Zato ne pravim, da te ni, in ne, da si - kje je dokaz? Zakaj mi skrit je tvoj obraz? Daj znamenje! Čemu ga ni? Morda zahtevaš slepo vero? A, glej, če si me ti ustvaril, ti sam razum si mi podaril, ki vse preverja s svojo mero. Kako naj najdem pot do tebe, če mi razum, od tebe dani, na slepo verovati brani, a jaz ne morem sam iz sebe? In če ustvaril si vesolje, čemu naj sploh za to ti gre, mar kdo priznava te, mar ne, saj je prav vse plod tvoje volje. Če jaz grešim z razumom, z usti - ti hotel si tako, verjemi! Nevero mojo nase vzemi in meni-sebi greh odpusti! ============= In če ... In če to stvarstvo sploh ne more v mere, ki vanje tlači ga človeški duh? Če so sistemi, sklepanja in vere le strah pred ničem, spretno skrit v napuh? Če Bog z nesmrtno dušo se ne rima, če Bog in duša sta le plod idej? Če Bog res je, a človek duše nima? Če snov ni mrtva in je duša v njej? Če človek je le drobec sanj tvarine, ki nove sanje sanja spet in spet, če le kot sanja blisne in premine v možganih stvarstva, ki njih del je svet? Mar ni potem vse večja milost, biti neobčutljiva, topa tvar svetov, kot se iz nezavednosti zbuditi v trpečo sanjo, ki jo sanja snov? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 09:37:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 09:37:16 +0100 Subject: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Message-ID: <000b01c7017e$c3a620a0$274602c1@ff.unilj.si> From: Matej Krajnc [mailto:matejkrajnc na siol.net] Sent: Sunday, November 05, 2006 10:59 PM To: 'Miran Hladnik, Siol' Subject: RE: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Menart. ========= From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] Sent: Monday, November 06, 2006 7:33 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Ja no, avtor pa ni nihče drug kot pokojni Janez Menart. Najdete tudi v Statvah življenja (antologiji) POzdrav. Berta ========= From: Jasmina [mailto:jasmina.pogacnik na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 7:57 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Janez Menart! =========== > O, Bog, če si, kar si, kjer si, > glej, po križpotjih ver in zmot > iskal sem te vso dolgo pot, a > tebe ni in ni, se zdi. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 13:44:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 13:44:57 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <002c01c701a1$5db00e50$274602c1@ff.unilj.si> From: Samide Irena [mailto:Irena.Samide na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:41 PM Subject: literarni tandem V sklopu mednarodnega projekta pisateljskih izmenjav bo v organizaciji Oddelka za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in Stiftung Brandenburger Tor v torek, 7. 11. 2006 ob 14.40 v Ljubljani pristal "literarni tandem" Berlin-Ljubljana v sestavi Kevin Vennemann & Mojca Kumerdej. Prisrčno vas vabimo v predavalnico 302 v 3. nadstropju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana. ============ From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:13 PM Društvo slovenskih pisateljev je poslalo vabila za različne literarne dogodke, med njimi tele: Boris A. Novak vabi na predavanje iz Primerjalne verzologije 7.11. ob 14:00 v predavalnici 15 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani. Gost bo ameriški pisatelj, kritik in univerzitetni profesor Robert Murray Davis. Predaval bo o sonetu in drugih uveljavljenih pesniških oblikah v ameriški poeziji. Kosovela knjižnica Sežana vabi na strokovno srečanje na temo Razsežnost branja 9.11. ob 16:00 uri v Kosovelovi knjižnici Sežana. Knjigarna Velenika vabi na večer poezije s pesnikom Ivom Stropnikom 9.11. ob 18.40 uri v Galeriji Velenje, kjer bo predstavil svojo novo pesniško zbirko Nate mislim, votlina v glavi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 13:51:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 13:51:47 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <002d01c701a2$524c99b0$274602c1@ff.unilj.si> From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM Subject: Trubarjeva pot Spoštovani g. Miran Hladnik, pošiljam Vam sestavek o naši strokovni ekskurziji (27.-28.10.2006) in prosim, da poročilo v primerni obliki objavite na SLOVLIT-u [...] in posredujete del gradiva tudi za Kroniko. Udeležencev: 35 Novih članov SD: 15 Vzdušje: enkratno. Doživetje: nepozabno. Spomini: nešteto lepih. Za 'dušo' pa tudi nekaj poezije, ki je nastala na poti. [v naslednjem sporočilu, op. mh] Hvala in pozdrav, Danica Rangus =============== Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v organizaciji turističnega podjetja Kompas Novo mesto popeljalo svoje člane na strokovno ekskurzijo za Trubarjevimi stopinjami v tisto Nemčijo, iz katere smo pred 456-imi leti Slovenci dobili svojo prvo knjigo. Naključje je hotelo, da smo se podali na pot prav pred dnevom reformacije in v času, ko je jesen pisano obarvala pokrajino. Tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Miran Košuta nam je namenil lepo popotnico: "V deželo, kjer se je rodil naš tisk, boste z obiskom zagotovo ponesli tudi svojo strokovno slovenistično kultiviranost, razgledanost, znanje, predanost in daleč naokrog cenjeno dolenjsko ter belokranjsko prijaznost. Ponesite -- prosim vas --, kamorkoli bo uradno potrebno, tudi topel pozdrav vseh slovenskih slovenistov in slavistov ." Ogledali smo si staro mestno jedro Innsbrucka in se ustavili v mestu Kempten v deželi Allgau, kjer je krajši čas živel Trubar. V znanem letoviškem mestu Bad Urach je Trubar po svojem umiku s Kranjske vodil Slovanski biblijski zavod. Ob tamkajšnji župnijski cerkvi so mu postavili lep spomenik. V Tübingenu je dal naš veliki literat leta 1550 pri tiskarju Morhartu natisniti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik pod imenom Rodoljub Ilirski. To je bilo rojstvo prve slovenske tiskane knjige, ki je sprožila plaz. Predramila je namreč še druge slovenske pisce. V predmestju Derendingen je Trubar med leti 1567 in 1586 vodil župnijo. V tamkajšnji cerkvi je bil pred 420-imi leti tudi pokopan. Slavisti smo mu na grob položili cvetje in prižgali sveče, ob tem pa je zadonela slovenska pesem Lipa zelenela je. Ustavili smo se tudi v mestu Rothenburg ob reki Tauberi, ki slovi kot eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Tu se je kot pridigar ustavil tudi naš Trubar. Trubar je najplodovitejši izmed vseh naših protestantskih piscev. Prevajal je Sveto pismo, zlagal pesmi, pisal razlage. Naredil je tudi načrt za slovensko protestantsko šolstvo. Kmetom je zapisal, da nimajo pravice upirati se gosposki ali sami sebe maščevati, plemstvu pa pravi, da ne sme biti krivično in nasilno do svojih podložnikov. S svojim pisateljskim delom je Trubar uvrstil Slovence med druge kulturne narode. To je njegova trajna zasluga in v tem je še danes njegov pomen. Učitelji se ob tej priložnosti zahvaljujemo ravnateljem šol, ki so nam omogočili ter sofinancirali kvalitetno organizirano in odlično vodeno strokovno izpopolnjevanje. --- Danica RANGUS, predsed. Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, Otočec, 2. 11. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 22:45:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Nov 2006 22:45:00 +0100 Subject: [SlovLit] S Trubarjeve poti (grafomanski dodatek) Message-ID: <008801c701ec$d07d9830$6400a8c0@P4> From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM Subject: Trubarjeva pot IZZIV: Sadovi slovenstva oživijo, ko se slavisti za njimi zapodijo. A prišli smo do spoznanja: Lažje bi knjigo rodili, kot Trubarjevo pot in delo ponovili. Morda ga bomo Slovenci bolj cenili, ko bomo 10 tolarjev v evre spremenili. (OŠ Center) ODZIVI: S predmestnih daljin javlja se OŠ Bršljin. Prelestne Slovenke, zabavne Dolenjke -- in dobre znanke, 'mrežne' Belokranjke, -- so šle čez planke v tuji nam kraj, da se poišče, kje je prvi 'gastarbajter' našel zatočišče. Res se je rodil na Rašci, odrastel ob mlečni kašci, splaval na Reki, zapel v Dunaja ''Meki''. A ga sprejel je Nemec -- tujec, nikakor ne Slovencu ujec. Najprej pa je mislil na rojake in jim stiskal knjige take, da je Ilirski Rodoljub za vedno Slovencu ljub. Kot Primož pa si tudi me želimo vrniti se v naročje domovine. (OŠ Bršljin) SLAVISTIČNA POT Slavistke smo se odločile: Le Trubarja bomo častile. A pot njegova vodi nas V tujino, v pretekli čas. Izbrale smo za pot oktober, Saj mesec ta za vse je dober Ter sončen, topel, gostoljuben, In Tübingen je od slavistk obljuden. Čeprav je vožnja dolga, draga, Navdušenje nam vsem pomaga. A Ulm, Derendingen, Urach, Po sledi smo njegovi v nočnih urah. O njem sedaj vemo že skoraj vse, Trubarjevo naj še živi ime! (Šolski center NM) ************ I Belokranjke iz Črnomla i Metlike smo se skupaj zbrale i se čez Gorjance na pot podale, da vidimo, če i drugdi na sveti je tak lepo ko prnas, ki nam je vince svetó. O tem pel je že Župančič, ki odnesu našo slavo je v daljavo. A dosti let pred njim Trubar je besedo Krajncem dal, čepraf na žalost mu tujina bla bulša je ko domovina. Vsega o njemu mi še vseglih nismo znale i da bi svojemu znejnu še kaj dodale, zat smo se na ekskurzijo slavističnega društva odzvale. Vidle smo kraje, ki je Trubar živu, pridigal i ludi uču, pisal knjige i jih tiskal. V vseh teh nemških farah je še dns Trubar žif i glih tak mi še dns govorimo, čepraf knjižne slovenščine v šuli dco vučimo. (Belokranjke) *********** NA AVTOBUSU MI SMO VSI SE ZBRALI, PO TRUBARJEVI POTI SE PODALI. NA NEMŠKO VSI SLAVISTI SMO ODŠLI, DA O NJEM BI VEČ IZVEDELI. PO TRUBARSTRA?E SMO SE ODPELJALI, V SPOMINSKO KNJIGO VSI SE PODPISALI, S CVETJEM, PESMIJO SMO SPOMNILI SE NANJ, NJEGOVO DELO NI BILO ZAMAN! (Melodija po Slakovi Vdolini tihi...) (OŠ Drska) SONET Iščoč svoj smisel, človek se potika. Ta si želi domačega vogala, da v svet bi šel, bil trden kakor skala, spet drugega v življenju kdaj zamika. Včasih sta glas, beseda lepa kakor slika, enako domovina naša mala. Na obeh straneh Gorjancev nas je zbrala ljubezen do slovenskega jezika. Jesen spreminja lice spet narave, v dolenjskih zidanicah mošt se čisti. Ko pozni že oktober barva trave in z belokranjskih brez letijo listi, smo v Derendingen, steber naše Slave, šli Trubarja slavit, da smo slavisti. Tomaž KONCILIJA, nekje pri Heilbronnu, 28. 10. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 22:45:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Nov 2006 22:45:51 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige na FF Message-ID: <008b01c701ec$eefb6170$6400a8c0@P4> Od: "Avsenik Maja" Poslano: 6. november 2006 16:05 Zadeva: Nove publikacije FF se predstavijo ta četrtek ob enajstih, soba 526. Vabljeni! Spoštovani, vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco ob predstavitvi novih publikacij Filozofske fakultete, ki bo 9. novembra 2006, ob 11. uri v predavalnici 526: Valentin Kalan, Umetnost in resnica: prispevki k filozofiji umetnosti in aletheiologiji Jana Rošker, Iskanje poti : spoznavna teorija v kitajski tradiciji, II. del -- zaton tradicije in obdobje moderne Miha Pintarič, Le roman courtois Miha Javornik (ur.), Zbornik Literatura in globalizacija (K vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 7 10:21:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Nov 2006 10:21:32 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <001501c7024e$1ea67ac0$6400a8c0@P4> Od: "Osolnik Vladimir" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 7. november 2006 9:27 Zadeva: RE: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Najlepša hvala za lepo, prisrčno poročilo o poučnem potovanju slavistov in slovenistov v nekdanje tudi slovenske kraje v današnji Nemčiji. Lepa je naša slovenska navada, da spoštujemo svoje korenine, zaslužna dejanja in može. Dodati pa moram nekaj vprašanj, ali pozabljenih dejstev, ki v omenjenem krogu terjajo ponovno razpravo in dodatno osvetlitev, npr., da je naš Primus Truber, kot zveni latinski zapis imena, morda imel nam Slovencem in sploh Slovanom drugače zveneče ime, ki ga latinski zapis grobo poenostavlja, krajša in reducira na svoj omejeni krog samoglasnikov (Slovani so imeli 8 samoglasnikov, ki so imeli skupaj 11 glasovnih vrednosti), nemški zapis pa med drugim zabrisuje zlasti razliko med fonemi T, P, B in uvaja germansko končnico ER, tujo slovanski tradiciji? Ali: v krščanski tiskarni v Deredingenu, (kjer so natisnili številne knjige tudi drugim , od Turkov in islama takrat ogroženim krščanskim narodom,npr. Madžarom, Romunom) je Primož Trubar za svoje tiske uporabil edine črke, ki so jih tam imeli, in s tujo zahodno pisavo, t.i. gotico (in pozneje latinico), naključno določil Slovencem črkopis, ki ni bil slovanski, in za katerega se ni odločil po svoji izbiri, temveč po nuji? Ali, da je P. Trubar oče prve slovenske knjige. Stoletja pred njim so tudi na obsežnem strnjeno poseljenem slovanskem alpsko-panonskem, danes italijanskem, avstrijskem in slovenskem ozemlju, obstajale civilizacije in organizirane skupnosti, ki so pisale in pisno ustvarjale. Ne nazadnje je tu cvetela krščanska rokopisna pismenost iz časov že pred ter zlasti v času dejavnosti slovanskih blagovestnikov Konstantina (pozneje, 869, Cirila) in Metoda, ki sta s svojimi številnimi slovanskimi (in drugimi) sodelavci v letih 858--863 priredila prvo ohranjeno krščansko slovansko pisavo, nad-dialektalni slovanski jezik, v njem pisno slovansko književnost s prevodi krščanskih bogoslužnih knjig, vključno s prevodom Svetega pisma, in s svojim visokim stanom (869 ju je papež v Rimu lastnoročno povzdignil: Konstantina v škofa, Metoda pa v nadškofa; slednjemu je dodelil Panonsko diecezo) ustanovila tudi slovansko cerkev. Trubar je torej tako dejansko oče prve ohranjene tiskane slovenske knjige? Še bi lahko zastavljal vprašanja, ki v sedanjem času terjajo nove, natančnejše oz. nedvoumne odgovore, za katere bi kazalo ponovno strniti, raziskati in prevrednotiti nekatere današnje zapise in mnenja. Morda bi se taka diskusija lahko razvila med slovlitovci? Lp, mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 7 22:48:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Nov 2006 22:48:59 +0100 Subject: [SlovLit] LK in fotografije Message-ID: <00f101c702b6$8d1cd950$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 7. november 2006 17:28 Zadeva: LK, 13. november 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 839. sestanek v ponedeljek, 13. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete Predavala bo doc. dr. Ida Naomi, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Japonska slovnična kategorija ZI/TA in prehodnost/neprehodnost v evropskih jezikih. Predavanje bo v japonščini in bo sproti prevajano v slovenščino. --- Alja Ferme ========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri67/index.html -- Fran Jaklič, Lea Fatur in Boža Krakar-Vogel so literarne teme, drugi fotografski motivi so iz narave (Mašun, Volovja Reber, Due Pizzi). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 8 21:32:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Nov 2006 21:32:59 +0100 Subject: [SlovLit] Poceni ali celo zastonj knjige, Preko meje Message-ID: <00c301c70375$1686d2e0$6400a8c0@P4> Od: "Sollner Anka" Za: "slovenistika" Poslano: 7. november 2006 10:54 From: Drago Samec [mailto:drago.samec na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, November 07, 2006 9:09 AM To: Sollner Anka Subject: Fw: Obvestilo Spoštovani! Založba SAZU izloča iz svojega založniškega fonda nekaj naslovov. Med njimi so: - Pisma Matija Čopa, 1 in 2, - Čopovi galicijski dopisniki, - Rotar: Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem, - Pisma Frana Levca, - Pisma Frana Govekarja, - Pisma slovenskih protestantov, - Razprave SAZU, II. razred, Razred za filološke in literarne vede, 8, 1970 - 11, 1987; 13, 1990 - 16, 1997; - Ramovš, Fran: Zbrano delo 1, - Alpes Orientales V. Publikacije so dostopne vsak delovni dan med 8. in 15. uro na hodniku hiše Novi trg 5. S spoštovanjem, D. Samec ========== Od: "Institut" Poslano: 8. november 2006 8:07 Zadeva: Fw: Preko mej_vabilo Spoštovani! Vabimo vas na prvo skupno prireditev kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Prireditev bo v soboto, 11. novembra 2006 ob 19.30 uri v kulturnem domu v Pliberku. Dan prej, 10. novembra, bo ta prireditev doživela premiero v viteški dvorani v Križankah v Ljubljani. Nato pa bodo gostovanja v Mariboru, v Trstu in v Monoštru. Prireditev z geslom "Preko mej" prikazuje nekaj utrinkov iz kulturnega življenja Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske in skuša opozoriti na to, da bi bilo potrebno kulturne dosežke Slovencev zunaj Slovenije v večji meri integrirati v celoten kulturni program slovenskega naroda, predvsem naj bi bili bolj prepoznavni v Republiki Sloveniji. Spored: otroški kabaret >Svet je kakor ringa raja< (SPD Zarja Železna kapla), odlomek iz gled. predstave Stara garda (PD Štandrež, Italija), film Bungalov 18 (filmska skupina KKZ), odlomek iz gled. predstave Prvi šolski dan (Mlado porabsko gledališče, Madžarska), šansoni iz cikla Zasul si me z zvezdami (Andrejka Možina, Trst, Italija). Scenarij in realizacija: mag. Igor Cvetko (Ljubljana), povezovalka: Barbara Žefran (Ljubljana). Veselilo bi nas, če bi Vas lahko pozdravili na tej prireditvi. Več na http://www.kkz.at/preko_mej.html . Vstop bo prost. Ljubljanski organizatorji prosijo, da svojo udeležbo na petkovi prireditvi vnaprej potrdite po telefonu (01) 24 10 506. --- Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, Celovec (Andrej Lampichler in dr. Janko Malle) ======== Od: "Simona Klemencic" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 8. november 2006 10:41 3. Knjige v gibanju & 3.rojstni dan Knjigarne AZIL -- petek 10.novembra 2006 v Kavarni SEM na Metelkovi. Vozni red: 15h-19h: Knjige v gibanju, 19h: Miklavž Komel, 20h: nazdravljanje, 21h: koncert Sai Tamitsa, didžejanje. Knjižni sejem Knjige v gibanju, ki letos že tretjič poteka pod okriljem Knjigarne Azil, ponuja knjige z lepotnimi napakami. Gre za poškodovane izvode izdaj slovenskih založb, ki bodo obiskovalcem in obiskovalkam na voljo zelo poceni. Namen sejma je spraviti v gibanje knjige, ki se po krivici prašijo na spodnjih policah skladišč. Ni odveč poudariti, da je udeležba brezplačna in povsem preprosta. Najverjetneje tudi kakšna vaša knjiga že dolgo sameva na polici. Prinesite jo in prodajte (ali predajte) komu, ki si jo zaželi. Lahko pa zgolj pridete pokukat in morda naletite na dobro knjigo, po kateri že dolgo hrepenite. V času sejma bo potekala tudi Azilova akcija velikega znižanja tuje literature. Knjižni sejem bo ob 19h predal štafeto praznovanju tretje obletnice Knjigarne Azil . Za vas smo pripravili bogat kulturni program. Ob 19h se bo zgodil literarni performans slovenskega pesnika Miklavža Komela, ob 21h sledi koncert srce trgajoče mariborske jazz zasedbe Sai Tamitsa in kasneje didžejanje pozno v noč. Seveda ne bo šlo brez prigrizkov, vina, upihovanja svečk na torti, klepetanja in gledanja starih slik ter ustvarjanja novih. Vstop je seveda prost in zaželjen. Zato le pogumno! Pridite prej ali kasneje ali oboje. --- Vaša rojstnodnevno prešerna Knjigarna Azil From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 9 22:35:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Nov 2006 22:35:55 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <00a901c70447$0b4b6cb0$6400a8c0@P4> Od: "Borut Šturm" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 9. november 2006 9:34 Zadeva: RE: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Živjo, Lidija Hvala ti za tole sporočilo. Super! Spet nekaj novega zame. Trubar bi bil potemtakem lahko tudi Drobež ali podobno. Kot dodatek pa še tole: Derendingen bi po mojem znalo biti Trdinje oz. nekaj podobnega. Tuebingen pa Dobenje. Podobno kot Garmisch-Grmišče, Bad Toelz-Toplice, Chiemsee-Kameno jezero, Chieming-Kamnik, Ruhpolding-Poldnik, Golling-Golnik, Aying-Ajdnek itd. Na Bavarskem imamo prijatelje, ki smo jih tudi obiskali. Pišejo se Ruminy in so prepričani, da živijo na originalnem nemškem ozemlju, da je njihov priimek najverjetneje francoskega izvora, moj priimek Sturm pa nemškega. V resnici je ime njihovega kraja Otterfing-Otrpnik slovenskega izvora, njihov priimek najbrž tudi Rumeni, moj pa ponemčeno Strm. Na nesrečo ali pa srečo nisem jaz prvi odkrivatelj tega, to je pred menoj pogruntal med drugimi že tudi prof. dr. Otto Kronsteiner, med ostalim v članku, ki je izšel v Delu z naslovom "Avstrijci so že dolgo Slovenci". Kot sva se že enkrat pogovarjala o tem, da naš naziv za Muenchen-Monakovo ni brez vsake zveze. Ime Monakovo sicer verjetno ni slovenskega izvora, ker bi potem morda moralo biti Menihovo?, kaže oz. potrjuje pa najmanj na to, da smo to mesto velikokrat imeli v mislih in na jeziku, skratka, da smo imeli s tem prostorom pogoste stike. Morda pa se je včasih res reklo Menihovo ali še bolj verjetno Menihno? Misliti mi da namreč glas ue, kajti če bi bilo Monakovo, bi najverjetneje po njihovo bilo Moenchen in ne Muenchen. Še bolj pa seveda dajo misliti številna imena krajev povsod okoli tega mesta. Lep pozdrav, Borut From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 9 22:38:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Nov 2006 22:38:27 +0100 Subject: [SlovLit] Knjige za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <00c201c70447$65a91f40$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: gabriela.zver na guest.arnes.si Zadeva: knjige za CT Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Pozdravljeni! Se že v naprej opravičujem, če morda ponavljam kakšen mail s podobno tematiko. Zanima me namreč, kako bo letos s knjigami za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da so knjige (Čas kratke zgodbe in Zakon želje), ki so jih še imeli na zalogi pri Študentski založbi (internetna prodaja), pošle v roku dveh tednov po razpisu tekmovanja ... Knjig ni mogoče kupiti, v knjižnicah so dolgi seznami čakajočih (ena mojih zelo pridnih dijakinj je 27. zapored - knjigo je iskala tako rekoč takoj). Druga dijakinja je poklicala na založbo, kjer so ji odgovorili, da ponatisa verjetno ne bo, ker gre za starejšo izdajo knjig. :( Ve kdo kaj več??? Knjig se ne sme kopirati. Kako torej do izvodov? Lani so si vsi tekmovalci lahko priskrbeli žepno, finačno ugodno broširano izdajo Gimnazijca. Lep pozdrav, gabi From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 11 11:50:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Nov 2006 11:50:49 +0100 Subject: [SlovLit] Svetovni dnevi slovenske literature -- Re: Knjige za Cankarjevo tekmovanje -- Literarna vabila -- Beckett Message-ID: <00f701c7057f$41a16470$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. november 2006 9:41 Zadeva: Svetovni dnevi slovenske literature Projekt Svetovni dnevi slovenske literature (20.--25. november 2006), ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, program Slovenščina na tujih univerzah (STU), je tik pred uradnim začetkom. Na novinarski konferenci v sredo, 15. novembra 2006, ob 12. uri v prostorih Centra za slovenščino (2. nadstropje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12) bomo predstavili gostovanja 38 slovenskih avtorjev z najkakovostnejšim literarnim opusom na 53 univerzah po svetu, kjer potekajo slovenistični študijski programi in lektorati slovenščine, ter almanah Svetovni dnevi slovenske literature. Vabimo vas tudi na spletno stran projekta: www.centerslo.net/stu Prisrčno vabljeni! --- Vodji projekta Alojzija Zupan-Sosič in Mojca Nidorfer Šiškovič, kontakt Mojca Nidorfer Šiškovič, koordinatorica programa STU (01/241 8675, 031 321 809; mojca.nidorfer na ff.uni-lj.si ) =========== Od: "Maturant&ka" Za: Poslano: 10. november 2006 14:42 Zadeva: knjigi za CP From: Boštjan [mailto:bostjan na gyrus.si] Sent: Friday, November 10, 2006 12:03 PM To: Igor Brlek Subject: FW: SlovLit izvleček, let 180, številka 5 Zdravo Bostjan, se opravicujem, da odgovor posiljam tebi, a iz spodnjega seznama nisem vec preprican, da bi znal najti pravega naslovnika. Ponatis obeh knjig za Cankarjevo priznaje je v teku, iz tiskarne pa prideta konec naslednjega tedna. Prosim, ce to posredujes na pravi naslov. Hvala in lep pozdrav --- Igor From: Boštjan [mailto:bostjan na gyrus.si] Sent: Friday, November 10, 2006 12:03 PM To: Igor Brlek Subject: FW: SlovLit izvleček, let 180, številka 5 ======= Od: "Petra Korsic" Poslano: 10. november 2006 11:59 Zadeva: 4 literarna vabila 1. Danes, v petek, 10. 11. 2006, ob 13. uri se bo na internetnem radiu Kaos pričela serija tedenskih oddaj o književnosti. Naslov oddaje je Brez naslova, vodil jo bo Goran Dekleva. Osrednji del prve oddaje bo posvečen odnosu med literaturo in gledališčem. Brez naslova lahko poslušate vsak petek na www.radiokaos.info ali pa na 60. TV-kanalu Ljubljanskega kabla. 2. V torek, 14. 11. 2006, ob 21.30 ste vabljeni v klub Gromka na Metelkovi, kjer bosta na branju revije Literatura pesniška kritika Alenka Jovanovski in Robert Titan Felix prebirala in argumentirala svoj izbor najpesmi. Vabljeni! 3. Revije Literatura gostuje v celjski Antiki. Če vas pot zanese v Celje - v četrtek, 16. 11. 2006, ob 19. uri vabljeni, da prisluhnete Prišlekom v Celju. Pesmi iz svojih Prišlekov, tj. knjižna zbirka LUD-a Literatura, bodo brali Robi Simonišek (Potopljeni katalog), Jure Jakob (Tri postaje, Budnost) in Tone Škrjanec (Noži, Koža). Vabljeni! 4. Ob sobotah in nedeljah ob 19.50 na radiu RŠ (Radio Študent) 89,3 MHz ali www.radiostudent.si lahko poslušate pesniško oddajo Rimo v eter - rimo v veter z avtorskimi interpretacijami slovenskih in tujih pesnic in pesnikov. Razpored oddaj na www.radiostudent.si. Ponovitve so opolnoči. --- Lepo vas pozdravljam, Petra ======== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 9. november 2006 17:10 Zadeva: za slovlit 1. Galerija Fran vabi na tretjo razstavo Paradigma:D.EX Franca Merkača. Razstava se odpre 11. 11. ob 18:00 uri in bo na ogled do 20.12. Več informacij najdete na internetni strani http://www.fran.at/dimenzije_ex.htm. 2. Literina knjigarna vabi na literarno glasbeni večer pesnika in kantavtorja Tadeja Vesenjaka 14. 11. ob 19:00 uri na Miklošičevi ulici 4, Maribor. Pogovor bo vodila Simona Kopinšek. -- 15. 11. ob 18:00 uri na predavanje društva Share Slovenija z naslovom Učitelj sveta in transmisijska meditacija. Predavanje bo potekalo na Miklošičevi 4, Maribor. -- 23.11. ob 19:00 uri na literarno-esejistični večer z Tonetom Dodlekom. Večer bo potekal v povezavi med ezoteriko in ustvarjalnostjo, voditelj večera bo Robert Titan Felix. Večer bo potekal na Miklošičevi 4, Maribor. -- 30. 11. ob 19:00 na literarni večer z avtorji literarno-umentiškega društva Literatura na Miklošičevi 4 v Mariboru. Predstavili se bodo trije avtorji iz pesniške zbirke Prišleki, branja pa bo povezoval Marko Samec. -- 3. Program KID KIBLA vabi na literarni večer 9. 11. ob 20:00 uri v MMC Kibla, Kneza Koclja 9, 2000 Maribor, kjer lahko brez predhodne prijave sodelujete v proznem mnogoboju. Edini pogoj je 7-minutni nastop, kjer predstavite svoje delo. Več na internetni strani www.kibla.org. 4. PreGlej in KUD Sodobnost International vabita na delavnice dramskega pisanja od 1. 12. do 8. 12. Mentorji so Jason Grote, Young Jean Lee in Ruth Margraff. Za več informacij kliknite na spletno stran: www.pre-glej.si, za prijavo: Pre-glej na guest.arnes.si. 5. Projekt Poezija sosedov vabi 13. 11. ob 20:00 v prostore Društva slovenskih pisateljev na literarni večer dvojezičnega branja poezije Hansa Thilla. Prevode bo brala Urška P. Černe. ======== Od: "Avsenik Maja" Poslano: 10. november 2006 11:31 Zadeva: Samuel Beckett, otvoritev razstave v ponedeljek 2006 -- stoletnica rojstva irskega dramatika in pisatelja Samuela Becketta Obletnica, ki pomembno zaznamuje leto 2006, je stoletnica rojstva velikega irskega dramatika in pisatelja Samuela Becketta, ki je s svojimi gledališkimi igrami, romani in novelami pomembno vplival na razvoj svetovne književnosti 20. stoletja. Ob tej priložnosti je pod okriljem Kulturnega oddelka pri Zunanjem ministrstvu Irske nastala potujoča razstava o življenju in delu tega vplivnega knjiżevnika. Razstava prihaja v Slovenijo s posredovanjem Veleposlaništva Irske in bo na ogled na Filozofski fakulteti od 13. do 24. 11. 2006. Slavnostna otvoritev razstave bo v ponedeljek, 13. 11. 2006 ob 11.30 uri, v avli Filozofske fakultete. Razstavo bosta odprla Njegova ekscelenca, veleposlanik Irske Patrick McCabe in dekan prof. dr. Božidar Jezernik. Odprtje razstave bo spremljala predstavitev Izbranih del Samuela Becketta v slovenskem prevodu, ki jih je v zadnjih treh letih izdala Cankarjeva založba. O svojih prevajalskih izkušnjah bo spregovorila priznana prevajalka Beckettovih del Tina Mahkota. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 11 15:31:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Sat, 11 Nov 2006 15:31:54 +0100 Subject: Litija--Čatež in Re: Vprasanje v zvezi s Presernom References: Message-ID: <015801c7059e$23bb0820$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri68/index.html -- fotoreportaža z nedavnega slavističnega popotovanja iz Litije do Čateža 9. 11. 2006. Počasi pripravimo in na splet postavimo še popotovanjske literarne in kulturnozgodovinske informacije. --- miran ============ Od: "martina mejak" Za: Poslano: 9. november 2006 7:58 Zadeva: Vprasanje v zvezi s Presernom Pozdravljeni, na Vas se obračam zaradi vprašanja, ki se mi je porodilo ob prebiranju Prešernovih pisem in na katerega še nisem našla odgovora. [...] Pri Prešernovih pismih si ne znam razložiti, kaj pomeni v podpisu vmesni člen, okrajšava med imenom in priimkom, in sicer: Fr. Sav. Presern, France Ksav. Presern, Franz Xav. Prešeren. [...] Martina Mejak ======= Xaver (slov. Ksaverij) je dodatek Prešernovemu krstnemu imenu, ki natančneje pove, po katerem od tridesetih svetniških Francetov je bil krščen. 3. decembra, takrat kot Prešeren, ima od njih god le Franc Xaver, s polnim imenom Francisco Javier de Jassu y Azpilcueta (7. 4. 1506 -- 3. dec. 1552), eden od utemeljiteljev jezuitskega redu in uspešen misijonar v Indiji, Maleiziji, na Japonskem in Kitajskem. Za svetnika je bil proglašen leta 1622, njegovi svetniški atributi pa so razpelo, steblo lilije, plameneče srce [bi se na to dalo kako navezati Neiztrohnjeno srce?], upodabljajo ga kot romarja s školjko. Je zavetnik Indije, misijonov, zlasti na vzhodu, katoliškega tiska, pomorščakov [bi bila lahko s tem v zvezi pesem Mornar?], proti viharju in kugi, za mirno smrtno uro. Za patrona razširjevalcev vere je bil proglašen šele leta 1904 [zato Črtomirjeve misijonske dejavnosti še ne moremo špekulativno pripeti temu izročilu]. Ime Xavier je Prešernov patron dobil po gradu v Baskiji, na katerem se je rodil. Xavier je v baskovskem jeziku sicer 'nova hiša'. Gl. Ökumenisches Heiligenlexikon (http://www.heiligenlexikon.de/). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 12 18:28:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Nov 2006 18:28:30 +0100 Subject: [SlovLit] Tuji elektronski literarni viri Message-ID: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> Http://collection.eliterature.org -- Electronic Literature Collection, antologija 60 del "elektronske književnosti" pod licenco cc (creative commons). Vključeni so hipertekstna fikcija, kinetična poezija, generativne in kombinatorične oblike, omrežno pisanje, codework (?), tridimenzionalna dela, pripovedne animacije. -- miran ========= Prost dostop do didaktične revije Mladinska književnost v izobraževanju (Children's Literature in Education) na spletnem naslovu http://www.springer.com/journal/10583 . Kliknite na "Online Version Available" . -- Milena Mileva Blažić From jaka na jaka.org Mon Nov 13 09:54:17 2006 From: jaka na jaka.org (Jaka_=Železnikar?=) Date: Mon, 13 Nov 2006 09:54:17 +0100 Subject: [SlovLit] codework In-Reply-To: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> References: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> Message-ID: <455832B9.9010402@jaka.org> če koga zanima izraz 'codework', svetujem, da pogleda: http://leoalmanac.org/journal/vol_14/lea_v14_n05-06/tpeterson.asp lp, Jaka Miran Hladnik, Siol pravi: > Http://collection.eliterature.org -- Electronic Literature Collection, > antologija 60 del "elektronske književnosti" pod licenco cc (creative > commons). Vključeni so hipertekstna fikcija, kinetična poezija, generativne > in kombinatorične oblike, omrežno pisanje, codework (?), tridimenzionalna > dela, pripovedne animacije. -- miran > > ========= > > Prost dostop do didaktične revije Mladinska književnost v izobraževanju > (Children's Literature in Education) na spletnem naslovu > http://www.springer.com/journal/10583 . Kliknite na "Online Version > Available" . -- Milena Mileva Blažić > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 21:58:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- slovenistični simpozij v Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- Cigani -- umetnost in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju Message-ID: <012801c70766$76f2c9f0$6400a8c0@P4> Od: "Lokar Meta" Poslano: 13. november 2006 12:02 Zadeva: Predstavitev zbornika Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23 - Metode in zvrsti) Spoštovane avtorice, spoštovani avtorji, dragi vsi, ki vas dosežem takole, po e-po(š)ti, pošiljam obvestilo tistim, ki še ne veste, in še enkrat spomnim na to vas, ki ste novičko že kje ujeli: ta četrtek, 16. novembra, predstavljamo naš zbornik o slovenski kratki pripovedni prozi. Ob 12.30, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Predstavitev, kot nekateri tudi že veste, vpletamo v program simpozija Obdobja 25, ki ima tokrat naslov >Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode< (podrobneje o tem na http://www.centerslo.net). Prisrčno vabljeni v našo družbo vsi, ki boste tako ali drugače kje v bližini! --- Z lepimi pozdravi, Meta Lokar ======== Od: Poslano: 13. november 2006 10:46 Zadeva: Slovenistični simpozij v Gradcu Na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, Merangasse 70, bo 17. novembra potekal 6. slovenistični simpozij z naslovom Z obrobja v osredje, ki ga organizirata Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju. Začetek simpozija bo ob 11. uri z nagovorom, ki mu bodo sledila predavanja: red. prof. dr. Marko Jesenšek: Perspektive slovenščine v bolonjskem univerzitetnem prostoru, izr. prof. dr. Marko Stabej: Razvoj sodobne slovenščine, doc. dr. Vesna Mikolič: Večjezičnost na Primorskem, red. prof. dr. Miran Košuta: Primorska literatura s posebnim poudarkom na Bartolu. Simpozij bo z nastopom z začetkom ob 20. uri zaključil MPZ V. Polanšek z Obirskega. Vljudno vabljeni! --- Ludvik Karničar, Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu ========= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 24. november 2006 10:29 Zadeva: za slovlit Zaradi lažjega komuniciranja SDS, predvsem tekmovanja za Cankarjevo priznanje, bi prosila, če kdo na slovlitu ima e-naslove vseh OŠ in SŠ. Na spletni strani MŠŠ so le poštni naslovi in spletne strani šole brez e-naslovov. ========= Od: "Lidija Golc" Poslano: 13. november 2006 8:24 Zadeva: Gregorčič V deželi zorečih kakijev in žarečega ruja, na Brjah, so včeraj (ob stoti obletnici smrti) odprli spominsko sobo Simona Gregorčiča in mu odkrili ploščo. Ob tej priložnosti je Goriški muzej (mag. Borut Koloini) izdal pregledno zgibanko. Iz Kobarida je bil pesnik premeščen v bližnji Branik (Rihenberg) zaradi zveze z Dragojilo Milek, v novi župniji mu je gospodinjila sestra Katarina, ki pa se je poročila na Brje, k Čebron, kjer je sedaj spominska soba. V času bivanja v Braniku je želel študirati jezike, a po vpisu na dunajsko univerzo študija ni nadaljeval. Na Brjah, uro hoda od Branika, je večkrat prespal, v Čebronovi hiši je (1872--1881) otroke poučeval verouk. Nečakinji Helenki je posvetil pesem, natisnjeno prvo v ob tej priložnosti ponatisnjeni (Izbrane pesmi Simona Gregorčiča, 1946) knjižici. Čebronov Lojze mu je tudi hodil pomagat kmetovat na bližnje Gradišče, kjer je kasneje imel svojo kmetijo. Čebronova hči Cecilija (njegova svakinja), mu je gospodinjila, z njim se je preselila v Gorico; na njenih rokah je tudi umrl. =========== Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju romske družine Strojan. Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php =========== Od: "tinka selic" Poslano: 13. november 2006 12:13 Glasbena matica Trst in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev knjige TRST: UMETNOST IN GLASBA OB MEJI V DVAJSETIH IN TRIDESETIH LETIH XX. STOLETJA / TRIESTE: ARTE E MUSICA DI FRONTIERA NEGLI ANNI VENTI E TRENTA DEL XX SECOLO, Zbornik mednarodnega simpozija / Atti del Convegno Internazionale di Studi. Uredila ga je Tatjana Rojc. Tiskovna konferenca bo v torek, 14. novembra 2006, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Prijazno vabljeni! ========= Od: "Boža Krakar Vogel" Poslano: 13. november 2006 12:40 Zadeva: debatni večer PEN Spoštovani, vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v četrtek, dne 23. novembra, ob 19. uri v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o literaturi in (novih) medijih. Uvodne misli bodo prispevali Andrej Blatnik, Gregor Podlogar in Peter Purg. Večer bo povezovala Manca Košir. Lep pozdrav in nasvidenje. --- Tone Peršak, predsednik ========= Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 13. november 2006 16:25 Zadeva: novo v visokem solstvu Na spletnem mestu www.uni-lj.si/kakovost lahko pobrskate po prispevkih o visokem solstvu, raziskovanju, studentih, profesorjih, kakovosti . Za pregled vsebine poglejte zemljevid strani / site map. Morda vas bodo zanimali clanki, objavljeni v prvih dveh novemberskih tednih v slovenskem dnevnem tisku in drugih medijih o naslednjih temah: - nesoglasja med ministrom in univerzami glede sprememb financiranja, - projekt ljubljanske Politehnike, - 60-letnice AGRFTV in 20 letnica Poslovne šole Bled, - posveta o bolonjski prenovi programov in o studijski praksi, - vabilo za posveta 7. OP raziskovanja EU in vsezivljenskem učenju - novosti v raziskovanju, knjiznjicarstvu, - prvi podatki o vpisu, - zaposlovanje družboslovcev in karierno svetovanje, poklici prihodnosti, - rezultati volitev v SOU, - J. Mencinger o mladoekonomistih, vladi in razdelitvi UL, - T. Kermauner o svoji generaciji in o sebi - Lahko preberete tudi besedila celotnih clankov, zaenkrat s pomočjo Intraneta UL. V kratkem bodo članki dostopni tudi od doma. Poglejte (v ARHIVu) tudi kratke "portrete" vrste univerzitetnih učiteljev / teachers . Izbrani kratki prispevki o visokem solstvu v Veliki Britaniji in v ZDA : ... iz tujine / international news . Hvaležni vam bomo za mnenja in predlogi v zvezi z urejanjem te spletne strani! Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 18:19:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Nov 2006 18:19:04 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij Obdobja Message-ID: <01c101c70810$fd1f3bd0$6400a8c0@P4> Spoštovani, še enkrat vam pošiljamo obvestilo o začetku 25. simpozija Obdobja (Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode), ki bo potekal v dneh od 16. do 18. novembra 2006, v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani, v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na naslovu: http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=24&L3_ID=75&LANG=slo si lahko ogledate program simpozija. Na tem naslovu bodo objavljene tudi vse morebitne spremembe v programu. Vse spremembe pa bodo objavljene tudi na oglasni tabli, ki bo stala pred sobama sekcij. Zaenkrat so sodelovanje žal morali odpovedati: * Prof. dr. Ljudmila Vasiljeva, ki naj bi predavala v četrtek, 16. 11., v sekciji A, ob 15.15. * Prof. dr. Stjepan Hranjec (Napomene o interpretaciji dječje književnosti u školi), ki naj bi predaval v četrtek, v sekciji B, ob 15.15. * Prof. dr. Michał Kopczyk (Evropska identiteta kot element srednješolskega izobraževanja. Primer: Poljska), ki naj bi predaval v petek, 17. 11., v sekciji B, ob 15.00. Sekcije bodo kljub nekaterim odpovedim začele s predavanji ob uri, ki je navedena v programu kot ura začetka sekcije, in tudi nadaljevale z delom po odmoru za kavo ob uri, ki je navedena v programu, ne prej. Ostane več časa za diskusijo ali odmor. Vljudno vabljeni! --- Tjaša Alič From spela.vintar na guest.arnes.si Tue Nov 14 20:59:00 2006 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Tue, 14 Nov 2006 20:59:00 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA tretja runda Message-ID: <455A2004.1010500@guest.arnes.si> Jezikovnotehnoloski abonma, ljubkovalno Jota, spet pripravlja nove dobrote. Prvo srecanje nove sezone bo v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, in sicer bo dr. Ljupco Todorovski (FU in IJS) podal Uvod v rudarjenje podatkov. Povzetek predavanja najdete na dnu tega sporocila. V decembru pa bosta joto kuhala Spela Arhar (4.12. - Kaj poceti s FIDOplus: Horuk v nove case) in Peter Holozan (18.12. - Strojno prevajanje: Krasni novi svet). Vsa tri predavanja bodo primerna tudi za zacetnike. Program Jote in arhiv bivsih predavanj najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni. _________________________ dr. Ljupco Todorovski Uvod v rudarjenje podatkov Rudarjenje podatkov je znanstveno podroc(je na preseku statistike in umetne inteligence. Tako kot statistic(ne metode omogoc(a analizo velike mno~ice podatkov s ciljem preverjanja hipotez, ki bi veljali v podatkih iz opazovanj in merjenj. Za razliko od statistic(nih pristopov, ki omogoc(ajo preverjanje hipotez postavljenih s strani znanstvenikov oz. zbiralcev opazovanj in meritev, metode za rudarjenje podatkov omogoc(ajo avtomatsko iskanje po prostoru mo~nih hipotez in znanstveniku pomagajo ugotoviti katere hipoteze imajo statistic(no veljavo na podatkih. Na predavanju bomo na enostavnih primerih ilustrirali osnovne pojme s podroc(ja rudarjenja podatkov, kot so podatki, vzorec, hipoteza, model in kvaliteta modela. Na primerih bomo tudi pokazali, kako uporabljamo metode za rudarjenje podatkov na realnih problemih iz razlic(nih podroc(ij znanosti. -- ******************************************** dr. `pela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aakerc(eva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 15 17:45:02 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 15 Nov 2006 17:45:02 +0100 Subject: [SlovLit] Zicka kartuzija + knjizne novosti Zalozbe ZRC SAZU Message-ID: <455B521E.1460.1720F98@matjaz.zaplotnik.siol.net> V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 16. novembra 2006 do 21. januarja 2007 odprta razstava Srednjeveških rokopisov iz Žičke kartuzije (1160--1560). Na razstavi bo razstavljenih 29 originalnih rokopisov, in sicer: dvajset iz Gradca (Universitätsbibliothek), trije iz Dunaja (Österreichische Nationalbibliothek), dva iz Celja (Zgodovinski arhiv) in štirje iz Ljubljane (NUK). Več informacij: http://www.ng- slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=167 ----- Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC vabita na predstavitev knjižnih novosti: Pavle Merků: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu (Zbirka Linguistica et philologica, 15); Nataša Komac in Vera Smole (ur.): Ovčja vas in njena slovenska govorica/Valbruna e la sua parlata slovena. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 16. novembra 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 15 18:36:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Nov 2006 18:36:56 +0100 Subject: Dogajanja precej: Gregorčič -- Obdobja -- LK -- Rudarjenje podatkov Message-ID: <009701c708dc$a7c2fe70$6400a8c0@P4> Od: "petra g" Poslano: 15. november 2006 17:13 Zadeva: 100-letnica smrti Goriskega slavcka v Rihenberku (Braniku) Spostovani ljubitelji slovenske poezije! V soboto, 18. 11. 2006, bo v Kulturnem domu v Braniku (20 km iz Nove Gorice proti Štanjelu) ob 16. uri slovesna proslava ob 100-letnici smrti Simona Gregorcica. Slavnostni govornik bo dr. Majaz Kmecl, nastopali pa bodo varovanci vrtca, ucenci OS Branik, recitatorji in pevski zbori. Vljudno vabljeni! --- Petra Gabriel =========== Od: "Alič Tjaša" Poslano: 15. november 2006 15:05 Zadeva: simpozij - še ena odpoved Sodelovanje na simpoziju Obdobja 25 je žal morala odpovedati tudi prof. dr. Nadežda Starikova (Slovanske literature na moskovski univerzi: izkušnja predavanja in raziskovanja), ki je bila predvidena na programu v petek, 17. 11. 2006, v sekciji A, ob 15.30. Hvala za razumevanje. Vabilo na simpozij pa še vedno velja. ========= Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 15. november 2006 0:02 Zadeva: LK, 20. november 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 840. sestanek v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Daniel Holl, M. A., Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Dispositions, abilities and possible worlds --- the semantics of dispositionals and its implications (not only) for German. Predavanje bo v angleščini. --- Za predsedstvo Alja Ferme ======= Od: "Spela Vintar" Poslano: 14. november 2006 20:59 Zadeva: [SlovLit] JOTA tretja runda Jezikovnotehnoloski abonma, ljubkovalno Jota, spet pripravlja nove dobrote. Prvo srecanje nove sezone bo v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, in sicer bo dr. Ljupco Todorovski (FU in IJS) podal Uvod v rudarjenje podatkov. V decembru pa bosta joto kuhala Spela Arhar (4.12. - Kaj poceti s FIDOplus: Horuk v nove case) in Peter Holozan (18. 12. - Strojno prevajanje: Krasni novi svet). Vsa tri predavanja bodo primerna tudi za zacetnike. Program Jote in arhiv bivsih predavanj najdete na http://lojze.lugos.si/jota Prisrcno vabljeni. Rudarjenje podatkov je znanstveno podrocje na preseku statistike in umetne inteligence. Tako kot statistic(ne metode omogoc(a analizo velike množice podatkov s ciljem preverjanja hipotez, ki bi veljali v podatkih iz opazovanj in merjenj. Za razliko od statisticnih pristopov, ki omogocajo preverjanje hipotez postavljenih s strani znanstvenikov oz. zbiralcev opazovanj in meritev, metode za rudarjenje podatkov omogocajo avtomatsko iskanje po prostoru možnih hipotez in znanstveniku pomagajo ugotoviti, katere hipoteze imajo statisticno veljavo na podatkih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 16 20:00:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Nov 2006 20:00:35 +0100 Subject: [SlovLit] Cigani Message-ID: <005e01c709b1$80b51180$6400a8c0@P4> Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si] Poslano: 16. november 2006 21:59 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: Re: Romi > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- > slovenistični simpozij v > Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- > Cigani -- umetnost > in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju > Date sent: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 > Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju > romske družine Strojan. > Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php Spoštovani! Sprašujem Vas in vse slavne in glasne in podpisujoče se človekoljube, kako in kje pa se lahko branijo ali dobijo podporo črne ovce - prizadeti prebivalci Ambrusa? Zakaj ne opozorite tudi na njihovo resnico, njihovo plat medalje? (Glej npr. Družina, 12. 11. 2006.) Ali naj se zaradi Romov, s katerimi jim je postalo življenje neznosno, oni odselijo, da bo zadoščeno vsem "ne-fobom" in podobnim "-ljubom", ki na veliko razprodajajo/razprodajate svojo t. i. človekoljubnost? Kdo od vseh teh je pripravljen sprejeti breme vzdrževanja in življenja z družino Strojan? Občina in prebivalci Ambrusa so to doslej delali brez peticij ali (samo)hvale. Katera slovenska družina si lahko privošči tak način življenja s sosedi??? Pa še zgodbica iz Grosuplja: Znan (bivši) občinski odbornik in poslanec DZ je bil oster kritik svojih kolegov, ki so pred časom reševali romsko problematiko v Grosupljem. Poln človekoljubja in besed, kakršne polnijo današnje medije v minus prizadetim Ambrušanom in vladi, je po letu ali dveh postal še hujši nasprotnik Romov, kot so bili njegovi kolegi prej. Ko so ga prijeli za besedo, je slabe volje zamomljal: "Prej sem stanoval v bloku, sedaj pa imam hišo in cigane za sosede!" ... Torej? - Malo manj manipulacij in malo več treznosti, pravičnosti in resnicoljubnosti! Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič =========== "Kakih petdeset let popred, preden se je pričela naša povest [okrog leta 1400, op. m. h.], prišli so cigani v naše kraje. Popred niso bili znani tod po Evropi in še današnji dan ne vemo za gotovo, od kod so za prvega prišli. Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod v Evropo priromal -- rjave kože, neznane noše in tujega jezika. Ti čudni ljudje so se izdajali za kristjane, rekoč, da pridejo iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi lastne kralje. Kmalu pa so se razšli v drhalih po vseh evropejskih deželah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdražili zavoljo svojega lenega pohajkovanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega ali onega ogoljufali in le slabo ločili, kaj je moje, kaj tvoje." (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, 1864) Cigani vendarle niso najslabše, kar se lahko pripeti poštenemu slovenskemu domorodcu: pri Jurčiču je Cigan Samol pravi junak proti domači značajski pokveki Petru Kozjaku. Kdo se nam javi za negativne vloge v literaturi in v življenju potem, ko dokončno preženemo Cigane? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 16 21:50:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Nov 2006 21:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] Nova slovenska besedila v IntraTextu Message-ID: <00e001c709c0$d33ba220$6400a8c0@P4> Od: IXTnews [IXTnews na eulogos.it] Poslano: 16. november 2006 13:19 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: IntraText News 352 Nova slovenska besedila v Intratekstu (http://www.intratext.com/ml/Issue352.htm): J. ALEŠOVEC, Iskren zagovornik J. JURČIČ, Nemški valpet, Sosedov sin J. KERSNIK, Jara gospoda, Mačkova očeta, Ponkrčev oča F. LEVSTIK, Martin Krpan z Vrha J. SKET, Miklova Zala J. STRITAR, Kritična pisma, Literarni pogovori I, Rosana From milena.blazic na guest.arnes.si Fri Nov 17 17:43:47 2006 From: milena.blazic na guest.arnes.si (Milena Mileva BLAZIC) Date: Fri, 17 Nov 2006 17:43:47 +0100 Subject: [SlovLit] SlovLit_izvleček_let_181_števi lka_5_-_Romi References: Message-ID: Spoštovani, v vednost: pred tremi leti (2003) smo avtorji in podpisana, v berilo Svet iz besed 5 http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=165 vključili pesem romske deklice Jelenke Kovačič, sem se zaradi pravilnega poimenovanja, obrnila po nasvet v EU. Pravilno pojmovanje je Romi, kljub temu, da je na začetku EU tudi sama uporabljala drugo besedo za poimenovanje. Svetovni dan Romov je 8. april. Takratna 12-letna Jelenka Kovačič je napisala pesniško zbirko z naslovom Domislin pe pu mande / Pomisli name, 1999. Pesem v slovenščini ima naslov Ciganka in v romščini Romnji. Avdio in video posnetek sta tudi na spletni strani. Gre za izrazit primer večkutlurnega besedila, ki smo ga interpretirali na številnih seminarjih - doma in v tujini. Včeraj, 16. novembra, je bil tudi svetovni dan strpnosti. Lp, Milena Mileva Blažić P. s.: Pesem za pokušino Jelenka KOVAČIČ: ROMNJI PO ULICI VASO MANDRE ROMANJA KERNE, KA HINJUM ROMNHI. MENI HINJUM MANUŠ I MA PHRO IME. MANUŠA MANGE HIKEN STOLU PRSTI, KA HINJIM ROMNI. HILE MRE LOVE DRUGAČNO? URAVU BARI TAMNO KIKLJA, KA NAJ ROMNJANI. KANE NA HINJAŠ MENGERI, ŠUNAVEN PE ROMA. Jelenka KOVAČIČ: CIGANKA NA ULICI SE ZA MANO PSOVKE VRSTE, KER SEM CIGANKA. JAZ SEM ČLOVEK IN IMAM SVOJE IME. LJUDJE MI GLEDAJO POD PRSTE, KER SEM CIGANKA. JE MOJ DENAR DRUGAČNE VRSTE? OBLEČEM DOLGO TEMNO KRILO, KI NI CIGANSKO. ZDAJ NISI NAŠA, SE CIGANI OGLASIJO. -------------------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, November 17, 2006 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 181, številka 5 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Re: Cigani (Miran Hladnik, Siol) 2. Nova slovenska besedila v IntraTextu (Miran Hladnik, Siol) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Thu, 16 Nov 2006 20:00:35 +0100 From: "Miran Hladnik, Siol" Subject: Re: [SlovLit] Cigani To: "SLOVLIT" Message-ID: <005e01c709b1$80b51180$6400a8c0 na P4> Content-Type: text/plain; format=flowed; charset="iso-8859-2"; reply-type=original Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si] Poslano: 16. november 2006 21:59 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: Re: Romi > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- > slovenistični simpozij v > Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- > Cigani -- umetnost > in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju > Date sent: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 > Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju > romske družine Strojan. > Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php Spoštovani! Sprašujem Vas in vse slavne in glasne in podpisujoče se človekoljube, kako in kje pa se lahko branijo ali dobijo podporo črne ovce - prizadeti prebivalci Ambrusa? Zakaj ne opozorite tudi na njihovo resnico, njihovo plat medalje? (Glej npr. Družina, 12. 11. 2006.) Ali naj se zaradi Romov, s katerimi jim je postalo življenje neznosno, oni odselijo, da bo zadoščeno vsem "ne-fobom" in podobnim "-ljubom", ki na veliko razprodajajo/razprodajate svojo t. i. človekoljubnost? Kdo od vseh teh je pripravljen sprejeti breme vzdrževanja in življenja z družino Strojan? Občina in prebivalci Ambrusa so to doslej delali brez peticij ali (samo)hvale. Katera slovenska družina si lahko privošči tak način življenja s sosedi??? Pa še zgodbica iz Grosuplja: Znan (bivši) občinski odbornik in poslanec DZ je bil oster kritik svojih kolegov, ki so pred časom reševali romsko problematiko v Grosupljem. Poln človekoljubja in besed, kakršne polnijo današnje medije v minus prizadetim Ambrušanom in vladi, je po letu ali dveh postal še hujši nasprotnik Romov, kot so bili njegovi kolegi prej. Ko so ga prijeli za besedo, je slabe volje zamomljal: "Prej sem stanoval v bloku, sedaj pa imam hišo in cigane za sosede!" ... Torej? - Malo manj manipulacij in malo več treznosti, pravičnosti in resnicoljubnosti! Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič =========== "Kakih petdeset let popred, preden se je pričela naša povest [okrog leta 1400, op. m. h.], prišli so cigani v naše kraje. Popred niso bili znani tod po Evropi in še današnji dan ne vemo za gotovo, od kod so za prvega prišli. Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod v Evropo priromal -- rjave kože, neznane noše in tujega jezika. Ti čudni ljudje so se izdajali za kristjane, rekoč, da pridejo iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi lastne kralje. Kmalu pa so se razšli v drhalih po vseh evropejskih deželah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdražili zavoljo svojega lenega pohajkovanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega ali onega ogoljufali in le slabo ločili, kaj je moje, kaj tvoje." (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, 1864) Cigani vendarle niso najslabše, kar se lahko pripeti poštenemu slovenskemu domorodcu: pri Jurčiču je Cigan Samol pravi junak proti domači značajski pokveki Petru Kozjaku. Kdo se nam javi za negativne vloge v literaturi in v življenju potem, ko dokončno preženemo Cigane? --- miran ------------------------------ Message: 2 Date: Thu, 16 Nov 2006 21:50:16 +0100 From: "Miran Hladnik, Siol" Subject: [SlovLit] Nova slovenska besedila v IntraTextu To: "SLOVLIT" Message-ID: <00e001c709c0$d33ba220$6400a8c0 na P4> Content-Type: text/plain; format=flowed; charset="iso-8859-2"; reply-type=original Od: IXTnews [IXTnews na eulogos.it] Poslano: 16. november 2006 13:19 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: IntraText News 352 Nova slovenska besedila v Intratekstu (http://www.intratext.com/ml/Issue352.htm): J. ALEŠOVEC, Iskren zagovornik J. JURČIČ, Nemški valpet, Sosedov sin J. KERSNIK, Jara gospoda, Mačkova očeta, Ponkrčev oča F. LEVSTIK, Martin Krpan z Vrha J. SKET, Miklova Zala J. STRITAR, Kritična pisma, Literarni pogovori I, Rosana ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 181, številka 5 ******************************************* -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061117/90a3dde3/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 10:53:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 10:53:53 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival -- delavnica Message-ID: <011701c70af7$764287e0$6400a8c0@P4> Od: "Klemen Lah" Za: Poslano: 17. november 2006 14:48 Zadeva: SLOVLIT - Scenaristična delavnica Iz knjige v film za mentorje in mentorice CLF Ponovno obveščam zainteresirane, da bo dvodnevna scenaristična delavnica "Iz knjige v film<, namenjena profesorjem (slovenščine), ki bi se radi naučili več o pisanju scenarijev in sodelovali s svojimi dijaki na letošnjem Cankarjevem literarnem festivalu , potekala v četrtek, 30. 11., in petek, 1. 12. 2006, od 13.00 do 17.00, in sicer v ljubljanskem Cankarjevem domu (Klub CD). Na delavnici vas bosta o osnovah pisanja scenarijev seznanila priznana predavatelja s področja scenaristike Zdravko Duša in Ana Lasić. Pisanje scenarija bo temeljilo na konkretnem literarnem delu, in sicer nagrajenem romanu Janje Vidmar Zoo, ter posnetkih slovenskega filma. Upamo, da bomo lahko ob letu dobili celovit scenarij in -- če bo dovolj uspešno napisan -- pomagali avtorici/avtorju, da pride do realizacije. Ne dvomimo, da nam bo pri tem v pomoč tudi avtorica Janja Vidmar. Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo na naslovu Slavističnega društva Slovenije (SDS, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) in/ali na e-naslovu klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT (nakazati na račun SDS, namen CLF). Na voljo je le še nekaj mest, zato predlagam, da s prijavami pohitite. --- Mag. Klemen Lah, koordinator CLF ========== INFORMACIJE O POTEKU SCENARISTIČNE DELAVNICE "IZ KNJIGE V FILM" Na delavnici vas bosta o osnovah pisanja scenarijev seznanila priznana predavatelja s področja scenaristike Zdravko Duša in Ana Lasić. Pisanje scenarija bo temeljilo na konkretnem literarnem delu, in sicer nagrajenem romanu Janje Vidmar Zoo. Vodja delavnice Zdravko Duša priporoča, da si ga prej preberete in se resno lotite dela, saj si želi(mo) ob letu predstaviti celovit scenarij in - če bo dovolj uspešno napisan - pomagati avtorici/avtorju, da pride do realizacije. Ne dvomimo, da nam bo pri tem -- poleg mentorice Ane Lasić -- v pomoč tudi avtorica Janja Vidmar. Po predlogu Zdravka Duše pošiljam tudi prvih šest prizorov novega scenarija Matevža Luzarja po mladinskem romanu Dušana Dima Distorzija (večernica za najboljše mladinsko delo, objavljeno leta 2005) [dobite ga na spletni strani CT http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html -- op. mh]. Mogoče ne bi bilo odveč, da se na strani http://www.ljudmila.org/scriptwriting/, v rubriki 'učilnica', poučite tudi o tem, kaj je sinopsis, scenosled in kaj scenarij. Naj še ponovim, da bodo mentorji, ki so bodo usposobili na delavnici, lahko na svojih šolah s skupino dijakov pripravili scenarij(e) po slovenskem literarnem delu (Janja Vidmar: Zoo) in z njim(i) sodelovali na Cankarjevem literarnem festivalu, ki bo maja 2007 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Najboljše scenarije bo strokovna komisija nagradila z nagradami (zlato, srebrno in bronasto skodelico kave). Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo do 20. novembra., in sicer na naslov Slavističnega društva Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, ali e-naslov klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT (nakazati na račun SD, namen CLF). --- Mag. Klemen Lah, koordinator CLF From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 11:42:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 11:42:10 +0100 Subject: SZF -- CT -- Gregorčičevo leto -- Cigani Message-ID: <016001c70afe$34db80c0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 17. november 2006 20:20 Zadeva: Prometej znanosti SZF - Slovenska znanstvena fundacija vabi k predlaganju kandidatov za priznanje "Prometej v znanosti" (posameznike, skupine raziskovalcev, popularizatorjev znanosti, učitelje, novinarje). Med temi bo SZF izbrala kandidate za Descartesovo nagrado http://ec.europa.eu/research/descartes/communication_en.htm SZF je objavila razpis za dodelitev štipendij mladim doktorantom in doktorjem znanosti http://www.ustanova-szf.si/razpis_wfs_december06.htm. (Rok: 12. dec. 2006.), kontaktna oseba dr. Edvard KOBAL (Edvard.Kobal na ustanova-szf.si). ========== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 16. november 2006 23:22 Zadeva: Seminar za Cankarjevo tekmovanje Spoštovani, vabilo na seminar za Cankarjevo tekmovanje, program, seznam in še program za Cankarjev literarni festival si podrobno preberete na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Obenem vas vabim, da postanete člani/ce Slavističnega društva Slovenije, ne le zaradi ugodnosti, ampak tudi zato, da ste obveščeni o najnovejših stvareh v slovenistični stroki. Prosim, da pred prihodom poravnate svoje finančne obveznosti in potrdilo o plačilu prinesete s seboj ali pošljeten na naslov helena.kenda na siol.net Lepo vas pozdravljam in vas pričakujemo na Vrhniki. --- dr. Milena Mileva BLAŽIĆ, doc. Tajnica Slavističnega društva Slovenije FF, Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana =========== Od: "Knjižnica - OŠ Kobarid" Za: Poslano: 17. november 2006 8:08 Zadeva: Le poj, o ptiček, poj Osrednja šolska prireditev ob 100-letnici Gregorčičeve smrti bo pod naslovom Le poj, o ptiček, poj! 24. novembra 2006 v večnamenskem prostoru Osnovne šole Simona Gregorčiča v Kobaridu ob 18.00. Sodelovali bodo tudi učenci dvojezične šole v Špetru, govoril pa bo akademik Ciril Zlobec. Več o projektu Gregorčičevo leto si oglejte na http://www2.arnes.si/~osngsg1s/ -- Lenka Raspet, ravnateljica ========== Prosim vse, ki se oglašate na romsko tematiko, da se osredinite na njeno literarno/jezikovno razsežnost. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 11:51:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 11:51:13 +0100 Subject: Pisma Z. Kveder na radiu in argentinsko vprašanje Message-ID: <016f01c70aff$78a8dfe0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 17. november 2006 13:24 Zadeva: Pisma Z. Kveder na radiu Ob blizajoci se 80-letnici smrti slovenske in hrvaske pisateljice Zofke Kveder, ki je v Zagrebu umrla 21. novembra 1926, bo to nedeljo, 19. novembra 2006, ob 18.05, na 3. programu radia Slovenija (Ars) predvajana oddaja iz cikla Spomini, pisma, potopisi s slovenskimi prevodi odlomkov iz pisateljicine hrvaske korespondence z njeno hcerjo Vladimiro Jelovsek. Prijazno vabljeni k poslusanju. -- Vladka Tucovic ========= Od: "miro argo" Za: Poslano: 17. november 2006 22:11 Zadeva: info-please [...] PROSIL BI VAS SLEDECE. "CVETOCI MAJ PRINESEL JE NA ZEMLJO RAJ IN PTICKI NAM ZAPELI SO," TAKO SE JE GLASILA PESEM, KI SMO JO DELKAMIRALI V SOLI. NE VEMO NE AVTORJA NE KJE BI SE JO NASLO. CE VI G. PROF. VESTE ZA IZVOR/SOURCE O TEJ PESMI, NAM PROSIM SPOROCITE, CE MORETE, NA NASLOV - miargo1 na yahoo.com.ar ZIVIMO V TUJINI. HVALA LEPA IN POZDRAV [...] --- VSI ZNANCI IZ TUJINE From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 21:34:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 21:34:29 +0100 Subject: [SlovLit] Novo iz tiskarne -- Novice iz Trsta -- jezikoslovna konferenca Message-ID: <028501c70b50$f39cd7a0$6400a8c0@P4> Delta, revija za ženske študije in feministično teorijo 12/12 (2006). Tu mdr. članek urednice Eve D. Bahovec, Kaj je avtorica? Kozma Ahačič. Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: Vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818--1852. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica, 9). Naročila na naslov SDS (menda za okrog 2000 sit). Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2006 (Obdobja, 23). ======== Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 18. november 2006 19:36 Zadeva: Slovenistika na zahodni meji Nekaj novičk iz Trsta I. Pred nedavnim je v posebnem zborniku Višje šole za prevajalce in tolmače na tržaški univerzi (Scuola superiore di lingue moderne per interpreti e traduttori) izšla zanimiva razprava prof. Marije Pirjevec Tipologija slovenske literature in France Prešeren (Tipologia della letteratura slovena e France Prešeren. II. V Primorskih novicah je 17. t. m. izšel obsežen, poldrugo časopisno stran dolg intervju Danice Petrovič s prof. Miranom Košuto, "prvim predsednikom Slavističnega društva Slovenije, ki ni iz matične Slovenije." III. Razvoj univerzitetnega poučevanja slovenščine na Univerzi v Trstu in na slovenistiki Univerze v Novi Gorici je predstavil Zoltan Jan v dveh zaporednih oddajah (Trojna spirala 16. in 23. t. m.). Oddaje ureja mag. Mojca Dvořák. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ========= Od: "Peter Grzybek" Poslano: 18. november 2006 12:44 Zadeva: gfkl 2007, deadline verlaenger Poziv za referate v sekciji "Sprachwissenschaft-Linguistics" na univerzi Freiburg v Breisgau (7.--9. marca 2007). Več o tem na http://www.informatik.uni-freiburg.de/gfkl/index.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 08:44:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 08:44:23 +0100 Subject: [SlovLit] Kruta ljubezen Message-ID: <003d01c70bae$88e14c30$6400a8c0@P4> Od: "Jani Kovacic" Poslano: 18. november 2006 22:32 Zadeva: jezzek & CD-Romi Ježek je napisal precej pesmi o ciganski tematiki (Ciganska balada, Romova usoda, Kruta ljubezen .). Na svojih vandranjih je nedvomno z Romi prijateljaval. Vendar je večina ciganskih pesmi črnih in v vseh kraljuje smrt, ki usodno poseže v ljubezen. Nedvomno jih je bilo veliko petih. Kitice so orimane na žensko, a refren na moško rimo. KRUTA LJUBEZEN Ciganska pesem spesnil Frane Milčinski -- Ježek, uglasbil Jani Kovačič Ubij me in srce izgrebi: v dlani še bo klicalo po tebi. Ko tolklo ti ob bele bo roke, pljuni na moje srce! Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. Praviš, da si mi nevesta, praviš, da si vsa le meni zvesta. Ko pa poljubljat kodre ti hitim, v njih vonj je še tujih blazin. Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. Saj živeti ni mi moči, ko pa umrem, nikar, nikar ne joči! Ko druge grobe kiti cvetja šop, tvoj pes naj razgrebe moj grob. Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. ============= Še ena iz ciganskega cikla in temne usode ljubezni. Pesem prežema temno baladno vzdušje. Večina verzov je desetzložnih z rimo a-a-b-b z refrenom: ROMOVA USODA Starodavna balada spesnil Frane Milčinski -- Ježek, uglasbil Jani Kovačič Jojme, moja Jona, vila iz teme . Ne čakaj me ob rojstvu mladih zvezd, obesili so me na križu cest. Ne čakaj me, ko noč pogoltne dan, oči mi pije zla ptica črn gavran. Jojme, moja Jona, vila iz teme . Biriči so mi odsekali roke, desnico najprej, gori do rame in potlej to, ki je na srčno stran - kdo zdaj bo v tvojih grudih kopal dlan. Jojme, moja Jona, vila iz teme . Baron s teboj povaljal je brokat, ki nanj zvečer gre z grajsko cipo spat. In mimo šle so zvezde treh noči - zdaj v pasjem srcu mu moj nož rjavi. Jojme, moja Jona, vila iz teme . From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 17:51:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 17:51:37 +0100 Subject: Simpozij bil je živ Message-ID: <01dc01c70bfa$fbbd3880$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Poslano: 19. november 2006 16:40 Zadeva: simpozij bil je živ Petindvajseta Obdobja so se iztekla, na hitro strnjeni prvi vtisipa sledijo v temle zapisu. Ni najbolj izčrpen, a hitenje proti novim delovnim nalogam mi za zdaj omogoča le takega. Izbiro simpozijske teme sta mi narekovali dve glavni misli. Prvič, da je stik s književnostjo sodobnemu posamezniku in družbi še vedno potreben, saj besedna umetnost, to posebno področje človekove ustvarjalnosti, premore trajno lastnost, da na poseben način, z izzivanjem duhovnega napora in užitka, vpliva na estetsko, čustveno, intelektualno, socialno, časovno dojemljivost posameznika in družbe. In drugič, da je izobraževanje eden največjih glasnikov in popularizatorjev literature, pravzaprav edini proces, ki zagotavlja, da bo literatura vsaj določen čas v življenju v spoznavnem obzorju vsakega posameznika, in da je zato pomembna skrb za kakovost tega procesa in povezanost vseh njegovih segmentov od vrtca do univerze. Premislek o kakovostnem poučevanju književnosti ne more biti kakovosten, če je odtrgan od vprašanja, kako pravzaprav razumemo sam predmet, "učno vsebino", torej književnost. Kakšna so bila pojmovanja književnosti skozi zgodovino, in kakšna so danes ter kako so ena in druga odločilna za izobraževanje, sta na teoretski ravni izčrpno prikazala uvodni in sklepni referat (T. Virk, N Šlibar), dotikali pa so se jih bolj ali manj razvidno domala vsi razpravljalci. Razumevanja književnosti se skozi zgodovino in v sodobnosti kajpak razhajajo, vendar imajo tudi nek skupni imenovalec. Ta je v zavesti, da literatura s svojo večpomenskostjo, fiktivnostjo, jezikovno oblikovanostjo, estetskostjo, skratka, s sklopom sebi lastnih lastnosti literarnosti, ne sporoča enostranskih, trdnih in enoumnih resnic, pač pa najbolj vzgaja s svojo odprtostjo, izzivom k soočenju z drugačnostjo, >sedemkratno tujostjo< (Šlibar). To pomeni, da sicer prinaša (in privzgaja) etične, nacionalne, medkulturne idr. vrednote, da pa jih hkrati tudi spodnaša, vzbuja nelagodje, postavlja pod vprašaj in terja ponovno opredeljevanje. Pričakovanje, da bo književnost vzgajala človeka po trenutni družbeni meri ali "uradno" etabliranih daljnosežnih vizijah, se zato ne morejo uresničiti tako, kot bi si nemalokdo želel in je, kot vemo, tudi kdaj zapisal v učne načrte ali druge zavezujoče dokumente. Najpomembnejši vzgojni učinek književnosti je torej ta, da s svojo odprto, hkrati umetniško prepričljivo in ideološko izmuzljivo naravo sodobnega človeka >uči živeti v negotovosti< (Novak Popov), se soočati z nesmislom in iskati smisel. Taki naravi literature kot prenašalke in skrivalnice vrednot se je v izobraževanju mogoče najbolj učinkovito približevati tako, da je sprejemnik postavljen pred izziv, "trik", problem, ki vzbudi interes v neposrednem stiku z njo. Ti izzivi oz. motivacijske strategije so različni, odvisni od ravni izobraževanja, literarnega žanra, učiteljevih preferenc in (med)kulturnih situacij. Slišali smo, kako je za študente tujega jezika učinkovita neposredna izkušnja s prevajanjem (Žabjek, Podlesnik, Sudilovska), ali z aktivnim seminarskim delom na način delavniškega skupinskega reševanja problemov, npr. o literarnih stereotipih, ki jih o lastnem in sosednjih narodih goji literatura (Živančevič Sekeruš). Toliko bolje, če sledi objava takih dosežkov (Subiotto). Dobili smo ponoven dokaz, kako dijake srednjih šol motivira izbirno branje (Slemenjak), osnovnošolce srečevanje z drugimi časi in prostori v slovstveni folklori (Stanonik, Potočnik), otroke v vrtcih pa (bi glede na kurikulum lahko bolj kot v trenutni praksi) poslušanje in igranje z umetnostnimi besedili (Haramija). Prikazani so bili posebni pristopi k različnim zvrstem in žanrom (Pezdirc, Božič, Kirova, Smolej), zlasti se je kot izziv pokazalo dramsko besedilo zaradi svoje literarno gledališke predstavitvene dvojnosti (Schuller, Polanc Podpečan). Na nov način so bili kritično priklicani v zavest različni neproduktivni stereotipi, od tistih v literarni vedi s stališča samoumevnih "moških" interpretacij do onih v pedagoški praksi (Blažič, Mihurko Poniž, Grosman) in podani teoretsko podprti modeli za ravnanje v praksi (Podbevšek, Benjak, Krakar Vogel). Problematizirana je bila vloga učbenika, ki lahko zapira ali odpira sprejemnike za literarno občutljivost (Degan Kapus, Polanc Podpečan, Pregelj), in se iztekla v spoznanje, da je to in še marsikaj odvisno od učitelja, na čigar entuziazem, ki zmore nadomestiti mnoge pomanjkljivosti od pripomočkov prek slabe izhodiščne usposobljenosti do plače smo bili prav tako opozorjeni (Jan).Tako kot je po drugi strani veljavnost nekaterih predstav oz. stereotipov o učitelju književnosti pogojena s še živečimi postopki, kakršni so diktiranje vnaprej narejenih interpretacij, zanemarjanje doživetja sprejemnikov ali pa tudi preveliko "motivacijsko približevanje" kratkoročnemu potrošniškemu okusu naslovnikov. Branje ni samo užitek, učitelj se ne sme izogibati prenašanju spoznanja, da je tudi napor, a kdor ta napor tvega, se mu povrne v poglobljenem užitku, so se strinjali razpravljalci. Kritično je bila obravnavana odsotnost književnosti pri pouku tujih jezikov, kjer imajo učitelji pred njo nekakšen strah (Samide), nezadostnost in potreba po preseganju zgolj komunikacijskih pristopov s postkomunikacijskim razvijanjem kulturnih kompetenc (Z. Kovač). Mnoga od teh vprašanj so bila obravnavana tudi v luči reform, bolonjske in srednješolskih, ki vzbujajo obenem skepso in optimizem, predvsem pa zavest, da bi morali "literati" in humanisti kritično in ustvarjalno presegati oz. vsebinsko oplemenititi od administracije vsiljene okvire, neobčutljive za občutljivost vsebinskih posebnosti (Pospišil, Podlesnik). V tem priložnostnem zapisu z majhno časovno distanco ni mogoče našteti vsega, in naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem omenila. A že ti napaberkovani povzetki problemov, ki so jih odpirali referenti in diskutanti, pričajo, da je bil simpozij s to temo ne le pomemben, kot znanstveni simpoziji nasploh so, ampak tudi intriganten, kot so kazale živahne razprave, prepričljiv, vznemirljiv in da bo pregled refleksij, ki jih je prinesel in ki jih trenutno premoremo v širšem evropskem prostoru, spodbudil nove in učinkoval na prakso. Zato je mogoče reči, da je 25. simpozij Obdobja na zemljevidu znanstvenih razpravljanj v slovenistiki, slavistiki in sorodnih disciplinah utrdil tudi izobraževalna vprašanja, da jih poslej ne bo mogoče zviška pometati pod preprogo, kakor je dolga desetletja marsikomu veljalo za znak pristne akademskosti. Med mnogimi vprašanji in komentarji, ki se mi porajajo, kakor najbrž še marsikateremu udeležencu, ki bi rekel še kaj, pa ni bilo priložnosti, je tudi tole: ali je v procesih prenove književnega izobraževanja, ki so pri nas potekali zadnjih petnajst let, v luči tega znanstvenega srečanja kaj bistveno narobe? Vsaj jaz izvajanj na simpoziju nisem razumela tako, pač pa kot dopolnilo argumentov, potrdilo izkušenj in obilico novih idej za razvijanje prakse v zastavljeni smeri, od osnovne šole do že načrtovanih bolonjskih sprememb. S pozornostjo državnih inštitucij, ki jo taka prireditev ob srebrnem jubileju zasluži, je spočetka kazalo slabo. Na rektoratu univerze niso našli nikogar, ki bi imel čas za pozdravne besede, na ministrstvu za šolstvo tudi ne. Zato pa smo bili toliko bolj veseli, ko je prišlo povabilo iz Državnega zbora. Udeležence sta navkljub vroči proračunski seji pozorno in kulturno sprejela poslanca Majda Potrata in Rudolf Moge, pozdravila pa tudi predsednik Franc Cukjati in podpredsednik Sašo Peče. No, večina tiska in rtv (s častno izjemo Delove Kulture in Šolskih razgeldov) pa se bosta z literarnim izobraževanjem rajši ukvarjala, kadar bo (spet) kaj narobe. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 22:24:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 22:24:25 +0100 Subject: [SlovLit] Predstavitev knjige v slovenskem in romskem jeziku Message-ID: <024001c70c21$17ee0f40$6400a8c0@P4> Od: "Majda Koren" Za: Poslano: 19. november 2006 21:56 Zadeva: Predstavitev knjige v slovenskem in romskem jeziku V soboto, 18. novembra 2006 je bila v Kulturnem domu v Črnomlju predstavitev tretje knjige Kulturnega romskega društva Vešoro iz Lokev pri Črnomlju. Njen naslov je Belokranjske in romske pravljice, izbrala in prevedla (v romski oziroma slovenski jezik) jih je Madalina Brezar. Prisrčno spremno besedo je napisal Marjan Lampret, župnik v Šmartnu pri Litiji. Izdajo knjige je finančno omogočilo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Madalina Brezar nastanek knjige opisuje takole: V kulturnem društvu Vešoro smo se odločili, da zapišemo nekaj romskih pravljic oziroma pripovedi. To nalogo je društvo zaupalo meni. Romske pravljice sem zapisala po pripovedovanju svojih staršev, njim pa so jih povedali njihovi stari starši. Za objavo v knjigi sem izbrala še nekaj slovenskih ljudskih pravljic. Te sem izbrala iz knjige >Sto belokranjskih<, ki jih je zapisal Lojze Zupanc, ko je kot učitelj služboval v Beli krajini. S to knjigo želi naše društvo približati romske pravljice slovenskim otrokom, slovenske pa romskim. Kakor mi je znano, Romi bolj slabo poznajo slovenske pravljice, slovenski pa doslej sploh niso nič vedeli o naših. Vladalo je mišljenje, da mi sploh nimamo pravljic. Ta knjiga naj bi tako pripomogla k boljšemu poznavanju obeh kultur. Pripomogla naj bi tudi k širjenju branja med Romi. Pri knjigi so mi veliko pomagali moji starši, sestra Marina in Ksenija Khalil. Za njihovo pomoč se jim lepo zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi Ministrstvu za kulturo, Zvezi Romov Slovenije, Občini Črnomelj, Heleni Vukšinič in Patriku Benedičiču za ilustracije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 22:49:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 22:49:44 +0100 Subject: [SlovLit] Politik cigan Message-ID: <033601c70c24$a112ac60$6400a8c0@P4> Od: skorjak.bostjan na gmail.com Za: Poslano: 19. november 2006 22:27 Zadeva: POLITIK - CIGAN Spoštovani g. Miran Hladnik! Ob aktualnosti romske problematike naj pristavim še svoj "piskrček" s travestijo Sardenkove pesmi Cigan. Travestijo sem napisal za Toti list, humoristično prilogo Večera, kjer so mi jo v 19. številki objavili 9. 5. 2002. Kasneje je travestija doživela še glasbeno izvedbo, ko jo je 30. 10. 2003 v Šmarju pri Jelšah na predstavitvi mojega prvenca, knjige "latinskih aforizmov" RIDE, SI SAPIS - Smej se, če si pameten, zapel Janez Bele. Lep pozdrav! ========= Rom-pom-pom (Silvin Sardenko in cigani kolegom ob svetovnem dnevu Romov) Politik mikrofon ukral, volilcem več miru ni dal. Oj, ti politik, ti cigan! Dajali smo mu tolarje, a kradel nam je dolarje. Oj, ti politik, ti cigan! Bicikel sem občan mu dal, letalo si je sam izbral. Oj, ti politik, ti cigan! In letal je kot elektron in tulil je v mikrofon. A kaj mu pel je megafon? Poli - ti - tik, si - si - cigan, poli - ti - tik, si - si - cigan; oj, ti politični cigan! -- Boštjan Škorjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 20 07:15:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Nov 2006 07:15:35 +0100 Subject: [SlovLit] Novo berilo Message-ID: <000e01c70c6b$4ba691f0$6400a8c0@P4> Alojzija Zupan Sosič. Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera, 2006. 367 str. Slavistična revija LIV/3 (2006). [Zadravčev festšrift] 512 str. Peter L. Schillingsburg. From Gutenberg to Google: Electronic Representations of Literary Texts. Cambridge UP, 2006. [OHK, slavistika LH II 4911] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 20 21:03:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Nov 2006 21:03:00 +0100 Subject: [SlovLit] Splet, knjige, vabilo, ciganske Message-ID: <014801c70cde$e29e59d0$6400a8c0@P4> Portal Slowwwenija na http://www.slowwwenia.com/ ima svoj iskalnik (gl. tudi http://www.iskanje.si), ki za zdaj pokaže sicer manj kot www.najdi.si, vendar kakšno reč tudi zanimivo drugače. Opozoril je tudi na Kanal mladih (http://www.kanalmladih.com/), kjer je v rubriki Kultura & umetnost solidno zastopana slovenska književnost. ======== Nadežda Starikova. Slovenskij istoričeskij roman 1920-30-h godov: Tipologija, genealogija, poetika. Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut slavjanovedenija, 2006. 192 str. Knjiga v samostojnih poglavjih obravnava Tavčarjevo Visoško kroniko, Bartolovega Alamuta in Roman o Prešernu Ilke Vašte. Slovensko jezikoslovje danes / Slovenian Linguistics Today. Ur. Ada Vidovič Muha. Posebna številka Slavistične revije LIV (2006). 744 str.! Prinaša 23 prispevkov o slovnici in slovarju, besediloslovju in publicistiki ter sociolingvistiki. ======== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 20. november 2006 13:52 Zadeva: PREDSTAVITEV NOVITET ZALOŽBE LITERA Vabimo vas na tiskovno konferenco ob izidu knjige Alojzije Zupan-Sosič: ROBOVI MREŽE, ROBOVI JAZA. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 23. novembra 2006 ob 11. uri v knjigarni Konzorcij na Slovenski ulici 29 v Ljubljani. Knjigo bomo predstavili ob prisotnosti avtorice in urednikov. Veselimo se vašega obiska! ======= Od: "Jani Kovacic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2006 22:39 Zadeva: JK V programu PESMI LJUBEZNI & OBUPA sem napravil nekaj romsko-ciganskih: EJ, ČE BI IMEL Ej, če bi imel tisto dekle! Črnega bi vina pil. Plesal bi, plesal bi - do zore! Na rosi biserni bi jo, na rosi jutranji bi jo ljubil! Eh, nimam je, mati, nimam je. Lačen sem, oj lačen sem. In jezen sem, jezen sem, besen sem! Bogu bi okna pobil, če vedel bi kje hišo ima. Eh, ceste, ceste, ciganske ste neveste! Oj, da bi vsaj konja imel, če že dekleta ni! Aj, bi po cestah drvel, kak bi pod nebom letel! k drugi, tetji, peti ljubici, k drugi, peti, sedmi ljubici! Vetra v žep bi si nabral, do zore z njo barantal, za poljube veter menjal In se smejal in se smejal! Eh, ceste, ceste, ciganske ste neveste! Eh, ceste, ceste ... Ej, če bi konja imel, ej, če bi konja imel! IN ČE BOM KDAJ Ko vidim te, mi je težko, ko gledam te mi je hudo. Ah, kje je ogenj, kje je smeh? Kje strast poljubov v nočeh? Kdo zdaj tvoje srce greje? Ti kdo zdaj lepše pesmi poje? In če bom kdaj pozabil ljuba nate, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! Kje zvezde so, ki so takrat svetile? Kje ure so, ki so takrat zvonile? Ah, če bi to srečo imel, da v ljubezni bi lahko uspel, se ne bi duša žalostila, se ne bi pesem ohladila! In če bom kdaj pozabil na ljubezen, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! Ne daj bog, da umremo trezni, daj nam umreti od ljubezni! a če ljubezni ni in ni, vsaj vinca rujnega natoči! In če bom kdaj pozabil na ljubezen, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! From jaka na jaka.org Tue Nov 21 01:11:15 2006 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 21 Nov 2006 01:11:15 +0100 Subject: [SlovLit] razpis Message-ID: <45624423.1050604@jaka.org> Lep pozdrav, morda bi naslednji razpis utegnil zanimati Slovlitjanje, saj je namenjen tudi predstavljanju jezikovne ustvarjalnosti, ki deluje v okviru svobodne kulture. lp, Jaka Železnikar ------------------------------------------------------------------------------- Ustvarjalna gmajna! Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture 2006 http://creativecommons.si/ PRIJAVITE SVOJA NAJLJUBŠA DELA! LJUBLJANSKI LABORATORIJ ZA DIGITALNE MEDIJE IN KULTURO PRI KUD FRANCE PREŠEREN (LJUDMILA) PRIREJA DRUGI FESTIVAL USTVARJALNOSTI IN SVOBODNE KULTURE, FESTIVAL DEL Z LICENCO CREATIVE COMMONS IN DRUGIH ODPRTIH DEL. Drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture bo v torek, 5. decembra 2006 v Kiberpipi v Ljubljani. Na njem bomo predstavili izbor iz letošnje produkcije del, objavljenih pod licenco Creative Commons in drugih odprtih del. Festival je odprt za vse avtorje, producente, kustose, založnike, odjemalce in druge, ki podpirajo idejo svobodne kulture. Prijavite lahko tudi dela, ki jih dobro poznate in vas navdušujejo, pa jih niste sami naredili. Edini pogoj za sodelovanje je objava odprtega in prosto dostopnega dela v digitalni obliki (recimo pod eno izmed CC licenc). Zakaj? Ker je internet medij, ki je ponudil izjemne priložnosti za nove načine ustvarjanja in širjenja del, obenem pa omogočil tudi epidemične kršitve avtorskih pravic. Vse skupaj je privedlo do pravnega in tehnološkega zaklepanja del in s tem do zaviranja ustvarjalnosti, obenem pa je spodbudilo javno razpravo o položaju avtorja v času digitalne produkcije. Nastajajo alternativni sistemi, ki se zavzemajo za svobodno kulturo in tudi naš festival je del teh prizadevanj. Pohitite, rok za prijavo del je 26. november 2006! Delo prijavite z vpisom v obrazec na spletni strani Creative Commons Slovenija: http://creativecommons.si/?q=prijava Festival organizira Ljudmila - Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren v sodelovanju s Kiberpipo. Program pripravlja skupina sodelavcev iz slovenske CC skupnosti: Luka Frelih, Dejan Habicht, Špela Kučan, Dunja Kukovec, Alenka Pirman, Luka Prinčič, Domen Savič, Igor Španjol in Jaka Železnikar. Projekt Creative Commons Slovenija je skupni projekt Ljudmile in Inštituta za intelektualno lastnino. Kontakt: Ljudmila, Rimska cesta 8, Ljubljana, t. 01 426 95 30, f. 01 426 95 31 cc na creativecommons.si http://creativecommons.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 21 22:24:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Nov 2006 22:24:13 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke in vabili Message-ID: <000501c70db3$65778ff0$6400a8c0@P4> Http://www.primorski.it/archivio/19_11_2006/KOMENTARJI/KOM01.html -- Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, članek iz Primorskega dnevnika. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri68/target0.html -- Popotovanje iz Litije do Čateža 1958, foto Cene Omerzel. Po zaslugi fotografa in Marka Kranjca je razrešena identiteta naslednjih popotnikov (od leve): stoji Sl. Fatur, s čepico je Andrijan Lah, pod njim Oblak, najbolj desni od te skupine je Jan Petr, na vogalu hiše sedi Franc Zadravec, zraven njega Anton Slodnjak, obrača se Anka Slodnjak, srednja od treh spredaj je Pogačar, skrajno desno Emil Štampar. Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri44/target54.html -- slavisti plešejo s Cigančicami na kongresu 8. oktobra 2005 v Lendavi. V četrtek in petek, 23. in 24. novembra ter 1. decembra 2006, bodo Miklošičevi dnevi na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. CMEPIUS - Center RS za mobilnost in EU programe v sodelovanju z MŠŠ na otvoritveno konferenco EU programa Vseživljenjsko učenje, ki bo 11. decembra 2006 v hotelu Mons v Ljubljani. Za udeležbo je potrebna e-prijava. Udeležba je brezplačna. Rok prijav je do 25. novembra, na spletnem naslovu http://llp-cmepius.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 22 16:54:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Nov 2006 16:54:24 +0100 Subject: [SlovLit] Novo v tisku in na zaslonu Message-ID: <002901c70e4e$7cb45720$6400a8c0@P4> Od: "knjigarna" Poslano: 22. november 2006 9:23 Zadeva: Nove publikacije na FF NIKE K. POKORN: British Literature: From the Anglo-Saxons to the Victorians TEA ŠTOKA: Kralj v labirintu: pripovedništvo Itala Calvina med fantastiko in postmodernizmom Ur. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ in MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ: Almanah: Svetovni dnevi slovenske literature 20. do 25. november 2006 ======== Nova številka Slovene Studies (2006/1--2) prinaša med drugim študijo Alojzije Zupan Sosič The Contemporary Slovene Novel and Gender Identity in recenzije knjig Marka Jesenška (The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area. The History of the Slovene Language), Rade Lečič (Slovenski glagol: oblikoslovni prirocnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs) in Johna K. Coxa (Slovenia: Evolving Loyalties). Preberemo jih lahko tudi na spletnih straneh Society for Slovene Studies http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviews.html Društveni bilten SSS Letter No. 60, October 2006 je dosegljiv na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l06-60.html ========= Odljudnež: spletni trenutnik (spletni naključnik ipd.): http://195.250.216.58/_odljudnez.net/# -- vsak trenutek spreminjajoči se spletni časopis. Pritisni tipko osveži za novo svežo številko. Bralske odzive sprejema saso.tepina na logos.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 22 19:43:19 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 22 Nov 2006 19:43:19 +0100 Subject: [SlovLit] Litera, Getika in Gledalisce Glej Message-ID: <4564A857.12400.D7B31D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Literina knjigarna v četrtek, 23. 11., ob 11.00 vabi na tiskovno konferenco ob izidu dveh knjig: Milana Kleča _Dvojec_ in Alojzije Zupan Sosič _Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman_. Knjiga Alojzije Zupan Sosič je pregled žanrsko raznolikega aktualnega slovenskega romanesknega pisanja, s katerim avtorica dopolnjuje svoja spoznanja o sodobnem slovenskem romanu, ki jih je predstavila že 2003 v knjigi _Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja_. Tiskovna konferenca bo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. ----------------- Založba ZRC vabi na predstavitev knjige _O izvoru in dejanjih Gotov: Getika_. Avtor: Jordanes. Prevod iz latinščine, spremna beseda in opombe: Žiga Šmit. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 23. novembra 2006, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Jordanesovo delo De origine actibusque Getarum (Getica) je eden temeljnih virov iz obdobja konca antike in preseljevanja narodov. Delo je osnovnega pomena za slovensko zgodovinopisje, saj najdemo v njem osnovne podatke o prvotnem slovanskem naselitvenem prostoru. ----------------- Gledališče Glej v sklopu festivala dramske pisave Preglej Na Glas! (http://www.pre-glej.si) vabi 27. novembra ob 17.00 na okroglo mizo med dramatiki in gledališkimi institucijami. Okroglo mizo bo moderiral Rok Vevar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 22 19:58:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Nov 2006 19:58:04 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski literarni zgodovinarji v Wikipediji Message-ID: <007401c70e68$2559ac90$6400a8c0@P4> V diplomskem seminarju na ljubljanski slovenistiki se letos ukvarjamo s pisanjem gesel za slovensko spletno enciklopedijo. Tema so slovenski literarni zgodovinarji. Na ogled so že prvi štirje "referati", tj. gesla Ivan Prijatelj (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Prijatelj), France Kidrič (http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Kidri%C4%8D), Anton Slodnjak (http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Slodnjak) in Marja Boršnik (http://sl.wikipedia.org/wiki/Marja_Bor%C5%A1nik), od prej so tu že Bernik, Hladnik, Kos, Čop), v delu pa je še naslednjih 30. Gesla bomo še popravljali in dopolnjevali; Wikipedija sprejema tudi utemeljene popravke drugih uporabnikov. Referenti si pred vnosom gesla ogledajo navodila za pisanje biografskega gesla (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Biografski_%C4%8Dlanek), kako vnašamo v članek slike, pa na http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Slike Glede strukture geselskih člankov se zgledujejo pri že objavljenih. Kako so se lani v seminarju šli podobnih reči zgodovinarji, vidimo na http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Proseminar_2005 --- miran From zoran.bozic na kate.si Wed Nov 22 20:32:48 2006 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Wed, 22 Nov 2006 20:32:48 +0100 Subject: [SlovLit] Tuje poenostavitve v prozno obliko Message-ID: <003601c70e6c$fe1f7600$0a4d2954@faliment> Spostovano vesoljno slovlitovsko obcestvo! Zadnje case se ukvarjam z didatkicno zagonetko, kako priblizati nasim srednjesolcem recepcijsko zahtevno starejso klasicno poezijo. Ena od moznosti, ki jo je nakazal ze prof. Karel Ozvald leta 1905, je prestavitev verzov v prozno obliko. Ta nacin prakticirajo tudi italijanski didaktiki, ko npr. skusajo priblizati Dantejevo Bozansko komedijo. Sam navajam nek drug primer iz soneta pesnika Angiolierija: Originale: S'i' fosse foco, arderei 'l mondo; s'i' fosse vento, lo tempesterei; s'i' fosse acqua, i' l'annegherei; s'i' fosse Dio, mandereil' en profondo ... Riduzione in prosa: Se io fossi fuoco, brucerei il mondo; se fossi vento, lo tormenterei colle tempeste; se fossi acqua, io lo annegherei; se fossi Dio lo manderei nell'abisso ... Zanima me, ce me kdo lahko napoti na podobne didakticne poenostavitve starejse francoske, angleske in nemske knjizevnosti, za kar mu/ji ze vnaprej izrazam neskoncno hvaleznost. Zoran Bozic (zoran.bozic na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 23 19:08:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Nov 2006 19:08:09 +0100 Subject: Slovstvena folklora -- Novo v IntraTextu -- LK -- Koroška -- Wiki literarna zgodovina Message-ID: <001601c70f2a$569f6c00$6400a8c0@P4> Marija Stanonik. Procesualnost slovstvene folklore: Slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: ZRC SAZU, 2006. 503 str. Poglavja te nove debele knjige so Vzvodi obstajanja, Procesualnost, Drugotne oblike, Avtorizacija. ======== Http://www.intratext.com/ml/Issue353.htm -- kaže na nova slovenska dela v zbirki IntraText: Ferdo KOČEVAR, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov Ivan TAVČAR, Cvetje v jeseni, Janez Sonce, Otok in Struga Janez TRDINA, Bajke in povesti o Gorjancih ======== Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com namesto Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 21. november 2006 23:10 Zadeva: LK, 27.november 2006 LK FF vabi na 841. sestanek v ponedeljek, 27. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo izr. prof. dr. Jasmina Markič, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Predstavitev špansko-slovenskega in slovensko-španskega slovarja. --- Alja Ferme ======== Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 23. november 2006 9:03 Zadeva: vroča jesen Dragi člani in spoštovani prijatelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani! [...] V četrtek 23. 11. ob 18. uri Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju nadaljuje s prireditvami tega tedna: ob svetovnih dnevih slovenske literature bo z več soprireditelji pripravil pogovor s Florjanom Lipušom o njegovi knjigi "Boštjanov let". [...] Na klubski naslov je že prišlo vabilo na podelitev priznanj Urada za Slovence po svetu trem slovenskim Dunajčanom: v četrtek 30. 11. ob 18. uri bo v dvorani Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (Seilerstätte 2) priznanje mdr. prejela univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl. --- Janez Stergar ======== Seminarski in Wiki-projekt z naslovom Slovenski literarni zgodovinarji ima zdaj na enciklopediji svojo pogovorno stran http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji Napovedujejo se obdelave naslednjih gesel (obarvana so rdeče; seznam služi kot rezervacija :): Silva Trdina (Helena Lovše), Franc Zadravec (Nina Peterka), Boris Paternu (Špela Vidmar), France Pibernik (Marjanca Likovič), Fran Petre (Jasna Berenčič), Viktor Smolej (Tatjana Harej), Taras Kermauner (Sabina Rančigaj), Matjaž Kmecl (Jasmina Hlaj), Helga Glušič (Mihael Šorli), Jože Koruza (Mojca Kavčič), Jože Pogačnik (Barbara Mahnič), Peter Scherber (Andraž Polončič), Tone Pretnar (Danja Pušič), Andrijan Lah (Bojana Lekše), Marija Mitrović (Nina Melinc), Mirko Rupel (Petra Špiletič), Gregor Kocijan (Andreja Mavser), Marjan Dolgan (Mateja Flajs), Silvija Borovnik (Brigita Bambič), Jožica Čeh (Sergeja Gerdej), Marko Juvan (Nataša Štefanac), Miran Štuhec (Maja Regina), Igor Saksida (Helena Sodja), Aleksander Bjelčevič (Kristina Šter), Irena Novak-Popov (Janja Pavlino), Alojzija Zupan-Sosič (Nataša Zobec), Boža Krakar-Vogel (Tina Pezdirc), Janez Rotar (Tina Gačnik), Zdzisław Darasz (Anja Padar), Jože Lipnik (Ana Ozebek), Zvonko Kovač (Katarina Ražem), Ivan Grafenauer (Nives Vertovšek). Drugo leto pa še ostali. Vabljeni k morebitnim popravkom in dopolnilom! V gesla lahko posega neposredno vsakdo. --- miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 24 14:24:37 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 24 Nov 2006 14:24:37 +0100 Subject: [SlovLit] Posvet o humanistiki Message-ID: <00cd01c70fcb$ee126870$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Miran, a je tole za slovlit? Aleš DRUGi POSVET O VLOGI IN PERSPEKTIVA HUMANISTIKE VSLOVENIJI IN EVROPI CENTER EVROPA V LJUBLJANI, 29. 11. 2006 OD 10.00 DO 12.00 URE: akad. Niko Grafenauer (Inštitut Nove revije): Duh časa in humanistika akad. prof. dr. Boštjan Žekš (predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti): Koliko mednarodna naj bo slovenska znanost? prof. dr. Andreja Kocijančič (rektorica Univerze v Ljubljani): Položaj humanistike na Univerzi v Ljubljani v luči nove uredbe o Financiranju visokega šolstva v RS izr. prof. dr. Lucija Čok (rektorica Univerze na Primorskem): Študij humanistike danes prof. dr. Marko Jesenšek (predstavnik Univerze v Mariboru): Raba slovenskega jezika v šolstvu, znanosti, izobraževanju in kulturi Prvi sklop: SODOBNOST IN SMISEL HUMANISTIKE prof. dr. Dean Komel: Marginalizacija humanistike ali razsredinjenje družbe prof. ddr. Igor Grdina: Emancipacijska razsežnost znanosti prof. dr. Frane Adam: Humanistika in družboslovje med nacionalnim interesom in globalnim kontekstom prof. ddr. Rudi Rizman: Kaj ima humanistika skupnega z >uporabnim< in z >znanostjo http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica.html Povabilo k članstvu v Slavističnem društvu Slovenije, stanovskem društvu slovenistov in slavistov. Na navedeni strani si lahko preberete tudi informacije o društveni članarini za 2007, društvenih naročninah na obe društevi reviji za 2007 ter ostalih ugodnostih in prednostih članstva. -------------------------- http://www.jezikinslovstvo.com Na ažuriranih spletnih straneh revije Jezik in slovstvo si lahko že preberete izvlečke, uvodnik in uvodno razpravo letošnje dvojne tematske številke o jezikovnih situacijah, ki jo je uredil Marko Stabej. Tematska številka izide v naslednjih dneh. V PDF formatu je od danes v celoti dostopen lanski 50. letnik revije in prva letošnja številka. Opozoriti želim še aplikacijo iskanja po povzetkih, ki jo omogoča spletna stran JiS-a. Z iskalnikom na http://www.jezikinslovstvo.com/04.asp si lahko brskanje med razpravami zadnjih štirih letnikov revije (in njihovimi avtorji) močno olajšate; uporabljate lahko tako slovenske kot angleške iskalne pojme, saj zna aplikacija iskati po izvlečkih v obeh jezikih. Vse, ki si želijo vsebino JiS-a prebirati takoj ob izidu in ne prek spleta s pol- ali enoletnim zamikom, pa še niso naročeni na revijo, vabimo, da z letom 2007 postanejo naročniki revije. Zadostuje e-sporočilo na matjaz.zaplotnik na siol.net z relevantnimi podatki (ime, natančen poštni naslov ter naročniški status -- redni naročnik, član Slavističnega društva ali študent). Višino naročnine za leto 2007 si oglejte na http://www.jezikinslovstvo.com/03.asp . Med naročnike posebej toplo vabimo študente, ki imajo za samo 10 evrov in pol (2516 SIT za tiste, ki še niste preklopili na evropsko valuto) možnost sprotnega spremljanja objav svojih profesorjev in profesoric ter poceni širjenja svoje strokovne knjižnice. Študentom, ki se prijavijo do konca letošnjega leta, bomo podarili tudi nekaj številk tega letnika. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a -------------------------- http://www.muenster.de/stadt/presse.html Tomaž Šalamun in njegov prevajalec v nemščino Fabjan Hafner sta dobitnika nagrade za evropsko poezijo. Nagrado bosta uradno prejela na bienalnem pesniškem festivalu Lyrikertreffen maja 2007 v Münstru (http://www.lyrikertreffen.muenster.de/treffen.html). --- Urška P. Černe -------------------------- ZALOŽBA VED vabi na tiskovno konferenco ob izidu štirih novih knjig DENISA PONIŽA, IZTOKA VRHOVCA, DUŠANA ŠKODIČA in FRANJA FRANČIČA. Dobimo se v torek, 28. 11. 2006, ob 11h v JAZZ KLUBU GAJO v Ljubljani. Nekaj več informacij o novih knjigah: Denis Poniž: Trnje v Arkadiji "V trinajstih esejih Trnje v Arkadiji se Denis Poniž ukvarja predvsem s stanjem >duha< na Slovenskem. >Duha< (v navednicah) zaradi tega, ker ne gre za heglovski Duh kot vrhovno bivajoče načelo, ampak za kar najbolj vsakdanje, torej banalno, pritlehno, do skrajnosti zmaterializirano (pre)bivanje prebivalcev samostojne slovenske države." Iztok Vrhovec: Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi "Knjiga, ki iz perspektive najstnika odkriva celoten spekter njegovega čustvovanja in odzivanja na vsakdan." Dušan Škodič: Devet dni v avgustu "Zgodba o veselju do življenja in podvigih v gorah." Franjo Frančič: Trkaj, trkaj na nebeška vrata (Spremna beseda: Ivo Svetina) "Frančičeve kratke zgodbe, izjemne v svoji pripovedni sugestivnosti, so polne podob, ki jih ponuja realnost, a jih drugi pisatelji skorajda nočejo videti." Več informacij na http://www.svarun.org . --- Stiki z javnostjo Založbe VED (zalozbaved-pr na svarun.org) -------------------------- Vabimo vas na predstavitev uvodne številke mesečnika STRIP BUMERANG: revija svetovnih vrhuncev stripa, ki bo v CELJSKEM METROPOLU 30. novembra ob 19.00 uri. Dogodek bodo popestrili člani KUD Alme Karlin iz Celja. --- Vojko Volavšek (studio.risar na siol.net) -------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 25 19:34:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 25 Nov 2006 19:34:19 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in film Message-ID: <005501c710c0$53a47300$6400a8c0@P4> Sodobna slovenska krajša pripoved. Uvod in izbor Tomo Virk. Ljubljana: DZS, 2006 (Klasje). 283 str. Tiskovna konferenca bo v sredo 29. novembra ob 11.00 v klubu Cankarjevega doma. Knjigo bodo predstavili urednik in urednica zbirke Majda Degan Kapus, nastopili pa bodo tudi avtorji besedil. V petek 1. decembra 2006 bo v dvorani Lili Novy predstavitev knjige Od spisa do eseja. Sodelovali bodo avtorji Boža Krakar Vogel, Darinka Ambrož, Brane Šimenc, Darinka Marc, Katarina Torkar Papež in urednica Majda Degan Kapus. Http://www.arnes.si/novice/2006_11_24_kultura-sozitja.html -- Možnost sožitja med različnimi skupnostmi v luči problematike ambruškega konflikta, 21. novembra 2006. Video posnetek okrogle mize v okviru serije Kultura sožitja na Filozofski fakulteti v Ljubljani (takojšnji ogled filma na Arnesovem strežniku). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 26 21:29:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Nov 2006 21:29:32 +0100 Subject: [SlovLit] Dekleva v Pragi Message-ID: <007d01c71199$95c78d60$6400a8c0@P4> Poslano: 26. november 2006 14:22 Od: jasnahonzak na seznam.cz Zadeva: Milan Dekleva V tednu od 20. do 25. novembra 2006 se je odvil projekt Svetovni dnevi slovenske literature. V Prago, med sloveniste, slaviste in občudovalce umetnosti Filozofske fakultete Karlove Univerze, je prišel pesnik, pisatelj, esejist in filozof Milan Dekleva. Prvi dan obiska, 21. novembra, smo pripravili literarni večer Poezija in proza slovenskega literarnega ustvarjalca Milana Dekleve v prevodih praških slovenistov. V prostorih Slovanskega seminarja so doktoranti, diplomanti in študenti slovenistike predstavili prevode Deklevovega dela, izbranih kronološko: od prvih prevajalca Františka Benharta iz sredine 80. let preteklega stoletja do prevodov Aleša Kozárja in Hanke Chmelíkové-Mžourkové, dveh mladih čeških slovenistov - literarnih zgodovinarjev, do prevajalskih začetkov študentov 3. in 5. letnika slovenistike, uvrščen pa je bil tudi v Brnu, med brnskimi slovenisti, prevedeni odlomek Deklevove otroške proze Magnetni deček. Predstavitev literarnega dela Milana Dekleve, ki jo je vodila mag. Hanka Chmelíková-Mžourková, je bila strokovna, živa in naravna. Da je bilo temu tako, je gotovo prispevek vseh, a odločilen avtorjev, saj je rad prebral prevedene pesmi (iz zbirke Sosledja) in odgovarjal mirno in modro (ocena prisotnih in sodelujočih!) na zastavljena vprašanja. Prireditev je spremljalo 42 poslušalcev; med njimi sta bila tudi gosta Veleposlaništva Slovenije v Pragi, odpravnik poslov, Vojko Kuzma in vodja konzularne službe, Tanja Virant. Večer žlahtne besede se je nadaljeval v živahnih pogovorih z Milanom Deklevo in s kozarcem žlahtne slovenske kapljice, darilom slovenskega Veleposlaništva v Pragi. Vsi prevajalci so prejeli še drugo darilo, na dan literarnega večera prispeli almanah Svetovni dnevi slovenske literature. Drugi dan obiska, 22. novembra, je bilo pripravljeno Srečanje študentov in učiteljev slovenistike praške Filozofske fakultete s slovenskim literarnim ustvarjalcem Milanom Deklevo. Srečanje, ki je potekalo na Univerzi Karolinum, je bilo zamišljeno kot pogovor o današnjem času, umetnosti, literarnem ustvarjanju. Pogovor je vodila dr. Alenka Jensterle Doležal. Študentje so veliko spraševali in umetnik je veliko odgovarjal, vprašanja pa so zadevala različne vrste umetnosti (poleg besedne tudi likovno in glasbeno) ter različne vrste človekove dejavnosti (delo v medijih, šport). Pogovor se je končal s prijetnim sprehodom po zgodovinskem Staromestnem trgu in židovskem Josefovu ter kosilom, ki ga je slovensko Veleposlavištvo priredilo v čast našemu gostu. Naslednjega dne, 23. novembra, so Milana Deklevo že pričakovali slovenisti Masarykové Univerze v Brnu. Projekt Svetovni dnevi slovenske literature je v Pragi v celoti uspel. Zato smo veseli in se zahvaljujemo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani za njegovo odlično pripravo. --- Jasna Honzak Jahič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 09:29:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 09:29:17 +0100 Subject: V Vidmu o književnem plurilingvizmu -- Literatura in cenzura v Srbiji -- Pesniško dogajanje pri Literaturi -- Zdravilo za težave pri SKJ Message-ID: <00a401c712c7$4cd27000$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Poslano: 27. november 2006 22:22 Zadeva: Mednarodni simpozij o knjizevnem plurilingvizmu na univerzi v Vidmu Na videmski univerzi je potekal 9. in 10. novembra v okviru projekta Mednarodnega centra za plurilingvizem (Centro internazionale per il plurilinguismo) mednarodni simpozij o književnem plurilingvizmu. Odvijal se je v treh sekcijah: za klasično filologijo, romanske in slovanske jezike. Sekcije so organizirali in jim predsedovali latinist prof. dr. Renato Oniga, romanist prof.dr. Sergio Vatteroni in slavistka Fedora Ferluga-Petronio z videmske univerze. Simpozija so se udeležili profesorji in raziskovalci iz raznih evropskih držav: iz Italije, Nemčije, Francije, Belgije, Irske in Hrvaške. Namen simpozija je bil seznaniti jezikoslovce in književnike pa tudi širše občinstvo s problematiko književnega plurilingvizma od antike do današnjih dni. Na slavistični sekciji so nastopili prof.dr.Remo Faccani z videmske univerze, ki je govoril o metričnih kontaminacijah ruske poezije na začetku 20. stoletja, prof. dr. Aleksander Naumow z beneške univerze Ca' Foscari, ki je ponazoril liturgično problematiko Ukrajincev v 17. stoletju, in skupina hrvaških raziskovalcev: z zagrebške univerze prof dr. Pavao Knezović s temo Plurilingvizem v delih frančiškana Petra Bakule (1810-1873), prof. dr. Slavica Stojan z referatom Plurilingvizem v komedijah Marina Držića, prof. dr. Cvrtko Milanja s temo Plurilingvizem v delih hrvaških romantičnih pesnikov , poleg tega pa še pesnik Danijel Načinović in prevajalka Vanesa Begić iz Pule (Društvo hrvaških pisateljev). Načinović je spregovoril o lastni pesniški produkciji v štirih jezikovnih registrih (v hrvaščini, italijanščini, čakavskem narečju in cakavskem govoru rodnega Labina), Vanesa Begić pa o dubrovniškem književniku Luki Paljetku in o plurilingvizmu v njegoven romanu Skroviti vrt (Skriti vrt), posvečenem dubrovniški pesnici Cvijeti Zuzorić, ki je v 16. stoletju navdihnila celo vrsto dubrovniških literatov, pa tudi italijanskega pesnika Torquata Tassa. Simpozij je ena izmed številnih pobud v okviru projekta o književnem plurilingvizmu videmske univerze, ki je v preteklosti organizirala tudi druge simpozije in objavila niz zbornikov na to temo. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu =========== Od: "Strsoglavec Durda" Poslano: 28. november 2006 0:06 Zadeva: Literatura in cenzura v Srbiji V sredo, 29. 11. 