Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

Lucija Fatur
Alpinistična literatura Vikija Grošlja

Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik

Ljubljana, september 2002


Nekje na vrheh,
v bližini zadnjih gnezd
in prvih zvezd,
nekdo s pobožno roko
sega po nedotaknjenih stvareh.
Po tisti ozki črti
nam drugim sije sled
in kaže pot
predaleč stran od tod ...
(Župančič)

Julija 1822, pred točno 180 leti, je po službeni dolžnosti – med merjenjem zemlje za svojega cesarja – na vrh Triglava prišel stotnik Bosio in tam v steklenički našel rokopis Ivana Dežmana, ki je 13 let prej na list papirja zapisal, da je "njegovo največje veselje na gorah". Stotnik je besede razumel in zapisal dokaz človekove potrebe, da o zavesti svojega obstoja v teh posebnih, vendar prav čudovitih okoliščinah, pusti za seboj zapisano sporočilo.1

Kazalo

1. Uvod

Slovenci smo gorniški narod. Radi imamo gore, ki nas obdajajo, in po nekaterih ocenah se kar četrtina Slovencev pogosto odpravi v gore. Znani smo tudi kot velesila na področju alpinizma, saj uspešni in drzni vzponi praviloma žanjejo hvalo med svetovno alpinistično elito. Zatorej ne preseneča, da se je med slovenskimi pisci znašlo kar precej alpinistov, ki so želeli svoje poti opisati v knjižni obliki. Viki Grošelj je eden najuspešnejših tovrstnih predstavnikov, saj je kot edini preplezal 10 osemtisočakov, hkrati pa je tudi priznan pisec alpinističnih potopisov in člankov. V desetih letih svojega ustvarjanja je poleg intenzivnega ukvarjanja z alpinizmom izdal kar osem knjižnih del, v nastanku pa sta še dve, ki bosta kmalu ugledali luč sveta. Literarna veda se z alpinističnim potopisom skorajda ne ukvarja, pa vendar je ta zvrst med slovenskimi bralci precej priljubljena in kot takšna zasluži več pozornosti.

To je dovolj razlogov za odločitev, da sem za temo diplomske naloge izbrala alpinistično literaturo Vikija Grošlja. V nalogi sem obravnavala njegovih osem književnih del, hkrati pa upoštevala, da njegov opus zajema tudi številne članke in razprave ter fotografske prispevke. V prvem delu naloge sem se pobliže seznanila z vsebino njegovih del, jih opisala in poskušala navesti nekatere značilnosti posameznih del. V drugem delu sem opredelila pojem alpinističnega potopisa, kamor sodijo Grošljeva dela, ter poskušala ugotoviti, ali se v prvinah posamezna Grošljeva dela razlikujejo med seboj oziroma od drugih alpinističnih potopisov. V nadaljevanju sem ob pomoči zgodovinskih teoretičnih člankov ugotavljala, kaj žene alpiniste, da se odločijo za opisovanje svojih življenjskih doživetij in ob tem analizirala Grošljeve motive za to. V sklepnem delu pa sem skozi prikaz prvin alpinističnega potopisa celovito pregledala Grošljeva dela in jih tovrstno ocenila. Opredelila sem osnovne motive alpinističnega pisanja, ki jih Grošelj uporablja in komentirala druge Grošljeve posege v literaturo (slikovni material).

Zaradi bolj avtentičnega pristopa k izdelavi diplomske naloge sem se odločila tudi za pogovor z Vikijem Grošljem in njegov komentar nekaterih dogodkov, ki jih opisuje v svojih knjigah. Iz razgovora je nastal kratek intervju, ki ga objavljam po analizi njegove literature. Za popolno predstavitev Grošljevega ustvarjanja je na koncu dodana še obsežna in natančna bibliografija, izdelana na podlagi poizvedovanja v elektronskem katalogu Cobiss.

Dodatna spodbuda za odločitev, da v svoji diplomski nalogi predstavim alpinistično literaturo Vikija Grošlja pa je tudi dejstvo, da je v letu 2002, ki je izbrano za leto gora, avtor praznoval svojo 50-letnico. Ob koncu se lepo zahvaljujem mentorju in Vikiju Grošlju.

Kazalo      Naprej


Stran je po predlogi Lucije Fatur postavila Andreja Musar 19. aprila 2004. Nazadnje je bila spremenjena isti dan.

Naslov strani: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/fatur_lucija/default.htm

Število obiskov: