Zinki Zorko v spomin

Danes mineva teden dni, odkar so se v Selnici ob Dravi poslovili od spoštovane univerzitetne profesorice, neumorne raziskovalke in organizatorice, akademikinje Zinke Zorko. »Rojena v narečje«, kot je sama pravila, je bila v Kapli na Kozjaku 24. februarja 1936 in za vedno ostala ponosna Korošica. Vzhodna koroška, štajerska in panonska narečja s posebnim poudarkom na slovenskih govorih v zamejstvu so postali težišče njenega raziskovalnega in preko diplomskih, magistrskih in doktorskih del tudi pedagoškega dela. Narečne elemente s tega območja je sistematično luščila tudi iz starejših besedil, leposlovnih del in filmov ter mariborskega mestnega govora. Kolegi, študentje in vsi, s katerimi je prišla v stik, se je bomo spominjali po njeni nalezljivi vedrini, predanosti vsemu narečnemu, navdušenih in navdušujočih predavanjih o slovenskih narečjih ali samo pogovorih o njih – najsibo v predavalnici, v dvoranah na znanstvenih in strokovnih srečanjih kot med druženjem kasneje. Sodelavci Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se profesorice s hvaležnostjo spominjamo tudi zato, ker je bila dobrih deset let (1986–1996) svoj pedagoški žar in človeško toplino pripravljena kot honorarna sodelavka razdajati tudi na takratnem Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Njena podoba in njeno delo nam ostaja v trajnem spominu, njej pa naj v večnem počitku Drava žubori njene najljubše melodije.