2006, ob 16.00 bo v okviru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu debatna kavarna LITERATURA IN CENZURA V SRBIJI (Izkušnja pisateljevanja pod Miloševićevim režimom in po njegovem padcu. V kolikšni meri so tendence, ki se skrivajo za cenzurnimi pritiski v obeh obdobjih, enake? Ali se s podobnimi pritiski srečuje tudi slovenska literatura? In kaj je konec koncev z znamenito samocenzuro?). Gost bo srbski avtor Marko Vidojković. =========== Od: "Petra Korsic" Poslano: 27. november 2006 22:14 Literarno-umetniško društvo Literatura vas vabi k eni prijavi in na tri dogodke: 1. Serija branj revije Literatura. V sredo, 29. novembra 2006, ob 21.30 ste vabljeni v Gromko na Metelkovo, kjer bodo na večeru "Tri zgodbe - tretjič" svojo prozo brali: Nejc Gazvoda, Manka Kremenšek Križman in Polona Glavan. (Literarni večeri v Gromki so običajno ob torkih, tokrat gre za izjemo!) 2. Gostovanje Literature: Prišleki v Mariboru. Če ste od tam ali vas pot tja zanese, vas v četrtek, 30. novembra 2006, ob 18. uri vabimo na predstavitev revije Literatura ter knjižne zbirke Prišleki. V Literini knjigarni bodo svoje pesmi brali Robi Simonišek, Andrej Hočevar in Jure Jakob ter se v pogovor spustili z Markom Samcem in Petro Koršič, ki bo LUD Literaturo predstavila. 3. Slem: prijava in vabilo. Do 5. decembra imate čas, da se prijavite na 4. ljubljanski pesniški slem, ki ga v sodelovanju s KUD-om France Prešeren in Radiem Študent organizira Literatura. Slem je tekmovanje v živem, odrskem izvajanju lastne poezije. Prijave pošljite na ludliteratura na yahoo.com ali na LUD Literatura, Gosposka 10, 1000 Ljubljana, s pripisom Za slem. --- V četrtek, 7. decembra 2006, ste vabljeni v KUD France Prešeren, Korunova 14, LJ, kjer se bo ob 20. uri začel 4. jubilejni pesniški slem, tekmovanje v odrskem izvajanju lastne poezije, in sicer brez pripomočkov, brez preoblek, brez pomagačev, na pamet, največ pet minut. Kot posebni gost bo nastopil lanskoletni zmagovalec Boštjan Gorenc - Pižama, ki bo poleg literarne kritičarke Petre Koršič in občinstva tudi član žirije. Glasbena gostja je skupina Laganee. Moderator slema - kot vedno doslej - Dražen Dragojević. Nad vsem bo bedel oče ljubljanskega slema Gregor Podlogar. Vabljeni! =========== Od: "Rok Janežič" Za: Poslano: 27. november 2006 21:43 Zadeva: Zdravilo za težave pri SKJ. Spodaj navajam debato na slovenističnem forumu, ki se tiče načina opravljanja bojda najtežjih izpitov na slovenistiki. Poučno. Pozdrav. Rok http://www.centerslo.net/slvnforum/replies.asp?FID=2&MID=2038 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 10:03:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 10:03:56 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige pri DZS, Karantaniji in Zavodu za favnistiko Message-ID: <010601c712cc$23aac150$6400a8c0@P4> Od: "Majda Degan" Poslano: 27. november 2006 9:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Nove knjige in film Dragi Miran, hvala za obvestilo, dodajam še podrobnejše podatke o petkovi in četrtkovi predstavitvi knjig DZS: v petek, 1. decembra 2006, bosta ob 13. uri v dvorani Lili Novy predstavljena dva priročnika: - Od spisa do eseja (avtorji dr. Boža Krakar Vogel, Darinka Ambrož, Brane Šimenc), - Kultura govorjene in zapisane besede ali retorika za današnjo rabo (avtorici Darinka Marc in Katarina Torkar Papež), urednica Majda Degan Kapus; v četrtek, 30. novembra 2006, ob 11. uri v klubu Cankarjevega doma: - Slovenske ljudske pripovedi - miti in legende (zbirka Živo izročilo, spremna beseda dr. Zmago Šmitek in mag. Inga Brezigar Miklavčič), - Tri prste pod popkom - slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi (spremna beseda dr. Marko Terseglav in Damjana Pediček Terseglav), urednik Iztok Ilich. Lep pozdrav, Majda Degan Kapus ===== Od: "marjeta zebovec" Poslano: 27. november 2006 12:46 Zadeva: Slovenski književniki SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI; ROJENI OD LETA 1900 DO 1919 V prvi knjigi iz serije s skupnim naslovom Slovenski književniki so bili predstavljeni slovenski pesniki, pesnice, pisatelji in pisateljice rojeni do vključno leta 1899. Zdaj je pred nami druga knjiga, v kateri so zbrani vsi pomembni predstavniki slovenske pisane besede, ki so bili rojeni med letoma 1900 in 1919 v različnih slovenskih pokrajinah. Osebnosti so v knjigi razvrščene kronološko, predstavljena pa so vsa področja njihovega življenja: zasebno, poklicno in umetniško. Vrednotenje njihovih del je prepuščeno bralcu, knjigo pa odlikuje bogato slikovno gradivo. Knjigo Marjete Žebovec si je mogoče ogledati in jo kupiti na 22. knjižnem sejmu, njena predstavitev in novinarska konferenca pa bo 5. decembra 2006 ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani. Prisrčno vabljeni! --- Marjeta Žebovec in Založba Karantanija ======= Od: Poslano: 25. november 2006 19:38 Pesnik, pisatelj, esejist, publicist, ornitolog in zagovornik narave Iztok Geister bo predstavil svojo najnovejso esejisticno knjigo Popotovanje od Pirana do Ankarana to sredo, 29. 11. 2006, ob 12.00, v jazz klubu Gajo na Beethovnovi 8 v Ljubljani. Avtor vabi "na sprehod skozi prostor, ki ga porasca trst, in skozi cas, kakor ga odmerja bibavica". From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 12:18:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 12:18:10 +0100 Subject: [SlovLit] Iz daljne Indije Message-ID: <018b01c712de$e47c75b0$6400a8c0@P4> Od: "sonu mishra" Za: Poslano: 27. november 2006 12:46 Zadeva: Slovenian Language Specialist Korporacija Oracle (www.oracle.com), ki je glavni svetovni producent programja za upravljanje informacij, išče sodelavce za svoj Global Finance Information Center that v Indiji (https://irecruitment.oracle.com). Strokovni sodelavec za slovenski jezik bo v pomoč Oraclovim strankam v Sloveniji: "We will give you the traning on the Transaction processing, and we require the emphasis on the Slovenian language skills from your end." Pošljite svojo prijavo na sonu.mishra na oracle.com ====== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 28. november 2006 9:32 Pionirska knjižnica v Ljubljani vabi na reševanje t. i. megakviza. Podrobnosti so na spletni strani www.koz.si/megakviz. Kontaktna oseba: mag. Tilka Jamnik. Prva mednarodna konferenca s področja mladinske književnosti v Indiji. Kontaktna oseba Anto Thomas Chakramakkil (antoct na yahoo.co.in). Tematika konferejce je sodobna mladinska književnost, interdisciplinarnost, fantastična pripoved, literarna teorija, slikanice in filmi s fantastično vsebino. Rok: 10. 12. 2006. Infomacije v zvezi z mednarodnimi konferencami na področju mladinske književnosti so na spletni strani http://www.irscl.ac.uk/index.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 15:17:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 15:17:54 +0100 Subject: Kiberpipa in Prešerni dan kulture v Rogaški Slatini Message-ID: <024501c712f8$004045b0$6400a8c0@P4> http://creativecommons.si/node/68 -- delovni program Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki bo v torek, 5. 12. v kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana); nastopijo tudi literarnozgodovinski wikipedizatorji. ========= Od: "Jože Lipnik" Poslano: 28. november 2006 15:03 Zadeva: pesniški maraton Dragi Miran! Zopet sem se malo vključil v kulturno dogajanje v domačem kraju. Omislili smo si pesniški maraton na dan Prešernovega rojstva. Zbrali smo nekaj domačih pesnikov, njim ob bok pa postavili nekaj lahkotnih in nekaj smrtno resnih Prešernovih pesmi ter nekaj podatkov o Prešernu. Vse skupaj bomo začinili z glasbenimi točkami izvajalcev iz Glasbene šole RS ter s pevskim zborom. Maraton bo trajal kaki dve uri, in to v nedeljo, 3. 12., od 16. do 18. ure v dvorani Kulturnega centra v Rogaški Slatini. [...] Lep pozdrav! Jože From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 17:50:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 17:50:50 +0100 Subject: [SlovLit] Klasiki na semnju Message-ID: <02f501c7130d$5da53840$6400a8c0@P4> From: Jana SKAZA (jana.skaza na zalozba-litera.org) Sent: Tuesday, November 28, 2006 3:02 PM Subject: LITERA V ČASU KNJIŽNEGA SEJMA Vljudno vas vabimo, da se udeležite 22. knjižnega sejma, ki bo potekal od 29. 11. do 3. 12. 2006 v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se bo predstavila tudi Založba Litera. Najdete nas v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, št. stojnice V-10. Pripravljamo izjemne popuste in številne prodajne akcije. V četrtek, 30. 11. 2006 ob 10. uri bo v Klubu Cankarjevega doma Tiskovna konferenca knjižne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki letos slavi 60. obletnico svojega izhajanja. Predstavili bomo letošnje novitete: Edvard Kocbek: ZBRANO DELO - 3. knjiga, uredil: Andrej Inkret. Po Kocbekovih potopisih, zbranih v osmi knjigi Zbranega dela (2004), se s tretjo knjigo vračamo k njegovi poeziji. Knjiga prinaša pesnikovo tretjo za življenja natisnjeno zbirko Poročilo (Založba Obzorja 1969), ob njej pa še zbirko Nevesta v črnem, ki je bila objavljena šele v Kocbekovih Zbranih pesmih (Cankarjeva založba 1977), in nezbrane pesmi iz obdobja 60. in 70. let prejšnjega stoletja. MPC: 5.460,00 SIT, 22,78 EUR Dominik Smole: ZBRANO DELO - 1. knjiga, uredil: Goran Schmidt. Ob Primožu Kozaku je Dominik Smole Nedvomno najpomembnejši dramatik obdobja po 2. svetovni vojni. Prva knjiga njegovega Zbranega dela prinaša dramatiko zgodnjega ustvarjalnega obdobja, katere vrh je vsekakor tragedija Antigona (upr. 1960). Ob dramatiki bo v knjigo uvrščena tudi Smoletova proza z romanom Črni dnevi in beli dan (1958) kot osrednjim tekstom. MPC: 4.313,53 SIT, 18 EUR Ludvik Mrzel: ZBRANO DELO - 1. knjiga, uredil: Dušan Moravec. Mrzelov literarni opus ni obsežen, je pa tehten. Njegovo zbrano delo bo obsegalo le dve knjigi. Prva knjiga prinaša zbirko črtic Luči ob cesti iz leta 1932, roman Peter se zbudi v življenje iz leta 1933 in nezbrano prozo iz 30. let prejšnjega stoletja. Ob Grumu in Bartolu je prav Mrzel s svojim intimistično-reističnim pisanje odpiral pot moderni slovenski prozi 20. stoletja. MPC: 6.435,00 SIT, 26,85 EUR France Bernik: IVAN CANKAR, Monografija. Ob 60-letnici izhajanja osrednje zbirke slovenske kulture, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, in ob 25-letnici, odkar zbirko ureja akademik dr. France Bernik, bo izšla kot sedma v nizu monografij naših klasikov njegova knjiga o Ivanu Cankarju, za čigar Zbrano delo je dr. Bernik pripravil kar sedem knjig. Monografija je zasnovana na vrsti novih pogledov na literarno delo tega našega še kar naprej žgoče aktualnega klasika. MPC: 5.300, 00 SIT, 22,12 EUR From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 20:43:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 20:43:34 +0100 Subject: [SlovLit] Nina Kokelj v Vilni Message-ID: <005601c71325$7f286560$6400a8c0@P4> Od: "Ziga Rangus" Za: Poslano: 28. november 2006 18:58 Zadeva: Fwd: Nina Kokelj Pozdravljeni. V Vilni nas je obiskala pisateljica Nina Kokelj. Prisla je v torek 21. 11. 06 in odsla danes 23. 11. 06. Prvi vecer je nastopila v majhnem privatnem muzeju, ki ga vodi nekdanja studentka slovenistike Laima. Poleg Nine je nastopil tudi pesnik, pisatelj in glasbenik Klemen Pisk in predstavil nekaj slovenske glasbe. Vecera se je udelezilo od 25 do 30 ljudi in so bili nad nastopom zelo navduseni. Zadovoljna sta bila tudi oba nastopajoca, tako da je vecer zares uspel. Laima bo v medijih objavila tudi kratko porocilo o dogodku. Naslednji dan je Nina Kokelj dopoldne obiskala predavanja, kjer je studentom slovenistike predavala o svoji literaturi in zivljenju, popoldne pa je imela literarni nastop v knjiznici univerze. Predstavila je svoja najpomembnejsa dela, studenti pa so prebrali svoje prevode, nato je sledil se pogovor. Danes se je Nina s studenti sprehodila po Vilni, potem pa je zadovoljna odletela v Ljubljano. Obljubila pa je tudi reportazo v Nedelu o studiju slovenscine v Litvi. Dogodek je v celoti uspel in je odlicno predstavil delcek slovenske kulture. V Vilni nismo imeli nobenih tezav z organizacijo in potekom prireditev, celo nasprotno, vse je potekalo zelo gladko, kar pomeni, da je bil projekt odlično pripravljen in se organizatorjem lepo zahvaljujemo. Lep pozdrav iz Vilne, Ziga Rangus. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 23:06:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 23:06:55 +0100 Subject: [SlovLit] Dnevi humanistike v Kopru -- program Message-ID: <002801c71339$8555e110$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Jemec Tomazin" Za: Poslano: 28. november 2006 22:27 Zadeva: Dnevi Humanistike - program Pozdravljeni, pošiljam program 1. Dnevov Humanistike, ki v teh dneh potekajo v Kopru. Organizira jih Fakulteta za humanistične študije v Kopru. Dnevi Humanistike bodo postali tradicionalni, saj predstavljajo celotno dejavnost fakultete in njeno vpetost v širše okolje. Lep pozdrav, Mateja Ponedeljek, 27. 11. 2006, ob 11.30 v veliki predavalnici UP FHŠ na Glagoljaški 8 v Kopru: Novinarska konferenca - predstavitev nove katedre za srednjeevropske študije na UP FHŠ ter donacije avstrijskega ministrstva 17.00 v sejni sobi Pretorske palače v Kopru: Podelitev diplom UP FHŠ Torek, 28. 11. 2006, ob 10.00 v knjižnici UP FHŠ: Slavnostna seja Akademskega zbora UP FHŠ 13.00 v sejni sobi Pretorske palače v Kopru: Okrogla miza Prenova študijskih programov 3. stopnje po bolonjski konvenciji v okviru projekta Prenova študijskih programov na področju humanistike in družboslovja, ki ga preko MVZT sofinancira EU. Sreda, 29. 11. 2006, od 13.00 do 14.20 v novih prostorih CJMK UP na Gortanovem trgu 15 v Kopru: Predavanje dr. Nadežde Starikove, ruske profesorice Filološke fakultete Univerze Lomonosov, Pregled rusko-slovenskih stikov na področju humanističnih študij. Predavanje bo v slovenskem jeziku. 19.00 v knjižnici UP ZRS: Predstavitev knjige Med kulturami in jeziki dr. Vesne Mikolič, dr. Susanne Pertot in mag. Nives Zudič Antonič, knjigo bo predstavila dr. Mateja Sedmak - v okviru projekta Phare CBC Mladi v medkulturnem položaju, ki ga sofinancira EU. Četrtek, 30.11.2006, ob 14.00 v predavalnici v Gledališču Koper: Srečanje dekanje s študenti 14.00--18.00 na Titovem trgu v Kopru dejavnosti študentov UP FHŠ v okviru društva Hu-M, projektov UP FHŠ v povezavi z MOK in drugih projektov: Literarni večer študentov UP FHŠ z gostjo Tajo Kramberger -- ob 18.00 v Kavarni Loggia 21.00 v diskoteki The City: Brucovanje študentov UP FHŠ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 23:18:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 23:18:50 +0100 Subject: [SlovLit] Humanistika Message-ID: <003601c7133b$2f8fcd20$6400a8c0@P4> Miran, zdravo: vceraj (ponedeljek) dopoldne sem napisal to, kar sledi, -- in poslal Bojanu Borstnerju. Odpisal mi je danes, da mu je vsec. Ni za javno objavo v sedanji, zelo osebni in neposredni obliki. Obdelava bi verjetno podvojila obseg, ceprav bi skrcil angleski sklepni del na minimum. Ne vem, ce bi bilo potem v resnici zanimivo in vredno objave. Kje? Na SlovLit-u? Tiskani mediji se mi zdijo povsem zaprti zame, za moj nacin pisanja in za teme, ki me nagovorijo. Konec koncev sem na vec mestih tudi v resnici izkoristil posebnosti elektronskega medija. In v tem mediju, na SlovLitu, sem tudi izvedel, da bo jutri simpozij na to temo. [igor, res je tudi za slovlit malo dolgo (naslednjič raje postavim na splet in napravim povezavo na tako obsežen prispevek), vendar kot simpatična izjema dobrodošlo! --- miran] ***** Date: 11:27 2006-11-27 +0100 To: filozof From: Igor Kramberger Subject: humanistika Bojan, zdravo: najbrz si se bil dekan, ko si se prijavil na posvet o humanistiki danes -- seznam sodelujocih (vsaj v dopoldanskem oziroma uvodnem delu) je ze tak: izrazito institucionalen, o humanistiki bodo govorili ljudje na polozajih, ki sami prvenstveno, po svoji akademski karieri niso humanistii (hja, celo tu se obcuti rahlo protislovje), -- ce odmislim prvega govorca, ki pa je sicer postal akademik, a je znova nekaj drugega: primarno pesnik (dvomim, da bo svoje imenitne *uredniske* izkusnje izrabil kot utemeljitev, da je humanist (hja, znova se prikrade zgodovina te besede kot podton)). Marko Jesensek ni predstavljen ne kot prorektor in ne kot v. d. dekana -- vsaj ne v razposlanem vabilu, temvec zgolj kot predstavnik UM, ki bo govoril o rabi slovenscine (kakor da smo v 19. st., ko so v drugi polovici na Stajerskem jasneje cutili ogrozenost jezika kot v osrednjih slovenskih delih in bili pripravljeni temu podrediti marsikaj drugega). Raba jezika -- pa se mi zdi temeljna, izhodiscna disciplina v vsaki humanisticni znanosti, je del kulture disciplin, ki je zadnje case ogrozen (vsaj v teh krajih, a glede na to, da se problema zavedajo mnogi humanisti v ZDA, je to ocitno sirsi problem: podrejanja drugemu jeziku v meri, ki skrbi celo maticne uporabnike tega jezika) -- zaradi kriterijev vrednotenja znanstvenih del, ki silijo v objavljanje v drugih jezikih, pravzaprav pa favorizirajo objavljanje v anglescini (ne vem, nisem videl nobene stevilke Slavic Studies, da bi vedel, ce so tam objavljeni [tudi] clanki v izvornih jezikih ali ne, naslovi so zmeraj navedeni v anglescini; za germanisticne revije, ki izhajajo v ZDA ali Avstraliji, je znacilno, da je v njih velik, celo pretezen del clankov objavljen tudi v nemscini: vsaj za zdaj -- in pomemben, moderen ali domiseln del germanistov deluje tam: Nemci na zacasnem delu in drugi). Jezik v humanistiki in znanstveni jezik --> jezik sporazumevanja --> jezik kot izrazanje in jezik kot sporocanje. Curtius v vsej svoji knjigi govori o rabi latinscine in o nastajanju nacionalnih kultur oziroma literatur. Opuscanje latinscine je bilo stoletja dolg proces -- zlasti v znanosti. Anglesko osvajanje sveta je trajalo prav tako stoletja, a po svoje je bilo opravljeno hitreje. Po sesutju imperija pa je nastal imperij jezika, ob katerem zaradi tehnoloskih razlogov ostaja zakrit pomen spanscine (portugalscina je v rabi samo v Braziliji v Juzni Ameriki). Govorim o jeziku, a je treba omeniti se nekaj drugega, kar "organizacijsko" zaznamuje tukajsnje presojanje humanistike. Minulo sredo sem na akademskem zboru ujel pogovor med Markom in enim od zgodovinarjev - o CZN. Marko je pripomnil, da ljudje po ustanovah izven univerze ne razumejo potreb ljudi z univerze, ko gre za objave. Ne vem, kaj je narobe pri CZN, katerih stvari niso upostevali, spremenili in / ali dodali. Niti za moje trenutno razmisljanje to ni bistveno: proces izbire clankov, uredniska obdelava, tehnicna opremljenost. Ali preprosto: razsirjenost revije, morda jezik objav, nedvomnoin najbolj verjetno: upostevanost v bazah in indicih, kot krona: stopnja ucinka (impact factor). Ker je imela Dragica Haramija enake ocitke na racun revije Otrok in knjiga, se bojim, da se v svojih predvidevanjih ne motim (ne glede na vprasljivo veljavnost sklepanja po analogiji -- prav v znanostih, disciplina pri delu kot kultiviranost zahteva v znanostih previdno opiranje na ta miselni postopek). Revije so torej manj uporabne / manj tehtne za univerzitetne osebe -- iz formalnih, institucionalnih, zaposlitvenih razlogov, ne po svoji vsebini, celo ne po svojih vsebinski tezi ali odmevnosti (naklada revije Otrok in knjiga je pravzaprav fantasticno visoka glede na krog uporabnikov slovenscine; cenjenost pa seveda v svetu bistveno vecja kot doma -- ne glede na moznost razumevanja vseh podrobnosti in celotne vsebine). Je torej *znanost*, kakor je definira univerza, merilo, ki se mu morajo podrejati vsi drugi? Kaj pa ce se ta univerzitetna znanost -- znanost po merilih ministrstva, opira na nekaj, kar ni kaj dosti znanstveno, temvec je predvsem ekonomsko? Hans Blumenberg je utemeljil metaforologijo: a je za to svoje dejanje hkrati ugotovil, da spreminja funkcijo metafor. Morda jih ne odpravlja, vsekakor pa spodbuja njihovo bolj manieristicno izrabo. Historicni casi se ne vzpostavljajo s posebnostmi izrabe metafor na enak nacin, ko je zgodovina metafore, zgodovina spreminjanj njenih razlag in izrab, enkrat napisana kot monografska predstavitev in strnitev. Tako se je spremenila funkcija navedkov v trenutku, ko se je uveljavilo obdelovanje navedkov s statisticnimi metodami. Zamisel, na kateri temeljijo indici navajanj, so sprozili proces prilagajanja -- proces upostevanja, da to obstaja. Ko je Thompson Group kupila se program EndNote Plus, je zaokrozila svoje nakupe in obvladovanje sveta navedkov. Pred tem je ze kupila ICI, institut, ki si je izmislil izrabo navedkov. Program EndNote Plus pa avtorjem clankov olajsuje izrabo in vkljucevanje navedkov. Izraba navedkov na dveh ravneh je v rokah iste firme. Firme, ki na koncu izracunava tudi IF neke revije. Hah, kako dober temelj ima slovensko merjenje znanstvenosti znanosti. Curtius zgolj na dveh mestih v svoji knjigi govori o latinscini kot taki -- vsaj po stvarnem kazalu: v 2. in 17., torej predzadnjem, poglavju. V 2. poglavju je govora o latinskosti srednjega veka glede na njegove politicne in upravne znacilnosti (razmerje med kulturo, cerkvijo, oblastjo, laiki -- in umetnostjo, znanostjo (vednostjo) glede uporabljanega jezika), v 17. o Dantejevi vmescenosti med latinscino in italijanscino. Curtius je knjigo napisal v nemscini, a jo je pisal kot romanist. Jean Seznec je svojo knjigo o prezivetju poganskih bogov v renesancnem humanizmu napisal v francoscini. Dokoncal jo je ze po izbruhu II. svetovne vojne, tik pred nemsko okupacijo Francije. Izsla je kot publikacija Warburgovega instituta v Londonu -- v francoscini leta 1940. Sele leta 1953 je izsel angleski prevod: avtor ga je avtoriziral (poudaril, da se razlikuje od francoskega originala le po popravkih stvarnih napak, modernizaciji bibliografije in boljsi kakovosti reprodukcij). Princenton UP knjigo ponatiskuje. Poznamo jo torej in nam je dostopna v znacilni in skrbni ameriski tiopografiji. Ji je res sele prevod zagotovil trajnost? Ji povecal odmevnost in uporabnost? Z osuplostjo sem ugotovil, da so v anglescino prevedene skoraj vse Blumenbergove knjige. Ne predstavljam si, kdo ima dovolj znanja, da bi se lotil prevajanja katerekoli v slovenscino. Zdijo se mi tako vezane na svoj originalni jezik kakor lirika (in vendar z uzitkom prebiram Novakove prevode provansalske trubadurske lirike, ne da bi se spraseval, kaj vse je moral spremeniti, opustiti, prilagoditi Boris A., da je lahko ujel vsaj velik kos misli in njene oblike v slovenscini). Je to bilo pomembno za Blumenbergovo uspesnost / odmevnost? Koliko se je spremenila po tistem, ko so bili na voljo prevodi v anglescino? (Vem, vem, ni primerljivo, ce je originalna objava v nemscini ali slovenscini.) Francis Haskell se je kot mladenic oblikoval v umetnostnega zgodovinarja -- tako da se je druzil z nemskimi umetnostnimi zgodovinarji v prostorih Warburgovega instituta v Londonu. Tja so se umaknili pred nacisti na oblasti. Zaradi njih niti niso hoteli uporabljati nemscine. Pripravljeni pa so bili mladenicu posredovati vse svoje znanje. Krizano z angleskim ekonomskim zgodovinopisjem je to vednost izrabil za znamenito knjigo o barocni umetnosti in njenih narocnikih. Z zamikom nekaj desetletij je izsel nemski prevod knjige -- avtor ga ni potreboval, da bi zaslovel. A ton predgovora k nemski izdaji je oseben, ganjen: veliko mu je pomenilo, da bo knjiga odslej dostopna v tem jeziku prav v svetlobi mladostnih spominov. Verjetno bi bil ocaran, ce bi bila prevedena v slovenscino -- zaradi eksoticnosti, nenavadnosti, da ga do te mere cenimo: hocemo brati njegovo delo v svojem jeziku. (Za sklenitev kroga: Curtius se je srecal z Warburgom tik pred njegovo smrtjo; v tem casu se je od posvecanja moderni / sodobni francoski kulturi obrnil k raziskovanju celotne evropske preteklosti; ves cas vojne je iz Bonna ohranjal stike z Warburgovim institutom v Londonu. Blumenberg je dobil bistven navdih za svoje paradigme metaforologije, studijo, s katero je utemeljil svoje raziskovanje in svoj opus, pri Curtiusu. Preselitev Warburgovega instituta v London je pomenila [skupaj z odhodom velikih antikvarjev], da je Nemcija izgubila svojo vodstveno vlogo na podrocju umetnostne zgodovine in rokovanja z umetninami. V tem kotnekstu je treba gledati oba konca Haskellove zgodbe.) O Wikipediji: Naj res vsi obvladamo skupen jezik, ki pa ne bo umeten? Latinscina je bila ziva dolga stoletja na mnogih ravneh, ceprav so jo hkrati umevali kot umeten jezik, kot nasprotje ljudskemu. Naj res *sami* pisemo in beremo samo se v anglescini? Bodo s tem postali prevajalci odvec? So res moteci: zakrivijo prevec napak, vsaj nesporazumov? Studentka na nemcistiki je obdelala taksno studijo -- o Thomasu Mannu v casu eksila v ZDA in o nesporazumih, ki so nastajali zaradi "posegov" prevajalcev; zakaj je bil jezen na svojo *prevajalko* romanov in jo je v odlocilnem trenutku za politicne govore zamenjal s *prevajalcem*: a je to samo povecalo nesporazume, ko je slo za prepoznavanje ustreznosti prevoda. Marko bo govoril o rabi slovenscine v solstvu in v izobrazevanju: pri pouku v devetletki in pri branju Wikipedije (tudi ce ne bo navedel svojih razlikovanj, si jih ni tezko oskrbeti); v znanosti in v kulturi (ali znanost ni del kulture v tem kontekstu; je del kulture pogovorni, vsakdanji jezik, ki je vsaj pri mlajsih poln anglicizmov; kaj pa umetnost ali vsaj velik del medijskih vsebin: kako se odzovemo, kadar na televiziji predvajajo nadaljevanko ali film, ki *ni* v anglescini, a tudi ni domaca, torej slovenska?). Govoriti je ocitno treba o rabi slovenscine vsaj glede na anglescino v teh sferah, ki je nedvomno nadomestila nemscino iz Cigaletovih in Pletersnikovih casov; ne moremo vec govoriti zgolj o rabi slovenscine same po sebi (izid 2. dela Stabejevega velikega anglesko-slovenskega slovarja je napovedan prav za 29. november). Tako ostane za sklep -- misel ali vprasanje: ali se naj potrudimo in prevedemo cim vec iz Wikipedij v razlicnih tujih jezikih (o Blumenbergu je vec v nemski verziji kakor angleski) -- v slovensko verzijo; naj pisemo o sebi v slovenscini za slovensko verzijo Wikipedije in taka gesla *sele nato* prevedemo -- ali pa jih naj pisemo kar neposredno v anglescini? Kdo so nosilici *slovenske* verzije Wikipedije? Kdo jih podpira *tu*? Nedvomno lahko samo v *slovenskih* revijah objavim **serijo** "[Pisatelj] v [nekogarsnji] ureditvi" (dve sem ze). In samo **strnitev** te serije v Slavic Studies, Zeitschrift für slawissche Philologie ali, morda, celo v Studies in Bibliography. Vsaj po moji presoji in za moje predstave in zmoznosti -- zivljenjsko delo, krona vseh drobnih korakov, delnih studij. Tu nekje -- pa cem sem znanstvenik po merilih slovenskih univerz ali nisem. Z veliko discipline (odrekanj in pozrtvovalnosti) za razvoj ene od humanisticnih disciplin, verjetno celo ene temeljnih (vsaj po M. Maussu): filolosko delo kot dokumentiranje, ohranjanje in zagotavljanje dostopnosti rokopisov oziroma objav besedil. Kar se morda celo zdi nekoliko tavtolosko -- prav danes, ko se je medij (nosilec) spremenil v nekaj neoprijemljivga in je besedilo bolj materialno: na zaslonu. Za konec, seveda, se nekaj informacij v anglescini. Gospod Bailey mirno v uvodu v svojo bilbiografijo zapise, da se je *omejil* na objave v angleskem jeziku. Je zato pomen objav v drugih jezikih manjsi, zanemarljiv -- ali se v tem dejstvu razkriva le njegova *slabost*? ***** Date: Sat, 4 Nov 2006 07:52:25 +0000 From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" Subject: 20.302 new on WWW: TL Infobits for October; Scholarly E-Pub Bibliography changes Humanist Discussion Group, Vol. 20, No. 302. Centre for Computing in the Humanities, King's College London www.kcl.ac.uk/schools/humanities/cch/research/publications/humanist.html www.princeton.edu/humanist/ Submit to: humanist na princeton.edu --[2]------------------------------------------------------------------ Date: Sat, 04 Nov 2006 07:17:35 +0000 From: "Charles W. Bailey, Jr." Subject: Scholarly Electronic Publishing Bibliography Changes I have resigned my position as Assistant Dean for Digital Library Planning and Development at the University of Houston Libraries effective 1/31/07. Effective immediately, there are several important changes to the Scholarly Electronic Publishing Bibliography (SEPB), Scholarly Electronic Publishing Resources (SEPR), and the Scholarly Electronic Publishing Weblog (SEPW) that users should be aware of: 1. These publications have been moved to my domain: http://www.digital-scholarship.com/ SEPB http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepb.html SEPR http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepr.htm SEPW http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepw.htm 2. While the UH Libraries will archive SEPB versions up to version 64, no new versions will be published on their Website. If you maintain a catalog record for SEPB, I would ask that you update it with the new address. Next Monday's SEPW will be published at the new site. 3. A transition version of SEPB (65) has been published at the new site. There are no content changes. This version simply makes a number of HTML coding adjustments needed for the new location. A Google Custom Search Engine replaces the prior search capability. Once Google starts indexing the new site, search results will be from that site. 4. The SEPW mailing list will be discontinued at the end work today. You can continue to get an e-mail version from FeedBurner. I'm sorry for the inconvenience of your having to sign up again; all that is required is your e-mail address. http://www.feedburner.com/fb/a/emailverifySubmit?feedId=51756 5. The SEPW RSS feed remains the same: http://feeds.feedburner.com/ScholarlyElectronicPublishingWeblogrss 6. You can continue to follow my digital publishing activities at my domain and at DigitalKoans: http://www.escholarlypub.com/digitalkoans/ Thanks for your patience during this transition. -- Best Regards, Charles Charles W. Bailey, Jr. E-Mail: cwbailey na digital-scholarship.com Publications: http://www.digital-scholarship.com/ (Provides access to DigitalKoans, Open Access Bibliography, Open Access Webliography, Scholarly Electronic Publishing Bibliography, Scholarly Electronic Publishing Weblog, and others.) *** HOW FACULTY SEARCH FOR ELECTRONIC PUBLICATIONS Is the increasing availability of documents diminishing our reliance on colleagues for resource information? In 2004, Pertti Vakkari and Sanna Talja surveyed 900 faculty members and PhD students in Finnish universities to answer the question, "How are academic status and discipline associated with the patterning of search methods used by university scholars for finding materials for teaching, research, and keeping up to date in their field?" They report their findings in "Searching for Electronic Journal Articles to Support Academic Tasks. A Case Study of the Use of the Finnish National Electronic Library (FinELib)" (INFORMATION RESEARCH, vol. 12 no. 1, October 2006). One interesting discovery was that, in contradiction to earlier studies, colleagues were considered "unimportant sources for discovering needed [electronic] materials." However, the authors believe that, while this role for colleagues is diminishing, their role as "discussion partners concerning matters of research is considerably more important than their role as providers of information about literature." The paper is available online at http://informationr.net/ir/12-1/paper285.html. Information Research [ISSN 1368-1613] is a freely available, international, scholarly journal, dedicated to making accessible the results of research across a wide range of information-related disciplines. It is privately published by Professor T.D. Wilson, Professor Emeritus of the University of Sheffield, with in-kind support from the University and its Department of Information Studies. For more information, contact: Tom Wilson, Department of Information Studies, University of Sheffield, Sheffield S10 2TN, UK; tel: +44 (0)114-222-2642; fax: +44 (0)114-278-0300; email: t.d.wilson na shef.ac.uk; Web: http://informationr.net/ir/. ***** Lep pozdrav, Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 29 16:25:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Nov 2006 16:25:35 +0100 Subject: Jezik znanosti -- Žabot na Poljskem Message-ID: <007801c713ca$9f629cb0$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Jelen" Za: Poslano: 29. november 2006 12:28 Zadeva: Vabilo na Posvet o jeziku znanosti in visokošolskega izobraževanja na Slovenskem Spoštovani, vprašanje jezika visokošolskega izobraževanja in znanosti na Slovenskem je zadnje čase precej vroča tema. Kako zagotoviti nemoteno sporazumevanje tako v mednarodnem kot v narodnem in državnem okviru? Sleherno apriorno izključevanje enega od potrebnih polov komunikacije, bodisi slovenščine kot uradnega, državnega in narodnega jezika, bodisi tujejezične, zlasti seveda anglofonske komunikacije, je nevarno ali vsaj neproduktivno. Kako zagotoviti plodno, trajno in nekonfliktno sožitje, pa zaenkrat ostaja odprto vprašanje, ki kar kliče po odgovorih. Nekaj jih bomo poskušali skicirati s sogovorkami in sogovorci na POSVETU O JEZIKU ZNANOSTI IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SLOVENSKEM. Pridružite se nam v petek, 8. 12. 2006 ob 10. uri, v Hribarjevi dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. --- Organizacijski odbor: red. prof. dr. Ada Vidovič Muha, red. prof. dr. Tomo Korošec, izr. prof. dr. Monika Kalin Golob, izr. prof. dr. Marko Stabej ========== Od: "Andrej Szurla" Za: Poslano: 29. november 2006 16:02 Zadeva: Vlado Žabot na Poljskem Lep in zadovoljen pozdrav iz južnega konca Poljske! Mala turneja gospoda Žabota je za nami. Mislim, da smo jo izpeljali uspešno in v vzajemno zadovoljstvo. Za gosta je bilo vse skupaj najbrž kar naporno, saj je v treh zaporednih dneh obiskal tri mesta in imel vsakokrat dva nastopa, za nameček pa je v funkciji predsednika slovenskega pisateljskega društva še sestankoval s svojim poljskim kolegom. Trije intenzivni dnevi so se pričeli v Bielsku-Biali, kjer se študij slovenščine odvija na Tehniško-humanistični akademiji. Dopoldne je g. Žabot v šoli obogatil naše precej borno poznavanje slovenske mitologije, literarni večer pred dobrimi tridesetimi poslušalci pa smo izvedli v gostinsko-galerijskem lokalu Galeria Wzgórze, ki že tradicionalno gosti vse tukajšnje slovenistične prireditve. Za zelo informativno uvodno predstavitev Žabotove proze je poskrbela prof. Bożena Tokarz, sicer profesorica za literarno teorijo in teorijo prevoda na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Sosnovcu (oz. Katovicah). Prepričan sem, da se je vsem, ki so se z gostovo -- nič kaj lahkotno -- ustvarjalnostjo že srečali, po teh besedah odprlo marsikatero zapleteno mesto teh romanov. V "praktičnem" delu srečanja je nato g. Žabot prebral odlomek romana Sukub, nakar so študentje brali svoje prevode odlomkov istega dela. Srečanje je zaključil živahen pogovor o pisateljevi ustvarjalnosti (med katerim smo npr. od gosta izvedeli, da je zaključno kratko poglavje obravnavanega romana pravzaprav neke vrste opis njegovega doživljanja slike Mona Liza, ki da je sama po sebi utelešenje najvišje, tj. četrte stopnje doživljanja ljubezni), pa tudi o organiziranosti Društva slovenskih pisateljev. Vse skupaj smo naslednjih dan, v torek, ponovili še v Sosnovcu in Katovicah. V prvem izmed omenjenih mest se nahaja "katoviška" slavistika, kjer je g. Vlado še enkrat predaval o slovenski mitologiji -- in se študentom, med katerimi je bilo tudi precej neslovenistov, preverjeno vtisnil v spomin s strašljivo verzijo mita o rusalkah in orisom precej morbidnega običaja obhajanja predvečera Svete Lucije. Za literarni večer smo tokrat prvič izbrali vse popularnejši klub Dekadencja v središču Katovic; verjetno pa to ni bilo naše zadnje sodelovanje, saj so bili lastniki lokala prijetno presenečeni nad številom obiskovalcev -- zbralo se nas je vsaj štirideset -- in temu primernim zaslužkom od prodaje pijač. Najbolj me je razveselil pogled na kar nekaj nekdanjih študentov, za katere prevzem diplome -- čeprav v glavnem niso našli zaposlitve, v kateri bi lahko uporabljali pridobljeno slovenistično znanje -- očitno vendarle ni pomenil prenehanja zanimanja za slovensko besedo. Znova smo se ukvarjali predvsem z romanom Sukub, katerega fragmente smo prevajali tudi v Sosnovcu. Prevajalske dosežke študentov obeh visokošolskih središč smo združili v mapah, ki smo jih razdelili med obiskovalce literarnih večerov (poleg literarnih fragmentov smo v branje ponudili tudi poljski prevod vseh treh literarnozgodovinskih razprav, predstavitve našega gosta in pregleda spletne dosegljivosti slovenske literature, ki jih najdemo v Almanahu -- prevajanja le-teh so se lotili moji bielski študentje, pri pregledovanju in popravljanju pa mi je pomagala katoviška kolegica Monika Matuszewska-Gawłak). Dodatni akcent tega večera so prispevale naše študentke, ki so v za to priložnost sestavljenem zborčku zapele štiri slovenske ljudske pesmi. (Tule moram priznati, da mi je bilo ob ubranem petju resnično žal, da nismo realizirali že skoraj dogovorjenega obiska in nastopa gospe Ljobe Jenče, saj bi bilo to srečanje za naša dekleta gotovo dodatna spodbuda za še resnejše ukvarjanje s petjem.) Malo poljsko turnejo je g. Žabot sklenil v Krakovu, kjer je po predavanju na Jagelonski univerzi zvečer nastopil v legendarnem študentskem klubu Pod jaszczurami. Tudi ta dogodek je uvedlo predavanje prof. Tokarzeve, povezovala (in prevajala) je kolegica Bojana, s prevodi jezikovno in stilistično zahtevnih odlomkov romana Volčje noči pa so -- sicer zaradi vpisne politike šole maloštevilni -- krakovski študentje dokazali, da bi vodstvo eminentne krakovske univerze zares lahko resno razmislilo o dvigu študija slovenščine na nivo prvega oz. samostojnega študijskega jezika. Obisk Krakova je g. Žabot izkoristil tudi za srečanje z visokim predstavnikom poljskega pisateljskega združenja, kar bo -- upajmo -- obrodilo sad v obliki vključitve Poljakov v veliki mednarodni projekt izdajanja sto izbranih slovanskih romanov. V prepričanju, da smo z gostovanji umetnikov slovenske pisane besede zadovoljni vsi, ki smo pri njih sodelovali, vse lepo pozdravljam iz Katovic --- Andrej Šurla From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 09:33:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2006 09:33:34 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi, nagrade, sejem Message-ID: <000901c7145a$39400ea0$e94602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, November 29, 2006 11:10 PM To: Miran Hladnik Subject: Slovlit + cestitke Na spletnih straneh Ministrstva za kulturo sta objavljena razpisa: za izbor kulturnih projektov na področju umetnosti in knjige http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_si ngle]=787 -- rok za prijavo je 8. 1. 2007 -- in za izbor večkulturih projektov na področju umetnostni in knjige http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_si ngle]=788 -- rok za prijaevo je 8. 1. 2007. Na spletni strani CMEPIUS - Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in uposabljanja, je Sklep o uvedbi programa Vseživljenjsko učenje od 1. 1. 2007 -- 31. 12. 2013 http://www.cmepius.si/Novice/NW/Program_Vsezivljenjsko_ucenje_sprejet . Na isti spletni strani si oglejte http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Seminarji vabila oz. informacije o (brezplačnih) seminarjin in predavanjih ter razpisih http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Razpisi . Oglejte si tudi spletne povezave za Socrates, Leonardo, eLearaning, ERA MORE idr. Čestitke: predstojnica Oddelka za slovenistiko, dr. Jerica Vogel in Mojca Cestnik, oblikovalka Barbara Jenko, sta dobili nagrado za najlepšo znanstveno knjigo ali učbenik: Razvezani jezik (Mladinska knjiga: Ljubljana, 2006) na 22. Knjižnem sejmu. Vejetno ste že seznanjeni, da je dr. Jože Toporišič, dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. BUKLA - brezplačna revija o dobrih knjigah in multimediji http://www.bukla.si/index.php?prikaz=dogodkiBukla. Uvodnik je napisala dr. Meta Grosman. 22. Knjižni sejem (28.11.-02.12.2006) - brezplačen obisk v nedeljo, 3. dec. 9.00 -- 18.00: http://www.cd-cc.si/_Cankarjev_Dom/prvastran/prireditve_posamezna.php?id _pr=2263&id_kategorija=katkagsej&kol_dan=21&kol_mesec=11&kol_leto=2006&l ang=si&PHPSESSID=ffbb9a42436308fc461850bc179696ee From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 19:05:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 19:05:54 +0100 Subject: Horuk v nove čase -- Mlinarjev Janez in Opatov praporščak -- Tri prste pod popkom Message-ID: <005701c714aa$2f079390$6400a8c0@P4> Od: "Spela Vintar" Poslano: 30. november 2006 17:58 Zadeva: Jota - Predstavitev korpusa FIDAplus Vabimo vas na Jezikovnotehnoloski abonma alias JOTO, ki bo v ponedeljek, 4. 12. 2006, ob 17h v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavala bo Spela Arhar (Filozofska fakulteta, Amebis): Kaj početi s FIDOplus: horuk v nove čase. Kot pove ze naslov, bo predavanje posveceno predstavitvi korpusa FIDAplus, najvecjega uravnotezenega korpusa slovenskega jezika. Program Jote najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni! ======== Od: "IXTnews" Za: Poslano: 30. november 2006 14:37 Zadeva: IntraText News 354 Novo v digitalni knjižnici IntraText (http://www.intratext.com/ml/Issue354.htm): F. KOČEVAR, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov (1892) M. MALOVRH, Opatov praporščak ======== Ker sem jo dobil na knjižnem sejmu zastonj, se spodobi navesti vsaj njen naslov: Tri prste pod popkom: Slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi. Ur. Marko Terseglav. Ljubljana: DZS (izobraževalno založništvo!), 2006. 127 str. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 20:39:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 20:39:52 +0100 Subject: [SlovLit] Prozni mnogoboji Message-ID: <00cf01c714b7$4f1a1ab0$6400a8c0@P4> Od: "Petra" Za: Poslano: 30. november 2006 20:14 Zadeva: Prozni mnogoboji. Kako je bilo v Ljubljani. Naslednja stvar je morda precej neprimerna kontekstu, se zavedam, ima pa dva glavna namena. 1. Prozni mnogoboji so zelo dober primer, kako je lahko literatura krasen družabni dogodek (zaključna prireditev bo v Postojni, 3. februarja, priporočam.) 2. Kvalitetnih zgodb, po mojem skromnem mnenju, je bilo kar nekaj. Neprimerno manj ljudi (v primerjavi z lanskim letom), je izpoved zamenjalo za literaturo. Med njimi Žiga Rus - star 17 let, pa že dober zgodbar. Še bomo slišali zanj, sem prepričana. Poročilo o izteku zadnjega torka (prozni mnogoboji v Gajotu) V Gajota sem prišla približno ob osmih in se nekaj minut soočala z novonastalim položajem - kako se v lokalu obnašaš, če nikogar ne poznaš oziroma natančneje: če nihče ne pozna tebe. Situacija se je zelo elegantno iztekla; za hrbet mi je prišel Žiga, ki ga je bilo potem treba prepričati, da se prijavi za boj. In sem ga. Ko je jazz klub s svojo navzočnostjo počastil tudi legenda slovenske kratke zgodbe, se je bojevanje pričelo. Zgodbe, presenetljivo, po večini niso bile slabe. Žigu sem morala obljubiti, da bom, ko bo nastopil on, dvignila obe roki, tudi če se mi bo zgodba zdela zanič (kot občinstvo smo namreč s 60 odstotnim deležem odločali o usodi zgodb; preostali 40 odstotni delež odločitve je bil rezerviran za žirijo, ki so jo sestavljali Nejc Gazvoda, kajpak, moj sošolec Timotej Senčar in gospa iz Študentske založbe, ki ji ne vem več imena). Rekla sem, da bom zagotovo dvignila obe dve roki. Ravno ko Žiga žiriji pojasni, da se ne piše Kus, ampak Rus, in prične brati svoj sestavek, uleti Nina. Nini pomaham in dvakrat prekršim norme zglednega obnašanja; s prstom namreč pokažem najprej na rdečo figuro na robu odra in rečem Lej, to je Gazvoda (Nina se skremži, češ a je spet obul dva različna štumfa in tega še ni opazil) in potem še na telesno znatno manj zajetno (literarno pa bržkone mogočnejšo) figuro v srcu odra. Na koncu moraš dvigniti roko zanj, tudi če ti ne bo všeč, ji naročim. A ga poznaš, reče Nina, Ja, rečem jaz. Zelo kmalu, mnogo preden Žiga dokonča svojo zgodbo, pa se za brezpredmetna izkažejo vsa naročila glede dvigovanja rok. Povsem očitno je, da bodo na koncu vsi dvignili vse roke, ki jih imajo (veljala pa bo ena od vsakega, ker Pižama zelo pozorno ogleduje in šteje roke). Žiga je žirija v skladju s publiko oklicala za zmagovalca. Ko je odšel po nagrado, sem mu smela držati jakno. Potem smo se morali otepati ljudi, ki so Žigu tiščali svoje roke v njegovo roko in svoje besede v njegova ušesa; zelo se nam je namreč mudilo na avtobus. --- Petra. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 23:15:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 23:15:04 +0100 Subject: Konferenca o prevajanju v večpredstavnih okoljih -- Za marljivo Mariborčanko Message-ID: <002e01c714cc$fdeefb90$6400a8c0@P4> Od: "Herta Lausegger" Za: Poslano: 30. november 2006 22:11 Zadeva: MULTIMEDIALECTRANSLATION FORLI' 10-12 MAJ 2007 vabilo namednarodno konferenco V imenu nasega pripravljalnega odbora Vas vabimo na naso 3. mednarodno konferenco Multimedialectranslation, ki bo v casu od 12. do 14. maja 2006 na univerzi Forli/Bologna v Italiji. Nas glavni organizator konference je kolega dr. Giovanni Nadiani (Univerza Forli/Bologna). V srediscu pozornosti bodo interdisciplinarne teme, ki se ukvarjajo s prevajanjem narecij v multimedijskih kontekstih. Vec podatkov najdete na spletu. Prijavni rok do 28. februarja 2007 (s povzetkom v anglescini; 500 besed). V upanju na karseda dobro slovensko in mednarodno udelezbo Vas vse prav lepo pozdravljamo --- Herta Maurer-Lausegger in mednarodni pripravljalni odbor Multimedialectranslation http://multimedialectranslation.sitlec.unibo.it/ ======= Študentki iz Maribora, ki bi bila pripravljena v domačem mestu pri ostareli materi pisatelja in nesojenega ljubljanskega župana Frančka Rudolfa iz kupa družinske korespondence izbrskati in prekopirati nekaj Gradnikovih pisem, plačam kosilo. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Dec 1 15:22:33 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 01 Dec 2006 15:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski avtorji in knjige na Dunaju Message-ID: <457048B9.13586.6024BB6@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Irena Novak-Popov" Date sent: Fri, 1 Dec 2006 15:14:41 +0100 Spoštovani kolega, prosim, če lahko moje sporočilo uvrstite na slovlit /.../. Na nekdanjem cesarskem, zdaj turistično trženem Dunaju se poleg predbožičnih razsvetljav na najdražjih ulicah v zakotjih in celo znanih gledaliških kotičkih dogajajo predstavitve slovenske literature. Prireditve so sicer komornega značaja, vendar zato nič manj žlahtne, in kot na domačih literarnih večerih se tolažimo z elitnostjo. 25. oktobra je bil drugi izmed treh večerov posvečenih književnosti sosedov Slovencev. Na večer branja slovenske poezije Schreben am Tolmun II so bili povabljeni Primož Čučnik, Esad Babačić, Tone Škerjanec, Erika Vouk, Jana Puterle, Miklavž Komelj, prišli pa so Maja Vidmar, Esad, Tone, Jana in Miklavž in vsak prebrali eno pesem v slovenščini, kakih pet v nemškem prevodu Scherberja, Detlef- Olofa, Koestlerja pa sta prebrala mlajša igralca Volkstheatra Jenifer Frank in Gerd Rigauer. Na "steklenih orglah" je igrala ter slovensko in nemško zapela Anchelka Mazur. 23. novembra se je v okviru Svetovnih dnevov slovenske literature v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta v obnovljeni Knafljevi hiši predstavil slogovno najdrznejši koroški pisatelj Florjan Lipuš in bralno interpretiral svoj zadnji roman Boštjanov let. Poslušalo ga je kakih trideset slovenščini naklonjenih duš in se pozneje pogovarjalo z avtorjem in si nazdravljalo. 29. novembra je Klub slovenskih študetnov in študentk na Dunaju na 17. kulturni večer povabil avstrijskega založnika Christiana Tannhauserja in izvrstnega prevajalca mljašega rodu Erwina Koestlerja, ki se je uveljavil s prevodi Cankarja. Predstavila sta najnovejši podvig: lepo oblikovano in odlično prevedno zbirko kratkih proz Slavka Gruma Der Weisse Asylum. Koestler je na večeru prebral tri zgodbe s tako briljanco, da bi se lahko pri njem učili ne le profesorji ampak tudi gledališki igralci.Dogodku je prisostvovalo 12 ljudi, toda pokupili smo vse knjige, ki jih je založnik prinesel s sabo (tudi Kosovelove pesmi in Jančarjev Halstadt). 4. decembra se v beli salon Volkstheatra na tretje "Pisanju ob tolmunu" napoveduje Matjaž Zupančič, na katerem bo bralno izveden njegov najnovejši, še neuprizorjeni dramski komad. Bogata književna jesen torej ne razpostavlja sadov samo na stojnice ljubljanskega knjižnega sejma. ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 1 18:58:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Dec 2006 18:58:03 +0100 Subject: Pedagoške buče -- Umetnost v Trstu pred 80 leti -- Igor Šentjurc -- Nov literarni vir Message-ID: <00d101c71572$40505510$6400a8c0@P4> Od: "Eva Kink" Poslano: 1. december 2006 9:41 Študentke in študenti Pedagoške fakultete smo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani in Študentsko organizacijo Pedagoške fakultete izdali knjigo Pedagoške buče, ki vsebuje naša literarna dela. Knjiga je obširna, saj zajema več kot sto del ustvarjalnih avtorjev. Vljudno Vas vabimo na predstavitev Pedagoških buč, ki bo v četrtek, 7. 12. 2006, ob 11. uri v avli Pedagoške fakultete. S svojo prisotnostjo boste poplačali trud študentk in študentov, ki se trudijo razgibati kulturno ozračje na naši fakulteti. --- Eva Kink ======== Od: "tatluc" Poslano: 1. december 2006 13:25 V torek, 5. decembra, se bo ob 17.45 v Dvorani pokrajinskega sveta na sedežu Pokrajine Gorica na Korzu Italija odvijal izjemno pomemben kulturni dogodek. Tržaška Glasbena matica je namreč v sodelovanju z Raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdala dvojezični zbornik z naslovom TRST: UMETNOST IN GLASBA NA MEJI V DVAJSETIH IN TRIEDESETIH LETIH XX. STOLETJA/TRIESTE: ARTE E MUSICA DI FRONTIERA NEGLI ANNI VENTI E TRENTA DEL XX SECOLO. V njem so zbrani referati slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki so že oktobra 2004 na istoimenskem simpoziju razpravljali o zgodovinski, estetski, ideološki, filozofski zasnovi za Trst in celotno Julijsko krajino prelomnih let, ko je prišlo do razkroja ustaljenih resnic in gotovosti s tem, da je razpadel habsburški imperij in so se na njegovih ruševinah gradile povsem nove stvarnosti, ki so seveda zaznamovale tudi vse umetnostne izraze. Na predstavitvi, katere pokroviteljica je Pokrajina Gorica, bodo spregovorili pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin, prof. Marisa Sestito z Univerze v Vidmu, prof. Anna Maria Vinci z Univerze v Trstu ter prof. Aleksander Rojc za Glasbeno matico. Predstavitev bo uvedla in vodila prof. Tatjana Rojc. Zbornik, v katerem so objavljeni prispevki Ivana Verča, Alekseja Kalca, Cristine Benussi, Janeza Vrečka, Alessandre Tiddia, Petra Krečiča, Ivana Cavallinija, Aleksandra Rojca in Primoža Kureta, je oblikoval goriški umetnik Franko Žerjal. Prevodi v slovenski, italijanski in angleški jezik, ki jih je oskrbela slovenska prevajalka Nika Simoniti Jenko, absolventka Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu v okviru Oddelka za prevajanje v Gorici, predstavljajo osrednji del prve tovrstne doktorske naloge iz slovenskega jezika v Italiji. Kandidatinja je delo pripravila pod mentorstvom docentke za slovenski jezik Tatjane Rojc, ki je zbornik tudi uredila. Poseg je finansiran s pobudo Skupnosti Interreg IIIA - PHARE CBC ITALIJA/SLOVENIJA 2000-2006, izdajo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pri projektu je sodelovalo tudi društvo Chromas iz Trsta. ====== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 1. december 2006 11:30 Zadeva: Vabilo: Igor Sentjurc, 7. 12. 2006 Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko vas v tednu Univerze, v četrtek, 7. 12. 2006, ob 10. obletnici smrti pisatelja Igorja Šentjurca vljudno vabi na kolokvij in otvoritev razstave: Igor Šentjurc (1927-1996): Slovenski pisatelj in imigrant v nemški jezik Program: 11.30: III. nadstropje Filozofske fakultete: otvoritev razstave 12.15: Predavalnica 15: kolokvij z branjem besedil Igorja Šentjurca; sodelujejo: Mira Čuček, Mira Miladinović Zalaznik, Polona Zupančič, Tanja Skralovnik, Miha Gabrovšek ====== Tudi to spada pod slovensko književnosti: http://www.spolnost.com/index.php?page=eroticne_zgodbe From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 3 17:29:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 3 Dec 2006 17:29:47 +0100 Subject: [SlovLit] Ustvarjalna gmajna References: <45698E06.4030104@guest.arnes.si> <006201c71198$d3bf76b0$6400a8c0@P4> <4569FAE2.2040708@guest.arnes.si> <008601c7119b$7f70f220$6400a8c0@P4> <456A0225.6030708@guest.arnes.si> <00a101c7119f$fb556b60$6400a8c0@P4> <456DFE82.70102@guest.arnes.si> Message-ID: <016501c716f8$40a7aea0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 29. november 2006 22:41 Zadeva: Re: festival ustvarjalnosti in svobodne kulture program za festival ustvarjalnosti in svobodne kulture je dodelan: http://creativecommons.si/node/68 na spodnjem naslovu pa se veliko vec gradiva: http://creativecommons.si/node/34 Ustvarjalna gmajna! Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, Ljubljana, Kiberpipa (Kersnikova 6, po stopnicah dol, Ljubljana), torek 5. december 2006 od 15. do 19. ure: razstava in projekcije od 19. do 22. ure: razprave in projekcije Ljudmila, ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren, prireja drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, festival del z licenco Creative Commons (http://creativecommons.si/) in drugih odprtih del. Oktobra 2005 smo v prisotnosti Lawrencea Lessiga v Sloveniji lansirali CC licence, prevedene v slovenščino in prilagojene naši zakonodaji (http://creativecommons.si/?q=licence). Leto je naokoli in pogledali bomo, kako se je koncept 'pridržanja nekaterih pravic' prijel med avtorji, ki ustvarjajo v digitalnem okolju. Festival bo pod geslom Ustvarjalna gmajna! potekal v torek, 5. 12., v Kiberpipi v Ljubljani. Mednarodni program bo zanimiva mešanica zgodb iz prve roke, nenavadnih projekcij in kovanja zvezd! V prvem, popoldanskem delu bo na ogled/poslušanje/branje/igranje prek 50 del, ki so jih avtorji poslali na poziv Creative Commons Slovenija. Tako se je oblikoval pester nabor del, ki jih na običajnih kulturnih dogodkih nikoli ne boste boste našli skupaj. Dela segajo od akademskih razprav (The Game is not a Medium) do mednarodnega zvočnega arhiva pesniških slamov (Literadio), od mrežnega projekta za mobilni telefon (Cin Cin Man) do neodvisne net.založbe iz Pule (Monteparadiso), od domačega konceptualnega videobloga (Friday15) do videoarhiva sodobne umetnosti iz Srbije (Dešavanje 1999-2006), od filma z brucovanja (Škofja Loka, mesto za v muzej) do finskega videa po romanu Lydie Lunch (70's Story) ... Večerni program pa bo ponudil refleksijo na področju svobodne kulture. Z gosti festivala bomo govorili o konkretnih projektih in primerih dobre prakse, ki zagovarjajo "pravico do branja" (modeli prostega pretoka znanstvenih del) in "pravico do pisanja" (ustvarjanje odprtih enciklopedij, DIY medijev) ter ob izvrstnih predvajanih oz. razstavljenih avtorskih delih razpravljali o posebnostih produkcije in distribucije odprtih del v kontekstu prevladujočih zakonitosti kulturne industrije (npr. vloga posredniških, kolektivnih organizacij). Vnetljiva tema bo zagotovo sprožila burno debato, izbrana dela (Sindikatovi plakati, zvezdniška spletna igrača, nova izdaja prve domače spletne založbe Kamizdat ...) pa bodo poskrbela za navdušenje in užitek. O Creative Commons: Tako kot je bila uvedba avtorske pravice v renesansi posledica eksplozivnega učinka nove tehnologije - tiska, so tudi licence Creative Commons reakcija na aktualni globalni tehnološki obrat. Internet je namreč ponudil izjemne priložnosti za nove načine ustvarjanja in širjenja del, hkrati pa je omogočil tudi epidemične kršitve avtorskih pravic. Vse skupaj je privedlo do pravnega in tehnološkega zaklepanja del in s tem do zaviranja ustvarjalnosti, obenem pa je spodbudilo javno razpravo o položaju avtorja v času digitalne produkcije. Nastajajo alternativni sistemi, ki se zavzemajo za svobodno kulturo in tudi naš festival je del teh prizadevanj. Projekt Creative Commons Slovenija je skupni projekt Ljudmile in Inštituta za intelektualno lastnino. ========== Po 19.00 bomo na festivalu predstavili tudi seminarski projekt Slovenski literarni zgodovinarji v Wikipedijo! (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) -- vabljene tudi (zlasti!) referentke. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 3 20:16:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Dec 2006 20:16:30 +0100 Subject: Ruski nacionalni korpus -- Prešernovanje Message-ID: <01f401c7170f$8ae37820$6400a8c0@P4> Od: "Anna Levinzon" Poslano: 29. november 2006 20:41 Zadeva: Fw: National Russian Corpus in Teaching Humanities ----- Original Message ----- From: Nina Dobrushina Sent: Monday, November 27, 2006 9:14 PM Subject: National Russian Corpus in Teaching Humanities Mednarodna konferenca National Russian Corpus in Teaching Humanities, Moskva, 19.--20. aprila 2007. Za več glej National Russian Corpus project (www.ruscorpora.ru) in http://new.hse.ru/sites/conf_rus_lang ======== Od: "Jože Lipnik" Poslano: 3. december 2006 19:26 Zadeva: prešerni dan kulture Pozdravljeni! Danes je bilo v Sloveniji kakih dvesto kulturnih prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu. Ena izmed njih je bila v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. Poimenovali smo jo "prešerni dan kulture" oziroma pesniški maraton. S svojimi pesmimi je nastopilo devet slatinskih pesnikov, vmes pa so predstavili nekaj Prešernovih pesmi in drobcev iz Prešernovega življenja ter vse popestrili z glasbenimi točkami. Tudi sam (Jože Lipnik) sem nastopal s svojimi pesmimi in s Prešernom. Dvorana Kulturnega centra sicer ni bil polna, vendar pa so bili obiskovalci navdušeni nad dogodkom. Nekateri so lačni kulturnih dogodkov, hvala bogu! Jože Lipnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 13:12:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2006 13:12:59 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica na Poljskem -- Tiskovka -- Kantfest Message-ID: <001301c7179d$8a435000$e94602c1@ff.unilj.si> From: Agnieszka Bedkowska Kopczyk [mailto:kopczyk na poczta.onet.pl] Sent: Monday, December 04, 2006 12:15 PM Subject: 4. prevajalska delavnica v Bielsku-Biali V petek, 1. decembra, so studentje iz prevajalske sekcije Znanstvenega krozka slavistov pri Univerzi v Bielsku-Biali (oziroma Tehnicno-humanisticni akademiji) organizirali ze 4. prevajalsko delavnico. Letos so studentje slovenscine, cescine, ruscine in slovascine na srecanje prisli z ze pripravljenimi prevodi, ki so jih potem samo komentirali in se ob posameznih resitvah posvetovali pri kolegih prevajalcih in rojenih govorcih omenjenih jezikov, in sicer Tatjani Jamnik in Andreju Surli (Slovenija), Franciszku Nastulczyku (Ceska-Poljska), Galini Kutyriovi Czubali (Rusija-Poljska) in Agnieszki Bedkowski-Kopczyk (Poljska). Delavnico sta financno podprla poljsko Ministrstvo za solstvo in Univerza v Bielsku-Biali. Prevodi z letosnje delavnice in komentarji v zvezi s prevajalskimi tezavami in resitvami le-teh bodo cez en mesec izsli v posebnem zborniku. ========= From: tinka selic [mailto:tinka na zrc-sazu.si] Sent: Monday, December 04, 2006 11:11 AM Subject: vabilo Založba ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige Marija Stanonik, PROCESUALNOST SLOVSTVENE FOLKLORE: Slovenska nesnovna kulturna dediščina, 2006, 503 str., 4.194 SIT / 17,50 ?. Avtorica v knjigi predstavlja širok spekter vprašanj, ki vabijo slovensko kulturno (samo)zavest k premisleku o prevrednotenju slovenske slovstvene folklore kot besedne umetnosti. Besedna umetnost spremlja človeka vse od nastanka jezika in je po iznajdbi pisave (p)ostala ne le umetnost narečij, ampak tudi ustvarjalnost. Knjiga išče odgovor na vprašanje, kaj vpliva na nastanek, oblikovanje in preoblikovanje slovstvene folklore in kaj vzdržuje kontinuiteto njenih motivov in žanrov, njene drugotne oblike (otroška slovstvena folklora, slovstveni folklorizem, avdiovizualizacija slovstvene folklore) in načine avtorizacije. Tiskovna konferenca bo v sredo, 6. decembra 2006, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. nadstropje, Ljubljana. Prijazno vabljeni! ========= From: peter andrej [mailto:peterandrej na gmail.com] Sent: Monday, December 04, 2006 8:06 AM Subject: Promocija plosce" 4. KANTFEST v KUD - u F. Preseren Spostovani! "Slep je kdor se s petjem ukvarja!" Naša kanta pa pozvanja: "Dobro, da ima vsaj sluh!" Kdor ga ima, je v sredo 6. 12. ob 20h vabljen v KUD F. Preseren na predstavitev plosce 4. KANTFEST , ki jo bodo v zivo predstavili avtorji letosnjega 4. festivala kantavtorstva KANTFEST, ki je potekal v Rusah. Nastopajo: Anže Palka, Evgen Stefancic, duo SAI TAMITSA, Leon Matek, Tadej Vesenjak, Nebojsa Pop Tasic in Xenia Jus. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 23:12:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Dec 2006 23:12:04 +0100 Subject: [SlovLit] Belokranjske in romske pravljice Message-ID: <001301c717f1$3bef1570$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Rutar" Poslano: 4. december 2006 18:06 Zadeva: Vprašanje! Pred kratkim sem zasledila, da je izšla knjiga Belokranjske in romske pravljice (avtorica Madalina Brezar?). Mi morda lahko kdo pove, kje bi jo lahko kupila? V knjigarnah je ni. Hvala! Andreja From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 5 13:17:05 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Dec 2006 13:17:05 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovne situacije -- dvojna tematska stevilka Jezika in slovstva Message-ID: <45757151.21156.3F9B071@matjaz.zaplotnik.siol.net> Jezik in slovstvo 51/3--4, 158 str. Dvojna tematska številka Jezikovne situacije (ur. Marko Stabej) Izšla je letošnja dvojna številka Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com), ki v branje ponuja osem razprav, eno oceno in tri poročila. Razprave so precej različne, vse pa se na tak ali drugačen način ukvarjajo z opisom posameznih jezikovnih situacij. Z objavljenimi razpravami želimo ponuditi informacije o vidikih nekaterih jezikovnih situacij, ki so v našem prostoru morda nekoliko manj splošno znane, pa zato, upamo, toliko bolj zanimive. Jezikovna situacija je termin, ki se v jezikoslovju (predvsem v sociolingvistiki) pa tudi v drugih humanističnih vedah kar pogosto uporablja, pojmovno pa je precej raznoroden. Njegova teoretična in metodološka raznorodnost se jasno zrcali tudi iz pristopov avtoric in avtorjev posameznih razprav v tematski številki JiS. Vsak opis jezikovne situacije je namreč razpet med znanstveno težnjo po objektivnosti po eni strani in raziskovalčevo optiko po drugi strani. Optika usmerja avtorjev pogled v skladu z njegovim zanimanjem, vednostjo in teoretskimi prepričanji -- najbrž pa so nekje v ozadju zmeraj tudi druge avtorjeve vrednote, čeprav se mora avtor ravno pri opisovanju jezikovnih situacij vplivu ideološkega prepričanja najodločneje upreti. Zapletenost naloge je morda še najbolj očitna pri opisu zgodovinskih jezikovnih situacij. S tem se ukvarja razprava KOZME AHAČIČA -- kaj storiti, ko imamo podatkov toliko, kolikor jih pač imamo, do novih pa brez naključne sreče ne moremo? Izkaže se, da jih je treba povezati v učinkovito mrežo ter se pri interpretaciji podatkov razsodobiti. Druga razprava ALEŠA POGAČNIKA je najbolj globalna (in najbolj posplošujoča) v tej tematski številki. Z analizo načinov zapisovanja različnih jezikov po svetu pokaže raznolikost jezikovnih situacij po svetu, hkrati pa globalno veljavo nekaterih načel. Avtor se dotika tudi našega (ne)razumevanja teh situacij, o katerem sklepa po problematičnosti načel zapisovanja tujih jezikovnih sestavin v Slovenskem pravopisu. TANJA PETROVIĆ se v svoji razpravi ukvarja s situacijo, kjer je slovenščina v vlogi, ki je ponavadi nismo vajeni opazovati -- v vlogi dominantnega jezika z močno asimilacijsko močjo. MAJA BITENC raziskuje vitalnost slovenskega jezika v izseljenski situaciji skozi podobo podatkov, pridobljenih od udeležencev dopolnilnega pouka slovenščine -- ti pa so živa prihodnost jezika. Razprava JANJE BAN in TINE ŠPELKO prinaša rezultate akcijskega raziskovanja med argentinskimi Slovenci in dopolnjuje sliko vitalnosti slovenščine zunaj avtohtonega naselitvenega področja. --- Zadnje tri razprave se ukvarjajo z drugačnimi okolji in drugimi jeziki. ANNA KOLLÁTH predstavlja jezikoslovni in jezikovni model, ki presega državne in miselne meje glede madžarskega jezika in ga vzpostavlja kot delujoči sodobni kontinuum; sprašuje se, ali ni ta koncept uporaben tudi za druge evropske jezike s podobno usodo. JORDI MAGRINYA DOMINGO razgrinja situacijo šestih avtohtonih manjšinskih jezikov v Španiji, pri čemer se dotakne nekaterih ključnih vprašanj sodobnega sociolingvističnega dogajanja v Evropi -- glede določanja mej med jeziki in njihovega uveljavljanja v uradni rabi ter v javnosti. JACEK WARCHALA se posveča sintezi poljske jezikovne situacije; sledi časovnim spremembam v pojmovanju jezikovne zvrstnosti in ugotavlja spremembe v jezikovnem vedenju in vrednotenju jezikovnih različic v poljski družbi 20. in začetka 21. stoletja. Razprava se v marsičem teoretsko razlikuje od pogledov, običajnih v slovenski jezikovni in jezikoslovni situaciji. Sklenemo lahko takole: jezikovne situacije so si zelo podobne v tem, da je vsaka različna; toda posamezni elementi so si tudi v zelo različnih situacijah zelo podobni. Želim vam prijetno branje, Marko Stabej (marko.stabej na ff.uni-lj.si), urednik tematske številke Jezikovne situacije From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 5 13:56:51 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Dec 2006 13:56:51 +0100 Subject: [SlovLit] zagovora doktorskih disertacij Message-ID: <45757AA3.25633.41E18D0@matjaz.zaplotnik.siol.net> V sredo, 6. 11. 2006, ob 15.00 bo imel mag. Tomaž Toporišič zagovor svoje doktorske disertacije Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja. Mentor doktorske disertacije je red. prof. dr. Vladimir Kralj z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Zagovor bo v sejni sobi Filozofske fakultete. 12. 12. 2006 ob 12.00 pa bo imela mag. Urša Šivic zagovor doktorske disertacije Transformacija slovenskih ljudskih pesmi v nekaterih zvrsteh popularne glasbe v devetdesetih letih 20. stoletja. Mentorja sta doc. dr. Leon Stefanija z Oddelka za muzikologijo in izr. prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Zagovor bo v predavalnici 535B Filozofske fakultete. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 6 09:28:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Dec 2006 09:28:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Romske_pravljice_--_Očenaš_v_1394_je zikih Message-ID: <003101c71910$8bedff30$e94602c1@ff.unilj.si> From: Majda Koren [mailto:strudelj na gmail.com] Sent: Tuesday, December 05, 2006 9:20 PM Subject: Knjiga romskih in slovenskih pravljic Na predstavitvi knjige sem bila vec ali manj po nakljucju in novicko poslala na slovlit. Ne gre za pomemben umetniski projekt, je pa knjiga se kako pomembna pri, kakor radi recemo, "gradnji mostov" med kulturami. Romski jezik, ki ga uporablja avtorica, je tak kot ga govorijo v Beli krajini - verjetno precej drugacen od tistega ki ga najdete v Cebelici "Kako so nastale gosli" (Mladinska knjiga 2006), ki jo je v romscino prevedel Romeo Cener. Avtorico Madalino Brezar najdete na naslovu: Lokve 30 8340 Crnomelj, tel: 07 305 30 69 in verjetno lahko kar pri njej narocite knjigo. Lep pozdrav! Majda Koren Se oproscam, ker moj prenosnik ne pise sumnikov, stresice so nekam usle, kaj vem, kam :) ======== From: Jože Lipnik [mailto:joze.lipnik na uni-mb.si] Sent: Tuesday, December 05, 2006 3:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Belokranjske in romske pravljice Pozdravljeni! Sicer nimam romskih pravljic v slovenščini, imam pa Romské pohádky (Romske pravljice) v češčini. Izšle so pri založbi FORTUNA v Pragi leta 1999. Knjiga ima 310 strani in vsebuje 71 romskih pravljic. Ne vem, koliko stane knjiga na Češkem, ker sem jo dobil za darilo. Morda jo imajo pri nas v NUK? Če bi jo kdo nujno potreboval, jo lahko POSODIM. Jože Lipnik ======== From: Alenka Hladnik [mailto:alenka.hladnik na guest.arnes.si] Subject: Belokranjske in romske pravljice Mogoče bodo vedeli na ZIKU v Črnomlju. Tel 07 30 61390 ali zik.crnomelj na siol.net Alenka ======== Od: Jozica Gerden [cgerden na bigpond.net.au] Poslano: 3. december 2006 22:55 Zadeva: v vednost - OCENAS v 1394 jezikih [...] the modern verison of the Our Lord's Prayer on your website http://www.christusrex.org/www1/pater/ [...] glej tudi Rezijansko/Resianic/Resianisch: Ochia nasz, ka se tu nebe, swietu bode wasze ime, prydy k nam wasza kraiuska, bode zdiedana wasza volontad takoy w nebe passe na zemie, dayte nam nasz wsakiedennie kroch, otpustete nam nasze dolga, takoy y my odpusztiemu naszy dolznikom, ne peyte (3) nas tu tentation, ma wybronite nas od hudaha, taku bode. Karnijsko/Carnic/Karnisch: Ocha nash, kir si v nebesih, posvezhenu bodi tvoie ime, pridi knam tvoie krajlestwo, sgodi sie tvoia vola koker na nebu taku na zemli, dai nam danas nash wsakdaini kruch, inu nam odpusti nashe dolge, koker my odpushamo nashim dolshnikam, inu nas ne opeli v skushniavo, temu nas reshi od hudiga. Amen. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 6 21:47:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Dec 2006 21:47:10 +0100 Subject: Študentske Prešernove -- Razpis enakih možnosti Message-ID: <006d01c71977$b47b2380$6400a8c0@P4> Od: "Marko Stabej" Poslano: 6. december 2006 17:09 Zadeva: RE: Slovesna podelitev Prešernovih nagrad From: Mateja Čop [mailto:Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, December 06, 2006 5:03 PM V sredo 13. 12. 2006 ob 11. uri bo v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12 (vhod iz Vegove ulice) podelitev študentskih Prešernovih nagrad. Z našega oddelka sta jo zaslužili Valerija Trojar (mentor izr. prof. dr. Marko Stabej), Merjenje jezikovne zmožnosti demetnih oseb s pomočjo besedil, tvorjenih ob slikovni predlogi, in kombinirana dipl. naloga Eve Lajevec (mentorja izr. prof. dr. Erika Kržišnik in izr. prof. dr. Matjaž Babič), Prevzete besede iz latinščine v televizijskih pogovornih oddajah za mladoletnike. ===== Urad za enake možnosti objavlja razpis za sofinanciranje projektov za leto 2007: http://www.uem.gov.si/si/javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=46 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 7 15:49:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Dec 2006 15:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Cankar_v_IntraTextu_--_Brez_čejev_te če_vir_mu_Hipokrene Message-ID: <003401c71a0e$e25a46e0$e94602c1@ff.unilj.si> From: IXTnews [mailto:IXTnews na eulogos.it] Sent: Thursday, December 07, 2006 1:00 PM Subject: IntraText News 355 I. CANKAR, Hiša Marije Pomočnice - Hlapec Jernej in njegova pravica - Podobe iz sanj - Potepuh Marko in Kralj Matjaž - Troje povesti Glej http://www.intratext.com/ml/Issue355.htm =========== Iščem koga (tokrat brez obljube kave, kosila ali honorarja), ki bi bil pripravljen nekaj besedil slovenskih klasikov, ki jih imam v elektronski verziji, ki ne ločuje med czs in čžš, opremiti s strešicami. Namesto materialnega nadomestila bo v dnu besedila, objavljenega na http://www.ijs.si/leposl.html-l2 , blestelo njegovo ime. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 10 10:08:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Dec 2006 10:08:09 +0100 Subject: Nowa čarobna kitara -- Večer slovenskih prevajalcev -- Razpisi -- Spletke Message-ID: <006d01c71c3a$b8d22850$6400a8c0@P4> Od: "Jani Kovacic" Poslano: 8. december 2006 16:35 Zadeva: Fw: MozArt Vabilo Učenci razreda prof. Edite Garčević Koželj Vam ob 250-letnici predstavljajo: W. A. Mozart & Jani Kovačič, NOWA ČAROBNA KITARA ob klavirski spremljavi Mojce Monte (2. dej) in Igorja Vinčetića (1. dej), KUD France Prešeren, sreda, 13. december 2006 od 20h dalje. Znamenita Mozartova ljudska opera Čarobna piščal (Zauberflöte) je prestavila kar nekaj mejnikov v popularni glasbi. To je pravi učbenik! Na Mozartovo glasbo je Jani Kovačič spisal nov sodoben libreto. Učenci prof. Edite Garčević Koželj so pripravili tole opero v komorni obliki - le ob spremljavi klavirja. Kratka vsebina: Razvajen sin novih lastnikov delnic Tamino, ki je privat začetnik odvisnik, doživi svojo prvo krizo in sestre ga rešijo. Glavna nočna sestra ga v zameno za metadon pošlje po svojo hčerko Pamino, ki ji je ušla po prepiru k Sarastu v službo. Sarastro je njena stara ljubezen še iz časa njegovega stažiranja. Hoče se maščevati in ga strokovno uničiti. Za pajdaša mu določi Papagena, znanega mešetarja in fuk-fehtarja. Ponoči vlomita v sanatorij, da bi zmaknila Sarastrove zapiske o zdravljenju, s katerimi bi ga glavna sestra lahko kompromitirala pred zdravniško zbornico, vendar ju zasačijo. Sarastro ponudi ali prijavo na policijo ali zdraljenje po novi nepreizkušeni metodi - o kateri pa ne sme črhniti. Tamino sprejme zdravljenje, kar ni drugega kot teoretiziranje nevroz. Ob tem sreča Pamino in odkrijeta, da bo najbolje, če se združita - spolno, ekonomsko in posvetno. A ker mora tudi 2. dej trajati, ima Tamino težke naloge, ki jih reši po načelu: "Nič ne štekam, ziher je kul!" Na koncu . (Na koncu so vsi veseli, da ni novih davkov.) ========= Od: "Strsoglavec Durda" Poslano: 10. december 2006 0:43 Zadeva: vecer slovenskih prevajalcev Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na podelitev Lavrinove diplome za leto 2006, priznanja za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom, in sicer v sredo, 13. decembra 2006, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnja lavreatinja Urška Gállos nas bo po podelitvi velikega priznanja počastila z odlomkom iz svojega opusa in bo prva in častna bralka na večeru slovenskega prevajanja, na katerem se bo z odlomki iz svojih zadnjih prevodov predstavila deseterica uveljavljenih slovenskih prevajalcev: Zoja Skušek s PESMIJO CESTE B. B. Banerjija, Štefan Vevar s PESNIŠTVOM IN RESNICO J. W. Goetheja, Maja Kraigher s KRAJINARJEM J. Ferrona, Marjan Strojan s PREVODI LASTNIH PESMI v angleščino, Saša Jerele s POLŽI, pesmijo v prozi F. Pongea, Jože Stabej z UMORI V JAZBEČEVEM DOLU C. Graham, Urška P. Černe z BINKOŠTNIM TORKOM A. Maierja, Marko Marinčič z odlomki Ajshilove ORESTEJE, Gašper Malej z DELATI UTRUJA, pesmimi C. Paveseja, Đurđa Strsoglavec z OSMIM POVERJENIKOM R. Baretića. ======= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 10. december 2006 7:45 Zadeva: Javni razpisi agencije Ad futura Razpis štipendij za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine. Rok prijave je od objave razpisa do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. avgusta 2007. Razpis štipendij za raziskovalno in pedagoško sodelovanje z raziskovalci, ki so tuji državljani. Rok prijave je od objave razpisa do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. avgusta 2007. Več informacij za oboje na http://www.ad-futura.si/ Http://www.educ.cam.ac.uk/actsofreading/index.html -- mednarodno srečanje Acts of reading: teachers, texts and childhood from 18th c. to present day, Uni Cambridge. ======== Http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&op=show&func=read&c_menu=1&c_id=27 - - oddaja Naš gost (Radio Slovenija 1), kjer Miran Hladnik odgovarja na vprašanja Gojka Bervarja (klikni na note in počakaj nekaj sekund za zvočni posnetek). Http://creativecommons.si/licence -- vrste licenc CC (Creative Commons), s katerimi lahko opremi svoje delo avtor. http://creativecommons.si/ -- začetna stran slovenskega združenja Creative Commons in inštituta za intelektualno lastnino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 10 16:37:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Dec 2006 16:37:58 +0100 Subject: Literarna zgodovina v Wikipediji -- Evro v euro-primežu Message-ID: <020901c71c71$2cec14e0$6400a8c0@P4> V zadnjih tednih so pri projektu Slovenski literarni zgodovinarji na Wikipediji http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji nastala naslednja gesla: Silva Trdina, Franc Zadravec, Boris Paternu, France Pibernik, Fran Petre, Viktor Smolej, Taras Kermauner, Alojzija Zupan Sosič. V seminarju jih še stilsko in tehnično popravljamo -- vključite se prosim z nasveti ali korekturami. ======== Lektorsko društvo vabi na predavanje Ade Vidovič Muhe Jezikovna kultura in pravopis (ob primeru evrokovanec). Predavanje bo 13. decembra ob 18.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 12 01:02:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 12 Dec 2006 01:02:12 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika Slavisticnega drustva Slovenije st. 70 (dec. 2006) Message-ID: <457DFF94.31890.68FEBB1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika70.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika70.pdf je dosegljiva decembrska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. V tiskani obliki (kjer je je za okroglih štirideset strani) izide v naslednjih dneh. Iz vsebine: pregled pestrega novembrskega in zgodnjedecembrskega dogajanja, poročila in odzivi z Obdobij 25, prireditev iz projekta Svetovnih dnevov slovenske literature, scenaristične delavnice Iz knjige v film za sodelujoče na Cankarjevem literarnem festivalu in številnih ostalih kulturnih prireditev, poleg tega pa še slovenski wikipedisti, Romi in literatura ter sklepni del debate o ajkah in afnah. Želim prijetno branje, Matjaž Zaplotnik, urednik Kronike From mira.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 09:48:49 2006 From: mira.hladnik na guest.arnes.si (Mira) Date: Tue, 12 Dec 2006 09:48:49 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje dr. Kozaka v Rimu Message-ID: <000901c71dca$593085e0$6500a8c0@98ka> Pošiljatelj "Uros Urbanija" Zadeva predavanje dr. Kozaka v Rimu Datum Mon, 11 Dec 2006 13:14:29 +0100 "Rojstvo subjekta iz duha teksta ali usmeritve sodobne slovenske dramatike" je bil naslov predavanja, ki ga je imel 30. novembra v okviru svetovnih dnevov slovenske literature na univerzi "La Sapienza" v Rimu dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Po njegovem je v sodobni slovenski dramatiki mogoče "opaziti malodane tako temeljne premike stran od v zadnjih dveh in pol desetletjih prevladujočega postmodernizma, kot tiste, ki jih je za svojo obliko tragedije zahteval že nemški filozof F. Nietzsche." Prav zato bi bilo potrebno uvesti novo pojmovanje te usmeritve. Po njegovem bi bila to lahko metaromantika. V nadaljevanju predavanja je izbral in predstavil tri sodobne slovenske dramatike, in sicer 'M te ubu! Zorana Hočevarja, Hodnik Matjaža Zupančiča ter Nora Nora Evalda Flisarja, ki vsako na svoj način išče odgovore na vprašanja po novem razumevanju človeka. Ker pa izbrana dela seveda niso povsem reprezentativna, je dr. Kozak omenil še socialni, politični in umetnostni okvir zadnjih 50 let kot izhodišče za sedanje dogajanje v dramatiki. Uroš Urbanija, Rim From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 23:35:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Dec 2006 23:35:01 +0100 Subject: [SlovLit] LK in CC Message-ID: <018901c71e3d$c4018220$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 12. december 2006 18:13 Zadeva: LK, 18. december 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 844. sestanek v ponedeljek, 18. decembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Slovenski trpnik na SE (v naravni skladnji). --- Alja Ferme ======== Od: cc-lessigletter-bounces na lists.ibiblio.org namesto Lawrence Lessig [lessig na pobox.com] Poslano: 7. december 2006 22:28 Zadeva: [cc-lessigletter] CC Labs http://labs.creativecommons.org/freedomslicense -- http://creativecommons.org/weblog/ -- še dve povezavi na Creative Commons: kako opremimo svoje avtorsko delo z licenco cc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 14 16:05:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Dec 2006 16:05:18 +0100 Subject: Ob Grmiču še o slavistih -- Finžgar v IntraTextu -- 903 slovlitjani Message-ID: <014b01c71f91$461e5360$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Poslano: 13. december 2006 15:21 Zadeva: kolokvij o Grmiču Pozdravljeni! Revija Znamenje in Zgodovinsko društvo v Mariboru vabita na kolokvij Aktualnost družboslovno-teološke misli škofa dr. Vekoslava Grmiča. Kolokvij bo v petek, 15. novembra, ob 11. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Predavali bodo dr. Marjan Žnidarič, prof. dr. Cvetka Hedžed-Toth, mag. Geza Erniša, prof. dr. Jože Lipnik, prof. dr. Avguštin Lah, Peter Kovačič-Peršin, prof. dr. Vlado Sruk, Tone Petelinšek, Srečko Reher in Marjan Matjašič. Eno predavanje (Lipnik) bo o Grmičevih rojakih. To so bili Davorin Trstenjak, Fran Ilešič, Anton Korošec, Edvard Kocbek in Bratko Kreft. Vsa predavanja bodo objavljena v tematski številki revije Znamenje. Vljudno vabljeni v Glazerjevo dvorano! --- Jože Lipnik ======== Od: "IXTnews" Poslano: 14. december 2006 14:24 Zadeva: IntraText News 356 Novi slovenski teksti v IntraText Digital Library (http://www.intratext.com/ml/Issue356.htm) I. CANKAR, Mimo življenja F. S. FINŽGAR, Sama - Strici ======== Slovlit ima trenutno 903 naročnike. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 14 19:40:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Dec 2006 19:40:10 +0100 Subject: Pesmice in podobna krama za predpraznični in praznični čas Message-ID: <022201c71faf$4a630650$6400a8c0@P4> Od: "Društvo Janezek" Za: Poslano: 14. december 2006 18:23 Zadeva: PESMICE IN PODOBNA KRAMA, ZGODBICE IN DRUGE LEPE RECI Kje naj zacnem? Pri uhljih, vratu, tukaj? . Na mestih vseh najraje bil bi hkrati. Obleke treba dol kako bo dati; a le obleko, dlak mi ne pocukaj! Zapri oci, prevec v svet ne kukaj, ker moglo bi od tega kje se vzgati! Ce zarjovim, se ni ti treba bati - se bolj me zgrabi, ugrizni, stisni, cukaj! Utapljam se - nihce naj ne pomaga! Ne - ti, ki si najblizja, me utopi! Ne vem vec, kam se kak del mene zlaga, kaj proc gre, kaj gre sem; tu so prekopi . Sem prek neznosnega uzitka praga; ne morem vec . Kar se zgodi, raztopi! Gregor Hrovatin: PESMICE IN PODOBNA KRAMA (Ljubezenske - Sredina) [...] No, ne glede na to, kaksen prvi vtis je nate naredil[a tale pesem, op. mh], gre pravzaprav za cisto navadno reklamo. Reklamo za knjige vobce, predvsem pa za knjige DRUSTVA LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK (http://www.drustvo-janezek.com). [...] --- Gregor Hrovatin From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 15 18:02:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Dec 2006 18:02:47 +0100 Subject: Poslovanje v tujini s slovenščino Message-ID: <004801c7206a$d9de1160$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Poslano: 15. december 2006 13:47 Zadeva: za SlovLit Spoštovani, vljudno vas vabimo na posvet Poslovanje v tujini s slovenščino - zakaj pa ne?, ki ga organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, v četrtek, 21. decembra od 11. do 12.30 v avditoriju Centra Evropa (Dalmatinova 4). Ciljna publika: predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo v tujini, še posebej v EU ali v državah, ki z EU tesno sodelujejo; predstavniki slovenskih ministrstev, diplomatski predstavniki držav EU in drugih držav s predstavništvi v Sloveniji, slovenski mediji itd. Vsebina in cilji okrogle mize. Okrogla miza na temo možnosti sodelovanja FF, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (zlasti programov Slovenščina na tujih univerzah in Tečaji slovenščine), v mednarodnem gospodarskem poslovanju. Slovenska podjetja, ki delujejo v tujini, želimo obvestiti o možnostih študija slovenščine na več kot 50 univerzah po svetu ter jih spodbuditi, da bi tamkajšnje diplomante vključevala v svoje poslovne projekte, hkrati pa po svojih močeh podpirala slovenistične oddelke v tujini. Opozorili bi tudi na druge možnosti, ki jih lahko ponudijo programi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik: podeljevanje javnoveljavnih listin o znanju slovenščine, založništvo učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine v razredu in na daljavo, letno več kot deset splošnih in specializiranih tečajev slovenščine kot tujega jezika s približno 1000 udeleženci, stalna skrb za razvoj programov in kadrov ter sodelovanje v več mednarodnih projektih. Center za slovenščino zagotavlja uspešno prisotnost in promocijo slovenščine v svetu, vzdrževanje institucionalnih okvirov in razvoj infrastrukture. Hitro spreminjajoče se družbene, gospodarske in druge okoliščine vplivajo na učinkovitost poučevanja in promocije slovenskega jezika in kulture v tujini ter s tem na kakovost sodelovanja med našo državo in tujino na vseh področjih, verjetno pa še posebej v poslovnem svetu. Zato dajemo pobudo za proučitev in poglobitev sodelovanja med zainteresiranimi institucijami in podjetji. Sodelovanje so že potrdili: - dr. Dimitrij Rupel, minister Ministrstva za zunanje zadeve, - dr. Dušan Lesjak, državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, - dr. Andrej Kitanovski, predsednik Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, Ministrstvo za gospodarstvo, - dr. Agnieszka Będkowska Kopczyk, profesorica slovenščine na Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko Biała, Poljska, - mag. Marjana Jazbec, direktorica kadrovskega sektorja v Mercatorju, d. d., - dr. Božidar Jezernik, dekan Filozofske fakultete, - dr. Simona Kranjc, predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, - dr. Alojzija Zupan Sosič, predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah, Filozofska fakulteta, - predstavniki učiteljev slovenščine na tujih univerzah. Predstavitev Centra koordinatorici programov - Slovenščina na tujih univerzah: mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, - Tečaji slovenščine: mag. Jana Zemljarič Miklavčič. Okroglo mizo bo vodil Peter Kuhar z RTV Slovenija. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu mojca.nidorfer na ff.uni-lj.si, ali po telefonu na številko 01/241 8675, 031 321 809 mag. Mojca Nidorfer Šiškovič (koordinatorica programa Slovenščina na tujih univerzah). Veselilo nas bo, če se boste posveta udeležili --- dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Božidar Jezernik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 17 09:49:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Dec 2006 09:49:35 +0100 Subject: [SlovLit] Stanislav Hafner Message-ID: <00ba01c721b8$4877fa70$6400a8c0@P4> Od: "Herta Lausegger" Za: Poslano: 16. december 2006 17:52 Zadeva: Wtrlt: Fw: Osmrtnica Hafner st. 11 Od: "Martin Pandel" Za: Poslano: 14. december 2006 14:48 Zadeva: Fw: Osmrtnica Hafner st. 11 Prosim za naznanilo drugim slavistom na Dunaju in Ljubljani itd. lp, martin -------------------------- Martin Pandel, Izobrazevalni referent, Katoliski dom prosvete Sodalitas Z globoko žalostjo, a vendar potolaženi s krščanskim upanjem, Vam sporočamo, da je končal svoje zemeljsko romanje moj dragi mož, naš dragi oče, ded, praded, univ. prof. dr. Stanko HAFNER, rojen 13. decembra 1916, v Št. Vidu ob Glini, upokojeni redni univerzitetni profesor slavistike na univerzi v Gradcu, dopisni član Avstrijske akademije znanosti z odlikovanjem Wilhelma Hartla, član Srbske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejemnik velikega zlatega častnega znaka dežele Štajerske, prejemnik reda sv. Save srbske pravoslavne Cerkve, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Bog ga je poklical v 90. letu starosti, okrepčanega s sv. zakramenti, k sebi in ga razbremenil trpljenja zadnjih mesecev. Od pokojnega profesorja se bomo poslovili v petek, 5. januarja 2007, ob 10.30 s sv. mašo zadušnico v cerkvi Gersthof St. Leopold, Bischof-Faber-Platz v 18. dunajskem okraju. Po sv. maši ga bomo ob 12.00 uri položili k zadnjemu zemeljskemu počitku na pokopališču Gersthof (Dunaj 18, Möhnergasse 1). V ljubezni in hvaležnosti -- Gertrud Hafner, žena, Gertraude Megner, Gerhard Hafner in Elisabeth Pokorny, otroci, v imenu vseh sorodnikov. Sv. mašo zadušnico za pokojnega v Gradcu bomo darovali v četrtek, 21. decembra 2006, ob 17.00 uri v Salvatorkirche, Robert-Stolz-Gasse 3. Namesto vencev in rož prosimo, da darujete za akcijo Koroška vas za Madagaskar: številka računa: 56.747, bančna številka: 39100. From spela.vintar na guest.arnes.si Sun Dec 17 18:00:17 2006 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Sun, 17 Dec 2006 18:00:17 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA - Strojno prevajanje: krasni novi svet? Message-ID: <458577A1.8020704@guest.arnes.si> Vabimo vas na zadnje letosnje srecanje Jezikovnotehnoloskega abonmaja alias JOTE, ki bo v ponedeljek, 18. decembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, Askerceva 2, predaval pa bo Peter Holozan (Amebis): Strojno prevajanje: krasni novi svet? Prisrcno vabljeni. Program Jote sicer najdete na http://lojze.lugos.si/jota. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 17 23:30:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Dec 2006 23:30:48 +0100 Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Message-ID: <005001c7222b$01c82320$6400a8c0@P4> Od: "Donald F. Reindl" Poslano: 17. december 2006 11:16 Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih metrov, ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 07:15:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 07:15:08 +0100 Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Message-ID: <00f201c72335$09b45300$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: jozica.ceh na uni-mb.si Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Ivan Cankar "rdečega kabineta" pri Loefflerjevih v Ottakringu ni dobil od delavskega gibanja, ampak si ga je poiskal sam po oglasu. Rdeča barva se nanaša na rdeče stene kabineta, tako ga je pisatelj večkrat tudi opisal, npr. v črtici z naslovom Moj kabinet iz leta 1905: "Moj kabinet je tesen in ozek /.../ Stene so temnordeče, poslikane po okusu predmestnega pleskarja s pustimi, zamazanimi ornamenti. Od srede okna do tal, pod ogledalom in ob postelji vise zatemnele, že nekoliko razcefrane preproge. V mojem kabinetu je mrak, zdi se mi, že šest let" (CZD 17, 331). Jožica Čeh ======== > Od: "Donald F. Reindl" > Poslano: 17. december 2006 11:16 > Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" > > Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na > Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče > pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko > od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih > metrov, > ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega > gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 07:20:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 07:20:56 +0100 Subject: [SlovLit] Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Message-ID: <013001c72335$d92f40e0$6400a8c0@P4> Od: "Varja Cvetko Oresnik" Poslano: 18. december 2006 11:27 Spostovani gospod kolega, v zvezi s predlogom (postopnega ukinjanja) primerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov in primerjalnega jezikoslovja, je (med drugimi akcijami) moj moz poslal v objavo besedilo, ki je bilo danes predelano in v povsem neustreznem kontekstu (proti dogovoru) objavljeno na solski strani Dela. V priponki Vam posiljam originalno besedilo in prosim, da ga, ce se Vam zdi primerno, objavite v SLOVlit. Z lepimi pozdravi, Varja Cvetko Oresnik ======== Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Rektorat Univerze v Ljubljani predlaga, da se za jesen 2007 na Filozofski fakulteti v Ljubljani prepove redni vpis na dve študijski smeri nacionalnega pomena, namreč na primerjalno slovansko jezikoslovje in na primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Razlog: dosedanji vpis na obe smeri po mnenju rektorata ne kaže zadostnega števila kandidatov in še manj zadostnega števila diplomantov. Stroki se na Filozofski fakulteti gojita (obe že od ustanovitve ljubljanske univerze 1919) predvsem zaradi možnosti raziskovanja slovenščine. Razlagata tiste številne jezikovne pojave naše materinščine, ki zaradi velike časovne globine izvirov pojavov ne morejo biti razloženi v okviru slovenistike. Med drugim tvorita stroki teoretično in praktično podlago za izdelavo etimoloških slovarjev. Zaradi časovne odmaknjenosti vidikov, s katerimi se ukvarjata omenjeni stroki, in zaradi posledične uporabe zelo posebnih raziskovalnih metod je smiselno in prav, da sta stroki organizirani kot samostojni študijski smeri. Kratkoročno rešitev vidim v tem, da rektorat Univerze v Ljubljani umakne predlog o prepovedi vpisa, dolgoročno pa je treba študijskim smerem nacionalnega pomena omogočiti preživetje z določbo, da za njih ne veljajo splošna merila o številu vpisnih mest in o številu diplomantov. Ker naj bi določba veljala za vse slovenske univerze, bi jo moralo razglasiti in finančno podpreti Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo. Janez Orešnik, Ljubljana, 8. 12. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 17:44:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 17:44:33 +0100 Subject: Novoletno voščilo -- Negotova usoda dveh strok -- Razpisi Message-ID: <009c01c7238c$f731fb30$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Poslano: 19. december 2006 16:50 Zadeva: voščilo slovlitovcem VOŠČILO Vsakdo si svojo pot utira, po svetu raztepenem hodi, po cesti ravni jo ubira, spet drugi po brezpotjih blodi ... Nas loči sila sredobežna in nas na vse strani razsuje, nas veže sila sredotežna, prijateljsko, srčnó združuje. Kjerkoli smo, napijmo zdravju, ko nas pozdravlja novo leto, veseli se predajmo slavju, prijateljstvo nam naj bo sveto. (Jože Lipnik) ======= Od: "Osolnik Vladimir" Poslano: 19. december 2006 9:58 Zadeva: RE: [SlovLit] Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Vsekakor gre za stroki nacionalnega pomena, ki ju vsako akademsko raziskovanje in poučevanje lingvističnih disciplin neizogibno in nujno potrebuje - seveda, tudi slovenščina in ostali slovanski(ter germanski in romanski) jeziki na slovenski univerzi. Predlog akademika Orešnika odločno podpiram, dodajam pa tudi, da so ti negativni podatki rektorata po moji skromni vednosti napačni: študentov je vpisanih malo, vendar pa so njihovi študijski interesi in cilji poglobljeni in znanstveno relevantni, dosegajo dolgoročne učinke in razmeroma številni nadaljujejo podiplomski študij. Sicer pa je vprašljiva tudi poteza rektorata, da brez dogovora z učitelji teh smeri in vodstvom Filozofske fakultete, in tudi brez javne strokovne razprave, odloča o tako pomembnem in zahtevnem vprašanju. Izražam podporo akademskemu študiju in kriterijem znanosti ter obema strokama. Pričakujem, da bo ta slaboumni sklep umaknjen. -- Vladimir Osolnik ====== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 19. december 2006 15:54 Http://www.ad-futura.si/ -- razpisi agencije Ad futura za raziskovalno in pedagoško sodelovanje s Slovenci iz tujine v RS, sodelovanje tujih raziskovalcev v RS in slovenskih doktorskih študentov v tujini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 20:40:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 20:40:02 +0100 Subject: Evropska dediščina ljudskih pesmi -- TEI učbeniki Message-ID: <02bd01c723a5$7b717e80$6400a8c0@P4> Od: "Marjetka Golez Kaucic" Poslano: 18. december 2006 10:43 Zadeva: posebna sekcija na SIEF kongresu Na spletni strani www.ulster.ac.uk/sief2008 so sedaj objavljene vse tematske sekcije, ki bodo organizirane v okviru 9. svetovnega etnološkega in folkorističnega kongresa, ki bo v juniju 2008 v Derriyu na Severnem Irskem. Kot vodja ene od sekcij z naslovom Ali imamo evropsko dediščino (ljudskih) pesmi, ali evropsko dediščino v pesmih? / Is there a European heritage of songs or is there an European heritage in songs?, vas pozivam, da se prek spletne strani prijavite vsi tisti, ki se ukvarjate z raziskovanjem ljudskega (in umetnega) pesemskega izročila, z vsemi vidiki, tako folklorističnimi kot etnološkimi, etnomuzikološkimi, antropološkimi ter tudi s tistimi, ki so komparativni: z literarnovednimi, sociološkimi, filozofskimi, psihoanalitičnimi idr., k sodelovanju v tej sekciji. Način prijave je na zgoraj omenjeni spletni strani, prek katere lahko pošljete svoj povzetek. Vljudno vabljeni k sodelovanju! Z lepimi pozdravi, doc. dr. Marjetka Golež Kaučič ======== Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v20/0341.html -- konzorcij TEI (http://www.tei-c.org/) poziva vse, ki opremljajo prozo, poezijo, dramo, rokopise, znanstvene izdaje ipd. s TEI-oznakami, da pošljejo zglede dobre prakse, ki jih bodo postavili na splet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 09:31:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2006 09:31:01 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev_=22rdeči_kabinet=22_--_Odprt a_vrata_ljubljanske_slovenistike Message-ID: <000601c72411$4f2d20b0$e24602c1@ff.unilj.si> From: Eva Tesar Terseglav [mailto:eva na tesar.cc] Sent: Wednesday, December 20, 2006 8:23 AM Subject: Re: Cankarjev "rdeči kabinet" Majhna opomba k spodnjemu besedilu: ce gre za Ottakring, potem je to 16. okraj. Ce pa je vas arhitekt zivel v osmem okraju, se ta imenuje Josefstadt. Razlika med obema okrajema je precejsnja. Medtem ko je Ottakring delavsko predmestje, je Josefstadt ne ravno skromen mescanski predel. Lp, Eva Tesar Terseglav ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, December 17, 2006 11:30 PM Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Od: "Donald F. Reindl" Poslano: 17. december 2006 11:16 Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih metrov, ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don ========== Danes 20. 12. ob 15.00 se bodo v drugem nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2) odprla vrata prenovljenih slovenističnih kabinetov. Vabljeni k ogledu in prijetnemu stanovskemu druženju ob koncu leta. (Za prigrizek in odžejanje bo poskrbljeno.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 09:14:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 09:14:58 +0100 Subject: Nov razpis na dunajski slovenistiki -- Slavko Grum -- Seksistična družba seksistični slovar Message-ID: <00d901c724d8$1c91edd0$6400a8c0@P4> Od: "Elizabeta M. Jenko" Poslano: 20. december 2006 15:16 Zadeva: [Fwd: [Slawistik] JOB: Gast-Prof. für Slowenisch (4 Monate), Uni Wien] Nov razpis na dunajski slovenistiki! Univerza na Dunaju je nedavno objavila razpis za štirimesečno gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem poletnem semestru (od 1. marca do 30. junija 2007). Pogoji so ustrezna znanstvena kvalificiranost, pedagoška in didaktična usposobljenost, delovno težišče na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literature in kulturnih ved, pripravljenost predavati 8 tedenskih ur ter dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled o vaši predavateljski dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8A/5-2006/07; www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/index.php?Alias_ID=1&sub1=13&Art_ID=3) in jih je treba poslati do vključno 16. januarja 2007 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien/Dunaj, Avstrija. Lepo vas pozdravljam, Andrej Leben andreas.leben na univie.ac.at ======== From: Andreja Frankovič [mailto:andreja.frankovic na gmail.com] Sent: Wednesday, December 20, 2006 2:00 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Slavko Grum: Deček in blaznik Mi lahko kdo pomaga najti Grumovo kratko zgodbo Deček in blaznik? Zelo vam bom hvaležna! Sončen pozdrav, Andreja Frankovič ========= Od: "Blaz Matija Gersak" Za: Poslano: 20. december 2006 21:44 Zadeva: prošnja Spoštovani! Ne vem, ali je to primerno mesto, če želi dijak nekaj vprašati, ampak poskusiti ni greh - upam. Nikakor ne morem v nobenem slovarju najti ženskih oblik za naslednje besede: kosec jezdec pisec kupec Zatorej Vas naprošam če mi jih prosim lahko pomagate najti. Hvala lepa vnaprej, Blaž Matija Geršak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 10:00:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 10:00:50 +0100 Subject: [SlovLit] O jeziku univerzitetnih predavanj Message-ID: <011101c724de$84a39080$6400a8c0@P4> Od: "Osolnik Vladimir" Poslano: 21. december 2006 9:29 Zadeva: o jeziku predavanj na Filozofski fakulteti in Univerzi v Ljubljani O JEZIKU PREDAVANJ Nekaj besed o nedavnem pogovoru na sedežu Univerze v Ljubljani o jeziku, v katerem profesorji predavajo in v katerem naj predavajo v naslednjem študijskem obdobju svojim študentom na fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani, oz. natančneje o dilemi: ali naj bo v bodoče jezik akademskih predavanj na tehničnih in humanističnih fakultetah v Sloveniji slovenščina ali angleščina, oz. nek tuj jezik? Pogovor je bil zanimiv; obisk je bil izjemen, kar potrjuje aktualnost teme in zavzetost kolegov in širše javnosti za usodo slovenščine na področju visokega izobraževanja in znanosti nasploh. Predstavniki ministrstva in Univerze so bili za konstruktivno obravnavo tako zahtevne teme nepripravljeni: argumentirano pa so nastopili prof. Ada Vidovič Muha in M. Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete, profesorji Korošec, Grizold, Golobova in Joganova s Fakultete za družbene vede. K tamkaj podanim 'iztočnicam', 'poudarkom' in 'izpostavljenim' vprašanjem bi kazalo po mojem mnenju po slovensko kratko reči, da gre tu za navidezno ali namišljeno dilemo, vsiljeno slovenski javnosti in nam, učiteljem na Filozofski fakulteti in Univerzi. Leta 412 (verjetno tudi prej) so na današnjem ozemlju Slovenije (in sosednjih pokrajin), natančneje: med severnim zalivom Mediterana, Alpami in Donavo naši slovanski predniki imeli in govorili svoj in naš slovenski jezik in tudi zapisali prvo slovensko besedo v latinščini, Snežnik: 'SNESSNICCO'; leta 858 so na alpsko-panonskem slovanskem ozemlju v svojem in našem slovenskem jeziku napisali prve znane štiri krščanske knjige (Evangelije, Molitvenik, Apostol /opisi življenja apostolov in njihovih del/, Psaltir /knjigo psalmov/) in zatem leta 863 (ali 869) Sveto Pismo; nato so dvanajst stoletij kontinuirano govorili in pisali ter vsestransko razvijali svoj in naš slovenski jezik, ' ljubo slovenščino', ki je tako prehodila stopnje artikulacije, nominacije, normiranja, standardizacije in mednarodne afirmacije; ob teh splošno znanih dejstvih leta 2006 za slovensko univerzo/univerze alternative slovenščini kot poučevalnemu jeziku v dodiplomskem in podiplomskem študiju ni, in je ne more biti. Glede dolgoročnih interesov Univerze v Ljubljani, njenih učiteljev in vseh Slovencev, ki jih danes zakrivajo kratkoročni pragmatični interesi, kaže v letu 2007 in naslednjih desetletjih na državni ravni: 1. ­izoblikovati daljnoročno opredelitev vloge slovenščine v slovenski državi, v Evropski skupnosti in v mednarodni skupnosti nasploh; 2. intenzivirati razvoj in vlaganja v izobraževanje, v humanistko in zlasti v slovenistiko, ki je bila in ostaja obči in znanstveni temelj duhovne zgradbe slovenstva in nacionalne identitete slehernega posameznika in slovenske skupnosti; 3. zaradi izraženih nasprotij med družbenimi in tehničnimi vedami, ki za svoj razvoj terjajo uvajanje tujih jezikov v pedagoški proces premisliti in uveljaviti delitev Univerze na tehniško in druga področja ter s tem tudi možnost diferencirane opredelitve učnega jezika; 4. uveljaviti zahtevo učiteljev, ki so ustanavljali prvo slovensko univerzo (1912 - 1919), da študent na slovenski Univerzi, oz. na katerekoli njeni članici ne more pridobiti diplome, če ni vsaj en semester poslušal in opravil izpit iz slovenskega jezika; 5. na ravni ustanovitelja Univerze v Ljubljani (in univerz v Sloveniji) sistemsko urediti pravna, organizacijska in finančna vprašanja, ki te naloge opredeljujejo in omogočajo; 6. poročati strokovni in širši javnosti o tozadevnih ukrepih in njihovem uresničevanju. Kar zadeva jezik poučevanja in predavanj tujih znanstvenikov na slovenskih Univerzah je treba javno povedati, da je večjezičnost v urbani družbi današnjega časa slovenski in evropski standard, da v Sloveniji obstaja kakovosten pouk tujih jezikov na vseh ravneh obveznega brezplačnega šolanja, da so nam te in druge (tehnološke) možnosti ponudile vsakomur dosegljive in dostopne povzetke, izvlečke, prevode, kot tudi več oblik prevajanja govorjene in pisne besede. Zato splošnih pogovorov o slovenščini na univerzi ne potrebujemo: potrebujemo le dolgoročno in smiselno organizirano dejavnost Univerze in njenega ustanovitelja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 18:08:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 18:08:35 +0100 Subject: [SlovLit] Nova besedila in nove slike Message-ID: <02b201c72522$a80f28b0$6400a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp -- na spletnih straneh knjigarne FF je zdaj mogoče vpisovati komentarje k ponujanim knjigam. http://www.textodigital.ufsc.br/english/index2.html -- elektronski časopis s prispevki o literaturi in tekstih v digitalni dobi. http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 -- nova dva teksta v zbirki slovenskih leposlovnih besedil: Zofka Kveder: Amerikanci (1908; s strešicami zastonj opremila Andreja Hacin) in Jani Kovačič: Balade s ceste (2001). http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri69/index.html -- Dleskovška planota, zgodovina ljubljanske slovenistike (prosim za imena nepoznanih na sliki), slovenistika zdaj (iz fotoalbuma). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 21:09:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 21:09:45 +0100 Subject: Za napršnjek vedrine Message-ID: <037c01c7253b$f6f1ac00$6400a8c0@P4> Od: "Berta Golob" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 21. december 2006 19:24 Zadeva: Re: [SlovLit] Nova besedila in nove slike G. Miran, izkoriščam tole priložnost, da Vas povprašam, ali poznate, in slavisti - tudi še študirajoči - , Ftičarjev roman v prekmurskem dolinskem narečju (Za napršnjek vedrine); zdaj je izšel drugi del. Prvi pa že l. 2004. Kolikor vem, ostaja v senci knjižne ponudbe, kar pa iz več razlogov ni prav. Lepo bi bilo avtorju Jožetu Ftičarju omogočiti, da ga predstavi slavistom in širši javnosti. Lepo pozdravljeni. Berta Golob ====== Za nápršnjek vedríne / Jože Ftičar. - Murska Sobota : Stopinje ; Odranci : #Kulturno društvo #Osem src, 2004-. - Zv. <1-> ; 24 cm Dosedanja vsebina: 1 / [spremna beseda Jože Horvat, Franc Just, Franc Zadravec]. - 2004 (Murska Sobota : Klar). - 212 str. - Uvod / Jože Horvat: str. 8. - Romanu J. Ftičarja na rob / Franci Just: str. 8-9. - Romanu Jožeta Ftičarja na rob / Franc Zadravec: str. 10 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 26 22:41:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Dec 2006 22:41:21 +0100 Subject: Razvezani jezik: prosti slovar žive slovenščine Message-ID: <010201c72936$966cbd30$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 26. december 2006 18:45 Zadeva: Darilo: Razvezani snopic Ob drugi obletnici delovanja spletnega slovarja Razvezani jezik in tik pred prehodom v novo leto vam podarjamo cisto svezo elektronsko knjigo! Razvezani jezik je spletni slovar, ki ga lahko pisemo vsi. Brez delitve nalog, pretiranih napotkov in cenzure. Nastal je leta 2004 na zelniku Drustva za domace raziskave, prostor pa je nasel na domacem umetniskem strezniku Skylined. Sprva je bil namenjen frazeologiji, a se je izkazalo, da ga uporabniki polnimo z raznorodnimi gesli in da pred nami v resnici nastaja prvi prosti slovar zive slovenscine! V dveh letih je prek 350 piscev prispevalo okrog 1200 gesel in 300 clankov. Ugotovili smo, da je ze skrajni cas, da se posladkamo z jagodnim izborom, s cimer se je naposled strinjalo tudi Ministrstvo za kulturo. Izdali smo Razvezani snopic (zvezek za zacetek): oblikovano elektronsko knjigo s 85 clanki, ki smo jih tudi jezikovno uredili. Clanki brez dlake na jeziku obravnavajo vecne cloveske zagate, za katere mora vsaka generacija iznajti izraze s prenesenim pomenom. Od smrti in seksa do zavisti, od pijancevanja do nestrpnosti vseh vrst. Vsebine in odsotnost vandalizma v Razvezanem jeziku dokazujejo, da je o tako travmaticnih temah moc govoriti tudi hudomusno (a odkritosrcno) in ne le sovrazno kot bi utegnili pomisliti zadnje case ... Upamo, da boste nasega darila veseli in ga boste priporocili tudi prijateljem! Knjigo si lahko brezplacno pretocite s tega naslova: http://razvezanijezik.org/?page=Razvezani0.pdf Hvala za pozornost in na svidenje v 2007! Drustvo za domace raziskave Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat http://www.ddr.