Miran Hladnik in Tone Pretnar
Opombe k Zbranemu delu Alojza Gradnika (4. knjiga)
Kazalo

Narobe svet
in druge pesmi za mladino
(1953)

Pesmi, natisnjene v razdelku Narobe svet in druge pesmi za mladino, so izšle v zbirki s tem naslovom pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1953. V njej je 46 pesmi (če štejemo Uganke za eno pesem) in so bile natisnjene na 78 straneh. Daljše pesmi so postavljene v dveh stolpcih. Zbirko je opremil in ilustriral Marij Pregelj.

Nastanek zbirke

Prvotni naslov zbirke Narobe svet je bil Hudičevi strici. Od kod sintagma, razlaga Gradnik Boršnikovi (22): "V tretjem razredu me je učil Ivan Mercina, doma iz Goč pri Vipavi, ki je bil obenem učitelj petja na vadnici in na gimnaziji. Rad se je uril v dovtipih in zbadljivkah in tako je tudi mene pri prvem srečanju v prvi šolski uri, ko je ugotovil, da sem iz Brd, počastil z zbadljivko 'Bric – hudičev stric'. To je seveda izzvalo splošen smeh v razredu, mene pa je tako zabolelo, da sem se zjokal in da bi jo bil najrajši takoj popihal domov v Medano. Kot edini Bric sem postal seveda tarča te zbadljivke tudi s strani sošolcev v šoli in v zavodu. Zato se dolgo nisem mogel otresti občutka osamljenosti in neke manjvrednosti." Naslovu se je po pričevanju Francke Gradnik odpovedal zato, da ne bi žalil svojih rojakov.

V 12. mapi Gradnikove zapuščine v NUK-u (Ms 1398) je večina pesmi za zbirko v treh ovojih. V prvem so tipkopisi, v drugem krtačni odtis preloma s popravki pri posameznih pesmih in v tretjem rokopisi, večinoma na karirastih listih različnih formatov. Tipkopisi predloge za tisk so bili nekoč gotovo urejeni po straneh, zdaj pa so v raztresenem stanju in z dodatkom tipkopisov in rokopisov variant pesmi ter njihovih kopij, zato jih je najbolje pregledovati kar po abecedi. V orientacijo sta dve naslovni strani in eno kazalo. Na prvotni naslovnici stoji Hudičevi strici, pesmi za mladino, Ljubljana 1949 (dvakrat, enkrat brez letnice, najbrž predloga za platnice). Na drugi, popravljeni naslovni strani stoji: Narobe svet <in druge> pesmi za mladino, Ljubljana 1951, verzov 1666. Ni jasno, ali gre za iste rokopise, ki jih je po pričevanju Lada Smrekarja pesnik dal Tonetu Potokarju in Smrekarjevemu sinu Andreju.

Koncept kazala, v katerem je pesnik mnogo črtal in dopisoval, je bil sprva takle:

Narobe svet
[Boštjan Narobe]
V Koromandiji
Požar na Savi
Švelja Mara
Prvi april
Trije lovci
[Mlinar]
Komarjeva smrt
<Škorenj>
Oslova oporoka
[Škorenj]
Polž in trije krojači
<Lažnivi kljukec>
Živalski semenj
<Plačilo za laž>
Rak – lovec
<Muc – šivač>
Žaba in rak
[Kje je tista muha?]
Muhavost zaljubljenih
[Vrag – siromak]
Škrjanček
Tine hvali krave
Uspavanka
<Pastir in potok>
Padaj, padaj rosica
<Zmaji>
Sinice
<Cigan in dinja>
Pastir in pastirica
[Uspavanka za Metko]
[Cigan in dinja]
Vprašanje
[Metla]
Trave
<Metla>
Dve trti
<Orlica in puta>
Boben in violina
Veter in trst
Hvala starih časov
Hvala novega časa
[Delavec in stroj]
Drvarji
Veter
[Cunjar >] Cunjar
Večer
Rodna hiša
Mlademu tovarišu pesniku
Vnuku
Ugank[a >]e
Ogenj in dim
Jesenska misel
Ob slovesu
[Plačilo za laž]
Večer pred košnjo
Letni venec
Januar, Februar, Marec, April, Maj, Junij, Julij, Avgust, September, Oktober, November, December
V končni redakciji je marsikatera od naštetih pesmi izpadla: Prvi april, Mlinar, Rak in lovec, Tine hvali krave, Uspavanka za Metko, Vprašanje, Trave, Boben in violina, Veter in trst, Delavec in stroj, Vnuku, Ogenj in dim, Jesenska misel. Na dodatnem listu je pesnik pod naslovom Nove zapisal:
Lažnivi kljukec 10a
Oslova oporoka 13
Večer
Pastir in potok
Vrag siromak
Muc šivač
pod naslovom Odpade pa:
Mrgolin
Trije ribiči
Zmaji
Vprašanja in odgovori
Hudičevi strici
Boštjan Narobè
Mlinar
Uspavanka za Metko
Kje je tista muha
Oslova oporoka (Lucipeter na oslovi oporoki), Večer, Vrag siromak in Muc šivač na koncu le niso bile natisnjene v zbirki. Pesmi z naslovom Trije ribiči med Gradnikovimi izvirnimi sploh ni – mogoče je šlo za prevod. Izločeni Zmaji in Boštjan Narobè sta bili nazadnje vendarle natisnjeni v NS. Na hrbtno stran kazala si je pesnik izpisal besede, ki jih je hotel v opombah pojasniti: Indija Koromandija, Sordina itd. (razlage so prepisane in dopolnjene v opombah k pesmim).

