Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

5 LITERARNA ANALIZA IZBRANIH DEL

5.1 MOTIVI

V posameznih delih se pojavlja več motivov. Omenjeni bodo tisti, ki so ključnega pomena za razvoj dogodkov v delih.

5.1.1 Zaljubljenost

Motiv zaljubljenosti, ki je najpogosteje prva zaljubljenost, se pojavlja v delih: Ta glavna Urša, Vanda, Moj prijatelj Dane, Janov krik, Klub v črnem, Čudovita pot, Oh, ta naša babica, Druščina, Golo morje in Ajša Najša.

Ponekod zaljubljenost ob koncu knjige preraste v prijateljstvo in ljubezen. Tako je npr. v delih: Ta glavna Urša (Urša in Jaka postaneta par), Moj prijatelj Dane (Dane in Majda postaneta par), Klub v črnem (Fred in Marina postaneta prijatelja) in Čudovita pot (Cvetka in Gojko postaneta par). Drugod se zaljubljenost konča, ko se konča prva ljubezen ali ko se oseba, v katero je lik zaljubljen ne zmeni zanj: Klub v črnem (ker se Betka ne zmeni zanj, Franci pozabi nanjo), Oh, ta naša babica (Mika na koncu preboli svojo nesrečno ljubezen) in Ajša Najša (Ajša kmalu pozabi svojo prvo nesrečno ljubezen). V nekaterih delih pa se zaljubljenost ob koncu knjige ne konča, saj junak še kar hrepeni po ljubljeni osebi: Vanda (Klemena še vedno stisne pri srcu, ko pomisli na Vando in Smiljana), Janov krik (Jan ima Tanjo še vedno rad), Čudovita pot (Igor zaradi razočaranja ob nesrečni zaljubljenosti predčasno konča pohod), Druščina (Slavko hrepeni po Mariji, Dino po Ute, pri Marjanu pa se zaljubljenost sprevrže v sovraštvo do Stelle in kasneje do Tatjane) in Golo morje (Martel tudi jeseni, v šolskih klopeh še vedno sanja o Medeji).

Zaradi zaljubljenosti nastajajo tudi ljubezenski trikotniki: Vanda (Klemen, Vanda + Smiljan), Klub v črnem (Franci, Betka + Fred), Čudovita pot (Igor, Cvetka + Gojko), Oh, ta naša babica (Mika, Fajga + Zlatolaska), Druščina (Slavko, Marija + njen fant; Marjan, Stella + Luigi), Golo morje (Martel, Medeja in Aljoša. Tu ni ravno ljubezenskega trikotnika, saj nimamo na eni strani para, na drugi pa zaljubljenega posameznika. Martel je namreč zaljubljen v Medejo, njej je všeč Aljoša, ki pa ne pokaže nobenega zanimanja zanjo.)

5.1.2 Družbena kritičnost

Neposredno je družbeno kritičnost zaznati v delu Punčka, kje si doma?, in sicer v besedah glavne junakinje. Le-ta namreč spregovori o nekaterih ljudeh in njihovih lastnostih, ki jih zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne ceni. Tako je Urša kritična do Rdečelaske – svoje mačehe, kajti ta v izkazovanju ljubezni do pastorke ni bila iskrena. Kritičen pogled izrazi tudi do tete Nade, ki naj bi pomagala nečakom le iz lastne samoljubnosti in potrditve, najbolj pa svojo kritično ost usmeri na fanta, ki je v družbi udaril svoje dekle.

V več delih pa je družbena kritičnost izražena posredno. Npr.: Učiteljica (gre za obsodbo vojne in sovražnikov), Janov krik (kritika se nanaša na različne državne institucije in na njihovo nestrokovno delovanje: na policijo, socialo in sodstvo), Baronov mlajši brat (začutimo obsodbo današnjega delovnega sistema, ki zahteva od staršev, da so vseskozi na razpolago v službi, s tem pa so njihovi otroci doma prepuščeni sami sebi), Golo morje (gre za obsodbo staršev, ki so skrajno egoistični in se ne posvečajo otrokom) in Ajša Najša (obsodba t. i. modernosti družbe, saj družinam ostaja premalo časa za pogovor in poslušanje drug drugega).

5.1.3 Uporništvo

Mladi so v obdobju adolescence zelo občutljivi za razne družbene krivice. Krivice doživljajo kot globok razkol med idealom in stvarnostjo, saj so prej kot otroci verjeli v pravičen, malone pravljičen svet, ki pa se jim zdaj ob spoznanjih, ki spremljajo miselni razvoj, grobo podira. Temu se skušajo upirati. Tako postanejo nekakšni uporniki, ki svoje nestrinjanje s svetom izražajo na različne načine. Lahko so cinični in se neprestano prepirajo s tistimi, ki jim predstavljajo poosebitev slabega. To zasledimo v delu Punčka, kje si doma? Urša si želi predvsem pravičnejših odnosov med ljudmi, s katerimi živi in s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju. Ker pa ljudi okoli sebe ne more spremeniti, postane cinična in polna negodovanja. S teto, ki živi pri njih, se neprestano prepira. Ko pa dopolni 18 let, si poišče službo in svoje stanovanje ter odide od doma. S tem dejanjem uporništva se je osamosvojila. Njeno osamosvojitev bi lahko imeli za pozitiven rezultat uporništva. Sicer je bilo pa tudi njeno uporništvo nekako upravičeno.

Uporništvo pa lahko, četudi je v izhodišču ideja upreti se krivici upravičena, pripelje tudi do hujših kršitev družbenih pravil. Tako fantje v Baronovem mlajšem bratu opozarjajo na krivične odnose družbenega sistema do njih (delovni sistem je namreč zahteval od staršev, da so bili neprestano v službah in tako niso imeli časa za svoje otroke) z vedenjem, ki jih zaznamuje kot postopače, brezdelneže, alkoholike in narkomane. Ker se družba, naravnava predvsem na pridobivanje kapitala, zanje ni zanimala, so se ji postavili po robu. Vendar na žalost je ta upor pripeljal še do večje tragičnosti - do smrti glavnega junaka.

Še v dveh delih je motiv uporništva nastal zaradi podobnega vzroka. Pomanjkanje zanimanja staršev za otroke je tako v Golem morju kot v Ajši Najši povzročilo upor pri čustveno občutljivih mladih ljudeh. V prvem delu tako mladi sami zaplujejo na odprto morje, kjer jih čaka preizkus njihovega prijateljstva in njihove iznajdljivosti. K sreči jih rešijo vojaške ladje, sicer bi se vse skupaj tragično končalo. Pri njihovih starših pa dejanje otrok pripelje do nekakšne streznitve. Odvrgli so navidezno prijateljstvo. Hinavščina se je končala. Torej je upor mladih prinesel pozitiven rezultat.

V Ajši Najši pa je Gregor pokazal svoje nestrinjanje z očetovim dejanjem - oče je namreč zapustil mamo in odšel z ljubico - s pobegom od doma in izostajanjem od pouka. Gregor se potem, ko ga Ajšin oče odpelje na policijo, sicer vrne k mami, vendar očeta s pobegom ni prepričal. Tako je bil njegov upor zaman.