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 27 19:02:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 27 Dec 2006 19:02:07 +0100 Subject: Slovenski gledališki portal Message-ID: <004d01c729e1$2092a3d0$6400a8c0@P4> Od: "tamara.matevc" Poslano: 27. december 2006 9:07 Zadeva: Re: www.sigledal.org Spletno mesto www.sigledal.org vstopa ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja 2007 v začetno fazo delovanja. Njegov cilj je odgovoriti na vse spletne potrebe slovenskega gledališča ter postati osrednje gledališko informacijsko središče in ključna referenčna točka slovenske gledališke srenje: ustvarjalcev, raziskovalcev in obiskovalcev. Del spletnega mesta je tudi spletna enciklopedija slovenskega gledalisca, ki je v nastajanju in bo v nastajanju najbrz ves cas ... Prosim oglejte si, kako nastaja: http://www.sigledal.org/geslo/Glavna_stran user name: sigledal password: gila270103 Morda boste najbolj hiter pregled dobili, ce startate iz Zadnji sprememb, Zadetkov v polno, itd. Zanima me, ce morda vidite kaksno priloznost za sodelovanje vasih studentov pri gradnji te spletne podatkovne baze; ogledala sem si namrec http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dn_a&expression=kb%3A%20slovenska%20dramatika in http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dn_a&expression=kb%3A%20gledali%B9%E8e in zdi se mi, da bi bilo fantasticno, ce bi studentje obesali svoje seminarske, diplomske itd. naloge tudi na spletno mesto Sigledal, v wiki segment tega mesta. Mislite, da za to obstajajo kaksne realne moznosti? Hvala vam se enkrat, lepo vas pozdravljam Tamara From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 28 14:24:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 28 Dec 2006 14:24:44 +0100 Subject: Knjige in članki -- Afna in omega Message-ID: <022801c72a83$8b1d8b00$6400a8c0@P4> http://www.knjizara.co.yu/knjige/ -- nove filološke, jezikoslovne in literarnovedne knjige na spletišču Knjižara. http://www.indexprohibitorum.si/ -- Index prohibitorum: spletna revija, ki objavlja prispevke, ki so jih slovenski mediji iz različnih razlogov zavrnili ali ignorirali. Od decembra 2006 smo to dejavnost preselili v rubriko Index prohibitorum, revijo pa razširili še z rubrikama Vox populi, v kateri objavljamo aktualne članke, obvestila in komentarje, za katere, skupaj z njihovimi avtorji menimo, da v drugih medijih ne bi bili deležni primerne pozornosti, in Vox commentarii, kjer vsak petek objavimo nov prispevek enega izmed naših kolumnistov. ======= Od: "Bostjan Skorjak" Za: Poslano: 28. december 2006 14:02 Zadeva: AFNA Spoštovani Slovlitovci! Žilica mi ne da miru, da vam ne bi za veseli zaključek leta posredoval še svojega, seveda zelo neresnega predloga za poslovenjenje znaka @, namesto sicer že udomačene afne. Recimo, "bučar", seveda v večno čast in slavo spoštovanemu pravniku prof. dr. Francetu Bučarju. Kaj bi sam na takšno neumnost odgovoril, je vsem jasno. Torej, nehajmo guncat' afne in se veselimo novega leta. Srečno! Boštjan Škorjak, alias štrk From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 3 15:20:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Jan 2007 15:20:44 +0100 Subject: Športna knjiga -- Štrudel -- Še dve povezavi Message-ID: <004001c72f42$5c8b0470$6400a8c0@P4> Od: Adrian Kert [adrian.kert na mohorjeva.at] Poslano: 5. december 2006 17:58 Zadeva: Sportna knjiga Mohorjeva Celovec vabi k sodelovanju v projektu SPORTNA KNJIGA. Projekt naj bi bil kompendij zanimivih literarnih (ali polliterarnih) prispevkov na temo sport. Prikaze naj, kaj imajo sportno zainteresirani pisatelji, pesniki, esejisti, humoristi, znanstveniki v predalcku. Z veseljem bomo sprejeli odzive. Lep pozdrav, Adrian Kert Mohorjeva zalozba Celovec ======== Od: "Duša Zgonec-Hibon" Poslano: 28. december 2006 14:44 Zadeva: O afni - strudlu V mogoce zanimivo informacijo o @: A veste, kako temu znaku recejo v Palestini in Izraelu? STRUDEL. Razen kaksnih zidovskih priseljencev iz Centralne Evrope (teh nisem srecala!!), seveda nihce ne ve, kaj ta kulinaricna beseda pomeni. Zame je bila to priloznost, da smo izmenjali nekatere slastne recepte, zlasti s palestinskimi prijatelji. Ce bi slo za izvirno slovensko poslastico, bi bil to mogoce tudi predlog za novo poimenovanje, saj je znak rez zvit, bolj kot afnast. Vesele praznike in mnogo lepega v letu 2007! In hvala za vse novice, ki jih preko vas dobim zlasti v Franciji, kjer zivim. Lep pozdrav, Dusa Zgonec-Hibon. ========= Htp://creativecommons.si/bralnik2 -- bralnik2, besedila o avtorstvu in cc-licenci. Htp://www.indexprohibitorum.si/vox-populi, glej tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nepremicnine.html -- slavist o zelo prozaični temi: popisu nepremičnin. In še o zviti podražitvi elektrike: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/elektro.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 12:52:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 12:52:46 +0100 Subject: Slovenska graška jesen Message-ID: <003701c72ff6$dae21b60$6400a8c0@P4> Od: "Silda Bedenk" Za: Poslano: 4. januar 2007 9:54 Zadeva: Graski prispevek Slovenska graška jesen Na univerzi v Gradcu deluje najstarejša slovenistika in tej odlični tradiciji poskušamo ostati zvesti tudi vsi trenutno delujoči slovenisti v Gradcu - pod duhovnim in strokovnim vodstvom našega spiritusa agensa prof. Ludvika Karničarja. Tako smo vso jesen 2006 skrbeli za pestro kulturno, literarno in strokovno dogajanje, ki so ga z množičnim obiskom nagradili kolegi in študenti s slavistike in prevajalstva ter drugi v Gradcu ali okolici živeči Slovenci, Korošci in slovenščino občudujoči ali vsaj učeči se Avstrijci. V torek, 24. oktobra 2006 sta nas obiskala prof. dr. Matjaž Kmecl, ki nas je navdušil s kratkim, a kot vedno bravuroznim predavanjem o nenavadnem pridigarju Janezu Svetokriškem, ter slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, režiser, kritik in publicist Franček Rudolf, ki je na literarnem večeru bral iz svojih najnovejših del. V petek, 17.11.2006 smo s podporo Slovenskega znanstvenega inštituta z Dunaja in njegovega neutrudnega vodje dr. Rajšpa pripravili celodnevni slovenistični simpozij z naslovom Z obrobja v osredje. Red. prof. Marko Jesenšek z mariborske univerze je spregovoril o perspektivah slovenščine v bolonjskem univerzitetnem prostoru, izr. prof. Marko Stabej z ljubljanske slovenistike pa je precej razburkal duhove s svojim razmišljanjem o oljčnem oz. olivnem olju v sklopu svojega predavanja o razvoju sodobne slovenščine. Popoldanski del sta zapolnila doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije v Kopru, s predstavitvijo rezultatov raziskave o večjezičnosti na Primorskem in red. prof. dr. Miran Košuta s tržaške univerze z odličnim predavanjem o Bartolovem Alamutu. 6. slovenistični dan na graški slavistiki smo zaključili v svojem slogu - s koncertom moškega pevskega zbora Valentin Polanšek z Obirskega, ki številnim obiskovalcem koncerta s svojim izbranim petjem ni napolnil le ušes, ampak tudi ali predvsem (slovensko) dušo in srce. Le nekaj dni pozneje se je v Gradcu v sklopu Svetovnih dnevov slovenske književnosti predstavil uspešni slovenski pisatelj Andrej E. Skubic. 22. 11. 2006 popoldan se je v nabito polni največji predavalnici na slavistiki dve uri pogovarjal s študenti, ki so ga vneto spraševali, zvečer pa sta s prevajalcem Sebastianom Walcherjem v prijetni mali dvorani minoritskega samostana v Gradcu pripravila odličen literarni večer z izmeničnim branjem iz Skubičevih zadnji del v slovenščini in nemščini. 29. novembra 2006 je graškim slavističnim študentom predstavila govorni korpus slovenščine dr. Jana Zemljarič-Miklavčič s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Bogato jesensko dogajanje pa je zaključilo predbožično srečanje graških študentov slovenščine in prevajalstva, ki je tokrat potekalo v klubu slovenskih študentov in katerega osrednja točka je bil kviz >Lepo je biti slovenist<. Tudi klub slovenskih študentov v Gradcu se vse bolj vključuje v slovensko kulturno dogajanje na avstrijskem Štajerskem. To jesen so medse povabili dva slovenska avtorja - Dušana Merca in Esada Babačiča - ter pripravili nekaj slovenskih filmskih večerov. Lanska jesensko-zimska bera slovenističnega delovanja v Gradcu je bila torej kar bogata in prav gotovo bo tudi letos tako. --- Kasilda Bedenk, lektorica za slovenščino na graški univerzi From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 19:17:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 19:17:33 +0100 Subject: [SlovLit] LK -- Konferenca -- E-Pregelj Message-ID: <002201c7302c$9bedb690$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 4. januar 2007 15:30 Zadeva: LK, 8.1.2007 Spoštovani! Obveščam Vas, da zaradi odpovedi predavatelja srečanje Lingvističnega krožka v ponedeljek, 8. janurja 2007, odpade. Naslednje srečanje bo 19. februarja. Lep pozdrav, Alja Ferme ======= Od: "Markič Jasmina" Poslano: 4. januar 2007 16:54 Zadeva: Kongres v Lizboni Spoštovani! S slovenskega veleposlaništva v Lizboni so mi poslali sporočilo (in vabilo k sodelovanju) za mednarodno konferenco: Iberian and Slavonic Cultures in Contact and Comparison: Towards Crisis and Prosperity (www.iberian-slavonic.org). Organizira Filozofska fakulteta Univerze v Lizboni 26. in 27. aprila 2007. Prijave so do 9.1.2007 (rok bodo po vsej verjetnosti podaljšali). Lep pozdrav, Jasmina Markič ========= Http://www.intratext.com/ml/Issue359.htm -- v IntraText Digital Library sta spet dve novi besedili: Ivana Preglja, Mlada Breda (http://www.intratext.com/Y/SLV0070.htm) in Thabiti kumi (http://www.intratext.com/Y/SLV0071.htm). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 23:30:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 23:30:03 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici Message-ID: <001201c7304f$e1cc9820$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 4. januar 2007 21:34 Zadeva: Dilema o Zdravljici Pozdravljeni, debata z bratranci, ki obiskujejo 9. razred OŠ, je zadnjič nanesla na Prešerna. Vprašali so me, katera varianta Prešernove Zdravljice je prava, saj se besedilo v berilu, ki ga uporabljajo (Z roko v roki, DZS) glasi: "Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!" Obenem je v istem berilu v ozadju posnetek Prešernovega rokopisa Zdravljice, ki pa ima drugačno besedilo: "Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko ..." Katera verzija se naj pripiše Prešernu in kdo je potemtakem avtor druge? Na vprašanje jim nisem znala prav odgovoriti, v spominu pa imam drugo različico, torej tisto z "rodile". Mladim nadobudnežem sem obljubila, da se bom pozanimala, kako je s to rečjo. Doma sem preverila nekaj virov: VARIANTA 1 (3 viri) "Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!" a) Cirman, Golc, Kocijan, Potrata, Šimenc: Z ROKO V ROKI, Berilo za deveti razred OŠ, 2002, DZS. b) http://www.intratext.com/IXT/SLV0032/_P2.HTM c)France Prešeren: Poezije (Cankarjeva založba, 1972) VARIANTA 2 (7 virov) "Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko ..." a) France Prešeren: Poezije (Prešernova družba, 2000) b) France Prešeren: Poezije (Prešernova družba, 1965) c) France Prešeren: Poezije (prešernova knjižnica, Ljubljana 1952) e) France Prešeren: Poezije (Mladinska knjiga, 1980) f) France Prešeren: Poezije (Mladinska knjiga, 1982) g) Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih: Skrivno življenje besed. Berilo za osmi razred OŠ (MK, 1999) - še potrjen učbenik h) Gregor Kocijan, Stanko Šimenc: V nove zarje. Slovensko berilo za 8. razred OŠ (MK, 1994) - eno izmed starejših beril Mogoče veste kaj več o tem? Lep pozdrav, Katarina From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 8 06:51:18 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 08 Jan 2007 06:51:18 +0100 Subject: [SlovLit] tiskovka, predavanje in nekaj spletnih povezav Message-ID: <45A1E9E6.30071.1CAA7468@matjaz.zaplotnik.siol.net> Prva letošnja tiskovna konferenca publikacij FF bo v torek 9. januarja ob 11. uri v predavalnici 526/V. Med drugim bodo predstavljene tudi naslednje novitete: -- O raznolikosti in spreminjanju jezikov (Frančiška Trobevšek Drobnak), -- Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini (Mitja Skubic), -- British literature: from the Anglo-Saxons to the Victorians (Nike Kocijančič Pokorn). Delo _O raznolikosti in spreminjanju jezikov Frančiške Trobevšek Drobnak_ je namenjeno strokovni in širši javnosti, ki želi razširiti svoje vedenje o živih in izumrlih jezikih sveta, njihovem spreminjanju, prepletenosti z družbenim in kulturnim razvojem človeštva in sorodstvenih vezeh. Posebna pozornost je namenjena pidžinskim in kreolskim jezikom, pravim "laboratorijem" za opazovanje jezikovnega spreminjanja in preverjanje domnev o vzrokih zanj. Delu sta dodana seznam uradnih in najbolj razširjenih jezikov ter seznam tistih 271, ki so v knjigi omenjeni. Študija _Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini Mitje Skubica_ raziskuje jezikovne vplive slovenščine, zlasti zahodnoslovenskih govorov, na obsoško furlanščino, in sicer na ozemlju, kjer se stikata in si ga že stoletja dolgo delita slovanski in romanski svet. Dokaz za tesno simbiozo obeh etnij so tudi v furlanskih obsoških govorih po slovenščini posnete skladenjske strukture. Učbenik Nike Kocijančič Pokorn _British literature: from the Anglo- Saxons to the Victorians_ podaja pregled temeljnih literarnih besedil in avtorjev z Otoka od 7. stoletja naprej in umešča osrednje avtorje in avtorice v literarni, zgodovinski in kulturni kontekst britanske družbe. Knjigarna FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp) ---------- Oddelek za zgodovino FF v Ljubljani vabi na slavnostno predavanje Petra Vodopivca Zakaj se sploh še ozirati k francoski revoluciji? Ali je revolucije res že konec? v četrtek, 11. 1. 2007, ob 18. uri v predavalnici 102 na Oddelku za zgodovino. Po predavanju bomo na Oddelku nazdravili profesorjevemu življenjskemu jubileju. --- Vabi Marta Verginella, predstojnica Oddelka za zgodovino, posredovala Maja Božič ---------- http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/skubic%2080/index.html -- Zaslužni prof. dr. Mitja Skubic, romanist in ustanovitelj slovenske hispanistike, je decembra dopolnil 80 let. Ob tem visokem jubileju se mu je Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poklonil s priložnostno slovesnostjo, ki je bila 13. decembra ob 16h v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Fotografije s slovesnosti so dosegljive na navedeni povezavi. Hispanisti so slavljencu posvetili tudi monografijo Slovenski prispevek ob 400. letnici Don Kihota, ki je nastala po mednarodnem simpoziju na FF. --- Matjaž Rebolj http://www.raziskovalec.com/isci/isciprevod.htm -- Avtomatski prevajalnik iz slovenščine v angleščino in obratno. Lahko prevaja povedi, dolge do 200 znakov. http://www.mozilla.com/firefox/ -- Priljubljen odprtokodni pregledovalnik spleta Firefox je na voljo v posodobljeni in nadgrajeni različici Firefox 2. Pregledovalniku se lahko poljubno dodajo številni dodatki, ki uporabniku olajšajo pregledovanje spleta. Eden od dodatkov je na primer Slovar za slovenski jezik, ki omogoča slovensko črkovanje: https://addons.mozilla.org/firefox/3046/ Gre za slovenslo slovar pod licenco GNU GPL, ki več odprtokodnim brskalnikom omogoči popolno delovanje v slovenskem jeziku. Navedeni slovar temelji na slovarju, ustvarjenim za OpenOffice.org, katerega avtorji so Amebis, d. o. o., Tomaž Erjavec, Aleš Košir, Primož Peterlin in Robert Ludvik. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 8 06:54:40 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 08 Jan 2007 06:54:40 +0100 Subject: [SlovLit] dec. zagovor + Primerjalna knjizevnost 29/2 Message-ID: <45A1EAB0.26959.1CAD8B8C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Še dve novici iz meseca decembra: ---------- 22. decembra 2006 je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorija zagovor svoje doktorske disertacije opravila asist. Alenka Jovanovski. Naslov njene doktorske disertacije je Estetsko in religiozno izkustvo v poeziji: pomen religioznega za estetsko izkustvo (mentor: izr. prof. dr. Tomo Virk). ---------- Konec decembra 2006 je izšla zadnja, tj. druga številka 29. letnika revije _Primerjalna književnost_. Številka ima 198 strani, v njej razprave objavljajo GALIN TIHANOV, MATJAŽ BIRK, JELKA KERNEV ŠTRAJN, SETA KNOP, ALEN ŠIRCA, JULIJA URŠIČ, MARIJAN DOVIĆ in BLAŽ LUKAN. V angleščini napisan članek GALINA TIHANOVA z Lancaster University preučuje povezanost Gustava Špeta z ruskim simbolizmom, njegov prispevek k ruski literarni teoriji in njegovo vlogo na ruskem kulturnem in intelektualnem prizorišču v prvih desetletjih 20. stol. V nemškem jeziku je objavljena razprava MATJAŽA BIRKA, ki primerja pripovedna dela Gustava Flauberta in Josepha Rotha; primerjava se osredotoča zlasti na uporabo žanra legende, ki sta ga vsak po svoje aktualizirala tako francoski kot avstrijski pisatelj. JELKA KERNEV ŠTRAJN se v svojem prispevku sprašuje, ali je alegorija alternativa simbolu. Preučuje rabo obeh izrazov skozi zgodovino, pri čemer ugotavlja, da je za sedanji pomen alegorije bilo ključno obdobje romantike, ko so Goethe, Coleridge in ostali začeli simbolu pripisovati očitno prednost pred alegorijo. SETA KNOP primerja in razčlenjuje tri literarne upodobitve Fausta v literaturi 20. stoletja -- "paradigmatičnega nemškega Fausta Thomasa Manna, malodušnega ruskega Fausta Mihaila Bulgakova ter streznjenega francoskega Fausta Paula Valéryja". ALEN ŠIRCA razpravlja o mističnem govoru in mističnem pesništvu oz. o njunih razlikah pri sporočanju mističnega izkustva. JULIJA URŠIČ piše o polemikah o plagiatu, ki so se 1976 ob izidu _Grobnice za Borisa Davidoviča_ Danila Kiša razplamtele v bivši Jugoslaviji. Obtožbe, da je Kiševa knjiga plagiat, so izostrile pojmovanja literarne in družbene resničnosti ter postavile prelomno točko v literarni teoriji na področju bivše Jugoslavije. Članek MARIJANA DOVIĆA obravnava stopnjo profesionalizacije literarnega ustvarjalca v različnih obdobjih slovenske literarne zgodovine. Glede na finančne vire preživljanja literarnega proizvajalca in nekatere druge dejavnike, ki so vplivali na literarno produkcijo, Dović razmejuje pet obdobij, ki zadevajo profesionalizacijo slovenskega literarnega proizvajalca. BLAŽ LUKAN, avtor zadnje razprave, pa se ukvarja z razmerjem med (praktično) dramaturgijo in slovensko (zlasti sodobno) dramatiko. Obravnava spreminjanje položaja dramaturgije od osnovnega, tematskega nivoja, v katerem sta drama in dramaturgija v najmanj napetem medsebojnem razmerju, do strukturnega nivoja, kjer se dramaturški postopek kar prekrije z dramo (tako da le-ta postane že uprizoritveni scenarij). Sklepni del tokratne številke prinaša tri ocene (JELKA KERNEV ŠTRAJN piše o publikaciji _Les dilemmes de l'identité aux confins de l'Europe: La cas roumain_ Monice Spiridom, URŠA ZABUKOVEC o zborniku _Breztalnosti: Lev Šestov med literaturo, religijo in filozofijo_, ki ga je uredil Vid Snoj, MARKO MARINČIČ pa o _Poetiki zgodnjebizantinske literature_ Sergeja Averinceva) in dve poročili (MARIJAN DOVIĆ piše o 10. kongresu Mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL avgusta 2006, MATJAŽ ZAPLOTNIK pa o četrtem Mednarodnem komparativističnem kolokviju "Zgodovina in njeni literarni žanri" v Lipici septembra 2006). Spletna stran PKn: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm ---------- Matjaž Zaplotnik From zoran.bozic na guest.arnes.si Mon Jan 8 22:02:27 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Mon, 8 Jan 2007 22:02:27 +0100 Subject: [SlovLit] Kvalileten pouk v hribovski osemletki Message-ID: <000d01c73368$4e2a0320$0a4d2954@tatamama> Dragi slovlitovci! Prosim za pomoč, in sicer me zanima naslednje: a) kje, kdaj in v kateri družbeni ureditvi je potekal spodaj opisani pouk? b) ali se iz navedenega opisa lahko naučimo česa za današnjo rabo? Zapis na kosu orumenelega časopisnega papirja: "Kot primer, kako je potekal pouk v vaški osnovni šoli, navajam razmere na šoli v nekem hribovskem zaselku. V tem zaselku so osnovno šolo zgradili že pod Avstrijo. V tem času je bila šola osemrazredna. Zaradi manjšega števila otrok so bili višji razredi skupni. Pouk je potekal dopoldne in popoldne. Učil je en sam učitelj, vendar so se učitelji vsako leto menjali. Dekletom je bila to prva zaposlitev po končanem učiteljišču. Njihovo poučevanje je pogosto preverjal šolski nadzornik iz doline. Teh so se otroci še posebno bali in pred tablo so zmeraj poklicali le najbolj nadarjene. Metode vzdrževanja reda in avtoritete so pri učiteljicah neredko prekoračile pravo mero vzgojnih ukrepov. Odnos med šolarjem in učiteljem se je razvijal na ravni strahospoštovanja. Pela je palica. Če je kdo od učencev snov težko obvladal, se je pripetilo, da ga je učiteljica v navalu jeze pretepla ali z glavo udarjala ob tablo. Pouk je potekal ob nenehnem ponavljanju snovi, drilu, dokler snovi otroci niso obvladali na pamet. Učna snov je zajemala spoznavanje domovine, njenega zemljepisa, zgodovine, književnosti, gospodarskih in pravnih ved. Program je bil obsežen in kvaliteten, otroci so se veliko naučili. Vsi so tekoče govorili v knjižnem jeziku. Znali so na pamet življenjepis državnega suverena, peli narodno himno, domoljubne pesmi, deklamirali pesmi Prešerna, Gregorčiča in Aškerca. V šoli so mladini vcepljali idejo o veličini slovenskega naroda." Morebitna pojasnila mi pošljite na naslov zoran.bozic na guest.arnes.si. Prav lepa hvala in prisrčen pozdrav! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 9 12:13:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Jan 2007 12:13:52 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici -- Nekaj berila o digitalni kulturi Message-ID: <012201c733df$3ffb35e0$6400a8c0@P4> Re: Dilema o Zdravljici Kadar avtorji napišejo več variant istega dela, moramo pri ponatiskovanju med njimi izbirati. Urednik Janko Kos se je v Prešernovem Zbranem delu odločil za princip zadnje roke in izbral tisto varianto Zdravljice, ki jo je Prešeren zadnjo pripravil za tisk v Krajnski čbelici in Novicah leta 1848 (Prijatli! Odrodile / so trte) in je v javnosti manj znana kot tista, ki jo je Prešeren pripravil za objavo v Poezijah dve leti prej (1846), vendar jo je iz cenzurnih ozirov nazadnje izpustil (Spet terte so rodile, / perjatli!; http://vedez.dzs.si/dslike/887/zdravljica.jpg). "Pravilni" sta obe, saj se pesnik nobeni ni odrekel, njun soobstoj pa lahko uporabimo v šoli za opozorilo na ustvarjalne in pravopisne dileme. Vprašljiva pa ostaja Kosova uvrstitev popravljene variante Zdravljice v knjigo Poezij v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Če jo je že hotel ponatisniti tam, potem bi pričakovali, da jo bo v prvotni obliki. Jaz bi se na njegovem mestu odločil za objavo spremenjene Zdravljice zunaj Poezij, nesojeno prvotno varianto, pripravljeno za Poezije, pa bi navedel v opombah. Ker je bila za slovensko himno (http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/) določena 7. kitica pesmi v prvotnem zapisu (Žive naj vsi narodi [...] da koder sonce hodi) in ne v spremenjeni varianti (Žive naj vsi narodi [...] ko koder sonce hodi), bi morda za šolsko in vsakdanjo, zlasti pa za praznično rabo veljalo poseči po navajeni prvotni varianti pesmi. --- miran ======== > Od: > Poslano: 4. januar 2007 21:34 > Zadeva: Dilema o Zdravljici > Pozdravljeni, > debata z bratranci, ki obiskujejo 9. razred OŠ, je zadnjič nanesla na > Prešerna. Vprašali so me, katera varianta Prešernove Zdravljice je > prava, saj se besedilo v berilu, ki ga uporabljajo (Z roko v roki, DZS) > glasi: > "Prijatlji! odrodile > so trte vince nam sladkó, > ki nam oživlja žile, > srcé razjásni in oko, > ki utopi > vse skrbi, > v potrtih prsih up budi!" > Obenem je v istem berilu v ozadju posnetek Prešernovega rokopisa > Zdravljice, ki pa ima drugačno besedilo: > "Spet trte so rodile, > prijat'lji, vince nam sladko ..." > Katera verzija se naj pripiše Prešernu in kdo je potemtakem avtor druge? > Na vprašanje jim nisem znala prav odgovoriti, v spominu pa imam drugo > različico, torej tisto z "rodile". Mladim nadobudnežem sem obljubila, da > se bom pozanimala, kako je s to rečjo. Doma sem preverila nekaj virov: > [...] Lep pozdrav, Katarina ============== Http://www.digitalhumanities.org/companion/ -- A Companion to Digital Humanities, prosto dostopna e-knjiga o uporabi računalnikov v humanistiki (uredniki Susan Schreibman, Ray Siemens, and John Unsworth), 2004, nova izdaja v pripravi za 2007. Http://www.hti.umich.edu/d/dculture/ -- The best of Technology Writing 2006 (zanimivi članki o digitalni kulturi, tudi o usodi knjige). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 9 12:17:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Jan 2007 12:17:29 +0100 Subject: O Františku Benhartu Message-ID: <012c01c733df$c19576b0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 9. januar 2007 11:32 Zadeva: O Františku Benhartu V Pragi je 25. decembra 2006 v starosti 82 let umrl doktor František Benhart, prevajalec in ambasador slovenske kulture na Češkem, dobitnik Pretnarjeve nagrade (2005) in Lavrinove diplome. Od leta 1957 let je češko javnost sistematično seznanjal s slovensko književnostjo: večino prevodov iz slovenščine je naredil prav on (več kot 70 knjig proze). Veliko je prevajal prozo in poezijo: prevedel je Kosmačev Pomladni dan in Tantadruja, nekatere knjige Bena Zupančiča, Mire Mihelič ... V devetdesetih letih je veliko prevajal slovensko poezijo. Izdal je več antologij slovenske poezije, v knjižni obliki je tudi objavil stilistično izbrušene prevode Tomaža Šalamuna, Aleša Debeljaka, Toneta Pavčka, Aleša Štegra, Jožeta Udoviča ... Češki kulturi je predstavil Draga Jančarja kot prozaista in esejista. Izdajal je tudi literarne kritike o češki in slovenski književnosti (Bralnica in druge neprimernosti,1984).Zelo osebno napisani in duhoviti so njegovi potopisi (Sijajen dan ob reki, 1996). Nesebično je tudi pomagal mladi generaciji prevajalcev na Češkem. Njegova smrt pomeni za slovensko kulturo na Češkem in v Sloveniji nenadomestljivo izgubo. Slovenisti iz Inštituta za slavistiko in vzhodnoevropske študije Karlove Univerze v Pragi bodo dne 15. 1. 2007 v prostorih Slavistične knjižnice Filozofske fakultete organizirali literarni večer, posvečen njegovemu spominu. --- Alenka Jensterle-Doležal From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 9 12:34:49 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 09 Jan 2007 12:34:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_Tomaža_Toporišiča_=27Kr iza_dramskega_avtorja_v_gledališču_osemdesetih_ in_devetdesetih_let_dvajsetega_stoletja=27 Message-ID: <45A38BE9.20058.663AE6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vabi na predavanje in ponovoletno zabavo. Predavanje Tomaža Toporišiča 'Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja' bo v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v sredo, 10. januarja 2007, ob 19.00. Tomaž Toporišič (1962) je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Magistriral in doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri prof. Ladu Kralju na temi _Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969--1994_ ter _Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja_. V zadnjem desetletju se je intenzivno ukvarjal s teorijo in prakso sodobnega gledališča, med letoma 1997 in 2003 je bil programski direktor SMG. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Je generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča. Leta 2004 je v ediciji Transformacije revije Maska izšla njegova knjiga _Med zapeljevanjem in sumničavostjo, razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice XX. stoletja_. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 9 13:55:46 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 09 Jan 2007 13:55:46 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS st. 71, jan. 2007 Message-ID: <45A39EE2.30834.B057DC@matjaz.zaplotnik.siol.net> Januarska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je v e- obliki na voljo na teh dveh povezavah: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika71.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika71.pdf V nabiralnike društvenih članov bo prišla do petka. Iz vsebine tokratne številke: pregled decembrskih dogodkov, diskusiji o Cankarju ter o univerzitetnem predlogu postopnega ukinjanja dveh pomembnih jezikoslovnih študijskih smeri (primerjalnega slovanskega jezikoslovja in indoevropeistike), zadrega o Prešernovi Zdravljici, poročili s Svetovnih dnevov slovenske literature in nedavnega Posveta o jeziku znanosti in visokošolskega izobraževanja na Slovenskem. Na koncu pa še predstavitev kopice knjižnih novosti, ki so izšle proti koncu prejšnjega leta. Vabljeni k branju, Matjaž Zaplotnik, ur. From vlado na zrc-sazu.si Tue Jan 9 16:37:27 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 09 Jan 2007 16:37:27 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici Message-ID: <45A3C4C7.11295.16DDBDE@vlado.zrc-sazu.si> Se nekaj o Zdravljici Leto 1844, ko so se rodili Josip Jurcic, Simon Gregorcic in Stanislav Skrabec, ko je Ilija Garasanin napisal Nacertanije in France Preseren Zdravljico, je nedvomno vredno spomina. Ravno v tem smislu je Preseren Zdravljico tudi oblikoval tako, da pesem ze s stevilom 8 in razporedom 4 + 4 kitic belezi leto svojega nastanka. Leta 1846 je pesnik z zrtvovanjem kvecjemu 1 poskusil obiti cenzuro, dokler se ni vrnil k vsem 8 kiticam v prvi pravi objavi leta 1848 v Kranjski Cbelici V. Se bolj kakor leto nastanka, je namrec za Zdravljico vazno to, da se v razporedu njenih 4 + 4 kitic skriva ogrodje crke Z kot Zastave v Zastavici (= Uganki), obsegajoce znameniti arhetip v obliki posevnega zaporedja bele barve svecenikov, srcne barve vojscakov in modre barve poljedelcev, ki ga je sele sto let pozneje odkril francoski ucenjak Geoges Dumezil s svojo knjigo Tridelna ideologija Indoevropcev. Iz tega sledi, da je edina prava varianta Zdravljice tista, ki je izsla prvic cela v Kranjski cbelici V. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 09:18:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2007 09:18:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Naredimo_to_deželo_poetično! Message-ID: <001601c7348f$f4114a50$104602c1@ff.unilj.si> From: AKADEMIJA PS [mailto:lektoriks na velenika-stropnik.si] Sent: Wednesday, January 10, 2007 8:10 AM Subject: AKADEMIJA POETICNA SLOVENIJA 2007 Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev, Asociacija Velenika razpisujejo ob svetovnem dnevu poezije 2007 veličastno pesniško nagrado ČAŠA NESMRTNOSTI 2007 za sto vrhunskih slovenskih verzov. Prvo čašo nesmrtnosti je leta 2006 v Laškem prejel pesnik Andrej Medved, nominiranci pa so bili: Marko Kravos, Tone Peršak, Andraž Polič in Ivo Svetina. Največ deset pesmi (skupaj sto verzov), napisanih v slovenskem jeziku, ki do konca marca 2007 ne smejo biti objavljene ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, opremite s šifro, priložite zalepljeno kuverto s sklicno šifro in podatki o avtorju (ime in priimek, poštni naslov, elektronski naslov, številka telefona/mobija, emšo, TRR in davčna), in jih v treh izvodih (v eni kuverti) pošljite z nepriporočeno pošiljko najkasneje do 8. februarja 2007 na naslov: Velenjska knjižna fundacija, Kopališka 3, 3320 Velenje (z napisom pošiljateljeve šifre na zadnji strani, na prednji strani pa: "ne odpiraj - RČN 07"). Pesniška akademija s predstavitvijo nominirancev in podelitvijo častne nagrade bo ob svetovnem dnevu poezije/na prvi pomladni dan v kraju glavnega pokrovitelja - 21. marca 2007 v Velenju. Organizatorji bodo povabili k javni predstavitvi/prazničnemu branju pesmi tri slovenske pesnike, ki jih bo izbrala/nominirala tričlanska umetniško-strokovna žirija in med nominiranci - na sami pesniški akademiji v sodelovanju s štirimi uglednimi predstavniki kulturno-umetniške javnosti - izbrala nagrajenca. Nagrada je častna, izkazana z nagradno umetniško skulpturo in listino. Nagrada je lahko tudi denarna, če tako možnost dogovorijo organizatorji in pokrovitelji. Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na razpisu. Odločitev žirije o treh nominirancih bo objavljena v javnih občilih najmanj teden dni pred izborno akademijo. Moralno in pravno so za izvirnost pesmi odgovorni avtorji. Prejetih tekstov ne vračamo. Pesmi treh nominiranih in sedmih vrhunskih avtorjev bodo predstavljene revijalno oz. v publikaciji pesniške akademije. Informacije: kplza na velenika-stropnik.si Komu bodo na akademiji Poetična Slovenija v Velenju ob letošnjem svetovnem dnevu poezije in na prvi pomladanski dan nazdravili s čašo nesmrtnosti? Organizatorji sporočajo, da se je na javni razpis, ki je odprt do 8. februarja 2007, že odzvalo preko petdeset slovenskih pesnikov/pesnic ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 20:58:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Jan 2007 20:58:35 +0100 Subject: 18. primorski slovenistični dnevi Message-ID: <005701c734f1$b7fc33b0$6400a8c0@P4> Od: <15270762 na users.siol.net> Poslano: 10. januar 2007 19:47 Zadeva: PSD Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo letošnji 18. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, 12., 13. in 14. aprila 2007 v Devinu z osrednjima temama Mit Lepe Vide v književnosti in Od Alasia do Šlenca. Na srečanju bomo razmišljali o morda najlepšem, večplastnem in univerzalnem mitu slovenske literature ter obeležili pomemben razvoj slovarja na Slovenskem. Vse, ki vas predpisani temi zanimata ali se z njima že ukvarjate, vabimo, da svoj teoretski ali didaktični prispevek, povezan s šolsko prakso, prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 28. 2. 2007 na elektronski naslov: veratuta na tiscali.it ali ssmailagic na siol.net oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 18. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in SD Nova Gorica. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni. --- Senija Smajlagič (Meddruštveni odbor PSD) in Vera Tuta (Predsednica SD Trst-Gorica-Videm) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 21:44:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Jan 2007 21:44:27 +0100 Subject: 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca Message-ID: <00dc01c734f8$20068360$6400a8c0@P4> Od: "Tom Priestly" Poslano: 9. januar 2007 21:54 Zadeva: Skalnate gore v pomladi 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca se bo dogajala v Banff Park Lodge (Banff, Kanada) 1.--4. maja 2008. Organizator poziva k prijavi jezikoslovnih, literarnovednih, kulturoloških in folklorističnih referatov. Rok je letos zaradi financiranja zelo zgoden: najpozneje do 15. aprila 2007. Prijave s povzetkom (ena stran s predstavitvijo problema, metod in rezultatov), z eno stranjo dolgim življenjepisom in s kontaktnimi podatki pošljite na omladeno na ucalgary.ca Da bi bila presoja prijavljenih lahko anonimna, naj stran s povzetkom ne vsebuje avtorjevih podatkov. Sklep o izboru bodo poslali do srede maja 2007. Christina Kramer (University of Toronto) Olga M. Mladenova (University of Calgary) Tom Priestly (University of Alberta) Christina Stojanova (University of Regina) (Vabilo povzel miran) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 15:52:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Jan 2007 15:52:37 +0100 Subject: Patentljiv -- Udri čez SŽ -- Ruski večer Message-ID: <006f01c73590$23ef8150$6400a8c0@P4> Od: "Rok Janežič" Za: Poslano: 11. januar 2007 13:37 Zadeva: Patentljiv Pozdravljeni. Pred nekaj meseci sem pri diplomskem seminarju pri prof. Adi Vidovič Muha obravnaval evropsko terminologijo oz. njeno prevajanje v slovenščino. Naletel sem tudi na angleški enobesedni termin patentable, ki je bil v slovenščino preveden stavčno, in sicer "ki ga je mogoče patentirati". Ker se mi zdi ta prevod jezikovno neroden (predvsem je predolg), sem si izmislil besedo patentljiv. Tako kot je menica vnovčljiva in je storitev plačljiva, je neki izum patentljiv, torej ga je mogoče patentirati. Slovlitovce prosim za argumentirano strokovno mnenje. Se vam zdi ta izraz primeren? Rok Janežič ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zeleznice.html -- neslavistična in celo komaj kaj humanistična tema: dinozaver Slovenske železnice. ======== Od: "Slovanska knjižnica" Poslano: 11. januar 2007 11:40 Zadeva: Vabilo na ruski večer Spoznajmo Rusijo, spoznajmo se v ruščini! Bi radi pobliže spoznali Rusijo, njeno bogato tradicijo in se hkrati naučili nekaj uporabnih fraz v ruskem jeziku? Center ruskega jezika Ruski ekspres vas vabi na večer Spoznajmo Rusijo, spoznajmo se v ruščini! Morda malce drugačnega in nenavadnega. Zakaj drugačnega? Ker bo drugi del Ruskega večera potekal v obliki praktične delavnice s poučnimi in zabavnimi vsebinami. Kdaj? Četrtek, 18. januarja 2007, ob 17. uri Kje? Dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana Trajanje? 2 - 2,5 uri Kotizacija? Vstop je prost. Več informacij in prijava na: www.ruski-ekspres.com Vabimo vas, da preživite zanimiv zimski večer! Spoznali boste rusko tradicionalno obrt, na lastne oči se boste prepričali o lepoti ruskih babušk, videli boste tudi bogato okrašeno posodje, ki je krasilo mize ruskih carjev. Poleg tega se boste naučili nekaj preprostih fraz, ki vam bodo pomagale prebiti led pri srečanjih z Rusi. Sodelovanje na zanimivem in nevsakdanjem dogodku, na katerem boste prejeli tudi darilce, bo za vas popolnoma brezplačno. Organizator večera, center Ruski ekspres, vljudno vabi vse ljubitelje ruske kulture, Rusije in ruskega jezika. Večer bo potekal v slovenščini. Na ruskem bazarju bo mogoče kupiti ročno izdelane ruske spominke in gradivo za učenje ruskega jezika po posebnih cenah. P.S. Za sodelovanje na Ruskem večeru je potrebna predhodna prijava, saj je na voljo le omejeno število sedežev. Zato vam svetujemo, da svoj prostor rezervirajte čim prej! Dodatne informacije in prijavnico najdete na www.ruski-ekspres.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 17:44:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Jan 2007 17:44:08 +0100 Subject: Patentljiv -- Trubarjevo (šolsko) leto Message-ID: <003701c7359f$b80de8e0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Poslano: 11. januar 2007 16:18 Zadeva: Re: Patentljiv Patentljiv je toliko primeren kot kreditljiv (< kreditirati), kromljiv (kromirati), naštudljiv (< naštudirati), konzumljiv (< konzumirati), gazljiv (< gazirati), kopljiv (< kopirati), referljiv (< referirati), mehanizljiv (< mehanizirati), sofisticljiv (< sofisiticirati), zaplombljiv (< zaplombirati), modernizljiv (< modernizirati) itd. itp.Kaj pa osnove slovenskega besedotvorja (Anton Bajec)? S. Torkar ======== Od: Poslano: 11. januar 2007 16:46 Zadeva: Primož Trubar Pozdravljeni, [...] me zanima, ali veste, katero šolsko leto bo uradna 500-letnica Trubarjevega rojstva. Ali bo to šolsko leto 2007/2008 ali 2008/2009. Sem prof. slovenskega jezika in rabim podatek zaradi načrtovanja dnevov dejavnosti in projektov v naslednjem šolske letu. Hvala za odgovor in lep pozdrav! Petra Galič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 13 08:38:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 13 Jan 2007 08:38:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Alojzija_Zupan_Sosič_--_Oton_Berkopec_ --_Olikani_Slovenec Message-ID: <017401c736e5$e20a6050$6400a8c0@P4> From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, January 12, 2007 3:53 PM Spoštovani, vljudno vabljeni na literarni večer, na katerem bo avtorica ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ v pogovoru z Robertom Titanom Felixom predstavila svojo drugo knjigo ROBOVI MREŽE, ROBOVI JAZA: Sodobni slovenski roman. Predstavitev bo v torek, 16. januarja 2007 ob 19. uri v naši knjigarni. Veselimo se vašega obiska! Literina knjigarna Miklošičeva ul. 4, Maribor ======= V dar smo dobili novo knjigo: Oton Berkopec a česko-slovinské kulturní styky: Sborník příspěvků k 100.výročí narození. Ur. Ivan Dorovský in Petr Mainuš (Společnost přátel jižních Slovanů). Brno; Boskovice: František Šalé - Albert, 2006. 159 str. Vanjo so poleg obeh urednikov prispevali razprave še Jaroslav Pánek, Milada K. Nedvědová, Jiří Vacek, Libor Doležán, Kateřina Fialová, Nikola Vykydalová, Lenka Prchalová in Mateja Medvešek Rjavec. Ob Berkopcu se posvečajo še Matiji Murku, Františku Benhartu, Viktorju Kudělki, prevodom in akademski izmenjavi. ======= From: "Špela Jerala" Sent: Friday, January 12, 2007 2:30 PM Spoštovani, v knjižnici dr. Toneta Pretnarja (Balos 4, Tržič) bomo v torek, 16. jauarja 2007, ob 19. uri predstavili faksimile prvega slovenskega bontona z naslovom Olikani Slovenec. Leta 1868 ga je napisal duhovnik in domoljub Ivan Vesel Vesnin, predstavila pa ga bo urednica Minka Cvetek. Vabljeni! bibliotekarka Špela Jerala From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 14 12:02:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 Jan 2007 12:02:10 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofi o literaturi -- Fotke Message-ID: <011801c737cb$71b49fa0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Hladnik" Sent: Saturday, January 13, 2007 11:39 AM Subject: fnm Tik pred novim letom je izšla nova številka FNM - filozofske revije za učitelje filozofije, dijake in študente. Slovlitovce bi nemara zanimalo, kako se filozofi lotimo literarnih del. V rubriki Filozofija in literatura Andrej Adam analizira nekatere filozofske probleme iz letošnjega maturitetnega dela Neznosna lahkost bivanja, ki ga Kundera začne z Nietzschejevo mislijo o večnem vračanju. Filozofi se veselimo izborov DKP MS za slovenščino, ki so tako (ne)posredno filozofski kakor letošnji. Gre za nezavedno zavezništvo humanistov, ki ga naš prof. Andrej Adam z ruške gimnazije goji tudi zavestno: na vsakoletnem aprilskem državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja se en naslov navezuje tudi na maturitetno delo. Vse se je začelo z Alamutom ... Hvala. Revijo lahko naročite pri simona.gregoric na ric.si Alenka Hladnik ======== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri70.html -- zelena zima v fotografskem očesu. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 15 21:02:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Jan 2007 21:02:24 +0100 Subject: [SlovLit] Dialogi 10, 11, 12 (2006) Message-ID: <008201c738e0$141dde40$6400a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, January 15, 2007 3:58 PM Subject: zadnji Dialogi v 2006 Dialogi 10 [...] Komparativistka Gaja Kos analizira sto naključno izbranih izvirnih in v slovenščino prevedenih slikanic, ki so izšle v Sloveniji med leti 1990 in 2005. Njena analiza pokaže, da trende oziroma težnje slovenskih ustvarjalcev, prevajalcev in urednikov v zvezi s slikaniško produkcijo zadnjega desetletja in pol določajo naslednji tematski sklopi: strahopetnost, drugačnost, osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, smrt, problemi najmlajših, tema učenja in branja, prazniki, krščanski običaji in nauk, preobrazbe, potovanja, preizkušnje in popotne dogodivščine. Po letu 2000 se poudarek izrecno pomakne od želje po "zgolj" ugajanju, zabavanju in kratkočasenju k (praviloma neprisiljenemu) vzgajanju oziroma predvsem soočanju z aktualnimi problemi. Iz dejstva, da so predvsem v zadnjem času tovrstne slikanice množično zastopane, avtorica sklepa tudi na njihovo komercialno uspešnost. Vendar pa se zdi, da domača slikaniška produkcija sploh v lomljenju tabujev, pa tudi v obravnavi tem, s katerimi bi implicitno, vendar spretno vzgajala in osveščala, za tujo zaostaja. [...] V literarnem delu so objavljeni prevodi izbranih pesmi dveh uveljavljenih črnskih pesnic iz ZDA: Nikki Giovanni in Rite Dove.Sledi nova kratka zgodba Milana Vincetiča z naslovom Poligraf Hudsona Loweja ter pesmi Ane Pepelnik in Tineta Mlinariča. V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje roman Republika Jutranje rose slovenskega pisatelja Vladimirja P. Štefaneca. Esej z naslovom Terra rossa je napisal Kristijan Muck, dramski igralec, profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, pesnik in esejist. Dialogi 11--12 Zadnji Dialogi v letu 2006 niso mogli mimo trenutno najbolj vroče teme v Sloveniji, ki jo mnogi ocenjujejo kot enega najhujših primerov napada na romsko skupnost v zadnjih desetih letih v Evropi. Slovenska vlada se je namreč pod pritiskom neke vaške skupnosti v pokrajini Dolenjska odločila preseliti romsko družino, ki je domnevno lokalne vaščane ogrožala s kriminalom oziroma je ogrožala izvir pitne vode, v begunski center v Postojni. V uvodniku urednica za kulturologijo Ksenija Šabec piše, da dolenjski primer lahko postane slovenski precedens v odzivu ljudi na nerešene probleme v njihovem neposrednem okolju. Ne gre namreč zanemariti možnosti za reakcijo snežne kepe, ki bi ljudi spodbudila k jemanju pravice v svoje roke, kadar državne in občinske institucije odpovejo na lokalni ravni. Toda odziv države na ta isti dogodek je skoraj šolski primer postopka, ki vodi k etnicizaciji države. S tem pojmom sociološke znanosti označujejo delovanja in procese, zavoljo katerih imajo možnost dostopa do oblasti samo člani etnične večine. V Sloveniji je na preselitev romske družine z njihovega doma ostro odreagiral varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Slovenska javnost se je razdelila: en blok je podprl varuha v imenu varovanja človekovih in ustavnih pravic, v takšnem ravnanju videl nestrpnost in ksenofobijo, drugi se je skliceval na nujnost in pravilnost takšnega ravnanja. Varuh se je znašel na prangerju, zato mu je urednik Boris Vezjak v rubriki Družbena diagnoza postavil nekaj vprašanj, da pojasni še kakšno dilemo več. [...] Sledita dve razpravi, ki sta posvečeni kitajski književnosti. Maja Lavrač, docentka na katedri za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, piše o motivu samote v Li Baijevi poeziji. Li Bai (701-762) je bil eden največjih mojstrov klasične kitajske vezane besede in je tudi eden najbolj znanih kitajskih pesnikov v tujini. Sinologinja Mojca Pretnar pa predstavlja enega najpomembnejših modernih kitajskih pesnikov Wen Yiduoja in njegovo poezijo, ki jo je utemeljil na svoji teoriji treh lepot. Obdobje okoli dvajsetih let 20. stoletja je v kitajski poeziji prelomnica, saj se je poezija šele tedaj začela osvobajati tradicionalnih spon. Obe razpravi vsebujeta tudi nekaj primerov pesmi, ki sta jih avtorici prevedli iz kitajščine. Literarni del Dialogov je tokrat povsem v znamenju poezije, saj je urednik Robert Titan Felix pripravil izbor iz sodobne črnogorske poezije. V njegovih prevodih so objavljene pesmi mladih črnogorskih pesnikov: Borisa Jovanovića Kastela, Stanke Radenović Slavković, Danila P. Lomparja, Novice Vujovića in Đorđa Ščepovića. Črnogorski sklop zaokroža še rubrika esej, v kateri je objavljen odlomek iz eseja Ozvezdje Mediteran Borisa Jovanovića Kastela, ki ga je tudi prevedel Robert Titan Felix. V Kulturni diagnozi je ocenjena pesniška zbirka Darilo Milana Šelja, uprizoritev nove drame Iva Svetine Ojdip v Korintu v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 15 22:14:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Jan 2007 22:14:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_Dunaju_--_Iz_Zagreba_--_Z_višine_in _iz_Wikipedije Message-ID: <00e201c738ea$2497cf60$6400a8c0@P4> Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 15. januar 2007 8:13 Zadeva: nekaj januarskih [...] V torek, 23. 1. 2007 ob 19.00 Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju v svojih prostorih (Mondscheingasse 11, 1070) vabi na zelo aktualno razpravo "Krajevni napisi na Koroškem - neskončna zgodba". Kot diskutantje so najavljeni Lojze Wieser, Albert Reiterer, Willi Langthaler idr. ======= Od: Vladka Tucovič [tutorka.sln na email.si] Poslano: 14. januar 2007 20:09 Zadeva: Fwd: Historicni seminar Posredovano sporočilo od "Metoda Kokole" Metoda.Kokole na zrc-sazu.si HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Feministič kritike multikulturalizma. Avtor bo predstavil tri različne kritike multikulturalizma. [...] Najdlje bo tekla beseda o tretji kritiki, ki dokazuje, da multikulturalizem v svojih prizadevanjih za skupinske pravice zanemarja interes žensk, še več, da celo spodkopava dosežke emancipacije žensk na Zahodu. [...] Predaval bo prof. dr. Milan Mesić, redni profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer že vrsto let predava in raziskuje migracije, etnične študije, multikulturalizem in družbena gibanja. Njegove najpomembnejše študije v zadnjih letih so: Multikulturalizam: društveni i teorijski izazovi, Zagreb, 2005; Perspectives of Multiculturalism: Western & Transitional Countries, od 2004 na uradni spletni strani UNESCO); Medjunarodne migracije, Tokovi i teorije, Zagreb, 2001 [...] Predavanje bo v četrtek, 18. januarja 2007, ob 11.30 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Vljudno vabljeni! ========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri70/index.html -- tokrat pravi naslov strani iz zimskega fotoalbuma. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev -- seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wikipediji, seveda za dopolnjevanje (kar sami!); kriteriji za uvrstitev bi bili lahko monografija, doktorat ... -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 16 13:44:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Jan 2007 13:44:03 +0100 Subject: [SlovLit] Patentljiv -- Razpis Message-ID: <009501c7396c$1b839d50$6400a8c0@P4> From: "Ada Vidovič Muha" Sent: Tuesday, January 16, 2007 12:21 PM Subject: RE: Patentljiv Šele danes sem prebrala Torkarjevo besedotvorno usmeritev kolege Janežiča. Oglasiti se velja, ker gre za študenta, ki je povrh še radoveden. Torej iz "osnov slovenskega besedotvorja (Anton Bajec)" bo kolega pri najboljši volji zaman iskal odgovor, zakaj se obrazilo -ljiv ne razvršča na podstavo iz glagolov s prevzeto pripono -ira-, zakaj ne bi mogel biti ob Bajčevih zgledih kot "nepočakljiv, jokljiv, izobrazljiv, kačljiv, navzemljiv, pajdašljiv, pametljiv, počakljiv, pohajkljiv, pomočljiv, postregljiv, sladljiv, pešljiv, piščljiv" idr. še patentljiv. Glede na napotek, ki ga je bil deležen kolega Janežič, raba res ni pomembna, poskus ustrezne sistemske ustvarjalnosti pa vsaj izbiren. Ada Vidovič Muha ===== ARRS je na http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/07/obv-recenzenti-120107.asp objavila obvestilo o zbiranju predlogov za člane občasnih strokovnih teles in recenzente za ocenjevalne postopke. -- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 16 17:43:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 16 Jan 2007 17:43:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Patentljiv_--_Iščejo_se_=2E=2E=2E Message-ID: <010401c7398d$74a1c800$6400a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Tuesday, January 16, 2007 3:55 PM Subject: Re: [SlovLit] Patentljiv Moram priznati, da sem na vprašanje o primernosti tvorjenke "patentljiv" reagiral spontano, ne da bi posebej iskal za to potrditve pri Bajcu. Na Bajca se mi je zdelo važno opozoriti, ker je njegova monografija Besedotvorje slovenskega jezika I-IV, 1950-1959 še vedno gradivsko najobširnejša obravnava slovenskega besedotvorja. Bajec res nikjer izrecno ne pojasnjuje, da "se obrazilo -ljiv ne razvršča na podstavo iz glagolov s prevzeto pripono -ira-", razberemo pa to lahko iz velikega števila navedenih primerov. Znano dejstvo je, da je obrazilo -ljiv v novejšem času izjemno produktivno, menim pa, da ni dobro nekritično sprejemati njegovo ekspanzijo. V sodobnih slovarskih zbirkah ali korpusih sicer najdemo tudi tvorjenke na - ljiv, kot programirljiv (celo programljiv) in trenirljiv, vendar to niso zgledi, ki bi jih kazalo posnemati, saj spadajo prejkone v žargon. Iz glagolov na -irati je bolje ohranjati (če te obstajajo) tvorjenke na -abilen (diskutirati - diskutabilen, programirati - programabilen) ali jih po smislu sloveniti v celoti. Morda se bo takšno stališče komu zdelo konservativno, toda jezikovni občutek se tvorjenkam, kot so patentljiv, kreditljiv ipd., upira. S. Torkar ======= Iščejo se ... ... recenzenti za sveže slovenistične (literarnovedne in jezikoslovne) publikacije, ki jih oglašajo Slovlit, Kronika, Slavistična revija, Jezik in slovstvo ali druge publikacije, ali pa jih celo nihče ne oglaša in jih je vendarle treba predstaviti javnosti. Za novitete v mariborski zbirki Zora glej http://www.pfmb.uni-mb.si/sld/ za publikacije Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html za ostalo arhiv Slovlita za lansko leto http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/date.html Posebej priporočam, da se za objavljanje strokovnih recenzij odločate podiplomski študenti, saj boste reference krvavo potrebovali pri prošnjah za neposredni prehod na doktorski študij. In tudi sicer. Prebrati morate knjige, če sodijo na področje vašega interesa, v vsakem primeru -- zakaj ne bi ob tem mimogrede zapisali še svoje kritične vtise? Oglasite se prosim z izrazi svoje pripravljenosti ali s konkretnimi predlogi urednikom naštetih publikacij. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 17 21:09:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Jan 2007 21:09:28 +0100 Subject: [SlovLit] Od Vergerija do Trubarja Message-ID: <001c01c73a73$6881de20$6400a8c0@P4> From: "Vesna Mikolič" Sent: Wednesday, January 17, 2007 6:23 PM Subject: ekskurzija slovlit Oddelek za slovenistiko UP FHŠ Koper organizira 18. januarja 2007 strokovno ekskurzijo Od Vergerija do Trubarja, ki naj bi postala tradicionalna ekskurzija Oddelka za slovenistiko Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije Koper. Namenjena je odpiranju novih pogledov na Primoža Trubarja kot utemeljitelja slovenske književnosti, pri čemer bo izpostavljen ne toliko poznan dialog slovenskega protestantizma z zahodnim, mediteranskim prostorom. Posebnost ekskurzije je tudi v tem, da bo poleg poučne note študentom omogočena aktivna interakcija z okoljem. Poleg tega, da bodo udeleženci ekskurzije pridobili nova znanja, bodo tudi sami prinesli okolju, ki ga bodo obiskali, nove poglede oziroma predstavili nekatere dejavnosti koprske slovenistike. Tako bomo na pot krenili v dopoldanskem času z Vergerijevega trga v Kopru. Ob Vergerijevem spomeniku bo prof. Jonatan Vinkler predstavil življenjepis tega koprskega škofa in njegovo sodelovanje s Trubarjem. Med postankom na Socerbu bo s pogledom na Trst govor o Trubarjevem sodelovanju s tržaškim škofom Bonomom in njegovem delovanju v Trstu. Nato si bomo v Ljubljani pod vodstvom prof. ddr. Igorja Grdine ogledali stari del mesta. Ob 12. uri pa bo v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 organizirana novinarska konferenca, katere namen je na kratko predstaviti ekskurzijo in Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, hkrati pa javnosti predstaviti 4. zvezek Zbranih del Primoža Trubarja urednika dr. Jonatana Vinklerja. Novinarsko konferenco bomo zaključili z dramatizacijo dialoga med Trubarjem in Vergerijem. Dramatizacijo, ki je nastala kot del fakultetnega projekta Koprske akademije, bosta izvedla študent in profesor FHŠ-ja v kostumih, izdelanih po izvirnih predlogah. Pot se bo nadaljevala proti Raščici pri Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer si bomo ogledali Trubarjevo domačijo s poudarkom na spominski hiši, kjer so na ogled Trubarjevi rokopisi in najstarejši primerki slovenske tiskane besede. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 19 17:54:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Jan 2007 17:54:56 +0100 Subject: [SlovLit] 621 mio besed v korpusu FidaPLUS -- A Short Reference Grammar of Standard Slovene -- Mlade rime Message-ID: <005801c73bea$8ddb8b30$6400a8c0@P4> From: "Stabej Marko" Sent: Friday, January 19, 2007 4:11 PM Subject: za SlovLit: Fidaplus v obtoku Spoštovani Slovlitovci in Slovlitovke, z veseljem sporočam, da je na naslovu www.fidaplus.net od srede prosto dostopen 621-milijonski besedilni korpus FidaPLUS. Za dostop je potrebna registracija. Vsem, ki si želite korpus temeljiteje uporabljati, pred uporabo priporočam ogled priročnika za delo s korpusom (http://www.fidaplus.net/Files/Kaj_poceti_s_korpusom_FidaPLUS_knjizica.pdf ). Tako boste lahko bolje izkoristili najrazličnejše možnosti, ki jih korpus ponuja. Priporočamo se tudi za morebitne odzive, pripombe itd., na naslov info na fidaplus.net. Korpus Fidaplus - zanesljivejši pomočnik od jezikovnega občutka! Lepo vas pozdravljam, Marko Stabej, v imenu graditeljske ekipe F+ ======== Http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=8 -- ljubi jezikoslovci, tule je slovenska gramatika v angleščini (A Short Reference Grammar of Standard Slovene), ki jo je napisal Marc L. Greenberg. -- miran ========= From: "KUD Kentaver" Sent: Friday, January 19, 2007 10:42 AM Subject: Vabilo na 14. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, prosim, če članom vašega foruma posredujete vabilo na štirinajste Mlade rime, ki bodo v četrtek 25.1. ob 21. uri v Menzi pri koritu, na Metelkovi. Svoje pesmi bodo brali Barbara Jurša, Bojana Kenda, Petra Jordan, Patricija Dodič - Patra in Veronika Dintinjana. Gost večera bo Esad Babačić. Vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav, Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 20 00:12:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 20 Jan 2007 00:12:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Trubar_na_denarju_--_Razpis_na_MK_--_Wik ipedija_v_izobraževanju_--_Malo_Vidma_za_okus Message-ID: <00a601c73c1f$58e2a690$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Thursday, January 18, 2007 7:39 PM Subject: FW: Trubar.doc Tole je bilo objavljeno v Südwest- Presse Neu-Ulm. Lp, Matjaž [gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/trubarnaevru.jpg -- miran] ====== Http://www.kultura.gov.si/ -- javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2007 (JPR16-UPRS-2007). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html -- Wikipedija v izobraževanju, Hladnikovo predavanje za konferenco Poslovna raba interneta. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/videm/images/img_14012.jpg -- ena iz slikanice o obisku ljubljanske slovenistike in slavistike na univerzi v Vidmu 18. 1. 2007, druge pridejo v izboru čez nekaj dni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 21 19:33:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Jan 2007 19:33:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_k_prijavi_referatov_za_slovenski_ slavistični_kongres_2007 Message-ID: <004401c73d8a$b3830d80$6400a8c0@P4> From: Sent: Sunday, January 21, 2007 2:22 PM Subject: Kongres TS Letošnji Slovenski slavistični kongres bo potekal od 18. do 20. oktobra v Trstu. Pod naslovom Živeti mejo bo v sozvočju s svojo manjšinsko in primorsko umeščenostjo obravnaval predvsem vlogo Trsta, italijanskega zamejstva in širše Primorske pri oblikovanju slovenske jezikovne, literarne, kulturne in nacionalne biti, poglobil bo problemska vozlišča slavistike in slovenistike v stičnem, multikulturnem položaju ter počastil 400- letnico izdaje prvega italijansko-slovenskega slovarja. Referati bodo zato vsebinsko osredinjeni na štiri tematske sklope: 1. Živeti mejo (dileme tržaške, zamejske in primorske multikulturnosti); 2. Slovenska književnost v stiku (multikulturni aspekti slovenske književnosti v Italiji in na Primorskem, slovensko-italijanski književni stiki in prevodi, slovensko-italijanska primerjalna veda); 3. Slovenski jezik v stiku (teorija in praksa učenja in poučevanja slovenščine v dvo- in večjezičnem prostoru); 4. Slavistika in slovaropisje v stiku (slavistična medkulturnost, dosežki in zagate slovensko-italijanske ter italijansko-slovenske leksikografije). Če hočemo za organizacijo znanstvenega sestanka in izdajo zbornika pridobiti državno subvencijo, moramo že v prihodnjih dneh oblikovati dokončni program z imeni referentov in naslovi referatov. Prosim vas torej za nemudno prijavo referatov v okviru enega izmed naštetih tematskih sklopov. Največje možno število referatov je trideset, zato se že odslej priporočam za razumevanje, če bo moral programski odbor kongresa izbirati med prijavami. Referentom, ki jih ne bo mogoče vključiti v osrednji program, bomo poskusili omogočiti predstavitev raziskav v okviru vzporednih sekcij ali okroglih miz. Ker bodo ob predavanjih predstavljene tudi slavistične in slovenistične strokovne publikacije, vabim vse zainteresirane avtorje k njihovi priglasitvi. Prijavna obrazca naj torej vsebujeta sledeče podatke: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Trst 18.-20. oktobra 2007 Referent(ka): Zaposlen(a) na: E-naslov, telefon: Naslov referata: Izvleček (300-900 znakov): Avtor(ica): Zaposlen(a) na: E-naslov, telefon: Naslov publikacije, ki jo želim predstaviti: Opis publikacije (300-900 znakov): Rok za oddajo prijav je 15. februar 2007. Izpolnjeni obrazec prijave pošljite na naslov: kosuta na units.it. Rok za oddajo celotnega besedila referata (največ 30.000 znakov) je 15. maj 2007. Hvala za dragoceno sodelovanje in nasvidenje v Trstu! Predsednik Slavističnega društva Slovenije: prof. dr. Miran Košuta From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 14:23:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Jan 2007 14:23:28 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi -- Intelektualna lastnina Message-ID: <020301c73e28$8256a980$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Saturday, January 20, 2007 7:06 PM Http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=782 -- razpis MVSZT za popularizacijo znanosti. Rok za prijavo je 16. 2. 2007. Http://www.ad-futura.si/ -- Krediti za študij v tujini za leto 2007 Http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=786 -- Javni razpis za sofinanciranje programov promocije vzgoje in izobraževanja Http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=792 -- Javni razpis za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov. Http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=783 -- Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-STARS Regions. ======= From: "Blaž Kos" Sent: Sunday, January 21, 2007 7:44 PM Subject: Sklop delavnic Varovanje intelektualne lastnine Spoštovani, zaščita intelektualne lastnine je pomembna za vse, ki v svojem delu generirate znanje v različnih oblikah in želite žeti uspehe svojega dela. To področje je za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani, ki predstavlja enega od temeljev znanja v državi, bistvenega pomena. Zato Vas Ljubljanski univerzitetni inkubator v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Uradom RS za intelektualno lastnino vabi na sklop 9 predavanj- delavnic z naslovom VAROVANJE INTELEKTUALNE LASTNINE. Potekal bo v prostorih Univerze v Ljubljani (Soba rektorjev, 1. nadstropje, na desno), v sredo, 24. januarja in nato vsak torek od 30. januarja do 20. marca 2007 od 17.00 do 20.00 ure in bo obsegal naslednje teme: 24. januar - Intelektualna lastnina kot del procesa razvoja [...] 13. marec - Avtorstvo 20. marec - Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine Predavajo strokovnjaki iz Urada RS za intelektualno lastnino. Urad bo udeležencem izdal potrdila o udeležbi na posameznih seminarjih/delavnicah, posebej pa še tistim udeležencem, ki se bodo udeležili vseh predavanj. Zato udeležence prosimo, da se na vsako delavnico prijavijo, podatek potrebujemo tudi za zadostno nabavo gradiv. Prijave na delavnico: alenka.zalaznik na lui.uni-lj.si. Podrobnosti o projektu lahko najdete na http://www.lui.si/datoteke/Delavnice-IntelektualnaLastnina.pdf From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 23 20:18:02 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 23 Jan 2007 20:18:02 +0100 Subject: [SlovLit] reviji Arzenal + Blapis Message-ID: <45B66D7A.23386.1BD8066@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si Subject: Fw: vabilo Date sent: Tue, 23 Jan 2007 19:23:25 +0100 27. januarja 2007 bo v kioskih na voljo prva številka novega mesečnika za avtonomno mišljenje ARZENAL. Na predvečer uradnega izida si želimo, da prav vi prvi potežkate, prelistate in si ogledate ARZENAL ter ga skupaj z nami ob glasbi in plesu pospremite med bralce. Zato vas v petek, 26. januarja, ob 20. uri vabimo v Staro elektrarno (Slomškova 18, Ljubljana). Z ARZENALOM ustvarjamo svež prostor za dobre, pogumne, nekonformistične in emancipirane razmisleke o družbi in kulturi. Nastanek novega časopisa je ob svoji 25. obletnici obstoja spodbudil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Vabi uredništvo časopisa ARZENAL: Marija Zidar, glavna urednica, in Oto Luthar, odgovorni urednik in direktor ZRC SAZU. ---------------------------------- Blapis (revija o jeziku in jezikoslovju) vabi k sodelovanju vse jezikovne navdušence. Prenovljena revija bo združevala tako strokovnost kot tudi poljudno znanost, povezano z jeziki. Tema naslednje številke bodo stiki v jeziku. Ob tej priložnosti revija razpisuje tri natečaje: -- natečaj za najboljšo skovanko, ki bi nadomestila besedno zvezo 'jeziki v stiku'; -- natečaj za najboljšo skovanko, ki bi nadomestila besedno zvezo 'stiki v jeziku'; -- natečaj za izvirno pesniško obliko (in pesem, napisano v tej novi obliki), pri kateri bodo pesniška sredstva temeljila na stikih glasov, morfemov, besed in sintaktičnih vzorcev. Uredništvo sprejema prispevke in ideje na e-naslovu blapis na googlegroups.com do 18. februarja 2007. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 07:00:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 07:00:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_Upravnega_odbora_Zveze_dru štev_Slavistično_društvo_Slovenije Message-ID: <004a01c74046$184fcd80$6400a8c0@P4> Spoštovani predsednik Republike Slovenije gospod dr. Janez Drnovšek, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod dr. France Cukjati, predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša, minister za javno upravo Republike Slovenije gospod dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve Republike Slovenije gospod Dragutin Mate, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije gospod dr. Dimitrij Rupel, minister za kulturo Republike Slovenije gospod dr. Vasko Simoniti, minister za šolstvo Republike Slovenije gospod dr. Milan Zver, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije gospod dr. Jure Zupan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospod Zorko Pelikan, Svet za Slovence v zamejstvu pri Vladi Republike Slovenije! Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je na rednem občnem zboru, ki je potekal 6. oktobra 2006 v Zagrebu, izvolila za svojega predsednika prof. dr. Mirana Košuto, zamejskega Slovenca, slavista in slovenista iz Trsta, ki je formalno tuji, italijanski državljan. O tem, ali državni zakoni dopuščajo izvoliti zamejskega Slovenca kot "tujega državljana" na čelo društva, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se je vodstvo naše stanovske organizacije poprej posvetovalo z Upravno enoto Ljubljana in dobilo v začetku junija 2006 pritrdilen odgovor. Na tej podlagi je predlagalo prof. dr. Mirana Košuto za predsedniškega kandidata in Upravni odbor društva je predlog sprejel na svoji redni seji dne 23. 6. 2006. Prof. dr. Miran Košuta je bil na oktobrskem občnem zboru nato tudi soglasno in statutarno zakonito res izvoljen za predsednika Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. V skladu z veljavnimi predpisi je Društvo potem vložilo dne 20. 10. 2006 na Upravno enoto Ljubljana prošnjo za registracijo spremembe svojega zakonitega zastopnika, vendar je bila vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da je prof. dr. Miran Košuta tuj državljan brez začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. S tem je bilo Društvu povsem onemogočeno normalno poslovanje, njegovemu predsedniku pa odvzeta zakonita pravica, da po 38. členu Društvenega pravilnika "zastopa Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije pred organi in organizacijami v državi in v tujini". Številni posegi pri pristojnih oblasteh žal niso obrodili nikakršnega sadu, zato je Društvo začelo z dogotrajnim in mučnim pridobivanjem predsedniku dejansko nepotrebnega začasnega prebivališča ter z urejanjem vseh spremljevalnih pogojev, ki jih za tujce predpisujeta v Uradnem listu dne 13. 6. 2006 objavljeni Zakon o društvih in z njim povezani Zakon o tujcih. Med tem ostaja siceršnja dejavnost Zveze društev Slavistično društvo Slovenije do rešitve birokratskega zapleta hudo okrnjena, močno prizadeta in tudi gmotno oškodovana. O nastalem primeru je Upravni odbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije razpravljal na seji dne 12. 1. 2007 in bil prisiljen ogorčeno ugotoviti: - da so zamejski Slovenci dejansko diskriminirani pri prevzemanju uradnih funkcij in zadolžitev v Republiki Sloveniji; - da pred nedavnim izglasovani Zakon o društvih spodbuja "k narodni [...] neenakopravnosti", saj obravnava Slovence zunaj državnih meja kot povsem navadne tujce, in to celo v nasprotju z lastnim tretjim členom; - da visokodoneči razglasi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja o tem, kako so "Slovenci v zamejstvu in po svetu [...] enakovreden del enotnega slovenskega naroda" (5. člen) ter kako "Republika Slovenija omogoča in pospešuje vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda" (10. člen), predstavljajo zgolj papirnate puhlice, saj takšnih načel posamezni področni zakoni Republike Slovenije ne upoštevajo; - da se država Slovenija kljub članstvu in plahnenju meja v Evropski zvezi obnaša do svojih v zamejstvih živečih in matici delujočih rojakov mačehovsko; - da je Zveza društev Slavistično društvo Slovenije ta hip dejansko brez vodstva in v birokratskem primežu države samo zato, ker je z imenovanjem zamejskega Slovenca za svojega predsednika spoštovala in udejanjila skupni slovenski kulturni prostor. Upravni odbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije zato poziva naslovnike pričujočega odprtega pisma in vse druge pristojne državne oblasti, naj se zavzamejo za pozitivno rešitev nastalega problema ter vseh z njim povezanih zakonskih vidikov, da bi bila zamejskim rojakom čim prej omogočena polnopravna soudeležba pri društvenem, družbenem in državnem življenju matičnega naroda v tvornem duhu Prešernove "Slovenš'ne cele". Ljubljana 12. 1. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 06:51:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 06:51:40 +0100 Subject: [SlovLit] = W=FCrttemberški_župnik_na_evru Message-ID: <001c01c74044$e3ff4660$6400a8c0@P4> Sliko članka smo že objavili (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/001954.html), zdaj pa še njegov prevod. ========= From: "Matjaž Rebolj" Sent: Wednesday, January 24, 2007 11:38 PM Subject: Trubar preplavil Nemčijo V samostanu Urach stoji njegov kip. Njegova domovina ga slavi na kovancu za en evro. Primož Trubar velja za slovenskega Lutra v deželi, ki je sicer večinsko katoliška. (Hans Dieter Frauer) Tübingen. Primož Trubar (1508-1586) slovenski reformator krasi slovenski evro kovanec. Ta je že od leta 2004 v Evropski uniji in je prvega januarja uvedla evro. Pri tem je počastila dvomiljonska država moža, ki mu dolguje kulturno identiteto. Trubar, Slovenski Luter, je v württemberškem izgnanstvu osnoval s svojimi prevodi biblije, pesmimi in traktati moderni slovenski in hrvaški knjižni jezik. V Ljubljani rojeni sin revnega mlinarja je imel burno življenje. Bil je tudi katoliški duhovnik in stolni kanonik rojstnega mesta. Leta 1542 je začel preučevati dela Martina Lutra in Zwinglija o protestantizmu in bil kot krivoverec preganjan in moral je zbežati. Kasneje se je vrnil v domovino, ki pa jo je moral leta 1564 spet zapustiti. Zatekel se je v Lauffen ob Neckarju in kasneje v Derendingen, ki je danes del Tübingena. V izgnanstvu je napisal Katekizem, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku. Natisnjena je bila leta 1550 v Tübingnu. Kasneje so temu sledili še prevodi biblije v slovenščino in hrvaščino, pesmi, traktati, Cerkvena ordnunga in postila. Od leta 1557 je bil župnik v Derendingnu, tu je tudi umrl. V derendinški Gallusovi cerkvi je ohranjen nagrobni napis. Na kovancu je njegov portret s citatom iz Katekizma "Stati inu obstati" . V Württembergu nanj spominja po njem imenovana občinska hiša in v samostanu Urach njegov kip. Objavljeno v Südwest-Presse Neu-Ulm, 17. januarja 2007, prevedel Matjaž Rebolj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 07:32:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 07:32:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Rastko_Močnik_Julija_Primic_v_slove nski_književni_vedi Message-ID: <007e01c7404a$9155def0$6400a8c0@P4> From: Vlasta Vičič - Sophia [mailto:vlasta.sophia na siol.net] Sent: Friday, January 19, 2007 2:52 PM Subject: Julija Primic Julija Primic (1816-1864), ljubljanska meščanska hči, je prišla v slovenski kulturni in zgodovinski spomin kot Prešernova muza in neuslišana ljubezen, neposredno vpisana v magistrale Sonetnega venca. Postala pa je predmet in tema slovenske književne vede, saj tako rekoč ni pomembnejšega književnega teoretika, ki se ne bi ukvarjal tudi z Julijinim mestom v Prešernovem pesništvu, ob ljubezenski poeziji zlasti z njenim vplivom na znameniti Krst pri Savici. Josip Stritar, Anton Mahnič, Ivan Prijatelj, Avgust Žigon, France Kidrič, Anton Slodnjak, Josip Vidmar, Boris Ziherl, Janko Kos, Boris Paternu, Matjaž Kmecl in drugi so v različnih kontekstih in z različnimi poudarki gradili in interpretirali mit Julije kot enega treh romantičnih mitov pri Prešernu -- druga dva sta mit naroda in poezije, njihove razlage pa so v pričujoči knjigi postale predmet analize Rastka Močnika, sicer profesorja sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Čeprav na prvi pogled dokaj presenetljivo zanimanje tega uglednega političnega sociologa za Julijo in Prešerna se popolnoma vklaplja v njegov siceršnji interes za vprašanja ideologije, nacije, identitete in nenazadnje mitografije. Močnik sledi Prešernovi revoluciji v jeziku, orfični moči njegove poezije in njenemu narodotvornemu vplivu, s tem da znova postavlja vprašanje: "Kako je mogoče, da je Prešernova poezija, ki ni mogla prepričati ene Slovenke, prepričala cel narod?", ob tem pa odpre še drugo plat zadeve, namreč ali je "Ana Jelovšek resnica odnosa do Julije?" Močnik nazorno pokaže, kako so prešernoslovci brali njegove verze z različnih zornih kotov: estetskega, moraličnega, političnega in drugih, z različnih svetovnonazorskih pozicij, temu primerno pa nam ponujali, skladno z vsakokratnim duhom časa, liberalnega, ljudskega, razsvetljenskega, moralno zavržnega itd. Prešerna. Zbirka: Beseda, obseg: 248 str. cena 10 EUR (z ddv), cena s popustom: 7,50 EUR (z ddv). Založba Sophia, z.sophia na siol.net, http://www.zalozba-sophia.si Tu lahko naročite še: Taras Kermauner: SKUPINSKI PORTRET Z DUŠANOM PIRJEVCEM 4,17 eur, Lev Kreft: KAREL TEIGE NA DRUGI OBALI 4,17 eur, Matjaž Kmecl: BABJI MLINI SLOVENSKE LITERARNE ZGODOVINE 4,17 eur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 10:32:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 10:32:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje_o_prevodih Message-ID: <016001c74063$bd25a790$6400a8c0@P4> From: "Duša Zgonec-Hibon" To: "Slovlit" Sent: Thursday, January 25, 2007 10:13 AM V okviru studija teologije na zenevski univerzi pripravljam seminarsko nalogo o Georges-u Bataille-u (ja, ja; in naslov je "Erotika in kristjanizem: priznavanje zivljenje v smrti?"). Poslusalcem jo bom predstavila jutri. In ker ne morem izven svojih slovenskih korenin, jim bom prebrala tudi par prevodov v slovenscino (bog jim pomagaj, ce ne bojo razumeli!! - ostalo bo v francoscini). Prevajalec - Andrej Medved. A ne vem, od kod so te pesmi. Skusala sem ga najti preko Googla, a sem naletela na nekega zelo spostljivega ornitologa, ki mi je le ljubeznivo povedal, da on pac ni "pravi", ceprav zivi v istem mestu. Ce mi kdo od vas lahko pomaga, bi bilo moje delo bolj "akademsko utemeljeno". Hvala in lep pozdrav, Dusa Zgonec-Hibon. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 11:07:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 11:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje_o_prevodih Message-ID: <018c01c74068$a1734110$6400a8c0@P4> From: "Helga Krisper" Sent: Thursday, January 25, 2007 10:48 AM Subject: Re: [SlovLit] Vprašanje o prevodih Odgovor v zvezi z vprašanjem Duše Zgonc Hibon: Andrej Medved je pri svoji založbi Hyperion izdal razprave G. Batailla (Hegel, smrt in žrtvovanje, 2006 [gl. http://izum.cobiss.si]) v prevodu Jane Pavlič. Andreja Medveda pa je mogoče najti na Kettevi 1, 6000 Koper . Pozdrav! Helga, From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jan 25 22:06:40 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 25 Jan 2007 22:06:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Historični_seminar_ZRC_SAZU=3A_dr=2E_M arko_Zajc Message-ID: <45B929F0.26376.2389B7A@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si Subject: Fw: Historični seminar/Za slovlit Date sent: Thu, 25 Jan 2007 21:49:24 +0100 HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje "Čas slovensko- hrvaške 'brezmejnosti' -- Vidiki slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja". Predaval bo dr. Marko Zajc. Pisalo se je leto 1875. Josip Jurčič, urednik Slovenskega naroda, je odkritosrčno zapisal, da sta "'hrvatsko' in 'slovensko' dva dijalekta, pa prav za prav jeden in isti jezik. [...] Pa tudi znanostno se ne da dokazati, kje se slovensko neha in kje hrvatsko ali srbsko začne." Še več: "imenovanje 'slovensko' je prav za prav generalno ime [...] kakor slovansko". Ironično rečeno, tudi danes se ne ve, kje se slovensko neha in hrvaško začne. Toda v popolnoma drugačnem kontekstu. V publicistiki tostran in onstran Kolpe se veliko razpravlja o zgodovini odnosov med Slovenci in Hrvati, še zlasti v 19. in 20. stoletju. Pri tem pa se večkrat pozablja na otroško preprosto vprašanje: kakšno je bilo dojemanje slovensko- hrvaške razmejitve v preteklosti? Dr. Marko Zajc je študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za zgodovino leta 2003 magistriral z nalogo "Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju (Žumberško vprašanje)", leta 2006 pa doktoriral z disertacijo "Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na slovensko- hrvaško mejo 1830--1918". Od leta 2005 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Od oktobra 2005 do konca februarja 2006 je kot štipendist avstrijske agencije za izmenjavo (ÖAD) raziskoval na Dunaju. Od leta 1999 do 2004 je na Radiu študent ustvarjal poljudnoznanstveno radijsko oddajo o zgodovini vsakdanjega življenja z naslovom "Kocine zgodovine". Dr. Marko Zajc objavlja v zgodovinskih znanstvenih publikacijah, pa tudi v osrednjih tiskanih medijih in na Radiu Slovenija. Predavanje bo v torek, 30. januarja 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 26 07:34:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Jan 2007 07:34:45 +0100 Subject: [SlovLit] Novi knjigi na papirju in zaslonu -- Re: Odprto pismo SDS Message-ID: <004601c74114$12c7e4f0$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/jkovacic_balade.html-l2 -- Jani Kovačič, Balade s ceste, 1--2 (2002), sveže pospletena pesniška knjiga v zbirki slovenskega leposlovja na http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 V zbirki Slavistična knjižnica (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html) je pod zaporedno številko 10 izšla knjiga Martine Ožbot Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja, 163 str. ============ Od: "Adrian Kert" Zadeva: Re: [SlovLit] Odprto pismo Upravnega odbora Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Datum: 25. januar 2007 8:49 Morda se bo pri diskriminaciji zamejskih Slovencev kaj spremenilo, ko bo tudi za Slovenijo padla schengenska meja ... Lep pozdrav, A. Kert From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 26 13:53:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Jan 2007 13:53:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Krvavi_dan_osvete_--_Koroška_--_Pismen ost Message-ID: <005301c74148$ece2dd50$6400a8c0@P4> From: "Slava Jošt-Kuzman" To: Sent: Friday, January 26, 2007 1:12 PM Subject: Za krvavi dan osvete Bi mi lahko pomagali najti povezavo med temi verzi in datumom 20. marec 1921 in 21.marec 1921 za Primorsko? Za krvavi dan osvete zbiramo junaške čete. Slava ======= From: "Janez Stergar" Sent: Friday, January 26, 2007 12:50 PM Subject: Vabila Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini, Zveza slovenskih kulturnih društev, Italijanska unija v sodelovanju z Gorsko skupnostjo za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Občino Rezija, Občino Naborjet- Ovčja vas in Občino Trbiž vljudno vabijo na predstavitev projekta PESNIKI DVEH MANJŠIN : POETI DI DUE MINORANZE v soboto, 27. januarja 2007 ob 17. uri v Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini. Sodelujeta avtorja antologije prof. Miran Košuta in prof. Elis Deghenghi Olujić. Sledi projekcija video-mozaika in otvoritev fotografske razstave. [...] V ponedeljek, 29.1.2007 ob 19,00 Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vabi v celovški Kulturni center "Haček" na programsko razpravo ob predavanju univ.doc.dr. Brigitte Busch Slovenščina na Koroškem : jezik narodne skupnosti ... v vedno večji meri ne samo. ======= From: "Grosman Meta" Sent: Friday, January 26, 2007 12:35 PM Subject: FW: Obvestilo o dogodku 7. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije: STOPENJSKOST PRI USVAJANJU PISMENOSTI - za postopen pouk bralne pismenosti na vseh ravneh šolanja (Filozofska fakulteta v Ljubljani, 7. september 2007). Vzgoja vsestransko razvite pismenosti in še zlasti bralne pismenosti je proces, ki ga je treba sistematično načrtovati in izvajati od predšolskega obdobja v vrtcih do konca šolanja. [...] Iskanje odgovorov na vprašanje, katere oblike branja, katere bralne strategije in besedila uvesti na posameznih ravneh izobraževanja, je še toliko bolj zapleteno in odgovorno, ker se moramo ves čas zavedati, da imamo praviloma na vseh ravneh in v vseh razredih učence, ki v razvoju bralne pismenosti zaostajajo za pričakovano/načrtovano ravnjo, in tiste, ki le-to presegajo, ves čas pa bi morali upoštevati oboje. Članice in člane bralnega društva skupaj z drugimi zainteresiranimi -- učiteljicami in učitelji ter strokovnjakinjami in strokovnjaki različnih področij -- vabimo na posvetovanje in k iskanju odgovorov na vprašanja, kako sistematično organizirati pouk pismenosti za vsa leta šolanja, kako ugotavljati raven pismenosti pri učencih, kako reševati vprašanje različnih ravni pismenosti pri učencih in pri pouku, kako poskrbeti za učinkovito pedagoško in individualno motivacijo in potrebno pozitivno podporo učencem pri razvijanju bralne pismenosti, kako pomagati učencem, ki se vključujejo v šolo brez predšolske domače spodbude ali z drugimi domačimi jeziki, kako preprečiti pošolski upad pismenosti pod raven funkcionalne pismenosti, kako učence pripraviti na pošolsko ohranjanje in samostojno nadgrajevanje pismenosti in kako mlade usmeriti k razvijanju pismenosti v dveh ali treh jezikih, kar terja delovanje v EU. K aktivni udeležbi in k razpravi o naštetih in drugih podobnih vprašanjih vas vabimo v želji, da bi vsi skupaj vsem slovenskim učencem v letih njihovega šolanja trajno omogočali razvoj višje in učinkovitejše pismenosti ter jim tako omogočili uspešno delovanje doma in zunaj naših meja. Prijavite se do 15. februarja 2007 s povzetkom v dolžini 200 besed in drugimi potrebnimi podatki na Vidi Gomivnik Thuma, Poljanska 28, 1000 Ljubljana. K sodelovanju vabimo tudi vse, ki imate izkušnje in zamisli, kako skrbeti za vseživljenjsko rast in ohranjanje bralne pismenosti za celotno populacijo. --- Meta Grosman, predsednica BDS From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Jan 27 20:31:42 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 27 Jan 2007 20:31:42 +0100 Subject: [SlovLit] = mednarodno_srečanje_slovenistov_v_Pragi_junij_2007 Message-ID: <45BBB6AE.23803.6A6D971@matjaz.zaplotnik.siol.net> Letošnje mednarodno srečanje slovenistov na Filozofski fakulteti Karlove univeze v Pragi bo potekalo v četrtek, 7. junija 2006. Kolokvij bo posvečen Zofki Kveder, slovenski pisateljici, ki je živela v Sloveniji, Pragi in Zagrebu in je bila tesno povezana z vsemi tremi kulturami. Prispevki s kolokvija bodo izšli v zborniku. Veseli bomo, če se bo prijavilo kar največ udeležencev. Prosimo za potrditev vaše udeležbe skupaj z nazivom prispevka najkasneje do 30. aprila 2006. Mednarodnim udeležencem nudimo dve prenočišči z zajtrkom v univerzitetnem hotelu Filozofske fakultete Karlove univeze. Stroškov za potovanje ne povrnemo. P r i j a v a : Literarnovedne, literarnozgodovinske ali kulturološke teme prijavite dr. Alenki Jensterle Doležal na e-naslov: dolezalova.l na volny.cz Jezikoslovne teme pa doc. Jasni Jahič Honzak na e-naslov: jasnahonzak na seznam.cz From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 29 11:07:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Jan 2007 11:07:21 +0100 Subject: [SlovLit] Jaz ti ljubiti Message-ID: <009d01c7438d$473a6ed0$6400a8c0@P4> From: "heinrich pfandl" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Sunday, January 28, 2007 3:09 PM Subject: Jaz ti ljubiti Dragi Miran, ne vem, kako se pišejo pisma na Slovlit, zato v tej obliki sporočim, da sem ravno zdaj našel nekaj zelo smešnega - stran, na kateri najdeš stavek "Amo te" v vseh jezikih sveta (gl. posebno slovensko obliko): http://www.metromir.ru/voc/love.php?litter=%D1&mode=by_litter Takemu jeziku ("du her kommen", "ich dir sagen: Achtung") pri nas pravijo "Gastarbeiterdeutsch". Nisem vedel, da to obstaja tudi v slovenskem jezikovnem prostoru :-) Lepe pozdrave Heinz Pfandl, v ta nemškem Gradcu From marija.sotnikova na siol.net Mon Jan 29 11:32:46 2007 From: marija.sotnikova na siol.net (marija.sotnikova na siol.net) Date: Mon, 29 Jan 2007 11:32:46 +0100 Subject: [SlovLit] "Jaz ti ljubiti" Message-ID: <20136413.1170066766249.JavaMail.root@fep1> Dober dan, Sicer ne poznam vseh naštetih jezikov, ampak imajo na tej strani hude probleme ne samo s slovenščino (še dobro, da je niso zamenjali s slovaščino, kar se ves čas dogaja), ampak tudi z drugimi jeziki. ;-( Lep pozdrav iz Krakova, Mariya. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 29 17:56:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Jan 2007 17:56:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_SD_Ljubljana Message-ID: <008e01c743c6$6127c390$6400a8c0@P4> From: "SLAVISTICNO DRUSTVO LJ" To: Sent: Monday, January 29, 2007 3:50 PM Subject: Vabilo za clane na obcni zbor SDL VABILO Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Ljubljana! Vabim vas na izredni občni zbor SD Ljubljana, v torek, 6. februarja 2007, ob 17. uri v učilnici 126, Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1, Ljubljana. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu SDL v letu 2006 2. Zakon o društvih - novosti 3. Spremembe in dopolnitve temeljnega akta SD Ljubljana 4. Cankarjevo tekmovanje, ustanovitev organizacijskega odbora za CT 5. Razno Pričakujem, da se boste občnega zbora udeležili v velikem številu, saj je pred nami veliko novih izzivov. Prosim, da mi po e-naslovu Slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si potrdite svojo udeležbo na občnem zboru in hkrati s tem posredujete svoj točen e-naslov, preko katerega vam pošljem gradivo. Do snidenja vas lepo pozdravljam. Marija S. Leskovar, predsednica Slavističnega društva Ljubljana Ljubljana, 25. 1. 2007 From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 29 18:33:17 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 29 Jan 2007 18:33:17 +0100 Subject: [SlovLit] www.jezikinslovstvo.com + popravek vcerajsnjega obvestila Message-ID: <45BE3DED.19240.18860BB@matjaz.zaplotnik.siol.net> V včerajšnjem obvestilu o srečanju slovenistov na Filozofski fakulteti Karlove univeze v Pragi so se znašle napačne letnice. Srečanje o Zofki Kveder bo 7. junija 2007 (in ne 2006), rok za oddajo pa je 30. april 2007 (in ne 2006). --------------------- Na spletni strani http://www.jezikinslovstvo.com so že dostopni izvlečki ter ena od razprav 5. številke lanskega letnika Jezika in slovstva (JiS 51/5), ki izide na začetku naslednjega tedna. Spletni arhiv številk v elektronski obliki pa smo obogatili s celotno vsebino 2. številke leta 2006 (JiS 51/2). Prijetno klikanje vam želi uredništvo revije JiS. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 08:50:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 08:50:18 +0100 Subject: [SlovLit] Dogodki in razpisi Message-ID: <00c201c74443$4a8905e0$6400a8c0@P4> Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Zadeva: Fw: Fwd: objava napovedi dogodka Date: Mon, 29 Jan 2007 16:25:17 +0100 From: "Barbara Korun" Vibratio tišine, hommage Srečku Kosovelu (ob 80-letnici smrti) je srečanje poezije in glasbe. Ne gre za zvočno knjigo in ne za glasbeni plošček. Tu je pesnikova beseda prvi impulz, je kot kamen, vržen v sinje jezero tišine: vzvalovijo zvoki, in glasba objame glas. Glas in glasba se prepleteta in obogatita drug drugega. Do kod sega beseda, od kod se začenja glasba? Glasba pelje besedo čez mejo njenega pomena, beseda oplemeniti zvok s pomenom. Včasih se gledata druga v drugi, včasih gresta vštric, včasih druga drugi nasproti, a zmeraj si čuteče prisluškujeta na tisti prvi tanki meji sluha: na vzvalovani tišini. Srečko Kosovel (pesmi), Zlatko Kaučič (gongi, zvonci in zvončki, ksilofoni, otroške citre, lonci, igračke in drugo). Barbara Korun (glas). Posneto v Studiu Sonus, Šempeter pri Gorici, 22. oktobra 2006. Snemanje, mix in mastering Borut Čelik. Posneto brez nasnemavanja, brez elektronske okužbe. ========= From: To: Sent: Monday, January 29, 2007 9:50 PM Subject: Literarni vecer v knjigarni Presernove druzbe, 6. 2. 2006 Knjigarna PD in Hiša poezije vabita na Poetikonov lirični večer v torek, 6. februarja 2007 ob 18. uri v prostorih Knjigarne PD na Igriški ulici 5. Večer bo posvečen pesniku Francetu Prešernu, poezijo bodo brali: Cvetka Bevc, Ivan Dobnik, Miriam Drev, Stanka Hrastelj, Zoran Pevec, Vladimira Rejc. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel kitarist Mladen Buci. Toplo vabljeni! ======== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, January 29, 2007 8:41 PM http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/besedilo-JR07-podrocje-A.doc -- javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2007. http://www.mzz.gov.si/index.php?id=29 -- javni natečaj MZZ za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 09:55:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 09:55:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Anton_Korošec Message-ID: <013201c7444c$681f3f30$6400a8c0@P4> From: "Marko Jesenšek" Sent: Tuesday, January 30, 2007 9:45 AM Subject: FW: Vabilo Korošec Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje vabijo na tiskovno konferenco ob izidu dvojne številke ČZN-ja, v kateri so objavljene razprave s simpozija o življenju in delu Antona Korošca. Razprave bo predstavil urednik tematske številke ČZN-ja red. prof. dr. Marko Jesenšek, sodelovali pa bodo tudi avtorji razprav, urednica ČZN-ja mag. Vlasta Stavbar in župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici gospod Anton Slana. Tiskovna konferenca in predstavitev bo v torek, 6. 2. 2007, ob 11. uri v dvorani Matije Gubca v Svetem Juriju ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14. Anton Korošec je bil pomemben soustvarjalec naše polpreteklosti, zato je razumevanje najpomembnejših slovenskih idejnih in narodnopolitičnih razmer tesno povezano z njegovim življenjem in delo. Razprave, ki so objavljene v ČZN-ju, so zanimiva novost in poživitev slovenskega zgodovinopisja, jezikoslovja in teologije, saj poskušajo odgovoriti na števila vprašanja, ki se odpirajo ob Koroščevi politični dejavnosti ter tako dodatno osvetljujejo njegovo vlogo in pomen med obema svetovnima vojnama. -- Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 11:41:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 11:41:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Helena_Polakov=E1 Message-ID: <001701c7445b$360be390$6400a8c0@P4> From: "Sollner Anka" Sent: Tuesday, January 30, 2007 11:01 AM Subject: Dr. Helena Polakova Prof. dr. Martina Orožen je sporočila, da je 25. septembra 2006 na Češkem umrla dr. Helena Polaková, ki je bila lektorica za češki jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, in sicer od štud. leta 1976/77 do 1984/85 in od 1992 do 1997. S svojim delom in vzgledom je vplivala na več generacij ljubljanskih slovenistov in slavistov in jih navdušila za študij češkega jezika, književnosti in kulture. --- Anka [http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target13.html -- Polakova je na fotografiji iz leta 1978 na sredini. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 14:25:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 14:25:44 +0100 Subject: [SlovLit] Jerta Message-ID: <005701c74472$26ab27a0$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" Sent: Tuesday, January 30, 2007 1:00 PM Subject: Re: [SlovLit] Dogodki in razpisi [...] rada bi vedela, kateremu jeziku ali narečju pripada izraz jerta (nekateri ga izgovarjajo j'rta, s polglasnikom), pomeni pa kamnit podboj pri vratih in oknih, kot berem v "Narečnem slovarju sv. Antona pri Kopru" Dušana Jakomina. Hvala vnaprej jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 19:48:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 19:48:09 +0100 Subject: [SlovLit] Jerta Message-ID: <00c701c7449f$314a24e0$6400a8c0@P4> From: "Katja Benevol Gabrijelčič" Cc: Sent: Tuesday, January 30, 2007 3:04 PM Subject: RE: [SlovLit] Jerta Za začetek ga zagotovo uporabljajo narečja malega Krasa in kraškega roba, saj sem to besedo od malega večkrat slišala od none iz Materije, od stare mame in mame, ki sta iz Ocizle pri Klancu, pa tudi od tete v Črnotičah. Vse tri vasi ga izgovarjajo s polglasnikom. Lep pozdrav, Katja ===== From: "Helena Jazbec" Sent: Tuesday, January 30, 2007 3:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Jerta Razlago za besedo jerta "kamnit podboj" najdete v Etimoloskem slovarju slovenskega jezika F. Bezlaja, M. Furlan in M. Snoja pod geslom irt. Lep pozdrav, Helena Jazbec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 31 07:19:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 31 Jan 2007 07:19:52 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke o "tretji kulturi" in ljubih Slovencih -- Dopolnilo Message-ID: <001901c744ff$d2fc7c60$6400a8c0@P4> Http://www.acm.org/ubiquity/views/v8i03_fabio.html -- Publish and perish -- članek iz revije Ubiquity o tem, kako trenutni model recenziranja znanstvenih objav ubija raziskovanje in o alternativah, ki jih prinaša znanstvena komunikacija na internetu. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zakonodrustvih -- Hladnikova izjava o ksenofobnosti slovenske zakonodaje, ki udari najprej po slovenskih zamejcih. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html -- predelano Hladnikovo predavanje na konferenci o poslovni rabi interneta (Ljubljana, Hotel Union, 31. januarja 2007) o tem, kako Wikipedija spreminja kulturno paradigmo. Http://www.edge.org/3rd_culture/lanier06/lanier06_index.html -- Jaron Lanier, Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism; http://www.edge.org/discourse/digital_maoism.html -- polemika na o "nevarnosti" interneta za demokracijo in zahodno civilizacijo v reviji Edge. ======== From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Tuesday, January 30, 2007 2:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Dogodki in razpisi K napovedi dogodka dodajam še čas in prostor, ker ju nisem zasledila: Hommage Srečku Kosovelu ob 80-letnici smrti (29. 1. 07 - 6. 2. 07) Založba Sanje v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS vabi 6. 2. ob 19:00 uri na predstavitev zgoščenke Vibrato tišine, Hommage Srečku Kosovelu ob 80-letnici smrti v prostorih Društva slovenskih pisateljev. --- LP, Marjetka Golež Kaučič From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 31 14:43:34 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 31 Jan 2007 14:43:34 +0100 Subject: [SlovLit] predavanje Miana Dekleve: Zgodba kot svet in predstava Message-ID: <45C0AB16.16807.D66FB0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK, http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vljudno vabi na predavanje iz cikla avtopoetike: MILAN DEKLEVA: ZGODBA KOT SVET IN PREDSTAVA Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v torek, 6. februarja 2007, ob 19. uri. Milan Dekleva (1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, glasbenik, urednik, novinar ... je v preteklem desetletju soočil lirsko govorico _Paničnega človeka_ (1990) in _Preseženega človeka_ (1992) -- če omenimo dva zgovorna naslova Deklevovih pesniških zbirk -- z esejističnimi premišljevanji "konca metafizike", s pripovedovanjem kratkih zgodb in romanopisjem. V treh Deklevovih romanih -- _Oko v zraku_ (1997), _Pimlico_ (1998; slednji je v letošnjem letu izbran za maturitetno esejistično refleksijo) in _Zmagoslavje podgan_ (2005) -- se med temami ustvarjanja in bivanja, tujstva in človeškega soočanja z drugim(i) izostri tudi zaznavanje časa in spremeni koordinate tradicionalnega zgodovinopisja v literarnem ustvarjanju. Deklevovi romani soočijo bralca z osebami, ki se mu iz zgodovinske oddaljenosti zazdijo znane (slovenski umetniki, profesor književnosti), vendar to niso tradicionalni biografski romani, ki bi z gesto samozavestnega konkvistadorja poskušali obvladati preteklost, ravno tako pa tudi niso preprosto romani s ključem. Tako ustvarjalec kot njegovi literarni liki -- tudi sami ustvarjalci -- se združujejo v paradoksalno hkratnost biti videc in vedež, "razcepljeni" in "totalni človek" 20. stoletja. Za doslejšnji življenjski opus je Milan Dekleva leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Na predvečer pred "predajo lente" letošnjim nagrajencem Vas vabimo k zdravici na Deklevovo prihodnje delo. Vanesa Matajc, predsednica SDPK ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 10:41:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 10:41:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_božji_lon_--_Re=3A_Jerta_--_Krst_pr i_Savici Message-ID: <00f001c745e5$3274a100$6400a8c0@P4> Dragi kolegi, da za znanstvene objave večinoma ne dobimo honorarja, smo se nekako navadili, pričakujemo pa honorar za objave v revijah brez znanstvenega statusa in v množičnem tisku. Čeprav v isti žakelj sodijo tudi radijske in televizijske oddaje, vam nastopov tam največkrat ne bodo honorirali. Argumenti za tako ravnanje so različni: da vodstvo novinarju ni dalo na razpolago sredstev, ker je taka uredniška politika, ker je nastop v interesu nastopajočega, njegove inštitucije ali stroke, ki jo zastopa, ker se izjave pač ne plačujejo ipd. Novinarska jaga za ekspresnimi zastonjkarskimi izjavami se okrepi zlasti okrog pisateljskih jubilejev in kulturnih praznikov in že moti redno strokovno delo. Mogoče bi lahko pomagali urediti situacijo tako, da bi za božji lon nastopali le takrat, kadar novinarje sami pokličemo (tiskovne konference, peticije, odprta pisma, otvoritve, konference, simpoziji, kongresi ...), sicer pa pred nastopom vljudno zaprosili za avtorsko pogodbo. Ali pa smo za javno pozornost tako zelo zainteresirani in od nje odvisni, da smo se v vsakem primeru pripravljeni podrediti nareku medijev? -- miran ====== From: "Jolka Milic 1" Sent: Wednesday, January 31, 2007 10:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Jerta Dragi Miran, zahvalim se vsem za dragocene podatke, ki so mi pomagali, da pridem do odgovora, pri kom smo si sposodili jerte - pri naših zahodnih sosedih - (na Primorskem jih izgovarjamo vedno s polglasnim e-jem, kot je rečeno v večini prijaznih razlag, v Etimološkem slovarju so v štirih variantah: irt, irta, jerta in jirta, v Besedišču slovenskega jezika pa s cirkumfleksnim poudarkom. Lp, jolka milič ======= Od: Matej Krajnc [matej_krajnc na email.si] Poslano: 31. januar 2007 12:04 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: KRST PRI SAVICI V ANTIKI V torek 6. 2. bo ob 19h v Antiki v Celju predstavitev novega Krsta pri Savici, ki je izšel pri založbi Sanje. Gre za ponatis Prešernove pesnitve z novo spremno besedo spodajpodpisanega in dodatkom v obliki prozne parodije na Krst, torej nov Krst v prozi za sodobne čase (izpod peresa spodajpodpisanega). Nova izdaja Krsta pri Savici želi predvsem približati Prešerna mlajšim generacijam in vsem ostalim, tudi tistim, ki ga ne berejo, ali pa mislijo, da ga berejo. In da ga celo razumejo! Predstavili bomo tudi odlomek iz travestije nekaj songov iz Krsta, ki bojo izšli posebej na plošči jeseni 2007. Za kulturni prepih bo poskrbel Trio LAL: Andreja Verbuč, Alenka Brezovšek, Matej Krajnc. Več info: www.matejkrajnc.com in http://www.sanje.si/knjigarna/krst-pri-savici.html Naj vas tega dne ne zmoti ničesar drugega - pridite v Antiko!!!! -- Pozdrav, Matej Krajnc ===== Valjhun, sin Kajtimara, je skrušeno obsedel za veliko mizo. >Predolgo že bijem boj za krščansko vero,< je zatarnal. >Z Avreljem Droh se več mi v bran ne stavi, porka madona! Kako naj potem sploh še uživam!< Kajtimar je stopil k omari in potegnil iz nje veliko mušketo. Valjhun ga je znaveličano pogledal. >Muškete še niso izumili, oče!< From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 11:45:58 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 11:45:58 +0100 Subject: [SlovLit] Krst pri Savici Message-ID: <013901c745ee$298abe40$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" Sent: Thursday, February 01, 2007 11:22 AM Subject: Re: [SlovLit] Za božji lon -- Re: Jerta -- Krst pri Savici Nasvet avtorju novega Krsta pri Savici Ne samo mušketa, ki ni bila v Črtomirovih časih še izumljena, kot pišete, tudi... porka madona ni takrat še krožila niti pri naših sosedih, kaj še že pricapljala v naše kraje. Svetujem kakšno bolj duhovito domislico, recimo zamenjavo z nemškim izrazom ali kakšno domačo - pristno slovensko - psovko! Kaj bi kar naprej, noč in dan le uvažali jezikovne elemente in jih bolj ali manj nerodno vgrajevali v slovenski govor in se potem za nameček še jezili, glej Primorski dnevnik, smrtno užaljeni, na tržaške politike, ki nam niso kdove kako naklonjeni, ker trdijo in oznanjajo, da ni slovenščina jezik, marveč čisto navadno narečje,... pa še dokaj nemarno za navrh (konec je moj). Za popravek vam bom - vsaj jaz - prav hvaležna. Lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 15:37:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 15:37:52 +0100 Subject: [SlovLit] Krst pri Savici Message-ID: <004a01c7460e$8ef81d20$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: Thursday, February 01, 2007 12:58 PM Subject: Krst Spoštovana gospa Jolka Milič, zdaj, ko prebiram Vaše pismo, sem še toliko bolj vesel, da sem napisal ravno tako, kot sem. In Vašega odziva tudi, zdaj se mi dozdeva, da niti ne boste edini, kar me neskončno veseli - bolje nestrinjanje kot otopelost, ki je našemu narodu sicer v naravi. Samo da knjiga ne bo šla neopazno mimo! Če je že en droben malenkosten odlomek iz mojega Krsta s sicer že ponarodelo slovensko pridušnico (ne glede na zgodovinsko obdobje, ker travestije ali kakršne koli parodije zgodovinska korektnost naj ne bi kaj dosti brigala; kaj šele bo, ko bodo/boste odkrili, da je v mojem Krstu še en boj več in da je hote spremenjen tok dogodkov in značaj junakov! Kako neki si je drznil!!!) uspel zaintrigirati tolikanj, da ste napisali ta odgovor, se že res prav veselim, kaj bo, ko bo zunaj cela knjiga. Vaše zadržke sicer razumem, vendar se z njimi seveda ne morem strinjati. To boste verjetno razumeli. Mislim, da že tale moj droben odlomek nakazuje, da slovenščina ni nikakršno nemarno narečje, pa tudi suhoparna toporiščivščina ali visoka književščina ne, ampak predvsem živ, fleksibilen, nadvse odprt in prilagodljiv, lep jezik. To bomo morali Slovenci spoznati, če ga bomo sploh hoteli obdržati. Naš jezik se bo namreč ohranil v svoji živi in prilagodljivi obliki, ki diha in je pravzaprav tista "visoka", ne pa v konfekcijsko popeglanih sferah - te na koncu vedno povozi zgodovina. To je vedel tudi Prešeren; ustvaril je visokega, da bi lahko v njem prišli do izraza vsi odtenki. S spoštovanjem! Pozdrav, Matej Krajnc ======== From: "Matej Fugina" Sent: Thursday, February 01, 2007 12:28 PM Subject: Re: Krst pri Savici Spoštovani! Pišam Vam v zvezi s sledečim sporočilom, ki mi je bilo posredno poslano, saj se kljub temu, da nisem slovenist, zanimam za slovensko zgodovino, slovenščino in etnologijo. V zvezi s tem Vam pošiljam repliko na sporočilo, ki Vam ga je poslal avtor parodije Krsta pri Savici (Matej Kranjc), kritiko pa sem poslal tudi njemu. Če le še komentiram Vaš odgovor: z njim se v celoti strinjam; vsak kritični zgodovinar, družboslovec, slovenist ipd. piše le še objave, za katere je plačan, zato pa tudi zamirajo portali kot so Wikipedia, ki je pravzaprav edini preostali ključ za širjenje znanja in informacij. Koliko ljudi kupi leksikon? Morda bi ne bilo potrebno izgubljati denarja s tiskanjem debelih knjig, če bi ideja hiperteksta prišla tudi v slovenski prostor in v zavest Slovencev. Zakaj je bilo včasih samoumevno ljubiti domovino, sedaj pa je to nestrpnost? Zakaj je bila včasih želja vsakega Slovenca boriti in truditi se za materni jezik, danes pa je to "nepopularno"? In zakaj so včasih imeli Slovenci željo po širjenju znanja in informacij ter seveda po izobraževanju, danes pa je to izguba časa in kratenje prostega časa? In kdo je krivec? Mediji in globalizacija; tok zavesti, ki je podrejen obema in nas vrača v prazgodovino. In še mnenje o priredbi Krsta pri Savici: ogorčen in razočaran sem, da si Slovenec sploh dovoli kaj takega, kot je absurdna parodija na tematiko, ki je tako pomembna za slovensko zgodovino in prostor. Karantanci so izgubili samostojnost skupaj s pogansko vero in tu ni ničesar, čemur bi se dalo posmehovati. Poleg tega so bili krščanski poboji nad poganskim kmečkim prebivalstvom več kot le nedolžni in tudi dovolj jasno prikazani v obliki verzov v Uvodu Krsta pri Savici ("kri po Kranji Korotani, prelita napolnila bi jezero"). Ne vem, kako se lahko s šaljivim pristopom približa kruta zgodovinska dejstva mladini, ki jo slovenska zgodovina že tako ne zanima. V srednjih šolah bi morali dijaki oziroma srednješolci že kritično razmišljati o lastnih koreninah in povezovati zgodovino s slovenščino; mediji (in posledično Matej Krajnc) pa jih že v mladih letih pitajo s takšnimi neumnosti, katerih vsebina se [... -- izpuščeno; prosim za korektno izražanje, ur.] lahko primerja le še z "rapanjem" Zravljice (da, tudi to je bilo že izvedeno). In še naslednje: če si že zada za nalogo približanje slovenske poezije mladim in se nadeja, da bodo ti vsaj razumeli, kar berejo, potem naj vsaj pravilno interpretira celotno delo. Valjhun se pritožuje, da že predolgo bije boj za krščanstvo - tega je torej naveličan. V nadaljevanju omeni, da se mu Avrelius in Drohus ne postavita več v bran (ker sta bila po zgodovinskih dejstvih poražena, kar je vedel tudi Prešeren). Zakaj le Valjhun to obžaluje, če je naposled porazil največja branitelja poganstva in mu preostane le še Črtomir. Svoj zastavljeni cilj je končno izpolnil, vendar to obžaluje in ne more uživati? To je v protislovju z njegovo prvo trditvijo, da je naveličan bojevanja. Poleg tega je popolnoma nesmiselno postaviti v isti prostor Valjhuna in Kajtimara, saj je slednji že mrtev. Ali pa se morda v tej parodiji Valjuh in Črtomir borita kot najstnika? To bi šele bil polom. In še zadnje: zakaj preklinja Valjhun Marijo, če se bori za krščanstvo in pusti, da njegovi vojaki umirajo zanj? Hvala za razumevanje in lep pozdrav! Matej Fugina From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 19:07:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 19:07:24 +0100 Subject: [SlovLit] Krstova mantra Message-ID: <014a01c7462b$f3fd99d0$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" To: Sent: Thursday, February 01, 2007 4:31 PM Subject: Krstova mantra Spoštovani gospod Fugina, seveda, slovenska zgodovina je sveta, Prešeren tudi, vse skupaj je nedotakljivo in takšni heretiki kot jaz (in založba Sanje, ki si je drznila to izdat) seveda ne sodijo v sveti slovenski prostor k blaženim, trpečim slovenskim materam, zapitim očetom in čolniču pod Triglavom. Prav. Zdaj me še toliko bolj veseli, da je ta nov Krst ugledal luč sveta. Vas bo jezil in žalostil, mene veselil, mlade pa, upam, prepričal, da je vredno brat tudi izvirnik. In seveda, kdo je še kje videl PARODIJO, ki bi potvarjala! Parodija mora vendar vse le verno prepisovat, bognedaj, da bi kdaj pičila! Kajne da? Parodije vendar nikoli ne parodirajo! Sploh ne svetinj. Če pa mislite, da sem se lotil Krsta z željo, da bi fižil in se posmehoval slovenstvu, je to vaša pravica. Angleži ji rečejo "holier than thou". Vendar prosim pustite drugim njihovo. Čeprav je po vaše bolna in izkrivljena. In čeprav vaša "kritika" lepo prikazuje stanje slovenskega duha v tem hipu. Bi me moralo skrbet, ampak saj sem vse to popisal v Krstu. :-) Ki izide šele v ponedeljek, pa je že tako popularen!!! Lep pozdrav, Matej Krajnc From katja.zakrajsek na kiss.si Thu Feb 1 23:22:18 2007 From: katja.zakrajsek na kiss.si (katja.zakrajsek na kiss.si) Date: Thu, 1 Feb 2007 23:22:18 +0100 Subject: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Message-ID: <1170368538.45c2681abd981@ssl.kiss.si> Spoštovani, z zanimanjem sledim precej burnim odzivom, ki jih je že pred izidom izzvala parodija na Krst pri Savici izpod tipkovnice Mateja Krajnca. Ker sem najbrž (razen avtorja) edina med razpravljalci, ki je ne le v celoti prebrala novi Krst, ampak pozna tudi knjigo, v katero je vključen - bila sem namreč odgovorna za jezikovni pregled (da, besedilo je bilo jezikovno pregledano in da, vsa odstopanja od šolske jezikovne norme so zavestna in namerna, prav tako kot vsi anahronizmi) - bi želela razpravi dodati še svoj piskrček: poanta novega Krsta seveda ni delanje norca iz Prešerna (kot boste lahko sami videli, ko boste prebrali avtorjevo spremno besedo k Prešernovemu Krstu; pa tudi če bi šlo za to: saj vendar ni nikogaršnja državljanska dolžnost, da mu je Prešeren všeč - ali pač? V razmislek ...). Ne, gre za delanje norca iz tega, kar smo iz Prešerna naredili po Prešernu. Konec koncev je bil Prešeren izrazito nekonformističen duh, ki je v svojem času šel stebrom družbe strašno v nos (oni pa njemu) in ki bi najbrž bolj pritrdil parodiji na svoja besedila kot pa češčenju lastne okostenele podobe, tako prikladne za samopoveličevanje slovenstva, ki se raje udobno zazira v (po lastni meri prirejeno) preteklost, kot da bi se dejavno in ustvarjalno lotilo prihodnosti. Da ne bo nesporazuma: Prešerna tudi sama zelo, zelo cenim. Toda da bi ga res prav ugledali in ovrednotili, se je treba najprej znebiti prešernovskega mita. In za konec naj vas spomnim še na tisti odlični distih, s katerim je Prešeren pospremil svoje pesniške sršene: Naj zmisli ... Ja, Prešeren je imel dosti smisla za humor in mogoče je problem današnjih odzivov tudi to, da Poezij nismo dovolj natančno prebrali. Lep pozdrav, Katja Zakrajšek P.S. Parodiranja Prešerna seveda ni iznašel Matej Krajnc. Najbrž smo vsi prebrali vsaj tisto gazelo, ki pravi, da "še verjeti noče draga krčmarica, de sim žejin", pa se zato Slovenija še ni podrla ... ________________________ :| kiss - http://kiss.