Predmet:
LATINSKA KNJIŽEVNOST NA SLOVENSKEM
Literatura in okvirna vprašanja
(dr. Matej Hriberšek)

Za izpit iz predmeta »Latinska književnost na Slovenskem« je predvidena naslednje temeljna in pomožna literatura:

Temeljna literatura:
1. Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana, Slovenska matica 1956–1971 (1. del)
2. Jože Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva, Maribor, Obzorja 1968–1972 (1. in 2. knjiga)
3. Jože Pogačnik, Starejše slovensko slovstvo, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
4. Anton Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1934
5. Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana, Slovenska matica 1979
6. Leksikon Antika
7. ES (Enciklopedija Slovenije, posamezna gesla)
8. drugi priznani leksikoni, enciklopedije …
9. Ernst Robert Curtius, Evropska literatura in latinski srednji vek. Ljubljana 2002
10. Milko Kos, Zgodovina Slovencev: od naselitve do. 15. stoletja. Ljubljana, Slovenska matica 1955

Nekaj dodatne (pomožne) literature:
– Kajetan Gantar, Ob štiristoletnici Hrenove latinske pesniške zbirke. V: Antični temelji naše sodobnosti. Referati slovenskih udeležencev na 4. znanstvenem zborovanju Zveze društev za antične študije Jugoslavije v Pulju od 12. do 17. oktobra 1986. Ljubljana 1987.
– Erazem Rotterdamski, Hvalnica norosti, Ljubljana, DZS, 1952
– Jernej Kopitar, Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus – Cločev glagolit, Ljubljana, Filozofska fakulteta 1995
– Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, Ljubljana 1951
– Paolo Santonino, Popotni dnevniki 1485–1487, Mohorjeva družba, Celovec–Dunaj–Ljubljana 1991
– trilogija Frana Viljema Lipiča v slovenskem prevodu s spremljajočimi študijami
– Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike (gl. zlasti uvodno predstavitev)
– Dipsobiostatika
– Bolezni Ljubljančanov (Morbi Lubeanorum)

Ob pripravi na izpit snov v temeljni literaturi selekcionirajte; osredotočite se samo na tisto snov, ki smo jo obravnavali na predavanjih, in tisto snov, ki jo od vas zahtevajo predvidena vprašanja. Snov, ki je nismo obravnavali, dopolnite z navedeno literaturo. Vprašanja se osredotočajo na najpomembnejša poglavja in nekatere posameznike. Pri posameznih avtorjih se za predstavitev njihovega življenja in dela (kar zadeva področje latinske književnosti) lahko opirate tudi na prevode njihovih del, ki so dostopni v slovenščini (glejte COBISS).

Vprašanja (so zgolj okvirna!):
– Kaj vse (katera dela) vključuje latinska književnost na Slovenskem?
– Obdobja rimske (ne latinske) književnosti
– Obdobja latinske književnosti od antike naprej
– Najstarejši rimski pisani spomeniki
– Hieronim, Benedikt iz Nursije
– Kasiodor, Izidor Seviljski
– Politične razmere v srednjeveški Evropi (kratek oris)
– Viri za slovensko (in slovansko) zgodovino srednjega veka
– Srednjeveške legende (splošno; najpomembnejša zbirka) ter druge srednjeveške literarne zvrsti
– Sholastika (značilnosti, glavni predstavniki)
– Samostani v Evropi v srednjem veku (njihov pomen in najpomembnejša središča)
– Redovi na Slovenskem in njihov pomen
– Samostani na Slovenskem v srednjem veku (njihov pomen in najpomembnejša središča)
– Humanizem in renesansa (splošne značilnosti)
– Najpomembnejši predstavniki evropskega humanizma
– Erazem Rotterdamski in njegovo delo (oris življenja in dela)
– Johannes Reuchlin
– Philipp Melanchthon
– Thomas More
– Enej Silvij Piccolomini
– Najvidnejši predstavniki humanizma na Slovenskem
– Paolo Santonino in njegovi Popotni dnevniki
– Reformacija (splošne značilnosti)
– Velika četverica (Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič) – oris njihovega prispevka k slovenski latinistiki in grecistiki
– Hieronim Megiser (delo in pomen)
– Protireformacija – splošne značilnosti
– Tomaž Hren kot protireformator in kot literat
– Matija Kastelec in njegov prispevek na področju latinistike
– Academia operosorum Akademija operozov
– Žiga Herberstein in njegovi Moskovski zapiski
– p. Hipolit (= Janez Adam Gaiger) in njegov prispevek k latinski književnosti na Slovenskem
– Fran Viljem Lipič in njegov opus (zlasti Bolezni Ljubljančanov)
– Janez Gregor Dolničar (Thalnitscher)
– Janez Ludvik Schönleben

Samostojno predelate:
– naravoslovci:
– Giovanni Antonio Scopoli
– Balthasar Hacquet
– zdravnik Marko Gerbec
– Jernej Kopitar in njegov latinski opus, zlasti delo Glagolita Clozianus
– Jurij Vega