5.1.4 Ljubosumje

Z motivom ljubosumja se srečamo v delih: Vanda, Čudovita pot, Oh, ta naša babica, Druščina in Golo morje. Povsod je vzrok ljubosumja ljubezenski. Junaki se namreč zaljubijo v osebo, katera pa jim zaljubljenosti ne vrača. Ljubljeni osebi je namreč pri srcu neka tretja oseba. Tako je Klemen v Vandi ljubosumen na Vandinega prijatelja Smiljana, Igor v Čudoviti poti na Cvetkino ljubezen Gojka, Mika v delu Oh, ta naša babica ni le ljubosumna na Fajgovo Zlatolasko, ampak tudi jezna na Fajgo, saj jo je le-ta izkoristil, ne da bi ji povedal za Zlatolasko. V Druščini sta ljubosumna Slavko, in sicer na Marijinega fanta, in Marjan na Stelllinega moža. V Golem morju pa je Martel ljubosumen na Aljošo, kajti zanj Medeja pokaže večje zanimanje.

5.1.5 Pustolovščina

Motiv pustolovščine se pojavi v delih: Obveščevalec Lesnika, Moj prijatelj Dane, Čudovita pot in Golo morje. V Obveščevalcu Lesnika imamo taborniško pustolovščino. Drago se prvič sreča s taborniškim načinom življenja. V delu so opisi taborniških dogodivščin, rdeča nit pa je opis glavne pustolovščine: iskanja ilegalcev. V delu Moj prijatelj Dane prijatelja Bojan in Dane skušata najti oporoko Danetovega očeta, ki bi Danetu prinesla zasluženo premoženje. Pri tem se ponoči plazita po podstrešju hiše, katere lastnik je Danetov sovražni stric.

Pohodništvo po slovenski transverzali predstavlja veliko poletno dogodivščino trem mladincem v Čudoviti poti. V Golem morju pa je odhod na odprto morje neprijetna pustolovščina, katero si bodo junaki zapomnili do konca življenja.

5.1.6 Alkoholizem, narkomanija

Tri prebrana dela obravnavajo temo alkoholizma oz. zasvojenosti z alkoholom: Klub v črnem, Baronov mlajši brat in Golo morje. V delu Klub v črnem to sicer ni eden glavnih motivov, vendar je povezan z enim od glavnih junakov. Fred je namreč zaradi mamine zasvojenosti s pijačo nesrečen. Zato se pogosto izogiba doma in postopa okrog. Tako se seveda nič ne uči in zato ima težave v šoli. V Baronovem mlajšem bratu pa popivajo mladostniki. Nekateri tudi uživajo drogo. Sprva zaradi preganjanja dolgčasa, kasneje pa to postane del njihovega življenja. Alkohol in droge so tudi eden od razlogov za končno tragedijo. Pretirano popivanje in veseljačenje staršev pa je v Golem morju povod za odhod mladostnikov na morje.

5.1.7 Družinska ljubezen

Zaljubljenost in motiv ljubezni med različnima spoloma smo že izpostavili. Na tem mestu bi postavili v ospredje motiv materinske ljubezni, motiv bratovske ljubezni in motiv ljubezni med starši in otroki. Materinska ljubezen je zelo izrazita v delu Janov krik, kjer se mati popolnoma poistoveti z ranljivim sinom in vseskozi trpi z njim, ga tolaži in vzpodbuja, da ne bi ob vseh krivicah, ki se mu dogajajo, klonil. Motiv bratovske ljubezni zasledimo v Baronovem mlajšem bratu. Brata, starejši Baron – Andrej in mlajši Tadej se imata zelo rada. To pokažeta z dejanji. Baron Tadeja brani pred izsiljevalci denarja, Tadej pa je neprestano v skrbeh, da ne bi Baron zašel v drogo. Bratovska oz. sestrska ljubezen je prisotna tudi v Čudoviti poti. Aljaž in Cvetka sta velika prijatelja. Na pohodniški poti se pokaže njuno spoštovanje in skrb za drugega.

Ljubezen med starši in otroki sicer ni nikjer v ospredju, a jo je kljub temu moč zaznati v večih delih: Ta glavna Urša, Moja družina, Vanda, Moj prijatelj Dane, Oh, ta naša babica, Ajša Najša. Odraža se predvsem v dialogih, ki izražajo pozitiven odnos med starši in otroki in v dejanjih staršev, ko pomagajo svojim otrokom pri vsakodnevnih obveznostih (Ta glavna Urša, Moja družina, Oh, ta naša babica, Ajša Najša) ali pa so celo vključeni v kakšno od otrokovih pustolovščin (Vanda, Moj prijatelj Dane).

5.1.8 Prijateljstvo, kolegialnost

Izrazit je ta motiv v delu Moj prijatelj Dane. Bojan in Dane sta velika prijatelja, njuno prijateljstvo pa se pokaže predvsem v medsebojni pomoči. Dane Bojanu pokaže tiskarno in ga seznani z osnovami tiskanja, Bojan pa mu pomaga najti boljše stanovanje in očetovo oporoko, s katero se Dane razbremeni finančne stiske. Motiv kolegialnosti pa je prisoten tudi v drugih delih: Ta glavna Urša, Vanda, Obveščevalec Lesnika, Punčka, kje si doma?, Klub v črnem, Janov krik, Čudovita pot, Baronov mlajši brat, Druščina, Golo morje, Ajša Najša.

5.1.9 Osamljenost

Z osamljenostjo se slej ko prej sreča vsak adolescent. Največkrat je vzrok zanjo ranljivost mladega duha. Običajno tudi hitro mine. Tako v delih: Obveščevalec Lesnika in Vanda, kjer se junak počuti osamljenega zaradi razočaranja v prijateljstvu (Draga je Miloš povabil na taborjenje, pa se v taboru ne zmeni zanj) ali razočaranja v ljubezni (Klemena Vanda zavrne), ta osamljenost v družbi vrstnikov mine. V delu Učiteljica osamljenost pri Marjuči povzroči, da se odloči za odhod v partizane. V delu Oh, ta naša babica se Mika po ljubezenskem razočaranju počuti, da je na svetu sama s svojimi težavami in osamljenost skuša rešiti s pobegom od doma. Skrajna oblika reševanja občutka osamljenosti pa je prikazana v Janovem kriku, ko Jan po Tanjini zavrnitvi skuša napraviti samomor.

5.1.10 Statusne razlike

S statusnimi razlikami mislim predvsem na različen finančen položaj staršev glavnih junakov. Tako je opazen različen finančni položaj med osrednjima likoma v delu Moj prijatelj Dane. Bojan je sin dokaj premožnih staršev, saj je njegov oče sodnik, kar pa je v času po prvi sv. vojni (v ta čas je namreč postavljeno dogajanje knjige) pomenilo, da je imela družina soliden dohodek. Dane pa je nasprotno reven, čuti pomanjkanje in varčuje tako pri stanovanju, saj živi v temni vlažni sobici, kot tudi pri obrokih hrane. Statusne razlike pa ne vplivajo negativno na njuno prijateljstvo. Tudi v delu Klub v črnem so v ospredju statusne razlike, predvsem med bogatejšimi, mestnimi dijaki (Travica, Sandi, Betka) in dijaki s podeželja (Fred, Franci).