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:17:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:17:36 +0100 Subject: [SlovLit] Krst (o taktu, o hereziji in natezalnici) Message-ID: <008201c74774$335dc430$904602c1@ff.unilj.si> From: Peter Hawlina [mailto:peter na hawlina.com] Sent: Friday, February 02, 2007 11:57 AM To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Površno spremljam tak in drugačen odziv na meni neznano delo Mateja Kranjca in ob tem pomislim na najbrž podobno parafrazo Krsta, ki jo je pred dobrimi desetimi leti ponudil Johann Galjot (Janez Suhadolc) v svoji igri z naslovom Naša prva revolucija. Kogar zanima primerjava, se lahko s podrobnostmi seznani na http://www.mdloka.si/slo/main.asp?id=409FE17E Pozdrav, Peter Hawlina ========= From: Klemen Pisk [mailto:klemen.pisk na siol.net] Sent: Friday, February 02, 2007 5:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: vprašanje takta Vsa ta polemika o Krstu se je zvito zasukala v precej netaktno smer. Torej, v čem je glavni problem. Krajnc je na Slovlitu sam sebi (in založbi Sanje) delal reklamo. Kar sicer ni najbolj moralno početje, vendar to niti ni tako hud problem, tudi sam sem nekoč tule vabil na svoj literarni nastop, objavil naslov svoje strani, kjer so bili dostopni cerkveno-slovanski fonti itd. Tudi kdo drug je že vabil na kake svoje zadeve in malce izrabil Slovlit za lastno promocijo. Če ima vse to vsaj malo veze s slovensko literaturo (ali jezikom), čemur je forum namenjen, potem po mojem mnenju to ni tako hud greh. Vendar pa bi morali biti samopromotorji vsaj toliko pošteni do sebe in drugih, da bi malce pomirili strasti, in ne bi Slovlita prekomerno izrabljali, tako kot recimo zdaj, ko beremo izpod peresa Katje Zakrajšek sledeče: "kot boste lahko sami videli, ko boste prebrali avtorjevo spremno besedo," kar zveni že kot pravi marketing. Jasno, da je bil avtor sam izzvan, vendar šele potem, ko je objavil reklamo (tudi za založbo Sanje), zato menim, da bi moral obrzdati konje in požreti kritiko, že zato, da ne bi izpadel kot nek bizaren samopromotor. To je vprašanje taktnosti. Lep pozdrav iz Vilniusa, Klemen Pisk ======= From: Matej Fugina [mailto:matej.fugina na siol.net] Sent: Friday, February 02, 2007 7:34 PM To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si Subject: Fw: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Spoštovani! Očitno nihče (niti Vi, niti spoštovani in cenjeni Matej Krajnc) ni doumel bistva kritike. To, da se je našel posameznik, ki mu šaljiv pristop do tragične slovenske zgodovine nikakor ni všeč, je le pika na i. Še zdaleč pa to ni bistvo mojega sporočila, ki je bil poslal tako gospodu Krajncu, pa nanj nisem dobil ustreznega odgovora na zastavljeno vprašanje, kot tudi na portal slovenistike, kjer so bili njegovi odgovori prav tako popolnoma neumestni. Torej se tokrat še k Vam izrecno obračam. Se morda Vam ne zdi paradoksalno, da je Valjhun naveličan bojevanja, a hkrati razočaran, da je porazil Droha in Avrelija (op.:"Avrelij in Droh se več mi v bran ne stavi, porka madona. Kako naj potem še uživam?"). Iz slednjih besed bi lahko bralec sklepal, da je Valjhun užival v bojevanju z zadnjimi branilci poganstva, vendar je to popolnoma v protislovju s prvo tezo: da je naveličan boja. Vse skupaj je popolnoma nesmiselno in napačno interpretirano in kaže nesposobnost pisca, ne pa nestrpnost kritika zaradi osebnih travm (tako je po vseh vaših napadih na mojo malenkost namreč izpadlo). Kako lahko tako delo pomaga k razumevanju mladine? Z vsem spoštovanjem, toda to kaže tudi nesposobnost prebrati tako kratek in enostaven tekst, v katerem je vse lepo obrazloženo - glede na to, da ste tako Vi, kot tudi kolega Matej Krajnc površno prebrala kritiko in se oba vsem vprašanjem spretno izmuznila ter začela hvaliti parodijo in jo opravičevati. Zato se še enkrat in še jasnejše oziram k Vam s temi vprašanji: najprej že omenjeno in poudarjeno o protislovnosti Valjhunovih besed, nato pa še z naslednjim: zakaj Valjhun preklinja devico Marijo, če se bori za krščanstvo in ga sveto priznava? Ter seveda: kako sta lahko Valjhun in Kajtimar v istem prostoru? Se morda Valjhun bori kot najstnik? Za Vaš (pravi) odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam! Ljubljana, 2.2.2007 ======= From: Tihomir Brajovic [mailto:tbrajo na EUnet.yu] Sent: Friday, February 02, 2007 7:37 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Krst Dragi prijatelji! S velikim zanimanjem pratim debatu o Presernu, a povodom najnovije parodije Krsta pri Savici. Nema sumnje da ovo pesnisko delo, u kojem je Rupel jednom prilikom video izraz 'slovenskog kulturnog sindroma', i dalje pokrece i uzbudjuje duhove. S tim u vezi, a kao neko ko na Beogradskom univerzitetu drzi predavanja iz slovenske knjizevnosti i zanima se za novije odjeke njegovog dela, imam i jedno pitanje za bolje obavestene pratioce ove debate. Zanima me, dakle, da li je u vreme punog sticanja drzavnosti, pocetkom devedesetih, a u kontekstu tada aktuelnih desavanja, u slovenskom tisku bilo osvrta i komentara, narocito povodom Krsta kao jedne visoko sofisiticirane patriotske pesme. Svaki konkretan podatak ili obavestenje predstavljali bi za mene dragocenu pomoc u istrazivanju zivog nasledja romantizma u nasem vremenu. Srdacan pozdrav Tihomir Brajovic Filoloski fakultet, Beograd ========= From: Zoran ARNES [mailto:zoran.bozic na guest.arnes.si] Sent: Friday, February 02, 2007 9:03 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Prešeren na natezalnici Predrage slovenistke in sploh vse Slovenke! Vse čestitke kolegici Mateji Kranjčevi, ki je postorila nekaj tako neverjetnega, kot je parodija na slovensko Sveto pismo (pardon, Krst pri Savici). Brez Prešernovega Uvoda, epskega bajanja o slovenski bitki na Kosovem polju, bi nas danes gotovo ne bilo več (marsikatera slovenistka dobro ve, da so se v usodnih dneh med 27. marcem in 6. aprilom1941 slovenske dijakinje v Ljubljani same od sebe na pamet učile Uvod iz Krsta, verjetno zato, ker ni bilo na razpolago enako prepričljivega in vznesenega besedila o kakšni slovenski zmagi!). Gospodična Fugina se ne zaveda, da bo ravno Kranjčeva s svojo parodijo več prispevala k ohranjanju in ponovnem oživljanju Prešernovega megateksta kot vse me osnovnošolske in srednješolske šolnice skupaj (beri razprave kolegice Juvanove o parodiji). Kolegica Kranjčeva s tem svojim bogokletnim aktom posredno ponovno aktualizira tudi druga Prešernova besedila, za kar ji gre vsa zahvala, saj ni samo osmofebruarska resnica, "de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača!". P. S.: Cenjene bralke opozarjam, da se zapisane slovnične oblike lahko uporabijo tudi za moški spol! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:36:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:36:34 +0100 Subject: [SlovLit] Krst_pri_Savici_=28tržaška_varianta =29_--_Prešernov_dan_v_Konzorciju Message-ID: <008d01c74776$d9620060$904602c1@ff.unilj.si> From: Bogomila Kravos [mailto:bkravos na spin.it] Sent: Friday, February 02, 2007 7:57 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Krst pri Savici Spoštovani kolega, ker sem se vsaj posredno ukvarjala s parodijo, naj pošljem še tržaško varianto. Kratek uvod se mi zdi potreben za boljše razumevanje, sicer pa sem o tem že nekaj napisala. S spoštovanjem, Bogomila Kravos ============ Leta 1937, v obdobju najhujšega fašističnega zatiranja, ko je v središču Trsta podtalno delovala le skupinica 30-40 Slovencev (imenovanih Štampiharji), so pisali parodije na najbolj poznane in priljubljene slovenske pesnike: Prešerna, Gregorčiča, Župančiča. V parodiji je Prešernov Krst pri Savici ponazarjal takratno stanje, zato je slap Savice postal gostilna pri Senici (kjer so se v zarotniškem vzdušju lahko pogovarjali v slovenščini) in krst je postal zdrs oz. drsk. Drsk pri Senici Z vodo-vinska pes-sem. Prečudna vojna se je vnela, Orožje čudno zdaj blešči- Stampiharjem se napovela Do zadnje kaplje, a brez krvi. Štampiharje v trdem času Vodi Cici, fantič mlad, Ki že svetovno je na glasu, Da se naliva ga prav rad. Pri vinu rujnem se bojuje Štampihar mlad in star junak; Se litrov par na mizo vsuje... Na mah izpraznjen je vsak. Stoji najmlajši med junaki In tam, kjer je najhujši boj, Izkazal se je med prvaki... Izpraznil litrov je nebroj. Junaške oči on kljubujoče V sovražnika upira še; S kozarcem divje še ropoče, Ko tekmeci po tleh leže. A glej, ko on pogled obrne, V obraz se nekaj zareži.- Kozarc pred njimj spet tekmec zvrne In liter drugi naroči. Zaman k Baku Cici moli, V glavi se mu že vrti; Se majejo mu mize, stoli, - A tekmec tam se še reži. Še enkrat si kozarc nalije, Brez upa zmage gre v boj, A sonce slave mu ne sije; Brenči mu v glavi, da je joj! Iz sobe tiho v noč odide, Da zrak ga čisti okrepi; Da zopet v bitko trezen pride In končno zmago pridobi. ------------------------- D R S K A glej, še ni čez prag prestopil, Ko se mu v glavi zavrti, Ko da sam vrag bi se ga lotil - In drsk! - na mah na tleh leži. Že kelnerca pri njem kot vila Pojavi se in ga bodri, A čudna k tlom ga vleče sila: Vstati njemu ni močí. In čudno kelnerca pogleda; Mu pravi tiho in ljubó, Čemu na tleh tako poseda, Ko da sedé bi prosil njo. Saj ona vedno ga še ljubi, A štamprle ji več ne gre... Zato pa njej naj zdaj obljubi, Da pustil štamprle bo vse. V hudih dvomih fant se guga In tiho-vinjen-govori: "Pa vera meni bodi druga, V raj naj tvoj me preseli!" S sočutjem kelnerca mu zala Pomaga vstati na nogé, A moč ji bila je premala, - Zato iskati gre vodé. Z lučjo v eni, v drugi vodo: Razprostrla je roké In izpraznila posodo Mladmu fantu na lase. In fant hvaležen se je dvignil Svež in zbujen kakor cvet; V pozdrav ljubeče ji namignil... In videla se nista več. -------------------------------------------- Štampiharsko literaturo (tipkopise) hrani NŠK v Trstu. Glej tudi Bogomila KRAVOS, Slovensko gledališko delovanje v 30. letih v Trstu, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 1990. Parodije Gregorčičevih pesmi (30. leta v Trstu), Zbornik o Simonu Gregorčiču, Univerza v Novi Gorici (v tisku). ======= From: Metka Zver [mailto:Metka.Zver na mk-trgovina.si] Sent: Friday, February 02, 2007 11:11 AM Subject: prešernov dan v Konzorciju Tradicionalno praznovanje slovenskega kulturnega praznika v odprti knjigarni Konzorcij bo letos potekalo v dveh sklopih: od 11h do 13h ...V TUJEM JEZIKU NAPISAL/A SEM... Z avtorji, ki pišejo v slovenščini, pa ta ni njihov prvi jezik, se bo pogovarjala Majda Kne. V gosteh bodo: Zuzanna Govednik Kraskova, pesnica in pisateljica s Slovaške, ki je med drugimi izdala tudi knjigi proze Le-bdenje in Sencesenc; Ludwig Hartinger iz Avstrije, urednik, antologist, esejist, prevajalec predvsem Kosovela v nemščino ... in avtor pesniške zbirke Ostrina bilk; Josip Osti iz Bosne, velikokrat nagrajeni tako slovenski kot bosanski pesnik (knjige pesmi: Vse ljubezni so nenavadne, Rosa mystica, Kraški Narcis, Veronikin prt ... in spominske proze Učitelj ljubezni), urednik, antologist (U jantaru vremena), esejist ter prevajalec. od 13h do 17h NEVIHTA SLADKIH ROŽ: antologija slovenske poezije 20.stol. Študentske založbe. Literarna kritičarka Tanja Petrič je k sodelovanju povabila predstavnike vseh generacij in urednika knjige, ki se bodo zvrstili takole: Mitja Čander, Kajetan Kovič, Neža Maurer, Miroslav Košuta, Niko Grafenauer do 14h, Milan Jesih, Andrej Brvar, Alojz Ihan in Ifigenija Zagoričnik Simonović do 16h. V zadnji uri bo igralec Brane Grubar bral pesmi Gregorja Strniše in nominiranca za nagrado Prešernovega sklada Aleša Štegra in Primoža Čučnika. Za glasbeno dopolnitev bo skrbel harmonikar Rihard Zadravec-Riki. Knjige sodelujočih avtorjev in antologija bodo na voljo s popustom. Vhod bo s Tomšičeve ulice. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:59:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:59:21 +0100 Subject: [SlovLit] = O_slovensko_govorečih_in_čutečih_t ujcih_--_Še_ena_čezmejna_--_Pravna_latovšči na_--_Sprememba_v_programu Message-ID: <008e01c7477a$092f1050$904602c1@ff.unilj.si> Odmevi na zaplete, ker si je Slavistično društvo Slovenije za predsedniko izvolilo "tujca": http://www.vecer.si/vecer2007a/default.asp?kaj=3&id=2007020105168591 -- v Večeru. http://www.primorski.it/archivio/27_01_2007/KULTURA/KUL01.html -- v Primorskem dnevniku. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id= 24477 -- na TV-dnevniku; klikni posnetek 1. 2. 2007; intervju z Miranom Košuto je v zadnji četrtini posnetka. ====== From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Friday, February 02, 2007 10:13 AM Subject: nekaj čezmejnih V torek, 6.2.2007 ob 18.00 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (Seilerstätte 2) vabi na Prešernovo akademijo in družabni večer. Predstavili bodo razstavo Arhiva Univerze v Ljubljani o Francetu Prešernu v ljubljanskih latinskih in višjih šolah 1813-1821 "Gradove svetle zida si v oblake...", ob več slavnostnih govornikih pa bo za glasbeni okvir poskrbel ljubljanski Oktet Zven. ======= From: Damjan Jensterle To: gregor.virant na gov.si Sent: Friday, January 12, 2007 12:31 PM Subject: 2.člen (uporabljeni pojmi) Spoštovani minister Virant Slovensko običajno se drugi člen zakonov začne z : V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:... Apeliram na Vas, da druge člene vseh zakonov poenotite z naslednjim besedilom: Vse besede, besedne zveze, pojmi in pomeni so zapisani v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Dovolj nam je latovščin, ki jo producirajo drugi členi slovenskih zakonov in hkrati povzročajo polemike in različne interpretacije v razumevanju pojmov. Pogosto se niti dva referenta med seboj ne moreta sporazumeti in enako razumeti novorek. Čeprav morda tudi to ne bo dalo povsem zadovoljivih rezultatov, če pogledate, kako SSKJ pojasnjuje recimo besedo bistveno. To daje misliti, da je bolje, če se takih besed zakoni izogibajo. Z odličnim spoštovanjem Damjan Jensterle Kolodvorska 3 b, 4260 Bled ======== From: Sanje [mailto:sanje na sanje.si] Sent: Friday, February 02, 2007 3:34 PM Subject: Novičnik Sanje - spremembe Torek, 6. februar: Matej Krajnc: KRST PRI SAVICI, Barbara Korun, Zlatko Kaučič: VIBRATO TIŠINE, tiskovna konferenca ob izidu knjige in glasbenega projekta -- Društvo PEN, Ljubljana, 13.00 VIBRATO TIŠINE, koncert -- Društvo PEN, Ljubljana, 19.00 Sreda, 7. februar: Barbara Korun, Zlatko Kaučič: VIBRATO TIŠINE, koncert -- Točka (JSKD), Nova Gorica, 20.30 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 11:05:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 11:05:33 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o svetem Martinu Message-ID: <008f01c7477a$e61beb00$904602c1@ff.unilj.si> From: Jasmina [mailto:jasmina na svetimartintourski.si] Sent: Friday, February 02, 2007 3:16 PM Subject: Simpozij - sv. Martin Evropski simpozij o sv. Martinu: Slovenija in dežele Srednje Evrope na Martinovi življenjski poti Slovenska Bistrica 2007 11.-13. oktober 2007 (čet., pet., sob.) Grad Slovenska Bistrica Kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina v sodelovanju s Teološko fakulteto, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto, Slovenskim etnografskim muzejem in Narodno galerijo pripravlja prvi evropski simpozij o sv. Martinu v Sloveniji, katerega glavni namen je osvetliti z različnih znanstvenih področij (zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, folkloristike, etnologije, teologije in literature) razvoj vzhodnoevropskih dežel skozi zgodovino, in sicer v povezavi z osebnostojo sv. Martina, ki je deloval v času izoblikovanja skupnega evropskega izročila. Martinov vpliv se skozi stoletja kaže v tem skupnem izročilu, ki nas povezuje še danes, tako v ljudskih običajih, češčenju, umetnosti, kot v premični in nepremični kulturni dediščini, ki je posebno na območju Srednje in Vzhodne Evrope še premalo raziskana. Pomembnejše teme letošnjega evropskega simpozija bodo: 1. Martinova ikonografija v Vzhodni in Srednji Evropi. 2. Odnos med kultom svetega Martina ter politično ekonomskim in kulturno zgodovinskim položajem dežel, v katerih so ga skozi stoletja častili. 3. Martin, sodobnik cerkvenih očetov in zametki današnje Evrope. 4. Martin in dežele, v katerih je deloval. 5. Martin, svetnik in priprošnjik ljudstva, njegove podobe in vloge v ljudskem izročilu. 6. Martin, viteštvo, duhovne in moralne vrednote. 7. Pomen Martina, simbola delitve, danes in jutri. 8. Arheološka najdišča v nesposredni bližini "martinovih" krajev. Uradni jeziki simpozija: slovenščina, francoščina, angleščina. Vodstvo simpozija: Kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina. Predsednik organizacijskega odbora: prof. dr. Edvard Kovač. Tajniki: mag. Damjana Pintarič, Brigita Marko. [...] Način prijave: Zainteresirani naj pošljejo povzetek prispevka (do pol strani A4, to je do 250 besed) na naslov: simpozij na svetimartintourski.si Načeloma je pošiljanje naslovov in povzetkov predavanj možno do izpolnitve mest. Zaključni rok za pošiljanje je 12. maj 2007. Rezultati izbora bodo znani, če bo le mogoče, v 21 dneh po prejemu predloga, v vsakem primeru pa pred 30. junijem 2007. Za prijavo bo potrebno izpolniti prijavnico. Besedilo predavanja, ki naj ne bo daljše od 30.000 znakov (s presledki), oddajte, prosimo, vsaj dva tedna pred začetkom simpozija. Potrudili se bomo, da bodo vsa izbrana besedila izšla v zborniku. Kotizacija: Organizatorji bi si želeli, da kotizacije ne bi bilo. V vsakem primeru bomo predlagali kotizacijski fond "delitve", ki bi udeležencem s področij z nižjim življenjskim standardom pomagal kriti potne stroške ipd. Več o tem bomo dorekli v aprilu 2007 v okrožnici in na spletnih straneh. Več informacj na: http://www.svetimartintourski.si [...] Organizator si pridržuje pravico do sprememb v programu. Udeleženci, ki bi želeli svoj obisk podaljšati še za en dan, se lahko obrnejo na vodstvo simpozija oz. pišejo na naslov: simpozij na svetimartintourski.si, če bi želeli kakršnokoli pomoč ali nasvet glede prenočišča, poti etc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 17:31:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 3 Feb 2007 17:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] Krst_pri_Savici_=28parodija_slovenskih_f antov_grob_o_državi=29_--_Prešeren_v_romš čini_samo_v_eni_knjižnici_na_južni_strani_Alp _--_Akademske_knjižnice_v_elektronskem_času=3F Message-ID: <007901c747b0$be8e1ff0$6400a8c0@P4> From: Matej Krajnc [mailto:matej_krajnc na email.si] Sent: Saturday, February 03, 2007 11:04 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Parodija - slovenskih fantov grob Spoštovani g. Fugina in tisti, ki vam parodija ne gre v račun (ali pa samopromocija, kar me še posebej zabava), toplo svetujem, da preberete kako strokovno teorijo o parodiji in satiri. V knjigi Marka Juvana Domači Parnas v narekovajih se boste med drugim poučili o anahronizmih, zamenjavi značajev, "potvarjanju" zgodovine, medbesedilnosti in podobnem, obstajajo pa tudi še druga, obširnejša dela. Ne bi pa škodilo, če bi se lotili tudi ogleda angleške serije Monty Python Flying Circus, knjig Douglasa Adamsa, Davea Berryja in podobnega čtiva. Potem boste morda razumeli, zakaj Valjhun in Kajtimar nastopata skupaj in podobne zadeve, ki vam ne grejo v račun. Pa kljub ponovni samopromociji in nemoralnosti (kot bo verjetno menil Klemen) vabljeni tudi na tiskovno konferenco ob izidu knjige v torek ob 13h v PEN! O Prešernu se, hvala Bogu, spet govori! Morda se ga bo tudi spet bralo. S spoštovanjem, Matej Krajnc ===== From: "Matej Krajnc" To: Sent: Saturday, February 03, 2007 11:38 AM Subject: RE: o Krstu pri Savici in državi Kolega Brajović je zastavil zanimivo vprašanje, ki je vredno razmisleka - ob osamosvojitvi in vsa ta leta smo imeli, kot se spomnim, večinoma polna usta Zdravljice (ki smo si jo drznili tudi repati) - Prešeren je napisal mnogo boljše pesmi od Zdravljice, je pa res, da redkokatero tako idejno izpostavljeno; vsaj zase ne bi mogel reči, da bi v Krstu našel kakšno poudarjeno državotvorno noto, zdi se mi, da gre predvsem za zanimivo in umetniško delo o delu slove(a)nske zgodovine s tragično ljubezensko zgodbo v ospredju, pri Prešernu samem pa predvsem za realno spoznanje o mentaliteti lastnega naroda (od tod po moje sledi tudi Črtova pokrstitev, ne iz poklekanja pred duhovščino). Državotvorna plat Krsta je verjetno predvsem stvar interpretacije. Mimogrede, dejstvo je, kot vemo, da Slovenci do zdaj (morda bo uspelo Bogdanu Novaku z njegovim novim epom o kralju Matjažu) še nismo dobili nekega pravega "velikega teksta" (v smislu povzemanja celotne slovenske zgodovine na umetniški ravni, kaj šele državotvorni) - poskušal je Prešeren, pa Menart, pa še marsikdo; zdi se mi, da je bil Prešeren s svojim tekstom (in pesmimi nasploh) pri politiki (in velikokrat tudi pri narodu) vedno nekako izrabljen za pridobivanje simpatij (in trkanje po prsih), ne da bi bila zadaj kakšna resna ontološka podstat. Ampak slast dobre poezije je ravno v tem, da se jo da razumeti in razlagati na različne načine, v različnih časih seveda tudi v različnih kontekstih. UVOD seveda polni srca z borbenim duhom - prav tako kot so to svojčas počele kakšne Borove ali Kajuhove pesmi - vendar se mi zdi, da gre predvsem za VTIS borbenosti, ki ga povzročajo opisi, ne vem, ali je to mogoče prenesti na raven državotvornosti, še posebej glede na celotno vsebino pesnitve. Ampak tole je samo razmišljanje na hitro - upam, da bo kdo imel kak tehtnejši odgovor za kolega. In zelo sem bil vesel tržaške parodije! Lp Matej ====== Poezije i džilava = Poezije in pesmi : (izbor). (Na platnicah: Džilavani buti i džilava: Poezije in pesmi). Ljubljana: Karantanija, 2006. Dostopno samo v Knjižnici Trebnje -- neverjetno! Kako je to mogoče? Zbiralci naj povprašajo po njej na zalozba.karantanija na siol.net ====== Http://www.educause.edu/apps/er/erm07/erm0714.asp -- Lynn Scott Cochrane, If the Ac ademic Library Ceased to Exist, Would We Have to Invent It? [članek o potrebnosti univerzitetnih knjižnic, EDUCAUSE Review, vol. 42, no. 1 (January/February 2007): 6-7] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 5 19:10:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Feb 2007 19:10:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_Slavističnega_društva_L jubljana Message-ID: <00a901c74950$db8c3a00$6400a8c0@P4> From: "SLAVISTICNO DRUSTVO LJ" Sent: Monday, February 05, 2007 3:40 PM Subject: NUJNO OBVESTILO - ODPOVED OBCNEGA ZBORA SDL Spoštovane članice in člani SDL! Občni zbor SDL v torek 5. 2. 2007 odpade zaradi bolezni in je prestavljen na sredo, 14. 2. 2007, ob 17 uri. Upam, da bomo imeli takrat več sreče. Iskreno se zahvaljujem za razumevanje in vas lepo pozdravljam. Marija S. Leskovar From roza na roza.si Tue Feb 6 06:15:11 2007 From: roza na roza.si (rozman andrej) Date: Tue, 06 Feb 2007 06:15:11 +0100 Subject: [SlovLit] ho paura Message-ID: <45C80EDF.70904@roza.si> Potem ko lani nismo obhajali 250-letnice rojstva Linharta in je v tedenu, ko se je zgodila, v Sobotni prilogi pisalo več o Mozartu kot o njegovem slovenskem vrstniku, narod, ki ima tako rad polna usta samega sebe, žaga svoje korenine naprej. Tako je minister Gregor včeraj v Odmevih ugotovil, da bo kljub za skoraj četrtino manjšemu proračunu za slovensko prestolnico za prostovoljne gasilce treba najti denar in ga vzeti kakšnemu kulturnemu društvu, ki ni tako pomembno za vse. Če bo šla miselnost slovenske vlade še naprej v tej smeri, bo treba za dvig kulture v Ljubljani očitno počakat na naslednjo italijansko okupacijo, saj si SLOVENSKA DRŽAVA ZA SVOJE GLAVNO MESTO OČITNO ŽELI IMETI VAS. Je mogoče, da je res tako hudo? Naj me prosim kdo potolaži s kakšnim prepričljivim protiargumentom!Koneckoncev se nezadržno bliža kulturni praznik! Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 6 19:36:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Feb 2007 19:36:52 +0100 Subject: [SlovLit] Pisna poslanska pobuda vladi Message-ID: <007a01c74a1d$c6f68460$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, February 06, 2007 5:44 PM Subject: Fw: pisna poslanska pobuda vladi From: valerija.jelic na dz-rs.si Sent: Tuesday, February 06, 2007 2:50 PM Subject: pisna poslanska pobuda vladi Prof. dr. Marko Pavliha poslanec DZ RS Ljubljana, 6. februar 2007 Državni zbor Republike Slovenije g. France Cukjati, predsednik Vlada Republike Slovenije Zadeva: PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE Spoštovani gospod predsednik, v skladu z 248. členom Poslovnika DZ RS Vam pošiljam pisno poslansko pobudo za Vlado Republike Slovenije. POBUDA Slovenski vladi predlagam, da z ustreznimi zakonodajnimi spremembami in morebitnimi drugimi ukrepi odstrani vse upravne oziroma birokratske ovire za vzpostavitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Zunaj meja Slovenije namreč živi okoli pol milijona slovenskih rojakinj in rojakov, kar ni zanemarljivo število, saj številka predstavlja kar četrtino našega usihajočega naroda. Zato smo odgovorni storiti vse, da z njimi obnovimo, ohranimo in izboljšamo stike, jim podamo prevečkrat umaknjene roké in jih ponovno prijazno povabimo v domovino, ki jih potrebuje -- intelektualno in emocionalno. Danes morda ni več take ekonomske stiske, ki bi mlade silila v emigracijo, lahko pa jo do te odločitve privede želja po širšem, mednarodnem znanju, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trajni, usodni beg možganov. Seveda je dobro in smiselno, da si čim več ljudi ogleda svet okoli sebe in tako tudi lastno domovino uzre skozi drugače brušeno prizmo, ampak z željo, da bo vse to prispevalo k lepši prihodnosti in blaginji Slovenije. Zato je pohvalno, da je Državni zbor Republike Slovenije v začetku lanskoletnega aprila končno sprejel Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki temelji na mednarodnopravnem načelu, da so narodne manjšine v Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami. Nanaša se tako na Slovence v zamejstvu kakor na druge izseljence po svetu, in skrb za njih je zdaj neločljiv in bistven del slovenske zunanje politike. Slovenija naj bi kot matična domovina sodelovala s Slovenci zunaj njenih meja zlasti na področju kulture, ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja, znanosti in šolstva, športa, gospodarskega in regionalnega sodelovanja, ter tudi nudila finančno pomoč. Omogočena je repatriacija oziroma priselitev tistih Slovencev, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi, ali so izpostavljeni različnim pritiskom ali pa lahko pripomorejo k razvoju in uveljavitvi naše države. Poglavitna nosilca sodelovanja med domovino in njenimi Slovenci v zamejstvu in po svetu sta Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija Državnega zbora z identičnim imenom. Zakon prav tako predvideva dve posvetovalni telesi slovenske vlade, in sicer Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Ena od parlamentarnih strank se je nedavno odločila še za nadaljnjo potezo in predlagala spremembe ustave, ki bi omogočile dodatne pravice in štiri poslance slovenskim manjšinam, izseljencem in zdomcem. Navidezno se zdi, da je dovolj politične volje, toda potrebna je še pristna odgovornosti za čim širšo socialno vključevanje naših zamejcev, zdomcev in izseljencev v domovino. Praksa je žal povsem drugačna, vse preveč je disharmonije med napisanim in dejanskim. Poglejmo konkreten primer. Zveza društev Slavistično društvo Slovenija je na rednem občnem zboru 6. oktobra 2006 za svojega novega predsednika izvolila prof. dr. Mirana Košuto, uglednega zamejskega Slovenca iz Trsta, pisatelja in večstranskega ustvarjalca, zlasti pa nosilca slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Na žalost je naš Zakon o društvih nekompatibilen z Zakonom o tujcih, kar pomeni, da profesor Košuta ne more opravljati funkcije zakonitega zastopnika slovenskega društva, ker je formalno tuj državljan brez stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (več v prispevku Petra Kolška z naslovom "So slovenski zamejci tujci?", Delo, 1. februarja 2007, str. 13). Še huje, zakon o društvih takorekoč spodbuja k narodni, jezikovni in kulturni neenakosti, saj obravnava Slovence zunaj meja kot običajne tujce, in to celo v nasprotju s 3. členom in seveda z omenjenim krovnim zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije, dr. Milena Mileva Blažić, urejala zadeve za novega predsednika, se je po njenih besedah soočila z "ozkosrčnimi zakoni in s še bolj ozkosrčnimi visokimi predstavniki ministrstev in upravnih enot, z državnimi sekretarji, veleposlaniki, dekani, višjimi referenti in nizkimi udarci". Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je zato tudi naslovila odprto pismo na predsednika republike, predsednika državnega zbora in nekatere ministre, v katerem je opozorila na pričujoči problem. Kako torej uradni dušebrižniki skrbijo za enotni slovenski kulturni, predvsem jezikovni prostor, tudi onkraj državne meje, v kolikšni meri (ne)spoštujejo evropsko načelo prepovedi kakršnekoli diskriminacije, da o prostem pretoku ljudi niti ne govorimo? Dejstvo je, da so zamejske Slovenke in Slovenci diskriminirani pri prevzemanju uradnih funkcij in zadolžitev v Sloveniji, kar ni prav oziroma je izjemno škodljivo za našo skupno prihodnost in obstoj! Danes lahko s ponosom rečemo, da nas ni "samo milijon", temveč dva milijona in pol. Mar bomo jutri dopustili, da se bomo zopet omejili na minimum kulturnega preživetja? Meje niso zato, da nas omejujejo, ampak zato, da jih presegamo. S spoštovanjem, prof. dr. Marko Pavliha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 6 21:41:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Feb 2007 21:41:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Zaključek_tečaja_slovenščine_za_ Erasmusove_študente Message-ID: <01d001c74a2f$29cce280$6400a8c0@P4> From: "Zemljarič Jana" Sent: Tuesday, February 06, 2007 10:37 AM Subject: Zaključek tečaja slovenščine za Erasmusove študente Spoštovani, jutri, v sredo, 7. 2. 2007, se bo zaključil 4-tedenski tečaj slovenščine za 96 Erasmusovih tujih študentov v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Danes opravljajo pisne in ustne izpite, za jutri pa smo jim pripravili malo zabave, ker so 4 tedne res trdo delali. Ob 11. uri bodo folkloristi skupine France Marolt za njih izvedli delavnico folklornih plesov. Potekala bo v levem hodniku (če smo s hrbtom obrnjeni proti vhodu fakultete) v pritličju FF, in sicer od 11. do 12. [...] Sicer pa ste vsi vabljeni k ogledu delavnice, ali pa na podelitev spričeval ob 12. uri v predavalnico št. 2. --- Lep pozdrav, Jana Zemljarič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 10:11:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 10:11:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Miloš_Urban_na_Fabuli_--_Folklornik _ne_folklorist_--_Nekaj_slik_in_berila Message-ID: <000801c74a97$f6fd21d0$6400a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Wednesday, February 07, 2007 1:32 AM Subject: Češki pisatelj Miloš Urban na Fabuli Spoštovani, v okviru festivala Fabula se bo naslednji teden slovenskim bralcem osebno predstavil češki pisatelj Miloš Urban, avtor romana Sedem cerkva (Ljubljana: Študentska založba, 2006), in sicer: - v Ljubljani v torek, 13. 2., ob 20.00 v jazz klubu Gajo, - v Kopru pa v sredo 14. 2. ob 19.00 v Mladinski knjigi. Lepo vabljeni! Tatjana Jamnik ========= From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:51 AM Subject: Re: [SlovLit] Zaključek tečaja slovenščine za Erasmusove študente Spoštovani, ob spodnjem obvestilu, ki me sicer zelo razveselilo, saj pomeni, da tuje študente vendarle zanima študij pri nas, hkrati pa se tako naučijo osnov slovenskega jezika in spoznajo našo kulturo, literaturo in ljudsko izročilo. Ob tem pa bi vse slaviste rada opozorila na pravilno rabo besede folklorist. Beseda folklorist je rezervirana za strokovnjaka, ki raziskuje folkloro nasploh in njeno posamično zvrst. Za člana folklorne plesne skupine pa večinoma uporabljamo izraz folklornik. Hvala za razumevanje in lep pozdrav Marjetka Golež Kaučič ======== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri71/index.html -- iz fotoalbuma: obisk univerze v Vidmu, na Pokljuki in pod Višem. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zakonodrustvih.html -- popravljena povezava na izjavo o "tujcu", ki ne more biti predsednik slovenskih slavistov. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 20:48:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 20:48:17 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenci v zamejstvu Message-ID: <000901c74af0$eb1a14f0$6400a8c0@P4> From: valerija.jelic na dz-rs.si Sent: Wednesday, February 07, 2007 3:45 PM Subject: Fw: Slovenci v zamejstvu (Pošiljatelj: "Vladimir Smrtnik") Spoštovani, po naročilu gospoda prof dr. Marka Pavlihe, podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije vam pošiljam pismo, ki je bilo naslovljeno na gospoda Pavliho. Lep dan še naprej. LP Valerija ============= "Vladimir Smrtnik" , datum: 07.02.2007 14:26:54 Prejemnik: marko.pavliha na dz-rs.si Zadeva: Slovenci v zamejstvu Spostovani gospod podpredsednik drzavnega zbora! Z velikim zanimanjem in zadovljstvom spremljam Vaso pobudo za ureditev statusa Slovencev brez drzavljanstva v Republiki Sloveniji. Popolnoma se strinjam z Vaso oceno, da je 500.000 Slovencev ki zivijo izven maticne drzave velik intelektualni in humanisticni kapital, ki ga mora Slovenija tudi ustrezno koristiti. To pa je mozno le, ce se bodo uredile formalne zapreke, ki slej ko prej bremenijo enakopravno vkljucevanje zamejskih in zdomskih Slovencev v druzbenopoliticni ustroj v Republiki Sloveniji. Enotna lista, zbirna stranka koroskih Slovencev, se mocno trudi za cim bolj brezhibno cezmejno sodelovanje. Zelo koristno pri utrditvi pozicije zamejskih Slovencev bi gotovo bilo, ce bi nase strukture lahko posredovale razlicne prakse za mlade absolvente recimo v ministrstvih v Sloveniji, ali izmenjavo studentov, ali sodelovanje sol itd. Problem so dostikrat tezavni procesi nostrifikacij spriceval in se vecji problem pa manjkajoce drzavljanstvo Republike Slovenije. Menim, da bi te ovire morali, sprico dejstva, da smo vsi v Evropski uniji in tudi ob sprejetem Zakonu za Slovence v zamejstvu omiliti in s skupnimi mocmi okrepiti nemoten pretok informacij, znanja in humanisticnih kapacitet preko meje. EL se Vam za Vaso pobudo iskreno zahvaljuje in Vam zagotavlja vso podporo tudi z nasim delovanjem v Svetu za zamejske Slovence. Prisrcen pozdrave iz Celovca mag. Vladimir Smrtnik (predsednik EL) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 23:24:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 23:24:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Naj_Prešerna_slavimo_ali_preklinjamo =3F Message-ID: <005901c74b06$b20b9920$6400a8c0@P4> From: "Petra Jordan" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:54 PM Subject: Re: Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? Kaj o tem meni ekonomist Mrkaić, si preberite v današnjih Financah. http://www.finance-on.net/zadnjejutro aja, pa še to: treba se je registrirat. brezplačno, seveda. [...] lp iz kopra! petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 8 11:53:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Feb 2007 11:53:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Kdo_zna_=2E=2E=2E_--_Re=3A_Mrkai=E6_o_Pr ešernovi_škodljivosti Message-ID: <004001c74b6f$5c8cc190$6400a8c0@P4> From: "Zoran ARNES" To: Sent: Thursday, February 08, 2007 11:36 AM Subject: Danes ga še slavimo ... Drage slovlitovke in še dražji slovlitovci! Ob slovenskem kulturnem prazniku vam voščim s tole res povsem nedolžno travestijico: ŠTUDENTU Kdo zna lenobo premagat', ki jaše duha! Kdo ve ti mačka odgnati, ki kaže zobe od poldne, ko vstaneš, do drugega dne! Kdo uči vbijat' v glavo vse kupe snovi, pri tem sladko ležat' zaprtih oči in misliti nanjo, ki burka ti kri! Kako bit' hočeš študent in ti pretežko je v žepih nosit' al drobiž al zlato! Stanu se svojega reši, pa ne boš na psu! Zoran Božič ========= From: "Matej Krajnc" Sent: Thursday, February 08, 2007 12:04 AM Subject: RE: [SlovLit] Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? Še ena njegova genialna. Jaz bi se tudi igral s številkami, ja ... Kot otroček v vrtcu ... Itak bo ekonomija rešila svet, kaj se sploh sekiramo. Tudi to, da imamo kljub Mićovim igricam s ciframi, denimo, domala vso povprečnemu uporabniku potrebno programsko opremo v slovenščini, je verjetno brezpomembna kaprica. O drugem je pa itak brez veze govorit, vsi pisci itak živimo od subvencijske infuzije. O sancta simplicitas in pogum verlih slovenskih učenjakov! Petra, hvala za povezavo! Matej > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] > Sent: Wednesday, February 07, 2007 11:24 PM > Subject: [SlovLit] Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? > > From: "Petra Jordan" > Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:54 PM > > Kaj o tem meni ekonomist Mrkaić, si preberite v današnjih Financah. > http://www.finance-on.net/zadnjejutro From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 09:59:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 9 Feb 2007 09:59:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Grum_Kraigher_in_Zorec_v_IntraTextu_- -_Poetika_mladinske_književnosti_--_Iz_koroških _obvestil_Janeza_Strgarja Message-ID: <00dd01c74c28$ad869670$6400a8c0@P4> From: "IntraText Digital Library" Sent: Thursday, February 08, 2007 3:31 PM Subject: [IXT-News] IntraText News 364 V zbirki IntraText na http://www.intratext.com/ml/Issue364.htm se v predalčku za slovensko književnost http://www.intratext.com/8/SLV/ trije novi avtorji: S. Grum - Tri črtice http://www.intratext.com/Y/SLV0074.htm A. Kraigher - Peter Drozeg http://www.intratext.com/Y/SLV0072.htm I. Zorec - Izgnani menihi http://www.intratext.com/Y/SLV0073.htm ========= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, February 08, 2007 10:01 PM Subject: za slovlit/ek Kanonska knjiga Poetics of children's Literature izraelske semiotičarke Zohar SHAVIT iz leta 1986 je zdaj prosto dostopna na spletu. Iskreno jo priporočam stokovnjakom in ljubiteljem mladinske knjževnosti: http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/index.html. Lp, Milena ========= From: "Janez Stergar" Sent: Friday, February 09, 2007 8:31 AM Subject: še nekaj Prešernovih V petek, 9. 2. 2007 ob 19.00 KD "Peter Markovič" iz Rožeka vabi na počastitev Prešerna, in sicer "Pri Primku / Thomashof" v Reki pri Rožeku. Mlada avtorica Rezka Kanzian bo brala iz svoje knjige "Cvet na gnojišču / Schattenblüten", prepeval pa bo leta 2004 ustanovljeni zbor(ček) Pavlove hiše (Pavelhau-Chor) iz Potrne/Laafeld pri štajerski Radgoni. V sredo, 14. 2. 2007 ob 11.00 bo v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani (Kongresni trg 1) predstavitev štirih novih knjig v inštitutski zbirki "Razpoznavanja/Recognitiones". Za naš krog je posebej zanimivo delo dr. Bojana Godeše "Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno". V sredo, 14. 2. 2007 ob 19.00 bo v medijskem središču graške mestne hiše (Media Center im Grazer Rathaus, Hauptplatz 1/II.) predavanje raziskovalke ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Vere Klopčič "Zgodovinski in sodobni položaj Romov v Sloveniji". Predavanje sodi v vrsto predavanj v Mariboru in Gradcu pod skupnim naslovom "Poglejmo čez mejo(e)". V četrtek, 15. 2. 2007 ob 18.30 bo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (Cankarjeva 1/IV v Ljubljani; pasaža Name, nasproti Kina Komuna) v okviru "Večerov izza kongresa" predstavitev kulturno-turističnega vodnika dr. Rafka Dolharja "Zahodni rob"; poleg avtorja bo knjigo ob projekciji slik predstavil dr. Stanko Klinar. From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun Feb 11 13:13:48 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sun, 11 Feb 2007 13:13:48 +0100 Subject: [SlovLit] Kulturni praznik 2007 Message-ID: <002001c74dd6$15a7ff60$1201a8c0@kabinet> OB KULTURNEM PRAZNIKU: NAJ PREŠERNA SLAVIMO ALI PREKLINJAMO? "Na dan pred kulturnim praznikom se spodobi, da si zastavimo tisto bogokletno vprašanje, ki si ga praviloma ne upamo: koliko smo oškodovani, ker so naši kulturniki pomagali pri ohranitvi slovenskega jezika in ker so preprečili, da bi nas ponemčili in s tem vključili v bistveno večje jezikovno območje, kot je naše? Če se izrazim ironično: je France Prešeren res nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?" Mićo Mrkaić, Finance, 7. 2. 2007 FJUČER OD ZLOVENIŠE LINGVA MINORE ALI ČINKVE JARE DO SELFDISTRAKŠEN Zelo cenim gospoda Mrkaitza, ker je intelidžent. Spoštujem ga, ker si upa biti diferente, ker zastavlja prava kveščens tam, kjer ni vse zelbstferštendlih. Obožujem ga, ker v ovih dneh, ko imajo vsi prav dizgasting polna bokka Prešerna, on plava proti toku. Egejnst! Gospod Mrkaitz odločno, matematično prečizamente dokaže, da smo Slovenci res prehlajeni obdžekt zgodovine; še več, sistemska napaka, ki sta jo zakrivila ali dobri Got ali Darwinova Natur, njen izvirni Zin pa ni nihče drug kot Frančesko iz Vrbe! Sicer ni čisto klier, zakaj gospod Mrkaitz ne išče vzroka za tisočletno prekletstvo že v dojčer prist, ki se je v Brižinskih monjuments odločil za parole podalpskega plemena minore, ali pri Trubarju, ki se ni zavzel za večinsko zlaviše Cirilšrift, ampak pri Frančesku ima prav: gilti (frst digri)! Prvič zato, ker je sploh pisal ljubezenske kancone in s tem izzival krajniše pipel, drugič zato, ker je hotel posnemati Đulio Čezare in biti prvi na selu, ne pa sekond klas dojče Dihter, tretjič pa zato, ker kot napuhnjeni Oberkrajner (beri: Avsenik) ni hotel slediti Vrazu v Zagabria (zato imamo še danes probleme z granica)! Bi bilo res kaj drugače, če bi se prva štrofa Vrbe glasila lajk dis: "O Vrba, selo srećno mi domaće, / gdje kuća oca mog u vijek se krije, / da žeđ po znadežnosti poput zmije / ne vukla bih me u svijet, otrovače!"? Po Frančeskovih usodnih in za nas pogubnih ekšens smo imeli sicer še par vunderbar priložnosti za zloveniše selfdistrakšen, ampak vse te cugmašine smo, sori, zamudili. Prvo šanse za dokončno prevlado grejt šprahe tedesko smo izgubili ob koncu prvega rata, ko je skupina neodgovornih zanesenjakov v bečkem Rajhstagu prebrala deklaracijo di primo madžo. After det so vsaj zahodno od črte Monte Nevozo - Longatikum - Draj Grence naši sosedje (potomci grejt kultur romana) poskušali doseči fajnel soljušen in so nas že veoma efikasno vključili v svoj lingva majore kulturni krog, pa so jim že čez petindvajset jare žal for long tajm načrte preprečili Titini (oz. Banditen, ki so bili taki realisti, da so zahtevali imposibel!). Tudi Beligrad nam je že za časa trojedinega naroda ponujal bratstvo i jedinstvo srbskega Šprahe, povsem v skladu z geslom: "Niht spik zloveniš, pa te mora feršteen cijeli mondo!" Anke ta šanse je šla v p. m.! Gospod Mrkaitz bi bil moral povzdigniti svoj big vojs pred šestnajstimi leti, ko je odpeljal zadnji avtotreno. Leta 1991 bi lahko suvereno odločali o zloveniše nacjonale selfdistrakšen in bi se internešenel veljavno priključili ali grande Šprahe italjana ali grejt lingva tedeska, kar bi bilo še mač better. In vendar, zdaj, ko nam je gospod Mrkaitz poslal svoj tako strong mesič, menim, da še obstaja litel hofnung, in to celo za povsem demokratiš solucjone nacjonale. Predlagam stratidžik načrt za novo petoletko z udarno parolo "Činkve jare do selfdistrakšen!" Naša demokratiše oblast naj et vans pripravi referendum, po katerem se za lengvič štatale v RS določi grande ingliš Šprahe, zloveniš lingva minore pa se za pet let dovoli kot privat Šprahe (seveda je za pozitivno odločitev mus zahtevati dvetretjinsko madžoranco). Če preizkus folks disižen uspe, se uporabi način prehoda z grose šokom (lajk ojro). Na javnih plejsis se sežgejo vse knjige v zloveniše dajalekt, uvede se ingliš kot učni Šprahe v skuls in prepove se rabo lingva zlovena minore v javnosti. Pri tem ne bo večjih poteškoća z imeni podjetij, ki so već sada večinoma v lingva franka mondiale. Na Obali in v Prekmurju se v pablik rilejšens ohranita italjeniše in ungariše lengvič, ki seveda nista jezika minore. Tistih cen procent sitizens of Slovinija, ki so že tako auslenderji, ne bodo nessun problem, pač pa se lahko desi, da se bodo nekateri indoktrinejtid poedinci začeli upirati in organizirati terorist ekšens. Za take ankampetebel pipl bodo poskrbele naše ikstrimli gut izurjene trups za demokratizejšen in stabilizejšen, v skrajnem primeru z dobrodelno akcjone letovanja in zdravljenja v spečale kamps koncentracjone (beri: Gvantanamo). Da je pjano stratedžiko v cjelini uresničljiv v činkve jare, dokazuje dogajanje v era fašista pred sekond Velt vor v bjutiful vale d'Izonco, ko so veri mač učinkovite elementare skultičers z nju ejč pedagoškimi metodami (pretepanje z big palica ali butanje z otroška hed v tablo) v par letih naučile našo džovineco, da je tekoče govorila in pisala v lingva italjana iredentista. Frančeskove pesmi bomo čez činkve jare brez težav alles cuzamen brali v prevodu v kakšen grosse lengvič evropeo! Še najmanjša težava bo čejndž sedanjih prsonel poimenovanj z novimi, vsekakor v duhu Ojropeiš Unjon, gospod Mrkaitz bi v tem primeru lahko celo izbiral (če je njegov bajname kaj v rilejšen z mrkniti, tj. v dark gegen!) ali med Mikele De Dark ali med Majkl Gute Naht. Če pa demokratiše referendum kljub strong agitacjon und propagand, kot je bila za ajngang v esosiejšen NATO, ne bo uspel, potem olsov ih ne morem predlagati nič bolj intelidžent rešitve, kot je to storil Frančesko iz Vrbe; naj se pač vdamo v svojo minoranca lingvistika in kot tuto mondo počakamo do džudicio univerzale, ko bo sam Gotfader razsodil, ali smo bili Slovenci v resnici anke nacjone minore! Zoran Božič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20070211/5bb917f2/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 12 07:44:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Feb 2007 07:44:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <005301c74e71$48387900$6400a8c0@P4> Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "slovlit na ijs.si" Zadeva: Novičke Datum: 11. februar 2007 13:44 Leksikon Yu mitologije na internetu (v knjigi je izšel pred dvema letoma): http://www.leksikon-yu-mitologije.net/ -- Aleš Bjelčevič. V zvezi s "Košuto v zverinjaku", kakor je Milena označila birokratske zaplete s predsedništvom Slavističnega društva, se je s pismom podpore oglasila SAZU, v Sobotni prilogi Dela 10. 2. 2007 pa je na to temo razmišljala Alenka Puhar. Prva številka serije Rozprawy Naukowe Wydziału Humanistyczno-Społecznego Akademii Techniczno-Humanistycznej z naslovom ¦wiat Słowian, ki jo je uredil Emil Tokarz (Bielsko-Biała, 2006), je posvečena prof. dr. Dragiju Stefaniji, organizatorju slovenske in poljske makedonistike, ob 45-letnici njegove znanstveno-pedagoške dejavnosti. V njej objavljajo mdr. Vladimir Osolnik, Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Vida in Marko Jesenšek, Vesna Mikolič, Borislav Pavlovski, Namita Subiotto in Emil Tokarz, prinaša pa tudi obsežno slavljenčevo bibliografijo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 13 07:50:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Feb 2007 07:50:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Pod_črto=3A_o_urbani_literaturi_pri_na s_=26_lit=2E_večer=3A_Novakovi=E6_Stupica_ =C8učnik Message-ID: <008f01c74f3b$414da1e0$6400a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Monday, February 12, 2007 3:26 PM Subject: Pod črto: o urbani literaturi pri nas & lit. vecer: Novaković, Stupica, Čučnik Posredujem vabilo na jutrišnjo okroglo mizo in vas spominjam na branje revije Literatura v Gromki (13. 2. 07, ob 21.30): Novaković, Stupica, Čučnik. V torek, 13. 2. 07, ob 19. uri bo v Klubu Cankarjevega doma potekal literarno-diskusijski večer z naslovom Pod črto na temo urbane literature pri nas. Na njem bodo sodelovali: kritika Petra Koršič in Urban Vovk ter ustvarjalca Andrej E. Skubic in Primož Čučnik, povezoval pa bo Gregor Podlogar. Vstopnine ni. Prisrčno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 13 20:46:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Feb 2007 20:46:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_številka_Jezika_in_slovstva_=2820 06/5=29 Message-ID: <00a701c74fa7$a5acda90$6400a8c0@P4> From: "jurska" To: Sent: Tuesday, February 13, 2007 7:59 PM Subject: Nova številka Jezika in slovstva (2006/5) V peti številki 51. letnika Jezika in slovstva, ki obsega 110 strani, je objavljenih pet razprav, tri ocene in tri poročila. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) si zaenkrat lahko ogledate povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Tokratni razpravljalni del revije je posvečen drami, pripovedni prozi, leksikografiji, sociolingvistiki ter korpusnemu jezikoslovju. MAJA SAVORGNANI obravnava štiri drame Dušana Jovanovića. Skozi prizmo drame absurda največ pozornosti nameni dramskim osebam, dramskemu dejanju, jeziku v dramah, ter družbenokritičnim in komičnim dramskim elementom. Dobljena spoznanja jo pripeljejo do novih ugotovitev v zvezi z Jovanovičevo dramsko ustvarjalnostjo. JOŽICA ČEH si pri preučevanju Potrčeve predvojne pripovedne proze zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je ta >zraščena z vzhodnoštajersko pokrajino<. Literarne osebe in motive v Potrčevih delih zato interpretira na podlagi natančne analize uporabljenih jezikovnih sredstev, ki jo poleg številnih zgledov bogati tudi izpis vseh primer, ki jih je pisatelj uporabil pri svojem predvojnem pisanju. V leksikografsko obarvanem prispevku IZTOK KOSEM pod drobnogled postavi definicijski jezik v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Preuči in opredeli ga z vidika različnih tipov sodobnih leksikografskih definicij, ki v ospredje postavljajo uporabnika in se osredotočajo predvsem na preprostost in učinkovitost pri pojasnjevanju pomena določene besede. Definicije v Slovarju slovenskega knjižnega jezika primerja z leksikografskimi načeli za dobro definicijo, ki so uveljavljena zlasti v angleški leksikografiji. Opozori tudi na pomen korpusov pri gradnji slovarskih definicij. V sociolingvistično obarvanem prispevku URŠKA PERENIČ na podlagi lastnih izkušenj predstavi položaj in delo jezikovnega asistenta za slovenščino v uradno dvojezičnem, sicer pa večjezičnem okolju na avstrijskem Koroškem. Po formalno-pravni predstavitvi sistemizacije delovnega mesta se osredotoči predvsem na naloge in funkcije jezikovnega asistenta, učno situacijo ter na položaj oz. vlogo slovenščine v jezikovno raznoliki učni situaciji. Prispevek MOJCE STRITAR je pregledna predstavitev obstoječih korpusov usvajanja tujega jezika, na podlagi katere so nakazana izhodišča in smernice za načrtovano gradnjo korpusa usvajanja slovenščine kot tujega jezika. Navedba elektronskih virov za posamezne korpuse je lahko osnova za interaktivno branje prispevka. Tudi začetek t. i. ocenjevalno-poročevalskega dela revije je dramsko obarvan: HELGA GLUŠIČ namreč predstavi in oceni knjigo Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja Silvije Borovnik. VLADKA TUCOVIČ ovrednoti zbornik predavanj 42. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ANDREJA ŽELE pa oceni in predstavi knjigo Jezik i prostor Predraga Piperja. V poročilu ESSLLI 2006 URŠKA JARNOVIČ predstavi potek in spoznanja 18. poletne šole logike, jezika in informacij, ki jo je organizirala Univerza v Malagi. VLADKA TUCOVIČ poroča o dogajanju na slavističnem kongresu v Zagrebu, NATAŠA ŠPOLAD MANFREDA pa poroča o rezultatih raziskave o odnosu do pouka slovenskega jezika in književnosti pri učencih in učiteljih v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tokrat je reviji dodana še rubrika V spomin, v kateri se RUDI RIZMAN, MARKO STABEJ in ERIKA KRŽIŠNIK spominjajo prof. dr. Brede Pogorelec. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih 8 novonastalih knjig, povezanih s slovenskim romanom, slovensko književnostjo po svetu, literaturo in globalizacijo, literaturo in večkulturnostjo, sodobnim slovenskim romanom, kratko pripovedno prozo ter radijskimi igrami za otroke. --- Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe naročniških podatkov, prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 14 18:26:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 14 Feb 2007 18:26:15 +0100 Subject: [SlovLit] Kulturni_praznik_2007_--_LK_--_Pravni_je zik_--_Matjaž_Hanžek_in_Boris_Pahor_na_FF_--_O_ slovenskih_pridigah Message-ID: <01a701c7505d$3c431b80$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" To: Sent: Wednesday, February 14, 2007 12:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Kulturni praznik 2007 Spoštovani Zoran Arnes [pardon --> Božič, op. miran] pisarija v Financah sodi v zvrst Deja vu - naglasa si sami postavite! - ali po domače: že davno slišano, premleto, prežvečeno, prebavljeno in razčiščeno. Podobno kot Mrkajić je v že precej davnih časih modroval srbski pisatelj Miodrag Bulatović in nam širokosrčno ponujal večji auditorij in potencialnih kupcev jezikovnih uslug, Ivan Mrak, Josip Vidmar in še kdo, so mu razložili svoje vidike in razloge in ga, kolikor se spominjam, čisto osmešili, da se kmalu nehal zavzemati za našo boljše počutje in usodo. Potemtakem ljubljanskemu ekonomistu se res ne splača pogrevati starih čorb in brodetov. Če se njemu toži po večji odmevnosti pa naj prešalta na boljše. Saj me pri njem prav to preseneča. Zakaj neki ne piše svojih poslanic vsaj v srbohrvaščini, če angleščine ne ume dovolj lepo ali tekoče, da ga bo razumelo vsaj trikrat več ljudi, kot če jih piše v slovenskem jeziku. Anti se ni tudi on pustil ... poturčiti od Prešerna, kot smo se mi, ubogi in neperspektivni Slovenci? Lep pozdrav jolka milič V Financah gre živahna polemika ob Mrkaićevem članku dalje. Poleg Zoranovega odziva je tu še Peter Štrovs (http://www.finance-on.net/show.php?id=174902), ki je pripravil Mrkaića do jezljivega cepetanja (http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=174939), in vrsta komentarjev. --- miran ======== From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 14, 2007 2:45 AM Subject: LK, 19.2.2007 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 845. sestanek v ponedeljek, 19. februarja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bosta doc. dr. Franc Marušič, Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici, in Amanda Saksida, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: O ujemanju sestavljenega osebka v slovenščini. --- Alja Ferme ======= From: "Damjan Jensterle" Sent: Wednesday, February 14, 2007 8:14 AM Subject: Fw: Odgovor Pošiljam v vednost, LP, Damjan Jensterle >From: >To: >Sent: Monday, February 12, 2007 12:21 PM >Subject: Odgovor > >Spoštovani, v vednost ste nam poslali predlog, kako zagotoviti boljša pravna besedila, >ki naj bi zagotovila večjo pravno varnost. Tudi varuh človekovih pravic se >pogosto srečuje s slabimi besedili predpisov, ki omogočajo različne razlage >in povzročajo nezaupanje v pravo in v pravno državo. Zato podpiramo vsa >prizadevanja za izboljšavo predpisov, saj so razumljiva besedila tudi del >pravne kulture. Predlagamo vam, da svoj predlog pošljete tudi službam, ki so poleg >pripravljalcev posameznih predpisov, praviloma ministrstev, neposredno >odgovorne za ustreznost zakonskih besedil. Na vladni ravni je to Služba >Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, na parlamentarni pa Zakonodajna >pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije. Lep pozdrav, Tone Dolčič, >namestnik varuha človekovih pravic ======== From: "Avsenik Maja" Sent: Tuesday, February 13, 2007 2:06 PM Subject: Matjaž Hanžek, Boris Pahor in Kultura sožitja V okviru Ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo: Torek, 20. februarja 2007 ob 18:00 - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek: Varuh in diskriminacija (pred. št. 2) Četrtek, 15. marca 2007 ob 18:00- Pisatelj Boris Pahor - slovenski pričevalec na zahodni meji (pred. št. 15) Vljudno vabljeni! ========= V zborniku o pridižnem jeziku na Slovaškem Slovenská kazatežská tvorba 19. storočia v dejinných súvislostiach a v spoločenskom kontexte obdobia, ki prinaša referate s konference v Trnavi 12.--14. septembra 2005, je objavljen tudi članek Jožeta Lipnika Slovinská kazatežská tvorba v 17. a 18. storočí (Svetokriški a Rogerij). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 14:25:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 14:25:57 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? References: <002a01c750f3$f891d3d0$cf00000a@Novi> Message-ID: <007001c75104$d4ae9a00$6400a8c0@P4> Slovar informatike na http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp prevaja scanner kot (optični) bralnik ali čitalnik. Nova beseda na http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html pokaže naslednje frekvence rabe: bralnik 2452 čitalnik 297 skener 130 scanner 52 lp, miran hladnik ----- Original Message ----- From: "Primož Lampič" To: Sent: Thursday, February 15, 2007 12:25 PM Subject: Skener? Spoštovani, ali se je že uveljavil oz. je v obtoku na preizkušnji kakšen slovenski izraz za besedo "skener". Vnaprej lepa hvala za odgovor. S spoštovanjem, Primož Lampič, umetn. zgodovinar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 14:31:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 14:31:33 +0100 Subject: [SlovLit] O Slovanih Message-ID: <008b01c75105$9d23bd80$6400a8c0@P4> From: "Ivan Verc" Sent: Wednesday, February 14, 2007 3:51 PM Subject: O Slovanih Sporocam, da je od danes zjutraj na vratih mojega kabineta na Visoki soli modernih jezikov Univerze v Trstu, v bivsem Narodnem domu, izobeseno naslednje osebno sporocilo: Attenzione! A coloro che rispettosamente si riconoscono nelle parole del Presidente della Repubblica italiana e dovessero di conseguenza sentirsi offesi o minacciati dalla presenza in un'istituzione dello Stato italiano di uno "slavo", "barbaro" e "sanguinario", cittadino italiano dalla nascita, figlio di cittadini italiani dal 1918, di famiglia triestina dal XIX secolo, chiedo di non bussare alla mia porta. V prevodu: Kdor se spoštljivo prepoznava v besedah Predsednika Republike Italije in je posledično užaljen in ogrožen zaradi prisotnosti v inštituciji italijanske države "Slovana", "barbara" in "krvoločneža", ki je od rojstva italijanski državljan, sin italijanskih državljanov od leta 1918, tržaškega rodu od 19. stoletja, naj ne trka na moja vrata. prof. Ivan Verč Trieste, 14 febbraio 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 17:02:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 15 Feb 2007 17:02:20 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <010601c7511a$add53860$6400a8c0@P4> From: "Stabej Marko" Cc: Sent: Thursday, February 15, 2007 4:08 PM Subject: RE: [SlovLit] Skener? Čitalniško oziroma bralniško dopolnilo: Korpus Fidaplus na iskanje po osnovni različici besede ponudi tole: bralnik 3543 skener 2629 čitalnik 1155 (zveza >optični čitalnik< 174) scanner 240 Najde se tudi 8 pojavitev skanerja. Fidaplus je referenčni korpus slovenskega jezika, brezplačno dostopen na www.fidaplus.net . Omogoča najrazličnejša iskanja in statistične obdelave­ - preizkusite svojo radovednost. Vabi Marko Stabej, v imenu ekipe Fidaplus ====== From: "Primož Lampič" Sent: Thursday, February 15, 2007 3:16 PM Subject: Re: Skener? Prav lepa hvala. Kako pa iz tega izpeljemo po slovensko glagol "skenirati"? Lepo pozdravljeni, Primož Lampič ====== (optično/strojno/računalniško ...) prebrati. tisto v oklepaju bomo vedno pogosteje izpuščali, ker bodo kmalu brali samo še stroji :) lp, miran hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 21:49:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 21:49:31 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <004701c75142$cc5b10c0$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Thursday, February 15, 2007 6:50 PM Subject: Re: [SlovLit] Skener? Zanimivo vprašanje: Kako se po slovensko reče "skenirati"? V katerem jeziku pa je "skenirati", če ne v slovenskem? V angleščini ni, v francoščini ni, tudi v portugalščini ni. Ona bi bila v slovenščini, ampak ji ne damo domovinske pravice. Čeprav smo jo nekoč potrebovali in jo še vedno potrebujemo, je nimamo za svojo. Celo statistika govori proti njej. "Bralnik" jo prekaša in po nekem štetju tudi "čitalnik". Da so med realnim jezikom in njegovim zapisom, ki je osnova za preštevanje, v jezik posegale lektorske roke, je zamolčaNo. In tako beseda "skenirati" obvisi v praznem prostoru, brez jezikovne domovine. Tisti, ki so si jo sestavili, je ne priznajo za svojo. In skupaj z 1 % slovenskih prebivalcev in kdove kolikim procentom uporabljanih besed se beseda "skenirati",kar se uradne domovine tiče, znajde med izbrisanimi. Andrej Rozman Roza From jaka na jaka.org Fri Feb 16 00:05:05 2007 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Fri, 16 Feb 2007 00:05:05 +0100 Subject: [SlovLit] Kosovel Message-ID: <45D4E721.5080408@jaka.org> Spoštovani, za potrebo arhiviranja enega svojih del, ki je nastal po naročilu in je posvečen Srečku Kosovelu potrebujem krajši zapis o Kosovelu. Prosim vse, ki ste strokovnjaki za zgodovino literature, da mi sporočite, če sem morda ustrelil kakšnega strokovnega kozla ali izpustil kaj pomembnega, da besedilo popravim oziroma dopolnim. Namen besedila je, predvsem nevpeljanim, podati osnovno informacijo o Kosovelu. Tu je besedilo: [začetek] Srečko Kosovel Rojen v Sežani, 18. 3. 1904 ? umrl 27. 5. 1926 v Tomaju. Pesnik, ki je s svojim delom močno so- in preoblikoval takratne knjižne smernice. Danes velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih avantgardistov, predvsem zaradi svojih pesniških konstrukcij, ki jih je poimenoval Konsi. Poleg njegovega dela v konstuktivistični poetiki, je cenjeno tudi njegovo konstruktivističnemu predhodno ustvarjanje v impresionistični in ekspresionistični poetiki. Ob poeziji je pisal tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in literarne kritike. Kosovel za življenja ni dočakal izida svoje pesniške zbirke. Njegova konstruktivistična poezija je bila objavljeni šele leta 1967 (Integrali). [konec] Nahaja se na strani: http://www.jaka.org/2007/asciikosovel/ ki pa še ni dokončana (manjka del arhiva) za vaše popravke in nasvete se vam že vnaprej zahvaljujem lp, Jaka Železnikar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 16 12:19:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Feb 2007 12:19:46 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <004801c751bc$5d9759d0$b84602c1@ff.unilj.si> From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na zrc-sazu.si] Sent: Friday, February 16, 2007 9:55 AM Subject: Fw: [SlovLit] Skener? Še eno nič manj zanimivo vprašanje: kako pa potem posloveniti besedo "sken" (datoteka kot rezultat optičnega razbiranja, vendar pa še ne prepoznavanja, z optičnim bralnikom), da bo bolj in dovolj naša? In kaj naj, brskajoč po korpusih, postavim obnjo, da bom preštel pojavitve enega in drugega in domnevno pritepenko zavrnil tudi statistično? S pozdravčki. Peter ====== From: Zalozba ZRC [mailto:zalozba na zrc-sazu.si] Sent: Friday, February 16, 2007 8:30 AM Subject: vabilo Spoštovani! Vabimo Vas na predstavitev knjige: Vilko Novak, SLOVAR STARE KNJIŽNE PREKMURŠČINE Stara knjižna prekmurščina je jezik, ki se je na ozemlju med Muro in Rabo uporabljal in razvijal v času od prve knjige v prekmurščini (1715) do leta 1919, ko se je Prekmurje združilo s preostalo Slovenijo v skupni državi. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil, močno pa so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega slovstva. Zgodovinsko-narečni Slovar stare knjižne prekmurščine, ki obsega 14.880 iztočnic in 2.407 podiztočnic, velja za življenjsko delo prof. Vilka Novaka. Slovar je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založila pa Založba ZRC. Na predstavitvi bodo spregovorili predstavnik izdajatelja dr. Oto Luthar, redaktorica slovarja ga. Milena Hajnšek - Holz in pevec Vlado Kreslin. Predstavitev slovarja bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 19. uri v Knjigarni Vale-Novak na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Feb 16 13:32:28 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 16 Feb 2007 13:32:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavisticnega_drustva_Slovenije_ št=2E_72_feb=2E_2007 Message-ID: <45D5B26C.3512.3319B4F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika.html) je že dosegljiva februarska številka Kronike (št. 72, 44 strani); v nabiralnike društvenih članov bo prišla do ponedeljka. Iz vsebine: pisma, pobude in ostali odzivi na zaplete ob izvolitvi društvenega predsednika, ki "ni iz matične Slovenije", zapisniki, vabila na različne dogodke (med njimi najava Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu in 18. primorskih slovenističnih dnevov), nekaj jezikoslovnih debat, Trubar na evrskem kovancu, diskusiji o Prešernovem Krstu in Zdravljici, za konec pa še pregled knjižnih novosti ter novih objav v strokovni periodiki. Vabljeni k branju, Matjaž Zaplotnik, ur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 17 19:24:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Feb 2007 19:24:52 +0100 Subject: [SlovLit] Citiranje spletnih virov Message-ID: <002301c752c0$ec53c5a0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, February 16, 2007 7:45 PM Lep pozdrav! Obračam se na Vas, ker ste nam ravno pred nekaj meseci predavali o Wikipediji. Pred časom, natančneje novembra, sem v Wikipediji objavila članek o svojem domačem kraju-Gorje. Danes pa sem ugotovila, da se ta moj članek nahaja v sredini prilogi Dnevnika. Novinarka Vesna Levičnik je naredila >copy-paste.< ( No med nekatere stavke je vrinila besedice celo, ali pa je kakšno besedo izpustila, v večini pa gre kar za copy-paste ). Vem, da Wikipedija ni avtorsko zaščitena in ji je bilo to dovoljeno. Zanima pa me, če bi novinarka morala podatke preveriti in napisati vire? Sama virov nisem navedla, saj sem določene stvari izvedela od domačinov, nekaj sem jih prepisala s tabel, ki stojijo ob znamenitostih, nekaj pa z letakov, ki so krožili pred referendumom >Glasujte za Občino Gorje!< Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem! [...] http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorje ====== Krajših citatov iz leksikonskih virov (npr. biografski in bibliografski podatki) večinoma ne identificiramo, ker gre za splošna dejstva in je nekako samoumevno, da si pomagamo z njimi (tako tudi s slovarskimi, literarnoteoretskimi, učbeniškimi definicijami ipd.). Med principe leksikografskega dela sodi odpoved lastnemu raziskovalnemu delu in jih bibliografije klasificirajo kot strokovne in ne kot znanstvene publikacije, tako izrecno tudi pri Wikipediji. Kadar pa brez vključevanja lastnih raziskav ne gre, ali kadar primerjamo različne leksikonske vire, ali kadar po obsegu in ambiciji presegajo strokovni prag, takrat jih seveda citiramo. Taki so pogosto tudi članki v Wikipediji, zato je Wikipedija vedno pogosteje citirani vir. Če si novinar pomaga s tujim daljšim tekstom tako, da je velik del njegovega prispevka iz rahlo modificirane tuje predloge, bi se v vsakem primeru spodobilo vir vsaj omeniti (npr. povzeto iz Wikipedije). Novinarke, ki je preplonkala članek iz Wikipedije, zaradi neetičnega obnašanja ni mogoče sodno preganjati, treba pa ji je sporočiti, da ni lepo ponašati se s tujim perjem. Pravkar sem na 40. strani brezplačne revije za mlade Unikat (http://www.unikat.cc/vsebina/Unikat33.pdf), ki sem jo včeraj zvečer pobral na FF, ker me je pritegnila podoba dražestne Mance Špik na naslovnici, našel eno svojo fotografijo, ki sem jo pred leti postavil na splet (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri36.html), brez navedbe avtorstva. Trenutna avtorska zakonodaja zahteva, da založnik za vsako uporabo tuje intelektualne lastnine vpraša njenega lastnika, tudi če izdelka ne krasi oznaka za copyright. Navijam za to, da se namesto copyrighta (c) uveljavi veliko bolj sproščena in življenjska zakonodaja creative commons (cc), ki je pisana na kožo novih medijev in omogoča uporabo tuje intelektualne lastnine brez avtorjevega izrecnega dovoljenja, vendar tudi ta vztraja pri priznavanju avtorstva (in včasih še pri prepovedi komercialne rabe). Urednik časopisa Tadej Hat bi torej moral navesti, čigava je fotografija in od kod jo je snel. Nagovarjam k ogledu spletne strani slovenske creative commons (ustvarjalne gmajne) http://creativecommons.si/ , zlasti poglavja o licencah cc (http://creativecommons.si/licence), ki ozaveščajo standarde obnašanja pri objavljanju in krepijo občutljivost za avtorstvo na tem področju. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 17 19:59:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Feb 2007 19:59:09 +0100 Subject: [SlovLit] Citiranje spletnih virov -- Filmske zgodbe -- Razpisi Message-ID: <008501c752c5$b600f720$6400a8c0@P4> From: "V. Velkovrh Bukilica" To: "SLOVLIT" ; Sent: Saturday, February 17, 2007 7:38 PM Subject: Re: Citiranje spletnih virov Pozdravljeni, predlagam vam, da se vsekakor z istim sporočilom obrnete tudi na Društvo slovenskih novinarjev. Novinarje - tudi tiste, ki bi to radi bili, pa nikoli ne bodo - namreč zavezuje častni kodeks (če že lastna morala in čut za čast ne). Ali vir podatkov "zapoveduje" navajanje ali ne, je torej popolnoma irelevantno. Ne pustimo, da se zaradi nedelovanja prizadetih takšni pojavi razpasejo. Vsaka demokratična država namreč krvavo potrebuje *dobro* novinarstvo. Lep pozdrav, V. ====== Od: Metka Zver [Metka.Zver na mk-trgovina.si] Poslano: 16. februar 2007 12:20 Zadeva: Filmske zgodbe v knjigarni Konzorcij V Knjigarni Kozorcij pripravljamo v sodelovanju treh stanovskih društev DSFU, DSR in DSP cikel pogovorov na temo literature in filma z naslovom FILMSKE ZGODBE. V okviru pogovorov bomo z našimi gosti, ki prihajajo tako iz filmskega kot literarnega sveta, poskušali osvetliti teme, katere se dotikajo polja ene ali druge umetnosti. Prostor bo namenjen tudi ogledu filmov in branju knjig, ki so inspirirale film ali tudi obratno. 5. srečanje v okviru Filmske zgodbe bo posvečeno filmskim besedam - pisanju o filmu, ki mu največkrat rečemo kar filmska kritika. Kakšen namen, pomen ima filmska kritika danes? Kdo jo bere, kje? Kolikšen in kakšen je medijski prostor, namenjen pisanju o filmu? Kakšna je vloga filmskih revij in kakšna vloga filmske publicistike? Srečanje smo pripravili v sodelovanju z revijo Ekran (filmski kritiki je posvečena aktualna št. februar/marec 2007). Sodelujejo: Zdenko Vrdlovec, Marcel Štefančič jr., Simon Popek, Samo Rugelj, Nil Baskar, Nika Bohinc. Pogovor bo vodila Ženja Leiler. Knjigarna KONZORCIJ, četrtek, 22. 2. 2007, ob 18. uri, Slovenska c. 29., Ljubljana. ======= http://www.arrs.gov.si/sl/medn/dvostr/Drzave/Srbija_Crna_Gora/razpisi/07/razp-scg-07.asp -- sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo letih 2008 in 2009. http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/07/obv-recenzenti-120107.asp -- zbiranje predlogov za člane občasnih strokovnih teles in recenzente za ocenjevalne postopke Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 13:03:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Feb 2007 13:03:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Usposabljanje_za_poučevanje_slovenš čine_kot_drugega_in_tujega_jezika Message-ID: <005501c7541e$20d74780$b84602c1@ff.unilj.si> From: Pirih Nataša [mailto:N.Pirih na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, February 19, 2007 10:36 AM Subject: prošnja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL po enem letu ponovno VABI na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Kaj ponujamo? - 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), - znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, - potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Komu je seminar namenjem? - Profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 3. in 4. letnika slovenistike, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot tujega jezika in njenega poučevanja. Kje in kdaj?* Sreda, 7. 3. 1. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 2. Temeljni pojmi: slovenščina kot prvi, drugi in tuji jezik; učenje jezika in razvoj sporazumevalne zmožnosti; mag. Jana Zemljarič Miklavčič, dr. Nataša Pirih Svetina Sreda, 14. 3. 3. Govorci slovenščine kot tujega jezika - udeleženci na tečajih 4. Osnove poučevanja slovenščine kot tujega jezika ter kdo in kaj je učitelj slovenščine kot tujega jezika; Mojca Stritar, Tanja Jerman Sreda, 21. 3. 5. Opredelitev ravni jezikovnega znanja 6. Učbeniki za učenje slovenščine kot tujega jezika, priročniki in drugo uporabno gradivo; Tanja Jerman, Mihaela Knez Sreda, 28. 3. 7. Komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot tujega jezika; učenje slovnice; delo z učbenikom A, B, C . 1, 2, 3, gremo; dr. Nataša Pirih Svetina Sreda, 4. 4. 8. Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika; Mihaela Knez Sreda, 11. 4. 9. Posebne oblike učenja slovenščine - individualni pouk in učenje na daljavo; dr. Nataša Pirih Svetina, Mojca Stritar Sreda, 18. 4. 10. Pred odhodom v razred; odprta vprašanja, izmenjava mnenj in evalvacija programa; Tanja Jerman, Mihaela Knez, dr. Nataša Pirih Svetina, Mojca Stritar, Mag. Jana Zemljarič Miklavčič * Seminar se bo izvajal v popoldanskem času, o času in kraju bodo prijavljeni pravočasno obveščeni. Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo z računom na blagajni Filozofske fakultete ali z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Da bi vam lahko izstavili račun, ob prijavi obvezno navedite, kdo bo plačnik računa in njegove podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): ime, naslov, davčna in matična številka Prijave sprejemamo do ponedeljka, 5. 3. 2007, na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 23:04:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Feb 2007 23:04:40 +0100 Subject: [SlovLit] Pravljice danes Message-ID: <013901c75471$f55478e0$6400a8c0@P4> From: "Pirih Nataša" To: Sent: Monday, February 19, 2007 2:27 PM Subject: sprememba Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika zaradi težav pri organizaciji in prostorske stiske prestavljamo na oktober 2007, torej na začetek novega študijskega leta. Vsem zainteresiranim se iskreno opravičujemo za nastalo spremembo Lep pozdrav, Nataša Pirih Svetina ===== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, February 19, 2007 9:10 PM Subject: Please review 'PRAVLJICE DANES 2007- program' V Cankarjevem domu (http://www.cd-cc.si/_Cankarjev_Dom/prvastran/index.php?id_kategorija=katkvz&navactive1=6&navactive2=0) in Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (http://www.etno- muzej.si/festival.php) bo od 12. do 18. marca 2007 potekal 10. pripovedovalski festival Pravljice danes 2007. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa (razen redkih izjem) izvirajo iz ljudskega izročila, domačega in tujega. [...] Še ena pomembna novost letošnjega festivala je odprta pripovedovalska tribuna. Na njej se kot pripovedovalci lahko predstavijo vsi pripovedovanja željni, ki čutijo, da z izbrano zgodbo poslušalce lahko pritegnejo. Festival torej odpira vrata tudi popolnoma neznanemu in nepričakovanemu. Program oblikuje in vodi pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan. Izvedbo programa koordinira Alenka Veler. Ponedeljek, 12. marec 2007 Pripovedovalski forum slovenskih knjižničarjev (CD) 10.00 Pripovedovalski nastopi izkušenih slovenskih knjižničarjev, ki v svojem okolju uspešno razvijajo pripovedovalsko umetnost. S kratkimi ljudskimi pripovedmi se nam bodo predstavili: Tanja Zavašnik iz Grosupljega, Darja Hribernik iz Slovenj Gradca, Anica Krčmar iz Žalca, Jasna Branka Staman iz Ljutomera, Breda Kočevar iz Črnomlja, Janez Pungartnik iz Trebnjega, Zlata Brezovar z Vrhnike, Anita Leskovec iz Cerknice, Nives Andrič iz Kopra in Marija Cvetek, nekdanja knjižničarka, danes etnologija in publicistika, iz Bohinja. 11.00-11.15 Odmor za kavo in izmenjavo izkušenj 11.15 Predavanja: Dr. Katja Podbevšek: Govorno oblikovanje pravljice Mag. Igor Cvetko: Zgodbe preprostih glasbilc Jelena Sitar: Pripovedovanje ob lutki 14.00-18.00 Delavnica: Uvod v oblikovanje govora in nego glasu (vodi Neža Rojko). Število udeležencev je omejeno. Prireditev je namenjena predvsem knjižničarjem šolskih in splošnih knjižnic, vodjem splošnih knjižnic ter študentom bibliotekarstva, vabljeni tudi drugi. Prosti vstop. Informacije in prijave za delavnico: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, T 01 4300 557, 4300 558, E info na bralnaznacka.si 19.00 S pravljico okrog sveta (CD) Pripovedujejo: Tanja Moskalenko (Belorusija), Di Vidmar (Kitajska), mag. Aswin Shrestha (Nepal), Joseph Rakotorahalahy (Madagaskar), Nubia Zrimec (Nikaragva), Christiane Redek Leskovec (Nemčija) in Darko Jan Spasov (Makedonija). Prireditev povezuje Sekumady Condé. Vsak od sedmih pripovedovalcev, ki prihajajo z različnih delov sveta, se nam bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini in primaknili tudi drobce svojega maternega jezika, verze, morda melodije. [...] Za odrasle 20.30 Ti povem ano pravco (CD), večer slovenskih ljudskih pripovedi, povedanih v narečjih. Pripovedujejo: Ljoba Jenče, Vesna Radovanovič in Jasna Majda Peršolja. [...] Za odrasle Torek, 13. marec 2007 9.00 V nekem carstvu, v nekem vladarstvu (ruske ljudske pripovedi) (SEM). Pripoveduje Nataša Matjašec. Za otroke od 7. leta naprej 10.00 Iz pojoče skrinjice (SEM). Pripoveduje: Ajda Rooss Remeta. Za otroke od 3. leta naprej 10.45 Car Trojan in kozja ušesa (SEM). Pripoveduje: Anja Štefan. Za višje razrede OŠ 17.00 Zverinice iz Rezije (SEM). Pripovedujejo: Rok Kosec, Tjaša Koprivec, Matjaž Štirn. Glasbena spremljava: Goran Završnik. Za otroke od 3. leta naprej 19.00 Pravljično ReŠetanje: Za 2 groša fantazije v živo (CD). Pripovedujejo: sodelavci Radia Študent. Sodelavci oddaje Za 2 groša fantazije z Radia Študent še vedno z velikim veseljem brskajo po domači in tuji zakladnici ljudskih pripovedi ter negujejo bogato izročilo govorjene besede. Z gostujočimi glasbeniki se na festivalu Pravljice danes že četrtič predstavljajo s sveže izbranimi pravljicami. Za odrasle 20.30 Odprta pripovedovalska tribuna (CD). Na odprto pripovedovalsko tribuno so vabljeni vsi, ki bi se radi preizkusili kot pripovedovalci. Priporočamo predstavitev s kratko ljudsko pripovedjo, ne daljšo od 5 minut. Prireditev bo vodil Boštjan Napotnik - Napo. Prijave sprejemamo do 5. marca, dodatne informacije dajemo na elektronskem naslovu pdtribuna na gmail.com. Prosti vstop. Za odrasle Sreda, 14. marec 2007 9.00 Zakleti grad (pravljice Frana Milčinskega) (SEM). Pripoveduje: Nataša Konc Lorenzutti. Za nižje razrede OŠ 10.00 Tristo zajcev (SEM). Pripovedujejo in muzicirajo: Boštjan Gombač, Jure Longyka, Žiga Golob. Skupaj nam bodo predstavili nekaj pripovedi iz repertoarja Antona Dremlja - Resnika, nekdanjega mojstra govorjene besede iz Petrušne vasi na Dolenjskem. Za otroke od 9. leta naprej 11.00 Pravljično ReŠetanje: Za 2 groša fantazije v živo (CD). Pripovedujejo: sodelavci Radia Študent. Morda se nam zdi, da smo z najstniško dobo pravljice že prerasli in da nam nimajo ravno dosti povedati, a mladi sodelavci Radia Študent verjamejo, da sočne, krepke, grozljive in tudi lirične zgodbe, ki so preživele dolga stoletja, vedno znova lahko vsakogar pritegnejo. Z glasbo v živo. Za učence višjih razredov OŠ, dijake in študente 17.00 Iz pojoče skrinjice (SEM). Dodatna pripovedovalska predstava, ki bo pripravljena na podlagi vnaprej izraženih želja in rezervacij. Pripoveduje: Ajda Rooss Remeta. Za otroke od 3. leta naprej 20.00 Pobrano na kup (CD). Pripovedujejo: Andrej Rozman - Roza, Bojan Cvetrežnik, Janez Škof, Anja Štefan, Rožana Koštial, Miha Žorž, Ajda Ross Remeta. Za odrasle Petek, 16. marec 2007 20.00 Ashley Ramsden: Pripovedi z vsega sveta (CD). Pripoveduje: Ashley Ramsden. Za odrasle Sobota 17. marca od 9.00 do 12.30 in od 14.00 do 17.30 Nedelja 18. marca od 9.30 do 13.00 Delavnica: Umetnost pripovedovanja (vodi Ashley Ramsden) (CD) Spremljevalni program: 7. marec 2007 ob 11. uri (SEM) Predstavitev zbornika prvega simpozija pravljičarjev Sedi k meni, povem ti eno pravljico (članki šestnajstih avtorjev, avtorica Ljoba Jenče, izšlo pri Mariborski knjižnici). Pripovedovalski festival Pravljice danes 2007 organizirajo: Cankarjev dom (CD), Slovenski etnografski muzej (SEM), Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. Za knjižna darila se zahvaljujemo založbi Mladinska knjiga. Medijski pokrovitelji: Radio Študent, reviji Cicido in Ciciban. Vstopnina: 3,50 EUR /838,74 SIT za otroške prireditve (nakup vstopnic v Slovenskem etnografskem muzeju), 5 EUR/1198,20 SIT za večerne prireditve (nakup vstopnic v Cankarjevem domu). Popusti za skupine: 10 % (skupine iz Ljubljane), 15 % (skupine od drugod). Dodatne informacije in rezervacije za organizirane skupine: 01 2417 172 tibor.mihelic na cd-cc.si Nakup vstopnic in informacije: Za prireditve v Cankarjevem domu (večerne predstave in dopoldanska za dijake in študente): Informacijsko središče CD: 01 2417 299, info na cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic s plačilnimi karticami po 01 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter po www.cd-cc.si Dodatne informacije: 01 2417 172 tibor.mihelic na cd-cc.si Za prireditve v Slovenskem etnografskem muzeju (predstave za otroke): Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana. Nakup vstopnic in rezervacije Recepcija Slovenskega etnografskega muzeja od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, 01 3008 745 trgovina na etno-muzej.si S www.etno-muzej.si Kontaktna oseba Sonja Kogej Rus, T 01 3008 750 sonja.kogej-rus na etno-muzej.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Feb 20 14:51:28 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 20 Feb 2007 14:51:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dragocena pot jezika -- slovenski jezik danes in jutri Message-ID: <45DB0AF0.8138.3A18AE@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ustanova patra Stavislava Škrabca (Hrovača 42, 1310 Ribnica), ki skrb za slovenski jezik predaja družbi s podeljevanjem štipendij zaslužnim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije, vas vabi na dogodek Dragocena pot jezika -- slovenski jezik danes in jutri. Na srečanju, pripravljenem ob mednarodnem dnevu maternih jezikov, bodo presežnost slovenskega jezika v njegovi pretekli, sedanji in bodoči podobi osvetli štipendisti Škrabčeve ustanove -- Kozma Ahačič, Damjan Huber, Vladka Tucovič, Andrejka Žejn -- in izr. prof. dr. Marko Stabej. Vabljeni v skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači v petek, 23. februarja 2007, ob 19. uri. Polona Lovšin ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 22:41:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Feb 2007 22:41:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Visokošolsko_izobraževanje_--_Mladin ska_književnost_--_Bralna_značka_--_Brezplačn i_tečaji_v_NUK-u Message-ID: <011601c75537$f22e6ec0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, February 20, 2007 8:48 PM Subject: Seminar solskega polja Dr. Pavel ZGAGA, predstojnik CEPS, vabi na februarsko srečanje v Seminarju šolskega polja. Na njem bo govor o visokošolskem izobraževanju v Sloveniji in vse bolj številnih problemih v zvezi z njim, za uvod pa so zaprosili dr. Ivana Svetlika, rednega profesorja Fakultete za družbene vede in prorektorja Univerze v Ljubljani. Dr. Svetlik je pred nekaj tedni v časopisu Dnevnik prispeval odmevno analizo stanja visokega šolstva v Sloveniji (Dnevnikov objektiv, 20. januar 2007, str. 14-15); rezime s konkretnimi predlogi lahko najdete tudi na spletni strani . Srečanje bo v torek 27. februarja 2007 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Potrditev navzočnost na ceps na pef.uni-lj.si. Vljudno vabljeni! Http://www.zupca.net -- edina spletna stran o slovenski mladinski književnosti (pisatelji http://www.zupca.net/podstresje/arhiv/arhiv.htm#ods3b in ilustratorji http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ilustratorji.htm).Vabljeni k ogledu. Http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?mID=sl&smID=a&pID={a8eb9639-812d-4069-8b1f-2d8082b2e7f6} -- nove spletne strani Knjižnice Otona Župančiča oz. Pionirske, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Vredno ogleda in obiska v novih prostorih na Kersnikovi 2, Ljubljana. ======= From: "Bralna značka" Sent: Tuesday, February 20, 2007 3:45 PM Subject: OSTRŽEK 4 - BRALNA ZNAČKA Spoštovani, obveščamo vas, da smo na naši spletni strani objavili novo (prenovljeno) številko spletnega glasila OSTRŽEK. Do njega lahko dostopate na naslovu http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/ oz. http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/SL_0607/Glasilo04.htm Ostržka prejemajo mentorji bralne značke v šolah, vrtcih v Sloveniji in zamejstvu, učitelji dopolnilnega pouka v zdomstvu, društva in zveze prijateljev mladine, splošne knjižnice, strokovnjaki z različnih področij, povezanih z branjem, novinarji in nekateri starši. Spletno glasilo ureja Petra Potočnik, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. ======== From: "Nataša Kodrič" Sent: Tuesday, February 20, 2007 12:32 PM Subject: FW: Vabilo na brezplačne tečaje iskanja po el. informacijskih virih v januarju in februarju Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 27. februarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 6. marca od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v petek, 9. marca od 10. do 13 ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v sredo, 21. marca od 10. do 13 ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 23. marca od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. --- Nataša Kodrič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 21 08:56:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Feb 2007 08:56:32 +0100 Subject: [SlovLit] LK -- Najbolj skopa izvedba Skopuha Message-ID: <004601c7558d$db5e0470$c54602c1@ff.unilj.si> From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Sent: Tuesday, February 20, 2007 11:40 PM Subject: LK, 26. februar 2007 Lingvistični krožek FF UL vabi na 846. sestanek v ponedeljek, 26. februarja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Gorazd Kert, Research Centre for English and Applied Linguistics University of Cambridge. Tema predavanja: O teoriji morfologije in njeni psiholingvistični stvarnosti. -- Alja Ferme ======== From: rozman andrej [mailto:roza na roza.si] Sent: Tuesday, February 20, 2007 11:48 PM Subject: vabilo Vabim Vas in Vase bliznje na idealno predstavo za postni cas. To je NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA SKOPUHA, ki jo je po Molieru priredil in vse ostalo naredil igralec sam. Predstava je popolnoma nevirtualna in narejena v skladu z eticnimi kodeksi profesorja Mrkaica, za razliko od nekaterih prejsnjih predstav tega gledalisca pa v njej NI sodelovanja gledalcev, zaradi cesar se lahko brez strahu usedete tudi v prvo vrsto! Ne glede na to, da ste povabljeni in Vas bodo na Vaso zeljo ob prihodu v gledalisce cakale brezplacne vstopnice, predstava tudi za Vas vsebuje vec brezplacnih dodatkov, vkljucno s predstavitvijo najbolj slovenske discipline! Predstava bo 1. in 7. marca ob 20.30 v KUD France Preseren Trnovo. http://www.roza.si/urgenca/urgenca.htm Zakaj prav Skopuh? (za bolj radovedne goste in morebitne novinarje) Za lansko premiero Rozinteatra (ki nekoliko zamuja zaradi poskodbe edinega igralca tega najmanjsega slovenskega gledaliskega kolektiva), je bila izbrana predelava Molierove komedije v prvi vrsti zato, da bi se s tem na kar najbolj primerljiv nacin obelezila 20. obletnica prihoda danasnjega Rozinteatra (takrat se v preobleki umetniskega direktorja Gledalisca Ane Monro) v KUD France Preseren, kjer se je konec leta 1986 gledaliski program v sveze ozivljeni dvorani zacel prav s posodobitvijo Molierovega Georga Dandina, v kateri so preprostega in pridnega kmeta namesto originalnega plemstva zatirali komunisti. Danes, ko se nad nekdanje komuniste spravljajo le-ti v svojih novih preoblekah sami, so tezave, ki utesnjujejo umetnika do te mere, da dobi inspiracijo, drugje. A je na sreco Moliere ustvarjal dovolj dolgo, da je ponudil idealno gledalisko podlago tudi za take case. Veselim se Vasega obiska. --- Za Rozinteater Andrej Rozman Roza From spela.vintar na guest.arnes.si Thu Feb 22 12:27:34 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Thu, 22 Feb 2007 12:27:34 +0100 Subject: [SlovLit] Februarska JOTA Message-ID: <45DD7E26.6060208@guest.arnes.si> Dragi ljubitelji Jote, februarsko srecanje JezikOvnoTehnoloskega Abonmaja bo v sredo, 28.2.2007, ob 17.00 v sobi 527 na FF (sejna soba), predavala pa bom Spela Vintar na temo Samodejno luscenje terminologije iz korpusov: od osnov do umazanih podrobnosti. Povzetek predavanja in arhiv bivsih Jot najdete na nasem spletiscu http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 11:45:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Feb 2007 11:45:50 +0100 Subject: [SlovLit] Kongres HDPL Message-ID: <005701c75993$68d7dbb0$c54602c1@ff.unilj.si> From: Marko Stabej [mailto:marko.stabej na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 26, 2007 10:40 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Kongres HDPL Spoštovani Slovlitovci in Slovlitovke, Hrvaško društvo za uporabno lingvistiko (HDPL) oziroma njegova predsednica Jagoda Granić vabita na kongres Jezikovna politika in jezikovna stvarnost, ki bo od 24. do 26. maja 2007 v Splitu. Prijaviti se je treba do 31. marca. Na društveni spletni strani http://www.hdpl.hr/ sicer še ni prijavnice in obvestila za letošnji kongres, ampak gotovo še prideta, za dodatna obvestila pa lahko tudi pišete na lingua na hdpl.hr. Poročilo o lanskem kongresu (na katerega se ponavadi odpravi kar precej slovenskih uporabnih jezikoslovcev in jezikoslovk) si lahko preberete v lanski 3-4. številki Jezika in slovstva. Lep pozdrav, Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 20:27:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Feb 2007 20:27:20 +0100 Subject: [SlovLit] Sokratova roka -- Branje in smisel -- Razpisi Message-ID: <007c01c759dc$29c39830$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic" Sent: Monday, February 26, 2007 3:20 PM Subject: prevajalski SOS Filozofsko podkovane slovlitovce prosim, da mi pomagajo iz zagate. V neki pesmi o neznanih letečih predmetih, ki jo prevajam, sem...zadela na te verze: Oni pa bivajo kot imenitna Sokratova roka - najpopolnejši organ neznanega telesa, ubogega, zapuščenega. Med prevajanjem sem to imenitno Sokratovo roko vzela za od pesnika izumljeno metaforo in jo dokaj prosto(dušno) tudi prevedla, ko pa sem odložila pero, sem se začela spraševati, ali ni v njej zajet in zame, ki sem precej tešča na področju filozofije, tudi skrit filozofski pomen? Je kdo kdaj kaj slišal o... imenitni Sokratovi roki? Hvaležna mu bom za vsak namig. jolka milič ======= From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Monday, February 26, 2007 6:53 PM Subject: za slovlit Spoštovani, vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v četrtek, dne 1. marca, ob 19. uri v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o temi BRANJE KOT PREPOZNAVANJE SMISLA. Gostje večera bodo dr. Meta Grosman, dr. Boža Krakar Vogel in dr. Tomo Virk. Večer bo povezoval dr. Miha Pintarič. Lep pozdrav in nasvidenje. -- Tone Peršak ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, February 26, 2007 7:51 PM Subject: Javni razpisi Ministrstvo za šolstvo in šport je na spletni strani http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=796 objavilo Javni razpis nagrad RS na področju šolstva za leto 2007. Na spletnih straneh ARRS (http://www.uni-lj.si/Razpisi/razpisi.asp) so najavljeni domači razpisi v letu 2007: - Javni razpis za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2007 (februar) - Javni razpis za (so)financiranje temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov II (februar). - Javni razpis za sofinaciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov v letu 2007 (februar-marec). - Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2007 (februar, marec). - Javni poziv raziskovalnim organizacijam, da prijavijo kandidate za mentorje, ki bodo v letu 2008 usposabljali mlade raziskovalce (marec). - Javni razpis za izbiro projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Znanje za varnost in mir (marec, april). - Javni razpis za sofinanciranje programa "Znanost mladini" v letu 2008 (maj). - Javni razpis za (so)financiranje temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (maj). - Javni razpis za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij v letu 2008 (september) - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2008 (oktober). - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij v letu 2008 (november). - Javni razpis za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2008 (december). - Poziv javnim zavodom, upravičencem do sredstev za ustanoviteljske obveznosti, da posredujejo vlogo (december). - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko v letih 2007-- 2009 (19. 2. 07) - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Republiko Srbijo v letih 2008 in 2009 (15. 2. 07) -- za zadnja dva glej http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/07/pregled-medn.asp From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 27 18:12:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Feb 2007 18:12:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Ped agoške_buče_--_Kako_prijaviti_EU_projekt_--_Bor is_Pahor_na_FF_--_Re=3A_Sokratova_roka Message-ID: <011901c75a92$6a7b9ec0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, February 27, 2007 12:56 PM Subject: didaktični sekciji SDS Predlagam didaktični sekciji Slavističnega društva Slovenije, da organizira javno razpravo o zmanjševanju ur predmetu slovenščina v šolskih progamih. To se po moijih izkušnjah dogaja v tem tisočletju v vsaki reformni evforiji. Tako se je l. 2003 skrčilo število ur v triletnih poklicnih šolah za tretjino, tako se je za prib. 12 ur lani skrčilo ("približalo dejanski izvedbi") število ur v srednjih strokovnih šolah, tako se bo po navedbah oblastnikov predvidoma zgodilo "sveti kravi slovneščini" v gimnazijah (Mežan v Delu) in tako se bo izjavi A. Likovič v sinočnjih Odmevih moralo zgoditi slovenščini v devetletki, kjer ima v prevem triletju "čisto preveč ur" (resda 7, pridobljenih s kurikularno prenovo, zato so pa tudi rezultati mednarodnih primerjav ugodnejši). Predlagam, da se na tako razpravo povabita oba zgoraj imenovana predstavnika oblasti. Upam, da to poleg velikih tem naše prestižne eksistence tudi ta eminentno društveni problem zaščite stroke na pomembnem področju javnosti koga zanima? - Boža Krakar Vogel ========= From: razvedrilo na gmail.com To: milena.blazic na pef.uni-lj.si ; barbara.kafol na pef.uni-lj.si Sent: Tuesday, February 27, 2007 3:46 PM Subject: Vabilo na predstavitev zbirke Pedagoške buče v Rožni dolini V imenu Študentskega sveta stanovalcev v Ljubljani Vas vabimo na predstavitev literarne zbirke Pedagoške buče, tokrat v Rožni dolini. Kulturni večer bo potekal v sredo 28. 2. 2007 v mali kulturni dvorani pri študentski menzi (vhod čez upravo), ob 20.30. Vljudno vabljeni Vi in vaši prijatelji. Lep pozdrav, Tadej Baškovč ===== From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Tuesday, February 27, 2007 10:42 AM Subject: Fw: EU projekti > From: "Veronika Zabot" > Sent: Tuesday, February 27, 2007 6:02 AM > Subject: EU projekti http://www.panta-rei.si/delavnica.php?vrsta_delavnice=management_eu_projektov -- Kako prijaviti uspešen EU projekt; Ljubljana, hotel Lev, Vošnjakova 1. Delavnice bodo 14. 3., 15. 3., 21. 3. in 29. 3. 2007. Vsa srečanja trajajo od 9.00 do 15.45 ure. Vaša investicija v program je 1.190 EUR + DDV in vključuje vsa potrebna gradiva, učne pripomočke, kosila in pijačo med srečanji. ======= V okviru Ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo: Četrtek, 15. marca 2007 ob 18:00- Pisatelj Boris Pahor -- slovenski pričevalec na zahodni meji (pred. št. 15) Vljudno vabljeni! ======= From: V. Velkovrh Bukilica [mailto:vvb na siol.net] Sent: Tuesday, February 27, 2007 1:30 AM Subject: Re: Sokratova roka Je "roka" dejansko roka - ali dlan? Iskanje po internetu z izrazom "Sokratova roka" (v več jezikih) namreč da le dve do tri (pa še te verjetno irelevantne) rezultate - iskanje z izrazom "Sokratova dlan" pa (v istih jezikih) nanese kar precej strani. (Čeprav je že na prvi pogled očitno, da tudi med temi najbrž ni prav veliko relevantnih strani.) Za vsak primer prilagam rezultate iskanje v angleščini: http://tinyurl.com/3a5rut Lep pozdrav, V. ======= From: Sent: Tuesday, February 27, 2007 9:13 AM Subject: Re: Sokratova roka >> Oni pa bivajo kot imenitna >> Sokratova roka - najpopolnejši >> organ neznanega telesa, ubogega, >> zapuščenega. Imenitna - 'sloveča', prvoten pomen 'ki ima sloveče ime'; v zvezi z roka. Gre seveda za metonimijo. Sokrat, ki, kot vemo, ve, da ničesar ne ve, svoje ime vendarle pozna. Zato 'imenit', zelo dober pridevek za Sokrata. Toliko samo v razmislek. Francka Premk From jaka na jaka.org Tue Feb 27 21:07:03 2007 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 27 Feb 2007 21:07:03 +0100 Subject: [SlovLit] = računalniška_literarnost_in_besedil nost Message-ID: <45E48F67.5010200@jaka.org> Dan, morda bo Slovlitjane zanimalo naslednje, s stališča sodobne računalniške literature (in tega, kar se jo drži zraven, za dobro merico :) http://www.digilitera.net Algorithm based literature and interesting technology Pišem sam, angleščino k sebi nesebično in neustrašno spravlja Sunčan Patrick Stone. Lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Feb 28 10:17:32 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 28 Feb 2007 10:17:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Tri_sporočila_večinskemu_narodu Message-ID: <45E556BC.5079.1CCBA4@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Zoltan Jan" To: "Matjaž Zaplotnik" Copies to: Subject: TRI SPOROČILA ZA VEČINSKEMU NARODU Date sent: Tue, 27 Feb 2007 18:17:11 +0100 Zaradi pomanjkanja prostora bi težko našteli vse, kar Miran KOŠUTA, neregistrirani predsednik Slavističnega društva Slovenije, uspe postoriti poleg rednih obveznosti profesorja za slovensko književnost na tržaški univerzi, zato naj tokrat omenimo, da so pred kratkim izšle tri knjižne objave, čeprav z letnico 2006. V vsako je poleg uredniškega dela vložil tudi znaten avtorski prispevek izvirnih besedil, ki bi združena zadoščala za samostojno knjigo. Vse tri knjige sodijo na področje kulturne izmenjave med Italijani in Slovenci, čemur je namenil velik del svojega strokovnega in znanstvenega dela, saj je ta razmerja proučeval, poleg tega pa deloval tudi kot posrednik. Kot zaključek obsežnega projekta _Pesniki dveh manjšin -- Poeti di due mignoranze_, ki je potekal v obliki nekaj ducatov javnih srečanj in literarnih večerov ter predvajanj ob tej priložnosti nastalega filma, je uredil obsežno, dvojezično antologijo v dveh zvezkih, ki obsegata vsak po tristo strani. V "slovenskem" zvezku dvojezične antologije so objavljena dela pesnikov slovenske manjšine, ki jih je s kratkimi življenjepisi in kritiškimi prispevki predstavil Miran Košuta, med tem ko je italijanske prikazala Elis Deghenghi Oujić. Kot je v predgovoru poudaril Ciril Zlobec, ne gre za domoljubno ali narodnobudniško pesništvo, pač pa za srečanje pesnikov dveh manjšin, ki ne sodelujejo prav pogosto s skupnimi pobudami, na intimni osebni ravni. Kot urednik obujene knjižne zbirke EstLibris, ki izhaja v sozaložništvu založb Ibiskos editrice in Založništva tržaškega tiska, je poskrbel za prvi knjižni prevod Draga Jančarja v italijanščino. Gre za zbirko Jančarjevih novel _L'allievo di Joyce_ (_Joycev učenec_), ki jo je prevedla Veronika Brecelj in jo je tržaški dnevnik Il Piccolo pozdravil na kulturni strani s poudarjenim naslovom: "Drago Jančar, veliki slovenski pisatelj, končno v italijanskem jeziku." Knjigi oziroma knjižni zbirki EstLibris, ki jo je že pred desetletji zasnoval isti urednik, se obeta tudi javno priznanje, njen naslov pa seveda domiselno evocira v tržaških naslovnikih branje skozi optiko znamenitega irskega "Tržačana", ki mu vsako leto namenjajo veliko pozornosti. Urednik je prispeval tudi spremno študijo, v kateri je ob premišljenem izboru, ki že sam po sebi podaja predstavitev avtorja, opozarja tudi na vzporednice literatur dveh narodov, ki živita drug ob drugem, pa jima skupna križišča ne služita za srečanja pri skupnih iskanjih in ustvarjalnih poletih, tako da križišča (p)ostajajo razpotja. Še posebej zanimiv je dvojezični zbornik _Fare gli Europei -- Ustvariti Evropejce_. Vključuje enajst prispevkov in pet pozdravnih razmišljanj gostov simpozija, ki ga je pred dobrima dvema letoma (13.- -14. 2. 2004) v Gorici pripravil Inštitut Gramsci. Pobudo za to strokovno znanstveno in tudi politično srečanje je dal nekdanji dekan tržaške filozofske fakultete in dolgoletni predsednik tega Inštituta, sedaj že pokojni profesor Giuseppe Petronio. Drugi razdelek zbornika se smiselno navezuje na uvodni del (pozdravni nagovori) in prinaša prispevke o političnih vprašanjih Evropske zveze. Med temi je tudi razmišljanje Predraga Matvejevića in Aleša Debeljaka. Sledita dva prispevka s področja kulture, ki želita osvetliti korenine evropski vrednot (avtorja sta mediavistka z Univerze v Parmi Daniela Romagnoli in profesor na Univerzi v Trstu Elvio Guagnini, ugleden tržaški italijanist, sicer pa povojni izseljenec iz Istre). Najobsežnejši je razdelek o jezikih in zgodovini, v katerega so uvrščeni prispevki Vicenza Lo Cascia, italijanista na Univerzi v Amsterdamu, akademika Cirila Zlobca, docenta političnih ved na Tretji univerzi v Rimu Pietra Grilli di Cortona, raziskovalke slovensko italijanskih odnosov dr. Milice Kacin Wohinz in Giorgia Conettija, docenta mednarodnega prva na Univerzi v Insubriji (Como). Urednik, ki je opravil težaško delo usklajevanja in poenotenja prispevkov zelo različnih sodelavcev s širokega mednarodnega prostora, je dodal še skrbne predstavitve večine sodelujočih avtorjev. Uspelo mu je na enem mestu zbrati ugledne strokovnjake in vidne ustvarjalce neke nove stvarnosti, ki nastaja kot čezmejna zaveza v združeni Evropi. --- Zoltan JAN From alenka.zbogar na guest.arnes.si Thu Mar 1 20:12:27 2007 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Thu, 1 Mar 2007 20:12:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Kratka_proza_v_literarni_vedi_in_šolski_ praksi Message-ID: <20070301_191227_005098.alenka.zbogar@guest.arnes.si> Pri založbi Zavoda RS za šolstvo in šport je pravkar izšla knjiga Kratka proza v literarni vedi in šolski praksi Alenke Žbogar. Delo se ukvarja literarnovednimi in književnodidaktičnimi vprašanji, vezanimi na sodobno slovensko kratko pripovedno prozo, konkretneje kratko zgodbo in novelo. Prvi del ponuja novejše literarnovedne odgovore na terminološke zadrege pri vrstnih poimenovanjih kratke pripovedne proze, drugi del pa je književnodidaktičen in zato tesno vezan na šolsko prakso. Ker sodobne oblike pouka književnosti temeljijo na komunikacijskem in problemsko-ustvarjalnem pristopu, ki izhajata iz upoštevanja dijakovih učnih interesov in bralnih zanimanj, avtorica najprej opisuje t. i. recepcijsko teorijo. Prikaže raziskavo, s katero je dokazala, da se recepcijske zahteve ter sposobnosti gimnazijcev in dijakov tehniških šol razlikujejo, kar ji je bilo vodilo pri diferenciaciji izbora sodobnih slovenskih kratkih pripovednih besedil, ciljev in metod dela za gimnazije in 4- letne tehniške šole. Monografija predstavlja problemsko-ustvarjalni pouk književnosti, podaja splošne in specifične določilnice sodobnega učbenika za književnost ter modele obravnave kratke proze. Modeloma obravnave kratke zgodbe za gimnazijce in novele za dijake srednjih strokovnih in tehniških šol je kot primerjava dodan še model obravnave kratke zgodbe za tujce, uporaben pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika. Knjiga je namenjena študentom slovenistike, profesorjem slovenščine v gimnazijah in srednjih strokovnih in tehniških šolah, lektorjem, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika, ter vsem, ki jih sodobna slovenska kratka pripovedna proza zanima. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:03:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 15:03:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjige_SM_--_=AEenske_in_znanost_--_Re =3A_Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Kakanijske _in_druge_novice_--_Lingvistika_in_matematika Message-ID: <027e01c75cd3$838d5140$6400a8c0@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, March 01, 2007 11:16 AM Subject: Tiskovna konferenca Slovenske matice Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v sredo, 7. marca 2007 ob 11. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani na Kongresnem trgu 8/I. Predstavili Vam bomo naslednje knjige: - Avguštin, Proti akademikom (prevedel Primož Simoniti) - Niccolo Machiavelli, Vladar (z novo spremno besedo Igorja Škamperleta) in - Simona Moličnik, Novi akordi. Vljudno vabljeni. ======== From: Sonja.Robnik na gov.si [mailto:Sonja.Robnik na gov.si] Sent: Friday, March 02, 2007 12:20 PM Subject: Vabilo Urada za enake možnosti Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, organizira Urad za enake možnosti posvet na temo Ženske v znanosti in raziskovanju. Posvet bo v sredo, 7. marca, med 10:00--13:00 v hotelu Slon (Slovenska 34, Ljubljana). [...] Temo želimo osvetliti tudi iz političnega, strateškega ter praktičnega zornega kota, zato smo k sodelovanju poleg znanstvenic in raziskovalk povabili še pristojnega ministra, predsednico Komisije za ženske v znanosti, generalno sekretarko Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, rektorici, rektorja in predsednika slovenskih Univerz, direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost ter dekanje in dekane fakultet. Kot vsebinski uvod v temo pa bosta dr. Maca Jogan in dr. Dunja Mladenić spregovorili o enakosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju. Vljudno vas vabimo, da prisostvujete na posvetu ter z vašim mnenjem sodelujete v razpravi, katere cilj je osvetliti zlasti naslednje vidike problematike: - Katere so glave ovire, s katerimi se srečujejo znanstvenice in raziskovalke? - S katerimi težavami se soočajo ženske in moški v znanosti in raziskovanju pri usklajevanju družine in poklica? - Kateri so možni naslednji konkretni ukrepi za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju? - Kateri nadaljnji ukrepi so potrebni za odpravo t.i. >steklenega stropa Sent: Thursday, March 01, 2007 10:23 AM Subject: Re: [SlovLit] Zmanjševanje ur slovenščine Goreče podpiram predlog kolegice Bože Krakar Vogel, potrebno pa bi bilo doseči, da ne bi pripovedovali sami sebi. Sodelovali naj bi tudi odgovorni direktorji direktoratov MŠŠ, svetovalci Zavoda za šolstvo, člani strokovnih svetov (predvsem za splošno izobraževanje), predstavniki vseh univ. slovenistik, pa še kdo od organov izvršne veje oblasti, med katerimi praktično ni nobenega slovenista. Morda bi veljalo obuditi tudi spomin na nekdanji (?) odbor za kurikularno prenovo pouka slovenščine in na takrat postavljene cilje, ki jih je oblikoval Silvo Fatur. Če bo potrebno, se bom potrudil, da dobim brezplačno na razpolago dvorano v parlamentu. --- Zoltan JAN ======= http://www.kakanien.ac.at/news -- kakanijske novice. Nova, kar 50 strani obsežna številka revije "Dialog" s programom Katoliškega doma prosvete Sodalitas v koroških Tinjah za obdobje od marca do septembra 2007 objavlja tudi vabilo, da se novi interesenti za brezplačno prejemanje "Dialoga" oglasijo po e-pošti na naslov office na sodalitas.at . Vse informacije tudi na spletnem naslovu www.sodalitas.at . -- s koroškim pozdravom! Janez Stergar ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 28, 2007 1:12 PM Subject: LK, 5. marec 2007 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 847. sestanek v ponedeljek, 5. marca 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Tema predavanja: Lingvistika in matematika - analogije in primerjave. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:17:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 15:17:53 +0100 Subject: [SlovLit] Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Pos tkolonialne_študije Message-ID: <02a501c75cd5$9303fcd0$6400a8c0@P4> From: "Metka Hojnik-Verdev" Sent: Tuesday, February 27, 2007 7:37 PM Subject: Re: [SlovLit] Zmanjševanje ur slovenščine Prav vesela sem, da se je tako priznana strokovnjakinja oglasila, kaj se dela z urami slovenščine v šolah. Namreč tudi jaz vpijem, kdo me pač še posluša, da je na področju poklicnega šolstva katastrofa glede števila ur slovenščine (to pač zelo dobro poznam). Zastavljen učni program lahko samo preletimo, glede na sposobnosti dijakov v poklicnem šolstvu. Če bo razprava res organizirana, sem pripravljena sodelovti in argumentirati predlog za večje število ur slovenščine v poklicnih šolah . Lep pozdrav Metka Hojnik Verdev, Srednja strokovna in poklicna šola Celje ======= From: "Šuštaršič Rastislav" Sent: Wednesday, February 28, 2007 9:59 AM Subject: FW: Postcolonial Conference Spoštovani kolegi! Posredujem spodnje obvestilo (ki je bilo sicer prvotno namenjeno le Oddelku za anglistiko) tudi vsem drugim zainteresiranim na fakulteti. Lep pozdrav, R Sustarsic > From: Dr. Christa Knellwolf [mailto:christa.knellwolf na univie.ac.at] > Sent: Friday, February 23, 2007 4:35 PM > To: Šuštaršič Rastislav > Subject: Postcolonial Conference >Dear Professor Sustarisic, >I would like to draw your attention to an initiative which we are hosting at the English Department >at the University of Vienna. From 13-15 September 2007, we will be holding a >conference, entitled "Stories of Empire: Narratological Perspectives on Postcolonial Theory and >Practice" (please see attached Call for Papers for further details) which is designed to be the foundation >for the development of an international research network. As Vienna has a formal agreement with your >univerisity, we hope that somebody from your department will be able to participate. Unfortunately, we >were not able to read the information on your home page and therefore do not know whether your research >expertise is in this particular area. So we would like to ask you to publicise the attached flier and, in particular, >tell interested colleagues to get in touch with me or my co-convenor (Prof. Margarete >Rubik: margarete.rubik na univie.ac.at). --- With kind regards, Christa Knellwolf From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 22:52:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 22:52:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine Message-ID: <006501c75d15$15e56500$6400a8c0@P4> From: "Igor Saksida" Sent: Friday, March 02, 2007 4:31 PM Subject: RE: [SlovLit]Zmanjševanje ur slovenščine Spoštovane kolegice in kolegi, menim, da je predlog prof. dr. Bože Krakar Vogel nadvse aktualen in ga zato vsekakor podpiram. Vprašanje števila ur je ključno za ustrezno izvajanje novega učnega načrta, ki je zasnovan tako, da razvija zmožnosti (oz. kompetence, kot radi tujčimo slovenski ustreznik). Ob tem bi bilo v okviru strokovne razprave o premikih načrtovanja pouka slovenščine smiselno spregovoriti še o razmerju med zmožnosti in znanjem, o preverjanju in ocenjevanju znanja, diferenciaciji ter še o čem. Upam, da bomo v razpravi sodelovali vsi, ki se ukvarjamo z jezikovnim in književnim poukom in ki nas zanima prihodnja "kurikularna podoba" slovenščine. Lep pozdrav, Igor Saksida. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 4 07:06:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Mar 2007 07:06:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine Message-ID: <005d01c75e23$458c2ff0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Saturday, March 03, 2007 3:23 PM Subject: društvo - civilna družba? Veseli me, daje moja pobuda na javno debato o zmanjševanju ur slovenščine v šoli - ki jo razumem kot ponovno definiranje položaja materinščine v šoli in slejkoprej dolgoročno tudi v družbi - naletela na pozitiven odmev. Brala sem nekaj javnih in nekaj samo meni namenjenih odmevov. Zlasti slednji se pridružujejo mojemu občutku, da vsak zase ne moremo uspeti s še tako vsebinskimi argumenti. Moramo torej imeti neko civilnodružebno podporo in organiziranost, da se naše spobude slišijo. Sama Slavistično društvo Slovenije razumem kot ravno pravšnje ozadje za tako civilnodružbeno pobudo. Ima vse organe, ki bi se tega lahko lotili (društvo matematikov bi npr. zagotovo reagiralo na marsikaj od tega, kar gre pri nas kar mimo, društvo staršev pa je v zavidljivem času prodrlo kot glavni ministrov konzulent). In še: nič ne bo zaleglo, če ne bo društvo doseglo, da se morebitne javne debate udeležijo tudi predstavniki oblasti in mediji - sami sebi smo te reči vsaj ob raznoraznih pedagoških okroglih mizah že neštetokrat povedali. Korak k temu bi najbrž bil, da upravni odbor društva razmisli, kaj izpostaviti, koga povabiti in kam - čimbolj odmevno in z morebitno možnostjo ponovitve. LP BKV From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 4 19:31:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Mar 2007 19:31:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_spoznanja_o_življenju_in_pozablje nem_potomstvu_Janeza_Vajkarda_Valvasorja Message-ID: <014901c75e8b$55979110$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Sunday, March 04, 2007 7:08 PM Subject: Fw: Historicni seminar Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda Valvasorja Predavatelj bo v uvodnem in osrednjem delu spregovoril o polihistorju Vajkardu, ki ni hotel biti kranjski Janez, o baronu Valvasorju, ki to pravzaprav sploh nikoli ni bil, o tem, kje so se zares rojevali Valvasorjevi otroci, o baronovem izmišljenem in resničnem zadnjem domu v Krškem, o njegovem "uradno" praznem grobu na Mediji, o "obubožani", a prebrisani vdovi Ani Maksimili, o poteh in stranpoteh polihistorjevih šestih odraslih otrok, o baronovi doslej neznani najmlajši hčerki, ki je nazadnje zapustila moža, edina doživela vnuke in imela številno potomstvo. V nadaljevanju bo beseda tekla o Valvasorjevih potomcih na Kranjskem in njihovem izumrtju leta 1823 ter o skupno 61 v blaznosti preživelih letih bratov grofov Paradeiser, o polihistorjevem štajerskem potomstvu, ki se nadaljuje do danes, vstopi v novejšo zgodovino, a hkrati povsem pozabi na prednika. In čisto na koncu bo govor še o dveh Valvasorjevih potomcih, bratih vitezih Gadolla, med 2. svetovno vojno častnikih nemškega rajha -- prvem nacistu in drugem umorjenem protinacistu, ki sta bila, mimogrede, po materini strani sorodnika poljsko-ruskega revolucionarja Feliksa Dzieržinskega. Dr. Boris Golec je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU ter docent za področje slovenske in obče zgodovine zgodnjega novega veka in za področje pomožnih zgodovinskih ved in arhivistike na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2000 predava arhivistiko. Tu je tudi magistriral (1997) in doktoriral (2000) s tezo o poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški družbi v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske. Ukvarja se predvsem s komparativno zgodovino slovenskih urbanih naselij in s slovenico v starejših arhivskih dokumentih. Poleg dveh samostojnih monografij je avtor razprav in člankov v domači in tuji znanstveni periodiki ter soavtor več monografij, izdanih na Slovenskem in v tujini. Med raziskovalce plemiškega življenja je zašel šele pred kratkim in povsem po naključju, ko je v začetku decembra 2006 dobil telefonsko vabilo iz Krškega, naj pripravi referat za kolokvij o J. V. Valvasorju. Presenetljiva odkritja, ki jim je bil priča v naslednjih dneh, so ga spodbudila, da se je po kolokviju spopadel še z novimi vprašanji in problemi v zvezi z življenjem, zapuščino in potomstvom znamenitega kranjskega polihistorja. Predavanje bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. From anita.freser na guest.arnes.si Sun Mar 4 23:27:00 2007 From: anita.freser na guest.arnes.si (= Anita_Ivačič?=) Date: Sun, 4 Mar 2007 23:27:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine References: <005d01c75e23$458c2ff0$6400a8c0@P4> Message-ID: <009201c75eac$3b7c82b0$6501a8c0@anita> Spoštovani. Zmanjševanje števila ur - seveda ne ... Nasprotno! Skrbi me predvsem že navedeno: "... definiranje položaja materinščine v šoli in slejkoprej dolgoročno tudi v družbi." Torej, ker je ravno priložnost za besedo in če bo (morda na nivoju države) še priložnost za pogovor o številu ur, menim, da je ob tem enako ali celo bolj pomembno, da stroka reče še besedo o: Zakaj "sveta krava slovenščina"? Ko gre za omenjene besede, me skrbi predvsem dejstvo, da že nekaj let s polnimi usti govorimo o pragmatiki in uporabni slovenščini, učni načrt pa je (še zmeraj) poln banalnega strukturalizma in abstrakcij, ki so mladostnikom tuje. "Zakaj pa moramo poznati razliko med povedkovim prilastkom in pov. določilom? Zakaj pa je pomembno, če je osebek ali prislovno določilo? Pa odvisniki, ki jih ne poimenujemo po temeljni vrsti ... In ... In ..." (Smo ravno pri skladnji, ki je trenutno malik, ki se mu klanjam ...) Od tu izvira tudi tisto o "sveti kravi slovenščini" v gimnazijah in ni povsem za lase privlečeno. Mnogokrat tako čutim tudi sama. Kako naj jo ima rad mladostnik, ki je in bo del družbe, v kateri želimo "definirati slovenščino"? S čim naj mu jo priljubim, ko mnogokrat ne vem, kako naj osmislim svoje delo in njihove dvome. Saj nimamo časa niti dihati! Ko gre npr. za doživljanje ob umetnostnem besedilu, imam v mislih le to, kako naj ga prekinem na čim manj stresen način, ker NIMAMO ČASA DOŽIVLJATI. Seveda živimo v intelektualni dobi, vendar to še ne pomeni, da lahko zanikamo naravo mladostnika med 14. in 18. letom. Biti bi morali dejavni in praktični ... Doživljati čim več lepote besedne umetnosti. Življenje v tem obdobju menda prvič postane osebna zadeva ... Vendar je to že psihologija, kajne, ki pa s slovenščino, slovnico, očitno nima nič skupnega. Mladostniki danes so pač drugačni, e-mladostniki, prilagajati se moramo mi njim in ne oni nam, zarustanim tankom. Torej, najprej "popraviti" učni načrt v smislu manj nepotrebnih slovničnih struktur, (še) več uporabnega jezika in več "svobodne" književnosti. Pa vendar je to samo drobec mojih misli ... S prijaznimi mislimi in lepimi pozdravi Anita IVAČIČ, Slov. Bistrica From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 5 08:35:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Mar 2007 08:35:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Akademija_Poetična_Slovenija_2007_v_Ve lenju Message-ID: <016e01c75ef8$d7231750$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" To: "Slovlit" Sent: Monday, March 05, 2007 8:23 AM Subject: ZNANI NOMINIRANCI ZA ČAŠO NESMRTNOSTI 2007 Znani nominiranci za veličastno pesniško nagrado čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov ob svetovnem dnevu poezije 2007: Iztok Geister, Jurij Hudolin, Brane Mozetič, Vinko Möderndorfer in Milan Vincetič. Umetniško-strokovna žirija v sestavi dr. Sonja Hudej, Zoran Pevec in Ivo Stropnik (predsednik žirije) je izmed 158 še neobjavljenih pesniških ciklov oz. avtorskih pesniških izborov (v obsegu sto verzov), prejetih na javni literarni razpis in podpisanih s šifro, za letošnjo veličastno nagrado čaša nesmrtnosti, ki jo od leta 2006 podeljuje Akademija Poetična Slovenija, izbrala pet pesnikov. Nominirani so: Iztok Geister, Jurij Hudolin, Brane Mozetič, Vinko Möderndorfer in Milan Vincetič. Nominiranci bodo na praznični počastitvi pesniške ustvarjalnosti - 21. marca v Velenju predstavili nominirane pesmi, med katerimi bosta umetniška žirija in posebna stočlanska žirija kulturne javnosti izbrali nagrajenca. Pesmi petih nominirancev in dodatni izbor pesmi 21 slovenskih pesnikov/pesnic bodo objavljene v pomladanski izdaji revije za poezijo Lirikon 21, ki je specializirano nadaljevanje revije Poetikon in bo s posebno izdajo pospremila svetovni dan poezije in pesniško akademijo 21. marca v Velenju. Akademijo Poetična Slovenija s podelitvijo veličastne pesniške nagrade čaša nesmrtnosti in vrhunskim umetniškim programom v počastitev svetovnega dneva poezije (letošnji nominiranci, lanski nagrajenec pesnik Andrej Medved, sopranistka Gordana Hleb, pianist Nikolaj Žličar, flavtistka Mateja Kremljak, harfistka Tina Žerdin, akordeonist Primož Kranjc ter plesalca Claudia Fürnholzer in Miha Pečnik) organizirajo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Velenje: Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev in Asociacija Velenika. From irena_blazinsek na hotmail.com Mon Mar 5 14:13:03 2007 From: irena_blazinsek na hotmail.com (Irena Blazinšek) Date: Mon, 05 Mar 2007 13:13:03 +0000 Subject: Zmanjševanje ur slovenščine In-Reply-To: Message-ID: Pozdravljeni, vse kaže, da je debata precej aktualna, in ker je blizu mladim, se oglašam tudi jaz. Priznam, da nisem bogve kako seznanjena z današnjim stanjem v šolah - kot študentka slovenistike imam slovenščine že prek glave - ampak bom pa vseeno dodala nekaj svojih drobtinic. Malce obotavljivo se strinjam s trditvijo, da bi morali učne ure slovenščine povišati - ker se še vedno precej oklepam starega reka, da pač srednje šole, razen gimnazij, pač ne potrebujejo toliko slovenščine, ker so pač manj ''intelektualno'' usmerjene. Toda z vključitvijo v EU se je razširil ne samo trg dela, temveč tudi naš jezikovni prostor. kaj že imamo napisano na kovancu za en evro? 'Stati inu obstati' - ne samo kot narod, ampak tudi kot jezikovno kulturna družba. In da bi ''obstali'', moramo tudi varovati, razvijati in negovati rodni jezik, v tem primeru slovenščino; kar je dolžnost ne samo slovenistov, temveč na splošno vseh, ki govorijo slovenski jezik, in tako tudi srednješolcev. Sama menim, da so srednješolci najbolj občutjliva skupina, kar se tiče učenja jezikov - na 'menuju' imamo tedensko kar tri - dva tuja in našo ljubo slovenščino, z vsemi njeniimi ugankami in zankami. Glede na to, da smo zdaj v EU, se je povišalo pričakovanje znanja tujega jezika, in povsem upravičena je bojazen, da se bi naš jezik začel počasi odrivati v kot- vsaj v poznejših stopnjah integracije. Že res, da gimnazijcem vbijamo v glavo, da je materinščina alfa in omega, ker so pač intelektualna elita srednjih šol - toda, kaj pa drugi? So nepomembni? Nikakor ne! Čeprav se gimnazijci smatrajo za intelektualni vrh, so še vedno srednješolci večja skupina; in čeprav sami ne bodo nikoli - ali pa le redki med njimi - mozgali problemov na fakultetah - imajo mnogo večji vpliv na jezik, kot ga imajo razni profesorji in doktorji. Ravno zato se tehtnica povečanja ur slovenščine nagiba njim v prid. In kaj bi še lahko pridobili? Profesorji bi imeli več časa razložiti snov, ki so jo velikokrat prisiljeni le preleteti, pa se potem pokaže na maturi, in tu pa tam bi se še našel kakšen košček za razpravljanje o stanju slovenščine dandanes. Imela sem srečo, da me je v gimnaziji učila krasna profesorica, ki nas je vedno skušala opozarjati tudi na jezik izven učilnice; ona je 'dežurni krivec', da me je zgrabila mrzlica za slovenščino. Narod obstaja le, dokler obstaja tudi njegov jezik - lepilo, ki ga drži skupaj. Smo pripravljeni ''zlepiti '' našo jezikovno in kulturno dediščino za prihodnje rodove? Upam da - s čim manj glavoboli za srednješolce! S spoštovanjem, Irena Blazinšek _________________________________________________________________ Express yourself instantly with MSN Messenger! Download today it's FREE! http://messenger.msn.click-url.com/go/onm00200471ave/direct/01/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 6 06:57:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Mar 2007 06:57:20 +0100 Subject: [SlovLit] Literarnozgodovinske povezave Message-ID: <011501c75fb4$4f0702c0$6400a8c0@P4> Za Wikipedijo so bila nazadnje v okviru seminarskega projekta Slovenski literarni zgodovinarji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) pripravljena naslednja gesla: Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Jože Koruza, Jože Pogačnik, Peter Scherber, Tone Pretnar, Andrijan Lah, Marija Mitrović, Mirko Rupel, Gregor Kocijan, Alojzija Zupan Sosič. Prosimo za pripombe, popravke, dopolnila. Http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/gabler.html -- Hans Walter Gabler: Das wissenschaftliche Edieren als Funktion der Dokumente. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 11:52:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Mar 2007 11:52:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Coaching_--_Iščemo_urednika Message-ID: <001a01c760a6$c94490a0$e84602c1@ff.unilj.si> Od: "Info - CenterSpirala" Zadeva: strokovni nasvet Datum: 6. marec 2007 11:36 Zanima me, če nam lahko pomagate s svojim strokovnim nasvetom pri prevodu angleške besede v slovenščino. Ta beseda je "coaching". Pojavlja se v nazivu mednarodnega projekta , v katerem sodelujemo in kateri govori o "coaching" storitvi za izobraževalce (učitelji, izobraževalci v podjetjih ipd.). Slovenska beseda "trener / treniranje" vsebinsko ne zadošča, ker naj bi se v pojmovnem okviru projekta beseda coaching vsebinsko dotikala pojmov kot so svetovanja, inštruktorstvo, mentorstvo, tutorstvo. V slovarju najdemo besedo kočijaženje, ki se nam zdi vsebinsko morebiti pravšnja, vendar za sam projekt preveč nenavadna, da bi bila uporabljiva. Prav bi nam prišel vsak namig, tudi zgolj namig, kam se obrniti po strokovno mnenje, v kolikor sami ne utegnete dati nasveta oziroma se vam takšnole e-dopisovanje ne zdi najbolj primerno z naše strani. Lepo vas pozdravljam, Toni Vrana (Center Spirala, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, www.centerspirala.org) ======= Milan Detela, sicer upokojeni profesor na ekonomski srednji šoli, je v svojem 85 let dolgem življenju zbiral izreke, pisal pravljice, pesmi in pesnitve in zdaj išče študenta študentko, ki bi to rokopisno gradivo uredil(a) in shranil(a). S svoje strani dodajam, da bi prišlo morda v poštev tudi za diplomsko nalogo in hrambo v rokopisnem oddelku. Interesenti se oglasite na miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 15:20:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 15:20:11 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca na FF Message-ID: <006b01c760c3$b88b3ad0$6400a8c0@P4> From: "Avsenik Maja" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:32 PM Subject: Tiskovna konferenca publikacij FF v torek,13.3.2007 Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco publikacij Filozofske fakultete, v torek, 13. marca 2007, ob 11. uri v predavalnici št. 526/V. nadstropje. Saška Štumberger, Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Monografija je sociolingvistična analiza položaja odraslih dvojezičnih Slovencev v Nemčiji. S pomočjo dosegljive strokovne literature in člankov, ki so bili namenjeni Slovencem po svetu, celostno predstavi različna pojmovanja dvojezičnosti, zgodovino preseljevanj, društveno življenje in odnos večinske družbe do priseljencev. V jezikoslovni analizi se osredotoča na opis govorjenega jezika v južnem delu Nemčije, kjer je potekalo terensko delo z intervjuji in strukturiranim vprašalnikom. Interpretacije Don Kihota: slovenski prispevek ob 400. obletnici izida, ur. Branka Kalenić Ramšak in Maja Šabec. Minilo je 400 let od objave prvega dela Cervantesovega >Don Kihota<. Pričujoča knjiga dodaja štiriindvajset novih pogledov k bogatem védenju o bistroumnih dogodivščinah še bistroumnejšega plemiča Don Kihota iz Manče. Prispevali so jih vrhunski in mednarodno priznani avtorji z univerz iz Avstrije, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovenije in Španije. Knjiga je namenjena tako profesorjem in literarnim strokovnjakom kot tudi študentom jezikovnih oddelkov, predvsem hispanistom, in literarnim komparativistom. Branka KalenićRamšak, Izbrana poglavja iz španske in hispanoameriške književnosti 19. in 20. stoletja. Knjiga obravnava špansko in hispanoameriško književnost 19. in 20. stoletja od romantike, realizma in modernizma do avantgardnih smeri ter povezovalno prikazuje španski in hispanoameriški skupni zgodovinski, duhovni in literarni kontekst. Namenjena je študentom Hispanistike, učiteljem španščine, strokovnjakom in vsem tistim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s književnostjo. Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848 - 1918). Učbenik celovito predstavlja glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije oz. Cislajtanije, hkrati pa podrobno prikaže delovanje slovenskih poslancev v dunajskem državnem zboru od revolucionarnega leta 1848 do razpada dvojne monarhije (1918). Avtor ugotavlja, da je na ustavni razvoj in parlamentarno prakso v monarhiji usodno vplivalo pomanjkanje temeljnega konsenza njenih narodov o tem, kako naj bo organizirana (skupna) država. Če se je dunajski državni zbor leta 1848 vzpostavil kot forum sklepanja nacionalnih kompromisov, je zlasti od devetdesetih let 19. stoletja postal prizorišče ostrih nacionalnih spopadov, ki so onemogočali normalno parlamentarno delo. Vendar pa je v zgodovinopisju prevladujoča negativna ocena avstrijskega parlamenta bolj posledica njegovega žalostnega konca, kot njegove resnične dejavnosti in vloge. Jasna Mažgon, Zbirka vaj iz pedagoške statistike, Zbirka vaj iz pedagoške statistike je namenjena kot pripomoček študentom pri pripravi na izpit, pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog. V pomoč bo tudi pedagoškim praktikom, ki za empirično raziskovalno delo potrebujejo osvežitev in poglobitev znanja statističnih metod. Zbirka je sestavljena iz treh delov in je zlasti primerna za potrebe samostojnega študija; vse vaje namreč vsebujejo tudi namige za reševanje in rešitve. Ada Vidovič Muha (ur.), Slovensko jezikoslovje danes, posebna številka Slavistične revije. Generacije jezikoslovcev odhajajo, jezik, tudi slovenski, zaznamovan s temeljno dinamiko našega življenja in dela, pa ostaja neposredni raziskovalni izziv. O fragmentih trenutne zmogljivosti slovenističnega jezikoslovja pričajo tri problemska žarišča zbranih prispevkov v posebni številki Slavistične revije: slovnično-slovarsko, besediloslovno in sociolingvistično. Slovensko-angleška dvojezičnost zbornika je izraz aktualnih usmeritev globalnega časa. Aleš Iglič in Veronika Kralj Iglič (ur.), prva knjiga iz zbirke: Niko Županič. Izbrana dela iz historične etnologije in atropologije. Ob 130. obletnici avtorjevega rojstva. Nova zbirka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je posvečena predstavitvi tiste vrste gradiva, ki je bodisi bolj opisne kot znanstvene narave ali pa je relevantno zaradi historične pričevalnosti. Praksa je pokazala, da je mogoče "delovna" gradiva zbrati razmeroma hitro, zmanjka pa časa za njihove resnejše znanstvene obdelave. Da takšna gradiva ne bi ostala neizkoriščena ali prepuščena pozabi, so drugima dvema zbirkama, ki ju že izdajajo na oddelku (Županičeva knjižnica, Etno je fletno) dodali še tretjo, katere namen je, kot pove že naslov zbirke, publicirati zbrana aktualna ali historična gradiva z najrazličnejših tematik etnološkega in antropološkega dela. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 20:58:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 20:58:05 +0100 Subject: [SlovLit] Coaching -- LK -- Srbi v Beli krajini -- Na spletu Message-ID: <010c01c760f2$ecf77160$6400a8c0@P4> From: "Jola Škulj" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Coaching coaching pomeni tudi instruktorja in instruktazo. Lp, Jola ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:01 PM Subject: LK, 12. marca 2007 LK FF vabi na 848. sestanek v ponedeljek, 12. marca 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr. Ad Neeleman, Department of Phonetics and Linguistics, University College London. Tema predavanja: Topic/Focus Movement as Comment/Background Marking. Predavanje bo v angleščini. -- Alja Ferme ======= From: Zalozba ZRC Sent: Tuesday, March 06, 2007 11:42 AM Subject: vabilo Založba ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige: Tanja Petrović, NE TU, NE TAM: Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna ideologija v procesu zamenjave jezika. Srbi v Beli krajini so ena izmed številnih lokalnih etnolingvističnih skupnosti, ki so se znašle v procesu zamenjave jezika pod vplivom pomembnih sprememb v načinu življenja, nastalih kot posledica industrializacije in modernizacije ter sprememb v širših odnosih moči. Avtorica problematiko zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini poskuša obravnavati z različnih zornih kotov, osredotoča pa se predvsem na jezikovno rabo in na poglede govorcev na jezik kot pokazatelje identitetnih strategij Srbov v Beli krajini. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. nadstropje, Ljubljana. O knjigi bosta spregovorila avtorica in prof. dr. Janez Justin. Prijazno vabljeni! -- dr. Vojislav Likar. ====== Http://www.leposlovje.net -- spletni antikvariat leposlovnih knjig. Se priporočamo za ogled in za naročila! Proantika Radovljica -- zasebni zavod za ohranjanje, vrednotenje in posredovanje knjižne dediščine. Http://switchboard.real.com/player/email.html?PV=6.0.12&&title=media&link=http%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fmedia.php%3Fid%3D2633546%26mt%3Drm%26mq%3Dhi%26wm%3Dtrue%26rm%3Dtrue -- Čolnik s Hladnikom (prekopiraj cel dolgi naslov brez presledkov v ukazno vrstico brskalnika in potem, ko se stran odpre, klikni na Start Real Player). -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20070307/72d51c9f/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 21:36:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 21:36:03 +0100 Subject: [SlovLit] Minca Message-ID: <019701c760f8$3a7fd300$6400a8c0@P4> Umrla je Hermina Jug Kranjec, avtorica monografije o Pregljevem romanu Bogovec Jernej, veliko ponatiskovanega učbenika Slovenščina za tujce, nekdanja sourednica Jezika in slovstva in pobudnica študija slovenščine kot drugega ali tujega jezika na FF v Ljubljani. Na sliki iz leta 1978 (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target13.html) jo najdemo na sredini, na sliki iz leta 1966 (http://www.ff.uni- lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target11.html) pa v desnem kotu spodaj. Pogreb bo v družinskem krogu. Družini iskreno sožalje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 09:20:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Mar 2007 09:20:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečna_draga_vas_domača_--_Coaching_ --_Novo_v_mladinski_književnosti Message-ID: <007601c7615a$990fd110$6400a8c0@P4> From: "Mojca Marn" Sent: Thursday, March 08, 2007 8:48 AM Subject: VABILO Spoštovani, morda bo kakšnega slovenista zanimala prva uprizoritev komedije Alenke Goljevšček Srečna draga vas domača, zato prilagam vabilo na zadnjo ponovitev predstave, ki sem jo pripravila s svojimi dijaki. Parkiranje je zagotovljeno ob DDT, vhod s Kotnikove ulice, nasproti Centra Ledina. Prosim za potrditev rezervacije na naslov: uprava na vegova.si ali po telefonu 2444 350. Lep pozdrav, Mojca Marn ======= From: "Mojca Dvorak" Sent: Thursday, March 08, 2007 9:02 AM Subject: Re: [SlovLit] Coaching -- LK -- Srbi v Beli krajini -- Na spletu A mentorstvo ni v redu? Lp, Mojca ======== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Wednesday, March 07, 2007 9:40 PM Subject: za SlovLit Mladinski oddelek Knjižnice Otona Župančiča vabi na marčevsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno potekala drugo sredo v mesecu, torej 14. 3., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Tudi tokratna sreda se bo odvijala v dvorani KOŽ, na 3. nadstropju Kersnikove 2, njena tema pa bo NOVOSTI V STROKI - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI IN KNJIŽNIČARSTVA. Novosti bodo predstavili: - Rosanda Sajko Korun, režiserka v pokoju: Zvok in domišljijski svet otroka; predavanje ob izidu knjige Poetičnost zvoka - dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Ljubljana: Izstopajoča strokovna dela s področja mladinske književnosti v zadnjih letih - mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, KOŽ: Pridobitve Pionirske na področju literature o mladinski književnosti in o mladinskem knjižničarstvu Vljudno vabljeni! Jakob J. Kenda, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Otona Župančiča From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 13:18:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Mar 2007 13:18:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Vse_v_ponedeljek=3A_Trubadurski_koncert_ --_O_Integralih_in_drugih_konkretnih_rečeh_--_Tri je_zmenki_s_knjigo_v_Konzorciju Message-ID: <01e501c7617b$d73c6680$6400a8c0@P4> From: "Jani Kovacic" Sent: Friday, March 16, 2007 9:53 PM Subject: 1. obvestilo: Gregorjevo OD TRUBADURJEV RazGlas Posluh vsi dobri ljudje, tako kristjani kot Židje, Saraceni, vladarji, princi, kralji, knezi in baroni, opati, vikarji, poglavarji in vazali, kleriki, menihi, sholarji, meščani, obrtniki, goljardi in vaganti, kmetje, mali in veliki, pastirji in tlačani -- ni je večje stvari od pesmi! Kajti dokler namen še ima moč, ga je treba v pesem preliti in ga v večnost zapisati. Jani Kovačič, OD TRUBADURJEV: Srednjeveške pesmi o ljubezni Gregorjevo, ponedeljek, 12. 3. 2007, Ljubljanski grad Žonglerji (joglers - izvajalci): Edita Garčević Koželj, Marjetka Podgoršek Horžen, Nikola Nikolić, DRAMSAM: Alessandra Cossi, Fabio Accurso, Gian Paolo Capuzzo & Giuseppe Paolo Cecere & Jani Kovačič ========= V ponedeljek 12. marca bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete predaval prof. dr. István Lukács z oddelka za slavistiko na univerzi v Budimpešti. Naslov predavanja, ki bo v slovenščini, je Integrali, konstruktivizem, vizualna in konkretna poezija. Predavatelj je med drugim avtor knjige Paralele: slovensko-madžarska literarna srečanja, ki je izšla pri mariborski Zori lansko leto, in leta 2001 na Madžarskem izdane knjige o Kralju Matjažu pri Madžarih in Slovencih: A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban: a világ archetipikus víziója. Vabljeni, miran ======= From: "Metka Zver" Sent: Thursday, March 08, 2007 10:41 AM Subject: prireditve v knjigarni Konzorcij Knjigarna Konzorcij vas v prihajajočem tednu na zmenek s knjigo vabi kar trikrat: V ponedeljek, 12. 3. 2007 ob 18.00 -- Večer z dr. Denisom Ponižem, ki bo spregovoril o svoji novi knjigi esejev Trnje v Arkadiji. V trinajstih esejih, združenih pod skupnim naslovom Trnje v Arkadiji, se Denis Poniž ukvarja predvsem s stanjem "duha" na Slovenskem. "Duha" (v navednicah) zaradi tega, ker ne gre za heglovski Duh kot vrhovno bivajoče načelo, ampak za kar najbolj vsakdanje, torej banalno, pritlehno, do skrajnosti zmaterializirano (pre)bivanje prebivalcev samostojne slovenske države. >Bivanje<, ker gre bolj za životarjenje, da ne rečemo celo vegetiranje, ki se hrani z neštetimi instant užitki in >fast food< obroki. Dr. Denis Poniž se, poleg pisanja poezije, proze in kritike, ukvarja tudi s teoretičnim pisanjem o esejih in praktičnim pisanjem esejev. Doslej je izdal naslednje samostojne esejistične zbirke: Pot, Znaki in poetike, Molk in pisava in Črtomirovo slovenstvo. V hrvaščini je leta 1984 na Reki objavil zbirko esejev Razgovori sa literaturom (Pogovori z literaturo). Z gostom se bo pogovarjal Matej Krajnc, ki bo poskrbel tudi za glasbeni predah. V sredo, 14. marca, ob 18. uri -- Dr. Ksenija Šabec, pogovor ob novi knjigi Homo europeus. Ob izidu knjige avtorice dr. Ksenije Šabec "Homo europeus: Nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope" bo potekal pogovor o aktualnih vprašanjih nacionalnih meja, sodobnih identitet in kulturne podobe "Evrope" v nastajanju. Kot izhodišče bo služila avtoričina teza, da so nacionalne identitete še vedno prevladujoča oblika kolektivnih identifikacij v primerjavi z nadnacionalnimi ter da je konstrukcija evropske kulturne identitete zaenkrat predvsem projekt družbenih, političnih in ekonomskih elit, ki pri tem projektu premalo upoštevajo participacijsko abstinenco državljanov in razloge zanjo. Pogovor bo vodil urednik knjižne zbirke Kult pri Založbi FDV, dr. Aleš Črnič, poleg avtorice pa bosta v razpravi sodelovala še dr. Mitja Velikonja in dr. Boris Vezjak. v četrtek, 15. 3. 2007 ob 18.00 -- Krst pri Savici. O Krstu, parodiji in še čem se bo z Matejem Krajncem pogovarjala Katja Zakrajšek, slišali pa boste tudi nekaj odlomkov in songov iz parodije. Pri založbi Sanje je februarja letos izšel ponatis Prešernove pesnitve s spremno besedo in dodano prozno parodijo Krsta izpod peresa Mateja Krajnca. Matej Krajnc je pesnik, pisatelj, kantavtor, prevajalec ... ne nujno v tem vrstnem redu. Leta 2002 je postal najmlajši član Društva slovenskih pisateljev. Za sabo ima že več kot deset pesniških zbirk in niz romanov. Tudi komparativist, ki je za Sanje na novo zares prebral Prešernov Krst pri Savici in mu napisal malo (ali zelo) drugačen spremni esej. Torej, kaj bo: Arkadija, Evropa ali Savica? Izberite si svojo najljubšo destinacijo in se nam pridružite pri zanimivi knjižni debati! Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. P.S. Knjige bo na dan prireditve moč kupiti z 20% popustom! -- Metka Zver From jurska na volja.net Thu Mar 8 17:05:39 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Thu, 8 Mar 2007 17:05:39 +0100 Subject: [SlovLit] = nova_številka_Jezika_in_slovstva_=286/ 2006=29 Message-ID: <000001c7619b$a00166a0$c34602c1@PC202811356712> V šesti številki 51. letnika Jezika in slovstva, ki obsega 108 strani, je objavljenih pet razprav, tri ocene in eno poročilo. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) si zaenkrat lahko ogledate povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat pretežno literarno obarvan. Posvečen je spletnim besedilom, letošnjima maturitetnima romanoma, osnovnošolskim berilom, slovaški literaturi ter delom Alojza Rebule. JANEZ STREHOVEC v okviru teorije novih medijev predstavi različna spletna besedila v vsej večdimenzionalni pojavnosti, nekoliko več pozornosti pa nameni spletnim stranem in besedilnima digitalnima projektoma Filmtext 2.0 ter Screen. Po primerjalni opredelitvi novomedijskega besedila glede na tiskano besedilo se osredotoči predvsem na načine pisanja in dostopanja do tovrstnih besedil ter na vlogo uporabnika pri produkciji in recepciji novomedijskih besedil. Srednješolcem in srednješolskim učiteljem je namenjen članek ALOJZIJE ZUPAN SOSIČ. Predstavljena primerjalna metoda obravnave obeh letošnjih maturitetnih romanov - Pimlica Milana Dekleve in Neznosne lahkosti bivanja Milana Kundere - s poudarkom na esejizaciji, lirizaciji, razdalji do pripovedi, literarnih osebah in kronotopu pripelje do novih spoznanj o obeh romanih, na podlagi katerih avtorica v luči sodobne interpretacije tudi kritično (o)vrednoti letošnje maturitetne priročnike. Prispevku sta dodana tudi motivacijska lista in prosojnici. PETRA KODRE s sociolingvističnega vidika obravnava slovenska osnovnošolska berila od leta 1923 naprej. S pomočjo motivno-tematske analize, narodnostne analize avtorjev ter analize deleža tujejezičnih neprevedenih besedil predstavi težnje po narodnem in kulturnem zbliževanju južnoslovanskih narodov, izražene v vsebinah posameznih osnovnošolskih beril. ŠPELA ŠRAMEL v svojem literarnozgodovinskem prispevku predstavi >eno najbolj ustvarjalnih desetletij v slovaški književnosti<. V takraten družbeno-politični okvir postavi predvsem slovaški revijalni tisk v 60. letih 20. stoletja, ki ga primerja tudi s slovenskimi revijami v tem obdobju, največ pozornosti pa nameni reviji Mladá tvorba ter delom Jána Johanidesa. Literarno življenje na Slovaškem v 60. letih 20. stoletja osvetli tudi z vidika literarnih premikov v 90. letih 20. stoletja. JADRANKA CERGOL v svojem prispevku z nove, grško-rimske perspektive predstavi dela Alojza Rebule. Vpliv antike na celoten Rebulov opus prikaže predvsem preko štirih grško-rimskih filozofskih kategorij in načinov, na katere jih avtor vključuje v svoja dela. Mozaik Rebulovih številnih in raznolikih filozofskih vplivov je tako dopolnjen še z dodatno idejno-filozofsko komponento. Tudi drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije je precej literarno obarvan. Začenja in zaključuje ga VLADKA TUCOVIČ, ki predstavi knjigo Zvonka Kovača Međuknjiževna tumačenja ter poroča o hrvaškem slavističnem kongresu, ki je potekal v Varaždinu in Čakovcu od 5. do 8. septembra 2006. URŠKA PERENIČ predstavi in ovrednoti knjigo Blanke Bošnjak Premiki v sodobni slovenski kratki prozi, NIKA VIZJAK pa oceni zbornik o življenju in delu Berte Bojetu Boeta, ki ga je uredila Katja Sturm Schnabl. Reviji je dodana še rubrika Bibliografija, v kateri je ANKA SOLLNER PERDIH ob stoletnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik napravila izbor njenih objav od leta 1992-2006. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet novonastalih knjig, povezanih z večkulturnostjo, razvojem slavistike v Franciji, slovenskimi glagoli za nemško in italijansko občinstvo, metodologijo preučevanja pravljice ter prevajalskimi strategijami v povezavi z besedilno koherenco. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 9 04:49:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Mar 2007 04:49:50 +0100 Subject: [SlovLit] Srečna_draga_vas_domača_--_Stari_u čbeniki_slovenščine_in_zgodovine Message-ID: <00c901c761fd$feb2a850$6400a8c0@P4> From: Mojca Marn Sent: Thursday, March 08, 2007 3:25 PM Subject: Srečna draga vas domača Spoštovani, ker se je tudi na moj e-naslov vrnilo samo posredovano spremno besedilo, predvidevam, da naslovniki niso dobili priloženega vabila, iz katerega so razvidni natančnejši podatki o izvedbi predstave, zato pomanjkljivo prvo sporočilo dopolnjujem: zadnja ponovitev bo v četrtek, 15. 3. 2007, v Ljubljani, dvorana Dijaškega doma Tabor, ob 20. uri. Potrditev obiska: uprava na vegova.si ali po tel. 2444 350. ======= Imate doma odveč srednješolske učbenike slovenščine in zgodovine, ki bi prišli prav Slovencem v tujini? Prinesite mi jih prosim na FF do ponedeljka. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 10 08:27:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Mar 2007 08:27:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Gledališke_delavnice_--_Milenine_povez ave_za_mladinsko_književnost_in_razpise Message-ID: <014401c762e5$a09c9e40$6400a8c0@P4> From: "katja klopcic" Sent: Friday, March 09, 2007 9:44 AM Subject: gledališke delavnice Bi radi napisali radijsko, televizijsko ali gledališko igro? Revija Sodobnost (v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj) razpisuje DRAMSKE DELAVNICE (šolo kreativnega pisanja besedil za gledališče, radio in televizijo), ki bodo enkrat mesečno od marca do decembra 2007 potekale v Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih krajih. Delavnice, že tretje po vrsti, bodo tudi letos vodili izkušeni ugledni domači in tuji dramatiki, režiserji, dramaturgi in teoretiki. Udeleženci bodo imeli priložnost, da ob praktični pomoči mentorjev izbrusijo svoje gledališke, radijske ali televizijske igre do stopnje uprizorljivosti. Dobrodošli so tako začetniki kot udeleženci prejšnjih delavnic. Vabljeni so tudi avtorji, ki so se že uveljavili kot pesniki ali prozaisti in jih zanima pisanje za gledališče, radio ali televizijo. Prijave je treba poslati do 20. marca 2007 na naslov: SODOBNOST (za dramske delavnice), Belokranjska 5, 1000 LJUBLJANA, ali po elektronski pošti na sodobnost na guest.arnes.si. Prijavi je treba priložiti kratek življenjepis (5 do 10 vrstic), kratek sinopsis radijske, televizijske ali gledališke igre (do 3000 znakov) in en izpisan prizor (tri do štiri strani). Število mest je omejeno. ===== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Friday, March 09, 2007 10:13 PM Subject: javni razpisi http://www.ibby.org -- Mednarodna sekcija za mladinsko književnost (IBBY, The International Board on Books for Young People); tu se lahko naročite na novice, na revijo Bookbird (zlasti otroški in mladinski oddelki knjižnic in oddelki na štirih univerzah v Sloveniji, ki se neposredno in posredno ukvarjajo z mladinsko književnostjo), se seznanite s kongresi, nagradami, 2. aprilu, ki je mednarodni dan mladinske književnosti, in drugimi dejavnostmi sekcije. Kongres IBBY bo v Kopenhagnu 7.-10. sept. 2008 (tema: Zgodovinske pripovedi in zgodovina v pripovedih -- The Story of History - History in Stories) -- http://www.ibby2008.dk/. http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?mID=sl&smID=a&pID={a8eb9639-812d-4069-8b1f-2d8082b2e7f6} -- Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice: pregledni in priporočilni seznami mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih, o slovenskem knjižnično-muzejskem kvizu, O priznanjih mladih bralcev Moja najljubša knjiga (od leta 1998), za naljubšo slovensko mladinsko knjigo in za najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo, o naj knjigi za otroke (tudi http://testnajknjiga.emecen.si/domov/indexBrezBarometra.aspx). http://www.bralnaznacka.com/ --Bralna značka Slovenije. http://www.alma.se/page.php?pid=3029 -- ALMA - Astrid Lindgren Memorial Award in slovenska nominiranka za leto 2007 Lila Prap. http://www.culture.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=799 -- Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine JPR26-KD-2007. http://www.uni-lj.si/ -- Dogodki, novice in razpisi na spletni strani Univerze v Ljubljani (marec-avgust 2007). http://nobelprize.org/ -- Nobelova nagrada: seznam Nobelovih nagrajenk (1903--2007) od 768 prejemnikov le 33 žensk. http://nobelprize.org/nomination/literature/ -- Nobelove nagrade za književnost . http://nobelprize.org/educational_games/literature/ -- Izobraževalne igre za mlade v zvezi z Nobelovimi nagrajenci za književnost. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 11 09:01:00 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Mar 2007 09:01:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Violončelo_--_Razpisi Message-ID: <00f301c763b3$69e35370$6400a8c0@P4> From: "David Bandelli" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, March 10, 2007 10:22 AM Subject: [SlovLit] violoncelo Spostovani, v diskusiji z nekaterimi glasbeniki se je pojavil problem oz. dvom o mnozinski obliki besede "violoncelo". Izraz je seveda moskega spola, njegova posebnost pa je ocitno koncnica -o, kar je za samostalnik moskega spola redkost. Mnozinska oblika, ki se je najbolj uveljavila, je "violoncela, violoncel, ipd.". Med Slovenci v Italiji, morda zaradi vpliva italijanscine iz katere izraz ocitno izhaja, pa se je utrdil tudi izraz "violonceli, violoncelov, ipd.". Ker nismo utegnili med diskusijo priti do zadovoljive resitve, katera mnozina je prikladnejsa in zakaj, se obracam na ta spostovani forum, ali bi znal to salomonsko vprasanje s pridom resiti. Ze vnaprej se zahvaljujem za vsak poseg. Lep pozdrav david bandelli ul./via Palladio 19 34170 GORICA/GORIZIA (I) ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Saturday, March 10, 2007 12:53 PM Zadeva: Spet javni razpis http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=789 -- javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja točke osveščanja za promocijo varnih načinov rabe IKT tehnologij za otroke in mladostnike v Sloveniji. http://www.arrs.gov.si/ -- javni razpisi za znanstvenoraziskovalno sodelovanje s partnerskimi državami in za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 11 20:54:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Mar 2007 20:54:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Istv=E1n_Luk=E1cs_o_Kosovelu Message-ID: <008901c76417$1fe9a620$6400a8c0@P4> V ponedeljek 12. marca bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete predaval doc. dr. István Lukács, predstojnik oddelka za slavistiko na univerzi v Budimpešti. Naslov predavanja, ki bo v slovenščini, je Integrali, konstruktivizem, vizualna in konkretna poezija. Literarni zgodovinar dr. István Lukács (Madžarska, 1958) je na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránda v Budimpešti študiral madžarščino, srbohrvaščino in primerjalno književnost. Od leta 1988 do 1992 je bil lektor za madžarščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je leta 1995 z disertacijo Vpliv filozofije Friedricha Nietzscheja na literarno dejavost Ivana Cankarja in Miroslava Krleže. Na budimpeštanski slavistiki predava hrvaško književnost. Od leta 2003 je predstojnik Oddelka za slovansko filologijo, od leta 2004 tudi gostujoči profesor za madžarsko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Raziskuje hrvaško in slovensko književnost ter hrvaško-madžarske in slovensko-madžarske literarne stike. O tem je objavil več znanstvenih študij doma in v tujini, dve samostojni monografiji v Budimpešti (Dramatizált kaj-horvát Mária-siralom Erdélyből 1626 - Dramatizirani kajkavski Marijin plač iz Erdelja 1626, 2000; A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban: a világ archetipikus víziója - Preobrazba odrešenika kralja Matjaža v slovenskem ljudskem izročilu in leposlovju, 2001), prav tako v Budimpešti dve knjigi študij v madžarščini (Térközök - Vmesni prostori, 2004; Közel s távol - Blizu in daleč, 2005), eno pa v Mariboru v slovenščini (Paralele: Slovensko-madžarska literarna srečanja, 2006). Je pobudnik in odgovorni urednik edicije Opera Slavica Budapestinensia na budimpeštanski slavistiki, v kateri izhajajo literarnozgodovinska in jezikoslovna dela madžarskih slavistov. Po večdesetletnem obstoju slovenščine kot lektorata je na budimpeštanski slavistiki na njegovo pobudo od leta 2006 po novem bolonjskem programu uvedena slovenščina kot samostojna študijska smer. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 12 10:06:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Mar 2007 10:06:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Nenad_Veličkovi=E6_na_FF_--_Novo_na_sp letnih_dverih_slovenskega_gledališča_--_Vedno_v eč_na_spletu Message-ID: <004001c76485$acc9e910$e84602c1@ff.unilj.si> From: Durda Strsoglavec [mailto:durda.strsoglavec na guest.arnes.si] Sent: Sunday, March 11, 2007 11:58 PM Subject: gostovanje Nenada Velickovica Vabljeni na predavanji mag. Nenada Veličkovića s Filozofske fakultete v Sarajevu, in sicer: v torek, 13. 3. 2006, ob 11.30 v predavalnici 1 na FF v Ljubljani: Slika Drugog u romanu Vaznesenje Vojislava Lubarde (NIN-ova nagrada 1989), v sredo, 14. 3. 2006, ob 10.30 v predavalnici 5: Patriotizam u čitankama za osnovnu školu u BiH. Predavanji bosta v bosanskem jeziku. V torek, 13. 3. 2006, ob 18.00 bo v predavalnici 1 z gostom tudi literarni večer (http://www.velickovic.ba) -- Đ. Strsoglavec ======= From: sigledal na sigledal.org [mailto:sigledal na sigledal.org] Sent: Monday, March 12, 2007 5:23 AM Subject: Sigledal - Veža - nova rubrika: Novice Spoštovani! Na Veži (www.sigledal.org) imamo novo rubriko: Novice. -- Tamara Matevc ======= Http://www.informationliteracy.org.uk/JIL.aspx -- nov mednarodni, recenzirani akademski omrežni in prosto dostopni časopis o informacijski pismenosti. Http://its.unc.edu/tl/infobits/ -- Infobits, elektronski informacijski servis o poučevanju in učenju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 13 08:42:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Mar 2007 08:42:52 +0100 Subject: [SlovLit] Violončelo_--_Boris_Pahor_na_FF_--_Fak simili_najstarejših_prevodov_Svetega_pisma_--_Fil m_o_Janku_Lavrinu_--_Razpis_znanstvenih_projektov Message-ID: <017701c76543$35c007a0$6400a8c0@P4> From: "Vera Tuta" Sent: Monday, March 12, 2007 11:37 AM Subject: Re: [SlovLit] Violončelo Ni dvoma, ker je potrjeno v SSKJ in v SP: samostalnik violončelo je moškega spola in se v slovenščini sploh - in ne samo v Trstu in Gorici - sklanja po moški sklanjatvi. LP, Vera Tuta in Janko Ban ====== From: "Avsenik Maja" Sent: Monday, March 12, 2007 7:10 PM Subject: Boris Pahor na FF v četrtek, 15.3.2007,ob 18.uri V Kulturi sožitja napovedujemo: BORIS PAHOR: PRIČEVALEC NAŠEGA ČASA. Predavanje bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani v četrtek, 15.3.2007 ob 18. uri (pred. št. 15). >Strnjena med Italijo, Alpami in Balkanom je bila slovenska bolj od katerekoli druge dežele vnaprej določena, da postane priča in žrtev vseh razdejanj dvajsetega stoletja. V trenutku na novo pridobljene svobode gleda Boris Pahor z jasnim in strogim pogledom na usodo svoje domovine, ki je presenetljivo vzporedna z njegovo. Od zlodejstev Črnih srajc v fašističnem obdobju do medvojenga in povojnega trpljenja vrača opus Borisa Pahorja slovenski kulturi in zgodovini tisto mesto, ki ji pripada po geografski legi: mesto v srcu Evrope.< Ob izidu zbirke novel Arret sur le Ponte Vecchio, Pariz 2006. Boris Pahor, ki je rojen v Trstu leta 1913 in ki je preživel fašistično preganjanje, nacistično taborišče in po vojni zagovarjal potrebo in nujo po slovenski demokratični državi, presega zgolj literarno stremljenje. Njegovo pričevanje prerašča v etično dejanje absolutne dimenzije. Ugled, ki ga uživa literarni opus Borisa Pahorja v Franciji, Nemčiji, ZDA, zadnje čase pa še v Španiji in na Finskem, je prav zaradi tega etičnega sporočila postal nekakšna razpoznavna beseda, zato so dejansko tudi Francozi med glavnimi pobudniki Pahorjeve večkratne kandidature za Nobelovo nagrado. ======= From: "Darja Pate" Sent: Monday, March 12, 2007 2:10 PM Subject: vabilo na predstavitev v SAZU 20.3.07 Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi v torek, 20. marca 2007, ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I v Ljubljani na predstavitev I. Faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica. Uredništvo: Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. Izdala založba: Ferdinand Schöningh, Paderborn / München / Wien / Zürich 2006. Slovenska Biblija je sklepno dejanje v edinstveni mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki je v 40 letih izdala faksimile najstarejših in torej najbolj ogroženih slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma. V novi monumentalni Slovenski Bibliji formata Dalmatinove Biblije je zajetih devet del iz obdobja 1555-1582. Ker so izvirna besedila ohranjena le v nekaj izvodih, nekatera samo v tujih knjižnicah, pričujoča faksimilna izdaja po eni strani pomeni izjemno promocijo slovenske kulture v mednarodni znanstveni javnosti, po drugi strani pa temeljne dokumente našega jezika odpira vsem slojem slovenske strokovne in kulturne javnosti. II. Predstavitev programa petih svetovnih bibličnih kongresov in spremljevalnih kulturnih prireditev od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani. Veliko mednarodno zborovanje vrhunskih specialistov biblijske tekstne kritike, kumranskih rokopisov in hermenevtike vseh smeri bo potekalo na Pravni in Teološki fakulteti pod pokroviteljstvom predsednika vlade RS, predsedstva SAZU in Univerze v Ljubljani. Slavnostna otvoritev bo 15. julija v okviru mednarodnega bibličnega festivala. Nastopi znanstvenikov in umetnikov iz sosednjih držav, celotne Evrope in vseh kontinentov bodo posebej zaznamovali kulturni jubilej leta Svetega pisma 2007 v Sloveniji in vsebinsko pripravo Slovenije na predsedovanje Evropski zvezi leta 2008. Za predstavnike medijev bodo pripravljene mape z gradivom. -- Predsednik akademik Boštjan Žekš ===== From: "Ana Nuša dragan" Sent: Monday, March 12, 2007 3:21 PM Subject: vabilo od Ane. Nuse Dragan Uredništvo dokumentarnih filmov vabi na predstavitev dokumentarnega filma JANKO LAVRIN: Ves slovenski, ves ruski, ves angleški, ves svetovljanski scenaristke in režiserke ANE NUŠE DRAGAN, ki bo v torek, 20. marca 2007, ob 13. uri v Kinodvoru, Kolodvorska ulica 13, Ljubljana. Janko Lavrin (1887-1986), rojen v Beli Krajini, je bil ugleden in mednarodno priznani literarni zgodovinar, bleščeč esejist, publicist, prevajalec in univerzitetni profesor. Gre za moža, čigar bogato, pa tudi burno življenje zajema skoraj celo stoletje in obsega več kot en kontinent. Živel je v Rusiji, preživel dve svetovni vojni in sklenil svoje življenje v Veliki Britaniji kot pionir slovanskih študij na Univerzi v Nottinghamu. Film je nastal v koprodukciji med Uredništvom dokumentarnih filmov TV Slovenija in J.P. Production / Janez Pirc s podporo Ministrstva za kulturo RS. Dokumentarni film bo na sporedu v torek, 20. marca 2007, ob 21. uri na 1. programu TVS. ====== Http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/razpisi/07/dodat-razp-tapl-07.asp -- Javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov in podoktorskih (temeljnih in aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 16 18:38:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Mar 2007 18:38:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Javna_predstavitev_mnenj_o_privatnem_š olstvu_--_Banff_2008_=28drugi_poziv_za_referate=29 Message-ID: <007601c767f1$dfd31380$6400a8c0@P4> From: Milena Mileva BLAZIC Sent: Thursday, March 15, 2007 9:39 PM Subject: Javna predstavitev mnenj o privatnem solstvu Na pobudo strokovne in širše javnosti Državni svet Republike Slovenije organizira v petek, dne 23. marca 2007 ob 10. uri v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ O PRIVATNEM ŠOLSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI OTVORITEV: dr. Zoltan Jan, državni svetnik, predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja POZDRAVNI NAGOVOR: Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije UVODNI PRISPEVKI: Ulf Fredriksson, doktor mednarodnega in komparativnega prava Univerze Stockholm, eden največjih poznavalcev evropskih šolskih sistemov, raziskovalec Centra za raziskovanje vseživljenjskega učenja, Evropski raziskovalni center, Italija - Privatno in javno šolstvo v EU dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport - Usmeritve na področju privatnega šolstva v Republiki Sloveniji dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut - Položaj zasebnega šolstva dr. Slavica Černoša, Andragoški center Slovenije - Izobraževanje odraslih in zasebno šolstvo Jože Mlakar, Škofijska klasična gimnazija - Ne javna, ne zasebna, temveč dobra šola Angelca Likovič, Društvo Pobuda za šolo po meri človeka - Stališča društva RAZPRAVA Veseli bomo Vaše udeležbe in sodelovanja v razpravi. Vljudno vabljeni! -- Državni svetnik dr. Zoltan Jan, Predsednik Državnega sveta RS Janez Sušnik ====== From: Tom Priestly [mailto:tpriestl na shaw.ca] Sent: Thursday, March 15, 2007 10:58 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Banff 2008 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca se bo dogajala v Banff Park Lodge (Banff, Kanada) 1.--4. maja 2008. Organizator poziva k prijavi jezikoslovnih, literarnovednih, kulturoloških in folklorističnih referatov. Rok je letos zaradi financiranja zelo zgoden: najpozneje do 12. aprila 2007! Prijave s povzetkom (ena stran s predstavitvijo problema, metod in rezultatov), z eno stranjo dolgim življenjepisom in s kontaktnimi podatki pošljite na omladeno na ucalgary.ca Da bi bila presoja prijavljenih lahko anonimna, naj stran s povzetkom ne vsebuje avtorjevih podatkov. Sklep o izboru bodo poslali do srede maja 2007. Christina Kramer (University of Toronto) Olga M. Mladenova (University of Calgary) Tom Priestly (University of Alberta) Christina Stojanova (University of Regina) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 17 18:32:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Mar 2007 18:32:56 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <00eb01c768ba$4e1e8fe0$6400a8c0@P4> From: "Marta Zabret" Sent: Saturday, March 17, 2007 4:00 PM Subject: tekmovanja Saj vem saj vem, le Čevlje sodi naj kopitaR, pa vendar: bilo je Cankarjevo (cankarjevo?) tekmovanje na naši srednji šoli, ki jo obiskuje več kot tisoč dijakov, pa jih je le sedem (7) pisalo na prvi stopnji. Bilo je teden ali dva zatem matematično (matematika: fuj-fej-gravž-groza-nočne more-frustracije) tekmovanje, Evropski matematični kenguru poimenovano, pa je z iste šole pritegnilo sto osemdeset (180) dijakov. In to je bilo tekmovanje, ki gimnazijcev sploh ne vodi kam dlje, ne na izbirnega ne na državnega ne na olimpijado, ampak tekmovanje kar tako, kokr za preganjanje odvišnih logičnih impulzov v možganih; kokr eno grupno reševanje križank torej. Pa ni bilo od nekdaj take gneče; Komisija za popularizacijo matematike pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije se je v dobrem desetletju krepko nagarala, da gneča je, kakršna je. Vendar so kengurujske naloge vse prej kot trivialne; skoraj ne pomnimo dijaka, ki bi dosegel vse možne točke. Ne bom izzivala slovenistov kar povprek, saj me mnogi mrzijo že od Menuetnih razmišljanj dalje, ampak izzivam vas, da izzovete debato v vaših logih: bi bilo mogoče tekmovanje iz znanja materinščine zasnovati na način, ki se sicer ne izogne študiju literarnih del, vendar pa z znatnim deležem preverjanja ostalih ravni razgledanosti in pismenosti pritegne več kot le peščico izbranih vztrajnežev? Ali pa je to v protislovju z naziranjem, da je Slovenščina Materinščina Izbrancev? [...] Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 18 16:42:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Mar 2007 16:42:26 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja_--_Novo_na_gledališkem_sple tišču_--_Literarnega_pa_tokrat_nič Message-ID: <008601c76974$08fa4250$6400a8c0@P4> From: "Andrejka Šušmelj" Sent: Saturday, March 17, 2007 11:45 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Marta, se popolnoma strinjam z vsem napisanim. Podobno je pravzaprav na večini osnovnih in srednjih šol. Zakaj? Vsako leto znova slovenisti jamramo, kako je vse manj navdušenja med mularijo nad izbranimi deli oz. temami za Cankarjevo tekmovanje. Žal vse to spominja na klic vpijočega v puščavi. Dejstvo je, da učenci in dijaki vse manj berejo, da vse več časa preživijo pri drugih aktivnostih in za računalnikom. Dejstvo je, da so vsako leto znova izbrana dela, ki dijake vse manj privlačijo. Danes je potekalo vsedržavno tekmovanje za Cankarjevo tekmovanje. Dijaki 4. stopnje so morali pisati esej na podlagi odlomka iz kratke zgodbe, ki je bil po priporočilu izločen iz obveznega branja za to stopnjo. Je še potrebno spraševanje, zakaj se mularija ne odloča za tovrstno tekmovanje? Najbrž je tudi vsak komentar odveč. Marsikdo bo rekel mea culpa - tovrstne napake se pač lahko zgodijo. Jaz sem pri tem bolj nepopustljiva - gre za državno, ne kakršno koli tekmovanje, zato se tovrstne napake ne smejo zgoditi, saj odvrnejo še tisto peščico dijakov, ki radi berejo. Torej? Andrejka ======== From: "Jože Lipnik" Sent: Saturday, March 17, 2007 9:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja ampak tekmovanje kar tako, kokr za preganjanje odvišnih logičnih impulzov v možganih; kokr ... A ne bi bilo lepše, če bi napisala kar: ampak tekmovajne kar tko, kokr za pregajnajne ... ? To bi bilo bolj totalno norčevanje, kot je sedaj. LP Jože ======= From: Sent: Sunday, March 18, 2007 10:06 AM Subject: Novo na www.sigledal.org Na Geslu http://www.sigledal.org/geslo/Glavna_stran lahko preberete stiri od petih dramskih besedil, ki so nominirana za nagrado Slavka Gruma 2007 Na rampi http://www.sigledal.org/index.php?id=4 -- Hristo Bojcev po tracnicah sodobne bolgarske dramatike: Titanik - Iz cikla Kolesarska paranoja Pisma s tujine http://www.sigledal.org/index.php?id=5 -- Intervju s Hristom Bojcevom: Mednarodna poslanica - Nostalgicno in novo Novice http://www.sigledal.org/index.php?id=31 PREMIERA 21. marec: Orkester Titanik, Slovensko narodno gledalisce Nova Gorica, Krstna uprizoritev drame DOM Saske Rakef - besedila, nominiranega za nagrado Slavka Gruma na letosnjem Tednu slovenske drame! Fragile! v Sarajevu --- Tamara Matevc ======= Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri72/index.html -- o literaturi pa niti sledu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 18 19:05:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Mar 2007 19:05:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistična_knjižnica_knjižna_z birka_Slavističnega_društva_Slovenije Message-ID: <00c101c76987$f7d2fe90$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Sunday, March 18, 2007 6:51 PM Subject: Slavistična knjižnica Konec lanskega leta, oziroma v začetku letošnjega smo uspešno pripeljali na luč sveta nov letnik knjižne zbirke Slavistične knjižnice (zvezki 9, 10 in 11), ki jo izdaja Slavistično društvo Slovenije in je namenjena objavam znanstvenih monografij, podobno kot sorodna zbirka Zora, ki jo izdaja Slavistično društvo Maribor in se približuje že petdesetemu zvezku. Zbirka Slavistična knjižnica šteje zaenkrat le enajst štetih zvezkov, ima pa globlje korenine kot vitalna mariborska sestra, saj je Slavistično društvo Slovenije izdalo prve publikacije že pred drugo svetovno vojno, ko njeni člani niso našli primernega založnika niti za tako pomembne publikacije, kot je bila 1940. leta objavljena Slovenska slovnica t. i. čitankarjev. Iz pregleda vseh izdaj, ki ga je skrbno pripravil Miran Hladnik in je objavljeno v vsakem zvezku, pa tudi na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html, je razvidno, da je bila zbirka najprej zasnovana zelo široko. V njej so našli prostor tako učbeniki (npr. Besedna umetnost Silve Trdina) kot tudi bibliografski priročniki (npr. France Dobrovoljc, Zvone Verstovšek: Dve imenski kazali; Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva) kot tudi znanstvene monografije (Vera Brnčič: N. A. Dobroljubov; Janko Jurančič: Južnoslovanski jeziki). V ozadju nastanka zbirke bi lahko iskali sledi zapletov, sporov in spopadov, ki so nastali okrog predvidene zbirke znanstvenih monografij k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (Klasiki), v kateri ni mogla iziti Kobarjeva monografija o Gregorčiču, ki je kasneje (1962.) izšla pri Slovenski matici, kjer so objavili tudi domala vse doktorske disertacije in dobršen del znanstvenih monografij s področja slavistike. Tej možnosti so se 1978. pridružili zvezki Literarni leksikon, predhodniki današnje zbirke Studia litteraria in nekatere druge edicije, kjer so imeli nekateri -- a ne vsi -- možnosti objavljati svoja dela. Ne glede na ugibanja je konec petdesetih let zbirka Slavistična knjižnica zaspala, dokler se na prelomu tisočletja niso pojavile večje potrebe po prostoru za knjižne objave znanstvenih del, ki so jih ustvarjali še neuveljavljeni raziskovalci in predvsem tisti, ki so delali izven institucij, ki bi jim izdale njihove študije. Kot tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije sem skušal realizirati to potrebo in poskrbel za izdajo treh zvezkov, žal pa sem imel nesrečno roko pri izbiri sozaložnika, ki je najprej obetal odlično sodelovanje, potem pa prišel v težave, ker se njihovi že izdani učbeniki (predvsem za devetletko) niso dobili subvencije in zaradi zamika uvajanja devetletke niso imeli pričakovanega knjigotrškega uspeha. Zbirka je kmalu za tem prevzela še eno pomembno funkcijo. Ker se skušajo ministrstva otresti čim več nadležnih prosilcev za sredstva, so izumili kriterij, da bodo sofinancirali le izdaje, ki jih pripravljajo verificirane ustanove za znanstveni tisk in letno pripravijo vsak šest znanstvenih publikacij, ki ustrezajo vsem uveljavljenim standardom . Na ta način bi bile ogrožene tudi subvencije Slavističnemu društvu za obe reviji (Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo) ter vsakoletni kongresni zbornik. Tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Hladnik je pravilno ocenil položaj in pospešil utrip Slavistične knjižnice, ki ji je po malem že spet pohajala sapa. Kljub vsem zapletom in vsem trepetom, ali bodo finančno pokriti, so nam sedaj na razpolago novi zvezki Slavistične knjižnice. Kot deveti zvezek zbirke je izšlo delo Kozma Ahačiča Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818--1852 (195 str.). V njem je mladi obetavni filolog prikazal izvirne pesmi Koseskega, ki ga presojamo preko stereotipov, vendar je empirična raziskava pokazala, da je vsaj v začetnih pesmih uporabljal besedišče, ki je kot nezaznamovano uvrščeno v Pleteršnikov in kasneje tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Okoliščine nastanka pesmi, analiza kritiških odmevov in pregledna biografija odkrivajo marsikateri zgovoren podatek o pesniku, ki počiva v na pol pozabljenemu grobu v Trstu in mu grozi, da ga bodo prekopali. Razprava Martine Ožbot Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja (163 str.) se osredotoča na vprašanje koherence kot najvažnejše besediloslovne kategorije, po kateri se besedila kot takšna konstituirajo. Poleg teoretskih razmislekov jo prvenstveno zanimata Prepeluhva in v Koširjeva slovenitev navedenega dela in ugotavlja, da nesistemske spremembe v prevodih izvirajo iz zunajbesedilnih danosti predvidene komunikacijske situacije. Usmerjene so v krepitev koherence ciljnega besedila in s tem v povečevanje razvidnosti smisla besedila, kakršen izhaja iz vsakokratne zamišljene funkcije. Enajsti zvezek Slavistične knjižnice prinaša delo Katarine Podbevšek Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi (305 str.). Avtorico, ki je predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, zanima govorjeni jezik v različnih okoliščinah, predvsem v umetnosti in pedagoškem procesu. V razpravi je podala teoretične utemeljitve te dejavnosti in z empirično primerjalno analizo pokazala razlike med šolsko in umetniško govorno interpretacijo, vključila pa je tudi številne konkretne primere tovrstnih govornih dejanj, ki lahko služijo kot model priprav za takšne izvedbe. Nekatera dela so predstavljena na omenjeni spletni strani tudi z integralnim besedilom, pri vseh pa so tudi podatki o ceni (od 7 do 13 eur) in vabilo, da publikacije naročimo za zasebno knjižnico ali za ustanovo, kjer smo zaposleni. --- Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 07:36:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Mar 2007 07:36:30 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <002401c769f0$fc3a3890$1d4602c1@ff.unilj.si> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Monday, March 19, 2007 7:14 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Pozdravljeni! Dragoceno razmišljanje, a polemike ni potrebno pogrevati, ker se je od samega pogrevanja najbrž že skisala (glejte slovlitovski arhiv za zadnji dve leti), vabim pa vas, prav tako seveda tudi celotno slovenistično javnost, da se opredelite do sprememb tekmovanja za Cankarjevo tekmovanje (možnih novih modelov tekmovanja), ki bodo na slovlitu čez nekaj tednov "postavljeni na ogled". Tudi kopitarjem. Lp, Klemen Lah ==== From: Mojca Luštrek [mailto:mojca na rfr.si] Sent: Monday, March 19, 2007 7:28 AM Subject: RE: [SlovLit]Tekmovanja Dobro jutro. Jožetova "kajla" ima dve napaki: odvečen a pri "tekmovajne kar tko" in napačno predpostavko, da se Marta norčuje. Če je to tista matematična Marta, ki je bila razredničarka mojega sina, se (žal) ne norčuje, saj se je spominjam kot smrtno resne punce. Dijaki so jo tudi tako jemali. In še pomembnejše: ona je enako jemala dijake (ne samo matematiko). Tudi zato (= sploh ne samo zato) verjamem, da ima (žal) prav. Prijazen pozdrav vsem "prizadetim". Mojca From Vlasta.Jemec na guest.arnes.si Mon Mar 19 09:22:26 2007 From: Vlasta.Jemec na guest.arnes.si (Vlasta Jemec) Date: Mon, 19 Mar 2007 09:22:26 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja References: <002401c769f0$fc3a3890$1d4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <004101c769ff$ba0364b0$0d78c858@winxp9bf004e96> Spoštovani! Strinajm se z vsemi, tudi z g. Lahom, pa vendar še en utrinek. Na TŠC v Kranju (center ima nad 1000 dijakov) se je šolskega tekmovanja za CP udeležilo 64 dijakov, matematičnega kenguruja kot šolskega tekmovanja pa 173 dijakov. Od tega se je 16 dijakov udeležilo vseslovenskega tekmovanja za CP. Na vseslovenskem tekmovanju za CP, ki je potekalo na Biotehniški šoli v Strahinju, je bilo prisotnih 5 mentoric, ki so sodelovale kot nadzorne učiteljice oz. popravljalke nalog objektivnega tipa in ravnateljica. Če upoštevamo, da je morajo za šolsko tekmovanje mentorice skopirati kar nekaj literature, kar pri matemtičnem kenguruju odpade, je razmerje kar pohvalno. In spet velaj stari rek: Šola stoji in pade z učitelejm oz. mentorjem. Pa prosim, brez zamere. Lep pozdrav. Vlasta Jemec ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Monday, March 19, 2007 7:36 AM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Monday, March 19, 2007 7:14 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Pozdravljeni! Dragoceno razmišljanje, a polemike ni potrebno pogrevati, ker se je od samega pogrevanja najbrž že skisala (glejte slovlitovski arhiv za zadnji dve leti), vabim pa vas, prav tako seveda tudi celotno slovenistično javnost, da se opredelite do sprememb tekmovanja za Cankarjevo tekmovanje (možnih novih modelov tekmovanja), ki bodo na slovlitu čez nekaj tednov "postavljeni na ogled". Tudi kopitarjem. Lp, Klemen Lah ==== From: Mojca Luštrek [mailto:mojca na rfr.si] Sent: Monday, March 19, 2007 7:28 AM Subject: RE: [SlovLit]Tekmovanja Dobro jutro. Jožetova "kajla" ima dve napaki: odvečen a pri "tekmovajne kar tko" in napačno predpostavko, da se Marta norčuje. Če je to tista matematična Marta, ki je bila razredničarka mojega sina, se (žal) ne norčuje, saj se je spominjam kot smrtno resne punce. Dijaki so jo tudi tako jemali. In še pomembnejše: ona je enako jemala dijake (ne samo matematiko). Tudi zato (= sploh ne samo zato) verjamem, da ima (žal) prav. Prijazen pozdrav vsem "prizadetim". Mojca _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 16:19:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Mar 2007 16:19:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Marko_Stabej_o_FIDI_plus_--_Georg_Holzer _o_slovanskem_substratu_v_Avstriji_in_o_praslovan ščini_--_Cvetka_Toth_o_svetovnem_etosu Message-ID: <00bd01c76a39$ee5fbbc0$6400a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 13, 2007 7:09 PM Subject: LK, 19. marec 2007 LK FF vabi na 849. sestanek v ponedeljek, 19. marca 2007, ob 17.30 tokrat izjemoma v predavalnici 13 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo izr. prof. dr. Marko Stabej, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Fidaplus, korpus slovenskega jezika. --- Alja Ferme ====== From: "Silvo Torkar" Sent: Monday, March 19, 2007 2:04 PM Subject: Dve predavanji prof. Georga Holzerja HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje O slovanskem substratu v Avstriji. V predavanju bo prikazan izumrli slovanski jezik na območju današnje vzhodne Avstrije in okoliščine, v katerih se je tod izoblikoval, se razvil in umaknil pred nemščino. Ta jezik je mogoče rekonstruirati predvsem na podlagi etimologije zemljepisnih imen slovanskega izvora. Obravnavano bo tudi vprašanje Brižinskih spomenikov in pa, v kolikšni meri se izumrli slovanski jezik na območju današnje vzhodne Avstrije sme šteti za staroslovenščino. Predaval bo prof. dr. Georg Holzer. Georg Holzer je bil rojen l. 1957 na Dunaju. Na dunajski univerzi je študiral slavistiko in indoevropeistiko in tam l. 1982 diplomiral. V letih 1980--1983 je bil lektor za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Pozneje je delal kot znanstveni asistent na Oddelku (Inštitutu) za slavistiko dunajske univerze. Habilitacijo je dosegel l. 1990. Od l. 1997 je izredni profesor na Oddelku za slavistiko dunajske univerze. Je član Balkanske komisije Avstrijske akademije znanosti in uredništva krakovske revije Rocznik Slawistyczny ter glavni urednik revije Wiener Slavistisches Jahrbuch. Napisal je štiri znanstvene knjige in nad 50 člankov. Predavanje bo v hrvaščini v torek, 27. marca 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. V Lingvističnem krožku 26. marca pa bo Georg Holzer predaval O praslovanščini. V predavanju bo prikazana praslovanščina kot jezik Slovanov iz časa takoj po veliki ekspanziji. Praslovanščina se je govorila okrog leta 600 n. št. na celotnem območju med Baltskim in Sredozemskim morjem, vštevši vzhodno Nemčijo in Avstrijo. Bila je enotna na celotnem svojem območju. Z analizo besed, ki so jih slovanski sosedje prevzeli iz tedanje slovanščine, lahko rekonstruiramo, kako so se slovanske besede izgovarjale okrog leta 600, torej v praslovanščini. ======= From: "David Nedeljkovic" Sent: Monday, March 19, 2007 11:57 AM Subject: Klubski vecer DUP 22.03.2007 Spoštovani člani Društva univerzitetnih profesorjev! Vabim vas na klubski večer, ki bo v četrtek, 22.03.2007 ob 18:00 v Domu DUP (Reber 11). Prof. dr. Cvetka Toth s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo imela predavanje z naslovom O aktualnosti svetovnega etosa. --- http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ (dr. David Nedeljković) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 16:06:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Mar 2007 16:06:31 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <007201c76a38$2e660820$6400a8c0@P4> From: Sent: Monday, March 19, 2007 1:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Spoštovani, sesti bo treba za mizo in kaj spremeniti. Dejstvo je, da imajo mentorji - učitelji dodtnega dela čez glavo, kar se kaže v problemu, kdo bo nadzoroval, kdo bo popravljal, kdo bo spremljevalec otrok (ne moreš jih nabasati v avto in jih odpeljati na tekmovanje) ... Zakaj? Kengurujček preverja znanje, ki ga obravnava učni načrt v šoli, Cankar pa preverja, kar ni v načrtu, in se je za to treba bistveno drugače pripravljati in delati samo z nadarjenimi. Cankarjevo priznanje je torej prestižna nagrada kot Vegovo priznanje, mislim, da je tako. To pa je povezano tudi sicer s sindromom o težkosti slevenščine tudi na maturi. Preverjamo tudi tisto, kar ni v učnem načrtu. Ni Dekleve in ni Kundere. Torej je matura iz slovenščine tudi nekaj posebnega in praviloma je (skoraj) nihče ne piše z oceno 5 + 3! Mislim, da je čas, da se ozremo okrog in ugotovimo, da imamo veliko dobrih dijakov in učiteljev slovenščine, le tem iz "vsakdanjega življenja nam manjka". Temu se menda reče realizem v šolstvu, a kaj, ko ga hočemo za vsako ceno preseči s "simbolizmom", potem smo pa zopet nesrečni, ker ne gre. Priznajmo, da imamo v Sloveniji tisoč ali več dobrih poznavalcev (otrok) svojega jezika in literature. To je lahko nacionalni ponos in v tem je teža, ne v težkih vprašanjih. Alenka, SD Celje ====== From: "Igor Saksida" Sent: Monday, March 19, 2007 1:18 PM Subject: RE: [SlovLit] Tekmovanja Drage kolegice in kolegi, tudi sam mislim, da bi bilo dobro o tekmovanju kdaj v prihodnje reči kako temeljito in iskreno besedo. Že pred časom so se na različnih seminarjih pojavljala vprašanja, koliko in ali sploh je zasnova tekmovanja v skladu s priporočili sodobnega pouka književnosti in komunikacijskega modela "pogovora" o besedilih. Zagotovo je prvi in najpomembnejši korak k temu, da bi bilo tekmovanje bolj "pogovorno", primerna izbira besedil, drugi je sestava primernih opisnikov besedil učencev in tretja usposabljanje ocenjevalcev. Ne bi se rad opredeljeval do tega, kako je bilo z izbiro beriva letos, me pa skrbijo podatki, ki jih berem tule - ne verjamem, da želijo kolegice zgolj alarmirati strokovno javnost in "zganjati paniko", ampak sem prepričan, da so njihovi zapisi odraz skrbi za celo stvar. Kaj, ko bi torej v okviru društva organizirali strokovno srečanje na to temo, predstavili težave, dileme in možne rešitve? Je za kaj takega "prostor in čas"? Vsem lep pozdrav, Igor Saksida From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 20 11:33:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Mar 2007 11:33:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabila_--_Za_okroglo_mizo_o_slovenšč ini Message-ID: <00ce01c76adb$4532aec0$6400a8c0@P4> From: Janez Porenta Sent: Monday, March 19, 2007 11:29 AM Subject: Pedagoske buce v Drustvu slovenskih pisateljev Literarni projekt studentk in studentov Pedagoske fakultete, imenovan Pedagoske buce, dobiva vse sirse razseznosti. Po predstavitvi v studentskem naselju v Rozni dolini nas v sredo, 21. marca 2007, ob 18. uri caka nastop v prostorih Drustva slovenskih pisateljev na Tomsicevi 12 v Ljubljani. [...] --- Janez Porenta ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, March 19, 2007 9:37 PM Subject: OBVESTILO - Presernova nagrada - mar 2007.pdf http://www.kultura.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podrocja/Preseren/vabilo.pdf -- Vabilo za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. ======= From: "Zoltan Jan" Sent: Tuesday, March 20, 2007 11:28 AM Subject: Utrinek za okroglo mizo o slovenščini Danes, 20. marca je svetovni dan Frankofonije, ki povezuje 200 milijonov naravnih govorcev in 800 milijonov frankofonov. Francozi čutijo potrebo, da spodbujajo zanimanje in rabo francoščine, zato se bodo podeljevale nagrade, zborovanja, srečanja vseh vrst, ki jih poleg Francozov pri nas podpira tudi Ministrstvo za šolstvo. Kaj pa če bi izumili ali vsak plagiat napravili v obliki dneva slovenščine (s kakšnim duhovitim poimenovanjem in izvirno vsebino, vključitvijo lektoratov, zdomcev, tujih interesentov na domačih tleh, pa dodali še cepec domačih entuziastov)? Cankarjevo tekmovanje imamo, imamo kritike in zamisli, a imamo koga, ki bi besede v življenje spravil in kaj konkretnega storil (pripravljal naloge, izbor, popravljal, ocenjeval, izračunaval rezultate, obveščal, se bodel s kolegicami ...)? Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 20 19:46:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Mar 2007 19:46:54 +0100 Subject: [SlovLit] Historische Grammatik des Kroatischen -- Lektorski certifikati -- Dan poezije Message-ID: <009201c76b20$23167bb0$6400a8c0@P4> From: Alenka Porenta [mailto:Alenka.Porenta na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, March 20, 2007 12:48 PM Subject: (Fwd) Georg Holzer in Biblia Slavica Naslednji teden bo kot gost ISJ na Historicnem seminarju predaval Georg Holzer, ki je pravkar izdal knjigo Historische Grammatik des Kroatischen: Einleitung und Lautgeschichte der Standardsprache (= Schriften über Sprachen und Texte, Band 9). Frankfurt am Main, Berlin, Bern, Bruxelles, New York, Oxford, Wien, 2007. 156 S. ISBN 978-3-631-56119-5 br. 35,00 EUR. Ce je kdo zainteresiran za osebni nakup, lahko pise na naslov info na peterlang.com Lep pozdrav, Alenka Porenta ===== From: "Helena" Sent: Tuesday, March 20, 2007 12:50 PM Subject: Lektoriranje [...] Sme diplomirani slovenist oziroma profesor slovenščine, magister slovenskega knjižnega jezika s stilistiko ali tudi doktor jezikoslovnih znanosti, ki zlektorira diplomsko nalogo, sam napisati potrdilo, da je naloga jezikovno pregledana? Sama mislim, da lahko, saj sam odgovarja za svoje delo. Pa vendarle vprašam, saj se je pred časom govorilo o lektorskih certifikatih ... [...] Helena ===== From: "Mojca Luštrek" Sent: Tuesday, March 20, 2007 11:35 AM Subject: Praznujete? Praznujte! Dragi moji, lep jutrišnji dan poezije (in sploh vsak dan) vam želim! Ob dnevu poezije 2007 Dan poezije je praznik pomladi, dan, ko smo srečni, imamo se radi. Sonce in smeh nam žarita v očeh - mrazu navkljub in kapljanju od streh. Dan poezije je praznik veselja, dan, ko najtišja uresniči se želja. Sneg se topi od toplote srca - v verzu se laže ljubezen prizna. Dan poezije je praznik besede, dan za zaljubljene in sladkosnede. Lepi besedi in misli predan - pesnik je vsakdo lahko in vsak dan. Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 00:19:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Mar 2007 00:19:38 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo - odmev -- Nacionalni program za jezikovno politiko Message-ID: <004601c76c0f$6710c510$6400a8c0@P4> From: "Simona Jerčič" To: Sent: Wednesday, March 21, 2007 8:31 PM Subject: Cankarjevo - odmev Tudi sama sem mentorica za Cankarjevo tekmovanje že leta, toda tako uživali ob besedilih še nismo kot letos. Kljub tekmovanju, ki je moje "iskrene bralce" potolklo, moram priznati, da se je splačalo za prijetne urice, ki smo jih preživeli. Glede tekmovanja pa bi bilo pošteno, da še enkrat premislimo o glavnem cilju slovenščine in umetnostnih besedil v OŠ - da pri učenkah in učencih spodbujamo (in ne obratno) estetsko doživljanje in jih vzgajamo v kasnejše bralce (in ne obratno). Kakšen smisel imajo vsa faktografska in še kakšna vprašanja? Ljubezni do besedil s tem zagotovo ne spodbujamo. Pa tudi zanimanja za tekmovanje ne, če se povsod drugje lažje doseže dobre rezultate in visoka priznanja. Lep pozdrav, Simona J. P. ===== From: "Zoltan Jan" Sent: Wednesday, March 21, 2007 6:41 PM Subject: Nacionalni program za jezikovno politiko 2007-2011 V sredo 28. 3. ob 11. uri v sobi 209/II v prostorih parlamenta Republike Slovenije bo Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti obravnavala Nacionalni program za jezikovno politiko 2007-2011 (predlog je objavljen v Poročevalcu DZ št. 16/2007 z dne 15. 3. 2007; dosegljiv na spletu http://www.dz-rs.si/index.php?id=374). Če kdo utegne, lahko sodeluje v razpravi. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 21:24:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 22 Mar 2007 21:24:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Kantfest_--_Roka_vrže_kamen_v_vodo_--_ Publikacije=2Enet Message-ID: <008201c76cc0$208bc520$6400a8c0@P4> From: "peter andrej" Sent: Thursday, March 22, 2007 1:09 PM Subject: Fwd: 5.festival kantavtorstva KANTFEST Pozdravljeni! Ker 5. festival kantavtorstva KANTFEST ze trka na vrata sporocam vsem, ki jih zanima - pa tudi tistim, ki so ga ze malo utrujeni, ker ga ze predobro poznajo, da si vsled novosti (nagrad) velja razpis dobro prebrati. Sicer pa smo zamislili takole: sreda 11. april ob 20h v KUD-u France Preseren v Ljubljani: "ONA v kantavtorstvu". 5. KANTFEST bo gostil: Ursulo Ramoves, Xenio(v duetu Brainzz & Bubizz), Katarino Kalaba(zrele zivljenjske zgodbe ob kitari), duo SAI TAMITSA(Majo v duetu z Matjažem ), Tino Knafelc(iz kantfesta 2005) in zvezdo vecera Lea Dekleva(ZG). Andrej Rozman - Roza bo diskretno povezoval "ta mracni predmet pozelenja". Sledi dan odmora za zajemanje sape in klicanje publike na pomoc. V petek, 13. aprila ob 20h pa v Domu kulture v Rusah "ON v kantavtorstvu" - tekmovalni del med tistimi, ki se prebijejo skozi selekcijo zirije (Xenia Jus, Jani Kovacic, Adi Smolar, Bojan Sedmak ). Podelimo 1. kanto festivala, ki dobi snemanje singlce in jo Cezam zalozi v 150 izvodih. Izberemo se dva "spremljevalca" (2 in 3. kanta festivala). Vsi skupaj dobijo za nagrado se (honoriran)nastop na FLOR 2007, ki tece v Rusah avgusta. Vodenje in gost sta tu se skrivnost, oz. as v rokavu. V upanju, da se vidimo in slisimo vam v priponki posiljam razpis in vas prosim, ce ga pomagate siriti (deli in vladaj) po dezeli nasi. Hvala in lep pozdrav! Peter Andrej, festival kantavtorstva KANTFEST ======== From: "Branko Gradišnik" Sent: Thursday, March 22, 2007 12:08 PM Subject: RE: roka vrže kamen v vodo, da nastanejo kolobarji Bi brali knjigo, katere glavni junak si podeli odvezo, čeprav: 1. veruje v enega Boga, ki ne veruje vanj 2. govori >zaboga<, ne da bi se zavedal teže greha 3. skruni Gospodov dan, saj sicer ni nikoli pravega časa za seks 4. nespoštljivo bije silne bitke z očetom in materjo 5. ubije in potem še prosi Boga za zastaranje 6. nečistuje v mislih - potem pa se poboljša in raje prešuštvuje 7. ukrade in shrani plen kje drugje kot pri odvetniku 8. po krivem priča tudi potem, ko ga že dobijo 9. želi in si z užitkom velikokrat vzame bližnjega ženo 10. se sicer ne spominja, da bi bil kdaj kradel bližnjega blago, če pa bi bil ženskega spola, bi si nedvomno najbolj želel svile in batista? Če se vam zdi, da je zadeva spotikljiva, naj vas potolaži edina zapoved, ki se je skuša držati >junak našega časa< in ki se glasi: 11. Ne delaj drugemu, za kar si sam ne želiš, da bi drugi storil tebi! Roka voda kamen, roman Branka Gradišnika, ki ga je eden od kritikov poimenoval >roman-reka<, drugi >Ana Karenina v Vojni in miru<, tretji pa >roman o koncu sveta in začetku življenja<, bo 19. aprila letos, ko ga podrobneje predstavimo na konferenci, že v vseh knjigarnah. ======= From: "Matevz Leskovsek(misc)" To: Sent: Thursday, March 22, 2007 8:08 AM Subject: predstavitev portala Publikacije.net Lep pozdrav! Ze nekaj casa z zanimanjem spremljam vaso listo, sedaj pa sem se opogumil in bi vas rad povabil na spletni portal, katerega sem si zamislil pred nekaj leti: http://www.publikacije.net Publikacije.net je portal za objavljanje daljših tekstov: avtorskih sestavkov (člankov, esejev...), prispevkov v javni lasti ali drugače v odprti dostop sproščenih tekstov. Mogoče si je predstavljati številne koristne rabe takega portala; končni rezultat pa bodo brez dvoma oblikovali uporabniki s svojim lastnim doprinosom. Poleg portala sem otvoril tudi t. i. blog: http://www.publikacije.net/blog , kjer pisem predvsem o uporabi interneta, avtorskem pravu, spletnem izobrazevanju ... Ker ste na listi mnogi strokovnjaki iz teh podrocij, bom hvalezen vsekakrsne kritike, spodbudne misli, nasveta in komentarja! [...] Matevz, Ljubljana (matevz.leskovsek na gmail.com) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 24 16:49:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Mar 2007 16:49:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Salojska_nagrada_--_Cankar_in_krščan stvo_--_Novi_Dialogi_--_Fenomenologija_zaznave_--_T ečaji_pisanja Message-ID: <00e701c76e2c$00cc8bd0$6400a8c0@P4> From: "tatluc" Sent: Friday, March 23, 2007 6:36 PM Subject: salojska nagrada, vabilo Te dni bodo v mestu Salo' ob Gardskem jezeru podelili prestižne istoimenske mednarodne literarne nagrade za objavljena in neobjavljena prozna, pesniška in esejistična dela. Komisijo sestavljajo ugledni literarni kritiki in komparatisti, med temi Giorgio Barberi Squarotti iz Turina, Giuseppe Benelli iz Pontremolija, Cristina Benussi in Tatjana Rojc iz Trsta, ob njih pa še Alessandro Quasimodo, sin Nobelovega nagrajenca, pesnika Salvatoreja Quasimoda, čigar verzi so v slovenščini izšli v prevodu Cirila Zlobca. Med nagrajenci v Saloju so tudi slovenski pesniki, ki so se prijavili s prevodi Jolke Milič. Posebne nagrade je bil deležen, med drugim, Milan Jesih. Priznanje za novo zbirko, ki jo vodi Miran Košuta, bo prejela založba Ibiskos Antoniette Risolo. Pokal bo založbi izročil slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder. V tem okviru se bo odvijal tudi literarni simpozij, na katerem bodo spregovorili Ernesto Ferrero, dobitnik prve nagrade za pripovedno delo I migliori anni della nostra vita, sicer že med dobitniki najpomembnejše italijanske literarne nagrade Strega, umetnostni zgodovinar Michele Piccirillo, ki je prejel prvo nagrado za esejistično delo, ter Tatjana Rojc, ki bo, prav z ozirom na izjemno izpovedno moč slovenske besede, spregovorila o slovenskem pesništvu dvajsetega stoletja. ===== V sredo, 28. marca 2007 ob 17.00 bo v okviru niza z naslovom Med besedo in prevodom v Sejni dvorani pokrajinske palače v Gorici (Italija), Korzo Italija 55, nastopil slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik FRANCE BERNIK s predavanjem na temo IVAN CANKAR IN KRŠČANSTVO. Dr. Bernik, avtor številnih literarno-zgodovinskih monografij, posebej študij o Ivanu Cankarju in Simonu Jenku, je v desetletju 1992-2002 predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Bil je gostujoči profesor na univerzah v Trstu in Celovcu, ob tem pa tudi na najprestižnejših nemških vseučiliščih. Je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter redni član Mediteranske akademije iz Neaplja in dopisni član Akademije znanosti v Goettingenu ter redni član Leinbniz-Sozietaet iz Berlina. Za svoje delo je prejel je številne visoke nagrade in odličja.Od leta 1997 je tudi častni član društva Society for Slovene Studies (Seattle-Washington). Srečanje prireja Služba za jezikovne identitete Pokrajine Gorica v sodelovanju z Oddelkom za prevajanje na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Videmske univerze ter z Inštitutom za socialno in versko zgodovino ter Centrom Studium iz Gorice. Pokrovitelj srečanja je deželni sedež italijanske vsedržavne radiotelevizije RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Študentje slovenskega jezika na Oddelku za prevajanje v Gorici bodo poskrbeli za simultano prevajanje. Srečanje bo vodila TATJANA ROJC, predavateljica na goriškem Oddelku za prevajanje Videmske univerze. ===== From: "Zalozba Aristej" Sent: Friday, March 23, 2007 11:06 AM Subject: Dialogi 1-2/07 Spoštovani, izšla je prva številka Dialogov v tem letu. V njej med drugim sprašujemo: - kaj se dogaja s slovenščino na slovenskih univerzah - ali slovenski varuh človekovih pravic potrebuje varuha - kakšna je nova uredniška politika kulturnih strani v Večeru. Lepo pozdravljeni! Emica Antončič, odgovorna urednica ==== From: "Metka Zver" Sent: Friday, March 23, 2007 10:19 AM Subject: predstavitev knjige v knjigarni Konzorcij Vljudno vas vabimo na pogovor o knjigi Fenomenologija zaznave, avtorja Mauricea Merleau-Pontyja. Dobimo se v torek, 27.3. ob 18.00 v knjigarni Konzorcij, Ljubljana. O delu enega osrednjih francoskih filozofov se bodo pogovarjali dr. Mladen Dolar, dr. Janez Strehovec in moderatorka, Tina Košir. Fenomenologija zaznave je osrednje delo francoskega filozofa in dolgoletnega predavatelja na znanem pariškem College de France. Merleau-Ponty je velik del svojega dela posvetil reartikulaciji dualističnih razmerij kot so razmerje med subjektom in objektom ali jazom in svetom. V svojem zgodnjem in srednjem ustvarjalnem obdobju je Merleau-Pontyjeva misel te dualizme obravnavala iz vidika dvojice živečega in eksistencialnega telesa, pri čemer je Merleau-Ponty opozarjal, da je pomen telesa (ali telesa-subjekta), pogosto deležen premale pozornosti znotraj filozofskih tradicij. Tako tudi v Fenomenologiji zaznave. -- Knjigarna Konzorcij in Študentska založba ==== http://exploringcreativity.net/writing/ -- poletni tečaji pisanja po Evropi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 25 11:52:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Mar 2007 11:52:17 +0200 Subject: [SlovLit] Skopuh Message-ID: <005001c76ec3$4789f4d0$6400a8c0@P4> From: "rozman andrej" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Sunday, March 25, 2007 11:00 AM Subject: skopuh Drage* kolegice in kolegi! Ker se mi zdi, da se predstava Skopuh tiče vseh, ki se ukvarjamo s predelavo, pridelavo in obravnavo slovenskega jezika, vas vabim na eno od njenih ponovitev. Te bodo 29. marca (četrtek) ter 4. (sreda), 12. (četrtek) in 19. (četrtek) aprila ob 20.30 v KUD France Prešeren Trnovo na Karunovi 14 v Ljubljani.. Vstopnice so po 5 evrov, a vsem, ki to želite, z največjim veseljem rezerviram brezplačne. Andrej Rozman Roza roza na roza.si, 031 810 576, 040 513 457 * Nisem se zmotil, ampak se mi zdi na tem mestu v našem jeziku možnost, da se nekoliko omili njegova patriarhalna narava in se da prednost ženskam pri končnici skupnega pridevnika. Vem, da bodo jezikovni precizneži rekli, da to pomeni, da so mi kolegice drage, kolegi pa ne. A to je pač stvar tega, kaj ob tem, ko nekaj napišemo ali preberemo, pomislimo. From spela.vintar na guest.arnes.si Mon Mar 26 08:17:22 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Mon, 26 Mar 2007 08:17:22 +0200 Subject: [SlovLit] = JOTA_organizira_tečaj_programiranja_za_jezikoslovce Message-ID: <46076572.5080201@guest.arnes.si> Spoštovani simpatizerji Jote, predvsem iz mlajših krogov Jotinih privržencev je prišla pobuda, da bi - vsi, ki jim je do tega - pridobili in/ali osvežili svoje znanje programiranja v Perlu. Za vodenje tečaja se je prijazno ponudil Jan Jona Javoršek, ki obvlada tako programerske kot jezikoslovne vode, obsegal bi predvidoma 20 ur, potekal bi v mesecu maju bodisi na FF ali na IJS. To so doslej tudi vsi znani parametri, kajti program tečaja bi bil odvisen od predznanja in želja udeležencev. Namen tega sporočila je torej zbiranje zainteresiranih oseb, da se ugotovi, ali je tak tečaj smiseln, kaj naj bi obsegal in - nenazadnje - kakšna bo njegova cena. Vse, ki se čutite nagovorjene, prisrčno prosim, da na to sporočilo odgovorite in oznanite svoje zanimanje, obenem pa tudi na kratko podate svoje dosedanje izkušnje s Perlom (če jih imate), in pričakovanja v zvezi z vsebinami ter zahtevnostjo. O nadaljnjem razvoju te ideje vas bomo seveda obveščali. Lep pozdrav, Špela Vintar, Darja Fišer in Jan Jona Javoršek -- ******************************************** dr. Špela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 09:35:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Mar 2007 09:35:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Gledališče_in_digitalna_zgodovina_-- _Mladinska_književnost Message-ID: <009d01c76f79$62f77920$6400a8c0@P4> http://www.sigledal.org/index.php?id=12&tx_ttnews%5Btt_news%5D=35&tx_ttnews%5BbackPid%5D=4&cHash=060b920e0d -- Vinko Möderndorfer o funkciji umetnosti ob svetovnem dnevu gledališča. http://www.sigledal.org -- slovensko gledališko spletišče (portal, dveri). http://www.digital-historian.net/ -- orodja in metode za digitalnega zgodovinarja. ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, March 26, 2007 7:12 AM Subject: za slovlit Angleška štipendija za doktorski študij na področju zgodovine mladinske književnosti: http://www.irscl.ac.uk/grants.htm Festival mladinske književnosti v Bathu (V. B.), 21.-30. sept. 2007: http://www.irscl.ac.uk/news.htm Mednarodna interdiscipliniarna konferenca Otrok v litvanski in svetovni kulturi, 17.-18. maj 2007: http://www.irscl.ac.uk/callforpapers/lithuania.htm Spletna stran za mladinsko književnost v Italiji (Univerza v Milanu): http://users.unimi.it/childlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 16:21:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Mar 2007 16:21:06 +0200 Subject: [SlovLit] Maister brez rim -- Mlade rime -- O trpniku Message-ID: <000d01c76fb1$ff52f5f0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Monday, March 26, 2007 2:27 PM Subject: Fw: Večer izza Kongresa, 28.3.2007 V četrtek, 29. 3. 2007 ob 15.00 se bo v okviru 13. sociološke delavnice na gradu Zaprice v Kamniku (Muzejska pot 3) pričel poldnevni simpozij Rudolf Maister - Vojanov: včeraj, danes, vedno. Spregovorilo bo enajst referentov [žal o Maistru pesniku nobeden -- miran]. ======= From: "KUD Kentaver" Sent: Monday, March 26, 2007 12:39 PM Subject: Vabilo na 16. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, prosim, če lahko posredujete članom vašega foruma vabilo na 16. Mlade rime, ki bodo 29. marca (ta četrtek) ob 21. uri na Metelkovi, v Menzi pri koritu. Svoje pesmi bodo brali Mihael Lajlar, Romana Ercegovič, Katja Buda, Anjuša Belehar in Slavica Šavli. Gost večera bo Milan Jesih. Vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav -- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) ====== Lektorsko društvo vabi k predavanju Janeza Orešnika o trpniku v četrtek, 29. 3. 2007 ob 18.00 v DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Mar 27 12:22:22 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 27 Mar 2007 12:22:22 +0200 Subject: [SlovLit] = izbrana_poglavja_iz_tematologije_Slav istična_revija_Primorska_srečanja_in_Literat ura Message-ID: <46090C7E.21422.9F0AE3B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Tone Smolej (ur.): Tematologija. Izbrana poglavja. Ljubljana: Študentska založba (knjižna zbirka Scripta), 2007. 176 str. Tematologija je panoga primerjalne književnosti, ki preučuje pojavnost literarnih tem (snovi, tipov, tudi mitov) v različnih literarnih delih. Na Slovenskem je leta 1936 pojem in metodo udomačil Anton Ocvirk, ki se je zgledoval po francoski komparativistiki. Pred kratkim izdana knjiga Tematologija. Izbrana poglavja, ki jo je uredil Tone Smolej, je zasnovana kot študijski pripomoček, v njem pa poleg urednika sodeluje še devet avtorjev. Teme, ki jih obravnavajo, so grške (Marko Marinčič piše o Medeji, Janez Vrečko o Ojdipu, Florence Gacoin Marks o Pigmalionu), zgodovinske (Tone Smolej raziskuje temo Device Orleanske, Matjaž Zaplotnik Maksimilijana Mehiškega, Igor Grdina pa temo Veronike Deseniške) in biblijske (Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj pišeta o Jožefu iz Egipta). Dve temi (Efeška vdova, o kateri piše Tone Smolej, in Črtomir, ki ga obravnava Marko Juvan) imata izključno literarni izvor. Vsi članki imajo podobno zasnovo, saj raziskujejo razvoj določene teme skozi različna obdobja, po potrebi pa upoštevajo tudi razdelitve po zvrsteh, nacionalnih književnostih ipd. Vsak izmed prispevkov torej prinaša podatke o tem, kje, kdaj in na kakšen način se obravnavana tema pojavlja v svetovni in slovenski književnosti. Uvodno študijo je prispeval Yves Chevrel, upokojeni profesor za primerjalno književnost na pariški Sorboni in eden najpomembnejših evropskih komparativistov. Priročnik je izdala Študentska založba (http://www.studentskazalozba.si) v zbirki Skripta. =============================== Pred tedni je izšla zadnja številka 54. letnika Slavistične revije (54/4, okt.--dec. 2006), ki je posvečena akad. prof. dr. Borisu Paternuju (julija 2006 je praznoval osemdesetletnico). Marko Juvan, urednik tokratne literarnovedne številke, v uvodnem prispevku Paternujev most med klasiko in modernostjo orisuje jubilantovo prehajanje med mnogimi literarnovednimi metodologijami in njegovo vztrajno prizadevanje pri premostitvi preprek med slovensko literarnozgodovinsko klasiko in evropsko literarno znanostjo ter literarno vedo in jezikoslovjem. Skoraj štiristo strani obsegajoča številka ponuja v branje 26 razprav, od tega 22 v slovenskem, po eno pa v angleškem (H. R. Cooper, jr.), nemškem (P. Scherber), ruskem (N. N. Starikova) in poljskem (B. Tokarz) jeziku. V nerazpravljalnem delu revije mdr. najdemo Bibliografijo Borisa Paternuja 1997-2006, ki jo je sestavila Anka Sollner Perdih, ter zapis Ade Vidovič Muha v spomin zaslužni profesorici Bredi Pogorelec. =============================== Jubilejna 300. številka revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja (primorska.srecanja na siol.net) je pretežno literarno obarvana, saj jo je v celoti uredil literarni urednik Jože Štucin. Rubriki Literatura in Okno v svet prinašata literaturo avtorjev različnih generacij, medtem ko v rubriki Odprte strani prispevke objavlja pet avtorjev: Gizela Polanc Podpečan (esej o proznem in dramskem opusu Borivoja Wudlerja), Vladka Tucovič (obravnava pisem Zofke Kveder in njene hčere Vladoše Jelovšek), Silvo Fatur (zapis o Gregorčičevem mecenu Josipu Gorupu pl. Slavinskemu), Radivoj Pahor (razmislek o duševni motnji) in Andrej Lutman (spis o pesnici in pesniku). =============================== Marčna številka mesečnika za književnost Literatura (XIX/189, marec 2007) v rubriki Refleksija prinaša članek Janeza Strehovca Beseda- telo v dlani (O digitalni poeziji in njenih izzivih za nove oblike branja), kjer se avtor (o novomedijskih besedilih je pred kratkim pisal tudi v osrednji slovenistični reviji Jezik in slovstvo) mdr. ubada s spremenjenimi koncepti vloge bralca v dialogu z digitalno poezijo in novimi mediji nasploh. V reviji je mdr. objavljen tudi odziv Draga Jančarja na pisanje Mateja Bogataja v prejšnji številki Literature, kjer je Bogataj v obsežni kritiki poskušal s sistematično pronicljivostjo "razkrinkati" Jančarjevo esejistično misel in slog pisanja v njegovi nagrajeni zbirki esejev Duša Evrope (Slovenska matica, 2006). Da ostaja Matej Bogataj v dobri "kritiški formi", dokazuje tudi v sveži številki Literature, kjer se enako prodorno kot prej Jančarjeve zbirke loteva zbirke trinajstih "nesramno- sentimentalnih" esejev Trnje v Arkadiji, nove esejistične zbirke Denisa Poniža (Založba Ved, 2006). =============================== Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 15:27:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Mar 2007 15:27:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Jota_--_Gostujoča_profesura_na_Dunaju_ --_Razpisi_--_3=2E_os=2E_ed=2E_--_Re=3A_Skopuh Message-ID: <012201c77073$b467a5f0$6400a8c0@P4> From: "Spela Vintar" Sent: Tuesday, March 27, 2007 1:02 PM Subject: [SDJT-L] JOTA - Predavanje Damirja C'avarja Spoštovani, JOTA alias Jezikovnotehnološki abonma vas vabi na svoje marčevsko srečanje, ki bo v četrtek, 29.3.2007, ob 17.00 v učilnici 325 na FF. Tokrat bo predaval gost iz Zadra, in sicer doc. dr. Damir Ćavar (Oddelek za angleški jezik Univerze v Zadru). Povzetek predavanja z naslovom Dynamic Language Models najdete na Jotini domači strani http://lojze.lugos.si/jota. Tam je tudi arhiv bivših Jot s prosojnicami. Prisrčno vabljeni! ====== From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Tuesday, March 27, 2007 2:07 PM Subject: [Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessur für Slowenisch, Uni Wien] Betreff: [Slawistik] JOB: Gastprofessur für Slowenisch, Uni Wien Datum: Mon, 26 Mar 2007 13:13:52 +0200 Von: Stefan Michael Newerkla An: Slawistik Liste http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/index.php?Alias_ID=1&sub1=13&Art_ID=3 -- razpis za univerzitetnega profesorja slovenščine s štirimesečno polno zaposlitvijo (okt. 2007 -- jan. 2008) in možnostjo podaljšanja v poletnem semestru na Filološko-kulturološki fakulteti Univerze na Dunaju. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, March 27, 2007 8:18 AM http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=791 -- razpisi za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. http://www.arrs.gov.si/sl/infra/monogr/razpisi/07/razp-monogr-07.asp -- razpis ARRS za izdaje znanstvenih monografij v letu 2007. ===== From: "Lingvistični krožek" Sent: Monday, March 26, 2007 9:36 PM Subject: LK, 2. april 2007 LK FF vabi na 851. sestanek v ponedeljek, 2. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Tretja oseba ednine kot default. -- Alja Ferme ==== From: "Majda Koren" Sent: Monday, March 26, 2007 6:32 PM Subject: Re: Skopuh Predstavo jako toplo priporočam! Majda Koren P. S. Ženske, ne hodite gledat predstave naličene - boste že ugotovile, zakaj :) > From: "rozman andrej" > To: "Miran Hladnik, arnes" > Sent: Sunday, March 25, 2007 11:00 AM > Subject: skopuh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 17:51:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Mar 2007 17:51:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Moskovske_slovenistke_--_Pravopisni_te čaji_--_Re=3A_Litovski Message-ID: <025001c77087$d1b98240$6400a8c0@P4> From: "Mariya Sotnikova" Sent: Tuesday, March 27, 2007 4:55 PM Subject: Mnenje ruskih slovenistov (natančneje študentov MGU) Pozdravljeni, Ne vem, ali je to za objavo na SlovLitu, ampak sem se odločila za posredovanje povezave (besedilo je sicer v ruščini): http://community.livejournal.com/pickin_dim/6699.html?mode=reply. Bivša študentka moskovske slovenistike (če sem prav razbrala kontekst, ker vseh sporočil nisem brala) navaja med drugim "splošno znano" mnenje o nizkem nivoju znanosti v Sloveniji (očitki letijo na jezikoslovje, češ da so dela, nastala v Sloveniji, na ravni, ki jo v Rusiji že obvladajo v šoli). Sicer pa je besedilo večinoma o Olgi Sergejevni Plotnikovi in stanju na moskovski slovenistiki. Mogoče bi utegnilo koga zanimati. Z lepimi pozdravi, Mariya Sotnikova ==== From: "Anja" Sent: Tuesday, March 27, 2007 3:33 PM Subject: pravopisne vaje? Zanima me, če je na FF - ali kje drugje - možno obiskovati kakšen osvežilni tečaj oz. vaje iz pravopisa. Verjamem, da bi marsikomu prišel prav, tudi sama se štejem mednje. Na faksu smo sicer imeli pravopisne vaje, bi bilo pa fino znanje osvežiti, v mislih imam na primer malo manj poudarka na osnovah, več pa na finesah, "haklcih" in izjemah. Ali obstaja kaj takega? Hvala za morebitne odgovore, Anja Blažun ------ From: "Erika Kržišnik" Sent: Tuesday, March 27, 2007 5:23 PM Subject: Re: pravopisne vaje? Pozdravljeni, mislim, da bi bil to dober predlog za t. i. permanentno izobraževanju, ki ga ponuja naš oddelek. Seveda je vse odvisno od interesa za temo. lp, Erika Kržišnik ===== From: "Silvo Torkar" Sent: Monday, March 26, 2007 12:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Gledališče in digitalna zgodovina -- Mladinska književnost Pridevnik od Litva je litovski, glej stari in novi SP, SSKJ in druge priročnike. S. Torkar (k obvestilu o mednarodni konferenci Otrok v litvanski in svetovni kulturi) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 10:31:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Mar 2007 10:31:42 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis profesorskega mesta na dunajski slovenistiki! -- SSJLK in Obdobja -- E-learning in e-vse -- Re: Litovski in Lektoriranje Message-ID: <012c01c771dc$af5a6830$6400a8c0@P4> From: "Andreas Leben" Sent: Wednesday, March 28, 2007 11:57 AM Subject: Razpis profesorskega mesta na dunajski slovenistiki! Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem zimskem semestru od 1. oktobra 2007 do 31. janurja 2008 s polno zaposlitvijo in možnostjo ponovne prijave na naslednjem razpisu za poletni semester 2008. Pogoji za namestitev so: ustrezna visokošolska izobrazba, izvrstna znanstvena kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literature in kulturnih ved. Od kandidatk/kandidatov se pričakuje pripravljenost predavati 8 tedenskih ur; pogoj tudi je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8A/5-2006/07) in je treba poslati do vključno 4. maja 2007 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lepo vas pozdravljam, Andrej Leben andreas.leben na univie.ac.at ===== From: Alič Tjaša Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 3:55 PM Subject: slovLit Spoštovani, bliža se poletje in z njim že 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, katerega tema bo Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Prošnje za štipendije seminarskega odbora sprejemamo do 10. 