Fakultetni napotki učiteljem, kako naj poskrbimo za nadomestke predavanj, gredo v smer spletnih učilnic, postavljanja predavanj na Youtube, snemanja prosojnic ipd. Domnevam, da podjetnejši učitelji s posneto robo opremljajo svoje študente prek VIS-a, na oddelčni strani je namreč že cel teden mrtvilo. Naj ga prekinem z opominom, da se je oddaljene šole mogoče za silo iti tudi na Wikiverzi. Koncept svojega današnjega predavanja pri predmetu Slovenska proza 1900–1950 sem postavil na urnik predmeta  pod naslov Predavanje 16. 3. 2020. Svoje predmete lahko postavimo na začetno stran Wikiverze pod poglavje Seminarji na slovenistiki FF UL. Tja je mogoče dodati tudi videoklipe, zvočne klipe in prosojnice.

Če bi imel danes predavanje, bi tako kot sicer začel s koledarskimi dogodki, povezanimi s književnostjo, nadaljeval s tematizacijo epidemij (v glavnem kuge) v zgodovinskem romanu, kar pa bi ostalo časa, bi porabil za trenutno temo planinske literature, ki jo premlevamo že nekaj ur zapored: gre namreč za nevralgični prostor vzpostavljanja in emancipacije slovenščine v opoziciji  z dominantno nemščino.

Ko človek v časopisju na  dLib spremlja javno življenje v drugi polovici 19. stoletja, je vedno znova presenečen nad dejstvom, da je tudi slovensko zavedni del javnosti o dogajanju privzeto poročal  v nemščini. Te dni dopolnjujem poglavje Nesreče in kriminal za wikiknjigo Dobrave. Glede na samoumevnost nemščine v tedanjih poročilih je današnjo standardno uporabo slovenščine v javnosti mogoče razumeti kot nepričakovano in nenavadno.  — miran hladnik