Vabljeni na podelitev štipendij in pogovor z akad. Dragom Jančarjem
V ustanovi patra Stanislava Škrabca smo ponosni, da bo naše letošnje štipendije podelil ugledni pisatelj akad. Drago Jančar. Vabimo vas v torek, 12. oktobra 2010, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo čestitali študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja, ki bodo v prihajajočem študijskem letu postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru z akad. Dragom Jančarjem in njegovo sogovornico, dr. Simono Škrabec.

§ Preberi več

Obnovljeno sodelovanje s priznanimi gospodarskimi družbami
Škrabčeva ustanova z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da se ji tudi v letošnjem letu pridružujejo tradicionalni podporniki, ki cenijo njena prizadevanja za bogatenje slovenskega jezika. Ustanova si tako šteje v veliko čast, da se ji v izvrševanju poslanstva pridružujejo mnoga podjetja in posamezniki – Prijatelji Škrabčeve ustanove.

§ Preberi več

Ponovljen razpis za nagrado Škrabčeve ustanove
Ker okoliščine poteka procesa izbora med predlaganimi kandidati niso omogočale objektiven izbor najbolj ustreznega nagrajenca, se je uprava Ustanove patra Stanislava Škrabca soglasno odločila, da v letošnjem letu ne bo podelila nagrade za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Uprava je to odločitev izjemoma sprejela zato, ker želi ohranjati dolgoročno poslanstvo Škrabčeve ustanove v povezovanju vseh strokovnih entitet na področju slovenskega jezika in obenem ohranjati visok simbolni pomen, ki ga je nagrada pridobila v preteklih letih.

§ Preberi več

——————————————————————————–

Vabljeni na podelitev štipendij in pogovor z akad. Dragom Jančarjem
V ustanovi patra Stanislava Škrabca smo ponosni, da bo naše letošnje štipendije podelil ugledni pisatelj akad. Drago Jančar. Vabimo vas v torek, 12. oktobra 2010, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo čestitali študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja, ki bodo v prihajajočem študijskem letu postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru z akad. Dragom Jančarjem in njegovo sogovornico, dr. Simono Škrabec z naslovom O tistem, česar ni v slovarju.

Med jezikoslovci in literarnimi raziskovalci obstaja nekakšna neizgovorjena napetost. Obe znanosti se sicer ukvarjata z jezikovnimi deli, a le redkokdaj prisluhneta druga drugi. Filološka veda koplje po jeziku, analizira njegove sestavine in poskuša razumeti temeljne zakonitosti. Pri tem pa so znanstveniki pogosto na tihem prepričani, da literatura ni ravno tisti kraj, kjer bi človek iskal primere pravilnega izražanja. Pisatelji si sicer trmasto izmišljajo svoje lastne izraze, hkrati pa brezglavo posnemajo vse napake in razvade pogovornega jezika. Če so jezikoslovci pogosto gluhi za literaturo, pa so preučevalci literarnih del povsem slepi za jezikoslovne razprave. Zazrti so v svoja daljna obzorja, pri katerih je pomembna le vsebina in tu in tam kakšna rima. Pri tem literarni zgodovinarji pozabljajo, da sta vsak roman in vsak sonet zgrajena zgolj in samo iz besed.

Redkokdaj se med čisto jezikoslovno znanostjo in literarno vedo vzpostavi most, ki bi dovolil neposredno povezavo. Toda ravno tu, pod okriljem misli Stanislava Škrabca, se moramo zavedati, da besede pridobijo svoj pomen zaradi določenega konteksta. France Prešeren, na primer, ni pričevalec svojega lastnega časa, temveč njegov najbolj neubogljiv otrok. Njegov jezik ne ustvarja norme, temveč jo spreminja, sili nas, da začnemo misliti drugače.

Če bi med sodobnimi slovenskimi pisatelji iskali avtorja, ki je sposoben rušenja ustaljenih miselnih vzorcev, potem ne moremo mimo Draga Jančarja. Njegovi romani, kratke zgodbe, drame in eseji so vztrajno naštevanje tega, kar je, pa bi moralo biti drugače. Njegova dela – Galjot (1978), Severni sij (1984), Terra incognita (1989), Veliki briljantni valček (1996), Katarina, pav in jezuit (2000), Pogled angela (1992) ali To noč sem jo videl (2010), če naj naštejemo le nekatera – niso mrtvi odsev v ogledalu. Drago Jančar s svojimi besedili aktivno posega v svet, ki ga obdaja.

O podobah in prispodobah njegove literature, o vsem tistem, česar ni mogoče najti v slovarjih, se bo z Dragom Jančarjem pogovarjala dr. Simona Škrabec, esejistka in prevajalka, ki od leta 1992 živi v Barceloni.

——————————————————————————–

Obnovljeno sodelovanje s priznanimi gospodarskimi družbami
Škrabčeva ustanova z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da se ji tudi v letošnjem letu pridružujejo tradicionalni podporniki, ki cenijo njena prizadevanja za bogatenje slovenskega jezika. Ustanova patra Stanislava Škrabca si šteje v veliko čast, da se ji v izvrševanju poslanstva pridružujejo mnoga podjetja in posamezniki – Prijatelji Škrabčeve ustanove.

Zlata pokrovitelja sta tudi v tem letu Zavarovalnica Triglav in Riko, med srebrne pokrovitelje so se vpisali Pošta Slovenije, Občina Ribnica, Odvetniška pisarna Miro Senica in PS Capital, med pokrovitelje pa Inles, Geoplin in Roman Pogorelec, s.p. Škrabčeva ustanova se zahvaljuje tudi Studiju Moderna, Koroni, Stillesu, Alpini, Iskratelu, Ljubljanskim mlekarnam, Lions klubu Ribnica, Savi, Telekomu ter posameznikom, zbranim v krog Prijateljev Škrabčeve ustanove.

Vsem podpornikom najlepša hvala za izkazano zaupanje!

——————————————————————————–

Ponovljen razpis za nagrado Škrabčeve ustanove
Uprava Ustanove patra Stanislava Škrabca je soglasno odločila, da v letošnjem letu ne bo podelila nagrade za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Uprava je to odločitev izjemoma sprejela zato, ker želi ohranjati dolgoročno poslanstvo Škrabčeve ustanove v povezovanju vseh strokovnih entitet na področju slovenskega jezika in obenem ohranjati visok simbolni pomen, ki ga je nagrada pridobila v preteklih letih.

Ker okoliščine poteka procesa izbora med predlaganimi kandidati niso omogočale objektiven izbor najbolj ustreznega nagrajenca, je uprava odločila, da zaradi ohranjati visoke simbolne vrednosti nagrade in integritete same ustanove nagrade tokrat izjemoma ne podeli. Prenovljen razpis za četrto nagrado bomo ponovno objavili marca 2011, nagrajenca pa bo po prenovljenih pravilih izbora določila strokovna komisija.

Škrabčeva ustanova skrbi za strokovni razvoj slovenskega jezika s podeljevanjem štipendij, nagrad in pripravo srečanj od leta 2004.

www.skrabceva-ustanova.si
info@skrabceva-ustanova.si
tel.: 01 / 58 16 308 Odstrani moje kontakte / spremeni moje kontakte