Zbirka je bila gotova že dve leti pred natisom, sicer Lado Smrekar v Tovarišu 1. avgusta 1952 v članku Pevec Goriških Brd ne bi mogel poročati, da je zbirka nared.

Odmevi na zbirko

V primerjavi z Gradnikovo poezijo za odrasle so bili kritiški odzivi na Narobe svet skromni. Marijan Brecelj je 25. dec. 1953 v članku Kulturne novice v Slovenskem Jadranu (II/52, str. 8) novo zbirko na kratko predstavil. Povedal je, da so pesmi daljše narave (12 do 100 verzov), da jih je 28 okusno ilustriral Marij Pregelj, in posebej pohvalil Narobe svet, Požar na Savi, Mojškro Maro, Tri lovce, Boštjana Narobeta in Živalski sejem. Druge pesmi da so že zahtevnejše, vključno z ugankami. Anonimni kritik K-č. je v Ljubljanskem dnevniku 13. 2. 1954 (št. 36, 4) zapisal:

"Vprašanje vrednosti, pomena in uspeha Gradnikovih otroških pesmi se pomakne nekoliko v ozadje, če se skozi zbirko [...] ozremo na Gradnikovo celotno pesniško podobo. To podobo nam dopolnjuje nekaj pesmi, ki jih ne moremo opisati z izrazom otroška ali mladinska poezija, in te pesmi so hkrati zanimivost in vrednost zbirke.

Oblika in zamisel celotne zbirke sta narekovala vsebini nekaj omejitev. Gradnikovo izpovedno bistvo se je moralo izživeti v opisni pripovedi in gnomije ne odkriva. Vendar se v obdelavi znanih motivov uveljavlja neka umirjena, razumevajoča nota, ki daje pesmim nadih tihe, posvečene modrosti. V dikciji je pesnik trd in grčav kot zmeraj – in vendar pesmim ne moremo odreči svojstvene mehkobe. Priznanje človeškega reda nasproti anarhični svobodi, vrednotenje dobrote nad lepoto, žrtvovanje preteklega za bodoče ... Smrt ni več nekdanja opojnost, ampak samo večni, vdani konec kroga, ki ga rojstvo prične. Uglašen in ubran je tudi 'duh omahujočega poeta', ki zazveni v nehrupni, ponosno samozavestni pesmi 'Mlademu tovarišu pesniku'. [...] Moč Gradnikovega izraza v tej zbirki ni posebno velika in precej zaostaja za njegovim najboljšim. Vendar je svojo podobo izpolnil z nekaj niansami. V teh mejah lahko dozori nova zbirka, zbirka 'resne' poezije, v kolikor kdo smatra otroško poezijo za neresno delo."