4. 2007. -- http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=5&L2_ID=56&LANG=slo Od 15. do 17. novembra 2007 pa bo potekal 26. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Slovenska narečja med sistemom in rabo. Prijave zbiramo do 30. junija 2007. -- http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=4&LANG=slo Z lepimi pozdravi, Tjaša Alič, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ===== From: Matjaž Rebolj matjaz.rebolj na guest.arnes.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 4:56 PM Subject: E_learning v praksi http://videolectures.net/bozo_repe/ , http://videolectures.net/zrss07_ljubljana/ -- predavanja preko računalnika tudi na FF. ======== http://www.youtube.com/watch?v=GIqk4agzKPE -- nova civilizacijska paradgima. ========= From: Langerholc Ljudmila Ljudimila.Langerholc na ff.uni-lj.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 11:48 AM Subject: vabilo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Vas vabi v četrtek, 5. aprila 2007 ob 16.00 uri na okroglo mizo z naslovom Raba kvantitativne metode v zgodovinopisju, na kateri bodo sodelovali: dr. Aleksej Kalc (Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče in Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Odsek za zgodovino in etnografijo), dr. Marko Štuhec (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino), dr. Andrej Studen (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana), dr. Sabina Ž. Žnidaršič (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino). Okroglo mizo, ki bo potekala v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani (5. nadstropje, soba 527), bo moderirala dr. Marta Verginella - predstojnica oddelka za zgodovino. ====== From: "Jože Lipnik" Sent: Wednesday, March 28, 2007 9:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Litovski Pozdravljeni! Tako kot moti Silva Torkarja izraz litvanski, moti mene zelo agresivno uporabljan izraz Nube namesto Nubijci. Tudi to imajo vsi pravopisi od leta 1962 dalje tako (nazaj nisem gledal). Sedaj pa se od knjig, turističnih vodnikov, do šolskih stvari kar naprej uporablja Nube, kot bi analogno uporabljali za za prebivalce Tanzanije Tanzane, Kenije Kene in za Britanijo Britane (Obiskali so nas Britane ali obiskali so nas Nube). Ali sem že tako okorel in ne sprejemam novosti ali pa nekateri ne spoštujejo tradicije in ne poznajo pravopisa. Lep pozdrav! Jože Lipnik ===== From: "Iva Potocnik" Sent: Tuesday, March 27, 2007 8:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Moskovske slovenistke Pridružujem se gospe Blažun in sprešujem, kako je mogoče pridobiti licenco za lektoriranje. Hvala in lep pozdrav, Iva Potočnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Mar 29 14:15:13 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 29 Mar 2007 14:15:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavističnega_društva_Sloven ije_št=2E_73_=28mar=2E_2007=29 Message-ID: <460BC9F1.32120.2E8972C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika73.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika73.pdf je dosegljiva nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije (v poštne nabiralnike članov pride v teh dneh). Iz njene vsebine: utrinki ob slovenskem kulturnem prazniku, slovenjenje skena -- skenerja -- skeniranja, spornost neavtoriziranega kopiranja besedil na spletu v tiskane medije, debata o zmanjševanju ur slovenščine v šolskih programih in nadaljevanje debate o Cankarjevem tekmovanju. Za povrh pa še predstavitve zanimivih objav v perodiki ter novih izdaj v Slavistični knjižnici in drugih knjižnih novitet. Na skupaj šestintridesetih straneh. --- Matjaž Zaplotnik, urednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 16:10:41 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Mar 2007 16:10:41 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor disertacije -- Jezikovna politika -- Nikamor ne gre brez mobilnika Message-ID: <004301c7720c$09e9cdc0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Thursday, March 29, 2007 11:56 AM Vabimo vas na zagovor doktorske disertacije mag. Nataše Hribar z naslovom Sodobni slovenski politični jezik. Zagovor bo v petek, 30. 3. 2007 ob 13.00 v predavalnici 209c v drugem nadstropju fakultete. V komisiji za zagovor so red. prof. dr. Ada Vidovič Muha (mentorica), red. prof. dr. Erika Kržišnik (predsednica komisije) in izr. prof. dr. Monika Kalin Golob, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Vljudno vabljeni! ======= From: "Zoltan Jan" Sent: Thursday, March 29, 2007 11:57 AM Subject: Nacionalni program za jezikovno politiko Na včerajšnji 61. seji je Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti obravnavala predlog Nacionalnega programu za jezikovno politiko (objavljen v Poročevalcu DZ št. 16/2007 z dne 15. 3. 2007 - http://www.dz- rs.si/index.php?id=374), ki predvideva 124 ukrepov na različnih področjih in zagotavlja 12,7 milijonov evrov dodatnih sredstev v naslednjih petih letih. Žal je seja potekala brez prisotnosti zainteresirane strokovne javnosti, ki se pritožuje, da za slovenistiko ni posluha v državnih ustanovah, da ni javnih naročil za to področje ... Častna izjema je bila koprska slovenistika. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ======= From: "sabina burkeljca" Sent: Thursday, March 29, 2007 1:23 PM Subject: stavčni členi Kako bi določili stavčne člene v naslednji povedi: Nikamor ne grem brez mobilnika. Hvala in lep pozdrav, Sabina Burkeljca From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 30 09:34:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Mar 2007 09:34:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Pravopisni_tečaji_--_Re=3A_Jezikovna_p olitika_--_Vabilo_na_Primorske_slovenistične_dnev e_--_Ednina_dvojina_skupina_množina Message-ID: <000d01c7729d$ea4a7a90$c64602c1@ff.unilj.si> From: Miran.Zeljko na gov.si [mailto:Miran.Zeljko na gov.si] Sent: Wednesday, March 28, 2007 10:11 AM Subject: Re: [SlovLit] Pravopisni tečaji > Zanima me, če je na FF - ali kje drugje - možno obiskovati kakšen > osvežilni tečaj oz. vaje iz pravopisa. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev ima vsaj enkrat letno tak seminar. Lani sta bila dva te sorte - glejte http://www.dztps.si/slo/seminarji.asp, zadnja obvestila so pa na http://www.dztps.si/slo/. Jezikovne seminarje prireja tudi OST - program za letos je na http://www.ost-omerza.si/program.html. LP, Miran ======== From: Stabej Marko [mailto:Marko.Stabej na ff.uni-lj.si] Sent: Thursday, March 29, 2007 4:56 PM Subject: Re: Jezikovna politika Ker se štejem za del strokovne javnosti, ki ni preveč zadovoljen z aktualno jezikovno politiko, samo sporočam, da sem se s precej pisnimi in ustnimi pripombami udeležil razprave o Strategiji jezikovne politike na Ministrstvu za kulturo novembra 2006; tudi tam ni bilo marsikoga od ljudi, ki jih sicer zelo skrbi za slovenščino. Včeraj pa - kot še marsikdo - nisem utegnil v državni svet, saj po malem načrtujemo jezikoslovno in jezikovno situacijo tudi v diplomskih seminarjih na univerzi, in glede tega, da je prostora in časa vsaj na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze malo, seminarjev in predavanj raje ne odpovedujemo, če le ni višje sile. Upam, da bo možna debata o Strategiji še kje - morda v državnem zboru? Po debati in sprejemu pa bo gotovo možna tudi utemeljena strokovna kritika ter spremljanje uresničevanja strategije; uredništvo Jezika in slovstva ima npr. za letošnji letnik v načrtu več sklopov o jezikovni politiki na Slovenskem. Vabljeni k sodelovanju. Marko Stabej ======== From: Vera Tuta [mailto:veratuta na tiscali.it] Sent: Thursday, March 29, 2007 8:25 PM Subject: Re: vabilo na PSD 2007 18. Primorski slovenistični dnevi četrtek, 12. aprila, 20.30, dvorana SKD Tabor na Opčinah Recital Čez morje, čez morje, nastopajoči iz društev Vzhodnega Krasa, režija Olga Lupinc petek, 13. aprila, kongresna dvorana na Devinskem gradu 9.00 Pozdravi in začetek seminarja Gregorio Alasia: Pogovor popotnika z domačinom, bereta Nikolaj Bukavec in Vesna Hrovatin 9.30 Boris Pahor, Lepa Vida med nami Denis Poniž, Lik Cankarjeve Lepe Vide iz istoimenske drame in dunajska moderna Milena Blažič, Mit Lepe Vide pri pouku mladinske književnosti Silvo Fatur, Spregledovani Jurčičev roman(ček) Lepa Vida Nada Đukić, Razvoj arhetipske podobe slovenske matere in žen(sk)e ob motivu Lepe Vide Mojca Šauperl, Mit Lepe Vide v luči Girardove antropologije in mitogeneze 11.00 odmor 11.30 Lojzka Bratuž, Večjezični rokopisi in tiski na zahodni narodnostni meji Marija Pirjevec, Periodizacija slovenske književnosti na Tržaškem Tatjana Rojc, Zgodovinski okvir Alasijevega slovarja Irena Orel, Alasijev slovar v očeh študentov slovenistike Evgen Bavčar, Pričevanja o Gradniku 13.00 kosilo 15.00 ogled Devinskega gradu 16.00 Andrej Rozman, Lepa Vida v akciji. Sodobna balada Martina Ožbot, Čigava dekla, čigava princesa? Nekaj opažanj o slovenski leksikografiji Marko Stabej, Tvorljivo je - pa je objavljivo? Vilma Purič, Pahorjeva iskanja Lepe Vide Majda Klemenz, Jožef Premru in njegovo slovarsko delo sobota, 14. aprila Ekskurzija po obali od Sesljana do Štivana s strokovno razlago: Tone Wraber - botanika, Bruno Volpi Lisjak - slovensko pomorstvo, Vera Tuta - krajevne zanimivosti. Zbiranje ob 9. uri v Sesljanu na križišču za k morju (Sistiana mare) ====== From: djbizzy [mailto:drexciyan na drexciyan.com] Sent: Thursday, March 29, 2007 11:20 PM Subject: ednina, dvojina, skupina in mnozina pozdravljeni, imam vprasanje vezano z jezikoslovnimi pojmi in izrazi zanje. in sicer konkretno me zanima za stevila, zakaj se ucimo, da imamo samo 3 stevila, ko pa se v praksi uporabljajo razlicne koncnice, kar bi zagotovo zmedlo tujca pri ucenju slovenskega jezika. primer: 1 stol 2 stola 3 stoli 4 stoli 5 stolov 6 stolov 1 hisa 2 hisi 3 hise 4 hise 5 his itd... iz tega je razvidno, da imamo 4 stevila in ne 3, pri tem sta 3 in 4 vecinoma isti, oz. z enako koncnico. predlagam > ednina za 1, dvojina za 2, skupina za 3, 4, mnozina za 5 in vec. najlepsa hvala in upam, da nism zaradi pomankanja znanja napisal hud nesmisel in hkrati, da moj mailcek ne bo koncal pozabljen v kosu. Damjan Bizilj From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Apr 1 15:14:47 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 01 Apr 2007 15:14:47 +0200 Subject: [SlovLit] prosnja za donacijo DSP Message-ID: <460FCC67.27441.1404C1@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Sasa Jovanovic" To: Subject: pismo Date sent: Fri, 30 Mar 2007 12:36:54 +0200 Dragi ljubitelji literature! Na podlagi novega Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci 0,5 % odmerjene dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, med drugim namenijo tudi za financiranje splošno koristnih namenov. Med organizacijami, ki so upravičene do donacije, je tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki ima priznan status društva v javnem interesu. Društvo slovenskih pisateljev je s svojo vedno kritično in ustvarjalno vlogo mnogo prispevalo k pomembnim spremembam v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru ter ostaja kot nevladna organizacija pomemben dejavnik civilne družbe v naši mladi demokraciji tudi danes. S široko paleto svojih programov in aktivnosti predstavlja DSP najbolj aktivno organizacijo in osrednji literarni center dogajanj na področju literature v Sloveniji. Pomembnejši programi DSP so: - izvajanje mednarodnih pisateljskih izmenjav, - produkcija Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (največjega literarnega festivala v Sloveniji), - izvajanje Trubarjevega sklada, ki finančno podpira in vzpodbuja tuje založbe pri prevodih slovenskih avtorjev v druge jezike, - produkcija festivala ob svetovnem dnevu knjige (Slovenski dnevi knjige), - izvajanje mnogih literarnih večerov in prireditev na sedežu DSP v Ljubljani in po Sloveniji, - podeljevanje nagrad DSP (Stritarjeva nagrada za mlade literarne kritike, Nagrada za najboljši knjižni prvenec, Jenkova nagrada za najboljšo pesniško zbirko v preteklih dveh letih v slovenskem jeziku ter Desetnica, nagrada za najboljše delo za mladino), - izdajanje literarne revije za promocijo slovenske književnosti v tujini (Litterae Slovenicae) ter - izvajanje izobraževalnega programa za mlade za promocijo bralne kulture (Povabimo besedo), v okviru katerega se učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol srečujejo s slovenskimi literati. Za kakovostno izvedbo vseh navedenih programov in njihov razvoj nam žal zmeraj zmanjkuje sredstev. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da nam z donacijo do 0,5 % dohodnine pomagate uresničiti naše cilje. V kolikor se boste odločili za donacijo, na zadnji strani vaše dohodninske napovedi izpolnite ZAHTEVO ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE vpišite: DAVČNO ŠTEVILKO DSP 527 15 850 in delež, ki ga donirate : 0,1, 0,2 ... do 0,5 %. Za vašo donacijo se vam že vnaprej najiskreneje zahvaljujemo, hkrati pa vas prosimo, da vaše družinske člane, partnerje, sodelavce in vse prijatelje bralne kulture in knjig opozorite na to možnost, in da torej na ta način aktivno prispevate k razvoju slovenske literarne ustvarjalnosti. Lep pozdrav, Društvo slovenskih pisateljev From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 1 22:41:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Apr 2007 22:41:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_naše_mlade_dame_--__Dylan_Cohen_ et_al=2E_v_slov=2E_--_Wikiji_in_Tertulijan Message-ID: <006e01c7749e$2f1468f0$6400a8c0@P4> From: "tamara.matevc" Sent: Sunday, April 01, 2007 9:50 PM Subject: novosti s spletnega mesta www.sigledal.org 1. Članek tedna na Geslu: Dragica Draga Potočnjak http://www.sigledal.org/geslo/Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak in nagrajeno besedilo Za naše mlade dame http://www.sigledal.org/geslo/Nagrada_Slavka_Gruma_2007 (Članek pripravljata Nataša Zobec, študentka slovenistike iz Filozofske fakultete pod mentorstvom doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol, vodjo projekta Predstavitev najmlajše slovenske dramatike širši publiki, in Tina Malič, vodja projekta Objava digitaliziranih vsebin arhiva Slovenskega mladinskega gledališča na Geslu, spletni enciklopediji slovenskega gledališča.) 2. Na Rampi Draga Potočnjak, letošnja dobitnica nagrade Slavka Gruma za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo: Avtorji in protagonisti Maja Borin si je ogledala "tuje" predstave za otroke na festivalu Zlata paličica 07 [...] ====== From: "Matej Krajnc" Sent: Friday, March 30, 2007 3:30 PM Subject: ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE Dragi spoštovani, vabim vas na zagovor svoje diplomske naloge z naslovom PREVAJANJE ROCKOVSKIH PESNIKOV, ki bo v četrtek, 5. 4. AD 2007 ob 16.30 v predavalnici 1a Filozofske fakultete v Ljubljani. Mentor diplome je dr. Boris A. Novak. [...] gre pa za poezijo Boba Dylana, Leonarda Cohena (antologija Stolp pesmi, 1994), Brucea Springsteena (antologija Lirika Bruca Springsteena, 2000) in Toma Waitsa (antologija Slaba jetra in strto srce, 2005). ===== http://www.educause.edu/ir/library/pdf/ELI7004.pdf in http://www.ijklo.org/Volume3/IJKLOv3p057-072Parker284.pdf -- o wikijih v izobraževanju. http://www.intratext.com/ml/Issue371.htm -- v IntraTextu so nova štiri Tertulijanova besedila (Tertullianus, Quintus Septimius Florens, 160--230) v slovenskem prevodu: O krstu, Mučencem, Pričevanje duše, O vencu. From vlado na zrc-sazu.si Mon Apr 2 17:21:37 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Mon, 02 Apr 2007 17:21:37 +0200 Subject: [SlovLit] Ednina, dvojina, skupina, mnozina Message-ID: <46113BA1.29778.152FA5F@vlado.zrc-sazu.si> Slovniska stevila Damjan Bizilj je zanimivo podvomil v stevila, kakor jih ucijo slovnice, menec, da se mnozina zacne sele s stetjem od pet naprej. Stetje je res nekoliko nenavadno, ce se zanemari stetje nog pri vecjih bitjih. Za ptice in klokane je namrec znacilno, da imajo samo po dve nogi podobno kakor clovek, ki se po pasenju kravc najprej skobaca na vse stiri, nato zaraca po dveh, dokler se iz tega ne izcimi se tako ali drugacno trinostvo. V tem je ravno vzrok, da se v slovenscini ze od pomneza steje v osnovni ednini (za nacelno eno enoto), dvojini (za nacelno dve enoti) in mnozini (za nacelno tri ali stiri enote). Osnovna stevila skratka pomenijo nacelno eno, dve, tri ali stiri enote nasproti razvojnemu edninju, ki lahko pomeni tudi manj kakor eno enoto, in razvojnemu mnozinju, ki lahko pomeni tudi vec kakor stiri enote, prim. koliko prsta: pol prsta - cel prst, koliko prstov: (en prst - dva prsta - trije prsti - stirje prsti) pet prstov. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 2 18:49:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Apr 2007 18:49:38 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna knjizevna nagrada Strega Message-ID: <009401c77546$e8143f30$6400a8c0@P4> From: "Albina Nečak" To: Sent: Monday, April 02, 2007 12:39 PM Subject: Mednarodna knjizevna nagrada Strega Spoštovani kolega Hladnik, spodaj je pismo, v priponki pa podrobnosti o književni nagradi Strega, ki naj bi dobila mednarodno vlogo. Kolegica Žabjek Scuteri je zadolžena za širjenje nagrade v Slovenijo. Mogoče bi objava v Slovlitu pomagala k odpravi njenih težav. Lepo Vas pozdravlja Albina Nećak Lük. From: To: Sent: Monday, April 02, 2007 10:49 AM Subject: R: Re: Re: Mednarodna knjizevna nagrada Strega Draga Albina, konec prejsnjega meseca je bila v Rimu slavnostna predstavitev projekta, za katero mi je slovenski PEN posredoval tri mozna imena slovenske zirije, in sicer Blatnik, Taufer ter Strojan, ki jih je Rim sprejel. Prav tako je pripravljena sodelovati v ziriji s strani mariborske univerze prof. Borovnikova ter ljubljanske, za enkrat, prof. Ozbotova. Pismo sem razposlala na nesteto naslovov v Slovenijo, a sem dobila le malo odgovorov, oziroma klasicno slovensko prelaganje obveznosti iz enega na drugega, saj vem, da izbira romana zahteva delo in poznavanje anglescine. Kandidata predlaga fakulteta ali kaksna druga institucija. Cakam na tvoje predloge. Lep pozdrav Sasa From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 2 19:18:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Apr 2007 19:18:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj_Matija_Hv ale_in_drugi Message-ID: <00da01c7754a$f0f8b7d0$6400a8c0@P4> From: "Zvonimir Kolenc" Sent: Sunday, April 01, 2007 11:26 PM Subject: Vprašanja v zvezi z Vačami in Etbinom Bojcem Sem biolog v pokoju in moje ime je Zvonimir Kolenc! Ker je moj dom na Vačah in me krajevna zgodovina tudi privlači, sem naletel pri svojem hobiju na nekaj nejasnosti. Preteklo leto smo počastili 100-letnico rojstva slavista in pisca Etbina Bojca. Pri tem sem naletel na članek v Zborniku občine Grosuplje VII, 1975. Prepisal sem odstavek iz članka, v katerem Etbin opisuje svoje življenje. " Rojen na Vačah Orožniške družine se selijo iz kraja v kraj in tako se tudi moje življenje cepi na tri kraje. Prvo leto sem moral prebiti na litijskih Vačah, kolikor se ni mati ob takratnem požaru začasno umaknila z menoj v bližnji Hotič, potem pa so bili starši premeščeni v Dobrepolje. Ne vem, ali sta se dobrepoljski učenjak Luka na Dunaju in vaški Matija Hvale iz XV. stoletja mogla poznati ali ne, vem le, da je temu tedanji pesnik iz Celovca v zvezi z onim, ki ga časte v St. Galenu, kot svojemu profesorju na dunajski univerzi posvetil posebno pesnitev. Sicer se pa Vače ponašajo predvsem z izkopaninami še iz prazgodovine naših prednikov, z vaško situlo, pa seveda z Matevžem Ravnikarjem, tržaškim škofom in slavistom, Franom Celestinom, ki je Kersniku pokazal pot v realizem, in ne nazadnje tudi z modernim skladateljem Antonom Lajovicem, ki je še mlad prepeval v družbi z mojim očetom in bil sorodnik moje botre Franjice, ki je meni izbrala ime po pisatelju Kristanu in nam še dolgo potem pisarila v verzih." Moja vprašanja: Kakšen učenjak je bil Luka? Komu je pesnik iz Celovca namenil posebno pesnitev ali Luku ali Hvaletu? Tega nisem znal razbrati iz besedila. Če je bil to Matija Hvale, me zanima ta pesnitev in tudi avtor - pesnik iz Celovca, da bom vedel, zakaj ga hvali in kakšne zasluge mu pripisuje. Kaj ima pri tem opraviti kraj po imenu St. Galen? Za vašo pomoč ali napotek se vam vnaprej zahvaljujem! Želim vam vse lepo! Zvonimir Kolenc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 08:17:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Apr 2007 08:17:34 +0200 Subject: [SlovLit] Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj_--_Paket_R_- -_Litera_v_aprilu_--_Ali_je_ljubezen_priučljiva Message-ID: <005101c775b7$c619e800$6400a8c0@P4> From: "Babič Matjaž" Sent: Tuesday, April 03, 2007 6:00 AM Subject: RE: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Spoštovani, Mogoče si lahko pomagate s tole objavo: Primož Simoniti: Humanist Luka iz Dobrepolj (Lucas Agathopedius ali Gutenfelder); Živa antika XXII (1972), 203-216. Lep pozdrav! Matjaž Babič ===== From: "Jože Lipnik" Sent: Monday, April 02, 2007 9:49 PM Subject: Re: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Pozdravljeni! Imam samo en podatek, ki bo morda kaj koristil: Luka iz Dobrepolja je bil na dunajski univerzi dvakrat rektor, in sicer leta 1547 in 1557. Ta podatek je na marmorni plošči v avli dunajske univerze na Karl-Lueger Ring 1. Luka je imenovan Lucas Guttenfelder. Morda ima kaj več o njem Drago Medved v knjigi Slovenski Dunaj. Lep pozdrav, Jože Lipnik ===== From: "Spela Vintar" Sent: Monday, April 02, 2007 10:30 PM Subject: [SDJT-L] JOTA - Tecčaj R-ja Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, letos JOTA jadra tudi v tečajne vode. Naslednje srečanje bo izobraževalne narave in bo namenjeno predstavitvi paketa R. Gre za zmogljivo programsko okolje za statistično obdelavo podatkov in vizualizacijo rezultatov, uporabno tudi v jezikoslovne namene. Predstavitev bo obsegala tudi praktično delo in bo zato potekala v računalniški učilnici 018, in sicer v četrtek, 12. aprila 2007 ob 17.10. Predstavitev bo vodil Gašper Cankar z Državnega izpitnega centra, predstavljene pa bodo predvsem funkcije, uporabne za delo z jezikovnimi podatki ali korpusi. Kotizacije ni, pač pa prosimo vse zainteresirane, ki bi si želeli zagotoviti prostor pred računalnikom, da nam pošljejo prijavno sporočilce. Več o R: http://www.r-project.org/ ali na forumu http://groups.google.com/group/corpling-with-r Več o Jotinih bivših in bodočih dejavnostih na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrčno vabljeni! -- Špela Vintar in Darja Fišer ====== From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Monday, April 02, 2007 1:03 PM Subject: Fw: APRILSKI DOGODKI V LITERINI KNJIGARNI Spoštovani, vabimo vas na Poetikonov lirični večer, ki bo v četrtek, 5. aprila ob 19. uri v Literini knjigarni. Večer bo posvečen pesniku Juretu Deteli, poezijo bodo brali: Borut Gombač, Ivan Dobnik, Željko Perović, Andraž Polič in Vladimira Rejc. Za glasbno spremljavo bo poskrbel Andraž Polič. V aprilu vas vabimo še na naslednje dogodke v Literini knjigarni: - četrtek, 12. april 2007 ob 19. uri pogovor z režiserjem Petrom Zlobcem. Pogovor bo vodil Marko Samec. - sreda, 18. april 2007 ob 19. uri pesniški dvojec z Janom Šmarčanom in Draganom Potočnikom ter predsatvitev njunih novih pesniških zbirk Njej in Sebil. Pogovor bo vodil Robert Titan Felix. - petek, 20. april 2007 ob 17. uri gledališka predstava za otroke Gremo na Kok stars z Mišo Gerič in Urško Raščan. - ponedeljek, 23. april 2007 ob 18. uri prozni dvojec z Štefanom Kardošem in Janjo Rakuša ter predstavitev njunih novih romanov Rizling polka in Amsterdam. Pogovor bo vodil Robert Titan Felix. V aprilu bo v prostorih Literine knjigarne potekal tudi debatni klub o knjigah predpisanih za esej na maturi 2007. Srečanja bodo potekala vsak četrtek, s pričetkom 12. aprila, med 16. in 18. uro. Vodil ga bo Robert Titan Felix. ===== Išče se inštruktor(ica) za slovenščino, ki bi dijaku prvega letnika gimnazije, ki raje bere nemško kot slovensko, znal(a) vzbuditi interes za slovensko književnost. oglasite se kar meni -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 23:44:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Apr 2007 23:44:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj Message-ID: <00eb01c77639$37b1c880$6400a8c0@P4> From: "Tončka Stanonik" Sent: Tuesday, April 03, 2007 6:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Spoštovani, v Enciklopediji Slovenije najdemo nekaj podatkov o Luki iz Dobrepolj v dveh geslih: Dunaj, humanizem. Del, ki govori o njem, vam pošiljam v pripetku. Lep pozdrav. Tončka Stanonik ======= "Dolga leta ena najvidnejših osebnosti v krogu dunajskih humanistov je bil tržaški patricij P. Bonomo, tajnik Friderika III. in Maksimilijana I., poznejši tržaški škof in dobrotnik P. Trubarja. Slednji se je na dunajsko univerzo vpisal 1528, v času, ko je bila po smrti Maksimilijana I. (1519) v krizi, od katere si je opomogla šele sredi 16. st. Takrat je na artistični fakulteti deloval kot ordinarius bonarum litterarum professor Luka iz Dobrepolj, ki je bil kar petkrat dekan in dvakrat rektor (1547, 1557). S. Herbersteinu, kateremu je znanje slov. na diplomatskih potovanjih v Rusijo zelo koristilo, je pomagal Luka pri jezikovni redakciji lat. izdaje Moskovskih zapiskov (Rerum Moscoviticarum commentarii), 1549. V 2. pol. 16. st. se je precejšen del slov. študentov usmerjal na nem. protestantske univerze." "Med diplomate (tudi diplomacija je bila značilno humanistično področje), ki so bili zaradi znanja slov. posebno iskani za stike s slovanskim Vzhodom, je spadal poleg K. Ravbarja, Pavla Oberstaina in P. Bonoma kot najvidnejši baron Ž. Herberstein, ki je Evropi odkril Rusijo (Rerum Moscoviticarum commentarii, Viennae Austriae 1549). Pri nastanku tega dela je bistveno sodeloval in mu dal lat. stilizacijo magister Luka iz Dobrepolj (Lucas Agathopedius, Gutenfelder, u. 1562), dolgoletni prof. retorike in poetike na dunajski univerzi ter mentor mnogim kranjskim študentom in mladim magistrom." From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 5 11:37:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Apr 2007 11:37:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_elektronske_izdaje_--_Slovenska_poe zija_v_spletni_reviji_Pobocza_--_Zastonj_tečaji_v _NUK-u Message-ID: <006b01c77765$fc360770$6400a8c0@P4> http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/001/1/index.html -- Digital Humanities, nova omrežno dostopna revija, objavljena pod licenco cc. Iz vsebine: O intepretaciji v teoriji in pedagogiki, Akademski naslovi in elektronsko objavljanje, Elektronske izdaje ogroženih besedil ... http://tapor1-dev.mcmaster.ca/~dictwordwild/ -- slovar javnih napisov; bi napravili nekaj podobnega za slovenščino? http://www.computerphilologie.de -- Forum Computerphilolgie (Institut für Sprach- und Literaturwissenschaft TU Darmstadt) ponuja dve novi objavi na temo elektronskih izdaj: Hans-Christian Schmitz / Werner Stark: Herstellen von Verknüpfungen - Zur elektronischen Edition und zum elektronischen Editieren von Immanuel Kants Schriften und Vorlesungen (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/schmitzstark.html); Peter Kegel / Bert van Elsacker: A collection, an enormous accumulation of movements and ideas. Research documentation for the digital edition of the Volledige Werken (Complete Works) of Willem Frederik Hermans (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/kegelel.html). http://its.unc.edu/tl/infobits/bitfeb07.php -- Infobits, elektronski servis za učitelje in študente na Univerzi v Severni Karolini s povezavami na spletne objave o avtorski pravici, javni dostopnosti znanstvenih objav, vseživljenjskem učenju, informacijski pismenosti ... ======== From: "Tatjana Jamnik" Sent: Wednesday, April 04, 2007 11:29 PM Subject: Mednarodna spletna kulturno-umetniska revija POBOCZA Spoštovani, izšla je nova številka literarno-umetniške revije POBOCZA/OBROBJA - odslej lahko prevode prebirate tudi v slovenskem jeziku: http://pobocza.pl/pob27/slo/index.html [...] ======== Od: Nataša Kodrič [natasa.kodric na nuk.uni-lj.si] Poslano: 4. april 2007 9:58 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v aprilu Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 10. aprila od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v četrtek, 26. aprila od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 7 12:43:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Apr 2007 12:43:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Trinko_--_Nove_knjige_pri_Centru_za_slov enščino Message-ID: <00d501c77901$a4236620$6400a8c0@P4> From: "Drago Samec" Sent: Friday, April 06, 2007 2:21 PM Subject: Fw: Vabilo Vabimo Vas na predstavitev zbornika Mons. Ivan Trinko (1863-1954) spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami promotore della conoscenza e del dialogo tra culture, ki bo v petek, 13. aprila 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani. O knjigi bodo spregovorili: predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit, prof. Roberto Dapit, prof. Živa Gruden, akademik dr. Milko Matičetov. Sodelovali bodo avtorji. Na ogled bo postavljena tudi Trinkova knjižnica. --- KD Ivan Tinko ======== From: "Avsenik Maja" Sent: Friday, April 06, 2007 11:19 AM Subject: Tiskovna konferenca bo v sredo,11.4. ob 11. uri. Vabljeni! Na tiskovni konferenci v sredo, 11. aprila 2007 ob 11. uri (soba 527/V. nadstropje FF v Ljubljani) bomo predstavili naslednje nove publikacije Filozofske fakultete: [...] Ina Ferbežar, ur.: Izpit iz znanja slovenščine: Zbirka testov Irena Novak Popov, ur.: Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23) Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič, ur.: Almanah Svetovni dnevi slovenske literature Ina Ferbežar, ur.: Izpit iz znanja slovenščine: Zbirka testov V okviru Izpitnega centra je v letu 2006 nastala zbirka testov za pripravo na izpit iz znanja slovenščine najprej na osnovni, nato pa še srednji in visoki ravni. Namenjena je vsem, ki jim prvi jezik ni slovenščina, potrebujejo pa javno veljavno listino oz. spričevalo o znanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Zbirka, ki jo je uredila Ina Ferbežar, ponuja možnost intenzivnejše priprave na izpit na vseh treh stopnjah: ponuja vse informacije v zvezi s prijavo na izpit, predstavlja posamezne izpitne naloge in izpit v celoti, vključuje pa tudi vzorčne teste za vajo. Irena Novak Popov, ur.: Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23) V zborniku Slovenska kratka pripovedna proza, ki ga je uredila Irena Novak Popov, je objavljenih 61 razprav, ki slovensko kratkoprozno ustvarjalnost osvetljujejo z literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, komparativnih, jezikoslovnih, interkulturnih, translatoloških, recepcijskih in didaktičnih vidikov, razvrščene pa so v naslednjih devet tematskih sklopov: Produktivnost kratke proze v preteklosti in sodobnosti, Individualne poetike - aktualizacije in inovacije, Problemske in tematske interpretacije, Vrstne in formalne osvetlitve, Primerjave - medavtorske in medliterarne, Prevodi in sprejem v drugih jezikih in kulturah, Jezikovne analize, Med folkloro in literaturo, Recepcija in didaktična uporabnost. Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič, ur.: Almanah Svetovni dnevi slovenske literature Po odmevnih projektih Prevajanja slovenskih literarnih besedil (2004) in Svetovni dnevi slovenskega filma (2005) je Center za slovenščino oz. njegov program Slovenščina na tujih univerzah v letu 2006 uspešno izpeljal še projekt Svetovni dnevi slovenske literature. Almanah z istim naslovom, ki je nastal ob projektu, predstavlja 38 izbranih slovenskih ustvarjalcev, ki so skupaj z učitelji slovenščine na univerzah po svetu novembra 2006 pripravili branja svojih del v slovenskem in tujih jezikih, literarne in prevajalske delavnice ter predavanja. V almanah so vključeni tudi zgoščeni prikazi slovenske poezije, proze in dramatike zadnjega desetletja, publikacija pa posreduje še informacije o pomembnejših elektronskih virih o slovenski literaturi. From matija.ogrin na zrc-sazu.si Mon Apr 9 12:52:06 2007 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Mon, 09 Apr 2007 12:52:06 +0200 Subject: [SlovLit] e-izdaje, Brizinski spomeniki Message-ID: <461A1AD6.5020606@zrc-sazu.si> Spoštovani! Veseli me, da vas lahko povabim k ogledu in branju naših novih e-izdaj na prenovljenem spletišču projekta e-ZISS (Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva) na naslovu http://nl.ijs.si/e-zrc/ Na voljo vam je mdr. elektronska izdaja Brižinskih spomenikov, kjer smo ob vsej kompleksnosti vsebine mislili tudi na to, da bo njena 'šolska' stran prilagojena za pedagoško rabo. Prepisi so združeni z zvočnim posnetkom govorne rekonstrukcije BS pokojnega prof. Logarja. Druga nova e-izdaja so Podbevškove Zbrane pesmi, ki jih je uredil Marijan Dović; to je prva kritična in integralna izdaja Podbevška. Vsako našo izdajo si lahko zložite na svoj računalnik in jo uporabljate tudi lokalno, brez povezave; tako bo delovala mnogo hitreje. S kolegom Tomažem Erjavcem, ki je bil pri tem ključen soavtor, s tem ponujava javnosti sadove večletnega dela. Obe novi izdaji bosta še posebej predstavljeni na javni predstavitvi, že zdaj pa ste vabljeni k ogledu. (Morebitne napake sporočite prosim na naslov matija.ogrin na zrc-sazu.si). Velikonočen pozdrav, Matija Ogrin From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 9 13:03:49 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 09 Apr 2007 13:03:49 +0200 Subject: [SlovLit] = slovenistične_aktivnosti=3A_Fragile! _Razred_Gorenjska_Koroška_=2E=2E=2E Message-ID: <461A39B5.26968.DFD2DAD@matjaz.zaplotnik.siol.net> V zadnjih mesecih so se na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani povečale "izvenštudijske" oz. zunajfakultetne aktivnosti, namenjene študentom. 14. marca 2007 so si višji letniki slovenistike v organizaciji Mateje Pezdirc Bartol in Alojzije Zupan Sosič v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali predstavo Fragile!. Gre za večkrat nagrajeno družbenokritično predstavo mlade hrvaške dramatičarke Tene Štivičić v režiji Matjaža Pograjca. Drama, ki se odlikuje z filmsko avtentičnimi dialogi, se dotika mučnih posledic balkanske vojne, izseljencev in problema njihove integracije v globalni evropski skupnosti. Uprizoritev te drame se da najlaže označiti kot izvirno kombinacijo gledališča in filma; oder je namesto z gledališkimi kulisami obdan s studijskimi modrimi stenami, pred katerimi igralci igrajo prizore, preostali del igralskega ansambla pa upravlja s kamerami in miniaturnimi maketami scenskega ozadja. Šele na TV-zaslonih, ki obkrožajo oder, se s pomočjo tehnike se v živo odigrani prizori in slika miniaturne scene združita v končni medij predstave -- v video posnetek. Pred občinstvom tako nastaja čisto pravi film. Po ogledu predstave je potekal živahen pogovor o njej; na vprašanja študentov sta poleg dela igralske zasedbe odgovarjala režiser predstave Matjaž Pograjc in dramaturg SMG Tomaž Toporišič. Za 12. april 2007 je načrtovan še en skupinski obisk gledališča, tokrat predstave Razred Matjaža Zupančiča v SNG Drama. Pomladni meseci pa niso prinesli le ogleda gledaliških predstav, pač pa tudi izvedbe strokovnih ekskurzij za študente. 5. aprila 2007 so se na izlet po Gorenjski odpravili študenti 2. letnika ljubljanske slovenistike. Ekskurzijo sta pripravila Marko Stabej in Urška Jarnovič, vključevala pa je oglede Jesenic, Bleda, Radovljice in Kranja. Fotografije z ekskurzije, ki jih je poslikala in na splet postavila Mariya Sotnikova, si lahko ogledate na spletni strani . Za 11. april 2007 je predvidena ekskurzija na Koroško za tretji letnik ljubljanskih slovenistov. Izlet na Koroško naj bi vključeval organizirani obisk Univerze v Celovcu (in tamkajšnjega Oddelka za slovanske jezike) ter ogled Gosposvetskega polja in Štalenske gore. Ekskurzijo organizirata Vera Smole in študentska predstavnica 3. letnika Melita Grajn. --- Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 9 13:05:27 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 09 Apr 2007 13:05:27 +0200 Subject: [SlovLit] = razpis_za_štipendije_Ustanove_patra_St anislava_Škrabca_2007/08 Message-ID: <461A3A17.16920.DFEAE32@matjaz.zaplotnik.siol.net> Javni razpis Ustanove patra Stanislava Škrabca za dodeljevanje štipendij v štud. letu 2007--2008 Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. decembra 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. marca 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2007--2008, in sicer: (1) -- celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; (2) -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; (3) -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom -- članov Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. (1) Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. (2) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2007--2008 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. (3) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom; -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu; -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja; -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo naj kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "Razpis za štipendije". Rok za prijavo: do vključno 16. maja 2007. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne na telefonskih številkah 01 / 836 10 95 in 01 / 837 26 20 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 6. julija 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 9 19:07:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Apr 2007 19:07:27 +0200 Subject: [SlovLit] Od Milene Message-ID: <00c601c77ac9$8e8b7db0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 09, 2007 11:07 AM Subject: SBR.pdf Spoštovani, vabljeni na predavanje dr. Marie NIKOLAJEVE, z Univerze v Stockholmu, ki bo v torek, 17. aprila 2007 ob 16. uri v predavalnici 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, z naslovom Švedski mladinski roman (Swedish Young Adults novels). V sredo, 18. aprila 2007, bo dr. Nikolajeva sodelovala na mednarodnem simpoziju ob 100-letnici rojstva A. Lindgren, ki bo v Ljubljani v Pionirski knjižnici (Kersnikova 2). Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić ======= From: To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 7 Apr 2007 21:01:23 +0200 Ogledala sem si slovar javnih napisov http://tapor1-dev.mcmaster.ca/~dictwordwild/ -- ter predlagam, da bi napravili nekaj podobnega za slovenščino. Hkrati se prijavljam za sodelovanje pri tovrstnem delu v slovenščini. Že dlje časa zbiram reklame ali javne napise, ki so v povezavi s književnostjo oz. mladinsko književnostjo, predvsem s pravljicami. Lp, Milena Mileva Blažić ======= http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=804 -- javni razpis za sofinanciranje državnih tekmovanj in mednarodnih tekmovanj, olimpiad v znanju za učence, dijake in študente višjih strokovnih šol v letu 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 10 00:04:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Apr 2007 00:04:57 +0200 Subject: [SlovLit] Za prevajalce Message-ID: <003101c77af3$1dbb6350$6400a8c0@P4> From: "Vito Smolej" Sent: Monday, April 09, 2007 11:52 PM Subject: računalniško podprto prevajanje z OmegaT v slovenščini Drage bralke in bralci: Na naslednjem naslovu *http://www.textnart.de/VitosCorner/OmegaT1_6_2sl.zip* si lahko priskrbite OmegaT Ver. 1.6.2 z vmesnikom in pomočjo v slovenskem jeziku. /*Kaj je OmegaT? */ OmegaT je orodje za računalniško podprto prevajanje, svobodno na razpolago za številne platforme. OmegaT pomni, kako prevajate svoja besedila, in Vaše pretekle prevode uporablja kot predlogo pri tekočem delu. Tako imenovani prevodni spomin Vam je lahko v zelo veliko pomoč, posebno kadar gre za besedila, v katerih se veliko ponavlja ali pa ki so si podobna. OmegaT uporablja prevodne spomine, kar pomeni, da Vam lahko vsak trenutek v že prevedenem in zapomnjenem materialu najde predloge, ki so enaki ali pa zelo blizu prevodu stavka, ki ga ravnokar prevajate. Prevodni spomini so tudi zelo priročni v primeru, kadar morate obnoviti dokument, ki ste ga nekoč že prevedli. Nespremenjene stavke se bo prevedlo, kot ste jih je prevedli že prej, za spremenjene segmente pa Vam bo program predlagal starejšo verzijo spremenjenega stavka kot najbolj verjetno možnost. Besedilo boste tako lahko popravljali na zelo udoben in enostaven način. Pri delu lahko uporabljate tudi prevodne spomine iz druge roke, kot so agencije ali Vaše stranke; OmegaT jih bo uporabljal pri svojem delu, prav tako zlahka, kot če bi jih ustvarili vi ... Lep pozdrav Vito Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 10 12:07:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Apr 2007 12:07:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajalci_poezije_--_Vernice_v_leposlov ju_--_Slovenščina_v_Kanalski_dolini_--_Tečaji _v_NUK-u_--_Govorne_tehnologije_--_Štipendije Message-ID: <00b301c77b58$1d33c8e0$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" Sent: Tuesday, April 10, 2007 11:32 AM Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev, revija za poezijo Lirikon 21 in Asociacija Velenika vabijo k sodelovanju prevajalce sodobne svetovne poezije v slovenščino. Prevajaci lahko sodelujejo s prevodom pesmi enega avtorja v obsegu pet do sedem pesmi (v skupnem obsegu ok. sto verzov), ki doslej v slovenščini še niso bile objavljene ne knjižno ne revijalno ne kako drugače. - Prevode je treba poslati (obvezno v elektronskem zapisu) najkasneje do konca aprila '07 na naslov Velenjska knjižna fundacija, Kopališka 3, 3320 Velenje, s pripisom >za HZ '07<, ali po e-pošti: herbersteinsko na gmail.com. Poslanim prevodom je treba priložiti fotokopije besedil v izvirniku, do 5-vrstično biografijo prevedenega avtorja (če ni splošno znan) in prevajalčev naslov/kontakt. Pet do deset izbranih vrhunskih pesniških prevodov bo objavljenih v predpoletni izdaji revije za poezijo Lirikon 21 in s tem nominiranih za častno priznanje Herbersteinski zlat 2007, ki ga bomo izbranemu prevajalcu podelili ob letošnji slavnostni podelitvi Pretnarjeve nagrade ambasadorju slovenske književnosti po svetu (8. junija v Velenju), ki mu bo mdr. posvečen umetniški program s prevedeno poezijo nominirancev. Nominirani prevajalci bodo obenem vabljeni k častnemu odprtju književniške rezidence, ki jo vzpostavlja festival Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov z mednarodno udeležbo. - Za izbor nominiranih prevodov/prevajalcev ni prednosten noben jezik. Enakovredno bodo upoštevani prevodi poezije za odrasle in otroke/mladino. - Lani je festivalno priznanje Herbersteinski zlat prejela prevajalka Nadja Dobnik za prevod pesniškega cikla fr. pesnika Y. Bonnefoyja. ====== From: "marjeta zebovec" Sent: Tuesday, April 10, 2007 11:11 AM Subject: Vabilo Kulturno društvo Obok in LEPA BESEDA vabita na prvo iz serije razmišljanj o slovenskem leposlovju VERNA ŽENSKA V SLOVENSKEM LEPOSLOVJU v petek, 13. aprila 2007, ob 20. uri v Arrupejevi dvorani DSJ, Ul. Janeza Pavla II. 9. Temo bo predstavila Marjeta Žebovec. Ljubitelji slovenskega leposlovja, toplo vabljeni. ====== From: "Zoltan Jan" Sent: Tuesday, April 10, 2007 10:13 AM Subject: vabilo v Trbiž V petek, 20. aprila 2007, ob 19. uri nas Generalni konzulat Republike Slovenije iz Trsta vabi v Hotel Edelhof v Trbižu, kjer bodo predstavili knjigi : Čezmejna sodelovanja med lokalnimi upravami ter Slovenski jezik v javni upravi, sredstvo za sodelovanje med sosedi (gradiva s posvetov). Gre za pomemben dogodek v Kanalski dolini, ki je premalo prisotna v našem razmišljanju. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ====== From: "Srečko Bončina" Sent: Tuesday, April 10, 2007 8:05 AM Subject: Tečaj COBISS/OPAC, sreda, 25.04.2007 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v sredo, 25.04.2007 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si --- Srečko Bončina ======= From: "David Nedeljkovic" Sent: Tuesday, April 10, 2007 8:04 AM Subject: Klubski vecer DUP 12.04.2007 Spoštovani člani Društva univerzitetnih profesorjev! Vabljeni na klubski večer, ki bo v četrtek, 12.04.2007 ob 18:00 v Domu DUP (Reber 11). Predaval bo prof. dr. France Mihelič: Govorne tehnologije za slovenski jezik. V predavanju bo širše predstavljeno področje govornih tehnologij in še posebej dosežki, težave in načrti za nadaljnje delo na področju govornih tehnologij za slovenski jezik. Posebej bodo prikazani sistemi za samodejno razpoznavanje in tvorjenja slovenskega govora ter sistemi za dialog. http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ Lep pozdrav, David Nedeljković ====== http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=805 -- razpis štipendij in šolnin na kulturnem ministrstvu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:38:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:38:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_kaj_pa_je_tebe_treba_ bilo_--_Pravljice Message-ID: <012601c77ccd$28198710$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Thursday, April 12, 2007 6:56 AM Subject: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo V zadnjem obdobju so številni člani slavističega društva Slovenije opozorili na nujnost razprave o položaju slovenščini v šoli, saj menijo, da se se v okviru šolskih reform napovedujejo spremembe, do katerih bi se morala opredeliti tudi širša (slovenistična) javnost. Slavistično društvo Slovenije bo zato v torek, 17. 4. 2007, ob 17h v prostorih Državnega sveta (stavba parlamenta, Šubičeva 4, Ljubljana) organiziralo okroglo mizo z naslovom Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo. Razpravo bo vodil dr. Zoltan Jan, o problematiki pa bodo spregovorili univerzitetni profesorji dr. Boža Krakar Vogel, dr. Igor Saksida, dr. Marja Bešter Turk, profesorji slovenščine na gimnazijah srednjih strokovnih šolah Marjana Hodak, Metka Hojnik Verdev in Zoran Božič, dr. Janez Dular (Sektor za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo), mag. Milena Ivšek (ZRSŠŠ), Daniela Močnik (Društvo za šolo po meri človeka), predstavnik MŠŠ in dr. Janko Kos (član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS). Udeleženci bo skušali osvetliti oz. odgovoriti na številna vprašanja, mdr. kako bodo na status slovenščine v šoli vplivale nove šolske reforme in kako šolske smernice EU, kako je povezan status slovenščine v šoli z družbenim statusom slovenščine in njeno vlogo v EU, ali ima slovenščina v predmetniku preveliko ali premajhno število ur, kakšne naloge ima slovenščina v novih družbenih razmerah in v čem so te naloge specifične, kakšna je vloga šolske politike ipd. Vljudno vabljeni! ====== From: "Aleksandra Kocmut" To: Sent: Thursday, April 12, 2007 1:41 AM Subject: pravljice Pozdrav vsem! Mi lahko kdo svetuje, na koga oz. na katero založbo naj se obrnem, da bi mi mogoče uspelo objaviti pravljice v knjižni obliki? Napisala sem 8 pravljic (cca 10.000 besed), namenjenih starejšim otrokom in tudi odraslim. Hvala in lep dan! Aleksandra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:38:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:38:42 +0200 Subject: [SlovLit] Kazalo Trinkovega zbornika -- O mednarodnem jeziku Message-ID: <012701c77ccd$37834c40$6400a8c0@P4> Predstavitev Zbornika posveta MONS. IVAN TRINKO (1863-1954) Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami / Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture (petek, 13. 4. 2007 ob 11.00 v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana). Monsinjor Ivan Trinko je bil dušni pastir in teolog, obenem pa se je ukvarjal z literaturo, glasbo, s filozofijo, prevajalstvom, z geografijo, aktivno politiko in še s čim. Omenjenim dejavnostim je Trinko skušal dati dva osnovna predznaka: verskega in narodnega. Kot duhovnik se je nedvomno prepustil čustvom v odnosu do svojega ljudstva. Ampak o vsem tem so mnenja soglasna? In je še možno kaj odkriti o njegovem delu in življenju? Prav iz teh vprašanj smo pred dvema letoma priredili posvet Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, ki je potekal v Vidnu in Špetru med 13. in 16. oktobrom 2004 z namenom, da bi zbrali misli strokovnjakov, ki so proučevali Trinkovo delo in zapuščino, v prepričanju, da ostaja še kaj neodkritega v različnih vidikih njegovega dela in življenja in da je treba Trinkov izziv v novih in sodobnih oblikah ponuditi vsem Slovencem in ne samo v videnski pokrajini. Kot smo že takrat povedali, splet pobud, ki smo jih posvetili Ivanu Trinku, ni hotel biti komemoracija, namen je bil pač dati še zlasti mladim generacijam možnost, da Trinka spoznajo in se v njem prepoznajo, saj je bil človek dialoga, navezan na svoje korenine in obenem odprt do drugih kultur. Evropski človek, bi rekli danes. Zbornik posveta, prinaša referate in drugo gradivo posveta. Predstavlja nekakšno kvadraturo kroga ali vsaj skuša predstaviti bralcu celostno podobo beneškega narodnega buditelja. Zborniku smo priložili tudi videodokumentarec Alvara Petriciga in Michele Predan "Ivan", ki postavlja v ospredje vsakdanjost monsinjorja ob visokodonečih tonih, s katerimi je v petdesetih letih publicistika poveličevala njegovo delo in njegove zasluge. Podobno je tudi slikovno gradivo, ki bogati to publikacijo, zajeto tako iz literarnega in znanstvenega dela raziskovalca in pesnika Ivana Trinka (pisma, besedila, partiture) kot iz njegovega vsakdanjega življenja skozi redke osebne predmete, ki jih družina še hrani. Besede in podobe nam torej kažejo pot, ki jo je ta veliki človek začrtal in po kateri želimo nadaljevati naše delo. Seznam in naslov prispevkov: MICHELE OBIT, Spremna beseda ROBERTO DAPIT, Predgovor FEDORA FERLUGA PETRONIO: Ivan Trinko prevajalec iz slovenske književnosti v italijanščino JOŽE PIRJEVEC: Ivan Trinko: Politična, literarna in umetnostna zgodovina Jugoslavije MARKUS GIGER & MIRIAM GIGER: Korespondenca s Češko v zapuščini Ivana Trinka GIORGIO CADORINI: Trinkova prevoda iz češčine in njegovi češki spisi LOJZKA BRATUŽ: Trinkovi stiki z Goriško MARIJA KACIN: Ivan Trinko - pomembnost njegove slovnice in njegova osebnost v zapisih Antona Kacina ŽIVA GRUDEN: Ivan Trinko: njegova - in naša - pot do slovenščine BRANKO MARUŠIČ: Ivan Trinko in slovensko zgodovinopisje GIORGIO BANCHIG: Ivan Trinko in politično-socialna angažiranost katoličanov v Furlanji v začetku 20. stoletja MARINO QUALIZZA: Realizem in idealiteta v filozofiji Ivana Trinka IGOR JELEN: Ivan Trinko geograf FRANC KRIŽNAR: Ivan Trinko - polihistor in glasbenik. O Trinkovi glasbi v zadnjih 50-letih DRAGO SAMEC: Trinkova knjižnica tudi v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani IVANKA URŠIČ: Srečanja Ivana Trinka in Ludvika Zorzuta - Pri Pirnovih široko, toplo je ognjišče" LILIANA SPINOZZI MONAI: ... Še o odnosih med Ivanom Trinkom in Janom Baudouinom de Courtenayjem ... LUCHE NAZZI: Un Sclâf Furlanon: Ivan Trinko in furlanski regionalizem MATIČETOV MILKO: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji. Trinkovo darilo slovenskemu muzeju v Ljubljani ALVARO PETRICIG, MICHELA PREDAN,: Video Projekt >Ivan< ob 50. obletnici smrti msgr. Ivana Trinka --- Ivan Trinko v knjižnicah in arhivih Kazalo slik ======= Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com namesto Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 10. april 2007 22:44 Zadeva: LK, 16. april 2007 LK FF vabi na 852. sestanek v ponedeljek, 16. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Tomaž Longyka, univ. dipl. ekon. in abs. prava, strokovni prevajalec in terminolog. Tema predavanja: O lastnostih, ki jih mora imeti mednarodni jezik, in kako bi angleščina prestala preizkus. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:47:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:47:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_simpozija_Prežihov_Voranc_Lovr o_Kuhar=3A_Pisatelj_politik_patriot Message-ID: <016101c77cce$76825a70$6400a8c0@P4> Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Seilerstätte 2, 1010 Dunaj Univerza na Dunaju, Inštitut za slavistiko, Spitalgasse 2-4, Hof 3, 1090 Dunaj Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana SIMPOZIJ Prežihov Voranc - Lovro Kuhar: Pisatelj / politik / patriot, 19. in 20. aprila 2007, SZI (1010 Wien, Seilerstätte 2) četrtek, 19. aprila 2007 10.00-10.10 Vincenc Rajšp, Pozdrav 10.10-10.30 Lev Detela, Tri eksistencialna srečanja s Prežihovim Vorancem: Voranc mojega otroštva; Voranc študentskih let; "Postsocialistični" Voranc na prelomu 20. in 21. stoletja 10.30-10.50 Mirko Messner, Prežihova politična in umetniška osebnost - interference v njegovih spisih in novelah 11.10-11.30 Petra Svoljšak, Prva svetovna vojna v življenju in delu Prežihovega Voranca 11.30-11.50 Vida Deželak-Barič, Politični vzpon in zaton Prežihovega Voranca v 30-letih 11.50-12.10 Ervin Dolenc, Kuharjeva skupina v vodstvu KPJ 14.30-14.50 Bojan Godeša, Prežihov Voranc in reševanje mejnega vprašanja med drugo svetovno vojno 14.50-15.10 Marko Jesenšek, Besedoslovno-skladenjska podoba Prežihovih Solzic 15.10-15.30 Zinka Zorko, Korenine koroščine v Prežihovem knjižnem jeziku 15.50-16.10 Urška Perenič, Prežihov Voranc in Josef F. Perkonig - interkulturna študija dveh pisateljskih eksistenc 16.10-16.30 Bojan Borstner, Obračun ali kako posameznika določa zgodba? 16.30-16.50 Andrej Leben, Publicistično in literarno delo Prežihovega Voranca in povojna avstrijska Koroška 16.50-17.10 Igor Grdina, Prezrto poglavje iz biografije Prežihovega Voranca petek, 20. aprila 2007 09.30-09.50 Jerca Vodušek Starič, Voranc v preiskavi Udbe 09.50-10.10 Aleš Gabrič, Voranc kot predsednik Ljudske prosvete Slovenije 10.10-10.30 Katja Sturm-Schnabl, Prežihov Voranc in Engelbert Obernosterer: vdanost in upor usodi kmečkega človeka 10.50-11.10 Avguštin Malle, Prežihove povezave s koroškimi Slovenci na avstrijskem Koroškem 11.10-11.30 Danijel Grafenauer, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946-1950 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 17:25:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Apr 2007 17:25:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Milojka_Jakomin_--_Zagrebačko_kazali šte_v_Ljubljani_--_Učna_obveznost_slovenistov_- -_Knjižne_novosti_na_slovenistiki_in_slavistiki_F F_UL_-- Message-ID: <008a01c77ddf$ea201aa0$6400a8c0@P4> From: "Zvonko Kovač" Sent: Friday, April 13, 2007 11:57 AM Subject: Milojka Jakomin 12. aprila 2007 je umrla Milojka Jakomin, višja lektorica za slovenski jezik na Katedri za slovenski jezik in književnosti Filozofske fakultete univerze v Zagrebu. Pogreb bo v ponedeljek ob 15.00 na pokopališču Mirogoj. Milojka Jakomin je bila rojena 16. 11. 1949 v Ljubljani, maturirala je na gimnaziji v Zagrebu 1968, na FF v Zagrebu leta 1973 dokončala študij jugoslavanskih jezikov in književnosti ter komparativne književnosti in od tedaj dalje polnih 32 let predavala slovenščino na isti fakulteti. ========= Od: Durda Strsoglavec [durda.strsoglavec na guest.arnes.si] Poslano: 12. april 2007 20:57 Zadeva: ZKM v Ljubljani V sredo, 18. 4. 2007, ob 20.00 bo v Slovenskem mladinskem gledališču gostovalo Zagrebačko kazalište mladih (ZKM) s predstavo S druge strane avtorjev in režiserjev Nataše Rajković in Boba Jelčića. Igrajo: Ksenija Marinković, Krešimir Mikić, Jadranka Đokić in Nikša Butijer. Dve ženski in dva moška. Štirje ljudje v različnih (družinskih, sosedskih, prijateljskih) povezavah, obsojeni drug na drugega, hkrati pa izolirani vsak v svojem svetu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In številna vprašanja, ki jih zastavljajo samim sebi in drug drugemu. ====== From: "Samo Koler" To: Sent: Friday, April 13, 2007 1:54 PM Subject: delovna obveznost učiteljev slovenščine Ali se kdo od slovlitovcev spomni, kdaj je bila slovenistom v srednjih šolah priznana 19-urna učna obveznost? Kakšna je bila argumentacija? Kdo je to dosegel? Kje bi se še dobili kakšni materiali o tem? Lep pozdrav, Samo Koler, Gimnazija Bežigrad ======= Od: aleksandra.belsak na guest.arnes.si Poslano: 13. april 2007 8:09 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo Spoštovani, slovenisti iz prakse smo se na načrtovano zmanjševanje ur slovenščine ozvali s protestom, vendar ni mnenje srednješolskih profesorjev nikogar zanimalo. Veseli me, da se je zganila "glava" slovenistov, sicer ne bo mogoče preprečiti najhujšega. Menim, da pretirano prilagajanje evropskim šolskim sistemom ni ustrezno, saj imata v našem primeru znanje materinščine in poznavanje književnosti bistveno drugačen pomen kot pri petdesetmilijonskih narodih. Javnega pogovora o problematiki se že veselim. -- Aleksandra Belšak ======= From: "Sollner Anka" Sent: Friday, April 13, 2007 3:47 PM Subject: Seznam novosti 2007, 1 Tokrat vam prvič pošiljam Seznam novosti Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko v elektronski obliki (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/novostiohk_sla2007jan_mar.html). Upam, da boste na ta način še hitreje našli ustrezno novo literaturo, ki smo jo pridobili v zadnjih treh mesecih in jo hranimo v knjižnici. Če pa si boste zaželeli tiskano verzijo tega dokumenta, ga boste, v omejenih količinah seveda, lahko naslednji teden dobili v knjižnici. V upanju, da boste s to našo novo storitvijo zadovoljni, vas lepo pozdravljam. -- Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 21:43:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Apr 2007 21:43:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_književnost_in_njeni_bodoč i_varuhi_v_besedi_in_sliki_--_Gradnikov_simpozij_v_ Vidmu Message-ID: <016b01c77e03$fd0df320$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Friday, April 13, 2007 9:17 AM Subject: Video predavanja na FF http://videolectures.net/ff07_ljubljana/ -- med video posnetki predavanj na FF je tudi Boris Pahor. ========= http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/brucovanje07/index.html -- nekaj posnetkov s slovenističnega brucovanja/bručevanja 11. 4. 2007 v gradu Kodeljevo. ========= From: "fedora ferluga" Sent: Sunday, March 04, 2007 11:56 PM Subject: gradnik Program mednarodnega simpozija Alojz Gradnik (1882--1967), pesnik Goriških Brd: Ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti, ki ga pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom organizira prof. dr. Fedora Ferluga-Petronio (Univerza v Vidmu, Palača Florio, l. Palladio 8). Četrtek 19. aprila 2007 ob 11.00 Otvoritev simpozija: veleposlanik Republike Slovenije v Rimu prof. dr. Andrej Capuder, Župan Občine Brda g. Franc Mužič Pozdravni govori: dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope, predsednik Furlanskega filološkega društva Franc Zadravec (SAZU - Ljubljana), "Zemlja - mati" v pesmih Alojza Gradnika Fedora Ferluga-Petronio (Univerza v Vidmu), Čutnost in duhovnost v poeziji Alojza Gradnika Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini - Janez Premk, Lucia Berto, Roberto Dapit, Massimiliano Verdini Popoldne ob 15.30 Ana Toroš (Univerza v Novi Gorici), Prevajalski opus Alojza Gradnika Vladimir Osolnik (Univerza v Ljubljani), Gradnikov Gorski venec - prevod pesnitve Petra I Petrovića Njegoša v slovenščino (Ljubljana 1947) Miran Košuta (Univerza v Trstu), Prevodi Gradnikove poezije v italijanščino Roberto Dapit (Univerza v Vidmu), Prevajanje Alojza Gradnika v furlanščino Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini Aleksandra Žabjek (Univerza v Neaplju), "Samo spomini / življenje pravo so !": Alojz Gradnik poje v prevodu Luigija Salvinija Francka Premk (ZRC-SAZU / Ljubljana), Gradnikova soustvarjalnost pri upesnitvi psalmov Janez Premk (pesnik - Ljubljana), Gradnik človek, sodnik in pesnik Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini Petek, 20. aprila 2007, 8.30 Pozdravni govor rektorja Videmske univerze prof. dr. Furija Honsella Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani), Alojz Gradnik in slikarstvo Lojzka Bratuž (Univerza v Novi Gorici), Gradnikov Tolminski punt Katja Mihurko Poniž (Univerza v Novi Gorici), "Ženske - roj minljivih rož na trati" - ženskost med erosom in tanatosom v Gradnikovi poeziji Denis Poniž (Univerza v Ljubljani), Od Cankarjeve Lepe Vide do Gradnikovih Padajočih zvezd - podobe senzualnosti v pozni moderni Pozno dopoldne ob 11. uri: Izlet v Medano, pesnikov rojstni kraj (obisk pesnikove rojstne hiše in groba, sprejem in kulturni program na gradu Dobrovo, zaključek simpozija) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 14 06:34:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Apr 2007 06:34:45 +0200 Subject: [SlovLit] Slikanice za slepe -- Popravek Message-ID: <00c001c77e4e$3b968ea0$6400a8c0@P4> From: Milena Mileva BLAZIC Sent: Thursday, April 12, 2007 9:29 AM Subject: za slovlit Mednarodni posvet o tipnih slikanicah za slepe - 17. in 18. aprila 2007 v Ljubljani, Zavod za slepo in slabovidno mladino 17. april 2007 - torek 9.30 Pozdrav in nagovor 10.00 Philippe Claudet: The Tactus story and the tactile books situation in France (produkcija, distribucija) 12.00 Ogled slikanic 12.45 Aksinja Kermauner: Snežna roža, tipna slikanica za slepe; založba Miš (izdelava in distribucija tipnih slikanic) 13.30 Klara Ramljak: Predstavitev tipne slikanice za diplomo 15.15 Pietro Vecchiarelli: The Tactus impact in Italy and the tactile books situation in Italy 17.30 Nina Schmidt: predstavitev tipne slikanice za diplomo 18.00 Ogled slikanic Razstava: pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku, predvsem tipne slike, posterji [...] ===== Popravljam napaki v sporočilu o smrti Milojke Jakomin (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002087.html): rodila se je 16. 10. 1949, pogreb pa bo na Mirogoju na krematoriju. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 16 19:00:24 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 16 Apr 2007 19:00:24 +0200 Subject: [SlovLit] = pred_kratkim_izšlo=3A_Paternujeve_Št udije_in_zbornik_Pogledi_na_S=2E_Gregorčiča Message-ID: <4623C7C8.19789.18AF0DB@matjaz.zaplotnik.siol.net> Boris Paternu: Književne študije 2. Ljubljana: Intelego, 2006. 188 str. Nova Paternujeva knjiga prinaša izbor osemnajstih novejših Paternujevih prispevkov (razprav in člankov), ki so bili že objavljeni v različnih publikacijah. Najstarejši prispevek je besedilo o Ivanu Minattiju, ki je bilo leta 1999 objavljeno kot spremna beseda k izboru Minattijeve poezije Pod zaprtimi vekami. Ponatisnjene tudi tri Paternujeve razprave (o Lipušu, jezikovnih travmah v sodobni slovenski književnosti in o vprašanjih sodobne literarne zgodovine), ki so v minulih štirih letih izšla v reviji Jezik in slovstvo. Knjigo uvaja intervju, ki ga je 2006 (v letu Paternujeve osemdesetletnice) s Paternujem za Književne liste pripravil Peter Kolšek. Barbara Pregelj in Zoran Božič (ur.): Pogledi na Simona Gregorčiča. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2006. 144 str. V publikaciji je objavljenih štirinajst prispevkov, ki so bili razen enega (članek I. Prosenc Šegule o prevodih in obravnavah Gregorčičevega dela v italijanščini) predstavljeni na mednarodnem simpoziju o Simonu Gregorčiču. Simpozij sta 10. novembra 2006 v Kobaridu organizirala Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici in Občina Kobarid. Osrednje teme prispevkov, kot jih v uvodni predstavitvi povzema sourednica knjige Barbara Pregelj, so "vrednotenje Gregorčičeve poezije, njegova korespondenca s Prešernovim ustvarjanjem, pa tudi recepcija Gregorčičeve poezije tako znotraj literarnega kanona, ki ga vzpostavlja šolstvo, kot v tujini, še zlasti v prevodih v italijanščino". Na začetek knjige so umeščeni prispevki o liku in pomenu Simona Gregorčiča in njegovega delovanja (M. Glavan, B. Marušič, B. Kravos in S. Fatur), sledita prevodoslovna članka (I. Prosenc Šegula in F. Ferluga Petronio) ter članka o srednješolski recepciji Gregorčičeve poezije nekoč (Z. Božič) in danes (M. Melinc). V drugo polovico zbornika so uvrščeni prispevki interpretativne narave: tu sta verzološko obarvana članka A. Bjelčeviča in V. Nartnika, stilna analiza pesmi Človeka nikar! T. Sajovica in prispevka o komičnih elementih (D. Bandelli) in liku otroka (M. Mileva Blažić) v Gregorčičevem opusu. Knjigo zaključujeta jezikoslovni članek M. Grgič in krajši dokumentaristični zapis J. Dolenca o okoliščinah slovesnega Gregorčičevega pogreba. --- Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 16 19:41:53 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 16 Apr 2007 19:41:53 +0200 Subject: [SlovLit] spletni portal Sigledal, tragikomedija Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? Message-ID: <4623D181.20306.1B0EDA6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Predstavitev spletnega potrala Sigledal bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani v sredo, 18. 4. 2007, od 16.30 do 17.10 v pred. 404. Spletno mesto Sigledal (http://www.sigledal.org) je zaživelo 8. februarja 2007. V dobrih dveh mesecih ga je obiskalo veliko ljudi, veliko navdušencev pa ga je začelo tudi soustvarjati. Pišete nam, da nas radi berete in da vam je všeč ažurnost prispevkov. Želimo si, da bi vsa slovenska gledališča prepoznala spletno mesto Sigledal kot svoje spletišče; želimo si sodelovanja z vsemi slovenskimi univerzami, z ustvarjalci, raziskovalci, ljubitelji ... Skupaj lahko ustvarimo portal znanja in križišče informacij. Portal bo predstavil njegov idejni vodja in ustanovitelj, gledališki režiser Samo M. Strelec. Gradijo ga še Tamara Matevc (glavna urednica Veže), Gregor Matevc (tehnična izvedba), Zala Dobovšek, Branka Nikl Klampfer, Marija Holc in Metka Lipovž. Več informacij: http://www.sigledal.org/index.php?id=32&tx_ttnews[tt_news]=82&tx_ttnew s[backPid]=31&cHash=a6dc765dbf in www.ff.uni- lj.si/oddelki/primknjz/ogled_novice.asp. --- Tamara Matevc ===== Dramska skupina Megaron predstavlja tragikomedijo Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? Nevrološka klinika ... pacienti, ki manifestirajo bizarne sindrome ... ambiciozna mlada psihoterapevtka ... prodajalec delikates, ki izgubi osebnost ... eksperimentalni projekt, v katerem želijo ustvariti novega vsestranskega človeka ... borba za odkritje prave človekove narave ... Poglejte si mojstrsko narejen video-napovednik predstave na http://www.megaron.si/kajpaleonardo/trailer.html. Premiera predstave: četrtek, 12. april, ob 20:00 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Ponovitve: sreda, 18. april, ob 19.30 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu; petek, 20. april, ob 19.30 v Kulturnem domu v Komendi; sobota, 12. maj, ob 20:00 v Kulturnem domu v Valburgi. Cena: odrasli 5 EUR, dijaki in študentje 3 EUR, otroci do štirinajstega leta zastonj. Prodaja kart na dan predstave, rezervacije na info na megaron.si, informacije na http://www.megaron.si. --- Lea Mencinger From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 20:27:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 20:27:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Asistentsko_delo_--_Umetnostna_terapija_ --_Posebna_št=2E_SR_--_Okrogla_miza_o_slovenš čini_v_šoli_--_Tiskovka_na_FF_--_Veronika_Desen iška_na_ZRC_SAZU Message-ID: <015d01c78054$ed93c0c0$6400a8c0@P4> From: "Mojca Stritar" To: Sent: Monday, April 16, 2007 11:19 AM Subject: Iščemo nove asistent(k)e Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik želi spoznati simpatične in delavne fante ter dekleta za vročo poletno romanco. Če ste študenti/-tke višjih letnikov slovenistike in vas zanima atraktivno asistentsko delo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, na Poletni šoli ali na Mladinski poletni šoli slovenskega jezika, pošljite prošnjo s kratko predstavitvijo do 4. maja 2007 na center-slo na ff.uni-lj.si. Samo resne ponudbe pod šifro: "S slovenščino nimam težav!" --- Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, www.centerslo.net ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 16, 2007 1:50 PM Subject: Fw: pzu obvestilo kreativna drama in storytelling From: Breda Kroflic Sent: 16. april 2007 8:50 Obveščamo Vas, da bo potekala delavnica Pripovedovanje zgodb in ustvarjalne dramske dejavnosti v umetnostni terapiji na temo Storytelling and Creative Drama for Children (prof. dr. Jack Zipes, University of Minnesota, Minneapolis, ZDA) KDAJ in KJE? Petek, 4. 5. 2007, 12.00--15.00, Delavnica z učenci 5.c razreda OŠ Trnovo, Ljubljana. Hospitacija in razprava. (OŠ Trnovo, bus 9 Trnovo, iz-stop Ziherlova, z južne obvoznice izvoz Center) Petek, 4. 5. 2007, 16.00--19.00, Pedagoška fakulteta, pred. 112 Sobota, 5. 5. 2007, 10.30--13.30, Pedagoška fakulteta, pred. 112, 302, mala telovadnica [...] Delavnica je aktualna za specializante in specialiste pomoči z umetnostjo vseh smeri ter za druge podiplomske študente in za druge zainteresirane udeležence. --- Breda Kroflič in Milena Blažić ========= From: "Andreja Zele" To: Sent: Monday, April 16, 2007 8:45 AM Subject: SR-posebna stevilka Vse zainteresirane obvescam, da posebno (dvojezicno) jezikoslovno stevilko Slavisticne revije Slovensko jezikoslovje danes lahko tudi kupijo v knjigarni FF. Cena obsezne stevilke (744 str.) je 15 EUR. ============ From: "Klemen Lah" To: Sent: Sunday, April 15, 2007 10:06 PM Subject: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo Spoštovani slovlitjani/ke, dovolite mi, da vas še enkrat spomnim na okroglo mizo o slovenščini v šoli, ki bo v torek, 17. 4. 2007, ob 17h v prostorih Državnega sveta. Za vse, ki se boste udeležili razprave, bo moderator dr. Zoltan Jan ob koncu pripravil tudi ogled parlamentarne stavbe. Lp, Klemen Lah =========== http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/DogodkiPretekli/Tiskovna20070411/index.htm -- s tiskovne konference FF 11. 4. 2007 (slikal Matjaž Rebolj). ======= From: To: Sent: Sunday, April 15, 2007 9:00 PM Subject: Fw: Historicni seminar Historični seminar ZRC SAZU 19. april 2007: mag. Mojca Kovačič (Ljubljana): Veronika Deseniška - nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Poroke so v srednjem veku temeljile na natančno izdelanih zakonih, ki jih je nekje od 13. stoletja naprej urejalo kanonsko pravo. Od 4. lateranskega koncila (1215) naprej je bila poroka zakrament, za sklenitev zakona pa je bila formalno potrebna le medsebojna privolitev ženina in neveste. A kljub temu prihodnja zakonca pri izbiri partnerja nista imela nobene besede. Je že res, da izraz matrimonium contrahere, ki ga navajajo mestni zakoniki, kaže na to, da je bila poroka priznana kot sporazumni dogovor med možem in ženo, pri čemer je imel duhovnik le vlogo priče, a po vsej verjetnosti je načelo konsenza ostalo samo v besedah, ki sta jih ženin in nevesta izmenjala pred duhovnikom, dejansko pa je odločitev o sklepanju zakonske zveze ostala še naprej predvsem v rokah staršev in skrbnikov. Posledica obojestranske privolitve, ki je po kanonskem pravu zadostovala za sklenitev zakonske zveze, in pa seveda posledica že vnaprej dogovorjenih porok so bile skrivne poroke ali od staršev nedovoljene poroke. Proti tem porokam se je borilo tudi statutarno pravo, a verjetno so se jih veliko bolj bali plemiči, saj so jim lahko sinovi ali hčerke s skrivno poroko prekrižali njihove velike načrte. Eden od najbolj znanih primerov nedovoljene poroke je zagotovo poroka Friderika II. Celjskega z Veroniko Deseniško, ki se je končala z Veronikino smrtjo (umorom?). Mojca Kovačič je bila rojena 1977 v Slovenj Gradcu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala zgodovino in leta 2001 diplomirala. Njena diploma z naslovom >Prijazne, pobožne, skromne, čednostne in plemenite<: kako je Paolo Santonino videl in opisal ženske in kako so ženske dejansko živele je izšla tudi v Zgodovinskem časopisu. Takoj po diplomi se je vpisala na podiplomski študij in leta 2004 magistrirala s temo Ženska v srednjem veku na Slovenskem. Od septembra 2004 je mlada raziskovalka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji, na katere zagovor trenutno čaka, obravnava plemkinje v srednjem veku na Slovenskem. Udeležila se je že številnih mednarodnih simpozijev doma in v tujini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 20:52:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 20:52:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Kult_žrtve_--_Tekmovanje_v_interpretac iji Message-ID: <01cd01c78058$664abd40$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Zaplotnik" To: Sent: Monday, April 16, 2007 8:41 PM Subject: SR -- Dialogi v Konzorciju: Kult žrtve -- Talenti na plano: Tekmovanje v interpretaciji literature Subject: Dialogi v knjigarni Konzorcij Date sent: Fri, 13 Apr 2007 09:51:39 +0200 From: "Metka Zver" Dialogi: Kult žrtve torek, 17. aprila ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Dialogi, pogovori o in ob knjigah, ki jih organizira knjigarna Konzorcij, so letošnjo pomlad posvečeni širokemu polju odnosov med spoloma, kot jih tematizirajo različne vede, ki se srečujejo v okviru študij, poimenovanih študije spolov, feministična teorija, antropologija spolov ... Letošnja voditeljica Dialogov je Renata Šribar. Aprila bo gost Dialogov dr. Dragan Petrovec, avtor odmevnega dela Kult žrtve, ki med drugim tematizira tudi slovensko literarno tradicijo oz. avtohtoni slovenski mit ženske žrtve. V pogovoru bomo skušali preseči argumente naravne oz. dane delitve vlog v spolnih hierarhijah, ki se vzpostavlja tudi z nasiljem. Ob tem se bomo dotaknili tako pojmovanja ženske žrtve v kazenskem pravu in praksi kot medijskih prikazov nasilja. Vljudno vabljeni! Mladinska knjiga Trgovina ======= From: "Veronika Maver" Date sent: Sun, 15 Apr 2007 22:42:04 +0200 Subject: [dsps] talenti na plano Tekmovanje v interpretaciji literature Si rad v središču pozornosti? Pogrešaš dni, ko si stal pred celo šolo in recitiral Franceta Prešerna? Potem bo to nekaj zate -- 10. maja 2007, ob 18h bo v dvorani OŠ Prežihovega Voranca pod okriljem Kluba študentov anglistike in germanistike (KŠAG -- http://www.student- info.net/ff/sis.php?id=2&drustvo=ksag) potekalo tekmovanje v interpretaciji literature. Tako je, iščemo tiste, ki si bodo drznili pokazati svoje retorične akrobacije ter se pri tem držali naslednjih pravil: -- nastopi naj bodo dolgi do 5 minut, -- besedilo naj bo bodisi v slovenščini bodisi v angleščini, -- izbor besedila je prepuščen tekmovalcem, lahko je tudi avtorsko, vendar mora biti literarno (proza, poezija ali drama), -- način interpretacije je poljuben (recitiranje ali deklamiranje). Če soglašaš z vsemi pogoji, potem vedi, da sprejemamo prijave na e- mail peter.zargi na siol.net ali na telefonski številki 041 589 212. In brez skrbi, nagrade bodo! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 23:03:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 23:03:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Josip_Osti_na_koprski_FHŠ_--_Breda_Smo lnikar_oproščena Message-ID: <025f01c7806a$a4d66070$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Monday, April 16, 2007 10:43 PM Subject: Josip Osti na koprski FHŠ Niz pomladnih literarnih večerov v novih prostorih Fakultete za humanistične študije Koper je v četrtek, 12. aprila 2007, uvedel pogovor doc. dr. Marcella Potocca z letošnjim prejemnikom Jenkove nagrade, pesnikom, prevajalcem in medkulturnim posrednikom Josipom Ostijem. Beseda je med drugim tekla o pesnikovi izkušnji vojne in njenih odsevih v poeziji, življenju na vlaku med Sarajevom in Ljubljano in dilemah mononacionalnega pristopa literarne zgodovine v primeru večjezikovnih avtorjev iz različnih kultur. Z branjem iz čisto sveže zbirke haikujev Dan in noč vsakdana, ki je v slovenščini, makedonščini, angleščini in "jeziku spominov", tj. avtorjevi materinščini, izšla pri makedonski založbi Blesok, se je avtor poklonil širšemu prostoru večkulturne Slovenske Istre, hkrati pa tudi zahvalil številnemu študentskemu občinstvu, zbranemu v proti morju usmerjeni predavalnici Maestral: Čolni na suhem. / Hrepenijo po morju / in maestralu. Vladka Tucovič ======== Delo in Večer sta v soboto, 14. aprila 2007, poročala o oprostilni sodbi ustavnega sodišča v zadevi Smolnikar. Ustavno sodišče, ki je pred leti, ko je šlo za pisatelja Matjaža Pikala, tudi že poseglo, je v postopku, ki se vleče osem let, zdaj 'rehabilitiralo' pisateljico Bredo Smolnikar in njeno knjigo Ko se tam gori olistajo breze, prepovedano v 'imenu ljudstva'. Ustavni sodniki so ugodili ustavni pritožni Brede Smolnikar in razveljavili sporni obsodbi dveh ljubljanskih sodišč, višjega in okrožnega. In zavrnjen je zahtevek tožnic, ki so v pisateljičinih pripovedkah razbrale svojo družino in potem terjale, da se mora javno opravičiti, knjigo pa umakniti iz prodaje in je ne več tiskati, ali pa bo za vsak dan nadaljnje prodaje plačala 50 tisoč tolarjev. Ustavno sodišče je ocenilo, da pisateljica povprečnemu bralcu daje vedeti, da njena knjiga ne opisuje resničnosti in naj je ne dojema dobesedno. "Smolniarjeva ni hotela nikogar žaliti, želela je le ustvariti fiktivno zgodbo o fiktivnih literarnih junakih." (Vanessa Čokl) Literarni večer z Bredo Smolnikar, ki ga bo vodila Meta Kušar, bo v sredo, 18. aprila 2007, ob 18.00 v knjigarni Prešernove družbe na Igriški 5 v Ljubljani (za filozofsko fakulteto). Vladka Tucovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 08:33:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 08:33:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Učna_obveznost_slovenistov Message-ID: <004d01c780ba$63215630$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Zadeva: Učna obveznost slovenistov Datum: 14. april 2007 19:25 Pojasnilo kolegice Aleksandre Belšak bi želel nekoliko dopolniti kot eden izmed izpostavljenih pri takratnih protestih. Učitelji slovenščine so domala vsa leta po drugi svetovni vojni (pa tudi daleč nazaj pred tem) v takšni ali drugačni obliki imeli priznano dodatno delo zaradi popravljanja šolskih nalog (nikoli pa ne vsega dodatnega dela, kot je razvidno iz poročil o zborovanjih Slavističnega društva Slovenije). Ob širjenju računalnikov je med ministrovanjem dr. Venclja nastala zamisel, da bi centralizirali tudi obračunavanje plač, tako da bi vsak zaposlen v šolstvu dobival čeke neposredno iz ministrstva. Zaradi tega nikoli uresničenega projekta je bilo potrebno odpraviti vse mogoče dodatke, med drugim tudi dodatek zaradi šolskih nalog. In čez noč, leta 1991, so določila samoupravnih aktov spremenili. Temu smo se na sindikatu (SVIZ) uprli in ker pogovori in tudi javna soočenja niso obrodili sadov, smo ob vseh takratnih šolskih stavkah organizirali še bojkot popravljanja šolskih nalog, ki je imel velik odmev v javnosti (prim.: Bojkot pisnih izdelkov pri slovenščini, matematiki, tujih jezikih.- Šolski razgledi 13. 1. 1992, št. 1, str. 2 (več ponatisov); Nekulturno obtoževanje.- Dnevnik 14. 1. 1992, št. 12, str. 2 (Polemika Zoltana Jana s Petrom Vencljem - Nekulturno izsiljevanje, ibd. 9. 1. 1992; Bojkot šolskih nalog je delovni prekršek.- Delo 28. 3. 1992, št. 72, str. 30 (Sobotna priloga); itd.) Bilo je pestro, razgibano, napeto . Napravil sem izračun konkretnega dela s pisnimi izdelki, ki so bili tedaj predpisani z učnimi načrti; primerjavo učnih obveznosti v različnih državah in dokazoval, da imajo diferencirano učno obveznost tudi drugje in tudi pri nas, ker imajo pri nekaterih drugih predmetih laborante, pa lektorje, manjše skupine itd. Ob koncu šolskega leta je kljub vsemu večina učiteljev potegnila iz predalov popravljene šolske naloge in miroljubno zaključila ocene, našo zahtevo pa sem ponavljal ob vsaki priložnosti, tudi ko sem bil izvoljen v državni svet in tudi pri sprejemanju nove šolske zakonodaje 1995. leta. Takrat, ko sem predlagal tudi množico drugih pripomb na predlagane šolske zakone, mi je minister Slavko Gaber poslal namig, da vlada ne bo nasprotovala amandmaju, da se učiteljem slovenščine zniža učna obveznost, vendar ne več kot eno na teden (po tedanjih izračunih bi bilo pravično če bi imeli vsaj tri ure manj). Na to ponudbo smo pristali, ker smo računali, da bomo kdaj kasneje dosegli pravičnejše priznanje, vendar ni nikoli prišlo do resnih zahtev učiteljev slovenščine, učitelji matematike in tujih jezikov pa so že bojkot popravljanja nalog zelo hladno sprejeli, ogorčeno pa so mu nasprotovali učitelji drugih predmetov. Med zakonodajnim postopkom je matično telo parlamenta navedena amandmaja na zakona o osnovni šoli in srednjih šolah podprlo, na plenarnem zasedanju državnega zbora pa se je zapletlo. Zaradi procedure poslanci niso sprejemali amandmaje po vrstnem redu členov v zakonu, pač pa so preskakovali z amandmaja na amandma (po načelu: če se sprejme tega, je ta amandma brezpredmeten .). Ob našem amandmaju ni bilo nobene razprave, vendar mu je pri zakonu o osnovni šoli zmanjkalo par glasov. Še danes ni jasno, ali je bilo to dogovorjeno ali je šlo za spodrsljaj, ker so enak amandma pri zakonu o srednjih šolah gladko sprejeli. Ker je minister obljubil, da bo neenakost izenačil pri normativih (kmalu je to tudi izpolnil), nismo nadaljevali boja za staro pravdo. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 08:33:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 08:33:01 +0200 Subject: [SlovLit] = B=2E_Gradišnik_--_T=2E_Longyka_--_S=2E _V=2E_Lesnikov_--_M=2E_Sotnikova_--_B=2E_Smolnikar Message-ID: <004901c780ba$408ccc30$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" Sent: Tuesday, April 17, 2007 12:14 AM Subject: ROKA KONČNO VRŽE KAMENČEK V VODO (Pozdravljeni, kamenčki in kamenčice! Preden vržete žabico, morda pobrišite mojo zahvalo v oklepaju! Ali pa tudi če ne, kakor vam je ljubše. Podpišete se seveda na dnu. Hvala vam - Branko) Hojla, k meni je pripotoval tale link do Gradišnikovega bloga o "Roki vodi kamnu" (http://bgradisnik.blog.siol.net) pa ga pošiljam še tebi. Če ga prepošlješ tudi ti, ga pošlji samo takšnim, ki jim to ne bi bilo v nadlego. Nočemo, da bi valovi prevrnili barko - samo prijetno naj jo zazibljejo. ====== From: "Janez Stergar" Sent: Monday, April 16, 2007 11:34 PM Subject: prireditve tega tedna V četrtek, 19.4.2007 ob 19.00 bo Svetovni slovenski kongres v svojih prostorih (Ljubljana, Cankarjeva cesta 1/IV, vhod iz prehoda kina Komuna) v okviru "Večerov izza kongresa" pripravil pogovor s pravnikom in prevajalcem Tomažem Longyko in njegovo 13-letno hčerko, in sicer o temi "Jezikovne pravice? Ne, hvala. ... Nimam dost´ časa." Leta 1996 so v Barceloni sprejeli "Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah". Izhodišče deklaracije je, da so vsi jeziki popolnoma enakopravni. In vendar smo pri vsakdanji komunikaciji soočeni z mejami deklaracije. Angleščina vse bolj postaja "lingua franca", uporaba materinščine v javnem življenju je omejena. ======= http://webcenter.ru/~gowor/index.htm -- jezikoslovno spletišče Sergeja Vladimiroviča Lesnikova (v ruščini). ======= Od: "Mariya Sotnikova" Zadeva: Za SlovLit Datum: 14. april 2007 12:02 Za tiste, ki bi vas zanimalo, sporočam, da lahko najdete nekaj slik z ekskurzije na avstrijsko Koroško 11. aprila 2007 tukaj: http://zlatolaska.livejournal.com/219532.html. Lep pozdrav, Mariya ======= From: "Sollner Anka" Sent: Monday, April 16, 2007 11:47 AM Subject: Končno "Ta svoboda je zdaj večja": Ustavno sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč, s čimer so tožnice dokončno izgubile tožbo proti pisateljici Bredi Smolnikar, Dnevnik, ponedeljek, 16. 4. 2007 Po več kot osmih letih se je z odločitvijo ustavnega sodišča končal sodni proces proti pisateljici Bredi Smolnikar. Ustavno sodišče je kot najvišji pravosodni organ v Sloveniji soglasno razveljavilo sodbi ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča, ki sta avtorici knjige Ko se tam gori olistajo breze med drugim naložili umik vseh izvodov knjige iz prodaje, javno opravičilo in plačilo odškodnine tožnicam - zahteva je v zadnjem času dosegla znesek 4,7 milijona tolarjev. Naj spomnimo, da so Smolnikarjevo tožile štiri sestre, ker naj bi v knjigi žaljivo prikazovala življenje njihovih staršev, zakoncev Nakrst. Po oceni ustavnega sodišča opisi dogodkov v sporni knjigi niso žaljivi in tudi ne kažejo na žaljiv namen avtorice, saj način pisanja ni posmehljiv ali ponižujoč. Poleg tega cilj, ki ga je imela Smolnikarjeva pri pisanju pripovedi, to je ustvariti fiktivno zgodbo o fiktivnih literarnih junakih, kaže na to, da ni imela namena nikogar žaliti. Zato po mnenju ustavnega sodišča razlogi, s katerimi sta okrožno in višje sodišče utemeljevali stališče o žaljivosti pisanja, ne upravičujejo poseganja v avtoričino pravico do svobode umetniškega ustvarjanja. Podobno stališče je najvišje sodišče v državi zavzelo tudi glede občutka prizadetosti tožnic zaradi pripovedi, ki naj bi nastala na podlagi življenjske zgodbe njihovih staršev, saj sta po oceni ustavnih sodnikov nižji sodišči pri omejevanju pravice do svobode umetniškega ustvarjanja dali preveliko težo subjektivnemu občutku prizadetosti tožnic. Knjigo Smolnikarjeve bo tako odslej mogoče normalno kupiti, Breda Smolnikar, ki je za odločitev ustavnih sodnikov izvedela kar na internetni strani, bo dobila nazaj ves iz pokojnine že zaseženi denar, tožnice, ki so že vpisane na njeno premoženje, pa bodo izbrisali. Da se ji je kamen odvalil s srca, je torej razumljivo. "Presrečna sem, tako zase kot za vse ustvarjalce pri nas. Ta svoboda je zdaj večja." From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 09:37:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 09:37:06 +0200 Subject: [SlovLit] Parada mladih -- Dopolnjena brucovska dokumentacija Message-ID: <013d01c780c3$34227540$6400a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Tuesday, April 17, 2007 9:02 AM Subject: RE: v ponedeljek ... Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 43. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 2. do 13. julija 2007. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Ponujamo tri do štiri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, po možnosti okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 25. aprila 2007 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili v začetku maja. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 20. maja 2007 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 43. SSJLK ======= http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/brucovanje07/index.html -- s slovenistično brucovsko himno v sliki in zvoku dopolnjena dokumentacija o letošnjem brucovanju na gradu Kodeljevo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 17 15:05:36 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 17 Apr 2007 15:05:36 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje Marcella Potocca 23. 4. 2007 Message-ID: <4624E240.29203.7D9162@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Gašper Troha Subject: predavanje Marcella Potocca 23.4.2007 Date sent: Tue, 17 Apr 2007 14:25:06 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vabi na predavanje MARCELLA POTOCCA: Northrop Frye med kanadsko nacionalno kritiko in splošno teorijo. Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 19. uri. V predavanju si bo avtor kot izhodišče vzel kritiko Fryevega dela, ki so jo izoblikovali zlasti anglo-kanadski poststrukturalistični teoretiki oziroma kritiki. Pokazal bo, da so kanadski kritiki Fryevo delo obravnavali izolirano, ne upoštevajoč splošnejši kontekst njegove mitološko - kritiške metode, kot se je uveljavila, npr., v Anatomiji kritištva. Fryevo delo bo interpretirano tudi v luči nekaterih sodobnejših socioloških in literarno-teoretskih modelov, upoštevajoč delo Corneliusa Castoriadisa in Wolfganga Iserja. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 22:38:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 22:38:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Orhan_Pamuk_--_Matej_Krajnc_--_Hočevar -Svetina-Strojan Message-ID: <00d701c78131$ce0b82f0$6400a8c0@P4> From: "Tajana Vehovec" Sent: Tuesday, April 17, 2007 4:12 PM Subject: invitation V torek, 24. aprila, vas ob 19. uri vljudno vabimo na predavanje Jale Parla, turške literarne kritičarke, profesorice in tesne sodelavke ter prijateljice nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka. Jale Parla bo na predavanju spregovorila o fenomenu Orhana Pamuka: o Pamukovi pretvorbi kanona turškega romanopisja. "Turški roman - zvrst, uvožena v devetnajstem stoletju - je v prvih stotih letih (1870-70) sledila poti prilagajanja. Nato je v začetku osemdesetih let turški roman z uporabo globalnega idioma in predvsem zaradi Pamuka ubral novo smer. Skušala bom pokazati, kako je Orhan Pamuk lokalni slog turškega romana preoblikoval v globalni." -- Jale Parla Vljudno vabljeni v Klub Cankarjevega doma. ======= From: "Matej Krajnc" Sent: Tuesday, April 17, 2007 3:39 PM Subject: ČETRTEK V CELJSKI MLADINSKI KNJIGI Vljudno vabljeni na predstavitev romana KAJN AKVIZITER in pesniške zbirke ROHNEČA ŽETEV (oboje Založba VED) ta četrtek, 19. 4. 2007 ob 18h v Mladinski knjigi Celje, Stanetova 3. Več info: www.matejkrajnc.com Se vidimo! Matej Krajnc ======== From: "Petra Korsic" Sent: Tuesday, April 17, 2007 2:07 PM Subject: Danes v Gromki: A. Hocevar, P. Svetina, M. Strojan Vabljeni v klub Gromka na Metelkovi. Na veceru revije Literatura bodo ob 21.30 svoje pesmi brali: Andrej Hočevar, Peter Svetina, Marjan Strojan. Vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Apr 18 11:14:46 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Apr 2007 11:14:46 +0200 Subject: [SlovLit] = pohod_po_Kosmačevi_učni_poti_=28Pot_ v_Tolmin=29 Message-ID: <4625FDA6.15186.4D09726@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Nevenka Janež To: Subject: VABILO NA POHOD PO KOSMAČEVI UČNI POTI Date sent: Tue, 17 Apr 2007 20:03:40 +0200 19. maja letos bo potekal že 7. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti. Učna pot, ki smo jo v šol. letih 1999/2000 in 2000/2001 uredili učenci in mentorji OŠ Dušana Muniha Most na Soči, poteka od Kosmačeve domačije v Bukovici do Mosta na Soči. Tradicionalni pohod se že vsa leta začenja že v Dolenji Trebuši, tako da vstopamo na pot ob čudovitem pogledu na dolino Idrijce čez Prvejk. Letos pa bomo pot nadaljevali vse do Tolmina, kot nas vodi Kosmač v svoji noveli. Imenu pohoda smo zato dopisali še POT V TOLMIN. Na startu pri Podružnični šoli Dolenja Trebuša bomo pohodnike čakali od 8.30 dalje. Po kratkem kulturnem programu se bomo ob 9.00 podali na pot. Obiskali bomo Kosmačevo domačijo, se srečali z domačini v dolinah Idrijce in Soče, spoznavali naravne in kulturne znamenitosti na 18 km dolgi poti do Tolmina. Poskrbljeno bo za dušo in telo, saj se bo kulturno dogajanje prepletalo s kulinariko Kosmačeve doline. Pohod bomo zaključili med 15.00 in 16.00 pred Knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu. In še nekaj podatkov: - startnina: 3 evre, - iz Tolmina v Dolenjo Trebušo bo avtobus odpeljal ob 8.10 in ob 16.00, - pot ni zahtevna, - pohod bo v vsakem vremenu. Vljudno vabimo vse ljubitelje narave, književnosti in veselega druženja. Nevenka Janež, OŠ Dušana Muniha Most na Soči From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 18 20:16:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Apr 2007 20:16:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Cankarjevemu_2007_čez_rob_--_Knafljeva _ustanova_--_Kvantna_teorija Message-ID: <00b201c781e5$ad6faee0$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Zaplotnik" Sent: Wednesday, April 18, 2007 11:24 AM Subject: (za Slovlit) Cankarjevemu 2007 čez rob From: "t0004655" Subject: Cankarjevemu 2007 čez rob Date sent: Mon, 16 Apr 2007 21:37:09 +0200 Spoštovani, pošiljam vam kot mentor nekaj misli čez rob letošnjega Cankarjevega tekmovanja, da bi se vsi bolje zavedali, kako stvari še malo niso preproste, kadar se nekaj skuša izboljšati ali spremeniti, ker lahko pride na daljših razdaljah celo do izničenja vsega, četudi smo upali na najboljše. Z lepimi pozdravi in dobrimi željami, Benjamin Gracer ------------------------------------- Cankarjevemu 2007 čez rob Pravzaprav se že dolgo časa učim molčati in hkrati iskati obraz v lastnem jeziku. Spuščati se na dno, kjer te pričakajo izbrani potapljači vseh barv, da boš skupaj z njimi kalil vodo in ti bodo potem lahko rekli, kako se ne da nič napraviti, kako je vse nesmiselno ... Kaj bi s kulturo in predvsem jezikom, ki je naraven dar in živi sam po sebi, saj nam je narava dala besedni nagon. Čemu bi trošili energije in sredstva in bi gojili nostalgijo za nekaterimi že preizkušenimi oblikami takega dela? Do kam bo šla ta naša blazna lahkost ničenja vsega, kar ustvarjamo in so ustvarili naši predniki?! Pišmeuhovstvo, lenoba duha in že kronična nagnjenost k lahkemu zaslužkarstvu in uživaštvu so pokazatelji, da se nam kot narodu neke prihodnje evropske regije slabo piše. Jezik, literaturo, kulturo, kamor sodijo tudi slavistična društva, DPS, SAZU, šole in posvetne ter verske ustanove, ki se ukvarjajo med drugim tudi s poučevanjem jezika: od naših mam, vrtcev do univerz, imajo menda eno samo veliko, množično jezikovno tekmovanje za Cankarjeva priznanja v domeni osnovnih in srednjih šol. In še tega bi že kdaj uničili, če bi ne bilo posameznikov, ki lahko rečemo, vztrajajo za vsako (nikakršno) ceno. Danes se vse reši in lahko tudi (usodno razreši) z eno samo farizejsko lažnivo frazo: Ni denarja, ne moremo financirati projekta. Tata-rata-tata: gospodje in predvsem gospe (se opravičujem, ste v večini) na stolčkih v "kanclijah" v imenu otrok, družin, staršev in družbe -- treba bo dvigniti zadnjice in stopiti ven v naravo in življenje. Najlažje je ob vseh klicih in prošnjah pokazati ali prevezati na sosednja vrata in potem na naslednja, ker so povsod trenutno odsotni. Z nekaj peščicami evrčkov se da vse rešiti tako v šolah kot občinah, regijah in na državni ravni, če se hoče sčasoma ustvariti neko močno osnovo za resnično polnokrvno opismenjevanje, razvijanje talentov in nagrajevanje. S približno dvesto evri lahko vsaka šola izvede Cankarjevo tekmovanje, če je le-to povezano s slavističnim društvom, ki kasneje prevzame v kraju organizacijo tekmovanja na republiški ravni. Talenti ne padajo z neba, temveč se rodijo, rastejo in se razvijajo v odprtih, duhovno bogatih okoljih. Do resnične elite in "elitnikov" človeškega duha je dolga in trda pot. Vse drugo je blef, so muhe enodnevnice, ki jih z reflektorji osvetliš samo za bleščav nastop enega večera. Mi pa bomo skrčili število ur lastnega jezika v šolah, ukinili slavistična društva ali jih ločili od šol in Cankarjevega tekmovanja, namesto da bi skupaj iskali nove oblike za delo, primernejše načine tekmovanja in vabili k sebi ustvarjalne, nadarjene ljudi. O tem ne govorim zato, ker bi imel vsega "poln kufer" (sicer ne bi bil eden, bilo bi jih najmanj deset), pišem zato, ker sem že nekaj časa na svetu in se mi po vseh bliskih in (po)gromih kar dobro sveti, kje in kako ima hudič prste vmes. Enainštirideset let se že ukvarjam s tem "donosnim cankarjanskim poslom" in lahko vam zelo konkretno dokažem, kako je treba zgrabiti vraga za roge, kar lepo že v sami "štali", če se ne bojite za kariero in imate radi, zelo radi otroke in slovensko besedo. Uporabite ljubezen (če ste je zmožni najprej pri sebi), le ta v mojem primeru ni nobeno sredstvo za kakšno "dušno demagogijo". Začutite v sebi starša in njihovega otroka -- skozi pogovore -- do take mere, da se boste brez računov in špekulacij preprosto imeli radi. Povežite tako med seboj razred, krožek, skupino, organizirajte skupaj iskrene, prisrčne oblike dela. Na osnovi skupnih pogovorov, razmišljanj in razpravljanj začnite besedno, likovno, gibalno, glasbeno ustvarjati. Naj bo središče vsega dela nek učni projekt po skupnih zamislih. Na koncu šolskega leta se izda lična publikacija otroških izdelkov, ob katerih bodo uživali tudi starši, stari starši in iz povsem snobovskih razlogov še kakšna "žlahta" -- strgana plahta. Publikacije bodo otroci po zmernih cenah prodali. Še za družine jih bo premalo. Učitelj pa bo lahko nagradil učence z bogatimi knjižnimi nagradami. Po takem delu potem poiščite učenca, ki vam bo rekel, da ne mara slovenskega jezika. In kdo je, ki lahko razbije tak "šolski ljubezenski trikotnik"!? O, ja, poskusi so, včasih tako pritlehni, da po njihovi izjalovitvi lahko z obrazov bereš slabo vest, sram, gnus do samega sebe. (Ne boste verjeli, koliko cankarjanskega je bilo v takem delu. Morda bi nam tudi take izkušnje pri nadaljnjih iskanjih koristile.) Cankarjevo tekmovanje nikoli ni bilo tako pestro, odprto, pošteno in kritično do piscev literature in njihovih kritikov kot letošnje. Tekmovalec je imel vse možnosti skupaj z mentorjem odkriti na zelo konkretnih primerih, kaj literatura je, kako diametralno nasprotne so lahko ocene kritikov, predvsem pa, kako se zrcali življenje in se odstira resnica o posameznem in skupnem bivanju skozi fikcije kratkih zgodbah. Toliko kot smo se letos lahko mentorji naučili od tekmovalcev in oni od nas, se verjetno še ni zgodilo v vsej zgodovini Cankarjevih tekmovanj. Branje ob poglobljenih razmišljanjih, pogovorih, primerjanjih z življenjem v resničnosti nas je vodilo iz kratke zgodbe v esejistične oblike razmišljanj že na I. stopnji tekmovanja. O iskanju novih oblik dela, ki bi razbremenile obsežnost tekmovanja predvsem na republiški ravni in hkrati omogočila tekmovanje večjemu številu učencev po šolah, pa bo treba še temeljito razmisliti. Benjamin Gracer ======= From: "Cindrič Alojz" Sent: Wednesday, April 18, 2007 4:27 PM Subject: Knafljev zbornik - (bivši štipendisti) From: SZI-Dunaj Office [mailto:office na szi-dunaj.at] Sent: Tuesday, April 17, 2007 12:34 PM To: Cindrič Alojz Subject: Knafljev zbornik - predstavitev Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju v sodelovanju z Založbo ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige: KNAFLJEVA USTANOVA NA DUNAJU 1676-2006, uredil Vincenc Rajšp V zborniku je predstavljeno 330-letno delovanje Knafljeve ustanove na Dunaju. Prispevki osvetljujejo ustanovo v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje. Vizija ustanovitelja, da svojim sorojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču - na Dunaju, je bila nedvomno izpolnjena, saj so slovenski izobraženci, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno, igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Po letu 1961 je Knafljeva ustanova Knafljevim štipendistom in drugim slovenskim raziskovalcem nadaljnja štiri desetletja omogočala bivanje in znanstveno delo na Dunaju. Knjigo bodo predstavili doc. dr. Feliks J. Bister, prof. dr. Dušan Nećak in prof. dr. Peter Vodopivec. Prireditev bo povezoval prof. dr. Oto Luthar. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 (pritličje), Ljubljana. ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, April 18, 2007 1:05 PM Subject: LK, 23. april 2007 LK FF vabi na 853. sestanek v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Sašo Živanović, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Kvantna teorija stopnjevanja: pozitivne novice za negativne pridevnike. -- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:22:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:22:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Odmevi=3A_Slovenščina_kaj_pa_je_t ebe_treba_bilo=3F Message-ID: <004501c78381$33720a00$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Thursday, April 19, 2007 10:58 AM Subject: Odmevi: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo? V torek, 17. 4. 2007, je od 17. do 19. ure v prostorih Državnega sveta RS potekala okrogla miza Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo? Moderator dr. Zoltan Jan je uvodoma predal pozdrave predsednika Državnega sveta RS g. Janeza Sušnika, predsednika ZD SDS dr. Mirana Košute in tajnice ZD SDS dr. Milene Mileve Blažić, ki se razprave zaradi drugih nujnih obveznosti niso mogli udeležiti. Desetminutne prispevke so pripravili dr. Boža Krakar Vogel (FF Lj.), profesorji s srednjih šol Meta Hojnik - Verdev, Marjana Hodak in Zoran Božič, Ljudmila Ivšek (predstavnica ZRSŠ), dr. Marja Bešter (PF Lj.), Janez Mežan (generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih), Janez Dular (Sektor za slovenski jezik pri Mk), Igor Saksida (PF Lj.) in Vida Medved Udovič (Univerza na Primorskem). Po prispevkih se je odprla krajša razprava, ki pa je morala biti zaradi časovne stiske predčasno prekinjena. Polemične prispevke in razpravo je težko v celoti povzeti, vseeno pa je mogoče misli razpravljalcev povzeti v naslednje ključne točke: - predmet slovenščina ima obsežne cilje, vsebine in učinke na posameznikovo osebno in družbeno eksistenco, je ključni predmet, ki se ga je potrebno učiti zaradi razvijanja vseh ključnih kompetenc in zaradi simbolnega pomena pri razvijanju nacionalne identitete; ur zanj se zato ne sme zmanjševati, kvečjemu bi bilo treba v poklicnih šolah vrniti tisto tretjino, ki se je "izgubila" pri zadnjih spremembah predmetnika 2002 (s pribl. 300 na pribl. 200 v treh letih), - proces šolskih reform se mora odpreti tudi za širšo strokovno javnost, tudi ni jasno, zakaj so potrebne, - položaj slovenščine kot maternega/prvega, državnega jezika v šolskem sistemu mora zaradi številnih nalog in ciljev, ki jih izpolnjuje, imeti poseben položaj, za kar lahko šolska politika poskrbi na več načinov, z razumevanjem njegove vsebinske dvopodročnosti in funkcijske razvejanosti, narave učiteljevega dela in obremenitev, s simboličnim vrednotenjem maturitetnega izpita na višji ravni, kakor tudi z ustvarjanjem primerne splošne, manj birokratske šolske klime ipd. Predsedniki strokovnih svetov, član strokovnega sveta za naše področje, prof. dr. Janko Kos, predstavniki društev staršev in šolske politike razen J. Mežana se vabilu niso odzvali, zato njihovih stališč nismo slišali. Pogrešali pa smo tudi večjo udeležbo učiteljev in drugih članov slavističnega društva. V Dnevniku sta bila danes objavljena : - članek: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/241008/ ) - komentar: ( http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/komentarji/241002/ ). - članek, ki se navezuje na torkovo okroglo mizo o slovenščini v šoli, je bil pod naslovom Koliko slovenščine za natakarje in frizerke? (Peter Kolšek) objavljen v današnjem Delu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:26:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:26:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Letošnja_Pretnarjeva_nagrajenca_sta_dr =2E_Božena_Tokarz_in_dr=2E_Emil_Tokarz Message-ID: <006b01c78381$d319ed20$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" Sent: Friday, April 20, 2007 1:45 AM Subject: ZNANA PRETNARJEVA NAGRAJENCA 2007 - AMBASADORJA SKJ Znana letošnja Pretnarjeva nagrajenca - dr. Božena Tokarz in dr. Emil Tokarz - ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Poljskem Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Mitja Čander, Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo Stropnik in Vlado Žabot se je letos soglasno odločili izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnima razširjevalcema in ambasadorjema slovenske književnosti in jezika na Poljskem - slavistoma, univerzitetnima profesorjema in zakoncema, literarni zgodovinarki dr. Boženi Tokarz in jezikoslovcu dr. Emilu Tokarzu - za vsestransko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju poljske in slovenske literature in jezika. - Slovesna podelitev bo 8. junija na VI. Herbersteinskem srečanju književnikov v Velenju. Za častno podelitev Pretnarjeve nagrade je letos imenovan književnik Vlado Žabot. Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je mednarodna kulturna akcija pisateljske asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov v Velenju, kjer nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Zakonca Božena in Emil Tokarz sta najznamenitejša ambasadorja slovenske literature, kulture in jezika na Poljskem, verjetno pa tudi v Evropi in svetu. Poseben odnos do slovenščine sta oblikovala že med študijem slavistike in slovenistike v Lodžu oz. Krakovu, po opravljenih doktoratih pa sta svoje življenje in delo povsem posvetila slovenščini (najprej na domači univerzi v Katovicah), nato pa po vsej Poljski, Evropi in svetu. Kot literarna zgodovinarka in jezikoslovec se zakonca Tokarz odlično dopolnjujeta pri promociji slovenske književnosti. Med številnimi dosežki izpostavimo njun veliki projekt, tj. promocijo slovenske kulture in literature leta 2004 v poljskem časopisu Opcje - izčrpno sta predstavila sodobno slovensko literaturo druge polovice 20. st. (Krakar, Zajc, Kovič, Strniša, Kocbek, Geister, Šalamun, Svetina, Dekleva, Jesih, Debeljak, Ihan, Semolič, U. Zupan, Komelj, Bartol, V. Zupan, Šeligo, Smole, Jukić, Blatnik, Bojetu, Tomšič, Simčič, Lainšček, Kovačič, Lipuš, Žabot, Jančar, Jovanović, Zupančič, Partljič idr.), odmeve slovenske poezije, proze in dramatike v literarnozgodovinski stroki (I. Novak-Popov, A. Zupančič-Sosič, T. Virk, L. Kralj) idr.; predstavljena besedila so prevedli v poljščino njuni študenti in diplomanti (k sodelovanju sta pritegnila tudi K. Šalamun-Biedrzycka). K temu dodajmo, da je prof. dr. Emil Tokarz ustanovitelj prve slovenistike na Poljskem in da zakonca Tokarz danes neumorno navdušujeta svoje študente za študij in učenje slovenskega jezika ter branje slovenske literature ter jih usmerjata v pisanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog iz slovenske literature. Na univerzah v Katovicah (Božena T.) in v Bielsku-Biali (Emil T.) "zaradi njiju" študira slovenistiko skoraj sto (!) študentov, kar je skoraj toliko, kot na vseh ostalih evropskih univerzah in je primerljivo s študijem slovenskega jezika in književnosti na slovenskih univerzah. Objavljata razprave o slovenskem jeziku in literaturi ter skrbita za slovenske prevode in razvoj slovenistike na Poljskem. Promovirata vse, kar je slovenskega (sta ustanovitelja slovenskega lektorata na Univerzi M. Kopernika v Torunju, slovenistike na šlezijski univerzi v Katovicah in Bielsku-Biali ter Poljsko-slovenekega društva na Poljskem - povsod sta pridobila in navdušila veliko študentov za slovenski jezik in književnost, s tem pa ustvarjata trajne pogoje za promocijo slovenske književnosti, ki jo spodbujata v svojih seminarjih. Objavljata razprave o slovenskih prevajalcih poljske literature (npr. T. Pretnar, R. Štefan, L. Krakar, N. Jež, J. Unuk, B. Šömen idr.) ter poljskih prevodih Franceta Prešerna. Študente in diplomante spodbujata in organizirata za prevajanje slovenske književnosti v poljščino ter organizirata slovensko-poljska srečanja na Poljskem. Sta zaslužna sodelavca slovenskih univerz in literarnih, kulturnih ter znanstvenih prireditev v Sloveniji. Božena in Emil Tokarz sta svoje življenje posvetila raziskovanju in promociji slovenskega jezika in literature. Vrata njunega doma v Sosnovcu so odprta vsem, ki jih zanima naša literatura in jo želijo razumeti, brati, prevajati, razlagati ali se o njej pogovarjati. Med številnimi Slovenci, ki so se navduševali za slovensko-poljske literarne stike, sta mdr. pogosto nudila gostoljubje tudi Tonetu Pretnarju, s katerim so skupaj načrtovali številne slovensko-poljske projekte. Njun dom v Sosnovcu je tako postal Slovenija v malem, fakulteti, na katerih še vedno delata, pa kovačnica diplomantov (bodočih literarnih kritikov, prevajalcev, piscev idr.), ki se zanimajo za slovensko literaturo, kulturo in jezik. Prepričani smo, da s Pretnarjevo nagrado za leto 2007 izkazujemo posebno čast delu, ki sta ga zakonca Tokarz opravila za promocijo slovenske književnosti in tako povezujemo krog slovensko-poljskega sodelovanja. - (Iz utemeljitve predlagateljev dr. Marka Jesenška, dr. Nikolaja Ježa in dr. Andreja Rozmana). A. V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:47:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:47:05 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopis -- Sigledal -- Linki -- RVK Message-ID: <012801c78384$ada7de50$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, April 20, 2007 7:36 PM Subject: Pravopis ob meji ... Pozdravljeni! V obdobju, ko vsi govorimo o rabi slovenscine v javnosti, so v postne nabiralnike obmejnih krajev z Avstrijo priromali zanimivi letaki: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/pravopis.jpg Le kje je Zakon o rabi slovenscine??? LP Petra, Vuzenica ====== http://www.finance.si/?MOD=show&id=180165&src=pj200407 -- še en tak tekst. ====== From: "tamara.matevc" Sent: Friday, April 20, 2007 5:06 AM Subject: novicarska gledaliska skupinska mailig lista Spostovani, novicarska skupina SIGLEDAL je skupina, kjer gledaliski ustvarjalci in raziskovalci preko skupne mailing liste obvescajo svojo publiko o gledaliskih dogodkih, predstavah, gostovanjih, predavanjih, delavnicah, seminarjih, solah, nagradah itd, publika pa je povabljena k posredovanju vtisov, komentarjev in mnenj. Vabljeni, da se pridruzite. Tako bomo ustvarili sirok gledalisko informacijski prostor, kjer bo zainteresirana javnost lahko ves cas na tekocem o vseh dogodkih na polju uprizoritvenih umentosti. POVABITE K CLANSTVU TUDI VASO PUBLIKO, KOLEGE IN PRIJATELJE: http://groups.google.si/group/sigledal Lep pozdrav, Tamara ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, April 19, 2007 9:43 PM Subject: slovlit Univerza v Wroclavu (Center za otroško in mladinsko književnost), vabi na mednarodno konferenco z naslovom Podobnosti med kulturami in državljastvo sveta v sodobni fantastični pripovedi za mlade bralce, ki bo od 28.-31. maja 2008. Tajnica konference: Agata Zarzycka agata na proteus.pl Revija Beletrina razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki bo na podlagi podanih iztočnic http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=175&Itemid=105 na najbolj izviren način odgovorila na zastavljeno vprašanje 'kaj se je zgodilo?'. Natečaj bo trajal do 30. aprila, to je datuma za oddajo zgodb, zaključil pa se bo 5. maja z razglasitvijo in objavo zmagovalcev. ===== From: "Metka Zver" Sent: Thursday, April 19, 2007 1:18 PM Subject: Branko Gradišnik bo predstavil svojo novo knjigo Vabimo vas na predstavitev prve v seriji treh knjig Branka Gradišnika z naslovom Roka, voda, kamen, ki bo v ponedeljek, 23. aprila ob 19. uri v knjigarni MK Nebotičnik. From mojca na podgana.net Sun Apr 22 00:42:23 2007 From: mojca na podgana.net (Mojca Jesenovec) Date: Sun, 22 Apr 2007 00:42:23 +0200 Subject: [SlovLit] dogodki v Buenos Airesu Message-ID: <20070422034252.C631D19283E@mail.ijs.si> Pozdravljeni! Dober mesec po zacetku študijskega leta vas z veseljem obvešcam o dogodkih, ki so že oz. bodo potekali v Buenos Airesu. Zacelo se je obetavno, s skoraj dvajsetimi novimi študenti v prvem letniku, nekaj se jih je vpisalo tudi na racun dogodkov ob Svetovnih dnevih slovenske literature. Le-ti pri nas še vedno odmevajo, saj je bil o njih v tedniku argentinskih Slovencev Svobodna Slovenija pred kratkim ponovno objavljen kar obsežen clanek. V sredo, 11. aprila 2007, smo na lektoratu gostili pisatelja in pesnika Dušana Šarotarja. Predstavil se je s pesmimi iz zbirke Obcutek za veter, ki jih je prav za to priložnost v španšcino prevedel Santiago Martín. Šarotar je branje svojih pesmi popestril s projekcijo fotografij rodnega Prekmurja, ki so sicer objavljene tudi v omenjeni zbirki. Literarnega vecera na fakulteti se je udeležilo približno 30 obiskovalcev, med njimi predstavniki argentinskih prekmurskih društev, za katere je bilo srecanje s Šarotarjem še posebej zanimivo in custveno. Že naslednji dan je v Argentino pripotoval na prvi uradni obisk Slovenije v tej južnoameriški državi minister Dimitrij Rupel. Zvecer je na Svetu za mednarodne odnose Argentinske republike predaval o pripravah Slovenije na predsedovanje EU, predavanja se je udeležilo tudi kar nekaj študentov lektorata. Ta teden zakljucujemo še zadnje priprave na obisk Miha Mazzinija, ki se bo predstavil na XXXIII. buenosaireškem knjižnem sejmu. V okviru priprav so študentje lektorata v španšcino prevedli njegovo zgodbo Pot na goro. Buenosaireški knjižni sejem je na tem koncu sveta najpomembnejši tovrstni dogodek, letos se na njem v okviru stojnice Evropske unije ponovno predstavlja tudi Slovenija. Za to smo poskrbeli Veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini, MZZ, založba Beletrina ter lektorica in študenti slovenšcine. Skratka, v Buenos Airesu je zelo pestro. Mojca Jesenovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 22 10:24:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 Apr 2007 10:24:15 +0200 Subject: [SlovLit] V zvoku in sliki, z besedo komaj kaj Message-ID: <002c01c784b7$9eb1c300$6400a8c0@P4> http://www.rtvslo.si/ars/content.php?id=34 -- Arhiv Trojne spirale na 3. radijskem programu: tu tudi nekaj slovenističnih govorjenih prispevkov. http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/gradnikovsimpozij/index.html -- Slike z Gradnikovega simpozija v Vidmu 19. in 20. aprila 2007. http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri74/index.html -- Kipi znamenitih Primorcev v Novi Gorici, po Karavankah in nad Vipavsko dolino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 22 22:26:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 Apr 2007 22:26:25 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje dr. Vojka Gorjanca na rimski univerzi "La Sapienza" Message-ID: <003401c7851c$8141cc60$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" Sent: Sunday, April 22, 2007 9:51 PM Subject: predavanje dr. Vojka Gorjanca na rimski univerzi "La Sapienza" Na rimski univerzi "La Sapienza" je imel v četrtek, 19. 4. 2007, predavanje dr. Vojko Grojanc z naslovom "Slovenska jezikovna situacija: zgodovinske izkušnje in aktualno stanje". Predavatelj je predstavil aktualno jezikovno situacijo v Sloveniji in oceno jezikove situacije, kot se je izoblikovala v diskusiji ob sprejemanju slovenskega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Slovenska jezikovna situacija se po njegovem mnenju ocenjuje bipolarno, na eni strani kot najboljša v celotni zgodovini slovenskega naroda, na drugi pa kot skrajno kritična. Temu ustrezna so tudi mnenja o izhodiščih jezikovne politike danes. V veliki meri aktualna diskusija o jezikovnem načrtovanju odseva tudi zakoreninjeno načrtovanje slovenskega jezikovnega prostora kot enojezičnega in enokulturnega. Dr. Gorjanc je poudaril, da je bil slovenski prostor skozi celotno zgodovino večjezični in večkulturni, zaradi sobivanja Slovencev v večnacionalnih državah s prevladujočim neslovenskim jezikom kot dominantnim jezikom pa se je v slovenski skupnosti oblikovala težnja po načrtovanju enojezičnega prostora. Kako zanimivo je bilo predavanje, je pokazala ne le živahna diskusija s študenti po samem predavanju, ampak tudi dan pozneje, ko so študenti slovenske razmere primerjali z italijanskimi, predvsem pa odnos, ki ga imata Slovenija in Italija do manjšinskih jezikov. --- Uroš Urbanija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 24 09:46:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 24 Apr 2007 09:46:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Služba Message-ID: <000901c78644$badc5b10$f24602c1@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: mojca.stritar na ff.uni-lj.si Avstrijska stran je izrazila željo, da zaposli tri slovenske učitelje/asistente v šolskem letu 2007/08 na avstrijskem Koroškem. Ker dva asistenta, ki sta zaposlena na Koroškem v šolskem letu 2006/07, podaljšujeta delo še za eno leto, razpisujemo še eno prosto mesto. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine - študent/absolvent nemcistike z željo poučevanja slovenščine Splošni pogoji: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2007 do 31. maja 2008; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si poiščejo sami, vendar jim matična šola načeloma pomaga pri iskanju; - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni prijavni obrazec (v prilogi) v dveh izvodih, - splošno zdravstveno potrdilo, - 1/2 priporočili. Rok prijave: do 18. maja 2007. Prijave zbira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (center-slo na ff.uni-lj.si) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. -- Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani www.centerslo.net From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 24 13:26:53 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 Apr 2007 13:26:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_št=2E_74_konferenca_EAM_ Aleš_=C8ar_Aleš_Berger Message-ID: <462E059D.28195.4018D0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika74.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika74.pdf si lahko preberete in iztisnete aprilsko številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz njene vsebine: lepo število aktualnih razpisov in vabil, diskusija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, nadaljevanje diskusij o zmanjševanju ur slovenščine v šolskih programih in o Cankarjevem tekmovanju, predstavitve nekaterih knjižnih novosti. Na skupaj štiriintridesetih straneh. --- Matjaž Zaplotnik, ur. --- Prva konferenca Evropske zveze za avantgardistične in modernistične študije (European Network for Avant-Garde and Modernism Studies) bo potekala v belgijskem Gentu med 29. in 31. majem 2008. Tema konference bo vezana na povezave med avantgardami, modernizmom in Evropo. Za vabilo k sodelovanju in ostale informacije glede oddaje refratov (ti so lahko v angleščini, nemščini in francoščini) kliknite http://www.eam-europe.ugent.be . --- Gašper Troha --- Vabljeni, da se nam pridružite na prvem spletnem literarnem večeru na portalu Spletno pero. Danes, 24. aprila, ob 20h se bo s pisateljem, prevajalcem, scenaristom in urednikom Alešem Čarom pogovarjala Tina Košir, potem pa boste gosta zasuli z vprašanji vi. V klepetalnico boste lahko vstopili prek glavne strani http://www.spletnopero.si. V levem oknu klepetalnice lahko spremljate pogovor, v desnem pa postavite vprašanja (preberi Navodila). Aleš Čar piše romane in kratke zgodbe. Za svoj prvi roman Igra angelov in netopirjev (1997) je v letu 1998 prejel nagrado za najboljši prvenec zadnjih dveh let. Njegov drugi roman Pasji tango (1999; preveden tudi v hrvaščino in srbščino) je bil leta 2000 predlagan za Delovo nagrado kresnik. 2003 je Čar izdal svojo prvo zbirko kratke proze V okvari, ki mu je naslednje leto prinesla nominacijo za nagrado Prešernovega sklada. Njegova nova zbirka kratke proze nosi naslov Made in Slovenia (2007). --- info na spletnopero.si --- Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na srečanje s prevajalcem, pisateljem, publicistom in urednikom Alešem Bergerjem. Aleš Berger velja za enega naših najboljših prevajalcev. Naj iz njegovega obsežnega prevajalskega opusa omenimo le briljantne prevode Lautréamonta, dadaistov in nadrealistov, Chara, Queneauja in Borgesa. Neposredni povod za srečanje sta Bergerjeva prevoda Molierovega Tartuffa (Drama SNG, režija Dušan Jovanović, 2007) in Lorcovega Ciganskega romansera (Mladinska knjiga, zbirka Nova lirika, 2007). V prevodu Tartuffa Berger nadaljuje in razvija svoj izum pri prevajanju Molierovih aleksandrincev: da rime nadomešča z asonancami. Lorcove romance so nam bile doslej znane v prevodu Jožeta Udoviča, ki je tradicionalno špansko pesniško obliko razvezal v prosti verz, Bergerjev prevod integralnega Ciganskega romansera pa spoštuje izvorno formo romance, vključno s špansko asonanco. Strastnim ljubiteljem književnosti in sladkosnednim poznavalcem jezikovnih fines se torej obeta fascinanten in ploden večer. Srečanje bo v predavalnici 030 v kleti Filozofske fakultete v sredo, 25. marca 2007, ob 20. uri. Prisrčno vabljeni! --- Gašper Troha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 24 21:02:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Apr 2007 21:02:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjiga_štipendija_natečaj_s impozij Message-ID: <00b701c786a3$27074e90$6400a8c0@P4> V uredništvu Smiljane Komar in Uroša Mozetiča je pri Slovenskem društvu za angleške študije izšel zbornik v čast Meti Grosman ob njeni 70-letnici z naslovom Literary Criticism as Metacommunity. Zbornik je izšel v okviru revije English Language Overseas Perspectives adn Enquiries (III/1--2), obsega pa 21 razprav slovenskih in tujih anglistov (jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in prevodoslovcev) na 272 straneh. -- miran ======== http://www.ustanova-szf.si/razpis_wfs_april07.htm -- 5 štipendij Svetovne federacije znanstvenikov. http://www.ustanova-szf.si/Razpis%20spisov-esejev_2007.pdf -- nagradni natečaj esejev/spisov na temo Računalniki in presnosni telefoni danes in jutri -- za osnovnošolce, srednješolce in študente. -- Milena M. Blažić ======= From: "Rus Velko" Sent: Tuesday, April 24, 2007 12:54 PM Subject: vabilo Katedra za socialno psihologijo FF organizira simpozij o slovenski narodni/ nacionalni identiteti, ki naj bi na Filozofski fakulteti potekal dne 14. 6. 2007, in sicer v soorganizaciji s slovenskim društvom T. G. Masaryk. --- Velko S. Rus From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 25 17:06:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Apr 2007 17:06:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini In-Reply-To: Message-ID: <001301c7874b$52f98650$f24602c1@ff.unilj.si> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Wednesday, April 25, 2007 5:03 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Okrogla miza o slovenščini V Delu je danes, 25. 4. 2007, bil objavljen še en članek na temo nedavne okrogle mize o položaju slovenščine v šoli z naslovom Ministrstvo zavrača očitke (na http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20070425&ed=0&pa=3 &ar=ef4a7d487ee6e8cc55fd58170333c06604&fromsearch=1 ga dobijo prijavljeni Delovi "uporabniki"). From zoran.bozic na guest.arnes.si Wed Apr 25 23:09:36 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Wed, 25 Apr 2007 23:09:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina=3A_dete_ljubo_dete_le po Message-ID: <002c01c7877e$077e5f60$1c01a8c0@enamona> Drage kolegice in kolegi! Ko sem na torkovi okrogli mizi izvedel, da imajo nekateri zahodnoevropski šolski sistemi v osnovni šoli kar deset ur materinščine na teden, enako pa je bilo menda pri nas med komunistično diktaturo takoj po bratomorni vojni, sem bil povsem zgrožen nad zdajšnjim položajem slovenščine v naših šolah. Nisem mogel spati, naokoli sem hodil ves bled in tresoč, moji ljubi dijaki so bili globoko zaskrbljeni, jaz pa sem ves čas tuhtal, kaj narediti, da ne bo ogrožena prihodnost našega milega narodiča v tej naši prelestni državici. Današnje Delo mi je vrnilo življenjsko radost in puntarsko voljo do življenja: spoštovani gospod Tomaž Kranjc sporoča, da so v prenovljenih (triletnih) poklicnih programih zagotovili sijajnih 213 ur slovenščine, kar je neprimerno več kot ušivih 180 ur, kolikor so jih predvidevala izhodišča iz leta 2001. Hvala, hvala vsem, ki ste to pomembno povečanje zahtevali in ob tveganju lastnega položaja in življenja izborili. Glede na to, da sam učim meni tako ljube trgovčke še po starem, neprenovljenem programu, ki ima v prvem in drugem letniku po štiri, v polovici tretjega pa šest ur (to znese skupaj 385 ur slovenščine!), se počutim zares privilegiranega. Že nekaj časa ugotavljam, da je toliko ur slovenščine absolutno preveč, da ob mojih meni tako ljubih zvedavih, delavnih in izjemno discipliniranih dijakih vse to vodi v strašanski dolgčas in samouničevanje, zato ponujam preostanek 172 ur na licitaciji: kolegi poslovni matematiki, tujejezičniki in športnovzgojniki, združite se in oglasite se! Pa lep pozdrav in lahko noč. Zoran Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 26 10:26:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Apr 2007 10:26:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini Message-ID: <00c901c787dc$8f9303c0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Wednesday, April 25, 2007 5:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Okrogla miza o slovenščini Dobro je, da je imela okrogla miza javni odmev, žal pa je direktor direktorata pozabil povedati, da domala vse strokovne organe, v katerih se odloča o položaju slovenščine v šolah, imenuje Ministrstvo RS za šolstvo in šport, iz njih pa os praktično izginili slovenisti, predvsem pa načrtovanih ukrepov nihče ne predstavi strokovni javnosti. Dokler bo tako, bomo občutljivi za vsakršne govorice, namigovanja, priložnostne izjave itd. -- Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:12:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:12:43 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na mednarodni simpozij Besedje slovenskega jezika Message-ID: <00a001c78893$128c1990$6400a8c0@P4> From: "Alenka Kolar" Sent: Thursday, April 26, 2007 8:30 AM Subject: Simpozij vabim Vas na mednarodni simpozij Besedje slovenskega jezika, ki bo potekal 18. in 19. maja 2007 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Globalizacija tudi v jezikoslovju odpira nova vprašanja, na katera mora sodobno slovensko jezikoslovje sprotno in čim hitreje odgovarjati. Besedje je pri tem najbolj izpostavljeno, saj se vsak dan srečujemo z novimi besedami, ki poskušajo zadovoljiti poimenovalne in pomenske potrebe novonastale premetnosti. Prosim Vas, da sporočite, ali se boste udeležili simpozija (naslov: Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta 160, 2000 Maribor ali po e-pošti marko.jesensek na uni-mb.si). Če se boste odločili, da se nam pridružite, Vas prosim, da mi do konca meseca pošljete naslov referata, do 12. maja pa še povzetek (do 30 vrstic, velikost znakov 12, pisava Times New Roman). Veselim se sodelovanja z Vami in Vas lepo pozdravljam, Marko Jesenšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:25:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:25:40 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 3--4 Message-ID: <00e401c78894$e1af5510$6400a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Thursday, April 26, 2007 7:30 PM Subject: Dialogi 3-4 V uvodniku aprilske številke Dialogov je Emica Antončič zapisala nekatere pripombe in predloge k osnutku zakona o ustanovitvi Javne agencije za knjigo, ki je trenutno v javni razpravi in naj bi pripomogla k bolj poenoteni in sistemski podpori države slovenski knjigi. Gost pogovora je albanski pesnik s Kosova in tajnik kosovskega PEN-a Agim Gjakova. Ob velikem pomanjkanju stikov albanske književnosti z drugimi književnostmi in prevodov v vse smeri nudi ta pogovor osnovne informacije o albanski kulturi in literaturi na Kosovu, katerih položaj je zelo negotov. V pogovor se vpletajo prevodi posameznih pesmi Agima Gjakove. Prvi sklop razprav je posvečen poeziji Gregorja Strniše (1930-1987), enega največjih slovenskih pesnikov. Ob dvajsetletnici njegove smrti dva mlada raziskovalca odkrivata nove vidike njegove poezije. Igor Žunkovič piše o Strniševem izvirnem razumevanju sodobne fizike in njegovem prenosu pojmov in konceptov teorije relativnosti ter kvantne mehanike na področje literarne produkcije. Rok Benčin analizira Stnišev avtopoetični spis Relativnostna pesnitev in njegovo poezijo, ki kljub modernosti vztraja pri strogi formi. "Z nakupom sodobnega mobilnega telefona si posameznik ne kupi le komunikacijskega pripomočka-igračke, ampak tudi sodoben življenjski slog, ki temelji na posamezniku kot taktilnemu nomadu, ki med potjo opravlja vrsto opravil in tekoče preklaplja od igrivega komuniciranja k poslovni aktivnosti." Tako zapiše v svoji razpravi Nomadski govor, pisave s poti Janez Strehovec in s filozofskim pristopom obravnava kulturološke aspekte mobilnosti, nomadskosti in taktilnosti. Karolina Babič je ob knjigi Charlesa Taylorja Nelagodna sodobnost ugotovila, da je Taylor s svojo analizo sodobne kulture kot kulture pristnosti izpostavil zanimiv vidik liberalno usmerjenih politik in družb, ki izrazito temeljijo na t.i. idealu samouresničevanja. Vendar pa je v svoji analizi do sodobne kulture pretirano popustljiv, saj spregleduje možne ekonomsko-ideološke izvore ideala pristnosti. Prevajalka iz kitajščine Špela Oberstar je pripravila izbor pesmi najpomembnejših predstavnikov t.i. meglene poezije (Bei Dao, Šu Ting, Gu Čeng), ki je na Kitajskem nastajala od konca sedemdesetih do srede osemdesetih let, zaznamovala pa jo je represivna politika velike kulturne revolucije. Prvič se s slovenskimi prevodi svojih pesmi predstavlja tudi egipčanski pesnik Tarek Eltayeb, ki sicer živi na Dunaju. Gregor Lozar in Milojka Komprej sta napisala vsak več kratkih zgodb iz sodobnega življenja, Barbara Jurič pa objavlja pesmi. V Kulturni diagnozi so ocenjeni nova pesniška zbirka Vinka Möderndorferja Skala in srce, zbornik Sodobne scenske umetnosti, slovenska izdaja knjige Inke Arns Avantgarda v vzvratnem ogledalu in Trienale slovenske sodobne umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani. Esej Hoja skozi hip je napisal igralec in pesnik Kristijan Muck. V Detektorju je urednica Emica Antončič postavila nekaj vprašanj Samo Ruglju, uredniku brezplačne revije o knjigah Bukla, ki se je znašla v težavah. -- Emica Antončič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:43:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:43:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Gradišnikov_blog_--_Študijski_obiski _--_Tečaj_perla Message-ID: <013a01c78897$69370080$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" Sent: Thursday, April 26, 2007 6:39 PM Subject: Zahvala Hvala vam! (Včeraj sem namestil števček, čez 700 posameznih obiskovalcev bloga dnevno dokazuje, da ste mi izjemno koristno pomagali.) http://bgradisnik.blog.siol.net ======= http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Razpisi/llp_so_07 -- razpis za udeležbo na študijskih obiskih (CEDEFOP) za drugo polovico leta 2007. Študijski obiski so 3 do 5 dnevna srečanja strokovnjakov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Osredotočajo se na določena področja poklicnega in strokovnega izobraževanja mladih in usposabljanja ter izobraževanja odraslih v sodelujočih državah. Namen študijskih obiskov je diskusija in izmenjava izkušenj med udeleženci na področju izbrane tematike ter spoznavanje izobraževalnih sistemov v drugih državah. --- Milena M. Blažić ======= From: "Spela Vintar" Sent: Wednesday, April 25, 2007 9:46 PM Subject: [SDJT-L] [JOTA]Tečaj perla Dragi ljubitelji Jote in potencialni ljubitelji perla, kot smo obljubljali, se v maju in juniju organizira tečaj programiranja v perlu, povsem primeren tudi za začetnike. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, sredah in petkih začenši s 14. majem, in sicer vselej ob 11.uri na IJS, vhod z Jadranske, v seminarski sobi F9, vodil pa ga bo Jan Jona Javoršek. Cena tečaja je EUR 200. Vse udeležence prijazno prosimo, da udeležbo okvirno potrdijo predavatelju (jan.javorsek na guest.arnes.si) [...] --- Organizatorki Darja Fišer in Špela Vintar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 08:32:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 08:32:20 +0200 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_75_let_--_Gradnikov_simpo zij_v_Vidmu Message-ID: <004501c78d4c$cebd6ca0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 30, 2007 12:12 PM Subject: za slovlit Ob 75. obletnici izr. prof. dr. Franceta Žagarja je pri založbi Karantanija in s pomočjo Pedagoške fakultete v Ljubljani izšla druga jubilantova leposlovna knjiga z avtobiografskimi prvinami z naslovom Na sončni strani šole (2007). Predgovor je napisala red. prof. dr. Helga Glušič. Za predhodno avtobiografsko knjigo z naslovom Vojna, kaj pa je to? (Karantanija, 2005) je predgovor napisala Berta Golob. Ob 75. obletnici želimo izr. prof. dr. Francetu Žagarju, da bi napisal vsaj toliko leposlovnih knjig kot slovnic. Leposlovnim knjigam pa želimo, da doživijo vsaj toliko ponatisov kot slovnice. ======== From: "fedora ferluga" Sent: Monday, April 30, 2007 1:17 PM Subject: Gradnik dve priponki Na Videmski univerzi je 19. in 20. aprila potekal mednarodni simpozij Alojz Gradnik (1882-1967) - pesnik Goriških Brd ob 125. letnici rojstva in 40. obletnici smrti pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda ter v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom. Organizatorka simpozija je bila Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica slavistike na Videmski univerzi. Na simpoziju je sodelovalo trinajst strokovnjakov, pretežno iz Slovenije, pa tudi z Videmske univerze ter z univerz iz Trsta in iz Neaplja. Simpozij je uradno uvedel veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Andrej Capuder, ki je podčrtal briško poreklo Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki se je rodil na eni izmed najbolj dramatičnih meja slovenskega ozemlja, na meji, ki pa danes povezuje in ne razdvaja. Nato je spregovoril v imenu župana Občine Brda podžupan Enco Vižintin, ki je prav tako poudaril posebnost rodu pesnika Gradnika, ki se je rodil očetu Slovencu, Jožefu Gradniku, in materi Furlanki, Luciji Godeas. Navzoče so nato pozdravili predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope prof. Giorgio Ziffer in dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti prof. Vincenzo Orioles. Prvi dan simpozija so nastopili s predavanji Franc Zadravec, Fedora Ferluga-Petronio, Ana Toroš, Vladimir Osolnik, Miran Košuta, Roberto Dapit, Aleksandra Žabjek, Francka Premk in Janez Premk. Drugi dan simpozija je navzoče pozdravil rektor Videmske univerze prof. Furio Honsell. Sledila so nato še predavanja Mirana Hladnika, Katje Mihurko-Poniž, medtem ko se Lojzka Bratuž in Denis Poniž nista mogla udeležiti simpozija, bosta pa njuna referata naknadno vključena v zbornik. Predavanja so bila tematsko posvečena Gradnikovi domoljubni in erotični tematiki, Gradniku človeku in sodniku, Gradnikovemu odnosu do slikarjev, ki so ilustrirali njegove zbirke, lep del pa je obravnaval tudi Gradnikovo prevajalsko delo, ogromen opus, ki do sedaj ni bil še dovolj proučen. V diskusijo je posegel tudi veleposlanik Andrej Capuder kot prevajalec Dantejeve Božanske komedije (Gradnik je namreč objavil prevod Dantejevega Pekla in Vic, Nebesa so pa ostala v rokopisu). Predavanja so popestrile recitacije Gradnikovih pesmi. V slovenskem izvirniku jih je podal Janez Premk, v italijanskem prevodu igralka Lucia Berto, v furlanskem pa furlanski igralec in režiser Paolo Bortolussi ter Roberto Dapit. Prebrane so bile sledeče pesmi: Jesen v Medani, Eros - Tanatos, V omami, Pesem vdove, Vodnjak, De profundis VIII, IX, X, Črv, Harfa v vetru, Kmet govori pokojni ženi, Kmet govori Bogu, Zlate lestve v italijanskem prevodu Luigija Salvinija (Črv, Kmet govori Bogu, Zlate lestve), ostale je prevedla Fedora Ferluga-Petronio. V furlanščino pa so Gradnikove pesmi prevedli Roberto Dapit (V omami, Harfa v vetru, Črv, Zlate lestve), ostale pa Massimiliano Verdini, ki je pravkar diplomiral iz furlanščine, se pa simpozija ni mogel udeležiti iz študijskih razlogov. Udeleženci simpozija so se udeležili nato tudi izleta v Medano, kjer so si ogledali Gradnikovo rojstno hišo in grob, nato so se pa udeležili sprejema, za katerega je na gradu Dobrovo poskrbel župan Franc Mužič. Nastopil je zbor Osnovne šole Dobrovo, ki je zapel nekaj pesmi Rada Simonitija, posamezni dijaki so recitirali še Gradnikove otroške pesmi. Na koncu je poslušalce razvedrila še sopranistka Rosana Peršolja, ki je ob spremljavi harmonike zapela nekaj narodnih pesmi. Slike s simpozija, ki jih je posnel prof. Miran Hladnik, si lahko ogledate na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/gradnikovsimpozij/index.html Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 16:49:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 16:49:08 +0200 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_75_let_--_LK Message-ID: <003201c78d92$3551e690$6400a8c0@P4> From: "Berta Golob" Sent: Thursday, May 03, 2007 9:12 AM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Gospodu uspešnemu pisatelju Žagarju tudi moje čestitke. Njegovo novo knjigo imam (celo z njegovim dragocenim posvetilom!), a zaman iščem "predgovor" gospe Glušičeve. Lahko pa preberem spremno besedo JOŽETA ZUPANA. [...] -- Berta Golob From: "Milena Mileva BLAZIC" Cc: Sent: Thursday, May 03, 2007 1:18 PM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Dragi Miran, Žagar mi je sam napisal v pismu, [...], da je H. Glušičeva napisala "blagohotno oceno one prve knjige". [...] -- Milena From: "Helga Krisper" Sent: Thursday, May 03, 2007 4:35 PM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Miran, ena drobna napaka se je pritihotapila v Milenino sporočilo - spremno besedo k Žagarjevi knjigi Na sončni strani šole je napisal Jože Zupan. Res pa je, da bom tudi jaz o knjigi napisala nekaj svojega. Kolegu Žagarju pa prisrčno čestitam za rojstni dan! Pozdrav! Helga ====== From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, May 03, 2007 1:44 PM Subject: LK, 7. maj 2007 LK vabi na 854. sestanek v ponedeljek, 7. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Zrinjka Glovacki-Bernardi, Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu. Tema predavanja: Promjene u komunikacijskim paradigmama na primjeru pozdrava (Spremembe v komunikacijskih paradigmah na primeru pozdrava). Predavanje bo v hrvaščini. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 16:54:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 16:54:02 +0200 Subject: [SlovLit] Taras Kermauner na FF Message-ID: <004f01c78d92$e49aa470$6400a8c0@P4> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje akademika prof. dr. Tarasa Kermaunerja, ki bo v četrtek, 10. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Naslov predavanja je Slovenska povojna politična dramatika. Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof in esejist, velja za enega največjih poznavalcev slovenske dramatike. Njegovo glavno zanimanje je posvečeno analizi sveta in človeka skozi slovensko literaturo, zlasti skozi dramatiko, o čemer je napisal več kot 100 knjig pod skupnim naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike. Ker je vsako srečanje s prof. Kermaunerjem tako znanstveno kot tudi predavateljsko doživetje, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite. --- Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 4 19:28:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 May 2007 19:28:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Lepa_Vida_v_slovenski_mladinski_knjiže vnosti_--_Re=3A_Slovenščina_kaj_pa_je_tebe_t reba_bilo_--_Verzi_v_kamnu_drugo_brez_besed Message-ID: <002d01c78e71$9abf5eb0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" Sent: Tuesday, April 23, 2007 11:38 AM Vabimo vas na preizkusno predavanje Milene Mileve Blažić z naslovom Motiv Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti. Predavanje bo v torek 8. 5. 2007 ob 10.00 v sejni sobi Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani. ====== From: "Zoltan Jan" Sent: Friday, May 04, 2007 6:21 PM Subject: za slovlit Na spletnem naslovu http://www.ds-rs.si/dejavnost/index.htm (v rubriki Posveti - 2007) je kratka informacija o okrogli mizi Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo, ki jo je 17. aprila t. l. pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Državnem svetu. -- Zoltan JAN ====== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri75/index.html -- verzi v kamnu, drugo brez besed. -- miran From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun May 6 12:03:27 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sun, 6 May 2007 12:03:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Aškerc_ne_ve_za_Pintarja=3F! Message-ID: <001701c78fc5$caa2e1b0$1c01a8c0@enamona> Spoštovane kolegice (kolegi)! Rabim pomoč. V rokah imam dva originalna izvoda Prešernovih pesmi. Prvega je uredil L. Pintar (izšel l. 1901), drugega pa A. Aškerc (drugi natis iz l. 1913 - prvi l. 1902). V Aškerčevem izvodu je njegova študija, datirana z letnico 1902, v kateri omenja, da je Prešeren napisal več pesmi, kot jih je objavil v Poezijah (med drugim zagotovo pesem o Šmarni gori), ki pa niso znane, zato on objavlja le tiste iz Poezij (iz leta 1847). Po drugi strani ima Pintar že v izdaji iz leta 1901 dodatek neobjavljenih Prešernovih pesmi, med njimi tudi pesem o Šmarni gori. Lahko kdo to pojasni? Mar je možno, da Aškerc ni vedel za Pintarja?!! LP Zoran Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 6 18:51:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 May 2007 18:51:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Si_gledal_--_Boš_bral Message-ID: <004a01c78ffe$d08aa200$6400a8c0@P4> From: "tamara.matevc" Sent: Saturday, May 05, 2007 4:46 PM Subject: novosti na spletnem mestu www.sigledal.org http://www.sigledal.org - spletne dveri slovenskega gledališča, vse forme scenskih umetnosti; [...] Clanki tedna: Z uporabo preprostih semanticnih wiki struktur lahko na Geslu ustvarjamo nove in nove navzkrizne povezave. Primeri so zgolj ilustrativni in skusajo pokazati, kako zanimive clanke lahko soustvarjamo v spletni enciklopediji slovenskega gledalisca. Vec kot bo aktivnih soustavarjalcev Gesla, relevantnejsi vir informacij o slovenskem gledaliscu in njegovih ustvarjalcih bodo predstavljali clanki, saj soustvarjalci Gesla clanke sproti popravljajo in dopolnjujejo. 2.VEžA, spletni gledaliski casopis Na Rampi . Na robu odra smo... (Maja Sorli in Jure Novak) . Črke, črke (obozevalka gledalisca) . Spletnopero.si (Tanja Ahlin) . e-Ziss: Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (Matija Ogrin) . Od spletne predstavitve do interaktivne predstave (Mitja Mavser) . Nekaj misli o "bloštvu" (Branko Gradišnik) NE SPREGLEJTE: UPRAVICENJE BLOGA Pisma s tujine . Slovensko stalno gledališče s predstavo BAKHANTKE v Turčiji Novice . Vrnitev Blažonovih . Hej, punca! . Predavanje Tarasa Kermaunerja na FF . Marija Magdalena . Peter in volk v Novem mestu . Fragile! gostuje . SNG Nova Gorica nagrajeno na 17. Marulićevih dnevih v Splitu ========= From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, May 04, 2007 11:32 AM Subject: LITERA - TISKOVNA KONFERENCA OB IZIDU NOVIH KNJIG Vljudno vas vabimo na Tiskovno konferenco ob izidu novih knjig Založbe Litera, ki bo v četrtek, 10. maja 2007, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij, na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Predstavljene bodo štiri nove knjige iz knjižne zbirke Piramida: - Štefan Kardoš: RIZLING POLKA (roman) - Janja Rakuš: AMSTERDAM 12,75 RAM (roman) - Dragan Potočnik: SEBIL (pesniška zbirka) - Jan Šmarčan: NJEJ (pesniška zbirka) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 6 20:24:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 May 2007 20:24:24 +0200 Subject: [SlovLit] France_=AEagar_Na_sončni_strani_š ole Message-ID: <001701c7900b$c74f4710$6400a8c0@P4> From: "Helga Krisper" Sent: Sunday, May 06, 2007 7:45 PM Subject: France Žagar Zgodbe s pomenljivim sporočilom (France Žagar, Na sončni strani šole. Ilustracije Lucijan Reščič. Ljubljana, Karantanija in Pedagoška fakulteta, 2007. 120 strani.) Avtor knjige NA SONČNI STRANI ŠOLE se je s svojimi strokovnimi pogledi, spoznanji in z znanstvenim delom uveljavil predvsem kot jezikoslovec-slavist in pedagog. Nato so Franceta Žagarja v svet pisateljevanja najprej zapeljali spomini na otroštvo in zgodnja leta odraščanja, v katerih ima osrednji prostor vojni čas. Tako se je v knjigi VOJNA, KAJ PA JE TO? (Utrinki mojega otroštva. Oživljanja.), 2005, pridružil mnogim sodobnim spominskim pripovedim, ki odkrivajo podobe odmaknjenega časa, v katerih se odstrejo odsevi vznemirljivih in za otroka na poseben način opaženih doživetij. V Žagarjevih zapisih je to pogled otroško prisrčne naivnosti, dobrohotnosti, iskrenosti in tudi samosvojosti (z odtenki humorja) v prepoznavanju temeljnih človeških nagibov in odnosov, kar izpričuje tudi odkrit, neizumetničen, iskrivo jasen slog. Predstavljam si, da bi bile te, v naslovljena poglavja zaokrožene pripovedi lahko oblikovane tudi kot družinski roman z imenitnim osrednjim pripovednim likom očeta, kakršen v nekaterih zgodbah zaživi s svojo neomajno samosvojo držo, s pristno človečnostjo in odkritostjo mišljenja in govora. Zgodbe v knjigi NA SONČNI STRANI ŠOLE so v celoti ubrane v razvojni lok avtorjevega pedagoškega in jezikoslovnega dela v času, ko ga je tesalo in izoblikovalo delo z učenci in študenti od prvih let, ko se je kot pedagog kalil v osnovni šoli in v gimnaziji, kasneje pa na Pedagoški fakulteti in končno (tudi s humorjem) na študentski preskušnji Univerze za tretje življenjsko obdobje. V uvodnem Zagovoru mojih zgodbic France Žagar odkrije jedro svojega pogleda na poklic pedagoga, kot se potrjuje tudi v idejnih poudarkih njegovih pripovedi: "Učitelja primerjajo z lončarjem in vrtnarjem. Prav gotovo sem si v začetku domišljal, da so otroci glina, jaz pa vsemogočni stvarnik, ki lahko to glino oblikuje po svoji podobi oziroma zamisli. Šele postopoma sem spoznaval, da sem kot učitelj samo vrtnar, ki zaliva vrtec, v katerem rastejo vse mogoče rastline, od bujno rastočega in živo obarvanega cvetja do skromnih rastlinic, ki jim manjka vlage in svetlobe." S tem izhodiščem se v pisateljevem poklicnem spominu oblikujejo šolski prizori in učne situacije, predvsem pa portreti občutljivih osebnosti deklet in fantov, ki zbujajo pozornost s svojim vedenjem, znanjem, z iznajdljivostjo ali lenobo, občutljivostjo in odmaknjenostjo ali z nemirnim uporništvom, kar učitelju da misliti: s svojim razumevanjem se hoče čim bolj približati otroku in odkriti njegov v razvoju spreminjajoči se čustveni svet, povezan tudi z družinskim življenjem, kar mu bo omogočilo najti najboljši možni pedagoški pristop. To mu ne uspe toliko s strogostjo kot s čustveno toplino, z neposrednostjo in humorjem (tudi na lastni račun), včasih še s pretehtano odmaknjenostjo, ob kateri otrok preneha z nemirnim vedenjem, najpogosteje in najuspešneje pa s spodbujanjem domišljije, ki se razživi v široki govorni sproščenosti, igrivosti in smehu. Zgodbe so oblikovane kot drobne študije, katerih jedro je dogodek v razredu, stik s kolegi in učenci, ob tem pa se v uvodnem in končnem delu besedila odpira avtorjev pogled vase, v intimni svet pedagoga, ki razčlenjuje in presoja svoj delovni postopek in ob tem tudi lastni značaj. Ob svojih izkušnjah vedno trdneje izpričuje svoj pogled na način poučevanja: prisluhniti notranjim vzgibom učencev in jim odpreti "okna v življenje" z oblikovanjem maternega jezika kot prvinske izrazne vezi med ljudmi - tudi mimo ozkih didaktičnih načel in metod. Prednost daje sproščenim govornim vajam, spisom na temo po učenčevi izbiri, gledališki vzgoji, scenarijem za kratke filme in ne nazadnje zbujanju učenčeve radovednosti z nedorečeno mislijo). Pisateljeva pedagoška drža temelji na spoznanju, da so čustva tudi pri učenju in študiju gibalo našega ravnanja: "Brez čustva stvar izgubi svojo človeško naravnanost, neposrednost in sproščenost." - Ob tem pa si prizna: "... jaz sem - žal - za pravega profesorja preveč mehkega srca. Bogsigavedi, zakaj sem tak." Morda je prav "mehko srce" ob vedno strožji razumski zamejenosti znanstvene in tehnicistične določnosti človeškega bivanja v sedanjem času edina možnost, da je vsaj v otroštvu in doraščanju mogoče gojiti prisrčnost, toplino in duševno sproščenost. Še posebej tedaj, ko brusimo oblike govornega sporazumevanja. Ali: kot trdi ameriški lingvist slovenskega rodu Joseph Kess, ki v svoji knjigi Psycholinguistics: Psychology, Linguistics and the Study of Natural Language (1992) zapiše misel, s katero poudarja odprtost in nepopolnost naravnega jezika: "Dober jezik je kot izgubljeni raj, iz katerega smo bili pregnani in h kateremu se lahko potrudimo le z neprestanimi dobrimi deli in neskončno čuječnostjo." Knjiga Franceta Žagarja NA SONČNI STRANI ŠOLE pripoveduje prav o tem pomembnem izhodišču pri oblikovanju jezikovnega pouka: uresničevanju razgibanega soustvarjanja jezikovnega bogastva in izrazne (govorne) spretnosti. Helga Glušič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 7 09:13:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 May 2007 09:13:09 +0200 Subject: [SlovLit] Univerza in Wikipedija Message-ID: <002001c79077$2abfcf70$f94602c1@ff.unilj.si> From: Matija Ogrin [mailto:matija.ogrin na zrc-sazu.si] Sent: Monday, May 07, 2007 8:59 AM To: slovlit na ijs.si Subject: univerza in Wikipedija Spoštovani! Tistim, ki ste zadržani do misli, da bi morali akademsko profilirani ljudje, profesorji in uveljavljeni znanstveniki po svojih močeh prispevati k wikipediji in podobnim skupinskim projektom, toplo priporočam članek , ki je pravkar izšel v medievalistični reviji The Heroic Age. S pozdravi, Matija Ogrin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 17:02:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2007 17:02:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Paternu_Književne_študije Message-ID: <001501c79181$d7a2fc20$f94602c1@ff.unilj.si> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, May 08, 2007 12:06 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Fw: Vabilo Kosovelove knjižnice Sežana V četrtek, 10. maja 2007, vas ob 18. uri prijazno vabimo na predstavitev knjige prof. dr. Borisa Paternuja K N J I Ž E V N E Š T U D I J E 2 in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil prof. dr. Miran Košuta. "Povejmo že enkrat, da je bila slovenska literatura - in to odlična, tudi evropska - že pred slovensko državo in brez nje. Še več, pri Slovencih je država nastajala iz literature in ne narobe." (Ni nedolžnega branja, pa tudi nedolžne literarne zgodovine ne: pogovor z akademikom dr. Borisom Paternujem, Književne študije 2, str. 6) "V slovenskem pesništvu, vse od Prešerna pa do danes, ni pesnika, ki bi bil v svojem duhovnem ustroju in v slogu tako gibljiv kot Srečko Kosovel. Njegova poezija nosi v sebi dinamizem izjemne vrste." (H Kosovelu po drugi poti, Književne študije 2, str. 43) "Slovenski književnosti je njene glavne značilnosti dal prostor, v katerem je nastala. Po svoji kulturni geografiji je to najbolj zahodna slovanska književnost. Nastajala je na tesnem stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta, v prostoru, kjer se je skozi stoletja izoblikovala slovenska narodna identiteta. Tesno stičišče z večjimi sosedi je imelo za zgodovino malega in do našega časa brezdržavnega naroda dvojni pomen: po eni strani nevarnost asimilacijske potopitve, po drugi strani pa civilizacijsko in kulturno bogatitev, ki je tudi v književnosti pospeševala rast in duhovno dinamiko. Globalizacija je v resnici najstarejša in trajna slovenska izkušnja. Šla je skozi vse mogoče položaje: od kreativnega srečevanja različnih kultur pa vse do genocida." "In nazadnje: kaj bo pomenila izguba znatnega dela državne suverenosti? Tudi to ne pomeni nič bistveno novega. Slovenska književnost je nastala in se do svoje zrelosti razvila brez lastne države. Njena pogojna, federativna državnost se je začela leta 1945, in njena popolna državna osamosvojitev obstaja šele od leta 1991. Vse bistveno pa se je v njej zgodilo že prej." (Evropeizacija slovenske književnosti, Književne študije 2, str. 148) Akademik dr. Boris Paternu, zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bi rojen v Predgradu leta 1926. Je literarni zgodovinar in teoretik, tudi znan prešernoslovec. V svojih delih obravnava vsa obdobja slovenske književnosti s poudarkom na 19. in 20. stoletju, vključujoč širši evropski kontekst. Poleg znanstvenega pogleda je zanj značilen osebni odnos, ki je prisoten tudi v zbranih esejih Književnih študij 2. V kulturnem programu bosta sodelovali: Ingrid Tavčar, klavir in Tamara Tretjak, flavta. Knjižno razstavo je zasnovala in postavila bibliotekarka Martha Sotelo Bunjevac. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 09:38:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 May 2007 09:38:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Kermaunerjevo_predavanje_v_četrtek Message-ID: <001301c7920d$184b80e0$f94602c1@ff.unilj.si> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje akademika prof. dr. Tarasa Kermaunerja, ki bo v četrtek, 10. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Naslov predavanja je Slovenska povojna politična dramatika. Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof in esejist, velja za enega največjih poznavalcev slovenske dramatike. Njegovo glavno zanimanje je posvečeno analizi sveta in človeka skozi slovensko literaturo, zlasti skozi dramatiko, o čemer je napisal več kot 100 knjig pod skupnim naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike. Ker je vsako srečanje s prof. Kermaunerjem tako znanstveno kot tudi predavateljsko doživetje, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite. -- Mateja Pezdirc-Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 20:33:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 May 2007 20:33:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Odzivi_na_okroglo_mizo_o_slovenščini _v_šoli_--_Slovenščina_v_Nemčiji_--_Digital ni_arhivi_--_Lepotica_in_Zver Message-ID: <006101c79268$7e517470$6400a8c0@P4> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Wednesday, May 09, 2007 12:50 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Odzivi na okrogla mizo o slovenščini v šoli Današnje Delo je v rubriki Pisma bralcev (str. 5) objavilo odziv Zorana Božiča na članek Ministrstvo zavrača očitke (objavljeno 25. 4. 2007). Lp, Klemen Lah ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, May 09, 2007 1:41 PM Subject: LK, 14. maj 2007 LK v Ljubljani vabi na 855. sestanek v ponedeljek, 14. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. mag. Saška Štumberger, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji ===== http://www.imageandnarrative.be/digital_archive/introduction.htm -- o digitalnih arhivih v reviji Image (&) Narrative (http://www.imageandnarrative.be/ ) ====== Od: Janja Vidmar [janja.vidmar1 na guest.arnes.si] Poslano: 8. maj 2007 11:43 Zadeva: Fw: Bonbon Spoštovani, očitno jeza uboge pisateljske pare zaleže več kot razprave stroke. Naj si slov-litovci tole preberejo, bodo imeli slavisti vsaj eno uradno mnenje Ministrstva za šolstvo in šport, na katerega se bodo lahko obesili ... Lep pozdrav, Janja Vidmar, pisateljica P.s.: Moja kolumna je bila objavljena v časniku Večer, odgovor Ministrstva nanjo pa teden dni pozneje, na izrecno zahtevo taistega ministrstva. BONBON, torek, 24. 4. 2007, avtor: Janja Vidmar, pisateljica Čokoladni preliv Zverjad & reforme Dovolite, da mi v današnji kolumni od jeze malce pade mrak na oči. Jezik je namreč že od pamtiveka konstanta, ki nas združuje. Izmed vseh človekovih potreb je potreba po izražanju ena natrdovratnejših, zato je literarna socializacija kot del bralne socializacije trajen proces, ki zahteva visok vložek mentorjev, učiteljev, staršev in tudi avtorjev. Nova zasnova pouka, s katero straši šolski minister in ki s krčenjem ur slovenščine v osnovnih šolah drsi od sporazumevalnih zmožnosti h golemu nizanju dejstev in definicij, resda lajša merjenje znanja otrok, ne pa tudi njihovo zmožnost razumevanja. Na prvi pogled težnjam po spremembah v izobraževanju vselej nasprotujejo težnje po ohranjanju obstoječe ureditve, kar seveda izhaja iz interesov ohranitve obstoječih družbenih razmerij. A če se ustavimo pri zdajšnjem, še veljavnem učnem načrtu za slovenščino, v katerem je bistven prav delež ur, namenjen maternemu jeziku, lahko sklepamo, da učencev ne bombardiramo več z informacijami o jeziku, temveč jih seznanjamo z načini njegove rabe, in jih ne zasipavamo z leksikografskimi podatki o književnikih, temveč se o književnosti pogovarjajo, jo poustvarjajo in se o njej kritično izražajo. In kaj je s tem, zaboga, narobe, lepo vas prosim? Ali je treba zrušiti vse, kar je starega, zgolj zato, ker sodi v prejšnjo politično garnituro? Zato je upravičen pomislek o napovedi šolskih reform, saj bodo nemara od obljubljenih višjih kvalitet znanja za učence naredile le to, da bodo zmanjšale šolsko zahtevnost. Ako se torej vračamo v šolski konzervatizem, se moramo zavedati, da ideje usmeritev, ki sebe označujejo za družbeno neodvisne, to sploh niso, ampak jih obvladujejo specifično določena ideološka in ekonomska ozadja. Konec koncev na novo ustanovljena društva in raznorazne pobude za šolo po meri človeka očitno izhajajo iz teze, da je znanstveno usmerjena šola otroku neprimerna, z leporečjem pa se sploh rade zakrivajo nekatere negativne težnje v šolski politiki. Dandanes je vendarle jasno, da ni mogoče doseči kakovosti znanja brez otrokovega vloženega truda. Zato se ne morem otresti suma, da je tudi dandanašnje histerično sklicevanje na otroka oziroma posameznika v izobraževanju samo posledica skrivanja nekih globljih družbenih interesov. Če šolskemu ministru ne bo uspelo docela izkoreniniti vzgoje in izobraževanja, bo književna vzgoja v sklopu moralnega presojanja otrokom ponudila spodbudo za samostojno presojo, kar tako ali tako vpliva na postopno zavestno usvajanje vrednot in moralnih sodb o svetu, na katere se spet sklicujejo ga. Likovič & co. Vsako teslo ve, da omejevanje, brezbrižnost in golo kopičenje informacij vodijo v slepo pokorščino oziroma odklanjanje vseh vrednot. Vprašanje je torej, kdo si želi tovrstne prihodnosti za naše otroke. Literarna socializacija v izvenšolskem okolju tako ali tako trči ob pretirano popularizacijo prevodne literature, kar je spet posledica komercializacije trga, in leto šolskih reform z zmanjševanjem števila ur slovenščine bo sproduciralo le še več alarmantnih izjav mladih pred kamerami, da mnogo raje berejo svetovno književnost, ker je boljša in manj dolgočasna (in to ob svetovnem dnevu materinščine, lepo prosim!). Mogoče bodo pa tile na ministrstvu za šolstvo končno vzeli zares pripombe avtorjev in strokovnjakov, ki jim je mar, kaj se dogaja z jezikom in književnostjo, in opustili prenavljanje, ki je zgolj samo sebi namen. BONBON, torek, 8. 5. 2007, avtor: Mihaela Praprotnik, odnosi z javnostmi MŠŠ Prejeli smo Zverjad & reforme (drugič) V zvezi z netočnim in zavajajočim zapisom pisateljice Janje Vidmar v članku Zverjad & reforme bi želeli vašim bralcem predstaviti resnična dejstva. Nikoli v nobenem aktu Ministrstva za šolstvo in šport RS ni bilo omenjeno, kaj šele, da bi potekala razprava ali da bi se sprejemali kakšni zaključki in sklepi glede zmanjšanja števila ur slovenščine v osnovni šoli. Še manj, nikakor ni bil opravljen noben razmislek o zmanjšanju števila ur slovenščine na račun drugega tujega jezika kot izbirnega predmeta! Potreben prostor za drugi tuji jezik kot obvezni predmet, ki bi potekal predvidoma v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole, naj bi dobili s prerazporeditvijo tretje ure obveznih izbirnih predmetov, ki bi jo lahko učenec izbral kot nadobremenitev s soglasjem staršev. Kar predvideva sprememba, je to, da se vsakemu učencu omogoči, da na ravni senzibilizacije osvoji en tuji jezik, kar mu bo kot osnova rabilo za nadaljnje formalno, neformalno ali priložnostno izobraževanje. V predvideni spremembi se bo vsak učenec učil drugi tuji jezik, ob tem bo pa lahko izbral še tri ure izbirnih predmetov, kar pomeni, da bo imel tri enourne izbirne predmete, lahko pa enega dvournega in enega enournega. Posebej je treba poudariti, da bodo cilji učnega načrta tega tujega jezika drugačni kot cilji prvega tujega jezika (večinsko je to v Sloveniji angleščina) in da naj bi bil drugi tuji jezik po obsegu in didaktični zasnovi manj obremenjujoč kot prvi tuji jezik. V sedanji in načrtovani ureditvi lahko torej učenec v devetem razredu s tako razporeditvijo ob pogoju, da bi bil drugi tuji jezik omejen na eno uro tedensko, doseže enako obremenitev kot doslej, prav tako pa izbirnost ostaja neokrnjena: ostajajo mu tri možne ure za obvezne izbirne predmete. Res pa je, da bi za drugi tuji jezik potrebovali vsaj še pol ure tedensko, da bi dosegli želene cilje predvidenega programa predmeta. Zagotovo pa je res tudi to, da niti za te dodatne pol ure niti za prvo uro nikoli nismo načrtovali kakršnega koli zmanjšanja števila ur slovenščine (madžarščine in italijanščine na narodnostno mešanih območjih) ali katerega koli drugega predmeta! Takih namer nikoli ni izražal noben predstavnik ministrstva ali Zavoda RS za šolstvo! Zavedamo se pomena slovenščine v globaliziranem svetu in si želimo funkcionalno bolj pismene Slovence kot doslej, če sledimo raziskavi o funkcionalni pismenosti Slovencev, ki za nas žal ne ponuja rezultatov, na katere bi lahko bili ponosni in ki bi kazali na kakovost v preteklih letih. Prav zato letos poteka v vseh osnovnih šolah in vrtcih projekt Leto kulture, ki vključuje tudi segment pismenosti. Za spodbujanje pismenosti, razširjanje veselja do branja je Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravilo pogoje, da so vsi sedmošolci obiskali krajevno knjižnico, kjer so jim iz sredstev Ministrstva za kulturo podarili knjigo. Obenem je ustvarjena baza podatkov, dostopna na naši spletni strani in s povezavo na spletno stran Ministrstva za kulturo, kjer lahko vse šole in vrtci najdejo primerne prireditve za izvedbo svojih kulturnih dni. Vsa ta dejanja in še druge dejavnosti našega ministrstva kažejo na to, da je skrb za slovenščino izjemno poudarjena, zato nas toliko bolj čudi, čemu se v medijih želi ustvarjati prav nasprotna slika. Zapisi, kakršen je bil zapis gospe Vidmarjeve, zavajajo širšo javnost z neresnicami. Preden se tako težke neresnice zapišejo in objavijo, bi bilo dobro, da jih avtorji preverijo. In če bi tako bilo tudi v tem primeru, potem gospa Vidmarjeva ne bi nikoli zapisala, da šolski minister z novo zasnovo pouka krči ure slovenščine. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 23:15:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 May 2007 23:15:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini_v_Držav nem_svetu Message-ID: <008401c7927f$2aa7f260$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Wednesday, May 09, 2007 10:04 PM Subject: okrogla miza Če se komu ljubi, pa naj prebere še moj prispevek, ki sem ga imela na okrogli mizi o slovenščini v šoli v Državnem svetu. Objavili naj bi ga v Šolsih razgledih, pa ga doslej niso. BKV *** 17. aprila je bila v Državnem svetu RS okrogla miza o položaju slovenščine v šoli. Priredilo jo je Slavistično društvo Slovenije, spodbudile pa nekatere medijske izjave v zadnjem času, npr. članice Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Angelce Likovič na TV Slovenija ali direktorja direktorata za srednje šole Janeza Mežana (Gostujoče pero v Delu), ki so dale sklepati, da želijo novi reformatorji spet krčiti ure slovenščine na račun drugih pedagoških pretenzij. Izkušnje kažejo, da vsaka šolska reforma hrepeni po tovrstnih posegih v predmetnik. Najbolj se je v zadnjem času to posrečilo prenovljenemu programu za 3-letne poklicne šole iz 2003, ki je v primerjavi z učnim načrtom kurikularne prenove iz l. 1998 zmanjšal število ur slovenščine s 315 na 213. Slavistično društvo Slovenije na tako razumevanje slovenščine v šoli ne more več pristajati, za kar skušamo v tem prispevku nanizati nekaj razlogov, ki so bili podani tudi na posvetu. Slovenščina kot šolski predmet, ki analogno drugim državam in po naši tradiciji vključuje materni/prvi jezik in književnost, je predmet, pri katerem obravnava njegovih matičnih vsebin sproža poleg prek predmetnega znanja v naslovnikih tudi številne čezpredmetne učinke na osebnostno in družbeno eksistenco posameznika. Učenje maternega jezika in književnosti spodbuja delovanje leve (logične, analitične, jezikovne) in desne (predstavne, domišljijske, ustvarjalne) možganske polovice. Pomen razvijanja jezikovnih zmožnosti poudarjajo številni znanstveniki, od Vigotskega do Chomskega in slovenskih - npr. B. Marentič Požarnik ali O. Kunst Gnamuš, ki je tudi empirično ugotavljala povezanost jezikovnih zmožnosti s splošno zmožnostjo abstraktnega mišljenja. Učenje maternega/prvega jezika je v tem smislu izhodišče za učenje drugih jezikov, matematike, splošne pismenosti in skratka za razvijanje vseh posameznikovih kompetenc. Prav tako pomembno je po mnenju strokovnjakov tudi drugo področje - književnost. Znanstveniki poudarjajo, da književnost izpolnjuje številne družbene in individualne potrebe, da je polje kritike in dialoga, kadar zatajijo drugi sistemi - demokratična družba ali družina. Ima zmožnost oblikovanja, ohranjanja in spreminjanja družbenih odnosov, kot to poudarjeno velja do osamosvojitve in bo veljalo še naprej za slovensko književnost ( pisatelj Boris Pahor je npr. tudi danes opazen glasnik manjšin). Nemški teoretik S. Schmidt zato pravi: "Funkcije sistema književnost so istočasno na kognitivno-refleksivnem, moralno-socialnem in hedonistično-emocionalnem področju delovanja in izkušenj." Zaradi vsega tega je obravnavanje književnosti pri slovenščini mnogociljno in ima pomembne vzgojne učinke, saj se razvijanje bralne zmožnosti povezuje s presojo vrednostnih sporočil. Nenazadnje ne gre prezreti tudi pomena materinščine pri oblikovanju nacionalne identitete. Kot pravi britanski sociolingvist M. Byram: "Najvažnejše je, da se otroci učijo t. i. nacionalni jezik, kot sredstvo komunikacije in, kar je enako važno, kot simbol nacionalne identitete." Da predmet slovenščina to vlogo opravlja, potrjuje nedavna empirična raziskava med devetošolci, ki jo je opravila dr. Petra Kodre. 46% učencev je slovenščino kot predmet, ki ozavešča nacinalno identiteto, postavilo na prvo mesto. Predmet družba in etika je vpliven z 22%, zemljepis s 17% in zgodovina z 11%, in, zanimivo, noben predmet več. Vseh teh pomenov materinščine se zavedajo tudi drugod. Zato so Finci v uvodnem delu učnega načrta zapisali, da je "materni jezik in književnost ključni praktični, teoretični, kulturni in umetniški predmet ..., ki zagotavlja podlage za vsakršno učenje jezikov in kulture." Podobno kot zapisujemo mi ... Le da so Finci predmetu na osnovni ravni namenili 6 tedenskih ur, mi pa? Za vse naštete naloge pa je potrebno, da se pouk dogaja procesno, spiralno, skozi ves razvoj posameznika, pa da se vsebine in dejavnosti "dozirajo" postopoma, v obvladljivih količinah, tako da lahko deluje pozitivni transfer. Preskoki, opuščanja itd. sicer dopuščajo obdelati snov, posebno če se ta pod raznimi >močnimi< argumenti do nerazpoznavnosti zmanjšuje, vendar imajo dolgoročne posledice - vodijo v pojave, ki jih zaznavamo povsod - nastopaško govoričenje, nerazumevanje sporočil med vrsticami, neposlušanje sogovornika, pristajanje na cenena umetniška in propagandna sporočila, zamenjevanje oz. enačenje besedil višje in nižje kakovosti, brezbrižnost do lastne identitete. Če se pouk dogaja kampanjsko, v neustreznem razmerju med razvejanimi cilji, časom in resda obsežnimi vsebinami in dejavnostmi (gre za dve področji, ki morata v trajnem spominu ustvariti veliko sidrišč, če naj ima posameznik dovolj orodja za oblikovanje kompetenc), nujno ostajajo na površini samo kratkoročno dosegljivi cilji in najbolj neposredno ulovljive vsebine, naslovnik pa je brez možnosti, procesno spoznavati, kakšne so trajne pridobitve materinščine in se spominja samo kratkoročnih neprijetnosti, hitenja, materialnih vsebin (učiti se sestavo besedil, skladnjo, pravopis, analizirati literarne tekste je s stališča situacijskih interesov lahko mučno, če ni časa te dejavnosti pripeljati do zmožnosti in razvoja stališč). Vse to nalaga veliko odgovornosti in pazljivo ravnanje, ne le učiteljev slovenščine, ampak predvsem tistih, ki z vsakokratnim urejanjem šolskega polja te vloge materinščine bolj ali manj ustrezno razumejo in vrednotijo. To pa se dogaja bolj izjemoma kot praviloma. Sama se spomnim dveh takih dogajanj - Slovenščina v javnosti l. 1978, in projekta Prenova slovenščine, ki se je zgodil pod pokroviteljstvom ministra l. 1995 in je na njem temeljila kurikularna prenova učnih načrtov. Prav ta posluh je omogočil temeljite spremembe slovenščine na bolje. Naj naštejem nekaj pozitivnih pridobitev: - povečanje ali ohranitev števila ur v predmetniku, - premik od ekskluzivnega poučevanja jezikovnega sistema k rabi in besedilu, - dejavno branje literature in postopno "udomačevanje" njenih >sedmerih tujosti<, - načini preverjanja, ki v mejah izvedljivega sovpadajo s temeljnimi cilji pouka. Zdaj spet kaže, da so bile to epizode kratkega veka. Priča smo zmanjševanju ur, najbolj pri kulturno najbolj ranljivi populaciji v poklicnih šolah (res je to storila že "prejšnja oblast", a ta ne kaže tendence, popraviti to stanje) - ali so res ti mladi ljudje zanimivi zgolj kot proizvajalci in kupci, nas je pri dvomilijonski populaciji dovolj, da je 30% pustimo brez razumevanja jezikovno kulturne idenitetete? Ali torej slovenščini v Sloveniji res ni bilo nikoli bolje, kot zdaj? Ali ravnamo sami z njo najbolje? Jo želimo ljubiti iracionalno, na ravni turbo folka, resničnostnih šovov in propagandnih sporoči, ali pa zavestno, kot področje našega kakovostnega evropskega bivanja, ki ga živimo v svojih posebnostih in prek svoje kulture? Želeti bi bilo, da bi si ta vprašanja zastavljali v odločujočih komisijah in odborih, ko ji režejo prostor in čas, lahkotno z miselnostjo pedagoške uravnilovke zamenjujejo njene cilje in učinke s cilji tehničnih in podjetnostnih vsebin. In dobro bi bilo, da bi pri takem početju imeli ob sebi še kakega slovenista, ki je vpet v aktualne tokove in premisleke o teoriji in praksi tega predmeta. Boža Krakar Vogel From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu May 10 17:17:37 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Thu, 10 May 2007 17:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje Aleksandre Schuller Message-ID: <464353B1.7374.134912@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Gašper Troha Subject: predavanje Aleksandre Schuller Date sent: Wed, 9 May 2007 09:19:26 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc-sazu.si/sdpk) vljudno vabi na predavanje ALEKSANDRE SCHULLER: Šamanizem, uprizoritvene umetnosti in umetnostne terapije: ekstatično, estetsko in kreativno-terapevtsko izkustvo. Aleksandra Schuller je doktorirala iz teorije drame na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Univerze v Ljubljani, zaposlena je na Oddelku za kulturne študije, Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper; kot gostujoča predavateljica sodeluje tudi s podiplomskim specialističnim programom Pomoč z umetnostjo-umetnostna terapija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na teorijo drame in uprizoritvenih umetnosti, kulturološke teorije igre in ustvarjalnosti ter umetnostne terapije. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v sredo, 16. maja 2007, ob 19. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 11 17:31:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 May 2007 17:31:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Pa_naj_bo_še_malo_heca_ali_2_x_pravopi sni_križev_pot_-1 Message-ID: <004a01c793e1$751b5a40$6400a8c0@P4> 27 nasvetu za bolšo slovenštino 1) Ne pišite preveč pogovorno, k' to čist sux. 2) Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic. 3) Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu. 4) Uporabljajte veznike, kateri so pravilni. 5) Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika. 6) Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino. 7) Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino. 8) Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili. 9) Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno. 10) Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno. 11) In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo. 12) Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno. 13) Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo. 14) Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno. 15) Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše. 16) Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako. 17) Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega. 18) Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično. 19) Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake. 20) Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana. 21) Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?! 22) Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK? 23) Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu. 24) Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih. 25) V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako. 26) Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate. 27) Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 12 09:24:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 May 2007 09:24:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival Message-ID: <007a01c79466$87978e20$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Friday, May 11, 2007 8:56 PM Subject: CLF Komisija v sestavi Zdravko Duša, Ana Lasič, Andrej Blatnik je prebrala prispele filmske scenarije, ki so bili narejeni po kratki zgodbi Andreja Blatnika Električna kitara, in se odločila takole. V kategoriji srednjih šol je prvo mesto soglasno podelila Sari Kern (Waldorfska gimnazija Ljubljana, mentor Klemen Lah), drugo ekipi Gimnazije Ptuj (Natalija Gajšek, Nina Zupanič, Don Ciglenečki, Lucija Tratnik, Anja Dangubič, mentorica Alenka Plohl - Podgorelec), tretje mesto pa ekipi Gimnazije Jurija Vege Idrija (Nina Istenič, Žan Menart, An Galičič, Denis Ozebek, mentorica Romana Kokošar) in Gimnazije Bežigrad (Andrej Čarni, Tamara Klavžar, Katja Urbanija, Lara Vukšić, mentorica Katja Lah). V kategoriji osnovna šola je najboljši scenarij napisala Veronika Šavrič (OŠ Sostro, mentorica Majda Tomc), drugo mesto Neja Šene (OŠ Sostro, mentorica Majda Tomc) in tretje mesto ekipa OŠ Idrija (Ana Bonča, Tibor Golob Mrak, Rok Krhlikar, Mojca Mlinar, Nina Troha, Sara Vidmar, mentor Robert Jereb). Čestitam vsem nagrajencem in prenašam pohvale komisije, ki je imela, predvsem pri srednji šoli, zelo težko nalogo. Pohvalila je tudi Estero Pirnat (Waldorfska gimnazija Lj., mentor Klemen Lah) ter Jasno Romih in Majo Gradič (Poslovno-komercialna šola Celje, mentorica Helena Muha). Priznanja bodo podeljena hkrati s srebrnimi in zlatimi Cankarjevimi priznanji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 09:05:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 May 2007 09:05:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_koprske_FHŠ_k_Slovencem_na_Hrvašk o Message-ID: <001001c795f6$4e0df720$f94602c1@ff.unilj.si> rom: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Monday, May 14, 2007 3:45 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Iz koprske FHŠ k Slovencem na Hrvaško V okviru vaj pri predmetu Sociolingvistika v 3. letniku koprske Fakultete za humanistične študije smo se študentke in asistentki Martina Mejak in Vladka Tucovič pod vodstvom doc. dr. Vesne Mikolič 9. in 10. maja letos odpravile na strokovno ekskurzijo, ki bi jo lahko poimenovali K Slovencem na Hrvaško. Poleg zagrebške filozofske fakultete, kjer nas je pri svojem predavanju na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti gostila predstojnica Katedre za slovenski jezik in književnost, doc. dr. Anita Peti Stantić, smo namreč v Zagrebu obiskale še slovensko veleposlaništvo. V novih prostorih so nas sprejeli: veleposlanik, prof. dr. Milan Orožen Adamič, in odgovorna za kulturo in odnose z javnostmi, Robert Weixler in Primož Koštrca. Po ogledu >slovenskega in slovenističnega< Zagreba smo s tajnico Sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, Mateo Hotujac, zavile še na Masarykovo 13, v Slovenski dom, tam nas je pozdravil in bogato delovanje društva predstavil podpredsednik kulturnega društva, Franc Strašek. Drugi dan smo po ogledu ožjega mestnega središča Reke, zavedajoč se, da so v tem kvarnerskem mestu v neposredni bližini Istre in Kranjske med drugim delovali Svetokriški, Čop in Trdina ter eden najbogatejših Slovencev in mecen hrvaških in slovenskih umetnikov v 19. st., Ivan Gorup pl. Slavinski (o čemer v čisto sveži monografiji Fluminensia Slovenica piše reški kroatist Irvin Lukežić), pohitele na sedež reškega slovenskega kulturnega društva Bazovica, po številu članov in obsegu delovanja drugega največjega na Hrvaškem. Pričakali so nas: tajnica Marijana Košuta, predsednik Vitomir Vitaz in urednica mesečnika slovenske skupnosti Kažipot, Marjana Mirković, in nekaj članov gledališke in glasbene sekcije. Namen našega potovanja je bil - seznanitev s položajem slovenščine in Slovencev na Hrvaškem, zato nas je istega dne pot vodila še v Pulj, k predstavnikom komaj nekaj let starega in zelo aktivnega slovenskega kulturnega društva Istra. V prijetno hladnih prostorih neposredno poleg rimskih Zlatih vrat so nas vročega majskega dne v najjužnejšem istrskem mestu sprejeli: predsednica Klavdija Visković, tajnica Jasmina Ilić Draković in akademski slikar Martin Bizjak, avtor knjige Orel, Štandeker in Rotar v Pulju: moji trije izbranci iz časa po drugi svetovni vojni (2006). Po sprehodu skozi Roč in Hum smo ekskurzijo na istrski domačiji slovenskega glasbenika in etnomuzikologa Emila Zonte s kozarčkom refoška sklenile v vasici blizu Buzeta, obogatene z manj znanimi in novimi spoznanji o živosti slovenskega jezika in kulture v pretekli in sodobni hrvaški stvarnosti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 09:52:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 May 2007 09:52:29 +0200 Subject: [SlovLit] Na spletu in v Financah Message-ID: <001c01c795fc$d283f8f0$f94602c1@ff.unilj.si> http://metacortex.humanfactors.uq.edu.au/lex/cinderella/index.html -- poigrajte se z zemljevidom semantičnega koncepta Pepelke v programu Leximancer (www.leximancer.com). http://www.cs.umd.edu/hcil/textvis/featurelens/videos/demowhenanthonylef t.html -- še en primer vizualizacije tem v besedilu ali besedilnem korpusu. http://www.sigledal.org/index.php?id=31 -- novice na portalu SiGledal. ======== Iz današnjih Financ http://www.finance.si/?MOD=show&id=181660&src=pj140507 Uporaba slovenščine za vladne projekte ne velja (Katarina Matejčič, katarina.matejcic na finance.si ) V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih mrgoli neslovenskih poimenovanj V nacionalni resoluciji o razvojnih projektih do leta 2023 so gospodarska središča in megazabavišča poimenovana tudi v tujih jezikih. Podjetniki, ki bi želeli ime podjetja registrirati v denimo angleščini, ker poslujejo le na tujem trgu, pa tega ne morejo storiti. V Posavju naj bi do leta 2023 zraslo gospodarsko središče Phoenix. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je projekt prvič javno predstavil minuli četrtek, smo poročali. Podobno naj bi na Goriškem gradili gospodarsko središče In Prime. Pri Hajdini pri Ptuju pa je v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih predvidena postavitev zabaviščnega parka Megalaxia. Svahili za sodni register domišljijski Podjetniki, ki lahko svoje podjetje po novem zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) poimenujejo le v slovenskem jeziku (20. člen), se čudijo dvojnim merilom. "Če si podjetje in posluješ izključno s tujino, lahko podjetje poimenuješ le v slovenskem jeziku ali pa v svahiliju, saj pristojni organi tega jezika ne poznajo in mislijo, da gre za domišljijsko poimenovanje, nikakor pa ne v angleščini," pravi podjetnik. Gre za resolucijo, ne dejstva Na ministrstvu za kulturo o uporabi tujih poimenovanj v resoluciji odgovarjajo ohlapno, "da gre za zdaj za predloge, in ne pravna dejstva". Pojasnjujejo, da bi spor nastal, če bi na primer megazabavišče pri vpisu v sodni register predlagalo ime Megalaxia kot sestavino svoje uradne firme, in dodajajo, da bi moral sodni referent tak vpis zavrniti. Če ga ne bi, bi se na objavo vpisa v uradnem listu moral odzvati državni pravobranilec s predlogom za izpodbijanje vpisa. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 17:35:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 May 2007 17:35:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Luksemburga_iz_Vilne_in_iz_neke_pe sniške_zbirke Message-ID: <00c001c7963d$78b22220$6400a8c0@P4> From: "Nina Soba" To: Sent: Monday, May 14, 2007 12:52 PM Subject: Učiteljski glas iz Luksemburga Malo se mi je ljubilo spremljati temo krčenja ur slovenščine (če se naslonim na simpatični uvod Bože Krakar, ko nam je prijazno ponudila svoje utemeljevanje nesmiselnosti zmanjševanja ur slovenščine). Zdaj ne bi o drugačnostih (čeprav je tema precej zanimiva) poučevanja slovenskih dijakov v tujini (Evropska šola v Luksemburgu). Res je, da se, po moji dosedanji izkušnji, v drugem jezikovnem okolju vrednost obvladovanja lastnega jezika začuti kot dragocena življenjska popotnica. Treba se je izraziti, pokazati, utemeljiti svojo drugačnost. Blagor tistemu, ki se zna besedno dobro izražati oziroma pripovedovati v svojem oziroma prvem jeziku. Bi morala ta veščina biti samoumevna? Pa ko nam v teh časih (še vedno) primanjkuje spoznanja o pomembnosti umetnosti, bi lahko bil čas, da se pri pouku slovenščine počne te >neumnosti< kot spoznavanje estetskega doživljanja. Krčenje števila ur? Dobro znanje slovenščine in sposobnost dojemanja besedne umetnosti (kaj šele sposobnost literarnega izražanja) ni mačji kašelj. Očitno še nismo dojeli, da je še precej neizkoriščenega prostora kar se tiče pouka slovenskega jezika in književnosti. Zaključila bi z besedami Lojzeta Kovačiča, ki so navedene tudi v Berilu 4 (za gimnazije in strokovne šole): "Edini možni odgovor na absurdnost in totalitarizem zla je estetika." Pozdrav, Nina ======= From: "Ziga Rangus" To: Sent: Monday, May 14, 2007 2:14 PM Subject: Slovenski vikend v Vilni Ta konec tedna je v okviru študija slovenščine na Univerzi v Vilni potekala prireditev Slovenski vikend, ki se je neformalno začela že v sredo, ko je na mednarodnem gledališkem festivalu nastopila amaterska skupina Druga scena Prvega odra iz Maribora. V četrtek so igralci obiskali katedro, kjer smo jim s študenti slovenistike in profesorico Jeleno Konickajo predstavili študij slovenskega jezika v Vilni. V petek se nam je pridružil še Andrej Rozman - Roza, ki je bil tudi glavni gost prireditve. Petkovo popoldne smo izkoristili za ogled mesta in pogovr z gostom, v soboto pa nas je Roza obiskal na fakulteti, kjer so do poznega popoldneva potekale različne dejavnosti. Najprej nam je Roza predstavil svoje življenje in delo, po kratkem odmoru pa so študenti organizirali predavanje o arhitektu Jožetu Plečniku, s čimer smo tudi v Vilni obeležili Plečnikovo leto. Popoldne nam je Roza na fakulteti predstavil še zgodovino in pravila improlige, tako da smo jo lahko kasneje tudi sami odigrali. Zvečer smo se preselili v prostore Gledališke zveze v Vilni, kjer je Andrej Rozman - Roza nastopil s predstavo Kabarete simplozij. S svojim odličnim in prepričljivim nastopom je navdušil vse, tudi tiste, ki niso razumeli slovensko, saj je v predstavo spretno vključil prevode svojih del v litovščino, ki so jih pripravili študenti. Z letošnjim Slovenskim vikendom v Vilni se tako nadaljuje tradicija, s katero je pred tremi leti začela takratna lektorica Lucija Štamulak. Ponovno se je pokazalo, da je to uspešen projekt, ki poleg ostalih dejavnosti pomaga tudi pri uspešnem širjenju informacij o slovenskem jeziku, kulturi in državi. Lep pozdrav iz Vilne, Žiga. ======== From: "Jolka Milic" To: Sent: Monday, May 14, 2007 1:47 PM Subject: SOS prevajalka Spoštovani, med prevajanjem neke slovenske pesniške zbirke v italijanščino sem naletela na novo tvorbo (?), skovanko (?) ali spakedranko( ?) v množini besedozlanke , ne vem pa, kaj pomeni. Sprva sem celo spregledala črko l in razumela, ko da gre za nekakšne... besedne zanke, šele potem sem zaznala spregledano črko Ker ne bi rada s svojim neznanjem izpadla bedno pri avtorici - lahko berete bedak - vas prosim za pomoč iz zagate. Kaj pomeni? Hvala in prav lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 23:37:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 May 2007 23:37:19 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na slavnostno podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj na Vrhniki Message-ID: <002b01c79670$0ded2f60$6400a8c0@P4> From: "Marija Leskovar" Sent: Monday, May 14, 2007 9:55 PM Subject: Vabilo na slavnostno podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj na Vrhniki Mnogokrat se primeri, da se v enem samem trenutku odpro vsa srca in skozi široka vrata prekipi duša v lica, v oči in jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni.(Ivan Cankar, Podobe iz sanj) Cenjene ravnateljice in ravnatelji, spoštovane mentorice in mentorji, drage nagrajenke in nagrajenci zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj 29. državnega tekmovanja iz slovenskega jezika! Ob zaključku 30. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007 vas prisrčno vabimo na svečano podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj dobitnikom v Cankarjevem domu na VRHNIKI v petek, 18. maja 2007, ob 10. uri. Gosti prireditve bodo pisateljica DESA MUCK in igralec JURE GODLER ter dijaki ŠCL Srednje lesarske šole Ljubljana. Ob podelitvi sodelujejo dr. Marjan Rihar, župan občine Vrhnika, dr. Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, Vlado Pirc, koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje ter Marija S. Leskovar, predsednica Slavističnega društva Ljubljana. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! --- Občina Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki, Slavistično društvo Slovenija in Ljubljana, Zavod za šolstvo, OE Ljubljana, Marija S. Leskovar, predsednica SDL From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 07:03:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 07:03:24 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_neke_pesniške_zbirke_--_Re=3Asoluci ja_o_jezikovni_politiki Message-ID: <006101c796ae$5f1005f0$6400a8c0@P4> From: "Lidija Golc" Sent: Monday, May 14, 2007 7:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Iz Luksemburga, iz Vilne in iz neke pesniške zbirke za gospo Jolko Bravo za prevajanje in hvala. Po moje je treba tudi pri prevajanju upoštevati sobesedilo, tedaj delujejo tudi nove besede. Franc Merkač je na primer izumil "besedolomnice" (istoimenska zbirka novejšega literarnega ustvarjanja na Koroškem, Trst, december 2006). Pa so čisto jasne v dobri družbi besedil Jozeja Strutza, Janka Ferka, Cvetke Lipuš ... in njegovimi lastnimi. Lidija ======== http://crnkovic.blog.siol.net/2007/05/14/jezik-na-koncu-jezika/ -- Marko Crnkovič v blogu o parlamentarni resoluciji o jezikovni politiki, Marko Stabej o isti reči v zadnji Mladini (dostopno čez nekaj dni na http://www.mladina.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 09:08:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 09:08:24 +0200 Subject: [SlovLit] Spolnost onkraj seksizma -- Literarna zgodovina v Wikipediji in leposlovje v Wikiviru Message-ID: <00a601c796bf$d547f050$6400a8c0@P4> From: "Metka Zver" Sent: Tuesday, May 15, 2007 8:06 AM Subject: Danes Dialogi v knjigarni Konzorcij Dialogi - tretji pogovor iz cikla Antropologija spolov: Spolnost onkraj heteroseksizma ob knjigi Suzane Tratnik: Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti. Gostja mag. Suzana Tratnik, vodi Renata Šribar. Javno neprestano reciklirane in več ali manj tudi tako živete konstrukcije seksualnosti ne prinašajo sreče, zadovoljstva niti užitka - oziroma le-tega prinašajo omejeno, zaradi komercializacije seksa tudi nekako papirnato. Zato bomo z gostjo odkrivali teritorije možnih novih pojmovanj seksualnosti. Izhajali bomo iz aktivističnih, teoretskih in literarnih dogajanj in pojmov, ki sploh omogočajo misliti seks z distanco do heteroseksualnih norm. Lezbične razgradnje spolno-seksualnih družbenih in kulturnih predpisov so- ustvarjajo najbolj markantno, queer seksualizacijo. Ta svet, ki se v stvarnosti in teoriji še vedno dogaja na margini, a deluje in je - čeprav zamejeno - močan na privilegiranem področju simbolnega, predstavlja možnost za mnoga vsakdanja soočanja: s prevladujočo hetero/porno imaginacijo, s seksualnostjo, kot jo misli sodobni "utelešeni" feminizem, in z naivnimi spolnimi in seksualnimi esencializmi new agea. Mnoge tematizacije spolnosti se fokusirajo na žensko željo. Knjiga Suzane Tratnik Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti igra na lezbično žensko željo, a hkrati s teoretsko psihoanalizo pravi, da je izvor želje, ki pripada sferi psihičnega realnega - "komedija". Potemtakem misliti, predstavljati si seksualnost, izumljati nove paradigme investira nagon. To je v vsakem primeru velik izziv, ki razloži strah pred drugačnimi seksualnimi afinitetami in tudi pred temeljitim premislekom o ženskih/moških/drugih seksualnih vlogah. Torek, 15. maja ob 18. uri, knjigarna Konzorcij. Vljudno vabljeni! -- Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Metka Zver ====== V Wikipedijo smo letos vnesli bio- in bibliografije 40 slovenskih literarnih zgodovinarjev, šest pa jih še nastane do konca semestra. Nazadnje so bili dodani: Tone Pretnar, Andrijan Lah, Marija Mitrović, Mirko Rupel, Gregor Kocijan, Marjan Dolgan, Silvija Borovnik, Jožica Čeh, Marko Juvan, Miran Štuhec, Igor Saksida, Aleksander Bjelčevič, Irena Novak-Popov, Alojzija Zupan Sosič, Boža Krakar Vogel, Janez Rotar, Zdzisław Darasz, Jože Lipnik, Zvonko Kovač, Ivan Grafenauer, Drago Bajt, Franček Bohanec, Igor Kramberger, Janko Moder. Dosežete jih s projektne strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji s seznama http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev ali s poljubnim iskalnikom. Nič ne bo narobe, če posežete v gesla s stilnimi in stvarnimi izboljšavami. Za Wikivir (http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran) pa se pripravlja projekt digitalizacije in postavitve novih polnih besedil. Za vzorec so pripravljene "posteljice" za Pavlino Pajkovo (http://sl.wikisource.org/wiki/Pavlina_pajk), Luizo Pesjakovo (http://sl.wikisource.org/wiki/Luiza_Pesjak) in Milana Lipovca (http://sl.wikisource.org/wiki/Milan_Lipovec), v kratkem dodamo še daljši seznam želja in načrtov. Vabljeni k sodelovanju. --- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue May 15 10:01:02 2007 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 15 May 2007 10:01:02 +0200 Subject: [SlovLit] Literatura v Kopru Message-ID: <20070515_080102_027074.vladka.tucovic@guest.arnes.si> LITERATURA NA FHŠ-ju vljudno vas vabimo na literarni večer, ki bo potekal v četrtek, 17.5.2007, ob 19.00 pred Trgom Fakultete za humanistične študije v Kopru (vhod z Garibaldijeve) - v primeru slabega vremena pa v prostorih fakultete. V gosteh bomo imeli revijo Literatura in njihove tri goste - pesnike nekoliko mlajših generacij Primoža Čučnika, Jureta Jakoba in Toneta Škrjanca, ki se nam bodo predstavili s svojim novejšim in najnovejšim pesniškim opusom. Slišali bomo torej izsek iz treh pesniških jezikov, iz treh poetik. Naj spregovori L-literatura. (PS. Literatura je mesečnik za književnost, ki v samostojni obliki izhaja že od l. 1989 (pred tem je od l. 1971 izhajala skupaj z revijo Problemi); je ena izmed osrednjih slovenskih literarno-kulturnih revij. Literatura je bila glavno torišče postmodernističnih debat in prevodov, danes pa je odprta za širok krog avtorjev in poetik. Mednje spadajo tudi avtorji, ki se nam bodo predstavili v Kopru in ki so literarno izrazito dejavni, saj gostujejo po Sloveniji in v tujini, so prejemniki različnih nagrad itn.). Vljudno vabljeni > -- Marcello Potocco Ul. Angelce Ocepkove 2, SI - 1000 Ljubljana e-mail: // http://www2.arnes.si/~mpotoc29/index.html From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 15 12:44:02 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 15 May 2007 12:44:02 +0200 Subject: [SlovLit] Ob osemdesetletnici Franceta Bernika Message-ID: <4649AB12.29906.2920A0@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Zalozba ZRC" Organization: Zalozba ZRC To: "tiskovna konferenca" Date sent: Mon, 14 May 2007 10:42:49 +0200 Prisrčno Vas vabimo na predstavitev knjige Ob osemdesetletnici Franceta Bernika, s katero želimo počastiti jubilej dolgoletnega predsednika in častnega člana SAZU akademika prof. dr. Franceta Bernika. Predstavitev knjige bo v Veliki dvorani SAZU, Novi trg 3/I., v četrtek, 17. maja, ob 11. uri. V upanju, da se nam boste ob tem za nas osrednjem dogodku pridružili, Vas prijazno pozdravljamo. Prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU Akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU   From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 15:07:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 15:07:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Podelitev_nagrad_na_Cankarjevem_literarn em_festivalu_--_Re=3A_Iz_neke_pesniške_zbirke_--_ Seznam_besedil_za_digitalizacijo_v_Wikiviru Message-ID: <01c401c796f1$f85715d0$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Tuesday, May 15, 2007 2:01 PM Subject: Podelitev nagrad in priznanj udeležencem Cankarjevega literarnega festivala Spoštovani mentorji in udeleženci Cankarjevega literarnega festivala! Vljudno vas vabim na svečano podelitev nagrad in priznanj, ki bo potekala 18. 5. 2007 v vrhniškem Cankarjevem domu od 10. ure dalje. Nagrade in priznanja bo podelil predsednik komisije, g. Zdravko Duša, priložnost pa bom izrabili tudi za pogovor o udeležbi na izolskem filmskem festivalu Kino Otok. Vabljeni so vsi udeleženci festivala. Klemen Lah ====== From: "Jaka Železnikar" Sent: Tuesday, May 15, 2007 12:06 PM Subject: Re: [SlovLit] Iz Luksemburga, iz Vilne in iz neke pesniške zbirke težko reči brez konteksta, morda pa gre za skovanko iz besede in zavozlanke, se pravi za nekakšne zavozlane besede? + sskj pravi: *vozlánka* -e ž (á) knjiž. /vozlani izdelek:/ razstavljati vozlanke ? tekst. /vozličasta preja/ se pravi da gre morda lahko tudi za nekakšen preplet besed? lp, jaka železnikar ==== From: "Jolka Milič" Sent: Tuesday, May 15, 2007 9:52 AM Subject: Re: [SlovLit]Iz neke pesniške zbirke [...] Tu je besedilo: Dan, ko sem ugotovila, da moram znova S svojimi sanjami sem prepotovala daleč, zelo daleč Ko pa / sem jih poskušala prekodirati, sem ugotovila, da še vedno/ pijem kavo tam, kjer sem jo nekoč začela, in sem žalostna,/ ker vsi gledajo samo vame, kot da sem edina obtičala na koncu / neke razmajane kulture. Sedaj iščem v skodelici podobo, ki me bo ponesla stran od enakosti./ Primerjam se z vsemi tistimi, ki so podobnost že poteptale./ združujem besede v besedozlanke in sem vesela,/ko računalnik vsako drugo podčrta. Ko bom jaz podčrtana, bom vedela, da sem začela znova. Ljub pozdrav, jolka ====== http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika -- seznam besedil za digitalizacijo v Wikiviru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 16:12:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 16:12:04 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <029001c796fb$05146990$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Tuesday, May 15, 2007 3:46 PM Subject: popravk VILNIUŠKA IZJAVA Pravkar sem se vrnil iz litovske prestolnice in sem še vedno ganjen ob spominu na trud, ki ga v ekonomsko opazno težjih pogojih, kot vladajo pri nas, tam vlagajo v študij našega jezika. Da sem lahko s svojim s slovenščino omejenim programom nastopil tako daleč od doma, je zame veliko razkošje in sem globoko hvaležen vsem, ki so mi to omogočili - od Žige Rangusa, ki se je res potrudil, da je dogodek izpadel kvalitetno, do slovenske vlade, ki vsem svojim idejam o zmanjševanju humanistike napram naravoslovju še vedno skrbi za pouk slovenščine na univerzah po svetu. Ob tem pa želim omenit nekaj, kar sem sprva skušal zamolčat, saj bi lahko izpadlo kot kritika ljudi, ki jih cenim. Gre namreč za naše uradno in vedno bolj splošno sprejeto poimenovanje litovske prestolnice z njeno poljsko varianto Vilna. Ker sem nasprotnik normativnosti v jeziku, ne trdim, da je to narobe. Bi pa želel na tem mestu povedat, zakaj sam tega imena ne morem uporabljat. Zdi se mi namreč popolnoma enako, kot če bi pristal, da Ljubljani Nizozemci in Danci rečejo Laibach. Pa sem, nasprotno, vesel, če ji tudi Nemci rečejo Ljubljana. Razumem, da smo nekoč Slovenci za svojo samozavest potrebovali občutek, da smo del velike slovanske družine. A smo se pozneje od panslavističnih idej poslovili in se popolnoma distancirali od narodov, v objem katerih so nas te ideje pripeljale. Zdaj smo sicer v nekakšni skupnosti z nekaterimi drugimi slovanskimi narodi, a so hkrati v tej skupnosti tudi Litovci, ki imajo po zelo dolgem času spet lastno državo, v kateri so končno rešeni načrtne slovanizacije. Ker so eden tistih narodov znotraj EU, ki so po velikosti najbolj primerljivi z nami, mislim, da smo, če želimo, da drugi spoštujejo naša imena naših mest, tudi mi dolžni spoštovat njihova. Vam pa seveda nikakor ne branim, da ste še vedno na strani Poljakov oziroma naših panslovansko čutečih prednikov. Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 16:26:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 16:26:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Ingoličeva_ptujska_leta Message-ID: <031101c796fd$01f90de0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Tuesday, May 15, 2007 10:56 AM Subject: Ingolič na Ptuju V četrtek, 17. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave Ingoličeva ptujska leta: Med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem. Odprtje razstave bo v slavnostni dvorani knjižnice Ivana Potrča. Kulturni program bosta prispevala Turistično etnografsko društvo Lukari in Oktet iz Dornave, na otvoritvi pa bodo prisotni tudi sorodniki pisatelja Antona Ingoliča. Po razstavi bo goste popeljal Vladimir Kajzovar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 20:41:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 20:41:21 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <001b01c79720$a34cb750$6400a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Tuesday, May 15, 2007 7:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Vilna, Wilno, Vilnius Popolnoma razumem razneženost in zadoščenje cenjenega (slavističnega) kolega Andreja Rozmana Roze po vrnitvi iz litovske prestolnice, za boljše razumevanje vprašanja njenega poimenovanja pa se mi zdi potrebno podati nekaj pojasnil. Slovenci uporabljamo različico Vilna, ker je to bilo tradicionalno slovansko poimenovanje tega mesta, ki je tudi sicer stoletja bilo slovansko (belorusko, ali, če kdo hoče, starobelorusko). Belorusi ga imenujejo Vil'nja. Poljska različica Wilno se je razširila v času, ko je Velika kneževina Litva (ki je obsegala poleg današnje Litve tudi današnjo Belorusijo in dobršen del Ukrajine) postala del poljske države. Mesto leži na območju s slovanskim zaledjem (v vaseh okrog mesta se namreč govorijo beloruska narečja, prebivalstvo katoliške vere pa se zaradi tega in zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin - prestiža poljskega jezika in kulture - šteje za Poljake. Tudi mesto samo je vse do l. 1939, ko je Stalin to območje, ki je bilo med obema vojnama pod Poljsko, "podaril" tedaj še samostojni Litvi (s prestolnico v Kaunasu), da bi ga leta 1940 skupaj z ostalo Litvo priključil k Sovjetski zvezi, bilo v etničnem pogledu dejansko slovansko (poljsko- belorusko). Od priključitve Litve 1940 je ruščina sprejela obliko Vil'njus. Slovenci smo v svojem ljudskem in tudi knjižnem jeziku vzpostavili svoje različice imen držav in tudi številnih krajev v tujini, ne le Dunaj, Rim, Benetke, temveč tudi Carigrad, Budimpešta, Lizbona, Bruselj, ob tem pa tudi Vilna. Pri Vilni, kot sicer tudi pri nekaterih drugih prej naštetih imenih, se v slovenščini ustaljena oblika loči od tiste v jeziku originala le v podomačenem izglasju, zato tudi ni nikakršnega razloga za očitek nespoštljivosti. Vilna torej sploh ni poljska oblika (ta je Wilno) in je v slovenskem knjižnem jeziku pač že dolgo ustaljena, zato menim, da z njo ni nič narobe. Kdor pa meni, da je zaradi spoštljivosti do nosilcev drugih jezikov treba pisati Istanbul, Budapest, Lisboa, Bruxelles, Vilnius, naj pač tako piše in naj bo pri tem čim bolj dosleden. Silvo Torkar ===== From: "Alenka Hladnik" Sent: Tuesday, May 15, 2007 6:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Tudi sama občutim Vilno kot nespoštljivost, zato se pridružujem VILNIUŠKI IZJAVI ANDREJA ROZMANA ROZE. Slovenjenje oziroma slovanjenje (Vilna) imen se kaže kot povsem arbitrarno, še vedno se kislo zarežim ob Filadelfiji in New Yorku v istem stavku. Zakaj ne tudi Nju Jork ali Vošington. Simpatično, kajne. Piši kao što govoriš. Lep pozdrav, Alenka Hladnik From jurska na volja.net Wed May 16 10:19:53 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Wed, 16 May 2007 10:19:53 +0200 Subject: [SlovLit] = nova_številka_Jezika_in_slovstva_=281/ 2007=29 Message-ID: <000701c79792$fd69b090$944602c1@PC202811356712> Dvainpetdeseti letnik Jezika in slovstva se je začel s petimi razpravami, tremi ocenami in dvema poročiloma, ki obsegajo 92 strani. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat posvečen skladnji, in sicer s korpusnega in jezikovnosistemskega vidika, besedilom dementnih oseb, dramam Ivana Mraka ter problemsko-ustvarjalnemu pouku književnosti. Pod na prvi pogled dokaj zapletenim naslovom članka NINE LEDINEK se skriva natančna predstavitev skladenjske ravni označevanja korpusov, in sicer s tehnično-tehnološkega in zgodovinskega vidika. Predstavljeni so različni skladenjsko označeni korpusi ali drevesnice, nakazana je njihova uporabnost ter načini skladenjskega označevanja. Največ pozornosti je namenjene slovenskemu skladenjsko označenemu korpusu, ki je po naslovu projekta poimenovan >Slovenska odvisnostna drevesnica<, oblikovan pa je bil po češkem modelu za skladenjsko označevanje korpusov. Predstavljeni so načini skladenjskega označevanja >Slovenske odvisnostne drevesnice, njena učinkovitost pa je ovrednotena s pomočjo rezultatov mednarodnih raziskav. FRANČIŠKA LIPOVŠEK se v članku posveča eksogeni svojilnosti, ki jo opredeli z vidika različnih jezikov in v razmerju do endogene svojilnosti. Največ pozornosti nameni posameznim evropskim zgradbam eksogene svojilnosti, in sicer z vidika tvorbeno-pretvorbene slovnice ter v pragmatično-skladenjskem okviru predstavi njihove osnovne vzorce, poveže pa jih tudi z neevropskimi zgradbami eksogene svojilnosti. Tema članka VALERIJE TROJAR so znaki demence, ki so razvidni iz jezikovne podobe govorjenih besedil, ki so jih s pomočjo slike tvorili dementni posamezniki. Njihova besedila so primerjana z istovrstnimi govorjenimi besedili nedementnih posameznikov. Največ pozornosti je posvečene predvsem dolžini besedil, posameznim poimenovanjem, slovničnim in pomenskim odnosom v besedilih, polnjenju premorov, ponovitvam besed ter samopopravkom. KATJA MIHURKO PONIŽ v članku preko medsebojnega odnosa Ivana Mraka in njegove žene Karle Bulovec osvetljuje ženske like v Mrakovem dramskem ustvarjanju. V luči njunih medsebojnih odnosov so tako predstavljene drame Obločnica, ki se rojeva, Slepi prorok, Mona Gabrijela, Emigrantska tragedija in Requiem za Karlo. Podrobna analiza omenjenih del napeljuje in izpelje misel, da je Mraka Karla Bulovec navdihovala predvsem pri ustvarjanju zunanje podobe ženskih likov, njihova notranjost pa je rezultat njegovih >moških< pogledov na žensko. Članek ALENKE ŽBOGAR je namenjen predvsem učiteljem književnosti. Podrobneje namreč predstavlja problemsko-ustvarjalni pouk kot dejavno metodo poučevanja književnosti, ki upošteva tudi spoznanja kognitivne psihologije. Zgodovinski umestitvi tovrstne metode poučevanja sledi natančna predstavitev posameznih faz problemsko-ustvarjalnega pouka, ki je podprta s številnimi primeri. Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije začenja ŠPELA AŠENBERGER, ki predstavi in ovrednoti knjigo Franca Zadravca Slovenski roman dvajsetega stoletja. Tretji analitični del in sinteze. V literarnem duhu nadaljuje VLADKA TUCOVIČ, ki oriše okvir nastanka ter oceni prvo knjigo Zbranega dela Zofke Kveder. URŠKA JARNOVIČ nato predstavi in ovrednoti knjigo Tomaža Sajovica Jezik med umetnostjo in znanostjo: slogovne razprave, temu pa sledita dve poročili, in sicer o izborih Gradnikove lirike doma in po svetu, ki ga je pripravila ANA TOROŠ, ter o >mini tečaju slovenščine za turiste<, o katerem poroča MOJCA STRITAR. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet novonastalih knjig, povezanih z leksikografijo, sociolingvistično podobo Srbov v Beli krajini, metodološkimi koncepti literarne zgodovine ter življenjem in delom patra Ladislava Hrovata in Leva Šestova. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:19:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:19:48 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <005c01c797ef$2d7fda00$6400a8c0@P4> Od: Miha Rus [miha.rus na iolar.com] Poslano: 16. maj 2007 9:25 Zadeva: RE: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Pozdravljeni. Zelo zanimiv komentar. Zanima me pa, kakšno je razmerje med imenoma Kovno in Kaunas. Prvo je verjetno poljsko, mesto samo pa etnično litovsko, ali ne? Lp, Miha ======== Od: Klemen Pisk [klemen.pisk na siol.net] Poslano: 16. maj 2007 2:20 Zadeva: Vilnius ali Vilna? Vilno! Ob vsem povedanem bi rad opozoril na dejstvo, da litovsko Vilnius ni neko staro poimenovanje, ampak je precej nova in umetna skovanka litovskih romantikov 19. in 20. stoletja, o čemer med drugim piše Tomas Venclova v svojem eseju. Takšna so zgodovinska dejstva, mesto je pač bilo v slovanskih rokah, naj mi Litovci tukaj oprostijo, a da so mestu dali litovsko ime tako pozno, to potrjuje. Mesto je dobilo ime po reki Vilnia, kar je najbrž res vzhodnoslovanskega, starobeloruskega porekla, lahko pa bi v hidronimu našli celo baltoslovanski substrat. Toda Silvo Torkar zmotno trdi, da Slovenci pravimo mestu Vilna zato, ker naj bi bilo to iz starobelorusko Vil'nja. Slovenci smo Vilna prevzeli iz nemščine (Wilna), Nemci pa iz rusko-židovsko različice Vilna, toda sprašujem se, zakaj naj bi bila ta, iz nemščine prevzeta oblika primarna, ko pa smo vendar Slovenci imeli vzporedno, vsaj enako močno, če ne celo močnejšo obliko srednjega spola Vilno, resda poljskega izvora, toda zgodovinsko gledano je to poimenovanje mnogo bolj upravičeno in na mestu kot ženska oblika Vilna, naj še enkrat poudarim, da je ženska oblika prevzeta iz nemščine. To je sicer povsem mogoče, da neki tretji jezik postane posrednik, toda ali ne bi vendarle razmislili, ali bomo prevzemali od Nemcev ali od Poljakov? Po mojem je najprimernejša oblika Vilno: 1. zato ker so tu že od nekdaj živeli Poljaki, Nemcev pa zanemarljivo malo, 2. zato, ker smo Slovenci precej dobro poznali obliko Vilno in nam še danes ta oblika ni tuja (mnogokrat se v slovenski literaturi piše o Vilnu in Kovnu - Kaunasu). Seveda razumem, da bi iz spoštovanja do Litovcev lahko rekli tudi Vilnius, toda tradicija tega ne potrjuje, poleg tega pa Slovenci tako ali tako po svoje izgovarjamo to mlado litovsko skovanko, priredimo jo pač v skladu z lastnostmi slovenščine in sklop -nius izgovarjamo dvozložno, namesto enozložno. Morda bi bila za Slovence celo boljša podomačena različica Vilnus, a to je že drug problem. Sicer sem tudi sam proti jezikovnim zapovedim, toda želim si, da bi oblika Vilno bila v pravopisu vsaj enakovredna obliki Vilna, saj je v praksi že zdavnaj tako. Ja, včasih se z veliko nostalgijo spomnim svojega obiska tehničnega muzeja v Monakovem in ogleda starih Mozartovih čembalov v Solnem gradu, a ti mesti je že povozil čas, medtem ko Vilno še živi! Lep pozdrav iz Vilna, Klemen Pisk ======== Od: Tivadar Hotimir [Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si] Poslano: 15. maj 2007 23:52 Zadeva: RE: [SlovLit] Vilnius ali Vilna "Vilnius je Vilna" bi lahko bil naslov. Rad bi izrekel iskren hvala obema oz. vsem trem za zelo natančno predstavitev problematike in njenega duha. Predvsem zgodovinska razlaga Silva Torkarja me je razveselila. O Litvi vsaj jaz sam do zmag in porazov Žalgirisa in Sabonisa, ki je pretepal našega legendarnega Dražena Petrovića, nisem kaj dosti slišal. Obstajal je Lenin, Stalin, partizani, "ruski vojaki iz bratske Sovjetske zveze", ki smo jim bolj učeno v OŠ rekli rdečearmejci in še vedno krasijo (brez ironije!) trg sredi Murske Sobote, kamor smo natikali vrtnice in še kaj, Litve pa ni bilo. Potem pa se je vse do konca odprlo, marsikaj se je dalo prebrati, podvomiti - govorim iz osebne mladostne izkušnje. Zakaj to pišem: s stališča sodobnega (mogoče še mlajšega) pisca in uporabnika jezika je Litva dejansko (bila) nova država, Rusi (oz. Sovjeti, stalinisti ali kdorkoli že iz Kremlja vodeni) pa osovraženi po mnogih tudi slovanskih deželah, tudi v nekoč slovenskem Porabju, v Pragi, Budimpešti in še kje. Kdor je gledal današnji Dosje, ki je bil zelo rahlo patetičen na trenutke, a vseeno dovolj informativen, da lahko razumemo tudi upor Litovcev in zavzemanje za svoje. Mogoče je res najbolje, da nekaj časa pustimo obe varianti, pa bomo videli, pa potem preštejemo v korpusu. Mislim, da bo neodvisna Litva zmagala in naša prilagodljivost, zvestoba originalu - "Litovci pač rečejo Vilnius, bo že prav". Za zmago Vilne bi bil verjetno nujen dogovor širše javnosti, podprt z zgodovinsko razlago. Sodobni bralec in pisec je večinoma verjetno ne pozna. Še enkrat hvala vsem. Lep nočni, rahlo nostalgičen, pozdrav. Saj res, a gremo na Laibache? --- Hotimir Tivadar p. s. Kaj pa pravite na sinhronizacijo filmov, kar sta dr. Janez Dular in dr. Marko Stabej razpravljala v Odmevih? Sam bi najprej predlagal še malo več sinhroniziranih risank - kar se glede na število otrok verjetno ne splača!? -, npr. neposlovenjena sta Medvedja brata, kjer bi tudi naši glasbeniki lahko kaj dodali, kot je npr. Oliver za hrvaško različico. Drugače pa si predvsem aktualnega guvernerja Arnieja ipd. v Terminatorjih in drugih podobnih ne predstavljam v slovenski različici ... ====== Od: BogoRoz [bogoroz na siol.net] Poslano: 16. maj 2007 3:49 Zadeva: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Slivu Torkarju se zahvaljujem, da je popravil mojo zmoto o poljskosti imena Vilna. Glede na situacijo, v kakršni je beloruščina, ki je bojda ne uporablja niti njihov predsednik, je vsekakor lepo, da nekaj tega jezika na uradni ravni ostaja vsaj pri nas. Le tega ne vem, ali ne bi moral v primeru, če bom začel uporabljat naše staro ime Vilna, bit dosleden do te mere, da bom tudi bavarski prestolnici govoril Monakovo. Ko si še tistega Pulja za Pulo nikakor ne uspem izpulit iz ust. --- Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:31:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:31:33 +0200 Subject: [SlovLit] Pripombe k Cankarjevemu tekmovanju Message-ID: <005d01c797f0$d1713130$6400a8c0@P4> From: "Alenka Konc Ambrožič" To: Sent: Wednesday, May 16, 2007 2:59 PM Subject: Pripombe k Cankarjevemu tekmovanju Kot mentorica dijakom in kot ocenjevalka na Cankarjevem tekmovanju imam nekaj pripomb oziroma predlogov glede ocenjevanja tekmovalnih nalog (testov in spisov) in glede sestave testov objektivnega tipa: 1. Kriterije ocenjevanja testov objektivnega tipa bi bilo treba nujno poenotiti. Za poenotenje vidim vsaj dve možnosti: ali ohraniti do lanskega leta že uveljavljeno prakso skupnega ocenjevanja testov (ocenjevalci imajo možnost posvetovanja med sabo in s predstavnikom organizatorja tekmovanja, ki dobro pozna naloge in točkovnik) ali uvesti tudi pri ocenjevanju testov drugega ocenjevalca, kot je praksa pri ocenjevanju spisov. 2. Glede ocenjevanja testov objektivnega tipa predlagam, da se pri vprašanjih, pri katerih se pričakuje obsežnejši odgovor, zapisan celo z več povedmi, ne odbije cela točka za eno jezikovno napako, na primer vejico, ampak da se cela točka odbije za dve jezikovni napaki, torej pol točke za vsako. (Po navadi je jezikovni pravilnosti za testno nalogo namenjena ena točka, kar je v redu.) 3. V testu objektivnega tipa bi se bilo dobro izogniti večdelnim vprašanjem, ki so sestavljena tako, da vodijo v pravo verižno katastrofo, če tekmovalec napačno odgovori na del A (1. vprašanje), saj začetni napačni odgovor potegne za sabo še kakšnih pet (B, C, Č, D, E) ponesrečenih poskusov. Dobro bi se bilo pozanimati, kaj o tovrstnih vprašanjih meni didaktična stroka. 4. Predlagam, da se v testu objektivnega tipa izogiba vprašanjem, ki niso dovolj odprta za možnost različnih odgovorov, kadar gre za interpretacijo književnega besedila. Če se sestavljalec testa odloči za takšno vprašanje, naj bo to resnično dovolj domišljeno in odprto za dijakov pogled na stvar in v skladu s tem naj bo tudi ustrezno točkovano. 5. Glede ocenjevanja tekmovalnih spisov sem mnenja, da bi morda znova morali premisliti, ali je bil zares nesprejemljiv letos opuščeni sistem ocenjevanja, ko sta se, potem ko sta seveda vsak zase ocenila tekmovalne spise, prvi in drugi ocenjevalec srečala in uskladila oceni za spis, če je bilo to potrebno. Če sta delo opravila strokovno in odgovorno, to ni bila slaba metoda. Sicer pa bi bilo sploh nujno, da bi organizator tekmovanja pripravil vsaj kratek seminar za usposabljanje ocenjevalcev, kar naj bi bil tudi korak k poenotenju kriterijev za spis. 6. Morda ni odveč opomniti organizatorja tekmovanja, naj se pri določanju končnega števila točk za tekmovalni spis dosledno upošteva 28. člen Pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, in sicer del, ki navaja, da nalogo ponovno oceni tretji ocenjevalec, če se pri ocenjevanju med prvim in drugim ocenjevalcem pojavi razlika, večja od 10 točk. Ne bi bilo prav, da bi v takem primeru tretji ocenjevalec (oziroma po 37. členu omenjenega Pravilnika dva ocenjevalca) ponovno ocenil tekmovalno nalogo šele po tekmovalčevem ugovoru na vrednotenje nalog na vseslovenskem tekmovanju. 7. Še premislek o manjši spremembi uradnega obrazca za Cankarjevo priznanje: Glede na to, da so med tekmovalci za Cankarjevo priznanje tudi osnovnošolci in srednješolci, katerih materni jezik ni slovenščina, bi bilo morda ustrezneje, da se na obrazcu spremeni besedilo iz >Za uspeh na šolskem/vseslovenskem tekmovanju v znanju MATERINŠČINE prejme bronasto . priznanje .< v >Za uspeh na šolskem / vseslovenskem tekmovanju v znanju SLOVENŠČINE prejme .