5.1.11 Delinkventnost, kriminal

Motiv delinkventnosti (mladostniškega prestopništva) srečamo v Janovem kriku, kjer Jan zapade v slabo družbo. Njegovo prvo dejanje delikventnosti je kraja nekih majic. Nato je po krivici obtožen posilstva in odslej je vsako njegovo dejanje, pa četudi ni imelo slabega namena, obsojeno ne samo na delikventnost, pač pa na hujšo obliko: kriminal. Zato se znajde v zaporu. Kriminal je tudi eden glavnih motivov v Druščini. Mladi fantje z namenom, da bi čimprej prišli do denarja za motorni čoln, začnejo krasti in preprodajati ukradene stvari. Dva sta ustrezno kaznovana, tretji pa pobegne. Kot motiv kriminala pa lahko obravnavamo tudi motiv uboja. Marjan v Druščini iz strasti, sovraštva, razočaranja in maščevanja ubije Tatjano.

5.1.12 Sovraštvo

Izrazito sovraštvo, ki ga začutijo glavni liki, je moč opaziti pri dveh delih: Druščina in Golo morje. Pri prvem sovraštvo nastane iz razočaranja v ljubezni in privede celo do najhujšega – do uboja osebe, ki je po storilčevem mnenju kriva za njegovo duševno stisko. Pri drugem delu pa se sovražno vede Aljoša, saj ne samo da se ne trudi za preživetje na otoku, ampak tudi Martelu in Medeji skuša preživetje onemogočiti. Urinira namreč v edino malo pitne vode na otoku, v morje zlije bencin, s katerim bi lahko zakurili, in do nezavesti pretepe Martela.

5.1.13 Homoseksualnost

Gre za obroben motiv v Baronovem mlajšem bratu. Eden izmed fantov v Baronovi druščini namreč vseskozi izkazuje Tadeju posebno pozornost. Na večer pred tragičnim dogodkom, ko je Tadej prisiljen spiti nekaj alkohola in ko nato omamljen zaspi, ga ta fant otipava. To bi lahko označili kot motiv poskusa posilstva, saj Tadej pri tem ni bil priseben.

5.1.14 Vojna

Ta motiv pa je prisoten le v enem delu: Učiteljica. Gre za drugo svetovno vojno, za boj med partizani in okupatorjem. Vojna je prikazana skozi doživljanje ene od oseb: Marjuče. Tako se srečamo z njenim trpljenjem, saj je v vojni izgubila starše, brata in prijatelja in bila tudi sama ranjena.

Zaradi boljše preglednosti so pojavljajoči se motivi obravnavanih del navedeni tudi v spodnji tabeli.

Delo
Motivi
Z
Dk
U
L
Pu
An
Dl
Pk
O
Er
Dek
S
H
V
Učiteljica
 
+
 
 
 
 
 
 
+
 
 
 
 
+
Ta glavna Urša
+
 
 
 
 
 
+
+
 
 
 
 
 
 
Moja družina
 
 
 
 
 
 
+
 
 
 
 
 
 
 
Vanda
+
 
 
+
 
 
+
+
+
 
 
 
 
 
Obveščevalec Lesnika
 
 
 
 
+
 
 
+
+
 
 
 
 
 
Moj prijatelj Dane
+
 
 
 
+
 
+
+
 
+
 
 
 
 
Punčka, kje si doma?
 
+
+
 
 
 
 
+
 
 
 
 
 
 
Janov krik
+
+
 
 
 
 
+
+
+
 
+
 
 
 
Klub v črnem
+
 
 
 
 
+
 
+
 
+
 
 
 
 
Čudovita pot
+
 
 
+
+
 
+
+
 
 
 
 
 
 
Baronov mlajši brat
 
+
+
 
 
+
+
+
 
 
 
 
+
 
Oh, ta naša babica
+
 
 
+
 
 
+
 
+
 
 
 
 
 
Druščina
+
 
 
+
 
 
 
+
 
 
+
+
 
 
Golo morje
+
+
+
+
+
+
 
+
 
 
 
+
 
 
Ajša Najša
+
+
+
 
 
 
+
+
 
 
 
 
 
 

Legenda:
Z = Zaljubljenost
Dk = Družbena kritičnost
U = Uporništvo
L = Ljubosumje
Pu = Pustolovščina
An = Alkoholizem, narkomanija
Dl = Družinska ljubezen
Pk = Prijateljstvo, kolegialnost
O = Osamljenost
Er = Eksistencialne razlike
Dek = Delinkventnost, kriminal
S = Sovraštvo
H = Homoseksualnost
V = Vojna

Tabela št. 6: Frekvenca motivov v obravnavanih delih

5.2 ŽANRI

O žanrih govorimo, če gre za različne tipe v okviru ene literarne vrste. Prebrana dela bi lahko uvrstili v literarno vrsto roman, ker pa se ti romani po določenih parametrih razlikujejo med seboj, jih lahko žanrsko natančneje določimo. Prav tako kot v nemladinski prozi pa je tudi v mladinski prozi prisoten žanrski sinkretizem. Pri žanrskem sinkretizmu gre za prepletenost več romanesknih žanrov v okviru enega romana.17 Nek žanr pa je v delu vendarle v ospredju. Dela sem žanrsko določila po tem temeljnem žanru.

5.2.1 Ljubezenski mladinski roman

V ospredju je zaljubljenost in prva ljubezen. Glavna oseba je lahko najstnik (deški ljubezenski roman) ali najstnica (dekliški ljubezenski roman). K ljubezenskem mladinskem romanu lahko uvrstimo naslednja dela: Ta glavna Urša, Vanda, Oh, ta naša babica (glede na romaneskni sinkretizem je ta roman lahko tudi dnevniški) in Ajša Najša (ta roman vsebuje tudi prvine družbenokritičnega romana).

5.2.2 Roman o odraščanju

Problemi odraščanja in osamosvajanja, iskanje samega sebe in svoje vloge v svetu, telesni, čustveni in miselni razvoj, spoznavanje resničnega sveta, ki je velikokrat krut in krivičen. Vse to so teme romana o odraščanju. Zasledila sem jih v delih: Moja družina, ko deklica Selena opozarja nase z nenavadnimi dejanji, ki spremljajo razvoj njene osebnosti, Punčka, kje si doma? (to delo je tudi družbenokritično) in Klub v črnem.

5.2.3 Avanturistični mladinski roman

V središču je avantura, v katero se podajo glavni liki. Avanturo predstavlja reševanje nekega problema, ki pa je na koncu srečno razrešen. K pomorski avanturistični prozi lahko štejemo Golo morje, saj se avantura treh mladih ljudi dogaja na morju. Prav tako pa v tem romanu zasledimo prvine družbenokritičnega in psihološkega romana. Obveščevalec Lesnika spada med taborniško avanturistično prozo. Avantura je tu taborništvo.

Za otroško detektivko pa imamo lahko delo Moj prijatelj Dane, kajti odkrivanje oporoke prijateljema predstavlja težko in razburljivo avanturo.