J. Vidic v Slovenskem poročevalcu 20. 2. 1954 (št. 42, 4) na kratko poroča o NS skupaj z drugimi knjigami. Kvalitetnih otroških knjig je malo, zato je prijetno presenečenje, ko izide taka knjiga, ki jo lahko vzame v roke tudi zahtevnejši bralec. "Prav to pa je morda Gradniku [...] nekoliko v škodo. Marsikatera njegova pesem je otroku – čeprav pisana zanj – pretežka. Nihče pa ji ne more zanikati globoke lepote. Vendar je prav v najnovejši Gradnikovi knjigi najti mnogo pesmi, v katerih se je pesnik otrokovi psihi zelo približal." Kritik označi zbirko s frazami: polnokrvna, zaokrožena, jasna, uglajena, lahko sprejemljiva, zaključi pa s stavki: "Pesmi so v zbirki razvrščene po stopnji otrokovega dojemanja. Na prvih straneh so prisrčne pesmice o narobesvetu, ki so dostopne tudi cicibanom. Slede jim zahtevnejši verzi [...] V občutenih pesmih poje o živalih, o rasti, o zemlji [...] Ilustracije M. Preglja so doživete, morda nekoliko prekompaktne za to starostno stopnjo otroka."

Izid zbirke je v Ljudski pravici-Borbi 9. januarja 1954 v članku z naslovom "Čaša tvoja je življenje tvoje ..." omenila tudi Ada Škerl.

Seznam besedil

Nezbrane pesmi od 1933 dalje

Pesmi so v tem razdelku urejene po datumih nastanka, kadar pa gre za cikel (Ljubljanski soneti) ali drugače povezane pesmi, so v njih lahko tudi posamezne pesmi, ki so nastale pozneje. Za objavo je bila izbrana zadnja za časa pesnikovega življenja objavljena varianta.

Seznam besedil

Neobjavljene pesmi od 1933 dalje

Pesmi v tem razdelku so razporejene tako, da najprej pridejo na vrsto tiste, ki so bile že pripravljene za kakšno od Gradnikovih pesniških zbirk, vendar so pozneje izpadle, ali pa so se šele naknadno pritaknile kakšni že objavljeni pesniški temi. Sem so uvrščene tudi tiste pesmi, ki jih je želel videti v svojem Zbranem delu, ki naj bi ga načrtovala Državna založba Slovenije, oz. v Izbranem delu pri Mladinski knjigi. Naprej so v glavnem razporejene po datumih nastanka; od kronološkega reda odstopajo posamezne pesmi zaradi pripadnosti istemu ciklu ali z istim naslovljencem in tiste pesmi, za katere čas nastanka ni znan. Nedatirane pesmi zaključujejo razdelek; med njimi so na prvem mestu one, ki jih je pesnik hranil v mapi, ki je nastala ob pripravljanju izbranega dela (IDAG) in jo je pesnik označil z naslovom "Neobjavljene". Čisto na koncu so v razdelku Drobnjarije nanizana drobna priložnostna verzificirana posvetila, napisi, pozdravi, pesmi, pri katerih bi se dalo dvomiti v izvirno Gradnikovo avtorstvo (prav mogoče je, da gre v posameznem primeru za prevod, ki se je v zapuščini pomotoma znašel v mapah z izvirnimi besedili), in tisti rokopisni fragmenti, ki se jih je dalo zadovoljivo razvozlati. Med neobjavljenimi pesmimi je opazno velik delež priložnostnih posvetilnih pesmi: v spominske knjige, za nagrobnike, ob jubilejih ipd. Pesnik jih je namenjal prijateljem, znancem in njihovim otrokom in tako formiral ter vzdrževal svoj bralski in občudovalski krog. Čeprav se zdi identifikacija naslovljencev v opombni polovici ZD na prvi pogled nebistvena za razumevanje pesemskega sporočila in bolj kot ne davek ne najbolje reflektiranim maniram tekstološke prakse, je vendarle pomembna za opis Gradnikove publike in funkcioniranja literarnega sistema.

Pričujoči seznam rokopisnih pesmi po vsej verjetnosti ni popoln. Lado Smrekar se spominja, da je Gradnik napisal še verze za poroko M. Brezovarja iz druščine Elka Justina in jih na poroki prebral. Mogoče se bodo še našli neki pesnikovi verzi na cigaretni škatlici in trenutno založena pesnitev o Kostanjevici na Krki na petih straneh formata malega zvezka.

