SLOVLIT: CELOTEN ARHIV IZ OBDOBJA 2000--2013 From Tomaz.Erjavec na ijs.si Tue Feb 1 16:59:00 2000 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Tue, 1 Feb 2000 16:59:00 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Prvo sporocilo Message-ID: <200002011559.QAA26672@obelix.ijs.si> Miran, kot vidis je seznam sedaj vspostavljen. Po najboljsih moceh, in kolikor se to pac da, sem tudi prevedel krovno stran seznama http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Ko bos imel cas si malo poglej, in mi nato prosim sporoci kako naprej. lp, Tomaz From Marko.Juvan na guest.arnes.si Thu Feb 3 02:22:51 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 02 Feb 2000 17:22:51 -0800 Subject: [SlovLit] Prijava Message-ID: <3898D86B.411B@guest.arnes.si> From Koro?.Jan na guest.neticom.si Wed Feb 2 23:08:20 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Wed, 2 Feb 2000 23:08:20 +0100 Subject: [SlovLit] =poštni_naslov Message-ID: <01bf6dca$03adb3c0$86744dc1@zoltanj.neticom.si> Naročeno, storjeno. moj e-naslov: Zoltan.Jan na guest.neticom.si Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000202/f899674a/attachment.html From stermole na chass.utoronto.ca Tue Feb 8 00:06:33 2000 From: stermole na chass.utoronto.ca (David F. Stermole) Date: Mon, 07 Feb 2000 23:06:33 +0000 Subject: [SlovLit] 1900 trilingual book on the Web Message-ID: <389F4FF9.CB703130@chass.utoronto.ca> Dragi kolegi, This message is being posted to announce the publishing of the fifth edition of Giuseppe Premru's Dialoghi-Gespraeche-Pogovori on the Net. This book was published almost exactly 100 years ago in Gorica. So far I have typed in about sixty pages. It can be found at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ This is my second attempt at making an old multilingual book available on the Web. The first was the 1744 edition of the Megiser dictionary Dictionarium quatuor linguarum. The whole of the dictionary portion of Megiser's book is accessible at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/searchmeg6.html My work on these books is a result of the marriage of my two main areas of expertise -- linguistics and computers. You may be wondering why I have chosen to put Premru and Megiser on the Web instead of other publications. Both books were given to me while I was doing my doctoral research in Koroška. Having worked in that bilingual context, I was intrigued by the prospects and technical difficulties of making the information in multilingual books available on the computer. Both books contain material which crosses over the Latin-1/Latin-2 boundary. I look forward any comments you might have, but especially about the value of my endeavors and the ease of use provided by my manner of presentation on the Web. Since I never expect to make any money from this kind of work, I need some encouragement to continue along this line -- I realize that the audience for this sort of material is quite small. Typing in the material (it cannot be scanned for a number of reasons) is arduous and time-consuming, and my time may be better spent on other projects. Finally, I would ask a favor: since I do not have access to the libraries in Slovenia, if anyone has information about Giuseppe Premru's life or can obtain a picture of him, I would greatly appreciate it you could pass them along to me. A little background about me: I am linguist with expertise in computers. While I have a Ph.D. in linguistics, I have been programming since I took a course in high school in 1964. Having taught linguistics, anthropology, and English at various universities, I currently teach computer programming in a high school in Toronto, Canada. I continue my association with academia by participating in the Society for Slovene Studies. If you are interested in my other activities, you can view my curriculum vitae at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/CVL2.html It contains links to numerous other web sites I have created. lp David -- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ David F. Stermole voice: (416) 297-1927 25 Hoseyhill Crescent e-mail: stermole na chass.utoronto.ca Scarborough, Ontario Canada M1S 2X3 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000208/f7306654/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 17 14:58:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Feb 2000 14:58:32 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <01bf794f$13b0e2c0$3303f9c2@hladnik> Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000217/d99bd95f/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Feb 18 00:36:49 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Fri, 18 Feb 2000 00:36:49 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <001f01bf799f$ffb3d600$8107f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Nisem še prebral Dela, na splošno pa o znanstvenosti filologije tole: Koga misliš z "mi"? Ta "mi" je večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. Ko slavist rešuje še nerešene problem stroke, naj jih rešuje po splošno sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so še vedno precej jasna, kljub temu, da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let razširilo poenostavljeno relativiziranje pojmov "znanstvena resnica", "dokaz" ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovništvom, mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na to temo bivša Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto "Sokal hoax" ali "S. affair" in dobili boste goro linkov na to temo - originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideoloških predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih: svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično (resničnov ožjem smislu, tj. latinski "verum" (znanost)). Resnica seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira naše spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž bolj retorično vprašanje, čeprav verjetno obstajajo neskončno optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka pravila, ki nam omogočajo, da je naše spoznavno delovanje ekonomično (šparamo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno (omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo. Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto, trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v takih primerih se po mojem pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in šamanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih raziskav. Tretjič - slavist učitelj: ta je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju znanstvenika. Ni dvoma, da sta popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. Študentje hočejo zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli še več o tistih svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova. Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela. Skušnjava razgledanega učitelja je, da skuša ugoditi publiki in jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir znanosti. Tu seveda nastopi njegova moralna odgovornost. (Ne vem, ali naj bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno skušnjavo.) Moj sklep torej je, da je "preseganje" znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo. Naše šole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do bioenergetikov. Kao što narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno štalo. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit@ijs.si Datum: 17. februar 2000 15:07 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/3a0346b1/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 18 09:31:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Feb 2000 09:31:52 +0100 Subject: [SlovLit] Re: "Merjenje znanosti" Message-ID: <01bf79ea$9b5c7860$2503f9c2@hladnik> Spoštovani! Diskusija kako "Meriti znanost" poteka že kar nekaj časa. Najprej bi rad omenil, da naslov ni morda najbolj posrečen in spominja na Kardeljevo tezo "da se da vsako delo izmeriti". 1.) Dejansko gre za t.i. "bibliometrične podatke", ki se v svetu uporabljajo za najrazličnejše namene: - določanje vrstnega reda prosilcev za projekte, - izbor kandidatov za dolečene funklcije - kot vstopni kriterij za napredovanja (habilitacije) - kot kriterij za podeljevanje štipendijskih mest, - kot prioritetni kriterij za dodelitev raziskovalne opreme, - za oceno položajev, ki jih zasedajo posamezne skupine, laboratoriji, inštitucije ali celo države na posameznih raziskovalnih področjih - in podobno. Vsi omenjeni nameni so očitno naravnani določitvi relativnih položajev med več (na nek način) "tekmujočimi" za določene ugodnosti. Vendar se za vsak namen uporabljajo nekoliko drugače. Če iščemo vrstni red kandidatov za opremo ali programe, so pomembni recimo dosežki zadnjih nekaj let, pri habilitacijah pa so pomebni vsi dosežki. Cobiss daje samo numerične podatke - kako pa jih bo neka komisija uporabila, je povsem njena stvar. Na MZT so se v skladu z zakonom (ki je bil v DELU citiran) pri dolčanju kriterijev za nosilca naloge, odločili samo za določitev minimalnega kriterija 5 točk. Če pa neka komisija na katerikoli fakulteti določi lastne kriterije, jih lahko iz Cobissovih podatkov vedno izračuna. Zastonj pa je misliti, da bo nek računalniški sistem brez muke in težav za komisje naredil idelane odločitve v vseh primerih. 2. Z bibliometričnimi kazalci (ki jih je seveda veliko, a o tem pozneje) se ne meri kvaliteta znanosti ali objav, ampak njihova odmevnost v znanstvneih krogih. Kvaliteta se mora (in tudi se) lahko meri le s tako imenovanim "peer review" torej z oceno strokvnjakov. Tako ocenjevanje je še danes najbolj razširjeno v svetu, vendar pa se je zaradi zelo pogostih kritk tega načina (vse kritike seveda niso neupravičene - prosim ne zgražajte se zaradi dvojne nikalnice) uveljavila bibliometrija kot indikator (kazalec) odmevnosti, ki naj bi bil "koreliran" s kvaliteto. Poudarek je na besedi korelacija, ki (statistično gledano) lahko zavzame vsako vrednost med -1 preko ničle do +1. Enica pomeni popolno (funkcijsko) odvisnost, ničla pa povsem nepovezanost (nekoreliranost) dveh spremenljivk. S primerjavo ali izračunom korelacije med "peer review" ocenami in bibilometričnimi kazalci se skuša "stabilizirati" ali, če hočete "umeriti" (kalibrirati) oba načina. Bibliometrični kazalci segajo od najrazličnejših relativnih in absolutnih citacij, preko podatkov o "pomembnosti" revij ("impakt faktorji"), do "dolžine publikacij na avtorja" (ta, zadnji kriterij res malo spominja na Kardelja!). Ponovno poudarjam, da se bibliometrični kriteriji redno uporabljajo a) kot razmejitveni kriteriji, b) kot relativno - primerjalni kriteriji in sevda c) v kombinacijah z drugimi kriteriji). Ko smo lani (1999) jeseni primerjali (beri izračunali korelacijske koeficiente) med vrstnim redom, ki so jih dali recenzenti programom in vrstnim redom, ki je bil določen s sistemom Cobiss smo dobili zelo mešane rezultate (pri vseh vedah, ne samo pri humanistiki ali pri družboslovju). Razlagi sta dve:ali Cobissovi podatki niso relevantni ali pa recenzenti niso zelo pravični. Menim, da je vsakega nekaj. Cilj pa je jasen: oba sistema (Cobiss in recenzenti) se morata počasi približevati drug drugemu). V razpravah, ki so bile objavljene v tujini, se ocenjuje (zainteresirani lahko dobe bolj nantančne podatke), da je v bibliometriji signifikanten podatek, ko korelacijski koeficient preseže absolutno vrednost 0,5. (Za primerjavo: pri analitskih meritvah zdravil godrnjajo, če so so korelacisjki faktorji pod 0,98!). Najprimerneje bi bilo, ko bi vsaka veda in področje pripravili lastne kriterije (osnovane na bibilometričnih podatkih) in po njih res primerjalo kandidate. Žal se pri izbirah teh kriterijev odražajo "korelacije" z interesi, ki so vse prej kot pa "znanstvena kvaliteta". Lep pozdrav vsem! Jure Zupan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/8098556d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 20 22:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 20 Feb 2000 22:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] O znanosti in metodah Message-ID: <01bf7be8$a05c5ce0$LocalHost@hladnik> 1. Tehnični napotek 2. Spletka 3. Znanost : "znanost" 4. Metode in programi književnega pouka ====================== 1. Tehnični napotek Ko odgovarjate na sporočila z ukazom odgovori/reply, se v vašem odgovoru pojavi tudi pismo, na katerega ste želeli odgovoriti. Izbrišite iz tega vse, kar ni neobhodno potrebno za razumevanje odgovora; v nasprotnem postanejo sporočila predolga in nepregledna. 2. Spletka Iskanje po slovenskem zgodovinskem romanu se je preselilo na naslov http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/zgrom.html. Zbirko počasi čistim -- pripombe zaželene. 3. Znanost : "znanost" Odgovarjam Alešu Bjelčeviču, ki je diskutiral na temo znanosti in "znanosti". Sam se seveda ne prištevam med tiste literarne zgodovinarje, ki svoje poslanstvo izpolnjujejo z odkritjem iracionalnega jedra besedila, vidim pa, da literna veda ni edina stroka, kjer je tak pogled vsakdanja možna praksa: v predzadnji in zadnji številki revije fnm (Filozofija na maturi) je mogoče prebirati podobno soočanje med racionalno nastrojenimi učitelji filozofije in kolegom, ki je deklarira "zavezanost neizrekljivemu" in zagovarja iskreno patetičen, prizadet, pričevanjski, skorajda religiozni odnos do svojega predmeta. Menda se ne motim preveč, če tej drži med literarnimi zgodovinarji pripišem tudi poudarjeno zahtevo po poučevanju in utrjevanju literarnega kanona. V religioznem sistemu bi bila zahtevi po kanonu primerljiva zahteva po ortodoksnosti. Fiksacija pouka književnosti na književne korifeje pričakuje od dijaka občudovalni odnos in tako hromi njegovo lastno interpretativno dejavnost. Učitelj se znajde v vlogi poznavalca nedosežnih literarnih vrednot in uspe za sabo potegniti le pičle nadarjene in podobno ekskluzivistično naravnane posameznike, razred pa se bo medtem zabaval po svoje. To pa je za današnji čas nesprejemljiv položaj, ki nas ne straši samo v primeru, če si vzamemo za vzor obnašanje svetopisemskega pastirja, ki je bil zaradi ene ovce pripravljen zapustiti celo čredo. 4. Metode in programi književnega pouka Na posvetovanju o metodah in programih književnega pouka, ki je bilo v petek v prostorih FF v organizaciji Društva za primerjalno književnost, so imeli glavno besedo šolniki, osrednja tema pa je bila, po mojem občutku, do katere mere naj se literarne teme v šoli prilagodijo interesom mladine, koliko pa od dijakov terjati obvladovanja zahtevnejših vsebin. Zdi se, da bo resnica in s tem uspešnost pouka nekje vmes. Naj izkoristim tole priložnost še za kritično refleksijo dveh diskusijskih nastavkov. Zelo mimogrede je bilo ujeti tezo, da bi bilo treba povečati delež evropskih vsebin zaradi našega vključevanja v Evropsko skupnost. Seveda take zahteve Evropa ne more izreči, ne da bi pri tem pozabila na temeljna določila svoje eksistence, ki je prav v kulturnem pluralizmu. Zato je treba s takim argumentom za zmanjšanje deleža slovenskih avtorjev v korist tujih kar hitro v koš, spominjajoč se pri tem neslavno propadlih "skupnih jeder" v ranjki Jugoslaviji. K streznjenju naj prispeva tudi pogled v učne programe v gimnazijah držav Evropske skupnosti, da ameriške nerazgledanosti po tujih literaturah ne omenjamo. Kolegi so prepričljivo zavrnili tudi pomisel, da bi dijakom zbudili zanimanje za književnost, če bi jim namesto tradicionalnih slovenskih "ruralnih" tem ponudili "urbane" teme. Ni čisto jasno, ali bi to pomenilo namesto Jurčičevega Sosedovega sinu dati za domače berilo njegovo Hčer mestnega sodnika, ali bi to pomenilo zamenjati vse slovenske avtorje s tujimi, ker je s stališča kakšne francoske svetovljanske literature pač vsa slovenska literatura ruralna, ali pa morda vsebine bolj kmečkega 19. stoletja nadomestiti z vsebinami bolj meščanskega 20. stol. Kakor koli že: dijaki bodo imeli več od tistih besedil, ki jih bodo razumeli -- glede razumljivosti pa niso abstraktni mojstri 20. stoletja nič na boljšem kot jezikovno in problemsko odmaknjeni mojstri 19. stoletja. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000220/32604436/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 21 18:52:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Feb 2000 18:52:00 +0100 Subject: [SlovLit] MS vs. SI -:) Message-ID: <01bf7c94$5ac7a2a0$4703f9c2@hladnik> From: Primoz Peterlin To: Miran Hladnik Date: 21. februar 2000 11:20 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice feb_1 On Thu, 17 Feb 2000, Miran Hladnik wrote: > Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine > izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Slovenščine ali Microsofta? :) Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin email: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Inštitut za biofiziko MF, Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Fax: +386-61-1315127 WWW: http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000221/77d87ca5/attachment.html From Zoltan.Jan na guest.neticom.si Fri Feb 25 09:18:16 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Fri, 25 Feb 2000 09:18:16 +0100 Subject: [SlovLit] =o_programih_in_metodah_književnega_pouka Message-ID: <01bf7f68$de072600$86744dc1@zoltanj.neticom.si> O programih in metodah književnega pouka Na posvetu o programih in metodah književnega pouka, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za primerjalno književnost 18. 2. 2000 (prim. sporočilo Mirana Hladnika 20. t. m.) je ob številnih zanimivih pogledih morda premalo jasno izstopalo spoznanje, da je literarnozgodovinsko vedenje domala povsem izgnano iz naših srednjih šol (vprašljivo pa je tudi, če študentom obeh smeri posredujemo pregledno temeljno znanje). Maturant ima možnost, da za vse literarnovedno znanje (ki je že tako krepko skrčeno v primerjavi z nekdanjimi programi) dobi največ 10 odstotkov ocene pri slovenščini, maturo pa opravlja iz petih predmetov. Ob tako smešno manjhnem vplivu na uspeh pri maturi je čas bolje izkoristiti za učenje drugih vsebin. Morda ne bo odveč upoštevati, da obiskuje gimnazijske programe manj kot 30 odstotkov srednješolske populacije (ki seveda še vedno ne vključuje vseh otrok). Komu in čemu razpravljamo o globokih spoznanjih, kako napraviti pouk literature boljši, če smo dovolili, da je izginil (ali bo pravkar poniknil) celo iz gimnazijskih programov? Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000225/606718c2/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 10:39:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 10:39:50 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <003f01bf829a$acac2300$5f03f9c2@hladnik> Česar nismo storili učitelji, to je uspelo študentom: Na naslovu http://vstudent.fmf.uni-lj.si/ je poskrbljeno za zagon virtualne univerze. Učitelji smo dobili zgoščenke s programom, ki omogoča enostavno objavo študijskega gradiva, izpitnih vprašanj, učbenikov, člankov, obvestil o predavanjih ipd. Jaz sem poskusil in sem navdušen. V spletu objavljena predavanja, skripta in razprave bodo študentom nudila najhitrejšo pot do informacije, tako da bodo lahko ure predavanj v živo postopoma postale prostor, kjer bo učitelj le pojasnjeval posamezna bolj zapletena poglavja, in prostor sproščenega strokovnega druženja ter izmenjave mnenj. ==================== Slovenistično brucovanje bo danes, v torek, 29. februarja, ob 21.00 v Starem Gleju na Poljanski cesti. Četrti letniki vabijo s pesmijo, iz katere navajamo le eno kitico: bruci cveto veselo le ob času let'ne mlade, leto pošlje izpite, strelo, lepo perje jim odpade. ==================== Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000229/dfc46e1d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 20:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 20:40:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002701bf82ec$d5757280$2703f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: Tuesday, February 29, 2000 7:06 PM Subject: RE: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Zanimivo vprašanje, vendar se mi zdi, da je postavljeno napačno oziroma nepopolno. Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Lep pozdrav Jure Zupan From zevnikov na email.si Wed Mar 1 04:09:23 2000 From: zevnikov na email.si (Primoz Zevnik) Date: Wed, 1 Mar 2000 04:09:23 +0100 Subject: [SlovLit] Brucovanje! Message-ID: Brucovanje je bilo enkratno. Zvezda vecera pa je bil gotovo dr. Marko Stabej s svojo skupino. Rokenrol, zabava, forma in neverjetna energija. Lepe brucke, plesoca telesa, dobro vzdusje. To je mozno samo na slavisticnih zabavah. Se posebne zahvale pa seveda Melanholikom in Marku. Igrali so nepretrgoma od 23 h do treh zjutraj. Vecno naj ostanejo v nasih spominih. Slavistom "vodnikom" pa samo v poduk. Naslednjic naj kot obvezen inventar vseh slavisticnih srecanj nastopajo Melanholiki s svojim neverjetnim obcutkom za dobro glasbo! Primoz From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 1 08:29:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 1 Mar 2000 08:29:57 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <001d01bf8350$10752c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blazic To: Miran Hladnik Sent: 29. februar 2000 22:41 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > Mali avtorji se vedno lotevajo velikih tem, veliki jih narede. > Jani > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik > Za: SLOVLIT > Datum: 29 February 2000 20:38 > Zadeva: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o > >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > rezultate > >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 2 08:52:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Mar 2000 08:52:39 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002801bf841c$49688300$6403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Wednesday, March 01, 2000 3:21 PM Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > -----Original Message----- > From: Hladnik Miran > To: slovlit > Date: 1. marec 2000 8:47 > Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > > >> >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >> >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje > >o > >> >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > >> rezultate > >> >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške > lige. > > > > > Nekaj improviziranih misli: > Danes je že kar "znanstveno korektna" predpostavka, da izbor predmeta > obravnave ne pogojuje njene znanstvene veljave. Vseeno naj bi bilo, ali se > lotiš Prešerna ali Žemlje, v obeh primerih se lahko dokažeš kot dober/beden > strokovnjak. Važna je postavitev hipoteze, eksplicitnost izhodišč, > koherentnost metode, preverljivost rezultatov itn. Ta logika pa po mojem > drži le delno. Poglejmo malo k eksaktnim znanostim, dandanes vzornicam > marsikaterega humanista! Ukvarjanje s tem, kaj pomeni dotično besedilo J. > Žemlje, bi lahko primerjali - oprostite pretiravanju - z reševanjem računa > 2+2=X, analizo Prešernove semantike pa z zapleteno problematiko, ki se začne > na ravni "višje matematike". Gotovo zahteva Prešeren, če ga hočemo > znanstveno kvalitetno razložiti, večji vložek kot Žemlja. Zato izbira > Prešerna za predmet raziskave prej vodi v nevarnost slabših znanstvenih > dosežkov, kot pa da bi a priori tlakovala pot na literarnovedni Panteon. > Poleg tega kanonizirani avtorji vežejo nase ogromen balast sekundarne > literature, do katere se je treba opredeliti in onstran nje najti kakšen še > zanimiv problem. Pisanje o kanoniziranih avtorjih je prav zaradi njihovega > splošnega prestiža tudi bolj na očeh kritične znanstvene javnosti: če ga > lomiš ob Prešernu, se bo hitreje razvedelo (blamaža bo večja), kot če > streljaš mimo Žemlje, ki ga danes skoraj nihče ne povoha. > > Marko Juvan > > > >_______________________________________________ > >SlovLit mailing list > >SlovLit na ijs.si > >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 17:36:42 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 Mar 2000 17:36:42 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_1 Message-ID: <006101bf852e$ab7dc740$1903f9c2@hladnik> 1. Spletni naslovi 2. Kritika Slodnjakovega zbornika 3. Odcepitev slovenistike =========== 1. Spletni naslovi Http://ota.ahds.ac.uk/documents/creating/ -- spletna knjiga o ustvarjanju elektronskih besedil. Http://literarysearch.com -- tudi spletne strani o slovenski književnosti so vključene v sezname teh literarnih dveri. Http://www.knjizara.com ali http://www.knjizara.co.yu sta naslova, kjer lahko naročite jugoslovanske publikacije. Po listkovnem katalogu avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju lahko brskamo s strani http://euler.onb.ac.at/. Kataloge drugih knjižnic po svetu bomo prelistali z naslova http://portico.bl.uk/gabriel/en/countries/. Na naslovu http://www.eknjiga.si/izdelki naročite računalniški program SloBes za učenje slovenske slovnice, pri katerem so sodelovale naše kolegice. ============ 2. Kritika Slodnjakovega zbornika V celovškem Zvonu je izšla ocena Franceta Pibernika, ki ni zadovoljen s Slodnjakovim zbornikom, ki ga je izdal Oddelek za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani, ker se oddelek ob tej priložnosti ni opravičil svojemu pokojnemu učitelju in ker referenti menda niso ustrezno umestili Slodnjakove literarnozgodovinske metode. Kot eden od avtorjev in kot sourednik zbornika se z očitki ne morem strinjati. Zakaj bi se oddelek opravičeval Slodnjaku, ko pa je bil v času pogroma večinoma na njegovi strani? Z veseljem pa lahko poročam, da so ocene knjige Vladimirja Osolnika Istorija književnosti o Petru II Petroviću Njegošu ugodne, prim. Vijesti, 25. 9. 1999. ============ 3. Odcepitev slovenistike Na zadnjem senatu FF 1. marca je dekan zagovarjal tezo, naj Filozofska fakulteta kljub predimenzioniranosti (skupaj z MF nas je za pol UL!) ostane skupaj, dokler nimamo rešenih prostorskih problemov in ker bi cepitev prinesla težave študijskim kombinacijam. Na vprašanje, ali ti argumenti veljajo tudi za cepitev oddelkov na manjše enote, je dekan odgovoril, da ne. Ponovil pa je, da si novih prostorov ali novih sistemizacij od cepitve našega oddelka na slovenistiko in slavistiko ne smemo obetati. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000303/f5e8762d/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Mar 7 07:54:55 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?B?QWxlxaEgQmplbMSNZXZpxI0=?=) Date: Tue, 7 Mar 2000 07:54:55 +0100 Subject: [SlovLit] spletne novice februar_2 Message-ID: <004601bf8802$3b981d00$0501f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Ali je ukvarjanje s Prešernom znanstveno relevantnejše od ukvarjanja s tretjo ligo? Najprej si moram prevesti Miranovo besedo relevanten: najbr? je mišljeno "prispeva novo, netrivialno znanje o predmetu". Govorimo torej o razpravah, ki hočejo biti raziskovalne, inovativne, tistih, ki so namenjene ožjemu krogu strokovnjakov. Ne govorimo o uvodnih, preglednih razpravah za širšo ali laično publiko. Če gre namreč za razprave za laično publiko, so verjetno bolj privlačne velike teme, v literarnem primeru velika imena. (Jaz kot literat raje preberem razpavo o črnih luknjah, prapoku itd. kot pa razpravo o tem, kako se gibljejo molekule helija pri -40 stopinjah.) O inovativnih razpravah govori Jure Zupan. Če ga prav razumem: razprava je potencialno relevantna, ko smo postavili hipotezo in jo potrdili (oz. pokazali, da je ni mogoče ovreči; to ponavadi vzame več časa). Šele verificirane hipoteze gredo na tehtnico. Ta ugotovitev je važna, ker gre nekaterim humanističnim razpravam predvsem za postavljanje, ne pa za potrditev hipotez (potrjevanje hipotez je za črnce, ne za modre glave). Poleg tega je humanistični stil včasih tako nejasen, da hipoteze pogosto sploh ne moreš uzreti - posledica tega, da razprava ni sad dolgotrajnega dela, ampak se zgolj beleži trenutni tok razpravljalčeve misli. Ampak tudi slabe razprave o velikih imenih niso predmet naše diskusije. Predmet naše razprave so samo dobre razprave o velikih vs. malih literatih. Katere so bolj relevantne? Gre po mojem za to, da imamo v humanistiki opraviti z velikim številom ti. znanstvenih paradigem. Paradigma sestoji iz teorije (= aksiomi, pravila izpeljave ..., rešeni in nerešeni problemi), delujočih raziskovalcev in bolj pasivnih odjemalcev znanja. Posamezni znanstvenik pripada eni paradigmi (v vsem življenju morda večim, v konkretnem trenutku pa le eni). Zanj kot za delujočega raziskovalca so relevantne razprave, ki pripomorejo pri reševanju njegovih problemov. Ostalo spada na področje "zanimivosti". Področja njegovega "zanimanja" pa so lahko različna. In tu velja spet isto: ko ga "zanima" področje A, so važne razprave z A itd. Ta področja ima v danem času verjetno tudi hierarhizirana. Mene kot literarnega zgodovinarja recimo trenutno najbolj zanima zgodovina slovenskega verza, sledijo zgodovina nabožne literature, potem vprašanja estetskosti in literarnosti literature, ljudska epika itd. Zato raziskujem, berem, kupujem in vrednotim v tem zaporedju. Mislim, da tudi pri tistih, ki so pretežno bralci in manj proizvajalci razprav, ni dosti drugače. Tudi oni se navdušujejo za teorijo X bolj kot za teorijo Y. Morda velja podobno tudi za cele generacije: v generaciji 60-ih se jih je več navduševalo za interpretacijo kot za kaj drugega, danes pa za, kaj vem, sociološke raziskave literature. Mislim, da nasplošno - neodvisno od časa in zunaj paradigem - težko govorimo o tem, kaj ima večjo težo. Težko je primerjati vrednost razprav iz različnih paradigem, ker so paradigme do neke mere verjetno nekompatibilne. Težko je reči, ali je na splošno interpretacija Krsta pri Savici važnejša od sociološke razlage fenomena Koseski. (Zanimiva bi bila zgodovinska statistika, koliko je posamezno obdobje produciralo razprav o velikih in malih avtorjih.) Dejstvo, da nekdo (tudi jaz pred leti) raje poseže po razpravi o Kosovelu kot o Francu Oniču, bi verjetno pričalo ne o tem, da je ta razprava zaradi Kosovela apriori pomembnejša, ampak da se dotični bralec navdušuje za paradigmo, ki ji rečemo literarna interpretacija. Ta je imela predzadnjih 20-30 let največ vpliva in se je prenesla tudi v šole. Aleš Bjelčevič ********************************************************* "Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige." Miran Hladnik "Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Jure Zupan" -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/c07546c6/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 09:43:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 Mar 2000 09:43:27 +0100 Subject: [SlovLit] =Denarji_za_študij_in_raziskave Message-ID: <003e01bf8811$36e71a40$6803f9c2@hladnik> Kdor se zanima za štipendije (podiplomske, podoktorske in druge), naj se naroči na informacije SrcInfo. Prijavite se s pismom na listserv na soros.si in v prvo vrstico pisma napišite subscribe srcinfo Tule je glava srcinfovih sporočil: ******************************************************************* SRCINFO 125. stevilka 3. marec 2000 Glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe ******************************************************************* SRCINFO je tedensko glasilo, ki predstavlja nove publikacije in drugo gradivo, dosegljivo v Studentskih informacijskih centrih SRCe, tuje univerze in studijske programe, razpise za stipendije,... Informacije so prvenstveno namenjene studentom in profesorjem ter vsem ostalim, ki so zainteresirani za studij ali kaksno drugo obliko izpopolnjevanja v tujini. Vsakogar od prejemnikov tega glasila, kakor tudi druge, ki bi zeleli postati njegovi redni narocniki, vabimo, da se aktivno vkljucite v oblikovanje tega glasila. Svoja vprasanja, na katere bi zeleli prejeti odgovor v tem glasilu, lahko posljete na naslov: sonja.dular na uni-lj.si Ce se zelite odjaviti, posljite sporocilo na listserv na soros.si in v prvi vrstici napisite: UNSUBSCRIBE srcinfo. Vljudno vas tudi vabimo, da obiscete nase strani na internetu: http://www.ljudmila.org/srce ===================================================================== V tej stevilki predstavljamo: 1. AMERICAN COLLEGE of MANAGEMENT & TECHNOLOGY DUBROVNIK 2. HELSINKI SUMMER SCHOOL 2000 3. 3rd INTERNATIONAL SUMMER UNIVERSITY AT FREIE UNIVERSITAET BERLIN, FUBiS 2000 4. STIPENDIJE RONA BROWNA ZA MAGISTRSKI STUDIJ 5. RAZPIS FULBRIGHTOVIH STIPENDIJ V STUDIJSKEM LETU 2001/2002 6. RAZPIS SOFINANCIRANJA STROSKOV PODIPLOMSKEGA STUDIJA V TUJINI 7. RAZNA OBVESTILA ====== lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/a3f2ba2a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 10 15:56:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Mar 2000 15:56:05 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <001d01bf8aa1$9020ce20$6a03f9c2@hladnik> Izšel je nov zvezek Slave (198/99, št. 1), ki jo je uredil Aleš Bjelčevič. Iz vsebine: štirje Nartnikovi članki (o zvezdah in svetnikih v slovenski ljudski pesmi, o igri števil v Prešernovi Zdravljici ter o času v Pregljevi noveli Runje), pet študentskih referatov, članek Nataše Maslennikove o motivu sv. Jurija, Bjelčevičeva razprava o verzu posvetnih pesmi pred Pisanicami s ponatisi obravnavanih (tudi kosmatih) tekstov in Grdinovi pesemski prevodi. Stalni naročniki jo boste dobili po pošti, drugi pa lahko pridete ponjo v knjižnico oddelka za slovanske jezike in književnosti, kjer jo boste dobili zastonj ali za prostovoljni prispevek. Marku Juvanu čestitke ob izidu knjige Intertekstualnost. Denis Poniž je v Delu (9. marca 2000) poročal o Slodnjakovem zborniku. Http://members.xoom.com/ursaspoems/ursa.htm -- Uršine pesmi? Http://www.lovrenc.si/galerija/pesmi_olga.htm -- Olga Kasjak, Včasih sem breza (pesmi) Http://www.feedmag.com/book/halpern_essay.html -- Dan Halpern, The Ironic Curtain. Esej o specifiki srednjeevropske literature: rasla naj bi iz zavesti, kako lahko je človek zamenljiv z drugim, navajena je ne povedati tega, kar misli, je ironična, ima poseben odnos do forme in je razpeta med vzhod in zahod. Http://www.feedmag.com/document/do291lofi.html -- Robert Coover, Literary Hypertext: The Passing of the Golden Age. Esej o tem, kako je zlata doba hiperteksta že za nami. Zdaj je doba spleta, večpredstavnosti (multimedijev), abecedo je nadomestila ikona. Avtor z obžalovanjem govori o umiranju besedilne kulture. Od literarnih zvrsti je novi način komunikacije najbolj naklonjen liriki -- zgled je kinetična poezija. Vredno berila! Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000310/0667f49b/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 13:43:31 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Mar 2000 13:43:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Message-ID: <000d01bf8ce9$bf066840$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 13. januar 2000 9:30 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Kdo zasluži (vec)? Strinjam se z vprašanjem: Ali ne bi izredni in podiplomski studenti morali - za svoj denar! - dobiti vec? (Miran vprasuje, ob clanku v Delu 9.3.2K, ali dobijo izredni tudi na FF le "improviziran predavanjski servis", morda podobno tudi podiplomci.) Dodajam: Ali ne bi tudi redni studenti morali za nas, davkoplacevalski denar (in za svoj), dobiti vec? Predlagam pa, da se taksna in drugacna vprasanja in mnenja o kakovosti studija na FF posredujejo fakultetni komisiji za spremljanje kakovosti (v njej so doc.dr. -S.Kump, V.Zabukovec, T.Virk, M.Babic in prof.dr. M.Kersevan. Naj vprasajo (vprasajte) o tem tudi studente, ne le izredne in podiplomske, tudi redne, tudi na sl-a-o-v-en-istiki! Pozdrav! B.Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/0ba7da61/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Mar 13 22:27:08 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Mon, 13 Mar 2000 22:27:08 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <005101bf8d32$e3821ea0$2b01f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Mislim, da na slovenistiki ne dobijo improviziranih predavanj. Res pa jih dobijo manj od rednih študentov: 15 ur namesto rednih 60. In res je, da jih dobijo v bloku po tri in štiri ure skupaj - v petek popoldne in soboto dopoldne - zaradi česar je efekt nedvomno manjši. Prvi problem je mogoče rešiti takole: izredni študentje bi načeloma lahko imeli predavanja tudi v soboto popoldne in nenazadnje tudi v nedeljo (tako je na Poljskem) - vpršanje pa je, če bi na predavanja hodili. Z drugim pa je tako: trenutno so bloki predavanj taki, da poslušajo dva zaporedna vikenda le enega profesorja (verjetno usluga učitelju, da ni treba več mesecev zapored predavati še v petek popoldne in v soboto). Te bloke bi lahko popestrili tako, da bi v istem dnevu predavalo več učiteljev. Mogoče je torej pomnožiti ure in jih popestriti tako, da na en dan poslušajo vsaj dva predavatelja. S tem pa verjetno ubijemo še tretjo muho: dogaja se, da me prvi petek posluša kakih osem od 15 vpisanih izrednih študentov, v soboto obvezno dva manj, naslednji petek toliko kot prejšnjo soboto, zadnjo soboto pa samo še štiri. Če bo na isti dan več predavateljev, bo po mojem tudi obisk stalnešji. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 10. marec 2000 16:02 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/865ec40a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 09:43:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Mar 2000 09:43:10 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <003a01bf8d91$99a401e0$1c03f9c2@hladnik> Spletno leposlovje Izredni študij Spletni zbirki ========= Spletno leposlovje Zgodba o Perkmandeljcu Jožeta Ovnika je na naslovu http://www.trbovlje.si/perkmandeljc/Zgodba_o_Perkmandeljcu/zgodba_o_perkmandeljcu.html. Iredni študij V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. Spletni zbirki Poleg zbirke slovenskega zgodovinskega romana (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/), ki jo sestavlja popis 309 besedil, je zdaj na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ na voljo tudi zbirka 235 slovenskih kmečkih povesti; obe je v spletno obliko postavil Primož Jakopin. Popis vsebuje bibliografske podatke in marsikje tudi podatke o zgodbi, motivih, sporočilu, času, prostoru pripovedi itd. Obe zbirki sta še v delu, torej prosim za pripombe. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000314/488fcd33/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 06:47:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 06:47:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <001301bf8e41$f29913c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 14. januar 2000 10:55 Subject: Re: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 (Izredni) studij in kakovost Zacetno vprasanje je bilo, ali dobijo (izredni, tudi podiplomci) za svoj denar dovolj, najbrz kaj vec kot moznost poslusati improvizirana predavanja. Vprasanje sem razsiril na redne, ali dobijo za davkoplacevalski in svoj denar dovolj kakovostno moznost studija (sem sodijo tudi: stud.literatura, vaje, konsultacije, nenazadnje izpiti in diploma in se kaj.). Zdaj pa Miran pise, da moti tiste "prave, zaposlene" izredne st. le visina solnine, onih drugih "samoplacnikov" pa niti to ne, saj upajo na lazji prehod po "obvoznici" na redni studij. Ali tako sploh koga moti dejstvo, da del studentov "poslusa" v 1.letniku precej manj ur predavanj, da imajo manj stika z ucitelji in ostalimi studenti, da ne govorimo o verjetno slabsem predznanju (izmerjeno z maturitetnimi tockami)? Studenti dobijo moznost, fax denar, ucitelji za naporno dodatno delo honorar, kaj je sploh narobe? Tudi na podiplomskem je izgleda podobno. Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me njegovo/njeno mnenje. Tudi storkovno drustvo in bodoci delodajalci bi lahko pokazali kaj interesa za kakovost studija, tudi izrednega, ne le tistega v katerega so vkljuceni zaposleni ucitelji/uciteljice. B.Mihevc V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000315/6a634594/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 14:31:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Izredni_študij Message-ID: <003101bf8e82$c28bd5a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Ekorist ; Miran Hladnik Cc: Sent: 15. januar 2000 14:12 Subject: Re: POLEMIKA S HLADNIKOM > O kakovosti in ceni studija > > Sovlitu gre zasluga, da je povezal razmisljanje uciteljev s treh, razlicnih, > fakultet UL (pomorske, filozofske, ekonomske), in se moje, sem namrec z > rektorata. Kronologija "tekstnih dogodkov" po teh treh faxih: > 1 Na prvi - FPP- meni (po Delu) Ostan da zasluzi prevec, > 2 na drugi -FF- Miran razsiri na vprasanje ali dobijo za svoj denar dovolj > tudi redni in podiplomski, > 4 jaz temu pritrdim in poskusam pritegniti pozornost komisij za kakovost, > 3 njegov kolega pravi da kar dobro predavajo in predlaga da predvata v > petek/soboto po dva, > 6 na tretji - EF- pravi Joze, da se tudi potrudi, (kljub "usivem" honorarju > v primerjavi s FPP, pripravil je z "mednarodno" pomocjo ucbenik za "na > daljavo", dobro ocenjuje "freh" "attitude" "mladih samoplacnikov" in > "motiviranost" starejsih, najbrz zaposlenih, izrednih studentov. Sprasuje > koliko slabsih smo pripravljeni vpisati (po obvoznici mimo vpisne selekcije > rednih, BM) za l.kruhek in s.mir, > 5 Miran spet zozi stvar in pravi, da se tatimi/mamini "samoplacniki" ne > pritozujejo nad solnino/cestnino za obvoznico do rednega studija, > 7 danes v "Delu"15.3.2K dekan prve pravi: > "Predavatelji pri nas ne zasluzijo prevec" in pravi, da za placilo ucitelji > izrednih poleg predavanj oz. primernega podajanja snovi, "porabi kar nekaj > ur za konzultacije, ki jih je dolzan ponuditi studentom, dodatne ure za > seminarje, ocenjevanje seminarskih nalog, projektov in študijskih primerov > /.../ vsaj 7x se mora peljati v C. /.../ imeti mora vsaj 3 izpitne roke > /...in.../ se 2 leti sprejemati studente na izpite /.../" > 8 Se vedno ostaja zacetno vprasanje: ali dobijo izredni za svoj denar > dovolj, in (dodatna vprasanja) > ali dobijo (za svoj in davkoplacevalski denar) dovolj tudi redni in > podiplomski > ("valueformoney" ali kot recemo mi, SLOvneti "kakozelenajemojadolina" > in koga to (namrec kakovost) sploh skrbi, > ter nenazadnje, kaj naj Univerza (vkljucno z senatom in rektoratom) stori > sprico vsega tega in tistega kar se pride?! > > Pa-zdrav-i-Ostan-ite! dr.B.Mihevc > > ----- Original Message ----- > From: Ekorist > To: > Sent: Wednesday, March 15, 2000 8:25 AM > Subject: POLEMIKA S HLADNIKOM > > > Spoštovani sotrudnik! > > Kot bralec "slovlit" (o razlogih zdaj ne bi) in kot nekdo, ki se ravno muči > s 350 izrednimi študenti, moram reči, da je po mojem mnenju začetek zgodbe v > njenem koncu: ali dobimo enako kakovosten ("kakovosten"?) output kot z > rednega študija? Uspelo mi je, da imajo pri Poslovni matematiki vsaj 45 ur > predavanj in vaj (na rednem študiju jih objektivno realiziramo kakih 80-84 > ur) in dovolj spodobno literaturo, ki sem jo pretežno razvil v okviru Phare > projekta za študij na daljavo in jo zdaj nekoliko predelano uporabljam za > vse študente. > > Ostaja dejstvo, da bi z največjim veseljem nagnal približno polovico > omenjene populacije, ki jo sestavljajo "obvozničarji", ki so jim ati in mame > plačali šolnino. Tako freh generacije že dolgo nisem videl. Motivacija za > študij je signifikantno (O.K., wild guess) večja pri nekoliko starejših, ki > so sami izluščili cekine. Kombinacija "ne preveč zarjavel" + "motiviran" > daje rezultate, ki so kljub manjšemu številu ur (očitno na račun bolj > poglobljenega individualnega dela) celo boljši kot pri rednih študentih, > zato mislim, da manjše število ur ni tako problematično, kot se morda zdi na > prvi pogled, ali vsaj da slabo pojasnjuje razlike v (povprečni) izhodni > kakovosti. Resničen problem je v vprašanju, koliko sigem v levo smo > pripravljeni zajeti za ljubi kruhek (z vidika faksa kot celote) in socialni > mir. > > Lep pozdrav, Jože A. Čibej > > P.S.: Honorar za to delo je ušiv, vsaj v primerjavi s cenami, ki jih lahko > dosegam na trgu, če tarif, ki jih navaja Iztok Ostan za dekanice in podobne > oseb(k)e, sploh ne omenjam. > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 09:28:17 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 09:28:17 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <009101bf8f21$94511de0$5b4602c1@ff.unilj.si> 1. ECTS 2. Merjenje znanosti ============================= 1. ECTS. Prodekanka Neva Šlibar je pripravila predlog točkovanja študijskih programov v kreditnem sistemu in ga razposlala vsem, ki imajo na ff e-naslov. Če ga kdo od slovlitjanov želi, mu ga lahko pošljem. Povzemam in komentiram bistveno: a.. Tečaji naj bi bili v strnjenih enosemestrskih terminih, tako da bi lahko učitelj naslednji semester porabil za raziskovalno delo. b.. Temeljni minimalni program, ki zagotavlja diplomo določene smeri, torej matični predmeti, po mojem razumevanju obsegajo do 60 % vseh študentovih obveznosti. Ker sodijo v to količino pri pedagoški usmeritvi tudi pedagoški predmeti (210 ur), celota ur v štirih letih pa ne sme preseči 3000, pomeni to pribl. 1600 ur za matične predmete. Izračun velja za enopredmetni študij. Dvopredmetni študij, kjer je treba ure deliti z 2, je torej nesmiseln, ker najbrž ni stroke, ki bi hotela podeliti diplomo na osnovi pičlih 800 ur matičnih predmetov -- toliko je v najboljšem primeru ur v enem letu. c.. Izbirnosti mora biti vsaj 30 %. d.. Predmetov v letu sme biti od 8 do 10, kar pomeni, da mora imeti predmet povprečno več ur kot zdaj, to je od 75 do 90 ali povprečno tri tedenske ure v letu ali 6 tedenskih ur, če je omejen na en semester. e.. Vsaj 10 % ur naj bi bilo zunaj smeri oz. oddelka. f.. Učitelj naj bi eno tretjino svoje obveznosti namenil izbirnim predmetom. g.. 60-urni predavanjski tečaj skupaj z izpitom da ob prevodu v kreditni sistem okroglo 5 točk, vaje dvakrat manj. 2. Merjenje znanosti. Zanimivo dopolnjuje našo debato o točkovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov bibliometrična analiza Jezika in slovstva, ki jo je skupina avtorjev objavila v zadnji številki JiS-a. Številka bo kmalu tudi na spletu (http://www.ff.uni-lj.si/jis/). Tako bi bilo koristno pregledati še druge strokovne revije s področja in na podlagi primerjave določiti njihovo pomembnost. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000316/6b4db398/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 10:40:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 10:40:41 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Kakovost_študija Message-ID: <000901bf8f2b$b38a1540$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 16. marec 2000 10:08 Po mojem skromnem mnenju je za boljšo kakovost (rednega, izrednega...) študija treba profesorje drugače motivirati, namreč tako, da bo pedagoško delo primerneje ovrednoteno tako pri napredovanju v naziv kakor finančno. Zdaj je eno in drugo bolj švoh, profesorju se marsikaj bolj "splača" kakor delo s študenti, tako da se jih tudi manjše koriferje od S. Žižka izogibajo "kot kuge". Zase lahko rečem, da npr. naše podplomantke stažistke na Oddelku zanesljivo dobijo od mene več kakor jaz od inštitucije, saj zanje ne dobim nič. Pa moji kolegi tudi ne. Tudi plačilo dela z zunanjimi podiplomci poteka po požje, da ne govorimo o študentih zamejcih s posebnim statusom. Če bi si npr. izmislila za našo stroko zelo potreben specialistični študij, bi sredstev zanj pri tej fleskibilnosti najbrž ne dočakala do penziona. To so morda banalne reči, ampak banalnostije več vrst, tudi v big science, zaradi katere poznam nekaj pedagoško kakovostnih učiteljev, ki imajo težave z napredovanjem. In se, če ne prej, vprašajo, če se jim to splača. Boža Krakar From mateja.gomboc na guest.arnes.si Thu Mar 16 12:38:11 2000 From: mateja.gomboc na guest.arnes.si (Mateja Gomboc) Date: Thu, 16 Mar 2000 12:38:11 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Tri_regratove_lučke Message-ID: <001001bf8f3c$1c906ca0$cf04f9c2@o5v1f4> Dragi prijatelji, prav rada prebiram tožbe in hvale od tod in drugod zavzetih in nade budečih slovitjanov. Zato še od mene nekaj misli iz goriškega zaledja: - do- in podiplomskim studentom, bodimo odkriti, so bila vedno ponujena tudi kaksna predavanja, ki niso nujno ponujala znanje in vedenje za izpit ali nadaljnje pedagosko delo. In kaj zato: so pa opozarjala na pluralnost intelekta, ko zmore preseci inertnost in ujetost aksioma! Da se lociti pleve od semena, gnoj od zlata. Lepo je tudi, da iscemo dobro in ne slabega, kajne? - okrog delitve literature in jezika: pred dnevi sem v Rimu (med vecerjo) govorila o tem s prijatelji Italijani, ki poucujejo italijanski jezik ('lettere'). Njihovo obcutje: njihovi nadebudni dijaki nimajo nobenega besednega zaklada. Prav tako tudi niso sposobni nikakrsne korelacije s knjizevnostjo, ki jo jemljejo kot podnajemnico zgodovine, ne jezika. Njihovi dijaki (po njihovem mnenju sodec) berejo manj kot nasi, jezika se ne ucijo od Manzonija, pac pa Berlusconija. Debata je bila dobra, vecerja slastna. - kako pa je goriskemu profesorju? Tudi malo zalostno. Jutri moramo biti za solskim katedrom, pa bi sla raje na srecanje ob pocastitvi 90-letnice pesnice Ljubke Sorli, ki se bo zacela ob 10. uri na gradu Kromberk. Velicastno bo. Pridite vsaj vi, ce ze mi ne moremo. Lepo bodite, Mateja Gomboc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 22 08:15:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 22 Mar 2000 08:15:34 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_5 Message-ID: <000701bf93ce$6c4572e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletna poezija Avtorske pravice Predlog kreditnega točkovanja ================== Spletna poezija Http://www.geocities.com/matija_kocevar/zgodbe.html - Matija Kočevar, zgodbe. Http://www.geocities.com/matija_kocevar/pesmi.html - Matija Kočevar, pesmi. Http://www.batcave.net/poezija/barbara.htm - Barbara Kozak, poezija. Http://www.s-pgm.mb.edus.si/users/2g/josipa_pavlinic/VERZ.HTM - Josipa Pavlinič, Narkomanka. Avtorske pravice Kdor se je sprehodil po slovenskem leposlovju v spletni obliki (http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2), ve, da je od Alojza Gradnika lahko dobil samo seznam naslovov pesemskih knjig (http://www.ijs.si/lit/grad_toc.html-l2). Prijatelj z računalnikom je sina Alojza Gradnika opozoril na pozabljeno spletno povezavo na zbirko Večni studenci, ki sem jo pred časom začel elektronsko redigirati, vas pa prosil za pripombe k redakciji; povezavo je našel najbrž v moji osebni bibliografiji. Ker dedič avtorskih pravic spletni objavi nasprotuje, sem v izogib nepotrebnim pravnim zapletom povezavo in dokument ročno zbrisal; strokovne pripombe k elektronskemu Gradniku bom zbral pač na drugačen način. Kreditne točke Odzivam se na povpraševanje in s spodbudo prodekanke Neve Šlibar pošiljam v branje njen Predlog kreditnega točkovanja na FF, glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/krediti.doc. Konstruktivne pripombe seveda zaželene. lp miran From klemenl na hotmail.com Wed Mar 22 13:04:59 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Wed, 22 Mar 2000 13:04:59 CET Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000322120459.53857.qmail@hotmail.com> >Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me >njegovo/njeno mnenje. Zame kot podiplomske študenta vprašanje predavanj ni aktualno. Izkušnje z dodiplomskega študija mi govorijo, da so predavanja večinoma enosmeren in reduciran vir informacij, ki jih je moč v obilnejši in izčrpnejši v istem času dobiti v knjižnici, beroč zahtevano študijsko literaturo (priznam, zelo pragmatičen vidik). Le redko predavanja poživljajo profesorji z novimi dognanji oz svežimi pogledi na staro gradivo. Za takšna predavanja smo krivi tudi pregovorno anemični študenti, ki nam je vsaj v začetnih letnikih profesorjeva avtoriteta in strah pred osmešenjem pretrd oreh. Konzultacijski način se mi zategadelj zdi primernejši, ekonomičnejšim, in nenazadnje, bližje pojmu samostojnega pristopa k študiju). Toda, da ne bi zašel (problem predavanj je sam zase dovolj obsežen), problematičnejša se mi zdi višina enoletne šolnine za magistrski študij (približno 4oo.ooo Sit), ob vpisu na katerega je že tako treba zadostiti številnim zahtevam. Za primerjavo: celoletna vsota Zoisove stipendije za študenta z odličnim povprečjem znaša 330.000 Sit. Nesorazmerje je dovolj zgovorno samo zase. > > ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Mon Jan 24 10:04:17 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Mon, 24 Jan 2000 10:04:17 +0100 Subject: [SlovLit] studij, izredni, podiplomski Message-ID: <000a01bf664a$01455fc0$506802c1@tu.unilj.si> Pozdravljeni? Slovlit slovlit na ijs.si ni edino glasilo, ki se trenutno ukvarja s studijem, izrednim in podiplomskim ter s solninami se posebej. Poleg posameznih uciteljev in "slovlitovcev" se oglasajo novinarji, tudi dekani in rektor Univ.v L.. "Ljubljanski" Dnevnik ima 20.3.2K takele (pod)naslove: IZREDNI STUDIJ KOT ZLATA JAMA - PA NE ZNANJA. Kdo sluzi s solninami za i.st., kaksna je kakobost i.st.?Na fakultetah in visokih solah zaracunavajo solnine po nerazvidnih merilih. Solnine za i.st.: od 80K do 468K tolarjev za letnik. Honorar za neopravljene izpite. Rektorja Mencingerja navaja novinarka (Ranka Ivelja, pod podnaslovoma: Izredni studij ustreza vsem. Ostanov honorar le povprecen.) takole: "Zdajsnje vodstvo univ. si mocno prizadeva, da bi i.st. omejili na razumno mero, cez noc pa to ne gre. Dejstvo je namrec, da izredni studij ustreza tako drzavi kot clanicam univ., prvi zato, da ni treba financirati solanja za toliko tisoc mladih, clanicam zato ker lahko kaj zasluzijo /.../ "po 10.cl.zakona o vis.s"/....npr./ "za gradnjo objektov /.../ skratka svoje dodatne dejavnosti avtonomno zaracunajo in denar avtonomno porabljajo"./.../ "Dohodki clanic so njihova stvar, univerzo mora zanimati le kakovost studija."/.../ "Tudi sam ne morem pet ali sest ur koncentrirano poslusati predavanja, kako je potemtakem to mogoce pricakovati od studentov? "Menim, da nasploh prevec predavamo, mnoge druge obliekprenasanja znanja so ucinkovitejse, toda k temu nas sili sistem financiranja.Preprican sem, da iz.st. ovira napredek clanice, ker ljudje, ki se kot kaksni kaplani vozijo od ene do druge podruznice, ne morejo delati raziskovalno, kar je pogoj za kakovostno univerzo." Dnevnik v cetrtek 23.3.2K pa pise pod naslovom: ZACETI IN NE ODNEHATI (dc), da se je napotil mag Iztok Ostan, vis.predavatelj Fakultete za pomorstvo in promet UL (z njegovo izjavo o placilu za iz.st. se je zacelo pisanje o tem v Slovlitu) po svojih stevilnih neuspelih protestih pes v Ljubljano "bolj z mislijo na studente kot na oblastnike". Tam namerava, v ponedeljek med 14 in 15 uro, "v parlamentu izrociti podpise 1090 obcanov pod civilno pobudo za zakonitost visokosolskega pedagoskega procesa", da se "pri uresnicevanju visokosolskega studija zagotovi redni nadzor nad upostevanjem zakonov". "Nekaj studentov me je ze prosilo, da bi sli z menoj." Ostan je preprican (po Dnevniku):" da se nasim studentom slabo pise, saj so diplome na zbirokratiziranem slovenskem trgu zelo cenjene, znanje pa ne in zato tezko dobijo zaposlitev. Ker je vse znanje zbrano na univerzi, mora ta nujno opraviti svoje poslanstvo, sicer nas caka narodna katastrofa." Torej se nas rektor skoraj strinja s protestnikom in nekaterimi Slovlitovci. Seveda, saj ga veze Poslanstvo ljubljanske univerze (sprejel ga je Senat UL 7.5.1996, glej izgubljeni Vestnik UL, letnik 1996), v katerem pise, da "Univerza /.../ svoje /.../ delovanje /.../ utemeljuje na nacelih - profesionalne odlicnosti oziroma zagotavljanja cim visje kakovosti" /.../. In kaj menim jaz? Ponudba studija za "netradicionalne", zlasti starejse studente, tudi podiplomce, sodi vedno bolj v sodobni model univerze. Seveda je treba zagotoviti kakovost za vlozen denar, nas in njihov. Predavanja tudi za redne studente ze zdavnaj niso edina pomembna stvar. Ce ze ne posnemamo dobrih tujih univerz, pa dajmo vsaj naso Ekonomsko fakulteto, ki izvaja izredni studij "na daljavo" z dobrimi ucbeniki, komunikacijskimi povezavami (npr.e-posta), strokovnimi tutorji v enotah izven Ljubljane in enako zahtevnimi kriterij kot na rednem studiju. Ponovno pozivam se kakega (bivsega?) izrednega studenta (slavista?) da se oglasi. Tudi predlagam, da se s temi sttvarmi soocijo clani komisij za spremljanje kaokakovosti na FF in druge. Se par odzivov pocakam, potem bi pa po predlogu Mirana H. povzel razpravo v Slovlitu v kratkem clanku v Vestniku UL. Ostan'te zdrav'! dr. B. Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000324/79c4b860/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 27 19:53:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Mar 2000 19:53:27 +0200 Subject: [SlovLit] =Zoltan_Jan_pošilja_... Message-ID: <000901bf9815$5c2188e0$2d03f9c2@hladnik> From: Zoltan Jan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, March 23, 2000 11:37 PM Subject: prošnja za pomoč Živijo Miran, ne vem zakaj mi ne uspe poslati spodnje vabilo. Prosim te, da bi ga slovitljanom posredoval Ti. ================== Izkoristite priložnost, da poveste svoje mnenje o financiranju znanosti. Lepe pozdrave Zoltan JAN DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE V A B I L O N A P O S V E T akademik, profesor dr. Veljko Rus in profesor dr. Franc Vodopivec pripravljata posvet z naslovom ZASNOVA PREDLOGA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI Posvet bo v sredo, 29. marca ob 10. uri v mali dvorani državnega sveta, v prostorih Parlamenta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. Na posvetu bomo razpravljali o treh sklopih vprašanj, ki naj bi bila temelj zakonodajne ureditve na področju javnega financiranja ReR . 1.. Je javno raziskovanje v Sloveniji danes javna služba? Če je, kakšne so dolžnosti in finance raziskovalcev in kaj lahko javnost od njih zahteva? 2.. Dejavnosti in interesi raziskovalcev so zelo široke. Razlaga relevantnosti dela, kriteriji kakovosti, ciljna naravnanost, mesto v državi in družbi so zelo raznoliki. Je mogoče vso različnost in raznolikost racionalno povezati v eni agenciji za znanstveno raziskovanje? Bo sistem učinkovit, bo imel ustvarjalno vlogo v mejitvi in rasti vseh elementov države in polno odgovoren za nadzor javnega denarja? 3.. Kakšno naj bo razmerje regulacije in samo regulacije na področju znanstvene dejavnosti? Vabimo Vas, da se udeležite posveta in z vprašanji sodelujete v razpravi. Prosimo, da svojo prisotnost potrdite na tel. št. 061 1262 133. -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000327/2ff4fe54/attachment.html From klemenl na hotmail.com Tue Mar 28 14:15:48 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Tue, 28 Mar 2000 14:15:48 CEST Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000328121548.95813.qmail@hotmail.com> >Glede Vaših pripomb menim naslednje: slabe izkušnje na predavanjih ne >izključujejo možnosti, ki jih nudijo kontaktne oblike posredovanja znanja v >skupini, saj je treba kvaliteto spremeniti, torej zvišati in to je naš >cilj. >Kako lahko sodite o kvaliteta nečesa, česar doslej še ni (namreč >organizirane oblike podiplomskega študija na nekaterih programih)? O ničemer nisem sodil, še najmanj o kvaliteti nečesa, česar še ni in in o čemer nimam nobene izkušnje. Moje mnenje, in ne (ob)sodba, se je nanašalo na štiriletne dodiplomske izkušnje s predavanji (kar je jasno poudarjeno) in prav te izkušnje to mnenje, čeprav študentsko, upam, tudi legitimirajo. Želel sem opozoriti, da z mojega, "konzumentskega vidika" problem predavanj ni toliko v št. ur, tedenskem terminu, izenačenosti z rednim študijem ipd., temveč kvaliteti in obliki predavanj. Naj konkretiziram. S prijatelji, večinoma računalniškimi strokovnjaki, študenti računalništva, smo v okviru kontaktne e-grupe Omega pred kratkim polemizirali o upravičenosti oz. neupravičenosti stavke učiteljev. Med (mnogimi) razlogi, ki naj stavke oz., bolje rečeno, povišanja plač ne utemeljevali, je bilo navedeno tudi počasno spreminjanje temeljnih dognanj v nekaterih vedah (omenjena je bila tudi slovenščina) v primerjavi z računalništvom. Tako naj bi npr. učitelji slovenščine za lahkoto ostajali strokovnjaki v svoji vedi tudi še z znanjem, ki so si ga pridobili na fakulteti oz. zgolj z občasnim spremljanjem strokovne literature. Vsa moja prepričevanja, da tudi na področju literarne in jezikovne vede kvantiteta (pa tudi kvaliteta) zgolj enoletne produkcije presega zmožnost normalnega spremljanja brez močnega selektivnega aparata, so bila zaman. Razloga za njihovo omaloževalen odnos do produkcije (hitrega spreminjanja) na ostalih strokovnih področjih seveda ni potrebno iskati daleč: vtis o "nespremenljivosti" in zacementiranosti znanja pri slovenščini (če za žrtveno jagnje vzamemo njo) je moč dobiti kot učenec, dijak ali študent, saj posredovalcev znanja (učitelja, profesorja) slovenščine za razliko od profesorja računalništva k spremljanju sprememb (ki jih je - tudi zaradi računalništva - ogromno), inovacijskim rešitvam, svežim pogledom, ne sili nič, razen spreminjanja učnih programov (grobo posploševanje naj se mi prosim zaradi časovne stiske oprosti). Vse kaj drugega kot neizprosno tržišče računalništva, v katerem bi strokovnjak, ki bi se opiral le na znanje, dobljeno na fakulteti, kmalu ogrozil svojo eksistenco. Razlika je torej majhna, a bistvena: razlike v hitrosti spreminjanja ved (zame) ne obstaja, obstaja le varovalni mehanizem pri nekaterih vedah (pri računalništvu mdr. tržišče), ki nespremljanje sprememb hitro in ostro kaznuje. Pomanjkanje tega varovalnega mehanizma, ki bi moral biti vgrajen sistemsko, pa govori, da bi do podobnih negativnih izkušenj prišlo tudi pri podiplomskem predavanj. Kako je namreč mogoče, da sem se tekom štiriletnega študiranja srečeval s predavanji, baziranimi na strokovni literaturi, s katere letnico izida bi se lahko bahala le arhivska vina, porumeneli listi, ki so profesorju služili, pa bi privilegirano mesto lahko našli kot predmet starejše slovenske književnosti? Kako se (je)lahko posamezne izpite naredilo tudi z deset in več let starimi zapiski? Da se vnaprej izognemo nesporazumu: vsi profesorji seveda niso bili takšni, razmere so se v zadnjih letih mojega študija dramatično izboljševale. Nenazadnje - prav zaradi strokovnih in osebnostnih kvalitet, pedagoške usposobljenosti nekaterih profesorjev, ki so me okužili z veseljem do študija sl. književnosti, sem se vpisal v nadaljni študij (izjemno lepe spomine imam tudi na nekatere srednješolske profesorje slovenščine). Vseeno pa se mi zdi, da so tovrstne pozitivne izkušnje bolj posledica zanesenjaštva (še vedno motivacija z največ oktani) kot sistemska rešitev, ki bi za preverjanje strokovne kompetetnosti profesorja poleg števila bibilografskih enot, indeksa objavljanja itd. upoštevala tudi kvaliteto predavanj. In mojem mnenje samo o podiplomskem sistemu predavanj. Kontaktnih oblik poučevanja nisem izključeval, nasprotno, mislim, le, da to nikakor ne bi smela biti v obliki rednih (vsakotedenskih) predavanj, saj bi onemogočala individualiziran, samostojen pristop k študiju ter medfakultetne in mednarodne povezave. "Alternativnih" organiziranih kontaktnih oblik (gostujoča predavanja, predavanja, objavljena na internetu in razpravljanje na njem s profesorjem ter ostalimi kolegi, konzlutacije itd.) pa bi se zelo razveselil. Lep pozdrav, Klemen ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Marko na alpha.zrc-sazu.si Fri Mar 31 14:59:50 2000 From: Marko na alpha.zrc-sazu.si (MS1) Date: Fri, 31 Mar 2000 12:59:50 +0000 Subject: [SlovLit] (Fwd) The 2000 egg school Message-ID: <008783857101f30ZRCS@zrc-sazu.si> Morda bo koga zanimalo tole, za kar me je kolega Starke prosil, naj posredujem zainteresiranim: Dear Marko Snoj, we kindly ask you to help us disseminate the information about our 7th free Eastern Generative Grammar school. The relevant information is in the annoucement below, and the most complete and up-to-date information about the school will always be found at: http://coolschool.auf.net/ Thank you for your help! Michal Starke starke na uni2a.unige.ch 7th Central European Summer School in Generative Grammar Blagoevgrad - Bulgaria 31 July - 11 August 2000 http://coolschool.auf.net/ This is the summer school previously held in Olomouc-Debrecen-Plovdiv. As always it is entirely free, with very inexpensive lodging, it has very high level teachers discussing the results of the latest research, offers two weeks of intensive intellectual work, and is hosted in a small and charming city. This year we have a particularly enticing roster of teachers: David Pesetsky (MIT), Orin Percus (Milano), Michal Starke (Geneva), Irina Sekerina (Rutgers), Stephen Neale (Rutgers), Peter Ludlow (Suny), Winfried Lechner (Tubingen), Jeffrey King (UCDavis), Katarina Hartman (UFrankfurt), Gienek Cyran (Lublin), Michael Brody (UCL/Budapest), Daniel Buring (UCSantaCruz), Cedric Boeckx (UConn), Klaus Abels (UConn) The school will be separated into two distinct tracks: * an intro-track, with 11 topical introductions (covering syntax, semantics, phonology, philosophy of language, psycholinguistics, see class listing at the end), * an advanced-track with 12 seminars + daily intensive discussion-sessions (see class listing at the end)). Up-to-date info, forms for applications, news, etc. will always be at: http://coolschool.auf.net/ (If you need more info, you can contact: starke na uni2a.unige.ch) Here are some keypoints: -> Blagoevgrad is a small and charming university-town in Bulgaria, easily reachable, just 1h south of Sofia. -> There is a sizeable amount of grants available to cover travel and hotel charges of people from Central/Eastern Europe. -> Hotel costs is low: 3,60$/night. -> the registration deadline is: 15 May 2000, with the registration form at: http://coolschool.auf.net/apply.html -> the school has a tradition of great fun on top of intensive intellectual life. And we intend to maintain that this year ;-) Acknowledgements: The egg school is organised by the Blue Twin Society + GLEE, and it is most greatful to the American University of Blagoevgrad (AUBG) and other sponsors for their financial support. Classes in the Intro Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Introduction to Minimalism, its precursors and alternatives Michal Starke (Geneva) The Basics of Generative Syntax Winfried Lechner (Tubingen) Introduction to Binding Theory Katarina Hartman (UFrankfurt) Introduction to the Syntax of Coordination Cedric Boeckx (UConn) Introduction to Case (and the EPP) Klaus Abels (UConn) Introduction to Locality Daniel Buring (UCSantaCruz) The Basics of Formal Semantics Peter Ludlow (Suny) + Stephen Neale (Rutgers) + Jeff King (UCDavis) Introduction to Philosophy of Language and Linguistics Orin Percus (Milano) Introduction to Logical Form: the motivation for variables Gienek Cyran (Lublin) Introduction to the Structure and Content of Syllables Irina Sekerina (Rutgers) Introduction to Psycholinguistics Classes in the Advanced Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Case, Tense and the Typology of Clauses Michal Starke (Geneva) Morphology, the Lexicon and Other Embarassing Appendices Winfried Lechner (Tubingen) Syntactic Phrase Structure Paradoxes Katarina Hartman (UFrankfurt) + Daniel Buring (UCSantaCruz) Reconstruction Michael Brody (UCL/Budapest) Developments in Elegant Syntax Cedric Boeckx (UConn) Movement and theta-positions Jeffrey King (UCDavis) The Syntax and Semantics of Day Designators Peter Ludlow (Suny) Directional Entailingness and NPIs Stephen Neale (Rutgers) Quantifiers and Necessity Orin Percus (Milano) Locality conditions on variable binding Gienek Cyran (Lublin) Syllable Markedness and Typology Irina Sekerina (Rutgers) Experimental Methods Marko Snoj Institut za slovenski jezik ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 61 12 56 068 Faks: +386 61 12 55 253 E-Mail: Marko na zrc-sazu.si From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:19:12 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] kakovost studija, predavanja Message-ID: <001701bf6e1f$5cc1a7a0$506802c1@tu.unilj.si> K nasi diskusiji o kakovosti /izrednega, rednega, podiplomskega studija/ se primer, kako studirajo ekonomijo v ZDA (Babson College) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/5b1f27e5/attachment.html From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:42:36 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:42:36 +0100 Subject: [SlovLit] studij, predavanja Message-ID: <002601bf6e22$9f8ca000$506802c1@tu.unilj.si> K diskusiji o kakovosti studija /izrednega,rednega,podiplomskega/ dodajam nekaj vtisov o studiju ekonomije na Babson Collegeu v ZDA Tanje K.Jukic, nase studentke na izmenjavi (iz: Gea novice, januar 2000): "Opremljenost predavalnic in tekmovalnost studentov se neda primerjati z nasimi prerdavalnicami in znanimi studenti. Predvalnice so /prostornejse/, mnogo bolj opremljene (LCD projektorji, dotopo do interneta ter interni telefon). Vsak slusatelj ima m oznost prikljucitve na elektricno omrezje, tako, da si lahko studentje pri svojem delu pomagajo z "note-book". Tekmovalnost in odlocnaost ameriskih studentov sem obcudovala. kritike (pozitivne in negativne) so jim dajale energijo oz. motivacijo zato, da so se trudili biti se boljsi. Ob tem sem se velikokrat spomnila na besede prof.Zizka:"Live hard, play hard." Moja zelja po spoznavanju studentov, njihovih zelja in preferenc ter tistega, kar jih motivira, je bila se vecja, ko sem dobila delo pri prof.L.Godtfrendsenovi kot "research assistant". /.../Moram povedati, da je to prav neverjeten obcutek, stati pred studenti in jim razkrivati vse smeri, ki so jim na voljo, biti njihov "coach". Vsak ki stopi pred studente in se ne vprasa, kaj lahko da studentom in kaksne so lahko posledice tega, je milo receno norec." Res lep primer pristopa k studiju, ki mu pravijo "student centered"! Ameriski (in tudi tuji) studenti seveda nekaj placajo in se skupaj s profesorji in asistenti trudijo za bolj kakovosten studij. (Kot vidite uporabljamo tuje besede za take stvari, ki so pri nas se bolj redke, a zazeljene. A tako smo presadili v slovens'no tudi "krompir", "avto" in se kaj.) Ostan-te-zdrav! dr. Bogomir Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/daa39422/attachment.html From mojca.cepic na ijs.si Tue Apr 4 09:42:08 2000 From: mojca.cepic na ijs.si (Mojca Cepic) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:42:08 +0200 Subject: [SlovLit] Uporaba s ali z Message-ID: <000701bf9e09$48045140$c90602c1@ganymede.ijs.si> Najprej se opravičujem, ker vdiram v vašo debatno skupino z vprašanjem, ki ne sodi na področje literature. Po poklicu sem fizik (fizičarka). Fiziki v slovenskih besedilih pogosto uporabljamo besedno zvezo z S označimo .... ali morda s S označimo..... V gornji zvezi se S prebere kot ES. Kaj torej stoji pred S? Ali moram napisati s in ga izgovarjati kot z (z ES), ali lahko napišem ... z S označimo ...? Lep pozdrav Mojca Čepič +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Dr. Mojca Čepič Jožef Stefan Institute Jamova 39 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 17 73 471 fax.: +386 61 17 73 716 e-mail: mojca.cepic na ijs.si or Doc. dr. Mojca Čepič Faculty of Education Kardeljeva pl. 16 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 18 92 200 fax.: +386 61 18 92 233 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/785e2965/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 4 09:59:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS 17 (195 KB) Message-ID: <004601bf9e0b$be7daf40$4503f9c2@hladnik> Strežnik, s katerega pošilja sporočila predsednik SDS Zoltan Jan, je bil po čudnem slučaju uvrščen med smetilce elektronskega okolja in je zato ekološko ozaveščeni slovlitjanski strežnik ogorčeno zavrnil njegovo neposredno pošiljko zadnje Kronike. Dokler pri Janovih ne počedijo, naj gre torej Kronika v svet z mojega naslova. Lp miran -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Kronika17PWa (1).rtf Vrsta: application/msword Velikost: 199010 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/80fb3b35/attachment.dot From matija.majcenovic na siol.net Tue Apr 4 13:24:58 2000 From: matija.majcenovic na siol.net (Helena_Majcenovič?=) Date: Tue, 4 Apr 2000 13:24:58 +0200 Subject: [SlovLit] Predlog z/s Message-ID: <003601bf9e28$69aa1d60$7304fad5@majcen81.siol.net> Spostovana gospa Mojca Cepic, v primerih, kot je omenjeni, se ravnamo po Slovenskem pravopisu 1 -- Pravila (§ 685), ki predvideva pisavo: z Zoisom, s Hugojem in s SKD ter izgovor [s cojzom], [z igojem] in [z eskadejem]. (Izgovor je zapisan v oglatem oklepaju.) V vašem primeru gre za razliko: s S [s sjem] -- izgovor s polglasnikom in s S [z esom]. Torej pišemo drugače kot izgovarjamo. Lepo pozdravljeni Helena Majcenovič Helena.Majcenovic na Guest.arnes.si -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/ff7eba9f/attachment.html From Marko.Juvan na guest.arnes.si Wed Apr 5 12:12:58 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 5 Apr 2000 12:12:58 +0200 Subject: [SlovLit] Obdobja 19 Message-ID: <001d01bf9ee7$8498bea0$580b02c1@marko.zrc-sazu.si> Drage kolegice/kolegi, ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html Lep pozdrav! Marko Juvan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000405/a234f4de/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 15:07:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Apr 2000 15:07:01 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_1 Message-ID: <007f01bf9eff$d6abdde0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletni naslovi Navodila za pošiljanje sporočil Količina ur pri predmetih ========== Spletni naslovi Http://metalab.unc.edu/bosak/ -- Shakespeare v XML-obliki . Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mudfaq-p1.html -- vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) -- kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja --; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit.edu/jhmurray/www/HOH.html -- Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http://curricula.mit.edu/eliza/ -- oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/lit/slovlit.html-l2. =========== Navodila za pošiljanje sporočil Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiranjem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. =========== Količina ur pri predmetih Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanja in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. --- Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. --- Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 17 18:23:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Apr 2000 18:23:39 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_2 Message-ID: <000701bfa889$4b31bd00$0c03f9c2@hladnik> Dobro, o naših ustaljenih zahtevah po večjem številu predavanjskih ur za lastni predmet noče govoriti nihče, torej zamenjajmo temo. Taras Kermauner je te dni praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše! Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras.html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http://www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm -- ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html -- zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 28 11:53:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Apr 2000 11:53:23 +0200 Subject: [SlovLit] Zadnje aprilske spletne novice Message-ID: <000701bfb0f7$b02fda40$2403f9c2@hladnik> 1. Spletki 2. Slovenščina v globalni vasi 3. Veneti naši predniki ===================== 1. Spletki. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 -- Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- Vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu Znanstveniki in kulturni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. ------------------ 2. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.] . Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. --------------------- 3. Veneti naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Transcription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen vklesanega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA MAGOUREI GIAoYA Transkripcija 1: LOJIČKA MA GOJREI GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA NA GOREJ; GEE, AH? OJ, JA! Prevod: "There is a Lojička on the hill: 'Gee, ah? Oh, yeah!'" Razlaga: JE -- "is, there is" LOJIČKA -- "little suetty girl" -- from LOJ -- "suet" -- IČKA, diminutive (MA) NA -- "on" -- MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ -- "mountain, hill" -- metathesis of today's form -- fem. sg. -- locative with an archaic GOREJ case ending for today's GORI (GIA) GJA -- "gee, ah?" -- in the sense of :Gee, I don't know" OJA -- "oh, yes" -- later response ------------------------- Marc Greenberg spomladanskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [Vpije ona:] "Ja, o, ja!" ==================== Še naprej lepe počitnice želim vsem slovlitjanom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 5 15:56:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 5 May 2000 15:56:13 +0200 Subject: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <002b01bfb69b$466e8ee0$7003f9c2@hladnik> 1. Podiplomski študij na FF 2. Jezikovni kotiček 3. O knjigi in literaturi na splošno 1. Podiplomski študij na FF Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. Metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. 2. Jezikovni kotiček Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem "v 50.-ih letih", ampak vedno "v "50. letih", ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. "vsakega 5.-ega, 10.-ega in 15.-ega v mesecu", ali "s 5-imi tolarji v žepu", ali "z 2-ma človekoma" ("z 2-ema človekoma"), kar ne gre. Poučite me prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. 3. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 9 09:40:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 May 2000 09:40:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <000f01bfb989$e29d9720$4e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, May 08, 2000 11:27 PM Subject: Re: [SlovLit] Majske spletne novice > Sobotne priloge in Johna Brockmana nisem bral. Citirani stavek "Znanost je > polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne" mi ni všeč iz dveh razlogov: > ker znanost ni vedno polna idej, literatura pa ne vedno prazna idej. Po > mojem je večina znanstvenega dela reševanje drobnih problemov z več ali manj > predvidljivim izidom (pomislimona vse seminarske in diplomske naloge in na > vsemogoče članke v vseh mogočih revijah). Teoretskih/idejnih inovacij je > relativno malo (razen če stvar jemljemo vrednostno in rezerviramo naziv > "znanost" smo za nobelovske dosežke). > > Na Miranovo pripombo, da smo bili mnenja, da je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj, znanosti pa v dajanju odgovorov: ločevanje znanosti > in humanistike je ozko ameriška navada in nam Evropejcem tuja. Literarna > zgodovina je znanost in kemija je znanost in fizika je znanost, vendar z > različno stopnjo teoretske razvitosti (v naštetem vrstnem redu). Ta > razvitost (izraz ni vrednosten) je odvisna od narave predmeta: fiziko je > možno stlačiti v zakone, ki zmorejo pojasniti vsako vedenje fizikalnega > sistema, v kemiji imajo poleg teoretskih zakonov še kup empiričnih pravil, > ki jih ni mogoče pojasniti z znanimi zakoni, literati pa operiramo večinoma > z empiričnimi in redko zakonitimi pravili. Ali je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj? Po mojem toliko kot v znanosti. Oboji imajo opravka s > praktičnimi problemi in s filozofiranjem; slednjega je pri obojih malo. Po > mojih izkušnjah se recimo slovenisti enako malo zanimajo za "filozofijo > literarne vede" kot fiziki za filozofijo fizike. > > Brockmanov očitek, da humanisti nimajo pojma o naravoslovju, tehnologiji in > ekonomiji (mislim, da je to troje za Američane znanost), ne drži. Mislim, da > je celo obratno: naravoslovci se manj ukvarjajo z literarno zgodovino, > filozofijo, lingvistiko ipd. (sem ne štejem laičnega prebiranja leposlovja). > Če nič drugega, so samo filozofi o fiziki, kemiji, biologiji, umetni > inteligenci povedali več lot vsi naravoslovci skupaj o ti. humanistiki. > > Kot Evropejcu mi je tuja tudi ideja o nekem kobajagi neprijateljstvu med > humanistiko in narovoslovjem - za kaj sploh gre? Kako in kje se to kaže pri > nas? (Seveda sem že poslušal ameriške predavatelje literature, ob katerih > smo se zabavali tako Nemci kot Rusi, Slovenci itd., ampak to je specifično > ameriški problem.) > > Kaj pomeni, da se humanistika sklicuje na preteklost in nima vizij? Če > recimo prav razumem svoje delo, se literarni zgodovinar po definiciji > ukvarja s preteklostjo, ne pa da se nanjo sklicuje. In kaj pomeni > vizionarstvo - recimo v biologiji in matematiki? Napovedati rešitev nekega > problema najbrž ne, ker je to po definiciji nemogoče - kaj pa potem? > > Tudi če Miran ne bi povedal, da je tale Brockman ameriški humanist, bi glede > na njegove izjave to takoj uganil. > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 13:34:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 16 May 2000 13:34:23 +0200 Subject: [SlovLit] Druga novica v maju Message-ID: <001201bfbf2a$b0d5da80$5b4602c1@ff.unilj.si> Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 15:13:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 17 May 2000 15:13:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci in Slovani Message-ID: <002901bfc001$c0b5bf60$5b4602c1@ff.unilj.si> > > >Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, > > >napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem > > >zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran > ================== > ----- Original Message ----- > From: Vladimir Osolnik > To: Hladnik Miran > Sent: 16. maj 2000 16:55 > Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > > > > Dragi Miran, > > z zanimanjem sem bral Tvoj prispevek, tudi bogate opombe, in izpis iz > > Katoliške angleške enciklopedije, ki popisuje Slovane in nas Slovence. Ali > > ne bi mogel Ti, ki si duša virtualnih diskusijskih obravnav, sprožiti tudi > > novo razpravo v širšem krogu o imenu Slovani, Slovenci, njih zgodovina, > > jezik, pisava in književnost? > > > > Namreč, ponatisnjeni Lenardov prispevek je nastal leta 1912, od takrat pa > so > > se razmere in spoznanja zgodovinarjev, jezikoslovcev in slavistov močno > > razmahnila. Tudi ni nujno, da bi zadevno pisanje spreminjali, vendar pa ga > > moramo sami Slovenci spoznati, analizirati in kritično ovrednotiti. Zdelo > se > > mi je namreč zelo površno in celo tendenciozno, čeprav korespondira z > > nekaterimi uveljavljenimi predsodki. > > Pozdrav Vladimir Osolnik > > -----Izvorno sporočilo----- > > Od: Hladnik Miran > > Za: slovlit > > Datum: 16. maj 2000 13:30 > > Zadeva: [SlovLit] Druga novica v maju > > ================= ----- Original Message ----- From: Hladnik Miran To: Vladimir Osolnik Sent: 17. maj 2000 6:27 Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > dragi mirko, lenarda sem dal noter zato, ker je edini tak v spletu dostopen > vir. seveda je zelo moteče avtorjevo odvzemanje samostojnega statusa > slovenščini in še marsikaj (na stara leta je postal radikalen jugoslovan), > vendar po drugi strani pomeni primerno protiutež venetologom, ki postavljajo > slovence v srednji evropi tja daleč nazaj pred naše štetje. ali lahko tvojo > pripombo dam na slovlit? lp miran ============= Dragi Miran, želel sem dati novo pobudo v delovni krog slavistov in slovenistov. Veseli me, da si jo tako hitro prebral. Seveda jo lahko posreduješ naprej - vsak odziv bo koristen. Lep pozdrav. Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 20 18:13:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 20 May 2000 18:13:15 +0200 Subject: [SlovLit] Druge majske spletne novice Message-ID: <000701bfc276$7a2a8680$1503f9c2@hladnik> 1. Spletke 2. Zgodovina 1. Spletke Http://members.aol.com/jesenovec -- genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freebordello.com/smesko/ -- zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ -- nemščina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm -- Gregor Rozman, Soneti in balade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ -- ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. 2. Zgodovina Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 21:38:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 23 May 2000 21:38:19 +0200 Subject: [SlovLit] Spletnice Message-ID: <005201bfc4ee$739a0f00$5303f9c2@hladnik> Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg . Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in vsakomur! Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 24 21:11:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 May 2000 21:11:52 +0200 Subject: [SlovLit] =Kronika_Slavističnega_društva_Slovenije_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <002b01bfc5b3$eebaca60$3903f9c2@hladnik> Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 25. 5. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 18 ?Vedno hujša je zadrega, / sonce že do dna nam sega, / jojmene, / kaj bo iz tega! / Kum, kum, / le pogum, / slišal sem od juga šum!? Proč s spomladansko utrujenostjo, pogumno zrimo v svetle zarje počitnic, ki so vse bližje. Vse aktualnejši postaja tudi zakon o slovenskem jeziku, ki ga morda uspemo uvrstiti v parlamentarni postopek še v tem sklicu državnega zbora. Morda ne bo odveč vabilo, da čim prej poravnate letno članarino, brez katere ne moremo uresničiti delovnega programa Slavističnega društva Slovenije. Ko je treba plačati poštnino, se ne moreš sklicevati na pomen naše dejavnosti, na to, da tudi mi delamo brezplačno ? Za nameček pa še voščila ob spominu na dan mladosti: Če že me morete ostati večno mladi, ostanite vsaj mladostni! 3. 4. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: ? V Kamniku in Šmartnem v Tuhinju je članica SD, prof. Marjeta Humar, pripravila bogat dvodnevni simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679?1759). Srečanje, na katerem so sodelovali tudi člani našega društva, je potekalo 16. in 17. marca, pa žal zanj nismo pravočasno izvedeli. ? Članica SD, dr. Marija Stanonik, je že pred tremi leti v intervjuju (Družina 2. 3. 1997, št. 9, str. 16) izrazila isto misel o mučeništvu Lojzeta Bratuža, kot so jo primorski slavisti zbrani na simpoziju o Ljubki Šorli (prim. Kroniko 17. 3. 2000). ? Dr. Janez Dular sporoča: Tako vsebina kakor tudi slog vsega tistega, kar dr. Peter Weiss v 17. številki Kronike (31. 3. 2000) pripisuje k mojemu odgovoru na njegovo ?poročilo? o dogajanju v Komisiji za pripravo slovarskega dela Slovenskega pravopisa, samo potrjujeta ustreznost in tudi zadostnost mojega omenjenega odgovora, zato ostajam pri njem. Če pa se Vam zdi zaradi poudarjene uredniške objektivnosti in korektnosti potrebno (za preprečitev morebitnih očitkov, da mi niste dali priložnosti za drugi odgovor), lahko ponatisnete zadnji odstavek mojega prvega odgovora, objavljenega v 16. številki Kronike. Iz njega je razvidno, da sem se drugemu odgovoru oziroma nadaljnjemu pranju polpsihiatričnega perila sam odpovedal. Hvala za razumevanje. ? Zoltan Jan: Mislim, da ponatis vendarle ni potreben, saj je javno objavljen. ? Ko so nekateri brali o proslavljanju srebrne poroke na Kanarskih otokih, so pripomnili: ?Še dobro, da ni ravnal kot tisti, ki je tja peljal ženo za srebrno poroko in jo prišel iskat za zlato.? VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 17, ki smo jo skušali poslati Poloni Virant in Matildi Kirali. Kdor ju pozna, naj ju opozori ali nam sporoči njuna naslova. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 17. številke Kronike: 187.127,50 SIT, poštnina: 64.719,50 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Draja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik, Marjetka Zorzut. ** * Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 10. novembra 1999 do 1. februarja 2000 diplomirali: Petra Blagšič, Ivan Kos, Karmen Kovač, Manica Mihelič. * * * Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 3. 4. 2000 Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 29. marca Melita Zemljak uspešno obranila magistrsko nalogo Govor Zabukovja nad Sevnico. Vsak tak dosežek je pohvale vreden, za našo kolegico pa to velja še bolj, ker je ob vsem svojem delu še vestno vodila po novi zakonodaji vse bolj zapletene blagajniške posle Slavističnega društva Maribor. Iskreno čestitamo! 4. 4. 2000 Najzanimivejši del nove številke revije Škrat, ki jo na Opčinah izdaja sklad Mitje Čuka, je drugi del intervjuja Položaj slovenščine danes, ki ga je s predsednikom Slavističnega društva Slovenije pripravila Vida Valenčič. (V številki 3/4 je gospod Koritnik, protestiral, ker je "znani gospod, politik in strokovnjak za slovenski jezik" uporabil izraz našega štetja namesto po Kristusu). Vera Tuta Ban nadaljuje z objavljanjem didaktičnega gradiva Igrice za boljši jezik in tokrat ponuja možnost, kako predstaviti zvočno in pisno podobo besede. V reviji je pričela izhajati zgodovina slovenske književnosti v stripu (piše Jelka Cvelbar, riše Milan Lavrenčič). Dodatna pojasnila in naročila: Sklad Mitje Čuka, Narodna ul. 126, Opčine, Italija, tel. 039 040 21 22 89, faks 039 040 21 59 308, http://www.geocities.com/skladmc. 5. 4. 2000 Predsednik Slavističnega društva Slovenije je v nočni oddaji Radia Glas Ljubljane skušal predstaviti delo in pooblastila Državnega sveta Republike Slovenije, vendar je poslušalce bolj zanimala vzgojna problematika pobitih mačk. 5. 4. 2000 Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je izdal knjigo doc. dr. Simone Kranjc Razvoj govora predšolskih otrok. Delo so predstavili na tiskovni konferenci. Prim. Delo 5. 4. 2000, št. 80, str. 9. ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo poslati še kopije virmana ter sporočiti imen in naslovov kolegic ali kolegov, za katere je članarina plačana. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 5. 4. 2000 Dr. Marko Juvan sporoča: Ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij. html. 6. 4. 2000 Nekatere kolegice in kolegi, ki nam te dni pridno vračajo korekture svojih prispevkov za zbornik Slavističnega društva Slovenije (v njem bodo objavljeni prispevki z lanskega kongresa/zborovanja v Celju), ne vedo, da imamo v Sloveniji najboljšo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo priporočeno. Drugi ne vedo, da imamo najdražjo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo premalo frankirana, tako da moramo za vsak manjkajoči tolar plačati 37 tolarjev. Skupni imenovalec v obeh primerih: dostava se zavleče za nekaj dni in treba je tekati na drugi konec (sicer ne prevelikega) mesta ter osebno dvigovati pisma. STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Ista prošnja velja za naročanje zbornika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, kjer bodo objavljeni tudi seznami tekmovalcev in mentorjev, kar velja kot dokazilo za napredovanje. Obe publikaciji sodita v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa sta tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 6. 4. 2000 Minister za šolstvo in šport je objavil spremembe pravilnika o sofinanciranju asistentov stažistov (UL RS 31/2000). 6. 4. 2000 Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo bo 13. t. m. ob 10. uri kolokvij o umetniškem govoru. Pripravila ga je mag. Katarina Podbevšek, sodelovali pa bodo Barbara Pušić, Marko Stabej, Mojca Kreft, Kristjan Muck, Gordana Varošanec-Škarić, Aleš Valič, Aleš Jan, Igor Koršič, Ivo Škarić, Tatjana Stanič, Jože Faganel, Tone Kuntner, Majda Grbac, Katja Podbevšek, Emica Antončič, Primož Vitez, Rudenka Nabergoj. 7. 4. 2000 Katoliška knjigarna v Gorici je pripravila predstavitev knjige Obzorja slovenske književnosti. Zbirko literarnovednih študij častnega člana SD, akad. prof. dr. Franceta Bernika, je predstavil Janez Povše. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Novi glas 6. 4. 2000, št. 13, str. 6; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 6. 9. 4. 2000 Medtem ko sta bila prejšnji teden objavljena poročilo in fotografija s predstavitve Modrovega stvarnega in imenskega kazala k Škrabčevim zbranim spisom v Novi Gorici (Družina 2. 4. 2000, št. 14, str. 11), je v današnji Družini (št. 15, str. 9) Jože Zadravec objavil celostranski pogovor s častnim članom SD, prof. Jankom Modrom. Fotografija v ?slovenskem katoliškem tedniku? je zbudila toliko pozornosti, kot da bi udeležence pokazali po televiziji. 10. 4. 2000 Revija Literatura je v svoji knjižni zbirki Pristopi izdala peto knjigo dr. Marka Juvana Vezi besedila, dr. Tomo Virk in dr. Matevž Kos, nova docenta na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, pa sta ugledala izid svojih dveh knjig. Tomo Virk je napisal Strah pred naivnostjo, Matevž Kos pa zbirko 121 člankov Kritike in refleksija. Četrta knjiga je delo Vanese Matajc Osvetljave. 10. 4. 2000 Slovensko društvo za primerjalno književnost je pripravilo predavanji iz cikla avtorskih poetik. Ivo Svetina bo v torek, 11. t. m., govoril o svoji poetiki od Šeherezade do Ojdipa, Andrej Medved pa je svoje predavanje, ki ga bo imel 20. t. m., naslovil Avtopoetika kot zagovor Poezije. Obe srečanji bosta v mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. 11. 4. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 3, str. 8?9) je prof. dr. Miran Hladnik predstavil diskusijsko skupino Slovlit. Lepo, da ni pozabil omeniti tudi Kronike in njene spletne različice. Naš kolega, sicer pa tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic, je prispeval članek o vladni plačni politiki (str. 18?19). S TUJEGA ZELNIKA * * * Bolje je imeti v torbi kot pa živeti od upanja. Prazen želodec ne prebavlja upanja. Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Kdor živi od upanja, umre od lakote. * * * Kdor ne upa, se ničesar ne boji. Kdor ničesar ne upa, ni nikoli razočaran. Kdor ne upa na dobro, se ne boji slabega. Kdor lovi upanje, ulovi meglo. Treba je upati na dobro, slabo pride samo. Deževno jutro se lahko spremeni v sončen dan. * * * Pregovori in rekla o upanju. 11. 4. 2000 Novomeška območna skupnost Društva katoliških pedagogov je gostila častno članico SD, prof. Berto Golob, ki je predavala o poslanstvu vernega učitelja. Povedala je, naj učitelj vzgaja sproti, pri vzgoji naj bo vztrajen, dosleden, odnos do otroka naj bo pristen, krivica, storjena otroku, se ne odpušča in je smrtni greh. Za manj razgledane, pa radovedne bi bila verjetno zanimiva objava molitve Tomaža Akvinskega, ki ji je pomagala na poklicni poti. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 19. 12. 4. 2000 Pošta Slovenije nam je vljudno odgovorila, da je komisija proučila naš predlog za izdajo priložnostnih znamk (prim. Kroniko 13. 2. 2000), vendar bodo v letu 2001 v seriji Znameniti Slovenci izdali znamke z motivi Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Ivana Tavčarja (ne pa Valvasorja in Trubarja). 13. 4. 2000 Historični seminar je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pripravil predavanje dr. Darka Dolinarja Ljubljanska univerza in problem Franceta Kidriča (1919?1920). 13. 4. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 87, str. 15) je častni član SD, dr. Aleksander Skaza, dopolnil članek Branka Sobana o ruskem filologu J. Etkindu, ki je izšel v prejšnji številki KL. 13. 4. 2000 Opozorimo naj na oddajo III. programa Radia Slovenija Trojna spirala, v kateri so predstavili projekt, ki je potekal od 1995 do 1998. Pod vodstvom Goranke Kreačič in Marte Merkun so učenci na OŠ Preserje (pod Krimom) zbirali domača hišna imena v krajevnih skupnostih Podpeč-Preserje in Rakitna. Ista ekipa dela zdaj na še širšem projektu, tj. na spoznavanju ostankov poznoantičnih utrdb (claustra), ki se začenjajo na Reki in prek Notranjske in alpskih pobočij segajo celo do avstrijske Koroške. Naloga bo povezala tudi otroke iz Kanalske doline in Koroške. Česa vse se Slovenci ne spomnimo! Raziskovalna naloga je želela na preprost, poljuden način pojasniti pomen hišnih imen, in če je bilo mogoče tudi nastanek oziroma izvor. Ob tem so upoštevali tudi mnenja strokovnjakov za jezikoslovje. Natančna znanstvena analiza posameznih besed, razlaga besedotvorja, ugotavljanje različnih osnov in vplivov ? vse to je stvar jezikoslovcev in sodi na posebno znanstveno področje. Pripravili so tudi razstavno gradivo, ki so ga predstavili na razstavah v šolskem Epicentru pri DZS v Ljubljani, na Dnevih slovenskega izobraževanja, v domu krajanov v Vnanjih Goricah in Polhovem Gradcu ter na razstavi Podeželje se predstavi. Raziskovalna naloga je po odzivu krajanov, ki so prispevali pojasnila in dopolnila, doživela že drugo, popravljeno izdajo. Danes obsega tudi vrsto fotografij zanimivih starih domačij v celoti ali le njihovih posebnosti (vhodna vrata, poslikave na pročeljih hiš ...). LJUDSKO IZROČILO * * * Marja Boršnik je doživela eno svojih najhujših travm, ko je morala oceniti neko disertacijo o rodu in mladosti Ivana Tavčarja. V obsežni tezi, ki je nastajala celo večnost, je kandidat nesporno dokazal, da je bil pisatelj spočet, ko zakonskega očeta dalj časa ni bilo doma, in pisatelj sploh ni mogel biti njegov sin. Vseeno pa je kandidat v svojem navdušenju raziskal korenine in značajske poteze neresničnega očetovega rodu daleč v pretekla stoletja, čeprav ta rod s pisateljevimi podedovanimi lastnostmi nima nič skupnega. Disertacija je bila vseeno uspešno ubranjena. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 13. 4. 2000 Naša tajnica Jana Zemljarič Miklavčič ponovno teka po Centru za strokovno spopolnjevanje in dopolnjuje naše vloge, da bi jesenski kongres in drugi seminarji Slavističnega društva Slovenije prišli v katalog in kolegom prinesli točke za napredovanje. Tokrat hočejo imeti kar naš celoten statut, da bodo preverili, če smo si med naloge društva zapisali tudi izpopolnjevanje članov. 14. 4. 2000 Tridnevni primorski slovenistični dnevi so bili tudi letos bogati in zanimivi. Obravnavali so primorsko kratko pripovedno prozo: Zoran Božič je spregovoril o simboliki vode pri Kosmaču, Preglju in Prešernu, Vera Tuta Ban je prikazala Pregljevo delo, Janez Dolenc je poročal o urejanju Pregljevega zbranega dela, Zoltan Jan je osvetlil Bogomira Magajno, Adrijan Pahor je razčlenil raznovrstnost Rebulove novelistike, Silvo Fatur pa analiziral Kosmačev Pomladni dan. Sodobne primorske pisatelje so obravnavale Marija Cenda (Borisa Pangerca), Jasna Čebron (Marjana Tomšiča) in Alferija Bržan (Edelmana Jurinčiča). Na okrogli mizi so obravnavali metodična vprašanja pouka slovenskega jezika: Marija Mercina je podala zanimivo analizo napak v pisnih izdelkih gimnazijcev, Ksenija Černigoj je poročala o raziskovalni nalogi slenga osnovnošolcev, Silvija Mislej je spregovorila o vplivu prvega jezika na slovenski knjižni jezik osnovnošolcev, Majda Kaučič-Baša je tudi tokrat predstavila sociolingvistična vprašanja v obmejnem prostoru. Na potepu po bošteranski Istri so se imeli lepo, saj so spoznavali tisti del cvetoče Istre, kjer uspeva najboljši refošk. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Primorski dnevnik 13. 4. 2000, št. 85, str. 10; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 13; Primorske novice 18. 4. 2000, št. 31, str. 15. 15. 4. 2000 Revija 2000 (št. 127?128) je objavila prispevke s simpozija ob 150-letnici našega prvega političnega programa Zedinjena Slovenija. Sodelovali so tudi člani našega društva: Ciril Zlobec je v imenu SAZU pozdravil udeležence, Matjaž Kmecl je prikazal slovenski duhovni okvir marčne revolucije, Boris Paternu je določil Prešernovo mesto v dozorevanju narodne zavesti, Taras Kermauner je označil odmev narodne prebuje v slovenski dramatiki. 16. 4. 2000 Po dolgih letih je ponovno izšla Revija o knjigi, ki so jo včasih brezplačno prejemali vsi ljubitelji slovenske knjige. V današnjih časih je treba za revijo nekaj malega plačati, prinaša pa množico koristnih informacij o knjižnih novostih; pogrešamo le naslove založb, saj marsikdo naroči knjigo neposredno pri izdajatelju, ki pa jih je dandanes nepregledno število, pa še naslove dokaj pogosto spreminjajo. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 16. 4. 2000 Ko sta nam tudi zadnji avtorici končno poslali svoje korekture, smo lahko zaključili urejanje desetega Zbornika Slavističnega društva Slovenije, ki bo vseboval gradivo s celjskega kongresa. 17. 4. 2000 V tretji številki Jezika in slovstva lahko preberete obvestila in razpise Slavističnega društva Slovenije, predvsem pa vrsto zanimivih strokovno-znanstvenih prispevkov. Metka Kordigel piše o svojih izkušnjah poučevanja literarne teorije v drugem triletju OŠ; Pavao Tekavčić poroča, kako Željka Čorak v memoarsko-lirski knjigi Črepinje opisuje Slovenijo; Alenka Kepic Mohar primerja tri kafkovske romaneskne svetove (Jančarjevega Galjota, Lainščkovega Starega pila in Proces Vlada Žabota); Gregor Kocijan se spominja jubileja bibliografa Jožeta Munde; objavljeni pa sta tudi dve poljski oceni slovensko-poljskega slovarja 17. 4. 2000 Komisija za slovenščino na tujih univerzah, ki deluje pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripravlja dvodnevno strokovno srečanje lektorjev slovenščine kot tujega jezika. Načrtujejo tudi okroglo mizo o položaju slovenščine na tujih univerzah. 18. 4. 2000 Podpisali smo pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport za sofinanciranje tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Letos so nam namenili 140.000 SIT manj kot lani, tako da razpolaga Slavistično društvo Slovenije za tekmovanje 9252 tekmovalcev s 610.000 SIT, ki jih bo razdelilo pokrajinskim Slavističnim društvom. 19. 4. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Maribor je za svoje tekmovalce v znanju materinščine pripravilo svečano podelitev Cankarjevih priznanj. Na njej je bilo podeljenih 182 srebrnih in 37 zlatih priznanj. Izjemno uspeli kulturni program z naslovom Ta svet je pesmi vreden je pripravila skupina študentov s slavističnega oddelka Pedagoške fakultete pod mentorstvom mag. Draga Unuka. Pomisel: ker so s slovesnostjo tako pohiteli, bi lahko prišlo do katastrofe, ker podpisane listine priznanj skora da ne bi bile pravočasno v Mariboru. 19. 4. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je dobil pooblastilo za pripravo vsega, kar je potrebno, da bi Državni svet RS lahko sprožil zakonodajni postopek za sprejem zakona o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika. Odgovor ministra za kulturo, ki ga je svet prejel 11. t. m., kaže, da se sedanjemu ministru (pa tudi ministrskemu kandidatu) ureditev tega vprašanja ne zdi potrebna. VABILO * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo čimprej. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. * * * 20. 4. 2000 Z današnje naslovnice Dela se poredno smehlja doc. dr. Marko Stabej, ki so mu v Književnih listih (str. 15) objavili obsežen intervju Zavzemanje za jezik še ni jezikovna politika. Na isti strani častna članica SD, prof. dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Pasji Tango Aleša Čara. 21. 4. 2000 Na fotografiji ob podpisu kolektivne pogodbe za področje vzgoje in izobraževanja, ki obeta vsaj malo višje plače v šolstvu, je v današnjem Delu (št. 94, str. 3) ovekovečen tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic. 22. 4.2000 Ministrstvo za šolstvo in šport RS je objavilo rezultate vpisa za akademsko leto 2000/2001. Razveseljivo je, da se je na obeh univerzah prijavilo več kandidatov za študij slovenščine, kot je zanje razpisanih mest. Dvopredmetni študij slovenščine v Ljubljani ima po dolgih letih spet omejitev vpisa. VISOKOŠOLSKI ZAVOD REDNI IZREDNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RAZPIS PRIJAVE RAZPIS PRIJAVE FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 40 65 10 1 Primerjalna književnost 20 29 3 0 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 80 127 20 5 Hrvaški, srbski in makedonski jezik 60 18 5 3 Ruski jezik 40 48 5 2 Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 4 5 1 Primerjalno jezikoslovje 50 4 ? ? Splošno jezikoslovje 50 5 ? ? Primerjalna književnost 40 71 3 2 PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo 60 64 15 6 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo in ... 90 64 15 4 22. 4. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 92, str. 23?24) član SD, prof. Mihael Bregant, v članku z nadnaslovom Naš bilingvizem in druge možnosti objavlja zanimiva opažanja, kako ravnajo dvojezični otroci v različnih okoliščinah sporazumevanja. 23. 4. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik v velikonočni številki Družine (št. 16?17, str. 19) Janez Gradišnik opozarja, da pri prevzemanju tujih jezikovnih prvin v slovenščino deluje tudi estetski kriterij, to je splošno priznani občutek, kaj je lepo in kaj grdo zveni. Temu dejavniku pripisuje zasluge, da domala nihče več ne uporablja besede ajzenponar, šraufcigar itd. Tudi tokrat se pokaže, kako potreben bi bil zakon o rabi slovenskega jezika. 25. 4.2000 V Delovi prilogi Šolstvo (št. 96, str. 10) je v intervjuju Otroke učim pripovedovati pravljice predstavljeno plodno delo naše kolegice prof. Vike Slabe. 27. 4. 2000 Te dni so naročniki Slavistične revije prejeli zaključno, četrto številko lanskega, 47. letnika. Iz bogate vsebine: Tomo Korošec piše o prvem slovenskem oglaševalnem besedilu, Marko Juvan o medbesedilnosti, Ina Ferbežar o merljivosti jezika, Aleksander Bjelčević o cezuri v slovenskem in srbohrvaškem verzu, Metka Furlan o rezijanski besedi za ovna, István Lukács obravnava simboliko imen pri Krleži in Cankarju, Fedora Ferluga Petronio predstavlja poetiko Momčila Nastasijevića. Številko zaključujejo štiri recenzije, ki jih je napisalo osem kolegic in kolegov. 28. 4. 2000 Vlada RS je poleg drugih imenovala tudi akad. prof dr. Janka Kosa za člana sveta za kulturo. Prim. Delo 28. 4. 2000, št. 98, str. 6. 30. 4. 2000 Častni član SD, akad. prof. dr. Jože Toporišič, ne bi ?nič žaloval, če bi se potujčevalci naše države preselili v domovanja tujih jezikov, ki so jim tako pri srcu?. V intervjuju, ki ga je prof. Jože Zadravec objavil v Družini (št. 18, str. 9), izvemo marsikaj zanimivega o delu našega profesorja, vendar ničesar o spoštovanju pravopisnih pravil v cerkvenih krogih. 3. 5. 2000 Velikonočni, državni, delavski in partizanski prazniki so med soncem in dežjem minili brez večjih pretresov (nič beljenja, nobenega popotovanja, le nekaj razveseljujočih obiskov, predvsem pisanje obljubljenih člankov in izpolnjevanje dolgov). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Ko so neko gospo vprašali, če je res, da se ločuje, je odgovorila: ?Sploh ne: ko se je sesul naš računalnik, sem ugotovila, da je moj mož prav prijazen in zanimiv sogovornik.? * * * (Ob pomanjkanju slovenističnih anekdot se ravnamo po stari ugotovitvi, da v sili hudič še muhe žre (namesto duš), in objavljamo malce aktualizirani dovtip.) * * * Vsako slovenistično anekdoto bomo nagradili s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovita. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 3. 5. 2000 Znanstvenoraziskovalni center SAZU zbira predloge za svoje častne člane, kandidate za zlati znak ZRC itd. Razpis je objavljen v Delu 3. 5. 2000, št. 100, str. 15. 4. 5. 2000 Andragoški center RS je v današnjem Delu (št. 101, str. 2) objavil razpis za podelitev andragoških priznanj. Do 3. junija pričakujejo tudi vaše predloge. 4. 5. 2000 Petomajsko priznanje, ki ga podeljuje občina Ajdovščina v spomin na razglasitev prve slovenske vlade, je prejela naša kolegica Irena Šinkovec. Prim. Primorske novice 28. 4. 2000, št. 34, str. 6. 4. 5. 2000 Pred kratkim je izšel bogat in obsežen zbornik 24 referatov z lanskega mednarodnega simpozija Prešernovi dnevi v Kranju (prim. Kroniko 2. 2. 1999). Zbornik je izdala Mestna občina Kranj, uredil pa uredniški odbor, v katerem so delovali Boris Paternu, Nace Šumi, Franc Drolc (tudi jezikovni pregled) in Mira Starc. 5. 5. 2000 Članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, iz Celovca nas je povabila v Gostiče Lausegger v Podnu na Koroškem, kjer je župan boroveljske občine odprl razstavo Od zrnja do kruha iz črne kuhinje. Člane SD naj spomnimo na njen videofilm Kruh iz črne kuhinje. Dodatna pojasnila pri avtorici dr. Herti Maurer-Lausegger, tel. 00 43 (0)664 / 1315102. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Na tisoč neumnih pride en pameten in trije, ki se za take imajo. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. SD Novo mesto je imelo zaključno slovesnost v Metliki, SD Nova Gorica pa je podelilo srebrna in zlata Cankarjeva priznanja na prijazni prireditvi 12. maja v novi stavbi Goriške knjižnice Franceta Bevka. V Celju so nagrajence počastili 15. 5. 2000 v Veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik Slavističnega društva Slovenije obžaluje, da se ni mogel odzvati vsem vabilom. Posebno med tednom je težko vedno znova ?špricati šolo?. Podatki o letošnjem tekmovanju so dostopni na spletni strani Zavoda za šolstvo, objavljeni pa tudi v Šolskih razgledih 13. 5. 2000, št. 9, str. 7. Kot vedno bo celotno poročilo izšlo v posebnem zborniku. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Ljubljana je tudi letos pripravilo svečanost na Vrhniki. Častni gost slovesnosti, akad. prof. dr. Boris Paternu, je povedal, da zavida vsem mentorjem letošnjega tekmovanja, ker so imeli privilegij, da spoznajo, kako današnja genera-cija bere Prešerna. Vrhniški župan, Vinko Tomšič, je izrazil željo, da bi Slavistično društvo in občina podpisala poseben sporazum o sodelovanju pri vsakoletnem tekmovanju v znanju materinščine. Na Vrhniki bi bilo možno pripravljati tudi vsakoletne seminarje mentorjev za to tekmovanja. Upamo, da bodo ljubljanski kolegi izkoristili naklonjenost. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Hčerka gostilničarke Marije Sadnikar, Ivana Wohlmuth - Sadnikar, pripoveduje, kako je njena mati Franceta Prešerna nekoč vprašala, zakaj tako rad in pogosto hodi na Šmarno goro. Odgovoril ji je: ?Šmarna gora je moja teta.? ?Kako to,? se je začudila. ?Ker ima mojega strica.? Pesnikov stric, župnik Jakob Prešeren, ki je bil vrsto let na Šmarni gori, pod stricem pa je teta. Janez Mušič: Sila spomina, Ljubljana 1986, str. 185. Spomin smo si osvežili na letošnji vrhniški podelitvi Cankarjevih priznanj. 6. 5. 2000 Za simpozij ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, ki je bil organiziran v Domu prosvete v Tinjah na Koroškem, je pripravil predavanje Prešeren v evropskem pesniškem izročilu častni član SD, prof. dr. Matjaž Kmecl, ki pa ga na sami prireditvi ni bilo. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 11. 11. 5. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je pred začetkom zakonodajnega postopka želel preveriti, koliko strokovna javnost podpira zakon o rabi slovenskega jezika, in povabil predstavnike najvišjih ustanov, ki se poklicno ukvarjajo s slovenščino. Ker ni želel ponovitve blokade lanske seje Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec (prim. Kroniko 4. 9. 1999, 27. 10. 1999 itd.), na javno sejo ni osebno povabil tistih dveh članov tega telesa, ki zakonu nasprotujeta, pa se mu je namen ponesrečil, ker so častno članico SD o seji vestno obvestili njeni informatorji. In tako smo imeli še eno reprizo že povedanega, ne da bi kdo zardel, ker že več kot štiri leta ovira vse, pri čemer ni sodeloval, sam pa ne dela drugega kot brani lastne institucionalne pozicije, da jih drugi ne bi prevzeli. Za zdaj je vendarle dogovorjeno, da se blokada obide in da dr. Janez Dular pregleda ter po lastni presoji upošteva dosedanje pripombe k zakonskemu osnutku in do 25. maja pripravi novo različico. Prim. Delo 12. 5. 2000, št. 108, str. 7. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI "Leta 1990 ni hotelo vodstvo novega parlamenta dati strehe niti Jezikovnemu razsodišču (to je dotlej delovalo pod okriljem SZDL). [...] Zakonski osnutek [o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku RS], kakršen se je oblikoval do januarja 1997, se že tri leta valja in trohni v predalu omenjene skupine [Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec]. Tja ga je ?odložil? sedanji minister za kulturo [Jože Školč] in ga prepustil ?delovnemu ritmu? skupine. Ta si je osnutek prvič ogledala pred več kakor dvema letoma, in ker člani niso bili enotnega mnenja, so sklenili, da bodo do naslednje seje pripravili svoja pisna mnenja. Ta, naslednja seja se je zgodila čez eno leto in pol, tj. novembra 1999. Na njej se je izkazalo, da večina članov odločno podpira predlog za izdajo zakona ter da imajo obravnavani osnutek za ustrezno podlago, ki bi jo bilo mogoče v nadaljevanju zakonodajnega postopka seveda še dopolniti in izboljšati. Vzporedno s tem pa je v ozadju očitno tekel neki drug postopek: minister za kulturo se je ? najbrž zaradi pritiska javnosti (pisma bralcev, izjava Slavističnega društva Slovenije ipd.) ? pozanimal, kako napreduje presoja omenjenega zakonskega osnutka v delovni skupini, in že februarja 1999 (devet mesecev pred omenjeno novembrsko sejo, ki je osnutku večinsko izrekla načelno podporo) na televiziji razglašal, da je osnutek po presoji delovne skupine popolnoma neuporaben oziroma nezrel za nadaljnjo obravnavo. Kdo mu je (v imenu delovne skupine?) sporočil tako mnenje, in to celo v času, ko skupina zaradi bolezni predsednice sploh ni delovala? No, če bi bil osnutek res ?popolnoma neuporaben?, bi pravni in jezikoslovni strokovnjaki to že zdavnaj lahko ugotovili ter v tem času izdelali boljšega ? če bi bila politična volja za dosego dobre in potrebne reči močnejša od pehanja za osebnim ali političnim prestižem ?Zgodovina slovenske slovenistike bo nekoč morala odgovoriti na vprašanje, ali je šlo za nezmožnost, ali za malomarnost, ali za kulturnopolitično sabotažo." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 12. 5. 2000 V Padovi se je zbrala skupina častnih članov Slavističnega društva Slovenije. Častna članica prof. Lojzka Bratuž je predstavila v italijanščino prevedeno monografijo častnega člana, akad. prof. dr. Borisa Paternuja, o Francetu Prešernu, ki jo je izdala goriška Mohorjeva družba, vsaj ena častna članica pa je bila med publiko. Prim. Primorski dnevnik 12. 5. 2000, št. 109, str. 12; Novi glas 11. 5. 2000, št. 17, str. 6; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 12. 5. 2000 Društvo slovenskih pisateljev je Ignaciji J. Fridl slovesno podelilo nagrado Josipa Stritarja, ki je namenjena mladim kritikom. Prim. Delo 13. 5. 2000, št. 109, str. 7. 13. 5. 2000 Na povabilo profesorja za slovensko književnost in jezik na videnski univerzi, prof. Nikolaja Mikhajlova, je častni član SD, prof. Pavle Merk?, predaval o narečjih Beneške Slovenije in posebno pozornost namenil terskemu. Po načelu domačijske bližine je predavanje zaključil s starim terskim receptom za pripravo polente s čebulo. (Naš tržaški prijatelj kot Ramovšev učenec zagovarja pisavo Viden namesto Videm, zato je zapis videnska univerza zavesten.) Prim. Primorski dnevnik 13. 5. 2000, št. 110, str. 3; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 13. 5. 2000 Kdor goji iluzije, da bi postal ravnatelj brez strankarske podpore, si lahko v današnjih Šolskih razgledih ogleda pogoje za vpis v šolo ravnateljev in številne ravnateljske razpise. V naslednjih številkah bodo objavljeni razpisi prostih delovnih mest, ki prav pridejo tistim, ki ne želijo spremembe dela, pač pa le novo okolje. 14. 5. 2000 Koprsko družinsko podjetje za založništvo in knjigarnarstvo Libris je izdalo letošnjo drugo knjigo prof. Silva Faturja Prešeren ? Kam? Kot je njen pisec razložil v letošnji prvi številki revije Slovenščina v šoli, je lanske najboljše maturante povprašal, katere Prešernove pesmi se po njihovem mnenju zdijo najbolj primerne za srednješolsko rabo. Tako je nastal izbor petnajstih pesmi po izboru 23 maturantov. 14. 5. 2000 V letošnji drugi številki revije Slavjanovedenie, ki jo izdaja Ruska akademija znanosti, N. B. Metkovska poroča o mednarodnem simpoziju o Svetem pismu, ki je bil v Ljubljani 1996, oziroma o zborniku Interpretacija Svetega pisma. 17. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Pedagoške fakultete v Mariboru je dobil novo doktorico znanosti. Naziv si je pridobila dr. Dragica Haramija z uspešnim zagovorom disertacije z naslovom Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Iskrene čestitke! 17. 5. 2000 Arhiv republike Slovenije je v sodelovanju z ruskimi ustanovami pripravil razstavo Žiga Herberstein, odkritelj Rusije. V Narodni galeriji si jo je mogoče ogledati do 18. junija. 17. 5. 2000 V današnjem Magu (št. 20, str. 4 in 43) naš kolega prof. Jože Horvat komentira sestanek predstavnikov strokovne javnosti v državnem svetu in dogajanja okrog zakonskega osnutka o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Zanimive podrobnosti o nastopih častne članice SD, prof. dr. Brede Pogorelec, ki je med drugim vsem navzočim očitala zabitost in dodala, da bomo že dobili zakon o slovenščini, vendar takšnega, kakršnega bo sama napravila. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Mislim, da nas ne ogroža angleščina,ogrožamo se mi sami, saj ne storimo ničesar, da bi svojemu jeziku zagotovili položaj, ki mu gre." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 19. 5. 2000 Zaključno dvodnevno poučno popotovanje po Bogomilinih in Črtomirovih poteh, ki so ga za dvajset najuspešnejših (ne zlatih, pač pa kar diamantnih) tekmovalcev za Cankarjevo priznanje pripravili svetovalci za slovenski jezik Zavoda RS za šolstvo. Prvi dan so si skozi oči naših dedov ogledali Bled in Blejski otok, Ajdovski gradec in Bohinj jim je v dežju razkazal domačin in častni član SD, dr. Joža Mahnič, med branjem odlomkov iz Krsta pri Savici so se ?sprehodili? do slapa Savice, drugi dan pa so obiskali Kranj in Prešernovo rojstno hišo, ki je bila odkupljena in preurejena v kulturni spomenik s prostovoljnimi prispevki slovenske mladine. Na slovesni večerji so jih pozdravili prof. Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Zoltan Jan, predsednik SD, in prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja, ki je vodil slovesnost in se med nagovorom ni mogel spomniti priimka svojega ?šefa? (očitno ga med nočnimi morami njegova podoba ne preganja tako zelo kot skrbi zaradi tekmovanja). Večer je popestrila dramska igralka Jerica Mrzel, ki je pela Prešernove poezije. (Pripravljena je priti tudi na šole; tel. 041 72 82 27.) Tekmovalka Karmen Bukvič iz Osnovne šole Videm pri Ptuju je vsem prisotnim poklonila prijazno predstavitveno mapo njihovega kraja in naravoslovne učne poti, na katero vabijo vse bralce Kronike, ki bodo pripravili kako poučno popotovanje po Dravskem polju in Halozah, krajinskem parku Šturmovci itd. Dodatna pojasnila in pomoč dobite na OŠ Videm (tel. 062 764 12 31; http://www2.arnes.si/~ovidempriptujmb/). Diamantnik Črto Kreft s ptujske gimnazije je moral že v soboto zjutraj tekmovati v znanju kemije, zato ga je predsednik peljal v Ljubljano. Ker ima sopotnik zlata priznanja na vseh mogočih področjih, ga je predsednik med potjo zasliševal, kako je med zlatniki drugih tekmovanj. Pravi, da se je imel na Cankarjevem poučnem popotovanju najbolje, le tabor mladih matematikov v Plemljevi hiši na Bledu se mu je zdel zanimivejši, ker so imeli ves teden izpolnjen s praktičnimi in konkretnimi vsebinami. Morda ne bi bilo slabo, če bi pripravili tudi slovenistični tabor? 19. 5. 2000 Izšel je tudi zbornik o letošnjem vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Kot vedno prinaša vse naloge objektivnega tipa, rezultate tekmovanja (kar velja kot dokazilo pri postopkih za napredovanje učiteljev), izbor najboljših esejev, pravilnik o tekmovanju, dodan pa je tudi zgodovinski pregled razvoja tekmovanja, ki ga je skrbno pripravil prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja. NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 19. 5. 2000 Tajnica SD, Jana Zemljarič Miklvčič, je zbrala vse kilograme papirja in odposlala celotno dokumentacijo, ki je potrebna, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. 19. 5. 2000 V letošnji drugi številki Zvona (str. 81?82) organizatorji literarnovednega simpozija o Antonu Slodnjaku s slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani odgovorjajo prof. Francetu Piberniku, ki jim je v polemični ?glosi? Kdo se bo opravičil (Zvon 2000, št. 1, str. 78?80) očital, da dolg do odstavljenega profesorja ni poravnan (prim. Kroniko 9. 3. 2000). Jasno je povedano, da je pri profesorjevi upokojitvi imel največjo vlogo Dušan Pirjevec, kar ni všeč mnogim, ki prikazujejo njegov pomen le v nasprotovanju komunistični oblasti. 19. 5. 2000 V televizijski oddaji Polnočni klub (TV SLO 1) so se o zakonskem osnutku o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika z voditeljico Alenko Zor Simoniti pogovarjali dr. Janez Dular, dr. Boris A. Novak, dr. Marko Stabej in dr. Zoltan Jan. Zanimiv enourni pogovor je pokazal, da zakon o slovenščini ni nobena prisila in da ne ogroža nobenega stolčka ali obstoječe ustanove, ampak ponuja možnost za širše in učinkovitejše delovanje za jezikovno kulturo. Ponovitev oddaje v ponedeljek, 22. maja. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Posebne zakone o varstvu domačega jezika poznajo tudi nekatere druge države, npr. Francija, skandinavske države, Poljska. Če pregledamo tujo zakonodajo, se nam razkrije zakonitost, da rabo jezika zakonsko predpisujejo skoraj povsod, kjer ni (zadosti) samoumevna. [...] ko je na nekaterih območjih ZDA močno narasel delež špansko govorečega prebivalstva, se je tam začelo govoriti o ogroženosti angleščine in o potrebnosti njenega zakonskega predpisovanja. Raba angleščine je zakonsko močno zavarovana v Kanadi (Quebec!) in sploh po državah, kjer ni samoumevna, vštevši britanske kolonije." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 20. 5. 2000 O izkušnjah z nivojskim poukom pri slovenščini na Osnovni šoli Polzela poroča v današnjem Delu (št. 115, str. 3) Andreja Žibret, ki se ni pozabila spotakniti ob teze kandidata za ministra za šolstvo. 21. 5. 2000 Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren, ki je uspešno postavilo spomenik pesniku, čigar ime nosi, pripravlja postavitev spomenika našemu rojaku Žigi Herbersteinu v Moskvi in izid dvojezične knjige Žiga Herberstein ? vojščak, diplomat, državnik in mirotvorec. Doprsni kip bo stal v atriju moskovske Vsezvezne knjižnice tuje literature. Zbirajo prostovoljne prispevke, da bi lahko uresničili projekt, ki je ocenjen na več kot 20.000 dolarjev. Vse prisrčno pozdravljata Just Rugel in Milan Smolej (V.P.O. Box 17, 103104 Moscow, RF, tel. 7 095 202 2724, faks 7 095 200 1237, e-naslov drpreseren na bigfoot.com). SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "[...] kazni niso predvidene za kršilce jezikovne norme (tj. za tiste, ki bi naredili kako slovnično ali pravopisno napako, uporabili kako nepotrebno prevzeto besedo ipd.), temveč za tiste, ki bi pri javnem sporazumevanju uporabljali namesto slovenščine tuji jezik. [...] Kaznovano bi bilo npr. podjetje (in njegov direktor), ki bi nas sredi Ljubljane posiljeval s plakati European Fashion Designing by Mura [...]" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 22. 5. 2000 Izšla je letošnja druga številka Slovenščine v šoli, v kateri Lidija Venko piše o povezovanju jezikovne likovne vzgoje s pomočjo stripa, prispevka o obravnavi neumetnostnega besedila v OŠ sta napisali Olga Koplan in Irena Ornik, o novih načinih preverjanja znanja nas seznanjajo Marta Gaber, Vida Cajner in Vlasta Črešnik, v rubriki prenova pouka slovenščine sodelujejo Nada Majcen, Milena Kerndl, Nevenka Janež in Bojana Verdinek, prispevke k srednješolski metodiki so pripravile Marjana Ivančič, Sonja Žilavec, Vesna Celarc in Andreja Gumezej. Boža Krakar Vogel se je povrnila k vprašanju, kako poučevati književnost, Andreja Žele pa je ocenila lanskoletni zvezek Klasja Slovenska slovstvena folklora. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Pred nekaj dnevi [konec marca] se je v državnem zboru iztekla prva obravnava Zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah, vlada je že sprejela sugestijo diplomatov, češ da je treba zaradi zahtev bruseljskih pogajalcev črtati tisto zakonsko določilo, ki v gospodarskih družbah zahteva sporazumevanje v slovenščini (ne samo slovenskih temeljnih aktov, temveč tudi npr. prošnjo za dopust ali navodilo za varstvo pri delu pa tudi spekter govornega sporazumevanja). Ne zadošča jim črtanje omejitve tujega državljanstva, ne zadošča jim, da bodo tu lahko dobro zaslužili in odnašali dobiček, kamor bodo hoteli, oni se baje čutijo diskriminirane, ker bi se morali s slovenskim sodelavcem sporazumevati po slovensko." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 23. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je organiziral strokovno poučno popotovanje v Porabje in Radgonski kot. Ekskurzije, ki so jo vodili prof. dr. Ludvik Olas (geografski del), prof. dr. Zinka Zorko, doc. dr. Mihaela Koletnik (jezikovni del) in asist. mag. Jožica Čeh (literanozgodovinski del), se je udeležilo 50 študentov in predavateljev. Ustavili so se v Monoštru na uredništvu časopisa Porabje in v Gornjem Seniku na tamkajšnji osnovni šoli. Pot jih je nato vodila mimo Jennersdorfa v Radgonski kot in v Potrni (Laafeld) so se udeležili predstavitve videofilmov, ki prikazujejo ljudsko izročilo dvojezične Koroške v Avstriji in jih je posnela dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Ko so imeli pred letom ali dvema stavko v Elanu, se je direktor z delavci, zbranimi na tovarniškem dvorišču, pogajal (in jim posredno grozil z ?drugimi ukrepi?) v hrvaščini. (V katerem drugem podjetju bi se lahko v nemščini.) In ko je Svetovni slovenski kongres pisno pozval kranjskega državnega tožilca, naj ukrepa zoper kršilca ustavne kategorije, je ta ovadbo zavrnil, češ da naša zakonodaja za take primere ne predvideva nobene sankcije. (Neverjetno: res je ne predvideva!)" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 24. 5. 2000 Ker smo/bomo šolniki dva delovna dneva ?pomladanskih očitnic? nadomestili, se sprašujemo, kaj počnejo naši sindikati, ki dovoljujejo šolskim birokratom, da večajo število dni pouka in tako prispevajo k razvrednotenju našega dela (več dni dela za enako plačilo pomeni slabše plačano delo). Spomnimo naj, da ima v zdravstvu, sodstvu itd. vsak drugi delavec dopust po štirideset delovnih dni (brez sobot). Nam pa kradejo tako imenovane počitnice, čeprav je bilo do letos, kljub prerazporeditvi, komajda toliko prostih dni kot v socialistični Jugoslaviji, da o novih in novih ? neplačanih ? nalogah ne govorimo in niti ne omenjamo, da so ostali delavci prešli z 42-urnega delavnika na 40-urnega. 24. 5. 2000 Pospešeno tečejo priprave in zbiranje prijav za Celoletno šolo slovenskega jezika 2000/2001. Dodatna pojasnila: Jana Zemljarič Miklavčič, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Aškerčeva 2, p. p. 580, 1001 Ljubljana; e-pošta: center-slo na ff.uni-lj.si. 24. 5. 2000 Šola retorike vabi k vpisu v poletno šolo retorike, ki bo kot 80-urni program potekala v Piranu. Maja in junija bo imel vrsto predavanj o veščini javnega govorjenja in nastopanja dipl. režiser Zdravko Zupančič. Dodatna pojasnila: Šola retorike, Tržaška 2, 1000 Ljubljana; tel. 061 126 57 85, faks 061 125 77 88, e-pošta sola_retorike na siol.net. 24. 5. 2000 Oddelek za strokovno spopolnjevanje Zavoda RS za šolstvo nas je obvestil, da bodo naši seminarji (slovenski slavistični kongres v Portorožu in seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje) uvrščeni v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja in tako vključeni v sistem strokovnega izpopolnjevanja (ter udeležencem prinesli točke za napredovanje v nazive in plačilne razrede). 25. 5. 2000 Revija Primorska srečanja je v 229. številki objavila referate s simpozija o Ljubki Šorli, ki ga je pripravil meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev (glej Kroniko17. 3. 2000 ). S TUJEGA ZELNIKA * * * Prejšnji predsednik SD Celje, prof. Anton Šepetavc, ki poleg vsega ostalega vodi tudi skupino za preprečevanje in pomoč odvisnikom na 1. gimnaziji v Celju, je sodeloval tudi pri knjižici Karla Gržana V svetu omame (Ljubljana: Družina 1999, zbirka Razpotja življenja). Med drugim pove: * * * Treba je živeti z mladostjo svojega časa in ne s časom svoje mladosti. * * * Spomni nas tudi na Nietzschejevega Zaratrusto, kjer najdemo tudi to mesto: "Ali se vas učenci bojijo?" "Ne, saj se tudi jaz ne njih!" 25. 5. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika: Taras Kermauner je te dni (13. aprila) praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše (čeprav je izstopil iz Slavističnega društva Slovenije). Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras. html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http:// www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm ? ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html ? zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. Http://metalab.unc.edu/bosak/ ? Shakespeare v XML-obliki. Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mud faq-p1.html ? vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) ? kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit. edu/jhmurra y/www/HOH.html ? Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http: file://curricula.mit.edu/eliza/ ? oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni.lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/ lit/slovlit.html-l2. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 ? Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ ? vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu znanstveniki in kul-turni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna (24.--30. april) so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.]. Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant (gl. Kroniko 22. 4. 2000) pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. Veneti, naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Trans-cription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen klesa-nega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA / MAGOUREI / GIAoYA / Transkripcija 1: LOJIČKA / MA GOJREI / GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA/ NA GOREJ; / GEE, AH? OJ, JA! / Prevod: ?There is a Lojička on the hill: ?Gee, ah? Oh, yeah!?? Razlaga: JE ? ?is, there is? LOJIČKA ? ?little suetty girl? ? from LOJ ? ?suet? ? IČKA, diminutive (MA) NA ? ?on? ? MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ ? ?mountain, hill? ? metathesis of today?s form ? fem. sg. ? locative with an archaic GOREJ case ending for today?s GORI (GIA) GJA ? ?gee, ah?? ? in the sense of ?Gee, I don?t know? OJA ? ?oh, yes? ? later response. Marc Greenberg spomla-danskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [vpije ona:] ?Ja, o, ? Jezikovni kotiček. Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem ?v 50.-ih letih?, ampak vedno ?v 50. letih?, ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. ?vsakega 5.-ega, 10.- ga in 15.-ega v mesecu?, ali ?s 5-imi tolarji v žepu?, ali ?z 2-ma človekoma? (?z 2-ema človekoma?), kar ne gre. Poučite me, prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. Količina ur pri predmetih. Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanj a in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. ? Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. ? Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. Podiplomski študij na FF. Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. Spletke. Http://members.aol.com/jesenovec ? genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freeb ordello.com/smesko/ ? zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ ? nemš-čina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm ? Gregor Rozman, Soneti in ba-lade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ ? ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Zgodovina. Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Navodila za pošiljanje sporočil. Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiran-jem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. SlovLit mailing list SlovLit na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit lp miran PRIJAVNICA/PRISTOPNA IZJAVA ZA KOLEGE, KI BI ŽELELI BITI/POSTATI ČLANI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE, PA ŠE NISO SPOROČILI SVOJEGA NASLOVA ALI PA SO SE PRESELILI. KER JIH NIMAMO V NOVI EVIDENCI, JIH NE MOREMO OBVEŠČATI IN JIM POŠILJATI ČLANSKEGA GRADIVA. IME IN PRIIMEK: . TOČEN ZASEBNI NASLOV (S POŠTNO ŠTEVILKO): . . IZOBRAZBA: . DELOVNO MESTO: . ČLANARINO ZA LETO 2000 (3000 SIT) PORAVNATE S POLOŽNICO. PRIJAVNICO Z ŽELJO, DA SE ŽELITE VČLANITI V SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, POŠLJITE NA NASLOV: DR. ZOLTAN JAN, CANKARJEVA 84, 5000 NOVA GORICA. Številka: 001-08/92-1/46 Ljubljana, 19. 5. 2000 V skladu s sklepom 34. seje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za družbene dejavnosti z dne 17. 4. 2000 in delovnega sestanka z dne 11. 5. 2000 Vas vabim na javno predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika, ki bo v ponedeljek, dne 5. 6. 2000, ob 12. uri v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Delovno gradivo zakonskega predloga o rabi slovenščine kot uradnega jezika bo predstavil dr. Janez Dular. V želji, da bi omogočili kakovostno obravnavo, Vas prosimo, da s svojimi mnenji in predlogi sodelujete v razpravi in s tem sooblikujete predlog zakona. Delovno gradivo bo kasneje objavljeno v reviji Jezik in slovstvo, že zdaj pa je na voljo pri službi Državnega sveta. Na Vašo željo Vam ga bo posredovala: Sonja Uršič (tel. 061 176 13 69). Vljudno vabljeni! Državni svetnik dr. Zoltan Jan Slavistično društvo Slovenije P O Š T N I N A P L A Č A N A PO POGODBI ŠT. 1/1-H/29-15-1/00 PRI POŠTI 5001 NOVA GORICA TISKOVINA Pošilja: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Člani Slavističnega društva prejemajo glasilo Kronik brezplačno. Izdelek sodi se ne prodaja. Naklada tokratne številke Kronike Slavističnega društva Slovenije je 2200 izvodov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 07:23:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 29 May 2000 07:23:35 +0200 Subject: [SlovLit] =Od_Bože_Krakar-Vogel Message-ID: <001301bfc92e$0bb8c400$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 28. maj 2000 20:31 Subject: slovlit Za Kroniko slavist. društva imam nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april- maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center 2000). 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 4 21:49:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Jun 2000 21:49:13 +0200 Subject: [SlovLit] Junijske spletke Message-ID: <005c01bfce5e$628208c0$7103f9c2@hladnik> Spletke. Http://www.geocities.com/roxdegabba/crtice.html -- črtice avtorja, ki si je nadel psevdonim Rox de Gabba. Http://alja.hypermart.net/TEST1.htm -- Alja Furlan sprejema naročila za pesmi, voščila, vabila, izvirna posvetila, besedila, reklamna sporočila. Http://bos.zrc-sazu.si/beseda.html -- novo mesto in novo ime za slovensko besedilno zbirko Cortes, ki jo ureja Primož Jakopin; zanimalo bi nas, zakaj se je zbirki strežnik filozofske fakultete zameril. Http://members.xoom.com/ThePI/autofol.htm -- Roman Savković obvešča o novem naslovu svoje "avtofolske poezije". Poleg članka Marka Juvana je bil v zadnji številki spletne revije Comparative Literature and Culture zame zanimiv še prispevek Johana F. Hoorna How is Genre Created na naslovu http://www.arts.ualberta.ca/clcwebjournal/clcweb00-2/hoornl-00.html. Drugo. Niku Ježu iskrene čestitke ob podelitvi Sovretove prevajalske nagrade! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 28 11:53:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 28 Jun 2000 11:53:59 +0200 Subject: [SlovLit] =Po_Kekčevih_sledeh Message-ID: <004501bfe0e6$ca2cd960$5b4602c1@ff.unilj.si> V soboto in nedeljo (1. in 2. julija) bo tradicionalno planinsko(-literarno) popotovanje po Kekčevih poteh. Aleš Bjelčevič nas bo tokrat peljal na Pogačnikov dom na Kriških podih. Zbor v soboto ob 10.00 pred FF, posaditev v prisotne avtomobile (pripeljite jih čim več!), vožnja do Aljaževega doma v Vratih. Vzpon skozi Sovatno bo vzel dve do tri ure, tam bomo spali na skupnih ležiščih po ceni 1500 sit na peršono, za tiste s planinsko izkaznico po polovični ceni. Naslednji dan gredo zahtevni na Razor (okoli 2600 m), manj zahtevni pa na Križ (okoli 2400 m). Sledi vrnitev v dolino in domov. Prijave se zbirajo na plakatu, ki je obešen v drugem nadstropju FF na Aškerčevi 2, lahko pa tudi na moj ali Alešev e-naslov: miran.hladnik@guest.arnes.si; aleksander.bjelcevic na ff.uni-lj.si. Ker je to visokogorska tura, se primerno oblecite in opremite in založite s pijačo in jedačo. Vremenska napoved je dobra. s planinskim pozdravom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 07:27:51 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 29 Jun 2000 07:27:51 +0200 Subject: [SlovLit] Bubamara Message-ID: <000901bfe18a$ebd1e0c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Avtor Klemen Lah sporoča: Lutkovna skupina Bubamara vas v nedeljo, 2. julija, ob 11-ih (pred gostilno Maček|LJ) in 19:30 (Ribji trg|LJ) vabi na otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstava bo odigrana v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. Traja približno petindvajset minut in je namenjena otrokom od petega do stotega leta. Natančnejše informacije o predstavi so na volji v sponki [priponko sem pobrisal, ker jih nekateri brkljalniki ne znajo prebrati, mh]. Veselimo se vašega aplavza. On Sunday the 2nd of July the puppet teather Bubamara invites you to a puppet show for children titled Elizabeth Squeak. This performance will be a part of the street theater festival Ana Desetnica. The show starts at 11 o'clock by the pub Maček and at 19:30 on Ribji trg. It lasts approximately twenty five minutes and is suitable for children aged five to one hundred. We are looking forward for your applause. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 5 10:58:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Jul 2000 10:58:59 +0200 Subject: [SlovLit] Julijske spletnoliterarne spodube Message-ID: <000701bfe65f$428d47a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Kako naj avtor sporoči bralcu, da je pametnejši in všečnejši od pripovedovalca? Planinskoliterarna ali literarnoplaninska ekskurzija Po Kekčevih poteh je uspela. Zbralo se je 26 trmastih in vzdržljivih študentov in nekaj personala z ljubljanske in mariborske slavistike (slednjo je pripeljal Miran Štuhec). V megli smo se povzpeli na Križ in posončili na Rušju pri bivaku IV. Spokojno planinsko vzdušje je tistim, ki so bili slučajno kje v bližini, občasno motilo glasno Hladnikovo razmišljanje ob knjigi, ki mu ni dala v miru prespati prejšnje noči. Ob novem romanu Matjaža Podlogarja Nuna in funkcionar se je nebogljeno spraševal, ali je za pravično oceno dela res treba poznati podrobnosti iz avtorjeve biografije. Če ima zgodba namreč avtobiografsko podlago, potem mu ne bi bila nič posebnega, če pa si je avtor zavestno postavil v vlogo naivnega pripovedovalca, potem bi se mu zdelo besedilo zelo posrečeno. Ali je za oceno nujno poznati avtorjevo intenco? Pri romanu Zvenenje v glavi vemo, da gre za zavestno izbiro naivnega pripovednega načina, ker ga je pač napisal profesionalec Drago Jančar, pri Matjažu Podlogarju pa tega podatka ni in se ne znamo odločiti. Pomagajte, prosim, zdvomljenemu bralcu! Knjigo bom kmalu vrnil v oddelčno knjižnico, k branju pa naj spodbudi oznaka, da je to roman s privlačno kontrolorškrobarsko kombinacijo erotike in politike. Promocija slovenske kulture na tujem Pred tedni je lončarka in pesnica Ifigenija Simonović v Delu izrekla dokaj ostrih besed na račun nacionalnih kulturnih predstavništev v tujih državah. Celo pri Nemcih in Francozih, kadar ti tržijo svojo kulturo v tujini, je kljub izvrstni organizaciji in visokem renomeju nastopajočih odziv publike skromen in ne upravičuje državnih investicij. Slovenci smo še posebej občutljivi na to, kaj mislijo o nas drugi, in nas zanima vse, kar izrekajo o nas. Včasih se zdi, da je naša identiteta v veliki meri odvisna prav od tega. Vprašanje pa je, koliko sploh druge naša (literarna in kulturna) specifika zanima: od slovenskih besedil, prevedenih v tuje jezike, je bilo do zdaj namreč najuspešnejše tisto, ki o nas samih sploh ne govori, tj. Bartolov zgodovinski roman o muslimanski sekti izmailcev Alamut. Ali ni torej skrb za lastno podobo v tujih očeh vsaj na literarnem področju (s prizadevanjem biti preveden in predstavljen tujcem) pretirana in neekonomična? Spletki Http://www.stoa.org/hippo/ -- Komentirana elektronska izdaja Izpovedi sv. Avguština. Http://culturemachine.tees.ac.uk/frm_f1.htm -- Culture Machine -- omrežni časopis z zelo zanimivimi članki o literaturi, njenem razmerju do filozofije, hipertekstu itd. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 6 15:17:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 6 Jul 2000 15:17:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Štiri_slike_s_Kekčevih_poti_in_še_kaj Message-ID: <005e01bfe74c$9280ab60$5b4602c1@ff.unilj.si> Jakove posnetke s Kekčevih poti glej na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. -------------- Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! -------------- Novice z zadnjega senata FF: Študentje, ki so vpisali podiplomski študij leta 1993/94, naj zaključijo z magistrskim delom do konca 2000. Starejšim kandidatom študij preneha in se morajo vpisati ponovno, če ga hočejo dokončati. Na dodiplomski stopnji traja študij po programu, ki je veljal ob vpisu, lahko največ osem let; po tem času mora študent študij dokončati po novih, tedaj veljavnih študijskih programih. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 8 08:05:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jul 2000 08:05:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_ki_nam_jo_pošilja_Zoltan_Jan;_z_opravičili_ker_smo_jo_oskubili_in_ni_tako_lepo_oblikovana_kot_na_papirju Message-ID: <001a01bfe8a2$7f446d00$2803f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 5. 7. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 19 Vsem pozvanja v ušesih poletna popevka: ?To so časi, ki prihajajo in izginjajo v snu ... Vsako leto spet so tu!? Živele počitnice! Učitelji bomo sicer imeli malo krajše počitnice, kot bo dopust sodnikov, zdravnikov ?, toda ne pustimo, da bi nam zavist zmotila ?vonj poletja, ki omamlja?. In ne pozabite, kar svetuje Ježek: ?Vandrat sam najbolj lepo je, počivat pa je lepše v dvoje!? 3. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: Vodja predmetne skupine za slovenščino, prof. Milena Ivšek, nas je opozorila: Veseli nas, da Kronika obvešča svoje bralce o poteku tekmovanja za Cankarjevo priznanje, saj je to zahtevna skupna naloga Slavističnega društva Slovenije in Zavoda RS za šolstvo. Naloge za tekmovanje pripravljajo Zavodovi svetovalci za slovenski jezik, prav tako imamo aktivno vlogo pri izvedbi in vrednotenju tekmovalnih nalog, že vsa leta pa zbornik ureja prof. Vlada Eržen, ki je uredila tudi letošnjega. [Naj dodamo, da pripravljajo tudi imenitna poučna popotovanja in spremno dogajanje za najboljše med najboljšimi tekmovalci, pa še kaj bi bilo treba našteti. Z. Jan] Ker to ni bilo razvidno iz obvestila, Vas vljudno prosim, da to dodatno osvetlite v naslednjih obvestilih. Opozorila bi še na to, da to ni zbornik o vseslovenskem tekmovanju, ampak zbornik o celotnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, saj so v njem tudi podatki o šolskem tekmovanju. Prijazen pozdrav Vam in vsem kolegom. Prejeli smo popravek ljudskega izročila. Dr. Branko Berčič pojasnjuje, da prof. dr. Marja Boršnik ni doživljala posebnih duševnih pretresov ob ocenjevanju disertacije o mladosti pisatelja Ivana Tavčarja, ki je nastajala v letih 1962?1964, in ne posebno dolgo, kot je bilo zapisano. Vprašanje o biološkem in zakonskem očetu pisatelja se ne omenja v oceni teze in se je postavilo šele na koncu zagovora. Pisateljev oče Janez Tavčar je s krajšimi presledki med devetletim služenjem cesarju večkrat prihajal domov na dopust, se kot dopustnik poročil in bil doma tudi proti koncu leta 1850. Nihče med sorodniki in rojaki ni nikoli dvomil o njegovem očetovstvu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 18, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Vlasta Bolka-Cegnar, Metka Horvat, Renata Hrovatič, Barbara Iskra, Nataša Jakop, Andreja Javornik, Simona Kepic, Marija Kolenc, Tone Perčič, Tina Potrata, Simona Robnik, Simona Slavec, Neva Šlibar in Irena Zuljan. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 18. številke Kronike: 218.579,20 SIT, poštnina: 71.419,00 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Darja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik in Marjetka Zorzut. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 25. 5. 2000 V današnjih Književnih listih Dela (št. 119, str. 16) je objavljen izčrpen članek dr. Matjaža Kmecla Prešeren skupaj s Puškinom v Moskvi. Poroča o vseh dogodkih, ki so se zvrstili ob tridnevnem mednarodnem simpoziju: razstava v moskovski državni knjižnici, kjer je 2500 zaposlenih in poldrugi milijon obiskovalcev letno, razstava in sprejem na slovenskem veleposlaništvu, zaključna slovesnost v dvorani z dvesto naslanjači v Časnikarskem domu, kjer je ljubljanska županja recitirala Zdravljico, prispevek ljubljanskega Društva Slovenija?Rusija, kako dobro znajo mnogi Rusi slovensko itd., nič pa o moskovskem Društvu za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren in starih peripetijah (prim. Kroniko 18. 2. 2000). Na simpoziju, kjer se je med drugim pokazala potreba po novem prevodu Prešernovih Poezij, se je zvrstilo približno 35 referatov, od tega 10 slovenskih. ?Slovenski udeleženci so vsi imeli malo bolj svetle oči kot navadno.? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ob izbiri pesmi, ki bi prišle v poštev za vaš izbor, sem tudi sam občutil razdvojenost, vam gotovo še bolj poznano kot meni [?]. Iskreno povedano, menim, da njegove pesmi večinoma ne vsebujejo tem, ki bi bile današnjemu mlademu človeku posebej blizu. Njegov odnos do ljubezni je prestaromoden, predplatonski.? * * * ?Priznati moram, da Prešeren ni moj najljubši pesnik (sem štejem Kosovela, Koviča in Menarta), zato bo moj izbor zelo ,stanadarden? [?]. Naj povem še, da je izbor res težak in zato pesmi niso urejene od najljubše do malo manj ljube ...? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77, 79. 25. 5. 2000 Pri tržaški založbi Mladika je izšla v italijanščini napisana študija Martina Breclja o filozofski misli Dušana Pirjevca, častnega člana SD. 350 strani obsegajoče delo temelji na disertaciji, ki jo je avtor zagovarjal na tržaški filozofski fakulteti. Na predstavitvah v različnih krajih je sodelovala tudi častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, zanimivo recenzijo je objavila tudi lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič. Prim. Primorski dnevnik 25. 5. 2000, št. 120, str. 8; Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 5; Primorski dnevnik 13. 6. 2000, št. 135, str. 16. 25. 5. 2000 Pred nekaj dnevi je članica SD, mag. Emica Antončič, pri mariborski založbi Obzorja (zbirka Znamenja) izdala svojo knjigo Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 26. 5. 2000 V okviru Dnevov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je zbudilo posebno pozornost delo članice SD, dr. Nade Šabec, Half pa pu, ki je predstavljeno tudi v 6. zborniku Slavističnega društva Slovenije, obravnava pa govorico slovenskih izseljencev v Ameriki. Avtorica pripravlja novo knjigo o slovenščini med kanadskimi Slovenci, namerava pa raziskati tudi govorico izseljencev v Avstraliji. Prim. Primorski dnevnik 26. 5. 2000, št. 121, str. 14. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Vsak dan počitka je dan nesmrtnosti. * * * Po šestih dneh je še Bog počival. 26. 5. 2000 Marko Juvan sporoča: ?Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg (http://www.arts.ualberta.ca/clcweb journal/). Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in komur!? 26. 5. 2000 V Kopru se je prvič sestal ožji pripravljalni odbor za pripravo letošnjega jesenskega slovenskega slavističnega kongresa, ki najverjetneje ne bo portoroški, kot je bilo napovedano, ampak koprski, ker so nas iz avditorija in gledališča Tartini izrinili zlati oglaševalci, ki so se spomnili imeti svoj zlati boben prav na tradicionalen datum naših zborovanj (prvi četrtek, petek in sobota v oktobru). Načrtov in zamisli je polno,energije tudi, le tremo je treba premagati, pa bo. 27. 5. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 121, str. 4?5) je izšel obsežen pogovor z doc. dr. Vero Smole o slovenskih narečjih, njihovem današnjem položaju in raziskovanju tega pomembnega področja. VABILO K SODELOVANJU * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo do 30. aprila t. l. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e- naslov: info.navŽsiol.net. * * * 27. 5. 2000 V odprtem pismu maturitetni komisiji prof. Breda Kramar predlaga, da bi imeli isti sklop po več let, tako kot pri angleščini in nekaterih drugih predmetih. Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 8. 27. 5. 2000 O seminarju Pouk slovenščine v 2. triletju natančno poroča Zlatka Perne, učiteljica Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani (ki še ni članica našega društva). Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 11. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Če je v tvojem življenju vse temno, preveri, če niso vsa tvoja okna zaprta. 27. 5. 2000 V Bistici na Zilji je v okviru Zablatnikovega dne potekal simpozij o Urbanu Jarniku. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 27. 5. 2000 Kot poroča nečlan SD, prof. Jože Peternel, praznuje letos desetletnico svojega delovanja Kopitarjevo kulturno-izobraževalno društvo, ki bog ve zakaj ignorira Slavistično društvo Slovenije. Prim. Šolski razg ledi 27. 5. 200, št. 10, str. 15. 27. 5. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, sporoča: Na sestanku razširjene predmetne skupine za SJK pri Zavodu RS za šolstvo sem posredoval možne (teme mladinska književnost, znanstvena fantastika), ki bi prišle v poštev za Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2001. Niso me podprli, ampak je bil sprejet predlog, da se v Obvestila šolam zapiše širši naslov sklopa ? da bo tekmovanje v šolskem letu 2000/2001 posvečeno evropskemu letu jezikov. Seveda se mora s tem strinjati tudi Slavistično društvo Slovenije oziroma povedati svoje mnenje. Moje mnenje: Bojim se, da bi poudarili predvsem jezikovno plat kakršne koli tematike in da sklop ne bi bil tako zanimiv. Ali lahko še kaj predlagamo? Sugestije so večkrat dragocene. Mogoče zamejci? Lojze Kovačič? Trubar? Misliti moramo tudi na seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje, ki se je ?prijel?. Kaj jim bomo lahko ponudili? Jaz nisem jezikoslovec. Prvi komentar pisca Kronike: Najprej sem bil presenečen, potem pa sem videl, da pravzaprav ni napačno. V slovenski književnosti je dovolj del s to tematiko in bi lahko vezali posamezne pisatelje na posamezne stopnje, dodali pa morebiti tudi bolj jezikoslovna razmišljanja. V poštev bi prišli od Bevka (Čedermac, čeprav ga osnovnošolci ne marajo), Kosmač ima tudi nekaj motivov (Medvejke), Messner, Prežih, Pahor (esejistika), Župančič, Cankar ... do Trubarjevega odnosa do jezika pri 4. stopnji (imelo bi lahko tudi malo raziskovalnega značaja). Marsikaj smo zvedeli na jesenskem simpoziju o materinščini v Portorožu, v knjigi Silva Faturja Zapisi o materinščini in njenih mojstrih itd. Mislim, da bi šlo. Kot vedno je odločujoča dobra volja. LEJ, STVARNICA VSE TI PONUDI, IZ ROK JI PREJEMAT NE MUDI! * * * Vse, ki želijo, da o njihovih prireditvah, pobudah, publikacijah ipd. obvestimo tudi člane Slavističnega društva Slovenije na naši domači spletni strani http://www.neticom.si/kronika, prosimo, da obvestila in vabila, zapisana v elektronski obliki, pošljejo dovolj zgodaj. Objava dan ali dva pred predavanjem ni učinkovita in pomeni le nepotreben strošek. * * * 28. 5. 2000 V reviji Primorska srečanja (št. 230, str. 459?464) objavlja kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini, izbor družinskih pisem Kosovelovih, ki jih je obdelal ob pripravah za obnovitev tomajske hiše Kosovelovih v spominski objekt. V isti številki so izšli tudi nekateri referati s simpozija ob 90. obletnici rojstva Ljubke Šorli. Prim. Kroniko 17. 3. 2000. 29. 5. 2000 Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije ima dr. Boža Krakar Vogel nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april?maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center, 2000.) 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem [da ne bo pomote: to je dr. Boža Krakar Vogel s svojim soustvarjalcem svetega zakona] konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. 30. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je v sodelovanju z mariborsko univerzo in Slavističnim društvom Maribor pripravil Miklošičev dan. Simpozijski del je oblikovalo enajst referentov (dr. Stanislav Hafner, dr. Katja Sturm- Schnabl, dr. Martina Orožen, dr. Zinka Zorko, dr. Marko Jesenšek, dr. Vlado Nartnik, dr. Mihaela Koletnik, dr. Irena Stramljič Breznik, mag. Jožica Čeh, mag. Vlado Unuk in mag. Majda Potrata), popoldne pa je bil posvečen svečanemu odkritju doprsnega kipa Frana Miklošiča na Univerzi v Mariboru ob navzočnosti rektorja dunajske univerze. Ta je namreč tudi omogočil izdelavo odlitka Miklošičevega kipa, ki je v atriju dunajske univerze med najznamenitejšimi profesorji. 30. 5. 2000 Ta dan je bil za mariborsko slavistiko ne samo izjemno delaven, ampak tudi uspešen. Kadrovsko se je okrepil še za eno doktorico znanosti. Disertacijo Metaforiko v Cankarjevi kratki pripovedni prozi je tega dne v Ljubljani uspešno obranila Jožica Čeh, medtem ko je njen simpozijski prispevek v Mariboru brala kolegica z oddelka. 30. 5. 2000 Po dveh letih garanja številnih sotrudnikov so danes svečano otvorili 10,5 km dolgo Kosmačevo učno pot, ki vodi od pisateljeve rojstne hiše v Slapu ob Idrijci do Mosta na Soči, ki jo je pripravila osnovna šola Most na Soči. Projekt, ki ga je Zavod RS za šolstvo ocenil za najboljšega med 64 sorodnimi predlogi, je vodila Nevenka Janež s sodelavci Marjano Barbič, Matejo Pogačar, Vidom Miklavčičem, Zorko Pavlin in drugimi. Pisateljeva hčerka Nanča Kosmač je oblikovala brošuro. Avtorji projekta si želijo, da bi pohod po Kosmačevi poti postal tradicionalen. Prim. Delo 30. 5. 2000, št. 123, str. 7; Primorske novice 6. 6. 2000, št. 45, str. 13. 31. 5. 2000 Zbornik o Janezu Svetokriškem, ki prinaša prispevke z lanskoletnega simpozija v Vipavskem Križu, sta nam prijazno poslala na ogled urednika prof. Jože Faganel in dr. Jože Pogačnik. Na 527 straneh objavlja 25 avtorjev temeljite analize o Janezu Svetokriškem in njegovo bibliografijo ter obravnava tudi širša vprašanja, povezana z njegovim delom in časom. 1. 6. 2000 Koprska knjigarna in založba Libris je danes izdala knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam?. Gre za izbor in komentar najpriljubljenejših Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Mogoče bi morali Prešerna mlademu bralcu prikazati bolj svobodno, mu dovoliti, da sam začuti, interpretira pesem, da v njej najde lepoto. Potem pa bi mu dali možnost, da svojo razlago primerja z uradno slavistično.? * * * ?V izbor sem uvrstila nekaj pesmi, ki so tako motivno kot slogovno enostavnejše ter hkrati izražajo tudi nek vesel, igriv ton [?]. Prepričana pa sem tudi, da večina gimnazijcev gleda na Prešerna precej drugače že pred maturo [?] in v zrelejših letih ugotovi, da lahko končno razume, kaj so mu pred leti hoteli dopovedati profesorji in literarni teoretiki.? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77. 1. 6. 2000 Čeprav je videti, da člani SD niso bogve kako navdušeni kjigokupovalci, jih opozarjamo, da sta tik pred izidom zanimivi deli: Bogu Jakopiču bo založba Salve v Ljubljani izdala knjigo Marija Pomagaj v slovenski književnosti, Dragica Haramija pa bo v samozaložbi izdala delo Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 V svoji rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar duhovito piše o napakah pri rabi rodilnika nedoločnega zaimka nič. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 Namesto 8. smo prejeli šele 4. letošnjo številko Jezika in slovstva, v kateri Irena Novak-Popov predstavi slovensko poezijo devetdesetih let; Katja Mihurko-Poniž piše o pripovednicah, sodobnicah Zofke Kveder; Dragica Haramija obravnava tipologijo slovenske mladinske realistične avanturistične proze; ob visokem jubileju profesorice in leksikografke Marije Janežič označi njeno ustvarjanje Ivana Černelič; polemiko s Tatjano Srebot Rejec o zvočniškem sklopu nadaljuje Peter Jurgec; Mojca Stritar analizira besedilne zgradbe in poante šal (nekateri primeri so prav kruti, toda takšni, kakršne si pripoveduje in se jim smeje naša mladež); Andreja Žéle pa ocenjuje delo Marije Stanonik Slovenska slovstvena folklora, ki je izšlo v zbirki Klasje. Polovica tokratnih sodelavcev revije, ki je last Slavističnega društva Slovenije, ne čuti potrebe, da bi bili njegovi člani, čeprav ga potrebujejo za objavljanje svojih spoznanj. OPOZORILO IN OPRAVIČILO Pri pošiljanju položnic za plačilo naročnine na Jezik in slovstvo ter Slavistično revijo je ponekod prišlo do napak. Nekateri člani so prejeli položnice/račun za polno naročnino brez članskega popusta. Ti naj izpolnijo novo položnico in nakažejo nižji znesek (objavljen je v kolofonu obeh revij). Najbolj vestni, ki so že nakazali previsoko naročnino, naj nam sporočijo, da jim preplačilo upoštevamo pri članarini. (Kdor je naročen na eno revijo, prihrani pol članarine; kdor je naročen na obe reviji, ima s članskim popustom praktično paravnano članarino, če pa je naročen še na Slovenščino v šoli, ima večji popust, kot je letna članarina). V tolažbo se spomnimo: Na napakah se učimo. Nekoč, v svetli bodočnosti, bo vse brezhibno ? 2. 6. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Med drugim dogovorjeno: Letošnji nagradi Slavističnega društva Slovenije za življenjske uspehe pri poučevanju slovenskega jezika na slovenskih osnovnih in srednjih šolah prejmeta prof. Vinko Omerzel in prof. Marija Končina. Nagrado za posebno uspešen podiplomski študij prejme dr. Mihaela Koletnik. Nagrado za posebno uspešen študij slovenščine na tujih univerzah prejme dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk, ki je dosegla slovenistični doktorat na Šlezijski univerzi v Sosnovcu. Pooblasti se izvršilni odbor, da ugotovi, ali predlagani kandidatki za posebno uspešen študij na Univerzi v Ljubljani izpolnjujeta razpisne pogoje. Drugih predlogov, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje, SD ni prejelo. Občnemu zboru se predlaga, da za častne člane Slavističnega društva Slovenije razglasi: akad. dr. Janka Kosa, dr. Zinko Zorko, prof. Silva Faturja in prof. Janeza Gradišnika. Pomoči za tiskanje znanstvene monografije v knjižni zbirki Slavistična knjižnica se dodelita mag. Alenki Gložančev in dr. Zoltanu Janu. Recenzent dela Alenke Gložančev je prof. dr. Tomo Korošec, delo Zoltana Jana Poznavanje slovenske literature v Italiji pa so pozitivno ocenili Ciril Zlobec, Arnaldo Bressan in Joža Mahnič. (Zoltan Jan je kandidiral, ker je do izteka javnega razpisa prispela le ena prijava.) Če avtorja zagotovita dodatna sredstva, se preostanek podpore lahko izplača kot avtorski honorar. Če s sponzorskimi sredstvi in pomočjo SD del ni mogoče izdati, se pogodbi ne skleneta. Avtorja prejmeta vsak po 50 avtorskih izvodov, ki jih ne smeta prodajati. Za podpis pogodbe se pooblašča tajnica društva, predsednik naj skuša pridobiti soizdajatelja in/ali so založnika. Jesenski slovenski slavistični kongres, ki bo združen z občim zborom Slavističnega društva Slovenije, bo po tradiciji potekal prvi oktobrski četrtek, petek in soboto, to je od 5. do 7. oktobra 2000 v Kopru in ne v Portorožu, kot je bilo prvotno najavljeno, ko se še ni vedelo, da nas bo iz portoroškega avditorija in piranskega Gledališča Tartini izrinil Zlati boben, ki ima več zlata kot naše društvo. Predsednik SD je pooblaščen, da pripravi program kongresa in določi, kateri referati bodo predstavljeni. Organizacijo kongresa je prevzelo SD Koper, ki ga vodi prof. Jasna Čebron. Organizatorji naj zagotovijo, da se bodo kongresa udeležili le tisti prijavljeni kolegi, ki bodo poravnali kotizacijo. Ker poteka letos Prešernovo leto, naj se v program vključi tudi predavanje prof. Borisa Paternuja o Prešernu, čeprav tema ni razpisana. Upravni odbor SD predlaga občnemu zboru, da za člane izvršilnega odbora izvoli dr. Marka Jesenška za predsednika, Jano Zemljarič Miklavčič, dipl. sl., za tajnico in Leonora Nardoni Grah za blagajničarko. Vodje sekcij naj načeloma ostanejo isti, izvršilni odbor lahko predlaga nove člane, pripravi tudi predlog članov nadzornega odbora, častnega razsodišča in delovnega predsedstva. Uredništvo revije Jezik in slovstvo mora predsednik SD pozvati, da do 5. septembra pripravi poročilo o delu, v katerem naj tudi predstavi, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje. Če predlog ne bo ustrezen in ne bo jamčil, da se bodo težave odpravile, bo izvršilni odbor Slavističnega društva Slovenije predlagal občemu zboru zamenjavo uredništva. Opravljena je bila vrsta formalnih in neformalnih pogovorov, da bi se odpravile težave (neredno izhajanje in veliki zaostanki, upadanje naklade in števila naročnikov, premajhna skrbnost pri kandidiranju na javne razpise, skrajna neurejenost pri upravljanju s sredstvi, ki se kaže v izplačevanju honorarjev in pobiranju naročnine ter vrsti kršitev objektivnih predpisov, za katere so zagrožene milijonske kazni itd.). Izvršilni odbor je zadolžen, da uresniči sklep in morebiti pripravi predlog novega uredništva za izvolitev na občem zboru. Scenarij občnega zbora pripravi dosedanji predsednik, ki tudi predlaga organe zbora. Stari in novi predsednik si predata dolžnosti konec tekočega leta, tako da dosedanji predsednik do takrat opravlja svoje dolžnosti in uvaja novega predsednika. Predlog prof. Vike Slabe, da bi kolegico A. K. predlagali za državno nagrado na področju šolstva, ni bil podprt. Slavistično društvo Slovenije bo predlagalo dr. Božo Krakar Vogel, utemeljitev pa naj oblikuje doc. dr. Irena Novak-Popov. Slavistično društvo Slovenije bo tudi formalno podprlo predlog, da se prof. dr. Helgi Glušič podeli državna nagrada na področju šolstva. UO je potrdil pogodbo za opravljanje računovodskih poslov in delitev stroškov. Potrdijo se izdatki za izdajo društvenega zbornika (Slovenski slavistični kongres v Celju) in avtorjem izplačajo honorarji, kot bo določil predsednik. V prihodnje bo najverjetneje moralo prevzeti celotno izdajo zbornika Slavistično društvo Slovenije brez sodelovanja založbe. Tajnica društva, Jana Zemljarič Miklavčič, uspešno vodi zapletene postopke, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. UO je sprejel na znanje posamezne pobude in informacijo o delovanju Slavističnega društva Slovenije, ki jo je podal predsednik in o njej sproti poročal v Kroniki. Njegova prizadevanje je UO podprl, potrdil in pohvalil. 2. 6. 2000 Letošnjo Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo književnih prevajalcev Slovenije, je prejel mag. Niko Jež za svoje dvajsetletno prevajanje iz poljščine. Našemu članu iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 1. 6. 2000, št. 125, str. 10; Delo 2. 6. 2000, št. 126, str. 1 + 6 itd. 3. 6. 2000 Državni svet Republike Slovenije je v parlamentu pripravil javno predstavitev mnenj o osnutku zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika. Posvet je vodil drž. svetnik, dr. Zoltan Jan, zakonski osnutek pa je polni dvorani udeležencev predstavil avtor dr. Janez Dular. Razen dveh razpravljalcev (dr. Breda Pogorelec in prof. Ludvik Kaluža) so vsi podprli zakonski osnutek in prispevali tudi določene predloge, ki jih bo avtor upošteval pri pripravi dokončnega besedila. Predstavljena mnenja bodo objavljena v posebni publikaciji. Prim. Delo 6. 6. 2000, št. 129, str. 9; Primorski dnevnik 6. 6. 2000, št. 129, str. 3; Primorske novice 23. 6. 2000, št. 50, str. 28 (7. val); Mag 21. 6. 2000, št. 25, str. 56?57; Mladina 3. 7. 2000, št. 27, str. 22?23; Prava praksa 29. 6. 2000, št. 18-19, str. 6-7 ? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Eden od aktualnih nesmislov je, da naša država financira izdajanje nizkonakladnih strokovnih revij v angleščini: izhajajo v Sloveniji, vanjo pišejo Slovenci in tudi njihovi bralci so praviloma strokovnjaki iz Slovenije. Da pišejo Slovenci Slovencem v angleškem jeziku, pa je ,zasluga? nadvse čudnega točkovnega sistema pri vrednotenju strokovnih razprav, ki dodatno nagrajuje objave v tujih jezikih. Pogosto gre pri tem za čisti blef, saj tak članek v angleščini prebere le nekaj deset avtorjevih najbližjih kolegov, naročnikov v veniji.? [Dodajamo: ali se s tem ne postavljamo v čase, ko nismo imeli slovenske univerze in so naši strokovnjaki študirali in ustvarjali strokovno literaturo v tujih jezikih?] Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 3. 6. 2000 Zaseda Komisija za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sejo je vodila jo predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha. 4. 6. 2000 Založba Rokus je izdala priročnik za učitelje izbirnega predmeta gledališki klub Igra videza: teoretična izhodišča branja dramskih besedil, ki ga je pripravila dr. Vida Medved-Udovič. 5. 6. 2000 V najnovejši številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 10?11) je dr. Tomaž Sajovic predstavil desetletno delovanje Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, kateremu predseduje. Spremembe kolektivne pogodbe (z novimi dodatki h plačam) so objavljeni v Uradnem listu RS št. 39, s tr. 4694?4696. 5. 6. 2000 V isti številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 23) beremo, da je 28. marca rektor slovesno promoviral Gizelo Polanc Podpečan, ki je postala doktorica literarnih znanosti s tezo Slovenska sodobna dramatika in problem ontološke diference (mentorica dr. Helga Glušič). Zakasnele, a prisrčne čestitke! 5. 6. 2000 Zbornik Prešernovi dnevi v Kranju, o katerem smo že poročali v Kroniki 4. 5. 2000, ocenjuje v Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 33) urednik tega lista, dr. Gregor Kocijan. 7. 6. 2000 Z izvolitvijo nove vlade smo dobili novega ministra za šolstvo in šport, prof. dr. Lovra Šturma, nekdanjega ustavnega sodnika in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Slavistično društvo v nekdanjem klubu poslancev praznovalo obletnico Marje Boršnik, se je slavljenka razburjala, da ji nočejo natisniti drugega dela monografije o Tavčarju. Nato jo s svojim gromkim glasom vpraša Anton Slodnjak: Marja, a si ti to že napisala? Boršnikova: Še ne. Slodnjak: Ko jo boš imela končano, ti bomo do natisa pomagali. Sicer pa vedi: ?Jajca so dobra, jajca, toda kaj ko je bil petelin liberalec?! Po kom je prof. Slodnjak povzel to rečenico, pa skušajte sami ugotoviti, pravi prof. Cene Omerzel, ki nam je prijazno priskočil na pomoč ob suši anekdot. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 7. 6. 2000 Ob petinšestdeseti obletnici ustanovitve Slavističnega društva Slovenije je predsednik republike Slovenije, Milan Kučan v protokolarni vili Podrožnik sprejel častne člane SD in člane upravnega odbora. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili tudi v. d. ministra za kulturo Jože Školč državni sekretar za visoko šolstvo, dr. Zoran Medveš, in predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. V zanimivem govoru je predsednik države označil pomen društva za reševanje aktualnih vprašanj ohranjanja slovenske identitete, slovenskega jezika in razvoj slovenističnih strok. Predsednik SD mu je izročil simbolični darili. Knjiga Silva Faturja France Prešeren ? Kam? odraža vse bogastvo prizadevanj, ki jih SD namenja šoli in učnemu predmetu slovenski jezik s književnostjo. Poklonjeni Zbornik SD pa prinaša razprave s slovenskega slavističnega kongresa v Murski Soboti in tako ponazarja strokovno-znanstvena vrvenja, ki jih spodbuja društvo. S poklonjeno antologijo upodobitev Gorice v slovenski književnosti je njena avtorica, častna članica, prof. Lojzka Bratuž, nevsiljivo opozorila, da deluje Slavistično društvo Slovenije na celotnem slovenskem nacionalnem ozemlju. Priložnost smo izkoristili, da smo častnim članom, ki jih še niso prejeli, izročili listine o razglasitvi (na ročno izdelanem papirju jih je v stilizaciji stiškega rokopisa izpisal akad. slikar Lucijan Bratuž). Podatke je dolgo in skrbno zbiral dr. France Novak, ki je imel pri tem veliko težav, kakšna nejasnost pa je še ostala. Tako smo ugotovili, da dr. Vilko Novak ni le častni, pač pa tudi edini živeči ustanovni član društva, nejasno pa je ostalo, zakaj med častnimi člani ni akademik Ciril Zlobec, ki mu je menda bila izročena posebna listina ob znani aferi o ?jedrih?. Če je ostalo še kaj spornega, prosimo, da nas obvestite, prizadetim pa se iskreno opravičujemo. Zaradi protokola so častni člani stali v vrti po abecednem redu svojih priimkov ? in ne boste verjeli: tudi častna članica, dr. Breda Pogorelec, je vzdržala v vrsti na svojem mestu. Akad. dr. Francetu Berniku se je ob prejemu listine v imenu vseh zahvalil za izkazano pozornost. Častna članica, prof. Berta Golob, je prejela kar dve listini, eno z malo spackanim predsednikovim podpisom in narobe odtisnjenim suhim žigom, drugo pa z dostojnim podpisom, a brez odtisa žiga. Njene neusahljive dobre volje nismo skalili, ker kot učiteljica zna brati tudi takšne čačke. Nekateri so se srečali po dolgih letih in si imeli mnogo povedati, tako da smo se po kozarčku razšli dobre volje. Čeprav so tajnici SD ravno tega dne razbili steklo ?glanc? novega avta in ukradli radio in čeprav še pol ure pred začetkom sprejema še vedno ni bilo v vili knjig, ki naj bi jih podarili, je bila še najbolj zadovoljna, saj je tako zaključila tokratno naporno sodelovanje in usklajevanje s protokolom. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 7. 6. 2000 V Historičnem seminarju, nizu predavanj, ki jih organizira Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, sta dr. Han Steenwijk in mag. Roberto Dapit pod naslovom Širjenje pisne rezijanščine govorila o prizadevanju za oblikovanje rezijanskega knjižnega (standardnega) jezika in za ohranitev rezijanskega narečja sploh. BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Nekoč, med neko ostro debato je Marja Boršnik srepo pogledala svojega zelenega asistentka in izrekla sentenco: ?Boris, a veš, v tebi je komaj desetina Kidriča!? Menda tedanjemu asistentku Borisu Paternuju, ki je v kavarni hotela Slon vse dneve šele pisal svojo disertacijo, ni zamerila, čeprav jo je skoraj kap, ko ji je zabrusil: ?Upam, da ga bo v meni kmalu še manj.? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 8. 6. 2000 V znamenje sprave nam je častna članica SD, prof. Berta Golob, poslala kaseto, na kateri je posnet njen literarni večer o Francetu Prešernu, ki ga je 4. aprila letos predvajal Radio Slovenija 1. Spretno je podala podobo njegovih življenjskih dogodkov, nato pa z izborom poezij poustvarila notranji doživljajski svet, ki je prepoznaven v manj pogosto ponatisnjenih pesnikovih umetninah. Njen duhovit slog ohranja znana mnenja, motive, metafore, pa vendar prepričljivo podaja njeno osebno branje. 8. 6. 2000 Svoje poglede na prevajanje in na lastno delo je podal letošnji prejemnik Sovretove nagrade, mag. Niko Jež. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 8. 6. 2000 V Koprski knjigarni Libris so predstavili knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam. Gre za izbor in komentar najbolj priljubljenih Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Primorske novice 9. 6. 2000, št. 46, str. 23. 8. 6. 2000 Tudi Evropska unija bo razglasila leto 2001 za evropsko leto jezikov, so sklenili ministri za šolstvo držav članic EU. Prim. Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 19. 9. 6. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Osnovni šoli Villanuova (San Giorgio di Nogaro) pripravila posebno učno uro o narodnih manjšinah v Furlaniji-Julijski krajini. Prim. Primorski dnevnik 9. 6. 2000, št. 132, str. 4. 9. 6. 2000 Povzetek malo bolj dinamičnega predsednikovega desetdnevja: 26. 5. sestanek pripravljalnega odbora za slovenski slavistični kongres v Kopru; 29. 5. redno predavanje v Trstu; 30. 5. pozdrav simpozija o Franu Miklošiču v Mariboru; 2. 6. seja upravnega odbora SD v Ljubljani; otvoritev Kosmačeve učne poti v Slapu ob Idrijci; 5. 6. javna predstavitev mnenj o zakonskem osnutku o rabi slovenščine kot uradnega jezika v Ljubljani; sprejem pri predsedniku republike ob 65-letnici SD; 8. 6. izpiti v Trstu; 9. 6. obisk delegacije županijskega sveta Republike Hrvaške v Ljubljani. Do začetka poletja bo še nekaj podobno razgibanih tednov. [Mme Jan, ki Kroniko prebere, še preden izide, komentira, da sem nekaj podobnega že pisal lani, vendar nisem kriv, če se življenje vrti v krogih na kolesih.] 10. 6. 2000 Te dni je izšla druga številka Revije o knjigi, ki prinaša kratka poročila večine slovenskih založb o knjižnih novostih, nekaj bolj poglobljenih člankov in intervjujev ter sprotno mesečno bibliografijo. Kdor želi, lahko prejme brezplačni ogledni izvod. Dodatna pojasnila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 10. 6. 2000 Po e-pošti je prispela tale vest: Od 19. do 28. maja 2000 je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze s svojim dialektološko-etnološkim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju sodelova v okviru avstrijskega znanstvenega tedna ScienceWeek na Austria 2000. Filmske predstavite so bile na Koroškem (Celovec, Borovlje, Železna Kapla, Treffen pri Beljaku, Irschen), na Štajerskem (Laafeld/Potrna pri Radgoni), Tirolskem (Innsbruck) in v Spodnji Avstriji (Horn). Hkrati je šlo za tekmovanje projektov, v katerem je sodelovalo 424 prireditev. Predstaviti je bilo treba znanost na preprost in zabaven način kar se da širokemu krogu ljudi. Konec junija 2000 bodo najboljši projekti na Dunaju prejeli priznanja. Akcijo podpira avstrijsko Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 2) je Jana Zemljarič Miklavčič predstavila Celoletno in poletno šolo slovenskega jezika, metode dela, programe, udeležence in spremne prireditve. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 11) založba DZS napoveduje izid: ? berila in učbenika za prvi letnik gimnazij Branja, ki poleg obveznih besedil po učnem načrtu so dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar; ? Prešernovih pesmi in pisem v izboru akad. dr. Borisa Paternuja (zbirka Klasje). 10. 6. 2000 Anonimnemu duhovitežu, ki se je v skušal ponorčevati o potrebnosti zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, kljub vsemu ne privoščimo, da bi ? tako kot nekatere prodajalke ? prejel odločbo o prerazporeditvi na slabše delovno mesto, ki bi bila skupno s pravnim podukom vred napisana v tujem jeziku. Bralci so proti takšnemu odnosu protestirali. Prim. Delo 10. 6. 2000, št. 132, str. 3; 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Že zdaj se dogaja v podjetjih, ki so v tuji lasti, da vodstva kršijo pravice zaposlenih, ki so se doslej zdele povsem samoumevne (npr. raba slovenščine pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja). Doslej je bilo normalno, da je delavec po slovensko prosil za letni delovni dopust, v nekaterih podjetjih pa to nenadoma ni več samoumevno.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 11. 6. 2000 Ob domnevnem Trubarjevem rojstnem dnevu (9. 6.(?) 1508) so na Raščici pripravili osrednjo slovesnost ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige. Slavnostni govornik, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Evald Flisar, je poudaril sodobne pojave, ki zahtevajo, da se skrb za slovenski jezik okrepi tudi v današnjem času. Med drugim je postavil tudi vprašanje: ali nas do izida zadnje slovenske knjige loči manj let, kot jih je minilo od izida prve? Menil je, da je slovenščina vse manj podobna slovenskemu jeziku in vse bolj angleščini, tako da se Angleži vse bolj počutijo doma pri nas in mi pri njih. Prim. Primorski dnevnik 10. 6. 2000, št. 133, str. 3; Delo 12. 6. 2000, št. 134, str. 1. 13. 6. 2000 Šolsko leto zaključujejo mnoge šole tudi z izidom svojih publikacij. Marsikatera kolegica jo pošlje na ogled tudi našemu društvu. Že pred nekaj tedni smo z Osnovne šole Ivana Cankarja (Vrhnika) prejeli njihovo glasilo Enajsta šola, ki je v celoti posvečeno Prešernu. V njem nam med drugim spregovori Rozamunda, pa Ostrovrhar, Urška, beremo pesmi o Vrbi in prevod njihovega učenca v srbski oziroma hrvaški jezik, učenci so pisali v bohoričici in skušali ujeti slovenski jezik 19. stoletja. Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne (Divača) je izdala dve knjigi, ki sta ju napisali njihovi učenki. Ines Fakin je napisala prvi Majin dnevnik Srček na dlani, Sanja Smiljanić pa kratek roman Ko začutiš, da živiš. Ilustriranima knjigama so dodane predstavitve drugih literarnih nastopov obeh učenk, recenziji članice SD, mag. Milene Blažič, in posvetili ravnateljice šole. Seveda je v ozadju skrbna mentorica Jožica Planinc. Prim. Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 10. 14. 6. 2000 Osnutek zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika doživlja podporo tudi v Delovih pismih bralcev. Prim. Delo 13. 6. 2000, št. 135, str. 6; Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 7; Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Vrh vzdiguje oljka v Tribanu svoj v oblake, v hladu hrama, zbor sedi slavistov, ker Alferija spet gostuje člane pripravljalnega odbora jesenskega slavističnega kongresa. Dogovori o programu, oblikovanje spiskov žrtev, ki bodo naprošene za pomoč pri organizaciji in fehtanju sredstev, krasna domača malvazija in čudoviti divji šparglji, ki jih je sredi svojih ljubih istrskih kamnov nabrala in pripravila prof. Alferija Bržan. Na dvorišču domačije v Trbanu imajo poleg zbirke kamnov tudi kamnito mizo, toda zavzeli so jo domorodni študenti, tako da so pokvarili travestijo (ta stari so po sili razmer sejali v taverni in se odrekli čudovitemu razgledu po Vanganelski dolini). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. Slovenski pregovor 15. 6. 2000 Devetdesetletnico dr. Vilka Novaka, med drugim je tudi edini še živeči ustanovni član Slavističnega društva Slovenije, so nasledniki njegovega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani počastili z bogatim zbornikom Kolesar s Filozofske. Tak naslov zbornika, četrti zvezek Župančičeve knjižnice, so izbrali zato, ker se je jubilant vedno vozil s kolesom. Bibliografija jubilanta obsega 52 strani. 15. 6. 2000 Mednarodna raziskava Pismenost in udeležba odraslih v izobraževanju kaže, da smo Slovenci na dnu med 20 državami, ki so sodelovale pri projektu. Pismenost je razdeljena na pet ravni. Prva in druga raven pomenita, da odrasli nimajo dovolj spretnosti pri razumevanju in uporabi podatkov v različnih dokumentih in obrazcih. In teh je pri nas od 65 do 70 odstotkov. Težave imajo, ko na voznem redu iščejo, kdaj v soboto zvečer pripelje zadnji avtobus iz določnega kraja, težko presodijo, katera izmed štirih filmskih kritik je bila najugodnejša, itd. Raziskavo je Andragoški center Slovenije zaključil jeseni 1998, zdaj pa so na razpolago tudi mednarodno primerljive vzporednice. Sodelovanje slovenistov ni znano. Prim. Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 3; 1. 7. 2000, št. 151, str. 31; Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 3. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Za ta področja [kjer se mora uporabljati slovenščina kot uradni jezik] res že veljajo posamezni členi v že veljavnih 40 do 50 zakonih, ki se bolj ali manj dotikajo tudi rabe jezika. To je za nadzor zelo nepregledno, poleg tega pa nekateri zakoni, za katere bi tudi pričakovali, da bodo govorili o jeziku (denimo zakon o društvih, zavodih itd.), o njem ne povedo nič. Tudi že zapisano o jeziku je v mnogih primerih pomanjkljivo, saj ni določeno, kdo je odgovoren za izvrševanje teh določil in kaj je treba storiti v primerih kršitev.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Intertransport, gospodarsko interesno združenje prevoznikov, je Slavističnemu društvu Slovenije poslalo v vednost svoje pismo ministru za kulturo, ki ga opozarjajo, da je treba sprejeti zakon o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 17. 6. 2000 V današnji Sobotni prilogi Dela (št. 139, str. 20?21) je izšel intervju Slavka Pezdirja z dr. Janezom Dularjem, ki je spregovoril o poskusih, da se prepreči sprejemanje zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 18. 6. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik (Družina, št. 25, str. 11) prof. Janez Gradišnik povzema postaje na križevem potu zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Povzemamo in delno dopolnjujemo: 1979 Slovenščina v javnosti (to zborovanje v Portorožu je s sodelavci pripravila dr. Breda Pogorelec); 1980 prične delovati Jezikovno razsodišče; 1991 preneha z delom Jezikovno razsodišče (izbruh demokracije); javna skrb za jezikovno kulturo se po osamosvojitvi zreducira na jezikovne kotičke; 1993 je sprejet zakon o gospodarskih družbah, vendar sodišča ne upoštevajo določila o slovenskih poimenovanjih ?firm?; na zborovanju slavistov 1993 je sprejeta izjava, da slovenščina naenkrat ni ogrožena in je vse lepo in prav; 1995 dr. Janez Orešnik izda pri SAZU študijo Uradi za jezik v Skandinaviji, Francija ima svoj zakon, Poljska ga pripravlja, [Makedonija ga ima,] sprejemajo ga nekatere države v ZDA; 1996 je dr. Janez Dular kot minister za kulturo napisal zakonski osnutek o rabi slovenščine kot uradnega jezika; 1997 je osnutek predstavljen na okrogli mizi zborovanja SD v Kranju; nato za tri leta obleži v predalih Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec; 1998 je na zborovanju slavistov v Murski Soboti sprejeta izjava o slovenščini kot učnem jeziku, maja 2000, ko minister za kulturo v odgovoru na vprašanje državnega svetnika Zoltana Jan da vedeti, da zakona ne misli dati v parlamentarni postopek, Državni svet prične pripravljalne postopke za zakonodajno pobudo. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ne ta delovna skupina [za jezikovno načrtovanje pri enem izmed odborov državnega zbora], ne SAZU, ne obe univerzi pa ne odvezujejo države od dejavnega opravljanja nalog na področju jezika. In te naloge in pristojnosti mora za državo izvajati njena izvršilna oblast. Gre predvsem za upravne zadeve, ki jih ne morejo opravljati akademija, fakultete ipd.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 18. 6. 2000 Članica SD, prof. Majda Strašek-Januš, je strnila nekaj vtisov s popravljanja letošnjih maturitetnih esejev. Pohvalila je [kdo bi si mislil, da lahko kdo javno hvali maturitetno komisijo] maturitetni sklop (Tavčarjev ?Amandus?, Pregljeva ?Matkova Tina? in Kocbekova Črna orhideja) in potožila zaradi nerodnosti, ki se pokažejo, ko morajo maturanti pisati o verskih stvareh. Pišejo o spopadih med katoličani in kristjani, nekomu se zapiše svečenica Marija, ne ločijo Cerkve od cerkve, vere od celibata itd. [Na uho: dilema Bog ? bog ima primernejšo vzporednico v dvojici Alah ? Kristus, pri čemer tudi neverni nikoli ne nihajo, kako zapisati začetnico.] Prim. Družina 18. 6. 2000, št. 25, str. 23. 19. 6. 2000 Nova slovenska vlada je pred kratkim potrdila imenovanje novih državnih sekretarjev ministrstva za šolstvo in šport, ki so: Aleks Leo Vest, Metka Zevnik in Angelca Likovič. Novi minister, dr. Lovro Šturm, je s svojo okrožnico o načinu proslavljanja zaključka šolskega leta razburil marsikateri kolektiv, nekaterim ravnateljem pa so dvignila adrenalin vabila krajevnih odborov Socialdemokratske stranke na sestanke. Škoda, da novi štab ne opazi, da počitnice učiteljev krajše kot dopusti sodnikov. [Čeprav se samo v mlinu dvakrat pove, ponavljamo, ker ni nevarnosti, da bi nas kdo slišal.] 20. 6. 2000 Slavistično društvo Nova Gorica je pripravilo koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica (tu domuje tudi organizacijski odbor Škrabčevih dnevov). S tem se zaokroža počastitev 90. obletnice rojstva pesnice, ki je dosegla vrh s simpozijem o njenem delu (prim. Kroniko 17. 3. 2000). Prispevki s simpozija so izšli v 229. in 230. številki revije Primorska srečanja. 20. 6. 2000 Rektor ljubljanske univerze je slovesno promoviral Suzano Pertot, ki je doktorirala s tezo Psihološki vidiki med slovenskim in italijanskim jezikovnim sistemom pri dvojezičnih dijakih slovenskih šol v Italiji. Prim. Delo 21. 6. 2000, št. 142, str. 18. Tržačanki iskrene čestitke! 21. 6. 2000 Za vse, ki so okuženi z bralnim virusom, so člani bralnega krožka Beremo z Manco Košir pripravili pravljični literarni večer z Bino Štampe-Žmavc. Ker je donator nagrad Tobačna tovarna, se je dogodil v Tobačnem muzeju v Ljubljani, pripravila pa ga je mentorica krožka Mojca Potočnik. 23. 6. 2000 Na dvorišču Kraške hiše v Repnu sta ob kresnem večeru nastopila Bogdana Herman in Marko Kravos. Ponovila sta večer ljudskih in Kravosovih pesmi Ljubezen je v zraku, ki sta ga aprila imela v Slovenskem etnografskem muzeju. Prim. Primorski dnevnik 23. 6. 2000, št. 144, str. 10; Primorski dnevnik 25. 6. 2000, št. 146, str. 5. 24. 6. 2000 Učitelji, ki jih zanimajo vaje za sprostitev pri pouku in ustvarjanje prijetnega ozračja v razredu, lahko obiščejo nemške spletne strani www.kbibk2.ac.at/ergonomie/turnen/ueb01.htm. Več v rubriki Še tole pritisnem v Šolskih razgledih 24. 6. 200, št. 12, str. 7. 26. 6. 2000 V okviru tiskovne konference na Tehnični univerzi na Dunaju je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s Celovca prejela odličje za sodelovanje v okviru ScienceWeek na Austria 2000. To priznanje je prejelo 19 avstrijskih projektov. Kot rezultat tega sodelovanja je navezava prvih stikov z japonsko filmsko producentko, ki je našo kolegico obiskala v začetku junija v Celovcu. Prevzela bo njihovo metodo avdiovizualnega dokumentiranja narečij. 26. 6. 2000 Drugi dan strokovnega srečanja za lektorje slovenščine na tujih univerzah, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, je potekala tako živahna okrogla miza o aktualnih vprašanjih slovenistike na tujih univerzah, da bi lahko nastal vtis o slovenščini kot vesoljnem jeziku, ki bo tekmoval z latinščino. Na kosilu so udeleženci predsednici Komisije za slovenščino na tujih univerzah, prof. dr. Adi Vidovič Muhi podarili šopek cvetja in povedali veliko stvari o tem, kako jim je pomagala v različnih težavah. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali: dr. Primož Vitez, dr. Simona Kranjc, Mladen Pavičić, Mojca Smolej, Hotimir Tivadar, mag. Mojca Schlamberger Brezar, Mihaela Knez, dr. Marko Stabej in mag. Vojko Gorjanc. 27. 6. 2000 Prejeli smo Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja 2000/2001. Programa Slavističnega društva Slovenije sta objavljena na str. 89. Tudi letos prinašata točke za napredovanje Kongres/zborovanje v Kopru (objavljena je še stara informacija, da se bomo srečali v Portorožu!) in Seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Marja Boršnik na višku svoje kariere ?obogatela?, si je kupila košček planinskega sveta nad Jezerskim, si tam po Finžgarjevem zgledu postavila barako in vanjo pridno vabile vse, kar je bilo živega v slavistiki. Kmalu je postala ena hiška premalo in postavila je še drugo, pa menda še tretjo. Najbolj zvesto so jo obiskovali polhi, ki so se nato tudi dokončno naselili in se počutili tako prijetno, da jim še na misel ni prišlo, da bi razumeli namige o zlorabljanju gostoljubja. Ko je lastnica že povsem obupala in ji nobeno znanje nobenega znanca ni več pomagalo (Finžgarjeva izkušnja s sirotko in utopljeno polhico se je izkazala za zelo naivno), je Marja Boršnik odkrila Mljet. Obogatena z literarnozgodovinskim znanjem in lastnimi izkušnjami si je tudi tam kupila košček sveta, ki ga Tito tedaj še ni odkril in razglasil za narodni park. Potem je polhom podrla streho nad glavo in barako v poštnih paketih poslala na Mljet in jo tam sestavila. In spet so se vrstile horde slavistov, le da ni nihče verjel, da so vsi pri njej brezplačno in da ne morejo od lastnice terjati, da odpre obrtno ?djelatnost?. Tam se je neke jeseni med plavanjem izteklo njeno bogato življenje. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 28. 6. 2000 V rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar pri vikanju priporoča iti do konca ? napol vikanje na način ?Gospa, a ste vi čisto slepa?!? je, kot piše, zgled nižjega pogovornega jezika. Prim. Delo 28. 6. 2000, št. 149, str. 17 (Književni listi). ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo sporočiti imen in naslovov kolegov, za katere je nakazilo. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 30. 6. 2000 Kar ni uspelo našemu kolegu prof. Borisu Jukiću s kresnikom (s svojim romanom je ostal med finalisti), se je posrečilo prof. Mateji Gomboc. Spet je bila uspešna, tokrat na anonimnem literarnem natečaju Radia Slovenija. Med 344 besedili je njena novela Aleksandrija, sanjsko mesto prejela tretjo nagrado. (Širijo se govorice, da ima največ najboljših navdihov, ko je treba kuhati in pomivati posodo.) Čestitke obema! 1. 7. 2000 Tudi prva letošnja številka revije Primerjalna književnost, ki jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost, posnema najnovejšo modo in z denarjem slovenskih davkoplačevalcev za Slovence objavlja prispevek v angleščini ter nas tako tlači v položaj, ko nismo imeli slovenskih znanstvenih ustanov in smo študirali in pisali v tujih jezikih. Utemeljitelj slovenske komparativistike, prof. Anton Ocvirk, kljub svojemu svetovljanstvu in študiju v tujini, tega ne bi odobraval. V zaostalem jeziku dekel in hlapcev, to je v slovenščini, pišejo Vladimir Biti, Nadežda Starikova, Janez Vrečko, Miha Pintarič, recenziji pa sta prispevala Jelka Kernev Štrajn in Tomo Virk. LJUDSKO IZROČILO * * * V časih druge generacije univerzitetnih profesorjev so bila tradicionalna poučna popotovanja seveda peš pohodi (ob pomanjkljivi hrani, za katero tako ali tako ni bilo nikoli časa, če je bil poleg Anton Slodnjak). Ob zaključku nekega akademskega leta so se odpravili na Vrsno, v Gregorčičev svet. Vasja Ocvirk je nosil v nahrbtniku čevlje Antonu Ocvirku, ki je imel na vrhu tako otečene noge, da jih ni mogel obuti in jih je moral nadebudni pisatelj (in eden izmed številnih Bevkovih nezakonskih otrok) nesti še nazaj. Med vzponom proti vasici v oblakih je Marja Boršnik vodila poglobljeno debato o tedanji polemiki med Vidmarjem in Ziherlom o realizmu in fantastiki v umetnosti. Ko je bilo vsega le preveč, jo nekdo sopihajoč prekine: ?Veš kaj, Marja, jaz pa bi bil zdaj le raje v oblakih kot pa na tej realni zemlji!? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 2. 7. 2000 Za planinsko manj navdušene in manj mazohistične je lutkovna skupina Bubamara pred gostilno Maček v Ljubljani pripravila otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstavo, ki je namenjena otrokom od petega do stotega leta so odigrali v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. 2. 7. 2000 Na letošnjem srečanju izseljencev je na gradu Bogenšperk častni član SD, akademik prof. dr. Boris Paternu, govoril o Prešernu in njegovem pomenu za narodov obstoj. Naslednji dan je o Prešernu predaval tudi na otvoritvi 36. seminarja slovenkega jezika, literature in kulture, vendar ga tu ni poslušalo 1100, pač pa le 180 duš. Prim. Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 1; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 3. 3. 7. 2000 Slovesnosti ob otvoritvi 36. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter 19. poletne šole slovenskega jezika, ki jo letos obiskuje 190 udeležencev iz 29 držav. Žal se seminar ne širi, čeprav so potrebe vedno večje, ker se ga želi udeležiti vedno več tujcev, ki študirajo slovenistiko na tujih univerzah. Predavanja, ki so letos ubrana na temo Čas v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, bodo ravnokar izšla v zborniku. Letošnja predsednica SSJLK je dr. Irena Orel, strokovna tajnica pa prof. Tatjana Balažic, sodeluje pa množica lektorjev (vodi jih prof. Simona Kranjc) in predavateljev, ki se bodo znojili zaradi delovne vneme in zaradi tradicionalne vročine (prof. Janez Zor, ki se je doslej udeležil v različnih svojstvih vseh SSJLK, ne pomni, da bi ga kdaj zeblo). Seminaristi bodo odšli na poučno popotovanje po Gorenjski, šolarji na Dolenjsko, oboje pa vabijo tudi na vrsto popoldanskih in večernih prireditev. Otvoritve SSJLK sta se poleg rektorja, prodekanice in drugih gostov udeležila kar dva sveže izvoljena ministra, začetka Poletne šole med drugimi tudi Štefka Kučan. Prim. Delo 1. 7. 2000, št. 151, str. 8 in 11; Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 2; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 4, itd. 3. 7. 2000 V Delovih Pismih bralcev (št. 152, str. 5) je Miha Lukšič (ni član SD) opozoril na nepovezanost znotraj predmetnih skupin pri maturi. ?Na pragu smešnega se mi zdi, da izmed sedemdesetih besedil, predpisanih za ustni del izpita, nisem zasledil niti enega izmed šestih predpisanih za pisni del.? STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Publikacija sodi v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa je tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! 4. 7. 2000 Iz Krakowa je slovenskemu slavističnemu občestvu poslal razglednico s pozdravi Niko Jež, ki je tam daleč na severu 29. t. m. uspešno zagovarjal svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke! (Neuradni) komentar gospe mag. Jež: ?Zdaj imam v hiši že tretjega varuško/varuha z doktoratom.? 4. 7. 2000 Današnje Delo (št. 154. str. 10) prinaša obsežen članek o letošnji 19. poletni šoli slovenskega jezika. Poleg nekaterih udeležencev so objavljene tudi fotogenični portreti predsednika tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, doc. dr. marka Stabeja ter strokovne tajnice Šole, Jane Zemljarič Miklavčič. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Dober počitek je pol dela. * * * Lok, ki je neprestano napet, se zlomi. Vsem kolegicam in kolegom želimo kar največ razkošja počitnic! Resna strokovna raziskava v Kölnu je pokazala, da so počitnice za mnoge Nemce težka preizkušnja. Vsak tretji zahtevek za ločitev vložijo po ponesrečenih počitnicah. Razlog: potem ko vse leto tekajo naokrog in se pehajo za ljubi kruhek, ne prenesejo šoka, da se naenkrat znajdejo v brezdelju sami z zakoncem, s katerim ne vedo, kaj početi, in s katerim se ne znajo pogovarjati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 12:52:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 10 Jul 2000 12:52:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovlitu_od_poletne_vročine_pojema_sapa Message-ID: <005701bfea5d$019a22c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Samohvala Vprašanje ====================== Spletke Dodatne slike s Kekčevih poti si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. Http://www.rolan.si/profel/poezija/ -- Tanja Želj s fakultete za šport objavlja pesmi iz svoje pesniške knjige z naslovom Življenje cveta. Http://www.homestead.com/gluvic/kazimir.html -- Goran Gluvić dodaja na splet nova leposlovna besedila, med njimi tudi monoigro Asfaltiranje Blejskega jezera. ========= Samohvala Veselite se z mano, ker je organizacija Links2Go (http://www.links2go.com/topic/Slovenia) spletno stran s slovenščino za popotnike (http://www.ijs.si/lit/slovene.html) uvrstila med 50 ključnih virov za Slovenijo. ========= Vprašanje za vsakega od 160 in več slovlitjanov: Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Lep pozdrav miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 12 08:56:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 12 Jul 2000 08:56:30 +0200 Subject: [SlovLit] = O_angleščini_kot_jeziku_poučevanja_na_slovenski_univerzi Message-ID: <001301bfebce$504a4c20$5b4602c1@ff.unilj.si> Profesor na ekonomski fakulteti Andrej Jože Čibej je za Slovlit popisal dileme v zvezi z angleščino kot jezikom poučevanja na slovenski univerzi. Do zdaj je šel najin pogovor takole: > Veselim se z Vami [v zvezi z uspehom moje spletne strani Slovene for Travelers, op. m. h.]. > Stran sem tudi sam (u)porabil pri predavanju o Sloveniji > (za mlade Hrvate, Črnogorce in Makedonce) v okviru "Summer School" na > Ekonomski fakulteti. (Tako je, govorili smo angleško, ko je zmanjkalo > angleščine, sem dodal kako "kratko domačo". Iz onih časov.) > > Zanimiva izkušnja, skoraj tako kot izkušnja kolegov z matematike, ki so pred > 25 leti razbesneli Beograjčane z govorom v angleščini, ko jim ni bilo dano > govoriti slovensko ... > Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: Ekorist Poslano: 11. julij 2000 7:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa > Hvala! Najbrž bi slovlitjane vaša izkušnja z angleščino kot jezikom > poučevanja na slovenski univerzi natančneje zanimala. Bi popisali? prav lp > miran ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 11. julij 2000 22:16 Subject: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa Hja, lahko ... čeprav delo ni lahko. Vsekakor imajo te zgodbe več plasti in jih omejevanje na eno od njih hitro pokvari. Takorekoč sfiži. Moja usoda je nihanje med načelnostjo ("Ameriko Amerikancem ... nam pa slovenščino v Sloveniji!") in pragmatičnostjo razumevanja za odnos do dejstva, da novoveška (-i) "lingua franca" obstaja ("Govori, bre, engleski ... ") in da mu noben purizem na splošni fronti ne more več škodovati. Najbolj škodljivo je po mojem - skromnem in vsaj v formalnem pogledu povsem laičnem - mnenju neekonomično razsipanje "sil in sredstev" (če je dovoljeno takole ponašenje jezika nekdanje armade). Ekonomska fakulteta je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini (ICPE = "International Centre for Public Enterprises", kratica je bila kasneje zelo spretno predelana v "International Centre for Promotion of Enterprises") - vulgo "Zumba centrom" - izobraževala tuje študente, kakopak v angleščini. Sam sem začel sodelovati leta 1980 na namibijskem programu, iz katerega se je potem preko nekih "šnelziderkursov" razvil MBA program. V njem so med študenti dolga leta prevladovali Indijci, Pakistanci in angleško govoreči Afričani, zato o jeziku, v katerem teče pouk, ni bilo dileme. V zadnjih nekaj letih se težišče pomika v tranzicijske države, pomemben delež imajo slovanski narodi, vedno pa so vmes tudi študenti iz Albanije ali Romunije, kar v kali zatre misel na komunikacije v kateremkoli drugem jeziku razen angleščine. Podoben položaj je tudi pri rednem MBA študiju na fakulteti, kjer pa so vzrok predvsem številni predavatelji iz Zahodne Evrope ali ZDA. Še tretji program je, pri katerem je bila uporaba angleščine neizogibna, namreč program za študente z Indiana University, ki so prihajali k nam na izmenjavo. Ostalo sodi v očitno vsem tako ljubo "internacionalizacijo". Tu pa imam nekoliko trše stališče: prepričan sem, da imamo Slovenci pravico do neokrnjenega izobraževanja v svojem jeziku, če tako želimo, vsaj na dodiplomskem študiju, če si na podiplomskih tečaj dostikrat moramo pomagati s tujimi predavatelji. Mednarodne programe, izmenjavo študentov in mobilnost predavateljev vsekakor podpiram, vendar načelno kot vzporedne procese, nikakor pa kot nadomestilo za slovenski program. To še posebej velja, dokler porabim kot mentor pri diplomah več časa za osnovno opismenjevanje študentov kot za samo vsebino. Problem bo postal (še) res/e/n(ejši), če se bodo na programih v tujem jeziku koncentrirali boljši predavatelji. O razlogih, ki bi lahko do tega dokaj hitro pripeljali, pa v tej srenji najbrž ni treba na dolgo razpravljati ... Lep pozdrav, Jože From kramberger na uni-mb.si Wed Jul 12 22:33:26 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 12 Jul 2000 22:33:26 +0200 Subject: [SlovLit] odgovor na vprasanje Message-ID: Miran, zdravo: sprasujes: > Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit > je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Ker je to takoooo udobno in ker si nas razvadil v casu, ko si pisal izcrpna porocila o dogajanju na slavistiki in deloma na FF -- predstavljaj si bralca, ki sicer z*di pred zaslonom v Kamniku, a bere z notranjim ocesom (saj imas rad taksne duhovnozgodovinske oz. hermenevticne prispodobe ali ne? v predavanju o metodi se jim nisi odrekel na povsem prepricljiv nacin) Stajerca, ki je prezet z mariborsko perspektivo obcutenja in presojanja. Naj dodam malce samohvale: Staronemsko berilo, skupna izdaja PeF in FF, je slednjic v tisku -- in izboru ocenasev v razlicnih nemskih srednjeveskih dialektih je na koncu dodana se najstarejsa ohranjena slovenska verzija iz Rateskega rokopisa. V duhu usihanja v tvojem naslovu sporocam, da do zadnje dekade v avgustu teh novic niti bral ne bom. Vsem lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 08:37:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 08:37:26 +0200 Subject: [SlovLit] Dva naslova Message-ID: <005101bfed5d$fb9bdae0$6d03f9c2@hladnik> Http://www.verygoodnetart.org/slo/index.html -- na tem je kazalo spletnih umetnin Jaka Železnikarja. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- na tem pa so prosojnice k Hladnikovemu predavanju o Času v slovenskem zgodovinskem romanu. Od tule naprej pa je prostor, na katerem lahko naredite nekaj reklame še za svoje reči. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 16:39:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 16:39:54 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo v literarno delavnico Message-ID: <002a01bfeda1$ecf59be0$4103f9c2@hladnik> Franc Kattnig (urednik celovške MD) in pisatelj Vinko Ošlak prosita, da razširim naslednje vabilo: vabita nas k udeležbi v literarni delavnici v soboto, 16. septembra 2000, v galeriji Falk v Libučah pri Pliberku. Ocenjevala in nagrajevala se bo poleg tekstov tudi starinskost s seboj prinesenega pisalnega stroja, predvidenih pa je tudi precej vesele družabnosti. Prispevki bodo takoj objavljeni v zborniku. Prijave na Katoliško mladino, Literarno delavnico Libuče, Viktringer Ring 26, AT-9020 Celovec. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:00:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:00:04 +0200 Subject: [SlovLit] Slovlit ob koncu julija Message-ID: <001401bff93b$ef832800$4503f9c2@hladnik> Strokovne spletke Leposlovne spletke Spet jezikovne težave ========================= Strokovne spletke Predrag Stanojević, urednik jezikoslovnih in literarnih okrožnic na naslovu nov@knjiga (knjizara na eunet.yu) jedrnato poroča o novih knjigah Aleksandra Belića, Radosava Boškovića (Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika), Svenke Savić in drugih (za več glej http://www.knjizara.com/ponude/lingvistika.html). Med romanesknimi novostmi so poročila o Adrijani Krajnović, Danilu Mariću, Finžgarjevem Pod svobodnim soncem in več drugih (cel seznam glej na http://www.knjizara.com/ponude/romani.html). Na srbske jezikoslovne in literarnovedne novice nov na knjiga se naročite s pismom na naslov smix na eunet.yu. Http://www.geocities.com/locutio/razpisi7-00.htm -- literarni razpisi revije Locutio. Http://www.angelfire.com/oh4/slovenian/ -- Slovenske ameriške strani s povezavami na internetne radijske postaje v slovenščini. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- Genealoško društvo v ZDA. Http://www.zdruzenje-sim.si/ -- Slovenska izseljenska matica končno na spletu. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- Prosojnice k mojemu predavanju na letošnjem SSJLK o času v slovenskem zgodovinskem romanu. ============== Leposlovne spletke Http://jadore.homestead.com/poezija.html -- Izgubljena poezija, avtor neznan. Http://www.telesnicuvaj.com -- Miha Mazzini zapeljivo ponuja vzorčne strani svojega novega romana Telesni čuvaj. Http://www.t2studio.si/strip/ -- Brane Mejač, Antropogeneza Rock&Roll Banda, strip. ==================== Spet jezikovne težave V Delu je zadnjič nekdo dražil slaviste s prevodom novodobne kratice WAP, ki jo poznajo stremljivejši uporabniki popularnih žepnih igračk z imenom mobi (hendi, GSM, džiesem, celularni telefon, mobilni telefon). Gre za wireless application protocol, kar je pisec namenoma nerodno prevedel v brezvodni mehčinski dogovor in s tem namignil, da je prevod nepotreben. Ker ne gre za reč, ki bi bila zanimva le ozkemu krogu strokovnjakov, ampak zna postati tako kot internet, televizija in radio kmalu del vsakdanjika stotisočev, je treba o primernem slovenskem izrazu premisliti: wap?, vap/vep?, bup (brezžični uporabn(ostn)i protokol)? Na pomoč! V počitniškem pomanjkanju pametnejših žurnalističnih idej se je nekomu drugemu zazdelo primerno poživiti lenobno poletno sceno z obujanjem ljudskih protijezikoslovnih in protitoporišičevskih nagonov. Na dan je privlekel že nekaj let počivajočo polemiko o izrazu zgoščenka. Kako sem se tedaj v polemiko vključil in se junaško boril za našo stvar, dokler niso nasprotniki obmolknili, si lahko ogledate v treh člankih, začenši na http://www.ijs.si/lit/zgoscen1.html. Lep počitniški pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:14:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:14:05 +0200 Subject: [SlovLit] Alenka Zbogar pise iz Bloomingtona Message-ID: <004801bff93d$594cf440$4503f9c2@hladnik> Spostovane kolegice in kolegi, oglasam se vam iz Bloomingtona (Indiana, ZDA), kamor sem pripotovala 6. junija. Tukajsni oddelek za slovanske in vzhodnoevropske studije (Department for Slavic and East European Studies) vsako leto - letos praznujejo 50. obletnico - organizira dvomesecne delavnice tujih jezikov, med katerimi se je po 3-letnem zatisju ponovno pojavila tudi delavnica slovenscine. Delavnico obiskujeta dva redna in en izredni student, slednji ni prisoten na vseh ucnih urah, pac pa le na urah konverzacije. Poleg jutranjih lektoratov so v vecernih urah organizirana predavanja, koncerti, gledaliske, obcasno tudi filmske predstave, predvajajo predvsem sodobne ruske filme. Za izvedbo enega izmed vecernih predavanj - 18. julija - sem bila zadolzena tudi sama. Priblizno uro in pol trajajoce predstavitve slovenske kulture in zgodovine se je udelezilo presenetljivo veliko poslusalcev, kar okoli 25 (na ostalih predavanjih se je stevilo sukalo pod deset). Na zacetku predavanja Slovene culture and history sem predvajala odlomek z video kasete z naslovom Zdravljica, za katero sta scenarij napisala Boris Paternu in Matjaž Kmecl, ki prikazuje spust jugoslovanske in dvig slovenske zastave pred slovenskim parlamentom. Razlagi korakov, ki so vodili do slovenske osamosvojitve, je sledil kratek pregled prelomnejsih dogodkov v slovenski zgodovini, pri cemer sem se - v skladu z naravnanostjo programa poletnih delavnic - osredotocila predvsem na zgodovino jezika in knjizevnosti. S pomocjo racunalniske animacije sem ob sliki knezjega kamna poudarila pomen Karantanije v 7. stoletju, nato pokristjanjevanje karantanskih knezov v 8. stoletju, ob tem omenila Presernov Krst pri Savici in zbirko Presernova pot v svet, za katero je angleski prevod prispeval tukajsni predavatelj in predstojnik oddelka Henry Cooper. Zahvaljujoc izredni bloomingtonski knjiznici sem poslusalcem lahko pokazala nekatere izdaje faksimil in prevodov v tuje jezike, npr. izdajo Brizinskih spomenikov, Pisanic, Kranjske Cbelice in Presernovih Poezij. Iz obdobja od 12. do 14. stoletja sem navedla omembe prvih slovenskih mest (Ljubljane, Ptuja, Maribora in Kranja). Mesta sem pokazala na zemljevidu Slovenskih narecij, s pomocjo racunalniske animacije pokazala njihove posnetke ter navedla danasnje stevilo prebivalcev in njihovo velikost. Na simboliko slovenskega grba sem opozorila ob omembi Celjskih grofov (1333-1456), k njej pa sem se ponovno vrnila ob razlagi dogodkov iz 18. stoletja, saj je bil Triglav prvic osvojen 26. avgusta 1778. V obdobju humanizma in protestantske reformacije sem izpostavila pomen Primoza Trubarja, Jurija Dalmatina (ob tem pokazala naslovnico Biblije iz l. 1584) in Adama Bohorica. Ob posnetku Cerkniskega jezera sem opozorila na Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske in njegovo clanstvo v britanski Kraljevi akademiji znanosti. V 18. stoletju sem se poleg Pisanic in Lublanskih novic dotaknila Vodnikovih Pesem za pokusino, Linhartove Zupanove Micke in Maticka, Pohlinove Kranjske gramatike ter Zoisovega prispevka, ob posnetku NUK-a pa povedala, da je bila prva javna knjiznica v Ljubljani odprta leta 1701. Poudarila sem, da sta 19. stoletje zaznamovala konservativni (Jernej Kopitar, Anton Martin Slomsek, Jovan Vesel Koseski, Janez Bleiweis) in liberalni (France Preseren, Andrej Smole, Matija Cop) krog intelektualcev. Nakazala sem vprasanje ilirizma, program Zedinjene Slovenije, Kopitarjevo prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika ter njegovo ostro kritiko "mestnega kranjskega jezika". Ob izrocku s 7. kitico Zdravljice v slovenscini in anglescini (Janko Lavrin, A Selection of Poems by France Preseren, Basil Blackwell, Oxford 1954) pa posebej izpostavila Presernov pomen. Dogajanje v 20. stoletju sem osredinila okoli konca 1. svetovne vojne, oblikovanja Kraljevine SHS v decembru 1918 (ter preimenovanja v Jugoslavijo leta 1929), ustanovitve univerze leta 1919, pri cemer sem posebej izpostavila dejstvo, da je odtlej celotni izobrazevalni sistem potekal v slovenskem jeziku. Karta Slovenskih narecij mi je sluzila pri razlagi narecne razclenjenosti slovenskega jezika na 46 dialektov, povezanih v 7 glavnih narecij. Posamezno narecje sem pospremila s slikovnim gradivom, tako gorenjsko narecje s posnetkom Bleda, Bohinja in kozolca (toplarja), dolenjsko s posnetkom Novega mesta, stajersko s posnetkom Ptujskega gradu in predvajanjem narodne pesmi Pojdem na Stajersko, panonsko narecje s posnetkom cimprane hise in mlina na Muri, korosko z opozorilom na knezji kamen, rovtarsko s dvema posnetkoma idrijske cipke ter primorsko s posnetkom Pirana in Postojnske jame. Opozorila sem na stevilne okoliscine, ki so vplivale na narecno razclenjenost Slovenije, tako npr. geografske, ekonomske, socialne, politicne, kulturne in civilizacijske razloge. Poleg znamenite slovenske dvojine in zvrstnosti slovenskega jezika sem opozorila tudi na Breznikovo slovnico (1934) ter Slovenski pravopis (Breznik-Ramovs, 1935) ter oblikovanje knjizne norme. Predstavitev sem zakljucila z letosnjo Presernovo nagrajenko Svetlano Makarovic. Ob predvajanju Kresne noci z zgoscenke Tisti cas, sem izpostavila pesnicino izredno ustvarjalno in umetnisko moc, ki se med drugim kaze tudi v transformaciji ljudskih motivov, npr. desetnice, jurjevanja, kresovanja, koledovanja in zalik zene. Navedene motive sem na kratko tudi razlozila. Predavanje se je izteklo s priblizno enourno diskusijo, v katero se je vkljucila vecina poslusalcev, pogovor pa se je vil od vprasanja 10-dnevne slovenske vojne, Krskega, slovenske sodobne literature, osebnih izkusenj posameznikov, ki so bili v Sloveniji po sluzbeni dolznosti, do slovenskih manjsin v Italiji in Avstriji ter italijanske in madzarske manjsine v Sloveniji. Razsli smo se v upanju, da se ob podobni priloznosti ponovno srecamo. V pricakovanju skorajsnje vrnitve v Slovenijo vas lepo pozdravljam! Alenka Zbogar ________________________________________________________________________ Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 2 10:46:44 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Aug 2000 10:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <000c01bffc5e$5838b520$6b03f9c2@hladnik> Je z ljudstvom, tem slovenskim, nekaj narobe? Jamramo, torej smo Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit ==================== Zaupati ljudstvu ali ne Junak Rebulovega romana Jutri čez Jordan ob prozorni pripovedovalčevi asistenci vsaj na začetku zgodbe vedno znova izraža neazupanje v ljudstvo. Gre za Izraelce v 13. stol. pred našim štetjem, ker pa smo zgodovinske romane navajeni brati tako, da jih priličimo lastni nacionalni usodi in tudi tako, da pripovedovalca poenačimo z avtorjem, lahko domnevam, da je Alojz Rebula v romanu mimogrede izrazil nezaupanje v slovensko ljudstvo. Z Izraelci in z njihovimi voditelji je bilo narobe to, da niso imeli dovolj vere, zaradi česar so bili kaznovani z dolgoletnim čakanjem na obljubljeno deželo Kanaan na bregu reke Jordan. S Slovenci bi bilo po opisani enačbi narobe to, da vztrajno volimo napačne predstavnike na oblast in bomo zato kasneje, kot bi bilo treba, postali del evropske, tj. krščanske omike. Situacija seveda nikakor ni nepopravljiva. Z odločnim posegom, s trdo roko, s prosvetljenim absolutističnim ravnanjem se da ljudstvo v doglednem času spraviti k pameti. --- V kmečki povesti sem se pustil podučiti, da je za konzervativne pisatelje značilna simpatija do ljudstva, za liberalne pa distanca in nezaupanje. V zadnjih desetletjih se je razmerje očitno obrnilo: zdaj konzervativci ljudstvu ne zaupajo preveč in zahtevajo zanj trde zakone, liberalce pa navdaja neskončna vera, da je ljudstvo pametnejše, kot je videti, in da se bo nazadnje vse obrnilo v pravo smer -- politika laissez faire. Vprašanje "primernosti ljudstva" se vsak dan sproti kaže v političnih diskusijah, v naši stroki pa je prišlo zlasti do izraza ob načrtu zakona o slovenščini. Vprašanje je veliko bolj nazorske kot pa strokovne narave. Zanima koga, kako se do njega opredeljujem? V načelu sem liberalen (torej zaupam ljudstvu :-), zato bi se rad zakonu odpovedal. Kar je uzakonjeno, Slovenci ne ljubimo več, začenši z literarnimi klasiki v obveznem šolskem berilu. Vitalnost jezika in naroda se mora izkazati sama, brez zakonske prisile, ker sicer ni verodostojna; prisilno vztrajanje pri samostojnem jeziku bi bilo neplodno. V praksi pa sem bolj konzervativen. Konec tedna sva na Velem Polju s sinom zavzeto praskala s skale nemški del smerokaza na planino, kjer so ob slovenskem mleku in siru ponujali tudi Milch in Käse -- veliko raje bi videl, ko bi ta posel namesto nesimpatično gorečnih državljanov najinega kova profesionalno, to je z oglobljenjem po zakonu, opravilo državno uradništvo. Saj menda ne želimo, da bi ob razmahu turizma tako kot na hrvaški obali tudi na slovenskih gostilnah pisalo samo še Gasthaus. Kaj se je zgodilo z romantičnim mitom o ljudstvu, ki ima na koncu vedno prav in je humus nacije? Bi želel še kdo ob literarnih ali jezikovnih temah diskutirati o razmerju med ljudstvom in njegovimi predstavniki (oblastniki, intelektualci)? =================== Jamranje kot humanistov prepoznavni modus Z zamudo prebiram Samoevalvacijsko poročilo FF. Dokument je bil oblikovan na hitro bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih inštitucij kot iz lastne potrebe, zato pa toliko bolj prostodušno razkriva specifične poteze, domnevam, slovenske humanistike. Ob številnih koristnih statističnih podatkih padejo v analitičnem delu v oči stavki pritoževalne narave (začenjajo se z nimamo ali manjka nam), ki naj nagovorijo državo k obilnejšemu financiranju: ko nam boste zagotovili ustrezne pogoje za delo, lahko šele računate z visoko kvaliteto naših rezultatov. V dejavnostih, ki niso proračunsko financirane, je taka strategija neobičajna, ker država prispeva svoj delež praviloma tedaj, ko je dejavnost že pokazala zmožnost samostojnega preživetja. Čeprav se tudi naša država na jamranje praviloma ne odziva, ostajajo kritika, nerganje, pritoževanje, zanikovanje, polemiziranje ipd. prepoznavne oblike intelektualske (humanistične, razumniške) drže. Zakaj? Ker se običajno zavzemamo za stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj in ne naprej? Kar preverimo: smo zaupljivi do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": genskega spreminjanja človeka, računalniškega krmiljenja sveta (npr. tudi strojnega prevajanja), nadomeščanja knjige z novimi mediji? ==================== Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit Kdo že v nedavnem intervjuju v Delu pravi, da bomo kot Slovenci obstajali toliko časa, dokler bomo uspeli ohraniti (obraniti) lastno kulturo? To bi lahko storili samo tako, da se odpovemo potrošniškim blagodatim Zahoda in pademo na raven polkolonialne države s poceni delovno silo in postanemo smetišče Evrope. V nasprotnem primeru se bo slovenstvo zreduciralo na folklorne dejavnosti, na ocvirke, žgance, potico, polko. Evropeizacija mu pomeni torej nasprotje slovenski nacionalni biti. S tem se nikakor ne strinjam, saj že od vsega začetka v 19. stol. Slovenci svojo nacionalno identiteto gradimo na temelju evropejstva, ne pa v opoziciji z njim. Se želi kdo pridružiti mojemu optimističnemu pogledu? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 3 10:44:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Aug 2000 10:44:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Dva_odziva_na_=22zaupanje_ljudstvu=22_evropejskost_Slovencev_in_borbo_za_kleno_slovenščino Message-ID: <003501bffd27$00a92460$5203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Wednesday, August 02, 2000 5:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > > >Zaupati ljudstvu ali ne > > > Glede prvega dela samo kratek preblisk nekega sl. politika (ime, s katerim > bi šarmiral go. Verodostojnost, je žal poniknilo v kraševskih tleh mojih > možganov). Rekel je, da bi se ljudstvo v referendumu v davkih, gotovo > izreklo proti njim. Toliko o zaupanju ljudstvu (tu sem seveda, v nasprotju z > mojo običajno polit. držo, po tvoji teoriji izpadel kot desni pol naše > politične sfere). Žal ne vem, pri katerem polit. dogajanju si zaključil, da > prek zakonodajne ohlapnosti/rigidnosti politiki kažejo zaupanje oz. > nezaupanje do ljudstva: še v poslednjem mesecu npr. levi blok ni mogel > prikriti globokega zaupanja do ljudstva ob sprejemanju zakona o zdravljenju > neplodnosti, precej bolj rezerviran pa je bil, ko se je postavljalo > vprašanje pristojnosti ljudske volje pri odločanju o volilnem sistemu (desni > blok obratno). Vse to, po mojem priča, da je tudi zaupanje oz. nezaupanje le > del vsakokratne polit. igre, ne pa relativno trajna lastnost določenega > polit. bloka > Za praskanje nem. napisov pa čestitam. Ob morebitnih poškodbah pri nadaljnih > podobnih akcijah prispevam za pedikerja. > > Glede naše evropejskosti: že dolgo smo Evropejci, vprašanje je samo, kdaj si > bodo Evropejci priznali, da so tudi oni "Slovenci" oz. - če sem še malo bolj > mladostniško radikalen - Balkanci (če hočejo biti vsaj približno blizu pojma > Evropejci, kot nam ga vsak dan servirajo javna občila). > Klemnovski pozdrav. > > ________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com ================= ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Wednesday, August 02, 2000 12:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem Zanimivo razmišljanje o gospodu Rebuli, katerega "nezaupanje" zadnje čase nekoliko spremljam tudi v spletni Družini. Tisto "praskanje" mi pa ne gre čisto vštric z liberalnostjo, jaz bi raje vzel "penzl" in bi po Ljubljani malo "dopisoval". Sicer pa imam po mnenju današnjega MAG-a IQ na ravni sobne temperature in se zato omenjenemu dejstvu ne kaže čuditi. Lep pozdrav, J. A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:37:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:37:54 +0200 Subject: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c0003a$061f6d80$5b4602c1@ff.unilj.si> >From sebastijan.macek na flashmail.com Mon Aug 7 01:20:43 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Na zacetku bi pozdravil vaso pobudo za prevod te kratice. Preden pa podam svoj prevod je potrebno pojasniti za kaj sploh gre. Najbolj preprosto receno je WAP (wireless application protocol) protokol (standardiziran nabor pravil in ukazov, ki dolocajo obliko komunikacije med racunalniki in raznimi drugimi napravami), ki napravam kot so mobilni telefoni in dlancniki nove generacije omogoca brskanje po spletu na posebej za to prilagojenih straneh. Sedaj pa k stvari: pri svoji razlicici slovenskega izraza sem se naslonil na izraz, ki ga uporabljajo v racunalniski reviji PC & mediji, kjer sem ze veckrat zasledil prevode raznih izrazov s podrocja racunalnistva in novih tehnologij. Tako sem naletel tudi na prevod kratice WAP, ki se glasi "mobilni spletni protokol". Ne morem sicer reci, da se s tem prevodom strinjam, ker je nekoliko zavajujoc; protokol sam namrec ni mobilen, mobilne so naprave, ki ta protokol uporabljajo za dostop do spleta. Zato predlagam dva izraza: "spletni protokol za mobilne naprave" ali "spletni protokol za prenosne naprave". Zavedam se, = da ta izraz se zdalec ni tako prijazen usesu kot WAP, moc pa bi ga bilo = uporabljati kot pojasnilo h kratici. Upam da sem s tem ponudil vsaj priblizno dobro izhodisce za nadaljnje razprave o tem izrazu in nestrpno cakam na vase odgovore. Sebastijan Macek From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:45:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:45:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re: O Evropi Message-ID: <003701c0003b$0c49af80$5b4602c1@ff.unilj.si> O Slovencih in Evropi Opomba urednika ================= O Slovencih in Evropi >From anton.gosar na guest.arnes.si Sun Aug 6 20:51:20 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Dragi kolega iz II. in se nekaterih nadstropij! ("Dragi Miran" nocem napisati, odkar je "Dragi Lojze" postal stil nagovora med politiki - bi rekel "kolegi"). Preko neke tretje osebe (ki Te je priporocila v branje) sem prisel do Tvojih novic. Zares so me Tvoja razmisljanja razveselila, zabavala in vzbudila tek, da bi na kaksne teme tudi sam napisal kaj podobnega. Ne bom se odzval na kocljive teme o ljudstvu, konzervativizmu in liberalizmu ("konzervativizem" ponavadi pripisujemo necemu kar dolgo traja!), ampak bi Ti dal povsem prav glede ozkosti slovenskega intelektualca. Ponavadi se novosti bojimo ali pa jo dajemo v nic. Primera sta Evropa (ki nas bo "pozrla") in elektronsko prevajanje. Slovenci smo pac iz neke podalpske doline (zaprti sistem) in vsakega, ki pride cez prelaz k nam ze sumnicimo, da nam hoce slabo ali pa, da nas hoce z robo pretentati. Pravkar sem napisal osnutek za predavanje na Poletni univerzi v Bovcu (Moritsch & Co.) in Ti ga posiljam kot dopolnilo Tvojih vedenj (in morda v zastonjsko lektoriranje). Lep pozdrav Anton =========== Opomba urednika Kolegom se opravičujem, ker prihajajo njihova sporočila na Slovlit pod mojim e-naslovom. Ker imajo nekateri naročniki Slovlita težave s pošto v html-obliki, moram namreč njihova pisma v tem formatu pred objavo očediti neberljivih znamenj. Dragi slovlitjani, preden odpošljete, izberite prosim opcijo golo besedilo ali plain text. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 09:50:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 14 Aug 2000 09:50:23 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c005c4$4d393ea0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Hladnik Miran Sent: 13. avgust 2000 14:20 Subject: Re: [SlovLit] wap > Dragi Miran, > > (ne glede na okoliscine z uporabo "Dragi ..." v politiki) - pri prevodu > WAP bi bilo morda bolje vztrajati pri teh besedah: moj predlog je, da > prevod, ki ga uporabljajo pri reviji PC in mediji skrajsamo v > "mobi spletni protokol". Ker je izraz mobi ze povsem udomacen, ne bo > dvoumnosti - slovnicno boljsi "spletni protokol za mobi" je pa malo daljsi. > > Lep pozdrav > Primoz > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 20:21:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Aug 2000 20:21:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Sredi_vročega_avgusta Message-ID: <000701c0061c$88b52e00$7c03f9c2@hladnik> Spletke Umetnine imajo dušo Krpan čisto navaden tihotapec ============ Spletke Http://nuk.uni-lj.si/uporaba/viri/streznik/index.html -- nukov strežnik za cederome (za literarno vedo in jezikoslovje je zanimiva zlasti bibliografija MLA); geslo za dostop ffjevcev je pri Matjažu Rebolju na zgodovini, drugi se obrnite na naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. Http://www2.arnes.si/~mvrabe2/pesmi.html; http://www2.arnes.si/~mvrabe2/tebi.html -- poezija Marka in Uroša Vrablja. Ne vem, ali je ob strogem zavračanju neonacističnih idej, ki ga po poročilih Damijana Slabeta prakticirajo v Nemčiji, prav opozarjati na slovenske verze z nacistično vsebino, kakor so npr. tile na http://sus.iwarp.com/7.html -- avtor se je podpisal s psevdonimom Schimmler; svetujte mi, ali naj povezavo nanjo uvrstim med druge slovenske amaterske spletne verzifikacije na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html ali naj bom špeckahla in zahtevam, da jo snamejo s kazala na materi kurji? Kako sem se imel julija in avgusta, preverite na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri13.html. ============ Umetnine imajo dušo Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi (http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. ============= Krpan čisto navaden tihotapec Nikolaj Pečenko (sicer urednik revije PC in mediji) je v Delovih Pismih bralcev prepričljivo ohladil tisto interpretacijsko podjetnost, ki bi hotela v Krpanovem tihotapskem artiklu angleški soli videti kaj več kot kuhinjsko sol, recimo sestavino za smodnik ali bognedaj odvajalo. Pa ne bi za vsak slučaj kdo od slovlitcev ali slovlitk, ki so blizu gradivu za SSKJ in drugim kataloškim virom na ZRC SAZU (recimo Helenca :-), na listkih preveril, če je bila kdaj na Slovenskem angleška sol še kaj drugega kot "sol iz Anglije"? lap (lep avgustovski pozdrav) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 15 11:15:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 15 Aug 2000 11:15:38 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ad: Schimmler Message-ID: <001101c00699$62f59b00$6103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Monday, August 14, 2000 9:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Sredi vročega avgusta Zanimiv podatek: ************************************************************** Magnifico je peder in Uzi tut, Uzi je židovski bruc, Uzi nima jajc da bi fuku, Uzi ma penis da bi snufu. Uzi mi na kurac gre, ko hormoni ga jebejo, Uzi je peder, peder, Uzi ni kakor feder. Uzi je nor kakor bivol, Uzi ma ušesa namesto rog, Uzitu dol visi, ženske ga jebejo kakor (tudi) mi! *Uzi je moj sošolec iz SESŠ Kranj 2.Rb, letnik 1999/2000, generacija 1983. 3.4.2000 schimmler **************************************************************************** ****** Do tega trenutka sem še verjel, da avtorja meče pubertetna prenapetost. Glede osnovne dileme nimam jasnega mnenja, izločitev ne koristi, ker se ga ne da sesuti z neta nasploh (idealno bi bilo, če bi se mu vsakič prilepil "banner" tipa "Pazi, kje hodiš - govno!"), prej kak dober komentar. Bi pa res rad videl, kako bi se dečko pod psevdonimom lotil tožbe zaradi zlorabe avtorskih pravic. LP, Jože A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 19 18:05:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 19 Aug 2000 18:05:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5DNa_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <001701c009f7$47d09d00$2f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Cc: Sonja KUMP Sent: Thursday, August 17, 2000 2:34 PM Subject: Re: [SlovLit]Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > Spostovani kolega Miran, > > ko sem se drugega avgusta potil po Trdinovih stopinjah, > si se ti lotil tezskih tem, tudi domnevnega jamranja humanistov na FF. > Pogledal sem v dostopno samoevalvacijsko porocilo FF, > pravzaprav v moj izvlecek z idejami, kaj naj bi na FF predvsem izboljsali > in ugotovil, da imajo vsake oci svojega malarja. > Tokrat se izjemoma ne strinjam s tabo, ker: > > 1. Porocilo ni nastalo "bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih > inštitucij kot iz lastne potrebe" kot pravis, ampak ker ga je zahtevalo > vodstvo univerze ljubljanske, in ker je nekaj kolegic in kolegic zrtvovalo > svoj cas, ker zelijo kaj premakniti na FF. > > 2. Vsaj v zakljucnih ugotovitvah in predlogih porocila ni cutiti jamranja > in klicanja drzave na pomoc; se vec, kar nekaj stvari je korajzno nastetih, > ki jih bodo morali ucitelji in studenti FF postoriti sami, tudi na ravni > odelkov. In daj bog, da jim pri tem drzava (in univerza) ne bi pri tem > prevec nagajala! > (Ce ze osiras "humaniste"-kar vse po vrsti- in namigujes na posebno > subkulturo njihovo, kaj ne izgleda kot da so "tehnicni inteligenti" boljsi, > manj nacionalno samoagresivni, samozavestnejsi, odvisni od lastne mosnje? > Nisi bral, a ti pravim, da je v samoevalvacijskih porocilih nekaterih > tehniskih fakultet vec jamranja, in ga je na FF celo manj kot na univerzi > gledano pocez. Gre torej za potezo akademske kulture, ne za "humanisticni > genom"?). > 3. Kje si videl, da se pisci tozadevnih porocil (npr. na FF) "zavzemamo za > stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev > preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj". Kar preverimo: smo zaupljivi > do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": > - delo studentov v manjsih skupinah, > - racunalnisko krmiljenje izpitne evidence, > - novi prostori za studij prevajalstva, > - nadomescanje knjige z novimi mediji > - ... > O tem kako je z zaupanjem (v) narod(a) tesko kaj recem, > a tudi z nezaupanjem v kolege in kolegice na FF ne bomo prisli dalec. > > Morda pa nekateri raje sedijo ob reki ali pred vrati... > > Lep dopustniski pozdrav! Bogomir Mihevc > > Priloge: > Izvlecek iz porocila FF o kakovosti > Teme mnenja in predlogi v porocilih clanic UL o kakovosti /B.M., avg.2000/ [Prilog zaradi težav, ki jih povzročajo nekaterim strežnikom, žal nisem vključil. Z opravičili miran hladnik] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 21 16:18:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 21 Aug 2000 16:18:27 +0200 Subject: [SlovLit] Tule se ponuja en citat in ena misel. Ampak mrzlo pivo bi bilo v tem casu boljsa izbira. Message-ID: <000701c00b7a$ee3d8a20$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki O jamranju, nadaljevanje ============= Spletki Http://hajlendr.tripod.com/ Slovenski in angleški verzi avtorja, ki si je nadel psevdonim Hajlendr. Http://www.myfreehost.com/samomori/ Ali je to leposlovje ali ne, naj presodi bralec sam. ============== O jamranju Drugega avgusta sem jamranje označil kot prepoznavno potezo slovenskega intelektualstva. Po kritiki Bogomirja Mihevca priznavam, da je bila trditev izrečena po občutku in brez empirične primerjalne analize. Zato dopuščam možnost, da nezadovoljnost ni kakšna humanistična posebnost, ampak velja za Slovence v celoti, tako kot je to znal leta 1836 v prvi slovenski povesti Sreča v nesreči (http://www.ijs.si/lit/cigler.html-l2) utemeljiti že Janez Cigler, slove:
