Slovensko slovstvo, 1. del. Slovensko slovstvo, 2. del. Slovensko slovstvo, 3. del. Slovensko slovstvo, 4. del.
|
Do tukajšnje objave je pripeljal slučaj. Na simpoziju o Vatroslavu Oblaku v Ljubljani leta 1996 je Dragi Stefanija pod naslovom Neznanega pisatelja lastnina ali Vatroslava Oblaka? predstavil rokopisno gradivo za zgodovino slovenskega slovstva, zu katero je domneval, da pripada Vatroslavu Oblaku. Referat v zborniku Obdobja potem ni bil objavljen, pač pa v zborniku referatov s 6. slavističnih dnevov v Szombathelyju (Nemzetözi Szlavistikai Napok 6, 63&dasn;77), kjer je referat pod naslovom Jezikoslovec Vatroslav Oblak – literarni zgodovinar? prebral drugič. Primerjava s podobnimi ohranjenimi zapiski v NUK-u, na katere sem opozoril Dragija Stefanijo, je razkrila, da gre za eno izmed verzij Levčeve zgodovine slovenskega slovstva. Iz spoznanja velikega pomena tega Levčevega gradiva za vsa kasnejša podobna podjetja je zrasel načrt za njegovo izdajo. Prepisovanje besedila v računalnik je naročil Dragi Stefanija (tipkala je študentka Nina Žitko) in dokončal Miran Hladnik, ki je iz svojega raziskovalnega projekta pokril tudi korekutre in konverzijo prepisa v spletni format (to dvoje je opravila študentka Andreja Musar). Ker ne gre za publikacijo, ki bi lahko zanimala najširšo javnost, sva se pobudnika odločila, da jo objaviva najprej na spletu in jo tam postopno dopolnjujeva s potrebnimi komentarji, nazadnje pa poskrbiva še za klasično knjižno izdajo. Taka pot ni najbolj običajna. Ne samo zato, ker je spletno objavljanje precej nova reč, ampak tudi zaradi tradicije ljubosumnega čuvanja gradiva v naši stroki, ki naj bi preprečilo konkurentom, da nas prehitijo in sintezo objavijo pred nami. Da ne bo nesporazumov, zapišimo, da je za javno uporabo tegale prepisa Levčeve slovstvene zgodovine potrebno dobiti dovoljenje urednikov in v morebitni objavi razložiti, od kod gradivo; toplo bo pozdravljen vsak sodelavec, ki bi pomagal pri širjenju in dopolnjevanju tegale Levčevega spletišča.
Spletna oblika Levčevega Slovenskega slovstva je minimalistična. Kjer je bilo besedilo nejasno ali kjer gre za zapis v drugi latinični ali v nelatinični pisavi, je priložen posnetek težavnega oziroma nerodnega mesta. Drugje so taka mesta označena z modro, z vprašajem na mestu neberljivih črk in s konjekturo ter komentarjem v oglatem oklepaju. Ker ni bilo časa besedilo pregledati v celoti, je ostalo nekaj napačnih prepisov tudi brez oznak. Napako so seveda lahko napravili že Levec ali njegovi dijaki, ko so delali in kompilirali zapiske. Ali je površno zapisano osebno ali krajevno ime ali pa so pustili prostor prazen za kasnejše dopolnilo, ki pa do njega ni prišlo. V starejših obdobjih konkurira po več različnih variant zapisa imen. Prepis se je trudil reproducirati besedilo z napakami vred, vendar bosta urednika hvaležna za vsako opozorilo, ki bo pomagalo oblikovati komentar k napaki.
Načrtovane povezave:
Dragi Stefanija, Jezikoslovec Vatroslav Oblak – literarni zgodovinar?
Janko Šlebinger, Fran Levec (iz SBL)
Stanko Janež, Literarni zgodovinar, iz Fran Levec (Znameniti Slovenci)
Slikovno gradivo