Seznam besedil

Nezbrane otroške pesmi

Zunaj pesniške zbirke Gradnik ni objavil veliko otroških pesmi. Razporejene so po datumih objav in tako, da pridejo prej na vrsto tiste, ki jih je hotel objaviti v zbirki ali v izboru svojih pesmi. V zapuščini se nahaja list z lastnoročnim seznamom, katere pesmi je poslal v objavo, pa mu jih še niso natisnili:
"Ciciban
ima še neobjavljene pesmi:
[Boštjan Narobe]
Majdina tožba
Vrane
Vrabec in sova (Litavska nar.)
Žabe
Petelin in kura
Selitev
Novi magazin
Komarjeva smrt
Julij"
Na drugem listu pa je natipkal:
"Pionirju dal 13. X. 53
Surikov, Prihod zime
Gradnik: Večer

Cicibanu:
Gradnik: Kje je tista muha
Lucipeter kramar
Blok: Zima
Gradnik: Žabji zbor."

Od naštetih izvirnih pesmi so bile objavljene menda samo Majdina tožba, Komarjeva smrt, Julij (NS) in Žabji zbor.

Seznam besedil

Neobjavljene otroške pesmi

V poglavje otroških pesmi v ZD so bile uvrščene tiste pesmi, ki jim je tako mesto določil že pesnik sam. Gre za mapo Čarobni klobuk, kjer so se znašle tudi nekatere pesmi iz ciklov, ki so bili sicer namenjeni odraslemu bralcu. Otroških pesmi Gradnik ni bil navajen datirati tako redno, kakor je to počel pri nemladinskem opusu, zato je bilo njihovo razporejanje napornejše. Na prvo mesto so spet prišle neobjavljene pesmi iz prej objavljenih ciklov in pesmi, ki jih je pripravljal za objavo v zbirki NS ali v periodiki, pa nazadnje tja niso prišle. Nekatere so razporejene po tematski sorodnosti in podobni rokopisni ali tipkopisni podlagi, ki omogoča domnevo, da so nastajale v istem času.

Seznam besedil

Fragmenti

V poglavje s fragmenti so bile uvrščene tiste pesmi, pri katerih je očitno, da jih pesnik ni oblikoval do konca. Nimajo ne naslova, ne avtorjevega podpisa, ne datacije. Ali manjkajo posamezni verzi kitice, ali še ni domišljena rima, ali obstaja za en verz več variant, ali pa gre za hitre in težko berljive rokopisne skice brez ločil in brez skrbi za velike začetnice, ki jih v ZD ni mogoče lepo reproducirati. Meja med fragmenti in neobjavljenimi besedili v prejšnjem poglavju ni vedno jasna. Postavljene so v drobnejšem tisku in brez novih strani za vsako pesem. Urednika sta prepisala še več rokopisnih fragmentov, vendar zaradi njihovega nejasnega statusa v ZD niso objavljene. V pesnikovi zapuščini se bo na nepričakovanih mestih verjetno našel še kakšen tak fragment, saj je pesnik skiciral izvirne pesmi včasih kar med prevodi (v tujih besedilih je našel spodbudo za lastno delo) ali na hrbtno stran zavržene kopije kakega drugega rokopisa. Koncepti, ki jih je hlastno zapisoval s svinčnikom v liste beležke ali na ovojnice od časopisov, so težko berljivi in njihova reprodukcija v ZD po urednikovi presoji nima pravega smisla. Pričakovati je mogoče, da se bo za posamični nenaslovljeni fragment našlo polno besedilo, za katerega se bo izkazalo, da je pravzaprav prevod. Ker je Gradnikovo prevodno delo zelo obsežno, po vsej verjetnosti ne bo vključeno v ZD, zato bodo tovrstna preverjanja morala počakati na kakšno drugo priložnost.