5.2.4 Roman v kavbojkah

V romanu v kavbojkah igra glavno vlogo deški literarni lik, ki predstavlja upornika. Velikokrat je prisotno eksperimentiranje z alkoholom in različnimi drogami. Pogosta je tudi tragičnost. To je prisotno tudi v Baronovem mlajšem bratu in v Druščini.

5.2.5 Socialno psihološki mladinski roman

Gre za roman, ki prikazuje družbeno aktualne teme, in sicer predvsem tiste z negativno konotacijo: delinkventnost, nasilje, smrt, samomor, alkoholizem, narkomanija ... Izmed obravnavanih del spada v ta žanr Janov krik.

5.2.6 Potopisni mladinski roman

V središču je opis neke poti, po kateri hodijo junaki. Značilna je poučnost. Roman Čudovita pot je potopis, ki pa poleg izčrpnih opisov poti in krajev vsebuje tudi literarno zgodbo.

5.2.7 Vojni mladinski roman

Roman opisuje vojno in vse grozote, ki jih vojna prinaša s sabo. Tak je roman Učiteljica.

5.3 ZUNANJA ZGRADBA

Pri proznih delih pod pojmom zunanja zgradba mislimo na zunanjo členitev dela, na delitev dela kot celote na poglavja.

Ponavadi so daljša prozna dela zaradi boljše preglednosti nad zgodbo razdeljena na poglavja. Poglavja so lahko oštevilčena ali ne, lahko pa so tudi naslovljena in napovedujejo dogodek, ki sledi. Postavila sem hipotezo, da bodo obravnavana dela v večini tudi razdeljena na poglavja, predvsem zaradi tega, ker gre za mladinska dela. Kajti mladi bralci z neko zunanjo organiziranostjo zgodbe, le-tej lažje sledijo.

Dve izmed obravnavanih del (Ta glavna Urša in Moja družina) sta celoti. Dogodki znotraj so zato, da jim bralci lažje sledijo, ločeni le z odstavki.

Neoštevilčena poglavja zasledimo pri delih Obveščevalec Lesnika, kjer se novo poglavje začne z novo stranjo, in Vanda, kjer začetek poglavja nakazuje grafično poudarjen prvi stavek v novem poglavju.

Neoštevilčena, vendar naslovljena poglavja imajo dela: Učiteljica, Moj prijatelj Dane, Čudovita pot in Baronov mlajši brat.

Z oštevilčenimi in nenaslovljenimi poglavji so razdeljena dela: Punčka, kje si doma?, Janov krik, Klub v črnem, Druščina in Ajša Najša.

Pri Ajši Najši je potrebno poudariti, da se knjiga začne z 32. poglavjem in konča s 57. Tu ima oštevilčenje poglavij posebno funkcijo. Bralcu namreč pove, da dana zgodba predstavlja le delček Ajšinega življenja, medtem ko si vse, kar je bilo pred to zgodbo, in vse, kar bo tej zgodbi sledilo, bralec lahko izmisli sam. Avtor pušča bralčevi domišljiji prosto pot.

Posebno zunanjo oblikovanost ima tudi Golo morje. To delo je razdeljeno na uvod, 1. del, naslovljen Pleme, 2. del z naslovom Obzorje, 3. del Vulkan in epilog. Imena posameznih delov so simbolična: Pleme - gre za veseljaške in uživaške egoistične starše, ki so pozabili na otroke, Obzorje – gre za brezmejnost, ki pa je bila mladim sprva privlačna, a ji niso bili kos in Vulkan – gre za izbruh preživetvenih nagonov na otoku.

Eno delo pa se po obliki razlikuje od ostalih. To je Oh, ta naša babica. Delo je v bistvu dnevniški zapis najstnice, ki od 3. maja do 20. junija piše dnevnik. V bistvu piše dva dnevnika, enega za šolsko rabo – ta je bolj poetičen in metaforičen - in drugega zase – ta drugi dogodke razširja, jih predstavi v pravi luči in je skratka bolj iskren.

Postavljena hipoteza se je torej potrdila. Le dve izmed obravnavanih del nista členjeni na poglavja, eno delo je dnevniški zapis, 12 del pa zaradi boljše preglednosti nad zgodbo sestavljajo poglavja.

5.4 DOGAJALNA ZGRADBA

Dogajalna zgradba je lahko sintetična ali analitična. Bistvo sintetične zgradbe je sledenje naravnemu časovnemu zaporedju dogodkov. Pred bralčevimi domišljijskimi očmi se vse dogaja sproti, kakor v vsakdanjem, sprotnem življenju. Zgodba ne potrebuje nikakršnih dodatnih pojasnil, kajti vse je razumljivo iz sprotne zaporednosti. Za analitično zgradbo pa je značilna retrospektiva ali pogled nazaj. Sprotno, sintetično dogajanje je prekinjeno z opisom nekega dogodka, ki sodi v preteklost. Gre za vrinjeno predzgodbo, ki pa je nujna za razumevanje sedanjih dogodkov v zgodbi.

Ker je slednji, torej analitični zgradbi težje slediti, predvidevam, da imajo zlasti mladinska dela ob upoštevanju mladega bralstva, ki še ni vajeno večjih miselnih preskokov pri branju, sintetično zgradbo.

Delo
Sintetična zgradba
Sintetično-analitična zgradba
Učiteljica
 
+
Ta glavna Urša
+
 
Moja družina
 
+
Vanda
+
 
Obveščevalec Lesnika
+
 
Moj prijatelj Dane
 
+
Punčka, kje si doma?
 
+
Janov krik
 
+
Klub v črnem
+
 
Čudovita pot
+
 
Baronov mlajši brat
+
 
Oh, ta naša babica
+
 
Druščina
 
+
Golo morje
 
+
Ajša Najša
+
 
Skupaj
8
7

Tabela št. 5: Dela s sintetično zgradbo in dela s sintetično-analitično zgradbo

Predvidevanje, da bo prevladovalo št. del s sintetično zgradbo se ni povsem uresničilo, kajti vidimo, da je št. del na obeh straneh tabele št. 5 skoraj izenačeno. Tako imamo 8 del s sintetično zgradbo, kar predstavlja 53 % vseh obravnavanih del, in 7 del s sintetično-analitično zgradbo, kar je 47 % vseh obravnavanih del.

Res pa je, da je zgradba zgodbe v obravnavanih delih povezana tudi z vsebino, temami in idejami knjig. Kajti dela s sintetično zgradbo imajo v večini preprostejšo vsebino, lahkotnejšo temo in idejo. Po junakih sodeč, ki so v glavnem mlajši mladostniki, so dela tudi namenjena mlajšim bralcem. Dela s sintetično-analitično zgradbo pa imajo ponavadi zapletenejšo vsebino in bolj problemsko naravnane teme in ideje. Ta dela imajo tudi družbeno kritično ost. Junaki pa so ponavadi starejši mladostniki. Dela so torej namenjena starejšim mladostnikom. Avtorji so potemtakem vendarle upoštevali bralce (mlajše in starejše mladostnike) in zgradbo zgodbe prilagodili njim.

Pri notranji zgradbi pa velja omeniti še zgodbeni okvir pri dveh delih: Učiteljica in Golo morje. Pri obeh delih imamo v uvodu in zaključku okvir, ki predstavlja sedanje stanje, vmes pa je glavna zgodba, sicer spomin na neko preteklo dogajanje.

