Inštitut IRIU vljudno vabi na Mednarodni festival poezije na vodi – Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem, ki bo potekal 6. in 7. junija 2014 v Ljubljani in Celju. Podrobnosti vam bomo predstavili na tiskovni konferenci, 28. maja, ob 11. uri, na Inštitutu IRIU, Resljeva cesta 20, Ljubljana.
Na festivalu boste obiskovalci lahko izkusili valovanje različnih poetik, s pričetkom v Ljubljani, v petek, 6. junija. Skupaj s povabljenimi avtorji bomo festival otvorili v knjigarni Konzorcij, ob 16:30. Pot bomo nadaljevali s plovbo po reki Ljubljanici, ki odpljuje od Mesarskega mostu ob 18. uri. Po izkrcanju na ljubljanski Špici bomo ob pretakanju vode použili življenjski sok irske, malteške in romunske poezije, skupaj s prevodi v slovenščino. Zaključek bo potekal v Celju, v soboto, 7. junija, na valovih Šmartinskega jezera na ladji Jezerska kraljica s pričetkom ob 18. uri. Vstopnine ni.
Festival poezije na vodi – Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem gosti tri svetovno uveljavljene pesnike, ki so pri Inštitutu izšli v zbirki Hudi časi, Octaviana Sovianyja (Pepel, prah in revolucija, prevod: Aleš Mustar), Immanuela Mifsuda (Prgišče listja, prevod: Vera Pejovič in Peter Semolič) ter Desmonda Egana (Premalo miru, prevod: Robert Simonišek). Ob njih bodo nastopili tudi izbrani glasbeniki.
Enako kot ima voda v naravi sto obrazov, je njena vloga v polju literature razvejana, prostrana in neulovljiva. In vendar se zdi, da v njeni dvojnosti obstaja nekaj, kar presega individualno razumevanje in se vpisuje v širši družbeni in kulturni kontekst. ‚Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto reko,‘ je govoril Heraklit. Poezija napaja pesnika, naravo, svet in obenem očiščuje vse tri. Oživlja, omogoča rast, lahko zdravi, tako kot voda. Toda ko reke preplavijo bregove, ko začnejo neurja poplavljati naselja, ko ledene kaplje zamrznejo v žled, postane moč vode uničujoča. Pesniki naj bi bili tisti, ki ustvarjamo poezijo. A vendarle, ali ni poezija tista, ki ustvari pesnika? Prerodi? Uniči? V njej pesnik umre kot avtor, da lahko pesem zaživi svoje lastno življenje. Poezija se spreminja skupaj z bralcem, ki jo skuša zajeti v dlani in se mu izmuzne, ko jo želi izpiti. Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem.
Inštitut IRIU z zbirko Hudi časi v slovenske literarne vode prinaša uveljavljena pesniška imena, ki ustvarjajo v jezikih, katerih prevodov ne srečamo ravno pogosto in s tem slovenskemu bralcu omogoča neposreden stik z manj zastopanimi književnostmi in mu odpira nove horizonte.
Immanuel Mifsud (1967) rojen na Malti, doktor literature, predavatelj na Univerzi na Malti, je vodilna osebnost malteške književnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig ter knjig za otroke in malteškemu jeziku prispeval tudi nekaj izvirnih uspavank. Leta 2002 je za zbirko kratkih zgodb Nenavadne zgodbe Sare Sue Sammut prejel nacionalno nagrado za književnost, za knjigo V imenu očeta (in sina) pa leta 2011 Nagrado Evropske unije za književnost.
Octavian Soviany (1954) romunski pesnik, pisatelj, dramatik in kritik, se je rodil v Brasovu. Leta 1983 je objavil prvo zbirko poezije Vajeništvo starega alkimista, ki so ji v devetdesetih sledile štiri zbirke, objavljene v antologiji Benediktova knjiga (2004). Objavlja tudi kritike in dramska besedila. Gre za enega najbolj vsestranskih sodobnih romunskih pisateljev.
Desmond Egan (1936) je eden najvidnejših irskih pesnikov starejše generacije. Rojen je v Athlonu, v grofiji Westmeath. V svoji dolgoletni ustvarjalnosti je objavil več kot dvajset pesniških zbirk in dve knjigi esejev. Vključen je v številne pesniške antologije in nacionalne preglede. Njegova najpomembnejša nagrada (National Poetry Foundation of USA Award, 1983) in častni doktorat sta oba vezana na ZDA.”