V ustanovi patra Stanislava Škrabca
smo ponosni, da bo letošnje
štipendije Škrabèeve ustanove
podelil ugledni pisatelj
akad. Drago Janèar.
Vabimo vas v torek,
12. oktobra 2010, ob 19. uri
v skedenj Škrabèeve domaèije,
kjer bomo oznanili imena študentov
slovenistike, slavistike, klasiène filologije,
splošnega in primerjalnega jezikoslovja,
ki bodo v študijskem letu 2010 / 2011
postali varovanci Škrabèeve ustanove,
ter prisluhnili pogovoru z
akad. Dragom Janèarjem in njegovo
sogovornico, dr. Simono Škrabec.
O tistem, èesar ni v slovarju
ed jezikoslovci in literarnimi raziskovalci obstaja nekakšna neizgovorjena napetost. Obe
znanosti se sicer ukvarjata z jezikovnimi deli, a le redkokdaj prisluhneta druga drugi.
Filološka veda koplje po jeziku, analizira njegove sestavine in poskuša razumeti temeljne Mzakonitosti. Pri tem pa so znanstveniki pogosto na tihem preprièani, da literatura ni ravno tisti kraj,
kjer bi èlovek iskal primere pravilnega izražanja. Pisatelji si sicer trmasto izmišljajo svoje lastne
izraze, hkrati pa brezglavo posnemajo vse napake in razvade pogovornega jezika. Èe so jezikoslovci
pogosto gluhi za literaturo, pa so preuèevalci literarnih del povsem slepi za jezikoslovne razprave.
Zazrti so v svoja daljna obzorja, pri katerih je pomembna le vsebina in tu in tam kakšna rima. Pri tem
literarni zgodovinarji pozabljajo, da sta vsak roman in vsak sonet zgrajena zgolj in samo iz besed.
Redkokdaj se med èisto jezikoslovno znanostjo in literarno vedo vzpostavi most, ki bi dovolil
neposredno povezavo. Toda ravno tu, pod okriljem misli Stanislava Škrabca, se moramo zavedati,
da besede pridobijo svoj pomen zaradi doloèenega konteksta. France Prešeren, na primer, ni
prièevalec svojega lastnega èasa, temveè njegov najbolj neubogljiv otrok. Njegov jezik ne ustvarja
norme, temveè jo spreminja, sili nas, da zaènemo misliti drugaèe.
Èe bi med sodobnimi slovenskimi pisatelji iskali avtorja, ki je sposoben rušenja ustaljenih miselnih
vzorcev, potem ne moremo mimo Draga Janèarja. Njegovi romani, kratke zgodbe, drame in eseji so
vztrajno naštevanje tega, kar je, pa bi moralo biti drugaèe. Njegova dela — Galjot (1978), Severni sij
(1984), Terra incognita (1989), Veliki briljantni valèek (1996), Katarina, pav in jezuit (2000), Pogled
angela (1992) ali To noè sem jo videl (2010), èe naj naštejemo le nekatera — niso mrtvi odsev v
ogledalu. Drago Janèar s svojimi besedili aktivno posega v svet, ki ga obdaja.
O podobah in prispodobah njegove literature, o vsem tistem, èesar ni mogoèe najti v slovarjih, se bo
z Dragom Janèarjem pogovarjala dr. Simona Škrabec, esejistka in prevajalka, ki od leta 1992
živi v Barceloni.
Ustanova patra Stanislava Škrabca si šteje v veliko èast, da se ji v izvrševanju poslanstva pridružujejo mnoga
podjetja in posamezniki — Prijatelji Škrabèeve ustanove.
Studio Moderna, Korona, Stilles, Alpina, Iskratel, Ljubljanske mlekarne,
Lions klub Ribnica, Sava, Telekom, Prijatelji Škrabèeve ustanove
Vsem podpornikom najlepša hvala za izkazano zaupanje!
Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovaèa 42, 1310 Ribnica, Slovenija
01 / 58 16 308, info@skrabceva-ustanova.si, www.skrabceva-ustanova.si
Zlata pokrovitelja
Srebrni pokrovitelji
OBÈINA RIBNICA
Pokrovitelji