MARIA RYBAKOVA, SAN DIEGO STATE UNIVERSITY
»PONOVITEV VERGILIJEVEGA ORFEJA: CVETAJEVA, RILKE, PASTERNAK«
“Pismo je kakor sporočilo z drugega sveta, manj popolno kot sanje, a podvrženo enakim pravilom.”
Iz pisma Cvetajeve Pasternaku, 19. novembra 1922.
V četrti knjigi svojih Georgik je Vergilij kot prvi pesnik klasične antike zapisal, da je Orfeju spodletelo pri njegovem poskusu, da bi pripeljal Evridiko iz podzemlja. Temo Orfejevega potovanja v podzemlje je tako neločljivo povezal s problemom hrepenenja in izgube ter izmikajoče se ljubezni (in spomina). Vergilijeva različica Orfejeve zgodbe je odločilno vplivala na poznejšo pesniško ustvarjalnost. Vodila je celo do tega, da so dejanska človeška razmerja nezavedno ponovila zgodbo obeh mitičnih junakov.
Poleti leta 1926 si je začela ruska pesnica Marina Cvetajeva dopisovati z avstrijskim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem. Zaljubila se je vanj in vztrajala pri tem, naj bi se srečala. Toda Rilke je v tem obdobju podlegel smrtonosni bolezni in sredi dopisovanja umrl, zdrsel tja, kjer ga ni mogla doseči. Odzvala se je s tragično pesnitvijo na temo podzemlja. Na podlagi analize njunih pisem Rybakova pokaže, kako je pesniški trio — Cvetajeva, Rilke in ruski pesnik Boris Pasternak, ki ju je predstavil — na skrivnosten način ponovil mit o Orfeju, Evridiki in Hermesu, z zamenjavo spolov, kjer je vloga Orfeja pripadla pesnici Marini Cvetajevi, vloga Evridike pa Rilkeju.
* * *
MARIA RYBAKOVA, rojena v Rusiji, je študirala v Moskvi in v Berlinu ter pridobila doktorski naziv na področju klasičnih študijev na univerzi Yale v Združenih državah. Zaposlena je kot asistentka na oddelku za klasične študije in humanistiko na San Diego State University. Rybakova je avtorica več knjig in dobitnica literarnih nagrad. V svoji zadnji knjigi, romanu v verzih z naslovom Gnedič, pripoveduje o življenju Nikolaja Gnediča, prvega – in morda najboljšega – ruskega prevajalca Iliade. Navdih za svoje romane Rybakova pogosto najde v mitoloških motivih, kot so potovanje duše v podzemlje (»Anna Grom in njen fantom«) ali reka, ki prevzema človeško podobo (»Oster nož za nežno srce«, nominirana za mednarodno nagrado Jan Michalski). Poleg leposlovja in poezije piše Rybakova tudi eseje o recepciji antike v evropski literaturi in o filozofiji Simone Weil. V Sloveniji bo sodelovala na mednarodnem simpoziju o položaju latinščine in grščine za železno zaveso (www.classics.si), ki ga skupaj pripravljata Filozofska fakulteta in Univerza v Varšavi.
Predavanje bo v angleščini, v torek, 24. septembra 2013, ob 16.00 v Modri sobi v petem nadstropju Filozofske fakultete. Vstop bo prost. Vljudno vabljeni!