Izmed vseh obravnavanih del ima najzapletenejšo zgradbo delo Janov krik, saj je glavno dogajanje neprestano, skozi celotno delo prekinjano z materinimi spomini na Janovo otroštvo in z iskanji vzrokov za Janovo vedenje. To delo je sicer v prvi vrsti namenjeno odraslemu bralcu, za mladino je zanimivo predvsem zaradi mladostnika kot glavnega lika. Tako je tudi to delo izpolnilo naše predvidevanje o povezanosti med zgradbo zgodbe in pričakovanimi bralci.

5.5 MOTIVACIJSKI SISTEMI

Motivacijski sistem sestavljajo različne motivacije, ki imajo nalogo, da književno delo deluje kot celota. Gre za to, da je treba vsako književno osebo, vsako njeno dejanje, vsak motiv, opis, dialog, skratka vsako prvino v besedilu upravičiti glede na celoto.

Osredotočila sem se na motivacijo glavnih književnih likov. Zanimalo me je, kaj glavne književne like motivira, kaj jih usmerja v njihovih dejanjih.

V prebranih delih se največkrat pojavi psihološka motivacija. V 9 delih tako glavnega junaka k dejanjem, ki jih opravi, vodi neko čustvo. Največkrat gre za čustvo zaljubljenosti (Ta glavna Urša, Vanda, Oh, ta naša babica, Druščina – tu je izrazito tudi čustvo jeze in maščevanja, Golo morje in Ajša Najša), lahko je to čustvo ljubezni do otrok (Učiteljica), ljubezni do sina (Janov krik), ali ljubezni do brata (Baronov mlajši brat). V delih Moja družina in Punčka, kje si doma? pa je v ospredju osebnostni razvoj mladih deklet, k dejanjem ju vodijo duševni in miselni vzgibi.

Velikokrat zasledimo tudi socialno motivacijo. V delih: Obveščevalec Lesnika, Klub v črnem in Čudovita pot junake vodi želja po druženju z vrstniki. V Janovem kriku, Baronovem mlajšem bratu in v Golem morju pa je socialno motivacijo zaznati v vplivu družbenega sistema na junake (Jan je zaprt zaradi nestrokovnega delovanja nekaterih državnih institucij, Baron in Tadej zaradi tega, ker starši nimajo časa zanju zapadeta v družbo, kjer je prisoten alkohol in droga, Martel, Medeja in Aljoša pa doživijo trpko izkušnjo na morju zaradi nezanimanja staršev zanje).

V Učiteljici je poleg čustvene motivacije moč najti tudi ideološko motivacijo, saj Marjuča postane partizanska učiteljica tudi zato, ker verjame v idejo partizanstva.

Etična motivacija pa prevladuje v delu Moj prijatelj Dane. Bojana namreč vodi želja, da bi pomagal prijatelju in da bi s tem, ko bi našel oporoko Danetovega očeta, zadostil pravici.

5.6 PERSPEKTIVA IN PRIPOVEDOVALEC

5.6.1 Perspektiva

S pojmom perspektiva je mišljena pripovedovalčeva drža do upovedene stvarnosti.

V delih, ki so služila obdelavi, prevladuje resničnostna perspektiva. Pripovedovalec predstavi realni svet po logiki otroka ali mladostnika. Pri branju ima bralec občutek, da svet spremlja skozi oči otroka ali mladostnika, saj junaki pripovedujejo o svojih prvih ljubeznih, o pustolovščinah, prijateljstvih, pa tudi o grenkih doživetjih. Takšna je perspektiva v delih : Učiteljica, Ta glavna Urša, Moja družina, Vanda, Obveščevalec Lesnika, Moj prijatelj Dane, Punčka, kje si doma?, Klub v črnem, Čudovita pot, Oh, ta naša babica in Ajša Najša.

V Janovem kriku, Baronovem mlajšem bratu, Druščini in v Golem morju pa gre za perspektivo oporekanja, saj je v ospredju najstniško uporništvo, ki bi lahko izražalo pripovedovalčevo uporno držo do aktualnega družbenega sistema.

5.6.2 Pripovedovalec

Največkrat se pojavi personalni pripovedovalec. Le-ta je postavljen v sredo dogajanja, v eno od pripovednih oseb. Prepoznamo ga npr. v Janovem kriku:

''Ne bi smela popuščati, nikoli!'' si poočitam. Takrat, ko je prvič prišel prepozno domov, bi morala biti ostrejša. Jaz pa sem popuščala zdaj tu, zdaj tam. Globoko v meni tiči spoznanje, da je Jan ugotovil, da se bojim nasilja, grobosti sploh. To je spoznaval počasi, tipaje. Kakor mi je tudi počasi, toda vztrajno začel drseti iz rok. (Marinka Fritz – Kunc, Janov krik, Ljubljana, 1985, str. 7)

in v delih: Ta glavna Urša, Vanda, Punčka, kje si doma?, Oh, ta naša babica in Ajša Najša.

Prvoosebni pripovedovalec (dogajanje predstavi ena od literarnih oseb in sicer tako, kot ga je sama doživela) se pojavi v delih: Učiteljica (pri Marjučinem pripovedovanju), Moja družina, Moj prijatelj Dane in Čudovita pot (prvoosebna so le Cvetkina pisma, ki so nekakšni vložki v romanu).

Vendar se je zadeva lepo iztekla. Ko nas je obiskal stric Stanko, očkov brat, je v Rimski cesti našel zvezdo, ki je satelit naše Zemlje in ki jo občudujemo v vseh menah, zlasti njen sij na travnikih, njeno pozlato na morski ravnini; našel je prelepo zlato podobo Lune ali po grško Selene. (Pavle Zidar, Moja družina, Ljubljana, 1981, str. 10)

Avktorialnega pripovedovalca pa lahko razdelimo na pripovedovalca, ki se sicer dviga nad pripovedne osebe in dogajanje, jih vodi in nadzira, vendar pa ne komunicira z bralci in na tistega, ki bralce nagovarja in jim posreduje tudi svoje komentarje. Prvi tip najdemo v delih: Učiteljica (v okvirni zgodbi), Obveščevalec Lesnika, Klub v črnem, Čudovita pot in Druščina.

Drago je obležal na hrbtu in strmel v mrak in ni mogel zaspati. Zunaj se je razlivala čez tabor mesečina. Drevje je risalo na streho šotora zlomljene sence, ki so se zibale, rasle in se spet odmikale. Oblivali so ga glasovi, ki jih podnevi ni bilo. Oddaljeno klokotanje vode, šelestenje vetra v krošnjah, klici nočnih ptic in šumenje, kakor da se živali plazijo po taboru. (Ivo Zorman, Obveščevalec Lesnika, Ljubljana, 1982, str. 16)

Avktorialnega pripovedovalca, ki z bralci komunicira, pa je moč najti v Baronovem mlajšem bratu in v Golem morju:

Prvo leto prijateljevanja se je Martel čudil čudnemu načinu govorjenja, ki ga je imel Aljoša; zdelo se mu je, da laja. Feliks mu je razložil, da je Aljoša živel daleč na vzhodu in je prinesel s seboj naglas jezika, ki ga govorijo tam; sčasoma bo naglas izginil, je pojasnil Feliks. Naglas je res počasi izginil, Martelu pa je ostal občutek, da je prišel Aljoša od nekod 'daleč z vzhoda' in da je zato ves čas nekoliko drugačen od njega. V tem 'daleč z vzhoda' je bila skrita neka dolgo nerazvozlana skrivnost. Skrivnost pa se je počasi le začela razkrivati in se je dokončno razkrila prav pred kratkim – v zadnjih vročih in napetih – in usodnih – dneh minulih poletnih počitnic.

