Ustanova patra Stanislava Škrabca si šteje v veliko èast, da so se ji v izvrševanju njenega poslanstva pridružila mnoga podjetja
ter posamezniki – Prijatelji Škrabèeve ustanove.
Vsem podpornikom najlepša hvala za izkazano zaupanje!
Grafit, d.o.o., MLM, d.d., MK Založba, d.d., IB Techno, d.o.o., Energoplan Holding, d.o.o., Zavod IFIMES, Primorje, d.d.,
Èastnik Finance in Prijatelji Škrabèeve ustanove
Pokrovitelji
Srebrni pokrovitelji
OBÈINA RIBNICA
Zlati pokrovitelji
Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovaèa 42, 1310 Ribnica, Slovenija, T: 01|581 63 08 in 041 74 42 48, E: info@skrabceva-ustanova.si, S: www.skrabceva-ustanova.si
Imena naših krajev — od
najveèjega do najmanjšega
O imenih z etimološkega stališèa se bodo
v petek, 19. februarja 2010, ob 18. uri
v skednju Škrabèeve domaèije
pogovarjali strokovnjaki treh generacij imenoslovcev:
Januška Gostenènik, doc. dr. Matej Šekli in
prof. dr. Marko Snoj.
Vabljeni na dogodek, pripravljen ob poèastitvi bližajoèega
se mednarodnega dneva maternih jezikov, na katerem boste
spoznali preteklost Slovenije, zapisano v imenih naših krajev
in pokrajin!
redstavniki treh generacij slovenskih imenoslovcev se bodo
Ppogovarjali o zemljepisnih lastnih imenih, od tistih, ki poime- nujejo pokrajine, mesta in vasi, do onih, ki oznaèujejo najmanj
še predele, kot so njive, gozdne poti itd. Vsa ta imena so namreè
pogosto prezrte prièe naše preteklosti in zato zgovorni pisci naše
zgodovine. Naš jezik ni od vèeraj ali izpred sto let. Ima tisoèletno
zgodovino in še starejšo predzgodovino, ki jo odkrivajo zgodovinsko
in primerjalno jezikoslovje ter etimologija. Lani je izšel Etimološki
slovar slovenskih zemljepisnih imen, ki na znanstvenokritièni in
hkrati na poljudnoznanstveni naèin prinaša dosedanje védenje o
nastanku naših najpomembnejših 4021 zemljepisnih imen, ob tem
pa tudi poldrugi tisoè priimkov. Z izidom tega slovarja smo se Slovenci
po pol stoletja ponovno postavili na imenoslovni zemljevid srednje
Evrope. Slovenšèina se z njim uveljavlja doma in v tujini kot imenoslovno
primerno raziskan in s tem kulturni jezik. V pogovoru pa ne
bodo zanemarili zemljepisnih imen, ki oznaèujejo terene manjših
velikosti, torej ledinskih imen, ki jih prebivalci Ribnice poznajo, ali pa
tudi ne.
Prof. dr. Marko Snoj je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU in redni profesor na Oddelku za primerjalno in
splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete. Njegova dela obravnavajo
probleme slovenske in slovanske etimologije, akcentologije in
albanistike. Poleg mnogih èlankov in razprav ter Etimološkega slovarja
slovenskih zemljepisnih imen je napisal še štiri slovarje ter od druge do
zadnje, pete knjige sodeloval pri nastajanju Bezlajevega Etimološkega
slovarja slovenskega jezika.
Doc. dr. Matej Šekli je zaposlen na katedri za primerjalno slovansko
jezikoslovje Oddelka za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete in je
sodelavec Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramov
ša ZRC SAZU. Njegovo raziskovalno podroèje obsega primerjalno
slovnico slovanskih jezikov, zgodovinsko slovnico in nareèjeslovje slovenskega
jezika ter slovensko imenoslovje, iz èesar je tudi doktoriral, in
sicer z disertacijo z naslovom Ledinska imena v kraju Livek in njegovi
okolici.
Januška Gostenènik, mlada raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je študentka na doktorskem
študiju ljubljanske Filozofske fakultete, smer zgodovinsko jezikoslovje.
Diplomirala je iz hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika ter iz primerjalnega
slovanskega jezikoslovja, in sicer iz imenoslovja z diplomsko
nalogo Ledinska imena v k. o. Ribnica. V študijskem letu 2008/2009
je bila štipendistka Ustanove p. Stanislava Škrabca. V svoji disertaciji se
bo ukvarjala s slovensko-hrvaškimi izoglosami, predvsem z morfologijo
in morfonologijo z diahronega vidika.
Dogodek ob poèastitvi mednarodnega dneva maternih jezikov v
organizaciji Škrabèeve ustanove podpira Ministrstvo za kulturo RS.