Seznam besedil

Priprave za izbrano delo

Gradnik je 6. maja 1963 z Mladinsko knjigo podpisal pogodbo za izdajo Izbranih pesmi v zbirki Kondor. Obsegala bi do 2000 verzov in v uredništvu Kajetana Koviča izšla do leta 1964 ali 1965. Honorar je bil določen v višini 300 din za verz. Za izdajo se je pesnik pripravljal že precej prej. V zapuščini je seznam pesmi z naslovom "Za Kondor (24. I. 1963) Predlog dr. Alojza Gradnika". Vsebuje razdelke Kmet govori, Primorski soneti, Tolminski punt, Ljubljanski soneti. Seznam je bil najbrž tipkan po nareku, zato je v njem precej napak (Kolon Komar nam. Kumar, Bavčar nam. Tavčar ipd.), marsikatera pesem je navedena dvakrat, kar pomeni, da ostareli pesnik seznama ni oblikoval do kraja premišljeno. Primerjava s kazalom po Gradnikovi smrti v Kondorju izdanih pesmi pokaže, da urednik Kajetan Kovič Gradnikovih želja o objavi mlajših pesmi nazadnje ni upošteval. Pesmi, ki jih prinaša 4. knjiga ZD, sem v seznamu označil z zvezdico
Knežji kamen
Triglav
Vizija
Pred Gubčevo glavo
Maja in azil
Maja in mesto
Iz pisma po vrnitvi
V taborišču
Pogreb
Maja in mrtvi brat
Mrtvi vojak v tujini
Slovenska zemlja
Noč v Medani
V bolnišnici
Na Visokem
Pismo od onstran
Rožnik
V zoreči jeseni 1–2
Zadnja pot
Poslednji gost
Kmet govori 1–21 (cel ciklus)
Orel in smreka
Madona
Zločinka
Jesenski večer v Medani
Kajn
Nova zvezda [najbrž so mišljene Zadnje zvezde, op. ur.]
Napisi za mesece
***
Fontana in vodni curek
Smučarjeva jutranja molitev
Resignacija
Tožna pesem
***
Primorski soneti
Dornberg
Komen
Cerkno
Šmartno
Solkan
Na Erjavčevem grobu 1–2
Gorica 1–2
Tolmin 1–2

Pojoča kri
Vprašanje
Očetu
Materi 1–2
Sinu 1–2
Dedič sem
Mrtvi materi 1–3
Gost ob trgatvi
***
Prihod
Goličava
Istrska vas
Trudna pot
Istrska elegija
Svatba v Brdih
Brda
Komen
Naša beseda
Zemlji
Delavec v tujini
Kolon Kumar
Na Kontovelu 1–2
Vsi Sveti v Brdih
Vigred (brez krajšanj) (ZL)
Medanski zvonovi
Zima
Moje življenje
Črv
Vodnjak
Ogenj
Sončna ura
Žoga
Izpoved
Srce poslušam
Stara ura govori
Večni studenci
Galla Placidia
Večerne sence
Bog in umetnik
Harfa v vetru
Naša zemlja
Devin
Trubar
Na Mestnem trgu

Tolminski punt (cel ciklus)

Gozd v jeseni (ZL 78)
Pesem koscev (ZL 80)
*Nagrobni napis Jorgu in Iri [T]avčarju
*Mladina ob pesnikovi smrti
*Duh in podoba
*Mrtvim lovskim tovarišem
*Simonu Gregorčiču ob 100-letnici rojstva
*Temo preganjaš

*Napisi za rabsko pokopališče
*Človeštvo
*Žensko taborišče na Rabu
Povabilo
*Zadnja želja
*Zadnja stena
*Belo in črno
Priznanje (Goethe)
Rilke – Jesenski dan
Nekomu
*Pesem o Trstu

Ljubljanski soneti
*Prešeren Ljubljani
Na Mestnem trgu
V Ciril-Metodovi ulici
Žicarski zid
*Knjiga pesmi bravcem
*Pesnici Adi Škerl
*Mrtvi deklici
Na Cankarjevem grobu
Na Cankarjevem nabrežju
Pred Vodnikovim spomenikom
Na Krekovem grobu
Stara Cukrarna
Emona
Tivoli v jeseni
Vizija
*Grad 1–2
*Gramozna jama
*Talci
Nagrobni napisi (PK 37)
Očiščenje (PK 36)
Smrti (PK)
Življenju (PK)
*Zadnje zvezde
*Na Marijinem trgu 1–2
Na Mestnem trgu
*Grob v Brdih (Srečku Kumarju)
Nagrobni napisi za družino Božidarja Jakca
*Zadnja stena (V spomin Klementa Juga)
*Duhovičarju

Državna založba je preko avtorske agencije že 27. 3. 1979 začela pripravljati avtorsko pogodbo za tri knjige Gradnikovega zbranega dela, vendar je pobuda padla v vodo zaradi prenizko zastavljenega honorarja. Ko je pesnikova vdova leta 1980 popustila s 70 dinarjev za verz na 60, pa založba ni bila pripravljena potrditi takega honorarja za vse tri knjige, ampak le za prvo. Kmalu nato je iz podobnih razlogov propadel tudi načrt izbora Gradnikove poezije, ki naj bi v uredništvu Silva Faturja in pod naslovom Drevo življenja izšel leta 1982. Ponujena tarifa je bila 45 dinarjev za verz.