Toda ne prehitevajmo, mi, ki že vse vemo. Drugi ne vejo. Vedenje pa je treba osvajati postopoma. Vsako vedenje ima svoj začetek, svoje jedro in svoj konec. Vse, kar vemo, je pravzaprav ena sama zgodba, dolga in kratka, kolikor časa pač traja poizvedovanje. Poizvedovanje je pot k vedenju. Na koncu poizvedovanja je vedenje – potem pa smrt. Smrt je edini dokončni konec vedenja – in zgodbe. Toda zakaj o smrti tukaj – med petnajstletniki, ki so komaj začeli s poizvedovanjem? (Čeprav v tem trenutku ni videti, da kaj poizvedujejo, prej bi rekel, da spijo.) Menda zato, ker se ta neznana in neoprijemljiva in nepredvidljiva reč včasih prikrade tudi do petnajstletnikov, čeprav po pravilih zgodbe le-ti še niso na vrsti zanjo. Se prikrade, se pritihotapi, se prišmugla, čisto neupravičeno in po krivici – a se. Na srečo pa smrt nima zmerom sreče, vsaj takrat, ko še ni na vrsti; skuša ugrabiti svoj plen, a se je ne posreči. In zdaj smo lahko mirni, saj Martel sedi pred nami živ in zdrav, čeprav malo obtolčen, če bi ga od blizu pogledali – da pa je videti nekam medel, je bolj posledica krute resničnosti šole kot smrti, ki je morala oditi praznih rok. A srečanje z njo je v njem, tako kot prva ljubezen. (Mate Dolenc: Golo morje, Ljubljana, 1988, str. 13-14)

5.7 JEZIK

Glede na to, da so obravnavana dela namenjena določeni ciljni publiki, in sicer otrokom in mladostnikom, je pričakovati, da bomo v njih srečali jezik mladostnikov, torej jezik s prvinami slenga ali vsaj pogovornega jezika. Slengovsko obarvan je jezik v treh delih: Punčka, kje si doma?, Oh, ta naša babica in Ajša Najša. Tu najdemo izraze kot so: blazno, blesav, scena, cool, pretegnjen, koza najkozasta, mizerija ... Avtorjem teh del je jezik služil kot eno glavnih sredstev približevanja naslovnikom, saj se je jezik pripovedovanja poistovetil z mladostnikovo govorico.

Tistega lepega pomladnega dne so v šoli delili spričevala. Stara sem bila enajst let. Bilo je podobno ko za prvi maj. Vse učiteljice so bile našminkane in v visokih petah in z nekakšnimi rožicami na prsih. Pa ravnatelj se je kar naprej oglašal po zvočniku. Bilo je sila pompozno, čeprav v resnici vse skupaj ena figa. (Dragica Gračner, Punčka, kje si doma?, Ljubljana, 1984, str. 13)

Jezik s prvinami pogovornega jezika se pojavi v delih: Ta glavna Urša, Moja družina, Klub v črnem, Baronov mlajši brat in Golo morje. Zasledimo izraze: proklet, zaplankan 'neumen', žicati... V Golem morju je veliko vulgarnih izrazov, zlasti v zvezi s spolnostjo: fuk, kurba, pokavsala, kurac... Ti izrazi so položeni v usta odraslih. Predvidevam, da je avtor s tem predvsem želel zveneti pristno. S tem, ko je popisal njihov dejanski govor, jih je na nek način tudi označil. Tako se nam odrasli v tem delu razkrijejo kot nerazgledani, neizobraženi in kulturno ozko usmerjeni pripadniki človeške vrste. Z jezikom je torej posredno posredovana družbena kritičnost. To, če in kako pa ti izrazi vplivajo na izražanje mladih bralcev, pa naj bo predmet kakšne druge raziskave.

V ostalih sedmih delih pa je jezik knjižni: Učiteljica, Vanda, Obveščevalec Lesnika, Moj prijatelj Dane, Janov krik, Čudovita pot in Druščina.

Na določenih mestih zasledimo tudi poetično obarvan jezik. Npr.:

Vanda je zdrsnila v vodo, krilo se je napihnilo in jo obdalo, kot obdajajo cvetni listi prašnike, dokler ni postalo težko in je počasi potonilo. (Vitan Mal, Vanda, Ljubljana, 1982, str.15)

Omeniti velja še eno pomembno vlogo, ki jo ima jezik. V Janovem kriku je jezik namreč sredstvo za izražanje duševnega stanja Janove matere. Z zamolki označuje njeno trpljenje, z vzkliki njeno samoobtoževanje in z retoričnimi vprašanji njeno iskanje vzrokov za Janovo vedenje in njuno skupno nesrečo.

Sebična sem, vem! Če je materinska ljubezen sebičnost... (Marinka Fritz – Kunc, Janov krik, Ljubljana, 1985, str. 9) ''Kaj je narobe z menoj, da so se spravili prav nad mojega Jana? Da je Jan v domu...,'' se vleče za menoj, kjerkoli sem. ''Ti si kriva!'' sanjam in se zbujam. (prav tam, str. 31) Zajočem! Tiho kot miška, da me ne bi slišali. Da se jokati kot miš. Sem že! Samo cviliš, tiho, najtišje, globoko v sebi... Jokaš sam brez prič. (prav tam, str. 162)

5.8 PROSTORSKA IN ČASOVNA ANALIZA

5.8.1 Dogajalni prostor

Delo
Podeželje, narava
Mesto
Obmorsko letovišče
Učiteljica
+
 
 
Ta glavna Urša
 
+
 
Moja družina
 
+
 
Vanda
 
 
+
Obveščevalec Lesnika
+
 
 
Moj prijatelj Dane
+
 
 
Punčka, kje si doma?
 
+
 
Janov krik
 
+
 
Klub v črnem
 
+
 
Čudovita pot
+
 
 
Baronov mlajši brat
 
+
 
Oh, ta naša babica
 
+
 
Druščina
 
 
+
Golo morje
 
 
+
Ajša Najša
 
+
 

Tabela št. 7: Dogajalni prostor v obravnavanih delih

Kot je razvidno iz tabele št. 7, je dogajalni prostor največkrat mesto.

