Ustanova patra Stanislava Škrabca si šteje v veliko čast, da se ji v izvrševanju poslanstva pridružujejo
mnoga podjetja in posamezniki — Prijatelji Škrabčeve ustanove.
Vsem podpornikom najlepša hvala za izkazano zaupanje!
Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, Slovenija
01/ 58 16 308, info@skrabceva-ustanova.si, www.skrabceva-ustanova.si
Zlata pokrovitelja
Pokrovitelji
Srebrni pokrovitelji
OBČINA RIBNICA
Mobitel, Lions Klub Ribnica, Sava, Telekom, Časnik Finance, Ifimes, IB Techno,
Prijatelji Škrabčeve ustanove
izbranimi poudarki iz obsežnega dela Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od
Zsrednjega veka do danes (Slovenska matica, 2009) bo avtorica prof. dr. Marija Stanonik predstavila razvoj slovenske slovstvene folklore, kot jo je moč razbirati iz
ohranjenega pisnega in likovnega gradiva posameznih zgodovinskih obdobij. Avtorica v
knjigi bralca popelje od pregleda srednjeveške motivike, prek protestantizma, ko se z rojstvom
prve slovenske knjige konča doba agrafične kulture na slovenskem etničnem ozemlju,
preko obdobja katoliške prenove in baroka s slikovitimi primeri iz pridig Svetokriškega,
porasta zanimanja za slovstveno folkloro, predvsem folklorne pesmi, v razsvetljenstvu, ki v
obdobju romantike pridobi kultni položaj, vse do prvih znanstvenih pristopov k raziskovanju
slovstvene folklore v obdobju realizma, količinske eksplozije objav slovstvene folklore
in stališč do nje v obdobju realizma, do procesa literarizacije folklornih motivov v obdobju
moderne in ekspresionizma, ki se v obdobju socialnega realizma razširi tudi na aktualizacijo
folklornih motivov za oder, radio in film. Z odlomki iz različnih folklorni žanrov bogato dopolnjena
knjiga bo tudi izhodišče za pogovor, v katerem se bo dr. Stanonik pridružila Mojca
Horvat in osvetlila svoj pogled na vlogo narečnosti v povezavi s slovstveno folkloro in na
sploh v širšem poznavanju bogastva slovenskega jezika. Večer bo z narečno ljudsko pesmijo
obogatila priznana vokalistka in glasovna interpretka Bogdana Herman.
Prof. dr. Marija Stanonik je utemeljiteljica slovstvene folkloristike kot samostojne
filološke vede v sloven-skem prostoru. Je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko
narodopisje ZRC SAZU ter predavateljica slovstvene folkloristike na Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Oddelku za slovanske jezike in književnosti
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Kot avtorica je podpisana pod številne članke in
dela s področja slovstvene folklore. Zasnovala je in ureja zbirko slovenskih folklornih pripovedi
Glasovi.
Mojca Horvat deluje kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana
Ramovša pri ZRC SAZU, kjer sodeluje pri projektih Slovenski in Slovanski lingvistični atlas, ter
kot asistentka za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski
disertaciji se ukvarja z leksično strukturo ter geolingvistično interpretacijo narečnega besedja
iz semantičnega polja rastline. Je štipendistka Škrabčeve ustanove v študijskih letih
2010/11, 2008/09 in 2004/2005.
Bogdana Herman poje brez glasbene spremljave predvsem tiste slovenske ljudske
pesmi, za katere obstajajo notni zapisi – objavljeni ali neobjavljeni, ljudje pa so nanje že
pozabili. V svojem repertuarju hrani čez sto pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ter iz italijanskega,
avstrijskega in madžarskega zamejstva. Sodelovala je na številnih festivalih ter
posnela nekaj skupinskih in dve samostojni zgoščenki (Slovenske ljudske pesmi in glasbila
1 in 2, Stare ljudske).
Slovenska slovstvena
folklora – umetnost
slovenskih narečij
Bogastvo slovenskih narečij, kot ga razkriva
slovensko folklorno izročilo, bodo
v četrtek, 17. februarja 2011, ob 18. uri
v skednju Škrabčeve domačije
predstavile raziskovalki
prof. dr. Marija Stanonik
in Mojca Horvat
ter vokalistka in interpretka ljudskih pesmi
Bogdana Herman.
Večer bo povezovala Špela Frlic.
Vabljeni na dogodek ob počastitvi bližajočega se
mednarodnega dneva maternih jezikov, na
katerem bo pozornost posvečena slovstveni
folklori kot umetnosti govorjene besede.