Prijazno skupaj pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta danes v cerkvi slišala. Medtem vpraša France svojo ženo in prijazno reče: "Ljuba, dobra moja Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli vesela, kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in pa večkrat te slišim zdihovati. Kaj ti je vendar? Le povej mi, vse rad storim, karkoli želiš da boš le vesela." Neža mu na to milo odgovori: "Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli vesela, toda ne zavoljo pomanjkanja ali zavoljo dela, skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega in pridnega moža, kakor si ti! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče zadele in hude nadloge čez naju prišle; in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve." France odgovori: "Nikar se tega ne boj, če naju tudi kaj hudega zadene, bova vse prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo je Bog za naju do zdaj skrbel; tudi za naprej naju ne bo zapustil." Potem poklekneta in večerno molitev opravita in gresta k pokoju. Prav res je, da na tem svetu ni prave resnične sreče; to je dobro spoznala Neža Svetinka [pred zakonom se je pomenljivo pisala Trpinc, op. m. h.], zato ni bila nikoli vesela.
Med naglavne grehe humanistov štejem tudi strastno nagnjenje do pripovedovanja lepih zgodb. Da bi bila zgodba lepa, je treba včasih kakšno dejstvo izpustiti, kakšnega drugega pa poudariti. Ena od zgodb, ki jih sam rad pripovedujem, je ta o prepirljivih humanistih, ki s svojim nerganjem dajo do izraza narodovemu značaju. Če bi Janez Cigler pred poldrugim stoletjem o Slovencih zastavil drugače, bi najbrž tudi jaz v Samoevalvacijskem poročilu FF opazil kaj drugega kot to, v kar sem se zapičil. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 12:16:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 12:16:25 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000f01c00db4$a49e8360$6b03f9c2@hladnik> Spletke ... in vsakdo se ohladiti hoče =========== Spletke Http://www.geocities.com/locutio/LOCUTIO8/lo8mihaelahojnik.htm -- Mihaela Hojnik, slovenska pesnica na Švedskem, objavlja pesmi pod skupnim naslovom Mačke. Http://www.kazalo.net -- nov slovenski iskalnik. Zadnjič sem na tem mestu zastavil vprašanje, ali naj objavim povezavo na stran s slovenskimi nacističnimi verzi ali ne. Medtem je avtor Schimmler, ki mu je Peter Weiss že odkril tudi pravo ime, svojo stran umaknil, zato bodo vaši nadaljnji premisleki glede odgovora na moje vprašanje le še načelne narave. =========== ... in vsakdo se ohladiti hoče Pri Pogačnikih doma se je za tisto kad ali bazen, v katerem brbotajo mehurčki (ker je reč fina in nobel, se na Slovenskem zanjo uporablja izvirno ime jaccuzzi ali swirlpool -- besed v starejših angleških slovarjih ni, zato nisem prepričan, ali sem ju prav zapisal), prijel izraz brbotalnik. Če bi ga hoteli uveljaviti, bi morali spodbudno pismo nasloviti na vse slovenske uprave hotelov in bazenov in na trgovine, kjer jih prodajajo. To najbrž ni naloga slov-litovcev. Čigava potem? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 18:09:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 18:09:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_SlovLit_..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000701c00de5$b2264be0$0b03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 1:10 PM Subject: Re: [SlovLit] ... in vsakdo se ohladiti hoče > Ker sem za seriozno diskusijo temporalno hendikepiran, pa še recentne > atmosferske okoliščine nevtralizirajo moje mentalne kapacitete, a bi vendar > rad dal signal, da še eksistiram in celo recipiram/procesiram slovlitske > informacije - zato interferiram v puristični diskurz z nekolikanj > retardiranim humorističnim prispevkom, ki pa je skoraj prost ptujih leksemov > in vrhu tega - vsaj potencialno - še stimulira ekspanzijo uzusa novega > prevedka za džakuzi: > > > Gorenjski brbotalnik: pojej pločevinko fižola, počakaj nekaj ur, sedi v kad, > natoči vodo do pasu in čakaj - spoščujoča masaža zagotovljena! > > :) Marko From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:37:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:37:50 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: brbotalnik Message-ID: <008701c00eb2$d10e0b60$7303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: SLOVLIT Sent: Friday, August 25, 2000 6:33 PM Subject: Fw: brbotalnik ----- Original Message ----- From: Marc L. Greenberg To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 6:54 PM Subject: brbotalnik Dragi pajdas, samo toliko, da te opozorim na pravilno obliko za ustreznici brbotalnika v anglescini in njuno domnevno etimologijo: jacuzzi (samo eden c) in whirlpool (bath). Domnevam, da je jacuzzi nekaksna skorumpirana angleska inacica prvotnega francoskega izraza j'accuse oz. j'accuse-y. V primitivnih kadih so namrec, kakor je Marko Juvan razlagal, povzrocali mehurje s pomocjo crevesnega plina. Na zacetku je bil "krivec" obtozen zaradi prdenja v skupni kadi, dokler niso ugotovili zdravilne/pomirjajoce posledice mehurjev. Nato je nastal evfemizem 'whirlpool bath'. Za zgodovino brbotalnika zato predlagam obtozevalnik in vrtinska kad. Marko Zelenogorec [priložene slike brbotalnika z golo žensko vsebino iz znanih razlogov slovlitu žal nisem mogel podtakniti -- m. h.] ===================== ----- Original Message ----- From: Mateja Gomboc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 9:48 PM Subject: Brbotalnik? V opremljanju lastnega stanovanja se prav nič slavistično tudi sama preganjam med mnogo neslovensko notranjo opremo. Zato z navdušenjem sprejmem brbotajoč predlog. Samo mičken dvom: zakaj moški spol? Namreč: brbota v banji ali kadi. Morda bi se pa moški in ženske raje vdajali mehurčkom v brbotalnici? Da pa ni morda ta tvorjenka že rezervirana za kaj drugega, morda sopomenka za politične spletke? Lepo v jutri, Mateja From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:38:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:38:52 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Message-ID: <009001c00eb2$f458c600$7303f9c2@hladnik> Čeprav morda ni bilo mišljeno za v slovlitovski eter, dajem gor, ker je dobro povedano. m. h. ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 7:53 PM Subject: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Dragi Miran, figo so ga vrgli dol: v Materi Kurji poi*s*ce*s Schimmler in si pri njem: poslal sem ti dve strani, na katerih se "mojster" razkriva tudi kot avtor predloga za novo slovensko zastavo, in sicer zadnjega in predpredpredzadnjega primer, kjer je naravnost podpisan kot Simon Dolenec. Torej je stvar *se aktualna. Danes je na Polikliniki en tip dr*zal predavanje upokojencem, ki so negibno *cakali na pregled: "Kdo pa, mislite, pla*cuje za va*se penzije? (Vmes nisem sli*sal.) V*casih so zaposlovali ju*znjake, zdaj imamo pa kriminal!" Stopil sem tja in upokojencem rekel: "Res, *ce se samo spomnite, od kod je Metod Trobec." Se je pa tisti tudi zbrihtal: "No, od kje je?" In sem *sel. (Zik!) Mislim, da ne bi bilo slabo, *ce bi Simona malce ukinili. Ko se komu zgodi kaj hudega, ne bo odgovarjal, saj je pod*zigal le z besedno umetnostjo. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 19:18:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 19:18:19 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, st. 20 (58 KB obsega) Message-ID: <00d101c00eb9$4384f720$7303f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Izdaja Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 20. 8. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 20 Kostanji postajajo vse bolj zlati, sončni žarki se daljšajo. Kmalu bodo zažuboreli šolski razredi, zaiskrile se bodo predavalnice. Srečali bomo nove obraze, videli, koliko so zrasli naši fantje, kako so dozorela dekleta ? Vsem kolegicam in kolegom želimo lep začetek in uspešno nadaljevanje porajajočega se šolskega leta! 5. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 19: --- Častnega člana SD in predsednika Slovenske matice, dr. Joža Mahniča, pri naših anekdotah marsikaj moti in ocenjuje, da je boljša ?suša? kot človeško neprimeren in žaljiv humor, ki naj bi se pojavljal npr. v anekdotah o častni članici SD, dr. Marji Boršnik (Kronika št. 19, str. 67, 66, 71). ?Ljudsko izročilo? (sic!) dopolnjuje s podatkom, da si častna članica SD ni postavila hiške na Jezerskem, pač pa na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju), ki jo je občina Kranj odstopila Slavističnemu društvu in so si na njej poleg Boršnikove postavili strehice nad glavo tudi profesorja Jurančič in Smolej ter dr. Taras Kermauner. Meni tudi, da starejših profesorjev ni mogoče označevati za znanstvene ničle, čeprav so jih nekateri mlajši strokovnjaki presegli. Opozarja, da je Kidrič vendarle ustvaril dokumentarno podlago za preučevanje Prešerna; Marja Boršnik pa je morda ostala pri prvi knjigi monografije o Tavčarju zaradi vprašljive teze o istem modelu za njegove ljubezenske novele in zaradi preširoko zastavljene obdelave pisatelja, ni pa mogoče prezreti njenih monografij o Aškercu in Celestinu. Pomisel pisca Kronike: Anekdote so to, kar sporoča naslov rubrike v vseh svojih pomenskih razsežnostih ? ljudsko izročilo ? in veseli smo vsakega dopolnila, ki ga dosledno tudi objavimo. Prav zato, ker vsak resen slovenist občuduje in ceni delo starejših generacij univerzitetnih učiteljev, si je mogoče privoščiti tudi kakšno anekdoto o njih (pripetljajem povprečnežev se je težko nasmehniti, ker nimamo o njih ustaljene podobe). Zato smo zadovoljni, ker se naš kritik strinja, da je pozitivno, ker skuša Kronika poleg koristnega obveščanja člane tudi razvedriti. Ker je to komaj drugo kritično opozorilo, smo zadovoljni tudi zato, ker se večina Slovencev kljub vsemu zna posmejati na svoj račun in na rovaš bližnjih. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Tisk 19. številke Kronike: 165.784,32 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 19, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Boža Brence, Majda Erlač, Barbara Jarh, Andreja Javornik, Irena Justin, Anica Plazar in Jana Zadobovšek. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 6. 7. 2000 Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! 6. 7. 2000 O okrogli mizi Slovenščina na tujih univerzah poroča Igor Bratuž (prim. Kroniko 26. 6. 2000). V polkrepkem tisku je uredništvo Književnih listov objavilo izvleček iz pisma prof. Srečka Renka, ki opozarja na svoje zasluge za razvoj in ohranitev slovenščine na rimski univerzi La Sapienza. Žal bi bilo treba dopolniti tudi marsikatero slabo razumljeno navedbo v poročilu o okrogli mizi. Prim. Delo 6. 7. 2000, št. 155, str. 14 (Književni listi). NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. aprila do 20. junija 2000 diplomirali: Polonca Bergant, Andreja Breznik, Nada Đukić, Simoneta Gazvoda, Martina Golob, Nataša Hribar, Lidija Janeš, Simona Jerčič, Tatjana Kamenšek, Maja Kosmač, Petra Kotnik, Katarina Kozole, Jasna Levačič, Alenka Lotrič, Bojan Maričič, Urška Mehle, Neda Milos, Tanja Nadu, Špela Omahen, Bernarda Pavlovec, Janja Peterlin, Eva Pezdiček, Breda Pivk, Simona Planinc, Katja Pobega, Karmen Podlesnik, Nuška Podobnik, Darja Pogačnik, Teodora Pogačnik, Tjaša Poljšak, Andreja Ponikvar, Darja Rakušček, Maja Skubic, Magda Stražišar, Nina Šoba, Mojca Šorli Ahačič, Simona Šoštar, Petra Tomažin, Alenka Tratnik, Mateja Traven, Tatjana Vučajnk in Vesna Žnidar Kadunc. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 6. 7. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je na tiskovni konferenci povedal: ?V devetdesetih letih je bilo na šolskem področju opravljeno zelo veliko dela, sem in tja je prišlo tudi do spodrsljajev in pomanjkljivosti, ki jih moramo zdaj odpraviti. Naša naloga je zagotoviti nemoteno delovanje sistema, trudili se bomo za učinkovito in prijazno šolo, nove reforme pa ne gre pričakovati.? Skupaj z državnimi sekretarji je predstavil položaj, usmeritve in najpomembnejše naloge šolskega področja. Popravek pravilnika za napredovanje učiteljev v nazive oziroma poenostavitev postopka bo ena od prednostnih nalog, je povedal minister. Predstavniki šolskih sindikatov so ga namreč opozorili, da so roki za podeljevanje nazivov odločno predolgi, saj trajajo tudi do devet mesecev. Do konca tega meseca naj bi na ministrstvu ustanovili tako imenovan strateški svet, ki bo imel več podsvetov. Eden izmed strateških (pod)svetov bo skrbel za preventivno dejavnost na področju drog ? tobaka, alkohola in psihogenih drog ? in v ta namen pripravil dokument o nacionalnem preventivnem programu proti zlorabi drog. Komisija za pregled dela pri prenovi šolstva, ki sta jo vodila dr. Janez Bečaj in dr. Tatjana Vrčkovnik, je v svoje poročilu vladi zapisala, da se šolski zakoni ne izvajajo dosledno. To velja tudi za spremljanje poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole, ki ne poteka tako, kot zahteva 20. člen zakona o organizaciji in financiranju šolstva. Poleg tega komisija ugotavlja, da kurikularni svet ni pripravil izhodišč za kurikularno prenovo programov, učbenikov in drugega za otroke s posebnimi potrebami, da še vedno ni prenovljena tretjina programov poklicnega izobraževanja v šolski organizaciji, prav tako niso prenovljeni nekateri programi v izobraževanju odraslih. Na področju visokega šolstva bo glavna naloga ustanovitev tretje slovenske univerze na Primorskem. Prednostna naloga bo zadevala tudi izboljšanje pismenosti odraslih, o konkretnih ukrepih za to včeraj še ni bilo govora. Na vprašanje, ali bo kakšna novost zadevala verouk v javni šoli, je minister odgovoril, da v zvezi s tem ne gre pričakovati sprememb. Sicer pa, je dejal, pri tem ni odločilno njegovo mnenje, ampak mnenje stroke. Glede bojazni šolskih sindikatov, da utegne imenovanje osnovnošolskih ravnateljev znova postati pristojnost lokalnih skupnosti, je dr. Lovro Šturm odgovoril, da tega zakonskega predloga ni vložila vlada, temveč poslanec SDS. 7. 7. 2000 Predsednica letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, dr. Irena Orel, je predstavila razvoj in letošnje razsežnosti mednarodnega uveljavljanja slovenistike. Prim. Delo 7. 7. 2000, št. 156, str. 8. 8. 7. 2000 Iz Celovca je prispela tale vest: Na zaključni tiskovni konferenci 1. avstrijskega festivala znanosti ScienceWeek na Austria 2000 (19.?28. 5. 2000), ki je bila 27. junija t. l. na Tehniški univerzi na Dunaju, je bila med prejemniki priznanj tudi članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, s celovške slavistike. Sodelovala je s svojim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju. Priznanje je prejelo 10 znanstvenih in 9 šolskih projektov. Na tekmovanju se je predstavilo skupno 424 prireditev, ki so potekale po vseh avstrijskih zveznih deželah. Projekti dr. Herte Maurer- Lausegger so naleteli na dober odmev v najširši javnosti. Od 21. do 31. oktobra 2001 bo s serijo strokovnih predavanj in filmskih predstavitev gostovala na Japonskem (Tokio, Osaka). 8. 7. 2000 Bolgarska revija za kontrastivno jezikoslovje, ki jo izdaja sofijska univerzitetna založba Sv. Klimenta Ohridskega, v svoji lanski številki 3?4 prinaša razpravo Desislave Tabakove o glagolu vrveti v hrvaškem oziroma srbskem etimološkem slovarju Petra Skoka, v kateri je upoštevana tudi slovenščina. Kot vse strokovne publikacije, ki jih prejema Slavistično društvo Slovenije, tudi to revijo poklanjamo oddelčni slavistični knjižnici na Filozofski fakulteti v Ljubljani. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Sredi noči, ko se še ne prične sobotna rana ura, zlata ura, so na seminarju: dva doktorja, en profesor in en asistent. Koliko peršon je to?? Zelenjad, ki še ni imela dostopa na Paternujeve sobotne jutranje seminarje za višje letnike, seveda ni vedela, da je nedavno doktoriranemu Matjažu Kmeclu zaradi tipkarskih napak pri prepisu bibliografije spodletel prvi poskus habilitacije za docenta, je kot iz stopa izstrelila, da so to štirje mučitelji. Nakar se Zeleno carstvo zavzame: ?Kakšna predrznost, zelenjad ne verjame v moč troedinega profesorja! To sta ja dve peršoni, profesor in asistent, oba z doktoratom, le da ga eden še ni unovčil!? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kakšna je razlika med Zorom in o?? Zelenjad ni vedela ali si ni upala izustiti, da zora zjutraj pride, Zor odide. 8. 7. 2000 Ker imamo polne kufre vsega, gremo na morje! 9. 7. 2000 V letošnji peti številki Jezika in slovstva je kot uvodnik objavljen nagovor predsednika RS, Milana Kučana, s katerim je pozdravil udeležence sprejema v čast 65-letnice SD (prim. Kroniko 7. 6. 2000). O povezanosti narodne in jezikovne zavesti piše Vesna Gomezel Mikolič; komunikološko izrazje analizira Monika Kalin Golob, Mateja Pezdirc Bartol obravnava vlogo bralca v literarnih smereh 20. stoletja, Zoltan Jan je predstavil razvoj slovenskih slavističnih revij (SR, JiS in Slovenščina v šoli), Anka Sollner Perdih pa je prispevala članek ob jubileju bibliotekarja Marka Kranjca, častnega člana SD, ki mu vsi želimo še mnogo ustvarjalnega poleta. 10. 7. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je, tik preden je pobegnil na počitnice, sestavil osnutek razpisa za prihajajoče šolsko leto. V evropskem letu jezikov bo to skupni imenovalec letošnjega tekmovanja. Več na seminarju mentorjev tekmovanja v Novi Gorici (novembra) in na spomladanskem posvetu na Vrhniki. Prosimo, da se na seminar prijavljate šele po kongresu v Kopru, da ne bo zmešnjav v kupih prijavnic! 11. 7. 2000 Prejeli smo zadnje tri lanske in prvo letošnjo številko bolgarske revije, ki ima z rednim izhajanjem podobne težave kot naš Jezik in slovstvo. Vrsta zanimivih člankov o metodiki literarnega izobraževanja. Revija je na razpolago v oddelčni knjižnici ljubljanske slavistike. 13. 7. 2000 Na dan, ko so pred 80 leti fašisti požgali Narodni dom v Trstu, je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji (da bi bil veljaven, ga mora potrditi še senat). Po spominski slovesnosti je v Trstu častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, v obnovljeni stavbi, v kateri sedaj deluje visoka šola za prevajalce in tolmače tržaške univerze, predstavila zbornik Narodni dom ? Balkan ob 80-letnici požiga. Prim. Primorski dnevnik 13. 7. 2000, št. 161, str. 2; Primorski dnevnik 14. 7. 2000, št. 162, str. 5; Novi glas 20. 7. 2000, št. 27, str. 9. Založba Rokus PRIPRAVLJA SIMPOZIJ SKRIVNI DNEVNIKI BRANJA ali KAKO POVEČATI PRILJUBLJENOST BRANJA V OSNOVNI ŠOLI Založba Rokus se trudi povečati priljubljenost branja med učenci in dijaki v osnovni in srednji šoli. V ta namen pripravljajo jeseni poseben simpozij. Pripraviti želijo srečanje, ki bo namenjeno učiteljem in bo zasnovano strokovno, tako teoretično kot praktično. Na njem bodo nastopili najuglednejši strokovnjaki s področja književnosti, slovenskega jezika, bibliotekarstva in vseh, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevate k širjenju bralnih navad osnovnošolske populacije. Simpozij bo potekal 10. in 11. novembra v Portorožu. Za kotizacijo 4990 SIT (+ DDV) prejme vsak udeleženec 7 knjig iz tele izbire: ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 1?4 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade, ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 5?8 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade. Prijave bodo zbirali po prvem septembru, ko bodo poslali na šole tudi program simpozija in prijavnice. Za vse informacije in prijave so na voljo na naslovu: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99,faks 01 540 02 77, e-pošta: seminarji na rokus.com. Oseba za stike: Lilijana Miklavčič. Prepričani so, da bo simpozij pripomogel k širjenju bralne kulture med mlajšimi bralci in da bo prerasel v odmevno srečanje. 14. 7. 2000 Uspeli smo skup spraviti in nakazati simbolične avtorske honorarje večini sodelavcev novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo z lanskega slovenskega slavističnega kongresa v Celju. 15. 7. 2000 Za 133 udeležencev (ter za vse kolege lektorje in predavatelje) se je zaključil 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tudi letošnja predsednica, dr. Irena Orel, je začutila, da bi moral SSJLK napraviti nov korak v razvoju, in na to potrebo javno opozorila. V zborniku Skripta 4, ki ga je kot priročnik za učitelje slovenščine na tujih univerzah izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Ada Vidovič Muha navaja, da slovenščino na 41 tujih univerzah študira blizu tisoč študentov, v celoletno šolo slovenščine se vsako leto vpiše okrog 70 slušateljev, poletno šolo pa obiskuje zadnja leta več kot 300 udeležencev. Prim. Delo 12. 7. 2000, št. 165, str. 8. 15. 7. 2000 Konec kratkega, a intenzivnega lenarjenja v Starem gradu na Hvaru. Ker je Mme Jan nežno skrbela za srebrnega soproga, se ni pripetilo nič pretresljivega (npr. opekline v senci, prehlad ob 34 oC ...), pa tudi vrli Dalmatinci so prijazno prihranili ohladitev (v tem času je na Hvaru drugič deževalo med letošnjo sezono). Žal so tako kot tiste kapljice skupaj s samoupravnim socializmom poniknili tudi nekdanji popusti za deževne in snežne dni. Tako smo se vrnili z nekaj fosili (tiste največje smo pustili za kolege, ki nam bodo sledili) in enim zanimivim kamnom. 15. 7. 2000 Na Oglati mizi revije Sodobnost (št. 6), ki je bila posvečena Slovencem in njihovemu skupnemu prostoru, je častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, razkril, kako se je kot kulturni minister s svojo stoenko vozil preko jugoslovanskih meja in kakšne posledice ima zaton ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru in policentričnem kulturnem razvoju. Na dan je potegnil Vrazovo pismo Prešernu, v katerem se ta naš uskok na svoj način zaveda, da je za obstoj naroda pomemben vsak Slovenec, ker je naš narod tako majhen: Nikoli [ne bo toliko slovenskih kupcev], da bi bilo mogoče kriti stroške za tisk. Še najmanj pa, da bi slovenski pisatelj mogel pošteno živeti od prihodkov svojih del. Dokler literati takšnega jezika ne morejo gojiti, niti takega upanja, tako dolgo ne more biti take književnosti. Kultura vsakega jezika, ki bi želela kaj pomeniti v svetu, se mora opirati na vsaj pet- do šestmilijonsko ljudsko množico. Madžari imajo tri do štiri milijone prebivalcev in vendar glede na svoje veliko bogastvo in največje žrtve bogatinov, to se pravi mecenov, ne morejo doseči nikakršnega pomena. V razdelku recenzij ocenjujejo zbirko Cirila Zlobca Samo ta dan imam Jože Pogačnik in Miran Košuta, Jukićev roman Pardon, madame pa Lucija Stepančič. Član SD, Marko Kravos, sodeluje v anketi o predobletnici zadnje slovenske knjige (prim. Kroniko 11. 6. 2000) ter v prispevku Drevo in krošnja opozarja: V vsakem človeku je namreč še druga dimenzija, ne samo idilično drevo z jabolki. Postojnske jame namreč. Kot veste, so nastali ti davni čudeži v milijonih let. In so strašne posode teme in praznine. Trdo kamenino, ki je sublimirani sprimek školjk iz davnih morij, raztaplja voda. Voda kot tok časa, kot zgodovina. In kamen kot tla, v katera so vraščeni ljudje. Zdaj se, ko jih kot turisti gledamo s pomočjo umetne luči in vodnika, tem votlinam čudimo. Kakšna fantastična ekshibicija strasti in fobij v podzemlju naše duhovne hiše! ? Naročila: Revija Sodobnost, Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana. 19. 7. 2000 Letošnja šesta številka Jezika in slovstva prinaša vsega pet prispevkov. Tomaž Sajovic objavlja razpravo Umetnostno besedilo in jezikoslovje, ki jo je v glavnih obrisih predstavil na letošnjem celjskem slavističnem kongresu, Darinka Soban analizira prevode Prešernovih pesmi v švedščino, Mateja Pezdirc Bartol zaključuje svoj prispevek o vlogi bralca v literarnih smereh 20. stoletja, recenziji sta prispevali Darija Jakše in Katerina Veljanovska. Do zaključka letnika 1999/2000 bosta izšli še dve številki. 20. 7. 2000 Delo poroča, da so se v Novem mestu prejšnji teden končale 12. jezikovne počitnice 45 osnovnošolcev s Koroške. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 12. 20. 7. 2000 Enajst najvidnejših literarnih kritikov (domala vsi so člani SD) je v današnjih Književnih listih izpovedalo svoj kritiški kredo. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 14 (Književni listi). 21. 7. 2000 Iz Dravograda prihaja razveseljiva vest, da je junija t. l. uspešno prestala habilitacijo na mariborski univerzi in postala izredna univerzitetna profesorica dr. Silvija Borovnik. Iskrene čestitke za nazaj in najboljše želje za naprej! 22. 7. 2000 V dvojni, poletni številki revije Primorska srečanja (št. 231/232, str. 587?597) častni član SD, Milko Matičetov, nadaljuje ofenzivo za sveto pravico, da bi nam v poletni sredozemski vročini peli škržadi in ne kranjski škržati, saj je znan le en primer, da jim je nekoč, v Vodnikovih časih, enkrat zapel en, na Vrhniki izgubljeni tovrstni muhec. Poleg tega Bojan Bratina ocenjuje najnovejšo zbirko častnega člana SD, Cirila Zlobca, Samo ta dan imam; drugi član SD, Mihael Bregant, analizira zbirko tržaško-sežanskega pesnika Ivana Tavčarja; Zdenka Lovec predstavlja našo simpatizerko Jolko Milič; Borut Koloini dopolnjuje svoje prejšnje objave iz korespondence Kosovelovih; Zoltan Jan je prispeval obsežen prispevek o trojni spirali literarnega ustvarjanja Bogomira Magajne; častni član SD, Janez Dolenc, piše o dvestoti knjigi Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, devetem zvezku Aškerčevega Zbranega dela. Kogar zanimajo še drugi, za slaviste zanimivi prispevki (npr. o Goriških grofih, o gostoljubju v antični Grčiji itd.), lahko naroči revijo pri Kulturnem društvu Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. * * * Razlagalno pripovedko o nastanku Cankarjeve založbe, Cankarjevih nogavicah in njegovi materi si preberite v reviji. Goran Arh: Ena leva, ena desna, Primorska srečanja 2000, št. 231/232, str. 601?603 23. 7. 2000 Iz deževno obarvane zlate Prage prihaja vest, da se je zaključilo večletno garanje dr. Jasne Honzak Jahič, ki je na ljubljanski Filozofski fakulteti 26. maja t. l. uspešno zagovarjala svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke in srečno roko pri izbiri delovnega mesta (za univerzitetno učiteljico jo hočeta imeti kar dve univerzi)! To je enajsti uspešno zaključeni podiplomski študij in deseti doktorat letnika, ki je bil matrikuliran v akademskem letu 1967/68 in mu je bil mentor tedanji asistent Jože Koruza. Vsi ?podiplomci? so ta del študija opravili po ovinkih ob delu, le dva so povabili na ljubljansko filozofsko fakulteto, pa še to ne na slovenistiko. 24. 7. 2000 Medtem ko nekateri užitkarijo na morju, je tajnica SD zbrala podatke o kolegih, ki so pred zaključkom akademskega leta uspešno zaključili podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani: 26. maja je Jasna Honzak Jahič doktorirala s tezo Slovensko strokovno izrazje 19. stoletja s poudarkom na čeških vplivih; 1. junija je Jožica Narat doktorirala s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja; 18. junija je Elizabeta Bernjak doktorirala s tezo Jezikovnosistematski razlogi primanjkljaja v slovensko- madžarskem stiku; 20. junija je Andreja Žele doktorirala s tezo Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku; 6. julija je Alenka Jenstrle-Doležal doktorirala s tezo Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Vsem iskrene čestitke in vso srečo pri nadaljevanju poklicne poti! 24. 7. 2000 Na Osnovni šoli Domžale se pričenja deveta poletna šola slovenskega jezika za 61 otrok iz 15 držav. 28. 7. 2000 Tudi kolegica in kolegi na poletni šoli slovenskega jezika, ki jo je pripravil in izvedel Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so si oddahnili. Lepega poletnega večera so izdali Pošopis in zaključili garanje na sklepni slovesnosti pred Dijaškim domom Poljane v Ljubljani. 27. 7. 2000 V obsežnem članku Besedilo kot ?mozaik atov? Jelka Kernev Štrajn razmišlja o najnovejših knjigah dr. Marka Juvana Intertekstualnost in Vezi besedila. V današnjih Književnih listih najdemo tudi oceno Jukićeve knjige Pardon, madame (Igor Bratož) ter napoved izida Kmeclovega in Šömnovega scenarija za televizijski film o Prešernu, ki ga bomo gledali jeseni. Prim. Delo 27. 7. 2000, št. 173, str. 13, 14 (Književni listi). 29. 7. 2000 V Pismih bralcev se je spet oglasil Ivan Tomažič in poučil dr. Vero Smole, ujetnico ?zmotne predstave o nastanku slovanskih jezikov šele okoli 1. stoletja po Kr.?, da je skrajni čas, ?da se otresemo zlagane označbe pritepencev pod pritiskom Avarov? in seveda sprejmemo njegovo trditev o Venetih, davnih prednikih Slovencev. Prim. Delo 29. 7. 2000, št. 175, str. 30 (Sobotna priloga). Kasneje ga je zgodovinar Željko Kumar malo okrcal. 24. 7. 2000 Rezultati prvega roka izbirnega postopka za vpis v prvi letnik v letu 2000/2001 29 .7. 2000 V Večeru Jasna Snežič poroča, da je letos 770 kandidatov vložilo zahtevo za vpogled v izpitne pole pri enem ali več maturitetnih predmetih. Mladi so najbolj nezaupljivi do objektivnosti ocenjevanja pri materinščini, matematiki in angleščini. Lani je vpogled zahtevalo 90 maturantov pri slovenskem jeziku, 57 pri matematiki in 35 pri angleškem jeziku. Skupaj se je lani pritožilo 138 kandidatov, v letu 1995 le 28 k andidatov. Letos je pričakovati skupaj okoli tisoč pritožb. Vsa sredstva javnega obveščanja trdovratno molčijo, da so ocenjevalci ob začetku počitnic dobili obračune za krvavo prislužene honorarje in skopo obvestilo, da jih bodo prejeli enkrat jeseni, zato naj si ne delajo iluzij, da ga bodo zapravili na počitnicah. 30. 7. 2000 Konec potepanja po Danski, kjer so vse spomenike zgradili v 10. stoletju, pa so potem do danes nekajkrat pogoreli. Vseeno smo videli Kronborg, ki ga Shakespeare ni. 1. 8. 2000 S slovesnostjo v križnem hodniku frančiškanskega samostana se je v Kopru včeraj pričela 7. poletna šola slovenščine Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki se je letos udeležuje 36 slušateljev iz 12 držav. Prim. Delo 1. 8. 2000, št. 177, str. 6; Primorski dnevnik 2. 8. 2000, št. 178, str. 10; Primorske novice 4. 8. 2000, št. 62, str. 9. 3. 8. 2000 Fotokopiranje ne škodi le knjigi, pač pa je tudi kaznivo dejanje in kršenje avtorskih pravic, ki jih sankcionira zakon. Tudi šole bi/bodo morale plačevati posebne dajatve za kopiranje iz delovnih zvezkov in drugega gradiva. Prim. Delo 3. 8. 2000, št. 179, str. 3. 4. 8. 2000 Pravilo, da so upokojenci najbolj zaposleni ljudje, potrjuje član SD, dr. Milan Dolgan, ki nas obvešča, da je za Enciklopedijo Slovenije zaključil geselski članek o učbenikih slovenskega jezika, ocenil novi srednješolski učbenik Na pragu besedila in napisal razpravi Prešernov sonet Marskteri romar ter Dva tipa Prešernovih sonetov. Drugo zakonitost, da upokojenci nikoli nimajo časa, pa dr. Milan Dolgan potrjuje kot izjema, saj pravi, da je pripravljen gostovati na šolah, aktivih ali v pokrajinskih društvih in predstaviti svoje poglede ter svetovati iz svoje bogate prakse. Naslov: dr. Milan Dolgan, Melikova 84, 1000 Ljubljana, tel. (061) 127 33 17. ČLANARINA Članice in člane, ki sami s položnico poravnajo članarino, prosimo, da od bančnega ali poštnega blagajnika zahtevajo vpis svojega imena v blagajniško evidenco, sicer ne vemo, kdo je poravnal članarino, ker nam sporočijo le šifro nakazila, poizvedovanje pa stane več, kot znaša članarina. NEKATERE POŠTE NISO OPREMLJENE ZA VNOS IMENA PLAČNIKA, KAR ZAHTEVA OKENCE ?SKLIC NA ŠTEVILKO? V SPODNJEM DELU POLOŽNICE, V KATERO SMO ZAPISALI ŠIFRO 88. NA BANKAH NI TEŽAV, JE PA DOBRO ZAHTEVATI VNOS VAŠEGA IMENA, SICER PRIHAJA DO NAPAK PRI EVIDENCI VPLAČIL. Za leto 2000 znaša članarina že četrto leto 3000 SIT, socialno ogrožene pa lahko oprostimo plačila, vendar naj nas s svojim položajem seznanijo. Društvena pravila v 16. členu predvidevajo prenehanje članstva za tiste, ki ne plačujejo članarine. Tudi sicer se ne moremo strinjati s tistimi kolegi, ki pričakujejo, da jim bodo drugi kolegi krili stroške, ki jih njihovo članstvo vendarle povzroča. Kdor meni, da je društvo premalo dejavno in učinkovito, naj se pridruži peščici delavnih in prispeva k boljšemu izpolnjevanju naših nalog in doseganju skupnih ciljev. (Kakšno usodo so zaradi osamljenosti dvakrat doživeli delujoči v Akademiji operosorum, vemo!) Članarina spada po našem mnenju med olajšave za dohodnino, zato na položnico napišite, da gre za prostovoljni prispevek nepridobitnemu društvu. Seveda zaenkrat ni nobene ovire, da članarine ne bi poravnale šole oziroma ustanove, kjer so kolegice in kolegi zaposleni, vendar naj ne pozabijo poslati še kopije virmana in sporočiti imen članov, za katere je članarina plačana. Če članarino poravnate sami, lahko poveste, koliko ste prihranili šoli pri kotizaciji za seminar, ki se ga želite udeležiti, in gotovo boste imeli prednost. Če vam članarino plača šola, jih lahko prepričate, naj ne mečejo stran denarja, ko vam ne bi dovolili udeležbe na seminarjih našega društva z znižano kotizacijo. Kopijo položnice shranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, popuste pri nakupu knjig, kotizacijah ... Podatki o višini članarine in računu so na koncu glasila v okvirčku: Prijavnica za nove člane. Hvala vsem, ki so članarino že poravnali! 5. 8. 2000 V današnjem Večeru poročajo o reviji Literatura (št. 109?110, julij ? avgust 2000): Srž uvodnika Andreja Koritnika je natančno povzeta v naslovu: Odločilni trenutek slovenistike. Avtor meni, da kriza slovenistike nedvomno obstaja in da bi se morali tako veda kot družba bolj zanimati za njen položaj. Intervjuvanec Mateja Bogataja je Vinko Möderndorfer. Končata: ?... verjamem, da človek za srečo ne rabi veliko, miren kot, kapljo alkohola in pa dobro knjigo, in ne nazadnje, verjamem, da je Komunistični manifest knjiga prihodnosti. To je edina knjiga, ki ji je uspelo spremeniti svet (vsaj začasno), in vsi, ki ustvarjamo, si najbrž želimo isto: da bi naše sanje spremenenile svet.? V Refleksiji objavlja Janez Vrečko članek Inspiracija, dionizično in apolinično. Razmišlja o dveh grških načinih razumevanja inspiracije, o imaginativnem in intelektualnem navdihu. Andrej Koritnik ocenjuje knjigo Intertekstualnost Marka Juvana. 7. 8. 2000 Ob prazniku občine Sežana bodo v Tomaju 25. in 26. avgusta otvoritvene slovesnosti ob prenovljeni domačiji Kosovelovih in ureditvi spominske zbirke. V petek bosta dr. Marija Pirjevec in dr. Janez Vrečko predstavila dvojezično antologijo Srečka Kosovela Ves svet je kakor ..., ki jo je prevedla in uredila Jolka Milič. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2. Iz Večera (18. 8. 2000) povzemamo nekaj o postavitvi spominske zbirke: Spominska zbirka, posvečena celi družini Kosovel in njihovim prijateljem, je predstavljena in postavljena kot vozlišče in zbirališče. Zaradi razporeditve prostorov je zbirka v spodnjih sobah hiše, in sicer bo prvi sprejemni prostor namenjen družinskim prijateljem in znancem, s katerimi so Kosovelovi vzdrževali stike, drugi prostor, bivša kuhinja, pa bo namenjen družini. V zbirki bodo razstavljeni družinski predmeti, dokumenti in fotografije, ki pričajo o življenju Kosovelovih. Med drugim bodo predstavljena objavljena dela Srečka in Stana Kosovela; knjižna zbirka bo razstavljena v spodnjih prostorih in na stopnišču, saj je zaradi obsežnosti ne morejo zbrati v enem prostoru. Ohranjena je v celoti, saj le takšna lahko priča o široki izobrazbi, razgledanosti in kulturnem dometu njenega ustvarjalca oziroma lastnika v času nastajanja. Velikost zbirke (ta obsega nad 2800 bibliografskih enot) ne nazadnje priča tudi o tem, kako veliko denarja je bila družina Kosovel pripravljena dati za knjige. Te bodo zložene v omare oziroma na posebej prirejenih knjižnih policah, ki so bile pred kratkim izdelane v ta namen in se zapirajo s steklenimi vrati, da ščitijo knjige pred prahom in nepooblaščenim brskanjem. Dragocenejše knjige so zbrane v prvem spodnjem prostoru. V obnovljeni domačiji Kosovelovih so na ogled tudi slike, ki so predvsem dela moža Karmele Kosovel Alfonza Graberja (med njimi pa sta tudi dve deli Vena Pilona). Slike so prej visele po stenah vseh prostorov hiše ? tako bo tudi zdaj, saj jih je preveč, da bi jih lahko obesili le v pritličju. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kaj se zgodi, če se spečata družbena in subjektivna identiteta?? Zelenjad, ki še ni preštudirala poglavja o liriki v delu Slovenska književnost 1945?1965, s katerim se je strokovni javnosti drugič kolektivno predstavila ekipa literarnih zgodovinarjev na ljubljanski slavistiki, seveda ni vedela za partizanske pesmi Borisa Paternuja in za pravilen odgovor: ?Tedaj literarni zgodovinar napiše prvo intimistično liriko v obdobju .? Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kateri je najpomembnejši terminus technicus na serb okroatistiki?? Ker se nebogljena zelenjad še ni pripravljala na delni diplomski izpit iz jugoslovanskih književnosti, ni vedela, da je to beseda jeli, pogosto mašilo prof. Štamparja. 7. 8. 2000 Član SD, dr. Lado Kralj, v Delovi rubriki XX. stoletje nadaljuje z objavljanjem gledaliških portretov. Prim. Delo 7. 8. 2000, št. 182, str. 5. 9. 8. 2000 Današnji Dnevnik prinaša daljši članek o elektronskih izdajah slovarjev: Za elektronske izdaje slovarjev na CD-ROM-ih skrbi pri nas le založba DZS, edina izjema je Evropski slovar (slovensko- angleško-nemško-francosko-italijansko-španski), ki ga je že leta 1994 izdala Mladinska knjiga. DZS jih je doslej izdala šest, Slovar slovenskega knjižnega jezika in pet slovarjev za tuje jezike: Veliki angleško-slovenski slovar, Slovensko-angleški slovar, Veliki nemško-slovenski slovar, Veliki slovensko- nemški slovar in Veliki italijansko-slovenski slovar. Huda pomanjkljivost je, da na CD-ROM-ih niso odpravljene napake knjižnih izdaj . 10 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 13) častna članica SD, dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Mihe Mazzinija Telesni čuvaj, ki ga je izdala Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina. 10. 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 14) častni član SD, prof. Janko Moder, opisuje svoje doživetje na ljubljanski Pleteršnikovi ulici, kjer je nekoč stanoval Franc S. Finžgar, ki mu je kot izžrebancu revije Mladika izročil nagrado, po katero je prišel iz Dola pri Ljubljani peš in premočen kot cucek. 11. 8. 2000 Tudi z lekcijami iz slovenščine lahko zaslužite, pravi v današnjem Večeru Američan Brinton Timothy Newland, ki je dve leti kot mormonski misijonar preživel v Sloveniji in se je ponovno vrnil k nam. ?Slovenščina je kar težek jezik. Največje probleme imam z izgovorjavo črke r. Tudi ž ni preprost. Všeč pa mi je, da en glas ponavadi predstavlja le ena črka, tako da večkrat besede pišete, kot jih ovorite,? pravi 21-letni mladenič iz ameriške države Utah. In v tekoči slovenščini dodaja: ?Ko sem se vrnil iz Slovenije v ZDA, sem v centru za misijonarje poučeval slovenščino. Zaslužil sem devet dolarjev na uro (pribl. 2000 tolarjev, op. p.).? Slovensko govori tudi doma, se pošali, predvsem v pogovoru z bivšimi misijonarji, ko dekleta ne smejo slišati njihovih skrivnosti. 11. 8. 2000 Na novinarski konferenci je dr. Darja Piciga med drugim povedala, da se bo strateški svet za vzgojo in izobraževanje, posvetovalni organ ministra za šolstvo in šport, katerega predsednica je, v naslednjih mesecih ukvarjal predvsem s sistemskimi rešitvami in prenovo predšolske vzgoje, osnovne in srednje, z učenci s posebnimi potrebami, funkcionalno pismenostjo mladine in odraslih ter z nekaterimi drugimi področji, med njimi z razvojem visokega šolstva. ?Že od leta 1992 naprej so številni strokovnjaki, starši in učitelji kritizirali novosti v osnovni šoli ? zunanjo diferenciacijo v 8. in 9. razredu, obvezno zaključno preverjanje znanja ob koncu osnovne šole, ko lahko učenec, ki je vseh devet razredov izdelal pozitivno, pa mu pri ,mali maturi? pač spodleti, ostane brez priznane osnove šole. Ne gre torej za vprašanje devetletka ? da ali ne, ampak za dileme, ali ima model devetletne osnovne šole, ki se poskusno izvaja, dovolj podpore med strokovnjaki, starši in učitelji, da ga bo mogoče uspešno uvesti v vse šole.? Ponovila je stališče, da sedemnajstčlanska nacionalna komisija za spremljanje uvajanja devetletke v letu in pol kljub velikim porabljenim sredstvom ministrstvu ni oddala niti enega stavka poročila, torej svoje naloge ne izvaja v skladu z zakoni. Tako ni na voljo kakovostnih podatkov o poteku prenove. Dr. Piciga pa je opozorila na neusklajenost pri zakonskih in podzakonskih aktih o pristojnostih, pa tudi na terminološke nejasnosti o tem, kako ocenjevati prenovo. V naslednjem šolskem letu naj bi bilo mogoče predlagati nujne popravke programov strokovnemu svetu in po potrebi tudi nujne popravke šolske zakonodaje državn emu zboru. Prim. Delo 12. 8. 2000, št. 187, str. 2; Dnevnik 12. 8. 2000 itd. 12. 8. 2000 Potepanje od Planine Razor mimo pašnev planink do Globokega, kjer smo pokukali s tolminske na bohinjsko stran. En fosil se je izkazal za konglomerat, ostali so bili po mnenju Mme Jan (tokrat v vlogi šerpe) nepripravni za pot v dolino in se je uprla, da bi jih pretovorila v nahrbtniku, ki ga je nosila. Po 9 letih je ponovno izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja SLOVENSKE SLOVNICE dr. Jožeta Toporišiča. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Prepričani smo, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki naj-različnejših strok. Dr. Jože Toporišič: ?Svoji slovnici bi zaželel, da bi jo rod za nami v novem stoletju in tisočletju nadgrajeval in nadgradil tako, kakor se je naš rod trudil biti vreden nadaljevalec slovenskega jezikoslovnega dela pred seboj, naj je šlo za slovar, slovnico ali pravopis.? Veklikost: 17 x 24 cm, obseg: 924 strani, cena z DDV 11.500 SIT, za člane Slavističnega društva Slovenije 10.000 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Dodatna pojasnila in naročila: Založba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (ložba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (tel. 02 228 31 21 in 02 228 31 22, faks 02 223 213, elektronska pošta prodaja na zalozba-obzorja.si.) 12. 8. 2000 V Večeru poročajo, da je pri Založbi Obzorja je v začetku julija izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja znanstvene slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča, častnega člana SD. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Pri založbi so prepričani, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki najrazličnejših strok. 12. 8. 2000 Na stotine italijanskih univerz in tisoči univerzitetnih sodelavcev z grozo pričakuje, kaj bo prinesel sklep ministrstva za visoko šolstvo, ki je odločil, da se z letom 2001/2002 spet enkrat reformirajo univerze. V imenu Evrope bodo uvedli model anglosaškega študija (diplomo prve stopnje po triletnem študiju in specialistično po nadaljnjih dveh letih). Veljal bo kreditni študij, ki bo poleg izpitov upošteval tudi vaje, laboratorijsko delo, delovno prakso itd. Študent bo za vsak letnik potreboval 60 točk. Na koncu prvega triletja in drugega dvoletja bo možen vpis za dodatno izpopolnjevanje (master), za nekatere poklice je predvidena tudi podiplomska specializacija in znanstveni doktorat (podiplomski študij je v Italiji šele v povojih). Prim. Primorski dnevnik 12. 8. 2000, št. 187, str. 5; www.univ.trieste.it/dida ttica/riforma. 13. 8. 2000 Moskovsko Društvo dr. France Prešeren nam je poslalo dvojezično knjigo (v ruščini in slovenščini) Pavla Tulajeva Veneti, predniki Slovanov. Zanimiv dodatek o dejavnosti društva. * * * Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kako se, ne po topoumni, pač pa po Topijevi metodi pride iz povedi 'Andrej opazuje martinčka in čebelice' do gaganja?? Zelenjad, ki še ni imela eksistencialne izkušnje ene izmed kolegic na izpitu SKJ I, seveda ni vedela, da se najprej vprašaš po prvem stavku: ?Si ga videl?? potem pa ti profesor pomaga: ?No, kolegica, ste ga? No, ste ga, ste ga, ga?? Nakar dobiš peruti in odletiš iz kabineta, sfrči pa ti še nekaj kolegov, ki so na vrsti neposredno za tabo, dokler čakajoči s skupnimi močmi ne zbezajo pravilnega odgovora v srednješolskih učbenikih SKJ I, SKJ II, SKJ III ali zapiskih višjih letnikov, čeprav naj bi bila za izpit SKJ I neuradno in z namigi predpisana le SKJ I in II (Slovenska slovnica še ni izšla, na obzorju se je šele kazal SKJ IV). * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Ali se v slavističnih vojnah še vedno uporablja težko orožje?? Ker zelenjad ni vedela za izjavo v seminarju, da tedaj nihče ni delal diplomske naloge iz jezika le zato, ker so profesoričini kolegi delali nelojalno konkurenco in ker ni imela pojma o polemiki med Paternujem in Pogačnikom ob izidu prvega zvezka literarne zgodovine slednjega, se ni domislila pravilnega odgovora: ?Ne, ker Breda ne sodeluje v nelojalni konkurenci literarnih zgodovinarjev.? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in ni hotelo posnemati Topija, zato je postavilo zelenjadi rešilno vprašanje: ?Ali je Breda farbenblind?? Zeleno ni nikoli zrelo, zato zelenjad ni vedela za odgovor: ?Je, ker vidi povsod rdečo nit.? * * * Tako so Zeleno carstvo skozi prerez historiata s primerjavo zapopadkov Liepsa, Cassirerja in Ingardna konstatirali implicite vsebovano relevantno sekundarno semantično polje, da novo generacijo brucov lahko brez škode vključijo med nadaljevalce svetle tradicije slavistike, in so nazdravili SKJ-u, JiS-usu, SR-anju in vsem generacijam starih bajt. * * * Bruci so v nadaljevanju nazdravljanja prehiteli stare bajte in jim prevzeli vsa prenočišča v bližnji okolici črnuškega kampa in tamkajšnje gostilne, kjer je bilo brucovanje, kar je bilo v tistih časih, ko noben študent ni imel avta, usodno. Tako so, potem ko je zmanjkalo vina in denarja ter so jih dokončno postavili pred vrata, po Murnovem zgledu peš pospremili vozače do kolodvorske restavracije (slin niso cedili, ker so se že kazali znaki mačka in izsušenosti), nato pa so se v lepem pomladnem jutru odmajali v študentsko naselje. 15. 8. 2000 Malomeščanski vzpon na Male Golake (ki so višji od Velikih Golakov in sploh niso goli), za konec pa še mimo mogočnega javorja (iz njegove rogovile 6 metrov od tal raste skoraj 2 metra visoka smreka) do Paradane, ledenice, iz katere so vozili led s Trnovskega gozda do Trsta in od tod celo do Egipta, kjer je bil še vedno uporaben. 15. 8. 2000 O prevajanju Prešerna v italijanščino in o pesnikovi poti v italijanski svet sta spregovorila častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec, in prevajalec Giorgio Depangher. Intervju za Primorski dnevnik je pripravila predsednica Skupine ?85 Patrizia Vascotto. Prim. Primorski dnevnik 15. 8. 2000, št. 189, str. 9. 16. 8. 2000 V 49. številki revije Otrok in knjiga med drugim objavlja Marjana Kobe razpravo o sodobni pravljici, častna članica SD Alenka Glazer obravnava perspektivo v zgodnjih Župančičevih otroških pesmih, Tatjana Hodalin piše o listu Zvonček (1900?1939), objavljajo pa tudi prispevke s četrtega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI O javni predstavitvi mnenj o zakonski ureditvi slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije so med drugimi poročali: Delo 6. 6. 2000 in 17. 6. 2000; Dnevnik 6. 6. 2000, Večer 6. 6. 2000, Primorske novice 23. 6. 2000; Mag 21. 6. 2000; Parlamentarec junija 2000. Zbornik s prispevki z javne predstavitve mnenj in odmevi v javnosti bo izšel konec avgusta in bo na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta RS (Šubičeva 4, 1000 Ljubljana). Iz analize Marjete Verbič o poročanju tiskanih medijev o delu Državnega sveta RS za junij 2000. 17. 8. 2000 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) med drugim pričakuje, da bo minister za šolstvo in šport popravil pravilnik o napredovanju v plačilne razrede in omogočil napredovanje v peti plačilni razred tudi tistim z višjo izobrazbo. Poenostavljen naj bi bil tudi postopek za napredovanje v strokovne nazive. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 17. 8. 2000 Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm povedal, da na j bi ministrstvo privarčevalo okrog 353 milijonov tolarjev. Poudaril je, da bodo plače pedagoških delavcev zagotovljene v celoti. Znano je, da gre za plače učiteljev vsako leto okoli 87 odstotkov proračuna, ki je lani znašal približno 166 milijard tolarjev. Na vprašanje, kje bodo varčevali, je minister odgovoril, da bodo iskali rezerve in sproti poročali o prihrankih. Eden od takšnih prihrankov je tudi ukinitev avtorskih honorarjev članom nacionalne evalvacijske komisije (NK), ki jo vodi dr. Janez Justin. Denar pa naj bi privarčevali tudi iz raznih postavk, za katere so predstavniki javnih zavodov na posebnem sestanku povedali, da jih ne bodo uresničili. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 18. 8. 2000 Potrditev tistega, kar vsi vemo: še vedno smo slabo plačani ? ali pa čedalje slabše. Povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji je bila junija 187.817 tolarjev ali za 0,1 odstotka manj kot mesec prej oziroma za 9,5 odstotka več kot pred letom dni. Realno so se bruto plače junija glede na maj znižale za 0,7 odstotka, glede na lanski junij pa za 0,2 odstotka. V letošnjih prvih šestih mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 115.798 tolarjev neto plače, kar je za 9,2 odstotka več od povprečne plače v istem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je v tem primerjalnem obdobju zvišala za 9,2 odstotka, in sicer na 183.343 tolarjev. 18. 8. 2000 Ljubitelji leposlovja so se zvečer hladili na Kettejevem molu San Carlo v Trstu in uživali v poslušanju del Igorja Škamperleta, Borisa Pangerca, Dušana Jelinčiča, Marka Kravosa, Marka Sosiča, Miroslava Košute. Posedli so vseh sto sedežev, robnike pomola (danes je preimenovan v Audace), priveznike, stopničke, ki vodijo v morje. Večer Slovenski književniki na tržaškem sidrišču je eden izmed serije literarnih večerov, ki jih je ob podpori tržaške obline pripravila ljudska knjižnica Quarantotti Gambini, pomagala pa ji je tudi Narodna in študijska knjižnica ter Skupina '85. Predsednica skupine, Patrizia Vascotto je vodila večer, na katerem so sodelovali tudi glasbeniki: oktet Odmevi, pianist Carlo Moser ... Prim. Primorski dnevnik 19. 8. 2000, št. 192, str. 1, 5. 19. 8. 2000 V 233. številki Primorskih srečanj sta objavljena referata Silva Faturja (Kratkozgodbena zgradba Kosmačevega romana Pomladni dan) in Zorana Božiča (Sreča se je ustavila v Podselu), ki sta bila predstavljena na spomladanskih Primorskih slovenističnih dnevih, Maša Šipič piše o italijanski kulturni politiki v Ljubljanski pokrajini, Gizela Polanc- Podpečan razmišlja o strahu, grozi in tesnobi v poeziji Srečka Kosovela, Borut Koloini nadaljuje z objavljanjem korespondence Kosovelovih. Knjigo Silva Faturja Zapiski o materinščini in njenih mojstrih ocenjuje kolegica Lidija Božac iz postojnske knjižnice, ki ni članica SD. Naročila: Kulturno društvo Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. 19. 8. 2000 V razpravo o zamenjavi Robbovega vodnjaka s kopijo se je vključil tudi dr. Peter Weiss in spomnil, kako je izvirnik sredi ljubljanskega Mestnega trga branila pred nepridipravi ga. Tatjana Jakac, vdova Božidarja Jakca. Pijandure, ki so se ponoči vesili po kamnitih podobah, je oblivala z vodo in obmetava z jajci. Čeprav za sveto stvar ni izbirala hujših predmetov kot jajca, bi bilo treba izvirnik zaščititi tako pred brezvestneži kot pred brambovci. Prim. Delo 19. 8. 2000, št. 192, str. 29 (Sobotna priloga). 19. 8. 2000 Letošnji najbolj vroči dan je zaznamoval vzpon Blegoš. Toliko muh na kupu je mogoče videti le še v Egiptu. Tulmun z Jero je nekam poniknil. Nobenega kamna za dolino. 20. 8. 2000 Žal nismo prejeli veliko počitniških pozdravov. Tisti, ki so kot dr. Peter Weiss preživeli počitnice ob računalniku, nimajo veliko pisati, kdor je računalniško pismen, je ? tako kot dr. Miran Hladnik ? svoje dogodivščine na ogled postavil na spletu, druge kolegice in drugi kolegi pa so se tako sprostili, da so povsem ?odštekali? poklicne razsežnosti svoje eksistence. Najbolj presunljiva je bila iz Nove Gorice poslana razglednica Trente: prijateljica predsednice SD Nova Gorica si je že prvi dan, še v dolini, grdo zlomila nogo in potepa po hribih je bilo konec, še preden se je začel. Sodobna slovenska narečna poezija Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES V KOPRU 5.?7. oktober 2000 ČETRTEK, 5. 10. 2000 KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER 9.00?10.00 Prihod udeležencev, prijavljanje, prevzemanje gradiv IN VSTOPNIC. 10.00 OBČNI ZBOR SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Otvoritev in izvolitev organov zbora. Poročila o delu in poslovanju. Razrešitev dosedanjih in volitve novih organov društva. Razno. KRATEK ODMOR 12.00 ZAČETEK SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER Slovesni začetek: kulturni program, pozdravi gostov, razglasitev častnih članov in podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije. 12.30 Akad. prof. dr. Boris Paternu: Moji pogledi na Prešerna 13.00?15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL: CIRIL KOSMAČ IN RAZVOJ POVOJNE SLOVENSKE PROZE KOPRSKO GLEDALIŠČE Silvo Fatur, prof.: Kosmačeva romaneskna pripoved kot reka Jasna Čebron, prof.: Kosmačevi božji otroci in ?bužci? v novelah Marjana Tomšiča Mag. Jožica Čeh: Metafora in simbol v Kosmačevi kratki prozi Dr. Silvija Borovnik: Kosmačevi ženski liki Mag. Alenka Jensterle-Doležal: Lik norca v slovenski prozi: Tilka in Tantadruj Marija Mercina, prof.: Razlitje reke: Medbesedilno branje Pomladnega dne Dr. Niko Jež: Avtorska strategija v Kosmačevem romanu Pomladni dan Zoran Božič, prof.: Vprašanje zmage in poraza v Kosmačevi Baladi DOPOLNILNI PROGRAM ? ČETRTEK PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KNJIGARNI LIBRIS, POGOVOR O FATURJEVEM PREŠERNU SREČANJA S POEZIJO ALFERIJE BRŽAN V STAVBI SKUPNOSTI ITALIJANOV 20.00 DRUŽABNI VEČER V HOTELU JADRAN; OBLJUBLJAJO, DA BO ISTRSKO OBARVAN PETEK, 6. 10. 2000 10.00 STROKOVNI DEL: SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Akad. prof. dr. Jože Pogačnik: Narečna književnost: pojem in razsežnosti Akad. prof. dr. Franc Zadravec: Roman in narečje Dr. Jožica Škofic: Od krajevnega govora h knjižnemu jeziku Mag. Maja Đukanović: Narečna književnost v prevodih Dr. Marija Stanonik: Sodobna slovenska narečna poezija Prof. dr. Zinka Zorko: Sodobna prekmurska narečna književnost: Jezikovne značilnosti Mag. Julija Balint - Čeh: Literarne značilnosti sodobne prekmurske narečne književnosti 10.00 OKROGLA MIZA TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORNA Vodi Vlado Pirc, prof. 10.00 OKROGLA MIZA DVESTO ZVEZKOV ZBRANIH DEL SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi Jože Faganel, prof. 13.00-15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA(vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Prof. dr. Marija Pirjevec Paternu: Vprašanje narečne poezije ob primeru Benečije in Rezije Michele Obit: Novejše narečno ustvarjanje v Beneški Sloveniji Prof. dr. Lojzka Bratuž: Poezija Ludvika Zorzuta Karmen Kenda-Jež, prof.: Narečnost v besedilih Iztoka Mlakarja Doc. dr. Rada Cossutta: Istrsko narečje v Čisti vodi Alferije Bržan Milan Rakovac: Istrsko narečno ustvarjanje Prof. dr. Zvonko Kovač: Sodobno proučevanje hrvaškega kajkavskega narečnega slovstva 15.30 PREDSTAVITEV STROKOVNIH PUBLIKACIJ (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORANA Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana 2000 (dr. Zoltan Jan) Prešernovi dnevi v Kranju, Kranj 2000 (akad. dr. Boris Paternu) Zbornik Annales, Koper 1999 (Vesna Gomezel Mikolič) Silvija Borovnik: Študije in drobiž, Ravne na Koroškem 1999 (dr. Silvija Borovnik) Jože Toporišič: Slovenska slovnica, četrta, prenovljena in razširjena izdaja (akad. dr. Jože Toporišič) Silvo Fatur: Zapisi o materinščini in njenih mojstrih, Nova Gorica 2000 (Silvo Fatur) Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje (mag. Alenka Gložančev) Emil Tokarz: Pułapki leksykalne, Słownik aproksymatów polsko-słoweńskich, Katovice 2000 (dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk) Simona Kranjc: Razvoj govora predšolskih otrok, Ljubljana 2000 (dr. Simona Kranjc) V tem delu program še ni dokončen, ker najave še prihajajo. 15.30 OKROGLA MIZA SLOVENSKI ŠOLSKI SLOVAR (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi dr. Peter Weiss; uvodničarji DOPOLNILNI PROGRAM PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KOSMAČEVI HIŠI V PIRANU (ZBIRALIŠČE PRED HOTELOM STARI PALACE) 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSPU: Tone Partljič: Gospa poslančeva, izvedba KD Domovina 20.00 LITERARNO BRANJE V GALERIJI LOŽA SOBOTA, 7. 10. 1999 STROKOVNA POPOTOVANJA 8.00 K vodam, kamnom in besedam slovenske Istre pod Kraškim robom. Vodita: Alferija Bržan, prof., Sonja Tončetič, prof. Sodelujeta Marijan Tomšič in Zvona Ciglič. Odhod izpred avtobusne postaje ob 9. uri. Ogled Ospa, Črnega Kala, Podpeči, Hrastovska dolina, Hrastovlje, Zanigrad, kubeljski Grad, mimo Gradišča po Movraški vali do Smokvice in Movraža. Vmes kosilo. Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Kosovelov Kras. Vodijo: Mirna Udovič Šuman, prof., Jelka Hodalin, prof. in Pavle Škrinjar, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Ogled kraške jame Vilenica, Sežane (Kosovelova soba, botanični vrt, Černigojev grob), Tomaja (Kosovelova hiša, pesnikov grob), Coljave (kosilo na turistični kmetiji), Štanjela (arhitekturne znamenitosti, Spacalova galerija), povratek mimo Ponikev in Avberja (če bo čas, krajša postanka). Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Trst z okolico. Vodita: Vera Tutta Ban, prof., in Olga Lupinc, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Kosilo. Vrnitev v Koper ob 17. uri. Program bo objavljen naknadno. * * * Strokovno posvetovanje so s svojim razumevanjem, strokovnim in prostovoljnim delom omogočili predavatelji, poleg tega pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Podprli so nas tudi Mestna občina Koper in obalne občine ter drugi sponzorji, ki so znali prisluhniti našim prizadevanjem. Organizatorji izvedbe zborovanja so člani Slavističnega društva Koper, ki so se tudi tokrat izkazali z znano gostoljubnostjo.Vsem se zahvaljujemo. ORGANIZACIJSKI NAPOTKI Prijavite se pisno (obrazec 1,201 ali dopis s potrebnimi podatki udeleženca in plačnika kotizacije). Kotizacija (za člane SDS 15.000 SIT, za nečlane 18.000 SIT) se plača po prejemu računa na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije 50100-678-45265. Kdor uveljavlja članski popust, prijavnici priloži tudi kopijo položnice o plačani članarini. Kotizacija se ne vrača, ker je zaradi Zakona o davku na dodano vrednost to praktično nemogoče. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Prijav in spremne dokumentacije ne pošiljajte po faksu ali e- pošti in ne s priporočeno pošiljko, ker nastajajo pri dostavi nepotrebni ovinki. Prijavnice naj bodo izpolnjene čitljivo. Rok za prijavo: 10. september 2000. Če je prijav preveč, se odklanjajo po zaporedju prijav, prednost pa imajo člani Slavističnega društva Slovenije. Prenočišče je možno rezervirati: Hotel Koper, Pristaniška 3, 6000 Koper; tel. 066 210 05 00, faks 066 210 05 94; e-pošta: h.koper na terme-catez.si. Enoposteljna soba 9.200 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.900 SIT; Hotel Pristan, Ferrarska 30, 6000 Koper; tel. 05 614 40 00; faks 05 614 40 40; e-pošta: hotel na luka-kp.si; internet: www.pristan.si. Enoposteljna soba 10.000 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.000 SIT; Hotel Vodišek, Kolodvorska cesta, 6000 Koper; tel. 05 639 24 68; faks: 066 39 36 68; GSM: 041 63 48 77; enoposteljna soba 8.480 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 6.676 SIT; troposteljna za eno osebo 5.930 SIT. Ob prijavi se sklicujte na skupinsko rezervacijo hotelskih sob za udeležence kongresa slavistov v Kopru. Obljubljajo popust za tiste, ki se prijavijo do 20. 9. 2000. Hotel Adria Convent, Jadranska 25, 6280 Ankaran, (približno 10 km od Kopra, lastni prevoz); tel. 05 652 84 43, faks 05 652 83 20; enoposteljna soba 4.500 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 3.900 SIT; bungalovi 11.000 SIT. * * * V četrtek popoldne in v petek bo delo potekalo po skupinah vzporedno v dveh oziroma treh dvoranah. Začetek kongresa v koprskem Hotelu Koper, preostalo delo pa bo potekalo v koprskem gledališču in deloma tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja in v Hotelu Koper. * * * Napredovanje. Zborovanje nam je uspelo uvrstiti v Katalog stalnega strokovnega izobraževanja in bo tudi ovrednoteno s 3,5 točke v skladu s splošnimi pravili. Pogoji in način prijave so objavljeni v letošnjem Katalogu oziroma so priloženi v mapi z gradivom. Kdor želi pridobiti za napredovanje točke, ki so navedene v Katalogu, mora izpolniti predpisane pogoje in natančno upoštevati navodila (nismo si jih izmislili v društvu). Poskrbi naj, da potrdi udeležbo (podpisi na seznamu udeležencev) in odda seminarsko nalogo (navodila so na posebnem listu). V recepciji zborovanja oddajte izpolnjene evalvacijske vprašalnike. Upoštevajte, da vse to opravljamo v prostem času. Veliko nam boste pomagali, če boste upoštevali navodila in ne boste ustvarjali nepotrebnih ovinkov in bližnjic, ki zaradi naše množičnosti hitro narastejo v neobvladljivo pestrost. V recepciji se čim prej prijavite in dvignite gradivo in priponko. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Če se boste udeležili družabnega večera, ekskurzije in/ali si ogledali gledališko predstavo, se tudi čim prej prijavite, da bo čim manj zapletov z organizacijo. V ceno za udeležbo na družabnem večeru je poleg programa vključena večerja, v ceno ekskurzije vstopnine, krajevno vodstvo, avtobusni prevoz pa tudi kosilo. Če bo zanimanje za določeno ekskurzijo nesorazmerno, bomo sprejemali prijave le do zasedbe predvidenih mest. Na posebnih listih oddajte tudi svoje kritične pripombe in predloge za poživitev društvenega delovanja, predvsem pa predloge za seminarje, zborovanje itd. Kaka pohvala poleg kritik tudi ne bo odveč. Prispevki z letošnjega zborovanja bodo objavljeni v Zborniku Slavističnega društva Slovenije 11. Na razpolago je 400 strani obsegajoč zbornik s celjskega kongresa, ki prinaša pregled današnjega stanja v slovenističnem jezikoslovju. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. * * * Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar najlepše. Zoltan Jan From tomlozar na email.msn.com Sat Aug 26 02:49:44 2000 From: tomlozar na email.msn.com (tom) Date: Fri, 25 Aug 2000 20:49:44 -0400 Subject: [SlovLit] just the facts Message-ID: <001101c00ef7$88140be0$ceeec28e@tomlozar> I haven't been following all that closely, but Jacuzzi is, of course, a brand name, a trademark. As is Whirlpool, by now, but not for whirlpools.Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Aug 27 21:56:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 27 Aug 2000 21:56:33 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo Message-ID: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Peter Jurgec To: Sent: Friday, August 25, 2000 9:26 PM Subject: Pocitniski pozdrav in vabilo > [ ...] opozoriti na svojo novo (iskreno > povedano tudi prvo po vrsti --> nameravam pa jo > redno vzdrzevati) internetno stran na naslovu: > http://www.geocities.com/pjurgec/ > Stran, kjer med drugim objavljam tudi zapiske > (upam, da to s stalisca avtorskega prava ni > sporno; ce je, mi, prosim, sporoci), je morda > zanimiva tudi za sirso slovenisticno (internetno > zainteresirano) javnost (mene osebno najbolj > zanimajo odzivi na projekte, kar bi znalo biti > nadvse koristno!). [...] Prosim tudi za > kakrsno koli pripombo v zvezi s stranjo. > Sicer pa zelim uspesen popocitniski zacetek. [...] Peter Jurgec > > P. S. > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno > citiras internetni naslov na koncu opombe (enako > tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > samostojno)? Na koncu SR je sicer pika (a to se > mi ne zdi dobro). Jaz sem v recenziji, ki jo (kar > predolgo) pripravljam, to resil z navajanjem v > narekovajih, kar je spet sporno, a vseeno bolje, > kot s piko na koncu. Hvala za odgovor ze vnaprej. [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej optimistično obdržal.] > > ===== > Pri pisanju pricujocega besedila je zaradi tehnicnih razlogov upostevano nacelo Stresice pa postavite sami. > Obstaja teznja po jezikovni pravilnosti (prim. Slovenski pravopis 1, 1997), vendar pa je udejanjanje odvisno od > trenutnega razpolozenja Petra Jurgca. Kakor koli ze, napake vseh vrst so mozne. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 08:34:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 28 Aug 2000 08:34:41 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pika na koncu citiranih spletnih naslovov Message-ID: <004201c010ba$0d97fd80$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 27. avgust 2000 22:52 Subject: MOJE MNENJE SICER NI POMEMBNO, ... ... a naj se ve: tudi sam podpiram piko na koncu spletnih naslovov in sem optimist. Takšno prakso uvajam tudi kot urednik v PIRS-u. Presledek med naslovom in piko bi bil seveda greh, namen pa dober. LP, Jože A. Čibej From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Mon Aug 28 10:41:16 2000 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Mon, 28 Aug 2000 10:41:16 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo In-Reply-To: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> Message-ID: On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega > naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da > se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > optimistično obdržal.] Še inženirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splošnem obliko način_dostopa://[uporabnik na ]računalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] Uporabnik pri nekaterih načinih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je treba podati samo, če se razlikujejo od privzetih za navedeni način dostopa. Splošnost ne bo trpela prehude škode, če se omejimo na naslove vrste http://računalnik/ http://računalnik/imenik/ http://računalnik/imenik/datoteka V prvem in drugem primeru pika na koncu ni škodljiva. Zakaj? V teh primerih smo navedli samo imenik, zato nam strežnik avtomatično postreže z datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), če ta obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga pošlje. Pika je v večini pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in pomeni "trenutni imenik". Če torej postavimo za naslovom piko, še enkrat zahtevamo datoteko index.html, čisto zares in za prmejš iz tega imenika. Kar je odveč, ni pa narobe. Če uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja vzorček ./, dokler se bodisi ne naveliča, bodisi ne preseže največje dolžine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) Za zadnji primer, http://računalnik/imenik/datoteka, žal povedano ne velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. Lep pozdrav, Primož Peterlin -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Mon Aug 28 13:00:25 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:00:25 +0200 Subject: [SlovLit] pisanje URLs Message-ID: Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: application/pgp-signature Velikost: 294 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000828/22c4690f/attachment.bin From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Aug 28 13:25:31 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:25:31 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo References: Message-ID: <39AA4C2B.2D6B553D@mail.ljudmila.org> lep pozdrav vsem, ne vem sier kako sem se znašel na tej listi, vidim pa, da zna bit zanimivo eto še jaz o piki na koncu url-ja: sem popolnoma proti - url ni stavek, pika pa lahko pomeni drug URL naslov + kaj je potem z veliko zacetnico (ali vejico)? upam da ne bo ideje o veliki zacetnici URLja sem priti ze takoj zdaj. O vejici ne bom zgubljal besed :) lp, Jaka Http://www.verygoodnetart.org/. ali pa: Http://www.stran,kijefajn.si. ?! Primoz Peterlin wrote: > > On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > > > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > > spletnih navedkov res nerodna re?, ker zavaja bralca, da je del spletnega > > naslova, ?eprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostej?o rabo spletnih > > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno nau?il, da > > se spletni naslovi ne kon?ajo s piko in pravilno interpretiral piko v > > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > > optimisti?no obdr?al.] > > ?e in?enirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splo?nem obliko > > na?in_dostopa://[uporabnik na ]ra?unalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] > > Uporabnik pri nekaterih na?inih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je > treba podati samo, ?e se razlikujejo od privzetih za navedeni na?in > dostopa. Splo?nost ne bo trpela prehude ?kode, ?e se omejimo na naslove > vrste > > http://ra?unalnik/ > http://ra?unalnik/imenik/ > http://ra?unalnik/imenik/datoteka > > V prvem in drugem primeru pika na koncu ni ?kodljiva. Zakaj? V teh > primerih smo navedli samo imenik, zato nam stre?nik avtomati?no postre?e z > datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), ?e ta > obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga po?lje. Pika je v ve?ini > pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in > pomeni "trenutni imenik". > > ?e torej postavimo za naslovom piko, ?e enkrat zahtevamo datoteko > index.html, ?isto zares in za prmej? iz tega imenika. Kar je odve?, ni pa > narobe. ?e uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: > http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot > naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja > vzor?ek ./, dokler se bodisi ne naveli?a, bodisi ne prese?e najve?je > dol?ine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) > > Za zadnji primer, http://ra?unalnik/imenik/datoteka, ?al povedano ne > velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in > pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. > > Lep pozdrav, > Primo? Peterlin > > -- > Primo? Peterlin, In?titut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani > Lipi?eva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si > Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > SlovLit na ijs.si > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 20:55:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Aug 2000 20:55:48 +0200 Subject: [SlovLit] Pika in spletni naslovi Message-ID: <00aa01c01121$952e3400$6c03f9c2@hladnik> Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Aug 31 10:27:22 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Thu, 31 Aug 2000 10:27:22 +0200 Subject: [SlovLit] Sakralna in profana umetnost. Message-ID: <001201c01325$67503000$3508f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran je pred tedni zapisal: >Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka >pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev >izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z >brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in >pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja >tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v >uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi >(http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu >razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. V predavanju Kako je ime metodi je Miran kot lit. zgodovinar pod vprašaj postavil sakralno pojmovanje umetnosti. To se mi zdi problematično iz treh razlogov: 1) Zgodovinarjevo osebno pojmovnje literature je pomembno pri odločitvi, s katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Potem pa nič več. Ko je področje izbral, njegovo pojmovnje ne vpliva na rezultate njegovih raziskav. Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature vendar enake raziskovalne rezultate. Zgodovinarja (kot vsakega raziskovalca) zavezujejo konkretna pravila raziskovanja (tudi splošna, seveda), ki jih razvije vsako razisk. področje posebej (pravila verzologije, naratologije, biografike, obče zgodovine, imanentne interpretacije, imagologije itd.). Kdor ta pravila krši, naredi napako. Ne obstajajo pa pravila, ki določajo izbiro raziskovalnega področja. Če izberem imanentno interpretacijo namesto biografike, ne zagrešim napake. Seveda pa je res, da se ljudje bolj obešajo na ta izbor kot pa na kršenje pravil znotraj raziskovalnega področja. Miran se v članku Kako je ime metodi brani prav pred očitki, da dela(mo) napačno literarno zgodovino. Potem pa po mojem zagreši isti očitek - izpostavi svoje pojmovanje literature kot tako, ki v splošnem omogoča bolj znanstvene rezultate. Ne "boljše" ampak "bolj znanstvene" (to bolj izrecno poudarja v treh drugih člankih). To je po mojem narobe - izbor razisk. področja je vrednostne narave in tu ni jasnih pravil. Truditi se moramo za boljše rezultate znotraj razisk. področja, katero področje pa je bolj znanstveno, pa je kočljivo vprašanje (skoraj se mi zdi, da je nesmiselno). 2) Miranov pojem "skralnega dojemanja umetnosti" mi ni jasen - iz članka lahko razberem, da ga razume kot "prostor ritualno vzvišenega", v katerem je besedilo "nedorečeno, večpomensko, skrivnostno". V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski) pa sveta besedila po mojem nimajo teh atributov (upam, da pravilno razumem krščanstvo!): res so nekako vzvišena (pravilno: sveta), niso pa nedorečena; božja beseda ni nedorečena, čeprav Bog človeku še nenehno govori. Niso večpomenska (to je blasfemija - Bog bi v tem primeru človeka varal), ker je njihov pomen jasen: pripeljati človeka na pot odrešenja. Ne vem, kaj pomeni "skrivnostna": Nova zaveza res razkriva božji načrt, ki je bil do prihoda Odrešenika ne popolnoma (prepo)znan; drugače pa ničesar ne skriva. Tudi krščanski rituali po drugem vatikankem koncilu za vernike niso več nejasni, nedorečeni itd. Krščanske resnice so jasno formulirane, niso pa enostavne za razumeti, tudi zato, ker razumeti navsezadnje pomeni pravilno delovati (Marx je 11. tezo o Feuerbachu, da so filozofi svet samo različno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo, moral prevzeti prav iz krščanstva in potem kontra krščanstvu). 3) Tudi nesakralni pojem literature ("sistem, ki oblikuje fiktivne svetove, da bi preko teh modelov laže obvladovali realni svet") se mi zdi nekoliko preohlapen (čeprav je sicer odlično formuliran, sam nisem nikoli tako jasno mislil), ker po mojem obsega tudi sakralnega; če pa ne obsega sakralnega, pa je preozek. Če namreč "realni svet" pomeni samo materialnost, vsakdanjost, praktičnost itd., potem smo izključili vse leposlovje, ki ima tudi verski namen (pri nas je tega sicer manj kot recimo pri Poljakih in Hrvatih; največ tega je med obema vojnama). Sklep: Miran govori o dveh konceptih umetnosti oz. dveh dojemanjih umetnosti (profano insakralno) - verjetno s tem misli funkcijo/vlogo umetnosti. Vloga pa pomeni "vloga za ljudi". Ker obstajajo ljudje (tako umetniki kot publika), za katere ima umetnost sakralno vlogo, potem je ena od vlog umetnosti tudi sakralna (celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih človeških rečeh.). Ali se bo literarni zgodovinar ukvarjal s sakralno vlogo umetnosti, pa je odvisno od raziskovalnega področja, ki si ga je izbral. Miran nadalje sprašuje, če prav razumem, ali lahko literarni (umetnostni) zgodovinar javno propagira tezo, da je umetnost ena od poti k "Resnici" ipd? Mislim da ja, da jo je celo dolžan, kadar se te umetniške funkcije zaveda in zna o njej kaj povedati. In da zna to umetniško funkcijo predstaviti kot eno od mnogih funkcij umetnosti. (Problem pa nastane, če zagovornik sakralnega ignorira popularno umetnost ali jo obravnava kot nelegitimno, kot zlorabo ipd. In obratno - zadnja desetletja smo celo bolj pogosto priča ciničnemu odnosu do visoke umetnosti. (To je mogoče posledica zelo radikalno demokratičnega pogleda na družbo - priznavanje visoke umetnosti bi pomenilo pristajanje na družbeni elitizem, kar se mogoče zdi nekaterim politično nekorektno.) Noben ekskluzivizem pa nam ne da realne podobe o funkcioniranju umetnosti.) Več na to temo lahko preberemo v tematski številki revije Literatura 1995. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 4 17:30:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 4 Sep 2000 17:30:15 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._o_bistvenih_človeških_rečeh Message-ID: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Tradicionalisti in tehnokrati Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost O radikalnosti ================= Tradicionalisti in tehnokrati V Književnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva počitniška prispevka literarne narave. Ifigenija Simonović odkriva prednosti pisanja z roko pred tistim na računalnik in razvija idejo o literarnem natečaju, na katerem bo pisanje na računalnik prepovedano. Zorko Simčič pa razlaga, zakaj se ne bo naročil na internetni priključek. Zato, ker mu internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Prešernu tlelo v očeh, ko je govoril verze "Tukaj počiva Prešeren, nejeveren in vendar veren," v katerih Prešeren nedvoumno priznava svojo vernost. In še zato, ker mu internet gotovo ne bi ponudil jasnega potrdila za domnevo, da je bilo Župančiču žal, ker je v drugi svetovni vojni deloval na partizanski strani. --- Ko je o teh rečeh Simčič povprašal mladega literarnega zgodovinarja, ga je njegov odgovor globoko razočaral, kar ga je pripeljalo do izjave, da v prihodnje od mladih literarnih znanstvenikov ne smemo kaj preveč pričakovati. --- Nas slovlitjane lahko tolaži Simčičev podatek, da dotični mladi literarni zgodovinar o računalnikih ni vedel dosti, torej že ne more biti eden iz naše slovlitovske družbe. Ker na straneh KL 1. septembra ob naštetih dveh ni bilo nobenega članka, ki bi bil računalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje prepričanje, o katerem je v Slovlitu že tekla beseda, da literarna scena sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v nedavnem intervjuju Slavoj Žižek označil z izrazi tradicionalizem in tehnokracija. =========== Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost 1. Najprej replike na Aleševe komentarje, ki jih je zapisal ob mojem razmišljanju o Robbi in Komelju. Saj se spomnite, šlo je za Komeljevo izjavo, da imajo umetnine dušo. Aleš je zadel, trdeč, da sem v članku Kako je ime metodi? postavil pod vprašaj sakralno pojmovanje umetnosti. Tega sicer nisem hotel storiti izrecno, je pa med vrsticami gotovo pribodlo na plan. >Zgodovinarjevo osebno pojmovanje literature je pomembno pri odločitvi, s >katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Najbrž bi bilo ustrezneje reči: "pri odločitvi, katero metodo bo uporabljal". >Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature, vendar enake >raziskovalne rezultate. Sami rezultati (npr. statistična dejstva) v naši stroki običajno ne zadoščajo in njihovi razgrnitvi sledi obvezno poglavje Interpretacija. Tu pa spet pridejo do izraza razlike v pojmovanju umetnosti, tj. umetnostni nazor, zato zgodovinarjev literarni nazor nikakor ni brez vpliva na njegovo razpravljanje. >V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski To, kar sem imel pri citatu Komeljeve izjave v mislih, je okvir nove duhovnosti, ki se je ne da zvesti zgolj na krščansko tradicijo. Na neskladnost "novodobnih" izrazov skrivnostno, nedoumljivo, nejasnost, nedorečenost s sodobnim krščanstvom Aleš celo sam opozarja. --- O krščanskem dojemanju sveta imam jaz precej zastarele predstave, oblikovale pa so jih pripovedne knjige 19. stoletja; tam je čisto običajno tudi poučevanje o skrivnostnosti in nedoumljivosti božjih odločitev, kot npr. v povesti s pomenljivim naslovom Čudne poti božje vsigamogočnosti ali skrivne sodbe srednjih časov, 1863. 2. Zdaj pa še k jedrnemu problemu. >Celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v >smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih >človeških rečeh. Če je pomen izjave, da ima umetnina dušo, res tak, potem se z Alešem lahko samo strinjam. Sumim pa, da gre Komeljevo razumevanje preko tega pomena in razume dušo umetniškega dela na podoben način, kot npr. Marko Pogačnik razume dušo pokrajine: obnaša se tako kot človek, lahko zboli, se da zdraviti ..., skratka v smislu duhovnostnih gibanj. Ne poznam literarnozgodovinskih orodij, ki bi bila združljiva s takim naziranjem. Bolje rečeno: tako naziranje najbrž ne potrebuje za oporo nobene znanstvene metode. ============== O radikalnosti Ker je pismo že do semle dovolj dolgo, o radikalnosti v literaturi, kritiki in literarni vedi prihodnjič. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 15:17:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 5 Sep 2000 15:17:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Skrajno_radikalno_prelomno_nevzdržno_dokončno_... Message-ID: <000701c0173b$a60aaa40$5b4602c1@ff.unilj.si> Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Kras in Bohinj v ameriškem romanu Spletke ============ Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Spet eno vprašanje nazorske narave. Pobuda za tole pomisel je opazno pogosta raba izraza skrajen (radikalen) v tistem delu literarnovednega opusa Borisa Paternuja, ki se ukvarja s slovenskimi literarnimi vrhovi. Pridružiti mu je treba še sorodne izraze zadnji, ključen, temeljni, usoden, odločen, prelomen, nevzdržen, dokončen, izrazit, krizen, docela ipd., ki se pojavljajo v njegovi soseščini in prispevajo k sugestivnosti podob. Iz zasebnega življenja vemo, da skrajnostne drže običajno niso produktivne, pa tudi v javnem življenju, v politiki, se radikalizem obnese le v vojnih in podobnih situacijah, sicer pa je pravilo obnašanja zlata sredina, kompromisnost, iskanje najmanjšega skupnega imenovalca. Vse to omogoča kolikor toliko znosno preživetje, medtem ko radikalizem tira v ekskluzivizem in izolacijo. Manjšinski, stremljivi del besedne umetnosti pogosto tematizira povprečnemu življenju nasprotne, alternativne modele obnašanja, oni del umetnosti, ki mu rečemo lahka književnost, pa želi ostati del instrumentarija, s pomočjo katerega si človek prizadeva za urejeno in trajno eksistenco. Tako tudi vsi sodobnejši mediji. Literarna veda, ki je izšla iz občudovanja velikih del, prevzema od njih tudi sistem vrednot, med katerimi je artikulacija skrajnih položajev na visokem mestu. Naj si drznem banalno vprašanje, na katerega pa sam ne vem prepričljivega odgovora: kako gre to skupaj s človekovim prizadevanjem za kvalitetno in trajno eksistenco? In še nastavek za enega od možnih odgovorov, ki se je porodil v današnji debati z Alešem: ali kvalitetno eksistenco še vedno povezujemo s trpljenjem, ki ga povzročajo radikalne drže? Je za tako naziranje odgovorno krščanstvo? Ima kakšno perspektivo v naši civilizaciji, ki večino energij porabi za to, da bi napravila življenje še bolj udobno? ============ Kras in Bohinj v ameriškem romanu Dobil sem pismo študentke Tanje Pajevic (tpajevic na indiana.edu) z univerze v Indiani, ZDA, ki bo nekaj svojega študijskega časa preživela v Sloveniji; tu se namreč dogaja zadnja tretjina romana, ki ga piše kot diplomsko delo na tamkajšnjem oddelku za angleščino. Vpisala se bo v jezikovni tečaj, zraven pa bi želela še intenzivnejših jezikovnih, literarnih in kulturnih informacij; v zameno bi se pogovarjala o sodobni ameriški fikciji in o kreativnem pisanju, ki je pomemben del njenega študijskega programa, in pmagala navezati stike s svojima profesorjema Alyce Miller in Tonyjem Ardizzonejem. Natančnejše informacije pri meni ali kar neposredno pri kolegici Pajevic. ============= Spletke Http://www.rrz.uni-hamburg.de/narratologie/ -- naratološko spletišče Jana Christopha Meistra z Univerze v Hambrugu. Http://www-ceci.mit.edu/projects/Eliza/ -- naratološki projekt Eliza, menda sem nekoč že opozarjal nanj. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- kje vse smo bili poleti. Ali ni to žalostno, kako hitro se je letos končalo poletje? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 22:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Sep 2000 22:40:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Boža_Krakar-Vogel:_Na_kratko_o_dolgi_poti_prek_treh_četrtin_Zemlje Message-ID: <001b01c01779$87dd8fe0$4503f9c2@hladnik> Uf, tole je pa daleč, je upravičeno prva misel človeka, ki se po približno 30 urah letenja z vmesnimi postanki v Los Angelesu in Sydneyu znajde nad valovito zeleno novozelandsko pokrajino. Cilj popotnikov, bolje rečeno popotnic, ki so se letošnjega ne preveč mrzlega zimskega julija zbirale v sodobnem velemestnem Aucklandu sredi nje, sicer ni bil turistični ogled, ampak svetovni kongres organizacije IRA (International Reading Organization - njena podružnica pri nas je Bralno društvo Slovenije, včlani se lahko vsakdo, ki se ukvarja s pospeševanjem branja in funkcionalne pismenosti). Kljub temu pa je bila na delu ne le želja po novih strokovnih spoznanjih, pač pa tudi turistična zvedavost, ki se je pasla ob slikovitih vulkanskih jezerih, gejzirih žveplene vode, ob običajih prvotnih maorskih prebivalcev in ob modrozelenem pacifiškem morskem razkošju, ki najbrž pogosto pritegne tudi misli in poglede šolarjev v števlnih aucklandskih šolah ?s pogledom na morje?. Obkongresne vtise so seveda dopolnjevali tisti s same prireditve. IRA ima svetovne kongrese na dve leti. Na letošnjem se je zbralo okrog 1300 udeležencev iz približno 35 dežel. Največ je bilo, razumljivo, domačinov, sledili pa so jim udeleženci iz ZDA -- ti so po navadi najštevilčnejši na vseh tovrstnih shodih. Iz daljnje Evrope nas je bilo precej manj, pa vseeno smo prišli iz dokajšnjega števila držav, od Velike Britanije, Finske, Nemčije do Slovenije (mimogrede: za našo državo so številni udeleženci že slišali, čeprav so jo tu in tam še postavljali v bivšo Sovjetsko zvezo ali pa so imeli kako drugače nedoločne predstave o njeni legi -- obe Slovenki sva bili pri odstiranju teh meglic prizadevni slovenski ambasadorki). Živahne kongresne dejavnosti so potekale na več prizoriščih hkrati. Cele dneve so bila sekcijska predavanja, referati, delavnice in predstavitve, tako da je bila včasih izbira kar težavna. Teme so bile vse povezane z učenjem in poučevanjem različnih vrst branja, znotraj tega pa dokaj pisane po vsebini, kakovosti in številu poslušalcev. Poleg tem in dilem o učnih načrtih in eksternem preverjanju, ki ima tudi na tem koncu sveta zagovornike in nasprotnike, so mene zlasti zanimali prispevki o branju literature. Bilo jih je precej, večina o motivaciji za branje otroške oz. mladinske literature. Predavatelji z različnih koncev sveta so poudarjali, da se branje knjig začne doma, v družini. Tema družinskega branja ima na teh kongresih že nekaj let pomembno mesto. Ob družinskem so številni poudarjali tudi šolsko glasno branje in spodbujali učitelje, naj otrokom veliko berejo, zlasti npr. težje začetke zgodb, zgodbe s tujimi imeni in z zapleteno skladnjo. Branje literature v šoli veliko povezujejo tudi z ustvarjalnim pisanjem in z medijskim komuniciranjem. Tako so finske udeleženke predstavile organizacijo videokonference o literaturi, ki poteka med posameznimi razredi različnih šol, spodbujanje dopisovanja med učenci o prebranih knjigah po elektronski pošti pa je že razširjena praksa. Videti je bilo mogoče tudi različne didaktične predstavitve avtorjev in del na spletnih straneh, srečati nekaj novozelandskih mladinskih pisateljev, si ogledati bogato razstavo knjig za otroke in še kaj. O srednješolskem literarnem pouku ni bilo dosti prispevkov. O branju na literature na tej stopnji pravzaprav (razen mojega) nobenega. Moja sekcijska kolegica iz Montane (ZDA) je predstavila svojo izkušnjo, kako je mogoče po zelo enostavnem metodičnem modelu spodbujati dijake k pisanju izvirnih kratkih zgodb, nek drug profesor pa svoje izkušnje s poukom ustvarjalnega pisanja poezije. Sama sem nastopila z referatom o priljubljenosti, poznavanju in razumevanju Prešerna med slovenskimi osnovno-, srednje- in visokošolci in s tem v zvezi postavila načelno vprašanje o smiselnosti uvrščanja literarne klasike v srednješolski kurikulum (o tem več kdaj kasneje). Poslušalci z različnih koncev sveta so mi ob koncu dejali, da se tudi pri njih srečujejo z vprašanji, kako predstavljati klasično literaturo mladim in da so dobili idejo, kako je mogoče empirično preverjati bralčevo odzivanje na to zvrst besedne umetnosti. Meni pa se je zdelo dobro, da sem imela priložnost tovrstni mednarodni javnosti predstaviti Prešerna v Prešernovem letu. (Zanimiv prispevek o vlogi knjižnic pri spodbujajnju bralne pismenosti med našimi Romi je predstavila druga Slovenka, dr. Silva Novljan.) Med zanimivimi prispevki naj za konec omenim le še predavanje profesorice Marjorie Hannock iz Kansasa, učenke znamenite Louise Rosenblatt, sokreatorice teorije bralčevega odziva.. Prof. Hannockova je govorila o najbolj aktualnih smereh raziskovanja v okviru teorije bralčevega odziva in literarne didaktike v ZDA. To so naslednje: - bralčev odziv na multikulturno literaturo (nekoliko poenostavljeno bi ta izraz pojasnili kot literaturo nebelih etničnih skupin), - vloga učitelja pri spodbujanju učenčevega branja, - učenčev odziv na neumetniško (stvarno) literaturo, otrok in knjiga, - ustvarjalno odzivanje na literaturo (slikanje, uglasbljanje, ustvarjalno pisanje), - spodbujanje učencev z bralnimi težavami, - razmerje med bralčevim odzivom in izborom literature, - učitelj kot raziskovalec bralčevega odziva, - učenje literature kot del učenja tujega jezika, - tehnologija in bralčev odziv (pogovori o prebranih knjigah po elektronski pošti). Profesorica je za vsa ta tematska področja navedla obsežno literaturo. Seznam je na voljo pri meni. Obisk takih kongresov je spodbuden iz več razlogov. Človek se na njih ne le nauči marsičesa novega, ampak tudi primerja in potrdi svoje izkušnje. Tokratno poglavitno spoznanje je bilo, da o večini obravnavanih vprašanj razmišljamo tudi pri nas, da smo v teoriji in praksi marsikdaj celo korak naprej, saj smo marsikaj od tega, kar ponekod predstavljajo kot napredne alternative nacionalnim kurikulom pri nas uveljavili na nacionalni ravni (upoštevanje raznovrstnih kognicij pri bralčevem stiku z literaturo, individualizacija, ustvarjalno branje in pisanje, preverjanje na zahtevnejših taksonomskih ravninah). Po drugi strani pa moramo, podobno kot so poudarjali kongresni referenti za svoja okolja, tudi mi še marsikaj raziskovalno razviti in praktično uresničiti (npr.spodbujanje bralčevega odziva s sodobnimi tehnološkimi možnostmi). Zato popotnik (popotnica) odhaja iz novozelandske zime v kislo slovensko julijsko poletje s filozofsko zrelativiziranim pogledom na začetni vtis o daljavi: tudi tam daleč ljudje podobnih poklicev razmišljajo o podobnih temah na podoben način. Daleč je pravzaprav blizu -- bliže kakor razvpiti Hollywood, ki sva ga s kolegico Novljanovo obiskali na povratku in razočarano strmeli v klavrni glamour predpremiernega dogajanja pred enim od Spielbergovih filmov. Boža Krakar Vogel From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Sep 5 22:34:32 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 05 Sep 2000 22:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] ... o bistvenih človeških=20rečeh References: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <39B558D8.5DE05030@mila.ljudmila.org> Hladnik Miran wrote: > V Knji?evnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva > po?itni?ka prispevka literarne narave. Ifigenija Simonovi? odkriva prednosti > pisanja z roko pred tistim na ra?unalnik in razvija idejo o literarnem > nate?aju, na katerem bo pisanje na ra?unalnik prepovedano. zanimivo, predlagam še nate?aj, kjer je poezijo potem tudi prepovedano natisnit (v knjigi, reviji...) ali pa naj prepovejo vsaj uporabo rac. programov za prelom > Zorko Sim?i? pa > razlaga, zakaj se ne bo naro?il na internetni priklju?ek. Zato, ker mu > internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Pre?ernu tlelo v o?eh, ko je internet ni nadomestek mozganov, in ce le teh nimaš, ti tudi ostali viri informacij ne pomagajo knjiga(tisk)=dobro, iskreno, globoko, doziveto, resnicno racunalnik=slabo, hladno, neclovesko zanikam > Ker na straneh KL 1. septembra ob na?tetih dveh ni bilo nobenega ?lanka, ki > bi bil ra?unalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje > prepri?anje, o katerem je v Slovlitu ?e tekla beseda, da literarna scena > sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v > nedavnem intervjuju Slavoj ?i?ek ozna?il z izrazi tradicionalizem in > tehnokracija. obstaja sicer nekaj kot spletna litaratura ali nekaj takega, je pa res, da ji v Slo bolj slabo kaze, tudi kar se KL tice... klik, jaka + upam, da ni zamere na moj neakademski + nepravopisni nacin pisanja, e-pisanja :) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 07:27:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 07:27:25 +0200 Subject: [SlovLit] Septembrske literarne spletke Message-ID: <003101c01d43$5347c280$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.n2h2.com/KOVACS/S0086.html -- seznam literarnih diskusijskih skupin po svetu. Http://tabla.streznik.com/tabla.htm -- slovenski šolski portal, bolj za šoloobvezne in srednješolce, pa vendar. Http://www.naklancu.si/ -- podjetje za trgovanje z nepremičninami; kako je z avtorskimi pravicami za uporabo naslova znanega literarnega dela :)? Http://www.geocities.com/ostuda/OSTUDA.html -- ostudni verzi in zgodbe. Http://members.spree.com/education/kajdogaja/dumaca.htm -- nekaj za dialektologe, morda tudi za psihologe in politologe. =========== Od 14. do 26. sept. gre Slovlit na oddih; v tem času bo z zamudo dosegljiv le na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si. Lep pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 08:36:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 08:36:28 +0200 Subject: [SlovLit] Plonkanje Message-ID: <004501c01d4c$f2ba75c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. september 2000 7:22 Subject: Re: [SlovLit] Septembrske literarne spletke > Pogledal sem Http://tabla.streznik.com/tabla.htm slovesnki solski portal. > Tam se lahko dobi eseje in podobne stvari za solo. Vas zanimajo tudi nasveti > in pripomocki za preganjanje spletnega plonkanja, tudi na univerzi? > Priporocam spletno revijo, namenjeno kriticni obravnavi solskih vprasanj, > kjer je prispevek o tem: > http://www.webtools.city.edu.hk/news/newslett/plagiarism.htm > Pozdrav! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 20:22:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Sep 2000 20:22:55 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <000301c01db5$54640120$7803f9c2@hladnik> Domet slovenske izvirne književnosti Spletke ============== Domet slovenske izvirne književnosti Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne slovenske -- priložnost za razmislek. =========== Spletke Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s hvaležnostjo. ========== Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: View --> Encoding --> Central European (ISO). Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran From kramberger na uni-mb.si Sun Sep 17 23:49:22 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 17 Sep 2000 23:49:22 +0200 Subject: [SlovLit] Re: spletke o dr. Joycu Message-ID: Dober vec*er vsem, prebral sem Hladnikovo predavanje o Presernu -- ni tako dramaticno kot Prijateljevo na predvecer odkritja Presernovega spomenika v Ljubljani, a je vendarle kratkocasno. Pa tudi pomembno za slavisticno stroko, saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. Verjetno bi bilo mozno identificirati s*e kaksne plasti, odtenke ali plati, a to prepuscam drugim. Predavanje je treba prebrati v obeh jezikih, ker se besedili ponekod ne ujemata -- in nekateri zasuki, podtoni, ki ji vsebuje slovenska verzija, zal celo manjkajo v prevodu (ce zanemarimo tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Moji spletni dodatki pa so naslednji: 1. Poznam zelo preproste ljudi (oznaka z vidika kaksnih socioloskih in javnomnenjskih raziskovalcev), ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med slavisti). Ne verjamem, da vse natise Preserna pokupijo ucenci, dijaki in studenti oziroma bibliofili in zbiratelji izdaj Preserna (ko sem proti koncu svojega studija selil knjiznico taksne osebe, je bilo to dozivetje, na podlagi katerega sem leta 1984 pripravil v UKM razstavo o izdajah Presernovih pesmi). Ker s*e nisem nasel donatorja ali sponzorja, ki bi mi kupil zadnjo izdajo Preserna v zalozbi Nove revije, ne morem nicesar zapisati o njeni uredniski zasnovi in izvedbi, a ce to zanemarim, lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren s*e neresena zadeva -- ceprav si je vrhunskih izdaj najpomembnejsih nasih klasikov, ki jih bo pripravljala nasa najvisja znanstvena ustanova, zelel Ivan Prijatelj ze leta 1917 (v clanku, objavljenem v prilogi LZ) oziroma 1919 (v nastopnem predavanju na ljubljanski univerzi). 2. Leta 1800, ko se je Preseren rodil, se Napoleon s*e ni umikal pred avstrijskimi (in drugimi) silami. Res pa je, da je Preseren odrascal in studiral v casu, ko so bile konzervativne sile znova trdno na polozaju. To je bil cas, ko so v nemskem kulturnem prostoru zaceli nihati mnogi intelektualci -- in zgodovinarji oziroma historicni sociologi so si neenotni samo glede tega, katera plat tega nihanja je bila usodnejsa za poznejso zgodovino Nemcije. V tem kontekstu se mi zdi, da bi moral biti prikaz razmerja med Presernom in Vrazom, ki je dober in zelo blizu tistemu, kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav, dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. To bi tudi dobro dodatno obarvalo razlago Krsta pri Savici. 3. V kratki verziji zivljenjepisa, ki je pravzaprav uvod v razclenitev oseb in postaj v Presernovem zivljenju, bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. Ce danes obiscemo Presernovo rojstno hiso, nam pokazejo sef v steni, povedo, da je del opreme posledica relativnega blagostanja, in pripomnijo, ko se povzpnemo po ozkih stopnicah, da smo v hiso pravzaprav vstopili pri zadnjih vratih. Nekdaj je namrec cesta vodila severno, med hiso in Karavankami. Proti Ljubljani oziroma v goljfivi svet si odsel tako, da si moral mimo cerkvice sv. Marka. Torej obstaja med prometno ureditvijo, ocetovo dejavnostjo in spominskim vtisom, ki ga je zapustila cerkvica, tesna in hkrati razumljiva povezava. 4. Ko razmisljam, kateri kraj je v meni zapustil lepse (dragocenejse, pomembnejse) spomine, se ne morem prav odlociti med Ljubljano in Zagrebom. Zgodba pa je naslednja: v 80-tih sem se iz Maribora vozil v Ljubljano na seminarje in simpozije, kjer sem se sreceval s prijatelji in znanci, med njimi pa je bil obcasno tudi kaksen tujec. Tudi prenoceval sem pri prijateljih ali pa se z zadnjim vlakom ze vrnil na Stajersko. V Zagrebu sem zmeraj vsaj eno noc prespal v hotelu International in na simpozijih sem spoznaval same nove osebe, predvsem pa stevilne tujce: med drugim sem govoril s Habermasom, Negtom in vdovo Ernsta Blocha. In vzdusje je bilo velemestno, duhovna spodbuda neprimerno vecja. Ko bom v kratkem po zaslugi Telekoma nadomestil knjizico s telefonskimi stevilkami, staro najmanj 15 let, z novo, si stevilke tega hotela ne bom prepisal, a pogled nanjo je v meni prebudil sentimentalnost. Vendar, disertacijo sem zagovarjal v Ljubljani. Zagovoru pa je predsedoval akademik, ki je zivel in predaval dolga leta v Zagrebu in Osijeku, kar je na dan zagovora vzbudilo veliko zacudenje pri zdaj ze upokojeni slavistki-jezikoslovki, ko ga je zagledala na hodniku Filozofske fakultete. 5. Naj koncam s predlogom in zeljo. Obnovil sem si v mislih, katere Presernove pesmi so omenjene v predavanju: satiricni epigrami in soneti, sonetni venec -- Dekelcam, Pevec in Krst, Zdravljica; pa se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. A o tem, kaksen je Hladnikov odnos do Preserna, bomo brali v neki njegovi prihodnji studiji ali monografiji, takrat bomo izvedeli, ali sem prav ugibal. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:12:18 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:12:18 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Iz de*zele javorovega lista Message-ID: <01JUK6U4DYM4001PW3@Uni-Lj.si> Trije slovlitjani, Tom Priestly, Henry Cooper in jaz, smo vceraj in predvcerajsnjim sodelovali pri kanadskih pocastitvah Presernove dvestoletnice. Na univerzi v Edmontonu se je simpozij odvijal okviru obseznega festivala srednjeevropskih narodov, ki ga je organiziral predstojnik edmontonskega instituta za avstrijske in srednjeevropske studije Franz Szabo. Za uvod sem povzel zacetne in zakljucne dele predavanja, ki sem ga pred 14 dnevi ponudil tudi v slovlitjansko presojo (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/presren.html), nadaljevala sta kolega Priestly in Cooper z referatoma o prevodnih tezavah s Krstom in Sonetnim vencem, vmes pa smo recitirali Preserna v slovenski in angleski izvedbi. V diskusiji je nastopila Bozena Tokarz, ki je bila z mozem Emilom slucajno prav v teh tednih tu na obisku; njene besede je v anglescino sproti spretno prelival Jacek Kristof Kozak, ki na albertinski univerzi dokoncuje podiplomski studij -- kakih 20 poslusalcev je zbrano sledilo izvajanjem. --- Vceraj, v soboto, pa je kanadsko-slovensko drustvo pripravilo simpaticno proslavo v svojem domu na severnem robu mesta. Nastopil je pevski zbor, zabavali smo se ob igranih prizorih iz Presernovega zivljenja in celo sami nekaj sodelovali pri tem, na koncu pa so nam pripravili okusno domaco vecerjo s slovenskim vinom. Da se je po vecerji pri mizah tudi prepevalo, se razume samo po sebi. ---- Na obeh dogodkih, na univerzi in v slovenskem domu, je spregovoril slovenski veleposlanik v Kanadi Bozo Cerar. Zal pa mu ni bilo mogoce priloznosti izkoristiti za to, da bi Tomu Priestlyju slovesno izrocil drzavno odlikovanje, s katerim ga je za promocijo slovenske literature in kulture v tujini odlikoval predsednik republike -- posiljka se je nekje na poti med Torontom in Edmontonom zacasno izgubila (da, tudi na zahodu se dogajajo take reci). Teden pred edmontonskimi dogodki sem v stiri ure leta oddaljenem Torontu o Presernu pripovedoval zbranim Slovencem v kleti ene od dveh slovenskih cerkva v mestu. Poslusalo je kakih 40 ljudi in nekateri so tudi zivo sodelovali v diskusiji. Potem so naju z zeno peljali na ogled slovenske sole, druge slovenske cerkve in slovenskega doma za upokojence. Pod streho naju je v Torontu prijazno vzel slovlitjan David Stermole. Tele vrstice za Slovlit pisem iz racunalniske sobe finega hotela Crowne Plaza Chateau Lacombe v Edmontonu, kamor nas je velikodusno nastanil Franz Szabo. Jutri gremo domov; ko razvijejo se slike s prijetne kanadske turneje, vam jih postavim na ogled. O dejanju in nehanju Slovencev po svetu pa bi bilo potrebno napisati samostojen prispevek. Lp miran From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:46:59 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:46:59 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Odmevi Message-ID: <01JUK822RFGY001PW3@Uni-Lj.si> Ena obnovljena spletka, preden pozabim, http://mila.ljudmila.org/srce/ so sveze strani studentskega informacijskega centra. ---------------- V zadnjem sporocilu sem pozabil cestitati Tomu Priestyju za drzavno odlikovanje: Tom, z vso iskrenostjo! ---------------- Vesel sem Krambergerjevega komentarja mojega presernovskega predavanja. Igor, hvala za branje in modre razmisleke. Tule nekaj mojih replik: >a je vendarle kratkocasno. Predavanje je moralo biti kratkocasno, ker je bilo namenjeno popularni rabi. >saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. No ja, med zgodovinskimi romani in kmeckimi povestmi sem ze prej naletel tudi na kaksnega Cankarja pa Preziha pa Bartola ... >tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Popravljeno. >Poznam zelo preproste ljudi [...] ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- >in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med >slavisti). Drzi, tudi tukaj v Kanadi je eden takih prepricljivo zrecitiral Uvod, ce pa bi imeli cas, bi lahko predstavil cel Krst. >lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren se neresena zadeva Se strinjam. >kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav Poglavje o Vrazu je tukajsnje stajerske Slovence zivo zanimalo! Presernov odklonilni odnos do Vrazovih pobud za sprejetje nekaterih stajerskih idiomov v slovenski literarni jezik morda res ni bil najbolj moder. >dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. O tem so v Avstriji lani in letos izdali dve knjigi. Presernovo nemsko poezijo sem v koncni verziji predavanja izpustil, imas pa prav, da bi utegnilo biti za Slovence po svetu, ki slovenscine ne uporabljajo vec, prav to poglavje sila zanimivo. Bom poskusal dopolniti. >bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. To je bilo povedano. >se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. Poeticnega dela Preserna sem se nalasc dotaknil bolj ob robu. Kljub temu hvala za predlog in spodbudo. Lp se vedno iz Kanade (kjer na tipkovnici ni stresic) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 19:45:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Sep 2000 19:45:40 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Message-ID: <017d01c027ed$0e003180$6f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Sunday, September 17, 2000 9:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Spoštovani, začele so rasti strupene gobe spletnih predstavitev polpismenih kandidatov za poslance. Dva vzorčka "na prvo žogo": http://milanrobic.up.to/ (posebej "Predstavitev", "Ko je leta 1997 dobil posebno vizijo ter edinstveni načrt je fenomenalno idejo kako postati predsednik države in strategijo Nobelove nagrade vključil v seminarsko nalogo ter opravil pionirsko, inovativno tiskovno konferenco, katere know how so prenašali vsi relevantni mediji. ") http://www2.arnes.si/~sopmjarc/program.htm "Zato velika evforija in sitnarjenje okrog evropskih inštitucij po sprejemanju, Sloveniji samo znižuje ceno. V EZ bomo sprejeti takrat, ko bo to ocenila Evropa za primerno. Dokler EZ ne bo rešila svojih nekaterih notranjih nasprotij se to ne bo zgodilo. Zato, ponos in glavo pokonci. ... Kot mestni svetnik sem neposredno soočen, z urejanjem teh problemom, na nivoju mestnega sveta kot zakonodajnega organa mesta. " Spremljajmo, protestirajmo, zahtevajmo izpit iz slovenščine za poslance ... tisti, ki ste za to strokovno usposobljeni (nekaj "Slovlitjanov" nas je tudi iz drugih cehov), ponudite lektorsko pomoč ... LP, Jože A. Čibej From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Sep 30 09:48:51 2000 From: mira.gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 30 Sep 2000 09:48:51 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko = izobraževalno=20omrežje Message-ID: <39D59AE3.93E2CB75@guest.arnes.si> Spoštovane kolegice in kolegi! Če imate karkoli zanimivega za slovensko izobraževanje, še posebno pa za naše področje, vas prosim, da dodate na spletno stran Slovenskega izobraževalnega omrežja: http://sio.edus.si/. Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Oct 1 19:35:13 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sun, 1 Oct 2000 19:35:13 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <004801c02bcd$f59d7140$1f08f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Med študentkami prvega letnika slovenščine (fantov je nekako 5 od 150) sem dvakrat naredil podobno anketo. Ne berejo poezije in ne berejo slovenske literature. Večinoma berejo tuje romane in popularne psihološke priročnike. -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 13. september 2000 21:15 Zadeva: [SlovLit] Paberkujemo >Domet slovenske izvirne književnosti >Spletke > >============== > >Domet slovenske izvirne književnosti > >Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi >polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja >dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so >tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna >psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom >Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne >slovenske -- priložnost za razmislek. > >=========== > >Spletke > >Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. > >Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v >angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s >hvaležnostjo. > >========== > >Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: >View --> Encoding --> Central European (ISO). >Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu >miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran > > > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >SlovLit na ijs.si >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 13:35:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 2 Oct 2000 13:35:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <00be01c02c64$f5c5b320$5b4602c1@ff.unilj.si> > From: nada na s-gimb.lj.edus.si > Subject: kar tako mimogrede Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka absolventka. Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 06:20:03 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 06:20:03 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <000f01c02cf1$341f9780$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 02. oktober 2000 18:58 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Nesrečna kolegica je bila vendarle dovolj samokritična, da je ne le spoznala > svojo omejenost, pač pa tudi spremenila logičen sklep v dejanje in odšla. > Sicer pa takšnih cvetk, kakršna je ta o rabi gotice pri Slovencih, ima na > zalogi vsak, ki spremlja delo kolegov, vendar tudi njegovi kolegi vedo > povedati kaj zanimivega o njegovih izjavah. Mirno lahko zagotovim, da pri > drugih predmetih, pa tudi v drugih državah ni nič drugače. Lahko pa tudi > zatrdim, da zdravniki, sodniki in še nekateri strokovnjaki tega nikoli ne > obešajo na veliki zvon, zlobno se takšnim spodrsljajim posmehujejo le med > seboj, nikoli pa ne izven klana. Imajo zato nekoliko drugačen položaj v naši > družbi kot mi? Sta zato to praktično edina poklica, ki ju lahko opravlja le > strokovnjak z diplomo medicine oziroma prava in pravosodnim izpitom? > Slovenščino, pa tudi tuje jezike, matematiko, fiziko lahko uči kdorkoli, > inijekcijo lahko v določen del telesa zapiči le ustrezno usposobljen > strokovnjak in nihče drug, pa čeprav je tega sposoben tudi vsak narkoman. > Tožb zdravnikov je ničkoliko, toda malokatera se konča z njihovo obsodbo, > ker je sodni izvedenec vedno zdravnik. > Priporočam, da bi se pri odnosih do dela kolegov, kaj naučili pri njih, > čeprav se oddaljujem od oživljene teme. > > K obravnavani temi pa vprašanje: s katerim sodobnejšim pripovednim delom > (pustimo visoki Parnas poezije ob strani!) sodobne slovenske književnosti > naj razvijem zanimanje za branje pri 60% slovenskih srednješolcev na > poklicnih šolah, kjer marsikdo tako slabo bere, da ima težave z razumevanjem > besedila. In prosim, prizanesite mi z nasveti, da naj jim ponudim kakšne > Leteče mačke, ker imajo v tem delu prikazane vrednote ze zelo živo razvite. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 2. oktober 2000 13:43 > Zadeva: [SlovLit] Kar tako mimogrede > > > >> From: nada na s-gimb.lj.edus.si > >> Subject: kar tako mimogrede > > > >Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas > >do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj > >vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, > >pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka > >absolventka. > > > >Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 08:25:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 08:25:33 +0200 Subject: [SlovLit] Oktobrsko spletanje Message-ID: <008701c02d02$bc977180$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Http://www.verygoodnetart.org/2000/sem/ -- Jaka Železnikar, Am I net artist? Http://portal.carantania.com -- Novi slovenski portal za vstop v splet. Http://wwwc.oead.ac.at/CEEPUSPublic/ -- Ceepus ponuja možnosti študijskega bivanja v državah Srednje in Južne Evrope. Če se hočeš naročiti na komparativistično diskusijo, napiši pošto brez nasova z naslednjo vsebino: subscribe clcweb svoj-elektronski-naslov in jo pošlji na majordomo na purdue.edu. Http://petrusa25.bizland.com/ -- pesmi Petre Divjak, ki sicer piše bolj sama zase . Http://www.slowenien.at/fefo/LEKTORIRANJE.htm -- cenik za lektoriranje, tipkanje ipd. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- sem usmerite znance iz Amerike, ki želijo raziskati svoje korenine. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 13:49:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 13:49:16 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <001c01c02d2f$f740b620$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Alenka Hladnik To: Sent: 03. oktober 2000 13:29 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Kaj pa če kolegica sploh ni bila nesrečna, ampak je srečno pravočasno usla, pa ne, kot implicitno sledi iz povedanega, zaradi pomanjkljivega znanja, marveč zato, ker ga v razpuščenosti pouka se pokazati ni mogla. Saj vemo, da slovenščina in podobni nekoristni predmeti ne vzbujajo kaj prida strahospoštovanja. In če večini učencev/dijakov vednost ni ne cilj ne vrlina, potem jo je res najbolje podurhati iz prosvete. Pametna absolventka, torej, nikar ne udrihajte po njej. Pa še nekaj. Lepo vas prosim, informacijo o gotici in Slovencih lahko vendar dobite na internetu, saj ni, da bi s takšnimi nepomembnimi podatki obremenjevali glave naših ljubkih šolarjev, ki tako neznansko trpijo v naši neprijazni šoli. Alenka Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 16:23:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 4 Oct 2000 16:23:04 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <002801c02e0e$9c00eca0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: ksenija fanrich To: Sent: 04. oktober 2000 16:02 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Pozdravljeni, če sem slučajno tista "prof. absolventka" jaz (na imenovani > soli sem ucila le septembra t. l.,in sicer na gimnaziji), potem odgovarjam > na pisanje mame slavistke: > o gotici se je pri uri res govorilo v okviru zastavljene teme Nastanek > pisave in črkopisa. Tudi o njunem razvoju na Slovenskem. In povedali smo, da > je že Trubar v drugem tiskanju uporabljal lat. In tudi to, da je na voljo > veliko podatkov o pisavah in crkopisih, ki so jasno in pregledno zapisani. > In navedli smo ucbenik Na pragu besedila 1 kot literaturo, ki je ne samo > obvezna, ampak tudi primerna za utrditev v soli povedanega, in ki nazorno > razloži snov, tudi tistim, ki jim pri uri kaj ni bilo povsem jasno. In > dodali še zbirko Mejniki, kjer je v eni izmed drobnih knjižic zapisano > skoraj vse na zgornjo temo. > Zgražanje je dopustno, kadar je upravičeno. Tokrat ni. > > > Lep pozdrav, > Ksenija Fanrich, univ. dipl. sloven. > > > _________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com. > > Share information about yourself, create your own public profile at > http://profiles.msn.com. > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 7 11:06:18 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 7 Oct 2000 11:06:18 +0200 Subject: [SlovLit] Iz oktobrskega spletnega cvetnika Message-ID: <007001c0303e$1c03f1a0$2703f9c2@hladnik> Http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ -- David (Stermole), saj ne boš hud, da vabim na ogled tvojega slovarskega iskalnika. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html -- obnovljene strani Society for Slovene Studies. Http://www.studentski-servis.com/izobrazevanje.html -- štipendije za dodiplomski in podiplomski študij. Http://www.britishcouncil.si/english/ielts.htm in http://www.ielts.org -- International English Language Testing System -- preizkus znanja anleščine, za tiste, ki bi radi šli študirat ven. Http://www.supertomi.bizland.com/ -- priročnik o tem, kako se delajo spletni dokumenti. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 16:35:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 16:35:00 +0200 Subject: [SlovLit] Znanstvene paradigme -- Kuhn vs. Laudanov Message-ID: <001b01c03390$7227ebe0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki Thomas S. Kuhn ========== Spletki Http://www.antika.si/ -- antikvariat knjig. Http://cupavi.iscool.net/ -- poezija glasbenika, ki se podpisuje Čupavi. ========== Thomas S. Kuhn Tole informacijo sem poslal Alešu (aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si): >Title: Kuhn, Thomas S.: The Road since Structure >Publisher: University of Chicago Press > >The fullest record we have of the new direction Kuhn was taking during >the last two decades of his life. The first part consists of essays in >which Kuhn refines the basic concepts set forth in Structure--paradigm >shifts, incommensurability, and the nature of scientific progress. In >part II, Kuhn replies to many of the criticisms of his earlier work. >The third part is the transcript of a remarkable autobiographical >interview conducted in Athens in 1995. > >For more information, see the book synopsis at > ============= Tole je pa Alešev odgovor, ki bo morebiti zanimal še koga: Nekaj od tega je bilo prevedeno v slovenščino in srbohrvaščino, intervju pa je nekaj novega, ampak ne bom bral, tenks. Nad Kuhnom sem se navduševal kot študent. Zadnjih deset let sem v principu anti-kuhnovski (v smislu, da verjamem, da je do resnice mogoče priti, vendar počasi in z mnogo napakami), nekaj tradicionalnega filozofskega nezaupanja do znanosti pa vcepijo v vsakega študenta. Zdaj je "in" Lary Laudanov model sprememb in razvoja v znanostih:gre za srednjo pot med Popprovim in Kuhnovim modelom. U čemu je rječ? Med znanstveniki obstaja tako strinjanje kot nestrinjanje glede tega, katere teorije, metode, tehnike bodo uporabljali. Po Poppru je strinjanje posledica sprejemanja istih splošnih metod, nestrinjanje pa posledica napak ipd. Kuhn pa razlaga nestrinjanje kot posledico delovanja v različnih paradigmah. Toda zgodi se, da se tudi ljudje iz različnih paradigem razumejo, do česar v bistvu ne bi smelo priti (če so paradigme res različne). Po Poppru je nerazumevanje v bistvu neracionalno, po Kuhnu pa racionalno. Laudan predlaga sintezo obojega. Po Laudanu imamo v znanostih opravka s tremi tipi izjav: a) o tem, kakšen je svet (ne gre le za materialna dejstva, ampak tudi neopazljiva - ha, (ne)opazljivke, ki si jih že enkrat komentiral)., b) metodološka pravila, c) kognitivne vrednosti, tj. cilji znanstvenega dela, ki jim mora delo ustrezati, da mu v določenem času in okolju rečemo "prava/dobra znanost". Nekaj takega, no. Ampak tega nisem povedal na pamet, to sem od nekod prepisal. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 17:38:07 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 17:38:07 +0200 Subject: [SlovLit] Nova jezikoslovna knjiga Message-ID: <004001c03399$43177ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Danes novosti noče biti konec. Najprej ena poetična reč zastonj (http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/ -- Marina Bahovec, painter and writer), potem pa še ena, ki sicer ni ravno literarna in tudi ni zastonj, pa je zato neprimerno bolj vredna: Zgodovinska fonologija slovenskega jezika. Marc, čestitke za knjigo! lp miran =================== ORDER FORM Marc L. Greenberg. A Historical Phonology of the Slovene Language (Historical Phonology of the Slavic Languages, vol. XIII). Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000. ISBN 3-8253-1097-3 Soft-cover, 199 pp.; DM 58 Order from: Universitätsverlag C. Winter Hans-Bunte-Str. 18, 69123 Heidelberg Germany Tel.: 06221/77 02 - 60 E-mail: a.fischer na winter-verlag-hd.de Credit card number: _________________ Expiration date: _____________________ Address: __________________________ __________________________ __________________________ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:53 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <000e01c034ee$179e8760$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. oktober 2000 8:57 Subject: Re: [SlovLit] Spletje v jeseni > Spostovani slovlit spletajoci kolega! > > Poglej na domaco stran domace univerze. Na zacetku je nekaj novega, namrec > poslanstvo UL in poglavje "Kakovost univerze-nasa skupna skrb", (se v delu). > Nacrtujemo tudi konferencno stran o kakovosti, kjer bo tekla razprava, > upam, kot na slovlitu. > Kot izkusenega spletalca te prosim za pripombe in priporocila. In za > sodelovanje v spletkarjenju seveda. > Pozdrav! > B.Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:58 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Spet_v_šoli Message-ID: <000f01c034ee$18cca720$5b4602c1@ff.unilj.si> Spet v šoli FF in podiplomski študij So vse znanstvene revije enakovredne? Izbirni predmeti v kreditnem sistemu Je obiskovanje predavanja obvezno? Kombinirane diplomske naloge Bohumil Hrabal Spletke =============== Spet v šoli Iz letnega poročila o podiplomskem študiju na FF Na magistrski študij se letno vpiše okrog 150 študentov, magisterij pa jih zagovarja pol manj. Podobno je tudi razmerje pri doktoratih (78 vpisanih : 44 dokončanih). Slavisti pri magisterijih nismo ravno uspešni, saj se je vpisalo 37 študentov, zaključilo pa študij le 9, tj. ena četrtina. Tudi v tem letu bo država sofinancirala okrog 150 podipomskih študentov. ------------------------ So vse revije enakovredne? Neposredni prehod z magistrskega na doktorski študij je bil odobren 15 kandidatom na FF. Ovira pri odobritvah je bil dvom, da je kandidat objavljal v znanstvenih publikacijah, ki imajo za stroko osrednji pomen in mednarodno relevanco. Kot je znano, na FF nismo oblikovali jasne hierarhije med revijami, ker je prevladalo zavzemanje za to, da bi kvalitetne znanstvene prispevke brez škode za točkovanje objavljali na najrazličnejših mestih. Ministrstvo nasprotno po tujih zgledih želi dvigniti kvaliteto objav tako, da odmeri večje število točk samo objavam v eni od revij s področja. Sem bi zato avtorji pogosteje pošiljali prispevke, kar bi spodbujalo strožjo selekcijo in prispevalo h kvaliteti. Za literarno vedo in jezikoslovje rangiranje revij pravzaprav nima usodnih posledic, ker smo navajeni stroki razdrobiti na nacionalne filologije: germanistika, slavistika, slovenistika, primerjalna književnost itd., vsaka od teh disciplin ima po eno in edino revijo in se konkurenčnega boja med njimi ni bati. Sicer pa je v slovenski znanstveni in kulturni sferi vsaj na načelni ravni z razumevanjem sprejeto sklicevanje na permanentno ogroženost slovenskega jezika in literature in se zdi nekako samoumevno, da za objave na teh dveh področjih zahtevamo poseben položaj, torej ukinitev selekcijskih kriterijev. Kaj bo potem zagotavljalo slavističnim objavam odličnost, če se izognemo tekmovalnosti? Ob neposrednem prehodu z magistrskega na doktorski študij bi rad opozoril na problem, ki ga začuda ni nihče izpostavil, namreč da je na to možnost potrebno misliti že pri koncipiranju magistrske naloge, ki mora biti gradivsko in metodološko tako prožno opredeljena, da jo je mogoče prekvalificirati v zahtevnejšo in obsežnejšo disertacijo. ----------------------- Izbirni predmeti v kreditnem sistemu (primer primerjalne književnosti) Za zgled pri preoblikovanju slovenističnega študijskega programa naj bo prenovljeni študijski program Oddelka za primerjalno književnost. Število študentskih ur so povečali samo za 60 in v seštevku niso presegli zapovedanih 750 letnih ur, ob tem pa so spretno uresničili princip kreditne izbirnosti, ki študentu omogoča v vsakem letniku izbirati med dvema ali celo več predmeti; taka izbirnost je bila na slovenistiki do zdaj le v diplomskih seminarjih v zadnjem letniku ali dveh študija. Ker gre za izbirne ure med predmeti znotraj stroke, pomeni to optimalne zaposlitvene možnosti za učitelje na domačem oddelku. Oddelek je ubral pravo pot, ker ne izgublja časa s spraševanjem načrtovalcev kreditnega sistema, kakšno naj bo razmerje med predmetnimi stebri, koliko izbirnosti bodo plačali in podobno, ampak je podjetno ponudil svoj predlog. Zastopstvo slovenščine je v primerjalskem programu nespremenjeno: dvopredmetniki je nimajo, enopredmetniki pa v prvem letniku 2 uri jezika, književnosti pa 2 uri v prvem in 2 uri v drugem letniku. Predmete zunaj stroke, torej tudi slovenistične ure, so ovrednotili z manj kreditnimi točkami kot matične predmete (60 matičnih ur je vredno 6 točk, 60 nematičnih ur pa 5 točk). --------------------- So predavanja obvezna? V statutu UL piše, da je obisk vaj in seminarjev za vpisane študente obvezen. Ob preštevilnih kombinacija študijskih smeri se vaje pogosto križajo in temu določilu enostavno ni mogoče ugoditi. Po drugi strani pa so predavanja javna in je njihov obisk prostovoljen. Učitelji, ki imamo navado na predavanjih dajati v podpisovanje prisotnostni seznam, počnemo to torej zato, da dokumentiramo svoje izvajanje pedagoškega procesa. --------------------- Kombinirane diplomske naloge V mojem diplomskem seminarju je v zadnjem času postala popularna izbira kombinirane diplomske naloge, s katero kandidat naenkrat ustreže obema študijskima smerema dvopredmetnega študija. Zagovor je po dogovoru obeh mentorjev v enem od seminarjev, kjer je naloga nastajala; interdisiciplinarna izkušnja je prijetna in dragocena. Le to še ni jasno, kako tako nalogo pravilno vpisati v diplomsko dokumentacijo. ============ Bohumil Hrabal Češko veleposlaništvo in NUK vabita na otvoritev razstave o življenju in delu pisatelja Bohumila Hrabala; otvoritev bo v torek, 17. oktobra, ob 13.00 v NUK. ============== Spletke Http://www.eliterature.org/ -- o besedilih v elektronski obliki. Http://tabla.streznik.com/ -- slovenski šolski portal. Http://www.imenik.net -- eden od slovenskih iskalnikov. Http://www.emka.si -- spletna prodaja knjigarne Mladinska knjiga. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Mežka_do_avatarjev Message-ID: <001e01c0381f$e3b670e0$0103f9c2@hladnik> Spletke Vabili ============= Spletke Http://www.zvab.de -- nemški antikvariat, Alešev podatek. Http://www.aleksandermezek.com/besedila.htm -- Aleksander Mežek, Besedila popevk. Http://miha77.tripod.com/zbirka/ -- Iz samopredstavitve: "Pesniška zbirka mladega avtorja, o katerem do sedaj ni bilo veliko slišati, ker želijo komunisti in klerikalci obdržati Slovenijo v popolnem barbarstvu; zbirka bo kmalu izšla v samozaložbi; preberite si sami, če je potrebna cenzura." --- Poleg Integralov je naslov enega od razdelkov Logaritmi --zanimal bo vse, ki se ukvarjajo s števično vrednostjo verzov. Http://www2.arnes.si/~ljsekolg3/ff/ -- študentska filozofska revija Iluzija. Http://www2.arnes.si/~zgarde/default.htm -- punk na Slovenskem; besedila in glasba ansamblov Pankrti in Niet v mp3-formatu. Http://bos.zrc-sazu.si/ -- besedilna zbirka Primoža Jakopina. Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ ali http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/ -- iskalnik po diskusijski skupini Humanist. Http://www.onchat.com ali http://www.cybertown.com -- sta dva izmed naslovov klepetalnic (prepisal sem ju iz domače revije Internet), kjer klepetalci nastopajo pod krinko avatarja (navidezne podobe) v fiktivnem prostoru, ki je tako realistično oblikovan, da deluje podobno prepričljivo kot literarni prostor. In res: klepetalci si lahko za svoje sprehode izberejo tudi literarni svet (npr. tistega iz romana Snow Crash Neala Stephensona, 1993) -- računalniške igrice in klepetalnice hodijo v zelje knjižnim literarnim zgodbam prav na polju fiktivnega. Iztok Stržinar poroča, da privlačna tehnologija klepetalnic že zanima tudi spletne prodajalce. ========== Vabili Artur Štern vabi v Caso del Papa, kjer bo 19.10.ob 19 uri prijeten literarni dogodek Igra za življenje; pesmi Neže Maurer bosta pripovedovali Alenka Bole -Vrabec in Eva Škofič-Maurer. Vabilo je prišlo tudi iz novoodprte Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 za Bežigradom. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._21_=2892_KB=29_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <001f01c0381f$e550e700$0103f9c2@hladnik> Http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 21; Pošilja dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Ptice selivke so odletele v tople kraje, študentje odfrčali v visoke šole, mir, ah, lega na zemljo. Kalijo ga šolske naloge, kampanje šolskih oblasti, papirnate vojne, kongresi in zborovanja, nove knjige in študije ... Preživeli smo volitve, državnozborske in slavistične, tako da imamo poleg novih poslancev tudi novega predsednika Slavističnega društva Slovenije, ki pa bo prevzel vsa pooblastila in dolžnosti 1. januarja 2001 in tako postal 22. predsednik v zgodovini našega društva ter prvi v novem tisočletju. Novemu predsedniku, dr. Marku Jesenšku, tajnici Jani Zemljarič Miklavčič, blagajničarki Leonori Grah Nardoni in vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno ter ustvarjalno delo! 25. 9. 2000 Odmevi na Kroniko št. 20: Častna članica SD, dr. Alenka Glazer, dopolnjuje pojasnilo častnega člana SD, dr. Joža Mahniča, o hišici dr. Marje Boršnik na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju). Zemljišče si je dr. Marja Boršnik kupila od nekega kmeta še pred drugo svetovno vojno za dediščino po sorodniku duhovniku, s honorarjem za monografijo o Aškercu pa si je nato postavila hišico. Ker je vedno rada pomagala in ker si je želela primerne družbe, je po vojni brezplačno odstopila del svojega prostora dr. Dušanu Kermaunerju, da si je na njem postavil montažno hišico. Ko je bila prvotna kmetija nacionalizirana, je dosegla, da je del tega zemljišča občina Kranj dala na razpolago Slavističnemu društvu za 99 let, in nato sta si tam postavila svoji hišici še profesorja Janko Jurančič in Viktor Smolej. Dopolnitev je zanimiva, ker kaže značajske poteze častne članice in dolgoletne predsednice SD, dr. Marje Boršnik. Vedno je skušala okrog sebe oblikovati kolektiv in je združevala moči slavistov, neprestano je spodbujala skupinsko delo, kakor se vidi iz Prežihovega zbornika, ki je nastal v njenem seminarju. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 20, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Martina Belšak, Andrejka Flis, Simoneta Gazvoda, Metka Kordigel, Jure Korstnik, Andreja Lavrič, Marija Novak, Sanja Pirc in Tina Potrata. Iščemo tudi kolege: Fani Medved iz Škofljice, Lilijano Kokalj iz Murske Sobote in Matijo (?) Majcenovič iz Kamnika, ki so nakazali članarino, vendar niso sporočili naslova, tako da jih nimamo na seznamu članov in jim ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. 5. 7. 2000 Tisk 20. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 20. junija do 30. septembra 2000 diplomirali: Bernarda Boh, Romana Debeljak, Nataša Domadenik, Barbara Draksler, Martina Grmek, Suzana Guček, Katarina Hafner Blatnik, Petra Kodre, Špela Kok, Tina Rupnik, Miriam Svete, Karmen Šemrl, Andrej Šurla, Irena Vičič Brišnik. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 20. 8. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 21. 8. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nedomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. Tudi tu novičarstvo nadomešča kritiško misel, internet žurnalizem pa pomanjkanje razmisleka s poplavo neselektivnih informacij. S tem se izgublja sposobnost širšega, bolj globalnega in s tem daljnoročnejšega -- da ne rečem civilizacijskega -- vpogleda, vrednotenja ni več, okus večine pa spet odloča o preživetju neke izraznosti. Pa smo spet pri logiki trga. Prihodnjič se bom posvetil daljnoročnim posledicam takšnega odnosa do ustvarjalnosti. 23. 8. 2000 Iz današnjega Večera povzemamo: Danes se bo končal četrti mednarodni Vebrov simpozij, ki se je pričel v soboto, 19. avgusta. Dr. Matjaž Potrč, predsednik Slovenskega filozofskega društva, je opazil kritičnost tujih udeležencev kongresa do Vebrove filozofije: "Kar se tiče ostrosti misli, Veber ni tako pomemben kot njegov učitelj Meinong. Moram pa reči, da je izjemno jasen mislec. [...] Sedaj mogoče ni več tako popularna, je pa gotovo še zmeraj najboljša filozofija, ki je bila napisana v slovenskem jeziku. [...] Izhajal je iz psiholoških doživljajev in mislil, da ima vsak od nas tako etične, estetične, in -- ne glede na to, ali je veren ali ne -- tudi religiozne doživljaje. Za vsako izmed teh bistvenih psiholoških podlag je napisal eno knjigo." LJUDSKO IZROČILO * * * "Bil sem zopet profesor ljubljanske univerze. V družabnem življenju se ni veliko spremenilo, saj sem preprosto ostal sredi istih ljudi kakor poprej. Na fakulteti ni bilo novih, ker so bila vsa mesta zasedena s starimi znanci. Filozof France Veber je -- kakor prejšnje čase -- enkrat na leto izdajal debelo filozofsko delo, njegova žena pa ga je prav tako obdarovala z enim novim otrokom. In kakor prejšnja leta sta bila velika prijatelja z Nahtigalom, na to pa je bila Nahtigalova žena zelo ljubosumna." Vojeslav Mole: Iz knjige spominov, Ljubljana, Slovenska matica, 1970, str. 484 * * * 23. 8. 2000 Ker je član SD, Silvo Torkar, v Enciklopediji Slovenije opazil napake pri navajanju podatkov o prvem znanem pismu v slovenščini, je brezplačno poinštruiral svoje znanstvene kolege. (Matija Perdon je prosil za pomoč arhidiakona Napokoja 1615. leta, ker je bil obtožen in obsojen zaradi konkubizma.) Prim. Delo 23. 8. 2000, št. 195, str. 12 (Znanost). 24. 8. 2000 Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je včeraj srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenkner. Tema pogovora je bilo sodelovanje med državama tako na ravni ministrstev kot na ravni neposrednega sodelovanja med vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, še posebej visokošolskimi. Ob tem je veleposlanica poudarila tudi pomen izmenjave študentov in visokošolskih profesorjev, minister dr. Šturm pa je izrazil željo, da bo Nemčija v prihodnosti omogočila ustanovitev lektorata za slovenski jezik na eni od nemških univerz. Iz poročila Jasne Snežič v Večeru. 24. 8. 2000 V kavarni Muzeja novejše zgodovine v Celju so predstavili knjigo dr. Marije Stanonik Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami. Knjiga je zbirka pesmi, ki so jih napisali slovenski prisilni mobiliziranci v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA K enotni podobi slovenskega slavističnega kongresa v Kopru so prispevali tudi prijazni dijaki, ki so, oblečeni v prikupne majice oranžne barve, hitro dobili vzdevek naranče. Razporejeni so bili po vsem mestu in udeležencem (ti so bili prepoznavni zaradi vrečk knjigarne Libris, v katerih je bilo gradivo in zavojček kave) dajali pojasnila in jih usmerjali na različna prizorišča. Domačini so "naranče" večkrat spraševali, za katero stranko delajo propagando. "Slavistično," so jim odgovarjale pomaranče. In mnogi Koprčani so jim ponujali denarno podporo. 25. 8. 2000 Zgodovinarji ruske književnosti razlikujejo nekaj značilnih obdobij. Zlato obdobje jim pomeni čas Tolstoja, Dostojevskega, Turgenjeva in Čehova, srebrni vek pa pisatelji, kot so Andrejev, Kuprin, Merežkovski in Bunin. Iz Stalinovega časa (torej tako imenovanega jeklenega obdobja) omenjajo dela Vladimirja Majakovskega, Mihaila Bulgakova, Danila Harmsa in Aleksandra Vavedenskega. Čas perestrojke Mihaila Gorbačova, vključno z Jelcinovim časom, pa zanje velja za železni vek ruske književnosti. Prav to obdobje je "fokusiral" prevajalec Novica Antić za knjigo Železni vek, antologijo sodobne ruske drame, ki je izšla v zbirki Ogledalo pri beograjski založbi Zepter Book World. Antićeva antologija vsebuje petnajst dram železnega veka ruske dramaturgije. Sodobni ruski dramatiki na najboljši možni način zrcalijo travme prehoda družbe iz socialistične v kapitalistično ureditev. Žrtve tega zgodovinskega procesa so -- kakor po navadi -- mali ljudje ali pa pozabljeni velikani. Milan Madjarev v Dnevniku 25. 8. 2000. 25. 8. 2000 V Uradnem listu (št. 77, str. 9486) je objavljena Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Za učitelje slovenščine ni sprememb. 25. 8. 2000 Na predstavitvi dvojezičnega izbora Kosovelove poezije v zelo domiselni opremi Cvete Stepančič in Milojke Žalik Huzjan v Tomaju sta poleg enkratne prevajalke Jolke Milič sodelovala tudi dr. Janez Vrečko in dr. Marija Pirjevec-Paternu. Žlahtna beseda pod orehi pred cerkvico Britof, živahen pogovor in žlahtna kapljica na dvorišču pred domačijo Kosovelovih. Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj: poudarek je na vitalistični poeziji, polni svetlih barv, kar spodbija teze o pesniku smrti temačnih barv; dodala je italijanske odmeve, ki spodbijajo trditev Arnalda Bressana, da pesnik na italijanski strani ni prestopil bregov Soče; popravila je kak napačen prepis Antona Ocvirka itd. Kot je povedala Jolka Milič, Kosovelova dvojezična antologijska zbirka stane 2000 tolarjev, torej je za eno pesem v izvirniku in prevodu treba odšteti pol manj kot za poštnino standardnega pisma (ta znaša 20 SIT, ena pesem pa le 10 SIT), ena pesem, predgovor Janeza Vrečka, izbor fotografij, nekaj likovnih prilog in citati odmevov pa so za povrh. Naročila in pojasnila: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). Pojasnila za obiske domačije pri oskrbnici Dragici Sosič, tel. 05 76 41 854. Prim. Primorski dnevnik 26. 8. 2000, št. 198, str. 1--2; Novi glas 7. 9. 2000, št. 32, str. 6, itd. 26. 8. 2000 V Tomaju otvoritev prenovljene domačije Kosovelovih in spominske zbirke. Slavnostni govornik je bil častni član SD, akad. Ciril Zlobec, ki je ob prazniku občine Sežana postal tudi častni občan občine, kjer je njegova rojstna hiša. Iskrene čestitke. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2, in 27. 8. 2000, št. 199, str. 1--2; PrimN 29. 8. 2000, št. 69, str. 9; Kraški obzornik avg. 2000, št. 3 (praznične strani), itd. 26. 8. 2000 Tisti, ki še niso pozabili na počitnice, naj preberejo nasvete "Ace" v Večeru: 1. Ta naloga je, dragi moji, najtežja. Najprej moraš pospraviti vse počitniške fotografije, saj obstaja nevarnost, da si jih boš neprestano ogledoval/-a in jokal/-a. 2. Organiziraj si dan, ki ga imenuj Zadnja večerja s spomini na počitnice. Najprej si pripravi slano kopel: v kopalno kad nasuj morsko sol in čofotaj. Naslednji korak sicer ni sončenje, je pa poležavanje. Za to priložnost si lahko natakneš tudi kopalke. Zadnja in najpomembnejša pa je večerja -- naj bo obilna, saj bo ta dan zadnji, ko boš užival dopust. 3. Spomni se vseh grdih, nesramnih, ponižujočih, razočaranih trenutkov, ki si jih doživel na morju. Prav gotovo bodo pregnali tvojo otožnost. Če pa letos nisi doživel nič slabega, se vrni leto nazaj -- se bo že kaj našlo. 4. Na koledarčku si označi počitnice, proste dneve, sobote in nedelje -- imel/-a se boš česa veseliti, pa tudi videti bo, kot da šolskih dni sploh ni veliko. 5. In še zadnji nasvet: Ne vem, zakaj bi se sploh trudili pozabiti na počitnice, ker to tako ni mogoče! 27. 8. 2000 V visokem poletju slavi svoj življenjski jubilej, osemdesetletnico, soustanoviteljica in predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru, dolgoletna predsednica mariborskega Slavističnega društva in kulturna delavka, profesorica Mira Medved. Čestitka se pridružujemo vsi člani SD in vsi, ki jim je pomagala na njihovi poklicni poti. Več o ustvarjalnem delu častne članice SD v članku dr. Zinke Zorko, ki je izšel v Večeru 24. 8. 2000. 28. 8. 2000 V današnjem Večeru poroča Martina Budal: Po statističnih podatkih smo Slovenci vedno bolj izobraženi, študij pa je zmeraj daljši. Ob popisu iz prebivalstva leta 1961 je imelo v Sloveniji višješolsko in univerzitetno izobrazbo 1,8 odstotka Slovencev, deset let kasneje 3,3 odstotka, leta 1981 5,9 odstotka, po popisu leta 1991 pa že 8,8 odstotka. Po podatkih Statističnega letopisa Republike Slovenije 1999 se je v šolskem letu 1974/75 vpisalo skoraj 27.000 študentov, desetletje kasneje pa le slabih tisoč več. Velik porast vpisov je zaznamoval devetdeseta leta, saj se je v šolskem letu 1997/98 na fakultete vpisalo kar 67.000 študentov. V letih 1974/75 je diplomiralo 4110 študentov, v osemdesetih letih pa nekaj manj kot 5900. Povečan vpis na fakultete v devetdesetih letih se je pokazal šele po letu 1995, ko je število diplomantov poskočilo na več kot 8000. Na žalost podatka o tem, koliko študentov, vpisanih v prvi letnik, v enem šolskem letu študij dejansko konča, za zdaj še ni, ker urad za statistiko še ni končal analize. Povečuje se tudi vpis na podiplomski študij. Med letoma 1945 in 1994 je v Sloveniji pridobilo naziv doktor znanosti 2960 ljudi, v letih 1995--98 pa 935. Podobno velja za magistrski in specialistični študij. V letih 1962--94 je ta naziv doseglo 6608 ljudi, v letih 1995--98 pa kar 2579. Po besedah Brede Ložar univerzitetni študij traja povprečno pet do šest let, višjo šolo pa študenti končajo v povprečju v štirih ali petih letih. Študenti na podiplomskih programih končajo magistrski in specialistični študij večinoma v treh do štirih letih, doktorat znanosti pa več kot polovica opravi v enem šolskem letu. 28. 8. 2000 Delovo rubriko XX. stoletje -- slovenska književnost je prevzel član SD, akad. prof. dr. Janko Kos, in najprej na ogled postavil Ivana Tavčarja. 28. 8. 2000 V Delovi prilogi Šolstvo lahko preberemo o trajnem natečaju za mlade novinarje Mlada peresa. 28. 8. 2000 Z založbo Rokus smo podpisali pogodbo o sodelovanju pri izdajanju knjižne zbirke Slavistična knjižnica, ki jo skušamo obuditi. Letos bodo izšli dve deli v treh zvezkih, ki sta prispeli na razpis Slavističnega društva Slovenije za pomoč pri izdaji znanstvene monografije (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Obljubljajo, da bo knjiga mag. Alenki Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje izšla do slovenskega knjižnega sejma. Avtorica jo bo predstavila na koprskem slavističnem kongresu. 29. 8. 2000 Član SD Slavko Pezdir v današnjem Delu (št. 200, str. 14) poroča, da so sinoči v celjskem Narodnem domu četrtič razglasili dobitnika Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je letos prvič sklenila nagrado (600 tisoč tolarjev in plaketo mestne občine Celje) enakovredno razdeliti dvema pesnikoma: Marjanu Strojanu za zbirko Parniki v dežju in Cirilu Zlobcu za zbirko Samo ta dan imam. Kot je žirija zapisala, je prebrala več kot 80 pesniških zbirk (izdanih od lanskega do letošnjega junija). V priložnostni izjavi je častni član SD Ciril Zlobec med drugim povedal: "Ko sem se po ,psihološkem šoku' ob svoji sedemdesetletnici strastno, v dobesednem smislu iz neke notranje nuje, zagrizel v spominsko ekspertizo vsega svojega življenja in je v treh letih in pol nastal že kar zajeten avtobiografski roman, Spomin kot zgodba, mi je bilo, kot da sem si med pisanjem fizično in psihično izpraskal dušo do živega, do krvi. V takšnem razpoloženju so se mi ob pisanju romana zapisovale tudi pesmi, ki jih zdaj bralec lahko prebere v zbirki Samo ta dan imam (tudi ta naslov je metaforičen!). Približno polovica jih je iz tistega časa. Potem sem nadaljeval po tej poti, samo da sem se ves prevesil iz proze v poezijo. Zato je razumljivo, da so v zbirko dovolj enakopravno zajeti vsi moji že znani tematski krogi, ki pa celote, upam, ne sekajo na posamezne cikle, nasprotno: sam jo imam za eno svojih izpovedno najbolj zgoščenih zbirk." Obe deli sta izšli pri Prešernovi družbi. Tako je Ciril Zlobec po petdesetih letih prejel svojo drugo Veroniko (njegova zvesta življenjska spremljevalka se tudi imenuje Veronika). 29. 8. 2000 Na jesenskem roku državne mature 1491 kandidatov piše naloge iz slovenskega jezika. (Čeprav ima največjo težo šolski esej iz književnosti, se je iz uradnega naziva našega predmeta književnost preprosto izgubila.) Kolegom zunanjim ocenjevalcem mnogo moči! 30. 8. 2000 Dočakali smo izid 10. zbornika Slavističnega društva Slovenije, Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ki na 344 straneh prinaša referate z lanskega celjskega slavističnega kongresa. Dr. Majda Kaučič Baša nas je ob tem opozorila na svoje zapleteno delovno razmerje in na napako, ki se je prikradla pod njeno ime. Redno je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, honorarno pa se trudi na Filozofski fakulteti v Trstu. Žal smo upoštevali le slednje. Upajmo, da bo zbornik kljub temu v hipu razprodan in da bo založba Zavoda RS za šolstvo prihodnje leto še voljna, da ga sprejme v svoj program. 31. 8. 2000 Na pragu tisočletnice prve omembe Gorice je izšla knjiga Goriško podnebje -- Clima Goritiense Antona Muznika. V njej je dr. Marjan Dolgan objavil tudi študijo o Pregljevih upodobitvah tega imenitnega zdravnika, izvirnik pa je umestil v čas in prostor dr. Branko Marušič. 31. 8. 2000 Na Ministrstvu za šolstvo in šport so vsi kilogrami papirjev, s katerimi je dr. Irena Novak Popov utemeljila slavistične predloge za letošnjo nagrado RS za področje šolstva. Upamo, da bo setev klas pognala. Prim. Kronika 29. 5. 2000, št. 19. 1. 9. 2000 Ustanovljeno je društvo Učiteljska zbornica, ki naj bi prerasla v pravo zbornico. Prim. Delo 1. 9. 2000, št. 203, str. 2, in 6. 9. 2000, št. 207, str. 6. 1. 9. 2000 V Kopru se je sestala armada kolegic, ki pripravljajo slovenski slavistični kongres, ki ga bodo gostili v začetku oktobra. Danes večina dam sicer ne nosi kril, a verjamemo, da bodo dobila krila, na katerih bo vsa organizacija poletela do vrtoglavih višin. 1. 9. 2000 Založba Rokus je v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani (ob imenitni višnjevi torti in penini) predstavila učbeniški komplet Na pragu besedila (učbenik delovni zvezek, priročnik za učitelje, rešitve vaj in videokaseta). Avtorice, dr. Marja Bešter, dr. Martina Križaj Ortar, prof. Marija Končina, prof. Mojca Poznanovič in prof. Mojca Bavdek so opravile obsežno in zahtevno delo, ki sodi v zvrst najbolj nehvaležnih, saj jih pregleda in večkrat preštudira na stotine kolegov in na tisoče učencev. Založbi Rokus smo predlagali, da s pokrajinskimi slavističnimi društvi pripravi pogovore med avtoricami in kolegi, saj si marsikdo ne zaupa ob novem načinu dela, kot je pojasnila SIBILA v Družini 10. 9. 2000, št. 37, str. 10. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 2. 9. 2000 Novo številko Šolskih razgledov je uredil novi odgovorni urednik prof. Tine Logar, član SD, in dokaj prenovil podobo tega štirinajstdnevnika za "prosvetne delavce" (pred tem je časopis imel naslov Prosvetni delavec, njegov predhodnik pa je bil Učiteljski tovariš). Dosedanji osrednji ustvarjalec, član SD, mag. Stanko Šimenc, se postopoma poslavlja od uspešno opravljenega dela, čeprav bo njegova sled še dolgo vidna. Med novimi rubrikami opozarjamo na Odmeve stroke: književni pouk, ki jo piše članica SD, dr. Boža Krakar Vogel. Med knjižnimi novostmi naših strok Šolski razgledi navajajo monografijo članice SD, mag. Emice Antončič Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti, ki je izšla v zbirki Znamenja pri založbi Obzorja. Prim. Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 30 (Književni listi). 2. 9. 2000 O letošnji najnovejši številki revije Dialogi (št. 5/6) piše v današnjem Večeru Nataša Jenuš: Z akademskim slikarjem Markom Jakšetom se je pogovarjala Aleksandra Kostič, in ker sta prijatelja, se v njunem pogovoru vsekakor čuti, da se poznata malce bolj. "Marko redno pošilja v Maribor in tudi še kam drugam razglednice, vizualno-tekstovne poštne umetnine z nabritimi in poetičnimi komentarji. Poleg slikarstva je namreč njegova ljubezen tudi jezik ..." O vrednotenju in literarni vedi ob prelomu tisočletja pa v Dialogih razpravlja tudi Marijan Dovič. O delavstvu in prazniku objavlja prispevek Peter Simonič, Franc Križnar pa piše o glasbi v Prešernovem času in prostoru in Prešernovi poeziji v luči glasbe. Pod zaznamkom Branje tokratna številka Dialogov ponuja Šalo Milana Vincetiča, odlomek iz romana Trik z vrvjo (Roman o stepski melanhoniji) Ferija Lainščka, Poskuse o empirizmu Jurija Hudolina, Ribje speve Ivana Dobnika, Zapik, in čakaš Andreja Lutmana ter monokomedijo Vesne Furlančič Valentinčič E ja! Dnevniški zapisi, ki so prav tako vedno zanimivo branje v Dialogih, so v tej številki izpod peresa Brede Varl -- bralec jih pod naslovom Pa naj mi še kdo črhne kakšno o sivini najde na zadnjih straneh revije. 2. 9. 2000 V polemiko o vlogi novoustanovljenega strateškega sveta za vzgojo in izobraževanja ter stare komisije za vrednotenje prenove šolstva se je vključila tudi članica SD, dr. Olga Kunst Gnamuš, ki je odprla vrsto nerešenih vprašanj, ki so nastala s potezo novega ministra za šolstvo. Prim. Delo 2. 9. 2000, št. 203, str. 30 (Sobotna priloga) + nadaljevanja. 3. 9. 2000 V stresnem položaju pred pričetkom pouka, ko vsi učitelji zbiramo zamisli za delo v razredu, listamo novo berilo in učbenik za prvi letnik gimnazij in drugih štiriletnih srednjih šol Branja, kjer so poleg obveznih besedil po učnem načrtu dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Dodatna pojasnila in naročila: Izobraževalno založništvo DZS, Šmartinska c. 152 -- BTC, Hala VII, 158 Ljubljana; tel. 061 140 22 92, faks 061 185 17 30. 4. 9. 2000 Po poročanju današnjega Večera današnja šola ni več vsem poslušna in podrejena resornemu ministrstvu, ravnatelji pa očitno ne več vdani uslužbenci države. Ravnatelji šol, ki so lani vpeljale devetletko, so menda na sestanku v Kranju 1. septembra uprizorili upor ministru, državni sekretarki in predsednici ministrovega svetovalnega telesa. Ob koncu prvega leta devetletke so slišali oceno, da je prvi razred zgodba o uspehu. In v petek, ko naj bi bil na posvetu Zavod RS za šolstvo, ki je njihovo delo spremljal, le-tega predstavil, se zgodi, da se državna sekretarka odloči drugače; Zavodove ugotovitve naj bi ravnatelji slišali na enem prihodnjih posvetov, v petek pa prisluhnili dr. Darji Piciga. Strateški svet, ki mu predseduje, naj bi bil namreč prišel do šokantnih ugotovitev pri uvajanju in spremljanju devetletke: za sedmi razred naj bi se namreč od 57 šol, ki bodo devetletni program vpeljevale v tem šolskem letu, odločilo le 8 šol, prihodnje leto pa od 73 prijavljenih le še 6. Zato se zdi strateškemu svetu smiselno razmisliti o vsaj enoletnem predahu pri uvajanju, tako da v prihodnjem šolskem letu devetletke v 7. razredu sploh ne bi bilo. In odločitev o morebitnem predahu bi morala biti sprejeta v naslednjih desetih dneh. Še pred volitvami torej. 4. 9. 2000 V Trstu se je pričel seminar za slovenske šolnike, h kateremu so tudi letos veliko prispevali slovenisti. Program je oblikovala članica SD, prof. Andreja Duhovnik Antoni, svetovalka Zavoda RS za šolstvo, uvodno predavanje je imel dr. Marko Stabej, pa tudi prof. Milena Ivšek, prof. Darinka Rosc Leskovec, prof. Berta Kogoj, prof. Marija Sivec, prof. Milan Čotar in drugi. Pomen in dogajanje na seminarju je v obsežnem intervjuju (s čudovitim portretom) predstavila prof. Andreja Duhovnik. Prim. Primorski dnevnik 2. 9. 2000, št. 204, str. 7; 15. 9. 2000, št. 215, itd. 5. 9. 2000 Državni svet RS je izdal zbornik prispevkov junijske javne predstavitve mnenj o zakonski ureditvi rabe slovenščine kot uradnega jezika. Prim. Kronika 3. 6. 2000, št. 19. 5. 9. 2000 V Večeru poroča Petra Zemljič, da bo letošnjo nagrado Vilenica prejel Slavko Mihalić. Letošnja Vilenica bo tako kot po navadi trajala štiri dni, od 6. do 9. septembra, in se je bo udeležilo okoli 100 gostov iz 27 držav. Po besedah Iztoka Osojnika, direktorja Vilenice, bo celotno mednarodno srečanje pisatelje stalo okoli 37 milijonov tolarjev, od tega jih je 11 zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo pa sponzorji. 5. 9. 2000 V novem šolskem letu prihaja v roke slovenskih učencev in dijakov novo dopolnilno didaktično sredstvo v obliki dveh izdaj koledarskega kompleta, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol: dvainpetdeset strani obsegajoč stenski koledar Moji šolski tedni (obešen doma) in učenčev dnevniški zvezek-rokovnik Moji dnevi (ki ga bodo uporabniki občasno nosili s seboj v šolo in spet domov). Avtor projekta Viktor Konjar takole povzema pomen obeh koledarskih izdaj: opravljali bosta precej več kot zgolj dekorativno koledarsko-rokovniško funkcijo, spodbujali naj bi učence k rednemu programiranju obveznosti in k hkratnemu vsakodnevnemu zapisovanju vsega, kar doživljajo; jih kar se da neposredno opozarjali na značilnosti, lepote in posebnosti slovenske domovine (ta je na koledarju celovito predstavljena); promovirali v njihovih očeh -- za zgled in spodbudo -- najbolj dejavne, prodorne in uspešne vrstnike ter njihove dosežke; prispevali k občutju in zavesti smiselnosti vsega, kar je povezano z rastjo posameznikove individualnosti; tesneje in z večjo mero vzajemnosti povezovali dom in šolo. Prim. članek Petre Vidali v Večeru 5. 9. 2000. 5. 9. 2000 Na univerzi Chiba na Japonskem je bila 5. septembra 2000 premiera videofilma Bread from the black kitchen dr. Herte Maurer- Lausegger s celovške slavistike. Videodokumentacija je opremljena z angleškimi podnaslovi. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Na družabnem večeru je bilo najbolj zapleteno razporediti k skupni mizi referente in goste predsednika SD (ki je ostal brez stola in so ga naknadno vštulili k mizi), ker eni niso hoteli sedeti pri drugih, tretji so se izogibali četrtih. Ob okusnih dobrotah istrske kuhinje (kuharskega mojstra je inštruirala članica organizacijskega odbora, prof. Alferija Bržan) se je potem vse srečno izteklo v zgodnje jutranje ure, saj so najbolj vztrajni razneženo obujali slavistične pripetljaje do treh, ko je zmanjkalo pijače in cigaret ter so bile pogrnjene mize za zajtrk. 4. 9. 2000 Uredništvo revije Jezik in slovstvo je v skladu s sklepom upravnega odbora SD poslalo poročilo o delu, v katerem je predstavilo, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Žal vsebuje vrsto netočnosti, vendar ne mislimo polemizirati, ker je pomembnejše, da bo revija ponovno dobila vzgon in mesto, ki ga je imela. Predsednik je uredniku predlagal, da poročilo predstavi na občnem zboru SD v Kopru. Brali ga bomo torej tudi v Zborniku SD št. 11, ki bo prinašal gradivo s koprskega kongresa. 6. 9. 2000 Dočakali smo tudi prvo letošnjo številko Slavistične revije, ki se je pridružila številnim publikacijam, ki se kot jesenske jate ptic selivk zbirajo na naših mizah. Ker svoje spletne strani po 7. maju 1996 še niso obnovili (e-naslov http://www.ijs.si/lit/sr.html [pa so jo!, op. m. h.]), naj peš prepišemo del kazala -- Monika Kalin Golob: Razvoj slicevalnih avtomatizmov v prvem slovenskem dnevniku; Zvonko Kovač: Secesija v hrvaški kajkavski poeziji; Tatjana Srebot Rejec: Še o fonemu /v/ in njegovih alofonih; Mihaela Jeriček: Modeli interpretacije pri Tarasu Kermaunerju (upajmo, da je vsaj ona prebrala večino Kermaunerjevega opusa, namreč 95 knjig in 1260 objav v periodiki, saj menda svojih del tudi sam ne bere in tudi korekture prepušča drugim; mimogrede: Mladinska revija ni izhajala leta 1964 -- se je pač zatipkala letnica 1946); Vladimir B. Katajev: A. I. Solženicin o A. P. Čehovu. V rubriki Ocene, zapiski, poročila, gradivo objavljajo Aleksander Skaza, Marijan Dović, Matjaž Zaplotnik in Peter Svetina. Ob šestdesetletnici dr. Ade Vidovič Muha je Anka Sollner Perdih izdala njeno osebno bibliografijo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi -- malo pozno, pa toliko bolj iskreno. Naročila in dodatna pojasnila: Slavistično društvo Slovenije, Uredništvo Slavistične revije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Člani Slavističnega društva imajo pri celoletni naročnini 30- odstotni popust. 6. 9. 2000 Letošnja četrta številka revije Slovenščina v šoli vsebuje vrsto zanimivih prispevkov, za likovno prilogo pa so izbrali kolaže bralnega kluba Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani, ki ga vodi Mojca Honzak. Iz vsebine: Boža Krakar Vogel piše o obeh učbeniških kompletih Branja (gl. Kronika 1. 9. 2000), o pouku branja razpravljajo Tatjana Jenko, Marjanca Starc in Vida Cajner, objavljeni so prispevki Lidije Golc in Leonide Močivnik o govornih nastopih; predstavljeni so nekateri projekti (Lilijana Vovk, Andreja Čuk, Mojca Osvald, Sonja Štembergar, Bernarda Đekovski, Simona Napast), Ivana Potočnik piše o možnem delu pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo, Miha Mohor razčlenjuje pomen šolskih tiskov, Vera Šeško pa razmišlja o samovrednotenju učiteljevega dela. Ker ustanovitelj in dosedanji urednik revije, prof. Silvo Fatur, še ni obupal v svojih prizadevanjih, da bi spokojno užival svojo pokojnino, je postala nova urednica prof. Sonja Starc. Škoda, da spletkarji za našo predmetno skupino že dolgo ne posodabljajo tudi strani te revije. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 7. 9. 2000 Danes so člani Slavističnega društva Slovenije prejeli osebno ponudbo za nakup četrte, prenovljene in razširjene izdaje Slovenske slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča. Prihranek pri tem naročilu znaša pol letne članarine. 8. 9. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je včeraj napovedal, da bo po končani javni razpravi spremenil postopek za prehod iz osnovne v srednjo šolo in ukinil točkovanje. Isti razlog je botroval tudi odprtju javne razprave o sedanjem modelu mature, saj naj bi se mladi učili preveč na pamet. Po ministrovih pojasnilih naj bi v razpravi, ki bo potekala do konca meseca, prisluhnili predlogom področnih javnih zavodov, strokovnega sveta, učiteljev in staršev. Burne polemike. Iz poročila Maje Čepin v Dnevniku 9. 9. 2000. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Čast razpravljavcev je reševal častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, ki se je po uradni statistiki najpogosteje oglaševal in je tudi z dolžino predstavitve svoje Slovenske slovnice (oziroma polemiko s "srednješolkami", to je avtoricami srednješolskega učbenika učbenika Na pragu besedila) prekosil pregovorno najbolj ekstenzivno častno članico SD, dr. Bredo Pogorelec. 8. 9. 2000 V Slomškovem domu v Celovcu je bila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike, sponzor Franz-Josef Kurpicz, poslovodja podjetja Economic- Team GmbH iz Windhagna v Nemčiji, ter celovška Mohorjeva založba predstavili spletne strani http://kwfilm.uni-klu.ac.at, videofilm Bread from the black kitchen (slovensko verzijo z angleškimi podnaslovi) ter besedilno prilogo z enakim naslovom. Podjetje Economic-Team GmbH je na 96 trojezičnih spletnih straneh omogočilo predstavitev filmskih projektov dr. Herte Maurer-Lausegger in njenega raziskovalnega dela. V program je vključena tudi njena etnografska razstava v Podnu z naslovom Od zrna do kruha iz črne kuhinje. Videofilme o mlinih, žagah in ovčereji ter starem kmečkem orodju, saneh in peki kruha je odslej mogoče naročiti tudi po internetu. Avtorja z veseljem pričakujeta odmeve in vse prav lepo pozdravljata. 9. 9. 2000 Konec prvega tedna "ta pravega pouka" lahko v Večerovi rubriki Najstniška scena preberemo pet Mininih drznih nasvetov z naslovom Kako se lahko veselimo šole [prepisujemo, ker morda učinkuje tudi za tiste tik pred drugo puberteto]: 1. Spomnimo se sošolcev in učiteljev, ki smo jih pogrešali in se jih tako razveselili, ko smo jih zagledali. 2. Veselimo se, da smo leto dni starejši [po mojih izkušnjah je to uporabno za tiste, ki niso mladi le po srcu, pač pa tudi po letih; sicer pa velja "Vse je mogoče", kot bi rekel prof. Ocvirk]. 3. Če smo prvo leto na šoli, se veselimo novih spoznanj, novih prijateljstev. 4. Veselimo se okusnih sendvičev iz kantine, "špricanja", simpatije iz višjega letnika, najljubšega predmeta (recimo kemije!) ... 5. Toliko je stvari, ki se jih lahko veselimo, in če se jih, je tudi šola takoj bolj zanimiva. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) "Tudi tistim, ki so bili v šoli neuspešni, lahko pozneje v življenju uspe." Dr. Janez Bečaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Dnevnik 4. 9. 2000 9. 9. 2000 V današnjem Večeru Vanja Alič poroča o poletni številki Nove revije (julij--avgust): Uvajata jo eseja filozofa, teologa in slikarja dr. Marka Ivana Rupnika, letošnjega Prešernovega nagrajenca, in dr. Franceta Bučarja. Blok poezije napolnjujejo Tomaž Šalamun, Jože Snoj, Ciril Bergles in Danica Križanič Müller, prozo objavljata Nedeljka Pirjevec in -- z odlomkom iz romana Trik z vrvjo, ki pravkar izhaja v Večerovem podlistku -- Feri Lainšček. Osrednji intervjuvanec je Dean Komel. Posebna tematska bloka sta si zaslužila Jannis Ritsos in Susan Sontag. Spis Oblikovanje političnega prostora in političnih elit na Slovenskem je napisal Matevž Tomšič. V tokratnem bloku Forum so objavljeni prispevki Deana Komela, Clausa Leggewieja, Dietra Kramerja in Joerna Ruesna -- veže jih kultura v razmerah globalizacije. Rubriko Iz korespondence zapolnjuje Vladimir Majakovski. 9. 9. 2000 Išče se lektor ali lektorica, ki bi pogumno zastavil svojo poklicno pot v Vilni (Litva), pa pazi naj, da ne bo ostal vse življenje lektor kot pisec Kronike. Razpis je izšel v današnjem Delu, str. 9. 11. 9. 2000 Iz založbe Obzorja nam urednica in članica SD, prof. Alenka Valh Lopert, sporoča, da uspešno potekajo priprave za izdajo učbenika književnosti Svet književnosti II, saj se je akademiku dr. Janku Kosu pridružil tudi dr. Tomo Virk. Knjiga bo izšla spomladi, predstavljena bo na dveh seminarjih (gl. www.zalozba-obzorja.si -- Izobraževaje) ali Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, pripravljena bo torej za šolsko leto 2001/2002. Slovenska slovnica dr. Jožeta Toporišiča bo ob začetku akademskega leta predstavljena na Slovenskem slavističnem kongresu v Kopru v petek, 6. 10. 2000; v okviru Slavističnega društva Maribor na Pedagoški fakulteti konec oktobra; na Slovenskem knjižnem sejmu 29. 11. -- 3. 12. (Ljubljana, Cankarjev dom, dan še ni določen). Z motivom naslovnice tega dela so izdali tudi posebno razglednico (in jih zajetno količino poklonili tudi našemu društvu, da bomo nanje pisali kratka sporočila vesoljni slavistiki). Žal nam je, da država ni imela posluha pri prošnji za sofinanciranje projekta ... SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Rudi Šeligo: [...] že sedaj več zakonov govori o jeziku, ni pa sankcij. Po drugi strani tukaj nekaj ni v redu: prej nismo imeli svoje države, a nismo potrebovali zakona o slovenščini, zdaj ko imamo nacionalno državo, pa ga potrebujemo. Tanja Lesničar-Pučko: Očitno se stanje zaradi globalizacije tako spreminja, da se je porodila tudi potreba po takšnem zakonu; navsezadnje se z zaščito jezika ukvarjajo celo Angleži. Rudi Šeligo: Prav, tudi to je argument, toda zdaj gre verjetno za tehtanje, kako to zaščito doseči. Ena možnost je, da bi pri vladi ustanovili urad za slovenski jezik, ki bi na ravni vlade preverjal izvajanje obstoječih zakonov in ukrepal s sankcijami. Če bi do tega prišlo, morda ne bi potrebovali dodatnega zakona. Ta urad si predstavljam kot zelo operativno telo, ne tako kot skupino, ki dela v državnem zboru in katere rezultati so bolj pičli. Nedavno sem govoril s predstavniki ZRC in povedali so mi, da imajo zelo veliko dela na področju jezikovnega svetovanja [...]. * * * Intervju Tanje Lesničar--Pučko z ministrom za kulturo Rudijem Šeligom, Dnevnik 2. 9. 2000, str. 21 (Zelena pika). 11. 9. 2000 Na tiskovni konferenci je državni svetnik dr. Zoltan Jan predstavil Zbornik prispevkov iz javne predstavitve mnenj o zakonskem predlogu za ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije. Zbornik je na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, ki ga je izdala. Poleg diskusijskih prispevkov in besedila zakonskega osnutka so zbrani tudi odmevi iz dnevnega tiska, ki kažejo, da slovenska javnost takšen zakon pričakuje in ga podpira. Naslednjega dne množica naklonjenih poročil v dnevnem tisku, radiu in celo v Dnevniku TV Slovenije 1. * * * Ko je neki nadobudnež pričel tečnariti, ker so v neki celjski točilnici imeli na ceniku Sprajt, Smajl, Džek Denijels in Balantajn, v drugem pa pljeskavico z čebulo in kavo z smetano, spet drugje pa šveps, ga je natakarica zavrnila: "Pa kaj me zezate, saj ste v gostilni, ne v knjižnici!" Tako sta se odločila, da bosta raje brala oglase in izbirala med prodajo tepihov na obroke in poceni gips ploščami. * * * NeDelo, 10. 9. 2000, št. 10, str. 2. 12. 9. 2000 Založba Rokus predstavlja plodove lanskoletnega dela -- 23 novih učbenikov, med katerimi je tudi Slovenščina za vsakdan in za vsak dan (8. razred). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 13. 9. 2000 Pri odpiranju škofjeloškega pisma nam je padel na nogo eden izmed štirih kamnov, ki nam jih pošilja na novo včlanjeni kolega. Še dobro, da je tokratna kamenina delček mozaika in ne kakšen masivnejši korpus (pred dvema letoma, ko je bila članica SD le njegova soproga T. K., nam je poslal kamnito strelo -- gl. Kronika 19. 11. 1998, št. 9). Sicer pa je pismo vsebovalo lepo oblikovan zbornik otroških pisem in odgovorov znanih pisateljev, ki so nastala v okviru projektnega dela (prim. Miha Mohor: O šolskih tiskih: Izročilo za prihodnost, Slovenščina v šoli 2000, št. 4, str. 52). Učenci so si izbrali svojega najljubšega pisatelja in ga v pismu prosili, da naj jim zaupa kaj značilnega o svojem delu, življenju ... Odgovorili so tudi številni člani SD, ki so se uveljavili tudi kot pisatelji ali pesniki. Ko je prejel bogve katero pismo s te šole, je častni član SD Ciril Zlobec enega izmed mladih nadobudnežev vprašal, če so na njihovi šoli dobili virus Zlobec, drugega pa, če se njihova tovarišica posebej zanima za njegovo poezijo. 11. 9. 2000 V obsežnem Mladininem intervjuju je Predrag Matvejević, profesor na rimski univerzi La Sapienza, podal svoje videnje ohranjanja slovenščine po upokojitvi prof. Srečka Renka, ki pa ima svoje poglede na takratno dogajanje (prim. Delo 16. 8. 1996, št. 188, str. 12 (Književni listi); Kronika 9. 2. 2000, št. 17). Kakor koli, pomembno je, da se je slovenčina ohranila, da imamo tam profesorja slovenista in da je bila javno pohvaljena lektorica prof. Rada Lečič, ki je poskrbela za recitacije Prešernovih poezij v "prelepi slovenščini". Prim. Mladina 11. 9. 2000, št. 37, str. 34. 13. 9. 2000 V Magu (št. 37, str. 3) ne ločijo med častnim članom SD, pokojnim dr. Dušanom Pirjevcem, in tržaškim zgodovinarjem dr. Jožetom Pirjevcem, saj slednjemu pripisujejo partizanske zasluge (gl. Kronika št. 6), čeprav so njegovemu očetu nacionalizirali premoženje v Sežani, tako da se je moral izseliti v Trst. V isti številki (str. 9) navajajo tudi besede častne članice SD, prof. Berte Golob, ki je kot članica sveta RTV Slovenija menila, da bi morala biti naša televizija glede na majhnost naše države tudi okno v svet, ne pa le lastno ogledalo, pri tem pa se čudijo, kako da to ogledalo še ni počilo. 14. 9. 2000 Med bleščečim proslavljanjem jubileja mariborske univerze, katere prorektorica je članica SD, dr. Zinka Zorko, je prejel častni doktorat tudi predsednik SAZU in častni član SD, dr. France Bernik. 14. 9. 2000 V raziskovalnih inštitutih, ki so včlanjeni v SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), je potekala enourna prekinitev dela, ki je hotela opozoriti na kritične razmere v tej dejavnosti, ki je včasih veljala za dejavnost posebnega družbenega pomena. Minister dr. Lojze Marinček je na seji Vlade RS zahteval razširitev dnevnega reda, vendar zaenkrat ni znano, kaj je iztržil, čeprav je predčasno odvihral z otvoritve mednarodne konference Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. Naslednje dni so v dnevnem časopisju izšli številni zapisi. 14. 9. 2000 V Ljubljani se je pričela mednarodna konferenca Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki jo je pripravilo bratsko Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. V treh dneh se je zvrstilo 53 referentov, med katerimi so bili tudi člani našega društva. Buren odziv je doživela tema zakon o slovenščini, na katero se je vezal referat dr. Janeza Dularja. Zbornik predavanj je že izšel. Dodatna pojasnila in naročila: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. Prim. poročilo lanskoletne nagrajenke SD, Matejke Grgič v Primorskem dnevniku 15. 9. 2000, št. 215, str. 5. 14. 9. 2000 Ob začetku pouka na italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom je Majda Artač Sturman med drugim zapisala: "[...] v današnji dobi šola ni nekakšen srečen otok, kot morda mislijo nekateri naivneži, ki vzgojiteljem zavidajo ,krajši delovni urnik, dolge počitnice'. Šolska stvarnost je kompleksna in raznolika, prej dinamična kot statična, v nenehnem spreminjanju. Marsikdo se verjetno ne zaveda dejanskih razmer, v katerih morajo šolniki opravljati svojo službo [...]. Ali ste kdaj pomislili, da v šolnikov delovni urnik poleg običajnega popoldanskega dela (priprava, popravljanje nalog itd.) sodi tudi ,nevidno' in nepriznano strokovno izpopolnjevanje [...]?" Prim. Novi glas 14. 9. 2000, št. 33, str. 2, 6. 14. 9. 2000 Kaj vse "nudijo" v naših gostilnah in drugih ustanovah je povedala Julijana Bavčar v svoji občasni rubriki Imam jo na koncu jezika (Delo 14. 9. 2000, št. 214, str. 17), ki izhaja v Književnih listih. Član SD, prof. Janez Gradišnik, je sicer ne pozna, vseeno pa ga je spodbudila, da je v svoji rubriki Za boljši jezik (Družina 10. 9. 2000, št. 37, str. 11) razmišljal o polovičnem vikanju in nasprotoval dr. Viktorju Majdiču, ki je zagovarjal takšno rabo v določenih položajih. 15. 9. 2000 S Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pripotovala fotografija dveh predsednikov, na kateri se predsednik SD rokuje s predsednikom države, ko je ta sprejel udeležence letošnjega simpozija obdobja. Pomisel slovenističnega objekta: ni, da bi postal narcisoiden, dobro de pa nečimrnosti; komentar Mme Jan: "A je dandanes pametno hraniti takšne fotografije?" 15. 9. 2000 V obsežnem "ilustriranem" intervjuju je član SD, dr. Miran Hladnik, spregovoril o množici vprašanj, o današnji literarni zgodovini in literaturi, dogajanju na sodobnih univerzah, vlogi računalnikov in svoji spletni strani (http://www.ijs.si/lit/), procesih sporazumevanja itd. (V kabinetu ima poleg slike Slodnjaka, tudi Tita in Kardelja. Tita so mu skušali odtujiti med beljenjem FF, pa ga je hotel -- in dobil -- nazaj, ker ga spominja na leta mladosti, ker "se ne ozira na politični sistem".) Prim. Primorske novice 15. 9. 2000, št. 74, str. 9 (Sedmi val). 16. 9. 2000 O osebnih izkušnjah in videnjih odnosa Slovencev do tujcev se je razpisal član SD, prof. Mihael Bregant, ki ima za soprogo Poljakinjo, njun šestleten sinek pa je dvojezičen (gl. tudi Kronika 22. 4. 2000, št. 18). Tokrat je med drugim opisal lekcijo albanskega branjevca, ki je gospo podučil, da se reče "dve kile pomaranč". Prim. Delo 16. 9. 2000, št. 216, str. 22--23 (Sobotna priloga). 16. 9. 2000 Vsako toliko še vedno naletimo na kakšno ustvarjalno kolegico, ki še ni članica Slavističnega društva Slovenije. V današnjih Šolskih razgledih (št. 14, str. 12) beremo, da je Mira Kramarič pri tržiški založbi Diferent izdala knjigi Vaje za pridobivanje besedišča -- zbirka vaj za učence in Zanimivo, poučno in zabavno do novih besed -- zbirka vaj za učence, slavistka Jana Krajnc pa je pri Mariborski literarni družbi doživela pesniški prvenec Zemlja. 17. 9. 2000 Ko je tajnica SD s pomočjo kolegic uspela urediti sezname prijavljenih na slovenski slavistični kongres v Kopru, smo z grozo ugotovili, da imamo prijavljenih bistveno več udeležencev, kot je razpoložljivih sedežev v dvorani. Tako smo morali pričeti zavračati prijavnice. Članom Slavističnega društva Slovenije, ki so že poravnali članarino, smo do sedaj lahko spregledali zamujeni rok, sedaj pa to ne bo več mogoče. 18. 9. 2000 V prijateljskem vzdušju je potekala seja nadzornega odbora Slavističnega društva Slovenije, ki je preverjal delo izvršilnega odbora v iztekajočem se mandatu. Žal je bila ena tretjina članov pri zobozdravniku. 18. 9. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora RS (št. 80, str. 43 -- 51) je izšel Predlog zakona o prosvetni zbornici Slovenije, ki poleg drugega grozi, da bomo poleg članarine Slavističnega društva Slovenije plačevali še članarino za bolj ali manj obvezno članstvo v prosvetni zbornici. 19. 9. 2000 S slovesno sejo akademskega zbora so po treh letih garanja v Kopru ustanovili Fakulteto za humanistične študije, ki pomeni korak k ustanovitvi Univerze na Primorskem. Fakulteta je za zdaj še brez študentov, saj so zaradi dolgotrajnih postopkov vrednotenja programov, ki jih opravlja Svet za visoko šolstvo pri Vladi RS, zamudili februarski rok za razpis študija. V Kopru upajo, da bo fakulteta resnično zaživela v študijskem letu 2001/02. Študenti bodo lahko izbirali med tremi dodiplomskimi študiji in enim podiplomskim. Po predvidevanjih naj bi se prvo leto v dodiplomski študij vpisalo 135 študentov, največ 30 pa še v magistrskega. Za poučevanje so pridobili soglasja 80 visokošolskih učiteljev. Prvi dve ali tri leta bodo predavanja potekala v prostorih pošte, pozneje pa bodo za delovanje fakultete uredili del prostorov v Foresteriji. Prim. Primorske novice 22. 9. 2000, št. 76. 19. 9. 2000 Z dvodnevno zamudo je izšla javna čestitka Lada Kralja Evaldu Korenu za njegovo sedemdesetletnico. Ko se spominjamo daljnih študentskih let, se pojavlja vonj po ravno pravšnjem prepečencu in odličnem tatarcu, ki smo ga uživali kot njegovi gosti (v začetku sedemdesetih še ni bil odkrit znameniti tiramisu). Z željo, da bi se v jubilantovi strokovni knjižnici našlo še kaj prostora, se pridružujemo čestitkam. Prim. Delo 19. 9. 2000, št. 219, str. 9. 19. 9. 2000 V današnjem Dnevniku poročajo, da se je v Veliki Britaniji v obdobju 1998--1999 ponovno zmanjšalo število učencev, ki so jih trajno izključili iz šol. Tako so v šolskem letu 1997/98 iz britanskih šol izključili 12.300 šolarjev, v šolskem letu 1998/99 pa le še 10.500 učencev, kar je trinajstodstotni padec. Število izključitev se je začelo naglo povečevati v začetku devetdesetih let. Tako so v šolskem letu 1990/91 izključili vsega 3000 šolarjev, v obdobju 1996/97 pa, ko je ta tendenca dosegla vrhunec, že 12.700 učencev. 20. 9. 2000 Kar 2319 kandidatk in kandidatov (lani 2168) se je prijavilo na letošnji jesenski rok mature, udeležilo se je je 1882 (lani 1767) dijakov. Izpite so opravljali iz 34 predmetov. Uspešnih je bilo 998 kandidatov (lani 894) oziroma 53,03 odstotka (lani 50,59). Letošnjo maturo je v spomladanskem in jesen-skem roku uspešno opravilo 8831 kandidatk in kandidatov od 9967 oziroma 88,60 odstotka, kar je malo boljše kot lani, ko je bilo uspešnih 8501 kandidatk in kandidatov od 9652 oziroma 88,06 odstotka. 20. 9. 2000 Komisije za družbene dejavnosti državnega sveta RS je soglasno podprla osnutek Zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 20. 9. 2000 V obsežnem članku o učbeniškem kompletu Branja 1 je v imenu avtorjev (Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan- Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan, Marjan Štrancar) spregovorila Boža Krakar-Vogel, ki jo je presenetilo, da je bila prva naklada (8000 izvodov) v trenutku razprodana, čeprav so v uporabi tudi drugi učbeniki. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 30 (Književni listi). 20. 9. 2000 Videti je, da noben predsednik SD Jesenice ne zdrži prav dolgo na svojem položaju. Dosedanja predsednica Jelka Kusterle nas je obvestila, da je njeno dolžnost prevzela kolegica Meta Rešček z osnovne šole v Žirovnici. Veliko zagnanosti! 20. 9. 2000 Aktualna ekipa ministrstva za šolstvo in šport je očitno pozabila na goljufije, ki so se pri vpisu v ljubljanske srednje šole pojavile v času ministrovanja dr. Petra Venclja, drugače ne bi s takšno lahkoto obljubljale novosti že pri naslednjem vpisu. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 3; 25. 9. 2000, št. 223, str. 9 (Šolstvo), in polemiko Genialna mladina slovenska ali česa nismo povedali ob letošnjih zapletih pri vpisu v ljubljanske gimnazije (Prosvetni delavec 10. 9. 1990, št. 12, str. 3, 5). Izjave treh nekdanjih šolskih ministrov v predvolilnih soočanjih na zanimiv način dopolnjujejo sliko, saj se dr. Peter Vencelj le medlo spominja nekakšnih testov, čeprav so zunanje preverjanje uvedli med njegovim ministrovanjem med demosovo vlado. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 4. 21. 9. 2000 V Kopru se je ponovno sestal organizacijski odbor za pripravo slovenskega slavističnega kongresa. Ugotavljamo, da bodo prostori pretesni za vse, ki bi želeli sodelovati, pa tudi program se je spet preveč razlezel. Še marsikaj je treba postoriti, vendar zagnane kolegice preveva optimizem in prepričane so, da bo župan plačal vse, kar je obljubil. Če bo prvi oktobrski vikend tako lepo vreme kot danes, bomo imeli čudovito strokovno srečanje. Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije po mobiju izvedela, da ne bo ujela sejanja, je zavila v Trst in ogrozila družinski proračun. 22. 9. 2000 Ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar poskrbelo, da je za dva avtobusa Slovencev prisostvovalo odkritju dveh spominskih plošč. Ena je v cerkvi Svetega duha v Rothenburgu nad Taubero, kjer je Trubar tedaj bival, druga na poslopju nekdanje Merhartove tiskarne v Tübingenu. Prim. Delo 21. 9. 2000, št. 220, str. 11; Primorski dnevnik 26. 9. 2000, št. 222, str. 14; Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 29 (Književni listi). 22. 9. 2000 Kdor si bo sredi avgusta 2002 lahko privoščil izlet v Bangkok, lahko pri dr. Meti Grosman ali Slovenskem bralnem društvu dobi razpis kongresnih tem Mednarodne zveze za moderne jezike in književnosti (FILLM) in združi prijetno s koristnim. Osrednja tema: Re- imagining Language and literature for 21st Century. 23. 9. 2000 V zbirki Šolska ure z ... je izšla knjižica Mete Grosman in Veronike Rot Gabrovec, ki predstavlja številne možnosti, kako dijakom približati Fitzgeraldov roman Veliki Gatsby. Številni metodični nasveti so lahko izhodišče tudi za razmišljanje slovenista. 23. 9. 2000 V knjižnici Nova vas na Cesti proletarskih brigad 61/a v Mariboru je na ogled razstava srednješolskih časopisov, glasil in biltenov. Razstavo so pripravili učenci mariborskih srednjih šol v sodelovanju z informacijskim centrom za mlade Infočuk. Prim. Večer 23. 9. 2000. 24. 9. 2000 Častni član SD, dr. Anton Vratuša, je na Mašunu odkril spominsko ploščo borcem NOB 16. rabske brigade, ki so jo pretežno sestavljali interniranci italijanskega taborišča na Rabu. Prim. Delo 25. 9. 2000, št. 223, str. 2. 25. 9. 2000 Naporen delovni sestanek z oblikovalcem založbe Rokusa, s katerim sva s kolegico mag. Alenko Gložančev skušala sooblikovati prvi zvezek Slavistične knjižnice. Pred avtorico je še množica dogovorov, korektur ... 26. 9. 2000 V današnjem Večeru je Blaž Vrhnjak objavil članek Slovenščina -- jezik, ki umira? Povzemamo: Sprehodil sem se po mariborski tržnici in se nekajkrat prav nasmejal. Napisi, kot so puter fižola, ohroft, malancani in paprika za pečt, so krasili stojnice in kazali na (ne?)pismenost prodajalcev. Ali morda jajčevcev (ali melancan po tuje), če bi jih zahteval, sploh ne bi dobil? [...] Redkokdo izmed javnih osebnosti se potrudi in ohranja visoko raven jezikovne kulture. Govori politikov so včasih prava jezikovna polomija. Voditelji raznih oddaj, ki vsemu vesoljnemu svetu prav ponosno kažejo, da znajo govoriti v tem ali onem narečju, so na žalost pogostejši od tistih, ki se zavedajo, da ni vsa Slovenija Ljubljana. Ali Maribor. Me prav zanima, kako bi se odzvali na konkurenco koga, ki bi govoril tako (po krivici) zaničevano in zasmehovano prleško narečje. Verjetno bi ga kamenjali in raztrgali kot podivjani psi. Vredno premisleka. [...] Pred mariborsko Umetnostno galerijo, trdnjavo kulture, sem našel kaj čuden napis: "Pozor pogrezljiv konfin." Najprej mi je v oči padla odsotnost ločila za besedo pozor, takoj zatem sem se začel ukvarjati z besedo konfin, ki je latinskega izvora in pomeni mejo, mejnik ali celo obcestni kamen. Malo sem se razgledal, ker se mi je v mislih izrisala podoba valja, ki se dviga iz tal, pa sem našel samo verigo med dvema stebričkoma. Če se dviga in spušča ta, potem je to le veriga in ne konfin. Morda pa sem kaj spregledal? [...] Čez cesto pri Umetnostni galeriji je trgovina s pripomočki za spolne igrice. (Sama lega dosti pove o odnosu Slovencev do kulture, kajne?) Radovednost me je gnala, da jezikovno raziščem tudi to čudo. Trgovina je imela angleško ime -- kot mnogo drugih; to spet govori o odnosu ljudi do materinega jezika. Presunilo me je, ko sem videl napis, kot je "asian girls". Azijska dekleta po tuje torej zbudijo večjo slo po nakupu revij in kaset z žgečkljivo vsebino? Kdo bi vedel. Za stopnjo bolj razočaran in zmeden sem odšel naprej v upanju, da se ne srečam več z jezikovnimi napakami takšne in drugačne narave, pa so me dotolkli. V Slovenski ulici me je pred neko prodajalno pozdravil velik rožnat plakat, ki je oznanjal: "Zaradi opustitve znamk A in B po nabavnih cenah". Poigraval sem se z mislijo, kaj dobim tam po nabavnih cenah. Znamki oblačil A in B ne bi bili moja prva izbira. Vseeno pa nisem izgubil upanja, da bo nekoč bolje in da bomo nekoč znali ceniti to, kar imamo. Nekoč. Morda? 27. 9. 2000 Državni svet RS je sprejel sklep, da vloži v zakonodajni postopek Zakon o slovenščini kot uradnem jeziku, ki ga je pripravil dr. Janez Dular. Z državnim svetnikom dr. Zoltanom Janom sta bila v dolgotrajni razpravi dovolj prepričljiva, da je Državni svet sprejel sklep skorajda enoglasno, saj sta se le dva državna svetnika vzdržala, nihče pa ni glasoval proti. V naslednjih dneh vrsta odmevov v dnevnem tisku in tudi med volilno kampanjo. 27. 9. 2000 Na Posvetu o slovenskem jeziku v turizmu so menili, da bi morali izdelati model dodatnega izobraževanja za turistične delavce in ga vpeljati v turistične visoke šole. Osnovni namen okrogle mize je bil po besedah Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS), ugotoviti, kako uveljavljamo slovenski jezik v turizmu, zlasti pri promociji, izbiri turističnih gesel, imen turističnih agencij in gostinskih lokalov, pri kakovosti jezikovnih sporočil in jasnosti sporočil turistične ponudbe. Osnovna misel je bila, da je treba razmišljati o takem jezikovnem izobraževanju turističnih delavcev, da se bodo lahko naučili, kako pisno in govorno sporočati vsebine, da bi učinkoviteje dosegli turiste. Vesna Gomezel Mikolič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper je predstavila ugotovitve analize 105 turističnih letakov. O vsebini letakov je bil kritičen tudi predstavnik slovenske turistične organizacije v Milanu Boris Bajželj. Liljana Vavpotič iz Kompasa Turizem se je spraševala, katere besede lahko in katerih ne smejo uporabljati v jeziku med poslovanjem. Marko Stabej je povedal, da število tujih imen za gostinske lokale in turistične agencije upada. Po njegovem mnenju je to predimenzioniran problem; s tem je odgovoril na številne ocene, da so tuja imena še vedno največji problem. Za višjo jezikovno raven turističnih delavcev bi jim bilo treba omogočiti dodatno učenje slovenskega jezika. Predlagal je, da bi turistične agencije za kakovostno komunikativno zanje jezika turističnih delavcev uvedle sistem certifikatov. Razmišljati je mogoče tudi o terminološki komisiji pri turistični zvezi, a za to bo treba vložiti nekaj denarja. Vojko Gorjanc je povedal, da država tega ne bo financirala, ampak bo moralo take in podobne oblike jezikovnih terminoloških komisij podpreti gospodarstvo. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Nadaljuje se ofenziva škržadov, ki nočejo biti po kranjski maniri škržati in jo vodi častni član SD, akad. dr. Milko Matičetov. Razdelek, ki je bil objavljen v reviji Primorska srečanja v čast njegove 80-letnice (prim. Kroniko 26. 2. 2000, št. 17; 6. 1. 2000, št. 16, in 5. 11. 1999, št. 15 ) je dopolnil in preoblikoval v separatni odtis, ki je sedaj na razpolago krajnščni celi v zaščito nedolžnih živalic, ki si želijo po primorsko cvrčati. 27. 9. 2000 V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se jutri začne na Bledu dvodnevna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta. Njen naslov je Poti znanosti k edinosti Slovencev. Okoli sto znanstvenikov bo razpravljalo v štirih tematskih sklopih: pregled slovenskega potenciala v svetu, vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini, prioritete razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije, organizacija znanstvenoraziskovalnega dela za tretje tisočletje (povezava univerz, znanstvenih institucij in industrije). Udeležbo na srečanju so že potrdili znanstveniki iz uglednih ustanov po svetu, kot so dr. Joseph Straus z Inštituta Max Planck v Nemčiji, dr. Dušan Petrač iz Nase, dr. Boris Pleskovič in dr. Milan Vodopivec iz Svetovne banke v Washingtonu, dr. Lojze Arko iz Nacionalnega laboratorija Los Almos, dr. Anton Mavretič z Advanced Energy Industries v Bostonu in drugi. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Mladinska knjiga je predstavila nove knjige iz zbirke Kondor, med katerimi je tudi roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža s spremno študijo dr. Silvije Borovnik Politologija slovenske vasi, nasilje verske skupnosti in arheologija slovenske besede. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Dinamika in zdrav duh strokovnih izmenjav je na kongresu bil tako močan, da v vsej družini edino predsednica SD Koper in njena hčerka -- naranča nista zboleli. Trema je omilila tudi viruse častne članice SD, Alenke Glazer, ki se je s šestim telefonskim pogovorom v torek ob 23. najprej odrekla udeležbi, nato pa se je v petek pripeljala z vlakom in temeljito prek časa referirala. Zdravilni učinki koprskega kongresa pa imajo omejen rok trajanja, saj je ena izmed organizatork že v petek zvečer dobila povsem ta pravi žolčni napad. 29. 9. 2000 V današnjem Večeru Nataša Gider poroča, da poteka v Moravskih toplicah dvodnevni seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške. Danes dopoldne bodo potekale hospitacije in razgovori z učitelji na Dvojezični osnovni šoli I ter na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, od 14. ure dalje pa bo v Moravskih toplicah potekal strokovno-teoretični del. Začel se bo s predavanjem Marije Pisnjak o sistemu dvojezičnega izobraževanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja ter o položaju madžarskega jezika v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ivanka Bratkovič bo govorila o vlogi slovenskega jezika v sistemu dvojezičnega izobraževanja, Živana Safran pa o jezikovnem projektu na osnovni šoli Kapela. O javni rabi narodnostnih materinščin na narodnostno mešanih območjih Prekmurja in Porabja bo spregovorila Valerija Perger, po razpravi pa bo sledil literarno-zgodovinski ekskurz Francija Justa po Prekmurju, s poudarkom na temeljnih značilnostih in avtorjih prekmurske književnosti. V soboto se bodo udeleženci seminarja odpravili na ekskurzijo po Prekmurju in delu Prlekije. 29. 9. 2000 Bratsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki ga SD redno obvešča o svojih podvigih -- oni pa nas ne --, organizira v Zrečah od danes do 1. oktobra 26. delovno srečanje na temi Prevajanje pravljic za otroke in odrasle in Prešeren v prevodih. Prvi dan srečanja bodo predstavili tudi nov, 25. prevajalski zbornik z razpravami o Goetheju ob lanski 250. obletnici njegovega rojstva. Sobota bo namenjena predvsem Prešernu; z referati na temo V tujem jeziku napisal sem knjigo ... bodo Prešerna in njegovo ustvarjanje med drugimi približali tudi Boris Paternu, Marija Pirjevec Paternu, Vladimir Pogačnik, Janko Moder in Peter Svetina. Članici SD dr. Martina Ožbolt in dr. Dragica Haramija sta obravnavali slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo. V nedeljo se bodo zbrani podali tudi na strokovno ekskurzijo. Prim. Delo 4. 10. 2000 in 11. 10. 2000 (Književni listi). IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Koprski kongres ne bo zgodovinski, ker častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, ni padla v nobeno vodo (tovrstne nezgode ohranja ljudsko izročilo izza Portoroža, Bleda in udarniške gradnje 1. bloka v študentskem naselju). 30. 9. 2000 V samozaložbi je kolegica Blanka Erhatič, ki ni članica SD, izdala priročnik za srednješolce Književnost v srednji šoli. Prim. Šolski razgledi 30. 9. 200, št. 15, str. 12. 30. 9. 2000 V obsežnem pogovoru z Matijo Grahom je dr. Janko Kos, edini akademik, ki si redno ogleda vse filmske predstave, podal svoje poglede na aktualne pojave. Prim. Delo 30. 9. 2000, št. 228, str. 4--6 (Sobotna priloga), in nekaj odmevov v naslednjih Sobotnih prilogah. 30. 9. 2000 Znani so rezultati razpisa za sofinanciranje podiplomskega študija. Sodelovali so visokošolski zavodi, ki so izpolnjevali standardne pogoje: javnoveljavni študijski program, povezovanje in sodelovanje z drugimi fakultetami in raziskovalnimi organizacijami, mednarodno sodelovanje in seveda šolnina, ki tudi letos ne sme višja kot 400 tisoč tolarjev za letnik magistrskega študija in 200 tisoč tolarjev za letnik doktorskega. Letos bo na 10 fakultetah prvič sofinanciranih 109 študentov 3. letnika, ki so se v 1. letnik podiplomskega študija vpisali v študijskem letu 1998/99 ter v skladu z določbami statuta oziroma programa ne bodo magistrirali, temveč nadaljujejo študij za pridobitev doktorata znanosti. Tako bodo predvidoma letos sofinancirali študij 1933 študentom prvega, 1046 študentom drugega in 109 študentom 3. letnika. Skupaj jih je torej 3088, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani (1743). Osnovno sofinanciranje, ki ga zagotavlja MŠŠ, je za vse študente enako, za 1. in 2. letnik po 160 tisoč tolarjev, za 3. letnik pa 80 tisoč tolarjev. Tudi MZT bo za dodatno sofinanciranje namenilo prav toliko. Natančni podatki so objavljeni na spletni strani MŠŠ (www.mss.edus.si). 1. 10. 2000 V Uradnem listu Evropske skupnosti je 16. 9. 2000 izšel razpis za sofinanciranje projektov, ki so namenjeni promociji in zaščiti manjšinskih jezikov in kultur. Prim. Primorski dnevnik 1. 10. 2000, št. 227, str. 20. 2. 10. 2000 Očitno so nekatere kolegice in kolegi spregledali, da se članarino lahko poravna pri pokrajinskem društvu ali neposredno pri (Zvezi društev) Slavističnem društvu Slovenije. Ni treba dvakrat plačevati članarine. Zamudnike prosimo, da članarino čim prej poravnajo, da ne bo bodo vestni kolegi krili stroškov, ki jih članstvo vsakega izmed nas povzroča (znamke, papir, toner, računski servis, kopiranje, tisk Kronike itd. je pač treba plačati, ker nečlani SD ne delajo brezplačno). 3. 10. 2000 Založba DZS je predstavila novi srednješolski učbenik in berilo Branja I, ki so ga pripravili Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan-Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Menda so 8000 izvodov že razprodali. 4. 10. 2000 Danes praznuje osemdesetletnico častni član SD, akad. Dušan Moravec, ki je samo z gledališkega področja napisal kakih dvajset knjig, pravkar pa je v tisku monografija o igralcu Hinku Nušiču. Več v javni čestitki Vasje Predana, ki se ji iskreno pridružujemo! Prim. Delo 6. 10. 2000, št. 233, str. 8. 4. 10. 2000 Članu SD, prof. Janezu Gradišniku se zdi potrebno dodatno osvetliti sodbo Jurija Hudolina o odnosu Josipa Vidmarja do Antona Podbevška. Prim. Delo 27. 9. 2000, 4. 10. 2000, 11. 10. 2000 (Književni listi). 4. 10. 2000 Članice organizacijskega odbora v Kopru -- brez dijaških pomočnikov jih je za soliden razred in bodo poimensko navedene v zborniku -- mrzlično hitijo z zadnjimi pripravami na slovenski slavistični kongres. Med pisanjem napisov, zlaganjem gradiva, pripravljanju obrazcev, dogovori, usklajevanji itd. diši kava. Vsakemu udeležencu je Droga Portorož poklonila 10 dag kave, predsednica SD Koper, prof. Jasna Čebron, pa je razočarana, ker so ji obljubili tisto, ki ima okus po lešnikih, pa je zaloga pošla. Čudno, da si poleg lešnikov, vseh mogočih županovih daril itd. niso izgovorili tudi kakšnega Mojceja ("Bod' moja, bod' moja, / t' bom lešnikov dal; / boš tiste potolkla, / bom drugih nabral"). Predsednik SD Slovenije jim konstruktivno sekundira, pa brez kakšnega posebnega haska, poleg tega pa je zamudil bistvo: kako je kolegica Alferija Bržan inštuirala hotelskega kuharskega mojstra, kje se dobijo prave sestavine in kako se okusno pripravijo tradicionalne istrske jedi, ki jih bodo ponudili na družabnem večeru. Današnja novinarska konferenca ni izzvala ravno množične udeležbe, tako da smo si ne glede na našo pregovorno množičnost lahko privoščili razkošje individualizirane obravnave edinega prisotnega novinarja -- dopisnika Dela --, ki pa so mu prispevek objavili na krajevni strani, tako da je dostopen le domačim slavistom, ki že tako vejo več o kongresu kot mi. Kljub temu je kongres imel številne odmeve v javnih glasilih. 5. 10. -- 7. 10. 2000 Slovenski slavistični kongres v Kopru je imel za uverturo občni zbor Slavističnega društva Slovenije s tradicionalno brezbrižnostjo večine članic in članov (udeležil se ga je približno vsak štirideseti član, vsi drugi so bili kaznovani in niso bili deležni penine in kruhkov, s katerimi je udeležence počastil koprski župan). Poročila in zapisnik bomo brali v 11. zborniku Slavističnega društva Slovenije, zato naj zadostuje: --- Volitve novih organov Slavističnemu društvu Slovenije. Ker društvena pravila izrecno prepovedujejo, da bi kdorkoli vodil društvo več kot dva mandata, je bil enoglasno izvoljen novi, 22. predsednik Slavističnega društva Slovenije, dr. Marko Jesenšek, ki bo prevzel pooblastila 1. 1. 2001. Enoglasno sta bili izvoljeni tudi tajnica Jana Zemljarič Miklavčič in blagajničarka Leonora Grah Nardoni. Da bo novo vodstvo lažje prevzelo vajeti, je dosedanji predsednik postal podpredsednik. Po društvenih pravilih sestavljajo upravni odbor Slavističnega društva Slovenije predsedniki pokrajinskih SD, predstavniki za slovenistiko pomembnih ustanov, vodje sekcij, uredniki obeh revij, ki jih izdaja SD, in urednik Slovenščine v šoli. --- Člani novega upravnega odbora so: predsedniki SD Celje: prof. Juana Robida; SD Jesenice: Meta Rešček; SD Koper: prof. Jasna Čebron; SD Koroške: prof. Erika Rejec; SD Kranj: prof. Ana Jesenovec; SD Ljubljana: prof. Mojca Marn (po položaju je istočasno pod-predsednica SDS); SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik (po položaju je istočasno podpredsednica SDS); SD Nova Gorica: prof. Marija Mercina; SD Novo mesto: prof. Milvana Bizjan; SD Pomurje in Prlekija: prof. Miran Korošec; SD Posavje: prof. Jelka Slukan; SD Trst-Gorica-Videm: dr. Majda Kaučič Baša; SD Koroške: dr. Miha Vrbinc; predstav-niki ustanov: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta: doc. dr. Irena Novak Popov; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU: dr. Andreja Žele; Inštitut za slovensko literaturo in literarno teorijo ZRC SAZU svojega predstavnika ni predlagal; Pedagoška fakulteta v Mariboru: dr. Bernard Rajh; Pedagoška fakulteta v Ljubljani: dr. Viktor Majdič; Zavod RS za šolstvo: prof. Mojca Poznanovič; vodje sekcij in področij: Slovenski slavistični komite: prof. dr. Alenka Šivic-Dular; tekmovanja za Cankarjevo priznanje: prof. Vlado Pirc; sekcija SD za lektorje: dr. Viktor Majdič; sekcija SD za leksiko: dr. France Novak; sekcija SD slovenščina v javnosti: prof. dr. Breda Pogorelec; sekcija SD za ohranjanje slovenistične dediščine: prof. Božena Orožen; sekcija SD za metodiko pouka slovenščine: dr. Vida Medved Vidovič; gibanje znanost mladini: dr. Tomaž Sajvic; uredniki revij: glavni in odgovorni urednik JiS: dr. Tomaž Sajovic in dosedanje uredništvo revije, odgovorni urednik SR: dr. Tomo Korošec, dr. Ada Vidovič-Muha, glavna urednica SR za jezikoslovje, dr. Aleksander Skaza, glavni urednik SR za literarne vede, mag. Vojko Gorjanc, tehnični urednik; revijo Slovenščina v šoli predstavlja prof. Sonja Starc. Novi nadzorni odbor: prof. Božena Orožen, predsednica, prof. Vinko Omerzel, član, prof. Marija Končina, članica. Častno razsodišče, ki se še ni sestalo, ker ni imelo nobenega dela, ostane v dosedanji sestavi: predsednik aka-demik prof. dr. Franc Zadravec, častni član SDS, dr. France Novak, Janez Dolenc, častni član SDS. Vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno in ustvarjalno delo! --- Z aklamacijo so bili razglašeni novi častni člani Slavističnega društva Slovenije: prof. Janez Gradišnik, akad. prof. dr. Janko Kos, prof. Silvo Fatur in prof. dr. Zinka Zorko. Utemeljitve bodo objavljene v Zborniku SD. --- Po sklepu upravnega odbora so letošnje nagrade Slavističnega društva Slovenije prejeli: prof. Vinko Omerzel za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, prof. Marija Končina za izjemne uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, dr. Mihaela Koletnik za posebno uspešen doktorski študij, prof. Magda Stražišar za posebno uspešen dodiplomski študij in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk za posebno uspešen študij slovenščine na univerzah v tujini. --- Listine je na ročno izdelanem papirju v stilizaciji Stiškega rokopisa izpisal akademski slikar Lucijan Bratuž. --- Programskim usmeritvam občni zbor ni namenil pretirano veliko časa, več si ga je vzel za hvalo dosedanjega predsednika, ki ga je poleg drugih pohvalila tudi častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, kar pa je drugi dan ni oviralo pri glasnem vpitju nanj zaradi zakona o slovenščini. Ljubeznivi organizatorji so obdarili vse tri člane dosedanjega izvršilnega odbora (predsednika, tajnico in blagajničarko) s sončnicami, ki so jim sijale še dolgo po končanem kongresu, predsedniku, ki mora vedno poskrbeti zase, pa so podarili še odlitek prijazne koze, simbol Kopra. PRAVLJICA ZA DANAŠNJE DNI Na neki obali so se nekoč zbrali na občnem zboru nekega društva trije od stopetdesetih članov: VSAKDO, NEKDO in NEKOČ. Kljub skromni udeležbi članstva so imeli nekaj dobrih zamisli, ki bi jih bilo dobro uresničiti. Sprejeli so potrebne sklepe, ko pa je bilo treba prijeti zadelo je VSAKDO mislil, da jih bo že NEKDO uresničil, toda ta je vse preložil na kolego NEKOČ. In tako to društvo še vedno čaka, da bo dobre zamisli NEKOČ uresničene, če med tem ni propadlo. Program slovenskega slavističnega kongresa je bil tako obsežen, da se nam spet obeta preobsežen zbornik SD. Če ne upoštevamo uvodničarjev in razpravljalcev, je sodelovalo 48 referentov, med katerimi je bilo 8 častnih članov, 23 doktorjev znanosti, 5 magistrov, 3 akademiki, prišli so s petih univerz in dveh znanstvenih inštitutov. Na kongresu smo obdelali dve temi: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze ter Sodobna slovenska narečna poezija. Predstavili smo najnovejše strokovne in znanstvena publikacije naših strok, na treh okroglih mizah smo obravnavali Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, Dvesto zvezkov zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev in Slovenski šolski slovar. Strokovna popotovanja so imela zgovorne naslove K vodam, kamnom in besedam slovenskih istrskih vasic pod Kraškim robom, Kosovelov Kras in Trst z okolico. Niti burja in dež nista mogla skaziti dobrega razpoloženja popotnikov, ki so jih domačini povsod gostoljubno sprejeli. Vse kongresno dogajanje je spremljal bogat, skrbno pripravljen in izveden spremni program gostitelja -- SD Koper, tako da je vsakdo lahko našel kaj za svojo osebno in strokovno rast. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Prof. Helena Majcenovič, zaposlena na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovša, se je udeležila okrogle mize na temo šolski slovar, na kateri je bila izražena želja po javni objavi naslova internetne strani, na kateri se nahajajo slovarske in besedilne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jih ureja dr. Primož Jakopin. Brez odlašanja je izpolnila željo in sporoča, da je zbirka (zanimiva in uporabna je zlasti Nova beseda z 48 milijoni besed) dostopna na strani http://bos.zrc-sazu.si/. 8. 10. 2000 Podpredsednik Društva Dr. France Prešeren -- Moskva, Milan V. Smolej, sporočam, da bo slavnostno odkritje doprsnega spomenika Žigi Herbersteinu v Moskvi 31. oktobra letos. Postavitev kipa in izdajo knjige je organiziralo naše Društvo, finančno pa omogočilo 50 sponzorjev. Dogodek bo edinstvena promocija Slovenije v Rusiji. Spomenik stoji v atriju Vsezvezne knjižnice tuje literature v Moskvi. Po odkritju bo kratek priložnostni kulturni program, kjer bo ruski javnosti med drugim uradno predstavljena tudi naša dvojezična knjiga o Žigi Herbersteinu. 9. 10. 2000 Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je kot predsednik odbora za podelitev nagrad RS na področju šolstva podelil ta najvišja državna priznanja, vendar noben slavistični predlog ni prodrl. 10. 10. 2000 Častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, je prejela papeško odlikovanje "Pro ecclesia et potifice" za velik prispevek na kulturnem področju v vlogi profesorice in raziskovalke ter dolgoletno delovanje v korist goriške katoliške skupnosti. Pridružujemo se iskrenim čestitkam! Prim. Primorski dnevnik 10. 10. 2000, št. 234, str. 20; Novi glas 12. 10. 2000, št. 37, str. 6, itd. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Ob predstavitvi nacionalnega programa za kulturo je minister za kulturo Rudi Šeligo napovedal, da bo vlada v najkrajšem času sama ustanovila Urad za slovenski jezik. * * * Ker so pobuda in vsi akti nastali povsem brez sodelovanja slovenistov, postaja očitno, da nikomur ni potrebna in kakšno vlogo ima v razvoju slovenistike tako imenovana stroka, ki jo pooseblja dr. Breda Pogorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 8. 10. 10. 2000 Na drugem programu Radia Slovenija je ob 21. uri prof. Jasna Čebron eno uro pripovedovala o koprskem kongresu. Med oddajo Uganite gosta je veliko pojasnjevala o Kosmaču, o narečju, gosta pa ni uganil nihče. 11. 10. 2000 Radio Ognjišče je ob 16. uri pripravil polurni pogovor o Cirilu Kosmaču z prof. Jasno Čebron z osrednjim vprašanjem: tema smrti v Kosmačevih novelah. 11. 10. 2000 O uspehih in zapletih slovenistike na zagrebški univerzi piše član SD, dr. Zvonko Kovač. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 30 (Književni listi). 12. 10. 2000 Križi in težave s tekmovanjem v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje ilustrira naslednji drobec in iz obsežne predsednikove korespondence: "Spoštovani gospod Jan! Nisem prepričana, ali je vaš naslov pravi za tole moje pisanje, morda pa le. Zanima me predvsem dvoje. Kako se je lahko pri letošnjem razpisu za tekmovanje za CP zgodilo, da je gradivo za dijake na 2. stopnji tako obširno in za naše dijake gotovo neobvladljivo? Že nekaj let poučujem na poklicni šoli in v tem času se na našo šolo vpisujejo dijaki z zadostnim uspehom iz OŠ, z dobrim kvečjemu po dva na oddelek. To pomeni, da pravzaprav nimamo dijakov, ki bi bili posebej nadarjeni ali uspešni, kaj šele vztrajni. Motivacija za kakršno koli tekmovanje je v teh programih zelo težka, še težja pa postane, ko jim je treba predstaviti, kaj bodo morali za sodelovanje na tekmovanju predelati, prebrati, še zlasti letos. Že v prejšnjih letih dijaki na 2. stopnji tekmovanja niso dosegali bleščečih rezultatov, menim celo, da nista bila podeljena niti tista 2 % zlatih in niti 10 % srebrnih priznanj. Potrebovala bi resen nasvet, kako naj letos pripravim dijake za sodelovanje na tekmovanju. Moje drugo vprašanje pa zadeva seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. Lansko leto sem se ga udeležila, vendar od njega nisem dobila ničesar koristnega za svoje dijake (predstavitev tematskega sklopa veste, kakšna je bila, delavnica pa je odpadla). Zanima me, ali bo letos program za 2. stopnjo izpeljan tako kot za vse ostale in tako, kot je zapisano v katalogu. Že vnaprej hvala in lep pozdrav V. V." Spoštovana kolegica, deloma Vam lahko odgovorim s pojasnilom, da imamo velikanske težave pri pridobivanju sodelavcev, zato prihaja do zapletov, na katere opozarjate. Vedno se dogodi, da kdo ne drži besede (pa celo podpisane pogodbe) in odpove sodelovanje zadnji hip, potem pa "uskok" napravi veliko uslugo, da sploh prevzame vodenje, predavanja in sestavljanje nalog, zato ga ni mogoče kritizirati ... Oba pa veva, kako nehvaležno je izven drugih rednih delovnih obveznosti početi nekaj, kar bo najnatančneje pregledalo poleg 9000 tekmovalcev še 800 nasršenih kolegic. Če bi bili Vi ali še kakšen kolega pripravljeni stvari vzeti v svoje roke, bom samo vesel. Izprsite se na seminarju v Novi Gorici ali na posvetu mentorjev na Vrhniki. Spomnim naj Vas in ostale kolege, da smo uvedli tekmovanje za 2. stopnjo, v katero se vključujejo učenci poklicnih šol na mojo pobudo, ker tudi sam (kot edini dr.) učim na takšni šoli. Kolegice in kolegi z Zavoda RS za šolstvo (večinoma imajo skromne izkušnje s poučevanjem na poklicnih šolah), ki so pripravljali letošnji program, so podpisani na razpisu. Skušali pa bomo uvesti podoben premičen prag za dosego priznanja, kot ga imamo na 1. stopnji, in bomo tako ublažili morebitno prezahtevnost preizkusa znanja, čeprav se samo z zniževanjem kriterijev ničesar ne doseže. Uvedli bomo nekaj novosti tudi pri ocenjevanju tekmovalcev negimnazijskih programov na 3. in 4. stopnji, ki so jih predlagali kolegi na okrogli mizi koprskega kongresa, in upam, da bomo tako napravili nov korak k izboljšanju tekmovanja, hitreje pa bomo napredovali, če se nam bo pridružilo več sodelavcev in ne le predlagateljev. Predloge pač mora nekdo oživiti, kako težko je to, pa vemo iz svetih knjig. Vas in najine kolege vabim k aktivnejšemu uresničevanju naših zamisli za izboljšanje našega tekmovanja v znanju materinščine! Zoltan Jan SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Dne, 12. 10. 2000 je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Po našem vedenju je celotna zasnova ustanove, njena pooblastila, organizacija dela itd. nastal povsem brez sodelovanja strokovne javnosti. Prim. Delo 13. 10. 2000, št. 239, str. 2. 12. 10. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika [m. h. tegale prispevka v Slovlit začuda ne najdem]: Peter Weiss: V zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko potožim, da so za veliko večino slovenistov celo besedila, zapisana v bohoričici, "zaklenjena", saj je ne znajo brati. Škoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali v začetnih (v bohoričici pisanih, pa tudi poznejših) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hiše s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo še opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, poleg tega pa naj bi bilo še povito z blagom ali slamo. --- O tem, da smo tudi v stroki lahko omejeni, pa bi se dalo povprašati, recimo takole: na katerem materialu so zapisani Brižinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...? Zanimivo bi bilo videti rezultate. -------------------- Vabilo k sodelovanju na seminarju Slavističnega društva Slovenije seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje Nova Gorica, 16.--17. novembra 2000 In Nova Gorica, 23.--24. novembra 2000 Izpopolnjevalni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje je uvrščen v Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja in je ovrednoten z dvema in pol točkama. Predvideni sta le izvedbi v Novi Gorici. Prva bo za mentorje tekmovanja na vseh stopnjah, druga izvedba je namenjena le kolegicam in kolegom z osnovnih šol. V Dijaškem domu v Novi Gorici (Streliška pot 7) se bomo zbrali po 9.15 in pričeli z delom ob 10. uri. Rok za prijavo je podaljšan do zapolnitve prostih mest, ker zaradi kongresa Slavističnega društva nismo uspeli pravočasno izdati Kronike in opozoriti članov društva. Prednost imajo člani Slavističnega društva, ki lahko uveljavijo tudi popust pri kotizaciji. Kotizacija: za člane Slavističnega društva Slovenije 15.000 SIT, za druge (in za kolege, ki niso poravnali članarine) 18.000 SIT. Prijavi na obrazcu 1.201 priložite kopijo položnice o plačani članarini, da ne bo nesporazumov glede višine kotizacije, ki jo bodo šole poravnale po seminarju, ko bodo prejele račune. Letošnji predavatelji: 1. stopnja: Vlado Pirc (pomočnica pri vajah, vsaj pri 2. izvedbi -- Lidija Koceli); 2. stopnja Marija Sivec ali Darinka Leskovec-Rosc; 3. stopnja Valentina Kobal ali Sonja Starc; 4. stopnja Miriam Podsedenšek. Razpis letošnjega tekmovanja so šole prejele že septembra. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Tue Oct 17 20:12:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Tue, 17 Oct 2000 20:12:03 +0200 Subject: [Fwd: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ...] Message-ID: <39EC9673.CB581AD4@guest.arnes.si> -------------- naslednji del -------------- Vdelano sporočilo je bilo prečiščeno... Od: Vladimir Batagelj Zadeva: Re: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ... Datum: Tue, 17 Oct 2000 04:34:03 +0200 Velikost: 4177 Url: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20001017/d3111aa5/attachment.mht From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 06:45:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 18 Oct 2000 06:45:16 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na dvoje predavanj Message-ID: <004501c038be$b8752300$5b4602c1@ff.unilj.si> Primož Jakopin bo nastopil s preizkusnim predavanjem ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij. Naslov predavanja je Gradnja in uporaba besedilnih zbirk (četrtek, 19. 10., ob 10.00 v sejni sobi FF v 5. nadstropju). Ivan Pospišil in Miloš Zelenko s Češke bosta istega dne ob 16.20 v predavalnici 116 (prvo nadstropje FF) govorila o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 14:11:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 19 Oct 2000 14:11:21 +0200 Subject: [SlovLit] = O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <000901c039c5$b1a38c80$5b4602c1@ff.unilj.si> Vabila Spletki Pristni človeški stiki ============= Vabila 26. in 27. oktobra bo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti srečanje makedonskih in slovenskih slavistov. Za program konference pišite na oddelčno tajništvo (leonora.nardoni-grah na ff.uni-lj.si). Ob 120-letnici rojstva bo UMB 27. in 28. oktobra (v soboto in nedeljo) v Rogaški Slatini priredila mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju Francetu Kidriču. Nastopili bodo F. Bernik, J. Lipnik (glavni organizator), M. Hladnik, A. Ožinger, F. Bister, E. M. Hüttl-Hubert, J. Vodušek-Starič, K. Sturm-Schnabl, D. Dolinar, G. Kocijan, M. Potrata, A. Jembrih in S. Pulko. Vabljeni. 26. okt. ob 18.00 bo na primerjalni književnosti predavala Anne Ubersfeld: Methodes d'analyse des textes de theatre; dan kasneje pa ob 10.30 v Slovenskem gledališkem muzeju o tendencah v frc. gledališču. ============== Spletki Http://www.cultivate-int.org/ -- omrežna revija Cultivate Interactive z zanimivimi članki s področja humanistike. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- nekaj jpg-jev slavistov v Kanadi. =========== Pristni človeški stiki Diskutant Dan Price v forumu Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 20 08:37:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Oct 2000 08:37:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <003a01c03a60$2f839d80$6303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: Thursday, October 19, 2000 4:15 PM Subject: Re: [SlovLit] O pristnih človeških stikih Spoštovani! V splošnem dopuščam možnost, da je mogoče gojiti "resnične medčloveške stike" tudi po elektronski poti. Zagotovo pa za zdaj elektronska pot onemogoča "najplemenitejše medčloveške odnose" (v smislu P. Zidarja in napisa, ki ga je neki Kemperle /če me spomin ne vara/ prispeval na šolsko klop). Zato naj nam elektronsko sporazumevanje ne vzame preveč časa ... Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: slovlit Poslano: 19. oktober 2000 13:11 Zadeva: [SlovLit] O pristnih človeških stikih > Pristni človeški stiki > > Diskutant Dan Price v forumu Humanist > (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi > Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za > "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo > nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, > če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov > komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi > običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo > socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 22 11:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 22 Oct 2000 11:00:36 +0200 Subject: [SlovLit] Dodatek o gotici Message-ID: <004f01c03c06$8ceebb60$4903f9c2@hladnik> Iz medomrežnih labirintov, kamor se je potočil in se za 14 dni založil, je kapnil v Slovlit še naslednji odmev Petra Weissa na slovlitovsko diskusijo o gotici v srednji šoli: Spo*stovani gospod doktor Jan, ker ste iz stroke, vam v zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko poto*zim, da so za veliko ve*cino celo slovenistov besedila, zapisana v bohori*cici, zaklenjena, saj je ne znajo brati. *Skoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali pa v za*cetnih (v bohori*cici pisanih, pa tudi poznej*sih) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hi*se s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo *se opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, ob tem pa *se povito z blagom ali slamo. O tem, da smo tudi slavisti lahko omejeni, pa bi se dalo povpra*sati, recimo takole: na kateri material so zapisani Bri*zinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...; zanimivo bi bilo videti rezultate. (Na filozofski fakulteti v Ljubljani se je neko*c ve*cina brucev odlo*cila za kamen. Spomeniki in kamen, to menda gre skupaj. Podvpra*sanje bi lahko bilo: ali apnenec ali marmor?) Na dialektolo*skem predavanju kolegice Smoletove je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Na arheolo*skem predavanju kolega Ciglene*ckega je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Jutri bo *cisto zares na ZRC-ju predavanje o dinozavrih, na katerem bo glede slovenetskih korenin zelo glasen ... To tako, za vmes, da si malo popraviva slab ob*cutek ob tem sivem vremenu. Kljub njemu naj vam bo prijetno in prijazno. Peter From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 23 08:23:22 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 23 Oct 2000 08:23:22 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <002f01c03cb9$dcb15780$5b4602c1@ff.unilj.si> Prvo: naš predstojnik Vladimir Osolnik (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si) opozarja na razpis delovnega mesta rednega profesorja na celovški slavistiki (nasledstvo prof. dr. R. Neuhäuserja); kandidati morajo biti strokovnjaki za rusko, bosansko/hrvaško/srbsko in slovensko literaturo. Prijave sprejemajo do 31. oktobra, besedilo razpisa je v oddelčni pisarni. Drugo: Katarina Puc (Katarina.Puc na drustvo-informatika.si) pošilja vabilo k sodelovanju v jezikovni sekciji pri slovenskem Društvu za informatiko. Jezikoslovci zaželeni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 27 10:44:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 27 Oct 2000 10:44:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Makedonska_i_slovenečka_literatura Message-ID: <001d01c03ff2$1d702c20$7903f9c2@hladnik> Z Makedonci Spleteničenje =========== Z Makedonci Dogodki se prehitevajo, zato šele zdaj poročam o slovensko-makedonski konferenci z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah, ki se je začela včeraj, 26. oktobra, na slavistiki Filozofske fakultete. Od literatov so nastopili Dragi Stefanija, Nada Petkovska, Vladimir Osolnik, Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Saksida, Jadranka Vladova in Naume Radičeski, danes pa pridejo na vrsto še Aleš Bjelčevič, Peter Svetina, Marija Stanonik, Nina Anastasova-Škrinjarić, Alojzija Zupan-Sosič, Stojka Bojkovska, Boža Krakar-Vogel, Aleksandar Prokopiev in Irena Novak-Popov. Kako prav je, da nas kdaj kdo obišče in nas tako spravi skupaj v predavalnico -- sicer bi le bolj od daleč vedeli, kaj počnejo naši kolegi iz sosednjih kabinetov in kako to počnejo. Osebno me je razveselila izjava Marka Juvana, da ga pri literaturi najbolj zanimajo zveze med besedili. Če pogledam na svoje delo, lahko rečem nekaj podobnega. Le da mene bolj zanimajo tiste vezi, ki jih ustvarja sporočilo, oseba avtorja, časopis ali zbirka, v kateri so objavljena, snovne in motivne sorodnosti, Markota pa najbrž bolj tiste, ki se tičejo forme. Čeprav se lotevava različnih besedil, bi lahko, kaj Marko?, dali tej usmeritvi skupno ime, ustanovili svojo "šolo"? :-) Igor Saksida je v nastopu blestel s tipologijo mladinske literature in najbolj podrobno obdelal tisti del pojava, ki ga določa avtorska perspektiva. Igor, bi prenos težišča k bralcu kaj olajšal prizadevanje za splošno sprejemljivo definicijo? Jadranki Vladovi: Naše težave z definicijami (kaj je mladinska literatura, kaj je povest, kaj je trivialna literatura) izvirajo iz hotenja, zajeti bistvo pojava, kakor je izraženo v besedilu. Sam se zavzemam za definicije, ki izhajajo iz statistično raziskanih funkcij pojava, torej iz ugotovitev, iz kakšnih pobud in s kakšnim učinkom bralec konzumira naštete vrste besedil. Kjer take raziskave niso mogoče, naj obvelja dogovor, kaj pojmi natančno pomenijo (v stilu "postavimo, da ?"). Čisti strokovni pojmi so namreč samo pogoj in orodje za raziskave, ne pa njihov cilj. --- Bistrica Mirkulovska žal ni mogla priti v Ljubljano, Igor Grdina pa se je nastopu odpovedal, ker so ga v program uvrstili za kolega z nižjim akademskim nazivom. ============ Spleteničenje V Nuku vabijo k uporabi zgoščenke Bookfind Premier; zbirka služi za iskanje knjig v angleškem jeziku na tržišču. V diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) poteka debata o samoarhiviranju razprav, ki tako postanejo globalno dostopne strokovni javnosti (prim. tudi http://www.dlib.org/dlib/october00/10inbrief.html#HARNAD). Eno tako mesto, kjer lahko naložimo svoje članke, je menda http://www.cogsci.soton.ac.uk/~harnad/amlet.html. Http://www.nusaderenda.com/slo/besedila/neklicime.html -- M. Vlašič, Nuša Derenda, Ne kliči me, Boginja in Čez dvajset let (tri popevkarska besedila). Http://citeseer.nj.nec.com/cs?q=hypertext&submit=Search+Citations&cs=1 -- iskalnik humanističnih publikacij v spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 09:21:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Oct 2000 09:21:16 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Makedonsko-slovenska konferenca, od Vladimirja Osolnika Message-ID: <008601c04181$384b00c0$6003f9c2@hladnik> Miran, še enkrat hvala za ažurno poročanje o makedonsko-slovenski mednarodni znanstveni konferenci z mnogimi kakovostnimi prispevki tako gostov kot naših cenjenih kolegov. Dodal bi še besedo o kolegialnem oz. prijateljskem vzdušju, ki je dopolnjevalo delovno in konstruktivno dogajanje v predavalnicah. Kar zadeva udeležbo našega kolega I. Grdine, ki je bil napovedan v natisnjenem programu, ter nato ustno takoj za Tvojim referatom, mi še niso znani razlogi, ki so ga bili zadržali, da ni mogel priti. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vsem, cenjenim gostom iz Makedonije in vsem Vam, spoštovanim kolegom, članom našega Oddelka, ki ste se tega srečanja udeležili, prispevali k njegovi znanstveni tehtnosti, posebej vsem predavateljem in pripravljalni ekipi, zlasti Ireni Novak Popov, nato naši knjižnici, tajnicama, in študentkam, in vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Prisrčen pozdrav in hvala. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 31 22:27:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 31 Oct 2000 22:27:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <004301c04381$6a5b89c0$5c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v Rogaški Slatini) Analiza se dotika, zavedam se, hudo občutljivih reči, zato prosim za trezne pripombe. Http://www.toast2peace.com/ -- Gianni Rijavec in njegova priredba Prešernove Zdravljice. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 4 19:00:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 4 Nov 2000 19:00:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_se_bliža Message-ID: <000b01c04689$2e911da0$6803f9c2@hladnik> Hatetepejke Litija-Čatež ========= Hatetepejke Http://www-jime.open.ac.uk/00/ingraham/ingraham-t.html -- Esej Bruca Ingrahama o hipertekstu. Http://www.parc.xerox.com/spl/members/trigg/thesis/ -- Randall Triggs o hipertekstu. Naslove spletnih iskalnikov prepisujem iz zadnjega Mazzinijevega članka v Delu: http://www.oingo.com, http://search.twirlix.com, http://ragingsearch.altavista.com, http://www.alltheweb.com, http://www.google.com, http://www.ixquick.com, http://www.backflip.com/login.html. ========== Litija--Čatež Aleš Bjelčevič oznanja, da bo slavistično popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 16. novembra. Iz Ljubljane imamo vlak ob 6.50, v Litiji bomo ob 7.22; kjer počakamo mariborske udeležence (ti gredo iz Mb ob 5.50, v Litijo pa pridejo ob 7.32). Ljubljančani se bomo na železniški postaji v Ljubljani dobili ob 6.35. Nazaj potujemo po drugi, dolenjski progi. Ponavadi se vračamo s tistim ob 18.39 iz Velike Loke pod Čatežem. Komur ni do popivanja v Čatežu, lahko ujame vlak ob 16.32. V Ljubljani bomo ob 19.40 oz. 17.42. V Veliki Loki ne prodajajo vozovnic, zato je treba povratno vozovnico kupiti doma. Za skupine nad 6 je popust. Do Čateža je cca. 6 ur lagodne hoje z veliko postanki. Od Čateža do vlaka je slabo uro in pol. Poleg običajne pohodniške opreme (čevlji, marela in flaša za vino) prav pride svetilka za sestop s Čateža v Loko. =========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 06:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 06:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_literarne_večere Message-ID: <001c01c047b1$996524e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Lep pozdrav, v jeseni 2000 začenjamo z literarnimi večeri v knjigarni-kavarni Geonavtik (Kongresni trg 1, Ljubljana, bivša knjigarna Kazina, poleg mastne hamburgernice Rio na Dunajski c.). Prvi literarni večer bo ta torek, 7. 11. 2000, ob 21.00. Predstavila bova slovenskega pesnika in prevajalca mlade generacije, Primoža Reparja, predsednika društva Apokalipsa in glavnega urednika revije Apokalipsa. Poleg tega, da bo Repar bral svoje pesmi, ga bomo zapletli tudi v pogovor o njegovi poeziji, o poeziji nasplošno, o konceptu haikuja in še o čem splošno zanimivem za poslušalce. Poglejte si našo stran z imenom GEOLIT.SI, kjer boste zvedeli še kaj več o dogajanju, lahko postanete člani skupnosti, počvekate z drugimi člani in še kaj: http://communities.msn.com/GEOLITSI Če pa sami tudi pišete, ali pa poznate koga, ki piše in bi želel nastopiti kot predstavljajoči se pesnik/ca, pisatelj/ica, dramatik/inja ali celo pravljičar/ka na najinih literarnih večerih v kavarni Geonavtik, nama pišite na e-naslov: geolit na hotmail.com [...] Pravljičarka in pesnik: MAJA ŽORGA & GAL GJURIN From glavna.koza na email.si Mon Nov 6 09:23:45 2000 From: glavna.koza na email.si (glavna.koza na email.si) Date: Mon, 06 Nov 2000 09:23:45 +0100 Subject: [SlovLit] Zapiski! Message-ID: <973499024.3a066a9104a53@www.email.si> Končno stran, ki bo vrnila nasmeh na obraze študentkam in študentom slovenščine in/ali primerjalne književnosti (upamo pa, da ne bo onesrečila profesorjev :-)). Na Kozjih stezicah FFaksa lahko dobite preizkušene zapiske za večino predmetov, lahko pa pomagate še izboljšati skupno zbirko. Zakaj bi tratili denar za fotokopiranje, raje pojdite na http://kozjestezice.bizland.com! ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 09:56:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 09:56:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaj_za_iskanje_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <00b601c047cf$6eae6860$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: ULTRANET mailing lista Sent: 06. november 2000 8:24 Subject: Tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih > Pozdravljeni ! > > V petek, 10. novembra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje > po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za > cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal > bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev > informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. > > Ker je še nekaj prostih mest, vas prosim, da obvestite vaše kolege in > študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se > lahko prijavijo. Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in > telefon do zasedbe prostih mest. > > Lep pozdrav, > Gorazd Vodeb > -- > Gorazd Vodeb > National & University Library > Reference Dept. tel +386 1 20 01 198 > Turjaska 1, POB 259 fax +386 1 42 55 007 > SI-1000 Ljubljana > Slovenia e-mail gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 06:19:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 06:19:48 +0100 Subject: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <000901c04d31$58060660$5b4602c1@ff.unilj.si> >From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sun Nov 12 23:40:48 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič ======= Spoštovani! Sem učiteljica slovenščine v osnovni šoli. Imam nečaka na Dunaju. Zelo je navezan na Slovenijo -- Prekmurje, od koder je doma njegova mama. Kot otrok je preživljal počitnice pri meni v Prlekiji. Sistematičnega učenja slovenščine ni bil deležen, ujel je pa nekaj prleščine in prekmurščine. Sedaj, kot odrasel človek, bi se rad naučil "prave" slovenščine.Učil bi se sam-delno s pomočjo mame. Katere pripomočke bi mu lahko ponudila za začetno učenje slovenščine -predvsem pogovor in branje? Upam, da mi boste Vi kaj svetovali; zanima me, ali obstajajo kakšni priročniki, kasete, zgoščenke, računalniški programi in kje bi to dobila. PS Stran o učenju slovenščine za OŠ na internetu zelo rada obiščem in sem dobila tudi že mnogo idej za svoje delo. Čestitam vsem, ki se trudite pri tem! Prisrčen pozdrav iz sončne, a vetrovne Prlekije! Tončka Lovrenčec ======= Jaz poznam samo gradiva na http://www.matkurja.com/slo/country/visiting/language-learning.html in še nekaj dodatnega na http://www.ijs.si/lit/learn.html. Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 09:03:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 09:03:37 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <001801c04d48$3c4f7c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 13. november 2000 8:44 Subject: Re: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Spoštovana kolegica, na Filozofski fakulteti deluje Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Včasih pozabljamo na delo kolegov ... Lepe pozdrave Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 13. november 2000 06:17 > Zadeva: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo > > > >From Mira.Gregl na guest.arnes.si > >Sun Nov 12 23:40:48 2000 > >Return-Path: > >Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. > > > >Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz > >Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje > >slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 10:27:08 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 10:27:08 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <003201c04d53$e6ea1a20$5b4602c1@ff.unilj.si> >From meta.lokar na ff.uni-lj.si Mon Nov 13 10:05:02 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si To: slovlit na ijs.si Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Date: Mon, 13 Nov 2000 10:00:03 +0100 Spoštovani, na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Z lepimi pozdravi Meta Lokar ____________________________________ Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Tel.: (0)1 241 13 24 Faks: (0)1 425 70 55 http://www.ff.uni-lj.si/center-slo From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 14:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 14:00:36 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002901c04d71$b9958140$5b4602c1@ff.unilj.si> Meta Lokar (meta.lokar na ff.uni-lj.si) informaciji iz prejšnjega sporočila dodaja še naslednji seznam. Od: Lokar Meta Poslano: 13. november 2000 13:46 Za: slovlit na ijs.si U Č B E N I K I I N P R I R O Č N I K I Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Metka Čuk: Za začetek. Učimo se slovenščino. Ljubljana, 1999; četrta, popravljena in dopolnjena izdaja. Cena: 2.000,00 SIT Andreja Markovič: Učimo se slovenščino II. Ljubljana, 2000; ponatis prve izdaje. Cena: 2.000,00 SIT Mojca Schlamberger Brezar: Učimo se slovenščino III. Ljubljana, 1996; ponatis. Cena: 2.000,00 SIT Trije učbeniki predstavljajo zaokroženo celoto za delo v začetniških in nadaljevalnih skupinah. Zasnovani so na podlagi Standardov znanj slovenščine kot drugega jezika. Primerni so predvsem za pouk z učiteljem/mentorjem. Nataša Pirih: Slovenščina na koncu jezika. Ljubljana, 1999; ponatis prve izdaje. cena: 3.000,00 SIT Učbenik je zasnovan kot delovni zvezek in ne vsebuje slovničnih preglednic. Namenjen je nadaljevalcem na krajših tečajih. Učbenik je namenjen samo učenju z učiteljem/mentorjem. Metka Čuk, Marjanca Mihelič, Gita Vuga: Odkrivajmo slovenščino. Ljubljana 1995; ponatis. cena: 2.500,00 SIT Učbenik je primeren predvsem za tujce, ki slovenskega jezika še ne znajo. Razdeljen je na 10 lekcij, od katerih vsaka zajema svoj tematski sklop (npr. prosti čas, nakupovanje, predstavljanje idr.), poleg tega pa še teoretično razlago slovnice in praktične vaje. Hermina Jug Kranjec: Slovenščina za tujce. Ljubljana 1999; 10. natis. cena: 3.600,00 SIT Učbenik je namenjen pouku slovenščine kot tujega jezika na začetni in prvi nadaljevalni stopnji, primeren pa je tudi za samostojno učenje brez učitelja. Obsega 12 lekcij. Vsaka se začne z besedilom, praviloma v obliki dvogovora, ki obravnava tipične situacije iz vsakdanjega življenja. Hkrati pa zajema slovnično razlago povedne, stavčne in frazne zgradbe besedila ter veliko vaj. Ljubica Črnivec: Slikovno gradivo za slovensko besedo v živo. Ljubljana, 1995; ponatis. cena: 1.200,00 SIT Učbenik je namenjen predvsem pouku v začetniških skupinah. Tematsko je sistematiziran na podlagi dolgoletnih izkušenj dela z začetniki. Slikovno gradivo je uporabno kot osnovno gradivo in kot dopolnilo drugega učnega gradiva. Učbenik je primeren izključno za pouk z učiteljem/mentorjem. Andreja Markovič et. al.: Slovenska beseda v živo. Ljubljana, 1998. cena: 3.800,00 SIT Slovenska beseda v živo je učbenik, namenjen začetni ali nadaljevalnim stopnjam učenja slovenščine kot tujega jezika. Nastal je kot rezultat večletnega timskega dela lektorjev Celoletne šole slovenskega jezika. Učbenik je zasnovan na komunikacijskem pristopu, posamezne lekcije pa spremljajo posebej za to narejene fotografije in stripi. Marja Bešter in Ljubica Črnivec (ur.): Povej naprej. Ljubljana. 1996. cena: 1.500,00 SIT Povej naprej je priročnik metodičnih dejavnosti za pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika. Razdeljen je v tri sklope, glede na stopnjo uporabnikov, s svojimi vajami pa spodbuja komunikativni način učenja. Pri nastajanju učbenika so s svojimi prispevki sodelovali lektorji, ki poučujejo slovenščino kot tuji ali drugi jezik v Sloveniji ali v tujini. Marja Bešter (ur.): Skripta 1. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1997. cena: 1.000,00 SIT Priročnik je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika. Štirje prispevki posegajo v področje didaktike, in sicer Leopoldina Plut Pregelj poudarja pomen poslušanja kot temeljne in najbolj pogoste sporazumevalne dejavnosti, Katja Podbevšek predstavlja sestavine govorne kulture učitelja, Sonja Pečjak prikazuje različne načine preverjanja ravni razumevanja prebranega besedila, v prispevku Bože Krakar Vogel pa so mnogi predlogi, kako drugače obravnavati umetnostno besedilo. Marja Bešter (ur.): Skripta 2. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1998. cena: 1.000,00 SIT V drugi številki priročnika so prispevki Irene Novak Popov o književnosti, Erike Kržišnik o frazeologiji, Marje Bešter o preverjanju razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila, Darije Skubic o dialogu, seveda vse pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika, ter Ine Ferbežar o testiranju jezikovnih zmožnosti. Marja Bešter (ur.): Skripta 3. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1999. cena: 2.000,00 SIT Tretji zbornik Skripta vsebuje devet člankov, namenjenih izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika, predvsem na didaktičnem področju. V tretji številki so prispevki Ade Vidovič Muha: Imenska zveza v slovenščini, Vesne Mildner: Odpravljanje izgovornih napak v maternem in tujem jeziku, Mojce Jesenovec: Pravorečje in pravopis v učbenikih slovenščine za tujce, Mateje Pezdirc: Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot drugega jezika, Chikako Shigemori Bučar: Kako sem se učila slovenščino, Ljubice Černivec: Organizacija dela v razredu in Vesne Požgaj Hadži ter Mirjane Benjak: Nekonvencionalne oblike pouka. Ada Vidovič Muha (ur.): Skripta 4. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 2000. cena: 2.000,00 SIT Četrti zbornik Skripta vsebuje šest prispevkov z okrogle mize o Učbenikih in učnih pripomočkih za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki jo je decembra 1999 pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Erika Kržišnik piše o posredovanju slovničnega znanja v učbenikih slovenščine kot drugega/tujega jezika, Jana Zemljarič Miklavčič o Centrovih učbenikih za slovenščino kot drugi/tuji jezik in njihovi aplikaciji na obstoječo (in predvidljivo) mrežo naslovnikov, Marko Stabej o Centrovi informacijski banki učnih gradiv za slovenščino kot drugi/tuji jezik (CIBUGS), Jasmina Šuler Galos o posebnostih poučevanja slovenščine na univerzah v tujini, Nataša Pirih Svetina o poteh nastajanja učbeniškega gradiva za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, Jasna Honzak Jahić pa o lektorjevem videnju nastajanja učbeniške zasnove. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 14:47:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 14:47:01 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002b01c04e41$635aa6e0$0203f9c2@hladnik> >From Mojca.Vucajnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 16:28:58 2000 Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: ucbenik Date: Sun, 29 Oct 2000 09:18:34 +0100 Spostovana Toncka Lovrencec! Vem, da obstaja ucbenik za ucenje slovenscine, ki ga je izdala Mohorjeva druzba. Mislim, da bi bil bil ustrezen, ker je vsa razlaga slovenscine v nemskem jeziku. Zal popolnega naslova ne vem, mislim pa da je Sprachkurs Slowenisch; obstaja tudi kaseta; gradivo je precej zanimivo, sploh ce gre za nemsko govorecega. Mojca Vucajnk ========= Mojca, hvala za informacijo. Iz Cobissa dodajam še nekaj naslovov, ki utegnejo priti prav. Naslov Mohorjeve iz Celovca, kjer se knjige da naročiti, je http://www.mohorjeva.at/index.html. Lp miran WIESLER, Alois Überlebenskenntnisse in Slowenisch [Zvočni posnetek] : Slowenisch Sprachkurs / Alois Wiesler. - Klagenfurt : Norea, cop. 2000. - 2 CD (90 min, 30 sek) ; 12 cm ISBN 3-85312-017-2 811.163.6(072) COBISS-ID 441812 KRIŠTOF, Emil "Zdravo!" : Koroška vadi pogovor = "Seit wann?" : Kärnten übt sprechen : ein UNIKUM-Sprachkurs in vier Lektionen / [Autoren, avtorji Emil Krištof, Gerhard Pilgram, Helga Rabenstein ; Mitarbeit, sodelovanje Marija Smolić]. - Klagenfurt : Universitätskulturzentrum UNIKUM, [1998]. - [16] str. ; 15 cm Avtorji navedeni v kolofonu 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Pilgram, Gerhard [avtor] 4. Rabenstein, Helga [avtor] 811.163.6'374.82=112.2 COBISS-ID 227796 VRBINC, Miha Pozdravljeni! [Zvočni posnetek] : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 1 zvočna kaseta (ca. 25 min.) Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Na kaseti so besedila lekcij I do IV iz knjige "Pozdravljeni" --> hrbtna str. ovoja. - Audio adaptacija in režija, Audio Adaptierung und Regie Jože Vozny. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael 811.163.6-07(075.3)(086.74) 086.74:811.163.6-07 COBISS-ID 93396 VRBINC, Miha Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc ; [Illustration Walter Grudina]. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 269 str. : ilustr. ; 30 cm Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Podnasl. naveden na ov. - - Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch. - 1 zvočna kaseta ISBN 3-85013-507-1 811.163.6(075.4) 811.163.6(075.4)(086.742) COBISS-ID 39892 (378 +198 ats) SLOWENISCH / [Bearbeiter Anton Schellander und Marija Smolić]. - 6. Aufl. - München : Polyglott-Verlag, 1996. - 48 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Polyglott-Sprachführer ; 131) Kazalo ISBN 3-493-61131-5 1. Schellander, Anton [urednik] 2. Smolić, Marija [urednik] 811.163.6(035) COBISS-ID 219860 WIESLER, Alois Slowenisch [Dva medija], Wort für Wort / Alois Wiesler. - 2. Aufl. - Bielefeld : P. Rump, 1995 144 str. : ilustr. ; 15 cm 1 zvočna kaseta (Kauderwelsch ; Bd 69) ISBN 3-89416-259-7 (broš.) 808.63-07 COBISS-ID 40863233 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 15:54:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 15:54:35 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <002a01c04e4a$cef234a0$3b03f9c2@hladnik> Na strani http://www.gov.si/mk/slo/kajsedogaja/novice/nacion~1.htm lahko preberemo predlog slovenskega kulturnega programa, ki ga je nastal v času ministra Rudija Šeliga. Javna razprava o njem bo v Cankarjevem domu, Štihova dvorana, 27. novembra 2000 ob 17. uri. Svojo morebitno udeležbo sporočite na naslov organizatorja, revije Maska maska na mail.ljudmila.org. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 15 21:39:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Nov 2000 21:39:32 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <003301c04f44$29491640$7603f9c2@hladnik> >From: Vladimir Osolnik >To: Miran Hladnik >Sent: 14. november 2000 20:44 >Subject: Re: [SlovLit] NKP >> Dragi Miran, >> hvala za obvestilo o NKP. >> Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na >> srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor >> še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se >> želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright >> foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s >> Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi >> smotrno. >> V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se >> rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. >> Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so >> vsi drugi zasužnjeni. >> Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), >> kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. >> O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega >> sistema organizacije. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 08:29:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Sat, 18 Nov 2000 08:29:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=5BSlovlit=5D:_NKP_in_slovenščina_na_daljavo Message-ID: <002e01c05131$6f528420$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: Miran Hladnik Sent: 14. november 2000 20:44 Subject: Re: [SlovLit] NKP Dragi Miran, hvala za obvestilo o NKP. Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi smotrno. V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so vsi drugi zasužnjeni. Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega sistema organizacije. V. Osolnik ========= ----- Original Message ----- From: MGH To: Miran Hladnik Sent: 17. november 2000 19:27 Subject: Učenje na daljavo Spoštova gospa Mira! Prejela sem veliko uporabnih naslovov. Prisrčna hvala Vam in vsem Vašim sodelavkam in sodelavcem. Res sem vesela, da ste mi vsi tako izčrpno in hitro pomagali! Lep pozdrav Tončka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 21 13:01:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Nov 2000 13:01:12 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, ki jo posilja Zoltan Jan Message-ID: <009c01c053b2$c3182f00$1603f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 14. 11. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 22 Za mrzle deževne dne bi bila možna teza, da vesoljna slovenska slavistika nima kaj drugega početi kot brati nove strokovne publikacije, zato smo pohiteli s pošiljanjem še toplega izbora novih pogruntavščin, da ne bi kdo bogu po nemarnem kradel časa, kot se je reklo včasih, ko še ni bilo seminarskih nalog in referatov, seminarjev, napredovanj vseh mogočih oblik ... 2. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 21: Ko se nam je častna članica SD, prof. Mira Medved, zahvalila za čestitke ob njenem življenjskem jubileju, nam je prijazno poslala notni zapis uglasbitve besedila slavistične himne, o kateri je v 11. številki Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, dodala pa je tudi kopijo brucovske diplome. Besedilo himne smo objavili v 12. številki Kronike (upajmo, da se bodo letošnji bruci poleg novih besedil naučili na pamet tudi to). Podatke o brucovski diplomi objavljamo v Mali šoli ustvarjalnega pisanja, izvirnike pa ohranjamo v društvenem arhivu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 21, ki smo jo skušali poslati temle kolegicam: Mateja Bensa, Magda Pevc in Miriam Svete. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 10. 10. 2000 Tisk 21. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 73.702 SIT. 11. 10. 2000 Na strokovnem srečanju je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podelila svoja najvišja priznanja za razvoj knjižničarstva, Čopove diplome. Prejela jo je tudi naša članica, vodja Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prof. Alenka Logar Pleško. Iskrene čestitke! 13. 10. 2000 Katedra za odrski govor in umetniško besedo na AGRFT je izdala zbornik predavanj z aprilskega kolokvija o umetniškem govoru. Sedemnajst udeležencev (igralci, dramaturgi, režiserji, teoretiki, fonetiki, pedagogi, gledališki lektorji) je razkrilo težave ter predlagalo možnosti znanstvenih raziskav te vrste govora. Zbornik zaključuje anketa o odnosu igralcev do lektorjev. Publikacija je brezplačno na razpolago v knjižnici AGRFT (Nazorjeva 3, Ljubljana), sporoča naša članica, mag. Katja Podbevšek. 14. 10. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 14. 10. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nadomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. 14. 10. 2000 Od oktobra so na spletnem naslovu: www.solski-razgledi.com dosegljivi tudi Šolski razgledi. 15. 10. 2000 Založba Zavoda RS za šolstvo je izdala novo delo mag. Milene Blažič Modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ker avtorico, članico SD, poznamo kot strokovnjakinjo za pouk ustvarjalnega pisanja in branja, ki vodi tudi številne seminarje in delavnice za učitelje, se obeta zanimivo delo. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 01 30 05 113, faks 01 30 05 199, e-pošta: maja.hribar na guest.arnes.si. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so do 30. septembra 2000 diplomirale: Mateja Bensa, Katja Bogovič, Sabine Bračko, Zdenka Brumen, Andreja Ferko, Nives Grčar, Tanja Horvat, Judita Klamar, Zlata Kastelic, Ana Klemenčič, Nataša Knez, Natalija Kopčič, Darja Krajnc, Darja Ledinek, Danica Lorber, Andreja Malek, Irena Matko, Boža Ojsteršek, Tadej Ornik, Nadja Popović, Darinka Rojko, Andreja Rozman, Barbara Škorc, Tanja Tomšič, Bernardka Zalokar in Marija Zmagaj. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja na dekanatih do zamud, tako da se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 16. 10. 2000 Vljudno diskretno je prispela novica, da je po izteku mandata dr. Irene Novak Popov prevzel vodstvo Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vladimir Osolnik. Mnogo uspehov! 17. 10. 2000 Slovanska knjižnica se je z Gosposke zatekla v Einspielerjevo ulico 1 za Bežigradom. Čeprav Slavističnega društva Slovenije, ki ima vidno mesto v njenem življenju, ni nihče obvestil o otvoritvi novih prostorov, upamo, da se tudi sedanje generacije počutijo v njenem objemu tako lepo, kot smo se mi, ko smo trepetali pred ravnateljem dr. Francetom Dobrovoljcem, pa smo vseeno vedno imeli toplo čitalnico in vse, kar smo potrebovali, na enem mestu. V Ljubljani, glasilu Mestne občine Ljubljana (oktober 2000, št. 4., str. 30), je izšel zanimiv članek o ureditvi novih prostorov. 17. 10. 2000 Članici Slavističnega društva Slovenije in novoizvoljeni poslanki, mag. Majdi Potrata, želimo kar največ uspehov pri izpolnjevanju njenih novih dolžnosti, ki jim bo gotovo enako dobro kos kot vsem dosedanjim. Sicer pa v odgovoru na čestitko pravi, da z odhodom v poslanske klopi ne zapušča vrst bojevnikov za "slovenšč?no celo" in da bo skupaj s kolegi/cami, ki jih je v parlamentu iz šolske sfere največ doslej, storila bistveno več kot v prejšnji vlogi. S šolo, ki se ji je posvečala tri polna desetletja, ne misli pretrgati niti strokovnih niti osebnih stikov. 17. 10. 2000 Rektor Univerze v Ljubljani je slovesno promoviral tudi dve naši kolegici. Jožica Čeh je doktorirala s tezo Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi, Jožica Narat pa s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja. Obema iskrene čestitke! 17. 10. 2000 Ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij je dr. Primož Jakopin imel preizkusno predavanje z naslovom Gradnja in uporaba besedilnih zbirk. Glede na obseg inštrukcij, ki jih je slavistični srenji delil že doslej, ne dvomimo, da je svoje pedagoške sposobnosti odlično na ogled postavil. Ko mu iskreno čestitamo, izkoriščamo priložnost in ga javno vabimo v naše društvo. 18. 10. 2000 Ker smo izdajatelju Revije o knjigi poslali nekaj naslovov kolegov, ki bi jih utegnila zanimati obujena revija (vsi so prej pristali, da dobijo neobvezujoč ogledni izvod), smo sodelovali v žrebanju in bili izžrebani. Za nagrado smo danes prejeli knjigo prof. Andrijana Laha (ne Adrijana!) Vse strani sveta, v kateri obravnava slovensko potopisje od Knobleharja do današnjih dni. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 19. 10. 2000 Založbi Rokus smo oddali rokopis četrtega zvezka obnovljene Slavistične knjižnice, v kateri bodo letos izšla tri dela (Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, Zoltan Jan: Poznavanje slovenske literature v Italiji in Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih). Kolegica Alenka Gložančev je te dni pregledala tudi ozalide svoje knjige. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA * * * Častna članica SD, prof. Mira Medved je našla besedilo slavistične himne, o kateri je v 11. št. Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, pozneje pa nam ga je poslal avtor, sedaj že pokojni častni član SD, prof. Jože Dular, in smo ga objavili v 11. številki. Tokrat objavljamo besedilo brucovske diplome, ki so jo prejeli bruci leta 1938. Risbo, v kateri bi lahko prepoznali odsev legende o Ateni, ki je Zevsu skočila iz glave (prva stran diplome prikazuje, kako iz brucovskega odela skoči zrel študent), je napravil Maks Jeza, ki je padel v partizanih na Gorenjskem. Komisijo so sestavljali Boris Misja, zeleni car, Jože Dular, prvi prisklednik, in Ivan Rob, drugi prisklednik, ki so ga kot partizana ustrelili Italijani. * * * My, Seleni zar sa urejdno ?posnamo, de to ?merdejzno bruzu?ko unó Miro Womer u na?ho krokar?ko dru?hno gori usamemo ino de od ?ih mall ta negraushni bruzu?h neima vezh ?uje selene farbe naprej perns?hati ino ?e more s vinam ino ojgjam ker?titi. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 20. 10 2000 Lansko akademsko leto se je dokončno zaključilo, saj je izšla tudi zadnja lanska številka Jezika in slovstva, v kateri so poleg utemeljitve predlogov za razglasitev častnih članov in za podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije objavljeni tudi tile članki: Horst Dippong piše o tehniki oziralne zveze in oziralnih zaimkih, Bojana Stojanović- Pantović obravnava proučevanje srbskega ekspresionizma, Aleksander Bjelčevič protestantski silabizem, Mojca Hočevar analizira angleška zemljepisna imena v slovenskem prevodu vodnika po Londonu, metodične izkušnje pri pripravah literarnih večerov na srednjih šolah podaja Melita Furlan, Mateja Pezdirc Bartol pa poroča o raziskavi bralnih navad Slovencev. Še posebej smo veseli prijaznega članka Toneta Smoleja ob jubileju Evalda Korena. Po glasovih iz zakulisja se zdi, da je naslednja številka že v tiskarni. Člani Slavističnega društva imajo pri naročnini 30-odstotni popust. Naročila prejema uredništvo revije, ki ima sedež na Aškerčevi 2 v Ljubljani. 23. 10. 2000 Ob vstopu tolminskega projekta za ureditev rojstne hiše Cirila Kosmača v program evropske skupnosti Genius Loci je predstavil pomen pisateljeve dediščine častni član SD, prof. Janez Dolenc. 25. 10. 2000 Na ljubljanski slavistiki sta Ivan Pospišil in Miloš Zelenko iz Češke predavala o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. 25. 10. 2000 Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je od spontanih začetkov doživljalo vzpone in padce, vendar se zadnja leta ponovno razvija in širi, s tem pa so povezane nujne vsebinske in organizacijske izboljšave. Z letošnjo temo Odločitev za jezik želimo ob evropskem letu jezikov poudariti pomen jezika v današnjem medkulturno in komunikacijsko vse bolj prepletenem svetu ter njegovo pomembno vlogo na vseh področjih posameznikovega in narodovega življenja. Naslov tekmovanja omogoča razmišljanje: -- o pomenu jezikovne samobitnosti pa tudi jezikovne raznovrstnosti, -- o potrebi spoznavanja različnih socialnih in funkcijskih zvrsti materinščine za posameznikov in narodov razvoj, -- o nujnosti kulturnega sobivanja materinščine v družbi s sosedskimi in svetovnimi jeziki. Novosti v zadnjih letih. Od šolskega leta 1997/98 se vključujejo v tekmovanje tudi dijaki srednjih poklicnih šol. Poskrbeli smo za dodatno seminarsko izobraževanje. Seminar za mentorje Cankarjevega tekmovanja v Novi Gorici, ki ga organizira Slavistično društvo Slovenije; tematska predavanja nadgrajuje z delom v delavnicah. V šolskem letu 1999/2000 smo prvič izvedli seminar za ocenjevalce spisov v višjih razredih osnovne šole in poskušali dodelati merila vrednotenja in ocenjevanja za prvo stopnjo. Revija Slovenščina v šoli pred tekmovanjem objavlja strokovne prispevke, ki dodatno pojasnjujejo vsakoletno razpisano tematiko. Vsakoletni posvet mentorjev na Vrhniki razkriva mnenje slovenistov o tekmovanju; organizatorji upoštevamo uresničljive pripombe. V lanskem šolskem letu smo uvedli menjavo esejev za 2., 3. in 4. stopnjo med posameznimi slavističnimi društvi in tako skušali zagotoviti večjo objektivnost. To poskušamo doseči tudi z dvakratnim ocenjevanjem esejev in oblikovanjem ocenjevalnih obrazcev ter natančnejšimi navodili za vrednotenje pisnih izdelkov. Poskrbeli smo tudi za sorazmerno hitro in natančno obveščanje o tekmo-vanju, na spletni strani Zavoda RS za šolstvo pa razen razpisa, pravilnika in rezultatov objavljamo tudi dodatno študijsko gradivo za posamezne stopnje. Sorazmerno hitro je pripravljen Zbornik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da je aktualen. V njem so predstavljene tudi naloge vseh stopenj in prinaša izbrane odlomke iz ustvarjalnosti tekmovalcev, vendar ne zbuja pričakovanega zanimanja, čeprav je primerno študijsko gradivo za učitelje in učence. Za najboljše tekmovalce ("diamantnike") in njihove mentorje Zavod RS za šolstvo organizira dvodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Na okrogli mizi na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru 6. oktobra 2000 sem kot koordinator tekmo-vanja opozoril na težave, ki se pojavljajo pri organizaciji in izvedbi. Številni razpravljalci so navajali svoje izkušnje in predlagali konkretne predloge, da bi tekmovanje postalo še kakovostnejše. Določeni problemi so težko rešljivi. Zavedamo se finančne neustreznosti v zvezi z (ne)nagrajevanjem mentorjev, vendar smo vezani na skromna sredstva. Sestavljalci nalog bodo poskrbeli za dostopnost razpisane literature in natančne točkovnike. Predlagano je bilo, naj se skrajša čas med šolskim in vseslovenskim tekmovanjem, vendar je to zaradi številnih tekmovanj iz znanja težko upoštevati, saj bi morali spreminjati ustaljeno koledarsko razporeditev. Tekmovanje se ne more širiti, saj je na meji obvladljivosti. Morebitne spremembe so zaenkrat mogoče znotraj ustaljenega sistema. Na predlog številnih mentoric, ki učijo v nematuritetnih programih oz. štiriletnih strokovnih šolah in so opozorile na različne razmere, ki vplivajo na uspeh tekmovalcev (manjše število ur slovenščine v teh programih štiriletnih srednjih šol), bodo organizatorji razmislili o čimprejšnji razdelitvi tretje in četrte stopnje na gimnazijske in negimnazijske programe; merilo naj bi bilo število ur slovenščine v štirih letih. S tem se povezuje sprememba Pravilnika, saj bo potrebno za vse stopnje uvesti premični prag, rezultati pa bodo morali biti objavljeni istočasno. Pravilnik lahko spremenita organizatorja (upravni odbor Slavističnega društva Slovenije in organi Zavoda RS za šolstvo). Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije bo na redni decembrski seji obravnaval predlagane spremembe. Udeleženci okrogle mize so potrdili upravičenost in smiselnost našega tekmovanja in z dobronamernimi predlogi konstruktivno prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju, poroča koordinator tekmovanja in vodja okrogle mize Vlado Pirc. 25. 10. 2000 V reviji Glas bralnega društva Slovenije se člani lahko poučijo, kako potekajo priprave na posvet o različnih strategijah branja, ki bo 4. in 5. aprila prihodnje leto. Sedež Bralnega društva je v NUK-u. 26. 10. 2000 V sklopu priredivev ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana je častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, v Goriškem muzeju predavala o rokopisnem gradivu v slovenščini od 16. do 19. stoletja. Prim. Marjan Drobež: Pričevanja o slovenskem jeziku v Gorici, Novi glas 2. 11. 2000, št. 40, str. 6. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik 1. člen Ustanovi se Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik (v nadaljevanju: urad) in organizira kot vladna služba z delovnim področjem, določenim s tem sklepom z namenom, da povezuje nosilce političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje ter pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore, ki se nanašajo na jezikovna vprašanja. 2. člen Urad opravlja predvsem naslednje naloge: - sodeluje z znanstvenimi, izobraževalnimi ter drugimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji; - sodeluje s pristojnimi ministrstvi pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika; - spremlja uresničevanje zakonskih določb, ki se nanašajo na slovenski jezik in o tem vsaj dvakrat letno poroča vladi; - opozarja pristojne organe na neuresničevanje zakonskih določil, ki se nanašajo na slovenski jezik in predlaga ukrepe za izboljšanje stanja; - skrbi za vključevanje jezikovne politike v nacionalne programe; - spremlja uresničevanje nacionalnih programov v delih, kjer se nanašajo na slovenski jezik; - (so)financira programe in projekte, ki so namenjeni uveljavljanju, promociji in razvoju slovenskega jezika, - daje fizičnim in pravnim osebam pojasnila o slovenski knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih, o možnostih jezikovnega izpopolnjevanja odraslih ter o jezikovnih pravicah državljanov Republike Slovenije in tujcev na območju Slovenije; - obravnava pripombe in pritožbe pravnih oseb in državljanov v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika; - izdaja lepake, zgibanke in drugo propagandno gradivo o slovenščini; - obvešča javnost o usmeritvah in odprtih vprašanjih jezikovne politike; - sodeluje s sebi podobnimi organizacijami iz drugih držav; - opravlja druge strokovne naloge, za katere ga pooblasti vlada. 3. člen Urad vodi direktor. Direktorja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Direktor je za delo urada odgovoren Vladi Republike Slovenije oziroma njenemu generalnemu sekretarju. 4. člen Urad ima svet, ki je njegovo posvetovalno telo. Svet je sestavljen iz članov, ki jih imenuje direktor urada izmed predlogov, ki jih dobi od fakultet s področja dela urada, vsake od univerz in raziskovalnih inštitutov za slovenski jezik. 5. člen Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu izda na predlog direktorja urada generalni sekretar Vlade Republike Slovenije v tridesetih dneh po uveljavitvi tega sklepa. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. * * * (Uradni list RS, št. 97-4110/2000. Objavljeno 20. 10. 2000, velja od 21. 10. 2000. Objavljamo izvirno in torej nelektorirano besedilo, zato nismo dodali manjkajoče vejice in izboljšali še česa) 25. 10. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije (št. 92, str. 3--16) je v nakladi nekaj tisoč izvodov izšel Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet na predlog dr. Zoltana Jana, ki je pooblaščen, da predstavlja predlagatelja. 25. 10. 2000 Na inštitutu za slavistiko dunajske univerze so odkrili bronasti relief Franceta Prešerna, nekdanjega dunajskega študenta prava. Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je govoril o Prešernovih sedmih letih študija na Dunaju med letoma 1821 in 1828, svoje nemške prevode Prešernovih pesmi je bral Klaus Detlef Olof, Ervin Koestler pa je prikazal slovensko književno dogajanje po pesnikovi smrti. Vili Vuk v Večeru (25. 10. 2000) med drugim komentira: Namesto da bi bilo domače kulturno občinstvo že po malem utrujeno od Prešerna [?], je zdaj Prešernovo leto v fazi mrzlice: mrzlično denacionalizirajo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in hišo njegove smrti v Kranju, spomeniške službe iščejo rešitve, da bi zavarovale stavbno izvirnost na obeh objektih, Prešernov gaj išče izvajalce za prenovo, Prešernov muzej čaka zidarje... Ni dvoma, da se je velika pričakovanost ob Prešernovem letu dodobra sesula. "Ruševina" je še bolj boleča, če ne pozabimo še na dvoje let, ki bi ju letošnji koledar lahko vpisal v svoj čas: 2000 je tudi Slomškovo leto in je prav tako Trubarjevo leto zaradi Katekizma in Abecedarija, Slovencem danih leta 1550. 26. 10. 2000 Na Oddelku za primerjalno književnost v Ljubljani je Slovensko društvo za primerjalno književnost gostilo Anne Ubersfeld, ki je predavala o metodah analize gledaliških besedil. Dan kasneje pa je v Slovenskem gledališkem muzeju spregovorila o tendencah v francoskem gledališču. Upamo, da so ne glede na usodo zakona o slovenščini poskrbeli za kako slovensko besedo. Zagnano pripravljajo tudi novembrski predavanji. Dr. Boris A. Novak bo govoril o simbolizmu v liriki, dr. Andrej Blatnik pa bo govoril o kratki zgodbi. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Kolegica Alenka Šalej iz Velenja bo najverjetneje pripravila tečaj alternativnega učenja uradnega jezika RS za 30 odstotkov prebivalstva, ki jim slovenščina ni materni jezik in se tako prizadevno trudijo s tem jezikom, da na vrata svoje "radionice" napišejo PRIDEM NENADOMA! 26. 10. 2000 V okviru 35. Borštnikovega srečanja se je včeraj popoldan na Malem odru SNG Maribor pričel simpozij Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Simpozij je bil zamišljen kot poseben dogodek, ki naj obeleži jubilej, 35-letnico Borštnikovega srečanja, hkrati pa sovpada z milenaričnimi in findesieclovskimi "obračuni" na vseh področjih. Prispevki udeležencev simpozija so že izšli v posebnem zborniku. Kermaunerjevemu prispevku sledijo: Primož Jesenko (Vzgibi komičnosti v predstavah Vita Tauferja -- fragmenti iz študije o Tauferjevi režiserski poetiki), Saša Helbel (Življenjska in umetniška pot Dušana Jovanoviča), Mojca Kreft (Zakaj razmišljam o slovenski dramatiki in o gledališču ali nedokončana zgodba o Antigoni), Nenad Prokič (Slovenski konkvistadorji, seznam slovenskih udeležb na BITEF-u), Vinko Möderndorfer (Gledališče in slovenska dramatika v II. polovici 20. stoletja), Denis Poniž (Popisovanje slovenske dramatike in njene usode v letu gospodovem 2000), Heinz Klunker (Tuj pogled na slovensko gledališče), Draga Ahačič (Neposrednost igre in pomenska polnost govornega izraza kot idejnoestetska zamisel Gledališča ad hoc) in Dušan Moravec (Novi repertoarni tokovi v prvem desetletju Mestnega gledališča ljubljanskega). Simpozij, ki ga moderira Ivo Svetina, je ubral drugačen vrstni red. Uvodni je bil prispevek Heinza Klunkerja, sledili so Tomaž Toporišič, Denis Poniž in Mojca Kreft. Prvi simpozijski dan -- udeležil se ga je tudi minister za kulturo Rudi Šeligo -- se je zavlekel v večer, večina dela pa je ostala za današnji drugi del pogovora. Iz članka Petre Vidali (Večer, 26. 10. 2000). 27. 10. 2000 Ob 120. obletnici rojstva Univerze v Mariboru poteka danes in jutri v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju in nekdanjem predsedniku SD, Francetu Kidriču, ki ga je organiziral predstojnik mariborske slavistike, dr. Jože Lipnik. Nastopili so France Bernik, Jože Lipnik, Miran Hladnik, Anton Ožinger, Feliks Bister, Eva Marija Hüttl-Hubert, Jera Vodušek-Starič, Katja Sturm-Schnabl, Darko Dolinar, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Alojz Jembrih in Simona Pulko. Med udeleženci simpozija je bila tudi vnukinja Franceta Kidriča in hči Borisa Kidriča Marjetka. Rojstna hiša na Knežcu nedaleč od Rogaške Slatine, kjer je ustvarjal svoja znanstvena dela, je bila pred leti preurejena v muzej (tudi o Borisu Kidriču in NOB na Kozjanskem) in je zdaj že precej let zaprta. Številni članki v dnevnem časopisju. LJUDSKO IZROČILO * * * Skorajda vsi pomembni možje v zgodovini slovenskega naroda so bili tudi strastni gobarji. In tak je bil tudi prof. dr. France Bezlaj. Ko je bil že akademik, je vsako gobarsko sezono okupiral počitniško vilo SAZU na Bledu in vneto gobaril. Ko so akademiki občudovali njegove trofeje, je na vprašanje, kje je našel tako čudovite gobe, odgovarjal: "Ah, tam daleč za Jelovico. Ko pridete do planinske koče, hodite še kakšne tri četrt ure po malo slabo uhojeni stezi in najdete čudovite borovnice." "Že, že, toda jurčki?" "Ja, oprostite, potem pa je treba še naprej in za tretjim ovinkom na jasi levo rastejo dišeče maline." Po tretjem ali četrtem dodatnem pojasnilu, med katero je vpletel tudi kakšno etimologijo, so se nadležni radovedneži navadno le spomnili, da gobar nikoli ne izda svojega gobišča, če hoče tam še kdaj nabrati gobe. Profesorjeva soproga je vsako vrsto gob pripravila po posebnem receptu in vedno poudarjala, da ima vsaka goba svojo jed. * * * 28. 10. 2000 Na Premu so se dostojno oddolžili spominu na rojaka, pesnika, prevajalca, esejista in kritika Bogomila Faturja, ki je bil rojen 28. oktobra 1914, umrl pa v Ljubljani pred desetimi leti. Na rojstni hiši na Premu je pesnikova hči Lea Fatur odkrila spominsko ploščo. Slavnostni govornik, pesnik in akademik Ciril Zlobec je na literarnem večeru v daljšem in imenitnem nagovoru spregovoril o Faturjevem pesniškem in drugem literarnem delu. Prevedel je več kot sto del iz francoskega, nemškega, italijanskega, srbohrvaškega in češkega jezika. Ko mu je bilo komaj 19 let, ga je Josip Vidmar leta 1933 uvrstil v antologijo Slovenska sodobna lirika, vendar je na svojo prvo pesniško zbirko moral čakati vse do leta 1947, potem pa je po več kot 25 letih izdal v kratkem času kar tri zbirke in veliko pesmi v Sodobnosti, ki jo je tedaj urejal Ciril Zlobec. Faturjeva družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano, ko je bilo Bogomilu šele devet let, vendar so mu rodni Brkini vtisnili svojevrsten pečat. Knjižnica Makse Samsa iz Ilirske Bistrice je leta 1986 izdala bibliografijo Faturjevega pesniškega, prevajalskega in esejističnega opusa. Prim. Primorske novice 30. 10. 2000, št. 87, str. 48. 2. 11. 2000 Zgrinjajo se seminarske naloge kolegic in kolegov, ki so se udeležili slovenskega slavističnega kongresa v Kopru. Še vedno se najde kdo, ki ni prebral navodil za izdelavo naloge in ne priloži podatkov, ki so potrebni, da se izda potrdilo za napredovanje v strokovne nazive, večina pa čuti potrebo, da pohvali osrednji slavistični dogodek letošnjega leta. Dve kolegici sta poslali tudi dva šaljiva utrinka, mnogi izdelki bi zaslužili objavo ? 2. 11. 2000 Letos večina referentov na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru spoštuje rok za oddajo rokopisov, tako da bo Zbornik lahko kmalu izšel. Kolegica Maja Đukanović iz Beograda se opravičuje za zamudo, ki jo je zakrivila elektrika in z njo povezana elektronika: "Vem, da zveni neverjetno, toda zamujam zaradi elektrike. Nimamo je tudi po 10 ur na dan, potem pa zmanjka časa za vse opravke, ker gre nekako vse na elektriko." 2. 11. 2000 Ob okrogli mizi se je sestal izvršilni odbor SD z novim in starim predsednikom med damama in vneto pretresal, kako si predati dediščino in nadaljevati delo. Vsak čas se bodo poleg že objavljenih pričeli pojavljati še novi razpisi za dejavnost v letu 2001, tako da je treba že zdaj oblikovati program za prihodnji slavistični kongres, izbrati kraj, vsebino, predavatelje itd. Kroniko je treba nadaljevati, pa naj stane, kar hoče. Stari predsednik je obljubil, da bo še nekaj časa skušal iste stvari povedati z drugimi besedami, vendar prav dosti več kot napovedati izid knjige na 160 načinov tudi on ne zna. Bilo je sicer malce negotovosti pred vso grmado prihajajočih obveznosti, toda tudi množica novih zamisli, tako da so vsi pozabili na družinske obveznosti tistega popoldneva (otroci niso mogli k telovadbi, Mme Jan je vlažna prezebala v avtu, neka mamica in očka sta zaman čakala sinčka, neka skripta so ležala neodprta ...). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES ALI DUHOVNA SORODNOST STAREGA IN NOVEGA PREDSEDNIKA SD * * * Na neko vabilo, da se oba predsednika udeležita sestanka, ki naj bi se zaokrožil s kulinariko, je stari predsednik SD potrdil udeležbo lakonično in lapidarno: "Doslej nisem zamudil še nobene hrane." Novi predsednik je bil bolj izčrpen v svoji potrditvi: "Na Miklošičevo prinašam velik, prazen in žejen trebuh -- še nikoli me ni razočaral, do sedaj je našel vse gostilne." * * * Čas, ki ga pred obedom navadno zapolnimo z neobvezujočim kramljanjem, sta predsednika namenila izmenjavi gobarskih izkušenj. Oba uživata ob uživanju jurčkov (pa tudi drugih gob se ne branita). Novi predsednik SD jih uspešno nabira in najde vse, kar raste od Maribora do Goriškega. Stari pa še nobenega gobana ni našel sam, tudi tedaj ne, ko so drugi hodili mimo njega z zvrhanimi košarami. * * * 3. 11. 2000 Dnevno časopisje povzema predlog zakona o slovenščini kot uradnem jeziku RS, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet RS na predlog drž. svetnika, dr. Zoltana Jana. Prim. Z zakonom predpisana slovenščina: Predlog svetnika Zoltana Jana, Primorski dnevnik 2. 11. 2000, št. 254, str. 5; Slovenščina "uzakonjena", Primorske novice 3. 11. 2000, št. 88, str. 2; več člankov in komentarjev je objavljenih tudi v Škratu, št. 7--8. 4. 11. 2000 Naše ladje v tujini. Ker Komisija za slovenščino na tujih univerzah konec letošnjega poletja ni organizirala poslovilnega kosila, preden so lastovice/lektorji odleteli v mrzle kraje, smo toliko bolj veseli, da se je prof. Andrej Šurla oglasil iz Sosnovca, pomembnega torišča slovenistike v Poljski, ki ima občasno več študentov slovenščine kot oba slavistična oddelka v Sloveniji skupaj. Sporoča, da jih bo 12. novembra obiskal Tomaž Šalamun. Z letošnjo nagrajenko SD, dr. Agnieszko Będkowsko-Kopczyk, ki je tudi predsednica Društva poljsko- slovenskega prijateljstva, pripravljata tradicionalni večer, na katerem se zbere in zabava večina katoviških študentov slavistike, ki jih je treba naučiti peti slovenske ljudske pesmi. Pri učenju slovenščine je kot uspešno metodično sredstvo uporaben tudi nogomet ter slovenski upi in obupi na prvenstvu. Mladega kolega bomo pogrešali pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje in pri oštevanju uredništev športnih časopisov zaradi jezikovnih malomarnosti, vendar želimo njemu in še ostalim petdesetim lektorjem slovenščine na univerzah v tujini uspešno akademsko leto. 4. 11. 2000 Uvodnik v novo številko revije Literatura (št. 111/112, september--oktober 2000) sta prispevala Aleš Debeljak in Andrew Wachtel, predstojnik katedre za slovanske jezike in književnost na Northwestern University v Chicagu. Naslovila sta ga Kako pisatelj ostane pomemben po koncu komunizma, gre pa za "provizorično skico" projekta, ki ga avtorja skupaj pripravljata. Andrew Wachtel je tudi intervjuvanec revije, spraševala ga je Tanja Lesničar Pučko. Poezijo objavljata Marjan Strojan (Fantazijska pokrajina) in Lucija Stupica (Pesmi). Proza: Evald Flisar: Tri zgodbe s poti, Andrej Blatnik: Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, Nina Kokelj: odlomek iz romana Sviloprejka in Hodnik. Ameriški filozof Richard Rorty je predstavljen z dvema esejema, Pragmatizem brez metode ter Naključnost sebstva. V Refleksiji Barbara Pogačnik razmišlja o Odtisih Nika Grafenauerja, Nataša Velikonja pa o Djuni Barnes. Druge celine predstavlja pravkar pri Alephu knjižno izšli Jacek Podsiadlo, zadnja izmena je Američan Andre Dubus. V Kritiki so pod drobnogledom Peter Semolič s Krogi na vodi, Uroš Zupan s Pesem ostaja ista: življenje v glasbi, Brina Svit s Smrtjo slovenske primadone, Uta Ranke Heinemann z Ne in amen: napotilo za verski dvom ter Thomas Pynchon z Mavrico težnosti. Prim. Večer 4. 11. 2000. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE * * * Umetnost je državi nevarna. Država je umetnosti nevarna. * * * Zemlja izraža svojo lepoto v rožah, človek v umetnosti. * * * Misli Srečka Kosovela v izboru Jolke Milič Naročila in pojasnila o dvojezičnem izboru Kosovelove poezije Ves svet je kakor - Tutto il mondo e come: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). 8. 11. 2000 Zdi se, da bo letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru dosegel enega temeljnih ciljev in spodbudil večje strokovno zanimanje za avtorsko narečno leposlovje. V današnjih Delovih Književnih listih (št. 259, str. 28) so predstavili svoje poglede letošnji referenti Jože Pogačnik, Marija Stanonik, Marija Pirjevec Paternu, Miha Obit, pa tudi Marko Terseglav in Marjan Tomšič. 8. 11. 2000 Slovenski PEN klub je ob 15. obletnici smrti Mire Mihelič pripravil simpozij, NUK pa razstavo o njenem delu Ure mojih dni. Med svojim predsedovanjem je uredila, da je 37 slovenskih pisateljev dobilo stanovanja. 9. 11. 2000 Zaključila se je epopeja tajnice SD, ki je po pol leta različnih opravkov in kilogramih papirjev dosegla, da je Slavističnemu društvu Slovenije priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. S tem smo tudi uradno upravičeni do javnih sredstev (če si jih bomo znali izboriti in izmoledovati). 10. 11. 2000 Tone Pavček je nekoč izjavil: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo." In tako je Založba Rokus v portoroških hotelih Morje pripravila dvodnevni simpozij (Skrivni) dnevnik ustvarjalnega branja ali kako povečati priljubljenost branja v osnovni šoli, katerega sporočilo je dr. Igor Saksida zaokrožil z besedami: "Noben otrok naj ne bi bral za kazen." Seminar je pokazal možnosti za uporabo učbeniških kompletov Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja ter Skrivne bralne zaklade za vse razrede osnovne šole. Založba je poskrbela tudi, da so vse obravnavane knjige na razpolago pri njihovi prodajni službi, in se dogo-vorila tudi za ponatise. Ker se je prijavilo več kot 300 kolegic in nekaj kolegov za povrh, kaže, da ga bodo še ponovili. V katalogu Založbe Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, najdemo skorajda pol Slavističnega društva Slovenije. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 259, str. 29 (Književni listi); Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2 itd. 10. 11. 2000 Na radiu Ars je članica SD Alenka Kraigher Gregorc gostila častnega člana SD, akad. dr. Jožeta Toporišiča. 10. 11. 2000 Grmada dela z zaključevanjem priprav na seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki bo v prihodnjih tednih dvakrat izveden v Novi Gorici, udeležilo pa se ga bo nad 150 kolegov in kolegic. 10. 11. 2000 NUK je pripravila krajši brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo, sporoča Gorazd Vodeb. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) Med ustvarjanjem svoje naloge o mestu narečja pri pouku slovenščine je kolegica Lilijana Fijavž iz Križevcev svojo pedagoško prakso razširila tudi na lastni naraščaj in skušala petletnemu prleškemu sineku razširiti življenjske razsežnosti s polglasnikom. Ko mu je nekega večera namenjala premalo pozornosti, se je pohvalil: "Mama, jaz pa vem, kako se pravilno po slovensko reče pé:s!" "No, kako?" "P?s." Ker je bila mami navdušena nad čistim polglasnikom, nadobudnež nadaljuje: "Mama, jaz vem tudi, kako se reče samici od psa." "Res?" "Ja, reče se küsa," in seveda v narečnem izrazu za psico uporabi pristni prleški dolgi u s preglasom. 11. 11. 2000 Skorajda 15.000 zadovoljnih obrazov se je videlo na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža. Med triurnim pohodom so imeli vmesne postojanke, kjer so pokušali domače dobrote in seveda pravkar dozoreli cviček. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2. 12. 11. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 8, str. 14--17) piše dr. Jože Ciperle o petem rektorju Univerze v Ljubljani, dr. Francetu Kidriču. Ko se je s prava prepisal na slavistiko, je v Jagićevem seminarju že takoj prvi teden dobil referat o Rybnikove izdaje ruskih bylin. Leta 1948 se je razočaran umaknil z Univerze, ki je po njegovem mnenju "postala boljša srednja šola". 12. 11. 2000 Brambovci za francoščino so razglasili največje jezikovne prestopnike. Prvo mesto pri uvajanju frangleščine je osvojil obrambni minister, ker je od svojih vojakov zahteval, da izboljšajo angleščino, ker jo bodo potrebovali pri sodelovanju z Natom. Na drugo stopničko so postavili predsednika upravnega odbora letalske družbe, ki je zahteval, da se piloti s svojimi rojaki v kontrolnih stolpih pogovarjajo v angleščini. Na tretji sramotilni steber so pribili kmetijskega ministra, ker je spletna stran ministrstva za kmetijstvo v angleščini. Za slovenske razmere je vse to že utečeno in samoumevno, le sramotilnih stebrov nimamo, ker menda sploh ni nič narobe z javno rabo slovenščine. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 15. 13. 11. 2000 Prva dama vesoljne slavistike, dr. Alenka Šivic Dular, je sklicala šesto sejo Organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega komiteja za pripravo 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani. Obravnavali so poročilo o zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja (Zagreb, 16.--18. oktober 2000), trenutno stanje organizacijskih priprav, poročilo o finančnih vprašanjih, se dogovorili o nalogah v letih 2000 in 2001. 13. 11. 2000 Do 11. decembra 2000 bo v Celovcu predbožična razstava treh dežel -- Koroške, Slovenije in Italije. Iz vsake naj bi sodelovalo vsaj pet razstavljavcev. Težišče razstave so predmeti ljudske umetnosti, ki so povezani z božično in zimsko tematiko, sodelovali pa bodo med drugim npr. tudi akademski kipar Kojedic iz Kranja in vrhunski koroški slikar Bernad Svetnik. Pri organizaciji prireditve je pomagala dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike. 14. 11. 2000 Založba Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, je izdala delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo v zadnjem triletju devetletke Naš časopis, Pripravili so ga Miha Mohor, ki je strnil svoje bogate izkušnje pri ustvarjanju šolskih časopisov, Manca Košir, ki ni članica SD, in Marija Stanonik, ki je ustvarila drugi del zvezka, v katerem je prikupno podala osnovno znanje in praktične napotke pri zbiranju slovenskega izročila. Ker se zbiranje ljudskega izročila vedno bolj širi, je zapolnila vedno bolj zevajočo vrzel. Pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Thu Nov 23 19:29:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Thu, 23 Nov 2000 19:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] eKnjiga d.o.o. Message-ID: <3A1D61EF.9B92C15B@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Pošiljam naslov eKnjige d.o.o., kjer je kar nekaj reči z našega področja: SloBes - računalniški izobraževalni program za slovenski jezik, EPIS - priročnik pravil slovenskega pravopisa v knjižni in elektronski obliki, dopisovalnica, klepetalnica in drugo. Morda to že poznate, meni je novost. http://www.kazalo.net/ Lep pozdrav, Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:11:49 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:11:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletičnin_svet Message-ID: <002501c055dd$70731ee0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Litija--Čatež Nova knjiga ================ Spletke Http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/slo/idxslo.html -- mariborska slavistika se predstavi. Http://www.velenika-stropnik.si/ -- Ivo Stropnik in njegova Velenika: poezija, založništvo, lektoriranje in še marsikaj drugega. Http://www.rtvslo.si/tomazevsvet/ -- oddaja TV Slovenije Tomažev svet, slovenščina za najmlajše. Http://www.solski-razgledi.com -- Šolski razgledi. Http://wos.isitrial.com/ -- servis Web of Science omogoča dostop do baz podatkov z indeksi citiranosti v Science Citation Index Expanded, Social Sciences Citation Index in Arts & Humanities. Iz Aleševe pošte: "A ti poznaš iskalec po knjigarnah in antikvariatih www.bookfinder.com? Dobra stvar, zajema antikvariate angleško, nizozemsko in nemško govorečih dežel. Odkril sem ga včeraj, pa me je že koštal 600 šilingov." ============ Litija--Čatež 16. novembra 2000. Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka lahko nagnal šele sprevodnik v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. ============ Nova knjiga Anka Sollner-Perdih sporoča, da je Elena Tomova prinesla iz Sofije 1027 strani obsežni Starob"lgarski rečnik 1 (A--N), ki je tam izšel lansko leto, in ga izročila oddelčni knjižnici. Darovala ga je doc. dr. Julija Bautova, direktorica Inštituta za bolgarski jezik pri Bolgarski akademiji znanosti. lp miran From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:43:00 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:43:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Še?= enkrat Message-ID: <3A1E0DF4.733FE0BD@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Še enkrat pošiljam pravi naslov eKnjige, kjer najdete že omenjene vsebine. http://www.eknjiga.si/ Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 12:15:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 12:15:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_spletičine Message-ID: <005f01c0592c$78c54080$2b03f9c2@hladnik> Http://www2.arnes.si/%7Eksmmazz/gradisnik/zgodba.html -- Branko Gradišnik, Neobjavljena zgodba (iz Mistifikcij). Http://www.preseren.net -- "uradna" Prešernova stran založbe Pasadena. Http://www.lii.org -- Librarian index to the Internet. Http://www2.arnes.si/~jignja/pesmi/ver2/ -- ene nove pesmi. Http://www.poljub.com/knjiznica/verzi/index.shtml -- verzi o ljubezni ini poljubljanju. Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- ljubezenske poezije v obilici. Http://www.megusar.bizland.com/ -- zgodbica Zgodbica o potovanju in uživanciji "loških pirovcev. Http://sicris.izum.si -- nove spletne strani znanstvenih projektov in bibliografij pri MZT. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 20:16:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 20:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <000f01c0596f$bb2b6880$7503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: miran stuhec To: Miran Hladnik Sent: Monday, November 27, 2000 4:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > Spoštovani kolega > > Žal mi je, da nisem mogel poslušati tvojega predavanja. Očitno pa se mi je > ponudila priložnost, da o temi povem nekaj besed. > Prepričan sem, da so za literarno ZGODOVINO potrebni tudi podatki, ki kažejo > na različne okoliščine, v katerih je določen literarni opus nastajal. Nočem > jim sicer pripisovati prevelikega pomena, a dejstvo je, da s posebnega > vidika opozarjajo na stanje stvari. (Tudi sam se jim pri svojem delu ne > morem izogniti.) Zato se prav nič ne čudim tvoji ugotovitvi o citiranosti > Franceta Kidriča. To po moje ne kaže na nikakršne retro procese v slovenski > literarni vedi, ampak opozarja, da imajo njegove po večini zanesljive > ugotovitve vrednost tudi danes. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, > na kakšen način in v koliki meri jih bo vključil v svoje raziskovanje. To > velja seveda tudi za "novodobni pozitivizem". Ali ne govorimo o pluralizmu v > literarni vedi? > Mislim torej, da ni dobro zavzemati apriorna stališča in da nam tudi > pretekli vidiki in metode pa tudi terinologija lahko pri našem delu > koristijo. Konec koncev, ali nista na primer tudi pojma fabula in siže že iz > "pradavnine" pa ju lahko še vedno s pridom uporabljamo. In takih primerov je > seveda še cela vrsta. Pomembno je, da je vsak posamezen raziskovalni koncept > pregleden, notranje usklajen in trden ter da odpira nove možnosti in vodi do > novih spoznanj. > Bodi dovolj. Slišim, da ste bili na Popotovanju veseli kljub dežju, da se > tudi tekoče omame niste branili in da ste živi in menda tdi zdravi prišli do > konca. No, to me pa veseli. > Lep pozdrav. > Miran > ----- Izvorno sporočilo ----- > Od: "Miran Hladnik" > Za: "SLOVLIT" > Poslano: 31. oktober 2000 22:27 > Zadeva: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > > > Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden > > pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v > > Rogaški Slatini) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 29 13:28:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 29 Nov 2000 13:28:29 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenska besedila en gros Message-ID: <004101c059ff$e18b28e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.laramusic.com/slo/besedila.htm -- Lara Baruca, besedila glasbenih komadov. Http://www.ijs.si/lit/sedem.html-l2 -- Jožef Žemlja (Prešernov rojak), Sedem sinov, "povest u pesmi" (1843). Http://www.ijs.si/lit/janez2.html-l2 -- Ferdo Kočevar (iz Žalca), Mlinarjev Janez ali Uplemenitenje Teharjanov (1892, ponatis knjige, ki je najprej izšla leta 1859). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 08:37:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 08:37:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Vse_za_Prešerna Message-ID: <001a01c05aa0$69c59ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rkc.si/slomsek/ -- Anton Martin Slomšek: Basni in zgodbe, pesmi, pridiga, pregovori. Gregor Strniša, To je živa čarovnija. Pod tem naslovom bosta 7. decembra 2000 ob 18. uri na OŠ Prežihoveg Voranca na Prežihovi ulici 8 v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar pripravila večer Strniševe poezije, posvečen 70-letnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku bo pogovor o pesniku. Danes ob 9.00 se na SAZU začenja dvodnevni Prešernov simpozij. Zanj smo izvedeli iz javnih občil in v roki nimamo programa. Pač pa si lahko ogledamo program mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-prijavljeni.html in http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-zacasniprogram.html. Vabi na njegov slovesni začetek v ponedeljek, 4. dec., ob 9.00 v Okrogli dvorani stolpnice na Trgu republike 3. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 18:21:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 18:21:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_romantični_pesnitvi_še_enkrat Message-ID: <002201c05af2$2e9b77a0$1903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, November 30, 2000 3:03 PM Subject: Simpozij na spletu Miran, ali niso fajn obnovljene spletne strani našga simpozjona!! Imamo celo [kompleten program, obvestilo medijem in] vse povzetke: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html. M. From Jelena.Konickaja na flf.vu.lt Sat Dec 2 14:45:52 2000 From: Jelena.Konickaja na flf.vu.lt (Jelena Konickaja) Date: Sat, 2 Dec 2000 15:45:52 +0200 (EET) Subject: [SlovLit] slo.leposlovje In-Reply-To: <200010211205.OAA09097@voruta.vu.lt> Message-ID: Dragi kolegi! Imam eno vprasanje: ali je mogoce najti spletne sezname knjig iz slovenskega leposlovja, literarne vede in slo. jezikoslovja, ki so zdaj v knjigarnah Ljubljane (recimo)? Ker me zanima: sem v Litvi, rada bi kaj nasla, ko sem poskusila, naletela sem samo na sezname angleskih knjig. Lepo pozdravljam, Jelena Konickaja, univerza v Vilni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 2 18:29:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Dec 2000 18:29:10 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: asciidarij Message-ID: <002901c05c85$63ea9e60$1303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Jaka Zeleznikar To: Simon Krek Sent: Saturday, December 02, 2000 1:41 PM Subject: asciidarij > > > novo delo spletne umetnosti > ASCIIDARIJ > Slovenska, radikalno nadgrajena različica Typescape-a, > > bo na ogled na razstavi (in trenutno zgolj na razstavi) > > Pevec, > ne bogat > al sloveč. > > Narodni Muzej Slovenije, Ljubljana 3.12.2000 - 8.2.2001. > > Razstava je v osnovi posvečena dr. Francetu Prešernu, > otvoritev bo to nedeljo, 3.12 (presenetljivo, kaj ne?) > ob 19h. > Slavnostni govornik bo Milan Kučan. > > Pisno vabilo za vstop ni potrebno, > > vabljeni! > > klik, > jaka > http://www.verygoodnetart.org > http://www.verygoodnetart.org > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 07:23:24 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 07:23:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešeren_brez_meja Message-ID: <002c01c05dba$b6a76da0$5b4602c1@ff.unilj.si> Iz pariškega pisma Mateje Pezdirc Bartol sem izrezal (kar brez dovoljenja, Mateja, oprosti) naslednjo prešernovsko notico: > Tudi v Parizu nismo pozabili na Presernovo obletnico, vceraj namrec je > bila v organizaciji slovenskega in bosansko-hercegovskega veleposlanistva na > madzarskem institutu predstavitev novega prevoda Presernovih Poezij v > francoscino. Prevod je delo Kolje Mićevića, bosenskega prevajalca,ki je v > francoscino prevedel tudi Dantejevo Bozansko komedijo. Ob tej priloznosti je > spregovoril o svojem videnju pesnika in njegovih evropskih razseznostih (te > sta v uvodnih govorih poudarila tudi oba veleposlanika). Zbralo se nas je > kaksnih sto castilcev Presernove besede, v njegovem duhu je potekala tudi > krajsa pogostitev ob slovenski kapljici. Tri zanimivosti: prevajalec je > Preserna po kakovosti uvrstil med Baudelaira in Mallarmeja; v prevodu > magistralnega soneta je ohranjen akrostih, ki pa se, ker Francozi ne poznajo > sklonov, glasi PRIMICOVA JULJA; avtor spremne besede je nas predstojnik, > prof. Vladimir Osolnik. > > LP iz francoske prestolnice > Mateja ======== Http://www.pesminagajivke.f2s.com/ -- zbirka pesmi o češplah, tičkih in drugih tuzemskih rečeh. Http://www.emka.si/emka/More_Articles_By_sale.asp?Action_ID=36 -- Ponujajo zastonj Prešernove Poezije! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:24:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:24:34 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <001101c05e27$d5b02440$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:33:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] Klemen Pisk, Visoko in nagubano prapocelo Message-ID: <003b01c05e29$135ff620$5b4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Received: from mail.siol.net (odin.siol.net [193.189.160.10]) for ; Mon, 4 Dec 2000 19:22:28 +0100 (MET) Moja druga pesniska zbirka Visoko in nagubano prapocelo, ki je pred enim tednom izsla pri novomeski zalozbi Goga, je dobila svojo predstavitveno stran - pet pesmi iz zbirke, spremna studija Primoza Zevnika in se kaj na naslovu: http://www.angelfire.com/pa/pisk/vavo.html Klemen Pisk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 7 17:56:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Dec 2000 17:56:28 +0100 Subject: [SlovLit] Nekaj berila za konec tedna Message-ID: <000701c0606e$a6c56fc0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.press.umich.edu/jep/06-02/bjork.html -- empirična študija o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti. Http://ilex.cc.kcl.ac.uk/wlm/essays/achallc2000/hyperbib.html -- raziskave hiperteksta. Http://kark.uib.no/engelsk/index.htm -- sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu. Http://www.eon.si/utopija/besedila.asp -- besedila ansambla Utopija. Http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=12391 Tule je knjiga Nikole Miloševića o antični poetiki, v okolici pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič. lpmh From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 8 14:49:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Dec 2000 14:49:01 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <002701c0611d$9f44b580$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: 08. december 2000 10:03 Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Spoštovani kolegi Informacija o besednih zakladih. Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na precej vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije OECD o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal zaprepaščujoče slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: a) njihov besedni zaklad majhen in b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo povezovati v smiselne enote. Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, stran 13) se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali v povprečju nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih besed ob dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah pričelo zaostajati za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni pretirano domnevati, da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad povprečnega slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad pišočega profesionalnega novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, lahko dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega novinarja). Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni beseda obvlada. Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav verjetno pretirana. Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali definicije ali razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je podatek povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v vseh petih volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, Webstrov slovar ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 gesel. Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za faktor 10 previsok. Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 besed med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh Prešernovih samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). Groba ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je precej pod 10,000; skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo današnji maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih jezikoslovcev, še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive študije, tudi z doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če bi se problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki so za take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem pri računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega gesla za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do tri možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave zanimale, sem pripravljen pomagati. Lep pozdrav vsem Jure Zupan ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 10:01:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 10:01:29 +0100 Subject: [SlovLit] = V_tednu_okrevanja_od_praznovanj_obletnice_rojstva_našega_največjega_... Message-ID: <002401c0641a$240e0600$2703f9c2@hladnik> Dvakrat hatetepe Re: Besedni zaklad naših dijakov ======= Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- National learning: Scholars and cultural nationalism in the nineteenth century, mednarodni in interdisciplinarni projekt, ki ga je ob nedavnem simpoziju predstavil njegov vodja Joep Leerssen. Http://www.drobtinice.com -- Miha Mazzini, Drobtinice, "kultni roman" osemdesetih. =========== Besedni zaklad naših dijakov Date: Fri, 08 Dec 2000 15:23:53 +0100 From: Jaka Zeleznikar Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov [?] sicer pa, če nekdo govori o 80.000 besedah to še ne pomeni veliko kaj pomeni beseda? ali je hiša in hiše ena beseda ali sta dve? in tako naprej in nazaj po slovnici + kvaliteto izrečenega/napisanega verjetno težko merimo (zgolj) po številu različnih uporabljenih besed, kaj ne? klik, jaka ========= lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 17:40:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 17:40:14 +0100 Subject: [SlovLit] Novi CLCWeb - tudi o slovenski primerjalni knjizevnosti Message-ID: <001101c0645a$366cad20$7103f9c2@hladnik> From: "Marko Juvan" To: "slovlit" Pravkar je na spletnih straneh univerze Purdue (ZDA) izšla 4. letošnja številka spletne revije CLCWB: Comparative literature and Culture - A WWWeb Journal http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb00-4/contents00-4.html. V tematskem bloku, posvečenem Zgodovinam in koncepcijam primerjalne književnosti, sodelujejo nekateri zelo ugledni pisci (npr. Dev, Kushner, Tatlow idr.), pa tudi naša Jola Škulj in Krištof Jacek Kozak. Kozak. Širšo literarnovedno javnost seznanja z zgodovino in dosežki slovenske primerjalne književnosti. V isti številki recenzira še Juvanovo monografijo Intertekstualnost. M. Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 13 07:20:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Dec 2000 07:20:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_osvaja_spet Message-ID: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenščina osvaja splet Slovenščina osvaja svet ========= Slovenščina osvaja splet Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi v slovenščini! Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači iskalnik. ========= Slovenščina osvaja svet From: Olena Dzyuba To: Miran Hladnik Sent: Monday, December 11, 2000 4:37 PM Iz pisma: "Zaporozski pedagoski univerzitet je doneo odluku o pocetku nastave slovenackog jezika i literature (to je prvi put u Ukrajini, a mi ovde u Kijevu cemo se potruditi da isto tako pokrenemo kod nas slovenistiku); imaju vec nekoga ko ce im predavati jezik, a za knjizevnost spremaju jednu devojku koja ce ove godine pisati diplomski, a kasnije i kandidatski rad, o O. Zupancicu i knjizevnosti moderne u poredenju sa ukrajinskim modernom." ========= lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Dec 13 14:56:34 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 13 Dec 2000 14:56:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina?= osvaja spet References: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A378012.1C8CAC77@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > > Slovenščina osvaja splet > Slovenščina osvaja svet > > ========= > > Slovenščina osvaja splet > > Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi > v slovenščini! > > Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači > iskalnik. najdi.si ni domač, je uvožen in poslovenjen opendirectory project, kar se tega tiče, je Kura bolj "naša" klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 08:15:09 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 08:15:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._23_pošilja_Zoltan_Jan_=2885_KB=29 Message-ID: <001d01c06a54$98a32640$5b4602c1@ff.unilj.si> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 22. 12. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 23 Ker sta tajnica in blagajničarka Slavističnega društva Slovenije preveč pridni, so ostali dobri možici, ki nas obiskujejo v teh prazničnih dneh (Miklavž, Božiček, dedek Mraz), brez darov za člane SD. Kongresniki in udeleženci novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje so že prejeli potrdila s točkami, pozabljivcem pa je hudiček prinesel opomine za plačilo članarine. Ostanejo pa drugačna pričakovanja. Mnogo nepozabnih doživetij in prazničnih radosti, ki jih boste pomagali ustvariti! 14. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 22: -- Članica SD, prof. dr. Meta Grosman, je zadnjo številko Kronike prebrala tako natančno, da je opazila drobno napakico (in nanjo opozorila): sedež Bralnega društva Slovenije že dolgo ni več v NUK-u (Turjaška 1), ampak na Zavodu RS za šolstvo (Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana), kjer domuje predsednica njegovega upravnega odbora (in članica SD), prof. Milena Ivšek. Verjamemo, da se bodo naše kolegice in kolegi pogosto obračali na društvo in z njim sodelovali, saj jim lahko veliko pomaga pri privzgajanju bralne kulture. -- Naša redna bralka Jolka Milič se boji, da bi prišlo do nesporazuma in da bi morda kdo lahko razumel, da se samo trideset let ukvarja s prevajanjem Kosovela. Več kot trideset let je namreč minilo od objave prvih prevodov. Pomisel: glede na njeno energijo in na njeno letošnjo bero samostojnih knjižnih objav se zdi strah odveč, če neobremenjeno preberemo: "Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj [...]." (Prim. Kroniko 25. 8. 2000, št. 21, str. 101.) 14. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 22, ki smo jo skušali poslati Irmi Vrečko in Jožici Dolinar. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 14. 10. 2000 Tisk 22. številke Kronike: 160.114,30 SIT, poštnina: 73.702 SIT. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost za poštne storitve hoče Pošta Slovenije od nas dodatnih 144.991,10 SIT. ---------------------------------- NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. septembra do 23. novembra 2000 diplomirali: Suzana Adžič, Ana Kolenc, Rebeka Koncilija, Irena Kristan, Tatjana Kuhar, Marjeta Luživec, Jasmina Pečovnik, Tomaž Peternel, Kristina Pritekelj, Miha Rubin, Andreja Štefe, Varja Tavčar, Jonatan Vinkler, Klara Zidanšek in Helena Žabkar. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja do zamud, zato se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. ----------------------- 14. 11. 2000 V letošnji deseti številki revije Sodobnost (str. 1481) je Jolka Milič začinila svoje poročilo o mestu slovenske književnosti v novi izdaji Garzantijeve Literarne enciklopedije (Milan 1999) in obelodanila svoj novi kviz: "I piu significativi za poezijo (poudarjam: najpomembnejša za poezijo) pa je ta peterica: Kovič, Menart, Zlobec, Pavček in ... uganite, kdo še -- literarni kviz! -- Kdor ugane, dobi štiri MAXI sladolede in enega JEŽKA (velike sladolede za pesnike iz slovite pesniške štirice, ježka za zadnjega "signifikativnega pesnika". 14. 11. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah koprskega slovenskega slavističnega kongresa. Prejeli smo petdeset nalog, med katerimi so nekatere zrele za objavo in dodatno osvetljujejo obravnavano tematiko, veliko je izvirnih didaktičnih pristopov in bogatih šolskih izkušenj, še posebej so zanimive ocene novih učbenikov, ki bi avtorjem prišle prav pri oblikovanju popravljenih in dopolnjenih ponatisov. Žal smo morali tri naloge zavrniti, ker so bile preveč na hitro "skup spravljene" in so vsebovale tudi pravopisne napake; nekaj je podtaknjenih del, ki so bila očitno že unovčena, šest kolegic kljub pisnim navodilom, ki so jih prejele v kongresnem gradivu, ni poslalo vseh za izdajo potrdila potrebnih podatkov; dve sta dvakrat poslali enaki nalogi (očitno se jima zdi en izvod premalo za pridobitev točk); nekaj spodrsljajev sem zagrešil tudi sam, a se hvala bogu ni nobena prizadeta preveč hudovala. Nekateri mislijo, da želimo pisemske ovojnice z izpisanim naslovom prejemnika potrdila zato, da imamo manj stroškov, ne vedo pa, da enega naslova ni težko napisati, če pa prepisuješ na ducate naslovov, napraviš kar nekaj napak in porabiš veliko časa. Tiste, ki so poslale premajhne ali prevelike pisemske ovojnice (najprimernejše so velikosti A5), bodo prejele pač pomečkana potrdila. Kljub vsemu je bilo letos razmeroma malo nesporazumov, povsem popoln pa niti elektronski stroj ni. Ko bo tajnica SD zbrala pogum (potrdila na predpisanih obrazcih je zelo zoprno izpisovati), bomo razposlali okrog dvesto točk, ki se upoštevajo pri napredovanju v strokovne nazive, vsi udeleženci kongresa pa so lahko dobili potrdila za napredovanje v plačilne razrede. Še nekaj poročil in kakšen kilogram obrazcev in za kongresom bomo pospravili, če se kdo iz ustanov za nadzor ne bo domislil še česa. Seveda je do dotacij še dolga pot, in če ne bi imeli lastnih sredstev, ne bi bilo mogoče poravnati vseh zajetnih računov. 14. 11. 2000 V včerajšnji Mladini (št. 46, str. 64) prof. Mihael Bregant ocenjuje knjigo Bohinjske pravljice, ki jo je pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov izdala prof. Marija Cvetek, dolgoletna knjižničarka na ljubljanski slavistiki. Kot se za založnika spodobi, je zbirko bohinjskih anekdot, šal in drugih zgodb bogato ilustriralo osem slikarjev. Prepričani smo, da bo tako kot njena prva knjiga Naš voča so včas zapodval (1993) zbudila veliko pozornost. Čeprav je treba ta besedila slišati v živo, kot smo jih na zborovanju v Bohinjski Bistrici, upamo, da kolegica pošlje kakšno smešnico za pokušino tudi v Kroniko. 14. 11. 2000 Po številnih in nenavadnih zapletih sta Janez Stergar, predsednik glavnega odbora SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), in dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo, v petek, 3. 11. 2000, podpisala Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Spremembe, ki nimajo posebej določenih datumov uveljavitve, bodo začele veljati takoj po objavi v Uradnem listu RS. Z njimi se raziskovalci in drugi zaposleni v tej dejavnosti izenačujejo s povišanji plač, ki so jih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju podpisali aprila letos. SVIZ je po zadnjih povišanjih plač v zdravstvu že pripravil nove zahteve in jih bo v prihodnjih dneh poslal vladi. 14. 11. 2000 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je v Zagrebu 13. in 14. novembra priredila deveto znanstveno zborovanje o hrvaških narečjih. Na njem so sodelovali tudi trije sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani: Danila Zuljan-Kumar je nastopila s prispevkom Pomensko-skladenjski premiki v beneškoslovenskih govorih, dr. Peter Weiss in Karmen Kenda-Jež pa s prispevkom Skladenjski podatki v (slovenskem) narečnem slovarju. 15. 11. 2000 Delovi Književni listi (št. 265, str. 31) nadaljujejo objavljanje izvlečkov iz referatov o slovenski narečni književnosti, ki so bili predstavljeni na koprskem slovenskem slavističnem kongresu. Pozornost so pritegnili Júlia Bálint Čeh, Maja Đukanović, Karmen Kenda-Jež in Martina Piko Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (ni članica Slavističnega društva Slovenije). 15. 11. 2000 V obsežnem intervjuju je častni član SD, akad. dr. France Bernik, spregovoril o aktualnih dilemah SAZU in v odgovor na očitke Svetovnega slovenskega kongresa (oktobrski posvet o slovenski znanosti na Bledu), da Slovencev iz tujine med člani SAZU skorajda ni, pojasnil, da jih pač ni nihče predlagal za člane. Prim. Delo 15. 11. 2000, št. 265, str. 26 (Znanost). 16. 11. 2000 Tradicionalni, ekskuzivni pohod Od Litije do Čateža. Čeprav dr. Alešu Bjelčeviću ni član Slavističnega društva Slovenije, povzemamo njegovo poročilo iz Hladnikovega SlovLita: Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka nagnal sprevodnik šele v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik ljubljanske slavistike Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. 16. 11. 2000 Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center- slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). 16. 11. 2000 V Novem glasu (št. 42, str. 3, 6) je izšel celostranski pogovor s prof. Andrejo Duhovnik - Antoni, svetovalko za italijanske državne šole s slovenskim učnim jezikom. 16. 11. 2000 V 18. številki revije Svobodna misel (naslednica TV15, glasila Zveze združenj borcev NOV) je Milenko Strašek opisal zanimive raziskave in razlage napisa na Jurijevi kapelici na Svetih gorah, ki sta jih opravila tudi člana SD, dr. Jurij Rojs in dr. Vlado Nartnik. Naslov uredništva: TV15 -- Svobodna misel, Dvoržakova 12, p. p. 1707, 1000 Ljubljana. 16. 11. 2000 Še preden se je častna članica SD, prof. Božena Orožen, oddahnila po predavanju Prešeren in štajerski Slovenci, ki ga je 6. t. m. pripravila v okviru celjske univerze za tretje življenjsko obdobje, je napisala spremno besedilo za literarno-glasbeni večer Prešeren in njegovi pesniški slovanski sodobniki, ki sta ga izvedli Osrednja knjižnica in Glasbena šola v Celju. In ker je ravno bila pri pisalnem stroju, je natipkala še seznam "slovenističnih" obletnic v letu 2001, ki bo gotovo spodbudil katero izmed pokrajinskih SD, da poživi svoje delovanje. 17. 11. 2000 V petek, 3. novembra 2000, je Koroška dežela v Beljaku podeljevala avstrijsko koroškim gospodarskim podjetnikom nagrade in priznanja ARTECO 2000. Za sponzorstvo v kulturi ga je prejelo tudi dvojezično Gostišče -- penzijon Lausegger iz Podna. Podprlo je etnografske razstave Kmečko orodje za zimo (1999) in Od zrna do kruha iz črne kuhinje (2000). Razstavi sta bili uresničeni v sklopu filmskega projekta z naslovom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju, ki ga vodi slavistka celovške univerze in članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger (http://www.kwfilm.at). 17. 11. 2000 V Murski Soboti se je pričelo dvodnevno, že peto nacionalno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2000. Revija Otrok in knjiga je popoldne pripravila simpozij na temo Etika v mladinski književnosti, ob 20. uri pa so slavnostno podelili nagrado večernica 2000, katere pokrovitelj je ČZP Večer. Letos jo je prejela pisateljica Polonca Kovač za knjigo Kaja in njena družina. Pokrajinska in študijska knjižnica je pripravila tudi priložnostno razstavo vseh 65 mladinskih literarnih del, ki so se letos potegovala za nagrado večernica. 18. novembra je po srečanju izšel tudi zbornik, v katerega so pisatelji in drugi udeleženci prispevali še svoje besedilo na dogovorjeno temo, ki jo določijo na samem srečanju. 17. 11. 2000 SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti) je še pred volitvami zavrnil predlagane spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ker ministrstvo ni upoštevalo nobene naše zahteve po zmanjšanju zahtevnosti napredovanja. Na sestanku 20. 10. 2000 je dr. Lovro Šturm sprejel argumente za olajšanje napredovanja v naziv svetovalec. Za pridobitev tega naziva bo namesto sedanjih 5 let treba imeti naziv mentor le 4 leta, število točk iz strokovnega izobraževanja za pridobitev naziva svetovalec se bo znižalo s 7 na 5. Postopek napredovanja v naziv svetovalec bo po uveljavitvi sprememb poenostavljen in enak kot postopek za napredovanje v naziv mentor. Spremembe so objavljene v UL RS 6. 11. 2000, št. 101, stran 10743. Minister je na sestanku glavnemu tajniku SVIZ zagotovil, da bo po vzorcu šolskega pravilnika popravil tudi pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih. 17. 11. 2000 V Novi Gorici se je srečno zaključil dvodnevni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je že četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije. Tokrat na sončnem Goriškem ni snežilo, je pa obilno deževalo in zemeljski plaz se je k sreči utrgal v sosednjem Šempetru (ne tako velik kot pod Mangartom). Resnici na ljubo je treba povedati, da smo na kolegice malce vplivali, vendar so na evalvacijske vprašalnike, kjer je možna ocena od 1 do 6, kolegice in kolegi zapisali, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,43), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,07) in predavatelji (najbolje sta bila ocenjena prof. Valentina Kante s povprečno oceno 5,69 in prof. Vlado Pirc s povprečno oceno 5,32, nihče izpod 5,09). -------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) V Pastirčku (št. 3, str. 76), ki ga izdaja za slovenske osnovnošolske otroke Mohorjeva družba v Gorici (nekateri udeleženci novogoriškega seminarja so jo obiskali med dopolnilnim programom in dobili v dar več knjig), najdemo tudi tale vzorček "napak in spak", ki jih ustvarjajo mali nadobudneži v italijanskih osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom: "Ko je jesen pride autunno1. Folje2 na drevesih ratajo3 rumene in ruse3. Pole3 padejo dol iz ramotov4. Giornate2 se vsak dan škurtirajo5. Lastovke in rondini1 žvolirajo5 proč preden se kongelirajo5. Kmetje vendemirajo3 grozdje in ga fino štrukirajo5, da bo ratalo3 vino. Na koncu roštirajo5 še kaštanje3 in brindirajo5 z rebulico." ------------------ 1. Italijanska beseda z enakim pomenom kot ga ima uporabljena slovenska. 2. Italijanska beseda: folje -- listje. 3. Narečno. 4. It. beseda sklanjana po slovensko (ramo -- veja). 5. It. popačenke, oblikoslovno in fonetično prilagojene slovenščini (škurtirajo -- iz it. scuro = temno, mračno, mrak, iz tega je po slovenskem vzorcu napravljen glagol; žvolirajo -- it. volare = leteti, dodana predpona v narečni fonetiki, torej zleteti; kongelirajo -- it. congelare = zmrzniti; štrukirajo -- it. strozzare = daviti, mečkati, odirati; roštirajo -- it. rostire = peči, cvreti; brindirajo -- it. brindare = napiti, nazdraviti. ---------------------- 18. 11. 2000 V nedavnem pogovoru z rektorjem ljubljanske univerze prof. dr. Jožetom Mencin-gerjem je Jasna Kontler - Salamon načela eno najbolj bolečih točk našega visokošolskega sistema -- sistemsko in siceršnjo neurejenost izrednega študija. Na ljubljanski univerzi študira izredno vsak četrti študent, na mariborski vsak tretji, predavajo pa večinoma utrujeni predavatelji, ki so že opravili redna predavanja, v prepolnih predavalnicah, ki večinoma niso niti ustrezno opremljene. Pred tem problemom si zatiskamo oči vsi: fakultete, ker na ta način pridobivajo znatna finančna sredstva, predavatelji, ker si tako večajo osebne dohodke, študenti, ki so si na ta način zagotovili visokošolski študij, in država, ker tako lahko prikazuje statistično prijaznejše rezultate, hkrati pa ima manj stroškov. Pri tem najbolj bode v oči vztrajno padanje kakovosti znanja (izrednih) študentov, kar pa je najlaže pripisati njim samim. Problematiko tega dobičkonosnega podjetja z napako na svoj način osvetljuje zaplet z mag. Iztokom Ostanom s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Prim. Šolski razgledi 18. 11. 2000, št. 18, str. 2. 18. 11. 2000 O letnem delovnem zasedanju Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvistične-ga atlasa, ki je potekalo od 6. do 10. novembra v Strunjanu, nam je prijazno poslala poročilo dr. Vera Smole. Med 25 uglednimi tujimi jezikoslovci, ki so se ga udeležili, so bili predstavniki nacionalnih komisij za vse slovanske jezike razen bolgarskega (ti so leta 1982 izstopili zaradi političnih razlogov). V Sloveniji je bilo to zasedanje prvič leta 1977 v Portorožu v organizaciji SAZU, letošnje pa je organiziral Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko nacionalno komisijo OLA (kratica OLA izhaja iz ruskega naslova atlasa Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas) trenutno sestavljata dr. Vera Smole (letošnja predsednica organizacijskega odbora) in Karmen Kenda-Jež, več kot tri desetletja pa jo je vodil akad. prof. dr. Tine Logar, ki se je srečanja udeležil kot častni gost. Zasedanja so se udeležili tudi člani dialektološke sekcije: dr. Vladimir Nartnik, dr. Jožica Škofic, dr. Peter Weiss in Tjaša Jakop; udeležence pa sta prišla pozdravit dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in dr. Varja Cvetko Orešnik, predstojnica inštituta. V okviru zasedanja so v četrtek priredili še srečanje slovenskih dialektologov s slovanskimi; udeležili so se ga dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik, dr. Bernard Rajh in mag. Melita Zemljak iz Maribora, dr. Rada Cossutta iz Trsta ter mag. Francka Benedik (pred upokojitvijo članica delovne skupine OLA). Slovenske elektronske besedilne zbirke je udeležencem predstavil dr. Primož Jakopin, ki je nato udeležence tudi slikal (pri delu in na ekskurziji) -- izbor teh slik najdete na spletnem naslovu: http://fflj.ff.uni-lj.si/~jakopin/slike. Letošnje zasedanje je bilo uspešno z več vidikov: udeležili so se ga predstavniki vseh sodelujočih nacionalnih komisij (razen ukrajinskega, s katerim pa so intenzivno komunicirali po elektronski pošti in bo celo organizator naslednjega zasedanja); tik pred zasedanjem sta izšla kar dva že dolgo pričakovana leksična zvezka; sprejeta je bila odločitev, da se bo zaradi nesodelovanja bolgarske nacionalne komisije kar največ gradiva za bolgarska narečja izpisalo iz obstoječe literature; ustanovljena je bila računalniška podkomisija, ki naj bi organizirala poenotenje programov za fonetični zapis gradiva in uvedla računalniško kartografiranje od samega začetka (ne šele v tiskarni) ter postavila internetno stran OLA; določene so bile teme in redaktorji naslednjih zvezkov OLA; prišlo je vsaj do zbližanja, če še ne do pravega sodelovanja med hrvaško in srbsko nacionalno komisijo, ki sta tik pred vojno dobili v redakcijo vsaka svoj del istega fonetičnega zvezka, zato je njuno sodelovanje nujno; počasi se ustvarjajo ponovni zametki nekdaj zelo uspešne južnoslovanske komisije, pri tem pa najlažje posredujeta makedonska in slovenska nacionalna komisija. Poleg teh načelnih vprašanj je bilo rešenih še mnogo drobnih strokovnih in tehničnih problemov, vseh se niti ne da našteti. V obliki zvezkov so doslej izšli štirje iz glasoslovno- oblikoslovne serije, ki prikazujejo današnje reflekse (odraze, kontinuante) praslovanskih samoglasnikov jat, nosnikov en in on ter zveze polglasnikov z r in l med dvema soglasnikoma, ter trije zvezki atlasa iz leksično-besedotvorne serije -- v prvem so poimenovanja za divje živali, v drugem za domače živali, v tretjem pa za rastlinstvo v slovanskih narečjih. 20. 11. 2000 Na Plitviških jezerih je častni član SD, akad. Ciril Zlobec, dopolnil svojo zbirko dvajsetih nagrad. Na mednarodnem festivalu S poezijo v novo tisočletje, ki je potekal v različnih hrvaških mestih od 16. do 19. t. m., so našemu dopisnemu članu HAZU podelili zlato odličje. Prim. Delo 20. 11. 2000, št. 269, str. 24. 20. 11. 2000 Državni svet RS je podprl nekaj let staro pobudo, da se ob desetletnici naše države, tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450. obletnici izida prve slovenske knjige in 200. obletnici Prešernovega rojstva ter prehodu v novo tisočletje postavi pomnik slovenstvu Rastoča knjiga. Takoj so se pojavili glasovi, da bi bilo bolje kot kakšen kip dokončati NUK, CTK ali izdati zbrana dela slovenskih protestantskih piscev. Morda pa bo novoustanovljeno društvo uspelo uresničiti vse to in še kaj za povrh. Poročilo o petkovi predstavitvi zamisli v televizijski oddaji TVS 1 je objavila Bogi Pretnar v Delu 12. 12. 2000, št. 288, str. 25. 22. 11. 2000 V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili stripovsko delavnico, ki bi prav prišla tudi šolnikom pri obravnavi metodične enote o stripih v poklicnih šolah. 22. 11. 2000 V ljubljanskem slavističnem društvu so gostili dramskega igralca Jurija Součka, ki jim je predstavil svojo zanimivo priredbo in izvedbo Cankarjevega Kurenta. Vsem, ki se vabilu niso odzvali, je gotovo žal, ko poslušajo komentarje o zanimivem večeru. 22. 11. 2000 Sedaj, ko so pridelki v kašči in vino v kleti, je Slovensko etnografsko društvo podelilo svoje najvišje priznanje, letošnjo Murkovo nagrado, naši članici dr. Mariji Stanonik, ki vsako leto aktivno sodeluje tudi na kongresih SD, ima pa skorajda že tolikšno bibliografijo kot dobri stari Murko (nekateri pravijo, da je to v svetu najbolj znani slavist, bolj kot Miklošič in Toporišič). V Delovi prilogi Ona (5. 12. 2000, št. 46, str. 17--19) je izšel obsežen članek o njenem delu. Iskreno se veselimo priznanja, ki ga je prejela za svoje vsestransko delo. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 24; Primorski dnevnik 22. 11. 2000, št. 271, str. 10 itd. 22. 11. 2000 Nekatere izjave nekaterih najvplivnejših slovenskih pravnikov o "zakonski zaščiti slovenskega jezika". Podali so jih na okrogli mizi, ki jo je danes organiziral IUS- INFO v sejni dvorani ljubljanske Borze. Tone Jerovšek je postregel s podatkom, da vsak dan "izumreta" dve slovenski besedi. Zato je po njegovem mnenju treba storiti vse za zaščito našega jezika. Tudi Barbara Brezigar je za zaščito, bodisi v krovnem zakonu bodisi v področnih. Prepustiti zadevo kulturni zavesti ljudi se ji zdi premalo. France Bučar nasprotno meni, da lahko z zakonom rešimo le manjši del problema. Pomisel: Zdi se, da nihče ni prebral zakonskega predloga, ki je v parlamentarnem postopku. 22. 11. 2000 Na polemični članek dr. Petra Glaviča zoper pravopisno normo pisanja merskih enot in veličin se je poleg strokovnjaka za nuklearno medicino, dr. Janeza Šuštaršiča, odzvala tudi članica SD, prof. Marta Kocjan - Barle. Pokazala je, da pri obtožbah stališč Tehniške komisije Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša gre bolj kot za nenavadne spomenike znanstvenikom za jezikovne zakonitosti. Ker poznamo oba protagonista, se nam dozdeva, da bomo o teh pravopisnih oreščkih še kaj brali. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 266, str. 31; 22. 11. 2000, št. 271, str. 31 (Priloga Znanost). --------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) * * * Mednarodna raziskava, ki je zajela 38 držav z vsega sveta, je pokazala, da so učenci slovenskih osnovnih šol po številu ur pouka in trajanju domačega dela med vsemi najmanj obremenjeni. (To si velja zapomniti za tedaj, ko bomo spet poslušali o storilnostni naravnanosti naše osemletke.) * * * Odnos naših učencev do znanja: 91 odstotkov jih meni, da je pomembno biti dober matematik (mednarodno povprečje: 96 odstotkov); 92 odstotkov jih meni, da je pomembno imeti dobro znanje materinščine (mednarodno povprečje 96 odstotkov; smo na 6. mestu od spodaj navzgor); 97 odstotkov jih meni, da je pomembna zabava (mednarodno povprečje 92 odstotkov; 13. mesto od zgoraj navzdol). * * * Andreja Žibret: Raziskava o znanju matematike in naravoslovja: Po obremenjenosti šolarjev smo med zadnjimi, Delo, 8. 12. 2000, št. 285, str. 3; podobno Breda Senčar v Šolski razgledi 16. 12. 2000, št. 20, str. 3. Polemični odziv v Pismih bralcev, Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5 (interpretacijo rezultatov naj podajo učitelji, ne pa filozofi, čeprav so na plačilnem seznamu pedagoškega inštituta). ------------------------ 22. 11. 2000 Tiskarski stroji premlevajo knjigo dr. Irene Novak - Popov o Kajetanu Koviču, ki izide v zbirki Interpretacije pri Novi reviji. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 30 (Književni listi). 22. 11. 2000 V zbirki Gledališke monografije Slovenskega gledališkega muzeja je izšla knjiga častnega člana SD, akad. prof. Dušana Moravca, o dramskem igralcu Hinku Nučiču. Pred tem sta poleg številnih knjižnih objav o slovenskem gledališču izšli njegovi monografiji o Ignaciju Borštniku (1985) in Antonu Jerovšku (1993). Prim. Delo 23. 11. 2000, št. 272, str. 5. 22. 11. 2000 Pozabljenemu povzetku svojega referata, ki ga je pripravila za 11. zbornik Slavističnega društva Slovenije (koprski kongres), je dr. Silvija Borovnik dodala še vest: 29. oktobra je na 22. srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, v Slovenj Gradcu predavala o tujejezičnosti v nacionalni literaturi. Na simpoziju o Miri Mihelič pa je podala referat Tri ženske v prozi Mire Mihelič. (Tudi drugi referenti niso bili poimensko navedeni, prim. Kroniko 8. 11. 2000, št. 22.) 23. 11. 2000 Hrvaški generalni konzul v Trstu je počastil jubilej Marka Marulića in ob tej priložnosti izročil mednarodno nagrado Davidas članici SD, dr. Fedori Ferlugi Petronio, za njeno knjigo Fonti greco latine nel teatro di Junije Palmotić (Reka 1999). Čez nekaj dni, 27. t. m., je v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev predstavila svojo novo knjigo Il mondo cosmico di Nikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa). Redni profesorici na videmski univerzi iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 23. 11. 2000, št. 272, str. 11; 25. 11. 2000, št. 274, str. 10; 29. 11. 2000, št. 277, str. 7. 23. 11. 2000 Slavistično društvo Maribor je gostilo dr. Petra Weissa, ki je spregovoril o aktualnih pravopisnih vprašanjih, strnjenih v naslov Ni miru za pravila Slovenskega pravopisa. Po enournem predavanju so vprašanja kar deževala. Zaradi časovne stiske na vsa ni bilo mogoče odgovoriti, zato bo nanje odgovarjal kar po elektronski pošti (Peter.Weiss na guest.arnes.si). Predavanju je sledil občni zbor, na katerem je bilo ugotovljeno, da društvo dobro in uspešno deluje, in tako je bilo dosedanje vodstvo ponovno potrjeno. 23. 11. 2000 Založba Modrijan nas obvešča, da so izdali monografijo dr. Jožeta Kastelica o Prešernovih srečanjih z antiko Umreti ni mogla stara Sibila. Avtor -- arheolog, klasični filolog, antični zgodovinar, umetnostni in literarni kritik, pesnik, esejist, urednik, prevajalec in učitelj -- predstavlja Prešernova srečevanja z grško in rimsko antiko ter ugotavlja odseve teh spoznanj v njegovem delu: "S Prešernom je v romantiki vstala v slovenski poeziji nova, drugačna antika in z njo drugačna in svetovni literaturi enakovredna poezija -- kakor [...] vstane ves od novih svetlob ožarjeni Feniks." Knjiga, ki jo je avtor obogatil s pretanjenim izborom slikovnega gradiva, je razdeljena v pet poglavij, v katerih so najprej podrobno predstavljena Prešernova srečevanja z antiko v šolah, ki jih je obiskoval, nato pa pregledno opisani pesnikovi stiki z antiko v posameznih skupinah njegovih pesmi. Na koncu so dodana pojasnila, krajšave, literatura, viri ilustracij, seznam slik in indeks (imensko kazalo ter kazalo citatov pesniških in literarnih del). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel. 01 426 24 90. 24. 11. 2000 Prvo številko revije Slovenščina v šoli v letošnjem šolskem letu je uredila nova odgovorna urednica, prof. Sonja Starc, ki se je pred kratkim preselila z Državnega izpitnega centra na Zavod RS za šolstvo in zamenjala ustanovitelja in dosedanjega urednika, častnega člana SD, prof. Silva Faturja. S to številko vpeljujejo novo rubriko, in sicer anketo, s katero želijo izvedeti naša mnenja in mnenja učencev o različnih metodičnih prijemih pri pouku slovenščine. Predvsem učencem je namenjen razpis za najboljšo fotografijo z izvirnim naslovom ali podnaslovom, komentarjem, toda ta naj bo slovenski pregovor, reklo ali rečenica, verz, citat iz leposlovja, lahko tudi (ne)spodbudne besede učitelja slovenščine ... V tokratni številki Metka Kordigel piše o literarnoestetsko spodbudnem okolju in o dvotirnem modelu književne vzgoje v devetletki. Lilijana Rijavec in Anita Štrancar sta prikazali svojo izkušnjo z obravnavo pesmi Vrata Daneta Zajca. Tanja Jelenko prikaže svoj način obravnave frazeologije ob prevodu viteškega romana Tristan in Izolda. Alenka Šet poda obravnavo Trubarjeve pesmi, ki je vključena v učbenik Janka Kosa Svet književnosti 1. Breda Tekavec prikaže rezultate ankete o besedilih za domače branje in predloge za oblike ocenjevanja znanja iz književnosti na zaključnem izpitu v triletnih poklicnih šolah. Katja Lasbaher razmišlja o govornih nastopih in referatih pri urah SJK v 4-letnih strokovnih in tehniških šolah. Članek Jelke Lamut in Vide Vidovič predstavlja naloge za zaključni izpit iz slovenščine v srednji poklicni šoli -- dualni sistem. Neva Brce in Miranda Novak obravnavata projekt uvajanja otrok v 1. razred devetletne OŠ, ki ga je v šolskem letu 1999/2000 izvajala OŠ Srečka Kosovela v Sežani. Ker se iz leta v leto srečuje s podobnimi težavami pri popravah, je Valerija Lebar k temu pristopila tako, da otroci aktivno sodelujejo pri popravljanju in nastajanju seznama t. i. nagajivk. Alenka Žbogar ocenjuje delovni zvezek in priročnik za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol Stezice do besedne umetnosti 3 (Založba Rokus) avtorice Vladimire Korošec. Miha Mohor analizira vzorce razvijanja literarnega in novinarskega mentorstva šolskim glasilom. Vlado Pirc utemeljuje naslov letošnjega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Odločitev za jezik. Majda Potrata, predsednica RPK za SJK in novoizvoljena poslanka v Državnem zboru, pojasnjuje zahteve, ki jih maturitetna komisija postavlja ob letošnjem šolskem eseju in temah za ustni izpit iz književnosti in jezika na maturi 2001. Tudi nova urednica vabi učitelje k sodelovanju. Pričakujejo prispevke o izkušnjah, sporočila o pobudah za obravnavo tem, o katerih obstaja želja, da se izve kaj več, pričakujejo tudi kritična opozorila o reviji, strokovne odzive na objavljene prispevke ... Naročila na revijo Slovenščina v šoli: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 01 300 51 13, faks 01 300 51 13. Celoletna naročnina: 5400 SIT, za pravne osebe 9200 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 23. 11. 2000 Vlada RS je na današnji seji imenovala za predstojnika Urada RS za slovenski jezik dr. Janeza Dularja. Iskreno mu čestitamo in držimo pesti, da njegov odstop, ki ga je dolžan ponuditi novi vladi, zaradi politične kombinatorike ne bo sprejet. 24. 11. 2000 Zaključena je tudi druga izvedba dvodnevnega seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Novi Gorici. Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je tako blestel, da ga je vse občudovalo, delavnice, ki sta jih vodila s prof. Lidijo Koceli, pa so potekale sproščeno in ustvarjalno. Ko sem se vrnil domov, mi je poštar že prinesel prvo seminarsko nalogo, ki je nastala po prvi izvedbi. Večerni deževni sprehodi po Gorici so našli odmev tudi v tedniku Novi glas 30. 11. 2000, št. 44, str. 6. Na evalvacijskih vprašalnikih, kjer je možna ocena od 1 do 6, so kolegice in kolegi menili, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,89), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,44) in predavatelji (prof. Vlado Pirc je dobil povprečno oceno 5,87, delavnice 5,89). 24. 11. 2000 Posvetovanje ob 450. obletnici izida Trubarjevega Catechisma in Abecedaria sta organizirala Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Na simpoziju bodo na Trubarja in protestantizem vsak s svojega strokovnega kota pogledali Geza Filo, Vekoslav Grmič, Stanko Jambrek, Marko Kerševan, Franc Kuzmič , Mihael Kuzmič, Jože Pirjevec, Janez Rotar, Božidar Debenjak, France Novak in Majda Merše. 24. 11. 2000 V Uradnem listu RS, št. 105-4385/2000, je objavljen Pravilnik o programu posebnega strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev in o načinu ugotavljanja znanja slovenskega jezika, ki v 32. členu določa, kako se ugotavlja znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za opravljanje geodetskih storitev. 24. 11. 2000 V Delovih pismih bralcev (št. 273, str. 9) Boštjan Metličar, absolvent slavistike v Mariboru, prijazno opozarja, da ima četrta izdaja Slovenske slovnice dr. Jožeta Toporišiča tudi tiskarske napake, ki študente motijo ali celo zapeljujejo pri guljenju svežega znanja. 24. 11. 2000 Na tiskovni konferenci Zavoda RS za šolstvo je nova direktorica, prof. Metka Zevnik, predstavila organizacijske novosti v ustanovi in tridelno raziskavo Vpliv mature na pouk. Dr. Barica Marentič je preverjala trajnost znanja, ki naj bi ga pridobili študentje, ki so pred dvema letoma maturirali. Le vsak peti je vedel kar koli povedati o razsvetljenstvu na Slovenskem (pač ni bilo v maturitetnem sklopu)! Prim. Šolski razgledi 2. 12. 2000, št. 19, str. 3. 26. 11. 2000 Predsednica SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik, poroča, da je njihovo društvo skupno z Založbo Obzorja, ki letos praznuje pol stoletja obstoja, povabilo častnega člana SD, akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, da je v do zadnjega kotička polnem Amfiteatru Pedagoške fakultete predstavil novo izdajo Slovenske slovnice. Predstavitev je zbudila tudi veliko medijsko pozornost. Moderatorki prireditve sta bili dr. Irena Stramljič Breznik kot predsednica društva in prof. Alenka Valh Lopert kot urednica. Med pogovorom z Melito Forstnerič Hajnšek (objava v Večeru 28. 10. 2000, str. 36-37) je akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča povedal vrsto zanimivih podatkov o svoji poklicni poti in strokovni rasti. 26. 11. 2000 Kolegica Nada Fajdiga, nam je poslala programsko knjižico zaključnih prireditev v prizadevanjih tamkajšnjih osnovnih šol, da se ob 200. obletnici Prešernovega rojstva poveča zanimanje pohodnikov za Šmarno goro. Svoj izvod lahko naročite na Osnovni šoli Vodice, Ob šoli 2, 1217 Vodice, tel. 01 832 41 95, faks 01 832 42 66. 26. 11. 2000 Osemdesetletnico dr. Stanka Janežiča so v Mariboru počastili z razstavo v preddverju teološke knjižnice, ki jo je pripravila Fanika Krajnc Vrečko, na literarnem večeru 6. t. m. pa sta ga predstavila dr. Denis Poniž in prof. Janko Čar. Prim. Družina 26. 11. 2000, št. 48, str. 11. 27. 11. 2000 Danes je najsrečnejši človek naša kolegica, mag. Alenka Gložančev, ker ima v rokah še svežo, po tiskarski barvi dehtečo knjigo Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, ki je te dni izšla pri Založbi Rokus kot 3. zvezek zbirke Slavistična knjižnica. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 28. 11. 2000 Slovenščina je eden tako imenovanih deficitarnih jezikov v Evropski uniji, za katere primanjkuje prevajalcev, ugotavlja Danuša Škapin v 23. številki Evrobiltena (str. 23) in opisuje, kako pridne so kolegice na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg še nekaterih ustanov so organizirale vrsto tečajev za prevajalce Evropske unije. 28. 11. 2000 Vedno znova pozabim, kakšno hudičevo delo je izpisovanje opominov in položnic. Cela hiša je zaštrenana, pa še ne bo konca te more. Upajmo, da bodo položnice dosegle svoj namen in da jih bomo lahko plačali in poravnali stroške za poštnino, papir, toner, pisemske ovojnice ... 29. 11. 2000 Slavica Kresnik (tel. 03 543 32 05, faks 03 541 91 64, e-naslov: slavica.kresnik na ce-sejem.si) obvešča, da se zavzeto pripravljajo na spomladanski sejem Vse za otroke v Celju. Želijo, da bi sejem, ki bo potekal od 10. do 13. aprila 2001, prerasel v festival vzgoje in izobraževanja, zato vabijo vse, ki bi se želeli predstaviti, da se oglasijo organizatorici. 29. 11. 2000 Predsednica Slavističnega društva Kranj, prof. Ana Jesenovec, poroča, da so danes gostili Matjaža Pikala in njegov spremljevalni ansambel, ki ga poleg njega sestavljajo še nekateri člani znane ljubljansko-škofjeloške rodbine Hawlina. Tako so tekmovalci II. stopnje imeli priložnost, da so se "v živo" srečali s "predpisanim" pisateljem za Cankarjevo tekmovanje, drugi pa so lahko spoznali enega izmed ustvarjalcev nastajajoče sodobne slovenske literature. A, glej ga zlomka, obiskovalcev tega večera je bilo točno 15 (!!); nekateri(e) učitelji(ce) iz osnovnih šol so izjavili(e), da Pikalo zanje ni zanimiv, ker ga ni v učnem načrtu. Matjaž Pikalo je ob glasbeni spremljavi predstavil svojo poezijo, nato pa je kot pravi igralec interpretiral del svojega romana Modri e. Sledil je intervju s pisateljem Pikalom, ki ga je vodil dijak Gimnazije Kranj Miha Zor. Tako so tisti dijaki, ki se pripravljajo na Cankarjevo tekmovanje, doživeli zanimivo predstavitev te literarne umetnine in tudi vsi drugi smo nepopisno uživali in se zabavali. Prireditev smo izpeljali v prostorih Gimnazije Kranj in pohvaliti je treba ravnatelja Francija Rozmana, ker je našemu društvu res naklonjen. Pripravljamo januarsko srečanje s člani Alpinističnega kluba Kranj, ki so zelo dobro poznali Nejca Zaplotnika in so pripravljeni pripovedovati o njem in prikazati diapozitive s kratke, a bogate Zaplotnikove alpinistične poti. Upamo, da bo takrat več obiskovalcev! 29. 11. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 277, str. 29) je izšlo prijazno poročilo Igorja Bratoža o Slavistični knjižnici, v kateri je Založba Rokus ravnokar izdala delo Alenke Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. 29. 11. 2000 Lektorsko društvo Slovenije je v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo predavanje dr. Toma Korošca Ki stavki kot restriktivni in nerestriktivni stavčni prilastki. 29. 11. 2000 Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce tržaške univerze so pod vodstvom častne članice SD, dr. Marije Pirjevec Paternu, pripravili srečanje o vprašanjih Rezije. Sodelovali so tudi Roberto Dapit, Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum, in Silvana Paletti, pesnica, ki ima ključno vlogo pri širjenju rezijanskega govora in kulture. Prim. Primorski dnevnik 2. 12. 2000, št. 278, str. 8. 29. 11. 2000 Članica SD, dr. Martina Ožbot, nam je poslala posebni odtis svojega prispevka Slovenska literatura v italijanskih prevodih, ki je izšel v angleškem zborniku Translation into Non-Mother Tongues in Professional Practice and Training (Prevajanje v nematerne jezike v profesionalni praksi in prizadevanjih). Sourednica zbornika je tudi članica SD, dr. Meta Grosman, izdala pa ga je založba Stauffenburg v Tübingenu. 29. 11. 2000 Opozorimo naj le na dve izmed številnih prireditev, ki so potekale v okviru 16. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Dopoldne je dr. Jože Toporišič predstavil četrto izdajo svoje Slovenske slovnice, ki so jo izdala mariborska Založba Obzorja (zvečer je pogovoru namenila pozornost tudi televizija, prim. tudi Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7; Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 12, itd.). Popoldne je bila tudi okrogla miza Naš Prešeren -- nekoč in danes, ki jo je vodila urednica pri Izobraževalnem založništvu DZS, prof. Majda Degan-Kapus, udeležili pa so se je dr. Boris Paternu, dr. Janko Kos, dr. Gregor Kocijan, dr. Boža Krakar - Vogel, Nada Barbarič in Tine Logar. ----------------------- MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Med bežnim srečanjem na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu nam je častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, povedal, da so na nekem brucovanju Zeleno carstvo postavili tudi naslednje vprašanje: "Zakaj Topijeva slovnica tako smrdi?" Zelenjad seveda ni imela pojma o pravilnem odgovoru: "Zato, ker je nastala poleg stranišča." (Profesor je imel vrsto let svoj kabinet oziroma fonetični laboratorij tik ob toaletnih prostorih v pritličju filofaksa in si je šele čez desetletja izboril svoj prostor v višjih nadstropjih, a da bi prišel v drugo, slavistiki posvečeno nadstropje, je bil sen onkraj sanj. Kdor je hotel vstopiti v Toporišičev posvečeni kabinet poleg intimnih prostorov, ni smel nič packati, stopiti je moral na posebne krpe in drsati po vzorno zglancanem parketu, ki ga v tistih časih še niso lakirali.) ------------------------- 30. 11. 2000 O študiju slovenščine na moskovski univerzi je napisal zanimiv članek Branko Soban. Ker lahko sprejmejo nove študente šele tedaj, ko stari končajo študij, imajo sedaj vpisano sedmo generacijo, ki jo bo letos vodila nova lektorica (ni članica SD), diplomiralo pa je že okrog 60 slušateljev. Prim. Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7. 30. 11. 2000 Z novo vlado smo dobili tudi novo ministrico za šolstvo in šport, dr. Lucijo Čok, ki ji obljubljajo, da bo v kratkem dobila še vse radosti in težave ministrstva za znanost, a brez tehnologije, ki se seli v gospodarstvo (kjer je več denarja). Nova ministrica je sredozemskega izvora: v Kopru je vrsto let delala na Zavodu za šolstvo, vodila Pedagoško fakulteto, se borila za primorsko univerzo in vodila Znanstveno- raziskovalni center. Njegovo publicistično dejavnost je predstavila kolegica Vesna Gomezel Mikolič na koprskem kongresu, na katerem nas je pozdravila tudi sedanja ministrica. Tako iskreno, kot je ona nam zaželela veliko uspehov pri našem delu na kongresu, ji tudi mi želimo veliko sreče pri reševanju naših težav. 30. 11. 2000 Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta organizirala dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren -- kultura -- Evropa, na katerem je z referati, razmišljanji in diskusijami sodelovalo več kot dvajset znanstvenikov iz Slovenije in tujine. Dr. France Bernik, je med drugim dejal, da so želeli definirati in redefinirati Prešernov odnos do srednjeveške, renesančne ali romantične književnosti. In niso zanemarili niti standardnih tem prešernoslovja, kot so Prešernova erotika, prevajanje njegovih del ali notranja in zunanja oblika pesmi, svet in nekakšen ekvivalent njegovi čustveni ambivalenci: up in strah. Kot se za družbo nesmrtnih spodobi, so bili vabljeni le izbranci, tako da vabila ni prejel niti Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tudi vsi akademiki ne, zato vest povzemamo po članku Uroša Smaska, dopisnika Večera. 1. 12. 2000 Državni svet Republike Slovenije, ki v zakonodajni veji oblasti edini predstavlja interese zaposlenih na različnih družbenih področjih, je izdal knjigo Svetniške pisarne, v kateri so opisane pristojnosti. Naš predstavnik interesov na področju vzgoje in izobraževanja, dr. Zoltan Jan, je podal svoje poglede na poslanstvo državnega sveta. Knjiga je brezplačno na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana (domače strani: http://www.sigov.si/dsvet/). 2. 12. 2000 Hitimo, da ne bi zamudili roka, in zaključujemo urejanje prvega dela dokumentacije o novogoriških seminarjih. Za vsakega je treba zbrati 0,38 kg papirjev. Potem sledi še pregledovanje nalog, zoprno pisanje potrdil na posebnih obrazcih in drugi del dokumentacije, za kar nam bodo nekoč nakazali dotacijo v višini 176.368,03 SIT, nekoč, ko bodo imeli denar. Bodo pa članice in člani SD lažje napredovali v nazive. 3. 12. 2000 Ko smo utrujeni in nas nadrejeni izkoriščajo za pisanje slavnostnih nagovorov, nam utegne priti prav kakšen navdih (ali zajetna knjiga, da jim jo vržemo v glavo). Založba Oziris (Savska 10, 4248 Lesce, tel. 04 531 88 48, faks 530 20 40) ponuja drugo izdajo knjige Govori za vse priložnosti, ki vsebuje kratek pregled govorništva, praktične napotke in 130 govorov na 496 papirnatih straneh ter na CD, da ne bo treba prepisovati predloge. 3. 12. 2000 Med dnevom odprtih vrat so v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili odlomke iz knjig založnika in člana SD, prof. Janeza Mušiča, o Prešernovem zasebnem življenju. 3. 12. 2000 Prešerniana na razstavi Pévec ne bogat al sloveč v Narodnem muzeju Slovenije (razstava je na ogled od 3. decembra do 8. februarja 2001). Prešerniana ima v Narodnem muzeju Slovenije dolgo zgodovino. Hranijo časopise, kot sta Illyrisches Blatt, Novice, ki so že za pesnikovega življenja prinašali posamezne pesmi, tu je almanah Krajnska čbelica ter prva natisa Krsta in Poezij. V zbirke nekdanjega Deželnega muzeja sta po pesnikovi smrti prišla tudi rokopis Krsta pri Savici (1836) in pesniške zbirke Poezije (1847), ki sta tudi po objavi ostala v cenzurnem uradu. Jurij Paušak, zadnji knjižni revizor v Ljubljani, ju je vzel iz arhiva te ustanove, ko je bila leta 1848 ukinjena. Po Paušakovi smrti je dragocena rokopisa hranil Franc Ksaver Metelko, iz njegove zapuščine pa sta med letoma 1860 in 1862 prišla v muzejske zbirke. Tomo Zupan (1839--1937), daljni pes-nikov sorodnik, je vse življenje zbiral gradivo o njegovem rodu, življenju in delu. Tudi iz njegove zbirke je nekaj Prešernovih osebnih predmetov in pohištva. Za dediča dela rokopisnega gradiva, ki ga je zbral, je v oporoki določil Narodni muzej. Tako so v ta fond prišli predvsem dokumenti iz pesnikove mladosti -- latinska šolska naloga (1818/19), šolska spričevala, pismo staršem z Dunaja (1824), njegovi odvetniški akti ter rokopisi nekaterih pesmi, npr. Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori, Romarska. Literarni zgodovinar in bibliotekar Avgust Žigon je ustanovi v svoji oporoki zapustil tudi dvoje Prešernovih pisem iz svoje privatne zbirke, eno je bilo naslovljeno na tiskarja Jožefa Blaznika (1847). --- Leta 1913 je prišla v današnji Narodni muzej Slovenije tudi Prešernova doktorska diploma, ki jo je hranil pesnikov sorodnik Janez Prešeren, notar v Radovljici. Po njegovi smrti jo je prevzel okrajni tajnik g. Schorl in jo nameraval zapustiti tedanjemu Deželnemu muzeju Rudolfinumu. Pozneje jo je odkupil Deželni odbor Vojvodine Kranjske in jo zaupal v varstvo muzeju. To je le nekaj poglavitnih poti, po katerih so prišli v Narodni muzej Prešernovi rokopisi in dokumenti o njegovem življenju, ki jih imamo le redkokdaj priložnost videti. 3. 12. 2000 Prešernova ofenziva je dosegla vrhunec in mnogi kolegi, ki so se uspešno trudili pri vseh številnih podvigih, naj nam ne zamerijo, ker ne moremo našteti vseh prireditev, ki so se zvrstile te dni od Trsta, kjer je potekala dvojezična predstava Pevcu -- Al poeta (pri pripravah je sodeloval tudi Miran Košuta), prek Vrbe (slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl), Kranja (Bogomila Kravos), Pariza (Mateja Pezdirc Bartol), Tokia (Jelislava Dobovšek Sethna), Sankt Peterburga (Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr. France Prešeren), Neaplja (Aleksandra Žabjek), Rima (Miran Košuta) in Vatikana (veleposlanik Karlo Bonuti) pa do Narodnega muzeja Slovenije in Cankarjevega doma v Ljubljani. Prim. pregledni članek častne članice SD, prof. Lojzke Bratuž, v Novem glasu 7. 12. 2000, št. 45, str. 1. Pomisel: preveč še s kruhom ni dobro. Pa vendar, ali ne bi bilo dobro, da bi kdo, pa čeprav študent bibliotekarstva in slavistike, ob tem in podobnih jubilejih napravil temeljito bibliografijo vsega, kar je bilo objavljeno ob takšni priložnosti. Kdo zna danes našteti, kaj je izšlo okrog Trubarjevega jubileja leta 1986, pa tudi lani o Prešernu? 3. 12. 2000 Na prvo adventno nedeljo je častni član SD, prof. Janez Gradišnik, objavil članek o pričakovanju slovarskega dela Slovenskega pravopisa, ki naj bi bil sedaj pa res prav zares tiskan še pred koncem leta. Prim. Družina 3. 12. 2000, št. 48, str. 11. 4. 12. 2000 Na spletnih straneh http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html si lahko ogledamo celoten program, obvestilo medijem in vse povzetke mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil dr. Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani in je potekal do 6. t. m. Letošnja 19. izvedba Obdobij kaže očitna znamenja oživljanja in boljšega zdravja. Očitno so se kolegi pričeli zavedati velikih možnosti in širokih obzorij, ki jih takšna dediščina nudi. Med skoraj šestdesetimi referenti je bilo mnogo že znanih sodelavcev, pojavilo se je tudi precej novih, a uveljavljenih znanstvenikov (slovenistov, slavistov, literarnih komparativistov, anglistov, hungaristov in hispanistov), ki so več kot očitno prispevali k večji prepoznavnosti Prešerna ne le v slovenski, temveč tudi znotraj tujih nacionalnih literarnih ved. V okviru spremljevalnega programa je predsednik države Milan Kučan odlikoval ameriškega raziskovalca Prešerna Toma Priestlyja. Zbornik povzetkov referatov je že natisnjen in je na razpolago pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana). Prim. Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 1; 6. 12. 2000, št. 283, str. 1; 8. 12. 2000, št. 285, str. 7; 11. 12. 2000, št. 287, str. 5, itd. ----------------------- LJUDSKO IZROČILO Predsednik SAZU, akad. Josip Vidmar je zelo cenil častnega člana SD, akad. Franceta Bezlaja, nekoč pa je nastal neprijeten zaplet in prof. Bezlaj je ukazal Francetu Novaku, ki je bil takrat na začetku svoje poklicne poti: "Tu se usedite in napišite mu pismo," nakar narekuje bodočemu predsedniku SD: "Dragi Jozo." Kolega Novak se upre: "Ne, tega pa jaz ne morem napisati tovarišu predsedniku, jaz že ne." Bezlaj pa: "Napišite, kar vam pravim." In tako dalje, pol ure, eden ja, drugi ne. Zmagala je seveda avtoriteta starejše veličine in pismo je bilo napisano, vendar je France Novak, načelen mož, dodal spremno pismo, da cenjenemu predsedniku pošilja, kar in kakor so mu narekovali. Naslednje jutro sta se na stopnišču srečala Novak in Vidmar, ki je tedaj rosnemu mladeniču namesto običajnega pozdrava pomahal: "Živijo," se zarotniško posmehnil in oddal plašč tajnici, ki ga je spoštljivo čakala na vratih. ------------------------ 5. 12. 2000 Izšla je prva slovenska (brezplačna) e-knjiga: www.drobtinice.com, ki jo je pred leti napisal Miha Mazzini in je sedaj razprodana, svoj čas pa je bila uspšnica (menda je natisnjenih 54.000 izvodov). Skupaj s knjigo Microsoft Slovenija ponuja tudi programsko opremo za branje. Prim. Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 13 itd. 7. 12. 2000 V Delu (št. 284, str. 3) prof. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ki še ni poravnal letošnje članarine) odgovarja na pismo bralcev z dne 29. novembra in utemeljuje, zakaj je pravilna pisava Mangart in ne Mangrt. 7. 12. 2000 Pod naslovom Gregor Strniša, to je živa čarovnija sta na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar izvedla večer Strniševe poezije, posvečen 70. obletnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku je bil pogovor o pesniku. 7. 12. 2000 Med slovesnostmi ob dnevu Univerze v Ljubljani so slovesno razglasili tudi 40 novih rednih profesorjev, med katerimi je blestela tudi prva dama slavistike, predsednica slovenskega in mednarodnega slavističnega komiteja, prof. dr. Alenka Šivic-Dular. Iskrene čestitke! 8. 12. 2000 V Uradnem listu RS št. 133 sta danes objavljeni Odredba o izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce in Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v tem izobraževalnem. Program Slovenščina za tujce so z muko pripravili in še težje spravili v uradni list na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani ( glavni avtorici sta prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina) in so ga že predstavili na različnih seminarjih. 8. 12. 2000 Slovenska televizija je pokazala prvega od petih delov o Prešernu. Scenarista Branko Šömen in častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, ki je s tem podvigom spet zablestel kot medijska zvezda, sta Prešerna in njegov čas očitno zgostila v pet jedrnih biografskih položajev, ki jih -- po kronološkem redu -- označujejo bistvene osebe iz pesnikove bližine. Prvo mesto pripada seveda Andreju Smoletu -- tudi zato, ker je bilo skupaj z njegovim ljubljanskim vetrnjaštvom še mogoče uloviti zadnje ostanke Prešernove mladeniške dobe: gostilno Pekel, nočna pohodništva, erotično sceno. Prim. članek Petra Kolška v Delu 9. 12. 2000, št. 286, str. 6. 8. 12. 2000 V St. Peterburgu, v prostorih knjižnice ruske Akademije znanosti so odprli veliko razstavo Slovenska knjiga 1678--1930 in predstavili prvi katalog slovenskih knjig iz fonda te knjižnice. Nosilci projekta so razen knjižnice Ruske akademije znanosti še novoustanovljeno Društvo za krepitev in razširitev stikov s Slovenijo "Ljubljana" iz St. Peterburga, sanktpeterburška Vzhodnoevropska mednarod-na univerza in Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren" iz Moskve, ki je dalo pobudo za projekt in ga tudi finančno podprlo. Med pripravami za razstavo in katalog so našli tudi doslej neznani in neevidentirani izvod Krsta z dedikacijo Ismailu Ivanoviču Sreznjevskemu (1812--1880), sodobniku in prijatelju našega J. Kopitarja. Leta 1841 se je na svojem študijskem potovanju po slovanskih deželah dlje časa mudil tudi v Ljubljani, velja pa za utemeljitelja ruske slavistike, je prvi doktor slavističnih znanosti in prvi predstojnik leta 1847 ustanovljene ruske slavistične katedre v St. Peterburgu. Med njegove velike zasluge lahko štejemo med drugim tudi prvo študijo o slovenskih dialektih, ki jo je pozneje uspešno nadaljeval njegov učenec Jan Baudouin de Courtenay, katerega Slovar rezijanskega jezika bo izšel pri SAZU. Hkrati s katalogom so na slovesnosti predstavili tudi dvojezično knjigo Žiga Herberstein, kar je že tretja predstavitev te uspešnice -- po Moskvi in Samari (pred božičem bodo nanjo opozorili še v Smolensku). 8. 12. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Udeleženci niso imeli pripomb k delu izvršilnega odbora med obema sejama in porabi sredstev. Še posebej so pohvalili kolegice, članice SD Koper, ki so organizacijsko pripravile letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru: vsi smo bili zadovoljni in cenimo čas, napore in ustvarjalnost, ki so jih vložile v to obsežno in zahtevno delo (poimenski seznam bo objavljen v Zborniku). Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da bodo po dolgih letih še v tem koledarskem letu izšle tri od osmih številk Jezika in slovstva, ki se bo tako izognil zaostankom. Poleg tega smo se dogovorili: -- Spremeni se 19. člen pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da se uvede premični prag za vse stopnje. S tem se bomo izognili nesorazmernemu številu priznanj (lani nihče na drugi stopnji ni prejel zlatega priznanja). Naloge tekmovalcev, učencev na srednjih šolah, ki imajo v programih manj ur pouka slovenščine kot na gimnazijskih, bodo nekoliko manj strogo ocenjene. Treba bo uvesti tudi evidenco izdanih potrdil in pred tekmovanjem pridobiti izjave staršev, da dovolijo objavo rezultatov. Koordinator tekmovanja, prof. Vlado Pirc, bo poskrbel, da bo nova različica pravilnika čim prej objavljena na spletni strani Zavoda RS za šolstvo. -- Šole, katerih učenci bodo sodelovali na tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, plačajo prijavnino v višini 2200 SIT za tekmovalca pokrajinskemu društvu, ki z zbrano vsoto pripravi tekmovanje in zaključne prireditve. Treba je izdati račune in obračunati davek na dodano vrednost. -- Vrhniški posvet mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje pripravi novi predsednik SD, dr. Marko Jesenšek, ki bo s podpredsednico SD, prof. Mojco Marn, čim prej obiskal vrhniškega župana in se skušal dogovoriti, da bi novogoriški seminar prenesli v Cankarjev rojstni kraj. -- Kraja za slovenski slavistični kongres 2001 še ni mogoče dokončno določiti, zato je UO pooblastil predsednika dr. Marka Jesenška, da se dogovori s pokrajinskim društvom Jesenice ali Nova Gorica za izvedbo tega najpomembnejšega strokovnega srečanja. Prenovili bomo tudi program srečanja, tako da bi skrčili število predavateljev, ki bi imeli več časa za nastop. Zbornik s tega srečanja naj bi izšel že med kongresom. Ohrani se tradicionalni termin kongresa, to je od prvega četrtka do sobote v oktobru. Letošnja osrednja tema: slovensko slovaropisje. Osvetlili bi različne vidike te stroke in obdelali tudi vprašanja šolskega slovarja slovenskega jezika. Ob plenarnih zasedanjih bi potekale še vzporedne dejavnosti -- okrogle mize, predstavitve strokovnih publikacij, dopolnilni program ... -- Prihodnje šolsko leto bi dr. Zoltan Jan skušal pripraviti seminar Učiteljev kompas po šolskih predpisih, pravilnikih in zakonih. Naše delo je vedno bolj omejeno s formalnimi predpisi, njihove člene pa je vedno težje prevesti v jezik vsakdanjega šolskega življenja. Seminar bomo izvedli, če bo uvrščen v katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in če bo dovolj prijavljenih. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi razpis za pomoč pri objavi dveh znanstvenih monografij v Slavistični knjižici. Višina podpore za objavo dveh do treh zvezkov je 1.500.000 SIT. Pravila ostanejo enaka letošnjim, za pregled prispelih predlogov pa se pooblastijo predsednik SD, dr. Marko Jesenšk, dr. Ireno Stramljič Breznik, dosedanji urednik zbirke dr. Zoltan Jan in dr. Miran Hladnik. Če slednji ne bi sprejel naloge, bo izvršilni odbor poiskal drugega kompetentnega literarnega zgodovinarja. O predlogih bo dokončno odločal UO SD na junijski seji. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi tudi razpis za nagrade Slavističnega društva Slovenije. Propozicije ostanejo iste kot letos, skupni znesek za vseh pet vrst nagrad (za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine v srednjih in osnovnih šolah, za posebno uspešen dodiplomski ter magistrski in doktorski študij slovenističnih in sorodnih ved ter za študij slovenščine na tujih univerzah) znaša 2.500.000 SIT. Če bi bilo društvo v finančnih težavah, se znesek prilagodi njegovim zmožnostim. -- Društveno glasilo Kroniko bo še naprej pisal in urejal dr. Zoltan Jan, vendar UO vabi vse člane, da ga seznanjajo z dogodki, ki so pomembni za našo obveščenost. Le tako bo list prav društvena kronika, ki nas obvešča o dejavnosti društva in njenih članov. Predsednika SD, dr. Marka Jesenška, UO pooblašča, da se dogovori s sodelavci o pogojih in nagradi za opravljanje tega dokaj obsežnega in kar zahtevnega dela. Bolj živa naj postane tudi spletna stran, na kateri bodo objavljena sprotna obvestila, če bodo prihajala pravočasno. -- Slavistično društvo Slovenije bo prihodnje leto izdalo v knjižni obliki ponatis prvih štirih letnikov Kronike in pooblašča predsednika SD, dr. Marka Jesenška, da poskrbi za izvedbo te naloge in sklene potrebne pogodbe. Ponatis naj ohrani sedanje izvirno besedilo, izpuščene naj bodo le zaključne strani, popravijo naj se zgolj tipkarski spodrsljaji. Pričakujemo, da bodo kolegi naročili dovolj izvodov, da bomo pokrili stroške, saj ima besedilo poleg zabavne plati tudi določeno informativno vrednost. -- Za tisk Zbornika koprskega slovenskega slavističnega kongresa bomo preverili, ali je mogoče publikacijo izdati samostojno. Zaključuje se jezikovni pregled in prevod povzetkov, sodelavci bodo kmalu prejeli prve odtise v korekturo. Sodelavcem se izplača honorarje, kot so bili uveljavljeni do sedaj. Tudi oblikovna podoba Zbornika ostane enaka. Če bodo kolegi tako kot letos poskrbeli, da ustanove, kjer so zaposleni, kupijo vsaj po en izvod, bi lahko pokrili stroške, če pa bi po en izvod kupili še zase, bi kakšen sold celo ostal za društveno dejavnost. -- Članarina za leto 2001 znaša 3400 SIT, čeprav je nižja kot pri sorodnih društvih (članarina pri Društvu psihologov znaša npr. 7000 SIT), najverjetneje bo treba plačati tudi davek na dodano vrednost. Člani lahko poravnajo članarin preko pokrajinskega društva, ki mu v tem primeru ostane polovica denarja za lastne potrebe, ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije (plača se samo enkrat!). V obeh primerih imajo enake članske ugodnosti, vendar mora pokrajinsko društvo sporočiti zasebne naslove članov, ki so pri njih poravnali članarino, da jim bomo lahko pošiljali člansko gradivo in jih obveščali. Potrdilo položnice je treba hraniti, ker z njim uveljavljamo članske ugodnosti. Tistemu, ki mu ni vseeno, kakšna je njegova osebna strokovna rast, se članarina praktično povrne z znižano naročnino na slavistične strokovne revije, za nakup strokovne literature in z znižano kotizacijo za en ali drug strokovni seminar, vsi pa poleg tega prejemajo brezplačno društveno glasilo Kronika, v katerem sproti obveščamo o dogajanju v stroki ter na društvenem in stanovskem polju. Člane, ki so v materialni stiski, lahko predsednik na njihov predlog oprosti plačila članarine. Kopijo položnice skrbno hranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, znižano kotizacijo za udeležbo na seminarjih SD, ugodnejši nakup določenih strokovnih knjig, člani imajo tudi možnosti za hitrejše napredovanje v nazive in plačilne razrede, po našem mnenju pa velja tudi kot olajšava pri napovedi dohodnine. Nekatera pokrajinska društva poskrbijo še za dodatne ugodnosti članov: popuste v krajevnih knjigarnah, vključitev v sezname vabljenih na različne prireditve, popuste pri abonmajih itd. Kolegice in kolege, ki ne poravnajo članarine, se črta iz članstva. -- Na ustanove, kjer je zaposlenih več slavistov, bomo še enkrat poslali vabilo in opozorilo, da se kolegi naših strok lahko včlanijo v Slavistično društvo Slovenije. -- Sejo je vodil zastareli predsednik, novi pa je trdno (ne trdo) prevzemal vajeti v svoje roke. Ob zaključku seje so dosedanjega predsednika presenetili z ogromnim šopkom in razkošno aranžiranim dari-lom -- najnovejšim popolnim reprintom Trubarjevega Katekizma (z zanimivima spremnima študijama Matjaža Kmecla in Martina Žnideršiča). Najbolj vestni so nato sejo podaljšali in jo zaključili pri Mraku, tako da so se šele pozno v noč podali na pot proti domu (predsednik v odhajanju je mimogrede plačal še kazen zaradi prehitre vožnje). Hvala vsem, ki ste čutili potrebo, da ste mi ob izteku mandata še posebej rekli prijazno besedo o skupno poopravljenem delu. Tudi meni je bilo lepo v naši druščini. 12. 12. 2000 Društvo slovenskih književnih prevajalcev je organiziralo predavanje o pregibanju tujih lastnih imen v slovenskih besedilih, ki ga je pripravila članice SD, prof. Marta Kocjan Barle. 12. 12. 2000 Tisti, ki jim je hudiček prinesel opomine zaradi neplačane članarine, dokaj prizadevno poravnavajo svoje dolgove. Kjer ima hudič prste ves, je tudi kaj narobe in tako je bila nekaterim (približno petnajstim) storjena krivica, ki pa so jo potrpežljivo sporočili krivcu. Nekaterim je članarino poravnala šola, pa niso sporočili, za koga, nekaj kolegic nas ni obvestilo, da imamo napačno zapisan njihov priimek ali da so dvakrat vpisane (le kaj so počele z dvojnikom Kronike?), in bi lahko navedli še kakšen primer, ki dokazuje, kako pestro je življenje. Kaj hujšega pa se ni pripetilo, nič ni grmelo, treskalo in se podiralo. Ko bomo s seznama črtali tiste, ki ne poravnajo članarine, bo bolje. "Bolje sam kot v slabi družbi." 12. 12. 2000 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je Prešernovo leto sklenila z razstavo, na kateri prvič predstavlja vsa znana oziroma ohranjena Prešernova pisma, razen onih, ki so trenutno na ogled na razstavi v Narodnem muzeju. Ob tej priložnosti je založba Rokus izdala bibliofilski faksimile (v 300 izvodih) dveh Prešernovih pisem s spremnim esejem dr. Jožeta Kastelica, o čemer med drugim poroča Marijan Zlobec. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 9. ----------------------- SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Izbor pisem bralcev, ki protestirajo zaradi različnih jezikovnih malomarnosti in napak: Jakob Jadiga protestira, ker oglaševalska agencija Metropolis piše rastavišče (Delo 4. 12. 2000, št. 281, str. 4). * * * O polomijah v knjigi Carso -- due lingue, un altipiano (Kras -- dva jezika, ena planota) piše Igor Tuta (Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 5). * * * Ob Unicefovi proslavi v Cankarjevem domu, na kateri so bili nastopi v slovenščini redke izjeme, se Milan Detela sprašuje, kaj bo s slovenščino, nekaj dni kasneje pa mu odgovarja Blaž Habjan (Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 7; 12. 12. 2000, št. 288, str. 7). * * * 291 ljubiteljev slovenščine protestira zaradi javnega napisa v italijanščini, ki se je pojavil na novogoriški trgovini, protest, ki so ga poslali tudi odgovornim upravnim organom, sta sestavili prof. Sonja Caharija in prof. Marija Jelen, članica SD. (Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5; 13. 12. 2000, št. 289, str. 7; Primorske novice 15. 12. 2000, št. 100, str. 31). Lastnik trgovine se je javno opravičil someščanom, saj gre za ljudi, med katerimi so mnogi doživeli prepoved javne rabe slovenščine pod fašizmom, nekaj korakov stran, onstran meje pa se še danes borijo za vsak javni napis v slovenščini (Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 4; itd.). ------------------------ 13. 12. 2000 "Ker zaključujete zadnjo letošnjo številko Kronike, Vam pošiljam še najbolj svežo novico: izšla je šesta številka Jezikoslovnih zapiskov, glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki jih bomo predstavili šele po praznikih. V njih je osemnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev, ki tokrat niso samo z inštituta. Prispevki so razvrščeni v tri razdelke: Iz zgodovine Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (en prispevek), Razprave in članki (devet prispevkov), Gradivo, ocene, poročila (osem prispevkov). V 4. razdelku, namenjenem za pisma, pobude in kritike, ki se nanašajo na vsebino in obliko glasila ter na delo uredniškega odbora, tokrat ni nobenega prispevka. Lep pozdrav, Janez Keber, urednik." Iz vsebine: Milena Hajnšek Holz se je spomnila jubilantke Marije Janežič, Ljudmila Bokal piše o leksikografski obravnavi prvega slovenskega pravopisa, Peter Weiss analizira označevanje v slovenskih narečnih slovarjih, Irena Stramljič Breznik razčlenjuje besedno družino 'besede', Andreja Žele piše o tipologiji poved(kov)ne rabe v SSKJ, Nataša Jakop obravnava vezanost poudarnih členkov na določeno besedno vrsto oziroma stavčni člen, Janez Keber se je poglobil v sedanje stanje raziskovanja slovenske frazeologije in predstavlja zasnovo frazeološkega slovarja, Jakob Müller je prispeval članek Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha, Jožica Škofic fonološki opis kraja Lom pod Storžičem, Mihaela Koletnik, letošnja nagrajenka SD, pa fonološki opis govora v Radencih. Ocene, poročila in gradivo so prispevali Aleksandra Bizjak, Alenka Gložančev, Janez Keber, Majda Merše, Vlado Nartnik, France Novak, Silvo Torkar in Nastja Vojnovič. 13. 12. 2000 Planinski spisi Henrika Tume (Založba Tuma, Ljubljana 2000, 414 str.) odpirajo vpogled tudi v njegove imenoslovne zapiske (Julijske Alpe), ki jih je predstavil dr. Dušan Čop, najdemo pa tudi seznam manj rabljenih ali izgubljenih gorniških izrazov. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8; Primorski dnevnik 13. 12. 2000, št. 286, str. 14, itd. 13. 12. 2000 Včeraj so se iztekli Slovenski večeri, ki jih je od 5. do 12. t. m. pripravljal inštitut za slovenski jezik na dunajski univerzi (na katerem trenutno študira slovenščino 40 študentov). V prepolni predavalnici je član SD, prof. Jože Šifrer, podal občuten, domačen, skrbno negovan kulturni potopis po "visoki" Gorenjski. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8. 13. 12. 2000 Dobršen del druge številke drugega letnika revije Keria, ki jo izdaja Društvo za antične in humanistične študije, je posvečen septembrskemu posvetovanju o prevajanju antičnih in humanističnih besedil. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 27 (Književni listi). 14. 12. 2000 Na inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu je dr. Peter Weiss (z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani) imel predavanje z naslovom Novo v novem Slovenskem pravopisu. -- Kot poroča dr. Ludvik Karničar iz Gradca, je bila zvečer na istem inštitutu božičnica, na kateri so se zbrali mnogi Slovenci, predvsem koroški. Peli so (po slovensko), uživali na licu mesta profesionalno blagoslovljeno vino in prigrizovali, na koncu pa poslušali pretresljive spomine akad. Stanislava Hafnerja, ki je imel dan prej 84. rojstni dan. Za višek je dr. Bernard Rajh iz Maribora, ki uči na tem inštitutu, potegnil še harmoniko. Prepozno je seveda žal vsem, ki nismo bili zraven. 14. 12. 2000 Na največji italijanski univerzi La Sapienza v Rimu je 13. in 14. decembra potekal dvodnevni simpozij Dalla lira di France Prešeren: armonie letterarie e culturali tra Slovenia, Italia ed Europa (Iz Prešernove lire: literarne harmonije med Slovenijo, Italijo in Evropo), ki ga je organiziral Miran Košuta. Na simpoziju, ki ga je podprla tudi slovenska ambasada, so poleg Borisa Paternuja in Marije Pirjevec Paternu sodelovali tudi Mario Capaldo, Boris A. Novak, Ivan Verč, Atilij Rakar, Jana Jerkov, Predrag Matvejević in Miran Košuta. Med drugim so pokazali Prešernovo evropeizacijo slovenske poezije, njegove vezi s petrarkizmom in romanskimi pesniškimi oblikami, njegovo usodo v Italiji, prikazali pa so tudi eno epizodo iz nove slovenske televizijske nadaljevanke o pesnikovem življenju. Tik pred tem simpozijem (5. decembra) je tudi slovenski konzul pri svetem sedežu v Rimu, Karel Bonutti, v okviru praznovanj 200. obletnice Prešernovega rojstva pripravil zanimiv kulturni večer v ugledni rimski palači Palazzo Massimo di Pirro, ki so se ga udeležili številni ugledni gostje in diplomatski zbor. V tem času je v Neaplju tudi Aleksandra Žabjek pomagala pripraviti simpozij o romanticističnih idejah na Poljskem, Slovenskem in Madžarskem oziroma pri Mickiewiczu, Prešernu in Vörösmartyju. Prim. Lojzka Bratuž: Dvestoletnica rojstva Franceta Prešerna, Novi glas 7. 12. 2000, št. 45, str. 1; Delo 14. 12. 2000, št. 290, str. 20; Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 7. 15. 12. 2000 Nekaj vrstic iz uvodnika dr. Tomaža Sajovica, glavnega urednika revije Jezik in slovstvo. O prvi dvojni številki letošnjega 46. letnika med drugim pravi: Že iz kazala je mogoče razbrati osnovno vsebinsko usmeritev revije in nekatere posebne poudarke, ki jih bo v letošnjem letniku skušalo z avtorji ter bralkami in bralci uresničiti uredništvo revije. Katja Mihurko Poniž v članku Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki opozarja na prepričljivost slikanja materinstva v Samorastnikih. Z objavo članka Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku književnosti v gimnazijah na Hrvaškem skuša uredništvo omogočiti seznanitev s stanjem in perspektivami pouka književnosti v sosednji državi, hkrati pa tudi spodbuditi k razmišljanju o pouku književnosti pri nas. Podiplomski študent jezikoslovja Robert Cazinkić s člankom Oziralni prilastkovi odvisniki vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih Horsta Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika revije. Uredništvo revije si bo tudi letos prizadevalo, da bi objavilo čim več ocen o objavljenih strokovnih in znanstvenih delih s slovenističnega in slavističnega področja, tudi tistih del, ki so jih naši raziskovalci objavili v tujini. Tako v tej številki objavljamo recenzijo Radomirja V. Ivanovića o doktorski disertaciji Vladimirja Osolnika z naslovom Zgodovina književnosti o Petru II. Petroviću Njegošu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Omeniti je treba tudi poročilo predsednika Slavističnega društva Slovenije Zoltana Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil na občnem zboru v Kopru oktobra letos. Dosedanji predsednik društva pa je pustil za seboj še eno pomembno sled. Jeseni letos je namreč Državni svet Republike Slovenije predvsem po njegovi zaslugi poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular. Uredništvo se je odločilo, da Predlog zakona objavi v celoti in tako omogoči bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o njem -- širšo in poglobljenejšo, kot je bila do sedaj. Tehtnejši odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni. 16. 12. 2000 Kolegica prof. Vesna Gomezel Mikolič poroča, da sta Znanstveno raziskovalno središče RS Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko izdali dve različni, pa vendar tudi z vidika slovenistike zanimivi deli: Acta Histriae VIII -- zbornik prispevkov z mednarodne konference o Peteru Pavlu Vergeriju, in monografsko študijo Toponimi Koprskega primorja dr. Julija Titla. Ob prvi publikaciji je bil izpostavljen predvsem do sedaj večkrat zanemarjen vpliv sicer kontroverznega koprskega škofa Petra Pavla Vergerija ml. na delovanje Primoža Trubarja (o tem predvsem prispevki Franceta M. Dolinarja, Francke Premk, Jožeta Pogačnika, Alojza Jembriha, Mihaela Glavana in Salvatorja Žitka), ob drugi, ki pomeni logično nadaljevanje in poglobitev Titlovega prejšnjega dela Geografska imena v severozahodni Istri (1998), pa se je vnela zanimiva razprava o razmerju med narečjem in knjižnim jezikom v krajevnih in ledinskih imenih ter o možnostih sodelovanja prebivalcev nekega področja s strokovnjaki v okviru pristojnih teles za standardizacijo zemljepisnih imen. Prim. Primorske novice 8. 12. 2000, str. 18 itd. 18. 12. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Prejeli smo osemdeset nalog, med katerimi so nekatere zanimive in bodo morda inspirirale koordinatorje, da podobne zamisli uporabijo pri oblikovanju preizkusov znanja. Žal tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Nekaj kolegic ni poslalo osebnih podatkov, ki jih je treba napisati na potrdilo, nekatere šole po krivdi SD niso pravočasno prejele računov ... Najbolj neprijetno je bilo zavračati naloge, ki so bile povsem enake. Naloge so namreč individualno in ne skupinsko delo. Sedaj je treba napraviti vse evidence, dodatna poročila in izpisati potrdila (slednje delo tajnice je najbolj zoprno, ker se vsako drugo iznakazi med tiskanjem na obrazce). 19. 12. 2000 Mariborska Založba Obzorja pripravlja priročnik za medkulturno sporazumevanje Across Cultures Slovene- British-American Intercultural Communication. Napisala sta ga Slovenka dr. Nada Šabec, anglistka in strokovnjakinja za sociolingvistiko, in mag. David Limon, Anglež, a hkrati tudi dober poznavalec slovenščine in Slovenije. Po mnenju članice SD, dr. Mete Grosman, avtorja omogočata spoznavanje sociokulturnih razlik in različnih sporazumevalnih težav in nesporazumov, ki se lahko pojavijo pri medkulturnem sporazumevanju med rojenimi govorci slovenščine in angleščine. Pojasnila in naročila: Založba Obzorja, d. d., Maribor, Služba prodaje knjig, Gosposka 3, tel. 02 228 31 16, 228 31 21, faks 02 223 213; e-naslova: www.zalozba-obzorja.si, prodaja na zalozba-obzorja.si. 19. 12. 2000 Prihajajo prve voščilnice. Hvala vsem, ki ste si v tem predprazničnem vrvenju vzeli trenutek in se spomnili stanovskih kolegov. 20. 12. 2000 Slavistično društvo Ljubljana je v svojo sredo povabilo prof. Vido Gomivnik Thumo, da je spregovorila o učnem jeziku pri pripravi na strokovni izpit. 21. 12. 2000 Iz urednikovega uvodnika v tretjo številko revije Jezik in slovstvo: Številko začenja razprava Mihaele Koletnik o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem središčnem naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj kot desetina prebivalcev kmetov, večina pa jih je zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba opozoriti na avtoričino raziskovanje skladenjskih značilnosti govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil različnih govorov. Sledi krajši literarnozgodovinski članek Zorana Božiča, ki na privlačen, svež, esejistični način razmišlja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi Tini, Kosmačevi Sreči in Prešernovem Krstu pri Savici. Rubriko Razprave in članki zaključuje prispevek Zoltana Jana o percepciji goriško-tolminske pesnice Ljubke Šorli v italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost članka je piščevo opozarjanje na intim-no doživljanje pesničine lirike pri tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srečali med sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici. Rubriko Metodične izkušnje tokrat predstavlja zanimiv prispevek Tine Rupar o literarnih klasikih v srednješolskih berilih pri nas in v Evropi, ki kritično opozarja tudi na pomanjkljivosti obravnave klasične literature pri nas. Posebej je treba opozoriti na raziskavo Irene Marinč z naslovom Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostal-niških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila opravljena na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, ki jo obiskujejo v glavnem otroci iz okoliških vasi, torej iz okolja z nizko povprečno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi zelo pomembno področje, ki bi ga bilo treba projektno raziskati. Številko končuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedični način seznanja bralke in bralce z učbeniki slovenskega jezika danes in nekoč. Uvodnik zaključujem, kot se ob prihajajočih praznikih spodobi: v svojem in uredniškem imenu bi rad vsem zvestim bralkam in bralcem zaželel srečo, zadovoljstvo in veliko ustvarjalnosti v novem letu -- Tomaž Sajovic, glavni urednik revije Jezik in slovstvo. 21. 12. 2000 Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, a tudi letos ni izostalo tradicionalno kosilo za učitelje slovenščine na tujih univerzah, ki ga z rahlim zamikom prireja predsednica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ada Vidovič Muha. Dilema: so naši lektorji na tujih univerzah ptice selivke ali oznanjevalci izvoljenega jezika? 22. 12. 2000 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je pripravil imeniten seminar in delavnice za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (prim. zapis v Kroniki 8. 12. 2000). Članici SD, prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina, predstavljata nov izobraževalni program Slovenščina za tujce in nove izpite za certifikat znanja slovenskega jezika. Točno opoldan (vrh dneva) je v Vili Podrožnik nova ministrica za šolstvo in šport (z znanostjo kot pritiklino) pripravila tradicionalni sprejem za naše lektorje na tujih univerzah in za lektorje tujih jezikov pri nas. Za zaključek je v programu predvideno testiranje znanja slovenščine v Casa del Papa na Klagenfurtstrasse in Laibach, kjer tako kot v Ziljski dolini na Koroškem menda strežejo v pristni srbščini. 22. 12. 2000 Z novim letom prevzema dolžnosti predsednice komisije za slovenščino na tujih univerzah doc. dr. Simona Kranjc, ki ji želimo enako zavzeto, uspešno in učinkovito delo, kot ga je opravila dosedanja predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha, od katere smo se poslovili s spominskim darilom, pa tudi z mislijo, kaj vse je postorila za vsakega izmed nas in za našo stroko v svetovnem merilu. Verjamemo, da bo enako uspešna tudi kot direktorica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 22. 12. 2000 V tej številki je zmanjkalo prostora za Mme Jan, ker je izjavila, da ona že ne bo brala tako dolgih klobas in da jih bo treba skrajšati. --------------------------- In tako se počasi izteka neki mandat, pravzaprav neko življenjsko obdobje, ne posebno dolgo, vendar posejano z množico dogodkov, srečanj, kakšno zamerico in neuspelim poskusom, a dinamično, lepo. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli s svojim sodelovanjem. Zoltan Jan ------------------------------- STANOVSKA ZAVZETOST Kolegice in kolege vabimo, da naročijo knjižni ponatis Kronike, glasila Slavističnega društva Slovenije, letnik I--IV, ki ga bo naše društvo izdalo prihodnje leto. Dobrodošlo bo tudi, če poskrbite, da bodo knjižnice ustanov, kjer so zaposleni, naročile kakšen izvod naše publikacije. Predlogi za ponatis Kronike so prišli iz vrst nekaterih članov, ki so se v društvo vključili naknadno in nimajo celotne zbirke našega lista, marsikdo ga tudi ni hranil, a se je pozneje zavedel, da vsebuje množico sprotnih informacij o dogajanju v slovenističnih in sorodnih slavističnih strokah na Slovenskem. Potrebujejo jo kot referenco in pri citiranju, pa tudi kot spomin na dogodke, v katere so bili vpleteni. Ne nazadnje Kronika ohranja zapisano ljudsko izročilo o pomembnih slavistih, ki so povezani z našo poklicno potjo. Razen prodaje žal ne najdemo drugih virov za kritje stroškov, ki pa ne bi smeli preseči 3500 SIT za izvod, čeprav se obeta debela, več kot 300 strani obsegajoča knjiga. Od vaših naročil je torej odvisno, če bomo zmogli stroške za tisk, kajti obljubljamo, da ne bomo nič spreminjali. Izpuščene bodo le zadnje strani posameznih številk, ponavljajoča se obvestila in nekaj pisnih spodrsljajev. Nekoliko bo treba poenotiti le zunanje oblikovanje besedila, dodati kakšno vejico in odpraviti kakšno tipkarsko napako, jamčimo pa, da bo vsebina ostala nespremenjena z vsemi spodrsljaji vred (domala vsi so sproti omenjeni v rubriki Odmevi na ... številko). Pojasnila in naročila: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 302 25 56, faks 05 300 27 33, Zoltan.Jan na guest.neticom.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 11:06:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 11:06:21 +0100 Subject: [SlovLit] Vladimir Osolnik o obisku pri srbskih slavistih Message-ID: <000701c06a6c$83e1cf00$5b4602c1@ff.unilj.si> -----Izvorno sporočilo----- Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 19. december 2000 19:26 Za: Hladnik Miran Zadeva: poročilo o predavanju v novem sadu in v beogradu Dragi Miran, po dveletnem oklevanju in izgovarjanju sem končno le zbral pogum in sprejel večkrat izrečeno povabilo kolegov z univerz v Novem Sadu in v Beogradu, ter se 10.12. odpravil predavat njihovim študentom o južnoslovanskem literarnem dogajanju in o slovenskem literarnozgodovinskem pogledu nanj: v ponedeljek, 11.12., sem v Novem Sadu na katedri za slavistiko pri Filozofski fakulteti začel kar pri Konstantinu -Cirilu in Metodu, njuni jezikovni in literarno-prevodni dejavnosti na današnjem slovenskem ozemlju, ter končal pri Moderni. Največ časa sem porabil za obdobje romantike, kjer sem imel pripravljenega tudi veliko novega gradiva: delno sem ga predstavil na slovensko-makedonskem srečanju /Prešeren-Prličev/ in na naših Obdobjih, posvečenih Prešernu in junaški pesnitvi /Prešeren-Njegoš-Prličev/ v preteklih dneh. Dne 12. decembra sem imel v Beogradu javno predavanje o pesniku Njegošu in "odprtih vprašanjih njegošologije" /Formulacija gostitelja, direktorja Kolarčeve univerze, dr. Dobroslava Smiljanića/, kjer se je prav tako zbralo veliko poslušalcev. Moj nastop so spremljali pozorno in naklonjeno, številni univerzitetni kolegi pa so izražali zadovoljstvo, da se je po večletnem presledku "obnovilo sodelovnje s slovensko univerzo in s slovenskimi kolegi". Vsi po vrsti so izražali pripravljenost, da bi v bodoče sodelovali v poljubni obliki delovnih medsebojnih stikov. Obiskal sem tudi Filološko fakulteto, Oddelek za srbski jezik in književnost, ter Mednarodni slavistični center, ki ga vodi dr. Zlata Bojović. S predstojnico Oddelka dr. Nado Milošević Djordjević sva obiskala dekana Filološke fakultete, g. dr. Radeta Božovića;s številnimi slavisti sva se udeležila mednarodnega simpozija o pesniku Vojislavu Iliću in sodelovala v različnih diskusijah o predavanjih ak. Zorana Konstantinovića, Save Damjanova, Marte Frajnd, Bojane Stojanović Pantović, ak. Milana Medakovića, Miodraga Matickega, Slobodanke Peković idr. Posebej omenjam prijazna obiska pri predsedniku Matice srpske v Novem Sadu, g. Božidarju Kovačeku, in pri upravniku Vukove zadužbine, Desanki Latković. Oba sta izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi sorodnimi ustanovami, Matica pa je pripravila celo dar - več novejših izdaj za Seminarsko knjižnico našega Oddelka. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 12:29:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 12:29:39 +0100 Subject: [SlovLit] Med prazniki preberimo Message-ID: <000d01c06a78$24098f80$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.dsu.edu/~johnsone/webprof.html -- Eric Johnson, The World Wide Web, Computers, and Teaching Literature. Miha Mazzini in Branko Gradišnik vabita k branju svojih elektronskih knjig v dveh novih formatih, glej http://www.drobtinice.com. Http://enchanter.infinity.wox.org/ -- slovenska in angleška poezija (s posebnim poudarkom na odah) in kratke zgodbe (ena o srečanju Ojdipa in Martina Krpana) anonimnega 18-letnega avtorja iz Radovljice, ki piše pod psevdonimom Enchanter. Http://www.smarnagora.com/france -- ministrstvo za kulturo je financiralo strani o Šmarni gori, ki so povezane s Prešernom; tu najdete tudi kupon za brezplačni čaj na vrhu. Http://kroselj.siol.net/ -- poezija Brede Krošelj, RGL. Http://www.mo-rs.si/mors/slo_win/tipicnadnevnik.htm -- dnevnik vojaka Roka. Vso srečo v novem letu, dragi slovlitjani, miran From zoltan.jan na guest.neticom.si Mon Dec 25 01:28:21 2000 From: zoltan.jan na guest.neticom.si ( Zoltan Jan) Date: Sun, 24 Dec 2000 16:28:21 PST Subject: [SlovLit] Tiny Tree - from Zoltan Jan Message-ID: <20001225002823.0B2E948023@Tink.ijs.si> Hello! Zoltan Jan has just sent you a greeting card from Bluemountain.com. You can pick up your personal message here: http://www5.bluemountain.com/cards/boxe223568r1/82sbdyavky6bu5.html Your card will be available for the next 90 days This service is 100% FREE! :) Have a good day and have fun! ________________________________________________________________________ Accessing your card indicates agreement with Blue Mountain's Website Rules: http://www.bluemountain.com/home/WebsiteRules.html Send FREE Blue Mountain cards to friends and family (and attach gifts too!) http://www.bluemountain.com From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Dec 25 01:40:19 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 25 Dec 2000 01:40:19 +0100 Subject: [SlovLit] _jaka Message-ID: <3A469773.21F3FBA8@mila.ljudmila.org> ::In včasih kliknejo besedo vmes:: Dane Zajc (Si videl, Za prevali trohni božje oko) . :.:: Najlepše želje ob prehodu v novo tisočletje! . :.:: Namesto raznih e-čestitk.com vas vabim, da si ogledate . :.:: Pesmi (novo!") http://www.verygoodnetart.org/2000/pesmi/koraki/korak1.html . :.:: zadnji osebni umetniški izziv tega tisočletja in hrabri korak v novo tisočletje novih drznih pesniških revolucij . :.:: Sicer pa, kot se spodobi, še pregled takorekoč že minulega leta: . :.:: Statistics from 10 July 2000, 10:30 Compiled on 25 December 2000, 00:02 Total number of pageviews: 1280. Top day so far: 20 July 2000 with 78 pageviews Europe 46.41 % None (.net, .org) 9.92 % North-America 5.39 % Asia 1.25 % South America 0.78 % Australia 0.31 % Central America 0.31 % Africa 0.08 % Unknown 35.55 % . :.:: Pageviews per domain 1. Slovenia 444 34.69 % 2. Network 82 6.41 % 3. Non-Profit Organization 45 3.52 % 4. US Commercial 45 3.52 % 5. Germany 21 1.64 % 6. US Educational 18 1.41 % 7. Austria 17 1.33 % 8. France 15 1.17 % 9. United Kingdom 14 1.09 % 10. Netherlands 12 0.94 % 11. Croatia (Hrvatska) 12 0.94 % 12. Saudi Arabia 11 0.86 % 13. Finland 10 0.78 % 14. Spain 9 0.7 % 15. Russian Federation 8 0.63 % 16. Brazil 7 0.55 % 17. Canada 6 0.47 % 18. Italy 5 0.39 % 19. Mexico 4 0.31 % 20. Belgium 4 0.31 % 21. Israel 4 0.31 % 22. Australia 4 0.31 % 23. Yugoslavia 3 0.23 % 24. Switzerland 3 0.23 % 25. Czech Republic 3 0.23 % 26. Hungary 2 0.16 % 27. Ukraine 2 0.16 % 28. Greece 2 0.16 % 29. Denmark 1 0.08 % 30. Hong Kong 1 0.08 % 31. South Africa 1 0.08 % 32. Belarus 1 0.08 % 33. Poland 1 0.08 % 34. Latvia 1 0.08 % 35. Portugal 1 0.08 % 36. Estonia 1 0.08 % 37. Chile 1 0.08 % 38. Colombia 1 0.08 % 39. Argentina 1 0.08 % 40. Sweden 1 0.08 % 41. Macedonia 1 0.08 % Unknown 455 35.55 % (brez obiskov mojih strani na raznih festivalih/razstavah) . :.:: 1 nagrada (hrvaška) 8 mednarodnih festivalov 3 razstave (tudi v Narodnem muzeju, na razstavi posvečeni Prešernu, http://www.narmuz-lj.si/slo/RAZ/razstave%20NMS/preseren.htm ) . :.:: več na: http://www.verygoodnetart.org . :.:: bivša naslova: http://www.kiss.uni-lj.si/~k4ff0047/ http://193.2.52.206/~jaka/ trenutni naslov: http://www.verygoodnetart.org/ Ljudmila, hvala. . :.:: Letošnji projekti: - Pesmi (december) - Eliza-beta (konec novembra) - Asciidarij (konec novembra - obisk možen zgolj na razstavi v Narodnem muzeju) - Manta (z Aleksandro Globokar, Oktober) - Typescape Quick (avgust) - Pesmi za Aleksandro Globokar (april) - Typescape! (januar) . :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org . :.:: klik, Jaka Zeleznikar . :.:: . :.::. :.::.:.::. :.::.:.::.:.::.:.::. :.::. :.::. :.::.:.::. :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 28 15:47:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Dec 2000 15:47:40 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8tivo_za_silvestrske_dni Message-ID: <007801c070dd$2153d780$4e03f9c2@hladnik> V zadnji številki CLCWeb (http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/) so tudi naslednje objave: Comparative Literature and Cultural Identity (Jola Škulj), Comparative Literature in Slovenia (Krištof Jacek Kozak) in Kozakova ocena Juvanove nove knjige Intertekstualnost. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/jantarina.htm -- Marko Simčič, roman Jantarina iz mitičnega obdobja slovanske preteklosti. Na naslovu http://www.omnibus.se/beseda/ je Franko Luin s Švedske postavil 16 besedil slovenskih klasikov v format pdf; o dogodku je poročala STA. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kanala.html -- Ena jezna čez Kanal A. Http://www.myfreehost.com/pticka/ -- Anita Lorbek, še nekaj ljubezenskih pesmi. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 07:52:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 07:52:14 +0100 Subject: [SlovLit] S pesmijo v novo leto Message-ID: <002301c07ad1$dd9d4900$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletk obilo Razpoznavnost ----------------- Spletk obilo Http://valentin-cundric.s5.net/ -- Valentin Cundrič, začetna stran pesnika. Http://www.jpdesign.net/sonja/ -- Sonja Koranter, začetna stran pesnice. Http://www2.arnes.si/~celuzal4/ -- Ludi Budi literarne stvaritve. Http://www.ijs.si/lit/bohinceka.html-l2 -- Poštena Bohinčeka v Benetkah, daljša anonimna povest iz leta 1858. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/avtorjem.htm -- Povabilo k pisanju učbenika. Http://www.narmuz-lj.si/pres-tmp/slo/razstava/index.html-l2 -- Prešernova Zdravljica v številnih tujih jezikih in font na razpolago, v katerem je bila postavljena Zdravljica (z razstave v Narodnem muzeju. Http://udoli.tripod.com/personal/id4.html -- Dolijeva lasta poezija, in spe (v pričakovanju). Http://www.ijs.si/lit/oddel.html-l2 -- osvežene povezave na strani Oddelka za slovanske jezike in književnosti. In namesto vekopomnih literarnozgodovinskih razprav še nekaj zimskih posnetkov na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html. ----------------- Razpoznavnost Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 19:52:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 19:52:44 +0100 Subject: [SlovLit] Grammar Check Message-ID: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> From: "Tom Lozar" To: Subject: Grammar Check Date: Wed, 10 Jan 2001 09:40:13 -0500 Me, in English again, oprostite. I am getting conflicting information from MSN Slovenija, MSN Canada, and Alki in Seattle about whether there is or is not a "Grammar Check" component for the Slovenian version of Office, 97 or 2000. Alki tells me that Word 97 has a Slovenian spelling checker, but my problems in Slovenian need a lot more than that. Alki says that neither 97 nor 2000 has a grammar checker. MSN Slovenija says that there IS a grammar checker for 2000. MSN Canada also says there is. When I go back to Alki, they tell me that all my info from MSN is wrong. Vem, da vi profesorji tega ne potrebujete, mi samouki pa se kako. Could someone give me a definitive answer? Is there or is there not a grammar checker somewhere for Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Hvala, oprostite, da Vam pisem v barbarscini. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:33:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju Message-ID: <001301c07bba$0a4fa860$5b4602c1@ff.unilj.si> Cenjeni slovlitovci, tule objavljam dve pismi s spodbudo, da se debata nadaljuje v našem forumu. lpm ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Bogomir Mihevc Sent: Tuesday, January 09, 2001 11:41 AM Subject: D-študij > Dragi kolega, ali obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, > smiselnosti, nujnosti D-študija? Do zdaj smo se sklicevali na potrebe šolske > prakse, vendar zaposleni po šolah danes večinoma učijo samo enega od > predmetov, ki so jih študirali. Ali se morda motim? Kolikor vem, FF > pričakuje od UL odgovor na vprašanja o problematiki tega študija. Po moji > pameti ga v kreditnem sistemu ne bi moglo več biti, če bi se ta študij hotel > še naprej ponašati z eno svojih temeljnih pridobitev, to je z izbirnostjo, > saj D-študij z izbiro drugega predmeta z eno potezo izbirnost pohrusta. Smem > odgovor objaviti v Slovlit? Lep pozdrav miran ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 11. januar 2001 8:59 Subject: Re: D-študij Spostovani kolega Miran, sprasujes o usodi dvopredmetnega študija na Filozoski f. Univ.v Lj., o posledicah uvajanja izbirnega/kreditvega sistema zanj in o potrebah sol po diplomantih takega studija. Posiljam nekaj mnenj in predlogov. Posebne analize teh vprasanj ne poznam. (Pred leti je to nacela raziskava "Analiza študijskih smeri" nekdanjega Centra za razvoj univerze. Kaj se o tem in podobnem v okviru Univ. pise danes, se prebere na www.uni-lj.si , na zacetku, poglavje o kakovosti). S tabo upam, da bomo skupaj z drugimi slovlitovci prispevali k razjasnjevanju, da bodo odgovorni na Univ/FF nasli boljse resitve. 1 Dvopredmetni studij /vcasih je bil A+B, nekdaj cel+C/ je bil uveden zaradi potreb zaposlovanja diplomantov v srednjih in osnovnih solah. V zadnjih letih se uveljavlja t.i. samostojni "enopredmetnih" studij, tudi zato, ker so se stroke razvile in je vedno vec uciteljev "izvajalcev" na FF/oddelku. Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v srednji soli. Morda ima kako analizo o tem ustrezni oddelek ministrstva za solstvo itd. Ucitelje je statisticno analizirala Tatjana Plevnik MSS, na Pedagoskem institutu pa dr. Sh/Semetova. 2 Ideja izbirnosti predpostavlja, da student sodeluje pri dolocanju svojega programa studija. Ze zdaj na FF lahko izbere kombinacijo dveh "predmetov"/oddelkov, po novem pa bo lahko del programa (nekaj predmetov) lahko izbral tudi na drugih oddelkih, fakultetah UL in tudi v tujini. Menim, da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese zaposlovalcev in izvajalcev. 3 Ze dalj casa predlagam, da bi na FF student namesto drugega predmeta izbral svoj nabor predmetov. Resiti bo treba le vprasanje, kaksen naziv dobi diplomant. Ucitelji FF/oddelka bodo najbrz proti temu,da dobi isti naziv kot na enopredmetnem. 4 Diplomantu takega "izbirno-enopredmetega" studija bi lahko omogocili, da bi se zaposlil, cez cas pa se vrnil na Univ. oz. FF in koncal se studij "drugega predmeta", ki bi ga rabil v svoji soli, po njenih potrebah. (Podobno se dobi "pedagosko-andragosko izobrazbo" po diplomi.) Takrat bi mu lahko upostevali nekatere prej sicer "odvecne" izbirne predmete. Tak "zaporedni model", bi lahko obogatili ze dodatnim pedagoskim predmetom, pri katerem bi student-ka (ucitelj-ica) razmislil o svoji solski praksi. 5 Ni nujno, da izbira drugega predmeta "izbornost pohrusta". Studentu bi naj po mojem dopustili, da izbere kot doslej dva "predmeta" (npr. dva jezika na FF) in ustrezen, pac manjsi del ur za izbirne predmete. Seveda bi morali skrciti obseg "obveznih" predmetov, ki pripeljejo do "dvopredmetnega" naziva. Saj bo tudi pri samostojnem/"enopredmetnem" studiju treba zmanjsati obseg "obveznih" predmetov. 6 Sploh pa bi morali obseg programov /stevilo predmetov, ur, izpitov/ na Univ.FF odd. zmanjsati, in omogociti koncati studij v realnih 5 letih (4+abs.). Zdaj se vlece 6-7 let celo pri boljsih, da ne omenjamo, kako malo jih pride iz prvega letnika v drugi in do diplome! "Evropa" (deklaracija ministrov iz Bologne, 1999) priporoca, naj bo dodiplomski studij najmanj 3 leta (lahko je tudi 4), sledi bolj mnozicen podiplomaki studij ("master" oz. specializacija ali magisterij in doktorat). 7 Pri uvajanju izbirnosti/ECTS ne sodelujem neposredno, a slisim, da je npr. na .FF tezko preracunati ure vseh predmetov in vseh obveznosti (tudi npr. praksa, diplomske naloge, dipomski izpiti) tako, da bo primerljivo s tujino. Pri nekaterih "dvopredmetnih" povezavah imajo studenti najbrz preveliko obremenitev. 8 Razlogi za tako obsezne programe Univ.FF.odd. so predvsem: nacin drzavnega financiranja, ki je spodbujal vecanje obsega ur, predmetov ipd. tako, da so si univ.ucitelji FF.odd. lahko zagotovili predpisano obremenitev. Ce se nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. 9 Vem, da se "preigravanje scenarijev" pri uvajanju ECTS/izbirnosti na Univ.FF dogaja ze nekaj casa. Nisem preprican, da obstaja genialni obrazec, ki bi v celoti uposteval vse potrebe sol, studentov in univ. uciteljev. Pri odlocanju bi pomagalo: -ce bi narocili analize potreb sol/zaposlovalcev po poklicih, ki jih daje FF, -ce bi anketirali studente kaj pravzaprav zelijo, tudi diplomante kako je z eno/dvopredmetnostjo v praksi, -ce bi vprasali podobno univ.ucitelje, kaj zelijo, kaj ne, cesa se bojijo in kaj predlagajo, - ce bi samoevalvirali/ocenili vsak studijski program, tudi z izvedenci iz tujine in upostevanjem domacih in tujih izkusenj. Na podlagi teh analiz bi se potem odgovorni /organi FF, Univ., pa tudi financerja-drzave/ laze odlocili. Ni denarja, casa za take analize? Kaj pa ure in ure, in leta, ki jih potrosijo univ.ucitelji za razprave o tem, koliko to stane, na cigav racun? Lahko bi namenili za to delcek tistega, kar gre za reforme, projekte in evalvacije v osnovnem in srednjem solstvu, za drzavne uradnike... Morda se dobi denar od Euro-programov tudi za take stvari? 10 Miran, vem, vprasal si me, ce "obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, smiselnosti, nujnosti D-študija". Ne vem zanje, imam pa se dosti dobrih idej o tem, kaksne bi morali imeti! Morda lahko drugi bolje povedo, kaksni so razlogi, da smo prisli na Univ.FF. v tak polozaj in kaj naj bi kdo storil da pridemo na bolje. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:53:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:53:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Prepoznavnost_razpoznavnost_enkratnost_specifičnost_... Message-ID: <003901c07bbc$ce670520$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: J. A. Cibej To: Miran Hladnik Sent: 10. januar 2001 21:28 Subject: RE: [SlovLit] S pesmijo v novo leto > Na prvo žogo. Svoje študente včasih tolažim z znamenitim rekom: "Če že ne > morete biti svetli zgledi, ste še vedno lahko vsaj svarilni primeri." V obeh > primerih imate zagotovljeno "razpoznavnost". Vsi ostali se izgubljamo nekje > vmes. Velja po večini kriterijev tudi za Slovenijo. Problem > "nerazpoznavnosti" je mogoče po balkansko stlačiti tudi v škatlo z napisom > "Nit' miriše, nit' smrdi." > > LP, Jože =============== >> Razpoznavnost >> >> Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. >> razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: >> Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo >> razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za >> svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, >> definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... >> >> lp miran From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Thu Jan 11 12:14:54 2001 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Thu, 11 Jan 2001 12:14:54 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Grammar Check In-Reply-To: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: On Wed, 10 Jan 2001, Miran Hladnik wrote: > From: "Tom Lozar" > ... Is there or is there not a grammar checker somewhere for > Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Kolikor vem, je še vedno največji dosežek v tej smeri BesAna, . Amebis se zadnjih 8 ali kaj takega let z razvojem izdelka ni ukvarjal, na voljo je le različica za MS-DOS (še pomnite, tovariši?). Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Thu Jan 11 21:05:13 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 11 Jan 2001 22:05:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju (Miran Hladnik) Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober vecer vsem, prebral sem zapis s komentarji, prebliski in domislicami Bogomirja Mihevca. Zal jih ne morem spodbijati, lahko se samo strinjam. >Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem >predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v >srednji soli. Ja, ce je sola vecja ali v Ljubljani; drugje pa je zazeleno, da lahko predava dva predmeta. Nastejemo lahko argumente v prid enemu in drugemu. >Menim, >da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese >zaposlovalcev in izvajalcev. Na Pedagoski fakulteti v Mariboru imamo precej enopredmetnih slavistk kot posledico tega, da enkrat ali dvakrat izpolnjujejo vpisne pogoje za en oddelek, ne pa za drugega -- potem se temu tveganju izognejo z vpisom na enopredmetni studij, ki jih ne zanima prevec. Pri nas so enopredmetni studenti v povprecju slabsi, manj zagnani od dvopredmetnih. V studijskem letu 2000/2001 imamo vpisanih nekaj cez 4.900 rednih in izrednih dodiplomskih studentov. Ko sem pregledoval vpisne kombinacije, me je kar zabolela glava -- imamo tudi kar izrazito skupino, ki ima vpisane povsem odtrgane povezave (tudi: matematika -- slovenscina, biologija -- sociologija), pa ne vemo, ali bi bili na to ponosni ali ne (bo to mogoce, ce se od PeF odcepi FF v MB? ;-) ). >Ce se >nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez >zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa >najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. Natanko tako, tu se zacne in konca vsakrsna razprava na to temo. Stvar gre s*e dlje: ker predavam na treh oddelkih, veljam za malce prismojenega -- prvi bom izgubil ure na obeh gostujocih oddelkih, ce jih bodo potrebovali za svoje, ne glede na vsebino ali mojo lastno zadrego pri zagotavljanju polne urne obveze. Zapreti se velja v lasten oddelek, da imas ponoci miren spanec. Moralo pa bi biti tako: predmet "Socioloska analiza" bi morala ponujati najmanj dva izvajalca, eden bolj empiricne metode, drugi bolj Webra in Simmla, denimo. Torej presezna ponudba pri predmetu, ki je obvezen z vidika nabiranja znanja in kreditnih tock. Ampak to zveni ze kar malce utopicno. Naj koncam z zgodbo, ki je seveda cista zgodovina. Moja stara mama je studirala na FF v LJ v drugi polovici 20-tih let, torej pred 80 leti. Seznam poslusanih predmetov obsega vec kot 100 enot v 9 semestrih. A med dokumenti smo nasli: 18 kolokvijskih spriceval, 1 seminarsko spricevalo in 1 diplomsko spricevalo, da je koncala A, B in C studij. Poslusala je marsikaj, a iz vsega ocitno ni opravljala preizkusa znanja. Tretji letnik je prezivela v Parizu s stipendijo, ki so ji jo zagotovili profesorji na FF. Ohranjen je francoski indeks z vpisanimi predavanji. Ta predavanja so lepo vkljucena v seznam s 100 enotami, ki so ga natipkali na FF. Dekan FF pa je na stran z uradnimi zabelezkami v indeksu zgolj zapisal: FF v LJ studentki M. Sch. priznava 3. letnik. No, njeni profesorji so bili I. Prijatelj, Fr. Kidric, K. Os*tir, Fr. Veber itd. Dekan pa Izidor Cankar. Morda je treba pojasnilo za enostavnost resitve iskati v tej vrstici. Lep pozdrav, Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis je tezko berljiv, a je res moj. iQA/AwUBOl4SJTmB2MCalO5JEQIB2ACfa+DMlWDuq6tZ2GvzPJbJvBN3bdQAoIX1 1IjClVhP4klMEysofXPxit7+ =Vb3a -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 12 07:37:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 12 Jan 2001 07:37:33 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenia, we read you Message-ID: <004b01c07c62$2b2ecae0$5b4602c1@ff.unilj.si> Pesem še ne bo zamrla Slovenia goes forward ============= Pesem še ne bo zamrla Http://nba.telebasket.com/SLV/mostranews.asp?id=56223 -- Esad Babačič tokrat ne dela verzov, ampak komentira košarko. Http://www.aaunique.com/vici/ -- skoraj 1000 šal v slovenščini. Http://www.zrc-sazu.si/oko/ -- UDK je od mrtvih vstal v zrc-jevem spletnem katalogu -- o njem smo brali v sredini znanstveni prilogi Dela. Za nas še neuporabno, ker slovenske književnosti ne pozna pa tudi šumevcev ne obvlada. Http://partija.nainternetu.com/ -- besedilo udarnega rock ansambla Partija. Http://home.amis.net/zeus/17.htm -- besedila rock skupine Zeus. Trubarjev antikvariat vabi k obisku; "veliko strokovne literature s področja literarne teorije, lingvistike, raznih gramatični del v ruskem jeziku [...] prvo nadstropje Trubarjevega antikvariata, pon.-pet. od 11.00 do 16.00." Http://www.klub-kms.si/sskj.html -- Slovar štajerskega knjižnega jezika, delo mariborskih študentov. ============ Slovenia goes forward Spet en podatek, ki utegne podaljšati mit o literarni naciji z imenom Slovenci. Iz uredništva omrežne revije Big City Lit (http://nycBigCityLit.com -- revija se je pred časom odcepila od New York City Poetry) me obveščajo, da so začudeni nad neverjetnim številom zadetkov (tj. bralcev) iz Slovenije. Sprašujejo se, ali je morda v slovenskih šolah angleška omrežna literatura v tej reviji nadomestila branje do sedaj obveznega Marka Twaina? Poročilo o izjemnih bralskih interesih Slovencev je objavljeno pod naslovom Slovenia, We Read You. Zdaj se urednica Maureen Holm zanima za urednika slovenskega dela revije, ki bi bil dvojezičen in bi o avtorjih in številu objav samostojno odločal -- obvestite interesente, jaz žal ne morem prevzeti tega prestižnega in odgovornega mesta. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Jan 12 12:03:19 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Fri, 12 Jan 2001 12:03:19 +0100 Subject: [SlovLit] Za dvopredmetni studij Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD4B4@ffs1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Nekaj misli k razpravi o dvopredmetnem študiju na FF in ob zelo izčrpni predstavitvi g. Mihevca: 1.) Dvopredmetni študij na FF se mi zdi predvsem prednost in ne obremenitev. Pospešuje interdisciplinarnost in omogoča študentu dovolj podrobno in poglobljeno spoznati vsaj dve izmed številnih strok na FF. Izključno enopredmetni študij bo proizvajal diplomante, ki bodo sicer vedeli vse o svojem področju, a zelo malo o čemer koli drugem. Morda se bodo taki diplomanti prej kot diplomanti dvopredmetnega študija nagibali k precenjevanju lastne stroke in podcenjevanju drugih. 2.) Resda večina diplomantov poučuje samo en predmet, a upal bi si trditi, da tudi tistih, ki počujejo oba predmeta, ki so ju študirali, ni ravno zanemarljivo malo. Resda je dovolj dela na večjih šolah v Ljubljani, a čisto drugače je na manjših šolah zunaj Ljubljane. Sedanja rešitev je med drugim koristna za pouk "manjših" predmetov, predvsem klasičnih jezikov, ruščine, nemara ponekod tudi španščine ali celo francoščine. Če na FF ukinemo dvopredmetni študij, bodo našli diplomanti teh smeri učiteljsko mesto samo v Ljubljani in morda Mariboru, saj bo drugod zanje premalo ur. Tako - recimo - na gimnaziji v Trbovljah ali Slovenj Gradcu nikoli ne bo učitelja za ruščino, ker bi bilo treba imeti za celo urno obveznost najmanj dve paralelki skozi vsa štiri leta. Pri tem prav nič ne pomaga, da je ruščina maturitetni predmet. Dodatna dobra stran dvopredmetnega diplomanta bo prišla do izraza v (ne tako daljni) prihodnosti, ko bo dijakov manj in ko se gimnazije ne bodo tako otepale kandidatov za vpis, kot se jih danes. Takrat se bo, ko se bo zmanjšalo število dijakov in razredov, gotovo moralo zmanjšati tudi število učiteljev. Najbrž se bodo laže obdržali tisti, ki bodo usposobljeni za poučevanje več predmetov in bodo lahko v stiski prevzeli tudi uro ali dve česa drugega. 3.) Rešitev, ki jo g. Mihevc navaja pod točko 3, je gotovo mikavna, a je žal neizvedljiva iz več razlogov: - Na FF bi bilo možnih kombinacij na tisoče, gotovo ne bi bile vse enakovredne in bi jih bilo treba ovrednotiti vsako posebej. Resda je na FF zastopanih veliko strok, a te so organizirane v oddelke, ki imajo vsak svoje posebnosti in vsak zase usposobljene učitelje. - Težko si je predstavljati, da bi lahko študent namesto druge smeri nabiral predmete kar vsevprek po FF (malo starejše kitajske književnosti, malo zgodovine slovenske etnologije, malo psihologije dela, malo angleškega jezika, malo zgodovine novejše svetovne glasbe ipd.). Ti predmeti so namreč vsak zase del premišljenih in notranje strukturiranih programov in se izvajajo za študente določenega oddelka, zato zahtevajo določen interes in določeno predznanje. Brez tega bi študent od predavanja odnesel bistveno manj kot s predznanjem. Pri predmetu, recimo (dajem primer s svojega oddelka, a tudi na drugih ni nič drugače), ki se izvaja za študente 3. letnika smeri Latinski jezik in književnost, se predpostavlja, da študentje, ki ga obiskujejo, znajo latinsko in da so že prebrali nekaj del iz rimske književnosti (in o njej) po predpisanem programu. Za študente, ki bi se tega predavanja udeležili z drugega oddelka, bi bila raven predavanja previsoka in bi jo bilo treba znižati, če naj bi predmet namenili vsem. - Če bi sprejeli tako rešitev, bi morali najbrž imenovati komisijo, ki bi pripravila možne kombinacije, jih ovrednotila in ji določila nazive. Brez dvoma bi se vse skupaj izteklo tako, da bi skupina že tako preobremenjenih učiteljev FF poleg vsega dobila še to nalogo, ne da bi bili člani za to silno zahtevno delo posebej plačani ali da bi bili spričo tega oproščeni katere koli izmed svojih siceršnjih obveznosti. 4.) Kar zadeva dokončanje študija "drugega predmeta" potem, ko bi se diplomant že zaposlil, dvomim, da bi bilo tako nadaljevanje študija ob službi (morda tudi z dvema otrokoma in sitnim možem) enakovredno rednemu študiju, zlasti ker si je težko predstavljati, da bi se potem kar 'upoštevala' predavanja in seminarji, od katerih je minilo že osmem let ali še več. 5.) Podaljševanje študija na šest let in več je zares težava, a morda študijski programi niso edini razlog zanjo. Študij se npr. podaljšuje tudi na našem oddelku, čeprav se študijski program ni bistveno spremenil. Vsekakor je študijski priogram hiša iz kart, ki jo je lahko podreti, a teže postaviti, zato bi morali biti ob krčenju trdno prepričani, da bomo z njim res kaj dosegli. S spoštovanjem, Matjaž Babič From simona_klemencic na hotmail.com Tue Jan 16 11:01:28 2001 From: simona_klemencic na hotmail.com (Simona Klemencic) Date: Tue, 16 Jan 2001 10:01:28 -0000 Subject: [SlovLit] Dvopredmetnost v humanisticnem studiju Message-ID: HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010116/2f2b9e51/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 17 08:01:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Jan 2001 08:01:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_spletni_viri_in_drugo Message-ID: <006e01c08053$4619a2e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenija osvaja splet O razpoznavnosti in dvopredmetnosti skupaj ========== Slovenija osvaja splet Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/ -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/learningL2.html -- osvežen seznam pripomočkov za učenje slovenščine. Http://www.sigov.si/slovar.html -- saj že poznate, pa vendar: slovenska stran s slovarji. Http://www.thezaurus.com -- Institute for Slovenian Studies of Victoria, avstralski slovenistični vir, ki napoveduje tudi arhiv oz. spletno antologijo slovenskega leposlovja pod naslom Literator; avtorjem je v spodbudo pri postavljanju teh strani slavna venetska preteklost Slovencev. Http://www.google.com -- iskalnik s trenutno največjim indeksom spletnih strani. Če hočete postaviti spletno oglasno desko (stenčas), jo dobite zastonj na naslovu http://www.monokibo.com/deskarija/. Prepisujem iz revije Internet. Če hočete najti, kolikokrat je v spletu citirana vaša stran, vtipkajte njen naslov v iskalnik http://www.altavista.com. Ko sem tako storil s stranjo slovenskega leposlovja (link:www.ijs.si/lit/leposl.html), se je pokazalo, da jo navaja 78 spletnih lokacij; Slovene for Travelers (www.ijs.si/lit/slovene.html) je navedena 64-krat, začetna stran slovenske književnosti (www.ijs.si/lit/literat.html) 33-krat in stran Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF v Ljubljani 18-krat. Iz Hladnikove nepapirnate beline: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html. ========= O razpoznavnosti in dvopredmetnosti na enem mestu Osnutek statutarnega paragrafa o poslanstvu Filozofske fakultete, ki smo ga nedavno dobili v presojo, v drugem odstavku omenja pomembnost naših disciplin za nacionalno samobitnost in razpoznavnost Slovenije v svetu. V četrtem odstavku pa je med pomembnimi elementi FF (ki skrbijo za razpoznavnost naše inštitucije) naveden dvopredmetni študij; ustrezal naj bi zahtevam v sodobni akademski znanosti in študiju: interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti in izbirnosti. Moja pomisel ob postulatu razpoznavnost, ki mu morata slediti tako posameznik kot inštitucije in cela nacionalna skupnost. Kako naj bo nekdo osebnostno razpoznaven, če mora obenem skrbeti za razpoznavnost skupnosti, ki ji pripada, torej podrediti svoje posebnosti skupnim ciljem? Problem je podoben tistemu, ki se je zastavil ob geslu akademske avtonomnosti, namreč ali je avtonomna univerza v razmerju do države ali pa je s tem mišljena tudi avtonomnost fakultet v razmerju do univerze (in kateder v razmerju do oddelkov). Z drugimi besedami: kje so meje in pasti všečnih nam gesel razpoznavnost, samobitnost, avtonomnost? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 21 11:20:12 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Jan 2001 11:20:12 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Bi si dali implantirati, recimo, slovar? ========= Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč pred svojim časom", če hoče imeti na Šentflorjanskem status pravega umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, ampak za naslednje generacije? ========== Bi si dali implantirati, recimo, slovar? V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? ========== lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Jan 21 18:07:10 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 21 Jan 2001 18:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A6B173E.83D3AFC9@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > ========= > > Pravi umetnik je vzvi?en nad dru?bo > > Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega > ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki > prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovi?eva ... Ali mora biti > ustvarjalec res v konfliktu z dru?bo ali "nerazumljen od dru?be" ali "dale? > pred svojim ?asom", ?e ho?e imeti na ?entflorjanskem status pravega > umetnika? Zivemu umetniku bolj koristi, ?e zleze v rit ustreznim osebkom (kritiki, kustosi, mediji...). > Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, > re?iserka video filmov, ki bo dobila leto?njo Pre?ernovo nagrado za kulturne > dose?ke. ?e se ?e spomnite, je pred kak?nim letom ali dvema poskrbela za > medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem > intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne > zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji dr?avo stal okrog 20 > milijonov sit. Prav dosti kulturno ozave??enih domorodcev njenega dela ni > videlo ali pa nisem spra?eval pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 > slovlitjanov si je ?e kdaj ogledal film bodo?e nagrajenke?) jaz sem, ve? njih, pa še kako predstavo/performance povrh > Moje vpra?anje > se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkopla?evalci", "dr?avljani" ali > "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Pre?ernovih nagrajencev ali v > njem celo u?iva? ne, naj gleda kdor ga zanima [kako kdo in zakaj pa kdo kje in kako vzbuja zanimanje pa je druga stvar] > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj ?as, > ampak za naslednje generacije? umetniki delajo v svojem casu za svoj cas. zares jih razume malo ljudi [isto kot v znanosti], mase pa dolocene zamisli sprejmejo šele zelo posredno, to se meni ne zdi nic cudnega, da taksna pot vzame veliko casa. > ========== > > Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > > V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futuristi?nega ?lanka Jarona > Lanier [...] tranili > sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? Humanisti?no vprašanje v tem primeru verjetno ne bi bilo: - vgraditi slovar ali ne? ampak: - naj si vgradim komercialni slovar (ala Microsoft) ali raje takega 'open source'? hm... - naj si dodam spisek anarhisti?nih besed/konceptov tega jezika? Ali ne? - psovke? - modul za pravopis? ali: - ali me zares zanima 'upgrade' angleš?ine, ki ima sedaj tudi dvojino? - ali naj si vgradim modul slovenscine brez dvojine (zazeljeno zaradi vecje kompaktibilnosti z Evropsko skupnostjo?) in pa recimo: - naj si vgradim modul dialekta kriminalnih zdruzb, saj vem, da ni legalen, a me zanima? - naj uporabim ilegalno kopijo legalnega modula jezika ali naj si kupim licenco? itd klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 11:41:06 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 11:41:06 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <002301c0845f$d37825c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: 22. januar 2001 10:42 Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Najbrz je edini pravi dokaz, da neka umetniška stvaritev ni pred svojim > casom, drzavna nagrada, podeljena neposredno ob/po nastanku dela. > Bi pa za nekatere umetniške stvaritve, ki so tako pred časom, da bo potrebno > izumiti najmanj časovni stroj, če jih bomo želeli kdaj ujeti ob njihovem > sprintu v prihodnost, po spominu navedel komentar Vojca Pušnika, poklicnega > šoferja, lika iz romana Porkasvet Zorana HOčevarja, ki mu je spontano ušel > ob pogledu na slike svojega zeta, slikarja Rudla: "Jebešmumater, včasih > človeka prime, da bi se tudi sam usral in kaj naredil za slovensko > kulturo!". > lp, Klemen > > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, > >ampak za naslednje generacije? > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 12:04:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 12:04:07 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] dvopredmetost in drugo Message-ID: <003401c08463$0aab4880$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 22. januar 2001 10:03 Subject: Re: [SlovLit] dvopredmetost in drugo > O dvopredmetnosti in z njo povezanih predmetih razprave > > Razpravo je sprožila bojazen, da lahko večja izbirnost predmetov (na FF) > "pohrusta" dvopredmetnost. Vecina razpravljalcev je za ohranitev > dvopredmetnosti, tako zaradi potreb zaposlitve v (zlasi manjsih) solah, kot > zaradi obstoja strok na fakulteti. > Zdi se, da je glavna nevarnost mimo, a "somov vojska pod vodo ne mine".... > FF je "uradno", v svojem poslanstvu, zagotovila obstoj dvopredmetnosti. Tudi > (novi) statut Univ. v Lj. (v 184.čl., objavljen (!) je na www.uni-lj.si) > določa možnost dvopredmetnega študija na eni ali več članicah Univ.v Lj. > > Ostala pa so vprasanja, ki so se sprozila v razpravi: > 1 motivacija/interes studentov, vpisna izbira, uspesnost studija/prehodnost, > 2 študijsko svetovanje, > 3 avtonomija (predmetov, strok, fakultet, univerze) in večdisciplinarnost. > 4 nadaljevanje študija in razbremenitev dodiplomskega št. > > 1 Za študij in za stroke ni dobro, ce studenti izbirajo program, npr. "drugi > predmet" kar tako, da se nekam vpisejo. Brez prave volje ni uspeha, s takimi > študenti je težko uspešno delati, najbrz vecina takih le pohlevno prenaša > predavanja in se "pifla" za izpite. Po diplomi pa v šolah svojo nejevoljo > prenašajo naprej na mladi rod, mu po "visokošolsko" predavajo in zahtevajo > od njega reprodukcijo slabo recklirane ucne snovi. Izbirnost bo morda > prisilila fakultetne ucitelje, da se bodo bolj potrudili za predstavitev > stroke, za predavanja, ki zbudijo zanimanje, za individualno delo s > študenti. V tujini k temu sili tudi konkurenčnost, pri nas pa so nekatere > stroke v monopolnem položaju. > Sploh pa bi morali "numerus clausus" obdržati le na res najbolj obleganih > št.programih in tako preprečiti vpisno "taktiziranje" študentov. Odpreti bi > morali možnosti za redni in izredni študij, pa tudi za izbiranje predmetov. > Učitelji smeri/predmetov, ki dobivajo pretežno "B-jevske" študente, bi se > morali zamisliti in ne zanašati le na "vezano ponudbo" v okviru > dvopredmetnosti. > > 2 Novincem in študentom bi morali pomagati pri izbiri s študijskim > svetovanjem, kot ga poznajo na mnogih tujih univerzah. Čeprav pravila izbire > lahko preprečijo poljubne kombinacije, pa naj bi se študent o izboru > predmetov (dodatnih, poleg osnovnih) imel možnost z nekom pogovoriti. Prav > tako naj bi imel podporo pri menjavah smeri, pri študijskih težavah, pa tudi > pri "usmerjanju" v zaposlitev. Tudi danes "merodajno" trgovanje > predpostavlja določene omejitve in obveščenega potrošnika ter svetovalno > vlogo prodajalca . > > 3 Ustavno in zakonsko je zagotovljena le avtonomija Univerze, ki naj bi > delovala po načelu "avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in > cerkva" (poslanstvo UL je na www.uni-lj.si). Znotraj Univ. pa naj bi veljala > enakovrednost strok in akademska svoboda. > Stroke/discipline/programi/predmeti se povezujejo, da lahko ponudijo dobre > možnosti študija. Dvopredmetnost je primer tradicionalne > "multidisciplinarnosti", nekateri novi "interdisciplinarni" programi > odražajo nastajanje novih sintez med starimi strokami, izbirnost, ki je npr. > v ameriškem modelu bolj izražena, pa nakazujejo možnosti individualizacije > študija. > Toga in omejena dvopredmetnost in tudi enopredmetnost je oblika zapiranje > strok/predmetov, poskus, da preživimo vsak v svojem čolničku, pod zaščito > (državne, fakultetne) administracije. Zapiranje morda omogoča preživetje, ne > pa razvoja, kakovosti. Namesto "mehaničnega" kombiniranja "predmetov" > znotraj fakultete, Univerze bo treba ponuditi nove, "večdisciplinarne" > programe študija, ki bodo bolje ustregli potrebam zaposlitve. Študentom bi > lahko namesto posameznih predmetov ali celotnega števila predmetov "drugega > predmeta" ponudili študijske "module" (manjše skupine predmetov), ki bi jih > pripeljali do - tudi za zaposlitev - smiselnih kombinacij. (Primer so npr. > "pedagoški predmeti". FF bi lahko ponudila študentom drugih fakultet učenje > tujega jezika, književnosti in kulture nekega naroda, npr. "kitajski > modul"). Podobno se povezujejo stroke tudi pri raziskovanju in razvojnem > delu. > > 4 Izpopolnjevanje po zaposlitvi, tudi diplomi je danes običajna stvar, ne le > za papirje in napredovanje. Kar nekaj študentov gre v šole že pred diplomo, > nato pa končajo študij, kljub temu, da delajo, imajo možove/žene, otroke. > Mislim, da bi bilo manjše zlo, če bi študent, namesto da študira manj > zanimiv "drugi predmet", izbral ob svetovalni pomoči, k predmetom "prvega > predmeta" še izbirne predmete, ki bi ga veselili. Če bi se odločal > "strateško" bi kasneje dopolnil študij še z drugim strokovnim naslovom, tudi > po potrebah zapolsitve/šole. > Ne vem, kako se je na FF izteklo preštevanje ur in prevajanje v ECTS točke, > a prepričan sem, da bi morali obseg programov in tudi obveznosti krčiti. > (Npr. ponavljanje opravljenih izpitov na diplomskem izpitu, obseg 2 > diplomskih nalog.) "Evropa" terja krajšanje dodiplomskega študija, vedno > več diplomantov naj bi se vpisovalo na podiplomski študij (spec., mag., > dr.). Zaradi zahtevnejšega dela bo morda treba povečati izobrazbene zahteve > za učitelje (npr. spec., mag, ali celo dr., nekateri gimnazijski učitelji > so ga imeli že pred desetletji.) Ob širitvi podiplomskega študija bo tudi > več kruha za univ. učitelje, a ne samo za tiste na domačih fakultetah... > > O teh predmetih razprave ne bo kmalu konec. > > Bogomir Mihevc From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 23 11:49:39 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Tue, 23 Jan 2001 11:49:39 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za človeško. "Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z gondolo, ali pa greš gori peš. Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s človeškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, etično reflektirati in brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krščanski nauk to dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. Poučen je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni čimbolj gol. Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=človeku) namen. Res pa je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 21. januar 2001 11:24 Zadeva: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >========= > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > >Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega >ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki >prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti >ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč >pred svojim časom", če hoče imeti na ?entflorjanskem status pravega >umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, >režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne >dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za >medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem >intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne >zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 >milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni >videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 >slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje >se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali >"narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v >njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, >ampak za naslednje generacije? > >========== > >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona >Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel >na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša >tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem >odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje >robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v >prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih >možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi >humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", >karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? >Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: >bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja >kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo >dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? >Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili >sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? > >========== > >lp miran > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Jan 24 00:02:14 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 24 Jan 2001 00:02:14 +0100 Subject: eR [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A6E0D76.E60237E8@mila.ljudmila.org> Aleš Bjel?evi? wrote: > > O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za > ?loveško. "Oni" bodo ?loveško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal > ?loveški, pa ?eprav glup. clovesko = ne tehnolosko = romanticno ? > Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z > gondolo, ali pa greš gori peš. cilj = pot ? > Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s > ?loveškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, eti?no reflektirati in > brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj > poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krš?anski nauk to > dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. > Pou?en je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogo?a, da prideš ?ez steno > kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni ?imbolj gol. > Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. > Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v > pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=?loveku) namen. Res pa > je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. humanistika != (ni enako) tehnika - kaj, ko bi humanisti enkrat za spremembo sodelovali z tako drugacnimi naravoslovci (ki so se, mimogrede, izmislili e-pošto, ki koristi tudi druzboslovni izmenjavi mnenj), mislim, da bi se lahko drug od drugega marsikaj naucili + implementacija slovarja ali televizor v dnevni sobi - kje je razlika? > Aleš Bjel?evi? upam, da ni zamere, klik, jaka http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 11:10:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 11:10:02 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <001501c086b6$ff473340$1d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Thursday, January 25, 2001 10:54 AM Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Kot tehnolosko okosteneli humanist moram izraziti nekaj zdravokmečkih in > bogabojecih pomislekov glede implantacije slovarjev ipd. Slovar, ki bo > vsajen, bo, ce prav razumem, umetno ustvarjen program. S programi pa imam, > zalibog, grenke izkusnje ze od prvega filperja naprej, zato naslednja > vprasanja. > Kaj se bo zgodilo v primeru "hrosca": bo "slovar vsadek" mozganom sporocil, > naj se ponovno zazenejo? Bomo v primeru popolnega sesutja morali imeti > rezervne diskete? > KAj storiti v primeru virusa? Si bo potrebno vsako jutro posebej naloziti > nov antivirusni program? IN ce ga pozabimo naloziti in nas okuzi > racunalniski bse-virus: se bomo slinili naokoli, dokler nam ne nekdo ne > poklice Prve racunalniske pomoci (posebna sluzba v okviru urgence) ali pa > nas bo v mozganih samo razsvetlil napis, npr. MIchelangelo, nato pa - mrk. > Ce bomo dobili vsak isti slovar, v katerem bodo imele besede vedno isto > razlago, kje bodo vse tiste zlahtne asociacije, svojski pomeni, ki jih > pridobivamo v vsakdanjem ucenju, v posebnem okolju? IN umetniki: ali bodo se > imeli "magdalence", priklic besede le zaradi vonja, npr.? > > Ce pa stvar resnicno zazivi, ima za sirno slovenstvo predlog. Predlagam, da > vsem prebivalcem Zemlje ("pa i sire) ponudimo zastonjsko verzijo slovenskega > slovarja (oz. celotnega program za govorjenje slovenskega jezika). V program > pretihotapimo virus, ki se bo, po doloceni inkubacijski dobi, reaktiviral in > uporabniku poslal informacijo, da je slovenscina njegova materni jezik. > Ergo: trajna resitev za slovensko vprasanje.Vse nadaljnje razprave o > ogrozenosti slovenskega jezika bodo le se nostalgicno obujanje na pravek, ki > je potekal pred implantacijo slovarjev. > > Lep pozdrav, Veselin Samorad From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 12:38:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 12:38:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Kadar_se_ravno_ne_smučamo Message-ID: <001b01c086c3$53876220$1d03f9c2@hladnik> Spleteničenje Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? O znanstvenih spletnih objavah Re: o implantacijah ============= Spleteničenje Današnji moto je iz pesmi skupine Platin: Napišiva ljudem nocoj še en grafit jaz bom tvoj svet, ti moj poet. (Diana Lečnik in Simon Gomilšek, http://www.platin-life.com/) Http://communities.msn.com/GEOLITSI&naventryid=100 -- Geolit.si, klub ljubiteljev besednih umetnosti. Http://netfinity.saop.si//poezija/ -- stran s poezijo pri Geolitu. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- haiku v reviji Apokalipsa. Obenem je prispelo tole: Vabimo vas, da se udeležite tedna revije in društva Apokalipsa v knjigarni Konzorcij od ponedeljka 22. 1. Do petka 26. 1. Program poteka vsak dan od 18h naprej. Navoljo tudi knjige in revije po znižanih cenah. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm -- Janko Moder, sonet Pisunu kmečkih povesti. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- spletni časopis znanstvene fantastike. Http://koma.lisjak.com/ -- besedila rock skupine Koma. Http://www.geocities.com/akordus/slo.html -- prostor, kamor lahko odložite besedilo svojega glasbenega komada. Http://www.homestead.com/GrosekUrban/EMINEM.html -- nekoč bodo na tej strani skupine Eminem tudi besedila. Http://nimfomanke.00server.com/besedila.htm -- besedila rock skupine Nimfomanke. Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/ -- omrežni The Journal of Digital Information prinaša tematsko številko o hipertekstu; zastonj na ogled. ============ Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? V sporočilu 14.0611 v diskusijski skupini Humanists (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) piše Tim Reuter o strašnem redukcionizmu univerz na severnoameriškem zahodu; univerze podeljujejo diplome na osnovi študijskih programov, ki zahtevajo le obvladovanje strokovnih spretnosti, primernih za določene službe (employability-related skills). Drugi diskutant Osher Doctorow potoži, da so ga praviloma slabo ocenjevali ravno tisti študentje, ki so do univerze pričakovali praktičnih znanj, ne pa široke univerzitetne razgledanosti, ki jim jo je ponujal sam. Lažje se je namreč naučiti receptov kot mišljenja. =========== O znanstvenih spletnih objavah ? ? govari prof. Paul Brians v intervjuju na strani http://chronicle.com/free/2001/01/2001012301t.htm. Prednost spletnega objavljanja vidi v dejstvu, da dobi na spletne objave veliko odzivov, medtem ko objave v strokovni reviji praviloma ne odmevajo in dvomi, da jih sploh kdo prebere. Razlika je tudi v načinu branja: revijalnih objav se lotevajo znanstveni kolegi z namenom najti napako, torej iz tekmovalnih pobud, objave na internetu pa gredo ljudje brat praviloma le tedaj, če jih res zanimajo; zato je internet za Briansa veliko bolj spodbudno okolje za objavljanje kot znanstvene revije. ========== Re: o implantacijah >Aleš: >Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v >steni čimbolj gol. Aleš je sicer že dobil kritični odgovor, pa naj vendar dodam še svojega. Lojze Ihan je nekje učil, da je v znanstvenem svetu dokazovanje s primerjavami nedopustno; ker v temle primeru ne gre za znanost, si po Aleševi alpinistični prispodobi smem tudi sam privoščiti eno. Dosledno vztrajanje pri etiki izbire te ozke, zavite inu strme poti namesto široke in uglajene ceste bi v tvojem primeru, Aleš, pomenila, da bi moral tudi verze računati peš brez pomoči kalkulatorja. Pa tega ne počneš, tako kot se tudi do stene alpinist pripelje z avtom, kolikor visoko se le da. Vloga tehnologije (tudi bodočih implantiranih slovarjev) je po mojem v lajšanju tistih življenjskih opravkov, ki jih dojemamo kot mučno raboto; tako nam prihrani čas za reševanje bolj kompleksnih problemov. >Aleš: >"Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Kaj je človeško in kaj ne, bodo v prihodnje, tako kot so so zdaj, določali višje razviti, to je tisti z različnimi tehnološkimi implantati. Definicije so pač v domeni zmagovalcev. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Thu Jan 25 16:52:58 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Thu, 25 Jan 2001 16:52:58 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar v glavo! Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772126849@ffs1.ff.uni-lj.si> Kakšna podatkovna baza bi mi v možganih gotovo prav prišla, a bi me bilo vsakie strah. Nekje sem bral, da eloveški možgani od vseh podatkov, ki jim jih posredujejo eutila, zavestno obdelajo samo 30 milijonink (še grozljiveje je videti s številko: 0,00003). Vse ostalo se obdeluje in usklajuje zunaj zavesti. Nalaganje dodatnih podatkovnih zbirk samo po sebi najbrž ne bi bilo neizvedljivo, a vprašanje je, kaj bi možgani poeeli z njimi in ali bi jih zmogli obdelati. Po domaee povedano: kdor si da nadgraditi raeunalnik, zahteva ob veejem pomnilniku tudi zmogljivejši procesor. Ko bi si dal v glavo zbasati slovar, bi mi morali hkrati vgraditi tudi hitrejše možgane (in ne kar pustiti tega vraga starega, ki ga imam zdaj!). Težko je verjeti, da bi nevrologom in kibernetikom od tega manjkalo samo še dvajset let. Lep pozdrav, Matjaž Babie From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 30 08:24:46 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 30 Jan 2001 08:24:46 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo Message-ID: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Če gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega računalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva etičnega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoščil, komu boš že v genih določil, da bo genij in komu, da bo pometač? Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda etični problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babič. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohično navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna srčna zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenščine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehničnih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. Verjetno smo vsi trije načeli širši, naslednji problem: kdaj zgoraj naštete civilizacijske pridobitve človečnost povečujejo, kdaj pa zmanjšujejo?. Verjetno nerešljivo vprašanje, saj ne vemo, kakšen bi bil svet, ko bi šel po drugi poti - in četudi bi vedeli, morda nebi posedovali nevtralnega stališča za primerjavo. Problem lahko formuliram tudi takole (ker smo ravno omenili Ihana - ta pa je lani izdal knjigo Deset zapovedi): Človečnost je morda najbolje opredeljena v živih religijah. Ker poznam samo krščansko, bom ostal pri njej in pri njenih zapovedih. Ali civilizacijske pridobitve (v znanosti, pravu, tehniki, medicini itd.) povečujejo našo ljubezen do soljudi in do Boga, ali manj ubijamo, manj krademo, si manj želimo, kar ima sosed, manj prešuštvujemo itd.? Ali je s tehnično civilizacijo ukinjena potreba po odrešitvi, ki jo izražajo krščanstvo, budizem, hinduizem, islam itd? Naj formuliram še drugače: ali bo naša, zahodna civilizacija splošna in večna (dokler se ne bo sonce ohladilo)? Če bo, bo odgovor pozitiven, sicer negativen. Jaz sem pesimist in si zaradi pretekle balkanske vojne, trenutnega divjega kapitalizma, ekološke krize (neuspela svetovna ekološka konferenca), prihajajoče krize liberalnega zahodnega kapitalizma, naraščajočega ateizma, smrti socializma itd. odgovarjam z ne. Na kratko k Jakatovim replikam: Romantik: da. Cilj=pot: ne, toda ne pelje vsaka pot k cilju. Sodelovanje z naravoslovjem: da, toda nisem govoril o njem ampak o tehniki - razlika je bistvena. Simpatiziram z znanostjo, katere namen je znanje in ne uporabnost. Pravzaprav nisem problematiziral odnosa tehnika-humanistika, kjer bi bil jaz na eni od strani, ampak znanost-humanost - kjer pa sem hkrati na obeh, kot je dobro opozoril Miran. (Pri meni osebno je tako navdušenje za naravoslovje že mimo in replika je odraz spoznanja, da smo skoraj vsi strokovnjaki zaplankani v smislu, da "samo opravljamo svoj posel", kot pravijo v amer. filmih, in se za posledice ne brigamo.) PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre čas na ta račun) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? Hajd Aleš Bjelčevič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010130/94c76d63/attachment.html From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Tue Jan 30 12:15:11 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 30 Jan 2001 12:15:11 +0100 Subject: [SlovLit] Se o dvopredmetnosti Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD870@ffs1.ff.uni-lj.si> Da razprave o dvopredmetnem študiju še dolgo ne bo konec, kaže med drugim tudi pricujoci prispevek o odgovoru, v katerem dr. Mihevc podaja zanimive predloge za rešitev bistvenih vprašanj. 1.) Motivacija: tisti, ki učimo na oddelkih, na katere se veliko študentov vpisuje, ker ne morejo tja, kamor bi radi, imamo to vprašanje ves čas pred očmi. Vemo, da je tako stanje samo začasno. Takih študentov takrat, ko se bo bistveno zmanjšal vpis tudi na naši fakulteti, ne bo več, zato se zavedamo, da nima nobenega smisla graditi prihodnost oddelka na vpisu po sili. Po drugi strani bi lahko izkazali (straho)spoštovanje tistim študentom, ki se skozi študij prepiflajo. Kdor se vpiše na staro grščino, ker se ne more drugam, in študij konča, čeprav ga stara grščina ne zanima in čeprav mu ne bo čisto nič pomagala pri iskanju službe (upanje na dobro službo kot - dodatna ali nadomestna - motivacija tukaj torej odpade), je pokazal izjemno vztrajnost in odločnost, ki si zaslužita pohvalo. Kolikor vem, so prav učitelji na manjših oddelkih zelo trudijo za popularizacijo stroke, zanimiva. predavanja in individualno delo s študenti. 2.) Študijsko svetovanje bi bila zelo dobra rešitev, če bo le dovolj usposobljenih ljudi (gl. tudi točko 3). 3.) Ukinitev dvopredmetnosti in enopredmetnosti v današnjem smislu bi bila načeloma sicer možna, a bi zahtevala globinsko prestrukturiranje, takorekoč (programsko in kadrovsko) rekonfiguracijo fakultete, vendar za to v danih razmerah ni ne prostorskih ne kadrovskih ne finančnih možnosti in, kot je videti, še kar nekaj let ne bo nič bolje. Kar zadeva zaposlitev in kombinacijo predmetov, smo postali na FF precej nezaupljivi. Kaj je danes v Sloveniji, državi na pragu evropske skupnosti, bolj potrebno in kdo ima več možnosti za zaposlitev kot prevajalci? In vendar država meni, da ji ni treba denarno podpirati študija na Oddelku za prevajalstvo FF, češ da se za to "ni nihče pismeno obvezal". Veseli bi bili, ko bi nam kdo v Sloveniji lahko karseda natančno povedal npr: - kakšne bodo kadrovske potrebe šolstva v naslednjih desetih letih (programov ne moremo predelovati, če se bo čez tri ali štiri leta morda že vse drugače); - kakšno bo zaposlovanje v državni upravi v naslednjih desetih letih, zlasti glede na pričakovani vstop v EU; - kakšni naj bi bili diplomanti in kaj naj bi znali, da bodo lahko dobili službo v slovenskih večjih in srednjih podjetjih v naslednjih desetih letih, t. j. kakšni so strateški načrti za razvoj gospodarstva v Sloveniji po vstopu v EU. Nam lahko kdo v Sloveniji to pove? Če ne, bomo sestavljali module samo po tem, kar sami trenutno vemo ali po tem, kar se nam zdi, da bi lahko bilo v naslednjih letih. Vse te podatke bi nujno potrebovali tudi tisti, ki bi bili na FF zadolženi za študijsko svetovanje in usmerjanje pri vpisu. 4.) Res se precej študentov FF zaposli že pred diplomo. To je pač posledica trenutne kadrovske stiske v šolah in trenutne konkurence med njimi. Resda nekateri (ne vsi) izmed njih diplomirajo, a s slabšim uspehom, kot bi ga dosegli, ko bi se ukvarjali samo s študijem. Da mora študent na dvopredmetni smeri izdelati dve diplomski nalogi, res ni prav. Uradno se tukaj najbrž ne da narediti nič, ker morat biti smeri enakovredni v vseh ozirih. Še najsprejemljivejša rešitev je usmerjanje v skupno diplomsko nalogo, ki velja za obe smeri. Vedno se sicer ne da, a v večini primerov se kaj najde, če sta pripravljeni obe strani. Lep pozdrav, Matjaž Babič From Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at Tue Jan 30 13:55:20 2001 From: Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at (Fabjan Hafner) Date: Tue, 30 Jan 2001 13:55:20 +0100 Subject: [SlovLit] =Prosim, črtajte me s seznama naročnikov Message-ID: Spo*tovani kolegi, srce mi krvavi, toda druge obveznosti mi ne pu*?ajo ve? dovolj ?asa, da bi utegnil prebirati Va*e zanimive razprave. Vso sre?o vsem! Mag. Fabjan Hafner _________________________________________ Robert Musil-Institut für Literaturforschung der Universität Klagenfurt/ Kärntner Literaturarchiv Bahnhofstraße 50/I A - 9020 Klagenfurt Tel.: 0463 - 2700 - 2913 Fax: 0463 - 2700 - 2999 fabjan.hafner na uni-klu.ac.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 10:17:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 10:17:44 +0100 Subject: [SlovLit] Osma skodelica kave Message-ID: <004b01c08d04$7669ba80$3903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/tarasu.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/odtarasa.html -- eno dolgo pismo Tarasa Kermaunerja Miranu Hladniku in slednjega odgovor, skupaj s slovarčkom kratic, ki jih v svojih 60 knjigah o slovenski dramatiki uporablja T. K. Komentarji nadvse zaželeni. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/prim_nov.html -- še en intervju za Primorske novice iz miznice Slovlitinega moderatorja; v naslednjih dnevih se prezrcali s ff.uni-lj.si na ijs.si. Http://www.geocities.com/majaenaa/teksti_si.html -- Maja Koren, Osma skodelica kave [hej, je nekdo bral Cankarja, ali pa znabiti Petra Stoparja alias Jurija Zalokarja roman Kave, kavice, kofetki? op. m. h.]. Http://www.geocities.com/kaseljc/ -- Lukna online: čudne zgodbe, še teže berljive. Pošteni literarni delavci na privilegiranih položajih v teh dneh uživajo na snegu; o tem pričajo posnetki na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri18.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 15:31:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 15:31:01 +0100 Subject: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <007201c08d25$295c6000$3903f9c2@hladnik> Jezikoslovci help Umetnik : družba ============= Jezikoslovci help Preprosti ljudje si pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis. Jezikoslovec naj bi znal povedati, kako se reče prav in kaj je s kakšnim stavkom narobe. Nekaj goriva takim pričakovanjem daje tudi stroka sama, kadar izjavlja, da je določena forma v skladu z jezikovno strukturo, kakšna druga pa ne. Tista, ki ustreza duhu ali naravi jezika, je pravilna, tisto, ki ni skladna z imanentno logiko jezikovnega razvoja, pa je treba preganjati. Moje težave nastopijo z vprašanjem, kako ločevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravičenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napačnimi", zunanjimi vplivi, ki "pačijo" jezik. Ali ni to, kar imamo danes za pristno, domače, slovensko in pravo, za normalno ali vsaj normirano, nastalo kot posledica tujih vplivov, npr. kralj iz Karel ipd.? --- Pri maskulinizaciji (pomoštvenju?) ženskih samostalnikov (prim. copati namesto copate) menda ne gre za zle tuje vplive -- ali je potem čisto vseeno, če se zgražamo nad že prevladujočo moško obliko, ker bomo že jutri rekli tudi cigareti namesto cigarete, v ednini pa copat in cigaret? Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. ========== Umetnik : družba O razmerju med umetnikom in družbo, ki je bilo ena od prejšnjih tem v Slovlitu, govori izrecno Cankar v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. Leta 1951 je v reviji Novi svet besedilo vzel pod kritično lupo Taras Kermauner. Ker teksta nisem poznal, mi ga je priporočil v branje in ubogal sem ga. Povzemam K. izjavo, da je bil Cankar ustvarjalec, ki je še potreboval publiko in njeno priznanje in je bil nad obojim hudo razočaran. Zato se je v Pohujšanju skozi umetnika Petra oprijel fantastične iluzije, da lahko živi brez priznanja domovine in občinstva oz. da ju lahko celo terorizira, češ, v grešni uri in v lahkomiselnosti ste dopustili rojstvo umetnosti (kulture), zdaj pa jo kar vzdržujte. Peter se v koncu Pohujšanja takemu izsiljevanju naroda odpove in pobegne, ker ga razmerje ustvarjalno ne navdihuje. Moje vprašanje se glasi: ali je ta odpoved usmerjevalna in zavezujoča še danes? Nam med vrsticami sporoča, da je inštitucija državnih kulturnih subvencij in nagrad smiselna samo do trenutka, ko kulturna komunikacija vključuje vse tri elemente sistema: avtorja, delo in sprejemnika, vprašljiva pa postane, kadar avtor postane edini konzument svojega dela (oziroma kadar je publika samo iz kolegov ustvarjalcev). Nemci rečejo delom v takem zaprtem sistemu Literatenliteratur, Cankar pa je s Petrom v Pohujšanju potožil takole: Nekoč sem bil umetnik in življenje je bilo moj model in moja snov, sodnik in publikum. Zdaj sem umetnik in publikum obenem. Blagor meni! Pijača sem, ki se opaja sama, in sonce sem, ki sije samo sebi, in ogenj sem, ki sebi sam gori. Nikomur na veselje, ne na žalost! lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Fri Feb 2 19:23:28 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Fri, 02 Feb 2001 19:23:28 +0100 Subject: [SlovLit] spletna umetnost Message-ID: <3A7AFB20.AD098D88@mila.ljudmila.org> spodaj je povezava na dober clanek o spletni umetnosti: http://www.ciac.ca/magazine/en/dossier.html lp.jaka From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Feb 3 08:21:01 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sat, 3 Feb 2001 08:21:01 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <000a01c08db1$fca3e0a0$0909f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Pred kakim tednom je izšla knjiga Jureta Zupana s Prešernovimi konkordancami ("Kaj je Prešeren rekel o --- : konkordance samostalnikov v Prešernovih poezijah"). Čestitam in obenem izkoriščam za repliko k njegovemu decemberskemu prispevku o besednih zakladih (tekst je spodaj pod mojim). Če ga prav razumem, je nizek besedni zaklad nekaj slabega. Po mojem pa ni važno, koliko govoriš, ampak kaj poveš. (Zupan omenja še dva druga članka, ki govorita o stavkih in večjih besedilih, ne le o besedah. Pomembne reči se res dogajajo šele na tem nivoju. Žal teh sestavkov nisem bral, zato bom govoril le o besedah.) Pri merjenju besednih zakladov in pri interpretaciji teh rezultatov se mi zdijo pomembne tele reči: 1. Razlikovati je treba med besedami, ki jih poznaš oz. razumeš (branje tujih besedil, pasivno) in med besedami ki jih uporabljaš (ustvarjanje svojih besedil, aktivno). Razmerje je menda 11:1. 2. Število različnih besed (leksemov) je odvisno od velikosti besedila. Z večanjem besedila je prirastek novih leksemov manjši (na grafu nimamo ravne črte, ampak krivuljo, ki pada). Obstaja razlika med žanri: strokovno besedilo ima relativno manj leksemov kot leposlovno. 3. Kvaliteta besedila ni odvisna od števila uporabljenih leksemov, naše znanje pa ne od števila besed, ki jih razumemo. 4. Nikoli ne moremo meriti vsega besednega zaklada. Pri aktivnem lahko merimo le trenutnega, ki je spremenljiv. Pred desetimi leti sem kot športni novinar uporabljal vsaj sto leksemov, ki jih zadnja leta ne rabim več. In nasprotno. V enem mescu pa uporabim manj leksemov kot v desetih letih. ad 2) Razpolagam z omejenimi meritvami (slovaškimi, Suhadolnikovimi in mojimi), pa vendar: V besedilu s 7000 besedami (Zupanova kvota) bo od 1000 do 2000 leksemov (naši novinarji s 1900 so se torej dobro odrezali); količnik med besedami B in leksemi L je torej med 7 in 3.5; nižji količniki so bolj pogosti. Ta količnik pove, kolikokrat se ena beseda ponovi (v povprečju, seveda). Besedilo z ok. 40 000 besedami pa ima približno 4000 do 6000 leksemov. Količnik približno med 6 in 11. V večjih besedilih je količnik večji, kar pomeni, da se v večjem besedilu ista beseda ponovi večkrat. Primerjajo se torej le enako veliki teksti in le teksti iste vrste (ne moremo primerjati recimo strokovnega z leposlovnim). V poeziji, kjer imamo opravka s kratkimi teksti, bomo imeli na splošno manjši količnik (manj ponovitev), kot v dolgih romanih: v Prešernovih Poezijah je količnik 6, v enako velikem Cankarjevem Potepuhu Marku pa 13. Pri strokovnih besedilih je več ponavljanj leksemov, pri umetnostnih manj. Enako velik korpus z enako dolgimi teksti je dal količnika 7.5 in 5.6 (slovaški rezultati). (Še nekaj k opazki o novinarjih: Zupan pravi, da je pri njih prirastek leksemov po 3000 uporabljenih besedah začel padati. Jaz sem meril Stritarjeev eseje in tega upada pri njem res ni bilo. Imam pa premalo rezultatov da bi vedel, kje se krivulja začne spuščati.) ad 3) Znotraj besedila se posamezne besede ponovijo različnokrat. Vezniki, predlogi in druge nepolnopomenske besede se ponovijo 100-krat, 200-krat, nekatere pa nastopajo pa le po enkrat. Teh, ki se ponovijo malokrat, je več (krivulja ima kratko glavo in zelo dolg rep). Ravno ti so tisti, ki prispevajo h bogastvu zaklada. V praksi pa so zaradi majhne frekvence verjetno manj relevantni (nerelevantni so seveda tudi tisti z zelo visoko frekvenco). To je prvi argument zoper to, da bi besedni zaklad pričal o kvaliteti besedila. Za drugi argument še nekaj podatkov: Sveto pismo nove zaveze je, zgodovinsko gledano, najpomembnejše besedilo na Zahodu v zadnjih 2000 letih. V grškem originalu je med 137 000 besedami 5400 leksemov; v enkrat večjem korpusu francoskih besedil pa 8000 leksemov. Prešeren ima v Poezijah 2200 leksemov (v celotnem delu po mojem ne več kot 4000, raje manj, vendar podatkov nimam), Tavčar v manj pomembnem romanu Janez Sonce 4100 leksemov. Čeprav so besedila različno velika in jih ne smem primerjati, je vendarle jasno, da kvaliteta povedanega ni odvisna od števila besed. Prešeren je z dva tisoč besedami zaznamoval Slovence, Nova zaveza pa s 5400 vso našo civilizacijo. Oba imata, zgleda, manj besed od ameriškega maturanta (strinjam se z Zupanom, da je številka 8000 verjetno previsoka, napačna številka). Do enakega sklepa je prišel Zupan. (Seveda so tudi izjeme; po glavi se mi mota podatek, da ima Puškinov korpus, ki obsega nekaj sto tisoč besed, 21.000 leksemov.) Pri merjenju besednega zaklada novinarjev, znanstvenikov ipd. bi mene zanimal predvsem podatek, kako je zaklad povezan s strokovno učinkovitostjo in etičnostjo. Vsakdanja izkušnja s časopisi in revijami mi kaže, da so spisi, v katerih se bohotijo vse mogoče besede, pogosto bolj plehki od člankov, ki so bolj skromni. Po drugi strani je nabor leksemov v člankih nekega strokovnjaka zelo odvisen od tipa strokovnega besedila. V preglednem strokovnem članku bo verjetno več leksemov, v originalni razpravi pa manj. Verjetno bi se izkazalo, da imajo recimo Einsteinove ali Bohrove ali Bellove razprave manj leksemov od učbenika Fizika 1-4! Zato mislim, da skromen besedni zaklad ni stvar, ki naj bi zanimala šolske oblasti. Besedni zaklad ni merilo znanja in modrosti. >----- Original Message ----- >From: JURE >To: 'Miran Hladnik' >Sent: 08. december 2000 10:03 >Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov > > >Spoštovani kolegi > >Informacija o besednih zakladih. > >Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, >vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na >precej >vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije >OECD >o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal >zaprepaščujoče >slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna >pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah >Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: > >a) njihov besedni zaklad majhen in >b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo >povezovati v smiselne enote. > >Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, >stran 13) >se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali >v povprečju >nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih >besed ob >dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah >pričelo zaostajati >za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni >pretirano domnevati, >da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad >povprečnega >slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. > >Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad >pišočega profesionalnega >novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, >lahko >dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega >novinarja). >Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju >sem prišel do >podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni >beseda obvlada. >Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav >verjetno pretirana. >Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali >definicije ali >razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je >podatek >povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v >vseh petih >volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, >Webstrov slovar >ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 >gesel. >Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za >faktor >10 previsok. > >Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 >besed >med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih > >samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh >Prešernovih >samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). >Groba >ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je >precej pod 10,000; >skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< >informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo >današnji >maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. > >Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih >jezikoslovcev, >še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive >študije, tudi z >doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če >bi se >problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki >so za >take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem >pri >računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega >gesla >za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do >tri >možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave >zanimale, >sem pripravljen pomagati. > >Lep pozdrav vsem > >Jure Zupan > >----- Original Message ----- >From: Branko Gradišnik >To: Miran Hladnik >Sent: 04. december 2000 16:22 >Subject: besedni zaklad slov. maturantov > >> Miran, >> pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant >> obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi >> bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj >> približen podatek? (In kolišen torej je...?) >> Hvala >> >> Lep pozdrav, B.G. >> Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 4 19:07:31 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 04 Feb 2001 19:07:31 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo References: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A7D9A63.3FDB6AB9@mila.ljudmila.org> > Aleš Bjelčevič wrote: > > ?e gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega ra?unalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. > Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva eti?nega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoš?il, komu boš že v genih dolo?il, da bo genij in komu, da bo pometa?? mislim, da problem ni v tehnologiji, pa? pa v njeni uporabi, problem dosopnosti v povezavi z novo razporeditvijo denarja/moci pa tako ali tako ze obstaja - okrog 95 % svetovne populacije je premanentno of-line, zametki kapitala ki lahko, ce ne bo nadziran, v prihodnosti dejansko odlo?a o dostopnosti bio-tehnologij, ki bodo osnova kapitala, dejansko ze obstaja - ali si bomo kdaj v glavo dejansko vgrajevali kakšne bio-slovarje ali ne, bomo videli, problem uporabe korporacijske verzije sveta/programske opreme/avtorskih pravic... ali pa katere druge (recimo www.gnu.org) pa so za marsikoga ze danes vsakdanja moralna vprasanja > Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda eti?ni problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babi?. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. jaz bi rekel znanstveno-eticni problem, znanost bo sla prek etike, kot vedno, a po drugi strani je bilo tudi okroglost in ploscatos zemlje mozno videti kot eticni problem, zakaj pa ne? > Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohi?no navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna sr?na zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenš?ine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehni?nih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. jaz tudi > PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre ?as na ta ra?un) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? izmenjava mnenj z ljudmi istih interesov, ki jih brez mreze ne bi bilo? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 5 07:04:54 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Feb 2001 07:04:54 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <002901c08f39$90f8b4a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran Hladnik Sent: 04. februar 2001 4:05 Subject: Re: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) > Miran, Miran, > > napisal si: "Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med > pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska > raba, ki naj po dogovoru postane norma." > > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa rešiti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss From kramberger na uni-mb.si Mon Feb 5 12:59:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 5 Feb 2001 12:59:41 +0100 Subject: [SlovLit] pravopis Message-ID: Dober dan vsem, pravkar sem prebral naslednje (no, ne vem, ali je prav 'prav kar' ali 'pravkar'): > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa re'iti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss Ali res? Leta 1980 je izsel osnutek pravil za novi pravois, deset let kasneje so izsla nova veljavna pravila, ki so potem dozivljala nedokumentirane -- vsaj neobjavljene-- drobne in tudi neumne spremembe ob vsakem ponatisu, dodatnih enajst let pozneje pa bomo ze dobili slovarski del pravopisa -- 40 let po zadnji novi / predelani izdaji slovarskega dela (1962). Ker je SSKj v enem zvezku tako ze postal pravopisni prirocnik za vsakogar, ki je normalen, obicajen, povprecen uporabnik slovenscine, upam, da se bo ta pravopisni slovar osredotocil na pisanje osebnih in zemljepisnih imen, na pisanje izvedenih oblik besed pri stopnjevanjih, sklanjanjih in spreganjih in da bo na primernem, najdljivem mestu pokazal, kako pisemo znak za stopinje, procente -- levosticno ali levonesticno; in tako naprej -- skratka, da bo prakticen vsaj pol tako kot The Chicago Manual of Style. Kajti: zelja, da bi bilo dosezenih 50 % preglednosti tega prirocnika, je po izkusnjah s pravili za pravopis in zlasti njegovim registrom skoraj utopicna zelja. Lep pozdrav onim na Olimpu slovenskega jezikoslovja in vsem drugim, ki to berejo, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Mon Feb 5 20:14:38 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Mon, 5 Feb 2001 20:14:38 +0100 Subject: [SlovLit] Pravopis in racunalnik Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC177212684D@ffs1.ff.uni-lj.si> V dokaz, da so se o sprejemanju oblik in besed v knjižni jezik prepirali že Rimljani, bi si dovolil citirati rimskega ueitelja govorništva Kvintilijana (Govorniška vzgoja, I, 6, 43-45): "Smešno bi bilo, ee bi imeli jezik, ki so ga ljudje govorili, raje kakor jezik, ki ga ljudje govorijo zdaj. In kaj je konec koncev stari jezik drugega kakor stara govorna raba? Toda tudi tukaj ne gre brez razsodnosti: najprej je treba sploh ugotoviti, kaj je tisto, eemur pravimo govorna raba. Ee ima podlago zgolj v tem, kar poene veeina, bo to slaba šola ne samo za govor, ampak tudi - to je še pomembneje - za življenje. /.../ Zato: kakor puljenje dlak, stopnieaste prieeske in pijaneevanje po kopališeih, najsi se je še tako razpaslo po Rimu, nikdar ne bo sprejemljivo obnašanje, ker je vse to graje vredno (eeprav imamo sicer navado umivati se, striei se in hoditi na veeerje), tako tudi v govorjenju tistega, kar se je napaeno ustalilo v množici, ne bomo sprejeli za jezikovno pravilo. /.../ Zato bom imenoval 'govorna raba' tisto, o eemer soglašajo izobraženci, podobno kot je v življenju soglasje poštenih." K pravopisu: kako lepo bi bilo, ko bi kdo pripravil izvleeek najpomembnejših pravopisnih pravil (na kakšnih šestih ali sedmih straneh), da bi jih lahko tiskali v rokovnikih podobno, kot se tiskajo datumi državnih praznikov, izbruhov vulkanov ipd. ali navodila za prvo pomoe! Taki napotki bi bili sicer nepopolni in ne bi zajemali vseh možnih napak, a morda bi jih (za razliko od bolj ali manj poklicnih pisateljev, lektorjev in ueiteljev) uporabljali tudi tisti, ki jim sicer ni eisto vseeno, kako pišejo, a se jim zdi cela knjiga malo prevee za iskanje pravopisnih pravil. In za konec še okrog raeunalnikov. Lani poleti je bila v Frankfurter allgemeine Zeitung objavljena naslednja pesem: Paint the Paint the sun the type of perfection the type of depressed moods the type of teacup tapping the type of soft pillows type of water of force of light soft parade of trees contempt for a burn, a sod of life Kar dobra, ne? Baje jo je zložil neki raeunalniški program po vnaprej pripravljenem algoritmu. Lep pozdrav, Matjaž Babie From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 07:12:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 07:12:05 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: za slovlitovce Message-ID: <000a01c0925f$3a155980$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Erika Kržišnik To: Miran Hladnik Sent: 08. februar 2001 19:13 Subject: za slovlitovce Dragi Miran (ki me ne pustiš vsaj vcasih malo polenariti) in drugi slovlitovci (pisem z malo zacetnico, ker ste pripadniki vrste, ne naroda, celo ne plemena!), sej ne de bi zdej prov zlo teoretizirala, ampak to, de si ludje "pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis" (citiram tebe, Miran!), je pa že hudo. Ke bi vsaj reku, de si predstavlajo slovnico, kar tud si. Pa kaj bi zdej rad, de rečem? De je jezikoslovje cel svet al kaj? Al pa, de je še manj kot pravopis? Men se zdi, de bi ti, mislem Miran Hladnik, rad hladno vojno (de ne rečem kakšno drugo) z jezikoslovci/-kami. Dej se mal umir, al kuker bi rekel naš otroc, skulirej. Sploh pa maš diplomo smeri slovenski jezik in književnost in si ne moreš pervošet, de ne ločeš med normo in kodifikacijo, de se provzaprov delaš, kuker de neč ne veš o vzrokih, razlogih in posledica purizma in (sevede tud) antipurizma, včasih in dones. - Mimgrede, jest naprimer si neb pervošla na slovlit vprašat, koko, hudiča, nej človk loč med avtorjem in lirskim subjektom v eni lirski pesmi, če pesnika zlo dober pozna, mislem, res zlo dober. Al pa kej druzga, lahko tud bolj banalenga, npr. kakšna je definicija književne vrste in zvrsti, če iste stvari različen imenujejo iste vrste strokovnaki v različnih knigah? Al pa, kako se v literaturi kvantiteta spreminja v kvaliteto - če en interpet šteje stavke pa besede pa zloge al pa ženske pa moške karkoli že. De ne rečem kej o tem, kako se aktualizira Preseren, če se slovenski igralci (jasen, de dober plačani) za ta glavno proslavo slabo naučijo njegovih besedil - jest pa sedim (trapa!) doma, poslušam in išem rdečo nit novodobenga sporočila; se čudem, de sem tolk trapasta, de ga ne najdem. Pol pa, ke enkrat eden (tud dober plačan iz dnarja davkoplačevalcev, kerih del sem tud jest) reče (v Uvodu h Krstu ...) "le majhen (... ne vem kaj) je tje do goščave, to noč nam jo DOČAKAT je mogoče" (namest: DOSEČI), se mi pa le zazdi pretrapast, de bi človk čaku goščavo, de pride k njemu, če se hoče tepst, al pa če hoče zbežat - in verjamem, de stvar ni v aktualizirani interpretaciji, ampak v tem, de ludje preprost Prešerna ne znajo na pamet. Boh ve, če mam prov, al pa spet narobe mislem, koker so mi že velikrat povedal. --- Dala sem si duška - in zdaj k stvari. Torej, ne le, da je treba ločevati med normo (mislim seveda jezikovno normo, kajti v jezikoslovju se sicer lahko govori tudi o normi širše, v pragmatiki ali tudi sociolingvistiki npr. o normi v jezikovnem vedenju /s širokim drugim e-jem/) in kodifikacijo (tj. zapisano, ali če hočete, predpisano normo knjižnega jezika). Kodificirano normo potrebujemo, da se sploh razumemo na določeni ravni in razmeroma konstantno - gre za t. i. stabilno (ali ustaljeno - mimogrede, sem proti izrazu: stanovitno) prožnost, pri čemer je v zvezi z normo in kodifikacijo poudarek na "ustaljeno". Bom povedala zelo banalen in zelo zelo čist slovnični zgled: Pred dobrim tednom sedimo v neki kuhinji in premišljujemo, kaj bomo čez vikend jedli (bilo je, preden smo šli v trgovino). V eni od mnogih kuharic (knjig) preberemo naslov "Bržola z lečo". O, super, bomo jedli bržolo. Pa vpraša eden: "Kaj pa je leča?" Ženske, kar nas je bilo okrog (se pravi, bili sva dve), brž pokonci planemo in prinesemo primerke leče (ena /ženska namreč/ "in natura", druga pa na sliki). Človek (mislim: moški) gleda oboje in ne razume: "Saj tukaj v receptu sploh ni leče!" - Kako je to mogoče? Kar nekaj časa in iskanja je trajalo, da smo ugotovili, da je prevajalec in lektor preprosto naredil slovnično (hkrati normirano in kodificirano) napako. Ni namreč šlo za lečo (ene vrste fižolček, stročnico), ampak za jed (prilogo ali nekaj podobnega) "lečo" (srednjega spola, torej sklanjano: lečo -a -u ...), predvidevam, da madžarsko, ker se v originalu piše "lecso". Pravi naslov bi bil "Bržola z lečom". Evo, nismo se razumeli. (Tudi bržole potem nismo jedli.) A tisto, kar sem hotela še povedati, je, da je med normo in kodifikacijo še ena stvar - ki se ji reče jezikovna kultura. - Če dobro premislim, še nisem povedala, da je norm v slovenskem (in sploh vsakem)jeziku več, samo ena med njimi je norma knjižnega jezika, le-ta (edina) je tudi kodificirana. Norme (kateregakoli) narečja niti ni treba kodificirati, saj te sogovorec, pripadnik (tega istega) narečja debelo pogleda (ali pa - če je bolj zadržan - si samo svoje misli), če rečeš kaj, kar ne gre v njegovo narečnojezikovno normo. Pomislimo vsi skupaj na kruto otroško izločanje kakega prišleka iz drugega jezikovnega področja, ni treba drugega jezika, dovolj je iz bližnjega zaselka - kako prav je prišel drugačen naglas, glas ali intonacija. Kršenje knjižnojezikovne norme ni niti približno tako kruto kaznovano, a ne? Skratka, norma je - o tem ne more biti dvoma. Druga stvar je, kako jo čutimo in kaj v njenem imenu počenjamo. Hudo pa je, če začnejo/začnemo jezikoslovci (če pustim ob strani vse druge) pozabljati, da se norma spreminja (normalno in razumljivo je, da se spreminja hitreje kot kodifikacija). V izpostavljenih časih/položajih (nisem prepričana, da se take vrste čas ne bliža z nadzvočno hitrostjo ali pa je sploh že tukaj) se od jezikoslovca naravnost pričakuje, da bo stopil na barikade v bran kodifikaciji - in če tega ne stori, ga razglasijo za ignoranta, brezbrižneža, nestrokovnjaka itd. Če to stori, ga pa zmerjajo s puristom. Pred kratkim (sredi januarja) sem bila na uvodni konferenci ob evropskem letu jezikov. Zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da je bilo prisotnih največ ljudi, ki se ukvarjajo s tujimi jeziki v Sloveniji, in zelo malo tistih, ki se ukvarjajo z državnim jezikom v Sloveniji, se pravi - s slovenščino. Par ljudi mi je celo zagotovilo, da so veseli, da sem povedala nekaj o slovenističnem prizadevanju v Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Sami so bili začudeni, da na konferenci, posvečeni jezikom, niso pričakovali govora o svojem lastnem jeziku. - Fantje, jaz mislim, da je z nami nekaj hudo narobe. Se opravičujem za dolg nastop. Saj ne bom več. Lep pozdrav vsem Erika (Kržišnik) From kozmaahacic na netscape.net Thu Feb 8 17:15:52 2001 From: kozmaahacic na netscape.net (ko ah) Date: Thu, 08 Feb 2001 11:15:52 -0500 Subject: [SlovLit] O pravilnem, nepravilnem ter rabi Message-ID: <6F900C5A.482D883C.4EAA641F@netscape.net> O PRAVILNEM, NEPRAVILNEM TER RABI Z vprasanjem Mirana Hladnika, kako locevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravicenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napacnimi", zunanjimi vplivi, ki "pacijo" jezik, so se na veliko ukvarjali tudi v antiki. Le da si niso bili vsi edini, da je tista oblika, ki je v skladu s 'strukturo' jezika, tudi primernejsa, kot tista, ki ni. Ce bi bil Miran Hladnik anticni slovnicar, bi bil gotovo anomalist. Sprasuje, ce je prehud relativist, ko pravi, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami v jeziku nepotrebno in da je merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. Ce lahko verjamemo rimskemu slovnicarju Marku Terenciju Varonu, sta se v grskem jezikoslovju izoblikovali dve stranki: 1. Analogisti so izhajali predvsem iz pravilnih oblik, ki jih lahko dobimo z opazovanjem oblikoslovja, oblikoslovje pa lahko opazujemo samo v okviru posameznih kategorij. Opazanja analogistov so tako ustvarila predpogoj za odkritje paradigem in pisanje slovnic v danasnjem pomenu besede. Hkrati pa so si analogisti prizadevali iskati pravilne oblike v jeziku in so vcasih tudi prevec na silo odstranjevali iz jezika nepravilne oblike, ki pa so bile v rabi. 2. Anomalisti so obenem obravnavali danasnji dve vrsti pregibanja: oblikoslovje in besedotvorje. Anomalisti so opozarjali na mesta, kjer je v jeziku prihajalo do odstopanj, na razlicen razvoj podobnih besed in celo na razlicne pomene iste besede v razlicnem okolju. Anomalisticni pogled na jezik je bil manj strogo slovnicarski in bolj filozofski. Mark Terencij Varon si je v svojem delu O latinskem jeziku (iz 1. stol. pr. Kr.) prizadeval najti nekaksen kompromis med obema strankama (nekateri zlobno trdijo, da si je opozicijo kar sam izmislil, a se verjetno motijo). Tako je postavil nekaj tez, ki nam morda lahko dajo tudi odgovor na vprasanje o dvoboju med dobrim in zlim v jeziku. 1. Jezik je zasnovan na analogijah, torej na razmerjih, ki stojijo v pravilnih razmerjih z drugimi razmerji, seveda v okviru posameznih besednih vrst. - PO DOMACE: Jezik je struktura, kjer predvidevamo pravilne vzorce. 2. Da bi lahko analogije v jeziku dejansko zazivele, pa jih moramo rabiti. - PO DOMACE: "Dobro" v jeziku nam nic ne pomaga, ce ga ne rabimo. Ce cez nekaj let nihce ne bo rekel vec cigareta, ampak vsi cigaret, in nihce copata, ampak vsi copat, mu ne bodo nic pomagale pravilne oblike cigareta in copata, ker jih ne bomo rabili. - Raba (usus, consuetudo) je torej za Varona visji princip kot analogija (pravilnost v jeziku). 3. Mark Terencij Varon bi tako gotovo pritrdil Miranu Hladniku v tezi, da je "merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma". Vendar pa zgolj na nacelni ravni! Brez jezikovne politike tudi v antiki ni slo - in verjetno je tako kar prav. Varon tako razlikuje dve vrsti "napacnih" oblik v jeziku. Prva vrsta napacnih oblik so oblike, ki so bile napak sprejete v rabo, torej oblike, ki jih rabimo, vendar so napacne - niso v pravilnem razmerju z drugimi oblikami. Druga vrsta napacnih oblik so oblike, ki se niso bile sprejete v rabo in so napacne. Varon meni (9, 16), da moramo napacne oblike v jeziku popraviti, vendar mora biti proces postopen. Locevati moramo oblike, ki so zasidrane v jeziku (prva vrsta napacnih oblik), od oblik, ki jih lahko zlahka izlocimo iz jezika (druga vrsta napacnih oblik). Pri tistih, ki so ze zasidrane v jeziku, se moramo rabi izogibati. Ce bomo namesto napacne oblike uporabljali drugo, ki bo pravilna, bomo napacno postopoma prenehali rabiti in prevladala bo pravilna. Velik vpliv na prodor novih besed v jezik pa imajo po Varonovem mnenju (9, 17) prav dobri pesniki (boni poetae), se posebej dramatiki (scaenici), ki morajo doseci, da nova, pravilna oblika preide v splosno rabo (consuetudo). Raba (consuetudo) se namrec vseskozi spreminja. Nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali pravilno, danes rabimo napacno in nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali napacno, danes rabimo pravilno. Kako bi torej Varon pokomentiral zagato "copat, cigaret"? 1. Obliki copata, cigareta sta pravilni v analogiji s podobnimi samostalniki, ki se jih prav tako lahko nepravilno maskulinizira. 2. Ce bi bili besedi "copat, cigaret" ze zasidrani v jeziku, bi se s tem sprijaznili - bi pa seveda vsakic, ko bi imeli priloznost, raje rabili pravilno obliko "copata, cigareta". 3. Ce pa bi bili besedi "copat, cigaret" v taki poziciji, kot sta naprimer dandanes, bi Varon naredil vse, da jih ne bi rabili. Saj jih - zaradi pravilnejsih ustreznic - zlahka izlocimo iz jezika. Lep pozdrav Kozma Ahacic __________________________________________________________________ Get your own FREE, personal Netscape Webmail account today at http://webmail.netscape.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 23:02:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 23:02:25 +0100 Subject: [SlovLit] "A nej pobijem jih vse, a nej k'r sebe ustrelim," Message-ID: <000701c092e4$02ea9260$0203f9c2@hladnik> Http://www.kulturkultbum.homestead.com/naslovindex.html -- stran za pesnike. Http://www.radyoyo.si/5min/artists/02-gottschee-2.html -- repovska besedila iz Kočevja. Http://www.sebastijan-pregelj.sweet-sorrow.com/text/oss.html -- Sebastjan Pregelj se predstavlja z dvema novelama. Zanima koga, kako primerjam Jožefa Žemljo in Prešerna in podajam novo interpretacijo Krpana? Naj bere http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html in mi sporoči pripombe; prispevek sem pripravil za Juvanov simpozijski zbornik o romantični pesnitvi. lpm From kramberger na uni-mb.si Wed Feb 14 13:55:58 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 14 Feb 2001 14:55:58 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan, Erika -- pozdrav vsem drugim: posrecilo se mi je prebrati prvi del tvojega sporocila; ko sem prebral celoto, sta se mi utrnila dva komentarja. 1. zapis pogovornega / narecnega jezika Erika se je zelo potrudila, a tezav pri branju nisem imel samo zato, ker spadam jezikovno drugam, temvec tudi zato, ker na svojem zaslonu ne vidim niti slovenskih treh znakov: c*, s* in z*, manjkali pa so seveda tudi vsi tisti, ki jih sicer jezikoslovci uporabljajo za zapis pogovornega in zlasti narecnega jezika -- tega pac ni mogoce narediti v e-pismu iz povsem tehnicnih ozirov. Torej se je morala Erika omejiti na knjizne pisne znake, predvidene zadnjih 150 in nekaj let v teh krajih za zapisovanje slovenscine. Morda lahko ze s te tocke ugotovimo, zakaj potrebujemo tako opisni kot pravopisni slovar (in s*e kaksnega -- no, pa na to temo raje ne bom zapisal nicesar). 2. norme in pravopis Res smo v teh krajih mahnjeni na podrobnosti in razlikovanja -- in za izobcitev verjetno res zadosca, da si iz sosednje vasi (Bog ne daj, da si z Juznega Timorja). A zdi se mi, da opozorilo na taksne in druge pragmaticne vidike, na razlicne prepoznavnosti norme in razlicne nacine njenega "uveljavljanja" dopusca predvsem en sklep -- prav v tem kontekstu je toliko bolj v oci bijoce dejstvo, da slovarskega dela pravopisa nimamo aktualiziranega ze 40 let. Za pisni knjizni jezik in njegovo normo je pac znacilno prav to, da je na razpolago prirocnik, kamor lahko pogleda vsak pisoci, kadar je v zadregi. In s*e vec -- ce ta norma ni vzpostavljena v polni in dovolj odlocni meri, to vpliva tudi na nekatere druge norme in jezikovne rabe, ker je pac tezje vzpostaviti plasti, razlike in kriterije. Iz casov, ko sem obiskoval srednjo solo, se spominjam, da sem se za trsico ucil tistih 100 izjem pri sklanjatvah (to je bilo pred Toporisicevo reparadigmatizacijo sklanjatev sredi 70-tih let), zase pa sem v tistih istih stirih knjigah "Slovenski *knjizni* jezik" z zanimanjem prebiral poglavja o zgodovini in razvoju slovenscine. Novejsega tovrstnega izdelka za slovenscino zal ne poznam. Zato pac berem s toliko vecjim veseljem Deutsche Sprachgeschichte -- 3 obsezne knjige, ki jih je napisal jezikoslovec bolj pragmaticne orientacije Peter von Polenz. 3. sklep Zelo bom vesel, ce mi bodo slovenisticni jezikoslovci ponudili v rabo slovarski del pravopisa; z zanimanjem pa bom prebral tudi izcrpno zgodovino slovenskega jezika -- po moznosti ne samo knjiznega v ozjem pomenu. Hvala in lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Thu Feb 15 17:06:45 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 15 Feb 2001 18:06:45 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan vsem, po manjsem ovinku posiljam v vednost vsem prijavljenim dve Erikini sporocili. Nimam kaj dosti za dodati. Zal sem prelen, da bi pobrskal po Internetu in se kje drugje, da bi izvedel, na katerem oddelku je Erika zaposlena -- kajti, ce je jezikoslovka-slovenistka, jo bom takoj okrcal zaradi ene zadeve: pricakuje od mene, ki nisem jezikoslovec, ah, s*e slavist nisem, da se bom za krajsi cas preselil v Slovansko knjiznico ali oddelcno slavisticno knjiznico in poiskal celo resto publikacij in si ustvaril celovitejso, temeljitejso podobo o zgodovini slovenskega jezika. Lepo bi bilo, ce bi Erika ali kdorkoli drug s primernim znanjem strnil vse te razprave v enovito povedano zgodbo-zgodovino, jih morda na nacin, kakrsnega uporabljajo v Forschungsberichte, predstavil in ovrednotil. Ko smo ze pri zeljah: pravopisnemu slovarju naj sledi slovar sinonimnih besed in fraz z antonimi, pa slovar slovenskih protestantskih piscev, ki nastaja s*e malce pocasneje, kot sta nekoc SBL ali SSKJ, pa historicni slovar Presernovega jezika, ki je bil doslej dvakrat napovedan, a nikoli uresnicen, pa --- papa vsem skupaj. Igor --- begin forwarded text Date: Thu, 15 Feb 2001 10:10:19 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljeni, ker ne vem, ali sem odgovorila samo vam ali na slovlit - nimam pojma, kako deluje, zadnjic je moj mejl v obtok poslal Miran -, vas prosim, da da tokrat nadomestite Mirana. Ce pa gre avtomaticno v slovlit, se opravicujem za nadlegovanje. Pozdrav Erika (Krzisnik) Date: Thu, 15 Feb 2001 10:05:24 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: RE: [SlovLit] norme in pravopis To: Igor Kramberger MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljen Igor - in seveda vsi drugi, pravzaprav je Igor o normi in njeni realnosti povedal vse. To da nimamo "sredstev" za zapis pogovornega jezika, ni nic posebno slovenskega. Nimamo ga namrec iz vec razlogov, gotovo je prvi med njimi dejstvo, da ga skoraj ne zapisujemo (preprosto ni v navadi, da bi tako pisali, ?e manj je bilo v navadi v preteklosti). Dejstvo, da nareËij v njihovi fonetiËni podobi ne moremo zapisovati na mejlu, ni nic hudega (tudi anglescine najbrz foneticno, pa mislim zares foneticno, ne moremo zapisati) - foneticni zapis je znanstvena obdelava, ne pa bolj ali manj zavezujoce dopisovanje. Sploh je - po moje - za zapis pogovornega jezika edino smiselno porabiti "knjizne pisne znake" (ce se le da), saj jih pravzaprav enako beremo (skupaj s premenami in variantami itd.), kakor ce beremo pac zapis zbornega knjiznega jezika - pomanjkljivost mojega mimogrednega zapisa v prejsnjem mejlu so zlasti nekatere nedoslednosti, sem jih takoj ugotovila. Je pa smiselno prebrati razmisljanje V. Gjurina v uvodu (morda predgovoru ali kakor ze hocete) v Gradisnikovo knjigo Nekdo drug - dobra in zanimiva stvar. Da je imel Igor tezave pri branju mojega neknjiznega zapisa, ni nic cudnega, saj (kot pravi) je iz drugega govornega podrocja - to je pac samo se en dokaz vec o potrebnosti skupne (povezovalne in predstavitvene) knjizne norme. Tudi o "izobcenju" koga zaradi drugacnega govorjenja je treba reci kako besedo - prepricana sem, da nikakor (nikakor!) ni kaka posebna slovenska lastnost. Poleg tega stvar (v normalnih razmerah) seveda ni tako ekstremna, samo opazna in vcasih "obcutna". In seveda potrjuje zavest o normi v jeziku (na katerikoli ravnini, v katerikoli zvrsti itd.). Slovarski del slovenskega pravopisa tudi jaz nestrpno cakam, ceprav ... no, ja. O zgodovini slov. jezika je pred par leti (2 ali 3 - cas tako bezi, da nisem vec relevantna) izsla knjiga zbranih clankov prof. Oroznove, izsla so tudi in se vedno izhajajo Obdobja, v seriji knjig je veliko iz zgodovine, tudi jezika. Svetujem! Pa verjetno se kaj (vedno je kaj tudi v zbornikih SSJLK, novejsa zgodovina jezika je v zborniku Jezik in cas). Aha, se nekaj - v casu od zadnjega mejla sem premisljevala o Miranovem nacelu: ce dovolj ljudi napako dovolj dolgo ponavlja, postane pravilo. To nacelo v taki preprostosti seveda ne vzdrzi niti kvantitativnega pomisleka, namrec: koliko je dovolj ljudi? in koliko je dovolj casa? Je pa tudi res nekaj drugega: namrec to, da "napaka", ce ni v skladu s sistemom danega jezika, ne more prevladati, ne zaradi kodificirane norme, temvec zaradi norme same. Ce pa je "napaka" (ali odstop od trenutno prevladujoce ali kodificirane) "v skladu z", ce torej ima oporo v sistemu, se bo prej ali slej uveljavila (kdo doloci kdaj, je vprasanje, na katerega ne vem odgovora) vsaj kot variantna moznost. Po mojem je najstarejsi primer, povezan s tovrstnim problemom, Ërka l : ker smo Slovenci zapis ocitno dobili prezgodaj (zacetek 16. st.), prehod trdega l-a v u, w ... (oz. neke vrste dvoglasni?ki u) se ni bil koncan. Ker je od tedaj dalje nazaj na govor vplivala kodifikacija, prehod se do danes ni koncan in ni poenoten. Morda stvar ni tako preprosta in je vmes se kaka glasoslovnorazvojna zadeva (ne bi zdaj o tem!), a gotovo je problem v tem primeru tudi kodifikacijskonormativne narave. Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem "knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) - kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev - plevel) in pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega ...'). Primerov je gotovo se veliko npr. tudi dvomiti v kaj namesto dvomiti o cem, ce pomislimo na verjeti/verovati v kaj). Kakorkoli ze, stvari niso tako crno-belo preproste. Kako sem se spet razpisala - kriv pa je Igor, ker me je izzval. Lep pozdrav zato Igorju in vsem ostalim. Erika --- end forwarded text From vsonkine na wanadoo.nl Sun Feb 18 18:54:11 2001 From: vsonkine na wanadoo.nl (Victor Sonkin) Date: Sun, 18 Feb 2001 18:54:11 +0100 Subject: [SlovLit] Vprasanja Message-ID: <002d01c099d3$ce938f20$c80011d5@hkyxztrz> Spostovani kolegi Se opravicujem za "lurking" in skorajsno odsutstvo prispevkov, toda zdaj res potrebujem vaso pomoc; namrec lektoriram svoj clanek o slovenski medvojni knizevnosti, ki sem ga pisal pred dvema letoma, ce ne vec; zdaj pa sem v drugi sredini, brez slovarjev, brez svojih belezek itn. Trebajo mi neki splosni podatki, in namrec: Datumi rojstva in smrti Bratka Krefta in Slavka Majcena; Datumi objave (za neka dela zdaj imam samo ruski prevod, oprostite za napake): - "Slucaj v mestu Gogi" "Umirajoci bog Triglav" "Kaplan Martin Cedermac" I.Brncic, "Balada" "Med stiri zidi" (??) I.Potrc, "Sin" A.Ingolic, "Lukarji" Hvala vnaprej! Kakor moje vprasanje verjetno ni od splosnega interesa, lepo vas prosim pisati na moj naslov - vsonkine na wanadoo.nl Viktor From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 08:10:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Feb 2001 08:10:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Dežurni_krivci Message-ID: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> Re: O jezikovni zakonodaji Za splet ============= O jezikovni zakonodaji >Ali /.../ je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi >oblikami nepotrebno in /.../ je merodajna večinska raba Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na kompetentno manjšino, to je na tiste, ki o jeziku nekaj vejo ali imajo vsaj razvit t. i. jezikovni čut. Zakaj, recimo, slovenskega pravopisa ne sprejema parlament oz. zakaj nikomur ne pride na misel, da bi o jezikovnih dilemah razpisal referendum? Samo zato, ker so jezikovna vprašanja manj pomembna od strankarskih, ekonomskih, lokalnointeresnih? Položaj ni nič drugačen v literaturi in umetnosti. Drago Jančar pravi, da je tem sistemom demokracija tuja in da se bolje počutijo v razmerah fevdalizma in absolutizma. Po branju članka z naslovom Vrenje v jezikovnem morju (Delo 10. 2. 2001), ki so ga prevedli iz Süddeutsche Zeitung, lahko sklepamo, da bo vsaj pri jezikih v ekspanziji skrb za njihovo pravilnost in čistost izginila in bo jezikovna izobrazba postala nepotrebna, saj bodo kompetentne manjšine (jezikoslovci, literati, kulturniki), ki skozi zahtevo po obvladovanju zapletenega sistema jezikovnih pravil vzdržujejo svoj ekskluzivni položaj, izgubile oblast nad jezikom. ========== Za splet Http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fs0691/ -- besedila idrijske pank skupine The Blu Blu. Http://www.volaric.com/haiku/haikuz1.htm -- haikuji Zlate Volarič. Http://www.tinkara.com -- besedila pesmi, ki jih prepeva Tinkara Kovač. Http://www.geocities.com/krivci/vse.html -- besedila rokovske skupine Dežurni krivci. Http://www.geocities.com/pregovor/Slovenska/glavna.htm -- še poezija. Http://www.geocities.com/pregovor/ -- zbirka pregovorov. Mirko S. Marković: Oblici i pojave u književnosti za decu, 2000 (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=15516) je samo ena od knjig, ki jih ponujajo na naslovu http://www.knjizara.com. Http://www.hcu.ox.ac.uk/about.htm -- HCU (The Humanities Computing Unit) v Oxfordu se predstavlja. Http://info.ox.ac.uk/ctitext/subject/literature.html -- literarni viri, tudi o kritičnih izdajah, spet v Oxfordu. Http://www.yourdictionary.com/ -- zbirka spletnih slovarjev. Http://freeskills.efront.com/listcourses/cobrand/freeskills -- spletni tečaji računalniških spretnosti. Http://www.kerbango.com/ -- radijski program preko modema. Http://www.zdnet.com/downloads/ -- nič literarnega, pa morda vendar koristno: različna računalniška orodja na spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:09:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:09:05 +0100 Subject: [SlovLit] De+urni krivci References: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> <3A906227.524B5197@uni-lj.si> Message-ID: <002a01c09b1c$c7a8ec60$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleksandra Derganc To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 1:00 AM Subject: Re: [SlovLit] De+urni krivci > Dragi Miran, > > vprasanje jezikovne kodifikacije je strokovno vprasanje, ki ga resujejo strokovnjaki (kar seveda ne izkljucuje razlicnih pogledov ali konfliktov med njimi). Ali si lahko predstavljas, > da bi na referendumu ali v parlamentu odlocali o tehnicnih podrobnostih potresno varne gradnje ali o nacinu zdravljenja pljucnice? Lp Sasa > Draga Sasa, vojaski radarji na Menini planini so nedvomno zelo zelo strokoven problem, ki pa ga je demokraticno in po svoje razresila volja nestrokovnega ljudstva v tamkajsnji okolici. V Kansasu so pred kratkim zacasno demokraticno odlocili, da se evolucijskega nauka v soli ne bodo ucili (tako nekako, kajne, Marc?), ceprav gre spet za izrecne strokovne reci. Vidis, ze jutri se z vecino glasov odlocimo tudi, kako nam bodo zdravili pljucnico :-) Le zakaj naj bi bil torej jezik izjema? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:11:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:11:31 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Fw:_=5BSlovLit=5D_Dežurni_krivci Message-ID: <003701c09b1d$1ea41300$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 10:53 AM Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci > Samo asociacija - ne na demokracijo v pravopisu ampak v literaturi (ker si > ti pri analogijah, bom še jaz): tudi v znanosti, filozofiji, veri in morali > ni demokracije, čeprav so to stvari javnega interesa. Ne moreš z > referendumom odločati o rešitvah znanstvenih vprašanj (demokracija v > znanosti sicer obstaja, toda vključena je zgolj posvečena elita - sicer bi > že izglasovali venetsko teorijo), ne moreš v parlamentu sprožiti vprašanja, > kaj je resnica, ali Bog obstaja, ali je kraja dovoljena. To bi pomenilo, da > dopuščamo, v principu, tudi takle rezultat glasovanja (poudarjam: v > principu, verjetnost je seveda neskončno majhna): Boga ni (ker to, recimo, > sledi iz dejstva, da imamo elektriko, avte in poznamo kemijsko formulo za > vodo), da je resnica relativna in da sta kraja in poboj dovoljena? > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 24 16:35:08 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 24 Feb 2001 16:35:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Ena_jezna_pesem_o_učiteljici_slovenščine Message-ID: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Danes samo tri spletke Shopping & kultura Ad: Jezik & demokracija ========== Spletke Http://www.gimnazija-poljane.com/gimpol/splosno/Himna_BesediloNadNami.asp -- himna poljanske gimnazije, ki jo je sestavil Kozma Ahačič. Http://www.myfreehost.com/tajos/poet.htm -- zlobne pesmi o učiteljih. Http://www.sejo.f2s.com/pesem.htm -- pesem neke punce o Damjanu Muhiču. ========== Shopping & kultura Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret se razočaran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje odšli na razprodajo v štacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno smešiti, ali gre le za selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem središču v nakupovalno meko na obrobju. S tem dobiva kultura seveda drugačen status, kot ga je imela v mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na površje njena plebejska rekreativna razsežnost. Komentar? ============ Ad: Jezik & demokracija Opravičujem se vsem, ki ste še prispevali replike na to temo v moj poštni predal, ker jih nisem poslal naprej na slovlit na ijs.si -- domneval sem, da so bile napisane bolj za osebni dialog kot za javno rabo. K odprtju teme me je spodbudila praksa ljudskega (demokratičnega) nezaupanja v t. i. strokovne rešitve, ne glede na to, za katero strokovno področje gre. Ljudje jim ne verjamejo in raje prisegajo enkrat na svojo zdravo pamet drugič na svojo nespamet in predsodke, ker izhajajo iz izkušnje, da so za premnogimi strokovnimi argumenti vedno tudi taki ali drugačni interesi, politika in nazori. Pravopisna vprašanja in literarne ocene seveda niso pri tem nobena izjema, zato bo v teh dveh disciplinah, v jeziku in literaturi, kjer se je vedno gojil pojem izbranosti (elitnosti, tj. kompetence omikane manjšine), še prihajalo do nesporazumov -- če se bo le ljudstvo odločilo vzeti demokracijo zares. lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 25 12:07:53 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 25 Feb 2001 12:07:53 +0100 Subject: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine References: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A98E789.BD2FC993@mila.ljudmila.org> > Shopping & kultura > > Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret > se razo?aran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje > od?li na razprodajo v ?tacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka > konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno sme?iti, ali gre le za > selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem sredi??u v nakupovalno meko > na obrobju. S tem dobiva kultura seveda druga?en status, kot ga je imela v > mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na > povr?je njena plebejska rekreativna razse?nost. Komentar? tipicen slovenec = avto tipicen slovenec = nagravžna hiša tipicen slovenec = interšpar & mercator & leclerc == gurman ?! tipicen slovenec = idiot tipicen slovenec = poceni neizobrazena delovna sila za EU tipicen slovenec = ima rad take reklame ++ so mu domace, se strinja ++ se identificira == uspešna, dobra reklama kapital != kultura kapital = ne mara kultura kapital = mara tipicen slovenec ++ > plebejska rekreativna razse?nost != kultura != [ni].jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 06:44:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Feb 2001 06:44:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Ena_jezna_pesem_o_ueiteljici_slovenšeine Message-ID: <002801c09fb7$2f08a0a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Babič Matjaž To: 'Miran Hladnik ' Sent: 25. februar 2001 16:21 Subject: RE: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine >Shopping & kultura >Na TV je zanimiva reklama za Interspar [...] Najbrž ni, da bi si človek razbijal glavo s tem, kako si razlagati reklamo. V reklamni agenciji so si najbrž samo izmislili nekaj, s čimer so izkoristili razburjenje, ki je nekaj časa vladalo okrog nadaljevanke o Prešernu. O pomenu te reklame bi se lahko spraševali zgolj, če bi predpostavili, da ima reklama pomen (v smislu prenašanja miselne vsebine) in da sporoča kakršna koli reklama kar koli drugega kakor KUPIKUPIKUPIKUPI. In tudi če bi kaj bilo - ali bi bilo umetniku res žal tistih ljudi, ki gredo raje v trgovino, kakor da bi bili na njegovi prireditvi? Lep pozdrav, Matjaž Babič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 27 08:58:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Feb 2001 08:58:07 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> -Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit Datum: 19. februar 2001 8:59 Zadeva: [SlovLit] Dežurni krivci >Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me >je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju >prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak >človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi >javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na >kompetentno manjšino ----- Original Message ----- From: marijan hladnik To: Miran Hladnik Sent: 26. februar 2001 14:54 Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci Iz postavljenega vprašanja je razvidno, da vidiš razliko med sprejemanjem odločitev v politiki in npr. v jezikoslovju. Povsod odloča le kompetentna manjšina, tudi v politiki. Kako postaneš član take skupine, je različno. Lahko je to specialistično znanje, izbrušen talent v umetnosti, demokratične volitve, revolucije itd. Ko si enkrat v taki skupini, odločaš o vsem pomembnem na interesnem področju te skupine. Zakonitosti, ki veljajo npr. v umetnosti, sigurno niso genetsko pogojene. Svoj čas je bil pojem ženske lepote miloška Venera, "nekoliko" kasneje pa Twiggy. Vpolitiki je demokracije bore malo. Kdo bo v kompetentni skupini politikov, odloča skupina ljudi, ki je najštevilnejša, ne pa najbolj razgledana, pametna. Ta najštevilnejši del populacije pa je najlažje demagoško prepričati, kaj je v politiki prav in kdo naj jo vodi. [...] In tako je skoro na vseh področjih, ki so pomembna za življene človeštva. Zakaj naj bi bil jezik izjema? Vedno in povsod bo širši del občinstva izpostavljen večji ali manjši manipulaciji "kompetentnih skupin". [...] Ne zameri, če sem se spustil v debato, četudi nisem v "kompetentni skupini". Marijan ========= Brž komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manjšine", nočemo priznati, da je velik del naše "strokovne" argumetnacije manipulativne narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kakšna manipulacija, če bi jo javno priznali? miran.hladnik na uni-lj.si From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Feb 27 14:31:21 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 27 Feb 2001 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka References: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A9BAC29.2CDB491E@mila.ljudmila.org> > Br? komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k > moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manj?ine", no?emo > priznati, da je velik del na?e "strokovne" argumetnacije manipulativne > narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kak?na manipulacija, ?e bi jo > javno priznali? znanost = manipulacija objektivna resnica = iluzija znanstveni pravopis = politika je mo? interpretacije ve?ja, ?e zakrije svoje vzvode? [j] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 28 09:20:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Feb 2001 09:20:32 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <005901c0a15f$70310640$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blažič To: Miran Hladnik Sent: 27. februar 2001 22:40 Subject: Re: [SlovLit] Re: jezik & politka > Miran! > Vse te težave je Platon "razrešil" v državi z vladarji, ki morajo biti > filozofi (VI. poglavje Politike). > Lahko pa se lotiš zadeve s "tehnokracijo". Kaj pa je 2400 let? Spor > specialnost ali vsesplošna razgledanost, bi bilo pravo vprašanje. > Demokracija pa običajno postavlja vprašanja pragmatično (kar pa pomeni hude > težave z resnico) in občo preverljivostjo (kar pa je tudi zahteva > demokracije). Temu se reče - protislovje. Jezik ni JAZ ampak MI. E!? > Jani > p.s. Se vidi, da imam počitnice, pa se lotevam tudi takihle vozlov. [...] > v četrtek v KUD-a na 8. marec (20.30) [...] bo večer > Leonarda Cohena "na slovenačkom". Srečno! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 1 13:29:09 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 1 Mar 2001 13:29:09 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Spletke O pogrebcih prave umetnosti ============ Spletke Http://geocities.com/music_howitzer/besedila.htm -- besedila glasbene skupine Howitzer. Http://mila.ljudmila.org/litcenter/ -- Svetlana Makarovič, Prekleti kadilci. Http://www.racunalnistvo-mp.si/narodne/ -- slovenske "narodne" pesmi. ============ O pogrebcih prave umetnosti V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: "Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v skrito resnico sveta. Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Mar 1 17:26:10 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 01 Mar 2001 17:26:10 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci References: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Message-ID: <3A9E7822.7DE27176@mail.ljudmila.org> > Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj pore?ete ustvarjalci dana?nji? [jaka.zeleznikar] vsak dan lo?uje visoko in nizko umetnost [jaka.zeleznikar] se ne bo prepiral s Heglom. Hegel je mrtev. [jaka.zeleznikar] trpi vsak dan [jaka.zeleznikar] trpe?e iš?e kritika, da mu pove ali je nizek ali visok umetnost = trpljenje trplenje != nujno umetnost // [!=] ni ------------------------------------- trplenje je ve?je kot umetnost [jaka.zeleznikar] ??: Je umetnost dosezena s trplenjem sploh umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Katero tpljenje vsebuje umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Je kritika brez trplenja prava kritika? [jaka.zeleznikar] ??: Je teorija brez trpenja " teorija? [jaka.zeleznikar] ??: ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:49:22 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Mar 2001 15:49:22 +0100 Subject: [SlovLit] S prašičem v steno, jest rab'm denar / za pivo, dekleta, do jutra bom car. To sta dva verza iz besedil jeseniške rock skupine Sleepwalkers na naslovu http://www.sleepwalkers-band.com/. Http://www.edvart.com/kosovel/ -- 100 pesmi Srečka Kosovela v slovenščini in nemških prevodih J. Strutza. Http://www.kibla.org/zamisel/ -- družboslovna in humanistična knjigarna v Mariboru. Http://wos.izum.si/ -- od zdaj na spletu dostopna naša dva citatna indeksa (AHCI in SSCI), menda samo z inštitucionalnih strojev -- zelo zanimivo! Oglejte si še http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/ za mednarodno sodelovanje z univerzo v Bochumu. Prijetno deskanje vam želim miran. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 3 17:53:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Mar 2001 17:53:55 +0100 Subject: [SlovLit] Spoznavajmo svet in domovino Message-ID: <001c01c0a402$89c8c520$0803f9c2@hladnik> Na delo v London Podiplomci v Bochum Tujci v Slovenijo ========= V London From: Michaela To: "'tomaz.erjavec@ijs.si'" Subject: Slovene tuition Date: Thu, 1 Mar 2001 12:19:06 -0000 Dear Tomaz We are a language agency based near London and we are looking for a professional Slovene language tutor to do a 500 hour course for us. Do you know anyone in or around London who would like to teach for us? Please help if you can. It is extremely difficult to find a tutor for Slovene. Many thanks Michaela =========== Podiplomci v Bochum Zadnjič sem med spletkami navedel samo naslov povabila z Univerze v Bochumu: http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/. Danes informacijo dopolnjujem s podatkom, da je vabilo namenjeno humanističnim in družboslovnim doktorandom, ki bi želeli svoje doktorske teze vključiti v okvirno temo Kultura--(državna) oblast--družba. V naslednjih dveh letih študija bodo 30 kandidatom financirali 4 enomesečna bivanja na svoji univerzi, kjer bodo na kolegijih izmenjavali svoje izkušnje -- v nemščini, angleščini, ruščini ali francoščini. V drugem turnusu v letih 2003--2005 bodo sprejeli do 50 udeležencev, okvirna tema pa bo tedaj Nacionalno določeno mišljenje in kulturni pojavi 19. in 20. stol. ter njihovo mednarodno preseženje. Sklad prispeva po 1250 DM na bivanje, krije prevozne stroške in stroške nakupa strokovne literature. Prijave do 31. marca, prvi kolegij bo od 6. do 31. avgusta 2001. Podiplomske študente zavzeto spodbujam k prijavi! ======= Slovene for Travelers Slovenščine za popotnike (Slovene for Travelers) je zdaj v celoti v delovni verziji dostopna na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- menda prva taka spletna knjiga pri nas. Vabljeni k ogledu in kritični presoji. Od klika na stavek do zvoka mine pri meni doma 6--13 sekund. Poročajte mi prosim o svojih izkušnjah: se vam je kdaj stran sesula ali ste imeli težave s šumevci? Začetna stran bo še deležna estetske obdelave. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 5 14:46:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Mar 2001 14:46:55 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pres*eren v Kidric*evi redakciji Message-ID: <006b01c0a57a$c314fe60$5b4602c1@ff.unilj.si> From: Igor Kramberger > Dragi vsi, > > pred dobrim tednom sem dokoncal studijo z naslovom "Pres*eren v > Kidric*evi redakciji", ki je namenjena zborniku, posvecenem Francetu > Kidricu -- objave v zbornikih habilitacijsko ne pomenijo sicer nic, a > drugam ta studija po svoji vsebini in zgradbi, "zal", ne spada (in > tudi ce bi izsla v Slavisticni reviji, ki ima najvisji znanstveni > rang, bi mi "sociolog vasi in mesta" priznal kvecjemu pol tocke). > > Ko je France Kidric leta 1925 objavil v reviji Ljubljanski zvon > prispevek z naslovom "Iz delavnice za komentar Preserna", se je to > zdelo kot napoved serije prispevkov, ki bo dosegla vrhunec z izidom > druge knjige popolne izdaje Preserna, za katero je Kidric predvidel > izcrpen komentar. > > Kidric je v naslednjih letih sicer izdal vrsto studij o Presernu, a > ne pod obetavnim skupnim naslovom, hkrati pa po vsebini posvecenim > tako razlicnim temam, da se je moralo zastaviti vprasanje, kako bi > izpeljal knjigo s komentarji. No, izdaja je ostala nedokoncana in > komentar ni nikdar izsel. V koliksni meri pa je bil pripravljen > (izpisan), mi ni znano. > > Upam, da se mi bo posrecilo napisati vec prispevkov -- in da se bo v > naslovih spreminjal samo priimek urednika. Izcrpnejsa obdelava > "presernoslovja" je deziderat v slovenistiki vsaj od Kidricevega > intervjuja, objavljenega leta 1927 v reviji Ljubljanski zvon. Povedal > je, da pregleda presernoslovja v izdajo ne bo vkljucil, ker bi > postala preobsezna. > > Studija "Pres*eren v Kidric*evi redakciji" je sicer krajsa od > ampelografske studije -- po stevilu znakov gre samo za dve tretjini > obsega oziroma za 41.000 znakov, a se mi kljub temu zdi predolga za > posiljanje v e-pismu. Kdor bo zelel, bo prejel kopijo studije, ce mi > bo poslal vsaj eno vrstico dolgo prosnjo. > > Lep pozdrav, > - -- > Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 11:17:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 8 Mar 2001 11:17:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Našli_so_me_na_internetu_torej_sem. Message-ID: <005e01c0a7bd$b1e1d9c0$4e03f9c2@hladnik> Http://www.lovrenc.si/galerija/vecernica/ -- Staša Pernat -- Večernica, pesnica iz Lovrenca na Pohorju. Http://www.revija-delta.net/delta.htm -- Delta, revija za ženske študije. Http://www.flegmatiki.com/besedila.html -- besedila glasbene skupine Flegmatiki. Http://www.revijasrp.si -- revija Srp. Http://www.geocities.com/marjetka_jersek/ -- Marjetka Jeršek, vendar tokrat ne z literaturo. Http://www.envy.nu/aag/beseda/izborb.htm -- stran, na kateri se spočenja seznam spletno dostopne poezije; npr. pesmi A. Goloba: http://www.envy.nu/aag/beseda/pesmib.htm. Http://www.alfainomega.com/ -- erotične in pornografske zgodbe. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html -- nove reči na straneh simpozija o romantični pesnitvi. Kako so odkrili, da svetovnega prvenstva v računalništvu, na katerem je zmagal Matjaž Rogelj, ni bilo? Ker ni bilo o njem na internetu nič najti. Ponuja se logičen sklep: če te ni na internetu, ne obstajaš. Marsičesa še nismo postavili na internet -- bi nas moralo zaskrbeti? lpm From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Mar 10 10:37:51 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Sat, 10 Mar 2001 10:37:51 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <00a101c0a946$4d876e60$2a02f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Slovlit berem z zamudo, zato šele zdaj reagiram na Kosovo kolumno (Miranova replika je spodaj): Kosa razumem, kot da odpira temeljni problem funkcije in cilja umetnosti skozi problem ločevanja dobre in slabe umetnosti: Umetniška dela lahko razporedimo v mrežo štirih kvadratov, kjer sta na eni osi lahka in težka, na drugi pa dobra in slaba dela. Kako pri težkih delih vem, ali sem nesposoben jaz kot bralec ali je morda nesposoben ustvarjalec? In kako v lahkih izločim kič? Načelen odgovor je pogosto citiran: dobra umetnost krepi bralčevo duhovno rast. Kaj pa v praksi? Kako vem, kdaj "duhovno rastem"? Ko imam tak občutek? Ko ga nimam, pa ne rastem? Kakšni pa so objektivni znaki duhovne rasti in kaj sploh je duhovna rast? Ali je to sposobnost, ločevati pozitivno od negativnega (moralno od nemoralnega, lepo od nelepega)? Ali obstaja ideološko nevtralni vrednostni sistem, da bi z njegovega stališča lahko meril to sposobnost in to rast? In ali nismo potem, ko smo duhovno dovolj odrasli, zavezani tudi k neki akciji, to pa bo ideološka akcija? Potemtakem umetnost ni nekakšna brezinteresna kontemplacija? Drugi problem: 1. Ali je visoka umetnost, ki jo konzumira elita ("happy few", pravi Kos), že zasnovana samo zato, da bo dostopna le eliti? 2. Ali pa je elitnost le neželeno dejstvo - morda posledica slabe kulturne vzgoje in lenobe potrošnikov? (Kje in kako potem vzgajati?) 1. Če prvo, potem taka stvar ni najboljša umetnost. Umetnost po definiciji namreč prinaša nekaj dobrega. Če to dobro nekomu odtegujem, delam nekaj slabega, nemoralnega. Nemoralno dejanje pa po predpostavki ni umetniško. (Nekaj, kar je po definiciji dobro, ne more biti obenem slabo.) Proizvod, ki vsebuje dóbro, in je obenem narejen tako, da bo dostopen kar najširši množici, je torej boljši od opisanega (ki je proizveden zgolj za elito) - ker je enostaven in ker množi dóbro. Torej moramo iskati pravo umetnost ne med proizvodi, ki so komplicirani, da bi bili očitno elitni, ampak med bolj preprostimi proizvodi, ki so namenjeni vsem. (Stara resnica, da je med dvema podobnima rečema boljša tista, ki je enostavna.) Ločevanje med dobrim in slabim pa je v tem primeru (ko je dobro narejeno za maso) veliko težje kot tedaj, ko je dobro le to, kar je za elito. Ločevanje dobrega od slabega je s te perspektive potrebno in plemenito opravilo (tega nisem rekel ironično). To delo opravlja vsak sam, obenem pa upamo, da znajo nekateri to bolje (ker so kvalificirani) - od njih pričakujemo pouk in nasvet. Tu se že navezujem na Mirana. Katera je tista institucija, ki opravlja to delo? Njeno ime nam je sicer znano - literarna kritika. Tisto, kar nas vse bega, pa je, kako ona funkcionira, kje se kritik uči svojega poklica? (Ne poklica v ameriškem smislu, ampak v smislu poklicanosti k dobremu delu.) Kje naj si pridobi moralne in estetske kompetence, če naj se na univerzi načeloma predava znanost, ki z moralo in estetiko noče imeti nobene zveze? Čemu služi takšno znanje? Uporabnosti? Zakaj samo uporabnosti? Zakaj se marsikomu od nas zdi samoumevno, v oklepaj postavljati moralno komponento znanja in umetnosti? 2. Da ne bo pomote: ne zagovarjam hedonistične umetnosti, ki streže lenobi. Za to, da bo umetnost na nas delovala dobro, se moramo njeni uporabniki truditi: izobraževati, brati, gledati, poslušati (drugo vprašanje iz uvoda). Tu ni nič drugače kot pri športu, morali, znanju itd. S tem postanemo dovzetni za nove umetnostne poti k dobremu. Gre mi za vprašanje ločevanja in za to, kako si pridobimo sposobnosti ločevanja. Ta sposobnost je po mojem ideološko vezana, hkrati pa je ni mogoče zajeti v nek algoritem (ki bi ga lahko vključili v univerzitetni kurikulum), ampak je vsaj v določeni meri stvar intuicije. Torej intuicija, ki služi kakšni od ideologij - pa smo pri pojmu kritiško znanstvene elite, ki gre Miranu (in ne le njemu) tako na živce. Aleš Bjelčevič PS: Juretu Zupanu sem še dolžan odgovor, nisem pozabil. >O pogrebcih prave umetnosti > >V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom >Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano >Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se >umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne >ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva >skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in >Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične >simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo >umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu >izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti >táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena >največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. > >Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo >morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za >umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo >umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po >prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in >šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v >Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: >"Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim >tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje >literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga >literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in >sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko >avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni >pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu >izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? > >Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne >diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga >nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v >višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v >ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, >izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik >torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v >skrito resnico sveta. > >Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? > >lp miran > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 13 07:24:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Mar 2001 07:24:15 +0100 Subject: [SlovLit] Vabili ekspres Message-ID: <004001c0ab86$7904d0e0$5e4602c1@ff.unilj.si> Dve literarni disertaciji Danes, 13. marca, bo ob 11.00 v sejni sobi FF zagovarjal disertacijo Peter Svetina, v ponedeljek, 19. marca, pa jo bo ob 10.30 v istem prostoru zagovarjala Milena Blažić. =========== Trije leposlovni naslovi Http://www.omnibus.se/beseda/ -- spet novi slovenski klasiki s Švedskega v pdf-formatu. Http://www.kenyonreview.com/2001winter.pdf -- prevod Jančarjevega Joyceovega učenca v angleščino. Http://www.myfreehost.com/intro/ -- besedila rock skupine Intro. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 14 12:32:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Mar 2001 12:32:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_mestno_nagrado_Slovanski_knjižnici! Message-ID: <007801c0ac7a$944f81c0$5e4602c1@ff.unilj.si> Slovlitjani, podprite prosim pobudo za podelitev nagrade glavnega mesta Ljubljana Slovanski knjižnici. Koncipiral jo je Zoltan Jan v imenu Slavističnega društva Slovenije, podprete pa jo lahko s samostojno tvorjeno enostavčno povedjo v pismu na naslov Komisija za priznanja Mestnega sveta Mestna občina Ljubljana Adamič Lundrovo nabrežje 2 Kopijo podpornega stavka pošljite Zoltanu Janu (Zoltan.Jan na guest.neticom.si). Tule je koncept utemeljitve: ==================== POBUDO ZA PODELITEV NAGRADE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA V skladu z javnim razpisom priznanj Mestne občine Ljubljana za leto 2001Slavistično društvo Slovenije, predlaga, da se ena izmed nagrad glavnega mesta Ljubljane podeli Slovanski knjižnici, ki letos praznuje stoletnico delovanja in petinpetdesetletnico sedanjega poimenovanja ter je centralna specialna humanistična knjižnica v Ljubljani in Sloveniji. PODATKI, KI JIH ZAHTEVA RAZPIS Kandidat: Slovanska knjižnica. Naslov: Ljubljana, Einspielerjeva ulica 1. Vrsta priznanja: nagrada glavnega mesta Ljubljana. Predlagatelj: Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2 , p. p. 580, 1001 Ljubljana. Predstavnik predlagatelja - oseba za stike: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 30 22 556; faks 05 30 02 733; e-pošta: Zoltan.Jan na guest.neticom.si UTEMELJITEV Slovanska knjižnica je neposredna naslednica nekdanje Mestne knjižnice, ki je nastala 1901. leta na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja in je najprej delovala v okviru mestnega arhiva, tako da so po županovem naročilu iz različnih uradov spravili knjige v posebno sobo na starem magistratu. Vsakokratni mestni arhivar je opravljal tudi naloge knjižničarja. Tako je bil prvi knjižničar Anton Aškerc, nato Oton Župančič, za njima pa so v Slovanski knjižnici zavzeto delovali številni pomembni ustvarjalci, med katerimi velja spomniti vsaj na dolgoletnega ravnatelja dr. Franceta Dobrovoljca, na Franceta Vurnika, na dr. Jožo Mahniča, ki so daleč presegli neposredne dolžnosti knjižničnih delavcev in se zapisali v kulturno zgodovino Ljubljane in celotnega slovenskega naroda. Ustanova se je uspešno razvijala in prevzemala vse pomembnejšo vlogo, ker uslužbenci svojih dolžnosti niso jemali kot nepotrebno dodatno breme, istočasno pa svojega dela niso opravljali le kot knjižničarji. Zavedali so se, da je za uspešno opravljanje tega poklicnega poslanstva potrebna temeljita strokovna podkovanost in široka razgledanost, kar jim je omogočilo, da so se uveljavili tudi kot literarni zgodovinarji, kritiki in publicisti, bibliografi, leksikografi itd. Že 1904 je Anton Aškerc po nasvetu dr. Janka Šlebingerja zaprosil uredništva vseh slovenskih časnikov, da so knjižnici pošiljali po en brezplačen izvod svojih izdaj. Ker je tedaj licejska knjižnica, predhodnica današnjega NUK-a, kot dolžnostne izvode prejemala le tiske s Kranjske, je bila današnja Slovanska knjižnica celo najpomembnejše nahajališče slovenskih časnikov in drugih publikacij, ki so izhajale na Koroškem, Štajerskem, med izseljenci . Gradivo se je bogatilo predvsem z darovi, knjižnica pa je hranila tudi vse več dragocenega gradiva, med katerim naj opozorimo na dragocene unikatne librete italijanskih oper iz 18. in začetka 19. stoletja. Ko se je 1919. leta ustanovila ljubljanska univerza je knjižnica odstopila del svojega gradiva slavističnemu seminarju, ki je bi povsem brez knjig in mu tako omogočila izpolnjevanje nalog. Leta 1935 so knjižnico reorganizirali, iz nje so izločili juridične knjige in jih prenesli v Strokovno knjižnico, ostale pa v Turjaški dvorec (Gosposki 15). Čez dve leti je že nastala zamisel, da bi se Mestna knjižnica preimenovala v Slovansko in se ločila od arhiva, vendar do uresničitve tedaj še ni prišlo. Po nacistični zasedbi Češkoslovaške 1939. leta je ing. S. Minovský, konzul v Ljubljani, knjižnici podaril 2100 enot čeških, slovaških in lužiškosrbskih knjig iz tako imenovane Masarykove knjižnice diplomatskega predstavništva v Ljubljani, ki so imele enotno vezavo. Fond se je bogatil tudi s knjižničnim gradivom raznih šol, ki so bile ukinjene. Dodatno poslanstvo je knjižnica dobila, ko je strmoglavljeno letalo 1944. poškodovalo NUK in je Slovanska knjižnica prevzela skrb za dolžnostne izvode. 1. marca 1946. je ministrstvo za prosveto LRS s posebnim odlokom ustanovo preimenovalo v Slovansko knjižnico, ki naj deluje kot okrožna študijska knjižnica za mesto Ljubljana s posebno nalogo, da zbira predvsem knjige in periodiko v slovanskih jezikih ter posreduje znanje o slovanskih narodih in njihovem življenju. V drugi polovici šestdesetih let, ko je nastal sistem splošnoizobraževalnih knjižnic, Slovanska knjižnica v njem ni našla ustreznega mesta in je preživljala eno najhujših kriz. Razmišljalo se je celo, da bi naloge ustanovitelja prevzelo Slavistično društvo Slovenije, tako da bi jo odtujili ustanovitelju, mestu Ljubljana, in jo spremenili v društveno knjižnico. Finančne, kadrovske in prostorske težave so vseskozi ovirale razmah ustanove in njene dejavnosti, v določenih letih so celo ogrožali sam obstoj. Z letošnjo preselitvijo v nove prostore na Einspielerjevi ulici se je razpletla prostorska kriza, ne pa tudi statusne zagate te pomembne kulturne ustanove, ki se je na tej točki svojega razvoja znašla pred novimi izzivi. Na stari lokaciji so bili uporabniki knjižničnih uslug poleg številnih pomembnih ljubljanskih kulturnih ustvarjalcev predvsem študentje slovenističnih in sorodnih slavističnih strok, ki so se počutili v njenih prostorih tako domače, da so jih izkoriščali tudi za krajše obiske v "luknjah" med enim in drugim predavanjem, da so preverili kakšen podatek, prelistali dnevne časopise ali pa se srečali in pogovorili s kolegi. Ob tem je v Slovanski knjižnici, s pomočjo njenega gradiva in s pomočjo njenih delavcev, ki so marsikdaj presegli dolžnosti knjižničarjev in se približali vlogi mentorjev, nastalo ogromno neprecenljivih del, brez katerih si težko predstavljamo današnjo kulturno, strokovno in znanstveno podobo Ljubljane in širšega slovenskega prostora. Mnogi uveljavljeni in ugledni kulturni in znanstveni ustvarjalci so si oblikovali svoj duhovni profil s pomočjo te ustanove. Temu svojemu poslanstvu, ki ga je mogoče izpolnjevati zaradi bogastva knjižničnega gradiva Slovanske knjižnice in delovnega programa, ki ga uresničujejo zavzeti strokovni delavci, bo gotovo ostala zvesta tudi v naslednjih sto letih. Slovanski knjižnici, ki se je s selitvijo v nove prostore in ob hitrem razvoju bibliotekarstva znašla na pomembni prelomnici svojega razvoja in pred novimi izzivi, bo Nagrada glavnega mesta Ljubljane pomenila zavezo za iskanje novih razsežnosti prihodnjega delovanja, istočasno pa bo pomenila tudi priznanje njene vloge in pomena, ki ga je imela v stoletni rasti, me katero je večkrat nudila odločilno oporo tudi najpomembnejšim slovenskim nacionalnim ustanovam. ZA SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE dr. Zoltan JAN PRILOGE: - Priporočilo Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; - Priporočila uporabnikov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 15 09:13:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Mar 2001 09:13:43 +0100 Subject: [SlovLit] Razno Message-ID: <003e01c0ad27$e85099a0$5e4602c1@ff.unilj.si> Http://www2.arnes.si/~mpogor2/zgodbe.html -- erotične zgodbice Maria Pogorelčnika. Http://www.transparentstore.com/dr/v2/ec_MAIN.Entry10?SP=10024&PN=16&V1=3327 0&xid=21430&DSP=&CUR=840&CACHE_ID=0 -- 101 Languages of the World, cedejka za učenje jezikov: vmes je tudi slovenščina. Če imate danes, v četrtek, 15. marca, ob 11.00 čas, pridite na Inštitut za narodnostna vprašanja na Erjavčevo 26, kjer se bom z Ireno Šumi in njenimi kolegi pogovarjal o "nacionalni substanci"; za prigrizke in pijačo bo, pravijo, poskrbljeno. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Sun Mar 18 23:24:53 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 18 Mar 2001 23:24:53 +0100 Subject: [SlovLit] Asciidarij Message-ID: <3AB535B5.48FE402F@mail.ljudmila.org> . Asciidarij [Ime angleške razli?ice Asciidarija je Typescape.2] . december 2000 . http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html . Zahteve: IE 5.5+ . Priporo?eno: lo?ljivost: 1024X768 ali ve?, PC, WinNT4+ . 2,60 MB, 144 datotek, 10 direktorijev. Dhtml. Perl. http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html From wlad na ares.fils.us.edu.pl Thu Mar 22 09:44:20 2001 From: wlad na ares.fils.us.edu.pl (wlad na ares.fils.us.edu.pl) Date: Thu, 22 Mar 2001 08:44:20 +0000 Subject: [SlovLit] Dva vprashanja Message-ID: <200103220744.IAA12244@ares.fils.us.edu.pl> Dragi slovlitovci, Oprostite mi predvsem mojo slovenshchino in tudi pisavo, ker ne vem, kaj o njej mislite. Zanimajo me dve stvari in rad bi spoznal vashe mnenje o tem: 1. Prihodnost slovenskega jezika. Nekateri Slovenci menijo da je ogrozhena. Takshno mnenje izrazha tudi Tone Pavchek u intervjuju (Revija o knjigi, november 2000, sprashevala Ingrid Mager),citiram: "Slovenshchina bo zhal krnela, nenadoma jo bomo nashli le she v beletriji in sholskih knjigah, medtem ko bodo bolj kompleksne znanosti uporabljale samo tujo literaturo" in she: "...gresh po stari Trubarjevi cesti v Ljubljani in ne najdesh vech enega lokala s slovenskim napisom" Meni se zdi, da gre za vsesploshno in svetovno ekspanzijo angleshchine, povezano z globalizacjo in tudi skoraj vsak dan hitrejshim elektronskim sporazumevanjem. Menim , da poljshchina ni ogrozhena. Zanima me kako Vi vidite Slovenijo, slovenshchino in slovensko kulturo v bodochi Evropi oziroma EU. 2. Kakshna bo sodba slovenskih manjshin v Italiji in Avstriji. Spet bi citiral en stavek iz predgovora knjige Mitje Skubca "Romanske prvine na zahodni slovenski jezikovni meji", Ljubljana 1997: "Etnishka in jezikovna manjshina zmeraj bije boj na pozhiralniku". Lepo pozdravljam Wladek Kryzia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 10:21:21 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Mar 2001 10:21:21 +0100 Subject: [SlovLit] Kri mi zavre Message-ID: <003601c0b2b1$76e74f40$ad03f9c2@hladnik> Izjava tedna Spletke ============== Izjava tedna "Iliada in Odiseja sta moji berili, dve knjigi, ki ju vedno vzamem na letni dopust in vsako leto znova prebiram." (Andreja Rihter, ministrica za kulturo, Revija o knjigi, februar 2001, 5). ============== Spletke Http://magius.avtotehna.si/podgurc.htm -- - Jst sm Podgurc -- Za vašo zabavo! Anton aus tirol s podgurskim besedilom! Http://www.sebastian-xxx.com/ -- Kri mi zavre in druga besedila pevca Sebastiana. Http://zyphir.dzs.si -- angleško-slovenski slovar za prvo silo. Http://www.parlo.com -- spletno učenje raznih jezikov. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 23 14:07:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Mar 2001 14:07:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <001301c0b39a$42c64740$5e4602c1@ff.unilj.si> Posredujem vprašanje: ==================== > kolegica, ki je Anglezinja, isce clanke v anglescini o > besednem redu v slovenscini in dovrsnih in nedovrsnih glagolih prav > tako v slovenscini. > Ali lahko pomagate? > > Hvala in lep pozdrav > > Dusan Grajfoner > D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk > Department of Psychology > University of Edinburgh > 7 George Square > Edinburgh EH8 9JZ > Scotland > UK > Tel. 0131 650 3339 > Fax 0131 650 3461 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 08:32:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Mar 2001 08:32:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_vzhodu_žari Message-ID: <002501c0b5be$7c4feb80$5e4602c1@ff.unilj.si> 1. S katedre za slovansko filologijo filološke fakultete v Sankt Peterburgu je prišlo vabilo na 3. slavistično konferenco, posvečeno spominu prof. P. A. Safronova, ki bo od 11. do 15. septembra 2001. Referati na literarne (po možnosti komparativne), jezikoslovne ali lektorske teme so lahko v slovenščini, kotizacija je za Slovane 20 $, za neslovane pa 100 $. Prijave do 1. aprila 2001. Prijavni formular dobite v oddelčni pisarni. 2. Pobuda za sodelovanje s slavisti je prišla s "Kijevskega inštituta 'Slovanske univerze'". Interesenti naj sporočijo svoje predloge predstojniku ljubljanske fakultetne slavistike Vladimirju Osolniku (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 19:29:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Mar 2001 19:29:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <00ba01c0b6e3$732e00c0$ad03f9c2@hladnik> Na vprašanje o besednem redu v slovenščini je Matjaž Babič Dušanu Grajfonerju svetoval ogled bibliografije Margaret Davis, obsežnejša pa sta bila naslednja dva odgovora. Ker reč morda zanima še koga, ju objavljam skupaj. lpm ============== ----- Original Message ----- From: Tomaz Erjavec To: Cc: ; ; Sent: Friday, March 23, 2001 5:54 PM Subject: [SlovLit] Slovenski besedni red v angleščini > Zdravo, > > osnovne informacije o slovenskem jeziku so na > http://www.ukans.edu/~slavic/slovene.htm > > vsaj nekaj o besednem redu je pisal Sandi Kodric: > http://citeseer.nj.nec.com/124957.html > > in David Bennet: > http://www.soas.ac.uk/Linguistics/db.htm > (mogoce bi bil on dober vir nadaljnih informacij?) > > Se pa vprasanje besednega reda dotika naslonk in Wackernageljevega > polozaja, o tem je bilo pa precej napisanega. Mogoce najbolj enostavno > iti na www.google.com in tam vnesti primerne kljucne besede? > > O glagolskem vidu vem zal se manj referenc > mogoce knjiga Stephena M. Dickeya > Parameters of Slavic Aspect: A Cognitive Approach > http://csli-publications.stanford.edu/site/1575862360.html > > Nasel sem se zanimivo bibliografijo na > http://www.scar.utoronto.ca/~binnick/TENSE/AONPFASP.html > > Upam, da vam bo gornje v pomoc! > Pozdrav, > Tomaž ========= Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si From: "Marc L. Greenberg" To: D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk Date: Tue, 27 Mar 2001 08:51:33 -0600 Subject: Slovenski besedni red v anglescini Spostovani kolega, ne vem, ce so Vam ze odgovorili na vprasanje o clankih o besednem redu in glagolskem vidu v slovenscini, saj dobivam prispevke v formatu "digest", tj. le enkrat na dan. V vsakem primeru lahko predlagam Vasi kolegici nekaj relevantnega ctiva za zacetek. Gotovo obstaja se kaj, ceprav o tem ni veliko napisanega v anglescini. Ce ima se kaj vprasanj, se lahko tudi obrne name neposredno . Bennett, David C. 1986. Towards an Explanation of Word-Order Differences between Slovene and Serbo-Croat. _The Slavonic and East European Review_ 64: 1-24. Bennett, David C. 1987. Word-Order Change in Progress: the Case of Slovene and Serbo-Croat and its Relevance for Germanic. _Journal of Linguistics_ 23: 269-287. Franks, Steven and Tracy Holloway King. _A Handbook of Slavic Clitics_ (= _Oxford Studies in Comparative Syntax_). New York/Oxford: O. U. Press, 2000. [Str. 31--48 o slovenscini.] Herrity, Peter. _Slovene. A Comprehensive Grammar_. London: Routledge, 2000. Oresnik, Janez. _Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica/Slovene Verbal Aspect and Universal Grammar_. Ljubljana: SAZU, 1994. [Povzetek je v anglescini.] Lep pozdrav, Marc L. Greenberg ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 17:14:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 17:14:55 +0200 Subject: [SlovLit] getWork? getWork! Message-ID: <000901c0b799$da836f60$634602c1@ff.unilj.si> Alenka Žbogar, mlada raziskovalka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, je 20. marca nastopila v Cankarjevem domu na sejmu zaposlitvenih priložnosti getWork. Na izobraževalno sejemski prireditvi, namenjeni predvsem študentom in dijakom, se je predstavilo 42 slovenskih podjetij, vzporedno pa je potekalo 45 ur predavanj, ki so ponujala širok spekter obštudijskih dejavnosti. V predavanju Izdelava in predstavitev seminarske naloge je opisala dejavnosti tvorca seminarske naloge, tj. prenosniške (branje, pisanje, govorjenje, poslušanje) in spoznavno-sprejemne (doživljanje, razumevanje z analizo, vrednotenje s sintezo ter dokazovanje in uporaba znanja), ter postopke, ki zvišujejo njihovo učinkovitost. Predstavljena sta bila povzetek in sinopsis, razložene pa značilnosti strokovnega pisanja, s posebnim poudarkom na opombah, citiranju in navajanju seznama literature -- opirala se je na Praktični spisovnik. Predstavitev seminarske naloge je zajemala opis priprav na govorni nastop, konkretiziralo pa predavanje, na katerem so bila uporabljena sodobna tehnična sredstva. Pripomba: predavateljico je presenetilo število poslušalcev -- v predavalnici E3 se jih je nagnetlo okoli 300 -- in ni imela pripravljenih dovolj izročkov, vendar jih je zainteresiranim pripravljena poslati po elektronski pošti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 20:00:52 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 20:00:52 +0200 Subject: [SlovLit] ZZB in leposlovje Message-ID: <003f01c0b7b1$07be99c0$8703f9c2@hladnik> V zadnjem pismu sem pozabil navesti naslov poročevalke Alenke Žbogar, ki ji boste pisali za izroček predavanja s sejma getWork: alenka.zbogar na ff.uni-lj.si. Tule pa je že naslednje njeno poročilo. Z opravičili mh. ========= ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Tuesday, March 27, 2001 7:58 PM Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana je v letošnjem šolskem letu organizirala tekmovanje v ustvarjanju na področju svobodoljubja in uporništva za ljubljanske osnovne in srednje šole. Na razpis, ki je bil objavljen lani aprila, se je sicer prijavilo osem srednjih in sedem osnovnih šol, vendar pa je bil dejanski odziv slab. Na tekmovanju so sodelovale tri srednje in sedem osnovnih šol. Osnovnošolci so sodelovali predvsem z raziskovalnimi nalogami in literarnimi spisi, srednješolci pa z raziskovalnimi nalogami, izjema je bil en literarni spis. Nobenega prispevka ni bilo na temo stripa (prijavljenih devet šol) in fotografije (prijavljenih deset šol). Skupno je na naslov žirije tekmovanja (Tone Štefanec, predsednik žirije in urednik publikacije Svoboda, Janez Kos, ocena zgodovinske verodostojnosti, Alenka Žbogar, vsebinska ocena literarnih in novinarskih prispevkov, raziskovalnih nalog in šolskih glasil, Jerica Vogel, jezikovna ocena omenjenih prispevkov, Ferdo Šerbelj, ocena likovnih izdelkov, stripov in fotografij) prispelo 72 prispevkov. Omeniti velja, da je bilo pravih novinarskih in izrazito literarnih izdelkov malo. Večina ni presegla povprečja, na izredno nizki ravni pa so bili srednješolski izdelki. Kljub temu lahko rečemo, da je bilo tekmovanje glede na število udeležencev uspešno. Podeljene so bile tri nagrade. Nagrado za najboljše uvrščeno šolo prejme Zavod za usposabljanje Janeza Levca: izdelali so šolsko glasilo Črni murni, pri katerem je ustvarjalno sodelovalo kar 54 učencev. Nagrado za mentorstvo prejme Sonja Nagode (OŠ Sostro), nagrado za najboljši izdelek pa Kristina Bitenc (OŠ Sostro) za raziskovalno nalogo Spomini so grenki. Za vse udeležence tekmovanja bo organiziran izlet v Bolnico Franjo in rudnik Idrija, zaključna prireditev s podelitvijo nagrad pa bo pod režijskim vodstvom Branke Bezeljak Glaser potekala v Šentjakobskem gledališču. Najboljši prispevki bodo objavljeni v posebni publikaciji Svoboda. Tekmovanje bo v prihodnjem šolskem letu potekalo pod podobnimi razpisnimi pogoji na vseslovenski ravni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 10:57:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 29 Mar 2001 10:57:59 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj je to katedra? Message-ID: <004501c0b82e$5c899220$634602c1@ff.unilj.si> 1. Kaj je to katedra 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope ============= 1. Kaj je to katedra? Pri predlogu novega statuta Filozofske fakultete se mi zdi najbolj papirnato tisto poglavje, ki našteva katedre. Teh je na naši ustanovi, reci in piši, 111 ali dobrih pet na oddelek oziroma skoraj štiri na študijsko smer. Rednih profesorjev je na FF 55, kar bi po starem razumevanju katedre kot akademske organizacijske oblike z ordinarijem na čelu pomenilo, da vsak redni profesor obvladuje kar dve katedri naenkrat. To seveda ni res, ker redni profesorji pač že dolgo nimajo privilegiranega statusa predstojnikov in so na čelu kateder tudi učitelji nižjega ranga. Da bi ugotovili, kako velika organizacijska enota je katedra na FF, delimo število vseh učiteljev (152) s številom kateder (111): naša statistična katedra je torej sestavljena iz 1,4 učitelja. Ni nam treba k predavanjem na Organizacijo dela, da bi doumeli nesmiselnost take razdrobljenosti. Na slovenščini je šest ali sedem kateder (zaradi stalnih napak v seznamu natančnega števila sploh ni mogoče citirati) in med njimi je taka z več učitelji samo ena. Druge so iz enega ali največ dveh učiteljev. Svojega arhiva zapisnikov nimajo -- znano je namreč, da sam s sabo človek bolj redko organizira delovne sestanke. Sestanke sklicuje v praksi vedno več kateder, "ki spadajo skupaj", čeprav za tako združevanje ni nobene formalne podlage in spodbude. Če bi statut FF želel ustrezati dejanskemu stanju, bi samo registriral obstoječe oblike strokovnega dogovarjanja in slovenisti bi bili odpravljeni z dvema katedrama; podobno bi se verjetno razumno skrčilo tudi število kateder na drugih oddelkih. Do pragmatičnega krčenja kateder ne pride zato, ker statutov inštitucij ne razumemo kot dokumente, ki artikulirajo in utrjujejo preizkuzšena pravila igre, ampak jih beremo kot razvojne programe. Nismo namreč navajeni, da bi organizacija rasla od spodaj navzgor, ampak pričakujemo, da jo bodo spodbujali programski papirji. Od tod večno odstopanje zapisanega od dejanskega. Važnejši nam je program kot realnost. Veliko število kateder vzbuja prijetno iluzijo diferenciranosti in razvitosti stroke, ob čemer pozabljamo, da marsikatera katedra nima niti enega učitelja. Take prazne katedre, katedre "in spe" (med njimi se znajdejo celo stremljivi lektorati) se prepisujejo iz enega statuta v drug statut in dolga leta ohranjajo upanje, da jih bo nekoč mogoče zasesti z učiteljem. Tudi če se pričakovanje nekoč uresniči, se izkaže, da so čakale samo na enega prebivalca. Za naslednjega učiteljskega aspiranta bo treba priskrbeti novo lokacijsko dovoljenje in vpisati novo vrstico v seznam kateder. Razdrobljena organizacijska struktura strok ne spodbuja k sodelovanju in vzajemnemu prilagajanju, ampak podpira individualno in parcialno ter navidez avtonomno obnašanje učiteljev. Ko asistent postane učitelj, se lahko zapre v vrtiček svoje katedre in je tam srečen in samozadosten v svojem malem gospodarstvu, skratka, ni se mu več treba ozirati na druge. Neučinkovitost in nevplivnost humanističnih strok je v veliki meri mogoče pripisati prav dejstvu, da se tu veliko teže kot v drugih strokah ljudje dogovarjajo za skupne projekte. Na neživljenjskost obstoječega seznama kateder sem že večkrat opozarjal, vendar ni prišlo do nobenih sprememb. Tudi za naprej se sprememb ni nadejati, saj nam je pomembnejša iluzija samostojnosti kot pa kooperativnost. Če naj ima statut tudi programsko dimenzijo, bi jo želel videti v takem racionalnem popisu osnovnih organizacijskih oblik, ki sodelovanje in dogovarjanje spodbujajo, ne pa hromijo. mh ========== 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope Humanistične ali družboslovne strokovne konference, ki jih organizirajo humboldtovci, lahko zaprosijo Nemce za izdatno finančno podporo v višini 40.000 DEM. Večina udeležencev mora biti iz Albanije, Bosne, Bolgarije, Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije, Romunije in Madžarske. Natančnejše informacije na naslovu http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/thyssen.htm. Kot nekdanji humboldtovec ponujam svoj servis in prosim za predloge. mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 16:54:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Apr 2001 16:54:04 +0200 Subject: [SlovLit] KULTURNE RAZGLEDNICE IZ PARIZA Message-ID: <007901c0bc6c$ee85a640$ad03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: mateja&andrej bartol To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Monday, April 02, 2001 10:53 PM Subject: Kulturne razglednice iz Pariza Marec je bil mesec, ki je v francoski prestolnici ponujal najrazličnejše dogodke, povezane s slovensko literaturo in kulturo. V začetku meseca je v francoščini izšel novi roman slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat z naslovom Smrt slovenske primadone. Knjigo je prevedla Zdenka Štimac, izšla pa je pri ugledni francoski založbi Gallimard, ki je izdala tudi njen roman Con brio. Predstavitev knjige je potekala v galeriji Le Lys, v kateri je istočasno razstavljal svoje slike Jože Ciuha. V sproščenem pogovoru je avtorica predstavila nekaj zanimivosti o knjigi, publika pa je izražala svoje vtise in postavljala vprašanja, zlasti jih je zanimal zapleten odnos med materjo in hčerjo ter temačna podoba Ljubljane. Knjiga je doživela precej odmevnosti in kritiške pozornosti, o njej je pisal pariški časopis Le Figaro in belgijski Le Soir, avtorica pa je knjigo predstavila tudi na pariškem literarnem salonu. Marca je izšla literarna revija Remanences številka 10-11, ki je bila v celoti posvečena slovenski literaturi, in sicer je zastopana proza, poezija, dramatika in esejistika različnih avtorjev in različnih obdobij. Besedila je izbrala Antonija Bernard, redna profesorica in predstojnica katedre za slovenski jezik na INALCO (Institut national des langues et civilisations orientales), ki je januarja za svoje delo na področju ohranjanja in širjenja slovenskega jezika in kulture v Franciji prejela državno odlikovanje, častni znak svobode Republike Slovenije. Na predstavitvi revije so sodelovali nekateri avtorji izbranih besedil, to so Boris A. Novak, Boris Pahor, Evgen Bavčar, 180 strani obsegajočo revijo pa dopolnjujejo ilustracije Jožeta Ciuhe. Za dva prijetna literarna večera sta poskrbela Dane Zajc in Janez Škof: prvi je recitiral svoje pesmi, drugi je uglasbitve avtorjevih pesmi zaigral na harmoniko in zapel, nekatere pesmi pa je v francoskem prevodu prebral dramski igralec Jean Phillippe Raymond. V letošnjem študijskem letu se slovenščino v Parizu uči več kot petdeset učencev. Od tega je na študij slovenščine na INALCO vpisanih 21 študentov v štirih letnikih. Za njihovo strokovno izpopolnjevanje skrbita red. prof. dr. Antonija Bernard in lektor mag. Andrej Bartol. Poleg njih pa se slovenščino uči še okrog 30 otrok in odraslih slovenskega porekla, ki so glede na starost in stopnjo znanja razvrščeni v šest skupin, od katerih sama poučujem dve. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (Služba za mednarodno sodelovanje) sem v marcu pripravila strokovno izpopolnjevanje za učiteljice slovenskega jezika in kulture v Parizu v obliki hospitacij ter predavanja. Kulturna srečanja pa se nadaljujejo tudi v aprilu. V petek se pripravlja že tretje srečanje v čast Francetu Prešernu (prvo je bilo decembra lani ob obletnici rojstva, ko so izšle Poezije v francoskem prevodu Kolje Mićevića, drugo srečanje pa je bilo februarja ob kulturnem prazniku, to je tudi vsakoletno najbolj množično srečanje Slovencev v Parizu). Dogodek nosi pomenljiv naslov Pesnik med cerkvijo in gostilno, med zgodovino in legendo, zato bo tudi večer, ki ga organizirata slovensko in bosansko veleposlaništvo, v skladu z naslovom potekal sprva v eni od pariških cerkva in se nato nadaljeval v bližnjem bistroju. Vsem slovlitovcem lep pozdrav iz Pariza Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 8 20:51:50 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 8 Apr 2001 20:51:50 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj dogaja? Message-ID: <00f501c0c06c$a8840840$8203f9c2@hladnik> Dogodek, ki je že mimo: Drugo slovensko-hrvaško slavistično srečanje, tokrat v Šmarjeških Toplicah, 5. in 6. aprila. Organizirala ga je odlično, tako kot smo navajeni, Vesna Požgaj-Hadži, posvečeno je bilo Vatroslavu Kaleniću, novim funkcijam naših filologij ter vplivu novih medijev nanje, udeležencev je bilo toliko, da so se morali referenti omejiti na 10 minut in je zmanjkalo časa za užitek topliških kapacitet. Proslavili izid dveh zbornikov: Izbranih študij V. Kalenića in zbornika referatov s prevega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Dogodka, ki še bosta: v torek, 10. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Mateja Pezdirc Bartol zagovarjala magistrsko nalogo Recepcija sodobne slovenske proze glede na tip bralca; v torek, 17. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Alojzija Zupan-Sosič zagovarjala doktorsko delo Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Vabljeni! So tudi še drugi strokovni dogodki, ki ste pri njih udeleženi, in na vas je, dragi slovlitniki, da jih tule oznanite. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 06:53:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 06:53:28 +0200 Subject: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <001a01c0c30c$85b30620$634602c1@ff.unilj.si> Dodiplomski študij 3 leta? Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Hatetepejke ============ Dodiplomski študij 3 leta? Kaj bomo rekli na načrt evropsko primerljivega diplomskega in podiplomskega študija, po katerem bi dodiplomski študij trajal tri leta, podiplomski pa dve leti? Bogomir Mihevc v zadnjem Vestniku UL piše, da nacionalni program razvoja naše univerze o tem sploh ne govori. Upam, da s svojim glasnim mnenjem ne bom blokiral debate, kot se je to zgodilo pri temi katedre: meni se zdi načrt celo sprejemljiv, pod pogojem, da dvoletni podiplomski študij postane standardni podaljšek dodiplomskega. Večina naših diplomantov bi na koncu petletnega študija dobila naziv magistra. =========== Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Pri srbski Knjižari (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=14066) delajo reklamo za prevod romana Charlesa Nodierja (Sarl Nodije) Jovan Zbogar. "Francuzi ovaj roman sada tretiraju kao prvorazredno knjizevno delo, a Nodijea kao prvorazredno knjizevno otkrice. Apetit domaceg citaoca za ovo delo podstaci cemo samo jednim podatkom: Jovan Zbogar, glavni lik po kome je roman i dobio ime, dalmatinski je hajduk." Nas so učili, da je Ivan Žbogar slovenske gore list, zato naj nam Alenka Žbogar pove, od kod prihajajo njeni predniki, in nam razblini dvome. ============ Hatetepejke Http://www2.arnes.si/~ssdpmihe/TEKSTI/babilon.html -- besedila skupine Babilon. Http://www2.arnes.si/~tstajn2/ -- besedila petih pesmi. Obilico slik s slovensko-hrvaškega srečanja v Šmarjeških Toplicah si lahko ogledate na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/smarj/album1.html in naslednjih. Naložijo se počasi -- za hitrejši dostop bi bilo treba vložiti še nekaj dela; vendar naj najprej Vesna Požgaj-Hadži opremi slike s podnapisi. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 10:28:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 10:28:28 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Message-ID: <00e201c0c32a$8ce90ca0$634602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 12. april 2001 7:02 Subject: Re: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? > Dodiplomski študij 3leta?? > > "Evropske smernice" iz Bologne in Salamance priporočajo dve stopnji študija: > tri- do štiriletni dodiplomski študij t.j. 180-240 ECTS kreditnih točk in > podiplomski študij specialističnega značaja (master) ter doktorat. Diplomant > 1.stopnje (po 3 letih "bachelor", po 4 letih "advanced bachelor") naj bi bil > sposoben prijeti za delo, doma ali kje drugje v Evropi, in bi se lahko - ne > nujno vsak in takoj - vpisal na 2.stopnjo (za magisterij/doktorat). > > Z radikalnimi preurejanji študijskih programov imamo nekaj izkušenj iz > šestdesetih let z uvajanjem trostopenjskega študija. Tudi takrat so se > sklicevali na "evropske smernice" in na potrebe "prakse" in širjenje > možnosti za podiplomski študij. > > Za naše razmere predlagam realnejše ("Bodimo realni, ... ... !") > skrajšanje (!) dodiplomskega študija na 4 (štiri!) leta tako da bi študent > lahko izdelal diplomsko in vsaj še par izpitov že v 4.letniku. Strokovni > naslovi lahko ostanejo ("univ.dipl....."="advanced bachelor"). Podiplomski > študij ("magisterij/master") bi "specialistično" prilagodili na 2 leti, > doktorat pa pustili tak kot je, le da ne bi bil nujen predhodni magisterij. > Če bi še z drugimi ukrepi skrajšali dodiplomski študij s sedanjih > "povprečnih" 6-7 let na 5-6 let in če bi dobivali magistre=specialiste po > 2-3 letih, ne pa tako kot sedaj, bi bil to lep dosežek. Da o bolj > organiziranem, množičnem in krajšem doktorskem študiju niti ne govorimo. > > Če "evropske smernice" prav razumem, ni mišljeno, da "dvoletni podiplomski > študij postane standardni podaljšek dodiplomskega" (kot predlaga/upa > M.Hladnik), saj naj bi bil diplomant usposobljen za delo. Tudi ni > pričakovati, da bi država/Evropa omogočila tak podiplomski študij vsem, saj > je eden od razlogov za skrajševanje dodipl. študija prav množičnost in > finance. Verjetnejše je pobiranje šolnine od vseh študentov (na podiplomskem > študiju). > > Na www.uni-lj.si/kakovost lahko spremljate evropsko in domačo razpravo o teh > zadevah ter preberete dokumente, vključno s pogosto napačno in zoženo > interpretirano "bolonjsko deklaracijo". > Danes, v četrtek 12.4. ob 20 uri bo na Radiu študent okrogla miza o > vsklajevanju visokega šolstva z "Evropo", z rektorjem, drzavnim sekretarjem, > studentskimi prestavniki in podpisanim - > > dr. Bogomir Mihevc From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Apr 13 15:32:32 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 13 Apr 2001 15:32:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Teoretični?= oris slovstvene folklore Message-ID: <3AD6FFEF.BB62C9DD@guest.arnes.si> Kolegice, kolegi, v prostorih ZRC SAZU je, kot najbrž že veste, 10. aprila ob 10.30 predstavila svoje kar življenjsko delo - Teoretični oris slovstvene folklore - kolegica dr. Marija Stanonik. Sama je v Uvodni besedi o tem delu zapisala: /.../ Kot teoretično jemljem to delo v smislu sistematike, izčiščevanja terminologije, ureditve snovi, opredelitve predmeta in metod raziskovanja. Prvi slovenski poskus samostojnega sistematičnega dela o slovstveni folklori je posvečen tistim njenim pojavom, ki jo notranje integrirajo in navzven diferencirajo. To pomeni, da gre za vprašanje njene identitete in avtonomije. /.../ To delo gotovo velja prebrati s posebno pozornostjo, da bi nam odprlo oči za sodobne metode raziskovanja slovstvene folklore in njene estetske vrednote. Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 21:31:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Apr 2001 21:31:34 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <002a01c0c450$5b4bdca0$2503f9c2@hladnik> > Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Thursday, April 12, 2001 7:58 PM Subject: RE: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Spoštovani, odgovarjam na vprašanje Mirana Hladnika o mojem družinskem poreklu, ki ga je 12. 4. zastavil v slovlitu. Natančnejših podatkov na žalost nimam, vendar je gotovo, da družina izhaja soškega konca. Po pripovedovanjih starih staršev izhaja Žbogarjev rod iz vasi Banjščice blizu Kanala ob Soči. V Banjščicah naj bi se s tem priimkom ponašala skoraj vsaka hiša. Moj praded Ivan Žbogar je pribežal iz soške fronte v okolico Ljubljane okoli leta 1915, ko je bil star približno 20 let. Naselil se je v Valburgi (Smlednik), se poročil z Angelo Lenardič in se zaposlil kot starojugoslovanski žandar. V Valburgi se je rodil moj ded Janez Žbogar. Družina se je v skladu z službenimi zahtevami žandarja pogosto selila. Dlje časa so živeli v Gorjah na Gorenjskem, nato pa se leta 1925 preselili v Kranj. Zanimivo je, da se je moj ded Janez poročil z Jožico Gorejev, hčerko Vasilija Gorejeva, ki je prav tako pribežal v Slovenijo okoli leta 1915, in sicer iz vasi Sarajevka (blizu Kurska v Rusiji). Rodila sta se jima dva sinova (Iztok in Bojan), prvi, tj. moj oče, se je priženil v Naklo (otroci Alenka, Matjaž in Tomaž), drugi pa v Škofjo Loko (otroka Aljaž in Katarina). Upam, da je opis družinskega porekla pomagal razjasniti izvorno vprašanje, ali se je Jean Žbogar (Jovan, Ivan) naselil v Dalmaciji ali na Primorskem. Kakor koli: zdi se, da imamo Žbogarji nekaj selitvenega nemira že v krvi. Pa lep pozdrav! Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 22:01:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Apr 2001 22:01:01 +0200 Subject: Fw: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? in Jean Zbogar Message-ID: <004b01c0c779$664bfc80$4903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ToniaBER na aol.com To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, April 15, 2001 6:55 PM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Spostovani kolegi Sicer nimam casa, da bi podrobno pisala o evropskih direktivah za diplomski in podiplomski studij. Tudi v Franciji se ubadamo s temi direktivami in ze dolgo "usklajujemo". Cudno se mi zdi le to, da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih! ====== [...] Veseli me, da bo izsel Jean Sbogar tudi v hrvascini. Je ta junak Slovenec ali Dalmatinec? To je res tezko reci in tudi Charles Nodier po mojem ne bi mogel odgovoriti na tako komplicirano vprasanje. Tu in tam sicer omenja Dalmacijo, besede Slovenec pa ne uporablja, znani so mu samo "Vendes", "Carniolais" (Kranjci) in predvsem "Illyriens". Sem ravno v Bretanji, moj Zbogar pa je v Parizu. Ko se vrnem, bom pogledala, ce je kaj tocnega o njegovi narodnosti, vendar dvomim. [...] Lep pozdrav z zahodne obale Evrope Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:31:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:31:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_EVROPSKE_=22DIREKTIVE=22_ZA_ŠTUDIJ Message-ID: <003f01c0c8b3$7b15c7a0$6d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, April 19, 2001 7:07 AM Subject: EVROPSKE "DIREKTIVE" ZA ŠTUDIJ Spoštovane kolegice, kolegi! V razpravi o "evropskem" skrajševanju programov dodiplomskega študija (na 3 leta?) se Antoniji Bernard - s francoske perspektive - zdi čudno, "da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih!" Bralci Slovlita bodo morda lazje (po)iskali odgovor, ko bodo prebrali tri osnovne "evropske" dokumente, ki v zadnjem času najbolj vplivajo na vsklajevanje visokega šolstva, bolj drugod, kot pri nas: Prva dva dobite, ce pobrskate po www.uni-lj.si/kakovost , v slovenskem prevodu, s komentarji: Magna Charta evropskih univerz (Bologna 1988) Evropski visokošolski prostor ("bolonjska deklaracija", Bologna, 1999). Tretjega, "sorbonsko deklaracijo" (v angleškem prevodu Sorbonne Joint Declaration , Pariz, 1998) poiscite na www.esib.org/prague (documents). Poglejte predvsem kaj pise, ce pise, o trajanju dodiplomskega (najmanj 3, 3/4) in podiplomskega (1-2, 2) studija. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:42:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:42:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Ste_napisali_uspešnico=3F Message-ID: <005101c0c8b5$109c7a20$6d03f9c2@hladnik> Http://sexotica.sillyteen.com/ -- erotične zgodbice. Http://www.biblija.net/biblija.cgi -- Slovensko sveto pismo končno na internetu, tudi iskanje po njem, izdelek Slovenske biblične družbe. Http://kranj1.skavt.net/mrudolf/knj/ -- izpiski za študente primerjalne književnosti. Kdor je med vami avtor, bo vedel, da se te človeške pasme naše založbe raje bojijo kot kaj drugega. Zato se zdi toliko bolj čudno pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih predalčkih te dni, ki pod naslovom Have you written a best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) vabi, da jim pošljemo svoje rokopise: "Experts say that everyone can write at least one good book". Če bi Miha Mazzini še bral Slovlit, bi nam lahko hitro pojasnil, kaj tiči za čudnim vabilom ... lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Apr 19 15:35:32 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 19 Apr 2001 15:35:32 +0200 Subject: [SlovLit] ||.povezava Message-ID: <3ADEE9A4.920D2A86@mail.ljudmila.org> http://www.eliterature.org/ naslov je samoopisen, kajne: gre za e-literaturo, v sloveniji takorekoc neznan pojav, no imamo pa tedne in dneve knjig, tudi v redu po svoje, klik, jaka From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Wed Apr 25 01:29:17 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 25 Apr 2001 01:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] _Vabilo Message-ID: <3AE60C4D.E232F98C@mail.ljudmila.org> Vabim te na otvoritev razstave OKO IN NJEGOVA RESNICA - Spektakel in resnicnost v slovenski umetnosti 1984 – 2001, ki bo v cetrtek, 26. aprila ob 20.00 v zgornjih prostorih Moderne galerije. (Vstop je prost) Umetniki na mreži: Vuk ?osi?, Sre?o Dragan, Luka Frelih, Teo Spiller, Igor Štromajer, Jaka Železnikar. Umetniki na razstavi: Jože Barši, Emerik Bernard, Goran Bertok, Mirko Bratuša, Vuk ?osi?, Božidar Dolenc, Eclipse, Bojan Gorenec, Tomaž Gregori?, Marjan Gumilar, Alan Hranitelj, Irwin, Jurij Kalan, Bogoslav Kalaš, Sergej Kapus, Žiga Kariž, Igor Kebel, Keller (Andrej Lupinc), Marko Kova?i?, Metka Krašovec, Darij Kreuh & Davide Grassi, Zmago Lenardi?, Maja Licul, Roman Makše, Ivo Mršnik, Vito Oražem, Dimitry Orlac, Alen Ožbolt, Marko Peljhan, Alenka Pirman, Tadej Poga?ar, Marko Poga?nik, Marjetica Potr?, Lilijana Praprotnik Zupan?i?, Marija Mojca Punger?ar, Franc Purg, Rene Rusjan, Sadar Vuga arhitekti, Jože Slak – ?oka, Zora Stan?i?, Stripcore & Stripburger, Katja Šoltes & Emir Jelki?, Nika Špan, Jane Štravs, Apolonija Šušterši?, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Lujo Vodopivec, Sašo Vrabi?, V.S.S.D.:, Dragan Živadinov & Dunja Zupan?i?, Antonio Živkovi?, Janja Žvegelj. Videoprojekcije v Informacijskem centru: Zemira Alajbegovi? & Neven Korda, Marina Gržini? & Aina Šmid, Marko Kova?i?, Retrovizija (Peter Vezjak), Miha Vipotnik. Kustos: Igor Zabel. Razstava bo odprta do 27. maja 2001. http://www.mg-lj.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 26 09:03:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 26 Apr 2001 09:03:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_Srednjeevropska_šola_generativne_slovnice_v_Niš Message-ID: <002601c0ce1e$f54d52c0$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Nicole Kuplenik To: [slovlit na ijs.si] Sent: 25. april 2001 18:54 Subject: Fw: 01 Egg: Nis Spoštovani! Na vas se obračam s prošnjo, da študetom in ostalim zainteresiranim posredujete obvestilo o srednjeevropski poletni šoli generativne slovnice, ki bo julija v Nišu. Letos so organizatorji poskrbeli za zastonjsko nastanitev, pa tudi Niš ni tako daleč, zato je to za Slovence še toliko bolj zanimivo. Hvala za uslugo in lep pozdrav Nicole Kuplenik ========== The 8th Central European Summer School in Generative Linguistics (CESSGL) Nis 01 23 July - 03 August http://egg.auf.net/ Announcing the 8th free summerschool: as every year: we are organising a summerschool in Generative Grammar in Central/Eastern Europe, which has both excellent researchers as teachers and is entirely free (no enrollement fees). This summer, the accomodation (hostel) is even free for everybody. Additionally, there are grants available to cover the travel costs of Eastern European students. To register, simply fill in the form at: http://egg.auf.net/register.html The deadline for registration is the 15th May. The school will be held in Nis (Yugoslavia), during two weeks (23 July to 3 August), and is separated into two parallel teaching tracks: * one introduction track for people with little background in (generative) linguistics * one medium/advanced track for people who already know the basics and want to get into research topics. The school offers two weeks of intensive intellectual work in syntax, semantics and phonology (this summer has a strong morpho-phonological component), with the following teacher lineup: Finally, an important aspect of this school is that it tries hard to keep a balance between intellectual life and fun, providing not only hard-working classes, but also hard-partying parties. People who register will be automatically subscribed to a discussion list about the school, where all further information will be sent. This allows you to keep up with the latest development in the region (e.g. security issues), with the potential changes in the programme, and to ask any question you might have. To learn more about the school, visit < http://egg.auf.net/ > or contact the organisers: Tobias.Scheer na unice.fr and Michal.Starke na lettres.unige.ch. Hope to see you soon! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 29 20:26:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Apr 2001 20:26:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Kje_je_zdaj_romantika_proč_je_šla_vsa_brez_solza_=28Nagelj_izpod_Kamniških=29 Message-ID: <002201c0d0d9$dace2ec0$5c03f9c2@hladnik> Alternativni naslov tegale sporočila: Vidi se, da si / najboljši, / kot Orfej, / lepši (Ks!ht) Besedila Ste napisali uspešnico? ============ Besedila Http://ksyht.wehid.com/ -- besedila ljubljanske alter rok skupine Ks!ht. Http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- tako, zdaj je Slovenian for Travelers primerna za javni ogled in komentrar. Http://www.sonjakoranter.com/index.php?pokusina -- Sonja Koranter, nekaj pesmi za pokušino. Http://sloscena.akcija.net/nagelj/ -- besedila ansambla Nagelj izpod Kamniških planin, seveda narodnozabavnega. Http://www.ff.uni-lj.si/dnsk/ -- seznam diplomskih nalog iz slovenske književnosti, osvežen in dopolnjen do signature številka 1546. lp miran ========= Ad: Ali ste napisali uspešnico? ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Miran Hladnik Sent: Sunday, April 29, 2001 5:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Ste napisali uspešnico? > Glede čudnega pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih > predalčkih Mirana Hladnika 19. aprila in pod naslovom Have you written a > best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) > vabi, da jim pošljemo svoje rokopise je dobro prebrati članek Roka > Kvaternika v zadnji številki revije Knjiga. Če plačaš določenim založbam > določeno pristojbino, poskrbijo za zapis publikacije v kataloge in za nekaj > izvodov publikacije na papirju. Po potrebi pa knjige dotiskajo, kolikor ti > jih uspe prodati. > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 5 10:58:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 5 May 2001 10:58:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Nedelja_je_lep_dan_in_zunaj_je_toplo_/_mama_kuha_južino_in_ptiči_..._=28Zablujena_generacija=29 Message-ID: <001401c0d541$979e5320$5203f9c2@hladnik> Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- spletni časopis Poljub z romantičnimi zgodbami in verzi. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/barjanskavila.htm -- Marko Simčič, Barjanska vila, mitološka povest v verzih. Gregor Strniša, To je bil Tiger -- menda objavljeno na http://nycBigCityLit.com, vendar ne najdem; pomagajte! Http://www.zablujena.com/besedila/besedila.htm -- besedila skupine Zablujena generacija. Http://www.kamniskaveronika.net/e_knjiga_fs.html -- Veronika z Malega gradu in druge kamniške pravljice. Http://www.drustvo-dns.si/info/zgodba-2001-05.htm -- Študentska zgodbica. lpm From lozhar na videotron.ca Sat May 5 13:17:43 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Sat, 5 May 2001 07:17:43 -0400 Subject: [SlovLit] Tiger Message-ID: <000901c0d555$012c70c0$2abdca18@videotron.ca> Miran, I've been negotiating for some time to have "Tiger" (the original and my translation) appear in said mag, and, I guess, it was supposed to happen this time, but then there must have been a glitch. I can't find it either. A poem that beautiful could have simply been kidnapped somewhere in the ether. Lep pozdrav, Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 7 07:13:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 May 2001 07:13:14 +0200 Subject: [SlovLit] Vsaka pot je le megla ... Message-ID: <005d01c0d6b4$6b67dc80$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.geocities.com/Heartland/Bluffs/1395/pesmi.html -- Regina, pesmi. Http://www.caspis.si/expo/balerina/ -- Miša Gams, pesmi. Http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/vsebina_literatura.ht ml -- Marina Bahovec, slikarka in pesnica. Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/galerija/index.html -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.sodobnost.com/ -- revija Sodobnost. Http://www.revijasrp.si/ -- revija Srp. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- revija Apokalipsa. Povezave so s pesniške strani http://www.envy.nu/penamed/naslov.htm Andreja A. Goloba iz Nove Gorice; se opravičujem, če kakšno ponavljam. Http://www.whet.s5.com/nasikomadi.html -- glasbena skupina Whet; besedila so še slovenska. Za zdaj. =========== V sredo, 9. maja 2001, bo ob 19. uri v Društvu pisateljev okrogla miza na temo Med ljubiteljstvom in zaslužkarstvom. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:27:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:27:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Tokrat_samo_troje_reči Message-ID: <000701c0d7db$ce44d100$9c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- pardon, zadnjič sem navedel napačen naslov za katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF. Http://www.art.ualberta.ca/~ljubljan/bulletin/ -- oglasna deska Society for Slovene Studies; to in sosednje strani ureja David Stermole. Književna smortra, hrvaški časopis za svetovno književnost, vabi k sodelovanju v posebni številki Literature in Transition, ki bo obravnavala spremembe v literarnem življenju v našem prostoru ob koncu tisočletja. Teme so literatura ekzila, vzhod--zahod, trg in kultura itd. Rok za oddajo znanstvenih člankov v obsegu do 30 strani je 31. okt. 2001. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:36:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:36:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_poročilo_o_Prešernovih_dnevih_v_Bosni_Banja_Luka_25._in_26._april_01 Message-ID: <002201c0d7dd$00cc30e0$9c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, May 08, 2001 4:12 PM Dragi Miran, kot verjetno veš, sem po povabilu Univerze v Banja Luki in na prošnjo slovenskega pisateljskega društva konec prejšnjega meseca prebil v Bosni, kjer sem predaval na FF UNI v Banja Luki slušateljem srbistike in slavistike o Prešernevem življenju in delu, ter nato spregovoril na javni slavnostni prireditvi, posvečeni 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, v dvorani kulturnega doma. Govoril sem delno v slovenščini, delno v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini. V Banja Luki namreč živi večje število Slovencev, zbranih v slovenskem združenju, ki se je zavzelo za spoštljiv spomin na velikega slovenskega pesnika: njihovo društvo in pevski zbor ter domači izobraženci, profesorji, pesniki in glasbeniki so pripravili izbran program, pri katerem sem iz Slovenije (žal) sodeloval le jaz in, seveda, zastopniki veleposlaništva RS v Sarajevu. Slavnostni Prešernov večer se je začel z otvoritvijo razstave različnih likovnih del slovenskih slikarjev, svečani literarni večer pa z Zdravljico (zapel jo je slovenski zbor v slovenščini) in recitalom Prešernovih prevedenih pesmi, ki jih je deklamirala njihova znana gledališka igralka; sledile so besede predsednika slovenskega društva, nato pisatelja, filozofa in dekana Filozofske fakultete, sodobno uglasbljena izvedba IV. in V. soneta iz Sonetnega venca v slovenščini (ansambl E. Tahirovića iz Sarajeva jo je posnel na disk v slovenski in srbski jezikovni izvedbi), literarni nastopi oz. recital petih bosenskih pesnikov in ene pesnikinje, ki so vsi posvetili po eno svojo pesem velikemu slovenskemu pesniku, kratka predstavitev nastanka in vsebine knjige prevodov Prešernove poezije v slovensko-srbsko-francoski izdaji izpod peresa pesnika in prevajalca Kolje Mićevića iz Pariza, pozdravne besede odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Bosni ter moje besede o velikem rojaku, njegovem življenju in delu. Dvorana je bila nabito polna; kulturno prireditev, ki je potekala v slovenščini in v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini so spremljali številni novinarji in kamere. Povsod je bilo videti plakate s Prešernovo podobo s podnapisi Prešernovi dani, Banja Luka 25 in 26 april 2001 (v latinici in cirilici); mnogi domači in slovenski sogovorniki so izkazovali svojo naklonjenost Sloveniji in spoštovanje pesniku Prešernu. Veliko zanimanje za Prešernovo pesniško delo se je pokazalo tudi v času mojega enodnevnega obiska na banjaluški univerzi oz. njeni FF: sprejela sta me rektor in dekan, predstojnika slavističnega in srbističnega Oddelka; velika predavalnica je bila nabito polna: v prvih dveh vrstah so sedeli tamkajšnji profesorji in univerzitetni učitelji. Po kratki predstavitvi in nato mojem predavanju je sledil pogovor o znanih Prešernovih pesmih in izbranih stihih ter o prevajalskih dilemah, ki se ob tako bogatem opusu kažejo vedno znova. V živahni izmenjavi mnenj so sodelovali Kolja Mićević, Miodrag Živanović in drugi, razprava pa je potrdila natančno poznavanje življenja in dela slovenskega pesnika. Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 10 18:59:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 May 2001 18:59:32 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski visokosolski prostor - srecanje SDVD in gradiva Message-ID: <003501c0d972$98618180$2a03f9c2@hladnik> Spostovana kolegica, spostovani kolega! Vabim te/vaju/vas na večerno srečanje Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko na temo Premiki v evropskem visokem šolstvu in razvoj naše univerze, z gostom rektorjem J.Mencingerjem, v ponedeljek 21.5.2001 ob 18 uri na (novi) Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, predvalnica S1. Prilagam (prevod) dveh novejsih gradiv s srecanja evropskih univerz v Salamanci. Te in druge dokumente, analize in komentarje s srecanj v Bologni, Salamanci in s sestanka šolskih ministrov v Pragi (18.-19.5.2001) lahko najhitreje dobite na: www.esib.org/prague/documents www.unige.ch/eua http://europa.eu.int/comm/education/higher.html tudi v slovenscini pa na: www.mss.edus.si/eurydice in v "novi članki, analize","v tujini", "evropski visokošolski prostor" ter "POVEZAVE" na www.uni-lj.si/kakovost Vesel bom vasih vprasanj in komentarjev, se zlasti ce jih bom dobil v prihodnjem tednu! Lep pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 09:37:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 09:37:03 +0200 Subject: [SlovLit] = You_murmur_absently:_There_was_a_tiger_here_=28G._Strniša=29 Message-ID: <005401c0dddb$0051a1a0$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://home.kksonline.com/pungartm/ -- Marjan Pungartnik, pesmi, pravljice itd. Http://www2.arnes.si/~mhohkr1/pesmi/ -- besedila rock skupine Sara. Http://nycbigcitylit.com/contents/BridgeLjubljana.html -- Strniševa pesem Tu je bil tiger s prevodom Toma Ložarja. Urednica spletne literarne revije BigCityLit vabi tudi k objavi druge slovenske poezije, lahko tudi z vzporednim prevodom v angleščino. Http://www.ljudmila.org/lenardic/ -- Mart Lenardič, Še večji Gatsby (Celovec, 1994) in druge zgodbe. Http://www.ljudmila.org/lenardic/smetnjak.html -- še druge reči od Lenardiča. Http://www.itri.brighton.ac.uk/~Adam.Kilgarriff/publications.html#199 - Adam Kilgarriff, Which words are particularly characteristic of a text . Članek o kvantitativnih stilističnih analizah. Besedilo je v formatu ps -- kje dobimo čitalnik zanj? Http://www.plausiblefuture.com/text/moral2.html -- John H. Campbell, The Moral Imperative of Our Future Evolution. Članek sicer ne govori ne o literaturi ne o jeziku, o slovenskem še celo ne, pa je z napovedjo nove vrste, ki se bo v naslednjih 10 generacijah razvila iz človeka, za humanistiko še kako relevanten: bo humanistika tedaj le eno izmed poglavij biologije? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 17:51:24 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 17:51:24 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: <00cb01c0de20$115e8220$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rafband.com/glasba.html -- besedila ansambla RafBand. Http://www.neizdano.net/janikovacic/download.html -- Jani Kovačič za naložit. Http://members.langoo.com/igabiba/ -- "Ime mi je Ziga Valetic, med izdelovanjem teh strani dozivljam 28. pomlad. Sem rojen pesnik" (Buh dej! -- ogromno izvirne poezije, pravljic in prevodov). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri20.html -- Marko Juvan in druge podobe. Http://pesmarica.rutka.net/besedila.html -- taborniška pesmarica, 1. Http://pesmarica.rutka.net/pesmarice.html -- taborniška pesmarica, 2. Včeraj sem spraševal po bralniku ps-dokumentov. Na pomoč je priskočil Tomaž Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na straneh pristasev Unixa in LaTeXa, je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". lpm From lozhar na videotron.ca Wed May 16 21:26:30 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Wed, 16 May 2001 15:26:30 -0400 Subject: [SlovLit] Kje je Tiger? Message-ID: <001601c0de3e$1c4079a0$161ac918@videotron.ca> Dragi, razen ce se motim, ali me racunalnik vara, Tigra v prevodu v nycbigcitylit ni. Cetudi je bil crno na belem obljubljen. Pravzaprav, everybody keeps saying it is there, so maybe I am hallucinating when I do not see it. I mean, I know I am racunalnisko nepismen, but I don't see it. If it is there, can somebody point it out to me? If, as I fear is the case, the whole translation is not there, all you get is a taste, a grizljaj, of my translation, with alternating lines. The purpose of all this was to make Strnisa's poem known v anglescini. The purpose was not okrancljati their page with undergraduate cleverness. Mimogrede, the alternating-lines trick only works with the whole poem. My idea is to do it this way: 1) slovenska verzija v celoti, followed by 2) a version with Slovenian and English lines alternating, starting with a Slovenian line, followed by 3) a version with the Slovenian and English lines alternating, starting with an English line, followed by 4) the English version. THAT would be a performance and a performans. All that remains to be said o tako fletni nycbigcitylit page is that they don't even know their bridges. Bogati cevljarji! Se to: ze lepo, da je pesem v originalu tam, ampak tudi mislim, da Strnisa ne bi bil zadovoljen z obliko. Saj poznate njegove kitice. Yours in the struggle, Tom From lozhar na videotron.ca Thu May 17 14:39:48 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Thu, 17 May 2001 08:39:48 -0400 Subject: [SlovLit] vec o tigru Message-ID: <001501c0dece$75ca5f00$161ac918@videotron.ca> Upam, da je anglescina dovoljena v nasem forumu. I'm grateful for Matjaž Babic's interpretation of the original. Slovenscina ni moje podrocje. I did try several variations of the title. English articles are things of such beauty and complexity, however, that all their glory cannot fit into e-mails. Take this scene, for instance. You have a cat, whose name is Benjamin. It is a very definite cat, but you cannot find it in the apartment, and you and a child are playfully looking for Benjamin. At a certain point, you see just a tail go by. You turn to the child and say, "There was a cat here just a moment ago." The cat is very definite, it is Benjamin, but it is being addressed momentarily as an anonymous cat. To call it "the cat" would, indeed, be impolite or unfriendly. Strnisa's poem is a "child's poem" the way Gulliver's Travels is a child's book. In other words, "a" can be "the," depending on the voicing. To put this differently again, when I try "The tiger was here," it doesn't work rhythmically. Besides, one of the words--which one?--would have to be italicized. Kot ze receno nekje, pesem je tako lepa, da ne bom nikoli zadovoljen s prevodom. Pri naslednjem poskusu, bom se enkrat premislil o nasvetu g. Babica. Lep pozdrav, Tom Lozar From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu May 17 15:12:03 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 17 May 2001 15:12:03 +0200 Subject: [SlovLit] _ vdor/break21 Message-ID: <3B03CE23.944629DC@mail.ljudmila.org> Vabljeni! *Petek/Friday 18. 5. 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21 *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma klik, Jaka *Program festivala: *Petek/Friday 18. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 20.00 KUD-FP: Otvoritev razstave stripa/Opening of comics exhibition 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21/OPENING OF FESTIVAL BREAK 21 Otvoritev razstave vizualnih umetnosti/Opening of visual art exhibition Isak Anderssen Upper Rooms (koncert elektronske glasbe/electronic music concert) & Raketa 8 1+1=1 (vizualno-glasbeni performans/visual-music performance) *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma/Opening and representation of Net Art and/or Net Activism 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* *Nedelja/Sunday 20. 5. 15.00 KUD-FP: jam session in okrogla miza o stripu/jam session and discussion on comics 18.00 in/and 20.00 off program, Slovenska Kinoteka: Break off 20.00 Mednarodni grafieni likovni center, Grad Tivoli: Modna revija/Fashion show, glasba/music Romildo Kumar 22.00 Klub K4: Zabava/Party 23.00 Klub K4: Predstava/Performance Sedma uvertira: Brod ?ipak kazali1te 00.00 Klub K4: Koncert/Concert Harlem Underground Romildo Kumar (Ale1 Valentineie - kitara/guitar) *Ponedeljek/Monday 21. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Divadlo erre que erre *Torek/Tuesday 22. 5. 18.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Remoted Ivana Müller *Razstava vizualnih umetnosti odprta/Visual art exhibition open 18. 5. - 1. 6. Razstava stripa odprta/Comics exhibition open 19. 5. - 5. 6. Animateka - selekcija najbolj zanimivih in ostrih animiranih filmov 5. festivala Vdor/Break 21 (Slovenska kinoteka, torek 22. maj ob 18.00) From kramberger na uni-mb.si Sun May 20 18:18:07 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 20 May 2001 18:18:07 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: Dober dan vsem, Miran je zapisal: > V?eraj sem spra'eval po bralniku ps-dokumentov. Na pomo? je prisko?il Toma? > Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na > straneh pristasev Unixa in LaTeXa, > je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za > Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem > Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". To je sicer vse res, a odgovor je najbolj uporaben za tiste, ki s*e zmeraj uporabljajo LaTeX in poznajo vse pripomocke za to delovno okolje (ga toplo priporocam) -- namrec CTAN streznike. Ne verjamem pa, da je PostScript (ps-zapisi) preprosto *predhodnik* Portable Document Format (pdf-zapisi) , je prej njegova tehnoloska podlaga (nastala casovno dosti prej). Marsikdaj moramo s*e zmeraj dokument, ki je kot zapis (file) tehnicno zahteven: ne nujno matematicne formule, vcasih so trsi oreh kombinacije pisav (fonts), opomb in kazalk, najprej shraniti v PostScript formatu, iz katerega ga Acrobat Distiller predela v pdf-format. Danes je na razpolago veliko konverterjev iz razlicnih formatov v pdf-format, nekateri so celo dostopni na javnih streznikih, ki to opravijo za vas. Tako PDF postaja "skupni imenovalec", oblika prenasanja dokumentov in izpodriva nekdanja formata v ta namen PS in DVI, ki so ga znali ceniti uporabniki (La)TeX-a. Upam, da ne sprejemate dokumentov, shranjenih v Wordu, kot skupni format -- razlike v formatih zapisa med posameznimi verzijami Worda to preprosto onemogocajo (to je oblika pritiska, da kupujejo uporabniki nenehno najnovejso verzijo), prav tako ne vemo, ali ima prejemnik zapisa vse pisave, uporabljene v dokumentu (denimo, da ste svoje besedilo v slovenscini in anglescini obogatili ali zabelili z navedki v aramejscini ali arabscini). Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 22 11:20:11 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 May 2001 11:20:11 +0200 Subject: [SlovLit] Troje obvestil Message-ID: <006a01c0e2a0$6acdf0a0$8d03f9c2@hladnik> Iz obvestila Gorazda Vodeba (NUK): Katalog Bookfind Online je dostopen na spletu http://www.bookfind-online.com (Premiere service) z lokacij Univerze v Ljubljani za 3 hkratne uporabnike. Najdete ga tudi preko Mrežnika (http://www.nuk.uni-lj.si > Informacijski viri). V katalogu najdemo podatke za vse knjige v angleškem jeziku, ki so na tržišču (2,75 milijona). Približno 40% zapisov vključuje tudi opis ter kazalo vsebine knjige. Iz obvestila Študentskega informacijskega centra Srce: Slovenski znanstveni institut na Dunaju (SZI) razpisuje financna sredstva za raziskovalne projekte z avstrijskimi in slovenskimi partnerji v skupni visini 180.000 ATS ter tri stipendije za poletne tecaje slovenskega jezika v Sloveniji v visini 24.000 ATS. Rok za prijavo je 28. maj 2001. Drugi podatki o razpisu so dosegljivi na: www.szi-dunaj.at in www.bmbf.gv.at/service/board. V petek je na FF športni dan. Za planinsko razpoložene je cilj Kepa, vodi Iztok Belehar. Natančnejše informacije na oglasni deski na FF in v študentskem bifeju, udeležnina 1000 sit. Na dozdajšnjih planinskih pohodih FF je bilo zelo prijetno, torej ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 07:57:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 07:57:27 +0200 Subject: [SlovLit] Troje Message-ID: <004e01c0e4df$944a2160$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/elta/ -- Elta, encoded literary text analysis. Skupina, ki se predstavlja tule, skrbi za razvoj programske opreme za analizo besedil, pripravljenih po standardih SGML, XML in TEI. V torek, 29. 5. 2001, bo ob 9.40 v predavalnici 209A na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Alojzija Zupan Sosič izvedla preizkusno predavanje, predvideno v postopku izvolitve za docentko, z naslovom Ljubezenska zgodba v Krstu pri Savici. Vabljeni. Zna kdo razložiti, zakaj je še potrebno učiteljevo podpisovanje v indeks ob koncu semestra v rubriko frekvenca, ko pa obiskovanje predavanj po statutu ni obvezno? Saj se študentu, ki frekvence nima, uradno ne more zgoditi nič usodnega? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 11:13:49 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 11:13:49 +0200 Subject: [SlovLit] Re: frekvence idr. Message-ID: <00e401c0e4fb$04631360$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: sabina mihelj To: Miran Hladnik Sent: 25. maj 2001 10:31 Subject: podpisovanje v indeks Heh, podpisovanje v indeks ob koncu semestra je namenjeno izkljucno vzdrzevanju kontrole nad studenti & obcutka varnosti pri profesorjih/icah (strah je vedno hrbtna stran varnosti, ne?). In ni malo profesorjev/ic, ki pred izpitom se vedno poskilijo v indeks, preverijo, ce frekvenca je, in glede na to izberejo strategijo sprasevanja. No, pa tudi take bizarnosti, ki so ze nameji znanstvene fantastike, se najdejo: namrec profesorji (za profesorice ne vem), ki so izumili razlicne nacine podpisovanja v okence "frekvenca" - in lahko nato po razlicici svojega podpisa takoj vedo, kako pogosto je nekdo bil na predavanjih ... Seveda take strategije, ki nimajo utemeljitve v statutu, ampak zgolj v nikoli reflektiranih (in zato samoumevnoi dobrih) navadah, ne vzdrzujejo le strahu med studenti in studentkami, ampak tudi formalne distance med studentsko in profesorsko srenjo. Pri tem ne gre za strah, da bi z izbrisom formalnih distanc studentje/ke izgubili spostljivost in bi se izgubila vsaka vrednostna hierarhija; vecji problem je v tem, da bi bilo po izbirisu formalnih distanc in hierarhij spostovanje utemeljeno na stvareh, ki jih je bistveno tezje vzdrzevati kot podpise v indeksih: na samostojnem misljenju in vedenju, recimo - znanju torej, ki ne potrebuje opore kilometrov referenc in podobnih bizarnosti fevdalne ureditve. No, in tega se vsi, ki mirno spijo v zavetju frekvenc - tako profesorji/ce kot studentje/ce, da ne bo pomote! -, po tihem zavedajo. Studentje in studentke tako raje potrpijo in se tistih zadnjih nekaj tednov potrudijo iti na predavanja, na katerih jih sicer nikoli ni, profesorji in profesorice pa raje mirno podpisujejo in se po malem tu in tam usajajo nad neumnostjo sistema. Kakrsnokoli drugacno ravnanje pa bi bilo prezahtevno in se ze vnaprej kaze kot boj za mlini na veter. :) Sabina ======== Http://www.sweb.cz/CentrEvropy -- to je naslov časopisa Slavica Electronica Pragensia, ki bo dvakrat letno izhajal na zgoščenkah in ga med drugim ureja naš nekdanji gostujoči profesor Miroslav Kvápil; vabljeni k sodelovanju. lpm From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sat May 26 23:30:03 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 26 May 2001 23:30:03 +0200 Subject: [SlovLit] Pripovedovali so jih mati moja Message-ID: <3B10205B.20668890@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Sporočam vam, da sem se v petek, 25. maja 2001, udeležila svečanega dogodka ob izidu knjige PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah. Ob prisotnosti svetovalk Zavoda RS za šolstvo, Darinke Rosc in Marije Sivec, številnih naših kolegic in kolegov s Koroške, predstavnice Bralne značke Slovenije Darje Tancer Kajnih, župana občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, in drugih gostov sta knjigo predstavila ravnatelj OŠ Prevalje in naša kolegica Iva Potočnik. Založnik in izdajatelj zbirke je OŠ Prevalje, kar je vse hvale vredno. Knjiga PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA je knjiga pripovedi, ki so jih obnovili in zapisali učenci prevaljske šole od 1959 do 2001. Kolegica Iva Potočnik je iz vseh številk šolskega glasila Vigred zbrala to slovstveno folklorno gradivo in ga strokovno uredila ter tako zaorala na šolskih tleh še eno brazdo v širšem prizadevanju, da bi tudi slovstvena folklora - umetnost narečij! - dobila med slovensko mladino tisto ceno, ki ji gre. Ta dogodek sta strokovno obogatili dr. Marija Stanonik, ki je poudarila željo in potrebo po samostojni strokovni reviji slovstvene folkloristike, tega zaenkrat še zapostavljenega področja besedne umetnosti v naših šolah, in dr. Zinka Zorko, ki je predstavila govor znanega turističnega kraja, Šentanela. Naše srečanje je oplemenitil kulturni program, šolsko zasnovan in sporočilno bogat. Občuteno peti pesmi Tam kjer teče bistra Zila in Kje so tiste stezice, predstavitev šentanelskega narečja v razmerju do knjižnega jezika sedmošolke Alenke iz prevaljske šole, igriv otroški dialog v šentanelskem narečju in povedke iz domačega okolja so res primerno pospremile na pot omenjeno knjigo. Primerno bi bilo, da bi knjigo PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA imela vsaka slovenska šola. Knjiga je na voljo na OŠ Prevalje. Rojstni kraj gibanja za bralno značko so Prevalje in letos slavi to gibanje častitljivo štiridesetletnico. Gotovo pomeni ta dogodek na Prevaljah še eno lepo darilo bralni znački za rojstni dan. Mira Gregl-Hrstič From joze.stucin na guest.arnes.si Tue May 29 19:11:27 2001 From: joze.stucin na guest.arnes.si Date: Tue, 29 May 2001 19:11:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, Message-ID: ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? Jože Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 13:54:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 May 2001 13:54:23 +0200 Subject: [SlovLit] 13. mednarodni slavistični kongres, ki se bo pod vodstvom Alenke Šivic-Dular (alenka.sivic na guest.arnes.si) dogajal leta 2003 v Ljubljani, ima že svoj spletni prostor na http://www.ff.uni-lj.si/msk/. Ker tam trenutno ni še nič, sem konec tedna za neučakane interesente postavil najnujnejše informacije na improviziranem začasnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. lp miran From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Fri Jun 1 12:33:21 2001 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Fri, 01 Jun 2001 12:33:21 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, References: Message-ID: <002401c0ea86$47dda840$506802c1@tu.unilj.si> Spostovani kolega Jože Štucin, slovlitovci! K razjasnjevanju besede: ČEFUR (v Lj. na prelomu 20. in 21.stol. se izgovarja tudi "ČIFUR") /morda iz/ SEFARD, pripadnik Judov, izgnaih v 15.stol. iz Španije in Portugalske na Nizozemsko, S.Afriko, Turčijo (npr. Sarajevo); imajo svoje narečje "španjolščina", lepe pesmi ob spremljavi kitare (po: Veliki splošni leksikon, DZS, Lj.1998) ČIFUT, žid, goljuf, oderuh (zaničljivo); Č.-i ptič (Župančič) (Po: Slovenski pravopis, SAZU, DZS, Lj. 1950 ("Posvečeno spominu O.Župančiča") /torej/ ČIFUR, ČEFUR, južnjak, priseljenec, prišlek (zaničljivo, Lj. konec 20.st., zastarelo) /ali/ ČIFUR, pripadnik mladinske subkulture, s posebno obleko, obutvijo in frizuro ter načinom obnašanja (zaničljivo, Lj. konec 20. in začetek 21. stol., mladinski govor) Dodatna vira: - Glasba in pesmi sefardskih Židov, Venček Dolenc in soproga, mislim da ansambel Sedmina - neka pesem, avtor besedila in interpret Magnifico. Upam da sem prispeval k dokončni rešitvi (Endlosung) čefurskega vprasanja! Bogomir Mihevc ----- Original Message ----- From: Jože Štucin To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 7:11 PM Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, > ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? > Jože Štucin > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 10:43:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 10:43:42 +0200 Subject: [SlovLit] Slike in plameni Message-ID: <007001c0eb40$21a0e240$3003f9c2@hladnik> Slovenski dnevi na Dunaju Polemika o "spletni umetnosti" ============ V sredo in četrtek so bili na Dunaju slovenski dnevi, ki jih je že drugič organizirala Elizabeta Jenko. Kratek opis programa, v katerem je sodeloval tudi podpisani, in fotografsko dokumentacijo je na naslov http://members.aon.at/~etesarte/ postavila Eva Tesar Terseglav. Vabljeni k ogledu. miran ============= Iz polemike o "spletni umetnosti" ----- Original Message ----- From: "Jaka Zeleznikar" To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 3:02 PM Subject: http://www.netart.ws/ > Lep pozdrav, > > iz imena vaše domene in napisov na vaši strani je razvidno, da > uporabljate nazive > (net art, spletni umetnik), ki sodijo v domeno spletne umetnosti (net > art-a) in nikakor > v komercialne vode. Protestiram proti taki zlorabi. > > Ali pa se besno motim in gre za umetniški projekt? > > > Jaka Zeleznikar -------------- -------- Original Message -------- Subject: Re: http://www.netart.ws/ Date: Tue, 29 May 2001 15:59:02 +0200 From: "Marko Vide" To: "Jaka Zeleznikar" References: <3B139DE1.EF7EE282 na mail.ljudmila.org> Ne, ne gre za umetniski projekt. NetArt, Turk & Co. je izkljucno profitna organizacija, vendar pa se ukvarjamo tudi z (brezplacnim) razvojem in gostovanjem spletnih projektov s katerimi se cutimo povezane. Skupna vrednost vseh teh se kljub relativni mladosti podjetja (2 meseca) ze giblje preko 600.000 SIT. Se pa kot ljudje znotraj podjetja, cutimo bolj kot 'umetnike' in ne toliko kot 'poslovneze'. Ceprav gre tudi pri poslovanju podjetja, vodenju projektov, organizaciji in razvoju spletnih strani za umetnost. Kar pocnemo seveda pocnemo zaradi denarja, vendar ne izkljucno zaradi njega. Z nasim delom se cutimo povezane in v vsak projekt, ki ga ustvarimo vlozimo del sebe. Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. Marko Vide, NetArt -------------- Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Date: Wed, 30 May 2001 19:34:43 +0200 From: Jaka Zeleznikar To: Marko Vide Subject: Re: http://www.netart.ws/ Marko Vide wrote: > Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali > cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo > in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike > in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na > tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. > > Marko Vide, > NetArt glede na to, da ne vem kaj delate, oziroma URL naslovov strani, ki ste jih razvili za druge ni na vaši strani, pač ne morem soditi o umetniškosti pristopa, je pa tako, da netart /net art /NetArt /net.art ... označuje določeno polje znotraj umetnosti (in ne oblikovanja/vzdrževanja spletnih strani) mislim, da bolj neposrecenega imena ne bi mogli izbrati. to je nekako tako, kot bi si na VPK-ju rekli video umetniki ali kot bi si grfični oblikovalec nadal ime slikar - pac butasto Mimogrede izraz spletna umetnost / spletni umetnik je moj 'izum' - seveda si ne morem in ne bom lastil besednih zvez, mislim pa da imam moralno pravico, da vas opozorim na neprimernost vašega poimenovanja - izraza imata pač svoj določen pomenski naboj, v katerega komercialno delo, ne glede na to, kako kreativno je, ne sodi vem, da vas tole ne bo prepricalo v neprimernost imena netart za komercialno rabo, a tudi prav, škoda je na vaši strani + ker so včasih reference pomembnejše od argumentov, predlagam da v kakšen svetovni spletni iskalec vtipkate jaka zeleznikar jaka z. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 13:47:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 13:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] = V_petek_zvečer_nimam_nobenih_skrbi_/_v_petek_zvečer_mi_noben_ne_teži._=28Niet=29 Message-ID: <000701c0eb59$d50ba220$a803f9c2@hladnik> Http://home.amis.net/skidrow/Prehojena%20pot.htm -- Danijel Bedrač, Prehojena pot (pesniška zbirka alpinista). Http://www.geocities.com/video18si/jurij.html -- Jurij Rustja, Šaljive pesmi. Http://www.geocities.com/slovenskipunk/pesmI.html -- vsa besedila od Nietov. Http://www.myfreehost.com/nuska/stran3.htm -- Ni mi žal by Nuša Derenda. lpm From batagelj na tutopia.com Sun Jun 3 18:54:58 2001 From: batagelj na tutopia.com (Miriam in Gregor Batagelj) Date: Sun, 3 Jun 2001 13:54:58 -0300 Subject: [SlovLit] RE: SlovLit digest, Vol 1 #172 - 2 msgs References: <20010602100103.7E75447FDD@Tink.ijs.si> Message-ID: <001701c0ec4d$f031b400$be833dc8@pentium> Dragi vsi udelezenci tega foruma! Ker imam to sreco, da bom mogla potovati v Slovenijo z mozem in otrokoma, se oglasam. Naneslo je, da sem bila vabljena na Seminar slov. jezika, knjizevnosti in kulture. ceprav me izredno zanima, se ga ne bom mogla udeleziti. Moz pa je vabljen na srecanje casnikarjev. Njegovo povabilo vkljucuje tudi letalsko vozovnico in zato je oprijemljivejse. Torej: odpotovali bomo 28. ali 29. avgusta in bomo v Sloveniji do 24. septembra. Preje me se caka govor ob petdesetletnici Balanticeve sole(25. avgusta), moz pa naj bi govoril tudi na Dragi mladih. Po poklicu sem profesorica spanskega jezika in knjizevnosti. Nekaj sem se ukvarjala tudi s prevajanjem v obe smeri. Dr. Capuder me je prosil za prevod romana Iskanje drugega, ki je sedaj tudi v spanscini, Dragu Jancarju sem prevedla esej ob njegovi predstavitvi na Mednarodnem knjiznem sejmu v Buenos Airesu,... Vprasujem vas, bi se mogla udeleziti v tem casu kaksnega zanimivega srecanja? V nacrtu imamo biti najprej nekaj dni v Devinu, kjer ima moz sorodnike, udeleziti se Drage, potem ima moz srecanje v Ljubljani ( mi bi stanovali v Gradu, Cerklje na Gor., kjer so sorodniki mojega oceta) in nato nam ostaneta se dva tedna. Z mozem, Gregorjem, imava dva otroka -13letnega Maksija in 11letno Jasno-. Slovenscina pa je materinscina vseh stirih in nas pogovorni jezik. Srcna hvala za morebitne predloge in nasvete! Lep pozdrav Miriam Jereb Batagelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 5 17:14:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Jun 2001 17:14:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_slovanski_večer_na_Filozofski_fakulteti_ Message-ID: <006e01c0edd2$3edf23a0$6803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, June 05, 2001 1:09 PM Subject: slovanski večer na Filozofski fakulteti Dragi Miran, morda bodo slovlitovci in bralci slavistične kronike veseli kratkega sporočila o prijaznem in vedrem kulturnem dogodku z naslovom Slovanski večer, ki so ga dne 30. maja 01 ob 17.00 pripravili učitelji in študentje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Javnosti in zbranim so se namreč predstavili slušatelji vseh študijskih smeri in naših slovanskih lektoratov oz. številni mladi recitatorji, pevci in plesalci, ki so v nabito polno predavalnico prinesli zven ljudskih pesmi, poljskih, ruskih, čeških, srbskih, makedonskih, bolgarskih, slovenskih, ter sedanjih in tudi nekoliko starejših glasbenih uspešnic iz Hrvaške, predvsem Dubrovnika, iz Bosne, iz Črne gore, skratka iz domala vseh pokrajin brezbrežnega slovanskega sveta. Ker je bil ta dan posvečen slovanskim kulturam in hkrati spominu na slovanska blagovestnika, sveta brata Cirila in Metoda, je bilo o njima, njunem delu, sodelavcih in dosežkih izrečeno nekaj svečanih besed v duhu spoštovanja in hvaležnosti, ki niso preveč obremenile izvirno bogastvo izvrstnega glasbenega programa: ubrani pevski glasovi mladih kolegic in kolegov, učiteljev in predvsem učiteljic, so napolnili predavalnico, avlo in naš srca. Lep pozdrav Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 6 10:58:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Jun 2001 10:58:32 +0200 Subject: [SlovLit] Skuta ali kajmak Message-ID: <004f01c0ee66$dd36b9c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Ejjih, 30. junija in 1. julija (sobota in nedelja) bodo Kekčeve poti. Predloga sta dva: na Skuto ali na Mangart. 1) Na Skuto gremo lahko okoli poldneva, ker je do bivaka pod Skuto, kjer bomo prenočili, le 3-4 ure hoje. Kdor bo hotel, bo šel lahko še isti dan na Tursko goro (1 ura). Naslednji dan na Skuto (1 ura), dol na Kokrško sedlo (ok. 2 uri) in v Kamniško Bistrico (2 uri). 2) Na Mangart bi šli zjutraj ok. 9.00. Na ta način si v Kobaridu lahko ogledamo muzej in morda še kaj. Od Predela do koče na Mangartskem sedlu je nato ta dan ok. 3 ure hoje. Naslednji dan gremo na Mangart (po ta lahki poti, 2 uri) in potem po isti poti nazaj v dolino. V dolini lahko vržemo oko na obe trdnjavi. Glasujte za enega od predlogov, v ponedeljek, 11. junija pa bom v šoli že izobesil ustrezen plakat. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 11:05:20 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 11:05:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Nekaj_berila_za_čez_konec_tedna Message-ID: <003c01c0effa$26daa660$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.pisateljstvo.com/index.php?skodelica_kave -- Ladislav Črnologar, Skodelica kave. Http://www.kakanien.ac.at -- Kakanien revisited: strani projekta za srednje- in vzhodnoevropske študije na dunajski univerzi; ponuja možnosti publiciranja (Kakanija < K&K monarhija). Ali je Krpan tovoril orožje? Ne, tovoril je metaforo; glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/parnas.html. Cankar je na napisal Križ na gori, jaz pa sem šel gor na Križ; glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri21.html. Pretekli vseslavistični kongresi so bolehali na velikem izpadu prijavljenih referentov v sekcijah. Kako preprečiti, da bi se to ponovilo v Ljubljani leta 2003? Moj predlog je, da se od udeležencev dosledno zahteva vnaprejšnje plačilo kotizacije in se tako zavežejo k udeležbi. Na natisnjeni program kongresa bi bili uvrščeni samo tisti referenti, ki so že polno poravnali svoje obveznosti. Izkušene simpozijce prosim za komentar in nasvete. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 21:10:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 21:10:43 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis in vabilo Ena občutljiva reč ======= Razpis in vabilo Univerza v Trstu razpisuje dve raziskovalni štipendiji za diplomante, mlajše od 35 let. O pogojih se poučite pri Katji Cerjak v Službi za mednarodno sodelovanje na UL. Revija Otrok in knjiga vabi na posvetovanje Iskanje mitskega v sodobni mladinski književnosti, ki bo 31. maja 2001. Prijave in druge informacije pri urednici Darki Tancer-Kajnih (darka na mb.sik.si) do 30. julija 2001. ======= Ena občutljiva reč Obiskovanje predavanj, kakor vemo, študentom ni obvezno. Kljub temu študentje na predavanja zahajajo, večinoma zato, ker jih razumejo kot bližnjico za pridobivanje zanja (ker so zapiski s predavanj pač krajši in bolj obvladljivi od razprav in knjig, ki so predavanjem podlaga in so navedene med obveznim berilom), in zato, ker je marsikaj, kar se na izpitu sprašuje, mogoče slišati samo na predavanjih. Učitelj, ki poskrbi za učbenik in po njem sprašuje, predavanja pa uporabi v humboldtovskem smislu za prostor sveže strokovne komunikacije (ki pa ni take narave, da bi jo želel povzeti v izpitna vprašanja ali jo priporočiti za obravnavo v srednji šoli), bo na predavanjih ob tisto večino poslušalstva, ki ji je glavni cilj čim krajša pot do diplome. Ali naj si učitelji prizadeva, da ga bodo hodili poslušat tudi manj stremljivi ali le v obvladovanje poklicno uporabne tematike usmerjeni študentje? Če ja, kako naj to stori? Meni so rekli, da na začetku leta ne bi smel ponuditi seznama izpitnih vprašanj in postaviti na internet literature, ki jo je treba prebrati za uspešno odgovarjanje, potem pa bi bolj redno hodili na predavanja. Študentje transparentnost izpitnih zahtev in široko dostopnost literature cenijo in tudi meni se zdi fino, da mi je preglednost uspelo doseči, zato bom pri tej praksi vztrajal kljub nevarnosti, da jih pride na predavanja samo manjšina. To kar počnem, mi je všeč, in zdi se mi, da mi grejo predavanja včasih kar dobro od rok, zato bi si seveda želel več poslušalcev; množica spodbuja k boljši predstavi. Kadar sva skupaj nastopala, je imel Tone Pretnar v skrbi za poslušalstvo navado reči, da bo on zapel, jaz pa bom zaplesal, če ga drugače ne bova znala pritegniti. Tega nama tedaj na srečo ni bilo treba početi. Pa bomo morali menda začeti, potem ko bo v prihodnje študent s plačano šolnino upravičeno zahteval, da se program odvija po njegovih željah in všeči. Varianta zgornjega problema: Sveža slovenistka prvo leto v službi v šoli izjavi, da bi bilo najbolje, ko bi na vso znanost, s katero so jo trapili zadnjih pet let, na hitro pozabila, ker ji pri pouku čisto nič ne pride prav -- študij na filozofski fakulteti je bil očitno usmerjen bolj v tešenje splošne znanstvene radovednosti kot k obvladovanju konkretnih znanj, potrebnih v poklicu. Tradicionalni humboldtovski cilji univerzitetnih študij se vsaj pri tistih smereh, ki proizvajajo učitelje, nedvomno zelo razlikujejo od današnjih študentskih pričakovanj in poklicnih potreb. Recimo, da hočemo uskladiti univerzitetno tradicjo in večinska študentska pričakovanja, ki jim gre za šolsko uporabna znanja. Če se prilagodimo univerzitetni učitelji, se v najboljšem primeru izenačimo in spojimo s Pedagoško fakulteto. Druga možnost je, da začnemo večino populacije, ki se vpisuje pri nas, preusmerjati na Pedagoško fakulteto. Tretja možnost je, da študente prepričamo, da sprejmejo tradicionalna izhodišča in cilje univerzitetnega humanističnega študija, ki pač ni take narave, da bi imel ves čas v mislih srednješolca in potrebe njegove izobrazbe. Saj počnemo to slednje, kajne? Ali pa se motim? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 13 22:16:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Jun 2001 22:16:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Vplemitenje_Teharčanov Message-ID: <000b01c0f446$0e470f80$3b03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- spet dopolnjeni in počiščeni seznam literarnih diplomskih nalog na slovenistiki. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html -- osveženi seznam povezav na spletne strani slovenskih poetov. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/intervju.html -- kaj sem povedal Francetu Piberniku na temo slovenske literarne zgodovine. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/janez1.html -- Ferdo Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov, po narodni pripovedki iz srede petnajstoga stoletja (Zagreb, 1859). Z Mangartom ne bo konec meseca nič, ker je tam zgoraj še preveč snega, izmisliti si bomo morali kakšen pohlevnejši vrh. Dan prej, 29. junija, je planinski pohod FF na Košutnikov Turn. Odhod iz Ljubljane ob 6h, piknik na planini Pungrat in kopanje v tržiškem bazenu na koncu. Prijave pri študentih v bifeju. V sredo, 20. junija, bo ob 12.00 v predavalnici 209 na FF Aleksandra Belšak zagovarjala magistrsko nalogo Žanrski sistem slovenske proze po 1945; vabljeni. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jun 18 09:06:23 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 18 Jun 2001 09:06:23 +0200 Subject: [SlovLit] razpis Message-ID: <3B2DA86F.C3CD4F20@mail.ljudmila.org> CONFERENCE ANNOUNCEMENT THE SECOND EUROPEAN CONFERENCE OF THE INTERNATIONAL SOCIETY FOR LITERATURE AND SCIENCE: EXPERIMENTING ARTS AND SCIENCES May 8-12, 2002. FIRST CALL FOR PAPERS AND WORKSHOPS The second European conference of the International Society for Literature and Science (SLS) will take place at University of Aarhus, Denmark, May 8-12, 2002. The conference will gather scholars from human, social, medical, technical and natural sciences as well as artists, who are interested in inter- and transdisciplinary approaches and linkages between the study of culture, literature, visual arts and technoscience, and between science and the arts. Culture and technoscience used to be regarded as disparate activities and fields of study that referred to separate spheres of society, and to different epistemologies, methodologies and practices. But in recent years, a growing number of scholars from many disciplines have forged transversal lines and links between the study of culture/literature/visual arts and technoscience, exploring issues such as for example * links between fact and fiction * transversal lines between science and story-telling * links between cultural imaginaries and scientific practices * semiotic-material practices * how metaphors matter and matter performs metaphorically * intersections and incommensurabilities between visual arts, literature, culture and technoscience * translations between physical and virtual spaces * cyborg identities and cyborg bodies * feminist and postcolonial perspectives in technoscience studies The conference will be a forum for exchange of ideas between senior and junior researchers committed to the exploration of such issues and to experiments with transgression of boundaries between the formerly disparate fields of culture/literature/visual arts and technoscience. In particular, the conference will give space to scholars who want to compare notes cross-nationally and cross-Atlantically. Many European scholars seem to be committed to the study of the new interdisciplinary field of culture & technoscience studies without knowing about the International Society for Literature and Science that originally was started by US-colleagues. The first European conference of the society, held in Brussels in April 2000, initiated a much needed cross-Atlantic dialogue. The idea is that the second conference in May 2002 shall take this process important steps further. Proposals for papers and workshops are invited from both senior and junior scholars from all disciplines who are interested in the links and border transgressions between the study of culture, literature, visual arts and technoscience. Abstracts for papers and workshops (2-300 words) should be sent to SLS na imv.au.dk before Oct. 1, 2001. SLS c/o: Randi Markussen, Associate Professor, Ph.D. Dept. of Information and Media Studies University of Aarhus Niels Juels Gade 84 8200 Aarhus N Denmark Phone (switchboard) +45 89 42 11 11 Phone (direct) +45 89 42 19 66 Telefax +45 89 42 19 52 Conference website from September 1: http: //imv.au.dk/SLS-Europe The City of Aarhus can be visited 'virtually' at http://www.aarhus-tourist.dk/index.htm and University of Aarhus at http://www.au.dk/en/ SLS HISTORY Literature and science has existed as a field of study in the US since the 1920s, when the Modern Language Association established a division of that name. Its practitioners were almost solely literary scholars, and its reigning paradigm was the "influence" model that focused on the one-way interaction from science to literature. By the 1980s there was a strong desire to open the field to a greater number of disciplines and approaches. Discussions among a small group of scholars, envisioned a new Society for Literature and Science (SLS) where scholars from a broad range of fields, and particularly the sciences, would feel welcome, and where the discursive arena would belong to no single discipline or group of disciplines. SLS was officially launched in 1985 and held the first of its annual meetings in 1987. The Society's deliberate refusal to delimit "literature and science" encouraged the participation of scholars from many fields whose common commitment was the investigation of the representations of rhetoric or the practice of science. Thus, SLS meetings began to attract those interested in visual and aural as well as textual representations of science. An important stage in the Society's development was the establishment of its journal, Configurations that first appeared in 1993. Although a small number of European colleagues have attended annual meetings in the US, their numerous contributions to Configurations reflect the much larger number who share interests among themselves and with their American colleagues. In order to provide a forum for these European scholars to interact, the first European SLS conference took place in Brussels in April 2000. Its success provided the momentum for the second European conference that will take place in Aarhus, Denmark, in May 2002. Here, the establishment of a European SLS branch will also be discussed. From mlg na ku.edu Tue Jun 19 13:09:44 2001 From: mlg na ku.edu (Marc L. Greenberg) Date: Tue, 19 Jun 2001 06:09:44 -0500 Subject: [SlovLit] =izšla_je_3._št._Slovenskega_jezika/Slovene_Linguistics_Studies Message-ID: <3B2EECA8.15458.8D443@localhost> I am pleased to announce the publication of the third issue of Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. If you are interested, please have a look at the contents (below) or the abstracts on the web- page http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/izvlecki01.htm Full abstracts are published in Slovene and English for each article. Subscriptions can be arranged in North America by contacting me (address below) or in Europe/Asia by contacting Dr. Marko Snoj . A small number of back issues are available. Best regards, Marc L. Greenberg Slovenski jezik-Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Vsebina - Contents 1. Janez Orešnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Naturalness: Some Slovenian (Morpho)syntactic Examples 2. Nike Kocijancic Pokorn, Rastislav Šuštaršic (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Slovensko-angleška protistavna analiza nedolocnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega dolocila 3. Ksenija Leban (Filozofska fakulteta, Ljubljana): A Survey of Internationalisms between Slovene and English 4. Lara Burazer (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Glagolska referenca (nanašanje) kot oblika ustvarjanja kohezije 5. Andreja Žele (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 6. Henry Leeming (London): Early Slovene Pioneers of Comparative Slavonic Philology 7. Han Steenwijk (Sorbisches Institut/Serbski institut Cottbus/Chosebuz): The Contribution of Oroslav Caf to Resian Lexicography Cafov prispevek k rezijanski leksikografiji 8. Jožica Škofic (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): O pticjem lovu in pticarstvu po kroparsko 9. Grant H. Lundberg (Brigham Young University): Typology of Tone Loss in Haloze, Slovenia: An Acoustic and Autosegmental Analysis 10. Aleksandr D. Duli?enko (Tartu ülikool): Slovenica of the 16--19th Centuries in the Collection of the University of Tartu Library (A Bibliographical Presentation) ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298 (write ATTN: Marc L. Greenberg, Slavic Dept.) E-mail: mlg na ku.edu ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 20:01:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Jun 2001 20:01:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Ko_bom_prišla_na_Bled Message-ID: <005d01c0f8e9$f1a402e0$5203f9c2@hladnik> 1. Štipendije 2. Ko bom prišla na Bled 3. Ad: Ena občutljiva reč =========== 1. Štipendije Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/rh.htm -- razpis štipendij v dolžini od 6 do 12 mesecev iz sklada Romana Herzoga (Alexander von Humboldt Stiftung) za kandidate iz srednje in jugovzhodne Evrope; starostna omejitev 35 let (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/rh.htm -- isto v angleščini). Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/europa.htm -- še durge nemške štipendije za interesente iz nekdanje Jugoslavije (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/sonder_stabi_01.htm -- isto v angleščini). ======== 2. Ko bom prišla na Bled Http://www.kazalo.com/ -- besedila pesmi, za zdaj ena od Avsenikov in Ko bom prišla na Bled, bom tvoja punčka spet, F. Milčinskega. Http://kotlicek.myfreehost.com/ -- literarni kotliček. Http://www.pesminagajivke.f2s.com/preseren2.pl -- randomizacija Sonetnega venca by Aci Čuk. Http://inkjetmedia.wwwa.com/templates.htm -- Wordovi vzorci za letake, brošure in podobno. ======= 3. Ad: Ena občutljiva reč Spoštovani prof. Hladnik; za vprašanja, ki so za NSK 2 res kar pregrešno razkrita, smo Vam študentje iskreno hvaležni. Da je literatura dostopna prek interneta je sploh velik fenomen, celo ne samo za našo fakulteto. Praktični spisovnik je edina od naših knjig, na kateri se prah sploh ne utegne nabirati (ko rečem edina, mislim edina, vsej ostali literaturi navkljub). Lahko, da imate slabo vest, ker ne sledite splošnim smernicam predavanj filozofske fakultete, kjer vse bolj ali manj visi v zraku (ali pa je kje v drobnem tisku), omogočate pa nam, da študiramo, kadar želimo in kakor želimo, kar je vredno pohvale in ne graje. Za neobiskanost Vaših predavanj seveda obstaja marsikatera rešitev. Lahko bi poskusili kar s kako preverjeno strategijo; za začetek Vam predlagam, da uvedete kolokvij ali dva, pisni izpit in seminar. Za dostop do ustnega izpita bi študent moral opraviti vse našteto, npr. z minimalno 80% uspešnostjo. Seminar, ki bi bil obvezen, bi Vam dal možnost nastopanja pred veliko publiko, kolokvij pa bi vplival tudi na udeležbo na predavanjih. Za povečanje redne udeležbe predlagam tudi, naj na enem roku nikakor ne opravi izpita več kot 10% prijavljenih. Na kakšnem od rokov spustite ta procent, da pokažete, kako resno mislite. Zelo grdo glejte in loputajte z vrati. Ni dvoma, kateri od sistemov, Vaš ali opisani, omogoča študentu, da razvije kritično mišljenje in pogleda na snov širše. Kljub temu, da jih ni na predavanja, študentje namreč precej časa posvetijo Vašim predmetom (sploh NSK 2 slovi po obsežnosti, skripta namreč ni preveč kvalitetna). Koliko jim bo preštudirana (ne naučena) snov koristila v bodočem poklicu, je drugo vprašanje. Ne poznam srednješolskega profesorja, ki bi učil po zapiskih s faksa; ostanejo le splošni vtisi o profesorjih in njihovih smereh. Kar se mene tiče, je to dovolj. Za bodočega učitelja je pomembneje, da dobi širši pregled nad snovjo, ki jo bo učil; prioritete si kasneje določi vsak sam, s pomočjo učbenikov, leksikonov in predpisanega programa. Sicer pa imamo fin predmet Psihologija za učitelje. Očitno nisem podala nobene konkretne rešitve, upam pa, da bo to prijazno študentsko mnenje pripomoglo k temu, da ne boste preveč posegali v sistem, ki ga imate. Že tako se o preveč predavateljih po hodnikih grdo govori. Lp Špela From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 27 10:39:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Jun 2001 10:39:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Pojdi_z_menoj_v_toplice_/_boma_lepa_boma_fit_/_jes_bom_dobo_močne_roke_/_ti_pa_malo_manjšo_rit_=28Mi2=29 Message-ID: <007801c0fee4$a5678f40$6a4602c1@ff.unilj.si> Spletične Po Kekčevih sledeh ========== Spletične Http://www.robertkreslin.com/800x600/800x600.html -- Robert Kreslin, uradna stran pop glasbenika. Http://www.zupca.net/podstresje/arhiv/arhiv.htm#ods3b -- strani pesnikov in pesnic. Http://www2.arnes.si/~pvrtac/pesem/intro1.html -- Peter Vrtačnik, njegove in vaše pesmi. Http://www.mi2band.com/nosilci/index.html-- besedila skupine Mi2. Http://www.zemljevid.com -- nov slovenski portal. =========== Po Kekčevih sledeh Aleš je poizvedel, da je Mala Pišnica, kjer je speljana izvirna Kekčeva pot, prehodna, zato gremo letos spet tja, menda že tretjič po vrsti, odkar gojimo vandotovsko popotno tradicijo. Plakat in list za podpise visita v drugem nadstropju FF. Štart je ob 7.00 izpred FF, kdor pride naravnost v Kranjsko Goro, pa ga do 9.00 čakamo pred Jasno. Priporočeni so dobra obutev in planinska oblačila, plastenka za vodo, brašno, Vandotova zbrana dela in volja doseči cilj. Ta leži 1000 m više, kar bo za 3 ure hoda, in se imenuje Sleme. S Slemena (tod je stojišče fotografov za tiste klasične kičaste razglednice "najlepše slovenske gore" Jalovca z mlakami, ki so na sliki videti kot jezerca) se bomo spustili na Vršič in jo ob cesti mahnili nazaj v Kranjsko Goro (recimo dve uri hoje). Pot ni zahtevna in na njej ni skal in klinov, le na vstopu v grapo, kjer je zima odnesla dva metra poti, bomo poskrbeli za profesionalno varstvo. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jul 2 00:11:59 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 02 Jul 2001 00:11:59 +0200 Subject: [SlovLit] _nov URL | Jaka Zeleznikar Message-ID: <3B3FA02F.F8291B6F@mail.ljudmila.org> NOV URL verygoodnetart.org - bo nehal delovati: 2001-07-03 11:21:53 Moja NOVA domena je jaka.org, http://www.jaka.org Na http://www.jaka.org so moja dela spletne umetnosti, od leta 1997 do danes. Ce imate na svoji strani povezavo na mojo stran, vas prosim, da popravite URL naslov. Hvala. klik, Jaka Zeleznikar http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 2 17:34:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 2 Jul 2001 17:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Zebe_me_je_rekla_=28L._Jurjevič=29 Message-ID: <005c01c1030c$7dd0a080$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.angelfire.com/art/jurjevic/ -- psevdonimni avtor Luka Jurjevič, pesmi in zgodbe. Http://www.mss.edus.si/solstvo/mednarodno/tj_asistenti.asp -- razpis za tujerodne asistente pri pouku tujih jezikov. Http://albums.photopoint.com/j/AlbumList?u=1533972 -- Jaka Ortar je že razvil slike s sobotne Kekčeve ture na Sleme; za ogled klikni zaporedno številko 16. Sleme 30. junija 2001 (29 photos) Open in album viewer -- zgražanja nad nekaterimi manj spodobnimi motivi ne bomo tolerirali. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 18:27:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Jul 2001 18:27:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Nas_pa_bodo_preživeli_drugi_Slovenci Message-ID: <004e01c103dd$13f58dc0$2703f9c2@hladnik> Troje naslovov Saj ni res pa je =============== Http://www.katice.com/ -- besedila vokalne skupine. Http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum3/pogum3.htm -- Lev Detela, Starosvetni spevi. Http://www.justbooks.de -- nemški knjižni antikvariat. Http://www.slatkine.com -- založba, ki je izdala npr. tudi zbornik Commencements du roman. ================ Utrinki iz poletnega berila ali Saj ni res pa je Slovenstvo je povsod, kjer se ustvarja po naši meri, to je "za naše manjše, vendar ne premajhne razsežnosti, včasih z zamudo, pogosto poenostavljeno". Po slovenski meri so bili Trubar, Linhart, Prešeren, Slomšek, Cankar, Pirjevec, Bleiweis, Krek, presegali pa so jo s svojo radikalnostjo in s tem vodili k zanikanju slovenstva Klement Jug, Anton Mahnič, Edvard Kardelj in Edvard Kocbek. (Janko Kos v Delu, 27. junija 2001) Pomenska razširitev besede "deskanje" za surfanje po internetu je sprejemljiva, pomenska razširitev besede "rahlo" za zveze kot "bila je rahlo prehitra" pa je manj primerna, ker je "rahlo veliko bolj rahla beseda, zato jo kaže uporabljati -- z več rahločutnosti". (Julijana Bavčar v isti števliki Dela). "Vsi zaposleni na univerzi vemo (lahko pa se seveda sprenevedamo, da ni tako), da je prenapihnjenost študijskih programov in tudi uvajanje novih, ki so dejansko le podvajanje starih v novi preobleki z večinoma istimi učitelji, le sredstvo za doseganje polne pedagoške obremenitve na podlagi veljavnih normativov, ki posamezniku zagotavljajo plačo, včasih tudi sad ambicij in uveljavljanaj primata na določenem znanstvenem področju. Žal je podobno tudi s številnimi in zelo obsežnimi podiplomskimi programi." (Tom Turk, Delo, 26. junija 2001). Ali ste vedeli, da imamo na slavistiki (vsaj na papirju) kar 27 podiplomskih študijskih smeri? (op. m. h.) lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 08:01:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 08:01:58 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest Message-ID: <001101c1044e$d83e3440$6a4602c1@ff.unilj.si> From: "Marko Terseglav" To: Subject: en rahel protest Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 Pregledujem program Seminarja slov. jezika, literature in kulture, ki se je vceraj pricel na FF v Ljubljani. Ostajam malce presenecen, ker polje folkloristike, etnologije in kulturne antropologije "pokriva" referat ljubiteljice in custvene gospe Dusice Kunaver. In si postavljam vprasanja: Je bil spregled strokovnih institucij iz tega podrocja in njihovih raziskovalcev nameren in zakaj? Ali pa morda vodstvo Seminarja vse te vede se vedno pojmuje kot ljubiteljske in zato povabi tudi ljubiteljskega predavatelja? Morda pa vodstvo Seminarja pojmuje udelezence kot malce prismuknjene eksote, za katere je dovolj malo custvene jamrarije custvene gospe- in je folklora s tem pod streho? Ali pa je morda se vedno v veljavi superiorno videnje folkloristike in etnologije ter folklore kot nekaj, kar nam ni vec potrebno, odkar smo dobili velikega Preserna in t.i. visoko kulturo? Na vsa ta vprasanja sam odgovarjam z ne, zato pa sprasujem, zakaj potem je tako kot je. Mi kdo od "slovlitovcev" lahko pri tem pomaga? Sam si namrec ne znam odgovoriti, kakor tudi ne na vprasanje, zakaj ima med vsemi nacionalnimi slavisticnimi komiteji le slovenski najbolj macehovski odnos do folklore in folkloristike (en primer glej zgoraj). Ob seminarju me tolazi le to, da je vsaj ena jutranjih neobveznih tem dana folkloristiki in prepuscena strokovnjakinji. Ampak ne gre za uzaljenost, ker s to si nimam(o) kaj pomagati, gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji pa ceprav globoko v srcu nosijo z zlatom obrobljen lipov list, mogoce pa se majoliko ali pa "narodno noso." Marko Terseglav, izredni profesor za folkloristiko na Odelku EIKA FF v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 13:00:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 13:00:03 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest References: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772144CBC@ffs1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <001301c10478$7c670f00$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Orel Irena To: 'Miran Hladnik' Sent: 04. julij 2001 11:26 [...] Glede etnologije pa je zgodba taka: udeleženci so si želeli predstavitev slovenskih ljudskih šeg in običajev in ne konkretno ljudskih pesmi: povabili smo prof. dr. Bogataja, pa nam je v začetku aprila povedal, da ne bo mogel, ko je izvedel za poletni urnik obveznosti, nato se je odločala nekaj časa dr. Helena Ložar Podlogar iz ZRC SAZU, na katero sem se obrnila, a zaradi časovne stiske ni mogla sprejeti, tako da smo se sredi aprila spomnili prof. Dušice Kunaver, ki je bila pripravljena v kratkem času napisati prispevek. Če je dr. Terseglav želel sodelovati, mu ne bi bilo treba nič drugega kot sporočiti; vse, ki so bili sami pripravljeni sodelovati, smo vključili v program. [...] Lep pozdrav Irena > From: "Marko Terseglav" > To: > Subject: en rahel protest > Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 [...] > gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in > strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 5 08:38:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 5 Jul 2001 08:38:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Veje_vrbe_k_tlom_/_grčavo_deblo_vije_/_prijazna_senca_=28Z._Levstek=29 Message-ID: <005401c1051d$19febd40$6a4602c1@ff.unilj.si> 1. SSJLK 2, HTTP 3. Iz Rusije ========= 1. SSJLK Na letošnjem seminarju SJLK, ki poteka teh 14 dni na FF v Ljubljani, so naslednja literarna predavanja: Lojzka Bratuž, Literarna podoba Gorice, mesta ob zahodni slovenski meji (včeraj), Miran Hladnik, Ne, na parnas pa že ne! (danes ob 12.30), Alojzija Zupan Sosič, Drugačne skrivnosti (podeželje in mesto v sodobnem slovenskem romanu, jutri ob 13.20), Janja Žitnik, Slovenski izseljenski pisci in literarno povratništvo in Andrej Blatnik, Kdo mori slovenske žanrske pisce, videoprojekcija (oboje v sredo, 11. julija), Matjaž Birk, Središčnost obrobnega (o odnosu med nemško in slovensko kulturo v časopisu Illyrisches Blatt, četrtek, 12. julija). ========= 2. HTTP Http://poezija.s5.com/zlatka.HTM -- Zlatka Levstek, Poezija. Http://www.revijasrp.si -- literatura v novi številki revije Srp. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- Blodnjak, e-revija za znanstveno fantastiko. ========== 3. Iz Rusije To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: "MARTIN KRPAN", "SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" 13. julija gre v tisk tu v Rusiji ruska izdaja znamenite slovenske povesti Frana Levstika MARTIN KRPAN. Se pred nekaj casa nam je MLADINSKA KNJIGA velikodusno odstopila pravice za ruski natis, prav tako pa je poskrbela za dovoljenje za uporabo cudovitih slik zlahtnega slovenskega slikarja Toneta Kralja, tako da bo 'ruski' Martin Krpan izsel zelo podobno, kot je izsel v zalozbi Mladinska knjiga leta 1991. Naklada bo 2.000, papir premazni, format pa 205x260. Knjiga Martin Krpan bo nasa sedma knjiga v dobrem letu, vse tako ali drugace promovirajo Slovenijo v Rusiji. [...] Izid knjige SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" se je malce zavlekel. V 'naskoku' nam jo ni uspelo zmaketirati. Vendar, knjiga ni hot dog, cez nekaj casa nobeden no bo vedel kdaj je knjiga izsla, kaksna pa je bila pa se dolgo. Kakor pri Krpanu, so stvarni stroski precej presegli predvidene. Skupni stroski nase dejavnosti (pred devi je izsel nas (ilustrirani) Slovensko-ruski almanah, izvedli smo predstavitvi Almanaha v Moskvi in Peterburgu (skupaj preko 200) so veliki, sevedoma se bo scasoma vlozek delno povrnil, vendar to bo trajalo in priliv bo po kapljicah. Tu bi rad omenil farmacevticno podjetje LEK, ki nam gre zelo na roko, med ostalim je odkupilo del naklade Almanaha in Slovenije skozi stoletja (Naklada bo 2.000,, papir premazni, format 205x260). [...] Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 (095) 202-27-24, fax.: 7 (095) 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Jul 7 10:48:09 2001 From: mira.gregl na guest.arnes.si (mira.gregl na guest.arnes.si) Date: Sat, 7 Jul 2001 10:48:09 +0200 Subject: [SlovLit] =Ruščina Message-ID: <3B46E8E9.31756.B57E78@localhost> Pozdravljeni! Mi lahko morda kdo pove, kje bi se lahko dobil učni načrt za fakultativno poučevanje ruščine v osnovni šoli. Na Ministrstvu sem našla le načrte za gimnazije. Zanima me tudi, kateri učbenik bi bil za fakultativni pouk v osnovni šoli najprimernejši. Mira Gregl-Hrstič ---------------------------------------------------------- Mira Gregl-Hrstic OS Hinka Smrekarja Gorazdova 16 1000 Ljubljana tel.:(00386)01 5057882 e-mail:mira.gregl na guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~osljhism1/Index.htm ------------------------------------------------------------------------ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 17 10:04:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jul 2001 10:04:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Šla_bom_skozi_vse_pajčevine_ Message-ID: <001101c10e98$b155e9a0$3103f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri22.html -- posnetki z letošnjih Kekčevih poti po Mali Pišnici in Slemenu. Http://www.estoritve.net/ -- Manda Carli-Goga, Med brezami in večnostjo. Http://www.palegra.si/volk/verzi.htm -- Petra, ljubezenski verzi. Http://med.over.net/molji/ -- Knjižni molj, strani za ljubitelje knjige. Http://www.andrejpogorelec.com/index-si.htm -- ljubezenski, kriminanovohunski in znanstvenofantastični roman Primer Kozmos ter zgodbe Andreja Pogorelca na cedejki. Http://www.geocities.com/turksl/verzi.htm -- verzi Roka Turniškega. Http://www.idealbend.com/idealbesedila.html -- besedila skupine Ideal iz Krškega. Za vzorec samo en verz: Ti si levinja mojega srca. Http://www.o-s-t.net/mp3.htm -- besedila skupine O. S. T. Zgled verza: Me razjeda, sem tako nadomestljiv. Http://avsenik.gajba.net/ -- Avsenikova muzika; besedila samo v zvočni obliki. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:05:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:05:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Študij_slovenščine_na_dunajski_univerzi Message-ID: <003b01c11029$97b96de0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 18. julij 2001 14:12 Za: Slovlit Zapis o pogovoru o študiju slovenščine na dunajski univerzi (Ministrstvo za šolstvo, 12.7.2001, ob 15.00) Po poblastilu dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti sem se kot zastopnik Fakultete udeležil uradnega pogovora o univerzitetnem študiju in statusu slovenskega jezika in književnosti v Republiki Avstriji, predvsem na osrednji avstrijski Univerzi na Dunaju. Sestanek je sklical prof. dr. Stanislav Pejovnik, državni sekretar MŠZŠ, ob obisku vodje sektorja za visoko šolstvo na Zveznem Ministrstvu, prof. dr. Sigurda Hoelingerja, v Ljubljani. (G. Sigurda Hoelligerja v stikih med slavisti z našega Oddelka in Inštitutom za slavistiko pri dunajski univerzi oz. med Filozofsko fakulteto in njeno dunajsko partnerico Geisteswissenschaftliche Fakultat doslej nisem srečal). Sestanka se je (ob predstavnikih MŠZŠ) udeležila tudi članica našega Oddelka, ga. dr. Simona Kranjc, predsednica Komisije za slovenščino na tujih univerzah. V pogovoru o odprtih vprašanjih medsebojnega multilateralnega in bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki da je zgledno, se je gost posebej dotaknil sodelovanja med univerzama v Ljubljani in na Dunaju. Ker na Dunaju nimajo že nekaj deset let samostojnega rednega profesorskega učiteljskega mesta za slovenski jezik in književnost je ponovno uradno ponudil podaljšanje izrednega financiranja gostujočega profesorja slovenske književnosti na dunajski univerzi za dobo enega leta s strani avstrijskega zunanjega ministrstva. Ob tem je napovedal, da bo po preteku tega leta študij slovenske književnosti oz. slovenščine na Dunaju ugasnil: prestavljen da bo v Celovec in Gradec (kot verjetno tudi druge južne slavistike). Tako je gost naglas povedal to, kar so politiki v tej sosednji državi potihoma že dolgo načrtno pripravljali, to je nadaljnje zmanjšanje možnosti za študij slovenščine na dodiplomski ravni in onemogočanje njene kakršnekoli uveljavitve na akademski ravni /doktorati, projekti, izmenjave/, izrivanje slovenščine iz avstrijske prestolnice in s temi ukrepi enostransko revizijo recipročnih slovensko-avstrijskih meddržavnih in meduniverzitetnih dunajsko-ljubljanskih ter medfakultetnih oz. medslavističnih stikov. Proti temu sem v imenu Fakultete in Oddelka ostro protestiral; spomnil sem gosta na zgodovino slavistike na Dunaju, na potek dosedanjih pogovorov o tem vprašanju, ter poudaril, da smo pričakovali, da bo iz začasnega mesta gostujočega profesorja slovenske književnosti Inštitut za slavistiko na Dunaju izpeljal/ustanovil oz. obnovil redno profesorsko mesto za slovenski jezik in književnost, ki bi ustrezalo uveljavljenim recipročnim ukrepom na slovenski strani. Gost se je skliceval na avtonomijo (dunajske) univerze in njene lastne prioritete, v katere njegova država ne more posegati, jaz pa sem poudarjal -- ob določilih meddržavnih sporazumov -- tudi določila avstrijske ustave, ki določajo pravice avstrijskih Slovencev do šolanja v materinščini na vseh ravneh. Tu se je gost zelo razvnel in odločno (glasno) zavrnil kakršnokoli obveznost Univerze na Dunaju do Slovencev po avstrijski ustavi; pojasnjeval je tudi neke druge nepomembne podrobnosti, vendar je bilo vsem prisotnim že jasno, da so stvari na avstrijski strani odločene. Očitno je politično mešetarjenje med slovenskimi in avstrijskimi strankarskimi politiki dobro pripravilo teren, in po avstrijski oceni je napočil trenutek za dokončno ukinitev navideznega profesorskega mesta za slovenščino na Dunaju, ki jo bo gospod Hoellinger po Haiderjevem naročilu tudi izvedel. Nam slavistom na slovenski strani ostane le, da uradno protestiramo, tako na ravni Oddelka za slovanske jezike in književnosti, dekana Filozofske fakultete kot tudi rektorja, in da pripravimo recipročne ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani. V Ljubljani, 17.7.01 Poslano: Dekanu Filozofske fakultete, dr. Ludviku Horvatu Rektorju Univerze v Ljubljani dr. Jožetu Mencingerju Ministrstvu za zunanje zadeve, podsekretarki Tanji Orel Šturm Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, državnemu sekretarju dr. Stanislavu Pejovniku From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:09:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:09:04 +0200 Subject: [SlovLit] 37. SSJLK Message-ID: <005301c1102a$21fa30c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 17. julij 2001 18:58 Za: Slovlit Zadeva: Zapis o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture Dragi Miran, nekaj besed o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki je letos potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom Osredje in obrobje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi od 2. 7. do 14. 7. 01. Vodila ga je izr. prof. dr. Irena Orel, ob sodelovanju članov Oddelka za slovanske jezike in književnsoti, Centra za slovenščino in več kot 25 predavateljev iz cele Slovenije ter 14 lektorjev in številnih drugih sodelavcev. Te največje vsakoletne mednarodne prireditve Oddelka, Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani se je tokrat udeležilo 124 slušateljev iz 31 držav: v dopoldanskih urah so v prostorih Filozofske fakultete poslušali svoje učitelje razvrščeni po skupinah, opoldan pa skupno poslušali predavatelje o slovenskem knjižnem jeziku /Ada Vidović Muha/, o slovenski neodvisnosti /Božo Repe/, o literarni podobi Gorice ob zahodni slovenski meji /Lojzka Bratuž/, o slovenskem parnasu /Miran Hladnik/, o materialni dediščini alpskih Slovanov /Paola Korošec/, o geografski podobi Slovenije /Jurij Kunaver/, o podeželju in mestu v slovenskem romanu /Alojzija Zupan Sosič/, o slovenski Istri /Vesna Gomezel Mikolič/, o slovenskih ljujdskih šegah /Dušica Kunaver/, o slovenskih izseljenskih piscih /Janja Žitnik/, o odnosu med slovensko in nemško kulturo v prvi polovici XIX. stoletja /Matjaž Birk/, o volji kot prvobitni sili /Cvetka Toth/, o sintezi slovenskega govora /Jerneja Gros/, o slovenski likovni umetnosti /Milček Komelj/ in o zgodovini slovenskega jezika /Irena Orel/. Organizirani sta bili odmevni okrogli mizi o slovenščini v Evropi /Marko Stabej/ in o obrobju v jezikoslovju /Vera Smole/ ter posebni tečaji: o parodiji /Marko Juvan/, o rabi slovenskih glagolskih oblik /Tjaša MIklič/, o slovstveni folklori /Marija Stanonik/, o slovenščini med slovanskimi jeziki /Vanda Babič/, o računalniških orodjih za jezikoslovce /Špela Vintar/ in o slovenskih homonimih /Katjuša Zakrajšek/. Seminar so spremljali literarnozgodovinski, umetnostnozgodovinski in kulturnozgodovinski sprehodi po Ljubljani, obiska Narodne in univerzitetne ter Semeniške knjižnice, številne delavnice: petje /Dušica Kunaver/, računalništvo /Vojko Gorjanc/, elektronski slovarji /Marko Stabej/, predstavitev videov o koroških običajih - peka kruha /Herta Lausegger Maurer/, literarnoglasbeni večer Ogenj v ustih /Dane Zajc in Janez Škof/, ogled slovenskega filma, pogovori o študentski problematiki, koncert Mie Žnidarič, celodnevna ekskurzija /Koper, Portorož, Sečoveljske soline, Krkavče/ in večerni sprejem v Cekinovem gradu. Izbrani predavatelji, zavzeti in kompetetni lektorji, razgibane okogle mize, kakovosten in ličen Zbornik predavanj, izbrano okolje in izvrstna organizacija so po besedah slušateljev in udeležencev 37. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Sloveniji vzpostavili izjemne standarde, ki zaslužijo visoko priznanje. Pridružujem se tem besedam priznanja in besedam predsednice 37. Seminarja dr. Irene Orel, izrečenim na zaključni slovesnosti Seminarja slovenskega jezika literature in kulture dne 14.julija, ter se njej in vsem sodelujočim, Fakulteti, Univerzi, Mestu in sofinancerjem iskreno zahvaljujem. Obenem ponavljam, da besede priznanja člane Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter vse sodelujoče v zahtevnem in odgovornem delu pri Seminarju zavezujejo tudi v prihodnje. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:17:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] = =28S=29poročilo_o_maturi Message-ID: <006601c1102b$47586ca0$6a4602c1@ff.unilj.si> From: Boza Krakar To: Slovlit Sent: 18. julij 2001 19:24 Subject: (S)poročilo o maturi Zadnji nastopi zaskrbljenih varuhov lepe slovenske besede me žal niso prepričali o sublimnem poslanstvu zapletenega literarnoestetskega fenomena oz. Literature z veliko začetnico, niti ne o načinih njenega branja, in še manj poučevanja -- pri katerem, kot najbrž vsaj dr. Ihan dobro ve, se poleg občutka za čisti prvobitni užitek vzgaja tudi zmožnost njegovega poimenovanja in argumentiranja (za ekološko kulturo nemara tudi ne zadostuje naivno občudovanje naravnih lepot?) Skoraj prepričali pa so me ti nastopi o nečem drugem: Esej pri slovenščini (pustimo vnemar to, da se esej piše tudi pri drugih predmetih, kdo se meni za te podrobnosti!) se v dobri (da ne rečem boljši) polovici slovenske javnosti ni "prijel". To ima po mojem bolj malo opraviti z njegovimi (varuhom manj znanimi) cilji ali z njegovo zasnovo, ki izvira iz določenega spoznavnega procesa in iz zatečenega stanja v praksi. Pomemben razlog je bržkone bolj ta, da so ob uvedbi eseja o književnosti nagnali ogorčen trušč nekateri vplivni razlagalci literature in eseja na Slovenskem, ki so se jim po svoje pridružili še nekateri drugi oblikovalci mnenja o šolskih zadevah, njihovo početje pa se je srečno ujelo z odpori bolj ali manj obveščenih, predvsem mnogih učiteljev. Takih, ki so se zbali, kako bodo, za to neusposobljeni, zdaj učili literaturo namesto o njej, takih, ki so pri svojem pedagoškem početju imeli subjektivne raziskovalne ali pisateljske ambicije bolj izrazite kakor pedagoške, ali še kaj. Ti odpori so pri mnogih od njih doslej splahneli, slab sloves eseja pri slovenščini pa je ostal stalnica slovenskega družbenega (oz. družabnega) življenja, dežurni simbol pedagoškega mračnjaštva. Tega, priznajmo s kančkom resignacije, pač zlepa ne bo mogoče izbrisati, pa naj bo poslej eseja prijaznost sama in naj v njem žarijo literarno estetski organizmi v vsej svoji zapleteni celovitosti. -- Odveč je zdaj (ponovno) pripovedovati, da je prav uvedba eseja pri slovenščini sprožila branje literature v šoli, ne le poučevanje o njej. Pa da je bilo zaradi nepoučenosti dijakov o načinih pisanja potrebno dati navodila, ki so preprečevala zgolj razčustvovano moraliziranje, stereotipno obnavljanje (ne)prebrane vsebine, ali ponavljanje slabo razumljenih vnaprej izdelanih interpretacij, ki jih tudi nekateri doktorji znanosti, deklarirano drugačnega prepričanja, še pišejo za založniške satelite maturitetnih dogajanj. Pa da ima tudi način ocenjevanja svojo logiko, rešujoč kvadraturo kroga med zbirokratiziranimi zahtevami po nezmotljivem točkovanju ter naravno pravico do ocenjevalčeve subjektivne interpretacije tovrstnega pisanja. Prav res, vse to razkladanje je odveč. Prav ima Jože Toporišič: nenaklonjenega naslovnika pač ni mogoče prepričati. Maturitetni komisiji v prid prijaznosti mature, ki se bo jeseni znašla pred posvečenimi in od tovrstnih mnenj poučenimi predstavniki davkoplačevalcev, zato predlagam gordijsko rešitev: ukinimo maturitetni esej pri slovenščini. Ukinimo zanj potrebno opazovanje literature, ki skruni čisto radost njenega dojemanja. Naj se z vsem tem mukotrpnim spoznavanjem raznovrstnega sprejemanja umetnosti ukvarjajo pri glasbeni in likovni vzgoji, če že ne uvidijo škodljivosti tega početja. Naj se bodoči izobraženci učijo (najbolje kar angleške) terminologije pri biologiji in kemiji, kjer je to vendar samoumevno, interpretirajo pa naj kuharske bukve (priporočam tudi kakšen naravoslovni učbenik, vsekakor pa je treba paziti, da med priporočeno literaturo ne zaide Kuharica Uharica S. Makarovič!). Literatura z velikim L pa naj enkrat za vselej dobi mesto, kjer ji gre - med občutljivimi in posvečenimi sladokusci rerum litterarum, ki bo v njihovo druščino z veseljem vstopalo slovensko dijaštvo. Bralna kultura bo ob tej kakovostni spremembi v šolskem sistemu zatorej zanesljivo skokovito naraščala, srednješolski učitelji bodo spričo motivacije in ustvarjalnosti svojih gojencev lahko dvignili svojo pedagoško kreativnost nad univerzitetno raven! Nič ne de, če se bo to idilično sproščeno uživanje sčasoma preselilo v cvetoča bralna društva, krožke in klube. -- V šoli, bodo slejkoprej rekli v Evropo hiteči davkoplačevalci, se je treba učiti resne reči, take, ki so za maturo! Iz šole izgnanim literarnim navdušencem bo namreč ne glede na to ostalo zadoščenje, da so rešili svoj predmet pred piflanjem in seciranjem, kakršno straši med maturitetnimi predmeti, pri katerih je treba zadevno predmetnost razčlenjevati, se učiti imen in definicij, poznati včasih njen razvoj, se do nje znati kritično opredeljevati. In, pomislite, pri nekaterih predmetih o vsem tem pisati celo esej! Ja, kaj takega! Dr. Boža Krakar Vogel Ljubljana, Rozmanova 7 From eva.tesar na aon.at Fri Jul 20 15:01:37 2001 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar) Date: Fri, 20 Jul 2001 15:01:37 +0200 Subject: [SlovLit] slovenscina_na_Dunaju Message-ID: <001301c1111c$1ca4bf80$8c00000a@qsseyngq> Spostovani! Upam, da je ob porocilu Vladimirja Osolnika vsem slavistom zavrela kri v zilah! Macehovsko ravnanje z dunajsko slovenistiko je ze zelo stara zgodba. Novica, da jo nameravajo povsem ukiniti, pa me je vceraj zelo pretresla. Vprasanje je, ce se upraviceno jezimo na g. Hoellingerja, saj sam o ostavri ocitno ni dovolj informiran. Sklicuje se na avtonomnost dunajske univerze in njene prioritete, kar je sicer lepo in prav, vendar pa sem mnenja, da gre bolj za osebne prioritete nekaterih ljudi na Institutu za slavistiko na Dunaju, kot pa za prioritete Univerze. Gre za bolgarscino in ukrajinscino, ki naj bi zrasli na sveze pokosenem travniku slovenistike. Znani so mi argumenti, zakaj je treba tako majhno smer kot je slovenscina ukiniti. Najpomembnejsi je (pre)majhno stevilo studentov. Nihce pa se ne vprasa, zakaj je temu tako. Ce se kdo zanima za studij slovenscine na Dunaju, mu studijski svetovalec toplo priporoci kaksno bolj perspektivno smer (npr. ruscino). Pescici entuzijastov, ki pri slovenscini vendarle vztrajamo, pa ostane skromen izbor predavanj in tako slabo zalozena knjiznica, da je studij brez dobrih povezav v Sloveniji skorajda neizvedljiv. Prepricana sem, da dan pogovora, ki se ga je udelezil G. Osolnik, ni bil nakljucno izbran v casu, ko so se dopusti v glavnem ze zaceli. Zakaj pri pogovoru ni bil navzoc noben clan Insituta za slavistiko na Dunaju ali pa dr. Silvija Borovnik, ki je s tem semestrom zakljucila gostujoco profesuro za slov. knjizevnost na Dunaju in dobro pozna razmere na institutu? Podpiram mnenje g. Osolnika, da je treba pripraviti ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani, vendar pa se bojim, da to ne bo dovolj. Upam, da se bo ob tej avstrijski klofuti koncno zdramila tudi slovenska politika in intervenirala na najvisji ravni. Eva Tesar Terseglav From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 28 17:35:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Aug 2001 17:35:58 +0200 Subject: [SlovLit] = za_kongres_že_voda_v_grlo_teče Message-ID: <002301c12fd7$4dc7d320$7803f9c2@hladnik> Malo smo si privoščili literarnovednega miru, kajne? Saj je bilo prevroče za resno in odgovorno delo. Ker pa je treba do 1. oktobra, torej v enem samem mesecu, zbrati prijave za tematske bloke za vseslavistični 13. kongres, ki bo čez dobro leto v Ljubljani, prekinjam slovlitovski dopustniški molk z budilniškim pozivom: prijavite omizne teme! Formular za prijavo se nahaja na kongresnih spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/msk/). Predlagatelj mora sam zbrati od 3 do 5 referentov iz treh različnih dežel in potrditi naslov teme pri nacionalnem komiteju. Druga možnost je tradicionalna prijava samostojnega referata za eno od razpisanih sekcij, vendar mora tudi ta prispeti do organizatorja (alenka.sivic na guest.arnes.si) do 1. oktobra. Bomo nastopali vsak s svojim pokažikajznaš ali bi se morda raje odločili za organizacijo sklenjenih omizij? Pozdravljeni v septembru Miran From kramberger na uni-mb.si Thu Aug 30 20:44:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 30 Aug 2001 20:44:41 +0200 Subject: [SlovLit] prebliski Message-ID: Spostovani, c*ez dva dni se bo zac*elo novo s*olsko leto, c*ez dober mesec se bo zac*elo novo s*tudijsko leto in prej kot v treh mesecih bomo lahko uporabljali slovarski del novega pravopisa -- vse skupaj je konstelacija, ko je vredno zapisati utrinjajoc*e se misli. 1. Kupci Doslej sem prejel z*e s*tiri vabila za narocilo novega pravopisa. Tri so bila enaka po vsebini in obliki, le naslov ni bil enak: enkrat je bila uporabljena adrema Slovenskega etnolos*kega drustva, drugic* Slavistic*nega drus*tva Slovenije in tretjic* Univerze v Mariboru. Zanimivo jih je bilo prepoznati po napakah. Najbolj zgovorno pa je c*etrto povabilo. Manjka mu naroc*ilnica zalozbe ZRC, zato pa je priloz*eno pismo Metke Zver, ki ga je podpisala v imenu firme "Mladinska knjiga Trgovina". Bojim se sicer, da si sama ne bo mogla pomagati z novim pravopisom, kvec*jemu bi ji lepote in pravila pisanja v slovens*c*ini lahko razkril dober lektor. A mojo pozornost je pritegnil njen ogovor: "Vsem, ki pise*jo!" Res je, pravopis bodo kupili vsi, ki z*e pis*ejo in objavljajo -- malce bodo vzdihnili ob njegovi ceni in poravnali znesek. Vendar je pravopis priroc*nik, ki ga potrebuje vec* ljudi kot splos*ni razlagalni slovar, torej SSKJ -- in prodati bi ga morali s*e v vecji meri tistim, ki s*ele bodo pisali oziroma komaj zac*enjajo resno pisati -- predvsem gimnazijcem in dijakom / dijakinjam administrativnih, trgovskih in srednjih ekonomskih s*ol, vsem, ki so vpisani/-e v vsemogoce tec*aje za poslovne sekretarje / tajnice ali za naziv MBA in ob tem s*e s*tudentom vseh vrst fakultet, a zlasti medicine, farmacije, strojnis*tva, rac*unalnis*tva (denimo, da je nakup samoumeven za vse, vpisane na druz*boslovne in humanistic*ne s*ole). Priroc*nik, ki ga potrebujejo tako raznoliki ljudje in v toliks*nem s*tevilu, pac* ne sme stati toliko, kot stane knjiga brez slik in z eno-, kvecjemu dvobarvnim tiskom. 2. Skrb V prospektu je zapisano, da gre za moderni normativni priroc*nik in da so njegovi sestavljalci postavili smernice za rabo prevzetih besed in za njihovo naravno prilagoditev slovenskim jezikovnim zakonom na treh ravneh. Ti procesi niso nikdar samo lingvistic*no doloc*ljivi, s*e manj so predvidljivi; najbolj pa se spreminja norma za "naravnost" pri prilagajanju. Ko berem v knjigi Petra von Polenza, Deutsche Sprachgeschichte (Berlin / New York 1994), kako so v nems*c*ino prevzemali besede iz italijans*c*ine, s*pans*c*ine, francos*c*ine in angles*c*ine v casu od renesanse do konca 18. stoletja, (poglavja 5.3 do 5.5), opazim, da so bili jezikoslovci in c*lani jezikovnih drus*tev pomembni, a ne odloc*ilni -- in pogosto pa so zagovarjali prijeme in pravila, ki se niso prijela / uveljavila. Izkazalo se je, da prepoznanih pravil ni mogoce prenesti na vse prevzete besede, ki so jezikovno sicer sorodne. Upam, da ta pravopis ne bo postal Toporis*c*ev pravopis, ker bodo prevec* dosledno in udarno uveljavljeni njegovi pogledi na prevzemanje besed iz drugih jezikov -- SP 1962 je bil po tej plati nevtralno, kolektivno delo, za katerim je stala ustanova, ne posameznik. 3. Z*elje a. Upam, da bo verzija na CD-ROMu delovala na najmanj treh operacijskih sistemih (Linux, Mac in eni od verzij Win) -- in se ne bo ponovila neumnost s SSKJ, ki deluje samo na enem operacijskem sistemu (vse tri verzije so lahko mirno na *istem* CD-ROMu, kar olajs*a prodajo). b. Upam, da bodo na vidnem mestu, na zacetku ali koncu, dokumentirane vse drobne spremembe pravil od izdaje do izdaje od leta 1990 naprej. c. Upam, da bo (stvarno) kazalo kot dopolnilo k pravilom bolj uporabno od verzij v dosedanjih izdajah prvega dela, ko nikdar ni bilo mogoc*e najti iskane zadeve. Denimo, ali se pis*e znak za (temperaturno) stopinjo levostic*no ali ne. V SSKJ najdemo na dveh mestih dve postavitvi: domnevam, da je pravilna tista z zac*etka slovarja, ki je bil prvotno postavljen s*e v c*asih pravega svinc*enega stavka, in ne tista s konca. d. Srcno upam, da bo znova vzpostavljena pravilna oblika pisanja dveh priimkov oziroma priimka in vzdevka: sticno z vezajem, kakor to velja v vseh resnih tipografskih tradicijah. Za konec pa upanje, da se bomo vsi zlahka in z veseljem drzali tega, kar nam bo nemo zapovedal novi slovarski del pravopisa. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From info na see-educoop.net Fri Sep 14 14:58:51 2001 From: info na see-educoop.net (SEE-ECN/SouthEastEuropeanEducationalCooperationNetwork) Date: Fri, 14 Sep 2001 14:58:51 +0200 Subject: [SlovLit] Calendar of Educational Events (SEE-ECN Newsletter) Message-ID: SEE ECN Newsletter The South East European Educational Cooperation Network (SEE ECN) is an international information platform for educational projects in and with South East Europe. --------------------------------- CALENDAR OF EDUCATIONAL EVENTS --------------------------------- For further links and information, please visit the EVENTS Section of http://www.see-educoop.net * 2001 September 01st - October 31st (Kosovska Mitrovica) Hope For The Future - Multiethnic Peace Art Project On The Bridge Of Mitrovice/A * 2001 September 13th - 16th (Strasbourg, France) NGO Training on the Council of Europe's Framework Convention for the Protection of National Minorities * 2001 September 14th - 16th (Budapest, Hungary) New paths in Social and Health provision in Central and Eastern Europe * 2001 September 16th - 18th (Cluj-Napoca, Romania) South-Eastern Europe and EU Enlargement * 2001 September 20th - 22nd (Gjirokastër, Albania) Womens work an inter-Balkan workshop * 2001 September 20th - 23rd (Bled, Slovenia) The 10th conference of the ENIRDEM on Leading schools for learning * 2001 September 20th - 23rd (Timisoara , Romania) second edition of the Regional NGO Fair * 2001 September 20th - 28th (Graz, Austria) Summer University: "Europe South-East: Cultural and religious diversity: Major burden or unique asset?" * 2001 September 21st - 23rd (location to be announced) Interdisciplinary Seminar "Traditions of Liberty in the Balkans" * 2001 September 25th - October 1st (Sijarinjska Banja, Serbia) Multiethnic Youth Parliament * 2001 October 1st - 5th (Dubrovnik, Croatia) ETC-IUC Seminar in Dubrovnik"Implementation of Human Rights in South East Europe" * 2001 October 1st - 7th (Moldova) ISHA-seminar "The Youth Involvment In The European Heritage Protection" * 2001 October 1st - 11th (Dubrovnik, Croatia) Summer School "Human Rights School For Future Decision Makers" * 2001 October 4th - 6th (Ljubljana, Slovenia) Seminar: Xenophobia and Post Socialism * 2001 October 4th - 6th (Maribor, Slovenia) International Conference: "Science for Peace and Development" * 2001 October 05th - 10th (Bulgaria) Balkan Parliament Meeting in Bulgaria * 2001 October 08th - 12th (Tutzing, Germany) "Remembering wars - coming to term with wars" Cultural forms of dealing with the experience of war in southeast-european societies * 2001 October 13th - 14th (Skopje, Macedonia) State Policies Toward The Roma In Macedonia * 2001 October 18th - 20th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) Communications: Keys to Development * 2001 October 25th - 29th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) International Student Conference Against the Landmines * 2001 October 26th - 27th (Konstanz, Germany and Romanshorm, Switzerland) Conference - Promoting Nonviolence and Protecting Human Rights: The Role of Civilian Third Party Initiatives in Conflict Areas * 2001 November 03rd - 06th (the University of Wales Gregynog) A conference on archaeology and heritage in the Balkans and Anatolia * 2001 November 03rd - 08th (Sofia, Bulgaria) International youth seminar "Youth identity in modernity" Application is due to September 20th. * 2001 November 04th - 07th (Belgrade, Federal Republic of Yugoslavia) Twelfth Annual Conference: Transforming Higher Education and Civil Society * 2001 November 15th - 16th (Sofia, Bulgaria) Eleventh International Scientific Conference "Tempt 2001 Transport Of The 21St Century" * 2001 November 20th - November 27th (Novi Sad, FR Yugoslavia) Promotion of Tolerant Inter-Ethnic Relations between Youth of different ethnic origins from Bosnia & Herzegovina, Croatia and FR Yugoslavia based on respect of human and minority rights * 2001 November 21st - December 02nd (Budapest, Hungary) Participation and Citizenship - Training Course on Empowerment of Minority Youth in Europe : Evaluation-Seminar * 2002 January 20th - 27th (Andalo, Trento - Italy) South-Eastern Europe: Internal Dynamics And External Intervention * 2002 February 01st - 03rd (Budapest, Hungary) Conference of Labour History and Anthropology * 2002 February 08th - 09th 4th Annual Kokkalis Graduate Student Workshop on Southeastern and East-Central Europe Deadline for submission is November 2, 2001 * 2002 May 20th - 25th (Dubrovnik, Croatia) Gender And Nation, Tradition And Transition * 2002 May 23rd - 25th (Berlin, Germany) The Presence of the Past Transformation and Dealing with the Past in Eastern and Central Europe * 2002 June 04th - 09th (Forleť, Italy) Special Convention: Nationalism Identities and Regional Cooperation: Compatibilities and Incompatibilities * 2002 June 29th - July 02nd (Tampere, Finland) "Crossroads In Cultural Studies" Fourth International Conference * 2002 June - September HESP Summer Schools Program Program must be submitted to HESP by 28 September 2001 * 2002 July 22nd - July 27th (Aberystwyth, Wales) International Society for the Study of European Ideas (VIII. International Conference) Deadline: December 1 2001 * 2003 August 15nd - 21st (Ljubljana, Slovenia) The 13th International Congress of Slavicists The deadline for submitting proposals for papers is October 1, 2001 -- -------------------------------------------------- South East European Educational Co-operation Network http://www.see-educoop.net A co-operation between the University of Ljubljana CEPS and KulturKontakt Austria under the Umbrella of the Task Force Education and Youth, Stability Pact, Working Table I. Supported by the Austrian Federal Ministry of Education, Science and Culture and the Open Society Institute. Contact: mailto:info na see-educoop.net for Newsletter, Homepage-Updates in News, Projects, Links and Information according the Enhanced Graz Process mailto:ljubljana na see-educoop.net for updating Events, Experts, Members, Donors and Educational Documents for SEE in the multilingual sections "Library" and "Education in..." From jaka na jaka.org Sun Sep 16 12:04:47 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 16 Sep 2001 12:04:47 +0200 Subject: [SlovLit] [_Obvescevalec_] - propaganda Message-ID: <3BA4793F.8D497BFD@jaka.org> Vablje-[n/a] da se >>pridruziš ++ listi [_Obvescevalec_] ^^^^^^^^^^^^^^^^ na jaka.org (spletna umetnost) 1. kaj je to? ^^^^^^^^^^^^^ [_Obvescevalec_] je lista, ki vas max. 2x / mesec obvesti kaj je novega na jaka.org ++ ascii ++ ... ++ klik: http://www.jaka.org/podstrani/lista-slo-info.html 2. kje se ++ prijavim? ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ na: http://www.jaka.org/slo.html v temu namenjeno in jasno razvidno polje vpišeš svoj e-mail naslov ++ klik == dobrodoš-[el/la] 3. iz vsebine zadnjega [_Obvescevalec_]-a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ SSKJ:: drkati -am nedov. (r) zastar. veckrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po celu drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat jaka -a in -e stil. -ta m (a) ekspr. neiznajdljiv, neroden clovek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti ekspr. hoceš me na ta nacin preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje ++ [...]_[go.click::]: http://www.jaka.org/prog/lista/arhiv-slo/2001-08-15---16-52-03----sskj-ascii.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 18:49:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 18:49:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Bože_z_ljubeznijo_iz_Irske Message-ID: <004001c14518$fda0f3c0$2a03f9c2@hladnik> From: Krakar Vogel Boža To: Sent: Monday, September 24, 2001 5:46 PM Konferenca IRA na Irskem Ob vstopanju na irsko ozemlje sem obmejnemu policistu na vprašanje, kam sem namenjena, spontano odgovorila, da se bom udeležila mednarodne konference IRA. Ko sem se zavedela možnosti interpretacije, ki jo lahko spodbudi moja izjava, me je možak sicer s kislim nasmeškom, a džentlmensko, že spustil dalje. Njegovo lakonično ravnanje je skoraj najbolj zagotovo spodbudil moj neteroristični videz zmedene profesorice, saj je težko verjeti, da tak uradnik pozna vsebino in namen omenjene organizacije (International Reading Association), ki je prav nasproten tistemu od njene bolj razvpite kratične enakozvočnice. Po tem srečno prestanem anekdotičnem pripetljaju ni bilo več nobenih ovir za resno in zbrano udeležbo na 12. evropski konferenci o branju, ki jo je tokrat organizirala Irska bralna zveza, in je potekala v univerzitetnem kampusu Dublin City University med 1. in 4. julijem 2001. Izkušnje z nekajkratno udeležbo na podobnih srečanjih potrjujejo moj tokratni vtis, da je taka konferenca ogromen stroj, ki melje in pretaka misli in besede več stotin udeležencev -- če sem si prav zapomnila, jih je bilo tokrat prek 450 (lani na svetovnem kongresu v Aucklandu pa celo več kot 600). Kaka tretjina je vsakokrat domačinov, drugi prihajajo s celega sveta. Tudi letos so bili, celo iz Avstralije in Koreje. Ker je potovanje kam v Evropo cenejše kakor v čezmorske dežele, je na evropskih konferencah po navadi tudi več udeležencev iz Vzhodne Evrope, od Romunije, Madžarske do Litve in Estonije. Iz Slovenije (ki jo iz leta v leto vsaj po imenu pozna čedalje več udeležencev) smo bile štiri, poleg mene še mag. Tilka Jamnik, mag. Tanja Jelenko in dr. Silva Novljan. Kakor po navadi pa je tudi letos najštevilčnejše zastopstvo prišlo iz ZDA, pa naj gre za predavatelje (teh je bilo med pribl. 160 okrog 70) ali za poslušalce (konference se, kot sem izvedela, številni učitelji udeležujejo tako, da sami prispevajo del denarja in tudi svoj dopust). Močno ameriško zastopstvo daje tem srečanjem svojevrsten ameriški pečat, pa naj gre za vsebino, organizacijo ali pa zaznavne posebnosti v vzdušju prireditev. Po vsebinski plati so te konference osredotočene na spodbujanje vseh vrst branja z različnih zornih kotov -- psihološkega, pedagoškega, knjižničarskega, lingvističnega, literarnovednega in specialnodidaktičnega. Tak interdisciplinarni pristop k osrednji problematiki je bil zaznaven tudi tokrat. Prispevki so torej vsi našli svoj prostor v okviru krovne teme Različnost jezikov in dojemanja. Med množico vsebinsko povprečnih (čeprav v izvedbi skrbnih) predstavitev posameznih uspelih metodičnih izkušenj, npr. kako je mogoče spodbuditi branje in pisanje otrok ob prisrčni tematiki mačk, kako učiteljevo preverjanje vzvratno vpliva na poučevanje ipd. je bila tudi vrsta zanimivih, razvojno naravnanih in poučnih prispevkov (npr. eno od plenarnih predavanj Američanke Donne Ogle o izzivih in perspektivah bralne pismenosti v 21. stoletju -- presenetljivo slabo je med šolarji branje grafov in slik, kot kažejo raziskave; ali impresivno sklepno predavanje Unescovega funkcionarja Vincenta Greanyja o katastrofalnem položaju izobraževanja v deželah tretjega sveta). Daleč najmarkantnejše je bilo, ne le za literarne poznavalce (za katere velja vtis, da so se letos v literarno bogati Irski zbrali v dosti večjem številu kot običajno) uvodno plenarno predavanje irskega pisatelja in visokošolskega profesorja literature Declana Kiberda o razvoju in antropološko duhovnih temeljih irske literature. Ne le, da je prepričljivo utemeljeval glavno tezo o nacionalni simboličnosti, ironični perspektivi in zagonetni večpomenskosti irske literature kot obrambni drži pred angleškim "velikim bratom", vse to je počel s tolikšno mero iskrive duhovitosti in spontane sugestivnosti, da je bila ob koncu vsa dvorana na nogah v navdušenem skandiranju. Literarni didaktik v meni pa je zavzdihnil: "Taki bi morali biti ne le osnovno- in srednješolski, ampak tudi in predvsem visokošolski predavatelji, učitelji učiteljev!" - Tudi sicer je bilo po dokaj razdrobljenih sekcijskih predavanjih kar nekaj govora o branju in poučevanju literature, ne le mladinske, ampak tudi "odrasle". Tako je npr. Jadwiga Kolodziejska s Poljske pripovedovala o slabem položaju predragih knjig v sedanji Poljski, o težavah z redno obnovo knjižničnih fondov in o zapostavljanju klasične literature, ki za založnike ni več zanimiva, čeprav je po njenem mnenju ta literatura srž kolektivnega nacionalnega kulturnega spomina. Angelina Ferreira Rodrigues je predstavila portugalski učni načrt in čitanke za pouk književnosti v gimnazijah (snov je podobno kot pri nas razporejena literarnozgodovinsko, večji poudarek je na nacionalnih avtorjih in na starejši književnosti), Irec Michael O Connor pa je predstavil svoje strategije literarnega pouka v collegeu (prvo leto je poudarek na ljudskem slovstvu, drugo je na sporedu predvsem irska umetna književnost, tretje pa prevodi; spodbuja branje, dialog, je bolj koordinator kot predavatelj, kaže svoje navdušenje za literaturo -- in -- učencev se ne dotika, razen če v znak odobravanja koga potreplja po ramenih!). Sama sem govorila o prenovi pouka literature v naših poklicnih šolah, kolegica Jelenkova pa o bralnih interesih mladih ob prehodu v srednjo šolo in o vlogi družine pri spodbujanju bralne motivacije. Tilka Jamnik se je posvetila vlogi knjižnice, ki je poleg šole in Bralne značke pomemben dejavnik pri dolgoročni motivaciji za branje literature, Siva Novljan pa je poročala o tem, kako pri nas v knjižničnih središčih skrbimo za bralno opismenjevanje Romov. Vse predstavitve so naletele na spodbuden odmev, zlasti pri obeh knjižničarskih kolegicah pa se je razvila tudi živahna razprava, najbrž zato, ker je bila sekcija zasnovana bolj kot okrogla miza z več udeleženci s primerljivo vsebino prispevkov. V organizacijskem pogledu se kot največja slabost na vseh konferencah kaže prav prevelika razdrobljenost posameznih sekcijskih predstavitev. Tako v posameznem "bloku" pogosto nastopata le dva, včasih tematsko raznorodna predavatelja, ki ju neredko sliši premalo poslušalcev -- saj istočasno poteka vsaj še nekaj sekcij. Ob večji strnjenosti sekcij z več posluha za podobno problematiko bi imeli predavatelji ne samo več občinstva, ampak tudi več možnosti medsebojne komunikacije (moj referat bi npr. sodil skupaj s prej omenjenimi o pouku književnosti na srednješolski ravni, ne pa v sekcijo o otroški literaturi -- to je bilo mogoče videti iz vnaprej poslanih povzetkov). To poleg količinske preobremenjenosti velikokrat škodi velikim organizacijskim naporom vsakoletnih organizatorjev, ki so tokrat sicer poskrbeli za solidno izvedbo, tudi v spremljevalnem programu (sprejem na dublinskem gradu, večerja v hotelu Malahide) in z osnovnimi turističnimi informacijami. Na začetku sem omenila poseben pečat, ki ga vsakokratnemu razpoloženju daje koncentrirana prisotnost udeležencev iz ZDA. Naj na koncu pojasnim: včasih je vtis, da to povzroča nihanje v kakovosti in inertno organizacijsko razdrobljenost, ki je posledica demokratičnega principa, da morajo dobiti priložnost vsi zainteresirani. Vendar ta prisotnost povzroča tudi obilico naklonjenosti, ki jo prav poslušalci iz ZDA izražajo vsakokratnemu predavatelju, napolni ozračje z energijo in pozitivnim mišljenjem, s katerim Evropejci med seboj kar preveč skoparimo. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 19:20:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 19:20:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Gugelj_in_kako_naj_narod_izkaže_svojo_hvaležnost Message-ID: <005301c1451d$28cbd660$2a03f9c2@hladnik> 1. Podoktorske štipendije za NY 2. Gugl v slovenščini 3. Slovenska literatura na internetu ======== 1. Podoktorske štipendije za NY The Society for the Humanities (Cornell University) expects to appoint six to ten Fellows for the 2002/2003 academic year. Each Fellow will receive $34,000 for the year. Fellows spend most of their time at Cornell in research and writing but are encouraged to offer an informal seminar related to their research. Society Fellows include scholars from other universities and members of the Cornell faculty released from regular duties. The fellowships are held for one year. Fellows are invited to conduct a seminar during one semester. The choice of topic and the mode and level of instruction are at the pleasure of the Fellow, but the seminars are generally informal, related to the Fellow's research, and open to graduate students, suitably qualified undergraduates, and faculty members. Fellows are encouraged to explore topics they would not normally teach and, in general, to experiment freely with both the content and the method of their courses. Eligibility: Fellows should be working on topics related to the year's theme. Their approach to the humanities should be broad enough to appeal to students and scholars in several humanistic disciplines. Applicants must have completed the Ph.D. degree by the time of their application. They must have one or more years of college teaching experience, which may include teaching as a graduate student. Application Procedures: Candidates should inform the Society of their intention to apply by printing and returning the application form immediately. The following application materials must be postmarked on or before October 21, 2001: printable application form curriculum vitae copies of two or three papers or scholarly publications that are no more than twenty pages long each. Do not submit books. Applicants who wish their materials returned should enclose a stamped, self-addressed evelope. one-page abstract in addition to a detailed statement of the research project the applicant would like to pursue during the term of the fellowship (1,000-3,000 words) brief (two-page) proposal for a seminar related to the applicant's research. Seminars meet two hours per week for one semester (fourteen weeks) and enrollment is limited to fifteen graduate and qualified undergraduate students. three letters of recommendation from senior colleagues, to whom candidates should send their research proposal and teaching proposal. A letter of recommendation should include an evaluation of the candidates proposed research and teaching statements. Please ask referees to send their letters directly to the Society. Letters must be postmarked on or before October 21, 2001. 2002/2003 Focal Theme: The Idea of a University. For information about the Society for the Humanities Postdoctoral Fellowship Program, the Mellon Postdoctoral Fellowship program, and the School of Criticism & Theory, or to report problems with or suggestions for this website, please contact Lisa Patti, Program Administrator, at 607-255-9274 or humctr-mailbox na cornell.edu. To contact the Director of the Society for the Humanities, please contact Mary Ahl, Assistant to the Director, at 607-255-4086 or mea4 na cornell.edu. Cornell University Society for the Humanities A.D. White House 27 East Avenue Ithaca, NY 14853-1101 ========= 2. Gugelj v slovenščini Http://www.google.com. Kdor s tem iskalnikom hoče elegantno do slik, naj odtipka raje: http://images.google.com. =========== 3. Http://www.literator.net/ -- Institute for Slovenian Studies of Victoria v Avstraliji napoveduje slovensko literarno spletišče v angleščini že eno leto, nedavna reklama zanj po časopisih in po TV je bila vseobsežna in odmevna, videti pa ni na tem naslovu pravzaprav še nič, ker pobudniki čakajo na državo (našo), da jim načrt požrtvovalnega prizadevanja za narodov blagor vnaprej nagradi -- pač po pravilu, da se bomo šli slovenske kulturne zavednosti le pod pogojem, da nam jo plačajo. Ali jim bodo Veneti njihovi predniki pri tem kaj pomagali ali ne, se še ne ve, vsekakor pa jim najprej velja priporočiti temeljito lektoriranje tega, kar lahko preberemo na zgornjem naslovu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 25 16:19:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Sep 2001 16:19:51 +0200 Subject: [SlovLit] Ad: Slovenska literatura na internetu ali Kdo bo placal Message-ID: <001b01c145cd$32116ea0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 25. september 2001 11:21 Subject: re: kdo bo placal > Spostovani, > > V odgovor na vas komentar glede na Literator.net bi rekla samo, da delamo na celotnem projektu Thezaurus brezplacno ze tri leta. Za projekt Literator.net pa je bistven nadaljni razvoj zamisli ter financna podpora za vzdrzevanje na Internetu in honorarje za urednisko in literarno-kriticno delo. Mislim, da ni neupraviceno pricakovati, da slovenska drzava osvoji projekt, iz katerega si lahko obetamo toliko koristi za poznavanje slovenske kulture v svetu in za nase potomce, financno podpre in s tem omogoci njegov razvoj. > > Po vasih komentarjih je ocividno, da naceloma odklanjate venetsko teorijo, kar je vasa polna pravica. Jaz stojim na drugacnem staliscu. Predstavila sem v nekaj kratkih clankih nekaj poglavitnih elementov iz predstavitve te teorije, pustim pa bralcem, da si ustvarijo svoje mnenje. > > Lep pozdrav, > > Sasha Ceferin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 2 17:59:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Oct 2001 17:59:01 +0200 Subject: [SlovLit] Morebiti pa koga zanima Message-ID: <001101c14b65$b5c5be20$1903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/rsz/ -- na spletnih strane referata za študentske zadeve se zve marsikaj o postopkih na dodiplomskem in podiplomskem študiju na FF. Http://zakonodaja.gov.si/ -- Zakon o visokem šolstvu, številke Uradnih listov z mednarodnimi pogodbami, zakoni, uredbe ipd. o raziskovalni dejavnosti, knjižnicah itd. Tudi Uradni list RS se postopoma odpira prostemu spletnemu pristopu. Srcinfo, glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe v 183. številki objavlja razpis za dodelitev štipendij (dodiplomske, podiplomske) in študijskih pomoči za študijsko leto 2001/2002. Prijava mora biti vložena na p