Če med dogajalnim prostorom in glavnimi liki povlečemo vzporednico, lahko ugotavljamo, v kakšni meri okolje vpliva na glavne like. Morda gre za naključje, toda junaki, ki živijo na podeželju (Učiteljica, Moj prijatelj Dane) ali pa preživljajo počitnice v naravi (Obveščevalec Lesnika, Čudovita pot), so po značaju bolj prilagodljivi in manj uporniški kot pa junaki iz mesta ali pa tisti, ki preživljajo počitnice v obmorskem letovišču. Zdi se, kot da mesto s svojim hitrim načinom življenja in z nezadostnim posluhom za potrebe mladostnikov v njih izzove nekakšno uporništvo (Moja družina, Punčka, kje si doma?, Klub v črnem, Janov krik, Baronov mlajši brat, Oh, ta naša babica). Junakom v obmorskih letoviščih pa morje vzbuja povečane strasti ljubezni, ljubosumja, maščevanja in upora (Vanda, Druščina, Golo morje).

5.8.2 Dogajalni čas

Skoraj v vseh delih je dogajalni čas glede na nastanek dela sodoben. Le v dveh delih je drugače: Učiteljica, kjer je dogajalni čas 2. sv. vojna, in Moj prijatelj Dane, kjer se zgodba dogaja po prvi sv. vojni.

Ker je večina avtorjev prebranih mladinskih del izbrala sodobnost za dogajalni čas, in ker predpostavljamo, da je bil njihov namen zadovoljiti ciljno publiko, sklepamo, da mlade bralce bolj privlačijo dela, ki govorijo o njihovih vrstnikih in sodobnikih. S t. i. sodobnimi junaki se namreč lažje identificirajo. Kajti junaki, o katerih berejo, so v tem primeru ogledalo njih samih.

5.9 JUNAKI IN NJIHOVI ODNOSI Z DRUGIMI LIKI

Glavni junaki so fantje in dekleta, največkrat srednješolci ali osnovnošolci, v enem delu tudi študenti (Druščina). Najpogosteje so meščani, učiteljica Marjuča ter prijatelja Bojan in Dane pa so iz podeželja. V Klubu v črnem je uvrstitev junakov v mesto ali na podeželje služila tudi za prikaz eksistencialnih razlik med junaki.

Le v treh delih (Učiteljica, Obveščevalec Lesnika in Moj prijatelj Dane), se glavni junaki ne spopadajo s tipičnimi najstniškimi problemi odraščanja. Učiteljici je to prikrajšala vojna, Drago je v bistvu še otrok in ga zanimajo samo taborniške pustolovščine, pri Bojanovi in Danetovi zgodbi pa je v ospredju stvar, ki je za Daneta življenjskega pomena – iskanje oporoke. Res pa je tudi, da dogajanje zgodbe sega v čas po 1. sv. vojni. Takrat so mladi sicer tudi doživljaji obdobje adolescence kot obdobje telesnega, miselnega in čustvenega razvoja. Prav tako so tudi doživljaji svoje prve ljubezni (kot Dane). Toda čas po 1. sv. vojni je bil predvsem čas pomanjkanja in čas trde vzgoje.

V kolikor je trda vzgoja negativno vplivala na samozavest mladih, saj je bilo v njih polno strahospoštovanja, pa jih je ta boječnost po drugi strani obvarovala pred raznimi posledicami kršitev družbenih norm. Na svojo srečo pa mladi takrat tudi niso poznali drog in drugih nevarnosti, ki pa jih s seboj prinaša razviti svet.

Ostala dela pa prikazujejo sodobni, t.i. razviti svet in življenje najstnikov v njem. Sodobnost je prinesla junakom več sproščenosti in nagajivosti.Tako npr. Uršo v delu Ta glavna Urša in Ajšo Najšo preveva lahkotna zaljubljenost. Vendar pa tudi sodobni svet prinaša svoje pasti. Junaki so pogosto prepuščeni sami sebi in svojim mislim. Tako razmišljajo o sebi in svoji vlogi v svetu. Idealiziran svet, ki so ga poznali kot otroci, se jim vse bolj odmika. Spoznavajo resnični svet in ker so nad spoznanji velikokrat razočarani, se v njih rodi najprej osamljenost, nato uporništvo. Ranljivost jih lahko pripelje celo do pobega od doma (Oh, ta naša babica) ali do uživanja alkohola in drog (Baronov mlajši brat).

Junaki so prikazani realno, najstniki so takšni kot so v resnici: včasih igrivi, zaljubljeni, prijateljski, pripravljeni pomagati, željni dogodivščin, a drugič tudi zamerljivi, ljubosumni, sovražni, maščevalni in uporniški.

Odnos glavnih likov do vrstnikov nasprotnega spola je največkrat ljubezenski, včasih prijateljski, do vrstnikov istega spola pa je lahko prijateljski, lahko izraža ljubosumje (Vanda) ali pa celo sovražnost (Golo morje). S starši so junaki v glavnem v dobrih odnosih. Starši jim stojijo ob strani, jih podpirajo in znajo tudi najti tolažilno besedo, ko je to potrebno. V delih: Klub v črnem, Čudovita pot in Golo morje pa starši ne odigrajo svoje vloge tako, kot si želijo mladostniki. Fredova mama namreč rešuje svoje težave z utapljanjem v alkoholu, Cvetkin in Aljažev oče si najde ljubico, s katero vara ženo, trije pari staršev v Golem morju pa za svoje otroke v svoji veseljaški mrzlici ne najdejo časa.

Družine glavnih junakov so največkrat 'popolne' – s tem je mišljeno, da imajo junaki oba starša. Primer razbite družine (eden od staršev je umrl, drugi pa ne skrbi za otroke) najdemo v dveh delih: Punčka, kje si doma? in Čudovita pot. V treh delih so starši ločeni: Klub v črnem, Janov krik in Ajša Najša, junaki živijo pri materi. V Ajši Najši se na koncu starša spet pobotata in oče se preseli k njima. Dva junaka pa sta siroti: Marjuča in Dane.

Slednja sta zelo ranljiva, vendar uspeta najti ljudi, h katerim čutita pripadnost (Marjuči pomaga stric, Danetu pa Bojanova družina). Tudi za ostale junake je pomemben občutek pripadnosti in povezanosti z neko odraslo osebo. Pomanjkanje tega vodi v delu Klub v črnem do Fredovega postopaštva, v Baronovem mlajšem bratu do tragičnega konca, v Golem morju pa do usodnega odhoda na morje, ki bi tudi lahko bilo tragično.

Zanimiv je konflikten odnos med junakom in njegovim sorodnikom. Pri Urši v delu Punčka, kje si doma? živi teta, ki je prišla skrbet za nečake, ko jih je zapustil oče. Mika (Oh, ta naša babica) pa živi z družino pri babici. Tako teta kot babica neprestano posegata v življenje glavnih junakinj s svojimi t. i. moralnimi vložki, ki pa so največkrat plod njune ozkosrčnosti sebičnosti. Medtem ko se Mika na koncu z babico uspe pomiriti, Urša vidi edino rešitev v izselitvi od doma. Poišče si stanovanje in znajde se na pragu odraslosti. S teto pa vendarle ohrani stik.

5.10 KONCI

Iz grafikona št. 6 lahko razberemo, da ima največ prebranih del srečen konec. Nesrečno se konča Klemenova zaljubljenost (Vanda), saj ga Vanda zavrne.V Baronovem mlajšem bratu se Tadejevo življenje tragično konča v prometni nesreči, prav tako tragično, z umorom, pa se konča ljubezen med Marjanom in Tatjano v Druščini. Dvojni, odprt konec pa je v delu Janov krik. Janova mati iz obupa želi narediti samomor. Prereže si žile na zapestjih. Z odtekanjem krvi čuti olajšanje. Nato pa ji nenadoma skozi že omotične misli šine spoznanje, da jo sin potrebuje. Pokliče rešilca in zaveda se le še tega, da pride dežurna služba ponjo. Ne ve pa, če se bo še prebudila ...