<. Sicer pa se mi sploh zdi, da se je v uradnih dopisih že uveljavilo poimenovanje >tekmovanje v znanju slovenščine<. ======== Samo Krušič [ksamo na gimb.org] Date: Wed, 16 May 2007 10:29:14 +0200 Nekaj o Cankarjevem Nekaj o tekmovanjih, tudi o Cankarjevem Spoštovane kolegice in kolegi, dolgo časa sem okleval, ali naj se oglasim, še posebno zato, ker sem (v dobri slovenski maniri) pričakoval, da se bo zaradi peripetij na letošnjem vseslovenskem tekmovanju na 4. stopnji, ki so verjetno marsikomu vzburkale živce, na Slovlitu sama po sebi odprla kaka debata, a se (zanimivo!) ni. A to pomeni, da bomo zopet vse lepo pometli pod preprogo? Menim, da vzrok za letošnje (milo rečeno) >nevšečnosti< niso ljudje, ki so organizirali tekmovanje, pripravili test, izbrali temo spisa in sestavili točkovnik (vedno je najlaže najti >krivca<, le da sistem ostane edino zveličaven) - napaka je sistemska. Čeprav sem sredi mentoric že kar dolgo eden redkih mentorjev in popravljalcev, še danes ne vem dobro (verjetno po lastni nemarnosti), kdo pravzaprav to tekmovanje organizira. Je nosilec tekmovanja Društvo, organizacije pa ljudje na Zavodu za šolstvo? A zato ljudje z Zavoda krivijo predstavnice območnih društev, te pa potem krivdo zvračajo na omenjene ljudi z Zavoda? Pri tem se seveda pozablja na >rajo<, ki teste in sestavke tekmovalcev popravlja, ta >raja< pa je kar tiho: najprej tekmovalci pišejo teste, ne pišejo spisa, nato popravimo teste, tekmovalci na vrat na nos (o tem so bili nekateri obveščeni le nekaj ur pred slavnostno ponovitvijo >vseslovenskega< tekmovanja) še enkrat pridejo pisat spise, mi jih popravimo (in seveda tudi nesemo v >centralo< območnega Slavističnega društva) - nato pa rezultate razveljavijo. Nič čudnega, če je popravljalcev vsako leto manj (vsekakor veliko manj, kot je prijavljenih šol!), tako so letos na 3. stopnji v ljubljanskem >okolišu< zbrali vsega skupaj štiri (!) popravljalke (nekatere so tako popravljale tudi izdelke svojih tekmovalcev in v prid >objektivnosti< skušale mižati na eno oko ali pa kar na obe). To pomeni, da pametni ljudje zadevo >eskivirajo<, tako da ostane na plečih (skupaj z organizatorji, ki verjetno niso nič na boljšem!) nekaj deset ljudi, ki premorejo obilico pedagoškega . (hmm), ki je nadomestil nekdanja gesla o >prosveti< kot >osveti< (to se je pa res udejanjilo!), o >moralnem liku< >prosvetnega delavca<, pri katerem brli popravljalska luč pozno v noč, ipd. - A saj to je povsem moderen žargon! - kolumnistu v Pedagoških razgledih (če se ne motim, v nekdanjem Prosvetnem delavcu(?) - tradicijo je pač treba nekako gojiti) g. Darku Štrajnu se je ob razglabljanju o poslanstvu moderne šole zapisala misel (na žalost jo je razumel povsem afirmativno!) o >učitelju kot proletarcu družbe znanja<: proletarec sedi za popravljalskim (še prej pa za pripravljalskim) strojem, >output< te mašinerije pa je znanje kot >prodajni produkt< - kot piše na maturitetnih polah: >scientia est potentia<, v znanju je moč, to je gorjača, s katero lopni po glavi kolega v prihodnjem boju za službo (dokler ne bo z njo prej ali slej kdo drug lopnil tebe). - No, ja, ta stvar ne zadeva samo Cankarjevega tekmovanja, zato jo hitro postavimo vkraj: toda ali tako glomazno tekmovanje še lahko obstane na plečih nekaj desetin >prosto-voljcev< (ker tu očitno ne gre za nič drugega kot za prostovoljstvo)? Sprašujem se tudi, koliko so sploh lahko veljavni rezultati >vseslovenskega tekmovanja<, na katerem so kriteriji povsem prepuščeni nekakšnim >pokrajinskim< ali >območnim< društvenim enotam, med katerimi ni prav nikakršne moderacije. Še več, na letošnjem tekmovanju ocenjevalci tudi testa objektivnega tipa (v katerem je - kar je samo po sebi sicer treba pozdraviti - vse več odgovorov >po smislu<) nismo popravljali usklajeno (tj. družno, tako da smo se lahko dogovorili za kriterije), ampak lepo vsak zase doma. Nič čudnega, da so razlike v >izplenu< posameznih >območnih enot< že dolga leta izdatne, vse več pa je tudi razlik med ocenami posameznih ocenjevalcev, pri čemer se včasih pozabi, da pravilnik o ocenjevanju pri več kot 10 točkah razlike zahteva še oceno tretjega ocenjevalca. Ali imajo takšna tekmovanja sploh kak smisel? Ne poznam sicer natančno zgodovine tekmovanja za Cankarjevo priznanje in drugih podobnih šolskih tekmovanj (zdaj ima že vsaka stroka svojega), a zdi se mi, da so prvotno nastala zato, da bi tekmovalcem omogočila poglabljanje v tisto snov, ki sicer presega šolske okvire, njihov namen je bil v širjenju vednosti in tudi v odpiranju prostora možnosti za osebno kreativnost, tj. za prostor ustvarjalne svobode. Danes pa je namen teh tekmovanj očitno vse bolj le v njih samih, v krmljenju velikega proizvodnega stroja >družbe znanja<, v kateri znanje ne pomeni (rado)vednosti, temveč je zgolj še sredstvo, v najboljšem primeru (samo)prodajni rekvizit. Prostor prostočasnih dejavnosti mladih se vse bolj oži (zanimivo, da je tudi >šola< prvotno pomenila >prosti čas< - ki ga danes vse prehitro zamenjujemo z >brezdeljem<), vse te dejavnosti se vedno bolj vpenjajo v urnike treningov za različna tekmovanja, prosti čas se vse bolj institucionalizira in vpenja v >šolsko polje<, od treningov različnih športov do učenja tujih jezikov in celo do tega, da starši osnovnošolcev najemajo inštruktorje, ki naj bi tekmovalce čim bolj odlično pripravljali na različna tekmovanja, od katerih bo odvisen njihov vstop v srednjo šolo. Menim, da bi bilo treba ta primež čim prej razrahljati in da je letošnja novost v Cankarjevem tekmovanju - tekmovanje v pisanju scenarijev - dober korak v pravo smer; saj v veliko večji meri spodbuja svobodno ustvarjalnost sodelujočih, predlagal bi tudi, da bi sklepni del imel nekakšno festivalsko obliko in da bi bil namenjen spoznavanju, izmenjavanju izkušenj med pišočimi in različnim okroglim mizam, na katerih bi sodelovali tudi zreli, starejši ustvarjalci - morda malo v slogu nekdanjih Podob trenutkov, ki so jih nekdaj (kako neverjetno) ustanovili kar ljubljanski srednješolci sami. K temu bi morda lahko pritegnili tudi mlade literarne ustvarjalce, predstavitev šolskih glasil - z upanjem, da bi morda lahko enkrat na leto izšel tudi kak zbornik z najboljšimi prispevki slovenskih dijakov in osnovnošolcev. - Glede klasične oblike tekmovanja za Cankarjevo priznanje pa menim, da bi veljalo (ne samo v okviru tega tekmovanja!) razmisliti, ali jezikovnemu ustvarjanju in upovedovanju razmišljanja res ustrezajo takšni kriteriji, po katerih sleherni pisni izdelek že vnaprej razparceliziraš na kakih dvajset postavk, pri čemer se potem izgubi sleherna samostojna nit misli v spisu. Ali ti kriteriji, nekako na silo preneseni iz polja naravoslovnih strok, metodološko sploh ustrezajo jezikovnemu izražanju in svobodi razmišljanja (o tem v svojem kratkem prispevku Humanistika v šolstvu v predzadnji Novi reviji, št. 297-298, - sicer predstavljenem na lanskem novembrskem simpoziju Humanistika v dobi tehnocivilizacije - razmišlja Janko Kos)? Bi morda veljalo uvesti tekmovanje v daljših, bolj svobodnih in samoiniciativnih esejskih razmišljanjih na dano temo (iz slovenske književnosti), ki bi jih ocenila nekoliko bolj enovita komisija? Verjetno so ti predlogi nekoliko utopični in navrženi kar počez, a rad bi spodbudil debato o tekmovanju, ki po mojih izkušnjah dijake, ki se za literaturo res zanimajo, prej odvrača, kot pa privablja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:33:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:33:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Mladi_raziskovalci_--_Predslovanska_kraj evna_imena_--_Avtocenzura_v_mladinski_književnost i_--_Mladinska_književnost_v_ZDA Message-ID: <005e01c797f1$11efa8e0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Zadeva: za slovlit Datum: 15. maj 2007 21:27 Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce http://www.uni-lj.si/MR2007.asp v letu 2007. ======== Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Poslano: 16. maj 2007 13:24 Zadeva: LK, 21. maj 2007 LK FF v Ljubljani vabi na 856. sestanek v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Matej Šekli, mladi raziskovalec na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: O romansko-alpskoslovanskem nadomestnem naglasoslovju (na primeru predslovanskih substratnih krajevnih imen moškega spola v slovenščini). --- Alja Ferme ========= Od: Gašper Troha [gasper.troha na guest.arnes.si] Poslano: 16. maj 2007 11:28 Zadeva: Kocjančič Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje NIKE KOCJANČIČ POKORN: (Avto)cenzura v prevodih otroške in mladinske književnosti. Prevod ni nikoli posledica nevtralnega in objektivnega prenosa vsebine izvirnika v ciljni jezik. Na eni strani je vsak prevod interpretacija, samosvoja reprodukcija besedila, ki se dovrši ob razumevanju izrečenega v besedilu, odraz posebnega razumevanja izvirnika, ki se izmika popolnemu in dokončnemu zajetju; na drugi strani pa je vsak prevod tudi odraz vrednot in ideoloških in poetoloških pozicij ciljne družbe. V mnogih družbah, tudi slovenski, so manipulacije, kulturni predsodki, asimilacije in namerna preoblikovanja ciljne kulture najbolj razvidni v prevodih otroške in mladinske literature. Takšno poseganje ciljne družbe, ki skuša zakriti ali potlačiti vse teme in elemente, ki niso v skladu s stereotipnim in tradicionalnim razumevanjem Drugega, bo prikazano na slovenskih prevodih mladinskega dela Heidi Johanne Spyri in Winnetouja Karla Maya. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V torek, 22. maja 2007, ob 19. uri. ====== Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. maj 2007 23:29 Zadeva: mladinske spletke Informacije o mladinski književnosti Univerze v Minnesoti in knjižnice sta na spletnih povezavah http://special.lib.umn.edu/clrc/kerlan/nl.php in http://special.lib.umn.edu/clrc/kerlan/newsletters/2007/Summer2007Color_Master.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:40:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:40:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_vikend_na_=C8eškem_--_Bolonj a_po_Bolonji Message-ID: <008001c797f2$06ccbfb0$6400a8c0@P4> Date: Wed, 16 May 2007 11:28:39 +0200 From: Marcello Potocco marcello.potocco na guest.arnes.si To: slovlit na ijs.si Subject: Slovenski vikend tudi na Češkem Pretekli vikend niso bili dejavni samo vilniuški, ampak tudi brnski študentje slovenistike. V kraju Vápenky so priredili 1. Češko-slovensko srečanje v Belih Karpatih. Srečanje se je pričelo s predavanjem Liborja Doležana o ljudski kulturi na "moravski Gorenjski", ki ga je komplementarno zaključil nastop moške vokalne skupine Snežet iz Mosta na Soči (program je bil večinoma naravnan v smer ljudske pesmi). Vmes pa sta potekali srečanje brnskih slovenistov in slovenskih bohemistov ter srečanje z literarnim večerom štirih slovenskih piscev (poleg spodaj podpisanega so sodelovali še Novica Novakovič, Stanka Hrastelj in Cvetka Bevc). Če bo "rezultat" tega srečanja šele viden prihodnosti, v zborniku s prevodi omenjenih avtorjev, pa so na srečanju že lahko predstavili sveži prevod knjige Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode, ki je izšel v okviru brnske univerze - za prevod sta poskrbeli Alena Horáčková in Dagmar Sekotová. Lep pozdrav, Marcello Potocco ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, May 15, 2007 9:22 PM Subject: Bologna po Bologni 2007 22. - 26. maj, Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Knjigarna Konzorcij v sodelovanju s Pionirsko - Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, delujočo pri Knjižnici Otona Župančiča, in Založbo Mladinska knjiga letos pripravlja jubilejno 15. razstavo tujih otroških knjig Bologna po Bologni. Na ogled bo v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani med 22. in 26. majem 2007. Razstava tradicionalno pripelje v Ljubljano izbor najboljšega, kar je bilo predstavljeno na Mednarodnem sejmu otroških knjig konec aprila v Bologni (La Fiera del Libro per Ragazzi 2007). Pomembno mesto na razstavi zasedajo knjige, ki so bile nominirane ali so prejele katero od prestižnih nagrad na področju otroške knjige. Na razstavi posebej poskrbijo za strokovno javnost. Knjižničarji imajo možnost vodenega ogleda razstave. Na njem mag. Tilka Jamnik iz Pionirske posreduje informacije in opozori na vrhunce lanskoletne svetovne produkcije. Strokovna vodstva bodo potekala od srede, 23. maja do petka, 25. maja, vsak dan ob 11. uri. Bologno po Bologni vsako leto obišče vedno več individualnih obiskovalcev, otrok in staršev, ki jih zanimajo predvsem slikanice v angleščini. Da bi tudi slovenskim otrokom približali sodobno svetovno knjižno ilustracijo, organiziramo pravljične ure z Ido Mlakar iz Pionirske, ki bodo v sredo, 23. maja in v četrtek, 24. maja ob 9.30 uri. Otvoritev razstave bo v torek, 22. maja ob 11. uri, takoj zatem, ob 12. uri pa bo tudi prvo strokovno v odstvo po razstavi. Prijazno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 17 21:00:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 May 2007 21:00:52 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius_ali_Vilna__--_Slovenski_večer Message-ID: <001d01c798b5$b429f6a0$6400a8c0@P4> From: Sent: Thursday, May 17, 2007 1:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Spoštovani, z zanimanjem spremljam diskusijo o Vilni in bi rada dodala par besed na to temo. Večkrat, od kar sem prvič prišla v Slovenijo (l.1993), sem morala izbrati eno ali drugo ime, zato sem tudi zase izdelala neka pravila, ki jim sledim. Strinjam se z razlago, ki jo ponuja Silvo Torkar. Opazila sem, da Slovenci ponavadi uporavbljajo inačico Vilna. Zato tudi jaz ponavadi uporabljam to ime, kadar govorim o Litvi ali o njeni prestolnici. Mislim, da se je ime Vilnius pojavilo v slovenščini precej kasno, najbrž v drugi polovici 20. st. Ime Vilnius najdem le v uradnih poročilih o Litvi, o uradnih obiskih etc. Slovenci so navajeni na ime Vilna, in če je tradicija takšna, kakršna je, zakaj ne bi uporabljali ravno to ustaljeno obliko imena litovske prestolnice? Lahko bi seveda uporabljali ime Vilnius za uradna sporočila, čeprav mislim, da je boljše, če je poenostavljeno vse, kar se da poenostaviti. Lep pozdrav, Jelena Konickaja Za še eno temo na Slovlitu bi predlagala tudi temo litvanski/litovski. ======= From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, May 17, 2007 5:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Po vseh teh komentarjih na temo imena litovske prestolnice sem seveda dolžan kratek odgovor. Dragoceno se mi zdi opozorilo Francke Premk na francosko monografijo o tem mestu, sam bi opozoril na študijo znamenitega ruskega jezikoslovca in baltista V. Toporova, ki je pod naslovom Vilnius, Wilno, Vil'na: gorod i mif izšla v zborniku Balto-slavjanskie etnojazykovye kontakty, Moskva 1980, 3-71, v litovskem prevodu pa v knjigi V. Toporov, Baltu mitologijos ir ritualo tyrimai, Vilnius 2000. Dobro dopolnilo je podal Klemen Pisk. Moram pa ga popraviti. Nikjer ne trdim, da "Slovenci pravimo mestu Vilna zato, ker naj bi bilo to iz starobeloruske Vil'nja", pač pa trdim, da "Slovenci uporabljamo različico Vilna, ker je to bilo tradicionalno slovansko poimenovanje tega mesta". Res pa je, da smo v drugi polovici 19. stol., dobi naglega razvoja in uveljavljanja slovenskega knjižnega jezika, številne nove izraze, etnonime, toponime prevzemali prek nemščine in prek ruščine. Tako ima Cigaletov Nemško- slovenski slovar iz l. 1860 v spisku zemljepisnih imen krajevno ime Wilna poslovenjeno z Vilna, China pa s Kitaj, tudi Kina. Obliko Vilna so tedaj uporabljali tako Rusi kot Nemci, iz poljske oblike Wilno nastala različica Vilno (ki je sicer naslonjena na podobna poljska oz. sploh slovanska imena na -no) pa je za Slovence postala spet bližja med obema vojnama, ko je to mesto in univerzitetno središče bilo v poljskih državnih okvirih. S 197.000 prebivalci je bilo peto največje mesto na Poljskem, tri četrtine prebivalstva je bilo Poljakov (ali Belorusov poljske orientacije), 20 odstotkov Židov, Litovcev pa je bilo komaj dva odstotka. Po vojni se je etnična struktura radikalno spremenila in po zadnjem popisu predstavljajo Litovci že 57 odstotkov prebivalstva mesta. Seveda pa je mesto v 14. in 15. stol. (prve verodostojne omembe so iz l. 1323 in po Toporovu omogočajo rekonstrukcijo izhodiščne oblike *Vilna) bilo pretežno litovsko in je povezano z začetki litovske državnosti, zato ima za Litovce velik simbolni pomen. Vendar je oblika Vilnius pač nova in je v rabi praktično šele od leta 1939 in zlasti 1940, ko je bila zaukazana tudi v ruščini. Poudariti pa je treba tudi jezikovno situacijo v Veliki kneževini Litvi, kjer so kot uradni jezik uporabljali neko lokalno obarvano obliko stare cerkvene slovanščine, ki ji danes Belorusi pravijo tudi stara beloruščina. Vilna je bila v 16. stol. kulturno središče beloruskega etničnega prostora, tam je beloruski Trubar in Bohorič v eni osebi Francisk Skaryna (biblijo je izdal v Pragi 1517-1519) ustanovil l. 1522 prvo tiskarno v vzhodni Evropi, Vilna je bila tudi središče beloruskega preporoda v 20. stol. Za osvežitev zgodovinskega spomina bo najbrž dovolj. O Vilnjuški izjavi (tisti originalni in tisti Andreja Rozmana Roze) pa naj si vsakdo ustvari mnenje sam. Silvo Torkar ======== From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Thursday, May 17, 2007 5:37 PM Subject: slo vecer Vabilo na Slovenski večer na Inštitutu za slavistiko dunajske Univerze, Spitalgasse 2-4/III 31. 5. 2007 ob 18:30. - Peter Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, O slovenski kulturni politiki in ustvarjalnosti v času komunistične Jugoslavije - Vida Jesenšek, Univerza Maribor, Vaja dela mojstra: O frazeologiji pri učenju jezikov - Glasbeni okvir - Družabni večer From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 18 09:18:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 18 May 2007 09:18:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Besedje_slovenskega_jeziika_--_Vzgojna_z asnova_v_javni_šoli Message-ID: <003001c7991c$addacc40$6400a8c0@P4> From: "Marko Jesenšek" Sent: Friday, May 18, 2007 6:17 AM Subject: Besedje slovenskega jezika Na Filozofski fakulteti v Mariboru poteka 18. in 19. maja 2007 mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika. Organizator, Marko Jesenšek, je povabil 41 strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Poljske, ki bodo dva dni razpravljali o najaktualnejših vprašanjih (slovenske) besede nasploh (pričakujem, da bo beseda nanesla tudi na najnovešjo SlovLitovsko razpravo o Vilni). Globalizacija tudi v jezikoslovju odpira nova vprašanja, na katera mora sodobno slovensko jezikoslovje sprotno in čim hitreje odgovarjati. Besedje- in besedoslovje je pri tem najbolj izpostavljeno, saj se vsak dan srečujemo z novimi besedami, ki poskušajo zadovoljiti poimenovalne in pomenske potrebe novonastale premetnosti. Prvine izrazne strani slovenskega jezika so dovolj razvite, da ubesedijo novo predmetnost in opozorijo na razločke v pomenu, vprašanje pa je, ali jih ob npr. vse močnejši anglicizaciji (tudi slovenščine, zlasti na področju terminologije) uspemo uveljavljati in ponuditi uporabnikom. Čeprav ima angleščina s slovenščino nesosedski zemljepisni stik, pa v zadnjem času od nje prevzema veliko besedja t. i. moderne civilizacije in kulture, s tem pa vpliva na tvorbo novih besed in njihovo pisavo. [...] Znanstveni sestanek mora pokazati, da v 21. stoletju ne moremo več govoriti o lepem oz. grdem jeziku, o pravilni oz. nepravilni rabi, ampak moramo upoštevati predvsem funkcionalno sposobnost slovenskega jezika, ki bo omogočal sporazumevanje v vseh govornih položajih in ne bo izgubljal besedja posameznih funkcijskih zvrsti jezika (npr. znanstveni ali strokovni jezik). ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, May 17, 2007 11:26 PM Subject: Fw: Seminar šolskega polja: 23. 5. 2007 From: "Igor Repac" Sent: 17. maj 2007 14:54 Subject: Seminar šolskega polja: 23. 5. 2007 > [...] vabimo Vas na majsko srečanje v Seminarju šolskega polja. Tokrat bomo > razpravljali o vzgojni zasnovi v javni šoli [...] Nekaj iztočnic na to temo lahko kot običajno > najdete tudi na naši spletni strani ; [...] > Srečanje bo v sredo, 23. maja 2007 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 > na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, > Ljubljana. [...] Pavel Zgaga, predstojnik CEPS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 18 16:04:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 18 May 2007 16:04:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Blogovski_nateg_Branka_Gradišnika_--_L iterarni_zgodovinarji_v_Wikipediji Message-ID: <00cc01c79955$7f723710$6400a8c0@P4> Na blogu Branka Gradišnika http://bgradisnik.blog.siol.net/ se je nedavno razpletlo napeto zasledovanje zagonetnega Karla Megliča, ki je po 20 letih že drugič napadel pisatelja in sesul njegovo knjigo. Izkazalo se je, da je bil Karol Meglič izpred 20 let Marko Crnkovič, tokrat pa je pod imenom Korel Meglič nastopil (oziroma bolje: Gradišniku posodil svoje pravo ime) mariborski psiholog in humorist Darko Hederih. Zdaj se vpraša, ali je blogovska potegavščina Branka Gradišnika res prva take sorte pri nas. Ali ni morda zgodnejša in obsežnejša, akoravno literarno manj stremljiva (pa ne dosti manj), a namesto tega toliko bolj enigmatična Cirila s slovenističnega foruma lani? Pozna kdo še kaj podobnega? ==== Zadnjič sem pozabil med literarnimi zgodovinarji, vpisanimi v Wikipedijo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji), našteti še Henryja Cooperja, Draga Bajta, Frančka Bohanca in Janka Modra. ==== Slovlit ima 975 članov, star pa je (rodil se je 10. sept. 1999) 7 let in devet mesecev. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 09:40:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 09:40:04 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius_ali_Vilna_--_Kakovost_prevajanja _iz_hrvaščine_in_srbščine_--_Desetnica Message-ID: <00a701c79ab2$15df2430$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" To: Sent: Saturday, May 19, 2007 5:31 AM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna -- Slovenski večer Ko sem napisal in podpisal svojo Vilniuško izjavo, nisem pričakoval tako pestre debate, pa tudi zgodovine današnje litovske prestolnice nisem poznal, saj sem brcnil v temo že s tezo o poljskosti imena Vilna. Vesel sem, da zdaj vem več. Bil sem pa tudi že skoraj prepričan o svoji zmoti. Pa vendar, če za primerjavo z nami - kajti za nas Slovence in njih Litovce gre, ki smo v primerjavi z našimi sosedi oboji majhni - če za primerjavo poleg Laibacha, ki je bilo zaradi naše zgodovinske situacije pred sto in več leti v mnogih tujih jezikih verjetno splošno uveljavljeno ime za Ljubljano, vzamem v obzir še našo evropsko prestolnico 2012, me zanima, ali se vsem vam, ki veste, da je Maribor danes bistveno bolj slovenski kot je bil nekoč, zdi prav, da vsi, katerih predniki so to mesto tradicionalno imenovali Marburg, to počnejo tudi zdaj? Razmerje litovski - litvanski, ki ga je izpostavila gospa Jelena Konickaja, zveni v mojih ušesih podobno kot slovenski - slovenijanski, pri čemer bi bil slovenijanski tisti, ki izhaja iz Slovenije in ne iz Slovenstva. Tega razločevanja sami zase še ne uporabljamo, pa bi mogoče ne bilo slabo. Ob tem bi v zvezi z gospo Konicko želel reči, da iskreno upam, da bo država Slovenija znala pokazat hvaležnost do ljudi, ki imajo takšne zasluge kot ona za to, da se na tujih univerzah učijo našega jezika. Se sploh zavedamo, koliko zavezništva bi izgubili, če bi obupali oni? Zavezništva, za katerega gre smešno malo denarja v primerjavi s tistim drugim. Andrej Rozman Roza ======= From: "Durda Strsoglavec" Sent: Friday, May 18, 2007 11:07 PM Subject: vabilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na zanimiv večer na témo Kakovost slovenskih prevodov leposlovja iz hrvaščine in srbščine Pripravili ga bodo študentje študijske smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ti se pri predmetu Prevajanje v slovenščino ukvarjajo tudi z analizo slovenskih prevodov hrvaške, srbske, bosansko-hercegovske in črnogorske beletristike. Nekatere izsledke analize prevodov (predvsem zadnjih let) bodo predstavili v sredo, 23. 5. 2007, ob 19.00 v Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva 12. Prijazno vabljeni. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Friday, May 18, 2007 4:06 PM Subject: Fw: Vabilo na podelitev DESETNICE From: Drustvo slovenskih pisateljev Sent: 18. maj 2007 12:11 Spoštovani! Prijazno vas vabimo na prav poseben dogodek: v četrtek, 24. maja 2007, bo ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev ( Tomšičeva 12, Ljubljana) četrtič podeljena stanovska nagrada za otroško in mladinsko književnost D E S E T N I C A . Letošnji nominiranci so: Mate Dolenc, Tatjana Kokalj, Majda Koren, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Vitan Mal. Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar, Dim Zupan. Prireditev bosta povezovala Lenart Zajc in dr. Igor Saksida. Slavnostna govornika bosta Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev in akademik Ciril Zlobec, ki bo spregovoril v imenu Prešernove družbe, pokroviteljice nagrade. Po podelitvi bomo v prijetni družbi skupaj nazdravili nagrajenki/nagrajencu! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 12:30:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 12:30:46 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanji o poeziji Message-ID: <012a01c79ac9$eea03810$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Sunday, May 20, 2007 12:09 PM Avstrijski kulturni forum v četrtek, 24. maja 2007 ob 10,30 vabi na predavanje prof. dr. Franza Patocke (dunajska univerza) "Sodobna poezija z jezikoslovnega vidika". in sicer na ljubljansko Filozofsko fakulteto, predavalnica 302. Več na http://www.ff.uni-lj.si . ======= From: "fedora ferluga" Sent: Sunday, May 20, 2007 9:22 AM Subject: dolocitev telefonskega pogovora V četrtek, 24. t. m , bo prof. dr. Fedora Ferluga Petronio v okviru Erasmusa predavala pri prof. Osolniku o večjezičnosti v poeziji sodobnega hrvaškega pesnika Daniela Načinovića (od 13. 00 do 15.00 v predavalnici 116). Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 22:01:13 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Sun, 20 May 2007 22:01:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Matjaž_Zupančič_na_FF_--_Koncert_o b_romskem_simpoziju References: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A566E1C@FFS1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <002b01c79b19$9fcbf4e0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Sunday, May 20, 2007 2:22 PM Subject: Matjaž Zupančič na FF Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na srečanje z dramatikom Matjažem Zupančičem, ki bo v četrtek, 24. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Matjaž Zupančič ima v slovenskem gledališkem prostoru tri pomembne vloge: je dramski pisec, režiser in profesor režije na ljubljanski AGRFT. Njegov dramski opus obsega deset dramskih besedil, ki so bila že vsa uprizorjena in objavljena v knjižni ali revijalni obliki. Za svoja dramska besedila je štirikrat prejel Grumovo nagrado, priznanje za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo, in sicer leta 1998 za Vladimirja, 2001 za Golega pianista, 2003 za Hodnik in 2006 za Razred. S svojim celotnim dramskim opusom je vezan na podobe današnjega urbanega sveta. V njegovih besedilih prepoznavamo sodobne fenomene in bivanjske prakse: moč medijev, manipulacija, različne oblike nasilja, vdor v zasebnost, odtujenost, nesprejemanje drugačnosti, izpraznjenost medsebojnih odnosov, iskanje lastne identitete so samo nekateri ključni motivni elementi njegovega dramskega opusa. Da gre za enega najuspešnejših in najprodornejših dramatikov zadnjih petnajstih let, ne dokazujejo le prejete nagrade, temveč tudi podatek, da je avtorju uspel preboj na tuje odre, igra Vladimir, po kateri je bila posneta tudi istoimenska TV-drama in jo lahko najdemo obravnavano že tudi v srednješolskem učbeniku Branja, pa bo prihodnje leto eno od štirih del v maturitetnem sklopu pri slovenščini. Prisrčno vabljeni! Mateja Pezdirc Bartol ======== From: "Muršič Rajko" Sent: Sunday, May 20, 2007 6:07 PM Subject: Vabilo na koncert ob romskem simpoziju Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, posredujem vam vabilo na koncert, ki ga organizirajo študentje etnologije in kulturne antropologije ob mednarodnem simpoziju o umišljanju romske kulture, ki ga pripravljamo v ponedeljek in torek na oddelku. Rajko Muršič (Kopija sporočila:) Ob svetovnem "romskem" prazniku Svete Sare, bodo studentje EIKA organizirali koncert Sukarjev in Jadranke Juras. S koncertom zelijo povezati sirso javnost z romsko tematiko in zmanjsati predsodke ljudi do te teme. Vljudno vabljeni! Sreda, 23. maj, Metelkova mesto, Gala Hala, letni oder ob 20:00h. Vstopnina - studentje 5 eur, ostali 6 eur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 22:09:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 22:09:50 +0200 Subject: [SlovLit] Wabila na crklajnska poezije Message-ID: <006b01c79b1a$d377d790$6400a8c0@P4> From: "Domen Uršič" Sent: Sunday, May 20, 2007 7:02 PM Subject: wabila na crklajnska poezije Zdrawo! Wableni na wečier Crklajnske poezije u tark, 22. 5. 2007, wab 20ih u študentskmu nasejlu Ruožna dalina, pred trujka. Špileta Joko & Domc. Joko & Domc - WaDdA Jože Strel - kitara, vokal Domen Uršič - vokal Drugi projekt dua z Gerbičeve 59. Še vedno narečna besedila, ki pa niso več naključna, ampak pripovedujejo zgodbo posameznika. Nastajala so skozi vaje s skupnim trudom obeh avtorjev. Različni glasbeni slogi pripovedujejo zgodbo osebka, ki se skozi glasbeno-gledališki nastop razvija skupaj z izvajalcema. WaDda - v Cerkljanščini poimenovanje za vodo, drugače pa sklop dveh predlogov od do. Kakor tok vode, je tudi zgodba vsakega človeka zavita in živahna. Vsaka se začne na začetku in koča na koncu, ali pač ne ... Več informacij dobiš na http://kantawtor.cerkno.net LP, Domen Uršič - Domc, absolwent slowenistike pa sociologije From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 12:30:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 May 2007 12:30:24 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Prešeren_v_=A0enou Message-ID: <000c01c79b93$0aa5e310$f94602c1@ff.unilj.si> From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 11:12 AM To: 'slovlit na ijs.si' Subject: Prešeren v Šenou From: Gašper Troha [mailto:gasper.troha na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:51 AM Subject: vabilo-roić Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje hrvaške italijanistke prof. dr. SANJE ROIĆ, posvečeno temi PREŠEREN V PROZI AUGUSTA ŠENOE: ITALIJANSKE INTERFERENCE IN RECEPCIJA. Predavanje bo v torek, 22. maja 2007, ob 14. uri v predavalnici 15 v pritličju Filozofske fakultete. Dr. Sanja Roić je redna profesorica na Oddelku za italijanistiko Univerze v Zagrebu. Objavila je odmevni knjigi Giambattista Vico. Književnost, poetika, retorika (1990) ter Filozof v zrcalu. Poskusi o Giambattisti Vicu (1996) ter več kot sto znanstvenih študij na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji in drugje. Iz italijanščine je prevedla številne renesančne in sodobne filozofe in pisatelje ? naštejmo le nekatere: Frane Petrić, Niccol? Machiavelli, Giambattista Vico, Benedetto Croce, Ernesto Grassi, Carlo Ginsburg, Umberto Eco, Norberto Bobbio, Alberto Moravia, Elsa Morante, Erri de Luca itd. Iz nemščine pa je prevedla Theodorja Adorna, Maxa Horkheimerja in Manfreda Hätticha. Predavala je na univerzah v Berlinu, Chietiju, Trstu in Zadru. Prof. dr. Sanja Roić združuje izjemno literarnozgodovinsko znanje z lucidnimi sodobnimi pogledi. V predavanju bo prikazala, kako se medsebojno zrcalijo hrvaška, slovenska in italijanska kultura. V romanu Nagelj s pesnikovega groba (Karamfil s pjesnikova groba) Šenoa namreč avtobiografsko opisuje svoje mladostno romanje na Prešernov grob na poti v Italijo. Zanimivo bo torej tako za sloveniste in slaviste kot za romaniste in literarne komparativiste. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 12:31:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 May 2007 12:31:46 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Re: Vilnius ali Vilna -- Mednarodne mladinskoliterarne teme Message-ID: <000d01c79b93$3d24ace0$f94602c1@ff.unilj.si> From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:32 AM To: 'slovlit na ijs.si' Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna -- Mednarodne mladinskoliterarne teme From: fpremk na zrc-sazu.si [mailto:fpremk na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:10 AM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Izbiri pravilne poimenovalne inačice tega mesta je bilo posvečenih že veliko raziskav. Navedimo novejšo >Vilna, Wilno, Vilnius<, la Jérusalem de lituanie (avtor disertacije in poznejše monografije Henri Minczeles (Editions La découverte, 9 bis, rue Abel-Hoverlacque, Paris XIIIe, 1993). Ta francoska monografija podrobno obravnava zgodovino mesta in poleg naslovnih še njena druga imena (Vilné idr.) od zabeleženih začetkov do leta 1914. Morda bo branje te knjige (ime Vilna naj bi segalo v 10. stoletje, oprto pa naj bi bilo na vikinško poimenovanje 'razsekani hribčki' [collines disséquées, str. 30], kar pomeni, da bi bila izposoja iz nemščine šele sekundarna), in v njej navedene bogate literature vsaj malo pripomoglo k razrešitvi jezikoslovne dileme. --- Francka Premk ===== http://www.irscl.info/e_index.htm -- program 18. bienalnega kongres IRSCL (Mednarodnega društva za preučevanje mladinske književnosti), ki bo v Kyotu na Japonskem 25.-29. avgusta 2007. --- Milena M. Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 17:56:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 May 2007 17:56:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Marjan_Tomšič_na_koprski_FHŠ Message-ID: <006201c79bc0$a27f3420$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Monday, May 21, 2007 1:01 PM Subject: Marjan Tomšič na koprski FHŠ >Agata, jaz grem jutri na vapor in dol v Egipt. Grem zato, da se bomo enkrat za vselej rešili revščine in garanja po njivah. Jaz hočem, da si ti ena gospa, frajla, da postaneš nekaj več. Grem in ti bom potem lahko plačala šole v velikih mestih. Študirala boš, kar boš hotela.< /./ >Mama, jaz bi rada, da ne greš nikamor. Jaz bi rada samo to, nič drugega. Da ostaneš doma, pri očetu in pri meni.< --- Marjan Tomšič: Južni veter: zgodbe slovenskih Egipčank, 2006 Prijazno vabljeni na literarni večer z Marjanom Tomšičem, ki bo v sredo, 23. 5. 2007, ob 19.00, v atriju novih prostorov Fakultete za humanistične študije Koper, dostop z Garibaldijeve ulice. Program bodo sooblikovale študentke 3. letnika slovenistike, odlomke iz knjige bo interpretirala Ana Florjančič, pogovor bo vodila Vladka Tucovič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 20:50:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 May 2007 20:50:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Encyclopedia_of_Language_and_Linguistics _--_Mednarodni_slavistični_simpozij_v_Opatiji Message-ID: <002501c79bd8$edaede10$6400a8c0@P4> Marc L. Greenberg (2006). "Slovene." Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd Edition [print and electronic editions], ed. by Keith Brown, vol. 11: 424-428. Oxford : Elsevier. [+ 33 audio files]. Naročila na http://www1.elsevier.com/homepage/sal/ell2/ ====== Med 22. in 25. junijem 2007 se bo v organizaciji Hrvaškega filološkega društva v hotelu Opatija (v Opatiji) dogajalo 12. mednarodno srečanje slavistov z množico nastopajočih. Od Slovencev najdemo na programu Mirana Štuhca, Silvijo Borovnik, Jožico Čeh, Dragico Haramijo, Urško Perenič, Simono Pulko, Zoltana Jana, Mileno Blažić, Ireno Avsenik Nabergoj, Vlada Nartnika, Marijo Wtorkowsko, Fedoro Ferlugo Petronio, Francko Premk, Petro Kodre, Marjano Eržečnik Pačnik in še koga. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 22 07:15:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 May 2007 07:15:25 +0200 Subject: [SlovLit] = KUD_Štempihar_--_Avtorske_pogodbe Message-ID: <002e01c79c30$35e8a1f0$6400a8c0@P4> From: "KUD Štempihar" Sent: Monday, May 21, 2007 10:05 PM Subject: Kulturni forum UTZC spet deluje FORUM ZA UMETNIŠKA TUHTANJA IN ZAPRAVLJANJE ČASA, ki naj bi, navkljub malce nadrealističnemu imenu, katerega aktualnosti glede na današnje stanje v kulturi verjetno ni treba prenadolgo razlagati, v strokovnih in sproščenih debatah združeval vse, ki jih zanimata literatura (pisanje, prevajanje, branje) in glasba, je spet v polnem zagonu! VABLJENI!!! http://p4.forumforfree.com/mk.html"http://p4.forumforfree.com/mk.html ====== http://www.informiran.si/ -- na portalu Informiran.si je v poglavju o avtorskem pravu na voljo tudi obrazec za avtorsko pogodbo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 23 21:37:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 23 May 2007 21:37:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Močnik_o_Juliji_--_Slovanski_večer_- -_Humanisti_o_hrani_--_Medkulturni_dialog Message-ID: <009f01c79d71$d8fea1e0$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, May 23, 2007 10:56 AM Subject: Predavanje Rastka Močnika na SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje RASTKA MOČNIKA: Od strukturalne analize do polifonije. Alternativna predstavitev Julije v slovenski književni vedi V knjigi Julija Primic v slovenski književni vedi (Založba Sophia, Ljubljana, 2006) sem se v glavnem zanašal na strukturalno metodo, v tokratnem predavanju pa bom prikazal poskus, da izdelamo močnejšo teorijo, ki bi lahko obdelala mit, vednost in stroko v enotnem problemskem polju in z enotnim konceptualnim aparatom. Taka teorija bi lahko analizirala tudi "prehode" med raznimi vrstami diskurzov ali vsaj razlike med njimi. To bo teorija govorne polifonije. Izhajal bom iz predelave Bahtinove teorije, ki jo je predložil Oswald Ducrot. Ducrotova teorija je teorija jezika, mi pa obdelujemo diskurze: zato bomo morali Ducrotovo teorijo argumentacije v jeziku nekoliko "oslabiti" in jo pomakniti nazaj bliže k Bahtinu in njegovi šoli (Vološinov, Medvedev). Natančneje bomo obdelali Stritarja in Prijatelja in poskusili določiti, v čem je razlika med mitom in vednostjo. --- Rastko Močnik Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani v četrtek, 31. maja 2007, ob 19. uri. ====== From: "Mateja Čop" From: Subiotto Namita Sent: Wednesday, May 23, 2007 2:59 PM Subject: Slovanski vecer vabilo Vabljeni na tradicionalni Slovanski večer 24. maja ob 18.00 v Klubu mariborskih študentov (Tobačna). ======= From: "Matejka Grgic" Sent: Wednesday, May 23, 2007 6:33 PM Subject: vabilo Fakulteta za humanistiko vas vljudno vabi na simpozij Hrana in komunikacija, ki bo v sredo, 30. maja 2007, ob 17.30 na domaciji Majerija v kraju Slap pri Vipavi. Simpozij je od nekdaj priloznost, da se prisotni pogovorijo o izbrani temi, da slisijo mnenja kolegov iz povedo svoja, da se druzijo ob dobrih idejah in plemenitih okusih. Veseli bomo, ce se nam boste pridruzili. Lep pozdrav, Matejka Grgic ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, May 22, 2007 11:15 AM Subject: Fw: javno povabilo From: http://www.mk.gov.si/ -- javno povabilo za izbor predloga nacionalnega projekta Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 24 08:23:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 May 2007 08:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] Okostje in lepilo -- Branko in Jonas Message-ID: <007601c79dcc$0172f9f0$6400a8c0@P4> Od: Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 23. maj 2007 8:54 Zadeva: LK, 28. maj 2007 LK FF v Ljubljani vabi na 857. sestanek v ponedeljek, 28. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Andrew Nevins, Oddelek za jezikoslovje, Harvard University. Naslov predavanja: Consonants are lexical skeleta and vowels are glue: research directions (Soglasniki so leksikalno ogrodje in samoglasniki so lepilo: raziskovalne smernice). Predavanje bo v angleščini. --- Alja Ferme ====== Skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici (http://www.skrabceva-domacija.com) bo v petek 25. maja ob 20.00 gostil Branka Gradišnika (ob izidu prvi dveh knjig njegove novitete Roka voda kamen), njegovega mladostnega prijatelja Jonasa Žnidaršiča in njune fene. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 09:26:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 May 2007 09:26:52 +0200 Subject: [SlovLit] Slovesno za Cankarjeve zlate in srebrne 2007 Message-ID: <003001c79f67$3ca76640$6400a8c0@P4> From: "Marija Leskovar" Sent: Friday, May 25, 2007 3:05 PM Subject: slovesna_podelitev_CT Letošnja slovesna podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj se je zgodila 17. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pisateljevo rojstno mesto je tako tudi letos znova privabilo več sto mladih nagrajencev in njihovih mentorjev z ljubljanske regije in zamejske Slovenije, ki so prepričali stroge ocenjevalce, da želijo in znajo ne le brati, temveč tudi pisati. Od skupno 608 udeležencev (med njimi 34 zamejskih Slovencev iz Italije in 2 iz Bruslja) tega državnega tekmovanja na različnih stopnjah jih je bila nagrajenih le dobra tretjina - 193 s srebrnim, 50 pa jih je osvojilo zlato Cankarjevo priznanje. Letos prvič pa je bil v sklopu prireditve organiziran še Cankarjev literarni festival, ki je izvirno soočil film in književnost ter nagradil deset obetajočih scenaristov. Sklepne prireditve na Vrhniki se je udeležil tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Miran Košuta. V svojem nagovoru je izpostavil več kot 30-letno tradicijo in nenadkriljivo vlogo Cankarjevega tekmovanja pri ustvarjanju bralne kulture pri mladih generacijah. Svoja razmišljanja o tem najmnožičnejšem preizkusu v znanju slovenščine (vsako leto sodeluje na njem okoli 9000 tekmovalcev) je nadvse izvirno povezal s sklepno mislijo Podob iz sanj: >Življenje, Mladost, Ljubezen.< Vse troje, predvsem pa veliko ljubezni je potrebno, da se v naši vedno bolj pridobitniško naravnani družbi splača nekaj, kar se ne plača. S tega vidika je Cankarjevo tekmovanje po njegovih besedah pravi čudež, ki mu je zato potrebno nameniti vsaj spoštljivo zahvalo. Poleg Marije S. Leskovar, predsednice Slavističnega društva Ljubljana in glavne organizatorke zaključne slovesnosti, sta nagrajence pozdravila in jim voščila še podžupan Občine Vrhnika Leon Marjan Možina ter Vlado Pirc, koordinator Cankarjevega tekmovanja z Zavoda za šolstvo. Mladim za spodbudo in vzor, kako poleg veselja do branja in pisanja nenehno raziskovati ter ubirati svoja pota po jezikovnih prostranstvih in ob tem kljubovaje ohranjati svojo originalnost, pa sta bila povabljena v goste tudi Desa Muck in Jure Godler. Občinstvo je oba umetnika v Cankarjevem domu na Vrhniki toplo sprejelo z obilico smeha ter ju pospremilo z burnimi aplavzi. Nagrajenci letošnjega Cankarjevega tekmovanja so poleg priznanj in lepih knjižnih nagrad tako postali bogatejši še za prijetno izkušnjo druženja s svojimi vrstniki in vzorniki. --- Sanja Pirc, SD Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 09:57:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 26 May 2007 09:57:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenstvo_zadnje_pribežališče_ ničvredneža_--_Slovenska_Vikipedija_in_druge_Vi kipedije Message-ID: <006801c79f6b$7a2cec70$6400a8c0@P4> http://www.finance.si/?MOD=show&id=182669&src=pj250507 -- Mićo Mrkaić: Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža: O kartelih, ki se skrivajo za nacionalizmom (iz včerajšnjih Financ). Iščem podatke o pisatelju Danilu Lokarju in jih najdem v nizozemski Wikipediji http://nl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar precej več kot v slovenski na http://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar . Tako je tudi z marsikaterim drugim slovenskim literatom ( http://nl.wikipedia.org/wiki/Categorie:Sloveens_schrijver). Predlagam, da iz člankov in referatov, ki jih pišemo za revije ali za seminar ali za diplomo, napravimo sproti tudi gesla za Wikipedijo. Tujim študentom, ki so pri nas, pa namesto izpitov in referatov naložimo prevesti jih in objaviti v nemški, poljski, italijanski ... Wikipediji. Ja, kar tako, sami od sebe. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 10:07:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 May 2007 10:07:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Ostržek_--_RICH_-_OSTI_-_ŠALAMUN Message-ID: <00b001c79f6c$ebdd4620$6400a8c0@P4> From: "Bralna značka" Sent: Thursday, May 24, 2007 12:49 PM Subject: Ostržek (7. številka) Spoštovani, obveščamo vas, da smo na naši spletni strani objavili novo številko spletnega glasila OSTRŽEK. Do njega lahko dostopate na naslovu: http://www.bralnaznacka.si/Glasilo oz. http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/SL_0607/Glasilo07_files/OSTRZEK_7.doc Ostržka prejemajo mentorji bralne značke v šolah, vrtcih v Sloveniji in zamejstvu, učitelji dopolnilnega pouka v zdomstvu, društva in zveze prijateljev mladine, splošne knjižnice, strokovnjaki z različnih področij, povezanih z branjem, novinarji in nekateri starši. Spletno glasilo ureja PETRA POTOČNIK, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. -- ostrzek na bralnaznacka.si ======= From: "KUD Kentaver" Sent: Thursday, May 24, 2007 12:23 PM Subject: Literarni večer Rich - Osti - Šalamun Organizator Mladih rim KUD Kentaver predstavlja enkraten dogodek - v ponedeljek, 28. 5. 2007 ob 21.30 uri v Menzi pri koritu, AKC Metelkova - literarno branje treh pesnikov: RICH - OSTI - ŠALAMUN Mlajša ameriška pesnica Susan Rich tokrat prvič prihaja v Slovenijo. Je avtorica dveh pesniških zbirk, prejemnica priznanja za poezijo ameriškega PENa, nagrad Peace corps Writers Poetry Prize, Sojourner Poetry Prize in Artist Trust Fellowship. Njena druga knjiga je bila nominirana za nagrado Pushcart. Več o pesnici preberite na http://www.susanrich.org Prevode pesmi bo brala Veronika Dintinjana. Posebna gosta večera bosta Josip Osti in Tomaž Šalamun. Lepo vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 27 22:27:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 May 2007 22:27:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Avtonomna_tribuna_-_protest_proti_osnutk u_zakona_o_visokem_šolstvu Message-ID: <006801c7a09d$7e0820c0$6400a8c0@P4> From: "Melita Perkovič" To: Sent: Saturday, May 26, 2007 11:37 PM Subject: Avtonomna tribuna - protest proti osnutku zakona o visokem šolstvu Kot cenjenega ter pomembnega člana delovanja na (zaenkrat še) avtonomni univerzi vas naprošamo, da si preberete naslednje vrstice. Na pobudo študentov in študentk smo organizirali prvo srečanje na Filozofski fakulteti (ponedeljek, 21. 5. 2007, ob 12:00 v avli), kjer smo razpravljali o naši zaskrbljenosti zaradi osnutka predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Skrbi nas, kaj se bo zgodilo z avtonomnostjo univerze! Skrbijo nas bližajoče se grožnje privatizacije! Skrbi nas že nekaj časa napovedana uvedba šolnin! In to so le glavne točke osnutka, ki ga zavračamo. Zakaj? Poleg vsebinskih spornosti med drugim tudi zato, ker je nastal brez dogovarjanja s tistimi, ki jih to najbolj zadeva. Samoiniciativno smo ustanovili Avtonomno tribuno, na kateri se vsak dan dobivamo, kjer potekajo diskusije tudi na ravni širše družbene problematike. Z vsemi sredstvi, ki nam jih čas (kajti zelo veliko naključje je, da je osnutek prišel v času bližajočih se izpitov) in finance (delujemo neodvisno od kakršnihkoli institucionalnih organizacij) dopuščajo, se borimo v smeri, da bi študentje, profesorji in širša javnost izvedela, kaj se dogaja. Menimo, da imajo ti predlogi lahko veliko večje družbene posledice kot samo uvedbo šolnin. Zato vas naprošamo, da tudi vi izrazite svoje mnenje (dobrodošle tudi konstruktivne ter artikulirane kritike) in v primeru, da nas podpirate, to naredite. Da boste bolje vedeli ter razumeli, za kaj se borimo, kako to želimo, kako in kje se organiziramo, vam prilagamo naslov spletne strani, ki jo skušamo po najboljših močeh sveže dopolnjevati. http://avtonomnatribuna.blogspot.com/ http://www.dostje.org/Aktualno/aktualno_frames.htm Predvsem pa kot strokovna delavka oz. delavec poskušajte naprej informirati tudi ostale strokovnjake (z ostalih univerz po Sloveniji ali po svetu) ter se aktivirati tako, kot smo se vaši študentje! Podporo smo že dobili s strani grških kolegov, ki so se znašli v podobni situaciji. Prav tako od študentov iz tujine, ki študirajo preko programa Erazmus v Sloveniji. Prilagamo tudi Izjavo Avtonomne tribune, ki smo je sprejeli ob zasedbi avle Filozofske fakultete. Hvala za Vašo pozornost in čas, ki ga boste namenili sodelovanju z nami (upamo)! Izjava Avtonomne tribune za avtonomijo univerze Z namenom izvajanja avtonomije in svobode mišljenja smo 21. 5. 2007 študentke in študentje zasedli avlo Filozofske fakultete v Ljubljani. Odprli smo Avtonomno tribuno, na kateri smo razpravljali o problematiki študija, reformah visokega šolstva, privatizaciji univerze in o vprašanju avtonomije. S tem dejanjem se pridružujemo boju študentk in študentov v Evropi in po svetu, ki so se že uprli neoliberalnim reformam visokega šolstva in podreditvi vseh vidikov družbenega življenja logiki prostega trga. Na tribuni smo prišli do naslednjih zaključkov: 1. Avtonomna tribuna študentov v celoti zavrača predlog Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZVŠRRD). Ne le da je nastal brez sodelovanja tistih, ki se jih najbolj tiče, torej študentk in študentov, delavk in delavcev na univerzi, temveč je tudi vsebinsko povsem zgrešen. 2. Zahtevamo, da vsako nadaljnje zakonsko urejanje tega področja temelji na naslednjih izhodiščih: Univerza je avtonomna! Univerza ni podjetje! Študij je brezplačen za vse in splošno dostopen! Znanje ne sme biti predmet privatizacije in profitne logike! Znanje je v službi celotne družbe in ne kapitalskih interesov. Univerza je v rokah študentk in študentov, ne v rokah oblastnikov in kapitala! Proces izobraževanja mora biti kolektiven, dialoški in mora izhajati izključno iz interesov in potreb bodočih diplomantov in diplomantk. Spodbujati mora solidarnost, spontanost, domišljijo, kritiko in refleksijo. Z Univerze morajo biti nemudoma umaknjeni vsi programi, ki szpodbujajo militarizacijo in študij podrejajo zakonitostim trga. 3. Sredstva, ki se namenjajo za družbeno destruktivne dejavnosti, naj država nameni za socialne projekte. Za začetek zahtevamo, da se iz Iraka umakneta oba vojaka slovenskega kontingenta, ta denar pa naj se nameni za socialno ogrožene družine. Pozdravljamo vse, ki so se že javno postavili v bran obstoječim socialnim pravicam in zavračamo vsakršne poskuse nadaljnjega krčenja le-teh. Hkrati ponovno pozivamo tudi vse posameznice in posameznike, neformalne in formalne študentske organizacije, klube in iniciative, sindikate, visokošolske delavke in delavce in gibanja, da se samoorganizirajo in javno postavijo v bran temeljnim in splošnim pravicam. ŠTUDIJ JE PRAVICA! O PRAVICAH SE NE POGAJAMO! PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE! Avtonomna tribuna, Avla Filozofske fakultete, Ljubljana, 21. 5. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 28 19:02:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 May 2007 19:02:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Protestno_pismo_članov_DSP Message-ID: <002b01c7a149$fdf07fb0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, May 28, 2007 6:45 PM Subject: Fw: Protestno pismo članov DSP Proti zastraševanju in kaznovanju! Podpisani člani Društva slovenskih pisateljev protestiramo proti metodi zastraševanja in kaznovanja novinarjev Petra Kolška, predsednika aktiva novinarjev Dela in Mije Repovž, predsednice sindikata novinarjev Dela. Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik jima je izrekel ukor pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, zaradi javnega zastopanja stališč aktiva novinarjev Dela. Prepričani smo, da imajo novinarji Dela pravico do javnega izrekanja svojih stališč. Temeljna demokratična pravica vsakega državljana je svoboda do javne besede, brez strahu pred kaznovanjem. Ne želimo živeti v družbi, kjer vlada strah. Podpisniki: Dušan Jovanovič, Andrej Brvar, Andrej E. Skubic, Mitja Čander, Mate Dolenc, Dušan Šarotar, Vlado Žabot, Boris Pahor, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Spomenka Hribar, Ciril Zlobec, Tomaž Šalamun, Josip Osti, Vid Pečjak, Lenart Zajc, Suzana Tratnik, Aleš Čar, Polona Glavan, Mojca Kumerdej, Aleš Debeljak, Aleš Berger, Andrej Blatnik, Bert Pribac, Aleš Šteger, Smiljan Pevec, Veno Taufer, Jože Štucin, Pavle Rak, Tone Peršak, Aksinja Kermauner, Franček Rudolf, Blaž Lukan, Andrej Rozman Roza, Marko Kravos, Sergej Verč, Milan Petek, Lucija Stupica, Kristina Brenk, Pavel Lužan, Miklavž Komelj, Cvetka Bevc, Gregor Podlogar, Tone Dodlek, Edelman Jurinčič, Marjana Moškrič, Neža Maurer, Vesna Furlanič - Valentinčič, Milan Vincetič, Ivan Jan, Miloš Mikeln, Vladimir Kavčič, Ervin Fritz, Vasja Predan, Vida Mokrin Pauer, Cveto Preželj, Maja Vidmar, Maja Razboršek, Dušan Merc, Kristijan Muck, Boris Višnovec, Goran Gluvič, Andrej Morović, Slavko Pregl, Virineja Kajzer, Amelia Kraigher, Tina Mahkota, Saša Šavel, Jera Marusie, Rok Vevar, Gorazd Kovačič, Marko Golja, Milan Jesih. Protestu podpisanih članov Društva slovenskih pisateljev se lahko pridružite na elektronski naslov: dsp na drustvo-dsp.si ali z navadno pošto na naslov: Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Ljubljana, 25. maj 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 28 19:13:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 May 2007 19:13:30 +0200 Subject: [SlovLit] = UL_na_teletekstu_--_Štipendije_--_Vabi la Message-ID: <004601c7a14b$861e99c0$6400a8c0@P4> From: "Hribar Tanja" Sent: Monday, May 28, 2007 1:57 PM Subject: FW: Objave na Teletekstu RTV Slo Obveščamo vas, da lahko objave na Teletekstu RTV Slovenija spremljate tudi na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=static&c_menu=1048035890. Na strani 369 (in št. podstrani 1,2,3) obvestila objavlja Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta pa na tej strani objavlja zagovore doktorskih disertacij študentov naše fakultete. PRIMER: V prvo okence vtipkate številko strani 369, v drugo okence pa številko podstrani in kliknete na puščico. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, May 28, 2007 6:54 PM Subject: za slovlit http://www.ad-futura.si/ -- Ad futura je objavila Razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini. http://www.arrs.gov.si/sl/mr/razpisi/07/jr-znanost-mladini-07.asp -- Štipendije za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih državljanov v tujini v letu 2007. http://www.ecnsi.hr/en in http://www.ufzg.hr -- Vabilo na prvo znanstveno srečanje o zgodnjem poučevanju hrvaškega jezika, ki bo 15.--17. oktobra 2007 v Zadru. ==== From: Srečko Bončina [mailto:Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, May 28, 2007 9:41 AM Subject: Tečaj COBISS/OPAC četrtek, 14.6.2007 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v četrtek, 14.06.2007 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si. ===== Od: Gašper Troha [gasper.troha na guest.arnes.si] Poslano: 28. maj 2007 10:45 Zadeva: predavanje Rastka Močnika Žal vam moram sporočiti, da predavanje Rastka Močnika, ki naj bi bilo v četrtek 31.5. 2007 v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani, zaradi bolezni odpade. Predavanje bo prestavljeno na jesenski termin. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue May 29 11:07:28 2007 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Tue, 29 May 2007 11:07:28 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska Vikipedija in druge Vikipedije References: <006801c79f6b$7a2cec70$6400a8c0@P4> Message-ID: <001301c7a1d0$d154e5e0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Možno, da so nekatera nizozemska gesla prirejena po spletni strani mednarodnega projekta Literature in Context (v projektu je sodelovala FF), ki je na http://www.ned.univie.ac.at/lic/ v več jezikih: jezik si naravnate v rubriki Taal, angleščina je npr. na http://www.ned.univie.ac.at/lic/index.asp?user_lang_id=4, slovenščina pa na http://www.ned.univie.ac.at/lic/literatur.asp?lit_id=26 . Projekt je žal zastal, doslej je zajel 30 avtorjev sodobne književnosti ter 30 iz obdobja 1880-1920. O vsakem avtorju je napisano 5 do 10 strani na temo biografija, poetika, vplivi, recepcija, avtorjeva bibliografija, bibliogr. o njem. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, May 26, 2007 9:57 AM Subject: [SlovLit] Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža -- Slovenska Vikipedija in druge Vikipedije http://www.finance.si/?MOD=show&id=182669&src=pj250507 -- Mićo Mrkaić: Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža: O kartelih, ki se skrivajo za nacionalizmom (iz včerajšnjih Financ). Iščem podatke o pisatelju Danilu Lokarju in jih najdem v nizozemski Wikipediji http://nl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar precej več kot v slovenski na http://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar . Tako je tudi z marsikaterim drugim slovenskim literatom ( http://nl.wikipedia.org/wiki/Categorie:Sloveens_schrijver). Predlagam, da iz člankov in referatov, ki jih pišemo za revije ali za seminar ali za diplomo, napravimo sproti tudi gesla za Wikipedijo. Tujim študentom, ki so pri nas, pa namesto izpitov in referatov naložimo prevesti jih in objaviti v nemški, poljski, italijanski ... Wikipediji. Ja, kar tako, sami od sebe. -- miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 09:21:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 May 2007 09:21:34 +0200 Subject: [SlovLit] Bolgarsko-slovenski literarni in drugi stiki Message-ID: <001d01c7a28b$3efc6270$f94602c1@ff.unilj.si> From: Borut Omerzel [mailto:Borut.Omerzel na adriamedia.si] Sent: Tuesday, May 29, 2007 10:23 PM Subject: za slovlit Obnovljeni bolgarsko-slovenski literarni, jezikovni in z njimi seveda tudi kulturni odnosi. K temu poleg zavzetih lektorjev bolgarskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (led je na ljubljanski slavistiki po več kot 40 letih zatišja zelo uspešno prebila profesorica Viktorija Menkadžijeva, sledili sta ji doc. dr. Elena Tomova in Nadja Ivanova, danes pa njih odlično delo nadaljuje doc. dr. Ljudmil Dimitrov) prispevajo tudi prevodi iz bolgarske literature. Leta 2005 je v prevodu Boruta Omerzela pri Študentski založbi (zbirka Beletrina) izšel Naravni roman Georgija Gospodinova, najboljši bolgarski roman 90. let; leta 2006 je pri Slovenski matici v prevodu Eve Šprager izšla zbirka kratkih zgodb Kruto razpoloženje Jordana Radičkova, največjega bolgarskega sodobnega klasika; letos je v prevodu Boruta Omerzela v obliki knjižnega lista pri SNG Nova Gorica izšla drama Orkester Titanik Hrista Bojčeva, svetovno priznanega bolgarskega dramatika (v zelo ličnem gledališkem listu je doc. dr. Ljudmil Dimitrov predstavil avtorja, njegovo delo in na kratko orisal razvoj bolgarskega gledališča v zadnjih desetletjih; preberete si lahko tudi intervju z avtorjem izpod peresa doc. dr. Elene Tomove in Pisma z onega sveta (gre za izbrane odlomke) Hrista Bojčeva v prevodu Eve Šprager in še nekaj zanimivih besedil; drame Hrista Bojčeva so objavljene na http://www.hristoboytchev.com oz. http://www.hristoboytchev.com/docs; igro pa si lahko ogledate na odru v Novi Gorici; mimogrede, avtorjeva izjava po 17. premieri te drame je bila, da je slovenski Harry Houdini "monstrum", se pravi najboljši); letošnjo jesen pa se pod uredništvom lektorja doc. dr. Ljudmila Dimitrova pod okriljem Filozofske fakultete obeta izid prvega dela antologije bolgarske književnosti. Drugi del tega velikega projekta lahko pričakujemo v letu 2008. O slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v Bolgariji pa v bližnji prihodnosti. -- Borut Omerzel From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 17:15:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 May 2007 17:15:42 +0200 Subject: [SlovLit] Allegoria in factis in renesansa alegorije v 20. stoletju Message-ID: <006601c7a2cd$64b61b40$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, May 30, 2007 12:33 PM Subject: Kernev-Strajn Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje JELKE KERNEV ŠTRAJN Allegoria in factis in renesansa alegorije v 20. stoletju Predavanje bo s kratkim orisom nekaterih sodobnih teoretskih obravnav alegorije in s selektivnim pogledom v zgodovino alegorije opozorilo, da je določene konceptualne nastavke simboličnih in alegoričnih tekstnih strategij, značilnih za literarne in interpretativne prakse od romantike do postmodernizma, mogoče zaslediti že v nekaterih spisih cerkvenih očetov in pri Danteju. Hkrati bo razmišljalo o tem, kako lahko srednjeveška alegorija prispeva k razumevanju sodobnih literarnih praks. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V četrtek, 7. junija 2007, ob 19. uri. From monikapemic na yahoo.de Wed May 30 19:25:37 2007 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Wed, 30 May 2007 19:25:37 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica na univerzi v Hamburgu Message-ID: <830754.32849.qm@web26906.mail.ukl.yahoo.com> Institut za slavistiko univerze v Hamburgu vabi na prevajalsko delavnico pod vodstvom Monike Pemic in dr. Erwina Köstlerja. Delavnica bo potekala od 16. do 19. oktobra in je namenjena vsem, ki bi se radi preizkusili v literarnem prevajanju iz slovenskega v nemski jezik. Posvetili se bomo obravnavi razlicnih moznosti prevoda odlomka iz romana Milovanje Nine Kokelj. Udelezence bo izbrala komisija na podlagi prevoda, ki ga bodo poslali organizatorjem delavnice skupaj s prijavnico in zivljenjepisom do 30. junija. Organizatorji si prizadevajo, da bi s pomocjo sponzorjev zagotovili sofinanciranje udelezbe. Razpis, prijavnico in izbrani odlomek najedete na spletni strani instituta: http://www.sign-lang.uni-hamburg.de/fb07/slavsem/SlavSemTitel.html Prosim, ce posredujete vabilo vsem, ki bi jih sodelovanje zanimalo. Lepe pozdrave s severa Monika Pemic ___________________________________________________________ Telefonate ohne weitere Kosten vom PC zum PC: http://messenger.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 1 07:56:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Jun 2007 07:56:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Gregorčičeva_učna_pot_--_Jaka_Šp icar_--_Seminar_na_Centru_za_slovenščino_--_Mat jaž_Zupančič Message-ID: <00f801c7a411$a25c3660$6400a8c0@P4> From: "Nataša Špolad" To: Sent: Thursday, May 31, 2007 9:54 AM Subject: Gregorčičeva učna pot Obveščamo vas, da je izšel vodnik po Gregorčičevi učni poti in vas vabimo, da se podate na sprehod po njej. [...] Vodnik po Gregorčičevi učni poti je nastajal v šolskem letu 2006/07 na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid in na njeni podružnici v Smasteh. Knjiga z naslovom Gregorčičeva učna pot je sad dela zaposlenih na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid Nataše Špolad Manfreda, Ljube Sivec, Martine Kozorog Kenda in zunanjega sodelavca Pavla Četrtiča. [...] Vodnik vsebuje kratek Gregorčičev življenjepis, temu pa sledi opis učne poti z začetkom in koncem v vasi Smast, z najpomembnejšimi postanki ob cerkvi Svetega Duha na Libušnjem, pri Gregorčičevi rojstni hiši na Vrsnem in ob Gregorčičevem grobu pri Svetem Lovrencu. Kraji na poti so povezani z Gregorčičevim otroštvom in mladostniškimi leti. Opisu poti so dodani utrinki iz časa življenja Simona Gregorčiča in verzi iz njegovih pesmi. Besedilo spremljajo tudi fotografije znamenitosti, ki jih lahko vidimo med hojo po učni poti, na koncu pa je dodan še kulturnozgodovinski oris Gregorčičeve učne poti. [...] Obisk Gregorčičeve učne poti je mogoče združiti še z ogledom mnogih drugih znamenitosti na Kobariškem (muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu, zgodovinska pot, kostnica iz 1. svetovne vojne v Kobaridu, rimska naselbina Toncov grad, slap Kozjak .). Dodatne informacije o vodniku in Gregorčičevi učni poti o-sgkobarid.ng na guest.arnes.si --- Nataša Špolad Manfreda ======= From: "Milka Olip" Sent: Thursday, May 31, 2007 9:22 PM Subject: Vabilo Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Regionalni center Št. Jakob, Slovensko prosvetno društvo >Rož<, Iniciativa - Miklova Zala - Initiative, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Šušnika, Ravne na Koroškem Vas in vaše prijatelje vljudno vabijo na prireditev ob otvoritvi razstave JAKOB ŠPICAR (1884 - 1970) "živ, neugnan vrelec ljudske dramatike" v torek, 5. junija 2007, ob 19. 30 uri, v Regionalnem centru v Št. Jakobu v Rožu. O Jakobu Špicarju in njegovem delovanju bodo spregovorili: Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja knjižnica Ravne) dr. Reginald Vospernik (profesor in ravnatelj v pokoju) Nužej Tolmajer (predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik) mag. Martina Piko-Rustia (vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik) Vljudno vabljeni! Razstava bo na ogled do 24. junija 2007. Odprta bo ob sredah, četrtkih in petkih od 17.30 do 19.30, izven teh časov po dogovoru. Za šolske skupine je po dogovoru možen tudi ogled razstave z vodstvom. ======= From: "Pirih Nataša" Sent: Thursday, May 31, 2007 10:59 AM Subject: PREDHODNO OBVESTILO IN VABILO NA SEMINAR CSDTJ Dovolite, da vas obvestim, da bo letošnje tradicionalno junijsko izobraževanje učiteljev in sodelavcev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL potekalo v sredo, 27., in v četrtek, 28. junija 2007. Program izobraževalnega seminarja in lokacija dogajanja bosta objavljena na spletnih straneh Centra za slovenščino www.centerslo.net. Enotni prispevek za udeležbo na dvodnevnem (20-urnem seminarju) znaša za zunanje udeležence 100 EUROV (z DDV). Kotizacijo boste lahko poravnali neposredno pred začetkom seminarja. Prosimo, da o seminarju obvestite tudi svoje sodelavce in vse morebitne zainteresirane. Z lepimi pozdravi, doc. dr. Nataša Pirih Svetina ========= http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/matjazzupancic/index.html -- Matjaž Zupančič na FF 24. maja 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 09:50:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 2 Jun 2007 09:50:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Skok_na_tekste_in_na_slike_=28Taras_Kerm auner_in_Matjaž_Zupančič=29_--_Francetu_Forst neriču Message-ID: <004101c7a4ea$a6a1e9c0$6400a8c0@P4> http://www.kakanien.ac.at/akt -- srednjeevropski kulturni portal Kakanija (v nemščini in angleščini). http://www.kakanien.ac.at/news/nl__69_0607.pdf -- kakanijski bilten novosti. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri76/index.html -- slike dramatikov in pisateljev ter tistih, ki se z njimi ukvarjajo, od tod povezavi na: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/matjazzupancic/index.html -- Matjaž Zupančič na FF http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/taraskermauner/index.html -- Taras Kermauner na FF ======== From: "Jana SKAZA" Sent: Friday, June 01, 2007 11:26 AM Subject: Hočem šepetati dneve Hočem šepetati dneve, govoriti ure, kričati sekunde, hočem, da je od besede do besede moja pesem molk in moč in s tisoči pomenov naseljena tišina. (France Forstnerič) V torek, 5. junija 2007, ob 19.30 uri Vas vabimo v Kazinsko dvorano SNG Maribor, na memorial Francetu Forstneriču. Njegove pesmi bosta brala Vlado Novak in Peter Trnovšek. --- www.zalozba-litera.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 4 00:16:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Jun 2007 00:16:10 +0200 Subject: [SlovLit] www.sigledal.si Message-ID: <00c701c7a62c$cbef7bf0$6400a8c0@P4> Mineva leto dni, kar smo začeli izrekati izhodisca o slovenskem gledaliskem portalu. Ze v samem zacetku je bila prisotna mocna zelja ustvariti spletno mesto skupnosti, spletno mesto, ki ga gradi, ustvarja in vzdrzuje gledaliska srenja sama. Danes - stiri mesece po javni objavi portala - lahko z velikim navdusenjem pozdravimo sveze moci na Vezi, nove sodelavce, ki prevzemajo iniciative v svoje roke. V novi sezoni bo ekipa, ki se ji bo do jeseni gotovo pridruzil se kdo, skrbela za naso informiranost o aktualnih gledaliskih dogodkih pri nas in po svetu. Ekipo sestavljajo ustvarjalci in gledalci. Tako - kot je zapisala Zala Dobovsek - >vzpostavljajo medsebojno komuniciranje in si prizadevajo za obojestransko produktivno angaziranost<. glavna urednica: Zala Dobovsek urednik rubrike Na rampi: Andraz Poloncic urednica rubrike Pisma iz tujine: Simona Hamer urednica rubrike Novice: Anja Bunderla urednica rubrike Vtisi s predstav: Katja Stucin urednica rubrike Povezave: Barbara Rigler drugi sodelavci: Nuša Dedo Lale, Katja Povse, Barbara Predin, Ales Sres Vabilo k sodelovanju pa seveda še zmeraj velja. 1. GESLO, spletna enciklopedija slovenskega gledalisca Clanki tedna: V okviru projekta Predstavitev najmlajše slovenske dramatike širši publiki, (nosilka doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol) so študentje s slovenističnega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete v spletni enciklopediji slovenskega gledališča predstavili številne ustvarjalce, med najbolj zanimivimi in informativnimi članki so gotovo: - Zalka Grabnar Kogoj, - Saska Rakef, - Simona Semenic, - Desa Muck, - Dragica Potocnjak, - Kim Komljanec, - Boris A. Novak, - Matjaž Briski, - Sasa Pavcek, - Martina Siler, - Zanina Mircevska, - Tina Kosi, - Srečko Fiser, - Boris Kobal 2. Andraz Poloncic se je ob tej priloznosti Na Rampi pogovarjal z vodjo projekta, profesorico na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doc. dr. Matejo Pezdirc Bartol, naletel pa je tudi na zelo pozitivne odzive studentk, ki v okviru seminarskih obveznosti članke o najnovejši slovenski dramatiki ustvarjajo. 3. Oglejte si stevilne gledaliske novice tudi na http://groups.google.si/group/sigledal/topics 4. NA ROBU ODRA NE SPREGLEJTE: KOLEKTIVNO PISANJE BESEDILA Besedilo bi pisali kolektivno. Tekst bi lahko dodajal vsakdo(!), ki obišče spletno stran robodra. Besedilo v nastajanju in končno besedilo (če bo pisanje kdaj zaključeno) bi bilo ves čas prosto dostopno na spletni strani. Služilo bi lahko kot osnova za gledališko predstav. Osnovni podatki o besedilu: Avtor: kolektiv (obiskovalci spletne strani robodra) Naslov: določimo kasneje Tematika: utopija/utopije Žanr: poljuben Liki: poljubni Jezik: poljuben Ostalo: poljubno Osnovni podatki o pisanju: Svoje besedilo lahko pisec doda na poljubno mesto v obstoječem besedilu. za Sigledal Tamara Matevc www.sigledal.org - spletne dveri slovenskega gledalisca, vse forme scenskih umetnosti; C Samo M. Strelec, C Tamara Matevc, C Gregor Matevc Veža: spletni gledaliski casopis Geslo: spletna enciklopedija slovenskega gledalisca Rep: spletni repertoar slovenskega gledalisca From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 4 20:24:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Jun 2007 20:24:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_kolokvija_o_Zofki_Kveder_--_Jan_ o_Miličevi_in_Zlobcu_--_Digitalizacija_literarnih _revij Message-ID: <006301c7a6d5$986d6720$6400a8c0@P4> From: Sent: Monday, June 04, 2007 3:39 PM Subject: Program kolokvija o Zofki Kveder Inštitut za slavistične in vzhodnoevropske študije FF UK v Pragi, Narodna knjižnica ČR- Slovanska knjižnica in Veleposlaništvo Slovenske republike v ČR prirejajo strokovni kolokvij o Zofki Kveder (1878-1926), Recepcija njene ustvarjalnosti v 21. stoletju v Pragi, 6. 6. in 7. 6. 2007. Program kolokvija o Zofki Kveder: Sreda, 6. 6. 2007 Ivan Dorovský(Brno), Zofka Kvedrová v naší zemí Milada Nedvědová (Praga), Zofka Kvedrová a Helena Malířová Kamíl Valšík (Praga), Národnostní otázka v časopisu Ženski svijet Josef Kodet (Praga), Z korespondence Zofky Kveder Zdence Haskové Četrtek, 7. 6. 2007 Silvija Borovnik (Maribor), Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder Katja Mihurko Poniž (Nova Gorica), Stičišča v literarnih opusih Zofke Kveder in Adele Milčinović Denis Poniž (Ljubljana), Zofka Kveder, Drama Amerikanci Zoltan Jan (Trst, Ljubljana), Zofka Kveder in Cankarjev Kralj na Betajnovi Marijan Dović (Ljubljana), Zofka Kveder, umetnica in profesionalka peresa Alenka Jensterle Doležal (Praga), Problem idenitete in travma telesa v prozi Zofke Kveder Andreja Žele (Ljubljana), Jezik Zofke Kveder kot odraz njene samosvojskosti Jasna Honzak Jahič (Praga, Ljubljana), Vloge jezikov okolja Zofke Kveder Miran Štuhec (Maribor), Diskurz spolov v slovenski publicistiki Zofke Kvedrove Natascha Vittorelli (Dunaj), "Njena smrt". Nachruhe auf Zofka Kveder Peter Svetina (Celovec), Slovenske avtorice mladinske literature v prvi polovici 20. stoletja Vladka Tucovič (Koper), Listnica uredništva - znamenita rubrika Zofke Kveder v reviji Domači prijatelj Radek Novák (Praga), Témata v dramatice Zofky Kveder. Na kolokviju bo tudi predstavljen zbornik o Edvardu Kocbeku s prispevki iz prejšnjega kolokvija (leta 2005). Alenka Jensterle-Doležal ========= Od: Zoltan Jan [Zoltan.Jan na siol.net] Poslano: 4. junij 2007 9:09 Zadeva: dobro blago se samo hvali Iz napovednika radijskega programa Ars RTV SLO (http://www.rtvslo.si/ars/articles.php?id=3#trojna): Ta in prihodnji četrtek (7. 6. in 14. 6. 2007 ob 16.30) bo v oddaji Trojna spirala dr. Zoltan Jan (na fotografiji) opisal, kako sta zelo različna ustvarjalca - Jolka Milič in Ciril Zlobec - začela posredovati slovensko leposlovje v italijanski kulturni prostor. Predstavlja okoliščine, ki so pripeljale do njunih prvih revijalnih objav, in ustvarjalce, s katerimi sta sodelovala. Dodaja tudi analizira sprejem njunih prvih antologij in prikazuje odmeve njunega dela v italijanskem in slovenskem prostoru v prvih letih njunega posredništva. Oddaje ureja mag. Mojca Dvořák. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ==== http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/giacomu.html -- Renate Giacomuzzi / Günter Mühlberger: Dilimag Projekt zur Erfassung, Beschreibung und Archivierung deutschsprachiger digitaler Literaturmagazine; od tod naslednji dve povezavi: http://www.literature.at/webinterface/library -- ALO - Austrian Literature Online http://www.germanistik-im-netz.de/fx/fx.html -- Germanistik im Netz: >Literarische Zeitschriften< From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 5 20:30:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Jun 2007 20:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Pretnarjeva_nagrajenca_in_=2E=2E=2E_v_Tr žiču Message-ID: <003301c7a79f$a9365f60$6400a8c0@P4> From: "Marija Marsic" Sent: Tuesday, June 05, 2007 1:15 PM Subject: Pretnarjeva nagrajenca in ... v Tržiču Spoštovani, v vednost in s prošnjo za objavo pošiljam vabilo za sobotni dogodek v Vili Bistrica, Pot na Bistriško planino 29, Tržič in Vas, če Vam urniki in obveznosti dopuščajo, v imenu Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, v imenu Občine Tržič in v imenu Velenjske knjižne fundacije prisrčno vabim v Tržič. Naša knjižnica s ponosom nosi ime po pokojnem Tržičanu dr. Tonetu Pretnarju, saj smo ga mnogi poznali osebno - kot izjemnega človeka, zavedali pa smo se tudi njegove strokovne veličine -- bil je kozmopolit in poliglot v najžlahtnejšem pomenu teh besed. Zavest o velikem pomenu njegovega dela in osebnosti je prisotna tako v strokovnih krogih kot pri tistih, ki imajo radi slovenski jezik in književnost, domačo in prevedeno. Eno takih strokovnih okolij je nedvomno tudi v Šaleški dolini, v Velenju, kjer so pred štirimi leti prvič podelili Pretnarjevo nagrado. Tako tržiška knjižnica kot Občina Tržič sta se letos z veseljem odzvali povabilu velenjskih organizatorjev, ki jih z veliko predanostjo vodi Ivo Stropnik, da sodelujeta v programu prireditev v okviru VI. Herbersteinskega srečanja književnikov, na katerem bodo v petek podelili tudi Pretnarjevo nagrado. V petek, 8. junija, bo ob promenadni stojnici Rp. Lirikon 21 na Titovem trgu v Velenju na ogled edini gorenjski bibliobus - bibliobus Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. V soboto zvečer pa bo v rojstnem kraju dr. Toneta Pretnarja srečanje z letošnjima nagrajencema in s poljskimi, češkimi in slovenskimi pesniki, uredniki in prevajalci, ki ustvarjajo in soustvarjajo reviji Rp. Lirikon 21 in Pobocza/Obrobja. Literati bodo tako obiskali mesto v sotočju Bistrice in Mošenika, kamor se je dr. Tone Pretnar od blizu in daleč vedno z veseljem vračal, njegovi tržiški rojaki in vsi obiskovalci večera v Tržiču pa bodo imeli lepo priložnost za srečanje z zakoncema Tokarz in s sodobno poezijo -- v originalih in v prevodih. Prireditvi je na široko odprla vrata Vila Bistrica d. o. o. in bo večeru dodala se glasbeno noto z nastopom mladega violončelista Bernarda Brizanija, dobitnika številnih glasbenih priznanj doma in v tujini, na klavir ga bo spremljal brat Armando, svoj delček pa bo dodal se oče Traja Brizani. IZ VABILA: KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA in OBČINA TRŽIČ v sodelovanju z VELENJSKO KNJIŽNO FUNDACIJO vabita v soboto, 9. junija 2007, ob 19. uri v Vilo Bistrica na srečanje z letošnjima Pretnarjevima nagrajencema dr. Boženo Tokarz in dr. Emilom Tokarzem. Ob srečanju z zakoncema Tokarz boste spoznali še Mednarodno izdajo Rp. Lirikon 21, revije za poezijo XXI. st. (urednika Ivo Stropnik in Zoran Pevec) in mednarodno spletno kulturno-umetniško revijo Pobocza/Obrobja. Predstavili ju bodo poljski pesniki in prevajalci Pawel Szydeł, Franciszek Nastulczyk, Maciej Melecki, Agnieszka Lasek, češka pesnica, prevajalka in urednica Lenka Daňhelová in slovenska pesnica in prevajalka njihovih pesmi v slovenščino Tatjana Jamnik.Program bo povezoval Janez Kikel. Literarno branje bosta z glasbo dopolnila brata violončelist Bernardo in pianist Armando Brizani, za kar je poskrbela Vila Bistrica, d. o. o., Pot na Bistriško planino 29, 4290 Tržič. Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je slovenska mednarodna kulturna akcija Asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje književnikov v Velenju, kjer nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Mitja Čander, Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo Stropnik in Vlado Žabot se je letos soglasno odločil izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado poljskima slavistoma, univerzitetnima profesorjema in zakoncema, literarni zgodovinarki dr. Boženi Tokarz in jezikoslovcu dr. Emilu Tokarzu. Božena Tokarz (Lodž, 17. 10. 1946), literarna zgodovinarka. Leta 1969 je na univerzi v Lodžu diplomirala iz jezikoslovja, 1972 doktorirala; redna profesorica na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah. Preučuje poljsko-slovenska književna razmerja (K. K. Baczyński in F. Balantič, A. Mickiewicz in Prešeren), tipološke vzporednice in razhajanja med sodobnimi poetikami glede na odnos do tradicije 19. in 20. st., literarne tokove, sloge in zvrsti (konstruktivizem S. Kosovela). Jezikovno-semiološko razčlenjuje teorijo in prakso poljskih prevodov iz slovenske književnosti in obratno, npr. Prešernove ljubezenske pesmi v poljskih, poezijo T. Różewicza in C. Miłosza v slovenskih prevodih idr. Emil Tokarz (Hodoriv, Ukrajina, 6. 10. 1944), jezikoslovec. Diplomiral je na slavističnem oddelku Jagelonske univerze v Krakovu leta 1968, doktoriral je leta 1973 na Univerzi N. Kopernika v Torunu z disertacijo o parataktičnih konstrukcijah v slovenščini. Leta 1987 je bil habilitiran na Visoki pedagoški šoli v Opolu. Izpopolnjeval se je na FF v Ljubljani (1969/70) in na univerzi v Clermont-Ferrandu (1984-88). Od 1991 je redni profesor za slovenščino in druge južnoslovanske jezike na Šlezijski univerzi v Katowicah in predstojnik njenega Inštituta za slovansko filologijo v Sosnowcu. Sedaj dela na Univerzi Bielsko-Biala. Raziskuje predvsem slovensko skladnjo in leksiko; v knjigah in razpravah obravnava poljsko-južnoslovanske kontrastivne besedoslovne teme. Je ustanovitelj prve slovenistike na Poljskem. (Iz utemeljitve predlagateljev dr. Marka Jesenška, dr. Nikolaja Ježa in dr. Andreja Rozmana in gradiva Herbersteinsko srečanje književnikov.) Če vam ne uspe obiskati Velenja, lahko delček dogodkov ujamete pri nas, zato še enkrat prijazno povabljeni v Tržič. -- Marija MARŠIČ, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 7 09:54:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jun 2007 09:54:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Stritarjev_simpozij_--_Kurikularna_podob a_slovenščine_--_Nora_Glottometrics_Taras _Kermauner_na_videu_--_Natečaj_za_pravljice Message-ID: <00e101c7a8d9$1e5bf0e0$6400a8c0@P4> From: "Urška" Sent: Wednesday, June 06, 2007 11:50 AM Subject: Fwd: Stritarjev simpozij - vabilo > From: SZI-Dunaj Office > Date: 1.6.2007 18:01 > Subject: Stritarjev simpozij - vabilo Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Univerza v Mariboru in Univerza v Celovcu organizirajo na Dunaju SZI (1010 Wien, Seilerstätte 2) simpozij o Josipu Stritarju četrtek, 21. junija 2007 18.00 Otvoritev simpozija: sodelujejo: Erika Sieder: Stritar im Wechselgebiet, Katja Sturm-Schnabl i.dr. petek, 22. junija 2007 9.10-09.25 Matjaž Kmecl, Jurčič, Stritar, Levstik 9.25-09.40 Igor Grdina, Stritarjeva klasicizacija Prešerna 9.40-09.55 Jožica Čeh, Stritarjevi pogledi na književnost ob koncu 19. stoletja 10.15-10.30 Blanka Bošnjak, Stritarjev literarnoestetski nazor skozi njegovo prozo 10.30-10.45 Aleksander Bjelčevič, Stritar o slovenskem šestomeru 10.45-11.00 Matej Hriberšek, Stritar in klasična filologija 11.00-11.15 Marko Jesenšek, "Besedna razvnetost" Dunajskih sonetov 14.00-14.15 Peter Svetina, Stritarjeva literatura za mladino 14.15-14.30 Urška Perenič, Iz korespondence Josipa in Milana Stritarja 14.30-14.45 Stane Granda, Socialno okolje Stritarjevega otroštva 15.00-15.15 Franc Rozman, Josip Stritar v Rogaški Slatini 15.15-15.30 Tone Smolej, Stritar in Rousseau 15.30-15.45 Vincenc Rajšp, Politične razmere v času izhajanja Zvona 1870 ============= From: "Danica Rangus" Sent: Wednesday, June 06, 2007 12:07 AM PRIHODNJA >KURIKULARNA PODOBA< SLOVENŠČINE Tudi dolenjski slovenisti in slavisti se pridružujemo pobudi Bože Krakar Vogel, da didaktična sekcija Slavističnega društva Slovenije organizira javno razpravo o zmanjševanju ur predmetu slovenščine v šolskih programih oziroma o prihodnji >kurikularni podobi< slovenščine, kot jo imenuje Igor Saksida. (Glej Kronika, 15. marec 2007). V zadnjem času se v krogih šolskih oblasti veliko govori o pomembnosti znanja tujih jezikov, s čimer se lahko strinjamo, vendar je osnova dobro poznavanje svojega jezika, pa čeprav ga nekateri imajo za >sveto kravo<. Veljalo pa bi znova premisliti, koliko smo zares premaknili pouk slovenščine v >uporabno slovenščino<, zmanjšali za osnovnošolski nivo pretirano slovnično in literarno teoretsko abstrakcijo. Vrnimo v učni načrt čas za doživljanje besedne umetnosti in čas za poustvarjanje. Nevenka Kulovec in člani SD Dolenjske in Bele krajine, april 2007 ============ http://www.noraproject.org/OL_demo.php -- demo aplikacije nora, ki raziskuje besedne vzorce v velikih besedilnih zbirkah. http://www.ram-verlag.de -- kazalo revije Glottometrics. http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ -- Taras Kermauner o sodobni slovenski politični dramatiki na FF 10. 5. 2007 na videu. http://www.za2grosafantazije.com/prevodi_2007.html -- natecaj Nova ljudska drugic! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 7 18:03:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jun 2007 18:03:52 +0200 Subject: [SlovLit] Krhki kanon -- Novi literarni zgodovinarji v Vikipediji -- Dom in svet na www.dLib.si Message-ID: <003c01c7a91d$72de8580$6400a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Thursday, June 07, 2007 4:06 PM Subject: Danes: Nevihta sladkih roz - Ravnajmo previdno: krhki kanon! Pozdravljeni! V prostorih urednistva Literature na Erjavcevi 4 v Ljubljani (vhod nasproti vhoda v Dramo) bo danes ob 21. uri debata o antologijah vobce in na primeru Antologije slovenske poezije 20. stoletja. Knjigo, naslovljeno Nevihta sladkih roz, je izdala ob Slovenskem knjiznem sejmu v Ljubljani 2006 Beletrina, izbral in uredil pa jo je priznani kritik Peter Kolsek. O obsegu, obsezni spremni besedi, presernovski in na novo vpeljani murnovski strukturi, tipih antologij, vprasanju vsenacionalnega pregleda stoletja, o naslovnikih takih del in vprasanju vzporednega kanona ter o se marsicem se bomo pogovarjali Petra Korsic, Goran Dekleva, Marcello Potocco in drugi. Vljudno vabljeni, da se nam pridruzite in morda celo poveste svoje mnenje. Morda na svidenje na Literaturi! Lepo vas pozdravljam Petra ===== V Wikipedijo http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji so bili nazadnje postavljeni še literarni zgodovinarji Emica Antončič, Janko Moder, Katarina Šalamun-Biedrzycka, Katarina Bogataj-Gradišnik, Marija Mercina, Igor Kramberger. Dopolnila in popravki zaželeni. ====== Pred časom smo se pridušali zaradi težav z dostopnostjo Doma in sveta v Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si). Zdaj lahko lepo prebiramo vseh 16.800 člankov iz revije in o reviji v pdf- ali html-formatu, tako kot že nekaj časa tudi Ljubljanski zvon. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 9 06:31:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jun 2007 06:31:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Zlati_bralec_2006/2007_--_Jezikoslovni_u čbeniki Message-ID: <005801c7aa4f$0c252e10$6400a8c0@P4> From: "Bralna značka" Sent: Friday, June 08, 2007 11:46 AM Subject: Novinarska konferenca ob zaključku založniškega projekta Zlati bralec 2006/2007 Vabimo vas na novinarsko konferenco ob letošnji izvedbi založniškega projekta ZLATI BRALEC, v okviru katerega skupaj s sponzorjem, družbo Mobitel, že četrto leto s knjižnimi paketi nagrajujemo najboljše mlade bralce iz Slovenije, zamejstva in slovenskega zdomskega prostora, vse tiste, ki so vsa leta osnovnega šolanja brali za bralno značko! Knjižne darilne pakete, ki jih letos sestavljata knjigi Distorzija Dušana Dima (dobitnica večernice, nacionalne nagrade za najboljše leposlovno besedilo za mladino, podeljene v letu 2006) in Pavček.doc Toneta Pavčka (izbor pesmi je pripravil in jim dodal nekaj proznih utrinkov avtor sam), vam bomo predstavili na novinarski konferenci v četrtek, 14. junija 2007, ob 13. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor, Slovenska ulica 27, Maribor. O štiriletnem povezovanju pri projektu Zlati bralec bodo govorili Slavko Pregl in Tone Partljič, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, ter predstavnik družbe Mobitel, o darilnih knjigah pa se bo z avtorji pogovarjala Darka Tancer Kajnih ======== http://www.palgrave.com/language/news.asp -- jezikoslovni učbeniki založbe Palgrave Macmillan's: pragmatika, bilingvizem, jezik in socialna psihologija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 10 06:48:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Jun 2007 06:48:37 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica v Bielsku-Biali Message-ID: <002a01c7ab1a$9d76b390$6400a8c0@P4> From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk" Sent: Saturday, June 09, 2007 6:17 PM Subject: RE: Re: Porocilo o prevajalski delavnici v Bielsku-Biali (Poljska) V dneh 19. in 20. maja 2007 je bila na slavistiki Univerze v Bielsku-Białi ob sodelovanju Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani izvedena 4. prevajalska delavnica za študente slovenščine in češčine. Delavnice se je udeležilo približno 14 slovenistov z lektoratov slovenskega jezika v Lodžu, Gdansku in Bielsku-Białi ter 7 bohemistov z Šlezijske univerze in Univerze v Bielsku-Białi. Letošnjo delavnico so s pomočjo Agnieszke Będkowske-Kopczyk in Tatjane Jamnik organizirali študentje iz Slavističnega znanstvenega krožka Univerze v Bielsku-Białi: Agnieszka Lamers (bohemistika), Maria Kamińska in Paweł Powszek (slovenistika). Finančno so delavnico podprli: Univerza v Bielsku-Białi in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, založba Czarne (s knjigami za vsakega udeleženca); častna pokrovitelja sta bila častni konzul Slovenije v Katowicach, Mieczsław Marian Barański, in generalni konzul Češke Republike Katowicach, Josef Byrtus. Vsebinsko zasnovo delavnice so oblikovali bielski študentje. Izbor slovenskih in čeških p esniških in proznih besedil skupaj z bio-bibliografskimi podatki o avtorjih je pripravila T. Jamnik. Delavnica je imela štiri prevajalske sekcije - slovensko (poezija in proza) in češko (poezija in proza). V obeh sekcijah so bila za prevajanje izbrana besedila po šestih sodobnih slovenskih oz. čeških pisateljev in pesnikov. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Miklavža Komelja ter krajša prozna besedila Maje Novak, Miha Mazzinija in Andreja Skubica. V češki sekciji se je prevajala poezija Bohumila Pavloka, Karela Tomana, Lenke Danhelove ter proza Aloisa Musila, Barbora M. Eliasova. Študentje so izbrana besedila prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice, tako da so lahko prevode pripravili vnaprej, na delavnici pa so jih v skupinah natančno obravnavali s pomočjo mentorjev. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: za izhodiščni in za ciljni jezik. Naloga mentorja za izhodiščni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik. Mentor za ciljni jezik je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku, torej poljščini. Na delavnici je sodelovalo skupaj 9 mentorjev. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani sta zastopala Bojana Todorović in Andrej Šurla. V okviru delavnice je bilo organiziranih pet predavanj s področja teorije prevajanja, ki so jih imeli prof. dr. Bożena Tokarzewa (Šlezijska univerza), prof. dr. Jerzy Brzozowski (Jagiellonska univerza), mag. Vitezslav Vilimek (Ostravska univerza), dr. Michal Kopczyk in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Univerza v Bielsku-Białi). Prvi dan delavnice je popestril literarni večer s Tatjano Jamnik in Franciszkom Nastulczykom, ki sta predstavljala svoje pesniške dosežke. Slike z delavnice so dostopne na straneh Slavističnega znanstvenega krožka Univerze v Bielsku-Białi: http://www.slawistyka.ath.bielsko.pl/photogallery.php?album=17 Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielska-Białe se za pomoč pri organizaciji delavnice iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in vsem sodelujočim - predavateljem, pesnikoma in mentorjem (poleg že omenjenih - Liboru Paveri in Jiriju Murycu). From franc.marusic na p-ng.si Mon Jun 11 11:54:41 2007 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Mon, 11 Jun 2007 11:54:41 +0200 Subject: [SlovLit] Nov studijski program jezikoslovja Message-ID: <466D1BE1.703@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici bo v zimskem semestru leta 2007 pricela z novim magistrskim studijem jezikoslovja (dejansko ime 'Slovenistika - smer jezikoslovne vede'). Studij je del bolognske prenove - studijski program druge stopnje. Vsi, ki vas zanima o studiju zvedeti kaj vec, ste vabljeni na informativni dan, ki ga bomo organizirali v sredo 13. junija 2007 ob 18:00 v Mali dvorani ZRC na Novi trg 2 v Ljubljani. V cetrtek ob 16.00 bo informativni dan se v Novi Gorici v prostorih Univerze v Novi Gorici - Vipavska c. 13. Vabljeni. Vec o studiju si lahko preberete na spletu: http://www.ung.si/si/studijski-programi/106586/ Pozdrav Lanko Marusic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 08:58:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 08:58:48 +0200 Subject: [SlovLit] Si.gledal Message-ID: <00be01c7acbf$24c8aa10$6400a8c0@P4> From: "vitoslava slava" To: Sent: Sunday, June 10, 2007 9:17 PM Subject: novice na spletnem mestu www.sigledal.org 1. Do jeseni se bodo na Vezi predstavili uredniki in sodelavci posameznih rubrik, danes vas vabim k branju razmisljanja, ki ga je zapisala glavna urednica Veze, Zala Dobovsek: .In vendar verjamem, da se lahko ustvari prostor, kjer se bo zgodil kvaliteten stik med gledališko kreativnostjo in javnostjo - in ne bo dopustil kakršnega koli razvrednotenja. Da lahko Veža postane kolektivni spletni časopis, ki bo uspešno združil ažurnost in verodostojnost...vec: http://www.sigledal.org/index.php?id=36 2. Marinka Postark na Rampi razmislja o preteklem, prihodnjem in sedanjem, Andraz Poloncic Ruparcic pa poroča o gostovanju Matjaža Zupancica na Filozofski faklulteti. Vec: http://www.sigledal.org/index.php?id=4 3. Oglejte si stevilne gledaliske novicev rubirki Novice (http://www.sigledal.org/index.php?id=31) in tudi na http://groups.google.si/group/sigledal/topics 4. NE SPREGLEJTE: Plenarno srečanje ene največjih evropskih mrež s področja scenskih umetnosti IETM: Spoštovani, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji pripravljamo v Ljubljani izjemen mednarodni dogodek, plenarno srečanje ene največjih evropskih mrež s področja scenskih umetnosti IETM - International Network for Contemporary Performing Arts. Dogodek, ki bo potekal od 15. do 18. maja 2008, organiziramo v Zavodu Bunker v sodelovanju s slovenskimi člani mreže. Del plenarnega srečanja IETM je tudi kulturno-umetniški program, ki bo organiziran kot festival. Festivalski del programa bo razdeljen na selektorski in samoorganiziran program. K sodelovanju v programu, ki ga bodo izbrali selektorji, bi želeli povabiti čim več ustvarjalcev, umetnikov in producentov, zato bi želeli, da poziv k prijavi predstav posredujete vsem morebitnim zainteresiranim. Hvala! Lep pozdrav, ekipa Bunkerja, Slomškova 11, Ljubljana (bunker na siol.net, http://www.bunkerproductions.org) --- za Sigledal, Tamara Matevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 10:17:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 10:17:18 +0200 Subject: [SlovLit] Zofka Kveder v Pragi Message-ID: <01b901c7acca$192c66a0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Monday, June 11, 2007 5:15 PM Subject: Zofka Kveder v Pragi Pretekli četrtek se je v Pragi zaključilo dvodnevno znanstveno srečanje Zofka Kveder (1878-1926): recepcija njene ustvarjalnosti v 21. stoletju, ki so ga pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije na Češkem in v prostorih Slovanske knjižnice, ki deluje v Narodni knjižnici Republike Češke v Pragi, organizirali in izpeljali Jasna Honzak Jahić, Alenka Jensterle Doležal, Milada Nedvin, David Blažek z Inštituta za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Dvanajst novih literarnovednih, jezikoslovnega in dva kulturnozgodovinska referata o večjezikovni ustvarjalnosti pisateljice, dramatičarke, publicistke, urednice, prevajalke in borke za pravice žensk, Zofke Kveder, je predstavilo petnajst referentov iz Češke, Avstrije, Italije in Slovenije. Več v Večerovem članku Vladke Tucovič www.vecer.si/clanek2007061105212668 Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 11:34:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 11:34:51 +0200 Subject: [SlovLit] xxxx in xxxx Sovretova nagrajenca Message-ID: <022301c7acd4$ee61cea0$6400a8c0@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Tuesday, June 12, 2007 10:44 AM Subject: Fw: podelitev Sovretove nagrade za leto 2007 Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007. Nagrado bomo podelili v torek, dne 12. junija 2007 ob 19.30 v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Vabimo, da se nam pridružite. [Imeni nagrejencev in utemeljitev objavimo danes po 19.00. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 20:48:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 20:48:34 +0200 Subject: [SlovLit] Jovanovski -- Bratina in Skubic Message-ID: <02f901c7ad22$48da0710$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Monday, June 11, 2007 6:47 PM Subject: predavanje Alenke Jovanovski Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje ALENKE JOVANOVSKI: Pomen igre v teoriji estetskega izkustva. Igra v estetskem izkustvu igra bistveno vlogo, ki je teorija estetskega izkustva vsaj od 18. stoletja dalje ni prezrla. Prek igre je na ravni bralnega dejanja mogoče razložiti konstitucijo tekstnega smisla (Iser, Gadamer) in bralčevega samorazumevanja. Na drugi strani je igra s principom gibanja sem-ter-tja pogoj za moment ontološke polnosti v estetskem izkustvu (Novalis, Heidegger, Barthes, Frank). Z obema razsežnostma igre se teorija estetskega izkustva postavlja vzporedno teoriji subjekta. Najnovejša pojmovanja igre (Iser) hermenevtičnemu in ontološkemu momentu estetskega izkustva dodajata še moment igre, ki vzdržuje ločnico med realnim in fiktivnim. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V sredo, 13. junija 2007, ob 19. uri. ======= From: "Vasja Bratina" Sent: Tuesday, June 12, 2007 10:44 AM Subject: Fw: podelitev Sovretove nagrade za leto 2007 Utemeljitvi za Sovretovi nagradi 2007 Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007 Vasju Bratini (vasja.bratina na telemach.net) za prevod romanov Umberta Eca Foucaultovo nihalo in Skrivnostni plamen kraljice Loane Idealni bralec Ecovih romanov ni le eruditski poznavalec zgodovine in književnosti, filozofije, umetnosti in znanosti, ampak tudi posameznik z izostrenim občutkom za literarne oblike, slogovni izraz in kulturne kode različnih zgodovinskih obdobij. Bralsko doživetje teh besedil se seveda lahko uresniči tudi na pol poti do ideala, prevajalcu pa ne preostane drugega, kot da se skuša utelesiti v Ecovega lector in fabula. Ko si za to prizadeva, je na vsakem koraku soočen s tveganjem, da bo izvirnik razkril bodisi meje njegove razgledanosti bodisi pomanjkanje humorja in elegance. Vasja Bratina prejme Sovretovo nagrado zato, ker je preizkušnjo prestal na obeh področjih tveganja, kot natančen posrednik Ecovega postmodernega eruditstva in kot brezhiben stilist. Prevajalec dveh Ecovih romanov se je moral spoprijeti z vsebino in terminologijo zelo raznorodnih področij, npr. fizike 19. stoletja, srednjeveške ezoterike, astrologije, starinarstva, psihologije in nevrologije; v Foucaultovem nihalu je dosledno in iznajdljivo slovenil leksiko srednjeveškega okultizma, v Kraljici Loani opise spominskih procesov in delovanja možganov - ob tem pa je v slovenščini učinkovito poustvaril Ecov individualni slog in njegov igrivo ustvarjalni dialog s kulturno preteklostjo. Bratina se je kot prevajalec loteval zvrstno zelo raznolikih del, od leposlovnih do esejističnih in publicističnih, od Ecovih romanov (Baudolino, 2003) do Claudia Magrisa, Predraga Matvejevića in Oriane Fallaci. S prevodoma romanov Foucaultovega nihala (2006) in Kraljice Loane (2007) je po mnenju komisije dokazal mojstrstvo. --------- Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007 Andreju E. Skubicu za prevoda del Čitanka Gertrude Stein in James Kelman: Kako pozno, pozno je bilo Andrej E. Skubic, eden najvidnejših pisateljev mlajše generacije, je tudi zelo opazen in ploden prevajalec. Sega zlasti po anglo-ameriških avtorjih od začetkov modernizma do sodobnosti. Z letnico 2006 sta izšla dva njegova prevoda: Čitanka Gertrude Stein (Litera), ki jo je opremil z bogatimi spremnimi zapisi, tudi o svoji lastni prevajalski (pre)izkušnji, in roman Jamesa Kelmana Kako pozno, pozno je bilo (Cankarjeva založba). Obe besedili sta zahtevna prevajalska oreha, jezikovno in stilno pa sta kolikor mogoče različni. Prvo je klasika modernizma in kar kipi od kljubovanja gramatikalnim zakonitostim in slogovni konvenciji. Prevajalec je presenetljive >nepravilnosti< tega besedila reševal z veliko domiselnostjo in jezikovno eleganco. S prevodom je ustvaril stilno pisano, duhovito in spretno sukano besedilo, ki učinkuje pristno modernistično tudi v slovenščini in tako širi jezikovno obzorje domače literature. Drugi prevod, roman škotskega pisatelja Kelmana, je pravo nasprotje modernizmu Steinove; je tudi bližje Skubičevemu lastnemu pripovedništvu. Neposrednemu, slengovskemu jeziku izvirnika, ki ponazarja neodločeno in trmasto vztrajanje v praznoti, je prevajalec tudi v slovenščini našel o supljivo plastične, duhovite in učinkovito banalne besedne, skladenjske, ritmične in stilne ustreznice. Romanu je Andrej E. Skubic primojstril - enakovredno izvirniku - občutja nekakšnih palimpsestnih postmodernističnih aluzij. Dvoje zelo različnih besedil, ki pa sta aktualni v sodobnih težnjah slovenske literature - vsako na svoj način širi domet sodobne slovenske jezikovne senzibilnosti, obe bogatita našo prevajalsko l iteraturo in poglabljata bralsko izkušnjo sodobne književnosti. From smolejv na gmx.net Wed Jun 13 07:49:49 2007 From: smolejv na gmx.net (Vito Smolej) Date: Wed, 13 Jun 2007 07:49:49 +0200 Subject: [SlovLit] = OpenTaal_-_saj_gre_če_se_le_hoče Message-ID: <466F857D.8000509@gmx.net> Dragi bralec: (editirana) sled iz sl.openoffice.org ob objavi uspešnega zaključka nizozemskega projekta OpenTaal. Da nekdo pobira denar zato, da mi računalnik pomaga pri mojih rokopisih, po eni strani razumem (stroški so pač stroški etc). Ampak ta stran je nepomembna v primerjavi z drugo, bolj osebno: nihče, NIHČE ne more, ne sme biti lastnik mojega, našega jezika. Moje naivno mnenje: hic Rhodus, hic salta, ZRC SAZU. Lep pozdrav Vito Smolej -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: Re: [LUGOS-SLO] Open source spell Datum: Mon, 11 Jun 2007 20:46:24 +0200 Od: Tomaz Erjavec Reply-to: Linux in slovenjenje .... Zdravo, se čutim dolžnega, da na tole odgovorim: Na načelna vprašanja so moji odgovori seveda "da", samo, da bi se to spremenilo, bi bilo potrebno ogromno volje in živcev, ki jih jaz nikoli nisem premogel - kar mi je v bistvu žal, saj če bi se to začelo rofkat pred skoraj dvajsetimi leti, ko se je ta problem prvič pojavil (SSKJ), bi bilo sedaj mogoče drugače - tako pa so enako nedostopni tudi pravopis, njihov ročno oblikoslovno označen korpus (cca kar nekaj človek let označevanja), itd. Prof. Bratko je na enem prvih sestankov SDJT lepo predlagal, da bi bilo za začetek dobro napisat dokument, ki bi enostavno povzel stanje, potem pa naprej. No, pa tega nismo (nisem) nikoli naredil, edino kar je bilo, je, da smo se skregali v Delu, tako da sedaj vsak do konca stoji na svojih okopih. Verjetno bi bila edina za njih sprejemljiva rešitev res, da država odkupi pravopis (tj plača, da se to lahko CC objavi), potem nekdo naredi iz tega leksikon (vseh besednih oblik), in to ponudi urbi et orbi. Samo od ideje do tega, da bi to postalo resničnost, uh.... Tomaž ---------------------------------------- .... -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: [LUGOS-SLO] Open source spell Datum: Fri, 08 Jun 2007 20:40:54 +0200 Od: Matej Kovacic Reply-to: Linux in slovenjenje Organizacija: owca.info Za: Linux in slovenjenje Sklici: <4668DF63.7010007 na aufbix.org> <46695578.7010005 na ijs.si> Pozdrav, > Bil je projekt (Ales Kosir vodja, slovar dal Amebis), kjer je bil > narejen slovar za aspell. > Ampak tisto je precej manj, kot pa imajo Nizozemci. Da bi pri nas > naredili isto, bi ZRC najprej moral dovolit, da se uporabi pravopis. > Kar pa na dosedanje izkusnje z njimi po moje ni prevec verjetno. Hm, mislim, da bi se tukaj lahko zastavilo par načelnih vprašanj. Kot prvo, kaj ni tak projekt pomemben za ohranjanje slovenskega jezika? Kot drugo, ali tak način, da ima nekdo bazo besed ter jezikovnih pravil in tega ne želi javno objaviti, ne predstavlja na nek način privatizacije jezika. Ja, vem, da gre za bazo podtkov, nad katero je po naši zakonodaji možen copyright (pa čeprav to ni kreativno delo), ampak na eni strani imamo na tehnici ohranitev in razvoj slovenskega jezika, na drugi pa komercialne težnje lastnika copyrighta nad bazo. In kot tretje, kaj ni ZRC javna ustanova, ki je do tega svojega izdelka verjetno prišla s pomočjo javnega financiranja? Vem, da se tole, kar sem napisal sliši precej grobo, pa ni mišljeno tako. Bi pa konec koncev lahko tudi ministrstvo za kulturo namesto za sinhronizacijo filmov denar namenilo za odkup te baze. Morda bi jih bilo dobro kontaktirati in jih vprašati o tej ideji. Ali pa - precej provokativno in neumestno vprašanje - kako slovenska nacionalna stranka in tista narodna zveza SLS branijo slovenske interese? Naj se izprsijo in zagotovijo finance za odkup baze... :-)) lp, Matej -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: Re: [LUGOS-SLO] [Fwd: [native-lang] PRESS RELEASE: Open source spell checking word list receives blessing from Dutch Language Union] Datum: Fri, 8 Jun 2007 14:21:51 +0200 Od: Damjan Zemljic Reply-to: Linux in slovenjenje Za: Linux in slovenjenje Sklici: <4668DF63.7010007 na aufbix.org> A je bila kdaj podobna pobuda / cilj tudi v Sloveniji? Lp, Damjan P.S.: trenutno slovenim GCompris, v8.3.1. - je še kdo, ki kaj dela na tem ali pa bi se pridružil? 2007/6/8, Robert Ludvik : > > -------- Izvirno sporočilo -------- > Zadeva: [native-lang] PRESS RELEASE: Open source spell checking word > list receives blessing from Dutch Language Union > ... > > OPEN SOURCE SPELL CHECKING WORD LIST RECEIVES BLESSING FROM DUTCH > LANGUAGE UNION > > Today (June 8th) the Dutch-speaking OpenTaal project (translation: "Open > Language") publishes its word list that received the Spelling Seal of > Approval from the Dutch Language Union, the formal Dutch language > institute. The Seal of Approval indicates that the word list complies > with the Dutch official spelling. "It is of great importance that we > received the Spelling Seal of Approval. It assures users of open source > software that they can trust their Dutch spell checker", according to > Simon Brouwer, project leader of OpenTaal. > .... From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 14 20:47:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Jun 2007 20:47:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_kod_n_naš_upogib=3F_--_O_slovenš čini_na_univerzi_v_ZDA_--_Cvetke_iz_testov_pri_Uv odu_v_študij_slovenske_književnosti Message-ID: <005101c7aeb4$799df5d0$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 14, 2007 10:41 AM Subject: RE: Document4 A mogoče veš, kdo (Župančič?) si je izmislil sintagmo o slovenskem narodu, ki se upogiba kot klasje pod vetrom itn. (ali kaj podobnega)? In kje najti citat? LP Branko -------- Prosim za pomoč. --- miran ======== http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/2007_Collegian_interview.pdf -- Marc Greenberg o slovenščini na ameriški univerzi. ======= Od: "Matjaž Zaplotnik WLaN" Od: "Andreja Musar" ; Zadeva: še nekaj cvetk iz testov Datum: 13. junij 2007 0:37 Vprašanje: Kaj je Slovlit? Najizvirnejši odgovori: - Združenje slovenskih literarnih zgodovinarjev. - Spletna stran, ki zbira slovenska literarna dela. - Spletni portal za objavljanje svojih literarnih prispevkov z možnostjo komentiranja. Med slovenskimi literarnimi zgodoviranji s priimkom na P so se znašli tudi Peternu, Petrnu, Permauner in Breda Pogorelec. Pri vprašanju, kateri slovenski literarni zgodovinar je pred kratkim na ljubljanski slovenistiki gostoval s predavanjem o slovenski politični dramatiki, sta se med odgovori znašla tudi že 27 let pokojni Anton Ocvirk ter že 12 let pokojni Lojze Krakar, nekdo pa je prišel že čisto blizu: Teraz Kraumaer. Da je Wikipedija prosto dostopna spletna enciklopedija, ve že marsikdo. Težje vprašanje v tokratnem testu pa je bilo, kdo ureja Wikipedijo. Nekdo je odgovoril, da so to člani ZRC SAZU, nekdo drug pa, da kar sam Miran Hladnik. Eden od zbornikov, ki jih vsako leto izda ljubljanska slovenistika, za mnoge niso Obdobja, pač pa Obzorja. Palimpsest je papir iz kože živalskih zarodkov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 18 21:57:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Jun 2007 21:57:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalni_rokopisi_--_Iz_koroških_novi c_--_Jezero_članov Message-ID: <01c401c7b1e2$f7607ed0$6400a8c0@P4> http://www.cesg.unifr.ch/en/ -- 57.000 strani rokopisov samostanske zbirke iz St. Gallena v Švici v prostem dostopu. ====== Iz Stergarjevih koroških novic: V sredo, 20.6.2007 ob 19,30 bo v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani (Cankarjeva 1/IV, vhod iz prehoda kina Komune oz. veleblagovnice Name) Anatol Štern uprizoril monodramo prof.dr. Matjaža Kmecla >Lovro Toman : Ko je prvič razvil slovensko zastavo<. Ob praznovanju dneva slovenske državnosti se obeta zanimiv teatrski dogodek. V štajerski Radgoni pred dnevi občinski odborniki zahtevali, naj Kulturno društvo Člen 7 umakne ali prestavi tablo, ki že osem let v nemščini, slovenščini, madžarščini, angleščini in romščini pojasnjuje vlogo Pavlove hiše v Potrni. Društvo se noče ukloniti tej zahtevi. ======= Število slovlitovcev se po novem piše s štirimestno številko. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 18 22:25:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Jun 2007 22:25:48 +0200 Subject: [SlovLit] Greenbergi v slovenskih medijih -- Estetika danes Message-ID: <027601c7b1e6$dc900950$6400a8c0@P4> http://bos.czp-vecer.si/RISFSStotage/pages/pages/00/02/59/43/__01/2520296C7C7B237B30485E606F393433-72.pdf -- intervju z Marcom L. Greenbergom, Američanom, ki je doktoriral iz prekmurščine (iz sobotnega Večera). ======== From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, June 18, 2007 3:28 PM Subject: Dialogi 5-6 Spoštovani, junijska številka Dialogov prinaša obsežno temo o kuratorjih in razstavah sodobne umetnosti. Posebej še opozarjamo na Družbeno diagnozo, v kateri evropski komisar za znanost Janez Potočnik odgovorja na vprašanja o razmerju med nacionalnimi znanstvenimi jeziki in angleščino v EU. Vsem, ki jih razburjajo napovedane reforme visokega šolstva, pa priporočamo v branje dnevnik Marte Pirnat Greenberg s Kansaške univerze (ZDA), ki nas skozi osebno izkušnjo ob vpisovanju sina na kolidž seznanja z vsemi dilemami ameriškega visokošolskega oz. univerzitetnega sistema. Lepo pozdravljeni Emica Antončič odgovorna urednica ===== From: "Metka Zver" Sent: Monday, June 18, 2007 9:21 AM Subject: javna razprava o estetiki v knjigarni Konzorcij Revija Filozofski vestnik in knjigarna Konzorcij Vas vabita na javno razpravo ESTETIKA DANES ki jo bo vodil prof. dr. Aleš Erjavec, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Javna razprava bo potekala v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani v sredo 20. junija 2007, s pričetkom ob 18. uri. V uredništvu revije Filozofski vestnik vsako leto izdamo tri številke revije, od katerih je ena številka mednarodna in tujejezična. Letošnja mednarodna številka Filozofskega vestnika (2/2007) je posvečena >Preporodu estetike<, njen urednik pa je dr. Aleš Erjavec, ki je tudi predsednik Slovenskega društva za estetiko ter bivši predsednik Mednarodnega združenja za estetiko. V številki z izvirnimi znanstvenimi članki sodeluje vrsta svetovno priznanih estetikov in filozofov, med njimi Wolfgang Welsch,