V ustanovi patra Stanislava krabca
smo ponosni, da bo letonje
tipendije krabèeve ustanove
podelil ugledni pisatelj
akad. Drago Janèar.
Vabimo vas v torek,
12. oktobra 2010, ob 19. uri
v skedenj krabèeve domaèije,
kjer bomo oznanili imena tudentov
slovenistike, slavistike, klasiène filologije,
splonega in primerjalnega jezikoslovja,
ki bodo v tudijskem letu 2010 / 2011
postali varovanci krabèeve ustanove,
ter prisluhnili pogovoru z
akad. Dragom Janèarjem in njegovo
sogovornico, dr. Simono krabec.
O tistem, èesar ni v slovarju
ed jezikoslovci in literarnimi raziskovalci obstaja nekakna neizgovorjena napetost. Obe
znanosti se sicer ukvarjata z jezikovnimi deli, a le redkokdaj prisluhneta druga drugi.
Filoloka veda koplje po jeziku, analizira njegove sestavine in poskua razumeti temeljne Mzakonitosti. Pri tem pa so znanstveniki pogosto na tihem preprièani, da literatura ni ravno tisti kraj,
kjer bi èlovek iskal primere pravilnega izraanja. Pisatelji si sicer trmasto izmiljajo svoje lastne
izraze, hkrati pa brezglavo posnemajo vse napake in razvade pogovornega jezika. Èe so jezikoslovci
pogosto gluhi za literaturo, pa so preuèevalci literarnih del povsem slepi za jezikoslovne razprave.
Zazrti so v svoja daljna obzorja, pri katerih je pomembna le vsebina in tu in tam kakna rima. Pri tem
literarni zgodovinarji pozabljajo, da sta vsak roman in vsak sonet zgrajena zgolj in samo iz besed.
Redkokdaj se med èisto jezikoslovno znanostjo in literarno vedo vzpostavi most, ki bi dovolil
neposredno povezavo. Toda ravno tu, pod okriljem misli Stanislava krabca, se moramo zavedati,
da besede pridobijo svoj pomen zaradi doloèenega konteksta. France Preeren, na primer, ni
prièevalec svojega lastnega èasa, temveè njegov najbolj neubogljiv otrok. Njegov jezik ne ustvarja
norme, temveè jo spreminja, sili nas, da zaènemo misliti drugaèe.
Èe bi med sodobnimi slovenskimi pisatelji iskali avtorja, ki je sposoben ruenja ustaljenih miselnih
vzorcev, potem ne moremo mimo Draga Janèarja. Njegovi romani, kratke zgodbe, drame in eseji so
vztrajno natevanje tega, kar je, pa bi moralo biti drugaèe. Njegova dela Galjot (1978), Severni sij
(1984), Terra incognita (1989), Veliki briljantni valèek (1996), Katarina, pav in jezuit (2000), Pogled
angela (1992) ali To noè sem jo videl (2010), èe naj natejemo le nekatera niso mrtvi odsev v
ogledalu. Drago Janèar s svojimi besedili aktivno posega v svet, ki ga obdaja.
O podobah in prispodobah njegove literature, o vsem tistem, èesar ni mogoèe najti v slovarjih, se bo
z Dragom Janèarjem pogovarjala dr. Simona krabec, esejistka in prevajalka, ki od leta 1992
ivi v Barceloni.
Ustanova patra Stanislava krabca si teje v veliko èast, da se ji v izvrevanju poslanstva pridruujejo mnoga
podjetja in posamezniki Prijatelji krabèeve ustanove.
Studio Moderna, Korona, Stilles, Alpina, Iskratel, Ljubljanske mlekarne,
Lions klub Ribnica, Sava, Telekom, Prijatelji krabèeve ustanove
Vsem podpornikom najlepa hvala za izkazano zaupanje!
Ustanova patra Stanislava krabca, Hrovaèa 42, 1310 Ribnica, Slovenija
01 / 58 16 308, info@skrabceva-ustanova.si, www.skrabceva-ustanova.si
Zlata pokrovitelja
Srebrni pokrovitelji
OBÈINA RIBNICA
Pokrovitelji