5.11 VZGOJNOST IN POUČNOST

5.11.1 Vzgojnost

Vzgojnost, pri čemer mislimo na posredno ali neposredno vplivanje na bralčevo vedenje in vrednote, je bila pri naših prvih mladinskih delih v 19. st. ključni in obvezni element. Tudi v naslednjem stoletju so dela še v veliki meri vsebovala razne moralne nauke. Danes, v sodobnih delih je vzgojnosti manj, saj skuša večina avtorjev slediti ideji, naj literatura le beleži, zapisuje in slika realni svet.

V delih, ki so bila predmet obdelave, neposredno izraženo vzgojnost zasledimo v dveh delih. V Moji družini so vzgojni nauki položeni v usta dveh pripovednih oseb: mama s svojimi pogledi deluje vzgojno na očeta, stric Stanko pa na oba starša. Vendar bralec njunih besed ne občuti kot stroge vzgojne zapovedi, ukazovanja in prepovedi. Kajti gre za širša, filozofsko naravnana spoznanja o razlikah med ljudmi, o svetu in o vlogi posameznih subjektov v tem svetu. Mama s primero iz narave moralno pouči očeta – matematika, ki občuduje le enega njunega otroka – Seleno, saj je ta podedovala njegov dar za matematiko:

Zame je vsak otrok enako drag in topel; ta, ki zna malo več, in ta, ki zna malo manj; ni razlike med njima. ... Razum je dobra stvar, vendar je to presebična človeška stvar, če nima ob sebi čustva ljubezni; poglej naravo, ne boš menda rekel, da ni razumna, toda koliko omejenih reči dopušča, zakaj, zato, ker je v naravi tudi čustvo materinstva; vesela je svoje smreke, ki se vije proti nebu s svojo belo zeleno krono, kjer ji nihče ne krade življenjskega prostora, razen morda na stotine lubadarjev pod lubjem; tvoj ostri razum bi lubadarje uničil in osrečil smreko še bolj, naredil bi jo kraljico dreves, narava pa, ki je spovila smreko in lubadarje, prenaša oba z istim razsodnim razumom, tako nekoristnega zajedavca, kot koristno dišeče deblo. (Pavle Zidar, Moja družina, Ljubljana, 1981, str. 22-23)

Stric Stanko je takrat, ko so Seleno pestile težave odraščanja, takole svetoval staršem:

Vloge, ki jih moramo odigrati v življenju, spremljajo pojavi, ki za starše in učitelje niso simpatični, vendar jih moramo prenesti in razumeti. (Prav tam, str. 97),

kajti menil je, da so otroci, ki v življenju nekaj bodo, zmeraj moteči, saj v sebi pripravljajo prostor za duh genija.

Neposredni vzgojni namen imajo na mlade bralce tudi Fredove besede v Klubu v črnem:

Ne vem, ali je to zabava. Mislim, da ni. Čedalje bolj vidim, da to sploh ni bila zabava. Bilo je polnjenje praznine. Dvigali smo prah, kjer ga ne bi bilo treba. Ne opravičujem se in ni mi žal. Toda medtem, ko smo mi razmišljali, kako bi se zabavali, so naši sošolci študirali. Ne za rede, ne za spričevala. Resni so. Že danes vedo, kaj hočejo. Ali vem morda jaz? Ni mi žal za vse neresnosti, ki smo jih počeli. Žal mi je za čas. (Janez Kajzer, Klub v črnem, Ljubljana, 1985, str. 165)

Ponekod pa vzgojnost ni neposredno izražena z besedami. Lahko jo posredno nakazuje kakšno dejanje, npr. srečen konec kot nagrada za pridnost, skromnost in nevsiljivost (v delu Moj prijatelj Dane je Dane na koncu podedoval lepo premoženje). Ali pa je vzgojnost skrita v družbeni kritičnosti (Baronov mlajši brat in Golo morje), kjer kritična ost, naperjena proti družbenemu sistemu in staršem, skuša odrasle prepričati o drugačnem vedenju.

5.11.2 Poučnost

Poučnost, kjer gre za vplivanje na znanje bralca, srečamo v Ingoličevem delu Čudovita pot. V literariziranem potopisu avtor bralce seznani z vrhovi slovenske transverzale – planinske poti od mariborskega Pohorja, čez Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe pa vse do Ankarana. Poleg tega bralec spozna tudi pomembne dogodke, ki so se na teh območjih zgodili v preteklosti ter znamenite osebnosti, povezane s temi kraji (Aljaž, Kugy, Gregorčič, Kosovel).

5.12 TRIVIALNOST

S trivialnostjo na tem mestu mislimo osredotočenost na morebitne trivialne značilnosti v obravnavanih delih, nikakor pa ni naš namen vrednostno označiti dela. Kajti vrednostna definicija trivialne literature je preživeta. Tako bomo pozorni predvsem na to, v katerih delih je primarna funkcija literature predvsem zadovoljevanje mladostnikove potrebe po zabavi in s tem vzpostavljanje napetosti, tešenje radovednosti in vzbujanje ljubezenske razneženosti.

Pozorni bomo na bistvene značilnosti pustolovskih mladinskih romanov in ljubezenskih mladinskih romanov, kajti le-te literarna veda pogosto uvršča k trivialni literaturi (pri pustolovskem mladinskem romanu zaradi posebne strukture besedila - uvod, opis pustolovščin, ki so povezane z neko skrivnostjo, razrešitev skrivnosti in srečen konec; črno-belega prikazovanja oseb; določenega dogajalnega časa - šolske počitnice; pri ljubezenskem mladinskem romanu pa zaradi motiva prve zaljubljenosti glavnega junaka, ki se po nekaj zapletih srečno konča).

Navedene značilnosti pustolovskega mladinskega romana vsebujeta deli Obveščevalec Lesnika in Moj prijatelj Dane. Pri Obveščevalcu uvod predstavlja prihod v tabor, pustolovščine so povezane z iskanjem ilegalcev, taborniška skrivnost, kdo so ilegalci, pa se na koncu razreši in Drago je pohvaljen kot zelo uspešen voditelj ilegalcev.

V delu Moj prijatelj Dane so Bojanove in Danetove pustolovščine povezane z iskanjem skrivnostno skrite oporoke, kateremu sledi srečen konec, ki se potrdi tudi z začetkom srečne ljubezni med Danetom in Majdo.

Od ljubezenskih mladinskih romanov pa s svojim srečnim koncem stopa v ospredje delo Ta glavna Urša, kajti ostala dela junakom ne naklonijo sreče v prvi zaljubljenosti.

Nazaj      Kazalo      Naprej



Stran je po predlogi Klavdije Šiško postavila Andreja Musar 2. junija 2004. Nazadnje je bila spremenjena isti dan.

Naslov strani: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/sisko_klavdija/sisko_3.html

Število obiskov: